PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir grujrpo Leto XXTV. St. 229 (7122) TRST, sobota, 5. oktobra 1968 VČERAJ SO SE KONČALA POGAJANJA V MOSKVI Nejasno poročilo o razgovorih med delegacijama KP ČSSR in SZ v uradnem poročilu TASS je govor o «okrepitvi vodilne vloge KPČ», o zaostritvi borbe proti «protisocialističnim silarn». o tisku in o personalnih spremembah - Glede umika čet bosta vladi sprejeli poseben dogovor i ... MOSKVA, 4. — Danes so se zaključili sovjetsko-češkoslova-Ki razgovori in je češkoslovaška delegacija zapustila Moskvo 7®r se je odpeljala s svojim letalom z letališča Vnukovo, kjer z® J° pozdravili najvišji sovjetski voditelji. V uradnem spo-rocilu je rečeno, da so pri razgovorih sodelovali samo Brež-nJev, Kosigin, Podgorni, Dubček, Cernifc in Husak. to? razgovorih je sovjetska u-“dna agencija Tass objavila do-";aJ Obsežno, čeprav pa istočas-tudi precej nejasno, uradno “Poročilo, ki se v uvodu skli-“Plle na načela razgovorov v Merni nad Tisou, v Bratislavi č v Moskvi in da predstavljajo zaključki teh sestankov os-. o*0; Id je potrebna za normalizacijo na češkoslovaškem in a razvoj prijateljskih odnosov Češkoslovaško, Sovjetsko vezo ter ostalimi državami so-laustične skupnosti, su Porodu je nadalje rečeno, da J?, delegaciji raapravUjali o okre-naJ1 'bratskega zavezništva in traj-Prijateijstwa med dvema, na-^ooma in. dvema državama ter o Aleksander Dubček srvfl?iu kompleksnega in plodnega caeiovanja glede gospodarskih, potočnih, kulturnih in drugih vprašuj ter o krepitvi odnosov med nesti ter deželami, ki vzdržujejo “dicionalne prijateljske stike. Razgovori so se vršili v ozračju /'Varistva, konkretnega sodelovanja odkritosti, češkoslovaška dele-5,7®*»’ je izjavila, da bosta central-šL ,mite komunistične partije če-tosiovaške in vlada sprejela vse krepe, da se zagatovi izvajanje oJtslt;?vskega sporazuma in da bosta cin« *la naPore, da se poveča vo-. 'na vloga komunistične partije, a Se okrepijo napori v borbi proti ^‘otisocialističnini silam, da se gfffjmejo ukrepi, da bodo vsa Eliotova masovnega obveščanja r-uzbl socializma in končno, da se ■craPi'jo partije ter državni organi j .osebami, ki so trdno zveste sta-marksizma - leninizma ter ^»tarskega internaoionalizma. č-ui oslovaška delegacija je pod-j la svojo odločnost, da bo sle-ztmanji politiki, ki bo skupno sklicevanje na Cierno in na Bratislavo Seveda pa po drugi plati ni mogoče sedaj oceniti, kaj v resnici pomeni izraz, da bodo »povečali vodilno vlogo češkoslovaške komunistične partije«, ali gre pri tem za goli verbalizem, ali za neke konkretne ukrepe, še bolj zapleteno je vprašanje glede tiska, saj si lahko povsem različno razlagamo okrepitev tiska, ki naj služi socializmu, kar naj bi s sovjetskega stališča verjetno pomenilo, da mora tisk peti slavospeve zasedbenim četam, s češkoslovaškega pa, da mora še naprej biti odločilni faktor v socialistični preosnovi družbe, pri čemer seveda tuja okupacija nikakor ne more biti pozitivni faktor. še najbolj jasen je zadnji stavek odločilnega odstavka sporočila, ki se nanaša na partijske in državne funkcionarje, prt čemer so češkoslovaški voditelji verjetno morali nekoliko popust itd in bo prišlo do novih sprememb v vodstvu. Prav 'tu pa se je SZ znašla v najhujših težavah, ker se ji ni posrečilo najti sodelavcev in ker se je ustvarila v ČSSR taka enotnost med partijskim vodstvom in ljudstvom, da tudi potencialni možni »kolaboracioniste zanikajo take možnosti in se uskilajajo s splošno politiko Dubčka, Pomembno je tudi dejstvo, da bo prišlo do meddržavnega razgovora o umiku čet in da bodo s posebnim sporazumom določili glede »začasne« prisotnosti preostalih čet v ČSSR. Pri tem gre za pomemben napredek s strani ČSSR, saj bodo zasedbene čete v določeni meri odgovarjale češkoslovaškim oblastem, Istočasno pa gre tudi za interes Sovjetske zveze, da se znebi očitka «okupaaije», ker bodo njene čete na češkoslovaškem ozemlju na o-snovi sporazuma med dvema vladama. V pismu partijskemu glasilu «Ru-de pravo« je Drahomir Kolder izjavil, da ne namerava zapustiti svojega mesta poslanca. Kolderja so odstavili z mesta člana prezi-dlja partije jn tajnika GK že 31. avgusta in je bil med glavnimi »obtoženci«, da je poklical okupacijske čete, zaradi česar so pričeli pobirati podpise, da bi odstopil tudi z mesta poslanca. Sedaj je naredil «avtokritiko» in pravi, da je prišlo do napadov v okviru »trenutne psihoze« in da ni zagrešil nobenega nepoštenega dejanja. Tiskovni urad italijanske komunistične partije sporoča, da je posl. Galluzzi odpotoval po sestanku v Budimpešti v Prago, kjer se je sestal s partijskimi predstavniki. Demonstracije v Milanu MILAN, 4. — V Milanu se je nocoj zbrala na Trgu Mercanti množica več tisoč študentov in delavcev, j da protestirajo proti dogodkom v Mehiki. Po končanih govorih je sprevod zborovalcev šel po glavnih ulicah do mehiškega konzulata. Nato pa so odšli pred kino »Itnpero«, kjer se predvaja film «Berretti ver-di». Ko so nekateri demonstranti razbili izložbena okna, je nastopila policija in razgnala demonstrante. Sledili so manjši spopadi. Nekaj pred začetkom predstave je nastal pretep med demonstranti in nekaterimi osebami, ki so hotele v kino. Pozneje so javili, da bodo film črtali s programa in ga nadomestili z drugim filmom. Nekaj oseb je bilo potolčenih. PO KRVAVIH DEMONSTRACIJAH V MEKSIKU iiiiiiimmiumimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiimiimiiiimiiiimmiiiiimiiiiiiiniiiHiiiiiiiiniiiHimiHHiiMumiii PISMO USTAVNEGA SODIŠČA SLOVENIJE Tajništvo za zunanje zadeve ne spoštuje ustavnih določil Gre za uporabo slovenščine v jugoslovanskih zastopstvih v inozemstvu-Tito odlikoval 37 slovenskih predvojnih komunistov •?eiana v interesu utrditve socia-Drb*. skupnosti in uspehu borbe Sf0ti imperialističnim silam. Obe v«*' sta mnenja, da je primarne „30*1 izvesti ukrepe, ki naj pred-vans.J^0 gotovo jamstvo proti re-^,,7“‘Stičnim naporom militaristični J*1 Zapadne Nemčije, da se nu-lj. “binkovita pomoč vietnamskemu 1 vu Jh da se zavrne imiperia-' vir agresija na Sred. vzhodu. wied razgovori so obravnavali tu-oLiTjSbtnost zavezniških čet na S'ni Češkoslovaške. Obe strani Učil' erl‘*i, da bosta obe vladi prelit 11 sporazum o začasni prisotno-(jj! Zavezniških čet v ČSSR. V skladi, s sklepi razgovorov, ki so se vrsta i Moskv! od 23. do 26. avgu-lih’čet *zveden Postopni umik o®ta- cij?radn° sporočilo sovjetske agen-Jasn dvoumno, ali bolj rečeno ne-neij°' in pušča odprte najraallč-Zi3j e možnosti. Na prvi pogled se nj,'. da so češkoslovaški predstav-jg.l_ Pristali na vse kritike, ki jih LJUBLJANA, 4. — Ustavno sodišče v Sloveniji je poslalo republiški skupščini pismo s predlogom, da sprejme korake, da bi državno tajništvo za zunanje zadeve spoštovalo ustavna določila o enakopravnosti jezika narodov Jugoslavije. V pismu se navaja, da so nekateri zvezni organi, med njimi zvezna skupščina in vrhovno sodišče sprejeli ukrepe za spoštovanje priporočil družbeno - političnih organizacij, medtem ko zvezno tajništvo za zunanje zadeve ne stori ničesar za spoštovanje enakopravnosti jezikov. Po ugotovitvah ustavnega sodišča Slovenije živi v inozemstvu okrog 350.000 Slovencev, torej skoraj ena tretjina vseh Slovencev, toda samo v malem številu jugoslovanskih zastopstev v inozemstvu je Slovencem moč na mestih se sporazumeti v materinem jeziku. Celo v državah, kjer so slovenski izseljenci v večini, malokdo od diplomatskih oziroma konzularnih nameščencev govori slovensko. Tako stanje po mnenju ustavnega sodišča je v nasprotju z določili 131 člena zvezne ustave. Predsednik Tito je odlikoval za dolgoletno priznano delo 37 predvojnih komunistov revolucionarjev Slovenije. Odlikovanja je danes popoldne izročil slovenskim predvojnim komunistom revolucionarjem podpredsednik skupščine Slovenije dr. Jože Brilej. Z organizacij,, turistične agencije Kompas je odpotovala kot gost v Pesaro skupina 500 Ljubljančanov in drugi turisti iz ostalih krajev Slovenije. Pesar.i proslavlja letos 100-letnico smrti skladatelja Gioacchina Rossinija. Pokroviteljstvo na tem potovanju je prevzel znani solist ljubljanske Opere in in-terpretator vlog Rossinijevih oper Ladko Korošec. Kot zastopnik mestnega sveta je s skupino odpotoval v Pesaro tudi predsednik ljubljanske občine - center, Andrej Levič-nik. Ljubljana vzdržuje bratske stike s Pesarom. sedenega ozemlja. Češkoslovaški predstavnik, začasni zunanji minister Vaclav Pleskot je zahteval, naj se v skupščini ne razpravlja o CSSR. Dejal je, da razpravljati o tem vprašanju in Izkoriščati stanje v CSSR kot sredstvo za poživljanje hladne vojne, ne bi koristilo OZN in niti ne Češkoslovaški. Pripomnil je, da je sistematično nadaljevanje politike pomirjevanja v korist Češkoslovaški. Govoril je zatem o dogodkih ob okupaciji CSSR in dejal, da je češkoslovaško ljudstvo pokazalo ob tej priložnosti enotnost in zgledno disciplino ter izreklo vse zaupanje in podporo svojim ustavnim predstavnikom. Omenil je zatem moskovski sporazum in je dejal, da ga namerava češkoslovaška vlada stroge izvajati. Na koncu je dejal, da CSSR pričakuje, da bodo vse države članice OZN razumele sedanje stanje in ne bodo storile nič takega, kar ne bi bilo v skladu z voljo češkoslovaške vlade. Dodal je: »CSSR si ne dela utvar o razlogih, ki so pripravili predstavnike nekaterih imperialističnih držav in njihove prijatelje, da pokažejo nenadno zanimanje za usodo in prihodnost socializma v CSSR. Hoteli bi ponovno zagotoviti našim prijateljem in našim nasprotnikom, da Češkoslovaška je in bo ostala socialistična dežela in da se temeljna socialistična usmeritev njene politike ne bo menjala.« LONDON, 4. — Milovan Djilas je prišel nocoj na desetdnevni obisk v London. Izjavil je, da bo v Veliki Britaniji obiska' prijatelje ter prisostvoval predavanjem. Na vprašanje, ali misli ostati v Angliji, je odgovoril da ne. Pripomnil je, da bi ga »samo sovjetska okupacija prisilila, da se u-makne iz Jugoslavije*. Češkoslovaška delegacija zopet v Pragi PRAGA, 4. — Pozno ponoči so javili, da se je češkoslovaška delegacija pod vodstvom Dubčka, ki se je pogajala v Moskvi, vrnila ponoči v Prago. Prvi je izstopil Iz letala Duibčelk, ki je stisnil roko češkoslovaškim časnikarjem ter se je nato pogovarjal s predsednikom skupščine Smrkovskim. zatem sta izstopila še Cernjk in Husak. Med drugimi je delegacijo čakal na letališču tudi sovjetski poslanik Cervonenko. Cernik je pred odhodom z letališča podal kratko izjavo za televizijo: «Zadovoljen sem z moskovskim srečanjem. Ni nobenega razloga, da bi bili žalostni. Pregledali smo probleme, ki se tičejo obeh držav. Diskusija je bila trezna, mirna in brez komplikacij. To je nov korak k okrepitvi socializma in komunistične stranke. Ne morejo se rešiti vsi nroblemi naenkrat, temveč je potreben čas.« Cernik je tudi izjavil, da se bo v kratkem začela prva faza za umik tujih čet s češkoslovaškega ozemlja. Jonas na Brionih BRIONI, 4. — Predsednik av- strijske republike Franz Jonas je prispel danes popoldne iz Dubrovnika na Brione, kjer ga je pričakal in pozdravil predsednik republike Tito s soprogo. Pri sprejemu je bila tudi soproga predsednika Jonasa, Margareta, ki je včeraj prispela na Brione neposredno iz Zagreba. Z visokim gostom so prispeli na Brione tudi minister za zunanjo zadeve Avstrije Waldheim in ostali člani spremstva avstrijskega predsednika. Prebivalstvo Pulja je priredilo visokemu gostu topel sprejem. Avstrijski predsednik bo na Brionih nadaljeval pogovore s predsednikom Titom in jutri odpotoval v domovino Mehiški senat je v celoti odobril napad vojske in policije na študente Ni še znano število žrtev pokola - Italijanski protest pri mehiškem zunanjem ministrstvu v zvezi s časnikarko Fallacijevo MEKSIKO, 4. — V mehiški prestolnici je bilo danes v glavnem mirno. Tu pa tam s.< bili le manjši incidenti med demonstracijami skupine mladih ljudi. Sodna oblast je uvedla preiskavo v zvezi z včerajš-nimi dogodki. Uradno pravijo, da je bilo v noči od srede na četrtek ubitik 30 demonstrantov, 53 pa hudo ranjenih. V vladnih krogih pravijo, da so aretirali 1500 demonstrantov. Senat je včeraj izglasoval resolucijo, ki v celoti odobrava napad vojske in policije na študente. Oblasti avtonomne univerze v bližini olimpijskih naprav so sklenile prekiniti vsako dejavnost do konca olimpijskih iger. Na univerzi vlada popoln mir. Voditelj' študentovskega stavkovnega odbora so zapustili medicinsko fakulteto, kjer so ime li svoje zborovanje. Sporočili so, da so sklenili za sedaj prekiniti vsako javno dejavnost, da se izognejo zatiranju. Nekaj protestnih zborovanj je bilo v nekaterih drugih mestih. Mehiške oblasti ponavljajo tezo o tujih agitatorjih, t. j. kubanskih, venezuelskih in gvatemalskih in trdijo, da so nekatere tudi aretirali. General Pineda, Li je poveljeval jani, ki so v mehišk' prestolnic!, fn vojakom okoli trga, kjer so bili neredi, je poslal poročilo ministrstvu za obrambo, v katerem trdi, da so demonstranti streljali s streh poslopij okoli trga na vojake ter uporabljali puške z daljnogledi, strojnice in avtomatske pištole. Izjavil je, da so vojaki aretirali 363 oseb. V uradnih krogih pravijo, da je v zvezi z olimpijskimi igrami prispelo že sedaj v mehiško prestolnico nad 50.000 ljudi. Vendar so nekateri odpovedali obisk Pravijo, da so nekatere potovalne agencije zabeležile samo pet odstotkov odpovedi. Italijanska časnikarka Oriana Fal-iaci, ki je bila ranjena med neredi, je bila že sinoči operirana v francoski bolnišnici. Njeno življenje ni v nevarnosti. Predsednik italijanske vlade Leone je dal nalogo italijanskemu poslaniku v Mek-siku, naj ji sporoči njegove želje za čim prejšnje okrevanje. ItaLi janski poslanik » Mehiki je danes protestiral pri mehiškem zunanjem ministrstvu. Poudari' je resnost incidenta in je zahteval popolno pojasnitev, zato da se pomirijo Itali- liiiiiiiiiiriiimfiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiii NA SEJI PRAVOSODNE KOMISIJE Zavrnjen demokristjanski poskus odložitve razprave o zakonu Fortune Zaključena posvetovanja v komisiji za delo ■ Tajništvo PSU in vodstvo KPI sta obsodila pokoI v Mehiki Na svojem prvem i jansko dvojica že dalj časa ločena;. delile pokojnine, ki naj bi dosegle sestanku 'je pravosodna komisija j poskus uboja zakonca; drugačna — " • - RIM, 4 _astanku j_ „---------- „ -------- „ pri poslanski zbornici začela raz-1 zakonodaja za poroke med tujci, pravo o zakonskem predlogu so-. Poročilo se nato spravlja na mož-cialističnega poslanca Fortune, k: nostne ugovore demokristjanov o uvaja v italijansko zakonodajo te-! neustavnosti zakona o razporoki, melje razporoke. i češ da je pri tem kršeno načelo «konkordata med Cerkvijo in državo« Poročevalec omenja, da je država suverena in da je suvereno Oldrich Cernik Gustav Husak Zakonski predlog poslanca Fortune je v prejšnji zakonodajni dobi sprejela zakonodajna komisija in naročila posl. Di Vagnu, naj zbere dokumentacijo za obrazložitev zakona. Po seji komisije je poslanec Lo-ris Fortuna dejal časnikarjem, da meni, da bo zakonski predlog do januarja prišel v poslansko zbornico, pred poletjem pa v senat. Vsekakor je Fortuna mnenja, da obstaja zadovoljiva »laična« večina, ki bi preglasovala tiste, ki nočejo razporoke. še pred začetkom razprave so demokristjanski komisarji poskusih odložiti razpravo in se zato sklicevali na neustavnost predloga, o katerem mora razsoditi še ustavna komisija pri poslanski zbornici. Predsednik pravosodne komisije republikanec Reale pa je prebral pismo predsednika komisije za ustavna vprašanja Bucciarellija Duccija, ki obljublja, da se bo njegova komisija dokončno izrekla v kratkem. Po tem izjalovljenem poskusu de-mokristjamskih poslancev je poslanec Di Vagno prebral poročilo. Poslanec je omenil, da je bilo načelo razporoke prvič vpe’iano na italijanskih tleh leta 1881, ko ga je uvedla ((klerikalna avstrcogrska monarhija«. Po združitvi vseh italijanskih ozemelj pa it' bilo 16 predlogov, naj bi se razporoka, v tej ali drugi obliki vpeljala v italijansko zakonodajo. Poročilo opozarja, da predvideva zakonski predlog Fortune zelo podrobno kazistiko, ko je razporoka dovoljena. Gre predvsem za primere, ko je eden od zakoncev neozdravljivo umobolen; obsojen na dolgo zaporno kazen; ko je de- Svol al° SOVjeiSKO VOUSl/VU pieiivu cWek?a uradnega tiska med šbiri-vast m' dnevi okupacije češkoslo-Po drugi plati pa je tudi n do, ha obsega sporočilo pomemto-Sa s sovjetske strani. Tako govori več o ((kontrarevolucio-akorf P'ri čemer ne gre za neke (■'iiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiM>>8>iiiiMi ČLANEK, GLASILA SEVER NOVIETNAMSKE VOJSKE IDA niso zmožne najti strategije proti napadom osvobodilnih sil General Minh se bo vrnil iz izgnanstva v Sajgon - Pred obnovitvijo diplomatskih odnosov med Parizom in Sajgonom? HANOJ, 4. — Glasilo severno-vietn-amske vojske objavlja dolgo analizo vojaških operacij v Južnem Vietnamu in piše, da so osvobodilne sile z vrsto ofenziv načele obrambni pas, ki ga je postavilo ameriško poveljstvo okoli Saj gona. Clankar pravi dalje, da so sile osvobodilne vojske razbile glavne člene varnostnih naprav in so onemogočile sajgonski obrambni načrt. Ameriško poveljstvo je razdelilo obrambne naprave na tri krožne črte. Prva zunanja obrambna črta je izgubila velik del svojih sil med napadi osvobodilne vojske. članikar pravi dalje, da obstaja ameriška strategija v tem, da branijo samo velika mesta in glavna oporišča in s tem imobilizira.jo glavnino ameriških in lutkovnih čet. Na zunanji obrambni črti področja Tai Minh so uporabili nad sto bataljonov, ki so praktično obkoljeni. Njih naloga je ostala v tem, da vsak čas pričakujejo napad, medtem ko narodnoosvobodilne sile lahko izberejo uro in kraj ofenzive. Dejansko niso ZDA spo- J. njegovo vlogo, kot tudi doseda- in je dejal, da morajo velike dr- -Jb češkoslovaško vodilno skupino, žave pokazati enotno odločenost, v,.....,:., v.. —— — —- - - -' r- -- - -- -- — ■ c - ■ ,,, ^ tej zvezi ni tudi brez pomena da pripravijo Izrael na umik z za- sobne najti strg.tegi.je, ki bi ustre-1 treba v povratku generala Mmhu zala tamkajšnjemu stanju in političnim smotrom, ki so si jih zastavili v svoji napadalni vojni- V Saj gonu so javili, da se bo general Duong Van Minh, ki je že štiri leta v izgnanstvu v Bangkoku, vrnil jutri v Sajgon. General je znan pod imenom «veliki Minh« in je imel odločilno vlogo pri združitvi Diemove vlade ter je bil med glavnimi organizatorji državnega udara 1. novembra 1963, ki je zrušil režam Diemove družine. General Minh je bil odstranjen z oblasti z obtožbo «nevtralizma». Nedavno pa je bil rehabilitiran in je na vabilo predsednika republike privolil v takojšnji povratek v Sajgon, kjer bo postal predsednikov svetovalec. Predsednik Thieu je izjavil, da gre za gesto «narodne sprave«. Po mnenju opazovalcev bo povratek generala Minha še bolj utrdil položaj predsednika republike. V diplomatskih krogih se sprašujejo, ali ne pomeni Minhov povratek uvod v nove mednarodne dogodke, povezane s pariškimi pogajanji. V a-merištoh Krogih pa pravijo, da je videti samo gesto sprave brez vsake mednarodne posledice. Toda v Sajgonu ugotavljajo, da je Minhov brat general v narodnoosvobodilni vojski. Po mnenju opazovalce, bi prav to sorodstvo lahko olajšalo morebitne stike med Sajgonom in osvobodilno fronto. Južnovietnam-ski zunanji minister je dal razumeti, da se bodo morda oonovili diplomatski odnosi s Francijo. Izjavil je, da nepristransko stališče, ki ga je francoska vlada zavzela od vsega začetka pariških razgovorov, lahko pripomore k izboljšanju diplomatskih odnosov med obema državama. Drugi razlog, ki bi obe državi mogel pripraviti do ponovne sprave, so tudi gospodarske in kulturne vezi. Bivši Kennedyjev svetovalec Kenneth OTtonnell je včeraj izjavil, da je Johnsonova uprava leta 1965 zgrešila, ko je okrepila oborožene sile v Vietnamu. 0’Donnell, ki je bdi tudi Johnsonov svetovalec, je izjavil, da bi morale ZDA ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama sprejela tudi konkordat s Cerkvijo. Toda Cerkev je morala sprejeti državno nadzorstvo nad cerkvenimi zakoni, saj se pri teh berejo tudi členi civilnega zakonika, poroka pa ne velja, če ni duhovnik vpisal zakona v državni register. Vse to dokazuje, da je uvedba razporoke možna z enostavno spremembo civilnega zakonika. 2e fašistična vlada, ki je podpisala ((konkordat«, je zanikala pravico Cerkvi, da določa nedotakljivost zakonske zveze. Se več pa to potrjuje italijanska ustava, ki ni sprejela v svoj 29. člen načela «ne-razdružljivosti« zakonske zveze. Zato meni poročevalec, da je za razpravo dovolj navadna večina parlamen.ta. kot je predvideno za običajne zakone. Demokristjani so namreč zahtevali med drugim, da bi se sprejemal zakon kot »ustaven« in torej z dvotretjinsko večino. Zadnja karta, na katero bodo verjetno zaigrali nasprotniki razporoke, bo verjetno »referendum«. O tem govori že dokument Katoliške akcije, ki je bil izglasovan na seji v Rimu. Italijanska ustava predvideva vseljudski referendum, ki se pa do sedaj ni izvajal. Na predlog demokrščanskih. poslancev se bo o njem razpravljalo v senatni komisiji za pravosodje in za ustavne zadeve. Komisija za delo pa je medtem zaključila izredna posvetovanja s predstavniki organizacij, ki so zainteresirane za pokojninsko reformo. Včeraj so se sestali s predstavniki zveze industrijcev, ki so zahtevali zvišanje starostne meje za moške na 65. leto, za ženske na 60. Danes je komisija poslušala mnenje predstavnikov ((samostojnih poklicev«, kot so obrtniki, trgovci in kmetje, še posebej je na seji bila poudarjena zahteva, naj bi se kmetom prav tako do- ZDA prekinile odnose s Perujem BUENOS AIRES, 4. - Predstavnik argentinskega zunanjega ministrstva je sporočil, da so dovolili politično zavetišče perujskemu predsedniku Terryju, ki je še vedno v Buenos Airesu. Zvedelo se je, da mu je tudi Bolivija dovolila politično zavetišče. Predstavnik bolivijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Belaunde Ter-ry zaprosil iz Buenos Airesa politično zatočišče v Boliviji, ki so mu ga dovolili. Iz Washingtona poročajo, da so bili diplomatski in gospodarski odnosi med ZDA in Perujem prekinjeni takoj po državnem udaru v Peruju. V Santiagu so bili danes popoldne hudi spopadi med policijo in nad dva tisoč študenti, ki so se zbrali pred ameriškim konzulatom, da protestirajo zaradi vojaškega udara v Peruju in proti zatiranju študentov v Mehiki. Damonstranitl so prevrnili policijski tovornjak, razbili šipe na poslopju konzulata in skušali zanetiti požar v poslopju. Ko je policija dobila ojačenja, se ji je posrečilo demonstrante 80% poprečnega zaslužka. Predstavniki KD in PSU so se še enkrat sestali, da bi prišli do skupnega stališča o amnestiji de-lavt^-v in študentov, ki so obtoženi zaradi lanskih manifestacij. Tudi današnji sestanek ni rodil zaželenih sadov. Ponovno se bodo srečali v torek. V senatu je na vprašanja komunistov in socialistov o incidentih v Pesaru in Benetkah ob priliki filmskih festivalov odgovoril podtajnik Salizzoni. Dejal je, kljub protestom levice, da je policija morala poseči v zmedo, ki je nastala, in »to šele potem, ko je nanjo začelo padati kamenje«. Salizzoni je tudi zatrdil, da ni policija delala razlik med političnimi skupinami demonstrantov. Socialistični in komunistični senatorji so bili z odgovorom povsem nezadovoljni. Na izrednih sejah sta se danes sestala tajništvo PSU in vodstvo KPI, kj sta razpravljala o nemirih v Mehiki. Ostro so obsodili pokol, ki so ga izvedle policijske oblasti in podčrtali, da je izvedba olimpijade v takih pogojih nemogoča. Vodstvo KPI je razpravljalo tudi o bližnjem XII. partijskem kongresu. ki bo januarja prihodnjega leta. Za uspešno pripravo kongresa je vodstvo sklenilo sklicati v kratkem plenum CK. zlasti atleti in predstavniki tiska, ki so prišli tjakaj v zvezi z olimpijskimi igrami. Podtajnik v ministrstvu, ki j« poslanika sprejel v odsotnosti zunanjega ministra, je izrazil obžalovanje mehiške vlade in poudaril, da je incident sicer obsojanja vreden, vendar je treba upoštevati iz redne okoliščine. Dodal je, da mehiške oblasti sprejele vse potrebne ukrepe, da zajamčijo varnost udeležencev pri olimpijskih igrah in obiskovalcev. Podoben korak je napravilo Italijansko zunanje ministrstvo pri mehiškem poslaniku v Rimu, kateremu so sporočili protest italijanske vlade zaradi incidenta, pri katerem je bila žrtev časnikarka Fal-laci. Ameriška televizijska družba ABC je uradno protestirala pri mehiškem predsedniku republike zaradi aretacije njenih dveh časnikarjev. Aretirali so ju v sredo zvečer v nekem poslopju, od koder sta snemala spopade na trgu Eden od njiju je sporočil, da so ga na policiji pretepali kakor vse druge. V Amsterdamu Je večja skupina študentov zasedla mehiški konzulat in razobesila na oknu rdečo zastavo. študenti so izjavili, da so demonstrirali iz solidarnosti s mehiškimi študenti in delavci. Zaključen kongres angleških laburistov LONDON, 4. — V Blackpolu se Je zaključil s krajšim govorom ministrskega predsednika Harolda Wll-sona kongres laburistične stranke, ki ga je med potekom razprave vee čas označeval občuten razkol med političnimi in sindikalnimi skupinami, ki so tradicionalna osnova angleške socialne demokracije. Kongres se je zaključil z enotno resolucijo, ki izraža podporo Wil-sonovi vladi, se pa hkrati sklicuje na zahteve o ukrepih v gospodarstvu, ki jih je zadnje čase postavila «Trade Union«. WiLson je MI v svojem zaključnem govoru zelo spreten. Njegov namen je bil predvsem ohraniti vsaj formalno enotnost v stranki, ki je za volivce zelo važna. Zato je med drugim dejal, da je »laburistična stranka — stranka protesta proti vsemu, kar v Angliji ne gre«. Zato pa po njegovem ne more biti popolnoma vladna stranka. O angleški zunanji politiki je potrdil načelo povezanosti z ZDA, ki pa ((omogoča pozitiven vpliv Anglije na ameriške sklepe. Tako je Anglija dosegla, da je prišlo do pariških pogajanj glede Vietnama«. DŽAKARTA, 4. — Druga Sukar-nova žena Hartini je Mia aretirana pod obtožbo, da je sodelovala pri zaroti za povratek njenega moža na oblast. To poroča danes Ust «Nu-santara«. V vojaških krogih so samo potrdili, da je Sukamova žena pod strogim nadzorstvom Tudi Sukamo sam je dejansko v hišnem zaporu in ga stalno zaslišujejo o njegovi dejavnosti po poizkusu državnega udara, ki je povzročil njegov padec. IIIIIIH lil Hlinili ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||m|||||||a||||||,||||||||||||||||||||||||||||||||||1|(||||a||)V"m V ZVEZI / AFERO OKROG PODJETJA «KEPUBL[KA> Član CK Hrvaške Krajačič zahteva svojo razrešitev Glavni urednik Mitkovič aretiran v Vidmu na zahtevo jugoslovanskih oblasti ZAGREB, 4. — CK Zveze komunistov Hrvaške je sprejel na današnji seji ostavko Ivana Kraja čiča na članstvo CK ZK Hrvaške. V pismu Krajačič povezuje svojo zahtevo po razrešitvi dolžnosti čla- oškodovan za 100 milijonov dinarjev. že prva preiskava pri podjetju »Republika« je odkrila razne nepravilnosti, v katerih sta bila vmešana ravnatelj Kukac in glavni u-rednik Mitkovič, ki pa mu je na in priznati, «kakor je to storil Ken-nedy», pravo plat vojne, ki Je dr- razgnati. Nad 30 študentov so are- žavljanska vojna. tirali. na CK z znano afero okrog za- nepojasnjen način uspelo po grebškega časopisnega založniške- - -■- ga podjetja »Republika«, katerega glavni urednik Emanuel Mitkovič je bil na zahtevo jugoslovanskih oblasti aretiran v Vidmu, kamor je zbežal. Na zahtevo jugoslovanske oblasti po Izročitvi Mltkoviča bo odločal državni tožillec v Trstu dr. Marši. V zvezi z afero ((Republika« je bilo doslej aretiranih 20 oseb, med njimi ravnatelj podjetja Boris Ku-koc, Ivan Jožič, tajnik kabineta Ivana Krajačiča, ki je hranil v svoji pisarni članov sveta federacije nekatere dokumente podjetja ((Republika« ter šofer Ivana Krajačiča. Stjepan Lapuh, ki je, kot kaže, po-magal pri pobegu Mitkoviča, O sami aferi podjetja »Republika« in 30 milijonih, ki sl jih je Mitkovič prilastil (zdi se, da gre za 30 milijonov starih dinarjev), ni trenutno točnih podatkov, ker preiskava še ni končana. Iz poročil jugoslovanskega tiska pa je razvidno, da je časopisno založniško podjetje »Republika«, ki ga je ustanovila skupina državljanov s pomočjo, oziroma sklioujoč se na osebe na visokem položaju, uspelo zagotoviti izdajo listov in publikacij in dobro plačanih reklamnih oglasov. Afera se je odkrila, ko je podjetje «Jugovini!» iz Splita vložilo tožbo proti ((Republiki«, češ da je pri poslu, ki ga je Mitkovič sklenil z bivšim komercialnim ravnateljem »Jugovinila« Jelovcem, »Jugovinil« taci ji pobegniti v Italijo. Ivan Krajačič v svojem pismu CK ZK trdi, da s podjetjem ((Republika« ni v zvezi, da mu odnosi Joziča in Metkoviča sploh niso bili znani, in da ni vedel, da je Jozič v svoji pisarni hranil dokumente podjetja «Republika » Na koncu svojega pisma priznava, da je kot član CK bil nezadostno buden in da je zato pripravljen nasiti posledice, torej dati ostavko na članstvo CK. Ivan Krajačič Je stari član Zveze komunistov, bivši španski borec, član sveta federacije, član sveta CK ZK Jugoslavije. Po vojni je bil predsednik občine Zagreb, podpredsednik sabora Hrvaške in končno predsednik sabora Hrvaške CK ZK Hrvaške je na isti seji razrešil dolžnosti CK tudi ravnatelja regionalnega sklada za ceste v Zagrebu Slavka Sedjaka zaradi nepravilnosti, ki jih je ugotovila regionalna kontrola v poslovanju s sredstvi sklada. CK je sklenil, da v primeru obeh bivših članov CK počaka do zaključka preiskave in da po potrebi ponovno prouči moralno politično odgovornost Krajačiča in Slavka Sedjaka. Člani sveta ZK Hrvaške so dali popolno podporo delu tožilstva v Zagrebu v njegovih naporih, da stvar vestno razčisti do kraja ne glede na to, kdo je vmešan v afero podjetja »Republika«. Emanuel Mitkovič Je bil doslej trikrat kaznovan at razne goljufije. — 2 — 5. oktobra 1961 -----------------I Značilni rezultati ankete Avstrijska nevtralnost in dogodki v ČSSR Avstrijski parlament je 26. oktobra 1955, nekaj mesecev po podpisu državne pogodbe, sprejel u-stavno določilo, s katerim je razglasil nevtralnost Avstrije. Določilo pravi: »Avstrija se prostovoljno za vselej razglaša za nevtralno državo, da bi stalno varovala svojo neodvisnost in nedotakljivost svojega področja. Avstrija bo svojo nevtralnost podpirala in branila z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Glede na te svoje smotre Avstrija ne bo pristopila k vojaškim zvezam in ne bo trpela tujih vojaških oporišč na svojem ozemlju.« Vkorakanje čet varšavske peterice na Češkoslovaško je povzročilo med avstrijskim prebivalstvom. zlasti v vzhodnih predelih dežele, precejšen nemir. Ta povsod zaznavna živčnost ni prišla toliko do izraza v potrošniški mrzlici in podobnih reakcijah strahu kot v pripravljenosti, verjeti sleherni govorici in špekulaciji, ki je začela krožiti v minulih tednih. To je zdaj potrdila tudi anketa Studijske družbe za sociološke vede. Ta študija pravi, da je polovica anketiranih oseb v zvezi z dogodki na češkoslovaškem menila, da je možno in celo verjetno, da tuje čete ponovno zasedejo Avstrijo. Značilna za prevladujoče avstrijsko razpoloženje je tudi okoliščina, da prav tako samo polovica anketiranih vidi v nevtralnosti učinkovito zaščito za ohranitev suverenosti in neodvisnosti dežele. Predstavniki avstrijske vlade so zadnje dni vedno znova opozarjali, da se politično razmerje sil v evropskem prostoru s sovjetsko vojaško intervencijo na češkoslovaškem v nobenem pogledu ni spremenilo. Uradna avstrijska teza se glasi, da gre v češkoslovaškem primeru za povsem notranjo zadevo znotraj komunističnih držav, ki je pripeljala kvečjemu k strateškemu premiku ravnotežja v Evropi. Vsekakor pa se pri tem poraja vprašanje, ali ta strategija sčasoma ne bo učinkovala tudi na politično konstelacijo. V odgovornih avstrijskih krogih se očitno zavedajo zgodovinske funkcije svoje nevtralnosti, prav tako pa si tudi prizadevajo, da bi le-to čimbolj odtegnili vplivu velesil. To dokazuje med drugim tudi prizadevanje vlade, da bi uveljavila ostrejša merila pri demonstraciji svoje nevtralnosti. če so bile v časih madžarske krize leta 1956 nekatere svoboščine še možne in so potem povzročile tudi sovjetski protest, potem moramo reči, da tega v češkoslovaškem primeru ni bilo. Avstrijski vladni krogi se namreč zavedajo, da ne bi bilo samo malomarno, ampak tudi nevarno, če bi pokazali enako brezbrižnost kot v madžarskem primeru. Od trenutka nedvoumnega svarila Podgomega novembra 1966 na Dunaju dobro vedo, da se s sedanjim sovjetskim vodstvom glede tega ni mogoče igrati in da Moskva z budnimi očmi .nadzoruje, ali Avstrija dosledno spoštuje svoje obveznosti glede nevtralnosti. To spoznanje in prepričanje je bilo glavni razlog, zakaj Je bila avstrijska vlada tako nenavadno zadržana, ko je komentirala dogodke na češkoslovaškem. Socialistična opozicija ji je to hudo zamerila. Omenjena anketa študijske družbe za sociološke vede kaže, da so mnogi Avstrijci v minulih dneh izrazili dvome, da bi bila nevtralnost učinkovita. Nekateri poznavalci avstrijskega javnega mnenja in avstrijskih razmer menijo, da je treba takšno prepričanje pripisati okoliščini, da so Avstrijci še veliko premalo storili za to, da bi bila videti nevtralnost na znotraj in na zunaj verodostojna. Nekatere pomanjkljivosti iz časov koalicije so sicer odpravili in izboljšali, predvsem bojno sposobnost armade za obrambo dežele. Kljub temu pa bi bilo slepilo, ko bi verjeli, da bi bila avstrijska zvezna armada s sedanjimi sredstvi in ob vsa leta popolnoma nezadostnih vojaških proračunov sposobna v primeru napada na ozemeljsko integriteto dežele storiti kaj več kot se zgolj simbolično upirati. Tudi v primeru, če bi bila avstrijska armada bolje opremljena kot Je, je več kot verjetno, da ne bi mogla izpolniti svoje naloge. Tega ne bi mogla storiti zaradi tega, ker ta majhna dežela ,tudi gospodarsko ni pripravljena za takšno preizkušnjo. Vojaška intervencija enot varšavske peterice na češkoslovaškem Je dunajsko vlado znova opozorila, da ima zakonske osnutke o vojnogospodarskih zalogah že več let v predalih. Zdaj zagotavljajo, da jih bodo znova potegnili na dan in jih prihodnjemu parlamentarnemu zasedanju predložili v odobritev. Spričo dosedanjih izkušenj jn predvsem spričo pomanjkljivega razumevanja širokih krogov prebivalstva za vojnogospodarsko stanje in skrb in ne nazadnje tudi zaradi pomanjkljivo razvite obrambne pripravljenosti velja počakati na prihodnje ukrepe z ‘določeno skepso. Glede tega ni spodbudna niti okoliščina, da se je v anketi študijskega'društva za sociološke vede samo 5 odstotkov anketiranih opredelilo za krepitev deželne o-brambe. Tu bi se morda lahko zopet sklicevali na značilno avstrijsko udobje, čeprav takšna u-gotovitev ne bi bila točna, ampak morda celo krivična. Avstrijci so morali v letih po drugi svetovni vojni krepko pljuniti v roke, da so odstranili ruševine, ponovno zgradili svoje gospodarstvo in dosegli razmeroma visoko življenjsko raven. Le-tej se današnja avstrijska «potrošna družba« nikakor noče odpovedati, pač pa išče najrazličnejše druge rešitve,* vse dokler je to le mogoče. V takšnem stališču pretežne večine Avstrijcev Je tudi jamstvo za dosledno spoštovanje- nevtralnosti, hkrati pa pojasnilo, zakaj Avstrijci zavračajo ln obsojajo sleherno intervencijo in uporabo sile kot metodo za razreševanje spornih vprašanj. Takšno,stališče večine prebivalcev narekujejo pretežno tudi trenutne gospodarske razmere. Nekatere veje bazične industrije so močno zastarele in naravnost vpijejo po moderni tehnologiji, če hočejo ohraniti svojo konkurenčnost. To terja seveda ogromna finančna sredstva, čeprav znašajo izdatki za armado okoli 2,75 milijarde šilingov ali nekaj več kot štiri odstotke državnega proračuna, je predvidevati, da bo ta proračun' prihodnje leto vendarle izkazal blizu 8 milijard šilingov primanjkljaja. če bi zdaj občutneje zvišali izdatke za armado, bi se ta primanjkljaj nujno zvišal. To bi se potem nedvomno zrcalilo tudi v nadaljnjem gospodarskem razvoju in v življenjski ravni avstrijskega prebivalstva. Tako imajo torej Avstrijci tehtne razJoge, zakaj niso za povečanje vojaških izdatkov in za drage vojaške igre. Ker JI Je draguljar Buccellati posodil Candlce Bergen dragocen eol-lier z briljanti in zefirji, je filmska igralka, Id snema »Pustolovce«, stalno pod budnim nadzorstvom policijskih agentov. V filmu nasto pa tudi jugoslovanski igralec Bekim Fetuniu ANGLEŠKA POTRPEŽLJIVOST POLICAJEV JE VENDARLE ZMAGALA Mehiški vojaki v polni bojni opremi čakajo na ukaz za streljanje proti študentom. Njihovi streli so neusmiljeno kosili mlada življenja BIL JE OBSOJEN NA 21 LET ZAPORA V spopadu s karabinjerji ubit sardinski bandit Pasquaie Pau Patrulja je odgovorila na ogenj in aretirala tudi Pauovega brata CAGLIARI, 4. — Karabinjerji so danes zjutraj med spopadom z dvema banditoma ubili zloglasnega Pasquala Paua in aretirali njegovega brata Giovannija. Petčlanska karabinjerska patrulja, ki ji je poveljeval podčastnik, je odšla danes zjutraj na ogled kamnitega in zelo zaraščenega področja okoli Torpe. Patrulja je že prehodila 4 km, ko so karabinjerji opazili s pomočjo daljnogledov v kraju For-tedi dve sumljivi osebi, ki sta se skušali skriti v goščavi. Karabi- njerji so se približali osebama in ker sta ta dva streljala, je patrulja odgovorila z ognjem iz brzostrelk. Na področju je zavladala tišina, zaradi česar so se karabinjerji začeli še bolj previdno približevati goščavi. Tu pa so odkrili mrtvega Pasquala Paua, poleg katerega je bila lovska puška, s katero se je do smrti branil, v nekem grmu pa se je skrival njegov 26-letni brat Giovanni. 40-letnega Pasquala Paua so obtožili, da je iz maščevanja ubil iiHiiiiHiiiiaiiimiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 0 sporazumu Fiat-Citroen Vse se bo uredilo pravi de Gaulle Razgovor generala z- industrijcem Mkheiinom PARIZ, 4. — Predsednik francoske republike general De Gaulle je danes med ogledom pariškega avtomobilskega salona izmenjal ne kaj besed z lastnikom tovarne gum Francoisom Michelinom, ki je obenem tudi lastnik precejšnjega dela delnic tovarne Citroen. General je po svojem starem običaju z doumnimi izrazi spregovoril o domnevnem sporazumu Fiat - Citroen. »Vse se bo uredilo,« je pripomnil, «kar bo seveda potrebno. Razumete kaj hočem reči.« De Gaulle in Miche-lin sta se nato potihem pogovarjala in kasneje je industrijec izjavil, da mu je na razpolago. »Dobro« mu je odgovorii predsednik, »vendar bom pokačal, da se še prej sestanete s prvim ministrom«. S predsednikom družbe Citroen Pier-rom Bercotom pa De Gaulle ni spregovoril o sporazumu, a mu je le voščil mnogo uspeha. Ta voščila je ponovil tudi za nov model z rotacijskim motorjem, ki ga tovarna pripravlja s sodelovanjem NSU. Francoski predsednik se je sestal tudi z bratoma Agnelli, lastnikoma Fiata, s katerima je izmenjal le nekaj pozdravnih besed. Na podlagi De Gaullovih besed sklepajo, da se bo Michelin v kratkem sestal s prvim ministrom Cou-ve de Murvillom in da bodo lahko šele po obisku v Elizeju uradno javili sporazum Fiat - Citroen. V nemškem rudniku pri Dortmundu Sed«m mrtvih zaradi eksplozije DORTMUND, 4. — Danes zjutraj je nastala v globini 800 m rudnika premoga v Ltinenu (Vestfalija) grozna eksplozija. Po prvih vesteh je nesreča zahtevala sedem smrtnih žrtev, med katerimi je tudi 47-letni Italijan iz Sardinije. Dva delavca sta hudo ranjena, osem rudarjev pa še pogrešajo. IDEJA NI BILA SLABA 25.000 lir osebi, ki mu najde ženo ubeglo MILAN, 4. — Ker ni imel 26-letni kuhar Antonio Aliberti po rodu s Sicilije že od 20. avgusta nobene vesti o 20-letni ženi Gra-zielli, prav tako kot on Sicilijanca, je osebno napisal lepake in jih razo/besil po zidovih hiš v Seslu S. Giovanni. Najditelju žene je mož obljubljal 25,000 lir. Ideja je bila kar dobra, ker so ženo naš:: Nekdo je verjetno poznal njeno novo bivališče in je javil karabinjerjem v Desiu, kjer je bila Gra-ziella zaposlena pri neki družini. Mlada žena je izjavila, da Je zapustila moža, ker praktično ni bile mogoče živeti skupaj. Mož je delal ves dan pri neki milanski družini, ona pa pri drugi. Karabinjerji skušajo prepričati Graziello, da bi se vrnila k možu. Iz njunega zakona se je rodila hterka, ki pa biva . staro materjo v Messini. Graziella Lucches! je danes med zasliševanjem na karabinjerski postaji izjavila, da ni žena Antonia Alibertija. Priznala je, da je imela ljubavno razmerje s kuharjem, iz katerega se je rodila hčerka, ki ima danes 2 leti. Ker med njima ni več soglasja, je Lucchesijeva izjavila, da se ne namerava vrniti k Alibertiju. Karabinjerji so javili sklep Sicilijanke Alibertiju, ki se je žalostno vrnil domov. ČUDNA IDEJA KANADČANA Tisoelirski bankovci po polovični ceni TORONTO, 4. — Neki kanadski poslovni človek je izjavil, da bo ob koncu meseca odpotoval v Rim, kjer bo po ulicah prodajal tisoč-lirske bankovce po polovični ceni. S tem hoče ugotoviti, če so Italijani dovzetni za njegovo prodajno tehniko. Ta človek je 35-letni kanadski milijonar Mel Lastman, lastnik številnih tovarn v Ontariu, ki je svoj prvi milijon dolarjev zaslužil ko je imel 27 let. če bodo Italijani kupovali, je izjavil Lastman, tisočake po 500 lir, pomeni, da so pripravljeni za donosne kupčije. To predvsem pomeni, da bi jih zanimali njegovi izdelki (televizijski aparati, hladilniki in drugo), ki jih nudi po zelc nizkih cenah. na zadnji dan pusta 1965. leta na Trgu v Siniscoli Salvatoreja Car-to, za katerega je menil, da je izdal brata, ld je padel pod streli karabinjerjev. Pau se je umaknil v hribe, 9. maja pa ga je sodišče obsodilo na 21 let zapora. Bandit ni nikoli priznal zločina in je vedno trdil, da je popolnoma nedolžen. Vseeno pa se je skrival pred °U?an! javne varnosti, ki so za njim izdali tiralico. O njem je bilo precej govora po 20. juliju, ko se je zvedelo, da se je pol ure po polnoči oženil v cerkvi v Onaniju z 29-letno Angelo Marras iz Lule (Nuoro), ki je med procesom pričala v njegovo korist in ki je bila v pričakovanju Pauovega sina. Pau, tako pravijo vaščani, je skušal vedno preprečiti zločine na področju, kjer se je skrival. Od tedaj ni bilo ne tatvin ne drugih kršitev zakona in tudi ugrabitev industrijca iz Siniscole, Pauove vasi, Tondija, ga je močno užalostila in je obvestil družino, da se bo zanimal za njegovo osvoboditev. Seveda mu sile javne varnosti niso verjele in mu niso dale miru. Danes zjutraj pa se je tudi to poglavje sardinjskega banditizma zaključilo. In pri tem gre misel do Angele Murras por. Pau. Ko je kot hči številne in revne družine rekla bratom, da hoče poročiti Paua, ji ni nihče nasprotoval: «Pasquale je tvoj mož«, so ji odgovorili, »če še boš veselila, se boš veselila z njim, če boš morala trpeti, boš trpela z njim.« In danes, komaj dva in pol meseca po poroki in malo pred porodom, je ostala vdova. Karabinjerski patrulji, ki je ubila Paua, je poveljeval brigadir Spig gia, ki je bratranec bandita Gra-ziana Mesine. Domnevajo, da je Pau prišel obiskat brata, ki ima na tem področju pašnike. Zaradi tega so njegovega brata tudi iz pustili. Truplo ubitega bandita so prenesli v Siniscolo, kjer bo tudi obdukcija V Siniscolo sta prišli tudi vdova in mati bandita, ki sta dolgo kle čali pred mrtvašnico in z jokanjem in jamranjem ter z glavo obrnjeno proti nebu ali proti tlom dajali duška žalosti. Paua je zadela v glavo ena od krogel brzostrelke vrste «Winche-ster». Bandit se je zgrudil z obrazom proti zemlji, s puško pod nogami, medtem ko je imel zataknjena k pasu samokres in nož, okoli vratu pa je imel obešen daljnogled. Oblečen je bil v plavo žametasto obleko, na nogah pa je imel črne golenice in čevlje z gumijastimi podplati. Razorožen se je moral blazni kmet končno predati 16 dni se je z lovsko puško upiral agentom in držal za take ženo in štiri otroke SHREWBURY, 4, — Blazni angleški kmetovalec John James, ki je 16 dni držal v šahu policijo in jo pod grožnjo puške ni pustil v hišo, se je moral danes predati. Kmet je držal za talce ženo in štiri otroke. Ker so se bali, da jih bo ubil, niso hoteli nasilno vdreti v kmetijo in so raje potrpežljivo čakali, da se mož naveliča obkolitve hiše Včeraj ga je obiskala sestra, ki je izrabila ugoden trenutek, da je puško vrgla skozi okno. Takoj zatem je 11 agentov s policijskimi psi vdrlo v hišo in aretiralo Jamesa, ki se ni upiral. James se je upiral policiji od 18. septembra, ko so ga zaradi prometnih prekrškov hoteli ustaviti. Mož je zbežal in ker je policija opazila v avtu puško, ga je hotela aretirati na domu. James, ki se je že zdravil v umobolnici, pa a-gentov ni pustil v notranjost, zaradi česar so obkolili hišo, jo zastra-žili tudi z oklepnim avtom in postavili okoli močne reflektorje. Spočetka so ga hoteli prisiliti k predaji zaradi lakote, a ker bi s tem škodovali tudi njegovim sinovom, so sorodnikom dovoljevali, da so jim nosili hrano. ATENE, 4. — Osemdesetletni Cc- stantin Yatrakos je ubil s petimi streli iz samokresa odvetnika Atha-nasiosa Kardarasa, Trije streli so zadeli odvetnika v glavo, dva pa v prsi. Morilec je izrabil zmedo, ki je nastala po strelih, in zbežal. Zločin se je zgodil pred dvorano prizivnega sodišča, kjer bi moral biti proces proti Yatrakosovemu si nu, prav tako odvetniku po poklicu, gi ka je Kardaras tožil. MED IGRANJEM OB CESTI Z avtom v otroke: 1 mrtev, 3 ranjeni SULMONA, 4. — En otrok je mrl, trije pa so bili ranjeni med nesrečo, ki se je pripetila na Ti burtini Valeria, kjer je 56-letni mož izgubil oblast nad volanom fiata 600 in treščil v otroke, ki so se igrali ob cesti. Očividci so otroke, sinove in hčerke izseljencev v Nemčiji, ki so bili z materami na počitnicah, odpeljali v bolnišnico, kjer je 3 letno dekletce podleglo poškodbam. So tudi taki ljudje, ki so prepričani, da jim premišljevanje bre* vsakršnih oblek na sebi, koristi zdravju in predvsem živcem. T* metoda, pravijo oboževalci te teorije, se najbolj obnese v vodi, kjef se v parih držijo okoli vratu in si nepremično gledajo v oči. K»J pa v zimskih dneh? miiHiimmiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiimiiiiiiiiil VPRAŠANJA IN ODGOVORI RIM, 4. — Ker je šoferka fiata 600 verjetno izgubila oblast nad fiatom 600, s katerim se je peljala tudi njena znanka, je z vozilom zašla na drugo stran ceste in silovito treščila v nasproti vozeči fiat 500. 30-letna šoferka je bila na mestu mrtva, njeno 54-letno spremljevalko pa so morali odpeljati v bolnišnico, kjer bo zaradi številnih zlomov ostala kakih 35 dni. Šofer fiata 1500, odv. Francesco Pace, se je rešil brez poškodb. V OKVIRU EGS Ovire za izvoz brandyja v Nemčijo GENOVA, 4. — Direktor »Zavoda italijanskega brandyja» Luigi Papo je danes izjavil, da je ta proizvodni sektor zelo važen za italijansko gospodarstvo. Letno izstavijo za 50 milijard faktur, 800 tisoč tovarn pa zaposluje približno 4 milijone delavcev. Papo pa se Je pritožil nad carinskimi ovirami v okviru EGS Največ težav imajo s prodajo v Nemčiji, kjer lahko izvažajo le 12.000 hi letno, medtem ko ga porabijo poprečno 900 tisoč hi. Brandy služi tudi v kuhinji V ta namen je Papo sestavi) s sodelovanjem drugih peto izdajo »Zvezka italijanskega brandyja», ki Je letos posvečen poglavju »Meso in brandy». V tej brošuri je 49 receptov, kjer je nujno potreben brandy. Ali bodo nove spremembe na pokojninskem področju? Zadnjič smo. že omenili, da nas mnogi čitatelji sprašujejo ali bo prišlo do kakih sprememb v sedanjem pokojninskem zakonu, ki naj bi omilile določene za upokojence zelo negativne določbe. Splošno mnenje je, da je v sedanjem trenutku kakršna koli sprememba pokojninskega zakona iz letošnje pomladi zelo težka. Ob staja pa pozitivno dejstvo, da se bo o pokojninah kaj kmalu začelo razpravljati v raznih parlamentarnih komisijah ter v poslanski zbornici, kajti v letošnjem poletju je bila s strani raznih strank in poslancev predložena cela vrsta zakonskih osnutkov, ki naj bi doprinesli ponovne bistvene spremembe v pokojninski sistem. V vseh teh predlogih je opaziti določeno konkurenco političnih strank. Vsi se želijo postaviti pred svojimi volivci ter postavljajo predloge z visokim: zahtevami, ne da bi se pri tem soočevali z dejanskim stanjem, ki je danes v državi. Marsikateri predlog izgubi tako na svoji realnosti. Kakšne so v bistvu zahteve, ki se danes postavljajo v ponoven pretres parlamenta? Freavsem naj bi bila ponovno dodeljena pokojnino za dovršeno delovno dobo, ter naj bi upokojenci uživali pokojnino, tudi če GORENJSKA V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah. Povsod imajo znižane cene. žičnica na Vogel ne bo vozila do 20. decembra. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah, žičnica na Stražo bo vozila do 10. oktobra neprekinjeno t bo ob 11. uri na Kozini partizan-vsak dan od 10. do 18. ure. V Ra- sko zborovanje ob 25-letnici vstaje tečah je dovolj prostora v gostil- na Primorskem ln ustanovitvi INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE nah in v zasebnih sobah. Na Je Senicah je prostor v obeh hotelih; prostor je tudi v vseh krajih v okolici Jesenic. Smučarski dom na Črnem vrhu je spet odprt. V Tržiču in v Okolici je povsod še dovolj prostora. Planinski dom na Kofcah bo odprt do 7. Oktobra, potem pa bo odprt samo vsako soboto in nedeljo, žičnica na Zelenico vozi vsak dan od 9. do 17. ure. V Kranju je prostor v obeh hotelih in v zasebnih sobah. Prostor Je na Smarjetsk.i gori, v hotelu na letališču, v Domu na Joštu, v Preddvoru, na Jezerskem in na Krvavcu, Dom na Kališču in češka koča na Jezerskem bosta od 1. oktobra dalje odprta samo ob sobotah ln nedeljah. V hotelu Grad Hrib v Preddvoru imajo prenovljeno grajsko klet, kjer strežejo gostom s specialitetami na žaru in s sezonsko divjačino. Prireditve: V festivalni dvorani na Bledu bo do 6. oktobra I. mednarodni bridge turnir. PRIMORSKA tN GORIŠKA V Novi Gorici je dovolj prostora v hotelu Park. Dovolj prostora je tudi v Bovcu, Tolminu in. Ajdovščini. Hotel Foldanovec na Lokvah je zaprt, V Sežani je dovolj prostora v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je tudi v Senožečah, Kozini, Lipici in Divači. Škocjanske jam« pri Divači so odprte vsak dan oto 10. in ob 15. uri. Prireditve: V nedeljo 6) oktobra Istrskega odreda. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani so zasedeni hoteli Lev, Slon, Union, Ilirija in Bel-levue. Od 7. do 11. oktobra bo zaseden hotel Turist, danes pa bo zaseden hotel Ljubljana transport. V zasebnih turističnih sobah je se dovolj prostora. Prostor je v motelu v Mednem, v gostilni Cirman, v Domu na Kuresčku in v letoviških hišicah na Krimu. V Domžalah, Kamniku, Kamniški Bistrici in na Veliki planini je še prostor. Dovolj prostora je v turističnem domu na Travni gori, kjer stane prenočišče v brunaricah 15 Ndin, v samem domu 10 Ndin in na skupnem ležišču 5 Ndin. Na Vrhniki je to nekaj prostora v hotelu Mantova in v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora je v Logat-ou, Rovtah in na Goropekah. V Cerknici in okolici je povsod še prostor. Dovolj prostora je tudi v Litiji in v okolici. Prireditve: V dvorani Tivoli v Ljubljani bo 6. oktobra evropsko plesno prvenstvo. Na centralnem stadionu v Ljubljani bo 6. oktobra finalno tekmovanje ekipnega prvenstva Jugoslavije za mladince. Na Gospodarskem razstavišču v Ldubljato bo 7. oktobra odprt sejem elektronike. DOLENJSKA V Novem mestu Je dovolj prostora v hotelih Kandlja in Metropol. Dovolj prostora je na O-točcu, v Krškem, Metliki, črnom- v Dravogradu, črni na Koroškem in v Mežici. V hotelu Rimski vrelec in v Smučarski koči pri Ravnah na Koroškem je še prostor. POMURJE V Murski Soboti je zaseden hotel Zvezda; v hotelu Diana ima- 1 Ju in v gradu Mokrice. V Dolenj-, nflcano?ar0St?J!a,za Pre*°dne go-Kkih in Toniinah io I ste. V Radencih je zaseden Zdra- viliški dom, v letoviškem naselju nadaljujejo z delovnim razmerjem-Minimalne pokojnine naj bi se povišale na 25 oz. 30 tisoč lir. Eden najzanimivejših predlogov pa je, da bi se višina pokojnine postopoma menjavala na podlagi premične lestvice, ki naj bi predvsem jemala v poštev višanje življenjskih stroškov. Ena glavnih težav upokojencev je ravno v tem, da medtem ko se življenjski stroški zaradi stalne inflacije vedno višajo, jim ostaja višina pokojnine vedno ista, torej v njeni realni vrednosti vedno manjša. Vsi pa soglašajo, da se višina pokojnine zaračuna na podlagi srednje plače zadnjih treh let in sicer v višini 80 odst. Kje je torej težava, da ne bi bili ti predlogi sprejeti, predlogi, ki bi zadovoljili dobro polovico vsega italijanskega prebivalstva. Predvideva se, da bi morala država pri sprejetju vseh gornjih zahtev razpolagati s 5 tisoč mili-1 jardami. Ne vemo, kako si lahko, ali če si sploh lahko država priskrbi zgoraj predvidena finančna sredstva, vemo pa, da obstgia na pokojninskem področju še n.nogo socialnih krivic, ki Di jih morala država rešiti. skih in Šmarjeških Toplicah je še nekaj prostora. Cateške Toplice so zasedene; prostor je samo v zasebnih sobah na Griču. Dovolj prostora je v planinskih domovih na Lisci, Bohorju, Frati, Mimi gori, Miklavžu in Gospodični na Gorjancih; vendar priporočajo rezervacije. Prireditve: V Domu na Frati bodo priredili danes, 5. oktobra, ob 18. uri polharsko noč. Dom Miklavž prireja danes ob 19. uri polharski večer s tabornim ognjem. Dom Gospodična na Gorjancih organizira danes oktobra zvečer lov na polhe. ŠTAJERSKA V Celju in Mariboru Je povsod še dovolj prostora. Odprti so tudi vsi planinski domovi. V Solčavi, Logarski dolini in Robanovem kotu veljajo znižane cene. Dovolj prostora je tudi na Mariborskem Pohorju, v Ptuju, Lovrencu na Pohorju, Slovenski Bistrici in na gradu Štatenberg. Prireditve: Danes in jutri, 6. oktobra, bodo v Narodnem domu v Celju gostlnsko-turistične prireditve, in sicer kulinarična razstava, razstava pogrinjkov, pokušnja alkoholnih in berzalkohoinih pijač, tekmovanje barmanov iz Ljubljane In druga tekmovanja. Jutri, 6. oktobra, ob 15. uri bo v ljudskem vrtu v Mariboru nogometna tekma med beograjskim Partizanom in Mariborom. KOROŠKA V Slovenjem Gradou je prostor v obeh hotelih. Dovplj prostora je Jesenskih barv. pa je še nekaj prostora; prostor je tudi v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora je v Gornji Radgoni, v Ljutomeru je vse zasedeno. Nekaj prostih postelj imajo še v hotelu Park v Lendavi, v Domu na Goričkem, v Gornjih Pe-trovcih in v gostilni Zvezda v Beltincih. V Moravcih je še nekaj prostora v letoviškem naselju, dovolj prostih postelj pa je pri zasebnikih.. Prireditve: Jutri ob 10. url bo v Ljutomeru slavnostno zborovanje ob 100-letnicl I. slovenskega tabora. IZLET TEDNA Turistična zveza Slovenije priporoča izlet iz Kranjske gore na Vitranc in od tod na Ciprnik. Iz Kranjske gore se popeljemo s sedežnico na Vitranc, od tu pa gremo po lovski stezi približno 40 minut peš na Ciprnik. Sedežnica vozi vsak dan od 9. do 17. ure, povratna vozovnica pa stane 5,40 Ndin, Na Vitrancu je restavracija Mojca, ki ima tudi prenočišča. S terase Je lep razgled na Julijce od špika do Jalovca. Okrog restavracije so lepi prostori za piknik. S poti na Ciprnik je len razgled v dolino Save, v Kanalsko dolino in na Koroško, če je vreme lepo in jasno, se odpre pogled celo do Visokih Tur in Dolomitov, čeprav kraj obiskujejo običajno pozimi zaradi lepih smučišč, pa je vendarle privlačen jeseni, ko je okolica zelo lepa zaradi Ena od teh krivic je omenjena v pismu, ki nam ga je poslal či-. tatelj L. Štrajn, kjer pravi. Delam že od zgodnje mladosti in leta 1965 mi je bila dodeljena pokojnina za dovršeno delovno dobo (la pensione di anzianita). Ko sem dopolnil lanski leto 60. leto,: mi je bila pokojnina obnovljena za nadaljnjo delovne dobo. Ker pokojnina ni tako visoka, še vedno nadaljujem z delovnim razmerjem. Pri odvzemu pokojnine, ki ga predvideva novi pokojninski za- > kon za tiste, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, mi je bila odvzeta vsa pokojnina, kot da bi bil upokojenec s pokojnino za dovršeno delovno dobo. čeprav sem prej užival to pokojnino, mislim, da sem z dopolnitvijo 60. leta avtomatično postai upokojenec za dovršeno starosti 'c dobo in bi moral zato imeti pravico do minimalnega zneska 15.600 lir, kot ostali upokojene, s starostno pokojnino. Pred izidom novega pokojninskega zakona ni imela sprememba vrste pokojnine iz pokojnine za dovršeno delovno dobo v pokojnino za dovršeno starostno dobo z dopolnitvijo 60. leta upokojenca nobene praktične važnosti Važno je to postalo sedaj ko sta obe pokojnini različno upoštevani pri nadaljevanju delovnega razmerja. Torej še ena, tu nehotena krivici novega pokojninskega zakona, ki izhaja iz čisto administrativne prakse. Toda če je bila ta administrativna praksa prej v redu, ker ni škodovala nikomur, je postala sedaj krivična in je njena sprememba nujna. Ker gre samo za neki administrativni ukrep, mislimo, da bi se to lahko uredilo s pomočjo kake sindikalne organizacije. 3 - 5. oktobra 1968 J JI H Uspeh sodelovanja skupine evropskih držav Umetni satelit «Esro 1» na krožnici okoli Zemlje V 84 kg težkem cilindričnem satelitu so naprave za osem nalog - V glavnem bo proučeval polarne pojave letalsko OPORIŠČE van- D?NBERG, 4. — Evropski umetni satelit «Esro 1» kroži okoli Zemlje. Izstrelitev je torej uspela. A-P°gej krožne poti evropskega umet-nega satelita znaša 1532 perigej Pa 255 km. Krožnica umetnega sa-teuta ima naklon 93 stopinj, seveda v odnosu na ravnik, ena krož-na Pot okoli Zemlje pa traja 103 mjnute. To so osnovni podatki o včerajšnji uspeli izstrelitvi evrop-|kega umetnega satelita okoli Zemlje. Umetni sateliti so zelo draga zadeva. In če so se začeli v tem Preizkušati — poleg Sovjetov in Američanov — tudi Angleži, Francozi in Japonci, se je cela skupina evropskih držav, pa čeprav tudi posamezne dežele razpolagajo 2 visokim tehničnii standardom, vendarle opredelila za skupno tovrstno dejavnost in se strnila v nekakšno skupnost, katere člani so galija, Belgija, Danska, Zah. Nem-V'Ja, Holandska, Španija, švedska, Švica in tudi Francija in Anglija. Vse te države sodelujejo v skupnem načrtu, vendar so za ta po-S4Us> kot tudi za nekatere prejšnje Podobne poskuse poklicale na po-moc Združene države, bolje povedano ameriško ustanovo za vesoljca raziskavanja NASA, ki je za izstrelitev umetnega satelita «Esro t* «posodila» nosilno raketo. Umetni satelit «Esro 1» so izde-tale družbe in ustanove že omenje-.mn evropskih držav in njegova na-loga je, proučevati neke še nepojasnjene pojave v zvezi s severnim slJem in še nekaterimi drugimi pojavi polarnega značaja. Da ima umetni satelit «Esro 1» nalogo pro ucevati polarne pojave, dokazuje tudi naklon njegove krožnice — 93 stopinj, V višino 1532 oziroma 255 .dl je umetni sateli ponesla ame-nska raketa «Scout». Poskus bi se bil moral izvesti že Predvčerajšnjim, pa so ga morali ?aradi nekih pomanjkljivosti odlo-z*ti za 24 ur. Da je izstrelitev v celoti uspela, so ugotovili z več opazovališč, začenši z osrednjim evropskim opazovališčem v Darmstadtu v Zahodni Nemčiji, kot tudi 2 opazovališča NASA v Johannesburgu in na Madagaskarju, nada-‘Je z opazovališč v raznih krajih .tope, kjer so tudi ugotovili, da Je ^Ešfo* 1» ubral pot, ki je zelg blizu poti, ki so mu jo strokovnjaki določili pred izstrelil vijo. Ko je «Esro 1» potoval v bližini opazovališča Redu, je tudi oddajal «do-govorjene» znake, ki so jih na opa-zovališču sprejemali 12 minut. Sedaj še nekaj podatkov o samem umetnem satelitu: Satelit tehta 84 kg, ima obliko 153 cm dolgega cilindra s premerom 76 cm, v cilindru je več naprav, ki bodo služile osmim različnim nalogam. Napravam daje pogonsko silo sončna baterija, ki je opremljena s 7000 sonAimi celicami. Med evropsko skupnostjo «Esro 1» in ameriško ustanovo NASA so sklenili dogovor o sodelovanju že leta 1964 in od tedaj se je sodelovanje nadaljevalo, kot je bilo določeno in tako kroži na primer okoli Zemlje že en umetni satelit vrste «Esro», ki so ga izstrelili letos 17. maja, medtem ko je poskus v lanskem maju propadel, ko je odpovedala nosilna raketa in je umetni satelit «Esro 2 At z zad- njim členom nosilne rakete treščil v morje. * * * Dr. Thomas Paine pomočnik direktorja NASA, ki bo v ponedeljek postal direktor te ustanove in tako zamenjal Webba, ki je pred nedavnim dal ostavko, je izjavil, da bo NASA, kljub močno skrčenim finančnim sredstvom, vendarle izvedla svoj načrt osvojitve Lune že v prihodnjem letu. Dr. Thomas Paine je dodal, da bo načrt Apolon ostal nespremenjen' in da bodo 11. t.m. izstrelili na krožno pot vesoljsko ladjo «Apolon 7» s tremi astronavti. «Apolon 7» bo krožil okoli Zemlje 11 dni. Načrt nadalje predvideva izstrelitev vesoljske ladje «Apolon 8» v prihodnjem decembru ali januarju in to tudi v primeru, če ne bo možno uporabiti vesoljsko ladjo, ki naj bi pozneje ponesla dva ameriška kozmonavta na Luno. Iz tega izhaja, da imajo pri NASA ali že izdelano ali v pripravah tudi drugo nadaljnjo vesoljsko ladjo vrste Apolon in so zato pripravljeni tvegati izgubo ladje «Apolon 8». * Olivia Hussey, ld smo jo spoznali kot Julijo v Zeffirelijevem filmu, se ne bo omožila s svojim filmskim Romeom, Leonardom Whitingom, pač pa bo vzela dirigente, Alana Jacka. ............................... KAJ PRAVI AMERIŠKA ZVEZNA POLICIJA PRI Naraščanje kriminala vzbuja zaskrbljenost Število zločinov se je v desetih letih podvojilo V letu dni je bilo 12, oziroma 17 tisoč umorov Za ZDA pravijo, da so najbogatejše države na svetu. O tem nihče ne dvomi. Hkrati pa tudi pravijo, da je v ZDA največ kriminala. In to tako v absolutnem kot tudi v relativnem smislu. Kolikor bi kdo o tem podvomil, mu sami ameriški statistiki postrežejo s konkretnimi podatki. Vsako minuto pride v ZDA do umora ali vsaj poskusa umora. Po statističnih podatkih je bilo ^DAfkupnp 3.800.^ »IBMlSi flNrUtitf SOBOTA, 5. OKTOBRA 1968 RADIO TRST A 7-15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Potoka - 7.30 Jutranja glasba plandove in Barberjeve skladbe -13.00 Berliozove skladbe - 14.20 Bellinijevi «Puritanci» - 17.45 Na sporedu Milhaud - 18.30 Lahka 11 oč »t , P , ~ ■ sporeuu munauu - io.au Lanaa JL35 Narodne - 12.10 Iz beležnice gIasba . 18 45 Kino in gledališče - 19.15 Koncert - 20.50 Simf. kon- fotoreporterja M. Magajne - 17.30 _ u _ __________ _______ , Jlmska glasba - 14.45 Z glasbo cert . 22.30 Dva skeča. Po svetu - 16.10 Straussovi valčki '16-45 Otrokov pravljični svet -17.30 Za mlade poslušalce - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Zbor ^Vasilij Mirku. - 19.10 Družinski obzornik - 19.25 Orkester in pevci j. 20.00 šport 20.50 Marodič: Mileni po naročilu - 21.15 Ansambel Lado. TRST 12.05 Poje H. Mauri - 12.25 Iretja stran - 14.00 Orkestri. KOPER FILODIFUZIJA 8.40 Bartok in Honegger - 9.40 Franck in Dvorak - 10.45 Antologija interpretov • 13.25 Fusco, Via Nuvola 33 (glasbena komedija). SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes" za vas . 7.25 Inform. oddaja 8.08 Glasbena matineja 8.55 Radijska šola - 9.25 Čez travnike zelene 6.30, 7.30 12 30. 14.00, 19.15 Po- 9.50 «Naš avtostop« 10.15 Pri vas pičila - 7.10 Jutranja glasba 8.00 J~ ~ 19 ln ftonos RL 10 15 Trio Ahačič -.0.35 Prisluhnimo jim skupaj -U-30 Današnji pevci 12 00 in ‘z iO Glasba po željah 14.10 Ritmi JP melodije 15.30 Popevke 16.30 f Umorama - 1 / 09 izhrali ste -18.00 in 19.30 Prenos RL 19 00 ,°je L. Tena. - 22.10 Plesna glasba. nacionalni program doma - 12.10 Ipavec-Cipci: «Mo-žiček» - 12.40 Slovaške narodne 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Paleta melodij - 15.45 K. <5. čan-dar: Satanova odpoved - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino - 17.35 Igramo beat! 18.00 Aktualnosti - 18 15 Pravkar prispelo 18 50 S knjižnega trga -19.15 Godala v ritmu 20.00 Sobotni večer 20.30 W. Ecke: «Go-spod v sivih htočahs - 21.30 Ra- T-____ oo 1 n /■-. ] ljence teden. 23.05 3 pesmijo v novi 7 00, 8.00, 13 00, 15 00. 20 00 Po- dio Koper 22.1) Oddaja za izse; ™C’la 8.30 Popevke 9 06 Ital. P‘Ošče 10 05 Ura glasbe 1L30 Antologija 13 20 Glasbeno- govor-n|, spored 14.40 in 15.10 Nove Pmšče 16 40 Jazz 17.10 Simf. 5n t tri 18.00 Veliki variete -,13 Fantastično potovanje v pri-P,,dnje stoletje 22.20 Skladbe lt®L skladateljev. II PROGRAM „ 7-30, 8 30, 13 30, 14.30. 19 30 Po-roeda 8 45 Orkester - 9.40 Glas-album 10.00 Kolesa in mo-j?rJi - 10.40 Glasbeni variete -140 Pesmi desetletja - W 05 Ju-C box 14.45 Glasbeni kotiček -,Wl Rapsodija 16 35 Ital zbori 17.40 Plošče za najmlajše - 20.01 ^bjjska priredba 22 40 Jazz -4.00 Kronike z juga. III. PROGRAM 10.20 Haendel in Poulenc - 10.55 Antologija interpretov - 12.20 Ko- ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost - 13.00 Komični filmi 13.30 in 17.30 Dnevnik 17.45 Program za najmlajše . 18.45 Na poti v Bizanc - 19.15 Sedem rini v parlamentu 19.50 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Canzonissima. II. KANAL 2L00 Dnevnik - 21.15 En večer z Mae West 22.05 Pirro-Talarico: Luisa Sanfelice. JUG. TELEVIZIJA 18.20 in 20.00 Poročila - 9.35 TV v šoli - 18.25 Kotalkarska revija v Velenju - 19.20 Šport - 19.45 Cikcak - 20.35 in 23.20 Opatija 68 -prenos - 22.05 Maksim naših dni — humor, oddaja - 23.00 Propagandna oddaja, ob koncu poročila. večjih kaznivih dfljjanj, kar je za 16 odstotkov več kot leto prej. Od tega je bilo kar 495.000 hudih zločinov in sicer posilstev, ropov, umorov ali poskusov umorov s hudimi telesnimi poškodbami, ki so privedle do smrti. V poprečju pride v ZDA vsak dtn do 1.350 hudih kaznivih dejanj. V letu dni je bilo umorjenih 12.000 oseb, ki so bile pri teh zločinih mrtve na mestu zločina, dejansko pa je bilo kar 17.000 mrtvih, ko so žrtve raz-1 hlh poskusov umorov umrle za posledicami pozneje. Od leta 1960 do 1967 se je število zločinov v ZDA povečalo za 89 odstotkov, če bodo šli po tej poti naprej, se bo -do leta 1970 število zločinov povečalo za 100 odstotkov, skratka, v desetih letih se bo število zločinov podvojilo. Podatki, ki jih je zbrala FBI, vzbujajo strah: v letošnjem letu more vsak petdeseti Američan računati s tem, da lahko postane žrtev morilca, roparja, tatu, s» ksualnega blazneža... Ko so strokovnjaki obdelali podatke, ki jih je zbrala in objavila ameriška zvezna policija FBI, so prišli do ugotovitve, da je v lanskem letu prišlo v ZDA vsako minuto do sedmih hudih zločinov, vsakih 43 minut je bil po en mrtev, vsakih 19 minut je bila kaka ženska posiljena, vsaki 2 minuti je bil izvršen poskus umora, vsaki 2 minuti in polije bila izvedena kaka hujša kraja, vsakih 20 sekund je prišlo do vloma, vsakih 48 sekund je bil ukraden avtomobil... Podatki, ki jih navajamo, res niso razveseljivi. Najhuje pa je pri tem to, da se število zločinov iz leta v leto naglo veča in da vsi dosedanji ukrepi proti temu niso zalegli. Od tod tudi vnema nekaterih ameriških krogov, da bi se poprečen človek zaščitil vsaj s tem, da bi se omejila prodaja orožja. Pred nedavnim smo sledili kampanji, ki se v tem smislu še vedno vodi v ZDA, toda rezultati so pičli. V ZDA namreč more priti do strelnega orožja vsakdo, le mladina pod 18. letom starosti ima ponekod (ne v vseh ZDA) določene omejitve. Zato je razumljivo, da odpade od sto umorov kar 63 na urffre s strelnim orožjem. Da je strelno orožje eden izmed razlogov tako pogostih u-morov, posredno dokazujejo podatki iz zveznih držav, kjer veljajo zakonske omejitve pri prodaji orožja in streliva. V državah, kjer so kake omejitve, je umorov manj. Zato pa je največ umorov v Texasu. Statistični podatki pravijo naslednje: V Texasu je bilo lani umorjenih 5.104 osebe, na drugem mestu je že Kalifornija s 4.857 umorjenimi osebami, na tretjem pa država New York s 4.835 mrtvimi. V Texasu je bilo 70 'odst. umorov izvršenih s strelnim orožjem, do- čim je državno poprečje 63 odst. V New Yorku pa je na strelno orožje odpadlo le 34 odst. umorov. * Ker je kaznivih dejanj iz leta v leto več, je skoraj logično, da policija ne zmore vsega. V letu 1967 je zato policija razčistila manj zločinov kot leto prej. Vtem ko sta ostala »nepojasnjena* v letu 1966 manj kot dva odstotka zločinov, jih je v lanskem letu ostalo nepojasnjenih nad 22 odst. To je razumljivo tudi zaradi dejstva, da se med tem število policajev ni povečalo. Sicer pa imajo v ZDA po enega policaja na tisoč prebivalcev. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Po tekmovanju «ex tempore» v v Skednju Na Tržaškem je bilo slikarsko ex tempore tekmovanje škedenj-skega kulturnega društva «DDM» gotovo najbolj reprezentativne u-rejeno po številu nagrad, sestavi častnega odbora in žirije iz vrhunskih predstavnikov tržaškega slikarstva, kiparstva in umetnostne kritike. Ampak tudi tu, kot drugod v tehle v Italiji tako priljubljenih tekmovanjih postaja očitna težnja utemeljevati v podeljenih nagradah absolutno merilo umetniške kakovosti nagrajencev. Zal pa da pri tem te prireditve zgubljajo prijetni značaj pospeševanja letoviščarstva, kar je bil pač njihov prvotni namen, in zaradi vedno večjih nagrad v denarju postajajo bojno torišče ostre konkurence. Ker so manjkale tovrstne izkušnje, je nezadostno statistično proučevanje verjetne sestave udeležencev dovedlo v Skednju do združitve prve in druge nagrade, ker bi sicer edino pravilna ex aequo razdelitev prve nagrade 200.000 lir Palčiču in Pe-rizziju le-te izravnala po njih vrednostjfJOO.OOO lir drugi nagradi. Ta j&mko odpadla, zato pa se je dogodilo, da je od prvih nagrajencev nič manj angažirani u-metnik, Palčičev učitelj in prvi pobornik napredne umetnosti na Tržaškem, prejel enako nagrado 50.000 lir kakor Janez Matelič, srednješolec iz Kopra. Če je, končno, dobil vsaj sedmo nagrado v rojstnem Skednju naš najstarejši slikar Silvester Godina, je bila prireditev že utemeljena, zgrešena pa v izostanku s tekmovanja enega izmed naših najboljših slikarjev, kar je domačin Avrelij Lukežič, kajti pred meseci izvršeno sliko, ki jo je iz škedenjske zavednosti poslal na razstavo, ne moremo smatrati za sodelovanje. Lepe denarne nagrade so privabile preveč vidnejših slikarjev, ki so pobrali 12 preostalih nagrad, da ni ostalo nič za druge Ske-ienjce: Marjana Černeta, Macarola, Ivančiča in mnogo obetajočega mladega Kravosa. So se pa kolikor toliko pravilno porazdelile. Po zaporedju so jih prejeli: Ma-rassijeva, Pentasuglia, Stolfova, Moretti, Bomben, Bressanuti, Antoni, Gombač, Mascarin, Pisani, Traverso, Depretis, Cej, Penso, Motton m Trojanis. Simptomatična za Skedenj je v začetku omenjena domneva, ki narekuje predelavo pravilnikov ex tempore tekmovanj in se očituje v dejstvu, da so se tu prejemniki mnogih visokih nagrad, Guido Anioni.in.. Dante Pisani, slabo odrezali, še slabše pa, skoro na zadnjem mestu, Demetrij Cej, ki je letos bil večkrat nagrajen s prvimi in drugimi nagradami. MILKO BAMBIČ STOLPEC INA """■m., ...mu.n.................................................mm ........................m. magali iz težav. Pismo ali prijetno crpnon1P STRELEC (od 23.11. do 20.12.) . OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če vas rij ‘zziva, pustite ga pri miru. Tu-v družinskih motnjah ohranite n (od 21.4. do 20.5.) Danes ne ^zemajte novih odgovornosti. U aknite se nekoliko sami vase. i.PVOJCKA (od 21.5. do 22.6.) Lo-e Ponos od trme. Včasih ni lahko. Cer pa bo dan kar prijeten. ..RAK (od 23 6. do 22.7.) Zadovo rijvesti o poslovnih zadevah. Tu kar zadeva ljubezen ne bo težav. LKV (od 23.7. do 22.8.) Mislili ste, a bo šlo vse gladko, pa se bo ne- HOROSKOP kje zataknilo. Na vidiku ljubosum nost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neki vaši upi bodo zvodeneli. Drugič več pozornosti. Zunanjost še ni vse. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S svojo doslednostjo boste trčili ob nerazumevanje. Privoščite si malo miru. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S svojimi izkušnjami si boste po rejših. Nepredvideni dogodki. Marsikaj novega. Ne bo vse najboljše Mir v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1*) Kar zadovoljiv dan in vendar ne boste srečni. Tudi v ljubezni ne. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite brez skrbi, ker se bo vse uravnalo. Načrti za bodočnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Eno so želje, drugo pa je konkretna stvar nost. Pokažite razumevanje do sta BODOČNOST VAŠIH OTROK: REŠEN PROBLEM Z ŽIVLJENJSKIM ZAVAROVANJEM1 Članek zanima starše, vse starše ter »tiste ki so . . . ali pa ki bodo starsi*. Najtežji problem je za starse - kdo se tega postane' vedno b«lj° perefmiSlroUfSejo^n ^pr?-zlijejo kritični starosti 18—20 let, ko se bodo vpisali na uni-verzo ali pa se bodo morali odločno vključiti v gospodarske dejavnosti m se bodo oddaljevali od prvotne družine, da bi si ustvarili svojo. In ravno v tem obdobju občutijo starši in otroci vso tezo vprašanja bodočnosti. Prav redke so tiste družine, za katere ta problem ni bistven, ker razpolagajo z zadostnimi ekonomskimi sredstvi. okoro vsi družinski očetje pa občutijo vso tezo tega problema in to tem bolj čim več so navezani na otroke. Na žalost pa premnogokrat ne morejo najti primerne rešitve, odnosna jo ctobijo z velikimi žrtvami. Življenjske zavarovanje nudi vsem staršem enostavno rešitev tega težkega vprašanja. Moramo samo. . . misliti pravočasno: moramo skrbeti že danes, »ko so otroci še majhni. l osebno obliko življenjskega zavarovanja, ki pride v poštev v lakih primerih, imenujemo «za varovan je za določeno dobo*: na elan, katerega ste izbrali, bo vaš sin (odnosno vaša hčerka) prejel — cisto gotovo in ne glede na to če boste še pri življenju — vsoto, ki ste jo vi vnaprej določili. Primer vam bo ponazoril našo misel. Oče star 28 let želi zagotoviti sinu ali hčerki (staremu 1 leto) 2 milijona in 500 tisoč lir, za njegov 19. rojstni dam Sklene življenjsko zavarovanje *za dobos in se obveže, da bo plačeval največ 18 let po 10.000 hr mesečno. Zavarovana vsota bo vedno izplačana, docim bo prenehala obveznost plačevanja mesečnih obrokov, kolikor bi zavarovanec preminil v tem časi ■ smo PrePr'čani, da ne obstaja drugi način, s katerim bi lahko zagotovili svojim otrokom bolj gotovo, bolj praktično, boli koristno in bolj enostavno mirno bodočnost. Vsem vam staršem, ki skrbite za bodočnost otrok pravimo: pomislite dokler imate dovolj časa in se zavarujte. Brezobvezno se lahko obrnete na agencije Istituto Nazio-nale delle Assicurazioni, ali pa nam pošljete priloženi odrezek prilepljen na dopisnici: prejeli boste vse zaželene podatke. KDOR DOBRO PRERAČUNA, SE ZAVARUJE | Ime..................... | Priimek................. (Jlica ............ ' Poštni kodeks in mesto | Pokrajina............... PD/39 i Spoštovani ISTITUTO NAZIONALE, DELLE ASSICURAZIONI1 Via Sallustiana 51 00100 ROMA | 4 Jožlta (bnink: e d beneškimi par tizani 23! onstran Matajurja Vendar brez uspeha. Noč je bila dolga in strašna. Ko se je zdanilo, sem z vrha hriba na drugi strani grape zagledal hišo, okrog katere sem od časa do časa zagledal kakega uniformiranega moškega, ki se je mudil v bližini. Zaradi velike oddaljenosti pa nisem mogel razpoznati, kateri vojski pripada. Nekoliko kasneje sem opazil nekaj sto metrov od hiše žensko, ki je nesla pod pazduho naročje suhih vej. To žensko sem začel klicati na pomoč na ves glas in se z nadčloveškimi napori spuščal proti grapi, v smeri proti ženski. Siele ko sem se izvlekel iz grape na neko preglednejšo točko, me je zaslišala in se namerila proti meni. Ze spotoma sem ji klical, naj mi pomaga proti hiši ter jo obenem prosil, naj mi pove, kdo so ljudje v hiši. Povedala mi je, da je nekaj partiza- Močnik Milene iz Cerknega, ki me je češče obiskovala. Ko je ta tovarišica videla moje fizično stanje, mi je najmanj enkrat dnevno prinesla kakšen priboljšek, ki mi je vračal moč in energijo. Kadarkoli je prišla, me je vprašala po zdravju ter se vedno zanimala, kako napreduje moje zdravljenje. Tovarišica Milena mi bo ostala v hvaležnem spominu. Že tedaj sem spoznal, da jo kot politično delavko ter predstavnico raznih organizacij na terenu vsi cenijo in spoštujejo. Medtem ko sem bil privezan na posteljo, je Mark uredil že vse formalnosti na štabu IX. korpusa in čakal, da skupaj odideva v Benečijo, na operativni štab za zap. Primorsko, kamor je bil on že določen za operativnega oficirja. Po osmih dneh zdravljenja me je pospremil na Drugi z leve komisar IX. korpusa Viktor Avbelj, na sredini komandant IX. korpusa Borštnar Jože, poleg njega na desni komandant divizije «Garibaldi Natisom-« Sa.sso in komisar Vanni nov iz komande mesta, ki so se umaknili iz Gor. ali Sp. Trebuše. Ženica je, da se ne bi sama mučila z menoj, hitro odšla v hišo in poklicala tri tovariše, ki so prišli pome in mi pomagali v hišo. Med njimi je bil neki zdravnik ali bolničar, tega se zdaj več ne spominjam. Ta je ugotovil, da imam zmrznjene nogp. Sam masiral noge. na~kmečki peči in mi dal neka zdravila, verjetno za pospešitev cirkulacije krvi. V tej hiši sem ostal dva dni, nakar sem po majhnem izboljšanju odšel z njimi do Sp. Trebuše, od tod pa z vprežnim vozilom do Cerknega. Tu so me odvedli v neko hišo, kjer je bilo več ranjenih in bolnih partizanov. Po nekaj dnevih so me odtod odpeljali v začasno bolnišnico, ki je imela svoje prostore v poslopju osnovne šole. Cez dva dni je bil že pri meni Mark, ki je po dolgem poizvedovanju, kot je pripovedoval, navsezadnje le uspe' najti sled za menoj. Na komandi mesta v Gor. Trebuši so mu povedali, da sem bil odpeljan v začasno bolnišnico. Mark me je najprej nahrulil, zakaj mu nisem tedaj sledil nazaj po cesti, jaz pa njega, zakaj ni šel on v moji smeri. «Dobro», je rekel, «če bi bil šel z menoj, ne bi imel teh komplikacij«. Povedal sem mu, da je bila zame njegova pot nevarnejša, saj je bila cesta Nemcem popolnoma odprta, medtem ko je bila moja smer malo maskirana z redkim smrekovim gozdom. Kot zaključek najine debate je bil moj pristavek, da prvič nisem bil sposoben zaradi izčrpanosti teči kakor on in da mi, drugič, ni bilo niti mar, kaj se bo z menoj zgodilo, tako sem bil pri kraju z močmi. Mark me je nato še vsak dan obiskoval ter me spraševal, kdaj bom mogel nadaljevati pot. Poleg Marka so me v začasni bolnišnici obiskovali tudi drugi tovariši. Spominjam se le imena dobro znanega borca Puntarja Ivana — Gubca in dobre tovarišice štab, kjer me je sprejel takratni komsar Viktor Avbelj. V prisotnosti komandanta in več članov štaba me je osebno odlikoval z redom hrabrosti, mi izročil spremno pismo in mi povedal, da sem predviden za komandanta beneškega bataljona. Za vse sem se mu iz srca zahvalil in po rokovanju s člani štaba sva z Markom', kotti1' pletno preoblečena v novo partizansko uniformo in škornje, krenila proti Benečiji. Na poti proti Benečiji nisva doživela nič hudega. Vra-čala sva se po znanih parti-zanskih poteh in stezah do Spodnje Trebuše, do Baške grape in odtod zopet prek hribov do vasi Cadra nad Tolminom, kjer sva prenočila. Naslednje jutro sva nadaljevala pot s pospešenim korakom do vasi Krn pod Krnom, pot pa sva morala takoj nadaljevati, ker je bilo v dolini polno Nemcev, Odtod pa sva se v poznih nočnih urah spustila v dolino in pred vasjo Idrsko prekoračila takrat res že ledeno Sočo ter se vzpela spet navzgor do Livka in dalje pod Kukom do vasi Gornje Ravne, kjer je meja z Benečijo m kjer sva spet prespala. Naslednji dan sva se odpravila na pot na operativni štab, ki je bil tedaj nastanjen v Lom-baju nad Klodičein. Na poti sva se ustavila v zaselku Laze, kjer sva zavila v hišo premožnega domačina po domače pri «Sjorju», z namenom, da nama skuha polento in ocvre domačo salamo, ki jo je zagotovo imel. Kjerkoli prej sva se namreč ustavila, sva mogla dobiti le običajno jed: repo, korenje in krompir, ki pa nama ni mogla dati dovolj moči. Zato je razumljivo, da sva bila vso pot lačna. «šjor-ja» sem zaprosil, naj jed pripravi in mu povedal, da sva po dolgi in naporni poti več kot potrebna okrepčila. Stari možakar se je v začetku upiral, ko pa sem nastopil malo bolj ostro, se je, le omehčal. Sicer očitno nerad in nejevoljen, se je vendarle lotil kuhanja polente. Naposled pa, ko sem mu povedal, od kod sem in čigav sem, me je začudeno pogledal m dejal: «To bi bil lahko že prej povedal, pa ne bi bilo nikakršnih pre pirov med nama.« Z mojim očetom sta se namreč dobro poznala in sta bila prijatelja. Z očetom se je večkrat posvetoval o premoženjskih in drugih zadevah, s katerimi so ga nadlegovali sosedje, pa tudi drugi. S «šjorjem» sva se lepo poslovila, nakar sva z Markom spet vesela in zadovoljna nadaljevala pot preko Gornje in Spodnje Dreke, Prapotnice in Rukina, do Lombaja, na operativni štab za zapadno Primorsko. Spet na beneških tleh Ob prihodu na štab nama je takoj segel v roke komandant Bavec Franjo — Branko in nama čestital za uspešno končano šolanje. «Ze na zunaj vidim, da sta povsem spremenjena«, je rekel. «Upam, da sta si pridobila tudi veliko znanja in da bosta zdaj, ko sta vojaško in politično podkovana, mnogo lažje in z večjimi uspehi opravljala svojo dolžnost v enotah našega štaba«. Zatem nama je segel v roke komisar Marjan Ždravljič, ki je bil na to mesto imenovan po odhodu tovariša Zorka na položaj komisarja Sedemnajste. Pozdravil naju je tudi tedanji komandant beneškega bataljona, tovariš Matija Butala in komisar Srečko Bernard, ter njegov pomočnic tovariš Janez Sterle, pa tudi drugi prisotni borci in komandirji ter komisarji enot bataljona. Tovariš Aljonz Perat je prispel iz Metlike z drugo skupino oficirjev že kakih deset dni pred nama. Po pripovedovanju je srečno šel skozi sovražnikove ofenzive. Kmalu potem, ko sva se z Markom javila na štabu, je prispel tudi Bodigoj Marino, ki se je vrnil na isti dan, po docela drugi poti. Najino sni-danje je bilo prisrčno in sva bila nadvse srečna, zlasti pa jaz, ker se je vrmi cel in živ po uspešno končanem tečaju. Tudi on je imel, kot je pripovedoval, več zaprek na poti. S skupino, s katero se je vračal, je padel v nemško zasedo, nekje med Rakekom in Postojno — spopadli so se s sovražnikom, ki jih je nenadoma obkolil v neki notranjski vasi. Uspeli so se prebiti skozi obroč ter se brez izgub in ranjenih vrniti preko Primorske v Benečijo. Ze naslednji dan sva z Marinom in komandantom bataljona odšla v najino vas, prvič po dolgem času. Razumljivo, da sta bili zlasti najini materi srečni, da sva se vrnila živa in zdravit v domačo hišo. V vasi naju je vse začudeno ogledovalo, kajti oba sva bila v povsem novi partizanski uniformi in škornjih. Vsi so naju spraševali, kod sva hodila toliko časa, kako sva se. imela in kakšno je ljudstvo ter življenje tam na Dolenjskem. Ko sva moji materi pripovedovala, kako sva živela v tistih krajih, nama je segala v besedo in dejala, da je bila že v letih 1903 in 1904 v teh krajih in da so tam, kot je povedala v narečju, «barki ljudje«. Pristavila je, da je tam in na Bizeljskem že pod Avstrijo delala z drugimi dekleti, ko so hodile lupit češplje In da so dobro zaslužile. Ob tej priložnosti je celo zapela pesem, ki so jo pela tedaj vsa beneška dekleta v tistih kra jih skupaj z domačinkami. Ko smo tako nekaj uric presedeli doma, smo se spet vrnili v Lombaj. Nekaj dni kasneje pa se je operativni štab preselil v Dre-ko, kjer sem že isti večer na mitingu pod nekim skednjem (kozolcem) spregovoril o svojih vtisih, ki sem si jih nabral na osvobojenem ozemlju za časa šolanja. (Naaaljevnnie sledi) 3: 7 < * k .. .»J. - „ SiliŽarft v . Jtnfc4 Bil ... . .. 33:.3.v v«:.;-1...,«. . ....'. Vuu beneškega bataljona spomladi 19«. Od leve proti desni stojijo: Ošnjak, Chiabaj, Rangu*, Durll Bodigoj in Bensa, sedijo po od lam proti deoni Chinch (drugi), Cmota ln o PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 5. oktobra 1361 ------—--------fRl| Vreme včeraj: najvišja temperatura *>,2, najnltja 13,3, ob 19. uri 17,7, vlaga 80 odst., zračni tlak 1019,9 ra. Ste, brez vetra, nebo 2/10 poobla-Geno, morje mirno, temperatura morja 20,4 stopinje Tržašk dnevnik Danes, SOBOTA, 5. oktobra DUNJA Sonce vzide ob 6j08 in zatone "jter 17.38. Dolžina dneva 11.30, Luna vt** J-de Ob 17.17 in zatone ob 4.47 | Jutri, NEDELJA, 6. oktobra VERA -V SEJA VODSTVA NOVE DELAVSKE ZBORNICE MIL Pred sprejetjem sklepov za Trst se mora CIPE posvetovati s sindikati V torek se sestane glavni svet sindikatov CEIL ■ Predlog za sestanek z drugima sindikalnima organizacijama Včeraj se je sestal vodstveni odbor Nove delavske zbornice CGIL., ki je proučil rezultate sestanka v Rimu z dne 2. oktobra med predstavniki CGIL, CISL in UIL in podtajnikom predsedstva vlade Gal-lijem. Odbor je odobril ravnanje odposlanstva CGIL in ugotovil popolno soglasje med stališči vsedržavnih in pokrajinskih sindikatov o vprašanju tržaškega gospodarstva, o čemer priča tudi predložitev enotne spomenice. Odbor pa Je izrekel negativno oceno tega sestanka. Predvsem je negativno dejstvo, da niso na vladni ravni proučili spomenice, ki so jo sindikati predložili 6. septembra, ko je podtajnik Gal-11 zagotovil, da bodo poglobili razpravo po posvetovanju predsedstva vlade in z drugimi ustanovami. Odbor ugotavlja nadalje, da Je GLASBENA MATICA TRST Začetek koncertne sezone 1968-69 DANES, 5. oktobra 1968 ob 21. uri Mala dvorana Kulturnega doma Ljubljanski pihalni trio Fedja Rupel - flavta Igor Karlin . klarinet Vlado Černe • fagot Ilcana Bratuž - Kacjan sopran pri klavirju prof. Pavel Sivlc Spored obsega dela skladateljev: Bozza, Fortner, Haydn, Hue, Lajovic, Mirk, Mozart, Merku, Osterc, Saint Saens Schubert, Sčekova in Sivic Rezervacija vstopnic pri Glasbeni matici Ul. R. Manna 29, tel. 29-779 stvo za napredek gospodarstva. Takšno vlogo bi lahko na primer imela tovarna elektronskih izdelkov, po kateri se čuti potreba v državi. Po drugi strani pa ne bi mogla spodbujati razvoja tržaškega gospodarstva kakšna druga zasebna pobuda. Po mnenju odbora bi bil takšen ukrep kakor tudi zadostitev drugim zahtevam, kot je na primer drugačna namestitev suhega doka, bistvenega pomena za tržaško gospodarstvo. Zahteve sindikatov se ne nanašajo na rešitev vprašanj tega ali onega sektorja, marveč težijo k temu, da se poipravl negativna težnja v gospodarstvu ter da se mu da nov zagon, pri čemer naj se izkoristijo vsa sredstva in vse možnosti posegov. Krajevna organizacija CGIL bi zavrnila vsakršno drugo rešitev, ki ne bi upoštevala teh osnovnih ukrepov. Prav tako bi to zavrnili tudi vsi tržaški delavci. Odbor Je vzel na znanje sporočilo podtajnika Gallija, da bo CIPE razpravljal o tržaškem položaju in ukrepih, ki jih je treba sprejeti, In je še enkrat poudaril zahtevo, da se morejo posvetovati s sindikati, preden sprejmejo dokončne sklepe. Nova DZ-OGIL ne bi nikoli sprejela tega, da bi jo postavili pred izvršena dejstva, kot se je dogajalo v preteklosti. Odbor je ob ugotovitvi pomanjkanja konkretne vsebine v vladnih izjavah pozval delavce in prebivalstvo, naj bo stalno budno, da ne bo tudi tokrat doživelo razočaranje. Pri tem ponavlja zahtevo, da se tržaška vprašanja čimprej rešijo. Ker gre za odločilni trenutek za usodo tržaškega gospodarstva, izraža odbor mnenje, da bi moral odbor trgovinske zbornice uresničiti obveznost, ki jo je sprejel, in takoj sklicati pokrajinsko gospodarsko konziulto. Odbor je končno povabil druge sindikalne organizacije na sestanek, da bi skupaj razpravljali o načinu borbe, če bo potrebna. V ta namen je sklenil sklicati sejo glavnega sveta sindikatov CGIL, ki bo v torek 8. oktobra ob 18.30 v sindikalnih prostorih v Ul. Pondares št. 8. PO DESETIH SEZONAH IN 2000 PREDSTAVAH Prodoren uspeh predstav «Luči in zvoki» v Miramaru Doslej si je predstave ogledalo nad 330.000 gledalcev Vedno večje zanimanje angleških turistov Skoraj 300.000 oseb si je v desetin poletjih in pri skoraj 2000 predstavah ogledalo slikovite prireditve «Lučd rn zvokov« v Miramarskem parku. Ta podatek je povzet po SIAE, če pa prištejemo še vse goste avtonomne letoviščarske ustanove, pobudnice te izvirne umetnostne manifestacije, vse skupino kongresistov, pripadnike vojske, u-čitelje in študente itd., iz vseh krajev sveta, potem lahko rečemo, da je vseh obiskovalcev bilo nad 330 tisoč. Prav gotovo gre za izreden uspeh, kar potrjuje tudi dejstvo, da niti po desetih letih zaporednih uprizarjanj zanimanje zanje ne u-pade, kar velja tudi za letošnje, v vremenskem pogledu prav gotovo najbolj neugodno poletje. Letos so zabeležili delno zmanjšanje obiskov pri italijanskih in nemških predstavah, zelo pa se je povečalo število obiskovalcev predstav v angleščini, ki se je skoraj ponovilo v primerjavi z lanskim letom in doseglo 416 L oseb, v celoti pa se je število obiskovalcev letos prav zaradi neugodnih vremenskih pogojev v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za 10 odst. Povečanje obiskovalcev predstav v angleščini je rezultat iiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMutftN vlada zagotovila, da bo globalno načela vprašanje tržaškega gospodarstva, toda pri tej izjavi ni nakazala ukrepov, ki jih je treba sprejeti, marveč je ostala pri splošnih izjavah. Po mnenju Nove DZ-CGIL postaja vedno bolj nujno, da dobijo sindikati na svoje javne predloge tudi Jasen odgovor v celoti in v podrobnostih, če so ta vprašanja prenesli 7» CIPE, to še ne pomeni, da ne bi vlada smela dati odgovora, čeprav ne dokončnega. Razširitev industrijskih, pristaniških, terciarnih in prometnih dejavnosti ter rešitev vprašanja zaposlitve na vseh proizvodnih sektorjih je moč doseči le z bistvenimi in prednostnimi ukrepi, kot 60 jih nakazali sindikati. Odbor Nove DZ-OGIL odločno zavrača misel, da se tržaški problemi rešujejo s podpornimi, začasnimi ali sektorskimi ukrepi. Spremembo v gospodarskem položaju je moč doseči samo z ustanovitvi 1o nove kovinarske industrije državnih udeležb, ki bo lahko služila kot nekakšno pogonsko sred- ZAKLJUČENO ZASEDANJE O JAVNIH MESTNIH PREVOZIH Sklepna resolucija o nujnosti nove zakonodaje o mestnih prevozih Podjetja za mestne javne prevoze so nenadomestljiv instrument avtonomije krajevnih ustanov v pogledu mestnih prevozov Sinoči se je v Krožku za kulturo in umetnost zaključilo 5. vsedržavno zasedanje o javnih mesenih in predmestnih prevozih. Danes pojdejo kongresisti na izlet v Istro z ladjo Edro do Umaga, nato pa z avtobusi do Rovinja in nazaj v Trst. Po razpravi o poročilu prof. Cor-rada Guzzentija z univerze v Piši in ravnetelja mestnega prevoznega podjetja v Rimu, ki je govoril o upravljanju to produktivnosti javnih mestnih prevozov, ter o poročilih, ki so bila pismeno predložena predsedstvu, so zborovalci ob zaključku zasedanja sprejeli resoluci jo, v kateri je rečeno, da so podjetje,.toSštnega javnega prevoza srtsasr!* mestnih to predmestnih prevozov. Resolucija nadalje ugotavlja, da kljub vsem dosedanjim predlogom to zahtevam ni bilo še ničesar storjeno za spremembo zakonodaje o mestnih prevozih, kar je preprečilo prevoznim podjetjem to občinskim upravam, da bi posodobile mestno prevozno službo. Potem ko resolucija poudarja, da se nadaljuje velika kriza mestnih prevozov, zahteva, naj preide zakonodaja o javnih mestnih prevozih v pristojnost deželnih uprav Resolucija nato ugotavlja, da ima občan neoporečno pravico do javnega prevoznega sredstva, ker zagotavlja vsem svobodo gibanja v ................... TEŽAVE IN PROBLEMI SLOVENSKE ŠOLE Slovenska šola v UL Donadoni nujno potrebuje še eno učilnico Kljub obljubam pristojnih oblasti prizadetim materam, doslej zadeve še niso uredili, čeprav bi jo lahko Pouk na šolah se je začel v to-ek, včeraj, na praznik sv. Fram •iška, patrona Italije, pa so imeli ičenci in dijaki že prosti dan polka. Kot običajno se ob začetku lolskega leta pojavljajo nove in »navijajo stare težave. Kakor smo la kratko že poročali, je bila ob ;ačetku šolskega leta odprta nova »la v Dolini, in sicer za Slovenko in italijansko osnovno šolo. V itarem šolskem poslopju v Dolini ie zdaj samo slovenska srednja »la, ki je bila zadnja leta v ve-iki stiski, saj so bile v isti stavbi slovenska srednja šola, slovenska isnovna šola in italijanska osnov-la šola. Italijanska srednja sola je dobila že pred nekaj leti lepe jrostore v novi stavbi pri Domju. Dolinska občinsk-- uprava si je pri-sadevala, da bi zgradili novo poslopje za slovensko in itakjansko jsnovno šolo in tako razbremenili slovensko srednjo šolo, ki bo zdaj aže zadihala. Trgovska akademija je skupno s klasičnim in znanstvenim licejem še nekaj let v nov* stavbi pri Sv. Ivanu, toda učilnice so premajh-ie, zlasti za nekatere razrede. Zdaj si prizadevajo, da bi našli primerno rešitev, tako da ne bi trpel pouk. Značilno in prav nič razveseljivo je dejstvo, da ima že nekaj let težave ali slovenski otroški vrtec ali slovenska osnovna šola v Ul. Donadoni. Zdi se, da nekomu ali nekaterim ni všeč, da slovenska šola in slovenski otroški vrtec v Ul. Donadoni obstajata in se krepita. Lani je imel težave otroški vrtec, lete, pa ima težave že prve dni osnovna šola. Ker je letos naraslo števil" otrok, ima ta šola en razred več, in sicer I., II., III. ter IV. in V skupaj. Nameščene so 4 učne moči_ na razpolago pa imajo samo 3 učilnice. En razred bi torej moral imeti popoldanski pouk, ker si ni moč zamišljati, da bi dva učitelja imela istočasno pouk v eni in isti učilnici. Popoldanski pouk je skrajni ukrep, če sploh ni na razpolago učilnic. Učilnice V šoli v Ul. Donadoni pa so, le slovenski osnovni šoli jih niso še dodelili, kolikor jih potrebuje. Iz šolske stavbe v Ul. Donadoni se je preselila italijanska srednja šola, prazne učilnice je takoj zasedla italijanska osnovna šola, ne glede na potrebe slovenske osnov-šole. Zraven slovenske osnov- ne šole je ena prazna soba, ki pa jo vodstvo italijanske osnovne šole hoče imeti za učiteljsko zbornico, v gornjem nadstropju pa sta še dve prazni učilnici. Kljub temu slovenski osnovm šoli do včeraj ni bila še dodeljena ena učilnica. Skupina slovenskih mater je bila te dni na šolskem skrbništvu in se je iritožila. Dr. Todeschini je obljudi, da bo zadeva rešena. Tudi občinska uprava je obljubila, da bo zadeva rešena. Žal, vemo, kako hitro se take zadeve rešujejo. Če bi bilo v Ul. Donadoni nekoliko več razumevanja za potrebe slovenske šole, če bf bilo boljše o-zračje in malo več strpnosti ter duha sodelovanja, do teh težav sploh ne bi prišlo. Slovenski starši in vzgojitelji si tega želijo. Pogajanja o položaju v podjetju Beltrame Sindikalni organizaciji oblačilne stroke CGIL to CCdL sporočata, da sta po suspenziji z dela nekaterih uslužbencev podjetja Beltrame zahtevali, da se skliče na združenju todustrljcev sestanek. V ponedeljek pa bo sestanek, na katerem bodo proučili položaj v podjetju po grožnji, da bodo delavnico zaprli Odvzem dovoljenja za vožnjo z avtom mestu to predmestju to da je treba zato upoštevati, da morajo javna prevozna sredstva delno plačati potniki, delno pa skupnoot, kot velja to sedaj za prevoz na železnicah, ladjah itd. Poleg tega je v resoluciji tudi zahteva, naj se bolj pravično razdelijo vsedržavna sredstva za infrastrukture med avtocestami in javnimi prevozi; da je treba čimprej preurediti krajevne finance, da se omogoči občinskim upravam, da bodo lahko učinkovito posredovale pri urbanistični ureditv' mest, gradnji cest to okrepitvi mestnih prevozov. Ob zaključku resolucija poziva vsa občinska prevoz-bft. podjetja, naj gredo naprej po ti reorganizacije podjetij, naj bro gospodarijo to naj povečajo delovni učinek, da bo imela skupnost vedno bolj sodobna to učinkovita prevozna sredstva. Dolinska občina sprejme v službo vojnega invalida Dolinska občinska uprava bi sprejela v službo brez natečaja vojnega invalida za mesto občinskega sluge - stražarja. Interesenti naj se obrnejo za informacije in predložitev prošnje na pokrajinsko ravnateljstvo združenja vojnih invalidov ONIG. Kandidat mora imeti spričevalo petega razreda osnovne šole, mora obvladati slovenščino m bo moral bivati v dolinski občini, ko bo sprejet v službo. pa* so pripeljali in sprejeli na II. kirurški oddelek bolnišnice 23 letnega Francesca Muciaccia iz Ul. Or landini, ki so ga na isti sodni obravnavi obsodili ne štiri mesece zapora, ker je skušal z drugimi, že znanimi obsojenimi pričami, pri kriti krivce dogodka V svoji celici v koronejskih zaporih si je hotel namreč z britvico prerezati žile, ker so mu prav danes na sodni obravnavi naprtili novo kazen zaradi žalitve javnega organa. O-kreval bo v osmih dneh. V PALAČI COSTANZI Posmrtna razstava Michelangela Guaccija Danes, 5. t. m. ob 18.30 bodo v občinski umetnostni galeriji v palači Costami, na pobudo muzeja Re-voltella, odprli slikarsko razstavo slikarja Michelangela Guaccija v počastitev njegovega spomina ob prvi obletnici smrti. Reški sindikalisti v gosteh pri DZ-CGIL V prihodnjih dneh bo obiskala Novo delavsko zbornico CGIL v Trstu delegacija zveze sindikatov z Reke, ki jo bo vodil njen predsednik D. Sorič. Reško sindikalno odposlanstvo vrača s tem obisk, ki ga je napravila pred dvema mesecema na Reki delegacija Nove delavske zbornice CGIL iz Trsta. V odposlanstvu so predsedniki nekaterih sindikalnih strank, sindikalni gospodarski izvedenci to predsednik delavskega sveta nekega velikega podjetja. Med obiskom bodo razpravljali o sedanjem sindikalnem položaju, v katerem delujejo sindikalne organizacije na obeh straneh, bodo Izmenjali informacije o svoiih izkušnjah to bodo poglobili nadaljnje sodelovanje. Reški sindikalisti si bodo ogledali tudi tržaške pristaniške naprave, neko podjetje IRI to neko tekstilno tovarno v žavljah, na županstvu pa jih bo sprejel podžupan prof. Lonza Sestanek tajništev strank leve sredine Pokrajinska tajništva KD, PSU, PRI to Slovenske skupnosti so na skupnem sestanku proučila politični to gospodarski položaj v pokrajini, zlasti v zvezi z aktivnostjo krajevnih uprav. Srečanje med predstavniki strank leve sredine, ki je poteklo v konstruktivnem vzdušju, je sledilo sestanku, ki so ga imeli štirje načelniki svetovalskih skupin v občini v preteklih dneh z županom Spaccinijem. Predstavniki strank leve sredine so poglobili vprašanja v zvezi s problemi bližnjih zapadlosti, predvidenih v krajevnih ustanovah. Razstava v palači Costanzi bo ob segala okrog 70 slik in 20 risb Razstavni katalog bo izšel kot posebna monografska številka revije «Le Ar-ti», posvečena v celoti Michelangelu Guacciju. plodnega sodelovanja med turističnimi operaterji gornjega Jadrana: Jesola, Caorla, Lignana Sabbiadoro, Gradeča to Sesljana. Nad dve tretjini vseh angleških obiskovalcev je bilo iz Jesola, od koder je prišlo z avtobusi 2500 Angležev in Američanov, katerih je bilo pri 29 uprizoritvah po dva polna avtobusa vsakokrat Od 108 predvidenih večerov v letu 1968, jih je bilo uspešnih le 88 in še teh 88 ne vedno za obe izvedbi. Od 176 predvidenih predstav jih je bilo izvedenih 153, od katerih 83 v italijanščini, 41 v nemščini to 29 v angleščini. Poprečje prisotnosti pri izvedbah se je v primerjavi z letom 1967 povečalo, razen pri nemških predstavah. V edinem toplem razdpbju, t j. v prvi polovici julija, je bil obisk italijanskih predstav zelo zadovoljiv in je dosegel višek 13. julija, ko so bile prisotne 302 osebi. Upadanje nemških obiskovalcev je posledica napetega mednarodnega položaja. številke dokazujejo, da so «Luči in zvoki« še vedno aktualna in življenjska manifestacija in pravzaprav edina tradicionalna in stalna privlačnost. Upravni svet ietovičarske ustanove bo spričo tega prouči’ primernost, nadaljevati s temi predstavami tudi v prihodnjem letu, saj predstavljajo dragoceno propagando in nedvomen prestiž za Trst. Obvestilo Kmečke zveze Nekateri naši člani so nas obvestili, da so operacije ob izplačilu odškodnine za razlaščena zemljišča v Boljuncu, povezane z znatnimi težavami in zamudami. Bančni zavod, ki mu je izplačilo poverjeno, skuša na vse načine obdrža.ti pri sebi likvidirane odškodnine v obliki vlog. Obveščamo vse prizadete, da s svojim denarjem sami v popolnosti razpolagajo in da ga. med drugim, lahko svobodno prenesejo na druge denarne zavode fh uste.uove. Kmečka zveza je s tem v zvezi na razpolago svojim članom za vsa pojasnila iij za morebitne intervencije na pristojnih mestih. Opozorilo Accgata Vodstvo Acegata opozarja potrošnike, da nekatere osebe obiskujejo stanovanja ter ponujajo posebno napravo, ki naj bi preprečevala ugasitev plamena plinskih kuhalnikov med kubapjem itd. Acegat opozarja razpečevalce, naj ne izkoriščajo imena občinskega podjetja pri svojih poslih, obenem pa pripominja, da izvedenci Acegata niso še preverili učinkovitosti take naprave. Praznik krvodajalcev V kinu «Cristallo» bo jutri ob 9.30 ob prisotnosti predstavnikov oblasti «11. praznik krvodajalcev«. Med slovesnostjo bodo nagradili 435 zaslužnih krvodajalcev in podelili študijske štipendije. Slovesnosti se bo udeležila tudi skupina krvodajalcev koprske tovarne «Tomos». imiiHikiiiimiiiiiiiiiiiii|iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiM>minimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii!iiiiiiii>'iiiiiiiiiimiiiiiitiii!iiiiiiiii * OB 25-LETNICI VSELJUDSKE VSTAJE JUTRI BO NA KOZINI PARTIZANSKO SLAVJE Zbrali se bodo borci in ljudstvo Pivko, Brkinov in Slovenske Istre ter bivši borci, Slovenci in Italijani, s Tržaškega Včeraj dopoldne so v mladinskem klubu v Hrpeljah odprli razstavo ob 25-letnici ustanovitve Istrskega odreda. Razstava nosi naslov »Pivka, Brkini in Slovenska Istra v narodnoosvobodilnem boju». Otvoritve so se udeležili številni bivši borci Istrskega odreda, nadalje predstavniki političnih in drugih organizacij, prisoten pa je bil tudi predsednik sežanske občinske skupščine Evstahij Zadnik. Razstavo je odftrl predsednik združenja zveze borcev sežansko občine Miro Škapin - Nanos, o boju Slovencev tega področja zr narodnostne in socialne pravice ter njihovem deležu v NOB, pa je govori' direktor pokrajinskega muzeja v Kopru prof. Janez Kramar. Ta ustanova je pod vodstvom prof. Kramarja tudi pripravila razstavo Medtem je v Hrpeljah Kozini vse pripravljeno za velike nedeljske svečanosti, 'd se je bo udeležilo bržkone nad desettisoč ljudi. Organizacije Zveze borcev in sindikati pripravljajo posebne prevoze z vlaki in avtobusi s postojnskega, sežanskega in ilirskobistri-škega predela, nadalje bo močno zastopano obalno področje, računajo pa tudi na obiske iz oddaljenejših krajev in iz zamejstva. Še en poskus samomora v zvezi z flzadevo Moncenisio« Zdi se, da »zadeve Moncenisio* še ni konec. V preteklih dneh smo poročali, da je glavni obtoženec drugega dejanja na ravni sodnij- Prefektura je odredila odvzem vozniškega dovoljenja za 24 mesecev avtomobilistu Dariu Olivieriju, ki Je 25. preteklega meseca v Miramaru povozil pešca Giuseppa De-marttoa in nato nadaljeval vožnjo, namesto da bi ponesrečencu nudil pomoč. skega postopka v zvezi s krvavim dogodkom, ki se jt odigral lani v baru «M >ncenisio», Antonio Picco-lo, skušal napraviti samomor, tako da je s pestjo razbil stekleno o-kence v svoji celici in požrl nekaj steklenih drobce'- ter se ranil, i Včeraj popoldne nekaj po 17. uri Prve prireditve se bodo začele že danes. Tako se bodo na Slavniku zbrali taborniki iz vseh občin bivšega koprskega okraja in poslušali spomine bivših borcev. Zvečer bodo po vse i okoliških hribih zagoreli- kresovi. Za prebivalce Hrpelj - Kozine bo velik dogodek tudi partizanski miting, ki ga bo zvečer priredilo gorisko gledališče. Osrednja proslava bo jutri Ob 7. uri bo budnica, ob 11. pa slav nostno zborovanje z govorom in odkritje spomenika padlim. Podelil’ bodo odlikovanja Istrskemu odredu, nato bo kulturni spored in srečanje borcev Istrskega odreda ter drugih enot to aktivistov, ki so med vojno delovali na tem podro/ Ju. Ob 13. uri bo koncert zdru- bo začela prosta zabava. Odbor za proslavo vabi prebivalce Primorske in Trsta ter biv- še borce Istrskega odreda in vojnega področja ter drugih enot, ki so se borile v Brkinih, Slovenski Istri, na Krasu ter na Pivki, da se udeleže proslave. V Slovenski Istri, V Brkinih, na Pivki to na Krasu se je borilo mnogo Slovencev in Italijanov s Tržaškega. Partizansko slavje na Kozini bo lepa priložnost, da se srečajo s svojimi tovariši iz teh krajev. Trčenje s 4 ranjenimi na obalni cesti $ Včeraj dopoldne nekaj pred 11 uro sta na obalni cesti nekaj metrov po stranski cesti, ki pelje v Križ, trčila fiat 600 in «giulia». Vsi štirje potniki fiata, 62-le.tni šofer Virgilio Frignani iz Miramar-skega drevoreda 58, 53-letni težak Luigi Pascut iz Ul. Apiari 10, 57-letni tehnični pomočnik Giordano Caneazzo iz Ul. delle Viole 9 ter 60-letni delavec Adellno Suard iz Ul. Sinico 56 so se lažje rauili po raznih delih telesa, medtem ko je šofer drugega avtomobila, 44-letni Vito Berardi iz Ul. Cordaroli 7, ostal nepoškodovan. Do nesreče, ki bi lahko imela hujše posledice, je prišlo v trenutku, ko je Berardi privozil svojo giulio iz omenjene stranske ulice in ne da bi se predhodno prepričal, če je cestišče prosto, hotel obrniti to nadaljevati pot proti Sesljanu. To pa je bilo usodno, kajti prav tedaj je privozil Frignani namenjen proti Trstu svoj fiat 600. Ker pa Berardi ni mogel pravočasno ustaviti, je trčil v sprednji levi rob fiata. Na kraj nesreče so prišli agenti cestne policije, rešilni avto RK pa je poskrbel za prevoz ranjencev v bolnišnico. Frignani ja to Pascuta, ki sta se pri trčenju pobila po čelu, levem UVUUJU |OOIU, komolcu in dobila možganski pretres, so s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek, ostalima dvema sopotnikoma fiatu pa so v bolnišnici nudi' SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Sezona 1968-69 PREDSTAVE V ABONMAJU: TRI SESTRE ZARES ČUDEN PAR RED MORA BITI predstava PREKRSCEVALCI A. P. Cehov: Neil Simon: Josip Tavčar: — krstna F. Diirrenmatt: — gostovanje Mestnega gledališča Titus Macius Plautus: ANFITRUO # — prvič v slovenščini Mirko Mahnič: MARTIN KRPAN — krstna predstava Dominik Smole: KRST PRI SAVICI — gostovanje Drame SNG iz Ljubljane ljubljanskega PREDSTAVE IZVEN ABONMAJA: Goldoni • Rupel: PRIMORSKE ZDRAHE Gorinšek: RDEČA KAPICA D. Šostakovič: KATARINA IZMAJLOVA — gostovanje Opere iz Zagreba Marin Držič: SKOPUH ^ — gostovanje Drame reškega gledališča «1. Zajc« GOSTOVANJE JUGOSLOVANSKEGA DRAMSKEGA POZORISTA IZ BEOGRADA UMETNIŠKI VEČERI CENE ZA POSAMEZNE PREDSTAVE Parter A (sred. sedeži) Parter B (ostali) Balkon CENE ZA ABONENTE (7 predstav) Parter A (sred. sedeži) Parter B (ostali) Balkon premiere ponovitve 3.000,— 1.500,— 2.000,— 1.000 — 1.000,— 500,— premiere ponovitve 13.000,— 6.000,— 7.000.— 5.000 — 5.000.— 3.000,— VRSTE ABONMAJEV Premierski Red A (prva sobota po premieri) Red B (prva nedelja po premieri) Red Dijaški (sreda) Red Športni Red Okoliški (druga nedelja po premieri) Red C (druga sobota po premieri) Red D (tretja predstava na predpražnik) Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinske abonmaje. Družinski abonma omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja, h kateremu prvi družinski član doplača 2.000 lir, vsak nadaljnji družinski član pa 1.000 lir. Dijaški abonma velia za vse vrste sedežev in stane 2.000 lir. Isto ceno za vse predstave nudi SG v Trstu invalidom. Za red Okoliški bo preskrbljen prevoz. ABONMAJI SO NA RAZPOLAGO OBČINSTVU V KULTURNEM DOMU V TRSTU, UL. PETRONIO 4. TEL. 734265, VSAK DAN OD 9. DO 14. URE. Abonma Je plačljiv v dveh obrokih: prvi ob vpisu, drugi do 31. dec. ZA OSTALE OPERNE IN DRAMSKE PREDSTAVE NUDI S G V TRSTU SVOJIM ABONENTOM 50 % POPUST. PD «SLAVEC» - RICMANJE vabi v>, nedeljo. 6. oktobra 1968 na svečano prireditev ob . .iOat.SU -UČv - ;! ; 1*0 ■ iIm| RAZVITJU DRUŠTVENEGA PRAPORA IN 25-LETNICE VSTAJE PRIMORSKE oW 14.30 spominska svečanost ob spomeniku padlih od 15. ure dalje kulturni spored, pri katerem sodelujejo: zbori VODNIK iz Doline; PREŠEREN iz Boljunca; LIPA iz Bazovice; PRIMOREC iz Trebč; VESNA iz Križa ter SLAVEC iz Ricmanj, folklorni skupini najmlajših; Trio Bordon to godba PARMA iz Trebč. POSKRBELI SMO ZA PRIGRIZEK IN NOVO DOMAČE VINO Vljudno vabljeni! g Pokrajinski svet se bo ponovno sestal 9. v m. ob 18.30 na 8. seji 4. izrednega zasedanja. Razpravljal bo o vprašanjih, ki niso prišla na vrsto na prejšnji seji. £ V nedeljo, 6. t. m. ob 16. uri bo pri Sv. Barbari praznik komunističnega tiska. Govoril bo senator prof. Šema. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE: Dne 4. oktobra 1968 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb UMRLI SO. 61-letna Maria Ban-calarl, 40-letni Vi tal i a no Cacich, 66-letni Paolo Poden, 80-letna Sofia Klum vd. Lonzar, 72-letnl Emrilio Polenghl, 62-letna Anna Sulgai vd. Bastiani, 77-letna Maria Ghersich vd. VVatzek, 80-letna Rosa Marsich vd Predonzani, 84-letni Antonio Gher-sini. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Ra-vasinl, Trg Libertž 6, Testa d’Oro Ul. Mazzini 43. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2, Alfa Sadute, Ul. Giulia 1, Picciola, Ul. Orlami 2, Vernari, Trg Valmaura 11. V proslavo stoletnice čitalnice v Skednju Od danes do 20. oktobra t. I. v prostorih prosvetnega društva. Skedenjska ulica št. 124 Umetniška razstava domačih likovnikov Razstavljajo: MARJAN ČERNE SILVESTER GODINA MARJAN KRAVOS AVRELIJ LUKE2IC EDO MARTINUZZI Otvoritev razstave bo v soboto, 5. okt. ob 18 uri, Razstava bo odprta ob delavnikih od 17 do 20. ure, ob nedeliah od 9. do 13. ure VSTOP PROSTI Pri spe ra jle za dijaško mahih! Grand Hom TOPLICE BLED '■‘4\ Igjgjjš . A kat. 206 ležišč popolnoma renoviran, vse sobe s kopal nicami — Apartmaji — Dru žabni prostori — Termalno kopališče 23” C. — Savna — Masage — V zimi drsališče na zmrznjenem jezeru — 2ič-niča pri hotelu — Izposoja nje smuči, sank in drsalk — Prvovrstna domača ta tuja kuhinja in izbrana domača vina — Rezervacije sprejema uprava hotela ta vse potoval ne agencije. — Telefon 77222. 77223. 77224. Ženih godb na pihala, ob 15. pa se prvo pomoč in ju nato odslovili. MINO «IK1S» 1* IKON E K predvaja danes, 5. t. m„ s pričetkom ob 19.30 Cinemascope technicolor film: Io, due figiie e tre valigie (Jaz, hčerki, In trije kovčki) V glavni vlogi: LUIS DB TONEŠ Zagotavljamo Om Verdi nanes oh 21 url bo v gledam Danes ob 21. uri bo v gledav Š6u Verdi tretji jesenski simfoniW koncert orkestra gledališča Verdi P®1 vodstvom Bruna Martimottija. SP® red bo obsegal Brahmsovo simfonij' št. 1 op. 11, Viozzl je v Koncer za trio (klavir, klarinet, čelo) 1’ orkester (nov za Trst) ter drugo suit 9. h za orkester iz Ravelove Dafnl 'testal Cloe. Trio v Viozzijevem koncertjlh ]( bo «Trio Ars Nova« v sestavi Brjtano’ lote. no Bidussl, Guerrino Blsianl in Gioteji ^ gio Brezigar. Trio je bil ustandhornn ljen leta 1956 in je nastopal že Platan vseh večjih italijanskih Im pometteHiaco nih evropskih glasbenih središčih., So aj Vstopnice za današnji koncert ftalija v prodaj; pri blagajni gledališča (t«*t! 8tov.li ’ loV, j Dri 23-988). Sra v Teatro Stabile , OcU Danes ob 20.30 ponovitev drafldprav skega mozaika «Trieste con tanto 4ased: more«. , jOptlo Po zaključenih ponovitvah jznarf D) njava med Genovo in Trstom. novsko gledališče bo uprizorilo Avditoriju Goldonijevo komedijo pedi. nega zadnjih pustnih večerov«, žaško gledališče pa bo v genovskd gledališču «Duse» uprizorilo IbseboV« ga «Malega Eyolfa». Nazionale 15.30 «Spiendore neirejjene ba». VVarren Betty. Prepovedantarljj mladini pod 16. letom. »trstv Grattacielo 16.00 «Les Biches«. J. 1 1U.UU ttUCb UIUICOH, U, ‘-" k. . 1 sard, Stephan Audran. Technicolo1*1)1^ Prepovedano mladini pod 18. leto!" Tal Eden 15.00 «Playtime». NajnovejSSe ce mojstrovina J. Tatija. Technicolo^ov, Fenice 15.30 «Lo sbarco di Anziota sv Peter Falk, Robert Michum. T^Ujej chnicolor. )snov ExceIsior 16.30 «11 caso Thoipatistlfi Crown». Steve Mc Queen, Fajrija j Dunaway. Technicolor. -ijan; Ritz (Ulica San Francesco štev. IjPepr 15.00 «Tre passi nel delirio«. fi Bardot, A. Delon, J. Fonda. Techiti pj color. Prepovedano mladini poDirajj 14. letom. >kega Alabarda 16.30 «Cicc!o perdona, %e v no«. Cicoio, Ingrassia. TechnicoK>(fsoto Moderno 16.00 «Donne, pugni e btf Vel saglieri«. Tony Renis. TechnicoWr3i ra Filodrammatlco 16.30 «Fanthom». R*tega quel VVelch, Tony Frančiosa. Juje Aurora 16.00 «Senza un attimo ^tatu tregua«. Lee Marvin. TechnicolrNega Cristallo 16.30 «Inchiesta pericolosa*»rža§; Frank Sinatra. Technicolor. hega Capitol 16 30 «CominciO pei giocoHtatu A. Queen, F. Dunaway. Technidflr^ lor. Ib jo Impero 16.30 «Banditl a Milanoltlstar Film o sodobni temi. De p, Vlttorio Venelo 16.30 «Io, una do»tistl{ na«. Essy Person. Prepovedala p, mladini pod 16. letom. pa i Garibaldi 16.30 «Vera cruz«. G3r'fclau Cooper, Buirt Lancaster. Techl^lecJni color. Usta) Astra 16.30 «Un ltaliano in Amer>cotiic ca«. A. Sordi. . Lign ideale 16.30 «Batman». Adam VVeslta q Technicolor. L Up Abbazia 16-30 «Viaggio alluc.i:naj)j£*f b Sthepen Boyd, Raquer wWch. T«To chnicolor. • • ‘e«ta TTpron nf D), i ist a p e fe Kasta priredi v nedeljo, 6-oktobra izlet z osebnimi avtomobili na Lokve in Čaven. Odhod ob 7.30 s Trga Ober-dan (Palača Telve) ob vsaketo vremenu. ( Je Ja z !ad0 best »kih »dst hJ' pbč, 'uJci »an *ist lotn bo ! hia Josii Jfije, Pete beril Prih S| Športna zveza Bor priredi v ned«6ka ijo, 6 oktobra enodnevni izlet Js p Kranj Informacije in vpisovanje 0’ter društvenem sedežu (stadion Prvi maJJVo vsak torek, sredo in četrtek od 2Q.3*«En do 22 ure iri na občinskem stadioiFhaj «P. Grezar« vsak dan. razen v sotčha tah In nedeljah, od 16 ure dalj*k.i j Prosvetno društvo v Skednju org>}V)a nizira 13. oktobra 1968 izlet v IlirsKC^e Bistrico. Vpisovanje vsak dan od 20.3', *’ do 21.30, razen v sobotah ln nedt"'wlj‘ ljah, na sedežu društva Ul. Servd.," la 124. g1 SPDT priredi 13. oktobra Izlet '.lira Rezijo. Izhodišče bo Sotbica, od K^kor der se bodo planinci povzpeli rdpre Zrd (Morite Sard 2324 m) turisti P’ «Ih v zanimivo rezijsko vasico Korit* Tea„nt>Ve nJ0n predsednik odv. Di kcotno. Sklep o tem je bil soglas-' (*a,,fPire'^et na 19. občnem zboru 1 SrJJJfJJskega združenja avtonomnih ***K,?V,9irs|kih in turističnih usta-ki je bil od 27. do 29. saptem-9ra v Sanremu. Di Giaoomo je na redni seji .razpravnega sveta podal poro6i,i0 0 snrlaanJu v Sanremu, kjer so iz-; Pno razpravljali o vprašanjih, ki Oanašaijo na državni turizem, Gn-fT" v zvezi z osniutkom davčne 0 kI 8a vlada namerava parlamentu in ki je v , obliki predvideval ukinitev !kejpif° imen°vanega davka »prispe-zdravljenje)), ki predstavlja izmed osnovnih stebrov za fjilrji^hino financiranje ustanov. teSa prispevka bi celo Mkom-f’ a sa'm obstoj ustanov in nji-. avtonomijo, kolikor načrt n>»i*«'aeva namesto izterjatve ome-davka po občinskih dav-mini- Zlas ti je nazadoval dotok inozemskih turistov «Enriquezov vojni muzej» bodo prenesli na Padrice v,j;«a aavka po občinskih dav-strJ,ah' nakazilo prispevka mlini-. . tva za turizem in predstave, ki ki 8a razdelili po določenem ol»; x U med ustanove v vsej državi. ^1 Prišlo do absurda uiprav-nioaovCe^ralizac'Je financiranja ustali,,,,, ' *!, Prav zaradi svoje funkcije Trtnik0 , ustanovnih ciljev potre-»snS? kraJevno financiranje na • dohodkov sorazmerno s tu-Jvrftis • m Pomenom kraja. Takojš-ii„ m učinkovita initervenclja ita-I0ar»n* *-8a združenja ustanov je Bsa r-m la naJbuj:še in ministrstvo chniK ''"^nce je vključilo emandma, požira«!videva nadaljevanje finan-»>p ala, Preko novega premoženjih« «a davka, ki ga izterjujejo obči-oioffsoto razmer-iu °>50 na glob3-1110 Irs,^0 zanimanja je vzbudila tu-R^e»n ?rava 0 vprašanju izdaje no-3uio statuta za ustanove, ki se zgle-i dlta*,,,?0 ureditvi dežel z navadnim oKRkeffo K izdelavi osnutka ta-bila povabljena tudi om. K izdelavi osnutka ta- tevolia ustan°va prav zaradi nje-)co<«nt?,tol)st;c>Ja v deželi s posebnim nicoaržo^t<>m- Zaradi tega bo že na vse-(f, ayhem svetu, ki se bo sestal 9. ,noravni svet je proučil na svojem Tep^u tudi obračun turističnega -So ®eta v Trstu od 1. januarja do ■’ j JpPtenrbra letos. V primerjavi na o1 razdobjem lanskega leta je L Proihet lahko nazadoval, vesdar l1»Se ved«o znaten in ne predstav-t8r,zaslublijanja v primerjavi z na-jL®Yahjem v drugih italijanskih kih1, levilo prihodov italijan--11 turistov se je povečalo za 11,6 »■, njihova dnevna prisotnost pa »J® zmanjšala samo za 0,6 odst. Tujlbtnejše je bilo skrčenje števila 6- katerih je bilo 7,6 odstotkov iirt kar zadeva prihode in 9.20 ow ®an.i kar zadeva dneve prinesti. Skrčenje je bilo zabeležena vseh glavnih tokovih turiz->*, Phptl našemu področju: iz Ju-v“lle' Avstrije, Nemčije, Fran-lahil Anshje in ZDA. Vzroke je beta ugotovlti v negotovem in na-8Bhf.no mednarodnem položaju ln v P^lika^"0 neu8odnlh vremenskih ied«šltaPI'e^et Je bil sklep, da bo trža t 's T,fM®tovlsearska ustanova skupno ■ n»ter r,ajinsk<> in občinsko upravo rnaJ'v0 P°kr.ajinsko turistično ustano-20 3f«Enw^anica konzorcija za upravo iorhhai h?uezove,8a vojnega muzeja«, ki ;0d»he Pl nastal in imel trajen značaj aljeki „P°dr°čju Padrlč na zemljišču. «ka*a bo dala na razpolago občln->r®,h|p “Prava za notranje in zuna-r rfVau razstave. Ustanova bo prispe ;;Jopae za vzd,rževanje letno tri mili 'rV» oh^v0^110 so se domenili o raznih lin a®n gostoljubja ob kongresih ’t 'kraittStan'kilh- ki so že ali bodo v K^kontf®111 v Trstu: za 5. vsedržavni n)pre,®'es mestnih In izvenmestnih i p) (cp-.P^v, za študijisko zasedanje rita- Tedni ana'lza in kultura«, za iz krafj pbbhi zbor predsednikov po vsei«sikilh uprav Italije, za 20. 'i J1sHl^lv,no konferenco velikih tu-I avtomobilskih prog, za I Svpi rodno aborovanje delegatov I gre. tropskih občin, za 44. kon-• s zavoda za zgodovino italijan- "'•»Hlinil,n,.....ni..... Pred puljskim okrožnim sodiščem Obsodba dveh Tržačanov zaradi posilstva v Poreču Okrožno sodišče v Pulju je na prizivni razpravi obsodilo 23 letnega Tržačana Narcisa Darnianija na 2 leti strogega zapora, njegovega 24-letnega prijatelja Bruna Basiaca, prav tako iz Trsta, pa na 10 mesecev zapora in povračilo 7000 novih dinarjev (550.000 lir) žrtvh Oba sta bila obsojena na nižjo kazen že 25. junija letos, toda javni tožilec se je pritožil, ker se mu je zdela obsodba premila. Damiani in Basiaco sta se 10. maja lani podala z avtom na izlet v Poreč, kjer sta naletela na 24-letno M. R. Potem ko sta jo zaman skušala nagovoriti, da bi se zadržala z njima, sta ja vrgla v jarek ob cesti, kjer jo je Damiani posilil. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Tihotapska trojka padla v zasedo finančnih straž Dva sta poravnala zadevo po upravni poti, tretje. ga pa so v odsotnosti obsodili na denarno kazen Bred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Oorsi, tožilec Franzot, zapisnikar Ciccarelii) je bila včeraj kazenska obravnava proti 28-letnemu Liberu Gambozu iz Ul. Picoardi 42/1. Obravnava je zadevala tihotapsko dogodivščino v septembru lani. Gamiboz, ki je bil na začasni svobodi, pa je v zadnjih časih izginil hrez sledu ter zato ni včeraj prisostvoval kazenski obravnavi. Dvajsetega septembra lani so trije financarji opazili v bližini Lazareta motorni čoln, ki se jim je zdel sumljiv, ker je plul z ugašenimi lučmi. V določenem trenutku so se neznani potniki približali obali, toda ker so opazili v bližini nekaj avtomobilov, so se obrnili ter zapluli v smeri pristanišča v Lazaretu. Ker sci- tkiancarjb domneval t,-S d£t bodo neznanci skušali izkrcati tihotapsko blago prav tam, so postavili zasedo ter čakali dolgo časa. Ves njihov trud pa je bil zaman, ker ni bilo ne duha ne sluha o kakem tihotapskem čolnu. Ko so se naveličali čakanja, so začeli preiskovati bližnjo okolico. Tako se jim je posrečilo, da so našli med čermi pred pristanom 100 zavojčkov cigaret znamke «Asto-r» in 26 steklenic wi-skija znamke «Johnnie Walker». Pravilno so domnevali, da se bodo neznani tihotapci prej ali slej prikazali. čez nekaj časa so se res pripeljali z avtom trije moški. Financarji so jih takoj obkolili in obtožili tihotapstva. Čeprav so se spočetka otepali vsake krivde, sta dva pozneje poravnala zadevo po upravni poti ter sploh nista bila prijavljena sodišču. Le Gamboz ni plačal zahtevanih pristojbin in denarne kazni ter so zato obravnavali njegov primer pred kazenskim sodiščem, ki ga je včeraj spoaoaio za krivega tei ga obsodilo na 130.000 lir globe. Predvčerajšnjim smo poroča!, da sta dva kaznjenca v koronejskih zaporih skušala napraviti samomor. Prvi primer je zadeval 39-letnega Antonia Piccola, drugi pa 29-let-nega Salvatoreja Quinta. Antonio Piccolo se je piejšnjo sredo moral zagovarjati skupaj z drugimi manj pomembnimi soobtoženci zaradi znanega uogj.i.ia v baru Moncenisio, ki se je pripetil v juniju lani. Prizivno sodises je potrdilo razsodbo prvostopnega sodišča, ki je bilo kaznovalo Piccola (ta" je ranil, kot je znano, nekega mladeniča s strelom v nogo) s tremi leti zapora in 11 meseci pripora. V naši predvčerajšnji številki smo poročali, da je neka ženska (baje Gorišbo-bcneški dnevnik PO VČERAJŠNJEM POTOVANJU PO FURLANIJI Reški lesni operaterji danes na obisku v Gorici Ogledali si bodo lesne obrate, med temi tudi modernizirano Prinčičevo tovarno pohištva v Krminu Lesni operaterji z Reke, ki se Italijanska vlada zagovarja sedaj | ska in predstavniki deželnega od- te dni mudijo v naši deželi, so j namreč samo eno kadidaturo ter jo tudi finančno podpira. Vse kaže, da najnovejše stališče italijanske vlade govori o tem, da so v vojaških krogih premostili ovire, ki so jih predstavljale sedanje stalno nameščene utrdbe, ter so se verjetno odločili za premične vojaške objekte. včeraj obiskali Videm in Pordenon. V Vidmu so se na trgovinski zbornici sestali s furlanskimi lesnimi trgovci in industrije! ter se z njimi pogovarjali o možnosti navezovanja poslovnih stikov. Obiskali so nato nekatere lesne obrate, ki so se zavoljo svoje izredne kakovosti v proizvodnji ter z izdelovanjem stilnega pohištva na moč uveljavile v italijanskem trgovskem prostoru ter v inozemstvu. Med drugim so si ogledali obrat iiTomasella« v Brugneri, kjer je furlansko središče pohištvene industrije, ter tovarno kuhinjskega pohištva Sna i de r o v Maianu. Proti večeru se je delegacija reških lesnih trgovcev in industrijcev, ki jo vodita glavni tajnik reške gospodarske zbornice A. Vidulič ter ravnatelj poslovnega združenja «Drvo» inž. S. Tomaševski, vrnila v Trst, danes zjutraj pa bo prišla še na Goriško, kjer bo imela zjutraj pogovore na sedežu trgovinske zbornice, pozneje pa si bo tudi pri nas ogledala nekatere pomembne lesne obrate, med njimi razširjeno ter modernizirano lesno industrijo Ivana Prinčiča v Krminu. Obisk v tem podjetju se bo pričel ob 9. uri. Zavoljo protisinhrotrona Obrambni minister Gui na Doberdobski planoti Šele danes se je zvedelo, da je po svojem bivanju v Tržiču, na splovitvi podmornice DandoJo v I-talcantieri, minister za obrambo Luigi Gui obiskal v družbi nekega visokega oficirja italijanskega glavnega štaba Doberdobsko plano- Piccolova zaročenka) po prečitanju razsodbe napadla na hodniku neko dekle, ki je bila za časa krvavega dogodka natakarica v baru Moncenisio. Pri napadu je bila razbita šipa na notranjih vratih hodnita, Medtem so bili karabinjerji že odpeljali Piccola po stopnicah navzdol. Pri oknu sredi stopnic pa ,je obsojenec nenadoma pobesnel. Z glavo je udaril v šipo ln jo razbil. Trije agenti so ga komaj obvladali. Na nesrečo je bil ranjen z drobcem stekla le Piccolov brat. Eno uro pozneje je Piccolo poskušal napraviti samomor v celici koronejskih zaporov. Pomočnik generalnega pravdnika dr. Marši je takoj, ko je zvedel za dogodek na stopnišču, ukazal karabinjerjem sodnijskega oddelka, da pripravijo izčrpno poročilo o dogodku, ker generalno pravdništvo namerava baje kazensko preganjati zaradi poškodovanja vrat in okna tako Piccola, kakor tudi žensko, ki je napadla bivšo natakarico. MiHiiiiiiiHHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig||imi|||l|l,|imi|l|,imun,„,11,,mini,,mi,„IIMIimit|||,|||lim| OD PRVEGA OKTOBRA DALJE NOVI ZIMSKI VOZNI RED MESTNIH AVTOBUSOV Konferenca o varnosti na delu Notranja komisija Italcantieri priredi 14. oktobra v Palazzetto Vene-to v Tržiču konferenco o zdravstvenih razmerah v podjetjih. Udeležili se je bodo predstavniki notranjih komisij tržiških industrijskih obratov, sindikalnih organizacij, ti- borništva za zdravstvo Na njej bodo pregledali, kakšne so zdravstvene ramere, v katerih delavci ustvarjajo, in kaj je potrebno ukreniti, da bi bili deležni večje varnosti. O tem vprašanju so prejšnji teden razpravljali tudi na seji občinskega sveta, na katerem so sprejeli stališče, da bi dežela posegla v družbeno zdravstvo s pomočjo izpopolnitve zdravstvene zakonodaje, kakor tudi s povečanim nadzorstvom ustanov in uradov, ki so pooblaščeni preprečevati nastajanje nesreč na delu. V vespo je pri Villanova di Far-ra padel 54-letni Giuseppe Seffin iz San Piera. Pripeljali so ga v bolnišnico v Gorico, kjer se zdra vi zaradi udare v glavo. VESTI Z ONKRAJ MEJE TOVARIŠKO SREČANJE BORCEV V CERKNEM Podelitev domicilne listine partizanski tiskarni Slovenija, kjer so tiskali Partizanski dnevnik, predhodnik našega dr.evnikr. Partizansko Cerkno je spet nudilo gostoljubje številnim nekdanjim borcem partizanskih enot, ki so se borile v njegovi okolici. Občinska skupščina v Idriji je namreč sklenila ob občinskem prazniku podeliti nekaterim enotam, ki so jih pretežno sestavljali njeni občani, domicilne listine. Za to priložnost je skupaj s škofjeloško skupščino pripravila tudi borčevsko srečanje v Cerknem. Povod za srečanje Je bil pravzaprav 25. jubilej ustanovitve Vojkove brigade, ki je bila osnovana prav v Cerknem. Skupščina je razen Vojkovi brigadi podelila domicilne listine tudi artileristom IX. korpusa ter bolnišnicam Franja in Pavla in partizanski tiskarni Slovenija, ki je tiskala Partizanski dnevnik, predhodnik današnjega Primorskega dnevnika. Ob podelitvi domicila partizanskim enotam je govoril predsed- iiiiHHiiiMiHiiiiiHiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiniiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ POROČILA USTANOVE ERSA Prevelika razdrobljenost posestev je v škodo rentabilnosti zemlje Kooperacija je za male vinogradnike glavna osnova za uspešno delo Poročilo, ki ga je pripravil urad ERSA za sejo svojega upravnega odbora, ki bo v torek 8. t. m. in na kateri bodo razpravljali tudi o gradnji konzorcialne kleti za Brda v Krminu (o čemer smo že pisali), prinaša tudi nekaj zanimivih splošnih podatkov o kmetijstvu na pod- to, ki jo Italija predlaga za svojo ročju naše pokrajine, kandidaturo kot lokacijo jedrskega j Celokupna površina na Goriškem pospeševalca CERN. Minister je bil znaša 47.325 ha, od katerih je 13.518 skoraj eno uro na Krasu ter se je zanimal za izgradnjo stroja ter z njim povezanimi vprašanji vojaških utrdb. Sprejem italijanske kandidature bi namreč povzročilo temeljito spremembo v sistemu italijanskih vojaških utrdb v naši deželi, še celo pa na Krasu. Kakor smo v našem listu že pisali, razpravljajo v teh dneh v Ženevi o osmih kandidaturah evropskih držav za izgradnjo jedrskega pospeševalca, med katerimi je tudi italijanska. S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Olajšave glede higienskih norm za brivce in frizerje Gre za člen 11. občinskega higienskega pravilnika, ki zahteva določene higienske ukrepe v salonih 0riKa zadnii seji je tržaški občinski za °j na skupni predlog odbornika zdravstvo Blasine in odbornika ^ mestno policijo Romana, sprejel friaj. ukrepov v korist brivcev in ‘rizfriev. nj U sedanjega občinskega hi-do'^Su?Ra Pravilnika določa, da boški o , obstoječi brivski in frizer- čin»iSa oni’ k> niso v skladu z obdal ;irn.higienskim pravilnikom, na-do Jevah svoje obratovanje, če bo-brBa sP°štovali posebne županove tova ?se’ bodo izdani po posve-anju 2 občinskim zdravnikom m d(|.,y?ak primer posebej. To izredno j nir.t? Jcnie pa je omejeno na seda-1 avua lastnika in sedanji obrat m nia zapade če obrat me- sto,. laslhika ali pa če menja pro-ki ril °e niso bila izvedena dela, bravi] Pkredpisuie občinski higienski orik6 Preteklega aprila je občinski om • menil' da bi ozko tolmačenje Do;njeneSa predpisa povzročilo za-aičn Vsed obratov, v katerih ni teh-iih° m°goče izvesti sprememb, ki bi LZahteva občinski pravilnik, kar u Ppdo prizadelo lastnike obratov, Dl hkrati izgubili tudi obrtno do Na zadnji seji so odborniki sklenili, da se obvezno spoštovanje omenjenih pravil omejuje na spremembe v lokalu, ki so tehnično izved Ijive. Zato občinski odbor meni, da izredno dovoljenje zapade samo ta krat, ko je obrat menjal lastnika in če je bilo ugotovljeno, da so tehnične spremembe v lokalu možne. Če pa te spremembe niso možne! velja izredno dovoljenje tudi za novega lastnika. Pri tem pa je od; bor določil, da bo moral tehnični urad dati svoje mnenje, ali so ali niso možne tehnične spremembe za ureditev lokalov po predpisih občinskega higienskega pravilnika. Na predlog odbornika Blasine je odbor sklenil, da bo v prihodnosti predlagal spremembo členov omenjenega pravilnika, ki določajo, da morajo biti stene brivskih in frizerskih salonov obložene s ploščicami, z dodatkom, da se za oblogo lahko uporablja tudi drugi ustrezni material. Poleg tega bodo veljavnost ob činskega higienskega pravilnika raz širili tudi na obrate za estetiko nego telesa. Od L oktobra dalje le stopil v veljavo zimski urnik mestnih avtobusov v Gorici (ATC) kot sledi: Proga št. 1. Ob delavnikih. Odhod iz St and reža: 5.05, 5.45, 6, 6.25, 6.40, 6.50, 7, 7.10, 7.22, 7.33, 7,40, 7.44, 7.52, (potem do 19.50 vsakih 9 minut), 19.50, 20.06, 20.25 , 20.47, 21.15, 21.30, 21.50, 22.22, 22.52. Odhod ob delavnikih s Sveto- gorske postaje: 5.20, 6.05, 6.20, 6.40, 7. 7.10, 7.19, 7.30, 7.41, 7.52, 8, (potem do 20. ure vsakih 9 minut), 20.15, 20.30, 20.45 , 21.05, 21.35, 21.50, 22.05, 22.37 in 3.10 Proga št. 1 — ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Standreža: 5.05, 5.40, 6.20, 6.52, 7, 7.25 , 7.36, 8.03, 8.23, 8.49, 9.03, 9.14, 9.25, 9.36, 9.47, 9.58, (potem do 20.30 vsakih minut), 20.45, 21.05, 21.30, 21.35, 21.50, 22.20, 22.50, 23.50. Ob nedeljah in praznikih odhod Svetogorske postaje: 5.20, 6, 6.35, 7.08, 7.23, 7.40, 8, 8.26, 8.48, 9.09, 9.25, 9.36, 9.47 , 9.58, 10.09, (potem do 20.12 vsakih 9 minut), 20.25, 20.45, 21, 21.05 , 21.25, 21,40, 21.55, 22.25, 22.40, 23.20 in 0.5. Proga Gorica — Podgora — Ločnik (Circolare nera esterna) Iz Gorice pred pošto) ob delavnikih: 7, 7.40, 9.10, 10.20, 11.25, 12.05, 13.05, 14, 15.05, 16.10, 17.20, 18.30, 19.10 in 20. Iz Ločnlka ob delavnikih: 7.10, 8, 9.30, 10.40, 11.40, 12.20, 13.20, 14.10, 15.20, 16.30, 17.40, 18.50, 19.30, 20.20 Iz Gorice (pred pošto) ob praznikih: 9, 10.10, 11.20, 12.30, 13.40 14.50, 16, 17.10, 18.20, 19.30, 20.40. Iz Ločnika oh praznikih: 9.20, 10.30, 11.40, 12.50, 14, 15.10, 16.20 17.30, 18.40, 19.50 in 21. Proga Gorica — pokopališče — Sovodnje — Gabrje Iz Gorice (na Travniku) ob delavnikih: 7.15*, 7.20, 8.20*, 9.30 10.20, 11.10*, 12.40, 13.35*, 15, 16, 16.50, 17.50, 18.30, 19.10*, 20.20 Iz Gabrij ob delavnikih: 7.40, 8.50, 11.50, 14.15, 19.40. Od pokopališča ob delavnikih: 7.45, 9.50, 10.40, 13, 15.40, 16.20, 17.20, 18.10, 18.50. Vožnje s križcem (•) gredo do Gabrij in ne dosežejo pokopališča. Iz Gorice (na Travniku) ob praznikih.: 9, 10, 11, 12, 12.40*, 15, 15.40'*, 17, 18.20, 19.10*, 20.30 in 21.30*. Iz Gabrij ob praznikih: 13.20 16.10, 17.40, 19.45 in 22.10. Od pokopališča ob praznikih: 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 15.20, 16.20, 18.40, 20.50. Navaden vozni listek stane ob delavnikih 50, ob nedeljah in praz nikih pa 60 lir. Vozni listek do Sovodenj stane 80, do Gabrij pa 90 lir Goriški turistični prospekt sedaj tudi v slovenščini Pokrajinska turistična ustanova (EPT) je te dni izdala nov propagandni turistični prospekt o Gorici ln njeni pokrajini. Tiskali so ga v 200 tisoč izvodih ter je izpopolnjena izdaja prejšnjih tovrstnih propagandnih izdaj. Depliant ima vrsto barvnih posnetkov iz Gorice ter najznačilnejših turističnih zanimivosti goriške pokrajine. Zanimiv je tudi barvni zemljevid Goriške, posnet z letala, na katerem so vnesene tudi zadnje cestne povezave ln kopališke naprave od Tržiča do vključno Gradeža. Med cestami je že vrisana tudi nova avtocesta Villesse-Gorica, ki je sedaj v gradnji, ter tudi tovorno pristanišče ob Tržaški cesti, v bližini glavnega goriškega pokopališča. Prospekt ima tudi ustrezno besedilo v petih jezikih, med katerimi je tokrat tudi slovenščina. To je tudi logično, saj so Slovenci sedaj najbolj številni turisti na Goriškem. pravo in prodajo končnega vinskega izdelka. ha neproduktivnih. Velika razdrob ljenost kmečkih posestev pa je razvidna iz naslednjih podatkov: od skupnih 6.142 posestev z 29.782 ha zemlje jih je kar 5.187 malih posestnikov ki imajo skupno komaj 17.605 ha zemlje ali poprečno po 3,20 ha na posestnika. Spolovinar-skih posestev je 335 s 5.855 ha, posestev s koloni pa 455 in imajo 5.574 ha skupno. Če odštejemo posestva, ki imajo na 1 20 ha površine vsako, potem se poprečna mala posest zniža na komaj 2,7 ha na vsakega posestnika. Pripomniti pa je treba, da je tudi ta že itak mala posest poleg tega še zelo razdrobljena, kar tudi poveča obdelovalne stroške in zmanjša rentabilnost posestva. Področje Brd, ko ga omejuje zakon za zaščito tipičnih briških vin, obsega 6.700 ha; od tega odpade na vinograde komaj 15 od sto, na gozdove 32 od sto ter 52 od sto na travnike, pašnike in polja. Očitno je, da je od teh še precej zemlje, ki bi bila zelo primerna in ugodna za ureditev vinogradov, ki so za ta predel najbolj primerna panoga kmetijstva. Zato bodo morali v bodoče to upoštevati ter spremeniti del drugih kultur v vinograde s specializiranim vinogradništvom in izbranimi sortami trt. Omenjeno poročilo ugotavlja nadalje, da na Goriškem skoraj v celoti manjkajo primerne naprave za skupno predelovanje grozdja v večjih količinah. Izjemo tvorijo nekatera večja posestva s še kar dobro organizacijo bodisi kar se tiče predelave grozdja kot tudi glede prodaje vina. Velika večina malih vinogradov pa ima na razpolago zelo skromne in primitivne pripomočke pri vinogradništvu in kletarstvu. Ti imajo še vedno stiskalnice na ročni pogon, vinsko posodo iz lesa in v slabem stanju in le poredkoma lahko naletiš pri njih na cementna korita za stekanje mošta. Zato je med malimi vinogradniki močno občuteno pomanjkanje zadružne organizacije, ki bi morala biti dobro organizirana, da bi bila moderno in popolno opremljena za predelavo grozdja in za pri- Sklcpi gorišk«ga tehničnega odbora Pokrajinski tehnični odbor v Gorici je odobril razna dopolnilna javna dela v skupnem izdatku 333 milijonov lir. 70 milijonov lir Izdatka se tiče ureditve turistične ceste «Doline voda« od Kalvarije do Ločnika (4550 m) v goriški občini na podlagi deželnega zakona štev. 32. Na podlagi istega zakona so odobrili tudi načrt goriške pokrajinske uprave za ureditev 'turisfflčae ceste v občinah Zagraj „ip Doppr-dob, to je ceste Zagraj-Devetaki-pokraj insko križišče pri Doberdobu (4173 m) za 27.200.000 lir. Odobrili so tudi načrt tržiške občine za zgraditev naprav za sežiganje smeti v znesku 90 milijonov lir, in sicer na podlagi zakona 23. Drugi sklepi so te tikali dograditve ceste Bra-čan-Dolenje-Mirnlk za 100 milijonov Ur, zgraditve greznic na otoku Sdhiusa v Gradežu ter dograditve občinske ambulante v Krminu. Parkiranje in promet ob jutrišnji gimkani Ker bo jutri, 6. t. m. zastopnik avtomobilov Renault Aguzzoni priredil na Trgu Battisti avtomobilsko gimkano, odreja občinska uprava v Gorici za ta dan naslednje prometne omejitve: Od- 8. ure pa do zaključka teki movanja je prepovedano parkiranje avtOftlcrbilov na Trgu Battisti in po sosednjih ulicah ter na obeh stra neh Ul. Petrarca. Od 14. ure dalje je prepovedan sleherni motom: promet na Trgu Battisti in po Ul. Petrarca - Rismondo. nik skupščine Stanko Murovec. Pozdravil je navzoče borce, med katerimi jih je bilo veliko tudi iz zamejstva, ter orisal pomemben delež Cerkljanske v narodno osvobodilni vojni. Ob srečanju nekdanjin borcev so izvedli tudi pester kulturni program. Promd v Portorosegi dosegel nad 72 tisoč ton Promet v tržiškem pristanišču Portorosega je bil v preteklem septembru za okrog 6 odst. večji kot v prejšnjem mesecu. Razložili so za 72.258 ton blaga, največ lesa (50.000 ton). Sledi olje, sol, kaolin, celuloza in železo. V prvih 9 mesecih letos so razložili nekaj nad 550 tisoč ton. ali le malo več kot v Istem razdobju lani. Pristanišča se poslužujejo največ podjetja Snia Viscosa. papirnica Timavo, uvozniki lesa in nekaj železarn. V septembru je pripeljalo navedeno blago 37 ladij, od tega 24 italijanskih in 13 tujih, med katerimi jih je bilo 6 ruskih. Tuje ladje so pripeljale nad 54 tisoč ton blaga, Italijanske pa komaj nekaj nad 17 tisoč ton. V istem mesecu Je odplulo 34 ladij brez tovora. Od teh je bilo 23 italijanskih in 11 tujih. Tl podatki dokazujejo, da je v zadnjih mesecih in letih promet v tem pristanišču nekako stabiliziran in da lahko pričakujemo nadaljnjega povečanja le od novih podjetij, ki bodo predvidoma zrasla na območju industrijske cone. Globe mestnih stražnikov V preteklem septembru so mestni stražniki ugotovili 459 raznih prekrškov, za katere so predpisali globe. Od tega je bilo 445 prekrškov proti cestnemu pravilniku, 6 prod mestnemu pravilniku, 7 prekrškov poljskega pravilnika ter 1 proti predpisom za nadrobno prodajo. V istem mesecu je mestni pso-derec polovil 25 psov, ki so je klatili brez gospodarja Danes se poročita v Sovodnjah DRAGICA tOMSIC ■n FRANC KOVIC Novoporočencema telijo sorodniki, znanci in prijatelji mnogo sreče v zakonskem živ ljen ju. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiii PRIZIVNO SODIŠČE V GORICI Znižali so mu prvotno kazen zaradi žalitve karabinjerjev Vozno dovoljenje za avto je zapadlo - S tujo prepustnico je šel čez mejo in se mudH predolgo na drugi strani Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so med drugim v prizivni razpravi obravnavah primer 21-letnega Alfreda Bitežnika iz Gorice, Ul. F.lli Rosselli, ki ga je okrajni sodnik dne 9. 11. 1967 obsodil na osem mesecev zapora in plačilo globe 16 tisoč lir. Obsodba se je nanašala na prijavo karabinjerjev, ki so dne 16. avgusta lani ob 1.30 ponoči, ustavili Bitežnika skupaj s skupino njegovih sovrstnikov, ki so bili tam z motocikli ter precej glasni. Prijavili so ga, ker da na zahtevo ni hotel pokazati karabinjerjem o-sebnih dokumentov, da je preklinjal na javnem prostoru in vpričo drugih ljudi, da je žalil karabi njerje v službi ter da je delal nemoralna dejanja. Po zagovoru dr. Battella je sodišče upoštevalo nekatere olajše valne okoliščine ter je Bitežniku znižalo prvotno kazen na 4 mesece .zapora. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||l||||llvllllll|IH||||||||||||||||||lll|||||lllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIMIIIIUIIllinillllUIIII«llllMlllllllllllllllllN ODCEPEK PROTI GORICI PRI VIILESSAH Pri Villessah so pred mesecem začeli z gradnjo odcepka avtomobilske ceste do Gorice. Gre za nadvse pomemben objekt, od katerega si goriški predstavniki oblasti kakor tudi operaterji veliko obetajo. Avtomobilske ceste so namreč vsepovsod potrebna infrastruktura za nadaljnji gospodarski razvoj, zlasti pa industrijski dvig nekega kraja. Za Gorico bo ta cesta pomembna tudi zavoljo tega, ker bo usmerila tovorni promet med Italijo, Jugoslavijo ln drugimi podonavskimi državami prek našega mesta. Od tega si ne nadejajo samo neposrednih koristi iz prometa, amoak vidijo v tem objektu tudi pogoj za izgradnjo predelovalne Industrije za surovine, ki jih bomo uvažali iz sosednjih držav. Odcepek avtomobilske ceste začenjamo graditi z nekollkšno zamudo, ker se zdi, da je bil svoječasno že namenjen denar za to cesto porabljen za izgradnjo hitre ceste v Li-gnano. Zaradi koordinirane akcije odgovornih dejavnikov pa so bila v zadnjem času pospešeno rešena vsa vprašanja, ki zadevajo Izdelavo načrtov kakor tudi samo financ:- Tudi 43-letni Ignazio Di Chiara iz Tržiča, Ul. Volta 8, Je vložil priziv proti obsodbi pred okrajnim sodiščem v Tržiču dne 31. decembra lani, kjer mu je sodnik prisodil 4 mesece aresta in 16 tisoč Ur denarne kazni pogojno, če plača globo, ki Jo je obtoženec dobil pri neki drugi prejšnji obsodbi. Obsodba se je nanašala na prekršek z dne 23. septembra lani, ko so ga kontrolni organi presenetih na dr žavni cesti pri Tržiču za krmilom avta fiat 1100 z voznim dovoljenjem, ki je steklo že 15 dni prej. Tu je bilo že drugič, ker je zagrešil enak postopek 15, maja, ko ni Imel pri sebi voznega dovoljenja. Pri prizivni razpravi so mu po-trdiU prvo obsodbo ter Ji dodali še nove sodne stroške. Uradno ga je zagovarjal odv. Primožič Karel. Tretji, ki se je zagovarjal pred prizivnim sodiščem je bil 21-ietni soboslikar GiuUo Alessio iz Gorice, Ul. Forte del bosco 11, ki ga je dne 4. maja lani jugoslovanska poUcija izročila italijanskim mej nim organom pri Rdeči hiši, ker ni bil v redu s prepustnico in je bil več časa na drugi strani meje, kot pa dovoljujejo predpisi za mali obmejni promet. Ugotovili so, da je šel Alessio že 29. aprila na drugo stran meje s prepustnico, ki ni bila njegova, ampak na ime njegovega znanca Giorgia Guerre. Okrajni sodnik, pred katerim se je Alessio izgovoril, da je vzel omenjeno prepustnico po pomoti, ga je dne 23. novembra lani obsodil na 20 dni zapora in dva meseca aresta ter plačilo 20 tisoč Ur globe, vse po gojno in brez vpisa v kazenski list. Vložil je priziv in pri novi razpravi so mu znižaU denarno kazen na 8000 Ur ter potrdili vse ostalo. Branil ga je dr. Battello. Drž. tož. dr. Brenči; pred sod dr. Storto; sodnika dr. Arculeo in dr. Bassi; zap. Nodetti. ranje del, tako da so pred meseci oddali na dražbi zemeljska dela na samo vstopno postajo novega cestnega odseka. Postopoma bodo začeli z uresničevanjem ostalih odsekov ter izgradnje mosta čez Sočo v bližini B-nodenj, ki bo zagotovo najdražji objekt. Pot bi morala po sedaj izdelanih načrtih prečkati sovodenj-sko nogometno igrišče ter se čez Jeremitišče usmeriti proti državni meji med železniško progo in pokopališčem, kjer bodo zgradili poslopja novega mednarodnega mejnega prehoda. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so prejšnje tri dneve prijaviU skupno sedem rojstev. Rojstva: Maria Cristina B^sca rol, Luca Vecchiet, Alessandro Po-sa. Dino Riz, Michela Ciaglia, Cbia ra Paulin in Marco Marchesan, Gorica CORSO. 17—22: «1 commedianti*, Richard Burton in Liz Tajrlor, ameriški kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI. 17.15—22: «1 berretti ver-di», J. Wayne in D. Janssen. A-meriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17—22: »Tutto per tutto«, Mark Damon, F. San-cho, italijanski kinemaskopski barvni film. VITTORIA. 17—21.30: «Eva, la ve-ritži sulTamore«, S. Determan in F. Matter. švicarski film. CENTRALE. 17.30: «La vergine dl Samoa«, Sejma Sein in J. Phil-brook, francoski barvni kinemaskopski film. Irzic AZZIJRRO. 17.30: «La corsa del se-colo«, v barvah. EXCELSIOR. 17.30: »King Kong, gigante della foresta«. PRINCIPE. 17.30: «E per tetto un cielo di stelle«, G. Gemma in M. Adorf. Kinemaskope v barvah. SAN MICHELE. 17.30—22: «LilU e i vagabondi«, v kinemaskopu in barvah. Ronke RIO. 19—22: «Un maggiordomo nel Far West« v kinemaskopu in barvah. EXCELSIOR. 19—22: «11 lungo duello«, Yul Brynner. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna TAVASANI, Korzo ItaUja 10 — tel 25-76. TR2IC Danes Je v Tržiču odprta lekarna »ALLA SALUTE«, Ul. CosuLch št. 117 - tel. 72480. RCNKE Danes je odprta lekarna Alla sta-zione, dr. Matitti, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3 — tel. 77446. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDINANDO, Ul. XXIV maggio 22 — tel. 23-39. Senca tragičnih dogodkov v Ciudad Mexicu je legla nad udeležence olimpijskih iger Nekatere reprezentance so zagrozile z odhodom - Posebne varnostne mere za častne goste - Kritični komentarji tekmovalcev CIUDAD MEXICO, 4. - Položaj v mehiški prestolnici je še vedno v znamenju dogodkov, do katerih je prišlo v preteklih dneh in so na žalost prinesli tudi številne smrtne žrtve. Po mestu — zlasti ob cestah, ki vodijo proti univerzi (ta pa leži prav nasproti olimpijskega stadiona in v bližini olimpijskega naselja) — so razpostavljene straže vojakov in «granaderosov». Zaradi napetega stanja je prišlo do prvih sprememb v širšem okviru olimpijskih slovesnosti. Drevi bi namreč morali odpreti razstavo «Šport v umetnosti* a so otvoritev prenesli za nedoločen čas. Oblasti so zagotovile, da bodo posebni oddelki policije na razpolago za zavarovanje pomembnejših gostov olimpijskih iger, ki se bodo začele 12. t.m. Mehiški ministrstvi za zunanje zadeve in obrambo sta že zagotovili vsem tujim poslaništvom v prestolnici, da bodo tuji državljani, obiskovalci iger v pri meru novih demonstracij primerno zaščiteni. Med vidnejšimi gosti, ki bodo obiskal Ciudad Mexico v prihodnjih dneh bodo tudi princ Filip Edinburški, soprog britanske kraljice, princ Harald Norveški, ki bo tudi nastopil v jadralnem tekmovanju, grški kralj v izgnanstvu Konstantin in drugi. Precej debat se je vnelo na račun vneme predsednika CIO, 81-letnega ameriškega milijarderja Brundagea, s katero se trudi, da bi se kljub krvavim dogodkom igre začele kot je bilo določeno, 12. oktobra. Brundale je izjavil, da so mu dale mehiške oblasti vsa jamstva za miren potek igre. Brundageove besede so pomirile večji del predstavnikov raznih reprezentanc in tudi tekmo-balcev, vendar pa se vsi niso strinjali z njimi. Nekatere reprezentance so namreč zagrozile s svojim odhodom z iger, druge so pa zopet poudarile, da brez posebnih zagotovil in varnostnih ukrepov ne bodo dovolile svojim tekmovalcem, da bi •miiiiiiiiratfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii NOGOMET NA GORIŠKEM Juventina nima nadomestila za odhajajoče nogometaše Arsenale in Juventina se bosta srečala na igrišču pri Sv. Ivanu v Trstu ob 10.30, igralci Juventine pa se bodo zbrali za odhod ob 8.30 na trgu v štandrežu. To bo zanje prvo srečanje v letošnjem prvenstvu, ker je preteklo nedeljo slabo vreme preprečilo tekmo s Far-ro na štandreškem igrišču, kakor se je zgodilo tudi Audaxu in Mos-si. Vse druge ekipe 1. in 2. amaterske lige so pa uspele odigrati svoje prve tekme. Juventina se je sicer dobro pripravila na začetek prvenstva, toda društvu še ni uspelo dokončno pridobiti igralcev, ki bi bili res stebri ekipe in bi nadomestili odhajajoče. V teku so še pogajanja s Pro Gorizio, Cormone-se in Audarcom za nekaj novih nogometašev. Naj še navedemo spored srečanj za prvo polovico prvenstva druge amaterske lige: 29. 9.68: Juventina - Pro Farra 6.10.68: Arsenale - Juventina 13.10.68: S. Anna - Juventina 20.10.68: Juventina - S. Canziano 27.10.68: Juventina - Sagrado 3.11.68: CRDA - Juventina 10.11.68: Juventina - Pro Romans 17.11.68: Turriaco - Juventina 24.11.68: Juventina - Rosandra 1.12.68: Torriana - Juventina 8.12.68: Juventina-S. Pler dTsonzo 15.12.68: Juventina - Libertas 22.12.68: Fogliano - Juventina 29.12.68: Aurisina - Juventina 5.1.1969: Juventina - Itala Igrišča nastopajočih ekip so sledeča: Arsenale in CRDA igrata pri Sv. Ivanu v Trstu vedno ob 10 30, Libertas in S. Anna vedno ob isti uri na igrišču v Ul. Flavia v Trstu, Itala in Torriana obe v Gradiški, Rosandra pa v Nabrežini, medtem ko vse druge ekipe igrajo na lastnih igriščih. * * • Mladinska ekipa Juventine je preteklo nedeljo premagala Pro Gorizio 2:0 in ima sedaj 6 točk, ki si jih je priborila s tremi zmagami in enim porazom. Nadvladala Je Sovodnje, Libertas iz Kapri-ve in Pro Gorizio, klonila pa je 8. Lorenzu. Tekma, ki bi jo morala odigrati v nedeljo z Mosso bo odigrala že danes, ob 15.30 na igrišču v Mossi. Igralci se morajo zbrati ob 14.30 na igrišču v štan- drežu, odkoder bodo skupno odšli na kraj srečanja. D. R. JUTRI V SOVODNJAH Predprvenstvena tekma Sovodnjc-Primorec V okviru priprav na bližajoče se nogometno prvenstvo tretje amaterske lige bodo v nedeljo odigrali na sovodenjskem igrišču prijateljsko nogometno srečanje med So-vodnjami in Primorcem iz Trebč. To bo že četrta tekma domače ekipe v zadnjem času. Dvakrat je nastopila v Spetru ob Soči prva tekma se je zaključila z izidom 4:3, naslednjo pa so morali v drugem polčasu pri stanju izida 0:2 prekiniti, ker je na igrišče vdrla — voda. Preteklo nedeljo je bila na vrsti tekma s CRDA iz Tržiča. V tem prijateljskem srečanju v Sovod-njah so zmagali gostje s 5:2, domačini pa bi vseeno lahko dosegli še nekaj zadetkov, če ne bi mnogim igralcem predčasno zmanjkalo moči. Med tržaškimi ekipami so Sovo-denjci doslej že igrali s Primorjem in Bregom, s Primorcem pa se še niso srečali in bo to torej prva medsebojna tekma. Začela se bo ob 15. uri. Priprave Brežanov Članska ekipa Brežanov se vneto pripravlja na začetek letošnjega nogometnega prvenstva druge amaterske lige. V okvir teh priprav sodi tudi več srečanj, ki jih je že in jih bo v prihodnje ta enajsterica odigrala proti raznim nasprotnikom. Trener Suselj bo razpolagal za to sezono z vrsto dobrih igralcev izmed katerih bo sestavil tudi enajsterico za jutrišnjo prijateljsko tekmo proti Unionu. Ekipo bo sestavil iz teh igralcev: Favento, Ota, Maver, Bertesi-na, Sau, Švara, Vižintin, Mikuš, Zonta, Grahonja, Raiča, Valentič, Kariž, Žigon, Opara in Rodella. se udeležili otvoritvene slovesnosti. Zanikali pa so vesti, po katerih naj bi igre celo prenesli v drug kraj. V nasprotju z viharnimi dogodki na mehiških ulicah, teče življenje v olimpijskem naselju mimo. Danes so priredila predolimpijsko atletsko tekmovanje, na katerem so nastopili atleti 40 držav, ki so že prispele v Mehiko. Niso pa preveč «mime» izjave in sodbe, ki so jih dali nekateri posamezni tekmovalci o mehiških dogodkih. Danski veslač Erik Jensen je rekel: «Vidimo, da ima mehiška policija preveč oblasti.« «Težko nam je komentirati te dogodke,« je rekel kapetan pakistanske ekipe v hokeju na travi Aziz, «zlasti, ker ne poznamo točnih vzrokov. Toda, če je bila manifestacija res mirna, potem je bila to klavnica.« Ob izstopu iz letala, ki je pripeljalo iz ZDA prvo skupino 131 ameriških olimpijcev, je vodja ameriške reprezentance Barnes dejal naslednje: «To je izključno notranje mehiško vprašanje. To ni v nobeni zvezi z olimpijskimi Igrami, ki ne smejo biti vpletene v te dogodke.« 21-Ietna avstrijska skakalka v višino liana Gusenbauer je bila kratka: «To je grozno!« Italijan Ottoz je tudi danes poudaril: »Nočem teči po krvi drugih!« Vodstvi jugoslovanske in zahod-nonemške reprezentance sta prepovedali vsem svojim članom odhod Iz olimpijskega naselja. Glavni trener norveške atletske ekipe Olaf Evjenth je optimist: ((Obžalujem vse, kar se je zgodilo, vendar menim, da ti dogodki ne bodo motili iger.« Orjaški češkoslovaški metalec diska Danek: «Zdaj je čas olimpijskih Iger, in čas je že, da bi bil mir, posebno tukaj v Mehiki.« čehoslo-vaki stanujejo v isti zgradbi kot mehiški tekmovalci. Jutri v Bazovici tekmovanje SPD Trst za najmlajše V nedeljo 6. oktobra bo Slovensko planinska društvo iz Trsta priredilo za najmlajše zanimivo tekmovanje na svojem rekreacijskem prostoru pri Bazovici. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri zjutraj. Spored se bo začel z raznimi igrami, ki bodo ustvarile primerno vzdušje, nato pa bo na vrsti pravo tekmovanje in sicer: 1. tekmovanje na stezi z raznimi zaprekami; 2. udeleženci bodo morali od govarjati na vprašanja iz smučarskega izrazoslovja (tekmovalci se bodo lahko naučili izrazov v leksikonu); 3. mladi tekmovalci se bodo pomerili še v zemljepisnem poznavanju Julijskih Alp Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne skupine: prva: rojeni v letih od 1960 do 1962; druga: rojeni v letih od 1957 do 1959; tretja: rojeni v letih od 1954 do 1956. Prvi trije iz vsake skupine, ki bodo nabrali v vseh treh tekmovanjih skupaj največ točk bodo nagrajeni z diplomami, prvi iz vsake skupine pa bo dobil še brezplačno vozovnico za izlet SPDT. Današnji sestanek med mednarodnim olimpijskim odborom (CIO) in nacionalnimi olimpijskimi odbori (ONO) je bil dokaj kratek: trajal j ' uro In pol. Na zasedanju so ustanovili 12 komisij in sicer naslednje: denarna pomoč nacionalnim olimpijskim odborom, amaterstvo, popravki pravilnikom CIO, izbira sedežev olimpijskih iger, sestava CIO, olimpijski kongres, plemensko razlikovanje, funkcionarji olimpijskih iger, olimpijski spored, odnosi CIO-CNO — mednarodne športne federacije, odnosi CIO — vlade raznih držav, letno zasedanje CIO. Slavni češkoslovaški bivši tekač Emil Zatopek je danes skupno s svojo ženo Dano zapustil Prago In odpotoval v Mehiko. Tam se bo kot gost češkoslovaškega olimpijskega odbora udeležil olimpijskih Iger. ATLETIKA NOV EVROPSKI REKORD Sovjet (iučkin v krop 20,28 m CIUDAD MEXICO, 4. — V okviru prvega dne predolimpijskega a-tletskega tekmovanja v mehiški prestolnici je Sovjet Edvard Guč-kin izboljšal evropski rekord v metu krogle z rezultatom 20,28 m. Dosedanji celinski rekord je bil last zahodnega Nemca Heinstrieda Bir-lenbacha, ki ga je postavil letos 20. julija v Brescii z 10 cm krajšim metom. ŠAH Drevi v Trstu sarajevski šahisti V kavami Firence v Trstu bo drevi od 20. do 24. ure mednarodno šahovsko srečanje med Tržaškim šahovskim društvom in Fa-mosom iz Sarajeva. Jugoslovanski gostje imajo v svojih vrstah več odličnih šahistov in bodo Tržačani zaigrali ob šahovnicah proti njim v svoji najmočnejši postavi. KOLESARSTVO Prepričljiva zmaga Motte na krožni dirki po Emiliji Na cilj v Bologni je prispel z naskokom 4'23" Gianni Motta je premočno osvojil 51. kolesarsko dirko po Emiliji. Skupno z nekaterimi drugimi dirkači je pobegnil 115 km pred ciljem, 65 km kasneje pa je ušel tudi svojim sovozačem. Tako je 50 km poti prevozil povsem sam in je prispel na cilj z več kot štiri-minutno prednostjo. Končna lestvica dirke, ki je bila precej težka, je naslednja: 1. Motta, ki je prevozil 212 km dolgo pot v 5.05’ s poprečno hitrostjo 41,705 km na uro. 2. Polidori 4’23" zaostanka 3. Machelotto 5’12” 4. De Rosso 5’16” 5. Bitossi 8’46” 6. Dancelli 7. Taccone 8. Anni ..................uiiiiimiiiiimi........................mu...umni..umu... ^Pl PREDOLIMPIJSKA PREDVIDEVANJA Bodo Sovjeti osvajali kolajne tudi v tekih na kratkih progah? Med kandidati za kolajno je zlasti Vladislav Sapeja - Izredno hitri obe štafeti V olimpijski mrzlici, ki že vse obseda, so sovjetski trenerji še posebno živčni. Skrbijo jih sprinterjl. Prvič stopajo sovjetski sprinterj.i v areno kot boljši, kot kandidati za boljša mesta. Vrsta odličnih časov, posebno na 100 m pri moških in na obeh progah pri ženskah, nalaga sovjetskim atletom neprimerno večjo odgovornost kot v prejšnjih velikih mednarodnih izkušnjah, že pred leti je Edvin Ozolin večkrat dosegal 10”2, n« važnih tekmovanjih pa je vedno odpovedal. Letos imajo v Sovjetski zvezi Vladislava Sapejo z dvakratnim 10’ in večkratnimi 10” 1 ln 10"2, Sinjajeva in Ivanova z 10”1, Kameljuka, Blinova in Hlo-potnova z 10"2. Vsi razen Kameljuka bodo nastopili v Mehiki. Vsi bi se lahko uvrstili v polfinale, na 100 m pa bodo tekli samo trije. Na 200 m beležijo prav tako odlične čase. Sapeja in Ivanov sta tekla 20”5, Maslakov 20”7, Abalihin pa 20”8. Na 200 m izgleda najboljši Ivanov, tekač s precejšnjimi mednarodnimi izkušnjami, ki je zrel za finalni tek. Večja zadoščenja se vsekakor obetajo Sovjetom na 100 m. Sinjajev je bil letos zelo stalen in sodi v ožji krog možnih finalistov, zanj pa bi bil to že velik uspeh. Oči strokovnjakov so uprte v 25-letnega. Sapejo, tekača, ki bi moral skupno s čmopoltim Francozom Bambuokom ogrožati mogočno ameriško trojko Hines, Ore-ne, Pender. Sapeja je v Evropi že osebnost. Lani je premagal vso celinsko elito, letos pa je v tujini nastopil samo enkrat in zmagal. V Sovjetski zvezi je bil Sapeja letos nepremagan, kar je pri obilici dobrih tekačev velikega pomena. Poleg zmag je Sapeja dosegel tudi vrsto odličnih časov. Najprej je državni rekord popravil do 10”1, čas nato izenačil in dosegel ponovno rekord 10” V čistih 10 sekundah je tekel še na državnem prvenstvu v Leninakanu. Od Sapeje nujno pričakujejo ne samo finale temveč tudi nekaj več. Uvrstitev nižje od 5. mesta v osmerici najboljših bi bil zanj že neuspeh, optimistično gledano pa sovjetski sprinter na papirju lahko osvoji tudi eno od kolajn. Tak u- speh bi pomenil za sovjetsko atletiko pravo revolucijo. Med dekleti je Ljudmila Samo-tesova izenačila na 100 m svetovni rekord U”l, 200 m pa pretekla v 23”. Tudj od nje pričakujejo kolajne, četrto mesto pa bi lahko pomenilo, da v Leninakanu doseženi časi ne predstavljajo prave tekmovalne moči te atletinje. Poleg Samotesove so letos odlično tekle še Golomasova 11”2 ln 23”5, Tkačenko 11”3, Popkova 11”4 in 23”1, Buharina 11”4. Številke kažejo, da je Sovjetska zveza v sprintu druga za samimi ZDA, kar je nekaj izrednega. Seveda bo sovjetski sloves propadel, če ne bo v Mehiki konkretnih uspehov m dvom v resničnost doseženih Časov bo v veliki meri upravičen. Kot posamezniki si morajo Sovjeti tradicijo šele ustvariti, dobre rezultate iz preteklosti pa bodo morali braniti v obeh hitrih štafetah Na olimpijskih tgrav v Melbournu 1. 1956 in v Rimu 1. 1960 so osvojili moški drugo mesto in v Tokiu so bili do 300 m še v vodstvu. Letos so sestavili mlado četverko, ki je zelo ubrana in je dosegla že čas 39”1. Zaradi res odličnih predaj lahko uvrščamo Sovjete med najresnejše kandidate za drugo mesto. V štafeti tečejo Hlo-potnov, Sinjajev, Ivanov in Sapeja. V ženski postavi, ki je tekla letos = E ' ijj f I J i. — prvi I 2 drugi 2 1 2. — prvi J X 1 drugi I 2 X 3. — prvi 1 drugi 2 4. — prvi 1 drugi X 5. — prvi X 1 drugi X 6. — prvi 1 2 drugi 2 1 44”2 i-n 43”9 nastopajo Tkače-nko, Buharina, Popkova in Samotesova. čas 43”9 predstavlja letošnji najboljši dosežek na svetu. Boljše lahko tečejo samo atletinje ZDA. -lin- 9. Moser 10. Milioli 9’41” Mladi borovci jutri nastopijo v Kranju Mladi atleti in košarkarji SZ BOR bodo v nedeljo gostovali v Kranju. Nastopili bodo s svojimi najmlajšimi tekmovalci. Njihovi nasprotniki bodo vrstniki kranjskega Triglava. Atleti bodo odpotovali s približno 10 dečki in 10 deklicami, ki bodo nastopili v naslednjih disciplinah: DEČKI: 100 m, 600 m, krogla, kopje, daljina, višina, 4x100 m; DEKLICE: 80 m, višina, daljina, krogla, 4x80 m. Tekmovanje se bo začelo ob 10 uri na stadionu S. Mlakar. Ob isti uri bodo začeli svoj nastop tudi mladi košarkarji. Ti bodo nastopili z naraščajniško ekipo, ki že nekaj časa redno trenira. Od Borovega gostovanja seveda ne smemo pričakovati nobenih posebnih rezultatov in uspehov. Triglav je namreč eno izmed najmočnejših športnih društev v Sloveniji in je tudi v tem srečanju favorit. Srečanje samo bo za mlade borovce zelo koristna izkušnja in obenem plačilo za tiste, ki so vso poletje vneto trenirali, ostalim, ki so bili pri treningih manj redni pa naj bi bilo v večjo vzpodbudo Zbirališče za odhod za vse košarkarje in atlete iz Trsta in dolinske občine bo jutri ob 6.30 na Trgu Oberdan, za tekmovalce z Opčin in Banov pa ob isti uri na Opčinah pred kinodvorano. ...................UUUIIIUIIIUIUUIIIIU.Ulili.Ulili.MIMMMMIMM.II Ul II111IIII PRED GRADNJO TELOVADNICE V NABREŽINI? DOMAČI ŠPORT Predstavniki ŠD Sokol pri nabrežinškem županu Nabrežinski župan Drago Legiša je sprejel delegacijo Športnega društva Sokol iz Nabrežine in se je z njo pogovoril o pomembnih vprašanjih razvoja in širjenja športa na področju devinsko-nabrežin-ske občine. Sestanku je prisostvoval tudi občinski odbornik za šport Zandomeni. Med razgovorom so se še posebej dotaknili vprašanja občinske telovadnice, ki je trenutno med najbolj potrebnimi športnimi objekti v tej najzahodnelši občini tržaškega ozemlja. Predstavnika devinsko-nabrežinske občine sta pokazala za to vprašanje živo zanimanje in sta delegaciji zagotovila, da bodo začeli s čimprejšnjim začetkom gradnje. NAMIZNI TENIS Uspešen nastop Sokola na turnirju v Parabiagu V preteklem tedn-u sta se člana Sokola Ukmar in Cattonar udeležila državnega namiznoteniškega turnirja v Parabiagu pri Milanu. Glede na to, da smo šele na začetku sezone ln da so se turnirja udeležili vsi najboljši tretjekategorniki iz severne Italije, je bil njun nastop vsekakor uspešen. Tako pri posameznikih kot v dvojicah sta se oba uvrstila med prvih 16. Največ mož- nosti sta Imela v dvojicah, kjer pa sta v osmini finala naletela na bodoča zmagovalca, Grossija in Za-nellata, s katerima sta po daljši borbi (zadnji set se je končal z izidom 24:22) Izgubila. Nastop je vsekakor služil Nabrežincema kot dober trening za tekmo, ki jo bo Sokol odigrati danes proti ljubljanski Zarji. Tekma bo ob 16. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. To bo tudi prvič, da si bodo Nabrežine) lahko doma ogledali srečanje v namiznem tenisu. TENIS l Ncmčija-lndija 1:1 MUENCHEN, 4. - Po prvem dnevu medpodročnega polfinala tek movanja za Daviso> pokal je stanje med Zahodno Nemčijo in In dijo neodločeno 1:1. Indijec Lall je premagal Nemca Budinga s 3:1, Bungert pa je od pravil Krišnana s 3:1. OBVESTILO SD Sokol iz Nabrežine vabi vse mladinke od 12. do 15. leta sta, rosti, ki bi se rade udejstvovale v odbojki, da se zberejo na nabre-žinskem odbojkarskem igrišču (v primeru slabega vremena v dvorani PD I. Gruden) v soboto 12. t.m. ob 17. uri. DANES Sobota, 5. oktobra NOGOMET Mladinsko prvenstvo 15.30 v Moši MOSSA — JUVENTINA NAMIZNI TENIS Prijateljsko srečanje 16. v Nabrežini (PD I. G rti* SOKOL - ZARJA (Ljubljani ODBOJKA Moški turnir 19.30 v Nabrežini SOKOL - ZARJA (Ljubija« SOKOL - GAJA JUTRI Nedelja, 6. oktoora NOGOMET 2. amaterska Uga 10.30 v Trstu, Drev. Sanzio ARSENALE — JUVENTINA * * • Mladinsko prvenstvo 12.30 pri Sv. Sergiju GAJA - FORTITUDO • • * 12.15 v Trstu, Drev. Sanzio ARSENALE — BREG * * * 8.30 v Nabrežini VESNA — AURISINA * * * 10.00 v Ločniku LOCNIK — SOVODNJE * * * Naraščajniško prvenstvo 8. pri Sv. Sergiju DON BOSCO — UNION • * • Začetniki: Pokal Pacco 13.30 v Miljah BREG — FORTITUDO • * * 10.30 v Trstu, stadion «Prvl tf1 UNION — TRIESTINA * * * Prijateljska srečanja 13.30 v Sežani TABOR B - ZARJA (Bazovk ♦ * * 13. v Trstu, stadion «Prvi BREG — UNION * * * 11. v Nabrežini VESNA — EDERA • * * 15.00 v Sovodnjah SOVODNJE - PRIMOREC BALINANJE Prijateljsko srečanje 10. in 15. v Padričah ‘- GAJA — ZARJA (Ljubljana) ODBOJKA Moški turnir 10.30 v Padričah GAJA — ZARJA (Ljubljana) KOŠARKA Prijateljsko srečanje 15.30 v Padričah BOR — ZARJA (Ljubljana) * * * 10.00 v Kranju TRIGLAV—BOR (naraščajniki) ATLETIKA Prijateljski dvoboj 10.00 v Kranju, stadion M. Mlak1 TRIGLAV—BOR (naraščajniki) Fiorentina — Atalanta 1 Inter — Napuli 1 X Juventus — Palermo 1 Vicenza — Bologna X Piša — Roma 2 X Sampdoria — Torino X Varese — Cagliari X 2 1 Verona — Milan 2 X 1 Foggia — Brescia X 1 Lazio — Genoa X 1 Padova — Spal X Anconitana — Jesi 1 Salernit. — Brindisi I 53. ( b. traven; General iz džungle «Samo da vas pomirim, polkovnik klapouhec, prav, vzel bom s seboj konjenico, sedemdeset mož. SporoCite capltanu Ampudiji ustrezna povelja. Ta je najbolj zapit. Se bo malo streznil.« «A sus ordenes, mi general.» Polkovrik je salutiral in se oddaljil. Divisionario je poklical k sebi poročnika Bailleresa. (Kako se počutite, tenlente? Ste sposobni za na pot?» »Utrujen, mi general. Toda prosim za dovoljenje, da bi se smel udeležiti pohoda.« ((Vsekakor, teniente. S temi divjaki imate osebne račune: In ne bi vas rad prikrajšal za poravnavo. Zelo mi boste koristili. Poznate tam ozemlje in približno položaje. Vodili boste prvo četo, teniente!« «Hvala, mi general!« ((Prenočili bomo na poti. Tam se boste lahko naspali. Ali bomo po vaši sodbi lahko že jutri sredi popoldneva z vojaštvom prišli na njihovo plesišče?« «Prav gotovo, mi general. In to se mi zdi najugodnejši čas za napad, ker ob tej uri ne bo nihče tam pričakoval napada. Ob tem času se podijo naokrog, tisti pa, ki se ne podijo ali urijo, spijo. Iz tega, kar sem lahko zvedel, sklepam, da sploh ne računajo na kak napad tam zunaj, pač pa bliže semkaj, bliže proti pečinam, kjer jih čakamo. Ce bi mi izvedli napad, so prepričani, da bo prišlo do njega bodisi zgodaj zjutraj ali kmalu potem, ko se znoči, ker mislijo, da so po naših računih takrat vsi utrujeni, da čepijo pri ognjih, plešejo, spijo, jedo in ležijo pri svojih ženskah. Vse to sem lahko izvedel iz njihovih pogovorov, mi general.« «Jih bomo že temeljito premikastili. Da je mojo sveto mater tako oblatil, z usranim in smrdljivim gobcem bedne svinjske cunje ušivega Indijanca Da je mojo sveto mater tako v blato...« 2 Ob treh je divisionario menil, da je prišel čas, ko se mora spet okrepčati z obilno malico. Med jedjo je tožil o težkih dolžnostih poveljujočega generala, ki so mu davi preprečili, da bi bil v miru in z običajnim užitkom pozajtrkoval, To pot divisionario ni krasil obeda z duhovitimi govori, kot je to delal dopoldne. Vzdušje je bilo resnejše. Ne morda zato, da bi si divisionario in oficirji, ki so z njim sedeli za mizo, pokvarili prebavo, če bi se ob tej priložnosti posvetovali o vojnih načrtih. Ne, resnost bližnjega poraza, ki ga je nameraval zadati upornikom, je prišla do izraza v tem, da je začenjal vsak drugi stavek, ki ga je izgovoril mea žvečenjem in požiranjem: «Tem ušivim svinjam bom že posvetil, da so mi sveto mater umazali s svojimi smrdljivimi gobci. Najprej jih bomo vse obkolili, nato premikastili, nato do vratu zagrebli in potem bodo šle vse čete v teku čeznje, za njimi pa caballeria, konjenica. Zelo lepo od vas, coronel Viafia, da ste mi svotovaii, naj vzamem s seboj nekaj konjenice. Po grešal bi jo, ko bi morali zabiti v zemljo svinjske glave.« Potem se .je spomnil nečesa drugega: ((Pravzaprav me eaballeros, če govorim popolnoma pošteno, sram, da sem odpravil proti tem usranim psom. To bi lahko naredil seržant Ali ni tako, gospoda moja?« ((Vsekakor, mi general!« Kmalu pc četrti uri je kazenski oddelek odkorakal. Pred sedme uro je prispel do rancha, kjer je divisionarid ukazal, da bodo prenočili, da bi lahko naslednjega dr» zjutraj čili je, se in sveži nadaljevali pohod. Ni bilo priporočljivo, da bi ponoči nadaljevali pohod, ker bi se lahko zgodilo, da bi uporniki napravili ovinek in se izognili oddelku. Poročnik Bailleres je sicer trdil, da ne verjame da bodo uporniki korakali naravnost proti Balun Cananu, ker vede, da bi se znašli v obroču federalesov in da imajo zato prav tako malo razloga, spuščati se v nočno bitko, kakor oddelek. Divisionario je skrivil usta, da bi se posmehljivo zarežal ali naredil vtis nepomembnosti v navzočnosti .-na.ošteviJnih oficirjev, ki jih je vzel s seboj, in jim tako omogočil, da bi se zabavali. Bilo jim je samo v zadovoljstvo, zakaj pii klanju uporniškega krdela si ne more noben pošten vojak zaslužiti luvorjevega venca ali odlikovanj. In s tako naa:emžemmi usti je dejal: «Spopad. Zmeraj slišim samo spopad, poročnik Bailleres. Spopad. Kako morete govoriti o spopada s temi ušivimi razbojniki S puntarji, uporniki, s stavkajočimi m spopada, in se vojska ne more spopadati, pač pa jih premikasti in jih nato obesi ali jih zagrebe v zemljo, da ni treba uporabljati vtv) in ne izgubljati časa z obešanjem. Spopad. Ce slišim kai takega od oficirja, mi je brž tako slabo, da bi kozlal. Popijmo ga kozarček, preden se lotimo te žalostne večerje, ki so nam jo postavili na mizo. Ušivi rannln Tukaj žro samo fižol, tortille in papriko. Kave ne poznajo in kuhajo nekakšno sočivje, ki ga trgajo z dreves in potem imenujejo tisto pijačo čaj. In to se imenuje rancho. Hudič ved: da si stari hrestač tam zgoraj na svojem stolčku ni malo ne bel: glave, kako mora v tej od boga zapuščeni divjini divisicnario, ki so ga poslali proti ušivim Indijancem, trpeti zaradi bolh in nima mehke biazine pod zadnjico, da mora navsezgodaj vstati z odrgnjenimi kostmi. Dios mio, ko bo konec tega pretepa, se bomo vrnili v garnizijo, kjer uživa Čiovek svoj mir in spi na pravi postelji Ali ni tako, eaballeros?:) ((Popolnoma prav imate mi general,« je odgovoril-kapitan Ampudia v imenu dvanajstih oficirjev, ki so iz dolžnosti pokimali. Oddelek se je utaboril v patiu rancha. Oficirji v so gosposke niše. Ta gosposka hiša je bila bedna ilovnata K cura, ki se je začela že nagibati in je imela samo dve so1 Kuhinja je bila na dvorišču v kolibici iz tenkih stebei, rjpkr s palmovimi listi. Patio je obdajal zid, ki je bil narejen iz slabo zložen grobih kamnov. Kakih petdeset korakov od tega zidu je stalo nekaj revfl palmovih koč, v katerih so stanovale tri indijanske družil peoni, ki so delal na ranchu. Konji oddelka so bili na pašnik kjer so se pasli z zavezanimi sprednjimi nogami Ranche: je prejel za vsakega konja pet centavosov pašnine za vsake! moža pa dvajset centavosov V skladu z naredbo m v skla< s pobotnico, ki jo je moral podpisati Koliko gotovine je resnici prejel, je bilo odvisno od tega, koiiko denarja je P1 manjkovalo v blagajni vojaškemu blagajniku Toda ranche je poznal svojo domovino in poznal navade vseh malih di tatorjev, ki so držali velikega diktatorja pri koritu da ne sami propadli, Zato si ranchero ni beli) glave s tem koli) mož in koliko konj mora rediti na svojem mršavem rancH Ce bi se za to brigal, ali če bi si celo kaj beieži) v svojo bel< mco, bi ga samo bolela glava, ne da bi obogatel za en sam f zos. Listka o prenočevanju vojakov si ni ogledal nihče, ki je prejel, Obesili so ga na zarjavel žebelj kjer je tako doli visel, da je rja povsem prežrla žebelj ali pa je papir sprhr ali pa so ga požrle cucarache, ščurki Le šestletni deček vzel tak listek m ga odnesel k vojaškemu blagajniku v gari zijo, da bi mu ga izplačali Vsakdo, ki je ime! več kot šest ti je vedel, da se Do moral tako dolgo prepirati o verodostojno! listka, da ga bo medtem popadel bes, da bo listek pred bi gajnikovimi očmi raztrgal in mu vrgel koščke k nogam Cen naj bi služila diktatura, če se ne bi dalo pri tem nič zaslužil ( Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maeeio l/l Telefon 33-82 — uprava* trst rit oii , ~ Z _ ----------------- vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 lir SFRJ " im e zna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinariev) mesečno 10 din n nnn etor-ih hi ■T, ~, FL' ,FRA št' 20 ~ Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1.. telefon 22-207. tekoči račun ori Narodni banki v T.i«hH„ni' _ n™.