St. 45.
V Gorici, v soboto dne 6. junija  1903.
Tečaj XXXIII.
Iihaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek eetrtek in soboto, zjatranje is« danje opoldne,. reJerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z nredroSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob nov&n leta vred po poŠti pretentana   ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 6«
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Setrt leta.....•.  .   3 , 40 „   ,    ,    VU
Posamične Številke stanejo 16*vin.                         *
Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne.
NaroCnino sprejema npravaiStvo v Gosposki ulic štv. 11 7 Gorici v <GoriSki Tiskarni* A. GabrSoek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlaee aaroenin« te ne oziramo.
Oglasi In poslanica ee ntCnnijo po potit-vratah"** Ce tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Ve5krat po pogodbi. — VeSje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — 7a obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr. K. LavrU.
Uredniitvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nidstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo e nahaja v Gosposki ulici St. 11.
Far.tČMlito in oglase je plačati loco Gorica. Izpisi nuj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ae spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le »pruriiiStvn.
»PBIMOBEC"
izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 80 h ali gld. 1-60.
T V «8°o»»,»-.Primorec, se prodajata t Gorioi v to-bakarni 8ohwarz v ŠolsM ulici 'n Jelleraitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnat A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Za brate Hrvate!
Ro-akl!
Poročila iz bratske Hrvatske o tiranstvih bana Khuena Hčdervarvja pretresajo ves civilizovani svet. Vsi slovanski narodi v prvi vrsti dajejo duška svojemu ogorčenju proti brezpravju in madžarskim okrutnostim na Hrvatskem ter na premnogih shodih izražajo svoje bratske simpatije tako kruto zatiranim bratom.
Tudi goriškim Slovencem bijejo v prsih vroča srca iskrene ljubezni za nesrečne brate — in javno hočemo povedati, da ž njimi čutimo vse udarce brezvestne roke azijatskega trinoga.
V  ta namen sklicujemo
javni shod
v nedeljo 7. t. m. ob 11. predpoldne na Katar in ij e vem vrtu v Gorici. V slučaju slabega vremena bo shod v restavracijskih prostorih.
Pridite vsi, možjo, mladeniči, žene, mladenke, da bo naš glas toliko gromo-vitejši, toliko veljavniši dokaz bratskih čustev in mnenja goriških Slovencev, izraz vzajemnosti z brati Hrvati v veselili in težkih dneh. Na mnogobrojno svidanje!
V  Gorici, 4. junija 1903.
Izvrševalni odbor.
Na shod!
Jutri ima zadoneti od bregov bistre Soče mogočen protest goriških Slovencev proti grozodejstvom, ki se vršijo v * ratski naši zemlji, v mili Hrvatski, proti tfranstvu, katero uganja nad zvestim graničarjem ohol Madjar, in proti sistemu, po katerem se vlada brate Hrvate, ko se jih peha vedno bolj v odvisnost Madjarov, ko se jih smatra, da so le za to tu, da naj držijo s svojimi žulji pokonci napihnjeno madjarsko državo, drugače pa  so brezpravni.
Leta in leta že trpi brat Hrvat pod kruto roko azijatskega trinoga Khuena Hedervarvja, katero mu podpira vlada, leta in leta že vlada v Hrvatski brez-pravje, brez zakons t vo, paše-vanje po vzorcu, kateri so dali Mad-jarom njih prijatelji Turki.
Ko pa je bila mera krivic polna, je zavrelo — in dandanašnji vrts po celi Hrvatski ogorčenja proti madjar-skemu nasilju, in glasno odmeva od jednega konca Hrvatske do drugega, da se s hrvatskim narodom ne sme več tako postopati, kakor so je doslej. Ali ne le po Hrvatski donijo taki klici, tudi pri Hrvatih v drugih deželah in isto-tako med nami Slovenci. Oglasili so se v mogočen protest proti trinoštvu v Hrvatski Tržačani, oglasila so jo bela Ljubljana, oglasili so so Štajerci, jutri pa se oglasimo mi.
Mogočno mora doneti tudi naš protest proti tiranstvu Madjarov preko našo domovine do Hrvatske in do Dunaja in Budimpešto v znak, da bivajo na goriških tleh, na zahodni periferiji slo-vanstva, čuteča slovanska srca, ki navdušeno kličejo po odpomoči v bratski zemlji hrvatski proti krivicam, ki se tam godijo celemu hrvatskemu narodu. Vsi sloji trpijo. V ječah tiči poleg kmeta inteligent, poleg meščana ječi v bolnišnici delavec, zadet od vojaškega bajoneta, in trupla vrlih seljakov počivajo že v zemlji, prebodena ali prestreljena s cesarskimi puškami. Strašno je to, kar se godi na Hrvatskem, ne da se popisati krivica, ki se godi bratom Hrvatom v t r e n u t k i h, ko so se potegnili za svoje pravo!
Namesto da se je začelo delati ž njimi pošteno ter namesto da je zavladala v Hrvatski pravica, so nagnali nad Hrvate vojake, orožnike in policaje z bajoneti, puškami in revolverji in pokazali so jim vislice, kamor jih obesijo, ako ne bodo lepo molčali!
To je strašno, to mora ogorčiti vsako pošteno slovansko srce,  zato pa
se oglasimo jutri proti takemu trinoštvu mi goriški Slovenci kakor en mož.
Vsi na noge! Vsi sloji naše družbo na dan! Vsi sloji hrvatskega naroda trpijo, zato prihitimo tudi mi iz vseh slojev naše družbe, da povzdignemo svoje glasove v veličasten protest proti krivicam v Hrvatski, da se zavzamemo za naše brate, kakor se mora zavzemati brat za svojega rodnega brata!
Goriški Slovenci! Napoleon L, veliki francoski cesar, je imenoval Hrvatsko najvažnejšo deželo za našo drŽavo, ali dandanašnji je ta najvažnejša dežela plen madjarskih pustolovcev v objemu vlade.
Kam pa pridemo, ako bo hodila vlada avstro-ogerske državo po takih potih? Danes se pobija kakor psa na cesti Hrvata ter mu sledi bajonet na vsaki korak in se ga radi vsake hitrejšo kretnjo palmo v ječo, j u t r i j e 1 a h k o kdo drugi na vrsti, ki bi se postavil po robu krivici, katera se mu g o i i.
V Avstro-Ogerski so pozabili na pravico in zakon, krivica in nezakon vladata med Slovani, kar nam pač ne-ovržno kažejo dogodki na Hrvatskem; zato pa se moramo dvigniti ter povedati, odkrito in glasno, da obsojamo grozodejstva na Hrvatskem, da zahtevamo za svoje brate pravice in zakona ter da se zavarujemo proti temu, da bi se kadaj tako postopalo morda tudi z — nami!
Rojaki! Jutri na shod! Pokažimo, da smo tu, da zahtevamo, da so nemudoma odpravi neznosno stanje med Hrvati, odstavi ban Khuen Hedervarv, ter da se začne deliti, kakor gre v kon-stitucijonalni državi, pravica vsem jednako!
Rojaki! Jutri na shod! Na dan, po konci za „staro pravdo"!
Sadna razstava in drugi vipavski kmetijski shod v Prvacini.
V septembru I. 1901. so priredila takrat obstoječa »vinarska in sadjarska društva" v Brjali, Rihembergu in Kamnjah razstavo grozdja in sploh poznejšega sadja ter prvi vipavski kmetijski shod v Kasovljah. Reklo se je, da dela ta razstava prirediteljem in razstavljalcem vso Čast. Isto moremo paC reci tudi o razstavi, otvorjeni preteklo binkoštno nedeljo v Prvacini, Prireditev te razstave je tudi sad »vinarskih in sadjarskih društev", ki so se od kasovljske razstave ustanovila po skoro vseh občinah vipavske doline. Razstavile so se letos večinoma CreSnje (okoli 30 vrst), ter nekaj drugih raznih pridelkov, zraven tega pa tudi najrazličnejša vina (Crez 300 vrst) vseskozi domaČega pridelka. Največ in najlepših stvarij ste razstavili občini PrvaCina in Rihemberg-Brje.
OtvoriJ je r«zstavo po klratkem nagovoru g. naducitelja O r 1 a g. dvorni svetnik grof Attems, ki se je dokaj laskavo izrazil o njej, izrekel na to, da razstavljale! gotovo dosežejo svoje namene ter zagotovil, da bode vlada vedno rada kmetovalce podpirala pri takem delu. Med obiskovalci smo videli tudi gg. dež. poslance JakonCiCa, dr. Turna in Grča, g. dež. kmetijskega nadzornika Frft-haufa in šolskega nadzornika g. Finžgarja. V komisijo, ki je imela presojati razstavljene pridelke, so bili voljeni gg. Viljem Dominko, Fran GombaC iz Ljubljane, Ernest Klavžar, Josip Rubbia, Ivan Saunig, Anton Strekelj in Andrej Žmavc, kot zastopnik prvaške občine pa g. župan Kozem in podžupan Josip Šušmelj. Ta komisija je našla za razstavo le pohvalne besede ter je razstavljalce sadja odlikovala sledeče:
Za razstavljene Cresnje.
I. Razred: Vinko Gregorič iz PrvaCine, Ivan StaniC iz PrvaCine, Andrej Sever iz PrvaCine, Jožef Primožič, župnik v Prvacini, Josip Vodopivec vulgo Fratnik iz PrvaCine, Josip GregoriC vulgo LavrenCov iz PrvaCine, Albert Šušmelj iz Bezovlaka, Ivan GregoriC iz PrvaCine, Franc Gregorič vulgo Mar.
Križarji
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal II. SieukiofTlez. — Posl. Podravski. (Daljp.)
In takoj so odšli naprej. Potoma še zašepeta 2bišek stricu:
»Vi pograbite starega Siegfrieda, jaz pa hočem zgrabiti Arnolda.«
»Samo čuvaj se!« mu odvrne starec ter namigne Uehu, naj bo pripravljen priskočiti vsaki hip mlademu gospodarju na pomoč.
Ceh pokima z glavo, češ, da ga razume, na to globoko vzdihne ter poskusi, ali mu meč ne tiči pretrdo v nožnici.
Zbišek reče na to:
»Ne! Zapovem ti, da takoj priskočiš k nosihiieam, in da ob času borbe niti za trenutek ne odstopiš od njih.«
Sli so urno in tiho, neprestano po goščavi, toda niso imeli več daleč, kajti kmalu so bili na mali planoti, na kateri je bilo videti pogašene ogljarske kope in dve koči iz ilovice, ali »numi«, v katerih so gotovo prebivali ogljarji, dokler jih ni prognala ljtita vojna.
Solnce, ki je šlo k zatonu, je jasno osvetljevalo celo planoto in »nume«. Pred jedno sta sedela na kladi dva viteza, pred drugo pa krepak rudečelas sluga in Sanderus. Oba sta  snažila s cunjami oklepe in pred
Sanderusovimi nogami sta ležala še dva meča, katera je hotel osnažiti pozneje.
»Glej,« reče Matija, stisnivši na vso moč Zbiškovo roko, samo da ga Še pridrži za trenutek. On jim je nalašč pobral meče in oklepe. Prav! Oni z osivelo glavo mora biti...«
»Naprej !* zakriči nakrat Zbišek.
In nalik vetru plane na planoto.
Nemci so skočili tudi urno po koncu, toda predno so vtegnili dohiteti Sanderusa, zgrabi Matija starega Siegfrieda za prsi, ga skloni nazaj ter ga v tem hipu vrže na tla. Zbišek in Arnold planeta skupaj kakor dva jastreba, objameta se z rokami ter se jameta grozno trgati. Brkast Nemec, ki je sedel poleg Sanderusa, je sicer segel po meču, toda predno je mogol mahniti, ga udari Matijčev strežaj, Vit, s čakunom po rudasti glavi ter mu jo razkoljo. Na to plane družina na povelje starega gospoda na Sanderusa in ta, dasi je vedel, kaj se godi in kako so se dogovorili, je jel od strahu tuliti kakor leto stare tele, ki ga peljejo v mesnico.                                                                    J
Dasi je bil Zbišek tako močan, da je vzevši v roke vejo z drevesa, izžmel sok iz nje, je vsekakor le čutil, da ni prišel v Človeške roke, marveč v medvedje taco. Začutil je ob enem, ako bi ne imel na sebi oklepa, da bi mu orjaški Nemec morda zlomil rebra in križ. Mladenič ga je res nekoliko dvignil, toda Nemec ga je vzdignil še višje, in zbravši skupaj vso svojo moč, hotel ž njim treščiti ob tla, da bi več ne vstal. „    Pa tudi Zbišek je stisnil Arnolda tako grozno,
da so se Nemcu kar c'.: zalile s krvjo, na to mu porine nogo med kolena, ga udari v bok ter ga vrže na tla.
V tem hipu padeta oba, samo da je bil mladenič pod orjaškim Nemcem. Toda v tem hipu priteče Matija, ki je bil že oddal na pol nezavestnega' Siegfrieda v roke svojih služabnikov, in urno, kakor bi trenil, obvije Arnoldu pas okrog nog, potem skoči k njemu, kakor k zvezanemu mrjascu ter mu nastavi ostrino malega meča, misericordia imenovanega, na vrat.
Amold zakriči grozno in roki mu onemoglo zdrsneta z Zbiškovega hrbta. Na to jame grozno kričati, to deloma iz strahu, deloma pa vsled bolečine, ki se mu je oglasila v rani, katero je dobil v boju s Skirvoiilom.
Matija ga pograbi z obema rokama za ovratnik ter ga potegne z Zbiška. Zbišek se dvigne s tal in sede; hotel je vstati, toda ni mogel. Dlje časa je sedel nepremično. Lice mu je bilo pokrito z znojem in bledo, oči zalite s krvjo in usta povsem zasanela... in zrl je kakor brez zavesti pred se.
»Kaj ti je?« ga vpraša Matija nemirno.
»Ničesar, samo truden sem močno. Pomagajte mi vstati.«
Matija ga p\ime pod pazduho in ga vzdigne kvišku.
»Ali moreš stati?«
»Morem.«
»Nič. Samo sape nimam.«
»Ko je videl Ceh, da je na bojišču vse končano, se prikaže pred kočico, držeč znano križarsko služab-
tinav iz Prvačine, Marija Pečenko iz Brji, Anton Pečenko (Governo) Rihemberg, Henrik Hebat iz Rihemberga, Anton Badalič iz Vi-toviji (za razno sadje), Antoa GregoriC iz Vogerskega.
II,  Razred: Martin Sulic (Zanutkov) iz Prvačine, Josip SuSmelj (Stroga) iz Prvačine, Janez Faganelj iz PrvaCine, Josip Črne iz PrvaCine, Anton Kozem iz PrvaCine, Al. Gregorič iz PrvaCine, Anton Faganelj iz PrvaCine, Ivan Mekelj iz Brji, Franc Grzelj iz Rihemberga, Ank Sever iz vrha, And. Krševan iz Vrha, Franc Ličen iz Preaerja, Fr. Colja iz Rihemberga h. št. 145.
III.  Razred: Josip KodriC iz Brji, Franc Cebron iz Brji St. 44, Franc Ličen iz Brji St. 124, Peter Košuta iz Brji St. 101, Iv. Cink iz Brji St. 153, Fr. Ličen iz Pre-serja St 233, Lovro Vidmar od sv. Katarine, Anton Birsa pri Bžrsih, Jos. Fabjan iz Vasi St. 31, Franc Fabjan iz Rihemberga, Anton Sever iz Rihemberga St. 299, Jakop Gorjan iz Vogerskega St. 124 (posebno za zgoden krompir), Jos. Zorn (Titcv) iz PrvaCine, Jos. Koc (mlajši) iz PrvaCine, Jurij Furlani iz PrvaCine, Jur. Lok»tel iz PrvaCine, Fr. Zorn (Ipavkin) iz PrvaCine, Ant. MerviC iz PrvaCine, Janez GregoriC iz PrvaCine St. 40, Jos. Furlani iz PrvaCine, Fr. GregoriC iz PrvaCine.
Priznanje: Edini razstavljalec jz Gradišča (kedo?), Ivan Bizjak is Dornberga, (posebno za cepljene trte na suho) in Josip Mrevlje iz Dornberg?., Vinarsko in sadjarsko društvo v Velikih Žabljah, Blaž Grča, župnik v Šempasu.
Častno priznanje: Nadučitelju in podpredsedniku vin. in sadj. društva Josipu Orel v PrvaCini za njega sodelovanje pri sadni razstavi v PrvaCini ter požttovalno delovanje v prospeh kmetijstva sploh.
Predsednik: Franc Gombač,
pot. učitelj za vinstvo v Ljubljani.
Poročevalec: V. D o min k o,
vodja kmet. Šole.
Posebne omembe vreden bi bil gosp. Fran Bavčar iz Sela, ki je ob vhodu razstavil svoja gnezdišča alt umetno napravljene dupline za ptiče. Komisija mu je izrekla svoje priznanje.
Razun Prvačine in Rihemberga-Brji, videli smo zastopane na razstavi iudi Vo-gersko. Velike Zabije, Kamnje, Vrtovin, Do-bravlje, Selo, Sv. Križ, Gradišče, Bilje, Dornberg in Šempad. Iz nekaterih občin, posebno iz bližnjega Dornberga, je bilo želeti več. Udeležba razstave je bila iz različnih vzrokov premajhna.
Popoldan ob treh se je vršil precej dobro obiskan kmetijski shod. Otvoril ga je župan prvaški g. Kozem s kratkim nagovorom ter predlagal predsednikom g. posl. J a k o n č i č a, čemur se je enoglasno pritrdilo. G. Jakončič je prevzemaje predsed-ništvo rekel, da si šteje v čast predsedovati shodu, ker mu je Prvačina že od nekdaj eden najljubših krajev, in ker pozna prvaškega
kmeta kot zavednega in inteligentnega, ter je izrekel nado, da bodo poslušalci odnesli obilo dobrih naukov s shoda.
Prvi se je oglasil za besedo g. Anton Strekelj ter govoril: Častiti kmetovalci! Dragi mi prijatelji! Zopet smo se zbrali iz lepe vipavske, doline, da pretresujemo naše žalostno gospodarsko stanje, in da se posvetujemo, kako bi zamogli isto zboljšati. Veseli me, L* vas vidim v tolikem Številu, kot vaš učitti; ?<netijstva kličem vam tudi jaz: Dobrodošli !
Današnja razstava nam je pokazala, da vipavski kmet napreduje, da koraka polagoma k onemu cilju, do katerega ga hočemo pripeljati. Ti TazštaWm^ kazala, da je vipavska dolina kakor ustvarjena za pridelovanje zgodnjega sadja osobito raznih CreSenj.
ČreSnje so sad, ki se pravzaprav najdražje prodaja. Če pomislimo, kako željno pričakuje gospoda po dolgi zimi zopet svežega sadja, potem ni čuda, da se črešnja, i.rvi sad, ki se prikaže na trgu, tudi drago plača. —
Gledž pridelovanja ranih CreSenj zamo-remo Vipavci marsikaj pokazati. Naša dolina so takorekoe vrata pred severom. Komaj pridemo nekoliko ur proti severu, že ne najdemo onega sadu, ki ga pridelujemo tukaj. Osobito, ko se dogradi nova bohinjska železnica, bode vipavska dolina jako velikega pomena za pridelovanje ranega sadja. Žara-ditega je treba, da se pripravite že sedaj za one čase s tem, da čvrsto zasajate sadno drevje. Priporočam pa Vam, da sadite te take vrste, ki bodo dajale tudi sad, kateri se bode lahko prodajal in izvažal.
Današnja razstava nam je tudi pokazala, da kmetovalci vipavske doline niso več v onem času, ko so mislili, da le oni znajo vse, in da jih nikdo drugi ne more učiti v gospodarstvu. Ona je pokazala, da žive na Vipavskem inteligentni kmetje, in upam, da prihodnja razstava pokaže, da smo zopet za lepo stopinjo napredovali.
Kar se tiče sadja, ki sem ga videl na razstavi, priporočam vam, da bodete od sedaj naprej vzgajali za one čase, ko bode tekla bohinjska železnica, samo one sadne vrste, ki so- dobre za kupčijo. Od crešenj dobrih za kupčijo zahtevamo v prvi vrsti, da so kolikor mogoče rane, v drugi vrsti zahtevamo od njih, da so kolikor mogoče dobrega okusa, v tretji vrsti zahtevamo, da imajo kolikor mogoče lepo obliko, v četrti vrsti pa zahtevamo od dobrih Crešenj, da se lahko izvažajo, da torej lahko prenašajo dolgo vožnjo. To so štiri zahteve, katere lahko stavimo na dobre črešnje.
Nečem Vam govoriti o celi vrsti crešenj, L so se danes videle na razstavi, ampak j omejim se samo na dve vrsti, ki se približujejo vsem tem lastnostim. Pi?poročam Vam, da bodete od sedaj naprej kolikor mogoče razširili zlasti ono črešnjo, kateri pravite »cepljenka*  ali ludi  »vipavka«. Ta črešnja '
sicer ni najprva, toda ima to lastnost, da na poti ne gnije, ima jako dober okus, in je jako krasna črešnja. Razun tega ima tudi to dobro, da jako rapogo rodi, enakomerno zori in se jako drago prodaja. Pretekli teden so se prodajale.n. pr. te črešnje v Korminu po 70 kr. kilo. Druga CreSnja, katero vam priporočani, je rana renska CreSnja. Ta črešnja je prva med vsemi. Opominjam pa vas, da ne berete na njih sadu, ki je premalo dozorel, kajti na ta način bodete svoje dobro ime, katero imate sedaj, pokvarili in kupci se vas bodo izogibali. Renska črešnja je dobra, samo jo morate torej kolikor mogoče pozno trgati. Lahko vam bi omenil Se več črešenj,-ki so mogoče tudi dobre, toda se omejim, ker skušnje Se niso tako popolne, da bi vam jih mogel priporočati.
Dotaknil sem se nekoliko sadne kupčije. Da se ho naša sadna kupčija kolikor mogoče izboljšala, priporočam vam, da bi se v vsaki vasi ustanovilo sadjarsko društvo. Ta društva imajo n&men, da množe samo dobro sadno i' i]c Imela bi pa lahko 5« drug namen. Ona bi namreč sadje, kate •<;. vi pridelujete v majhnih množinah, zbirala in potem v večjih množinah skupno prodajala. Posebno vara priporočam, da si ustanovite društva z medsebojnim poroštvom, ker le taka društva imajo trajno življenje v sebi.
Ta društva bi torej skupljaU sadje, in na ta način bi si vi ne mogli delati med« sebojne konkurence, kakor si jo delate dandanes, in tako ceno sadja sami znižujete. Da ne bi si pa tudi društva konkurirala, bilo bi treba ustanoviti zvezo vseh teh društev, katera bi imela namen, da bi plačevala strokovne može, ki so vešči trgovine in blaga, a ti bi potem vaše sadje v svetu priporočali, in iskali kupcev. Tem ne bi bilo treba potem prihajati k vam in iskati majhne množine sadja, ampak ti poslovodje bi hodili sami do kupcev in bi prodali naenkrat vse Črešnje, S tako sfeupno prodajo bi si vi prihranili jako mnogo troškov.
Toliko sem vam hotel v kratkih potezah povedati, kaj je moj namen in kam vas hočem pripeljati. Nefem Vas več zadrževati, marveč kličem: Bog daj, da bi vipavska dolina kmalu prišla do onega cilja, katerega imam pred očmi, Bog daj, da bi Vi kmetje kmalu boljše stali, nego stojite dandanes! (Konec pride.)
Dogodki na Hrvatskem.
.Obzor' našteva doslej znane žrtve v mesecu maju, in sicer izven Zagreba. Tč so:
f Ivan Pasarfč, kmet, ustreljen od orožnika 11. maja v Zaprešiču.
f Juro Krajačie Varžič, kmet, ustreljen od orožnika 22. maja v ^ilinovici.
f Imbro Bartolič, kmet, ustreljen od orožnikov (3 streli in 2 uboda z bodalom) 25. maja v Mihovljanu.
f Nikola Starčevič, kmet, obstreljen (umrl) od orožnika 22. maja v Fužinah.
f En kmet, ustreljen od orožnika v Udbini.
Mijo Vukovič, kmet, obstreljen od orožnika 18. maja v Gračinu, (smrtno ranjen '— umrl?)
Miško Bartolič, kmet, obstreljen od orožnika 25. maja v Mihovljanu (smrtno raajen umrl P — O tej priliki je bil en orožnik težko ranjen s sekiro po glavi.)
Stjepan Hodjanec, kmet, uboden od orožnika 11. maja v Zaprešiču (smrtno ranjen — umrl?)
Jakov Vukovič, kmet, uboden od orožnika 18. maja v Gračinu (težka rana).
Stjepan Fatrekovid, kmet, uboden od orožnika dnell.jnajav_ZaprešiCu stežka rana).
O priliki, ko so orožniki streljali v Gračinu, Fužinah in Kalinovici, bilo je več kmetov ranjenih, ki so jih tovariši odnesli ali odvedli in ki se sedaj nahajajo v zasebni, skriti negi.
Priobčeni podatki se tičejo, kakor je razvidno iz gornjega imenik?, samo slučajev orožniske intervencije.
Daljnjih žrtev hrvatskih dogodkov, kolikor je dosedaj znano, je težko ranjenih nad trideset in ena gospica, a lahko ranjenim se niti ne ve števila.
S samem Zagrebu je bilo zaprtih v tem času nad 450 — med njimi 12 gospic, a v celi Hrvatski nad 2000. Od znanih odlienja-kov so zaprti in se nahajajo v sodnih ječah: Prof. Pasarid, de. Ileimrl, dr. Potočnjak, dr. Šuperina, dr. Lorkovič, »t. Radič, V. Wil-der, župnik Jemeršič, župnik Toraljenovid, klerika Sušnjak in Škrinjar, lekarnar Suho-mel (puščen na svobodo), knjižarja Čupak in Dujak, vodji socijalistov Korak in Bukšek, pravniki Elegovič, Levačič, Kučera, Rakoš, srednješolci Hočevar in Polič.
štajerski Slovenci so se oglasili v ponedeljek za brate Hrvate. Shod pri Celju je bil velik, prišlo je do 4000 Ijudij. Na shod sla prišla državna poslanca dr. Ferri iz Dalmacije in vit. Berks, dež. poslanca dr. Dečko in dr. Hrašovec ter več zastopnikov hrvatskega časopisja. Dr. Sernec je otvoril shod, na to so govorili dr. Hrašovec, dr. Karlovšek, dr. Kukovec, Markov, soc. demokrat L'nhart in dr. Ferri. Sprejeli so na shodu dve resoluciji, eno proti magjarski vladi in banu Hedervarvju, drugo proti grozodejstvom v Macedoniji. Ljudstvo je bilo navdušeno. Na shodu so plapolale hrvatska in slovenska trobojnica ter črna zastava.
Del učiteljstva, ki je zborovalo bin-knštne praznike v Brežicah, odkoder ni daleč v Zagreb, se je odločil, obiskati kraljevski Zagreb. V Savskem Marofu je prišlo rta stotine seljakov z otroki. Za njimi so stali orožniki in ljudstvo ni smelo govoriti. V Zagrebu (Dalje v prilogi.)
nico za vrat. Ko ju je zagledal, pozabi Zbišek mahoma na vso trudnost, moči se mu nakrat vrnejo, in kakor bi se niti ne bil boril z groznim Arnoldom, steče k »numi«.
»Danuška! Danuška!«
Toda nihče ne odgovori na njegov klic.
»Danuška! Danuška!« ponovi Zbišek.
Ter umolkne. V kočici je bilo temno, zato Zbišek v prvem hipu ni mogel ničesar videti. Namesto tega se je za kamenjem, s katerim je bilo ograjeno ognjišče, začulo urno, glasno dihanje kakor dihanje kake živali.
»Danuška! Za Boga! To sem jaz! Zbišek!«
V tem hipu zagleda Danuško, ki ga je gledala s svojimi široko odprtimi, prestrašenimi očmi.
Takoj priskoči V njej ter jo objame z rokami, toda ona ga ni poznala, marveč se mu jela puliti iz rok, ponavljaje s plašnim, zasopljenim glasom:
»Bojim se! Bojim se! Bojim se!...«
Konec tretjega dela.
I.
Niti ljubeznive besede, niti božkanje, niti prošnje niso pomagale; Danuška ni poznala nikogar ter ni prišla k zavesti. Jedino čutstvo, ki je nadvladah) vse njeno bitje, je bil strah, podoben onemu groznemu strahu, ki ga opažamo na vjetih pticah. Ko so jej prinesli hrane, ni hotela pred ljudmi jesti, dasi se je z njenega pogleda, ki ga je obračala po hrani, jasno videlo, da je lačna morda že dolgo časa. Ko je bila sama, je skočila k skledi z lakomnostjo divje zveri; ko je pa stopil Zbišek v sobo, je skočila takoj v kdt ter se skrila za kopico suhega hmelja. Zaman je stegal
Zbišek roke. zaman jo vabil k sebi, zaman prosil ter dušil v sobi solzo. Ona ni hotela stopiti iz svojega skrivališča, niti takrat, ko so v sobi zakurili in ko je pri njegovi svetlobi mogla razločno videti Zbiškovo lice. Zdelo se je, da sta jo pamet in spomin ob enem zapustila. Ali on je ogledoval njo in njeno upadlo lice z osupljivim pogledom, ogledoval njene vdrte oči, njene cape na raztrgani obleki, ki jo je imela na sebi, in srce mu je sahnelo od bolečine in besnote pri spominu na to, v kakih rokah je tičala in iz kakih rok so jo rešili. Končno se ga polasti taka jeza, da je pograbil svoj mec ter zdirjal ž njim k Siegfriedu, katerega bi bil gotovo ubil, ko bi ga ne bil prijel Matija za roko.
Na to sta se jela naravnost neprijateljski ruvati med seboj, toda mladenič je bil po prejšnjem boju z orjaškim Arnoldom tako oslabljen, da ga je stari vitoz zmagal in zaklical:
»Ali si zbesnel ali kaj?«
»Pustite me!« odvrne Zbišek, škripajo z zobmi; »kar duša se hoče obrniti v meni!«
»Naj se pa obrne! Ne spustim te! Razbij si rajše glavo ob drevo, nego bi osramotil sebe in ves naš rod.«
In stiskaje kakor z železnimi kleščami Zbiškovo roko, nadaljuje:
•Zavedi se! Osveta ti ne uide, in ti si vendar opasan vitez. Kako? Mari hočeš umoriti zvezanega sužnja? S tem ne pomagaš DanuŠki, sicer pa kaj ti še ostane? Ničesar, nego sramota. Porečeš mi, da so časih celo kralji in knezi ubijali svoje sužnje. Da, toda ne pri nas! Ali kar. se odpusti njim, se ne odpusti tebi. Oni imajo kraljestva, gradove in mesta, kaj pa imaš ti? Samo svojo vitežko Čast. Kdor njim ne bi zameril, ta tebi pljune v oči. Zavedi se, za Boga!«
Nastane trenutek molčanja.
»Pustite me!« ponovi zamolklo Zbišek. »Ne ubijem ga!«
»Pojdi k ognju, da se posvetujeva.«
In prime ga za roko ter ga pelje k ognju. Ondi se vsedeta. Matija se za trenutek zamisli, potem pa reče :
»Pomisli tudi na to, da si tega starega psa obljubil Jurandu? Še le ta se maščuje nad njim za svoje in za Danuškino trpljenje. Oa mu poplača, ne boj se! Tvoja dolžnost je tudi, da mu do tega pomagal To je tudi prav. Vsekakor pa to ni dovoljeno njemu, ker on ni zajel sužnja, marveč ga dobil v dar od tebe. Brez sramote in brez graje more on potegniti kožo ž njega, ali razumeš?«
»Razumem,« odvrne Zbišek. »Prav imate.«
»Vidim, da se ti vrača razum. Ako te še skuša zlodej, pa pomisli tudi na to, da si obljubil še Lich* tensteinu in drugim Križarjem dvoboj, in ako bi ne-oboroženega jetnika ubil ter bi se to izvedelo, nihče ne bi hotel sprejeti od tebe dvoboja, in prav bi imel. Bog obvaruj! Saj imamo že itak dovolj nesreče, naj se vsaj izognemo sramoti. Govoriva rajše o tem, kaj naj sedaj storimo in kam naj se napotimo?«
»Svetujte!« reče mladenič.
»Jaz si mislim tako. Ono kačo, ki je bila pri Da-nuški, bi zamogli celo ubiti; ker pa se ne spodobi vitezom, da bi si onesnažili roke z žensko krvjo, radi tega jo izročimo knezu Janušu. Ona je zasnovala izdajstvo že v lesnem gradiču pri knezu in pri kneginji; naj jo torej sodijo mazoveški sodniki, in ako jo tudi ne privežejo na kolo za to, kar je storila, vendar pravici božji ne uide. Dokler pa ne najdemo kake drugo Ženske, ki bi oskrbovala Danuško, dotlej nam je ona potrebna, pozneje pa jo lahko pri vežemo konju z^ rep. Toda sedaj se moramo pobriniti za to, da pt'1* demo čim najpoprej v ^azoveško puščavo.«
Prilen „Siet" it. «. z m« B. junija II
jib je Čakalo na tisoče občinstva; ves policijski aparat je funkcijoniral. Pred vseučil-ščem so se ustavile množice, začel je govoriti neki visokošolec, ali tisti hip so prihrumeli policaji na konjih, nastala je panika, začeli so pokati revolverji. Množice se je polastilo vsled tega veliko razburjenje, zlasti še, ko je prihitela tudi kompanija 27. peš-polka z nasajenimi bajonetiv Kamenje je žvižgalo, kakor toča po zraku. Več oseb je bilo ranjenih. Izletnikom so sledili detektivi na vsak korak.
* * V Ljubljani so prijeli te dni na ko!o^ dvoru odvet. kandidata dr. Pegana iz Celja, mene, da so vjeli iskanega brv. soeijalista Sirovatko. Dr. Pegan se je legitimiral, na kar so ga izpustili, Pegan je namreč malo podoben Sirovatki. Pa pravi Korber, da se naše oblasti nič ne vtikajo v ogerske reči! — PoSiljatve odpirajo in konfiskujejo kar od kraja, kar se jim zdi le količkaj sumljivo.
Vsled nedeljskih in ponedeljskih izgredov se je začela v Zagrebu silna persekucija. Izhajanje hrvatskih listov se kar šiloma ovira. 3, t. m. opoldne je policija kar naskočila .Dioničko tiskaro# in še mokre izvode »Ob-zora" konfiscirala, dasi list še ni izšel. Zaprli so tudi sotrudnico .Obzora" gospo Marijo Jurič, ki je znana kot pisateljica pod imenom Zagorka. »Obzor* je dobil poročilo, da so na Dunaju aretovali njegovega sourednika Marjanovima, ki so ga svoj čas po Ljubljani lovili. —-
Iz Zagreba poročajo: Ogorčenje proti madjarski vladi in grofu Khuenu Hedervarvju je tako veliko, da bo nad Zagrebom najbrž proglašen preki sod. Vkljub temu narod ne odneha od svoje borbe. Mnogo poštnih skrinjic je potrganih, a madjarska vlada hoče napraviti nove Lelenobojne madjarske skrinjice, s čemur bo ljudstvo še bolj provoci-rano. Trdi se, da sta bita pri zadnjih nemirih težko ranjena tudi dva Slovenca. —
De nun čira ni Škofje. Avstrijski poslanec grof Szeehenvi je izročil kardinalu Bampolli noto ogrske vlade, v kateri se dolži hrvatsko duhovščino, posebno škofe Stross-rnaverja, Posiloviča in Stadlerja, da indirektno vplivajo na hrvaške nemire. Papež je poklical nadškofa Posilovlča v Rim. Posilovič je izjavil papežu, da so vzroki nemirov v pomanjkljivi politični in administrativni vladi. Odstop bana bi bil edino sredstvo, da nastopi mir. Papež je izrekel mnenje, da bi bila liberalna vlada na Hrvatskem v stanu duhove pomiriti.
Dopisi.
Iz Tomaja. — Černe ml. piše za očeta župana:
I. Ni res, da sera pred enim letom dal spraviti grdo kamenje iz .Ruščovke*, res je pa, da je isto do letos tam ostalo, slabejše sem pustil sam spraviti v jamo, a boljše se je odpeljalo za napajališče. H. Ni res, da sem nameraval napraviti .kopišče*, res je pa, da
mi takih preostaja. III. Ni res, da nisem mogel delavcev dobiti, res je pa, da sem iste vsikdar lahko dobil. IV. Ni res, da bi znal priliko porabiti, da bi mi robota (senožet čistila), spravila kamenje iz Ruščovke, res je pa, da robota isto dela še 4 drugim posestnikom, ker drugod ni primernega kamnja vdobiti. V. Ni res, da bi se bil jaz pogodil za preložitev napajališča v sredo vasi, res je pa da tega "kot župan^^nVstBrrtinTTjrTimgel vsted-sejnih sklepdv. VI. Ni res, da sem besedo "požrl, res je pa, da sem rekel, ako se isti načrt da vporabiti sredi vasi, da nisem proti in ako k temu privole višje oblasti. VIL Ni res, da šenrna svojo župansko moč i ^upajoč vkazal robote, in kakor je meni kazalo, res je pa^ da sem imel v ta namen dva polnomočna starešinstvena sklepa, po kojih se mi je bilo ravnati. V Toraaju 31. maja 1903. Župan: Cerne.
Opazka ur. — Event. odgovor na to prepuščamo našemu g. dopisniku.
Domače in razne novice.
Jami shod t nedeljo se bo vršil ob vsakem vremenu; na vrtu, ako bo lepo, v notranjih prostorih, ako bo grdo.
Shod je dovoljen, toda po shodu mora izostali v mestu vsakoršna demonstracija. Udeležniki se morajo mirno raziti. Prosimo torej vse udeležnike, da se ravnajo po tem navodilu. Na shodu samem dajmo duška svojemu srcu, povejmo, kako mislimo in Čutimo, to bodi veličastna in vseskozi resnobna manifestacija bratske ljubezni in vzajemnosti l Ako torej pojdejo po shodu tudi največje mase ljudstva po mestu, naj izostane vsa-koršno klicanje in vikanje po ulicah.
Naznanili smo, da bodo imeli reditelji črne flore na roki. -~ Toda črni flori morajo izostati. Zato bodo imeli reditelji drugačne znake.
Govorniki bodo trije. Prvi bo govoril dr. Dragotin Tre o, drugi sodrug J. Kopač za jugoslovansko socijalno - demokratično stranko, tretji A. Gabršček, ki predloži resolucijo in jo na kratko utemelji.
Pričakujemo, da bo udeležba ogromna. Vsakdo, komur bije v prsih čuteče srce za trpečega brata, naj pribiti jutri na shod, da dokaže s tem resnico, izraženo v hrvatsko-slovenski himni:
Slovenec i Hrvat,
za uvjek (vedno) brat i brat!
Naročnikom. — Naznanjamo, da ustavimo s 1. julijem list vsem onim naročnikom, kateri nimajo poravnane naročnine za l. 1902. — Mnogo je še takih naročnikov, kateri niso za tekoče leto nič vposlali; te nujno prosimo, da nam zaostalo naročnino čim prej dopošljejo.
Visok gost v Gorici. — V sredo ob 7. zvečer je dospel v Gorico nadvojvoda R a i a e r, da nadzoruje tukajšnji domobranski bataljon. V njegovem spremstvu so bili
šef generalnega štaba polkovnik Winkler, feldmaršall. Latseher, polkovnik Zobel i dr. Na kolodvoru so ga pričakovali dvorni svetnik grof Attems, župan Venuti in višji častniki, — v portalu hotela Sudbahn pa so ga pričakovali razni častniki ter gg. Konjed;c in Kerševan v imenu konsorcija in hotelovega vodstva. — Pred hotelom na Telovadnem trgu se je zbralo veliko občinstva. S hotela je plapolala cesarska zastavar^tnalu-1 po 7. uri so pridrdrale kočije, v prvi podesta Venuti, v drugi nadvojvoda, za njim mnogi drugi dostojanstveniki. V portalu so častniki podali svoje raporte, g. Konjedic ga je pozdravil ,afs Reprasentant des Hauses", predstavil ravnatelja, in na tojeodšel nadvojvoda takoj v svoje sobe v L nadstropju. — Pripominjamo, da je prevzel upravo naš kon-sorcij od južne železnice šele 1. t. m. in da je bilo treba veliko dela, da je bil hotel sposoben za sprejetje tako visokega gosta. No, reči treba, da je bilo prav lepo prirejeno, dostojno bivališče gostu iz cesarske hiše.
V četrtek je nadzoroval domobrance in popoldne se je zopet odpeljal. — Iz hotela je šel opoldne, Nagovoril je jako prijazno ravnatelja in se dalje pogovarjal ž njim. Vedel je že, da je prevzelo hotel neko novo društvo in vprašal je, katero je to? Dalje je vprašal, ali ostane ime S&dbahnhotel? Ravnatelj je pojasnil, zakaj se imenuje zdaj .Hotel Sudbahn*. Nadvojvoda pravi na to: ,To je sprememba, katere nihče ne opazi i* — Vspodbujal je ravnatelja, naj se le \ azi na to, da bo hotel bolje pospeval nego v preteklosti, česar je le želeti! — Končno je izrekel svoje polno zadovoljstvo!
Novo domače podjetje, ki je te vrste največje v južnih deželah, se mora le veseliti slučaja, da je že tretji dan sprejelo tako visokega gosta in ga povsem zadovoljilo. Pač najlepše priporočilo za bodočnost!
DrugI visoki gost. — Včeraj je došla v Gorico ter se nastanila v »Hotel Sudbahn11 ces. in kralj, visokost nadvojvodinja Blanca; ž njo sta došli komorna predstojnica grofica Alberti, rojena grofica Zychy, ter komorna dama Ana Abel.
Osebna vest. — Višji pisarniški predstojnik pri trgovski in pomorski sodniji v Trstu g. Karol D o v e t a k je imenovan pisarniškim ravnateljem pri deželni sodniji v Trstu.
Davčni Izpit, potreben za uradniško mesto, so naredili z najboljšim vspehom Rud. B r a j n i k, službujoč v Pulju, Art. Malnig in R. Fonzari v Gorici.
Umrla Je v Tolminu puštarica gospa lika Devetakova iz znane rodbine Ivan-čičeve. Kratka, mučna bolezen jo je spravila v prerani grob. Pokopali so jo v sredo po-poludne. Mir njeni duši, preostalim naše sožalje \
Protestni shod v Nabrožtnl, — Iz Nabrežine nam pišejo, da sklicujejo slovenski
nabrežinski delavci za v nedeljo 7. t, ob 4. uri pop. na dvorišče g. Ign. Tanceta protestni shod proti magjaronskemu početju na Hrvatskem.
Bassky krnžok. — Ker je pouk v sredo radi dramatične predstave izostal, naznanja se, da se isti nadomesti v soboto ob osmih.
Brafle Sokoli! — Naznanjamo, da prične zopet redna telovadba danes ob 8. uri in pol ter nadaljnje vsak ponedeljek, sredo in soboto ob isti uri. Novi člani naj se oglasijo imenovane dneve v društveni telovadnici v ulici sv. Antona št. 7. Na zdarl Odbor!
Potrjen zakon. — Cesar je potrdil zakon, sklenjen v deželnem zboru goriškem, o prispevkih šolskim potrebščinam iz zapuščin.
Župnik Porlncič In njegova Per-petua. — Ze v prvem poročilu smo navedli vse tri verzije o znanem škandalu. Tretja je glasila tako, da PerinCič dekleta nI posilil, marveč da je radovoljno služilo posvečenemu telesu Perinčičevemu. — Državno pravdništvo ni našlo dovolj dokazov, da bi tožilo Perinčiča radi posilstva in Perpetuo radi sokrivde, marveč ju je tožilo le radi pregreSka.... javnega pohujšanja. No, vsa reC je bila pa v njegovem stanovanju, nejavno, in — bil je oproščen tudi tega. Srečno se je izmotal!
V. časnikarski shod ? Plznjl. Zopet je minul velevažen sestanek slovanskih mož, ki imajo v rokah velik del usode narodov te države. V staroslavni Plznji so se sedli slovanski časnikarji cele Avstrije, — Kako velikanske važnosti so taki sestanki, smo govorili že večkrat, in rečemo danes zopet, da: v tem znamenju vidim o zmago slovanske vzajemnosti!
Prihodnjič objavimo obširneje poročilo.
Zborovanje .Zareze*. — Binkoštne praznike je zborovalo jugoslovansko ucitelj-stvo v Brežicah na Štajerskem, Iz poročila tajnikovega posnemamo, da šteje .Zveza" 33 društev s 1568 pravimi, 56 podpornimi in 55 častnimi, torej skupaj s 1679 člani. »Učit. Tov." je nov urednik Gangl, .Popotniku* pa Schreiner. Vodstvu družbe sv. C. in M. se je poslala resolucija, da se v odbor za nastavljanje učiteljatva izvoli en zastopnik učiteljstva, istotako se je zahtevalo od .SI. Šol. Matice*, da imej v odboru tudi učitelj-stvo svoj glas. Drž. iboru so predložili prošnjo za sklenitev zakona, vsled katerega naj bi si izvolilo učiteljstvo na 6 let svojega zastopnika.
Blagajnik g. Luznar poroča, daje imela .Zaveza* v pretečenem upravnem letu dohodkov 1139 K 73 v, izdatkov 1188 K 53 v.
Pri novih volitvah v upravni odbor so bili soglasno izvoljeni gg. Jelene, predsednik; Česnik, tajnik in Luznar, blagajnik. Odbornikom se izvolijo: za Primorsko gg. Anžlo-var, Križman in Brginec.
Zapiski  mladega potnika.
PiSe B. V.
(Dalje.)
Priveslali so nas v Tabgo, kjer curklja voda v velikih množicah preko skal v morje. Vstopil sem v drug Čoln in mene samega so peljali štirje Arabci nazaj v Tiberijo. Pritrdili so na jadernik trikotno jadro in lahki čoln je letel kakor pero preko morske gladine.
Solnce je zahajalo. Par, ki je med dnevom bil v kvar jasnosti kontur, je izginil in črte niso bile pred solčnim zatonom mehke kakor so bile prej, ali po zatonu do mraka so bile novic neizmerno mehke. Onstran Jordana na vzhodnem kraju jezera ne uspeva nikaka rastlin,*, tam je gola puščava. Ob času Kristovem je bilo obrežje galilejskega morja podoba raja, najbujnejša vegetacija je krasila pokrajino, venec bogatih naselbin je pričal o blagostanju prebivalstva. Veter je bil krepek, sedaj se pa nismo vozili radi varnosti ob obrežju, ampak mi smo se upali v otvorjeno jezero in si s tem prihranili lep kos poti. Vzel sem v roke evangelij in začf;! citati o čudežu na morju, bogatem ribolovu, pridigi °a gori in čudotvornem nasičenju pet tisoč mož. Vse to se je dogajalo na teh gorah na desnem obrežju, za katerem se Je ravno spuščalo solnce in ustvarjalo najdivnejše barvne efekte, kakoršnih si more le predstavljati oko umetnikovo. Simon in Andreja, Janez, Jakob in Matevž, vsi ti so vzrasli ob vznožju teh gor in se pozneje pridružili polni najpožrt-vovalnejše ljubezni svojemu ljubljenemu učitelju in razšir-jevali njegov nauk po svetu. Govoreč o spočetkih krščanstva trdi Herder, da ne pozna zgodovina revolucije, ki bi v kratkem času brez hruma in šuma tako korenito preobrazila celi svet, kakor nauki Oalilejca. Ubožni in priprosti ribiči so bili prvi oznanjevalci evangelija. Bili so ljudje iz naroda, brez izobrazbe in neučeni, ki so le znali krpati svoje mreže, ki so dobro veslali po jezeru in spretno lovili ribe, nevedoč,
da so izbrani biti lovci duš in zagovorniki vere, ki bode izgnala bogove iz Olimpa. Ali rimski škofje, nasledniki ribičev in mitničarjev so skoro zamenili frigijsko pastirsko kapo s tijaro, obrobljeno z biseri, pastirsko palico z infulo, ovčji kožuh s snežno belim hermelinom in priprosti platneni himation s škrlatnim plaščem.
Vse gorovje ni valovito, brez strmin in prepadov, prevladajo sicer valoviti obrisi, ali tu in tam je tudi kaka gora zobata ali podolgasto sleme konča s skoro navpično strmino. Na taki gori je Krist svojim učencem in verni množici razkril svoje najglobokejše nauke, govoreč v plastičnih, ne-dosežno jasnih in priprostih, ali vendar najveličastnejših, najvišjo filozofijo obsegajočih primerah. Na drugi gori je nasitil pet tisoč mož, ki so pač morali potem verovati v njegove nauke, ker so uvideli, da je sin vsegamogočnega očeta. Nikjer si ne moremo Krista kot človeka lažje predstavljati, kot na teh gorah ki so bile menda nalašč ustvarjene, da jih Krist posveti, hodeč po njih, razmišljajoč, učence zbirajoč in razlagujoč svoje nauke. Temeljni ton vseh njegovih naukov je v ozki idejni asocšjaciji s temi nizkimi, valovitimi gorami, najharmoničnejših kontur. Solnce je vedno bolj rdečilo horicont, nekoliko trenutkov in izginilo je, le ena gora s strmim prepadom je bila škrlatno rdeče razsvetljena.
Mrak je legel na galilejsko morje. Nenadoma je postalo morje nemirno in razburkano, valovi so naraščali in butali ob stehe barke, veter se je zaganjal v jadro, da se je začelo platno tresti, konoplje žvižgati in jadernik hreščati. Brzo je šinil čoln po valu navzgor, po drugem navzdol, od strani je pridrl v presledkih val, vrgel se preko krme, raztreščil se v milijon kapelj, ki so se vrnile onstran čolna v morje. Krepko so držali mornarji konoplje in včasi obračali edino jadro, da so ujeli pravi veter, kateri je nosil čoln tako brzo po morju. Cesto je treščil val ob brod in mi zmočil obleko, veter se je začel vedno silneje zaganjati v jadro, barka se
je začela zibati in plesati in deček je odstranil z neko posodo vodo, ki se je nabrala na dnu čolna.
Tako je moralo biti morje, ko se je peljal Peter v svojem čolnu z apostoli in ko je Jezus po vodi hodil k čolnu in pomiril valove, da niso požrli čolna ubogega ribiča. Eden izmed najvažnejših simbolov krščanstva je bila ladja v viharju. Arabci so precej flegtnatično gledali na razburkano valovje, jaz sem nem in tih sedel blizu krme, ker se nisem mogel pogovarjati z njimi. Moj položaj je bil nekoliko opasen. Opoldne namreč sem zvedel, da Arabci ne rešijo kristijana, ako utone v jezeru. Monotono so pope-vali melanholične pesmi in včasi so glasno klicali tja v nemo noč, katero je skoraj po viharju razsvetljevalo tisoč svetlih zvezd. Nevihta se je polegla, ali še vedno je žvižgal veter, zaganjal se v jadro, katero se je izogibalo njegovemu naskoku. Tam na desni leži Magdala, ki se skriva po dnevi za visokim bičevjem in rogozo.
Tišina še ni zavladala, vendar je bila morska gladina že mirnejša. Luči so se pojavljale na obrežju. Tiberija ni bila več daleč. Fantastično so izgledala jadra ladij ribolov, privezanih ob obalu pod monastirom, kjer je Simon Peter izvlekel mrežo, polno velikih rib, sto tri in petdeset kakor pravi Janez v poslednjem poglavju svojega evangelija.
Tiberija.
Slutil sem, da bode danes vroč, soparen dan in nisem se varal. Še pred šesto uro sem šel na morsko obrežje onstran samostana in našel tam mukarija, ki je kopal svoja dva konja In si ovijal s turbanom glavo. Moj žrebček temno-kostanjeve barve, vitke postave, bolj ozkih nego širokih prsi, z umno glavico in dolgim repom je imel že v jutro med ušesi na glavi šopek peres, ki je ob začetku potovanja korajžno molel kvišku, ki se je pa vedno bolj nagnil na stran, čimbolj je konjiček postal ponižen in pohleven in se je bližal konec potovanja. Tudi jaz sem se šel kopat pred zajuterkom na obrežje blizu steze v Magdalo. Kopelj me
Pri raznih nasvetih predlaga ravnatelj Lapajne, naj »Učit. Tovariš« obrača svojo pozornost na istrske in koroške razmere in naj povdarja narodni princip, naj pazi, da se v nas organizem ne vtihotapi birokrati-zem. V ta namen morajo pred vsem šolski voditelji uradovati v slovenščini. Izreče se proti dnevnikom in preveč pisariji. Odgovarja prav temperamentno g. Gahgl. 6. Anžlovar predlaga, naj »Učiteljski konvikt» razširi svoje delovanje tudi na istrsko uciteljstvo; nadalje naj uciteljstvo vpliva na odločilne kroge pri sklicevanju okrajnih in deželnih učiteljskih konferenc, kakor to doloGuje ministerska na-redbriz 1. 1872. Predlogu se pridruži tudi duhovnik-ueitelj Butkovid. Sprejeta sta oba predloga,
Duhovnik-vodja ljudske šole v Kastvu, g, Butkovid, govori zelo toplo za uciteljstvo, pravi, da zasluži uciteljstvo bolje dobro plaCo, kakor ministri. Učitelj na ljudski šoli h težje biti kot profesor na univerzi. Predlaga, naj bi vsa avstrijsk« učiteljska društva stopila v zvezo med seboj, da se doseže ednaka plaCa v vseh kronovinah.
Glavno zborovanje je bilo v nedeljo. Predsednik je povdarjal v nagovoru, da so dnevi skupščine dnevi resnega dela. Skupna kranjska duhovščina s škofom Bonaventuro na celu je nastopala kot reformatorka ljudskega šolstva. Kdor pozna nakane kranjskih duhovnikov, zahvali Boga, da ta duhovščina še ni tak faktor, da bi privedel do propada. In vendar se še najdejo učitelji, ki gredo za pontiftiom masimom kranjskega klerikalizma, ki je izjavil, da rajši razbije deželni zbor, kakor da bi se uCiteljstvu zvišale plaCe. (Fej dr. SusteršiC!) — KonCno zakliCe govornik cesarju trikratni ,slava% a g. Križman predlaga, da se ta izraz udanosti sporoči brzojavno kabinetni pisarni. Sprejeto. (J. Urban-CiC poroča temeljito o gmotnih in pravnih razmerah goriškega uCiteljstva, o spletkah deželaih oCetov proti zvišanju plač uCiteljstvu, o krivicah pri petletninah itd. G. Gradišnik predlaga, naj se izreče deželnemu odboru goriškemu ogorčenje. Sprejeto. G.Gangl poroča o pravnem zastopništvu uCiteljstva. Rekel je med drugim: ,Mi bi pravzaprav potrebovali odvetnike, ki bi prijeli za ušesa one, ki varijo deželne šolske zakone.' Predlaga: I. »Zaveza« si naj naj me zastopnika za vsako krcnovino posebej. II. Upravni odbor naj stopi v zvezo z vsemi deželnimi učiteljskimi društvi, da se ta akcija realizira. Končno je poročal zanimivo o slovenskem meščanskem šolstvu ravnatelj g. Lapajne, ki je povdarjal, da je posebno deželni šolski zakon za Kranjsko zelo ugoden ustanavljanju meščanskih šol. Vsak večji kraj Li moral imeU meščansko šolo. Stavil je v tem oziru dve resoluciji o ustanavljanju deških in dekliških meščanskih šol na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem, ki sta bili sprejeti soglasno.
BUjenskl karat— zbesnel v cerkvi Pišejo nam iz Bilj: Naš preljubljeni kurat Roje je dal  na  prvi binkoštni praznik pri
popoldanskem nauku zopet duška svoji ne- I izmerni surovosti. Ko je namreč pojasnil nekoliko čudežev, (tudi o Alfonzu Ligvoriju), je zaCel kar sem delati čudeže s svojim surovim jezikom. Govoril je namreč o velikonočni spovedi približno tako-Ie: Zaradi vel. nočne spovedi sem zadovoljen, ker se je v velikem številu v naši cerkvi opravila. Prav pa bi bilo, da bi vsi bili doma pri spovedi, ne pa, da hodijo drugam k spovedi, v Gorico k frančiškanom ali. kapuonom; saj vam pa naročim, da ako »teve* pridejo prosit miloščine v Času pšenice ali drugih pridelkov, da dajte jim obilno, ako ni zadosti dva bokala žita, vrzite jim v žakelj en »kazne-nik* (mimik), ker vže tisti, ki ste bili pri spovedi, ste jim nasuli v spovednico za en kaznenik grehov (smeh po cerkvi) itd. Najde se jih pa zmerom še enh 5 ali 6 kozlov tukaj v Biljah, kateri niso bili nikjer pri spovedi, ne doma, ne drugod; tiste že Uhko poznate vsi, jutri bodo vsi tisti pijani. Tisti niso vredni našega pij unča, niso vredni našega smrklja in bodo prokleti od Boga, prokleti od hudiča, od sorodnikov in od človeške družbe itd. V Orehovljab pa brez izjeme je bilo vse pri spovedi. To je lepo. V Bukovici pa je vse drugače kokor v Orekovljah. Tam imamo dosti kozlov in eno kozo (zopet smeb). Eden je tisti, ki je bil smrtno bolan, in ko sem bil pri njem v tej bolezni, mi je obljuboval, da hoče svoje življenje poboljšati; ko je pa ozdravil, je postal zopet koza (glasen smeh). Potem je zopet drugi kozel, kateri sta oče in sin. Oče je mešetar, ki je zmeraj na peteh. Potem je še več takih, ki imajo vselej vrata zaprta itd. Tista koza pa pravi, da je bila pri spovedi v nekem drugem kraju, pri nekem francozkem duhovniku, pa da nima Usiha. Morda pa je prinesla s seboj kakšno francozko bolezen, kakorjesedaj moda. Ne želim amiti grešnika. Rečem pa Vam (tolče po knjigi), da ako izmed teh, kateri niso bili pri vel. nočni spovedi, bi utegnil kdo nagle smrti vmreti, jaz ga ne po-kopljem cerkveno, in sicer ne pridem, potem pa pojdite se pritožit, kamor hočete. Glavarstvo vam poreče: mi nimamo nič vedeti, mrlič mora biti v 48 urah pokopan. In potem si ga zakopajte kakor hočete, kakor enega psa, ali pa ga obesite v kamin, ali pa naj Vam ga pokoplje župan.
Taka je bila propoved našega ljubeznivega Rojca. Pripominjati nimam k nji ničesar, komentar naj si napravi vsak čitatelj sam. —
Ljubljanski Igrale! v Gorici. — Pri drugi predstavi v sredo je bila dvorana pa dostoj u, polna. .Ženski Otello* ni veseloigra, kakor je bilo naznanjeno, marveč prav privlačna drama, ki kaže v dovršeni gledališki obleki lep kos življenja. — Igralci so izvršili svojo nalogo tako izborno, da so naše občinstvo kar očarali. Vsak hip jim je donela viharna pohvala po dvorani. — Ta dan so dobile vse tri dame šopke  cvetja,  gospodje
pa venec ž napisom i »Slovenskim umetnikom goriški Slovenci*. — Tretji dan so z enakim vspehom ponovili veseloigro ,Huzarji,> — Naj bi imeli vsitko leto priliko, da bi slišali ljubljanske igralce tudi v Gorici!
Tatovi, -— V noči 3. t. m. so udrli tatovi v hišo arhitekta Batističa v ulici Korenski št 26. Udrli so od strani iz ulice Torrente skozi okno v stanovanje Batisti-čevo, tam vse premetali in prevrgli, v nekem lesenem zaboju pa so našli novo perilo, pisma, denar, italijanski in švicarski in starinski, hranilnično knjižnico, nož, uhane itd. Pobrali so vse razven perila in hranil-nične knjižice. Tatvino je naznanil g. Brtistič še tisto noč policiji, ki je šla takoj iskat tatove. Našla je enega v neimenovalni Jiiši, ko se je zabaval, ter ga aretovala,Trer so imeli na njega takoj sum. Tat je takoj pripoznal tatvino ter se pohvalil, da je napravil že obilo tatvin, katerim pa niso prišli na sled. Ta nevaren tit se imenuje Peter Fabbro od Franca, strojar 29 let star, delavec v DOrf-lesovi tovarni. Drugi dan so aretirali njegovega sodruga Jos. Scailelarija, čevljarja, 33 let star. Fabbro je znan tat, ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Še prejšnji dan ga je bil prijel mizar Gej, ker mu je bil nekaj ukradel.
Čujemo pa, da se je posrečilo polciji priti na sled še dragim tatovom, katere imajo že pod ključem. Tako se le dobijo počasi tisti ponočni tički, ki so kradli po Gorici tako, da je zavladal po mestu že splošen strah pred tatovi.
»Goriško vinarsko društvo*. -— Kakor je našim kmetovalcem že znano, bil je lansko leto v Goric; shod v namen, da se vstanuvi za slovenski del dežele vinarsko društvo, ki bi imelo skrbeti v prvi vrsti zato, da se naša vina kolikor mogoče lahko in dobro prodajo. Odbor, ki je bil voljen, da sestavi pravila in registrira to društvo, je dovršil svojo nalogo. Danes društvo torej obstoji. Kdor hoče pristopiti društvu, se mora prijaviti načeistvu (predsednik g. vodja Do~ minko, podpredsednk g. dež. poslanec Ja-končič). Delež znaša za vsakih 15 q grozdja (10 hI vina), ki se ga hoče dajati društvu, 20 K. V vsaki občini, kjer se prijavi društvu vsaj 20 udov, vstanovi se podružnica.
To je zopet novica, katero naši vinogradniki gotovo z največim veseljem pozdravijo. Ako dajo svoje grozdje društvu, izognejo se različnimi skrbem in nesrečam, ki jih imajo s kletarstvom in s prodajo. Društvo njihov pridelek samo uporabi in sicer tako, kakor zahteva svetovna kupčija, denar pa, ki ga dobi za to vino, pripade ves kmetu. Ker bo imelo društvo svoje agente, bodemo vino mnogo lažej prodali in ker bo pravilno napravljeno in skrbno hranjeno, ga bodemo tudi dražje prodali. Vinogradniki! Oklenite se torej vsi z zaupanjem tega društva!
Droga železniška zveza s Trstom. — Dn6 19. t. m. se zbere v Trstu komisija, ki si ogleda dela v luki v Trstu ter dela za drugo železniško zvezo. Isti dan zvečer se odpelje komisija na Gorenjsko na Bled-Lescp, odkoder si gre ogledat severni del bohinjskega tunela ter južni onega skozi Karavanke. Obhoda se udeleži tudi železniški minister Wžttek.
Dvonadstropna hiša t Gorici na prodaj v ulici Lunga št. 16 s podstrešjem; poleg hiše je majhna shramba. Natanjčneje se pojzve pri Janezu Lutman, krčmar v ulici Lunga št. 12.
Listnica. — G. Ivan Vuga, učitelj v Vel. Žabljah: Glede* na Vaše pismo z dne i. m. potrjujemo, da niste Vi pisal ter sploh niste v zvezi z dopisi iz Vel. Žabelj, radi katerih Vas sumničijo. Dopisi so nam došli iz druge roke. Ur.
Razgled po svetu.
T državnem zbora včeraj je bil stavljen nujni predlog BorCičev, naj pove Kdrber prave vzroke, zakaj ni pustil dalm. poslancev k cesarju, naj se naznanijo zbornici točni podatki o preiskavi glede izgredov v Ljubljani ter naj se varuje poštna tajnost v Hrvatski. Sprejeta je le druga točka nujnega predloga. Kdrber je zopet trdil, _ da se ne sme vtikati v notranje zadeve druge polovice.
Zadinjenje deških državnih poslancev. — V kratkem se izvede zedinjenje čeških državnih poslancev v eden klub. Klub-nim članom se zagotovi med drugim svoboda pri glasovanju, izražanju mnenja in zastopanju stališča v gospodarskih, cerkvenih in, verskih vprašanjih, nasprotno pa so član* dolžni in obvezani, pokoriti se klubniin sklepom v taktičnih, narodnostnih, jezikovnih, avtonomnih in političnih vprašanjih. Češki poslanci so prišli do prepričanja, da je v, sedanjih resnih časih neobhodno potrebna^ sloga. Kdaj spoznajo to tudi ostali Slovani?!., Irredenstbtlčne demonstracije t Italiji. — Odkar so v zadnjem času začeli avstrijski Lahi zopet manifestirati za laško vseučilišče v Trstu, se oglašajo tudi v Italiji po raznih mestih, zlasti visokošolcl, ki vpri-zarjajo demonstracije v prilog »zatiranim" bratom v Avstriji. Pri tem se čujejo neprestano kliči: Doli z Avstrijo ! In demonstracije se vršijo v glavnem pred avstrijskimi konzulati. Tudi v Rimu in v Mesini so bile 1. t. m. velike irredentistične demonstracije.
V  Rimu so zahtevali od godbe, naj svira Garibaldijevo himno ; ali ker tega ni hotela, so vpili demonstrantje: Doli z Avstrijo ! Živela Italija! Moralo je poseči vmes vojaštvo.
V  Messini je bito celo več oseb smrtno ranjenih. Kaj pravi na to pl. Korber ? Bog ve, ali se mu zdi to obžalc/anja vredno?!
»Narodni dom" pri sr. Iranu pri Trstu otvorijo jutri 7. t. m. s primerno slav-nostjo.
V Petrogradn obhajajo te dni veliko slavlje 200 letnice obstanka mesta. Toslavlje je velikfga pomena, pa se vrši tudi veličastno. Ž njim se proslavlja ves napredek in vsa veljava Rusije, katero si je pridobila tekom zadnjih 200 let in katera kaže, kam visoko se še povspne Rusija. Slavlja se udeležujejo tudi zastopniki raznoterih drugih velikih mest.
Društvo .Zvezda* na Dunaju nam naznanja, da priredi v nedeljo 7. t. m. prvi svoj letošnji izlet v Maria Enzersdorf
Odbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava" na Dunaja naznanja, da se bo vršil za 5. junija napovedani društveni občni zbor dne 12. junija v restavraciji. ,Zum Grudstein VIII., vogal JosefstMterstr. in Piaristengasse.
je vrlo osvežila, in dasi je bilo še rano, vendar so se solnčni žarki že močno upirali.
Oenezaretsko jezero leži dve sto metrov nižje nego sredozemsko morje. Kdor je živel le kratko časa ob jezeru, skusil je gotovo neugodne, učinke tega podnebja. Vročina in soparica ugonobi v nas vsako energijo, izgubimo veselje k delu in najraje se potisnemo v kakšen kot. V evangeliju menda ni mesta, kjer bi se hvalilo delo in trud. Krist govori cesto, da se človek ne sme preobilo truditi in napenjati za! vsakdanji živež in druge potrebe, on se sklicuje na lilije na polju in ptice v zraku. Hebionizem, to je načelo, da bodo le ubogi zveličani, je v teh krajih nekako upravičen. Ob jezeru genezaretskem ni bilo treba strehe apostolom, spali so pod milim nebom, in ker priroda ni skopa in dozorijo najrazličnejši sadeži ob vsakem letnem času, jim ni bilo treba skrbeti za vsakda živel Komunizem je bil v teh krajih posledica podnebja. Kjer uvi človek takorekoč od zraka in svetlobe, tam se ne bo posebno podvizal nakopičiti si premoženja. Vsak more živeti brez osebne lastnine, ker je narava silno radodarna in ker je raditega hrane dovolj. Človeške potrebe so tudi v takih krajih jako skromne, vse živi nepretrgoma na prostem zraku. Podnebje pa tudi ne dopušča, da bi človek intenzivno pridno in razumno delal. Človeku pa tudi ni jasno, da je človeku potrebno delati, kakor mu je potrebno piti in jesti. Napornega dela ob tem jezeru pač nišo nikdar poznali, apostoli se niso ukvarjali s trdim delom, oni so bili ribiči kateri so imeli dovolj časa sanjariti v svojih čolnih in poslušati svojega mojstra. Ribji lov zavzema najnižjo stopnjo v gospodarskem razvitku narodov.
Riba raste in se hrani v morju, ne da bi človek le ganil s prstom, človeku je le treba izvleči mrežo iz vode, narava mu je naklonila dar, katerega si ni zaslužil z delom. Najprej so narodi lovci in ribiči, potem šek začnejo obdelava« zemljo. Med ribiči na genezaretskem jezeru niso vladale
samotne gospodarske razmere, vse je bilo vrlo primitivno in raditega ni bilo med njimi bogatinov, ampak vsi so bili v istem gmotnem položaju. Ker so bili Kristovi nauki skozi in skozi demokratski, ugajali so posebno tem priprostim ljudem, ki niso poznali razločka med stanovi. Taki ljudje so mogli zapustiti svojo obrt, svojo kočo, čoln in mreže, ne da bi si imeli kaj očitati. Ako so hodili po vinogradih s svojim mojstrom, odtrgali so si grozdje in ga zobali, počivali so pod figovimi in sadnimi drevesi in odščipnili kak sad; gostoljubno so bili sprejeti pri znancih in prijateljih, kateri so radi delili z njimi, kar so imeli.
V teh krajih so vzrastli evangelisti in ravno temu dejstvu je treba pripisati, da se glasijo nekateri Kristovi nauki, kakor da bi moglo le biti srečno življenje brez truda in dela. Nobeden narodni gospodar se ne more navduševati za nauke, katere najde prelistujoč evangelij in kateri so bili pač prikrojeni galilejskim razmeram, ali kateri so brezpomembni pod drugim, hladnejšim podnebjem, kjer se je treba človeku boriti z naravo, da se preživi.
Pod južnim solncem so narodi mnogo skromnejši v svojih potrebah, dosti manj razvajeni, oni ne poznajo vseh onih udobnosti, brez katerih severnjak ne more živeti. Dog-nano je pa, da vsi narodi, ki se slabo hranijo, in pogrešajo udobnosti, zaostajajo v kulturi in občni izomiki za narodi, katerim se dozdevajo vse te udobnosti neizogibno] potrebne. Na jugu tudi ljudem ni prirojen nagon, želja delati in si zboljati svoj gmotni položaj. Lenuharenje, pohajkovanje brez dela, besede brez činov so nekako posledica vročega podnebja. Na meglenem severu se čutijo ljudje prisiljeni delati, oni hočejo dobro jesti in piti; lepo stanovati in si privoščiti marsikatero udobnost, katere na jugu ne poznajo. Oni primitivni galilejski komunizem, ona skromnost in zadovoljnost z vsem, kar daje narava, se ne more nikdar vkoreniniti pod drugim podnebjem na mrzlem severu.
Sklical sem kuhača hospica in »e z njim podal na
bazar, da si nakupim živeža za pot. Kupil sem dvanajst naranč in deset jajc, slednjič sva šla v hišo nekega Žida, kjer sva začela barantati za kuro, katero je na ozkem dvorišču ulovila mlada Židinja Čednih lic. Kura je pa bila, kakor smo se pozneje pri natančnejšem anatomičnem študiju, prepričali, že precej stara. Hodil sem Še nekaj časa po umazanih ulicah. V Tiberiji razsaja po leti malarija, bledi, žolt; obrazi pričajo o tej bolezni. Obiskati grobove Ben Akibe in podobnih junakov me prav nič ni mikalo, ker je vročina vedno bolj pritiskala in bil sem vesel, da mi ni bilo potreba onstran črnega mestnega zidovja laziti okrog v solnčnem žaru. Sanhedrin in židovska visoka šola se je po vzetju Jeruzalema 1. 70. preselila v Tiberijo, kjer so se zbirali učeni Židje in dokončali talmud. Raditega je bila Tiberija velikega pomena za poznožidovsko kulturno življenje. To židovsko vseučilišno mesto, ako ga smem tako imenovati, pa res danes nikogar ne očara. Kamor človek stopi, povsodi vid: le siromaštvo, bedo in bolezen.
Šel sem v angleško bolnišnico, ker sem želel imet   , p   sebi kak obliž za slučaj, da se mi kaj pripeti na pote vanju. Strašno je bilo videti v čakalnici zdravnika, te trpeč blede Žide in zagorele Beduine, ki niso mogli prekriva lSli svojih bolečin. Nekateri so se kar valjali po tleh, doki.   ij jih sluga ni sunil v doktorjevo sobo. Angleški zdravnik bil precej osoren in mi rekel, naj pridem pozneje. Obst, \! sern še v čakalnici in opazoval nekatere bolnike, stare mož mladeniče, žene in dekleta. Vsakemu se je moglo z obraz.i< brati, da silno trpi. Ali nekateri so se šiloma pretvarjal, dočim drugim to ni bilo mogoče. Židovsko pleme je sploh, v večji meri nego druga plemena podvrženo nekaterim boleznim. Židi niso bili nikdar »drav, čil narod, ampak več aH manj pohabljeni in bolni ljudje.   Življenje pod tem pod? nebjem, v mestu, kakoršno je Tiberija,   mora   vsakomur izpodkopati zdravje. Tudi menihi silno brzo pomrjejo v gostiščih, ki se nahajajo v takih krajih. Neki voznik iz Hajfe* me je potem peljal v bazar, v neko židovsko lekarno. Suhemu mladeniču sem slednjič vendar le dopovedal, kaj da hočem. Ozračje je bilo kakor nasičeno z vročim soparom in človek je bil srečen, ako se je mogel izogniti le za trenutek pripekajočim solčnim žarkom; bila je to prava peklenska vročina.                                        (Dalje pride.)
Samomor aretiranega tata.   —   V
Celovcu je prijela policija mesarskega pomočnika Alojzija Kratochvila, o katerem je izvedela, da je nevaren tat in Člen tatinske družbe, ki je zadnji Cas izvršila veliko ulo-mov. Na hišni preiskavi je Kratochvil zagrabil nož ter si ga vpriCo policajev potisnil v srce. Ostal je mrtev na mestu.
Laški kralj Viktor Eraanut 1 III. pojde prih. mesec na potovanje preko Francije na Angleško, da vrne poset angleškemu kralju. Predsednik republike Loubet obišfie potem kralja v Rimu. Vprašanje je, ali obišče tudi papeža. Zapreke so iste kakor nasproti na-^ 5emu cesarju, da_ namreč papež ne i mogel sprejeti Loubeta kot vladarja katoliške države, ako bi obiskal iz cerkve izobčenega laškega kralja. Morda pa vendar poiščejo kak modus, po katerem se omogoči obisk pri papežu I
Iz avstrijske kvotne deputaclje. — Avstrijska kvotna deputacija je vsprejela s sedmimi proti šestim glasom predlog posl. Ztdlvritz-a, da se sedanje kvotno razmerje 1 odaljsa za eno leto t. j. od prvega julija do 30. junija 1904. Resolucijski predlog grofa SchOnborna, da se ohranijo skupne i.istitucije, izlasti vojska, je bil vsprejet soglasno. Predloga poslanca Fiedlerja in Kai-snrj3, da se kvotno razmerje določi po razmerju števila prebivalstva, in predloga, da se to razmerje določi ?; 58:42, oziroma 69:31, so bili odklonjeni z 11 proti 4 glasom. Predlog poslanca Kaiserja za razmerje 50:50 je bil odklonjen z 12 proti 3 glasom. V svojem zaključnem govoru je povdarjal poroče-zalec ScliWc»gd, da za slučaj, da se uveljavi novi carinarski tarif, tudi on ne dvomi, da bo potrebno delovati na zvišanje ogerske svote.
V najem
so odda stanovanje  v I.  nadstropju v Dol. Vrtojbi obstoječe iz 3 sob  in   kuhinje. Stanovanje je zdravo   in suho ter tik  cerkve. Pogoji poizvedo se lam.
Surova svila iz lika K> t L
43 25 blago za popolno obleko. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka % obratno pošto. Tovarna »vile Heniieberg t Carlhn.                            5
od  GO.   kr. do   gld.
--------------   ------    3 70 :neler za  bluze
... obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka t obratno pošto. Tovarna svilo Honneborg v Curlhti.                                               (2)
Foiilardovo svilo
Anton Pečenko
Vitna ui.ca 8 - GORICA — Via Giardino 8 priporoča
briških, dal* matlnsklh in tatarskih vinogradov.
dom in razpošilja po železnici na vso  kraje avstro - ogerske  monarhije v sodih  od 56 litrov naprej. Na"Sfcfalevo pošilja tudi uzoree. Coao intrM. Pottroiba poltena,
L LEBHERZ
Gorica
tovarna u ž t g a i i c priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zauesljive užigalice
•*- ApollO-aia
Božjast.
*TLdor Irpi na božjasU, krtihindrugihnervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boVeznihT Dobiva se zastonj in franko v Schtrnunen-Apoteke, Frank« fort a. M.
Zahtevajte
moj ihifitrovani cenik z vee kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzikaličnih predmetov, katerega poguja zastonj in poštnine prosto
Hanns Konrad,
luuniea   ur   in   ek>|iorlna   hite Most it. 249. -  tfHko).
Dovi živinski semenj
v II. Bistrici
se bode vršil dne 8. junija t. 1.
Dovoljena sta dva nova semnja, ki so bosta vršila vsako leto in sicer I. prvi pondeljek meseca junija, II. pa prvi pondeljek po malem Šmarnu. Županstvo Ilirska Bistrica
ii»  Not ra lijake m.
J. Zornik   Gorica, Gosposka ulica štev.
Priporoča toplo sorojaltom svojo zalogo modnega blaga:
Za dame
Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove,- -.-*. predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnCnike, bluze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd.
Za gospod*:
Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, blaCnikov, Cepič, Čevljev, dežnikov itd.
Opozarja
preCastiteUamerna"svojo velito zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene.
Za blrmance
in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, Cepiče, razno perilo.
Za slavnost!
in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise.
Christofle & G*
**=».   « J^AnmizMm           bst
Heinrlehhof Dunaj I. Operrt RIng 5.
Težko posrebrnjeno namizno orodja In posodjo vsah vrst
(žlice, vilice, noži Itd.)             v,
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepši1* modelov.
•PP* Iluatrovan cenik na zahtevanje. -%U|
Vsi Ohristoflovi izdelki imajo v jamstvo svojo iz-virnosti vtlsneno gornjo varnostno znamko in imo ChHstolle,
Vse stroje za poljedelstvo in vinorej1.
Brizg-alnice za sadjino drevje
z meSalom za mcSanico Iz bakra in apna tako, da so najo-denkrat na dve cevi brizga,
brizgalnlcc (strcaijke) za sadjino drevje z natanjko naiiierjeno pctrolmešanico,
svetilnice na acatllen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vin in avočje s diferencijalnim pritiskom,
stroje za drobljenje stiskalnice*
čisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti pcronosporl In sea žveplanje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse drug-:* stroje za poljedelstvo kot
zbiralnike (trleure), mlatilulce, vltalc (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49.
Ccnllnlki zastonj tn franko.            Dopisuje so v vseli jezikih.
Sprejema zavarovanja ČlovcSkega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku potih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Prag-I.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovansko-narorino upravo.
Vsa pojasnila dajo:
Generalni zastop v Ljubljani, Jejar pisarne so t Iastnej baočnej hiši Gospodskih ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-, kulantneje. Uživa najboljši sloves,] koder posluje.                j
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
Schichtovo hranilno jedernato milo
garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•   •   •     Pri nakupu naj se pazi na ime „SchiGht" in na gornjo varstveno znamko.   ,#   #   •   •
Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.
Cene ure
punciianejia urada preski Seno, z pismenim ?> le nim jamstvom za loCni tek ur, oddaja po tovarniških cenah v akcniuloturniSks zaloga ur
Loo Lateiner
ttunaj, I„ F.elstlimarkt 6«.
Nikelj - remontu ka za gospode fl. 2-h(>. Nikelj > anfcer - Ho>s-ko f - rimonitrk« z emnjliranim kaza'otn fl. :$•--. (Solil r -remontirka za gospode s *5 pok ovi bopato gravirana fl. 4-5». Pristne srebrne remonti rke  za   gospode  fl. 3T>().
PoSilja «e po povzetju. NeugajajoOe se zamenja, Zahtevajte moj ilustrovani ecrvk z vcS kakor 5(K! >odob mi ur, zlatih in srebrn h stvar, katerega ;e brezplačno dopošlje.
Veliko priznalnilt pUem.
z varstveno znamko
Dobi se povsod!
Trtorejci pozor!
Ne zamudite ugodne prilike cenega nakupa gumijevih vezij z« cepljenje.
Tvrdka
Konjedic & Zajec
Gorica pred nadškofifo št. 5
Vam nudi Krte klg kron 13 na drobno
20 stotink radi opustitve.
Odlikovana krojaška delavnica
krojaški mojster v Vrtni uiicf štev. 26.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
deT** Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono,    --^<B
Izdelke iz lastnega blaga jamčim i
V\arol prašek
pekovski mojster in sladeiear v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i, t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja soltdn. postrežbo po jako zmernih cenah.
knjig
Ivan Bednarik
priporoča svcjo
" ovezmco
v Gorici
ulica Vetturini št 3.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnieo jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi j raznovrstne pijače,  n. pr.: francoski Cognac, • pristni kranjski  brinjevee,  domači tropinovee, ¦ fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah                                                     \
Z odličnim spoštovanjem           -f
Josip Kutin,              j
trgovec v Scmeniski ulici št. 1       j v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*
Rimske toplice v Tržiču
(Monfal cone)                     j
= in blatne kopelji = i
priporočane   po najboljših  zdravnikih proti bolečinam v bedrih,  revmatizmu, [ ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri- . citeto, tako   zvano  »tremolaterapia  in masažo«. Posvetovalni  zdravnik dr. G. pl. Camti.
C. kr Tltffnfli    pnviL
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
na Travniku it. 5.
Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kamram, picraet laslink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki slan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   9 let K  5'40   in viSe •       »       ,    9   .  15 „   „   850      , ,         ...  15 dalje  . . , 15 —      ,
vrhne suknje vsake mode....., 24-—      ,
»        ,    za častito duhovščino   ,28 —
hlače..............>   5-__
Haveloke  in sobne plašče 15 K naprej. Z« dame in gosplee:
.Haveloke......     „........25 K
Sako in pelegrine   . .-.......*.*.*.   0
V slučaju da se kaj ns dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
Računski zaključek
tolminsle hranilnice .n posojiHiee, regisfr&vane zadruge 2 neomejeno zaveza Prejemki.                                  Denarni promet.
Izdatki.
Predmet
Vrnjena posojila   .  . .
Prejete hranilne vloge . . »     posojilne obresti .
Prejeti upravni stroški
Prejete zamudne obresti .
Vplačani deleži.....
Vplačane vstopnine ....
Vzdignjen naložen denar .  . .
Vzdignjene obresti istega:
K   454'37 ;>   4221-40
Prehodni zneski......
Dohodki hiše.......
Vrnjeni davki.......
Realizovani kuponi   .  .  . . .
Skupaj. . Stanje blagajne koncem L 1901
50248
202262
27893
1129
662
500
100
77851
4675
1389
640
163
120
Predmet
Dana posojila.......
Izplačane hranilne vloge .  .
»              »       obresti   .  .
Upravni stroški:
Potnina nadzornikom   .  .  .
Kurjava, svečava in drugo .
Najemnina od pisarne .  .  .
Knjižice in tiskovine    .  .  .
Poštnine.........
Letnina zvezi slov. posojilnic
Povrnjene obresti......
Naložen denar.......
Prehodni zneski......
Za dobre namene.....
Nagrade     ........
Izplačani deleži .      .....
Izplačane dividende deležev
f uprava 18204 Uprava hiše   ^ davki    244-61
Davek:
Pristojbine po lestvici I. .
Rentni davek ....   • .  .
Pridobninski davek s
___prikladami......_L_1
Skupaj .  , Stanje blagajne koncem I. 1902
90249
195160
1941
318
129
192
203
13
140
46
64807
146
597
2200
910
213
1 36*
359983     19 18519 | 57
V tekočem letu je bil promet ta-le:
Vseh prejemkov je bilo...................378.502 K 76  v
Vseh izdatkov pa....................  .  . 359.983 » 19  »
torej skupni denarni promet..................738.485 K 95  v
Izguba.
Račun izgube in dobička.
Dobiček.
Št.              Predmet                    K     j v I Št.
J   1 I Izplačane hranilne obresti   . . j     1941 j 75 I   1 j
2  S Kapitaliz. hranilne obresti .  .  . I   24937    85 I   2
3  j Upravni stroški....... I       996    71 I   3 |
4  i Nagrade.......... j     2200 | — I   4 j
5  j Odpis inventarja...... I        75 I 07 I   5
6  i Preteklega leta zaostale obresti J                     I
j   posojil   .          ....... I    17325    24 I   6
I   7 I Preteklega   leta    nerealizovani J                     I
I   kuponi.......... j         26    66 I   7
8  j Predplačane obresti posojil .  . j     2159    78 I   8
9  I Odpis vrednosti hiše   .... j       825 | 85 I   9
10  j Povrnjene obresti...... J        46 j 94 I 10
11  I Uprava hiše........         426    65 I 11
12  I Davek........... I       971    09 I
13  I Čisti dobiček........ |     2791 j 48 I
j                                                   |    5472?"l~07~l
I   I                        III
Rnifllfl I  Pridite jutri vsi na javni shod za brate Hrvate, ki se vrši na I lil I Cl Hi ¦                   Katarini j evem vrtu ob 11. uri dopoludne!
j                   !      '""            .....""  " ~~ J ;:   .......   f     'T
Predmet                     K         vi
i Prejete obresti posojil .... I   27893    62
I Zaostale obresti posojil   .  .    I    18669    80
I Prejeti upravni stroški .... I      1129    35
i Prejete zamudne obresti .  .     I       662  j 60
I Vzdignjene obresti naloženega I                      I
I   denarja.........   . I     4221  i 40
I Preteklega teta predplač. obresti I
j   nosoji!   .........     I      1197  ; 56
I Dohodki hiše........I       640  i —
j Vrnjeni davki........I        163    08
j Realizovani kuponi.....j        120      -
J Nerealizovani kuponi   .... I         26    66 I
J Odpis divldende......j           1  ; — I
"1    54725 \ 07
							
št.	Predmet	K	v	Št.	Predmet	K     !  v	'
1 2 3 4 5 6 7 8 9	Zaostale r bresti posojil   .  .	536579 18669 79815 627 675 2900 7432 26 18519	80 26 79 63 67 66 57	1 2 3 4 5 6 7 8		8050 j — 1276 j — 607431     27 24937 '. 85 2159     78 18600 2791     48	
					Kapitalizovane obresti .... Predpla* . obresti posojil   .  .   . Splošna rezerva .... 18500		
	Hiša    ...........						
	Nerealizovani kuponi   .... Gotovina koncem leta 1902   .						
		665246	38			665246    38	
						i	
iktiua (Imetje).                                  Bilanca (stanje).                                Pasiua (Dolgoui).
V Tolminu, dne 31. decembra 1902.
Načelstvo oziroma ravnateljstvo:
Andrej Drtouec               Henrik vitez pl. Ziernfeld               Oskar Gabrščik                 Rudolf Polenčič
blagajnik.                            knjigovodja.                             načelnik.                            tajnik.
franc Prešel                      franc Braoničar                    Rajmund Prešel                       3osip Stoec
namestnik.                          namestnik.                         podnačelnik.                          namestnik.
Ta račun z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjali ter v redu našli. Nadzorstvo, oziroma računski pregtedovatci:
' . '                           Isjudeuit Cazafura           matija Renda                Andrej basiC
luan Isuznik.                 predsednik.                 zapisnikar.               podpredsednik.             fflilan toančič.