1 Leto XIII. | Štev. 84	E L E F O N i UREDNIŠTVA 23.67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, četrtek 15. aprila 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tnjina 25.— din	Cena din 1'—
Voiske se razvrščajo ...
Izredno razpoložen e v Londonu in Parizu — Zbiranje angleškega, francoskega, ruskega in grškega brodov a — Razvrščanje čet na me ah po severni Afriki in Evropi — Ukrepi za eventualni prehod v bo>no stanje
LONDON, 13. aprila. Ves včerajšnji dan je stal pod vtisom mrzličnih priprav Londona in Pariza za tako imenovano »zasedanje angleškega in francoskega parlamenta ob skupni sili«. Položaj včerajšnjega dne bi se dal najbolje označiti po dveh dejstvih, po besedah, ki jih je izrekel predsednik zunanjepolitičnega odbora francoskega parlamenta IVListler: »Nahajamo se v položaju, ko moramo zavzeti — nič več diplomatskih, ampak samo še strateške pozicije, po katerih se bo spoznalo odločno in neomajno stališče obeh velikih demokracij, ki bo kot mogočen jez nudilo nepremagljiv odpor vsakemu nadaljnjemu totalitarnemu napadu.« Druga karakteristika včerajšnjega dne je pa dejstvo, da sta v Londonu noč in dan odprti katedrali Westminster in Sv. Pavla, da morejo Londončani opravljati molitve za ohranitev miru. Ob času današnjega popoldanskega zasedanja angleškega parlamenta se bodo brale v vseh cerkvah posebne molitve. Anglija in Francija sta odločeni iti do skrajnosti, a se v polni meri zavedata resnosti trenutka.
PRIPRAVLJENOST BRODOVIJ
gih vozjl, tudi za preskrbo živil za vojsko.
PRIPRAVE NA POLJSKEM Na Poljskem se nadaljujejo vojaški obrambni ukrepi. Vpoklicani rezervisti so deloma na vajah, deloma so se pa pri-deliti aktivnim četam, ki so razvrščene vzdolž vseh nemških mej. Vlada izdaja neprenehoma razne odredbe, katerih namen je spremeniti v trenutku potrebe ves promet, vso prehrano itd. v položaj vojnega stanja. Prav tako je prejela tudi že vsa poljska Industrija potrebna navodila
LONDON, 13. aprila. Angleško in francosko bojno brodovje je v celoti v pripravljenosti vojnega stanja in razvrščeno po vseh važnih postojankah, kjer bi moglo vsak trenutek preiti v akcijo. Pred Port Said (ob Sueškem prekopu) so prispeli včeraj tudi štirje ruski rušilci in se zasidrali v pristanišču. Sinoči je pa plulo iz Črnega v Egejsko morje skozi Dardanele brodovje 14 najmodernejših ruskih bojnih križark. Rusko bojno brodovje je krenilo v smeri proti grškim teritorialnim vodam, kjer se pridruži brodov-jem Velike Britanije, Francije in Grčije. Pa tudi po ostalem Sredozemlju se opaža izredna aktivnost bojnih ladij in vodnih letal, ki izvršujejo neprestano izvid-niško službo.
NAPET POLOŽAJ V AFRIKI Po zanesljivih informacijah iz Rima ima Italija po vpoklicu nekaterih novih letnikov rezervistov pod orožjem najmanj poldrug milijon mož. Posebno se opažajo novi transporti vojaštva v Libijo. V Libiji so italijanske čete krenile na meje Egipta, Sudana in Tunizije ter jih deloma že zasedle. Z ozirom na to je koncentrirala tudi Francija svoje tuniške in deloma alžirske čete na meji italijanske Libije. Daladierjeva obrambna črta je zasedena kakor v vojnem stanju. Istočasno je odposlal Egipt vse svoje čete na mejo Libije In deloma Sudana, kamor so prispele tudi že angleške čete. Obrambo Sueškega prekopa so prevzele po odhodu egipt-skih angleške čete, v Port Saldu so pa tudi ruski in francoski mornarji.
GIBANJE ŠPANSKIH ČET Prav tako se tu potrjujejo vesti, da pošiljajo Italijani v Španijo še nove Čete in sicer čez špansko pristanišče Cadix. Močne španske in italijanske čete so zbrane v bližini angleške trdnjave Gibraltarja. Medtem pa je poslal general Franco močne čete v nasproti Gibraltarja ležeči španski Maroko. Po zanesljivih informacijah je zbranih že sedaj v Maroku nad 80.000 mož. Med štabnimi častniki maroških španskih čet je tudi več v španske uniforme preoblečenih Italijanov In Nemcev. Z ozirom na to je tudi Francija poskrbela za obrambne ukrepe in zbrala na meji španskega Maroka večje število svojih maroških in alžirskih čet. Tudi na tej strani se z vso naglico grade utrdbe in kopljejo strelski jarki.
ODREDBE NA ZAHODU Po delni mobilizaciji, ki jo je Izvedla Franc/ja, ima trenutno' pod orožjem precej več čet, kakor jih je imela po delni mobilizaciji lani ob češkoslovaški krizi. Povscd po Franclji se opaža naglo premikanje vojaških transportov. Z mrzlično nagico se izpopolnjujejo tudi utrdbe na
[za eventualno preusmeritev v potrebe I obrambe. Oboroževalna industrija je za-zadosti zavarovani. Posebne obrambne poslena noč in dan. Maršal Rydz-Smygli ukrepe sta odredili tudi Holandija in Bel- j je tudi že določil vojaško delegacijo, ki gija. Po delni mobilizaciji, zlasti specia- bo odpotovala te dni v London na po-
listov, so bile izdane nujne gospodarske odredbe za primer vojne. Pripravljeno je vse za rekvizicijo vseh motornih in dru-
svet z vodstvom angleške vojske glede izdelave skupnega operacijskega načrta za primer vojne.
Pred važnimi izjavami
MRZLIČNO DIPLOMATSKO IN POLITIČNO DELOVANJE V LONDONU IN PARIZU — POPOLDNE BOSTA SPREGOVORILI ANGLIJA IN FRANCIJA ODLOČILNO BESEDO
LONDON, 13. aprila. Že zgodaj so se včeraj zbirali v angleškem zunanjem ministrstvu tuji diplomati. Lord Halifax je sprejel po vrsti turškega, poljskega,, grškega, kitajskega in ameriškega poslanika. Medtem se je podal vojni minister Hore-Belisha k ministrskemu predsedniku Chamberlainu, da ga seznani s strateškimi načrti in pripravami za primer vojne, ki so bili izdelani po izvedencih imperialnega generalnega štaba. Za njim sta obiskala Chamberlaina ministra Ha-lifax in Cardogan. Popoldne je pa Chamberlain spreiel voditelje opozicije Win-stona Churchilla, majorja Attleeja in An-thonya Edena. Ob 19. uri je Chamberlain ponovno sprejel francoskega veleposlanika Corbina. Medtem so se podali visoki komisarji dominionov Južne Afrike, Kanade, Novega Zelanda, Južne Rodezije in Avstralije k ministru za dominlone Thomasu Inskipu. Vmes se je pa trikrat sešel odbor, ki redigira besedilo izjave, katero bo podal Chamberlain v parlamentu danes popoldne.
PARIZ, 13. aprila. Včeraj dopoldne se je sešel pod predsedstvom prezidenta republike Lebruna ministrski svet na svojo
že napovedano sejo. Ministrski predsednik Daiadier je poročal o izdanih vojaških ukrepih. Nato je orisal zunanji minister Bonnet mednarodni položaj s posebnim ozirom na vzhodno Sredozemlje, Balkan In Španijo. Notranji minister Sar-raut je pa predložil tri uredbe o vlogi tujcev v primeru vojne. Po seji je spreiel Daiadier maršala Petaina In angleškega veleposlanika, Bonnet pa ameriškega veleposlanika. Popoldne se je sešel zunanjepolitični odbor parlamenta pod vodstvom Mistleria. Prebrano in odobreno je bilo besedilo današnie Daladierjeve izjave pred parlamentom.
LONDON, 13. aprila. V poučenih krogih pričakujejo, da bo danes popoldne Chamberlain dal splošno svarilo eventualnim napadalcem s posebnim ozirom na vzhodni del Sredozemlja. Prav tako bo poudaril neomajno povezanost Anglije in Francije sploh, v španskem vprašanju pa še posebej. Po Chamberlainov! izjavi je najavljena velika zunamepolltična debata, v kateri bodo govorili Churchi?', Eden, morda Lloyd George in zastopniki vseh strank, nakar bo izredno zasedanje takoj zaključeno.
Zagiski
Amerika ne bo nevtralna
NOVA ROOSEVELTOVA IZJAVA: AMERIČANI SE BODO ZOPET RAMO OB RAMI BOJEVALI Z ANGLEŽI IN FRANCOZI PROTI NADVLADI
SVETA.
WASHINGTON, 13. aprila. Včerajšnje „New York Timcs“ poročajo iz \Yashingtona, da je prezident Roosevelt o bpriliki predvčerajšnje konference liska, pri kateri je opozoril na uvodnik v listu „Washinglon Post“, ki
tHiiiiiv * usiii n	)	*»*	-	jv
je zavzel za ablivno sodelovanje rob vojne,
jeseni se zopet vidimo, če ne bomo imeli vojne“), ni namenil toliko tamkajšnjim svojini prijateljem, ampak v prvi vrsti evropskim diktatorjem v vednost in ravnanje in to v trenutku, ko je Evropa priterana na skrajni
vseh demokracij sveta proti diktatu ram, naglasil, fla bi bile Zedinjene države Severne Amerike v primeril vojne brezpogojno prisiljene, priskočiti Angliji in Franciji na pomoč. Tako bi se Američani zopet ramo ob rami bojevali skupaj z Angleži in Francozi proti nudvladi sveta po totalitarnih
državah. Svoje besede, ki jih je iz-tistih odsekih francoskih mej, ki še niso rekel Roosevelt v \Varm Springu („V
LONDON, 13. aprila. Današnje »Times« pripisujejo Rooseveltovi Izjavi na konferenci tiska, na kateri se je skliceval na »VVashington Post«, izredno važnost, ker je ta izjava najneposrednejše svarilo, kar so jih USA sploh kdaj dale. Istočasno opozarjajo tudi na izjavo Cordella Hulla, da je vdor v Albanijo napad, ki ni namenjen samo Albaniji.
Car Boris III.
V sedanjem kaotičnem mednarodnem političnem položaju igra naša južna slovanska soseda Bolgarija važno vlogo in za njeno orientacijo se bije oster boj tako v notranjosti kaikor v diplomaciji. V zvezi s tem bojem so tudi razni dogodki zadnjega časa, med njimi razpust narodne socialistične stranke. Kam se bo Bolgarija nagnila, bo pokazala pač že najbližja bodočnost. Za enkrat se udeleži po posebno močnem odposlanstvu proslave Hitlerjeve 50-letnice 20. t. m. V delegaciji bodo mimo drugih šef generalnega štaba general Hadži-Petkov, poveljnik letalstva polkovnik Bojdev, admiral Van-klečkov, finančni minister B ožilo v in trgovinski minister Kožuharov, pozneje pa obišče Berlin še ministrski predsednik iti zunanji minister Kjoseivanov. Z Nemčijo bo sklenjen tudi nov trgovinski aranžma 'n Nemci dobe tudi proste luke v Lomu in Rusčuku na Donavi. Bolgarijo vodi car Boris III., rojen kot sin carja Ferdinanda I., ki mu je 1. 1918. odstopil bolgarski prestol in se vrnil v svojo staro domovino Nemčijo, od koder je prišel iz rodovine Koburg.
Germanizacija slovanske zemlje
Dunajski docent Heinz Haushofer je izdal knjigo »Die Bayem ftlhren den jPflug nach Osten« (Bavarci orjejo proti j vzhodu), v kateri pravi, da so bili Ba-J varci vedno prednja straža nemškega naboda, prodirajočega proti vzhodu. Ne na Renu, pravi avtor, temveč na vzhodnih j področjih je zapustil nemški narod naj-. močnejše sledi svoje gospodarske in kulturne moči. Govori tudi o vprašanju, kdaj j in kako so nastale prve meje med severnimi in južnimi Slovani. Tu se naslanja na Hitlerjeve besede, da ni bilo v teh pokrajinah germanizirano ljudstvo, temveč zemlja. V knjigi je tudi mnogo zemljevidov in risb, ki naj ponazorijo vse tokove bavarskega prodiranja proti vzhodu. — Kako so Bavarci germanizirali slovansko zemljo n^ vzhodu, vemo tudi Slovenci iz prvih stoletij svoje zgodovine.
Koncentracijska taborišča v USA
j »United Press« poroča iz Wasliringto<na. jda bo predložen kongresu nov zakon o j koncentracijskih taborih. Po teh taboriščih bi vlada namestila nezaželene tujce, ki jih ni mogoče izgnati. Istočasno naj bi bivali v njrh poklicni hudodelci, trgovci z opojnimi drogami in belim blagom, zvodniki in podobni zločinci. Vlada bo tudi določila mesta, kjer bodo ti tabori urejeni.
Kdo vp iva na ang e$ki tisk
V minilih dneh piednarodne napetosti so prinesli angleški listi marsikatero vest, za katero bi bila vlada rajši videla, da bi ne bila prišla v javnost. Ob tej priliki prinaša »Evening Standard« zanimiv članek, v katerem opisuje čudno cenzurno prakso britanske vlade. Po »Evenmg Standardu« dobivajo angleški listi nekajkrat tedensko od vlade tako imenovano opombo »D«, ki daje navodila, katera poročila in dogodki naj bodo zamolčani. Takšnih instrukcij se je vlada posluževala že med svetovno vojno, da bi ostalo prikrito gibanje ladjevja in vojske. — Še 7. aprila je dobil »Evening Standard« ‘ takšno instrukcijo »D«, ki je svarila, naf 'časniki ne pišejo o prihodu dveh polkov protiletalske obrambe v London. Vendar
Ije to izdal nekaj ur nato sam vojni mi* nister lord Stanhope.
Albanija vključena v italijanski imperij
VČERAJ JE V ZASEDENI TIRANI SKLENIL SVET ALBANSKIH VELJAKOV IZVOLITEV KRALJA ITALIJE IN CESARJA ABESINIJE TUDI ZA KRALJA
ALBANIJE
Maribor, 13. aprila.
Dvajset let po svetovni vojni stoji stara in izmučena Evropa zopet z orožjem v roki na dveh nasprotnih si frontah. Vojna med njima sicer še ni napovedana, toda mirovno stanje je vendarle že izginilo. Zadnji mostovi, ki so jih diplomati kljub vsemu še vse do zadnjega skušali graditi dalje, se podirajo drug za drugim in morda je le vprašanje časa, kdaj bo še zadnji do kraja porušen. Sisifov trud na-, porov za sporazumevanje je opuščen. Opustil ga je celo največji in najtrdovrat-nejši med vsemi optimisti — angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain. Sedaj se brusijo samo še noži in fronti čakata na povelje z orožjem v roki vsaka na svoji strani. Staro Monakovo je pozabljeno in novo je postalo nemogoče.
Onemogočila ga je najprej ČSR, pokopala Poljska, križ na grob mu je pa zasadila Albanija. Ti trije dogodki so vzdramili počasnega Albiona, da je v enem samem trenutku obrnil svoj politični plašč za 180 stopinj. S tem je storil tako, kakor še vselej v zadnjih 200 letih, kadar se je do konca prepričal, da se hoče kdo izmed evropskih silnikov postaviti stari celini na čelo in dobiti na njej dominirajočo pozicijo. Take pozicije stari Albion ne more in ne sme nikomur dovoliti, ako noče, da sam ne propade. Ve-likobritanski imperij je mogoče ohraniti samo ako vlada v Evropi ravnotežje sil, to se pravi: ako so si sile in protisile enake. Ko je hotel Španec Filip II. ustvariti hegemonijo nad Evropo, je Velika Britanija toliko časa oklevala, dokler ni »nepremagljiva« španska armada vkrcala svoje bojevnike in jih odposlala nad Albionovo otočje. Nazaj se je vrnila zde-cimirana, in španske velesile je bilo za vselej konec. Potem se je ponovila ta igra -s »sončnim« francoskim Ludvikom XIV., velikim in slavnim Napoleonom I. ter končno nemškim Viljemom II. Filip II. je izgubil svoj svetovni imperij, Ludvik XIV. se je moral zadovoljiti s »častnim« mirom, Napoleon I. je končal svoje žvljenje na angleškem otoku Sv. Helene, Viljem JI., pa cepi še sedaj drva v Doomu na Holandskem.
Po svetovni vojni je skušala ustvariti Velika Britanija evropsko ravnotežje na ta način, da se je s svojimi simpatijami obračala zdaj na to, potem na ono stran. Podpirala je izmenoma Francijo, Italijo in Nemčijo. Nikoli ne bo pozabljeno, da je našel italijanski fašizem prav v Angliji v prvih letih vso podporo in da se je tudi nemški nacionalni socializem često zatekal v London. Italijo je potrebovala Anglija ze ravnotežje na Sredozemlju, Nemčijo pa za jez proti ruskemu boljševizmu. Ko je Nemčija lani priključila Avstrijo, Angliji sicer način priključitve ni ugajal, vendar je ostala blagohotno ob strani. Ko je prišla sudetska kriza, se je malo vznemirjala, a je le šla v Monakovo. Ko pa je prišla zasedba češke, je struna harmonije evropskega ravnotežja počila. Tedaj se je Velika Britanija dokončno odločila za afront. Vse, kar je pozneje sledilo in kar bo še sledilo, bo le logičen nasledek odločitve, ki je bila sklenjena že v trenutku, ko je Hitler stopil na sta-roslavne Hradčane v Pragi. Velika Britanija, ki je slavila Monakovo še kot zmago »miru«, razbitja ČSR, zasedbe češke, osamosvojitve Slovaške, uničenja Karpatske Ukrajine, priključitve Klajpede in okupacije Albanije ni več priznala ne de facto ne de iure.
V razmeroma kratkem času in v dramatičnem razvoju diplomatske aktivnosti je bila poglobljena angleška zveza s Francijo do take popolnosti, kakor je zgodovina doslej še ni poznala; sklenjena je bila nova zveza s Poljsko; zagarantirana je bila nedotakljivost Holandije, Belgije in Švice in bo te dni še Romunije, Grčije, Turčije ter drugih držav. Kot rezerva stoji na vzhodu prostrana sovjetska Rusija, na zahodu mogočna Amerika. To predstavlja nad eno milijardo ljudi, skoraj polovico vsega človeštva na zemlji, in večino površine vseh petih kontinentov. To ogromno fronto je organizirala Velika Britanija z enim samim obratom svoje zunanje politike, ko je porušila mostove sporazumevanja in se odločila za razdelitev sveta na dva tabora. Sedaj sc le še mrzlično dela za dokončno izgraditev te fronte in njeno organizacijo. Tia fronta predstavlja neizčrpen vrr človeških sil, surovin,, boga-
TIRANA, 13. aprila. Včeraj ob 16. uri se Je v zasedeni in skrbno zastraženi Tirani zbral na zahtevo okupacijske oblasti in novega albanskega vladnega upravnega odbora veliki svet poglavarjev albanskih plemen, ki je sprejel sklep: 1. da je dosedanji režim v Albaniji propadel; 2. da se sestavi nova vlada; 3. da se ustvari najtesnejše politično, vojaško in kulturno sodelovanje Albanije z Italijo; 4. da se v ta namen v obliki personalne zveze po-nudi albanska kraljevska krona kralju Italije in cesarju Abesinije Viktorju Emanuelu III. ter vsem njegovim legalnim naslednikom. Sklep je bil seveda soglasno
PARIZ, 13. aprila. Iz današnjega jutranjega pariškega tiska veje zavest odločnosti in moči, ki najbolj prihaja do izraza v »Ere Nouvelle«, ki opozarja Chamberlaina, naj bo danes popoldne odločen, kajti za seboj ima celokupno javno mne-r nje Anglije, tembolj še, ker se rišejo na obzorju silhuete angleških in francoskih križark. Ostali tisk, ki se zaveda strateške pripravljenosti Francije in Anglije, izraža še zadnje upanje, da bo slabotna, a na-
stva in zlata, ki lahko vzdrži leta in leta tudi v najslabšem primeru.
In tako stojimo zopet tam, kjer smo stali pred 25 leti. Ali naj se igra ponovi? .Mostovi so porušeni. Ali pomeni to, da jih ni več mogoče obnoviti brez signala bojnih trobent? Nočemo verjeti, da je obnovitev absolutno nemogoča. Moramo pa
sprejet. Ta sklep je nato sporočilo posebno odposlanstvo italijanskemu ministru grofu Cianu, ki je prispel že dopoldne z letalom v Tirano in čakal nanj v italijanskem poslaništvu. S sestavo nove vlade je bil nato poverjen Sef Verlazi. Sef Verlazi je sestavil že včeraj vlado, ki šteje 7 ministrov. V Rimu je bila v zvezi s tem sklicana za danes seja velikega fašističnega sveta in seja ministrskega sveta, za jutri pa seja korporacijske zbornice in senata. S tem je Albanija definitivno vključena v italijanski imperij in zasedba torej ni le začasna, kakor se je prej zatrjevalo.
raščajoča svetloba, ki se odraža od črnega neba, v kratkem svetlejša od žarečih bliskov, ki trenutno sikajo po nebu. Tako svetlo točko vidi »Le Petit Journal« v nedavni Rooseveltovi izjavi o povezanosti USA z ostalima dvema demokracijama, ki je našla prvi izraz v najnovejšem naročilu privatni industriji v višini 32 milijonov dolarjev za izdelavo municije. Zasebni industriji se namreč dajejo taka naročila sicer le, ako je vojna že izbruhnila.
računati s tem, da je mogoča samo ob nekih postavkah, ki so težke, izredno težke in ne zahtevajo nič manj in nič več, kakor obrat za prav tako 180 stopinj tudi na drugi fronti. Ali pa je tak obrat sedaj sploh še mogoč? Verujmo do zadnjega!	-r.
Za srečnejšo bodočnost človeštva
LONDON, 13. aprila. VVinston Churchill je imel včeraj senzacionalen govor, v katerem je naglasil ustvaritev še močnejšega bloka kakor je bila Zveza narodov, ki bo omogočil našim otrokom svetlejšo bodočnost, ki je nismo učakali mi. Jedro tega novega bloka miru bosta tvorili Anglija in USA, sploh vse angleško govoreče dežele.
Francosko svarilo Francu
PARIZ, 13. aprila. Francoska vlada je z ozirom na sporočilo pravkar došlega francoskega veleposlanika v Burgosu, maršala Petaina, sporočila španski vladi, da bi smatrala destvo, da bi italijanske čete še po 15. maju ostale v Španiji, za neprijateljski akt.
PARIZ, 13. aprila. Novi španski poslanik Lequarica v Parizu je izjavil, da bodo italijanske čete zapustile Španijo, čim se vrnejo v tujino odpeljane zlate zaloge in umetnine.
BAYONNE, 13. aprila. Zadnje čase se zbira pri Irunu na španskih tleh veliko število čet.
PARIZ, 13. apri-la. Kakor pekoča jo, se bo maršal Petain zaradi neuspeha svoje misjje v Španiji, odpovedal veleposlaniški službi. Na njegovo mesto bo baje prišel biviš mornariški minister Pietri.
Debata o nevtralnostnem zakonu
WASHINGTON, 13. aprila. Včeraj se je nadaljevala debata v senatnem odboru za zunanjepolitične zadeve o ukinitvi zakona o nevtralnosti. Pobijal ga je senator Stenwick, češ, ta zakon je bil mišljen za priliko, ko bi bila vojna neizbežna. če pa USA opozorijo diktatorje, da bodo stavile napadenim vso svojo ogromno finančno in gospodarsko moč na razpolago in zaprle Panamski prekop za ladje napadalcev, potem ni dvoma, da se bodo diktatorji premislili, začeti vojno.
POGAJANJA V BEOGRADU.
BEOGRAD, 13. aprila. Knez namestnik Pavle je včeraj sprejel v avdienco namestnika voditelja Hrvatov ing. Košutiča, katerega je kasneje sprejel tudi ministrski predsednik Cvetkovič. Zatem je Ko-šutič konferiral z UO.
KRALJ KAROL OBIŠČE BEOGRAD.
BUKAREŠTA, 13. aprila. Romunski kralj Karol bo v kratkem obiskal Beograd.
GRŠKA ZAHVALA ITALIJI
RIM, 13. aprila. V italijansko zunanje ministrstvo je prispela zahvalna brzojavka grškega ministrskega predsednika Me-taxe za Mussolinijeve besede o nedotakljivosti grških mej.
DEMANTI O PISMIH. LONDON, 13. aprila. Zunanje ministrstvo je ponovno demantiralo govorice o Mussolinijevem pismu Chamberlainu in obratno. Vendar se takšne vesti vztrajno širijo dalje.
ALŽIRCI ZA ALBANCE
ALŽIR, 13. aprila. Alžirski muslimani so včeraj ponovno manifestirali za albanski narod in sprejeli številne resolucije z izrazi simpatij.
CIRENAJKA, 13. aprila. V odgovor na zasedbo Albanije se Širijo v južni Libiji upori arabskega prebivalstva.
PALESTINSKA KONFERECA
KAIRO, 13. aprila. Sinoči so dospela pogajanja glede Palestine tako daleč, da so se delegati sestali h konferenci in znova proučili načrt o ureditvi dežele.
PRED NOVO. BELGIJSKO VLADO.
BRUSELJ, 13. aprila. Po razgovoru z voditelji katolikov, liberalcev in socialistov je kralj poveril bivšega ministrskega predsednika Pierlota s sestavo nove vlade. Pierlot je obljubil, da bo do sobote zvečer sestavil vlado iz zastopnikov vseh treh političnih strank.
GOEBBELS V CARIGRADU
CARIGRAD, 13. aprila. Semkaj je prispel nemški propagandnii minister Goeb-bels in po kratkem postanku odletel dalje.
Borza. Curih, 13. aprila. Devize! Beograd 10, London 20.87^, Pariz 11.81, New York 446, Berlin 178.80, Milan 23.46, Budimpešta 87, Sofija 5.40, Bukarešta 3.30.
Vremenska napoved: Menjajoče se oblačno, toplo, mestoma morda krajevne nevihte.
Glasovi pariškega tiska
IZ VSEH USTOV VEJE ZAVEST ODLOČNOSTI IN MOČI. — VESELJE ZARADI SODELOVANJA AMERIKE.
Uspehi kitajske ofenzive
KITAJSKE ČETE NAPREDUJEJO NA VSEII BOJIŠČIH. HANKOV IN KANTON RESNO OGROŽENA. ZAPRAVLJENI SO ŽE SKORAJ VSI LANSKI JAPONSKI USPEHI.
HONGKONG, 13. aprila. Ofenziva, ki so jo pričeli Kitajci istočasno skoraj na vseh frontah, povzroča Japoncem vedno več preglavic. Zdi se, da na tako kitajsko aktivnost niso bili pripravljeni. 2e prvi dnevi kitajske ofenzive na osrednjem bojišču so oropali Japonce skoraj vseh uspehov, ki so jih s tolikim naporom dosegli lani. Kitajci stoje tu znova pred Hankovom, ki je že obkoljen od treh strani. Napredovanje Kitajcev na desnem bregu Rumene reke za enkrat še ne ograža japonske zveze, ako se pa Kitajcem
GORING SE JE VRNIL V RIM
RIM, 13. aprila. Na čast feldmaršalu Goringu je priredil včeraj maršal Balbo veliko vojaško parado libijskih čet. V Bal-, bovem spremstvu si je nemški gost ogledal vse kolonizacijske naprave v Libiji. Popoldne se je GOring v Tripolisu vkrcal na nemško motorno ladjo in odplul v Rim, kjer bo imel važne razgovore z odločujočimi činitelji.
ANGLEŠKA DOBAVA LETAL GRČIJI LONDON, 13. aprila. Z odločujočega mesta zanikajo vesti, da bi Anglija dobavila Grčiji 300 vojnih letal pod pogojem, da Grčija dovoli angleškim ladjam prost vstop v njena pristanišča. Takšno dovoljenje ni moglo biti izdano, ker že itak obstaja od časa sankej. Kar tiče letal, je pa to stvar medsebojnega dogovora dveh suverenih držav.
ANGLEŠKA POGAJANJA Z IRAKOM. BAGDAD, 13. aprila. Vzporedno z novo palestinsko konferenco v Kahiri so se v istem smislu sinoči pričela pogajanja med Anglijo in Irakom v Bagdadu. Arabski listi so polni zaupanja v uspeh konference ob popolni spremembi mišljenja Arabcev paradi albanskih dogodlkov.
KANADA PROTI ROVARJEM OTTAWA, 13. aprila. Kanadski parlament je včeraj v prvem čitanju sprejel novi kazenski zakonik, ki vsebuje stroga določila proti podtalnemu rovarjenju tujih držav.
Kampanja nemškega tiska
BERLIN, 13. aprila. Nemški tisk ostro odgovarja zatrdilom londonskega lista tNews Chronicle«, da namerava Nemčija napasti Nizozemsko. Pisanje tega lista je vznemirilo Holandce, da so izdali ukrepe za obrambo domovine. »Deutsche Allge-meine Zeitung« vidi v takšnem pisanju dokaz, kako skuša Anglija na vse načine obkrožito Nemčijo. »Berliner Bčrsenzei-tung« pravi, da se je ves angleški tisk vdinjal Chamberlainov! politiki in nesramno laže dalje. »News Chronicle« je v tem pogledu dosegla rekord laži. Če si londonski list ne upa izdati, odkod ima takšne vesti, naj ve, da je pred vsem svetom razgaljen kot nesramen lažnik.
Poloia! med Poljsko in Nemčijo
BERLIN, 13. aprila. Nemški tisk je prenehal včeraj z napadi na Poljsko. Govorilo se je, da se bodo začela nova poga-, janja s Poljsko na Hitlerjev rojstni dan, | ctanes je pa pričel novo, še srditejšo proti-poljsko kampanjo.
VARŠAVA, 13. aprila. Včeraj je Beck sprejel angleškega, japonskega in ruskega veleposlanika. Danes prispe v Varšavo nemški veleposlanik, poljski veleposlanik Lipski se je pa vrnil v Berlin.
VARŠAVA, 13. aprila. Uradno zanikajo, da bi bil poljski poslanik v Berlinu prinesel seboj kake pogoje.
posreči napad, ki je v teku severno-vzhodno, se bodo morali Japonci nemudoma umakniti iz Hankova in se
vrniti vsaj na izhodišče svoje lanske velike ofenzive. Pa tudi položaj Kantona ni vreden zavidanja. Kitajski obroč okoli njega se vedno bolj oži. Edina sila, ki Japonce še drži na tem bojišču, je bojna mornarica, proti kateri so Kitajci brez moči. Enaka poročila prihajajo s postranskih bojišč, kjer so Kitajci povsod prisilili Japonce k umiku.
Domači zapiski	Novice
Politična živahnost v Beogradu
Inž. Avgust Košutič, podpredsednik HSS, je včeraj dopoldne posetil ministrskega predsednika Cvetkoviča. V teku dneva je imel dva sestanka z veljaki združene opozicije. V Beograd je dospel tudi dr. Hinko Križman in se udeležil skupne popoldanske zaključne konference v stanovanju dr. Ninčioa pod vodstvom inž. Košutiča. V spremstvu dr. Ko-stiča, dr. Gjermanoviča, dr. Križmana in prof. Seleniča se je inž. Košutič podal zvečer v Pančevo, kjer so se razgovori nadaljevali. Z nočnim brzovlakom se je Košutič odpeljal v Zagreb, od tod pa v Kupinec, da poroča dr. Mačku o poteku pogajanj v Beogradu, ki jim politični krogi pripisujejo, z ozirom na najnovejše dogodke v Evropi, še poseben zgodovinski pomen.
Dr. Ribar {e nezadovoljen
Znani demokratski politik, bivši predsednik parlamenta dr. Ribar je objavil v »Socialnem vestniku« pismo, v katerem se med drugim pritožuje, da ni bil po zvan na važne sestanke opozicije v mi-nilih dneh, čeprav so se jih udeležili tisti, ki so zapustili stranko že prve dni po 6. januarju 1929. »Vodstvo reorganizira stranko v protislovju s statuti, določa samovoljno delegate, namesto da jih zbirajo strankine organizacije. Oporekam veljavnost vsem zaključkom, sprejetim na teh sestankih, in ugotavljam, da sem še član stranke, da me nihče ni izključil in da sem še vedno predsednik organizacije Demokratske stranke v 8. okrožju Beograda.«
Junaiko srce in tehnična oprema
V resnih časih pomeni v obrambi domovine mnogo dobro organizirana domača industrija. Brez dvoma je boije imeti junaško srce brez odgovarjajoče tehnične opreme kakor najpopolnejšo vojno opTemo brez junaških src. Toda še bolje bi bilo, če bi poleg hrabre armade imeli močno domačo težko industrijo za čim popolnejšo tehnično opremo narodne obrambe, piše »Metalurgija«.
Balkan in sredozemski spor
ItaBja je razvila na vzhodni obali Jadrana obsežne vojaške ukrepe, hoteč sl tako utrditi položaj v primeru, ko bo postavila svoje zahteve v Sredozemlju in imela na Balkanu hrbet zavarovan. Za bodoče ollje v Afriki proti Franclji je italijanska politika na Balkanu dosegla prijateljstvo z Jugoslavijo, piše pariški »Temps«. Zdaj se hoče utrditi še v ostalem deta polotoka, od koder bi v primeru vojne lahko dobivala tudi živež m surovine.
Evropa se trajno slovaniiira
Kljub vsemu naprezanju rasnih politi-kov, pa trajnemu spreminjanju evropskih mej ostaja nepobitno dejstvo, da je glavna življenjska sila človekovega obstoja na zemlji izražena v njegovi biološki tvornosti, plodnosti. Nemški geopolitiki prinašajo statistične podatke in trajno svare državnike z zaključki, da postaja Evropa slovanska. Razmerje treh glavnih evropskih ras v milijonih:
1.1800	1.1910	1.1926
Romani	. * >	63	108	119
Germani	• * .	59	152	145
Slovani	...	65	! B7	203
Odstotek prirastka je pri romanskih narodih od 1. 1800 do 1926 padel od 33.7 na 25.5. pri germanskih narodih od 31.6 na 31, pri slovanskih narodih je pa narasel od 34.7 na 43.5!_L. 1960. bodo šteli Slo vani v Evropi že 303 milijone ljudi ali 50.8''» vsega prebivalstva! Na vsakih 1000 žen od 15. do 45. leta je odpadlo 1.
1927 v Nemčiji 65.1 enoletne dece, v Angliji 65.8. Franciji 73.6, Italiji 100.3. Španiji 107.5. bivši ČSR 100-4. Poljski 115.6.
Jugoslaviji 132. Bolgariji 136 dece. Se zgovornejši je primer živorojene dece 1-
Priprave za Celjski kulturni teden
Priprave za letošnji Celjski kulturni teden so v polnem teku in razmahu. Mladinski zbor Glasbene matice, pod vodstvom skladatelja g. Preglja Cirila se vestno pripravlja na svoj nastop. Na tem večeru nastopi tudi ga. Marjanca K al a-nova s sopranskimi samospevi iz mladinske glasbene literature s spremljeva-njem klavirja, kar bo oskrbela pianistinja ga. prof. Mirca Sancinov a. Brez dvoma je, da bo ta večer nudil prav lep užitek, saj nismo še imeli v Celju koncertnega večera mladinskega zbora.
Na literarnem večeru so obljubili sodelovati pisatelji mariborskega Umetniškega kluba: Radivoj Rehar, Božo Vodušek, Ivan Potrč, Anton Ingolič in Miško Kranjec.
Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane, ki je pred skoro 10. leti koncertiral v Celju in je medtem obiskal tudi inozemstvo, nam bo zapel najlepše pesmi skladateljev iz celjskega in mariborskega okrožja: bratov Ipavcev, dr. Schwaba, Oskarja Deva, Vasilija Mirka, in drugih naših komponistov, med temi tudi celjskih skladateljev.
Likovna razstava prof. Alberta Sirka bo pokazala njegov opus iz dveh zadnjih let; poleg odličnih Sirkovih akvarelov bomo imeli na razstavi priliko spoznati Sirka tudi kot enako odličnega portretista in celo kot karikaturista. Da ne bodo izostala velika platna, na katerih nam bo
»stari mornar« — kakor ga imenuje v n$ki kritiki konservator dr. Mesesnel — prikazal svoje'najljubše motive — morje, je seveda jasno, saj brez morja so Sirkove slike kot riba brez vode.
Kakor lansko leto, tako se bo tudi letos obdržal način blokov za vse prireditve, ker je namen prirediteljev, da naj kulturni teden tvori vedno celoto tako po vsebini kakor po publiki. Bloki so razdeljeni na tri vrste in sicer: din 40.—, din 30.— in din 20.— na podlagi katerega ima lastnik pravico do vseh prireditev v okrilju Tedna in stalen vstop na razstavo. Cena za tri večere, med njimi dva koncerta, je brez dvoma zelo nizka, in pričakovati je zato, da bodo vse vstopnice v najkrajšem času oddane. Kakor je bilo že javljeno se bodo vršile vse prireditve v okviru likovne razstave, ki bo v mali dvorani Celjskega doma. Interesente in vso javnost opozarjamo na to, da sl takoj oskrbi abonma. Vstopnice v predprodaji v knjigarni ge. A. Goričarjeve.
Tudi za letošnje prireditve izide lična brošura, ki bo vsebovala razporede vseh prireditev, vsa besedila obeh glasbenih večerov, a poleg tega še nekaj pomembnih člankov o mladinski glasbi, o slikarju Sirku (s slikami), o pisateljih iz bivše štajerske in dr. S temi članki bo ohranila brošurica svojo vrednost in pomen tudi po sami prireditvi.
Mednarodna železniika konferenca v Splitu
V Split« je začela zasedata v sejni dvorani trgovske in industrijske zbornice mednarodna železniška konferenca, pri kateri sodeluje več evropskih držav. V Split so že prišli na konferenco delegati iz Švice, Belgije, Italije, Nemčije, Bolgarije, Madžarske in Češke. Konferenco bo otvoril ravnatelj zagrebškega železničarskega združenja Terček.
Milijonska poneverba na okrajnem sodišču v Murski Soboti
Sodnik murskosoboškega okrožnega sodišča dr. Planinšek, ki vodi preiskavo proti višjemu sodnemu oiicialu okrajnega sodišča v Murska Soboti, je ugotovil, da je oficial Stefan Friderik poneverjal preko deset let denar ter poneveril vsega nad miKjon dinarjev.
VELIKONOČNI POŽAR
Na veliki petek dopoldne je iz doslej neznanega vzroka izbruhnil požar pri po sestniku Alojzu Gomboc v Dornau pri Radkersburgu v Ostmarki ter uničil do «al stanovanjsko ki gospodarsko poslop-je. Na pomoč so pohiteH tudi gomjerad-gonski gasilci, ki so se tokrat izkazali izredno požrtvovalno. Alojz Oomboc, ki ie po rodu Slovenec, trpi nad 30.000 din škode, ker mu ie požar uniči! razen poslopij tudi precej gospodarskega orodja in živil.
POMANJKANJE DELOVNE SILE
Iz Novega Sada poročajo, da so v vinorodnih okrajih okoli Vršca poskočile cene moških delovnih moči na 80 din dnevno, cene ženskih moči pa na 48 din dnevno. Težko verjetno je, če bodo mogli vinogradniki tako visoke plače vzdržati. Zaslužek se je dvignil zaradi zapo-slenia delavstva pri poljedelskih delih.
1930. izražen v odstotkih prebivalstva
Nemčija Anglija Francija Italija Španija
Slovanske dežele z Romunijo se množe silno naglo, severnozapadna germanska Evropa zelo počasi ali celo nič. Od tod tolikšna nervoznost pred svežo silo vzhodnih narodov, katerih bodočnost’jc že po zakonih narave zagotovljena.
16.0	Jugoslavija	30.0
16.2	Bolgarija	30.1
17.4	Poljska	30.3
26.0	Romunija	34.6
29.0	Rusija	44.2
o. Nesreča pri plezanju po skalovju. Pri
plezanju po skalovju v bližini Kokre pri Jezerskem je padla na glavo prvošolca Marjana Kovačiča skala in mu prizadejala nevarno rano.
o. Požar pri Slovenski Bistrici. Te dni sta pogoreli gospodarski poslopji posestnice Marije Polegeg iz Sentovca pri Slovenski Bistrici in posestnika Ludvika Lesnika, Ker se je sumilo, da je bil ogenj podtaknjen, so orožniki aretirali nekega moškega, ki pa krivdo zanikuje.
i. Ljutomer, Sokolsko društvo uprizori v proslavo 20-letnlce smrti Ivana Cankarja v soboto, 15. t. m., ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 16. aprila, ob 4. uri popoldne Cankarjevo dramo »Lapa Vida«. Pred predstavo predavanje o Cankarju.
o. Z lestve ie padel in si poškodoval levo ramo 22-Ietni delavec Franc Resnik iz Radizela pri Slivnici. Zdiravi se v bolnišnici.
o. Cirkularka je odrezala prste delavcu Štefanu Cvaihteju iz Viltuša.
o. Pretep. Na velikonočno nedel jo okoli 10. ure zvečer so neki Hrvati, ki prodajajo preproge, napadli v gostilni Kavčič na Spodnji Polskavi Pučnika Ivana in ga stoli pošteno premlatili. Pučnik je zadevo prijavil žandarmeriji, ki je uvedla preiskavo.
o. Z voza je padel in si zlomil nogo triletni posestnikov sinček Roman Ramuh iz Koritna pri Oplotnici. Poškodba je bila tajko resna, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
o. Napad s kamnom. Ko se je na Veliki ponedeljek vračal proti domu 25-letai -poljski delavec Franc Rizman iz Sv. Martina pri Dupleku, mu je doslej še neznani storilec zagnal kamen v glavo in ga nevarno poškodoval.
o. Z vilami In kamenjem sta ga obdelala. V mariborsko bolnišnico se je moral zateči 26-letai dninar Janez Kaloh iz Grušove pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Na velikonočni ponedeljek sta ga znenada, da sann ne ve zakaj, napadla na cesti neki Žnidarič m Gradišnik ter ga z vilami in kamenjem obdelala po glavi.
o. Raziskovanja na Otočah pri Kamni gorici. V okolici Otoč pri Kamni gorici izkopljejo ljudje iz zemlje vsako leto razne stare predmete, posode, lonce itd., kar spominja na stare Japode in Rimljane Kakor smo izvedeli, bo letos kopal na Otočah znani arheolog dr. Valter Šmid iz Gradca.
o. Trije vlomi v eni noči v Šoštanja. Iz Šoštanja nam poročajo o drznih podvigih dobro organizirane vlomilske tolpe, ki že dalje časa straši v tamkajšnji okolici. V eni sami noči so vlomilci oplenil neko tamkajšnjo branjarijo, trafiko in slaščičarno. Škode je nad 8000 dinarjev.
Ceffe
c. Umrli sta v mestnem zavetišču 78-letna Barbara Kurinčič in Marija Ora-žem v Čretu 62.
c. Poslednji pregled motornih vozi) bo 18. t. ra. pred mestno garažo in sioer mesto in celjski, šmarski, laški, brežiški, krški, konjiški in gornjegrajsfld okraj.
c. Zanimiva nogometna tekma bo v nedeljo. V izločilni finalni tekmi se bosta poskusila Čakovski SK in SK Celje.
c. Iz bolnišnice. Srabočan Ano. tkalko pri Elki, je podrl kolesar, da si je zlomila roko. Turku Ivanu iz Trnave pri Gomil-skem je neki hlapec s kamnom zlomil rOko. U-letnega Franca Mikšeta ie pri gašenju požara osmodil ogenj po obrazu in rokah. Cvetko Crepinšek je na poti na Stari grad padel in si zlomil nogo. Čevljarskega pomočnika Frid. Zidanška
ASPIRIN
B L E
zavitku od celofana
pri prehladu, reumi, hripi in groznici.
Oglas rffg. pod S. br. 5839 1. III. 1P39.
Zadobrove je ustrelil v levo dlan delavec Ciril Stepinšek. Izpovedi prič in osumljencev se tako križajo, da orožniki še niso mogli ugotoviti, kdo je napadalec i« kdo napadejiec.
c. V Bukovžlak, Hudinjo, Čret in Teharje dostavljamo »Večernik« na dom!
c. »Kaj ie resnica? Pirandellovo dramo s tem naslovom pride pokazat jutri zvečer v Celje ljubljanska drama.
Piul
p. Poslovilni večer je priredilo Sokolsko društvo bratu Bervaldidu Josipu, orož. kap. I. ki. v Ptuju v oiicirski čitalnici. Včeraj je zapustil Ptuj in odpotoval na svoje novo službeno mesto v Ben-kovac v primorski banovini. V Ptuj pa pride g. Pangerc Emil, orož. kap. I. ki. a Kranja.
p. Uradni dan Zbornice za trgovino* Obrt -in industrijo bo za Ptuj, oteolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dot Lendavo v četrtek, 20. aprila, v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj.
p. 120 Nemcev iz Miinchena je obisjkah* Ptuj ob velikonočnih praznilciii. Prispeli so na treh avtobusih. Med drugim so s? ogiedali tudi Haloze.
p. Poročila se je gdč. Pirich Silva, hčerka ptujskega tovarnarja, z nekimi inženirjem iz Westfalskega. Poroka je b*» včeraj v protestantski cerkvi p. S kalijevim kloratom so 9e občutim poškodovali ob velikonočnem streljanju 12-letni Borobek Jožef iz Dražene pri Hajdini. Odneslo mn je kos pete. 20-let-ne-mu Žveglu Cirilu iz Bresnice pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji je razmesari« desno roko. 16-4etnemu Sužniku Štefanu iz Vurberka -prav tako desno robo in 13-letnemu Kozenburgerju iz Skorbe pri Slovenji vasi ter 11-letnemu Černivcu Stanko iz Prvene pri Sv. Marku obema levo roko.
p. Po naključju ga je ustreill v desno nogo. Grabrovec Ivan, kočarski sin it Brezove gore pri Cvetlinu je prenočil prt svojem sosedu bratrancu Vekoslavu Grabrovcu, ki je živel v neprestanih prepirih s svojo ženo. Tokrat se je Vekoslav pripravljaj, da ženo ustreli iz stare puške. Ko pa mu je Ivan hotel puško fa* trgati, se je sprožila in Ivanu raztrgal* nogo.
u. Dalmatinsko otočje bodo eiektriHcr raH. V Jelši na Hvaru je bila te dni kon* ferenac za elektrifikacijo mest in krajev na otokih Hvaru in Braču.
»Ne joči več, ljubček, saj je vendar Konec in izdajalec je mrtev!«
»Že... toda jutri začne zopet od Sflue-
Pozor
Jutri bo ž
Dne 14. t. m. se prične novo kolo drž. razredne loterije. Veliki in majhni dobitki v skupni vrednosti din 65,000.000! Malveill možni dobitek din 3.200.0001 - V naši hiši sreče in glavni kolekturi bančni poslovalnici BEZJAK. Maribor. Gosposka ulica 25. Telefon 20-97.
so nove srečke še na razpolago — Vsak je svoje sreče kovač! — Odločite se pravočasno!
Maribor
Čemu mestni občini premogovnik?
Mestna pod]et]a mariborska naj bi prevzela od Mestne hranilnice premogovnik Peklenico
Kakor smo že poročali, je Mestna hranilnica mariborska pred par meseci na javni dražbi kupila premogovnik Peklenico v Medmurju za razmeroma nizko ceno. Hranilnica je bila glavni upnik premogovnika, ki je zašel v plačilne težave, in je na ta način krila svoje terjatve. Ta komunalni denarni zavod ni napravil slabe kupčije, kakor zatrjujejo v gospodarskih krogih, ker je premogovnik dobro založen s premogom, vanj pa je treba investirati še zelo velike vsote, da bi bil obrat bolj rentabilen.
Na zemljiščih, ki spadajo k premogovniku pa so že svojčas našli precejšnja ležišča nafte, ki brez dvoma spada k oni veliki žili kamenega olja, ki se z južne Madžarske pod Dravo vleče proti jugu na naši strani več desetin kilometrov daleč. Splošno mnenje je, da ima to ozemlje še veliko bodočnost in da utegne biti središče severovzhodnega petrolejskega ozemlja Jugoslavije. Investirati so treba velike zneske, da bo nafta, ki leži globoko v zemlji Prekmurja, Medmurja in Murskega polja, nosila one sadove, ki jih gospodarstveniki pričakujejo.
Mestna hranilnica si rtienda še ni povsem na jasnem, kaj naj počne s premogovnikom in z razsežnimi zemljišči. V normalnih časih ne bi bilo težav, napraviti iz Peklenice, dobičkanosno podjetje. Naslanjajoč se na denarni trg, hranilnici gotovo ne bi bilo težko, s pomočjo tujega in lastnega kapitala ustvariti vzhodno od Maribora veliko Industrijo, ki bi dajala tisočim delovnega ljudstva dober zaslu-
žek, državi pa bi storila veliko uslugo, ker bi zmanjšala uvoz tako potrebnega petroleja. Sedaj pa, ko so vsi denarni zavodi več ali manj še vedno v krizi in ni dovolj denarja niti za kreditiranje po-trebnejših gospodarskih podjetij, ni mogoče misliti, da bi se Peklenica razširila v večje podjetje z modernim obratovanjem. Hranilnica bo najbrže prisiljena dati svojo novo pridobitev v najem.
Zadnje čase razmišljujejo na magistratu, ali ne bi kazalo, da Mestna podjetja na en ali drugi način prevzamejo od Mestne hranilnice premogovnik Peklenico z zemljišči vred in na ta način razbremene komunalni denarni zavod za več milijonov dinarjev, ki naj bi povečali njegovo likvidnost. Kako daleč je proučevanje tega vprašanja že dozorelo, nam ni znano, dejstvo pa je, da je še vedno aktualno in da se iščejo vse mogoče rešitve tega problema.
Mestna občina je pred par leti vsa svoja podjetja strnila v samostojno juridično osebo z lastnim premoženjem in lastnim statutom. Mestna podjetja sicer še ne kažejo vseh onih uspehov, ki jih je občina od njih pričakovala, vendar se je institucija precej dobro obnesla. V glavnem je uspeh poleg smotrnejšega vodstva pripisati homogenosti poedlnlh podjetij, ki vsa odgovarjajo potrebam modernega mesta in do gotove meje tudi regulirajo cene na trgu. Uspeh poslovanja pa bi takoj postal problematičen, čim bi Mestnim podjetjem pridružila panoga, ki ni z življenjem mestnega prebivalstva v
nikaki direktni zvezi in ki bi torej bila nekako tuje telo v sklopu poedlnlh podjetij mestne občine. Premogovnik gotovo ni bistvena potreba mestnega prebivalstva, tudi ne bi občina z njim regulirala cen na premogovnem trgu, ker na tržišče občina s Peklenico nikakor ne bi imela zadostnega vpliva. Premogovnik ne bi bil nič drugega kot navadno podjetje več ali manj špekulativnega značaja. Razlika bi edino bila v tem, da lastnik premogovnika ne bi bil zasebnik, ampak javnopravno telo.
V javnosti, v kolikor je o tem načrtu informirana, se ideja odklanja, da bi mestna občina kupila od Mestne hranilnice premogovnik Peklenico. Nihče nima ničesar proti temu, da si občina zagotovi poleg sedanjih še druge stalne vire brez slehernega rizika. Čim več dohodkov ima občina, tem laže bo kos svoji nalogi in tem manj ji bo treba pobirati davščin od meščanov. Premogovnik je pa podjetje, ki zahteva na eni strai ogromne investicije, na drugi strani pa so tudi dohodki problematični in se kaj lahko spremene v izgubo. Znano je tudi, da je javna uprava povsod okorna in dražja kot vodstvo zasebnih podjetij, čujejo se glasovi, naj se občina nikar ne spušča v take posle, ki ne spadajo v njen delokrog. Mestna podjetja so preobremenjena z drug. posli, ki zahtevajo koncentracijo vseh sil, da se doseže racionalizacija poedinih panog. Premog vsekakor ne spada v področje Mestnih podjetij, zlasti ker za našo plinarno ne prihaja v poštev.
Humoristični večer dr. Travnerja in Podkrajška
FILOZOFIJA O SLAVNEM MARIBORSKEM PRAHU IN ŠE KAJ
Sinoči sta priredila humoristični večer in skoro dve uri zabavala občinstvo v dvorani Delavske zbornice dr. V. Travner in urednik »Totega lista« Božo Podkrajšek. Dr. Travner je zbudil mnogo smeha zlasti s svojim filozofiranjem o vsestranski koristnosti slavnega mariborskega prahu. Prepričevalno je utemeljeval in dokazoval velik pomen cestnega prahu za versko čustvovanje, poletno modo. ljudsko prehrano, narodno zdravje in obrambo pred napadi iz zraka. Svoje du-
hovito kramljanje je zaključil s trditvijo, da je naziv »jugoslovanski Meran« za Maribor popolnoma zgrešen, kajti spričo obilnega prahu zasluži kvečjemu naslov »jugoslovanska Pra-ha«! — Oba humorista sta potem nasula še kopico šal in smešnic, političnih in nepolitičnih, od Katerih pa so imele marsikatere odlično satirično jedro. Poslušalci, ki so se izvrstno zabavali, so pripovedovalca neprestano nagrajevali z veselimi aplavzi.
sko cesto blizu Šabedra. Po tem načrtu bi morali Šabedrovo hišo podreti. Ta prvotni načrt odgovarja. sedanjim razmeram, z njim se strinjajo tudi prizadeti posestniki, ki so odštopili za cesto potrebna zemljišča. Zato je pobreška občina te dni poslala pomisleke proti načrtu banske uprave v Ljubljano in prosila za odobritev prvotnega načrta, da bi se z gradnjo novega mostu in ceste čimprej pričelo.
Požarna nevarnost na Aleksandrovi cesti
Včeraj proti večeru so bili mariborski gasilci poklicani na Aleksandrovo cesto. Sporočeno jim je bilo,, da je v kleti trgovca Franca Huberja nastal požar. Ogenj, ki bd lahko postal usoden za okolico, je povzročil trgovski pomočnik, ki je bil poslan z osemli trsko steklenico v klet po špirit. Ker je bila v kleti tema, si je pomočnik prižgal svečo. Zaradi bližnjega
ognja pa se je vnela 25 litrska steklenka špirita, ki je bila na zunanji strani oblita s špiritom. Ker pomočnik ni mogel pogasiti ognja na steklenki, je ta eksplodirala. K sreči je bil pomočnik toliko priseben, da je takoj poklical gasilce, ki so omejili ogenj v kleti, da se ni razširil na bližnje skladišče, kjer je bila večja količina špirita.
Nočni vlom sredi Maribora
Nekaj po polnoči je policijski stražnik pri pregledovanju lokalov opazil, da je razbita šipa na izložbi trgovine s fotografskimi aparati in fotografskimi potrebščinami trgovca Vladimirja Vlašiča v Jurčičevi ulici. Na kraj vloma je tuKoj prišla komisija, ki je ugotovila, da *e ne-
znani storilec z železom razbil okno ter odnesel fotografski aparat znamke »Lei-ca« s torbico in stojalom, vreden 3600 din in fotografski aparat znamke »Agfs Isoreta«, vreden 830 din. Zraven tega ima še trgovec občutno škodo na um-Čem! izložbeni šipi.
Nov most čez Dravo
Javnost zanima, kaj je z gradnjo novega mostu čez Dravo. Zato smo zaprosili merodajne za pojasnilo.
Kakor je znano, je gradnjo novega dravskega mostu prevzela banovina. — Tehnični razdelek banske uprave je napravil načrt za novi most in za novo do-
vozno cesto. Po tem načrtu naj bi bila cesta speljana na Ptujsko cesto čez Špe-sovo selo. Seveda je to praktično nemogoče izvesti, ker je Špesovo selo že pregosto zazidano. 2e prej pa je napravil mestni gradb. urad načrt za most in dovozno c*sto, ki naj bi se spaiala s Ptui-
SPREMEMBE PRI OKROŽNEM SODIŠČU V MARIBORU
Namesto imenovanega predsednika Janka Serneca v Mursko Soboto je imenovan za predsednika civilnega prizivnega senata 3 sodnik okrožnega sodišča dr. Alojz Lešnik. — Sodnik okrožnega sodišča Avgust Habermut prevzame kon-kurzne in poravnalne zadeve. — Sodnik okrožnega sodišča dr. Mirko Kejžar pa je imenovan za referenta v obeh oivilnih prizivnih senatih.
tor in režiser ljubljanske drame g. Ciril Debevc.
m. Na koncertu II. Umetnostnega tedna
v ponedeljek, 17. aprila, bomo slišali v Mariboru prvič komorni pihalni ansambl, ki bo izvajal Pahorjev trio »Trije diver-timent-i« za flavto, oboo in fagot ter Turšičev Trio za oboo (angleški rog), klarinet in fagot. Člani komornega ansambla so: Slavko Korošec — flavta, Vaclav Laun — klarinet. Branko Flego — oboa in angleški rog in Ivan Turšič — fagot
m. Brezposelni, ki stalno bivajo v Mariboru ali vsaj od 1. jan. 1939 in so stari nad 17 let, naj se v svrho popisa zglasijo ob uradnih urah (od 8. do 12. ure) v so-cialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9, in naj prinesejo s seboj delavsko knjižico, domovnico ali kako drugo uradno listino.
m V nedeljo, 16. t m., vsi tekstilni delavci na veliki shod, ki bo ob pol 10. uri dopoldne, v Gambrinovi dvorani. Spričo težkega položaja, v katerem se nahaja tekstilno delastvo, so se vse tri strokovne organizacije odločile, sklicati javen shod in podati na njem poročilo o položaju tekstilnega delavstva. Dolžnost vsega tekstilnega delavstva je, da se tega shoda zanesljivo udeleži.
m H krvavemu dogodku v Vinarski grabi dodatno poročamo, da je preiskava dognala, da Franc Rajmund ne pride v poštev kot storilec tragičnega dejanja.
m. Kdo je utopljenec? Včeraj smo poročali, da so v dopoldanskih urah potegnili iz Drave tik nad državnim mostom truplo neznanega utopljenca. Pri natančnejši preiskavi pa so našli v utopijeuče-vem žepu listine na trne Alojzij Plohl viničar iz Trnovcev pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Vse kaže, da je srednjevelik in priletni utopljenec Alojzij Plohl sam.
ra. Z drevesa je padel 86-letm zasebnik Edvard Cerer iz Gegove ulice ter si zlomil levo roko. Poklicani so bili reševalci« ki so ga prepeljali v bolnišnico.
* Brez težav deluje Darraol. K tenrtt prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darraol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebave s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12} lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrovi cesta 33. tel. 22-13.
Posledice domačih prepirov
V Mariborsko bolnišnico so pripeljali 54-letnega preužitkarja Janeza Kronvogla iz Nadbišec pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. Zaradi družinskih razmer je prišlo med zetom in tastom do prepira. Po daljšem prerekanju je zet pograbil motiko in z njo pretepel starčka. Polomil mu je rebra in ga laže poškodoval po glavi.
Kino
* Grajski kino. Do vključno petka, 14 aprila, »Hotel Sacher«. Wili Birgel, Sy-bile Šmitz. Elfi Mayerhofer.
* Kino Esplanade. Danes zadnjič lep-Ganghoferjev film »Kralj planink«. Sledi »Na Soči 1917«.
* Kino Union. Danes zadnjič sijajni veseli film »Čuvaji Indije« s Shirley Term ple.
m. Telefonski naročniki se opozarjalo,
da zapade rok plačila naročnine 15. t. m. ob 17.30. Zamude se izterjajo z doplačilom 100 din.
m. Poročila sta se o Veliki noči gdč. Danica Brumat m g. Milan Kramberger.
m Ljudska univerza prične zopet s svojim delom v ponedeljek 17. aprila. Proslavila se bo 90 letnica smrti našega prvega pisatelja Franceta Prešerna in sicer s predavanjem prof. Slodnjaka iz Ljubljane. Najlepše njegove pesnitve, po-
Radlo
Petek, 14. aprila.
Ljubljana: 12 Plošče; 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra; 18 Zenska ura; 18.20 Plošče; 20 Arije ob spremlje-vanju harmonike; 21 Koncert del slo ven1 skih skladateljev; 22.30 Angleške plošče. — Beograd: 12 Vesele plošče; 13.10 Narodne pesmi; 15 Žrebanje loterijskih do1 bitkov; 17 Tamburaški zbor; 20 Prenos opere. — Sofija: 13.20 Lahka glasba; 17.30 Vojaški koncert; 19.30 Verdijeva opera „Rigoletto“. — Stuttgart: 19.10 Smetanova opera „Prodana nevesta". — Varšava: 20.15 Festival moderne glasbe. — Pariz PTT: 21.30 Velik simfonični koncert.
sebno sonete, bo recitiral odlični recita- 85'
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2347.20 —2385.20, Berlin 1779.12-1796.88, Bruselj 744—756, Curih 995—1005, London 207.15 210.35, New York 4408-4168, Pariz 116.92 -119.22, Trst 232.95-236.05.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna Škoda 455 bi., 6% dalm. agrarji 88 bi, 7% inv. pos. 99.50 bi, 7% stab. pos. 98.50, 7% Blair 92 bi, 8% Blair 99-100. Dcl-PAB 216—218, Osiješka sladkorna
-7 M a r i b o rti- dne -1.3. IV. 1939.
»V e č e r n Mr«
Kultura
Koncert Mladinskega zbora Rače
Na tem koncertu (3. aprila v Ljudski univerzi) se je nemara znašla večina poslušalcev v zadregi, zakaj sprejeti smo morali vso prireditev z mešanimi občutki. Z ene strani smo videli plemenito prizadevanje, z druge pa rezultate, ki nikakor nišo ustrezali vloženemu trudu. Zdi se, da razpoložljive sile zborovodje m zbora niso bile kos preveliki nalogi. Zborovodja ni znal dati svojemu zboru mnogo več od — gotovo zavidanja vredne — discipline: primanjkovalo je kulture tona, ki se da doseči pri otrocih s pravilno metodo brez prevelikega napora, pravilno razporejenega dihanja, pravilnega fraziranja in dinamične izdelanosti, vse stvari, ki so odvisne izključno od zborovodje.
Cesto neprecizno intonacijo malih pevcev si je pa razlagati v prvi vrsti s težkim vokalnim slogom predvajanih skladb. Od teh so bile najlepše in najzanimivejše Kogojeve, OsteTČeve in Adamičeve. Tom-čeve pesmi so napisane v dokaj banalnem slogu. Skladbe Vodopivca, Premrla in Dolinarja, v slogu različne, so pa dobra mladinska pevska literatura. Zanimive po zamisli in slogu so skladbe Cvetka in Pimika. Toda dočim je Cvetkova
pesem »zvenela«, smo imeli pri Pirniko-vih ves čas mučen občutek vsiljenosti (zlasti pri teh pesmih je prišla do izraza ne eksaktna intonacija). Razlaga se to lahko na trojni način: ali so skladbe napisane nepevno, ali so za ta zbor pretežke, ali zborovodja ni znal izvesti postavljene si naloge. Rekel bi, da je od vsega nekaj sorazmerno vplivalo na izvedbo. Razen tega pa gotovo tudi dejstvo, da je bil spored predolg in so bili otroci proti koncu koncerta že utrujeni.
Ves trud zborovodje in njegovih malih pevcev je nadvse hvalevreden. Zlasti naklonjenost zborovodje predvajanju v sodobnem duhu pisane mladinske literature. Toda za to bi bilo priporočljivo, da bolj previdno izbira material in z nežnejšo roko vodi zbor. »Dril« je v mladinskem petju še manj na mestu kakor v kateri koli drugi panogi. Boljše je v resnici lepo predvajanje preprostih mladinskih pesmi, kakor vsiljena, neprepri-čevalna izvedba komplidranejše literature. Še boljša je seveda najboljša izvedba najboljše glasbe, toda za to je potrebna še večja potrpežljivost in mnogo daljša pot!	L.	N.
GRUDA MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO
Izšla je tretja, marčna številka, že z velikonočno vsebino. Na uvodni strani je globoko zajeta Danevova pesem: »Cujte, vstanite!«, ki je izraz mlade borbene duše, Marija (psevdonim) pa objavlja pesem »K vstajenju«. Josip Udovič razglablja v članku »Vstani, slovenska vas!« o treh različnih svetovih, ki jih je živela in tudi preživela slovenska vas! Razni drugi članki, ki jih prispevata med drugim dr. Drago Chloupek in Dašek, dajejo reviji zelo značilno podobo. List nadaljuje Knapov roman »Pusta«, ki postaja vsebinsko zanimivejši in se odlikuje po življenjski resničnosti in stvarnosti. Glo-narjev prevod Reymontove novele »Delo« je izkristaliziran, kot le malokateri prevod, Ivan Nemec nadaljuje. opis Baranje, odnosno njenega ljudstva, razmer in običajev, v katerih živi. List prinaša še razne druge zanimivosti in poročila.
Ta številka je najlepši dokaz napredka mesečnika. Saj je v vsakem pogledu, tako v idejnem, poučnem, leposlovnem, ženskem in organizacijskem pogledu najlepši dokaz mladega kmetskega rodu, ki se zbira okoli Hsta. f Naj omenim, da prinaša »Jutro« od ' svojega kulturnega urednika obširen članek o pisatelju romana »Puste«, Josefu Knapu, ki igra dandanes v češkem literarnem življenju odlično vlogo. Ker pa je roman Pusta prvi njegov prevod v slovenščino, je dolžnost vsakega Slovenca, ki hoče spoznati moderno češko rurali-stično književnost, da čita ta roman v
»Grudi«. Poleg tega prinaša še toliko drugih zanimivosti, da je ne more nihče, ki se zanima za slovensko vas in njeno življenje, prezreti! —. Jfč.
k. Zora. Slovensko društvo »Cankar« v Sarajevu izdaja že tretje leto svojo skromno, a toplo revijo »Zoro«, ki jo urejuje Marjan Telatko. V svoji letošnji prvi številki objavljajo literarne prispevke Julka Vukova, Asta Žnidarčič, Marjan Telatko in Ivan Vuk. Razen tega je še več drobiža, društvenih vesti itd; Na tako izredno aktivnost naših raztresenih slovenskih drobcev moramo biti upravičeno ponosni!
k. Razori. V sedmi številki VII. letnika tega doraščajoči mladini namenjenega mesečnika so ■napisali pornembnejše prispevke: Jože Kranjc, Josip Brinar, Ana Požarjeva, Angelo Cerkvenik, Jože Krivec in Oskar Hudales. Zvezek izpopolnjujejo še slike in razni drobni sestavki, k. »Vse za šalo« v Ljubljani. Za Veliko noč je bila v Ljubljani premiera Gorin-šek-Jirankove operete »Vse za šalo«, ki je uspela prav tako dobro, kakor v Mariboru. Režiral je libretist Gorinšek sam.
k Hiša umetnosti v Berlinu. Po vzorcu monakovske Hiše umetnosti dobi sedaj tudi Berlin podobno stavbo, ki bo zgrajena v Hardenbergovi ulici Kdaj bo dobi Maribor vsaj svoj paviljon?
Mariborske gledališče
Četrtek, ob 20. uri: »Dijak prosjak«. Red • B.
Soort
Povratne tekme četrtinskega finala
V prvenstvenem finalu LNP-a, ki se odigrava po dvojnem pokalnem sistemu, se bodo v nedeljo vršila povratna srečanja četrtinskega finala. Na sporedu so sledeče tekme: železničar—Kranj v Mariboru, Hermes—Maribor v Ljubljani, Celje—ČSK v Gelju in Bratslvo—Amater na Jesenicah. Po prvih tekmah sodeč- jo treba pričakovati, da bo izpadel Atletik iz Celja, ki mu je na lastnem terenu uspelo re-
šiti samo remis, ravno tako je sko-ro gotova zmaga SK Železničarja nad partnerjem iz Kranja. ISSK Maribor in CŠK bosta odigrala povratni tekmi z dovolj visokim naskokom, ki jima bo pri taktično pravilni igri gotovo zasigural vstop v semifinale. Po vsej priliki bodo torej semifinalisti, ki bodo tekmovali dalje 23. in 30. aprila, Maribor, železničar, CŠK in Bratstvo.
Nedeljski spored v ligi
V nedeljo se bo odigralo 20. kolo tekem za državno prvenstvo. Ker se isto približuje koncu, bodo tekme med klubi v vrhu in na koncu tablice odločilne važnosti za končen plasma. Na sporedu so sledeča srečanja: Ljubljana—BASK (1:1), IIAŠK —Gradjanski (Z) (0 :1), BSK—Hajduk (2 :2), Jedinstvo—Slavija (S) (1 ;3), Zemun—Sla-vija (V) (3 :2), Gradjanski (S)—Jugoslavija (0:2). Tekme se bodo odigrale na igrišču prvoimenovanega kluba, v oklepajih so rezultati tekem v jesenskem delu prvenstva.
Svetovne smuško prvenstvo 1940
Norveška smučarska zveza, ki je prevzela prireditev Svetovnega smuškega prvenstva 1940, je odredila že podrobneje termine za tekmovanja, ki bodo v času od 24. februarjarja do 4. marca. Tekmovanja v alpskih disciplinah bodo v Rjukanu v v pokrajini Telemark, klasične discipline pa se bodo odigravale v Holmenkollenu.
SMUŠKE TEKME NA SAR PLANINI.
V velikonočnih praznikih so se zaključila na Šar planini smuška tekmovanja, ki so obsegala alpsko kombinacijo, tek na daljavo in štafetni tek, vse za dame in gospode. Skoro vsa prva mesta so odnesli Beograjčani, ki so bili tu najšte-vilneje zastopani. V alpski kombinaciji seniorjev je zmagal Gorenjec Davorin Zvan s 191.5 točke, ki si je osvojil prvo mesto v smuku ip drugo v slalomu.
MEDNARODNA AKADEMIJA MEČEVALCEV
V Zagrebu bo v nedeljo: velika mednarodna prireditev mečevalcev. Proti italijanski reprezentanci bodo nastopili naši zastopniki, ki jih bodo tvorili Zagrebčani ter po eden mečevalec iz Ljubljane, Subotice in Petrovgrada. •	'
NASTOPI BOKSARSKIH PROFESIONALCEV V ZAGREBU.
Boksarski manager Vinko Jakaša bo
priredil 16. L m. v Zagrebu kot uvod v velikopotezni spored tekmovanja boksarskih profesionalcev. V glavnem bo borba potekala med Beograjčani in Zagrebčani, pri čemer imajo trenutno prednost Beograjčani. Borbe bodo trajale po 10 rynd.
NUEŠSLEIN PRVI V LONDONU.
Na turnirju teniških učiteljev v Londonu je zasedel prvo mesto Nemec Hans Nusslein, ki je ostal neporažen. Slede mu Američan Lester Stoeffen, Francoz Cochet, Američan Tilden, Francoz Ramillon, Anglež Maskell, Cen J. KoŽeluli in Italijan Palmieri. V plasmaju parov je na prvem mestu par Tilden-Stoeffen, sledijo Nusslein-Maskell, Ramillon-Cochet in Palmieri-Ko-želuh.
s V drugorazrednem in junierskem
prvenstvu mariborskega okrožja so v nedeljo na sporedu prvenstvene tekme Drava—Ptuj, Lendava—Gradianski in Rapid —Maribor (jun.). Vse tekme se odigrajo na igrišču prvo imenovanega kluba.
s Za udeležence Triglavskega smuka" je dovoljena polovična vožnja, ki velja na podlagi članske izkaznice JŽSS in železniške izkaznice K-13 ža. potovanje v Mojstrano od 8. do 16., za povratek pa od 16. do 17. aprila.
s Jugoslovanski boksarski prvak Tikan Pavlovič je koncem preteklega tedna nastopil v Hamburgu proti Berlinčanu £r-winu Bnichu ter je izgubil po točkah radi dvakratnega opomina od strani sod-. s Naša boksarska zveza je v precejšnji nepriliki, ker zahtevajo Madžari za odpovedano gostovanje odškodnino din dS tisoč.
s Zagrebški Gradjanski je sklenil z nemškim športnim, klubom „Verein fur Bewc-gungsspiele Stuttgart" dve nogometni gostovanji, prvo 18. in 21. maja v Zagrebu, drugo 10. in 11. junija v Stuttgartu.
s V švicarskem nogometnem cupu je zmagal FC Lausanne, ki je v finalu premagal FC Nordstem z 2:0 (2:0)..
s Angleško nogometno prvenstvo si je ža L 1939 osvojil Everton, čeprav se Bodo odigrala še tri kola. Na tablici vodi s 54 točkami pred Wolwerhamptonom (46) in Derbyjem (45).
Xah
Turnir za prvenstvo Jugoslavije
Včeraj* so se nadaljevale partije iz 10. kola. Pirc se je sicer trudil, da zmaga
Ero ti Kostiču ter tako pospravi važno toč-o, vendar pa je Kostič po zanimivi igri, ko je izsilil zamenjavo dam, dosegel remis. *Dr. Vidmar in Vukovič sta bila dalj časa v zelo nejasni poziciji, ki pa se je po razčiščenju odvila v miroljuben remis. Lešnik je odločno prisilil Filipčiča k predaji. Vidmar ml. in Broder sta brez za-pletljajev dosegla remis; prav tako tudi Srajber in Tomoyič.: — V nadaljevanju prekinjenih partij iz prejšnjih kol je
Prajnfalk porazil Kalabaria, Pirc Petka, Vidmar ml. Aviroviča, Vukovič pa Kalabaria, ki je že imel dobljeno igro, pa je kasneje zaigral preveč hazardno. Furlani pa svojih partij ni mogel dokončati, ker je moral nenadoma v Ljubljano, kjer mu j e umrl oče.
Stanje no 19. kolu: Kostič 7 in pol, Pirc, Prajnfalk in Vukovič 6 in pol, dr. Vidmar, Vidmar ml. in Lešnik 6, Tomovič, Broder, Srajber 5 in pol, Avirovič in Filipčič 4 in pol, Furlani 4 (1), Petek 3, Rožič 1, dr. Kalabar pol (1).
EL Al NE HAMILTON
79
ZE.£EJ\A
DETEKTIVSKI ROMAN
»Zakaj je napadel vas, gospod In-prani?« je vprašal Reynolds.
»Da bi dobil formulo plina, ki jo je imel Ardeen od doktorja Tyleria. Ardeen jo je spravil v moj predal skupaj s papirji, ki jih j« vzela gospa Selcottova. On je za to izvedel po prvem umoru in je mislil, da je še zmerom v mojih rokah. To je bjl edini papir, ki ga ni sežgala. Ni vedela, kaj bi z njim, niti, kaj je to; to je prišlo šele danes zvečer na svetlo. Jaz nimam drugih papirjev, -ona pa ima /' rdeenovo formulo.«
»Zaradi tega sem prosila, da nam daste pravega živega policista,« je pripomnila Celia Burnettova.
»Storili ste res vse, kar je bilo mogoče,« je rekel Mansfield.
»Štirje možje pazijo na vsako njegovo kretnjo od trenutka, ko je stopil iz Sel-cottove hiše. In vi, gospodična'Burnettova, vam bo gotovo odleglo, če boste čuli, da je nocoi gospod Keppl v drugem hotelu, ki ga straži detektiv.«
»Veseli me, da skrbite za mojega bodočega soproga,« se je smejala Celia Bur-
nettova.
Ingram se je nagnil naprej.
»Iz pravičnosti do gospe Selcottove moram povedati, da so se papirji, ki jih je vzela iz moje miznice, tikali izključno samo preteklosti njenega soproga. Lagala je, da bi rešila čast-mrtvega moža. —-Vsebovali so njegova podpisana priznanja o goljufivi zemljiški kupčiji. Odkrit^ je njegove minule obsodbe bi ga bilo strlo in uničilo. Gospa Faringdonova je odkrila to skrivnost in je neprestano odirala svojo hčerko, grozeča ji, da bo vse javno razkrila. Gospa Selcottova je plačevala, da bi obvarovala svojega moža pred pravo sužnostjo njene matere, in iz sramu, da ne bi izvedel, da je njena lastna mati oderuhinja. Prepričan sem, da je Ardeen nameraval vrniti tiste papirje Selcottu. Ardeen jh je res ukradel s tem namenom tretjemu družabniku — to je bil naš gospod morilec. Toda malo sta se sporekla s Selčottom in iz trmoglavosti jih je Ardeen spravil pri meni, rekši mi samo toliko, da so to zasebni papirji. In Selcottu je rekel, da jih ima in kje so.«
»Selcott je povedal ženi vse,« je nadaljeval Ingram. »Prišla je k meni in me prosila, naj* ji dam tiste listine, ni mi pa povedala njih pomena in važnosti. Seveda tega nisem mogel storiti. To je vzrok, zakaj sem se potem sprl ž Ardeenom; Gospa Selcottova jih je slednjič sežgala.«
»Vse njeno življenje V zakonu je bilo sijajno. Bila je kamen spotike med svojim soprogom in njegovo preteklostjo,« je rekel Ingram. »Pred leti so njeno mater v Monte Carlu zaprli zaradi nečednih dolgov. Tuj Anglež — bil je gospod Richard Selcott — je plačal njene dolgove in jo je pripeljal nazaj v Anglijo h gospe Selcottovi, takrat še Denisi Faringdonovi. Konec je jasen. Selcott se je v Deniso blazno zaljubil. In najbrže iz hvaležnosti za njegovo plemenitost se je z njim omožila. Selcott je imel nekatere oklene lastnosti, inšpektor, čeprav je' bil nadutega vedenja. Njegova žena ga je imela iskreno rada in jo mnogo bolj boli njegova smrt, kakor si mislite.«
Ingram je za hip umolknil, potem trdno rekel:
»Ona rn jaz sva bila nekoč ^zaročena. Sprla sva se. Morda se bo nekega dne najina prigoda srečno končala.«
»In tako sta se, inšpektor,« je rekla Celia, »morilec in gospa Faringdonova vrnila v hišo gospoda Richarda tisti ve-
čer, ko je bil Jenkins skrit v izbi. Rečeno ji je bilo, naj preišče Selcottovo spalnico, ali nima tam skrite tiste nesrečne formule. Imela je ključ hišnih vrat. Prepričana sem, da ste sumili Lejlo in Mansfielda.«
»Nekoliko,« je priznal Reynolds. »Ne popolnoma. — Kdo je nosil kožuh gospe Selcottove z uvezenim zmajem In bil na Ardeenovi konferenci v Ingramovem stanovanju? Njena mati?«
»Da, gospa Faringdonova,« je odgovorila Celia. »To je bil njen kožuh, do včeraj. Obedovala je z Norringtonom in on jo je privedel s seboj. Vzela je Lejlin prstan brez njene vednosti. Fotografija, ki ste jo videli, je gospe Faringdonove, toda narejena pred dvajsetimi leti. Takrat je bila gotovo precej podobna sedanji gospe Selcottovi.«
To je bilo torej pojasnitev edine zmote Billa Dala, ki je mislil, da je to fotografija žene, katera se je skrivala v mali ulici v noči Ardeenovega umora in katero je imel za isto, ki je danes šla v Selcottovo knjižnico.
»No, gospodična Burnettova,« je rekel inšpektor, »samo še dva človeka sta, ki ju je treba osvetliti v tej zadevi. Gospa Willensova in vi. Ali bi ne hoteli dopolniti poslednje sestavine moje uganke?«
(Dalje sled!.)
S sodiiia
Morilec Zabukošek pred sodniki
Celjska razprava proti Zabukoiku, ki je ob Voglajni umoril Ivanko Zakrajikovo ter jo izropal — Zabukošek pravi, da je in da ni kriv
Celje, 13. aprila.
Zjutraj je tožno ob 8. stopil Zabukošek Jurij pred veliki kazenski senat, ki mu ie predsedoval preds. okrožnega sodišča s. dr. Vidovič in prisedniki gg. dr. Dolničar, Božič, Brečko in dr. Farkaš. Obtoženca bo zagovarjal g. dr. Orožen. Ker ie bila predvidena tajna razprava, ni bilo poslušalcev. Kmalu pa se je razvedelo po mestu, da bo razprava le delno tajna in so se pričeli v dvorani zbirati ljudje, vendar pa so se morali izkazati z vstopnico. Po prečitanju predkaztii in spisov sodišč iz Nemčije in Francije, je drž. tožilec g. dT. Rus prebral obtožnico.
Lani na dan Vseh svetih zjutraj je bila v Cretu ob Voglajni za Westnovo tovarno najdena v jarku izropana ženska, ki jo je morilec zadrgnil z vrvico, ki ji ja je snel iz jopice pri vratu. Teden dni je ostal umor nepojasnjen in najrazličnejše domneve so krožile po mestu in vsem okraju. Dvakrat je bila že »dognana« identičnost umorjenke m preiskava usmerjena v domnevno smer — toda obe ženski sta »vstali« od mrtvih in zločin je postajal od dne do dne bolj skrivnosten. Med mnogimi osumljenci so orožniki na podlagi sumljivih okoliščin aretirali tudi 53-letnega Jurija Zabukoška Iz Žepine 8 pri Ljubečni. Ko so mu pokazali sliko amorjenke, je pobledel in se pričel po vsem telesu tresti. V trenutku je potegnil iz žeipa neko dozo in použrl nekaj strupenega barvila. Dva dni je ležal v bolnišnici. V preiskovalnem zaporu je počasi priznal zločin. Lansko jesen se je pričel zanimati za ženske, ki bi imele denar in je dal v »Jutro« ponudbo, da išče 50-letni vdovec, etektromomter iz Francije z lastno hišo, ženo z nekaj dote. Sprejel je precej pisem in med temi tudi pismo Zakrajšek Ivanke iz Raihenburga. V Ljubljani se je z njo seznanil. Sedem dni pred umorom je prišel Zabukošek v Raihen-burg, kjer je Zakrajškov! in njenim sorodnikom pripovedoval, da je v Franciji tramvajski uslužbenec in da ima enonadstropno hišo ter da je prišel zdaj po nevesto. Drugi dan sta zločinec in njegova žrtev odšla, čez 4 dni pa se je Zakraj-škova žalostna vrnila, ker ni mogla takoj dobiti vseh listin za izselitev. 29. okt. je prišel Zabukošek spet v Rajhenburg, kjer je tako dolgo silil v žansko, da je pospravila svoje stvari in denar ter ob enih po polnoči odšla z »ženin:?m« na vtak in proti Ljubljani. Svak ji je pred odhodom povedal, da ima o Zabukošku slabo mnenje in ji svetoval, naj poroči nekega kmeta, ki hna 7 glav živine. Ona pa je odgovorila, da ji ni za garanje na kmetiji. — V Ljubljani je bik) obema dolgčas in sta med čakanjem na dokumente šla na izlet v Kranj in na božjo pot v Brezje. Obtoženec zatrjuje, da je ime! z Zakrajškovo resen namen, v nekem ljub Ijanskem hotehi pa naj bi spoznal, da ona ni zanj in da bi se je rešil, ie hotel sam
odpotovati v Celje, češ da gre po svoje stvari. Toda Zakrajškova je silila z njim in sta na dan pred Vsemi svetimi prispela v Celje, kjer naj bi se šele Zabukošek odločil za zločin. Sla sta na sprehod proti Voglajni... Tam ie bila naslednji dan najdena Zakrajškova mrtva in oropana. Pri zločincu so našli več njenih slik in pisem, kar je zločin popolnoma razjasnilo. Zabukošek je pobral umorjeni nad 10 tisoč din, uro, krznen ovratnik i. dr. ter vse odnesel k Sovine Amaliji v Žepno in ji rekel, da se je vrnil iz Franoije in da so to stvari pokojne žene. Tudi Sovinčevo je namreč pregovarjal, da gre z njim v Francijo. Z njo je šel 5. in 6. na božjo pot na Brezje, kjer sta trošila izropani denar. Takih znanstev je imel Zabukošek še več in bil je osumljen še dveh umorov, pa je bila preiskava ustavljena.
Zabukošek je pazno poslušal obtožbo in v znak protesta včasih zmajal z glavo. Predsednik ga je po prečitanju obtožnice vprašal, če je kriv. Obtoženec je odgovoril, da je in ni. Izpovedal ie, da Za-krajškove ni hotel zastrupiti do smrti. Predsednik je opisal obtoženčev življenjepis, ki je podoben napetemu pustolov-
skemu romanu. V njegovem življenju so igrale ženske pomembno vlogo. Radi posilstva je bil izgnan iz Nemčije. Predsednik je prebral nekaj pisem, ki jih je dobil na mali oglas v »Jutru« in njegove odgovore, v katerih je obetal ženskam zakon in jih vabil v Francijo. Zakrajškove baje ni spoznal po oglasu, temveč sta se poznala že preie iz neke gostilne v Ljubljani. Predsednik ie obtoženca večkrat opozoril, naj govori resnico, ker se je zapletal v protislovja. Ob pol desetih se je pričela tajna razprava, ki je trajala do 10. Med drugim ie pri javnem zasliševanju obtoženec povedal, da je na grobu svoje žrtve prižgal 6 sveč. G. dr. Steinfelser mu ie stavil nekaj vprašani, nakar se je pričelo zasliševanje prič. Prva je bila zaslišana Julka Jezernikova, ki ie stanovala pri Sovinčevi. Opisala je večer po krvavem dogodku, ko ie prišel k Sovinčevi Zabukošek zelo dobre volje. Plačeval je vino in kazal šop tisočakov. Drugo jutro ie obema ponuial vrelo mleko s strupom. — Zasliševanje prič se nadaljuje. Po zagovoru obrambe bo verjetno že danes popoldne izrečena sodba.
Uboj v Botkovdh
Letos v predpustnem času je 25-tetai kmetski fant Alojz Matjašič v Bot-kovcih pri Sv. Tomažu v Slovenskih goricah zabodel z nožem znanca Alojza Lajha. Poškodovani Lajh ie zaradi zunanje in notranje krvavitve takoj umrl. Kako je prišlo do zločina?
Razprava pred malta kazenskim senatom v Mariboru ga ni mogla dooela razjasniti. Na usodni dan sta odšla Lajh in njegova žena v Botkovce, da bi si izposodila kolo pri Štebihu. Spotoma sta Štebiha povabila v klet, kjer sta imela spravljeno piiačo. Proti večeru so pivci iznenada zaslišali, kako nekdo po graibl »aufbiksa«. BH je to Matjašič Alojz, ki je že ves dan popival, ker je bil baje nataknjen zaradi kmetskega pesnika Cigu-ta, ki je spesnil nanj neko žaljivo popevko; zadnje je Matjašiča tako grizlo, da je ves dan popival in izzival. Na njegov vrisk mu je odgovoril Lajh. Kmalu sta bila skupaj. Kakor pripoveduje obtožnica, je prišel Laih h kleti in začel razbijati po vratih. Nazadnje je odšel k njemu Lajh in ga vprašal:
»Lojzek, kaj noriš?«
Na to mu ie Matjašič odvrnil, da nikogar ne pozna.
Matjašič je na sodišču priznal, kaiko je nastal med njima prepir, kako je pritekel zraven še njegov brat Franc ta kako je dvaikrat zabodel Laiha.
Predsednik: Zakaj ste to storili?
Obt.: Ker sem se bal Lajha.
Preds.: če ste se ga bali, zakaj pa niste šii naprej?
Obtoženi na zadnje ni moffel odgovoriti.
KOLESARJI! Poslužite se mehanične delavnice in trgovine koles pr! nakupu Vaših potrebščin. Zelo dobro boste postreženi pri Justin Gustinčič, . Maribor, Tattenbachova nL 14 in vogal Ptujska in Tržaška cesta. Tel. 21-30.	2981—1
Prihodnje dni začne izhajati v »Večemlku« nov zanimiv roman Florence Rlddellove
Hevotna tjutezen
Napeta vsebina romana je zajeta iz sodobnega življenja v francoskih kolonijah severne Afrike. Junakinja romana Fenella, Francozinja angle-Skega porekla, odide v Tunis, kjer stopi v stike s francosko tajno legijo. Med skrivnostnimi Arabci, živečimi po žlmlh peščenih ravninah, doživlja v pisanih orientalskih mestih In oazah ter tihih vrtovih v mesečini burne trenutke, ki so v zvezi s podtalnim rovarjenjem upornih Arabcev proti Franclji. Fenella pravočasno prepreči prelivanje krvi arabskih rodov In s tem izbruh konflikta nasprotujočih sl interesov. Roman
..Nevarna ljubezen"
je poln razburljivih, nevarnih prizorov in prepleten z zagonetno ljubezensko zgodbo. Hhrati pa prikazuje skrivno delovanje razdornih sil, ki hočejo vreči arabski svet v zmedo.
Preds.: Ali vas je razšezik), ker Je zavriska1?
MatjaSič pravi, da ne, ker je poznal to njegovo navado. Pač pa pove v teku zaslišanja, da bi ga naj pokojni Lajh že večkrat napadel, mu grozil ter že streljal nanj.
Sam uboj je bil prav zverinski. Matjašič bi naj klečal na Lajhu. ko ga je že enkrat zabodel in ga prosil, naj ga pusti. Pravi, da ga je Lajh že popreje zabodel itd.
Za Alojzem je bil zaslišan njegov 22-letni brat Franc, ki je pa, kakor je vse kazalo, skuš?’ zločin za brata olepšati. Za njim je bila zaslišana Lajhova žena, ki je bila komaj leto dni poročena, in še j več prič. Vendar si pa sodišče ni moglo napraviti docela jasno sliko o ogabnem uboju ter je zaradi zaslišanja novih prič razpravo preložilo na 26. aprila.
Oproščen roparskega napada. Pred velikim kazenskim senatom v Mariboru se je moral zagovarjati 24-letni Franc Tramšek, delavec iz Zg. Bistrice, da bi kot vojak na dopustu nekaj pred predlanskim božičem oropal gluhonemo Marijo Majeričevo, ko se je vračala ponoči iz slovenjebistriške postaje domov v Gigonce. Obtoženi Tramšek, ki so ga pripeljali v razpravno dvorano iz sodnih zaporov, pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
Neznani vlomilci so te dni vlomili v Rasteigerjevo gostilno v Slovenski Bistrici. Prebrskali so vse predale, vendar so se trudili zaman, čeprav je imel gostilničar še prejšnji dan v blagajni večjo vsoto denarja. Vlomilci so se morali nazadnje zadovoljiti z nekaj obleke, cigaretami in vinom.
Mitničar kmetu: Slišite, kaj imate v vreči?
Kmet: Oves! po šepeče kmet Mitničar: Zakaj pa šepečete? vpraša mitničar.
Kmet: I, zato, da bd ne culi konji...
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOMt V tnalih oslislb stane rsaka beseda SO oar« aalmaniia prUtolblna ra ta oglase le dlo 6—. Dražbe oreklld. doplsovaola la ienltovanlskl oglasi din I.— oo besedi. NalmanlH znesek ca te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede m raCunalo dvolno. Oglasni davek ta enkratno oblavo tnala dlo 2.—. Znesek ta male oglase se plačale takol orl naročilu oziroma ga le vposlatl v olsmo skopal a oaro&llom ali oa oo ooltol ooloinld aa Čekovni račun it 11.409. Za vas
“ 1 znanka aa 3 dlo.
Razno
MAMICE!
Oglejte si na novd dospele najmodernejše otroške vozičke po zelo ugodnih cenah. Ju stln Gustinčič, Maribor, Tattenbachova uL 14, vogal Ptuj ska in Tržaška cesta. 2982—1
Prvovrstno
PREKAJENO MESO
vseh vrst kg samo din 14.—, velika zaloga. Se priporoča V. Smode, mesar in prekaje-vajec, Pobrežje.	3134—1
UMETNA GNOJILA
kakor Čilski soliter, apneni dušik, superfosfat, kalijevo
sol itd. nabavite pri Kmetijski družbi. Meljska c. 12, tel. 20-83.	3203-1
MESNICO ali primeren lokal za isto vzamem v najem, event. s hišo. Ponudbe poslati pod •Dober mesar* na upravo Večemika.	3204-1
Posest
HIŠICA SE PRODA
Naslov v opravi.	3190-2
PARCELE
ugodno na prodaj. Studenci. Obrežna 81.	3197-2
Prodam
Kupim veliko
VRTNO KUTICO Peiertag, Betnavska 43. 3186-4
PRODAM KRAVO
dobro mlekarico, vzrok premalo krme. Maistrova 24, Tezno.	3187-4
Prodam novo
KLAVIRSKO HARMONIKO
Aleksandrova c. 56. Pobrežje.	3194-4
i TRAVERZE NA PRODAJ
5 kom. 4 m dolgih, 1 kom. 5 m dolg pri J. Rosenbergu, Ježdarska ul.	3195-4
Prodam skoro novo MOTORNO KOLO
100 ccm. Naslov v upravi. 3200-4
Stanovanj«
Odda se takoj kompletno TROSOBNO STANOVANJE
s kopalnico. Vprašati stavbena pisarna Vrtna ul. 12. 3175-5
Odda se takoj lepo 2-SOBNO STANOVANJE Vprašati stavbena	pisarna
Vrtna ul. 12.	3176-5
DVOSOBNO STANOVANJE
z velikim vrtom se odda takoj. Jerovškova (Magdalen-ska) c. 71.	3193-5
TROSOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami se odda. Maribor, Aleksandrova c. 26. 3196-5
Odda se
SOBA IN KUHINJA
na Špesovem selu na Pobrež ju. Vprašati Pobreška cesta 21.	3198-5
SOBA, KUHINJA ,VRT
v okolici se da v najem. — Vprašati TržaSka 3, Dogša. 3206-5
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Vojašniška 5. 3207*5
Sobo odda
MEBURAN KABINET se odda takoj. Jerovškova (Magdalenska) c. 73. 3192-7
VZAMEM GOSPODA
na hrano in stanovanje. Stri* tarjeva 3, Tezno. 3185-7
Mala
OPREMLJENA SOBA
s štedilnikom se odda. Isto* tam se sprejme takoj postrež kinja. Maribor, Stritarjeva 17.	3188-7
MEBLIRANA SOBA
v vili, strogo separiran vhod se odda gospodu 15. aprila. 150 din mesečno. Čopova 10. 3199-7
Lepa
SOBA S ŠTEDILNIKOM
shrambo in košček vrta se odda za 110 din. Vprašati Gubčeva 8, Pobreže. 3206-7
Službo aobi
UČENCA(-KO)
sprejmem v trgovino za Pobrežje. Naslov v upravi. 3184-9
Službo Išle
NATAKARICA
kavcije zmožna, išče službe. Nastop takoj. Naslov v upravi.	3191-10
Dopisi
GOSPOD
srednjih let, boljši obrtnik, išče neodvisno gospodično ali gospo za skupno gospodinjstvo. Nekaj kapitala potrebno za povečanie obrata. Le resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo lista pod »Lepa bodočnost«. 3189-12
SPOMNITE SE CMDI
Denar ne osreiuie
pač pa lepo urejen dom, kateri \ je opremljen s pohištvom od
Klančnik Ivana, Maribor, Mejna 6, tel. 23-10
Sirite „Večernik“
Izd ta ta urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA » Maribora. - Oglasi po cenlkn. - Rokopisi sa no rmialo. — Urednlitvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredalitva štev. 25-67. In uprave 5jev. 28-®. — Poitni Čekovni račun Slcv. 11. 409.