o. H. Šalamun:  Ptujski okoličani.
Kočije se v  dvor postavljajo, Bele  ruhe se  prestirajo, Bele  ruhe se prestirajo, Zlate kupice natačejo.
Hala,  hala,  ljubi  oča Vi, Jel'  bote mi Ančiko dali? „Jaz sem  Vam jo obečal, Pa Vam jo bom tudi dal."
Kupice vinca se natačejo Mlado  Ančiko   napajajo Gostje  v kola  se nalagajo Ino v druge kraje pelajo.
Ženihi je klobučec dol pal, Sneha je po  klobučec segnola, Sneha je po klobučec segnola, Ojster nož  v srce zabodnola.
Hala,  hala,  mladi hlapčiči, Pelajte  mi Ančiko  domu.   — Hlapčiči  so  hitro  genuli, Mrtvo  v  beli grad  perpelali.
Tri  hčeri.
(Narodna pesem i^ ptujske okolice.)
IVI ati je 'mela hčerke tri. Vse tri je omožila. Eno je omožila Daleč  k sivem'   morji.
Drugo je  omožila Daleč v  ravno polje. Tretjo je omožila Daleč v  strme gore.
Mati je šla gledat K svojoj  prvi hčerki Daleč  k sivem'  morju Sivem'  'no  globokem.
Ljuba moja  hčerka, Jel' je tebi dobro Per tem  sivem  morji, Sivem 'no globokem? —
Dobro  mi je,  dobro Hvala  bodi Bogu! Z  vinčecom se vmivljen No  s perkalom   brišem.
Mati je šla gledat K  svojoj   drugi hčerki Daleč v  ravno  polje, Ravno  'no  široko.
Ljuba moja  hčerka, Jel' je tebi dobro Na tem ravnem polji, Ravnem  'n6 širokem?
Dobro  mi je,   dobro Hvala  bodi  Bogu! S  mlečecom   se vmivljen No  s  pajčolanom brišem.
Mati je šla gledat K  svojoj  tretji  hčerki Pod te  strmne gore Strmne  'no  visoke.
Ljuba  moja hčerka, Jel'  je tebi  dobro Po  teh strmnih gorah Strmnih 'no  visokih?
Dobro  mi je dobro, Da se smili Bogu ! S solzami se vmivljen No s pelinom  brišem.
Vsakšno  noč  odide,
Vsakšno  noč   mi pride.
Vsakšno  noč  pernese
Mi mrtvačko  glavo.
„Čuješ moja draga, Poznaš toto glavo?" „Kaj ne bi poznala Mojega očeta glavo!"
Čuješ  moja draga Poznaš toto  glavo?  — Oje 'no prej  oje! Moje matere glava.
Če boš se jokala, Bom  te tudi  vmoril Bom  te tudi  vmoril, Kak sem tvojo  mater.
Z ustmi se smejala
V   srcu pa jokala
V   srcu pa jokala No  dušico  dala.