zločine z zaporno kaznijo. Ako o-kazni, izrečene za zločine z isto S? " : zmage Italijanskega' ' ‘ V- ' " Zajeti angleški letalci. — Uspehi Italijanskih lovcev Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. oktobra svoje 873. vojno poročilo: Topniško in osrledniško delovanje na egiptovskem bojišču. Protiletalsko topništvo neke naše divizije je zbilo eno angleško letalo. V okolici Sidi-Barrauiia ie bila ujeta posadka nekeaa sovražnega letala, sestreljenega 6. oktobra od protiletalske obrambe v Tobruku, sestoječe iz dveh častnikov in dveh podčastnikov. Letalstvo je nadaljevalo napade na otok Malto. V poskusu, upreti se odločnim napadom bombnikov Osi. je sovražno letalstvo v srditih boiih izgubilo 25 letal. Sedem so jih sestrelili italijanski lovci. 18 pa nemški. Napad treh nasprotnih letal na neko spremljavo v Sredozemlju ie izpodle-teh dva napadajoča trimotornika sta treščila v morje, zadeta od neke naše torpedovke. tretjega pa ie sestrelik) letalsko spremstvo. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 1C. oktobra svoje 873. Vojno poročilo: ■S fronte pri El-Alameinu ni poročati nikakršnega dogodka. Sovražni polet nad Tobruk ni povzročil škode: krajevna obramba ie Pii tem sestrelila eno sovražno letalo. Letališča na Malti so napadali v zaporednih valovih močni oddelki bombnikov, učinkovito zaščitenih od lovcev, ki so v boiu uničili 8 britanskih letal. Glavni »Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. oktobra svoje 874. vojno poročilo: Močni peščeni viharji so včeraj ovirali vsakršno delovanje na egiptovskem bojišču. Močne italijanske in nemške skupili p so podnevi in ponoči bombardirale letalska oporišča na Malti in so zadela važne cilje. Angleško letalstvo ie zgubilo v srditih dvobojih 15 letal, od katerih so jih nemški lovci sestrelili 10. naši pa pet. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 18. oktobra svoje 875. vojno poročilo: V Egiptu so neprestani peščeni viharji še nadalje ovirali vsako delovanje na kopnem in v zraku. Skupino sovražnih oklepnih avtomobilov, ki ie skušala napasti naše zaledje. so naše čele pregnale, na begu so pa skupino še uspešno obstreljevala naša letala s strojnicami. Vojaške naprave na otoku Malti so bile spet cilj hudega letalskega bombardiranja. V borbah je italijanski lovec sestrelil eno letalo tipa >Hurrica-nec, nemški lovci pa 11 »Spitfirov«. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 19. oktobra svoje 87t». vojno poročilo: Miren dan na vsem egiptovskem bojišču. Letalski napad na Bengazi je povzročil nekai škode na civilnih posloiv jih; izmed prebivalcev ie bil eden ubit. trije pa ranjeni. Pri Solumu so naše čete zajele štiri angleške in enega novozelandskega letalca, ki so tvorili posadko sestreljenega letala. Letala Osi so napadla letališče v Mi-kabi, pri čemer so zadela njegove naprave in vzletišče. Eno naše letalo se s svoie vojne misije ni vrnilo. Osservatorio de-gli artiglieri ita-liani nelle prime linee del campo in Egitlo. — Opazovališče italijanskih topničarjev v sprednjih bojnih črtah na egiptovskem bojišču. učinek za storjena dejanja do prejšnjega dne. BESEDILO ZAKONA Vel. Kralj in Cesar v Pisi Vel. Kritij in Cesar je v spremstvu prvega pobočnika obiskal tovarno za izdelovanje varnostnega stekla v Pisi. Sprejel ga je predsednik družbe princ Giovanni Ginori Conti. V njegovem in še nekaterih drugih spremstvu si je natanko ogledal vse oddelke iti se živo zanimal za način produkcije. Ob odhodu so delavstvo in množice meščanov priredili navdušene manifestacije Vel. Kralju in Cesarju ter Savojski hiši. Herojska smrt generala Ferrari-Orsija v prvih vrstah egiptovskega bojišča Slavnim borcem za veličino domovine se je pred kratkim pridružila žrtev generala Ferrari-Orsija. povelj-.... _________ armadnega zbora na egiptovskem ne kazni ali ki se imajo izreči. V ce-bojišcu. lader je sredi svoiih voiakov|loti so odpuščene denarne kazni, ka- 17 TA T'A/1 11 I i M /mf Ah I. rt J I 1* Z ^ 1 - .. 4 1 1' Ah ^ 1 1.1 1 .• po. se upoštevajo posamezne kazni, ne pa skupna kazen. Ne upoštevajo pa se obsodbe, zaradi katerih ie bila priznana izpustitev pred uveljavljenjem Člen 1. — Priznana ie amnestija za u^az;l- niti ne obsodbe za zlcči- vse zločine, za katere zahteva zakon I preisnph pomilostitev , zaporno kazen, bodisi samo zase ali I j • Odpustitve po členu - ni- združeno z denarno kaznijo in dru-! deležni oni. ki so na dan tega uka-gimi dodatnimi kaznimi ki skupno I ?Ba besrstvu. razen ako se sami ue. niso višje od 5 let. kakor tudi v pri- Y “P°™ 3 '’'ose«\ p° »klavrnem denarne kazni jlienju *.?«« l,kaza- Ta določba se ne prav v prednjih črtah, ko jih ie hotel popeljati v zmago. Padli general je vse svoie življenje, svoje sposobnosti in pogum posvečal veličini domovine in je zanjo tudi padel. Bil je pogosto odlikovan in še nedavno pred smrtio mu ie nemški državni vodia podelil odlikovanje železnega križa I. razreda za zasluge v sedanji vojni. Že v prejšnii svetovni vojni se ie udeležil mnogih vojnih pohodov v Libiji, kjer si je priboril več odlikovani. Tudi po svetovni vojni se je še večkrat odlikoval na libijskih bojiščih in pogosto napredoval. Leta 1936. ie postal povelinik oklepne divizije Trento, leta 19:19. je pa postal divizijski general. Leta 1940. mu ie vrhovno poveljstvo poverilo zbor hitrih oddelkov, ki iih je vodil tudi y boju proti bivši Jugoslaviji. Lani ie nastopil svoje mesto v Severni Afriki, kjer ga ie zdai dohitela smrt junaka sredi megovih junaških pešcev. Člen 2. — Razen v primerih, ki iih predvideva prejšnji člen. se odpuste zaporne kazni. ki niso višje od 3 let. in prav za toliko se skrčijo že izreče- Obsežna amnestija za 20 letnico pohoda na Rim Pomilostili bodo okrog 42.000 ljudi in izpustili okrog 22.000 ujetnikov Umi. 17. oktobra. Uradni lisi objavlja kraljevi odlok o amnestiji in pomilostitvi ob dvajsetletnici pohoda na «tm. Pred odlokom ie preiel Vel. Kralj in Cesar poročilo, ki pravi: I ^ Na predlog Duceia fašizma, šefa | Vlade in državnega tajnika za milost in sodstvo, ter v sporazumu z ministri za zunanje zadeve, za notranie zadeve. za Italijansko Afriko in za »Sire! Prvo dvajsetletnico fašistoy- ] finance ie bil izdan dekret o poinilo-eke vladavine obhajamo, ko ie narod stitvi in odpustitvi, ki obsega 10 čle- im V Vn/lnii v_ , z neupogljivo volio do zmage zapleten v trdo osvobodilno voino. Ta še enkrat priča o junaštvu naših vojakov ?n o neuničljivih vrlinah požrtvovania j11 domoliubia pri italijanskem narodu. Slavni dogodki, ki iih domovina preživlja, pomagajo daiati posebno resen in slovesen značai obletnici 2K. oktobra, ki je pred dvajsetimi leti zaznamoval začetek globoke obnovitve v aa“.®m narodnem življenju. Ob tej zgodovinski obletnici. Sire. <>o velikodušno dejanje vašega usmi-se bolj ojačilo vero in namene vsega bojujočega se ljudstva, ki po najtrših skušnjah osvaja zmago. Zato yam dajemo v vzvišeno odobritev odtok o amnestiji in pomilostitvi. Amne-?tiia briše vsa dejanja, ki se kaznuie-» z zaporom ne manj kakor petih let **•> z denarnimi in drugačnimi globa-nti. Tudi pri določaniu izjem se ukrep favna po zelo plemenitih vidikih, ta-da ie treba smatrati, da je uspeš-t v vaše velikodušne milosti tako-reKOi* neomejena. Isti nagibi, ki so odločali o tem pa vsekakor svetujejo, da se iz vsake pomilostitve zaradi objektivnih vidikov {‘vzameio zločini zoper narod v voi-zločini zoper državne osebnosti, vdoločila glede prehrane zoner -?»><> disciplino ali zločini z zlorabo d;.? .V.1, K* !zYirai° iz vojnega sta-i»si' uatie zločini, ki iih kaznujejo vojaške m fmančne postave. Ni dooust-$ .odpuščanje za tiste, ki sr okori-Jr'.llo s posebnimi vojnimi okoliščinami' n; so se kakor koli bavile z zlo-lo ti m- Vdeislvovaniem '{i ’>> utesni, koditi gospodarski odpornosti na- nov. Zadnji člen določa, da stopi v veljavo na dan objave kor tudi vse dodatne kazni začajne prepovedi javnih služb, začasnega preklica izvrševanja poklica ali obrti, ukinitve izvrševanja poklica ali obrti, nesposobnosti za izvrševanje poklica trgovca in uradniške ukinitve. Člen 3. — Pomilostitev in odpustitev prejšnjih členov se ne nanašata: 1 na zlonamerne zločine proti državni osebnosti « porlavia 1.. knjiga II. kazenskega zakonika: 2 na zločine, ki iih predvideva zauon z dne 8. julija 1941-XIX št. 645. preišnii zakoni, ki so bili s tem zamenjani, kr. ukaz zakon z dne 11. junija 1942-XX št. 584 in člen 37 bis zakona z dne 1, novembra 1940-XIX št. 1682: 3. na zločine, pri katerih priiia!a v poštev posebna obremenilna okolnost. ki jo zakon z dne 16 juniia 1940-XVII1 št. 582: 4. na zločine, ki lili predvideva poglavje X. knii»a II. kazenskega zakonika in na zločin po členu o*8 istega zakonika: 5. na izključno voiaške zločine, na zločine ki jih predvideva vojaški zakon in ki'odgovarjajo onim. navedenim v preiš-njih številkah, ter na zločine, predvidene po zakonih o novačenju; 6. na zločine, ki iih predvidevam finančni zakoni. Člen 4. — Dobrot no členih 1 in 2 ne uživajo oni. ki so na dan tega uka-za^ bili kaznovani na zaniorno kazen, višjo od 1 leta. za deianie. ki ie zlonamerno. ali na 2 obsodbi z zaporno kaznijo za zlonamerne zločine, od katerih ie ena višja od 6 mesecev, ali pa na 3 ali več obsodb za zlonamerne re za sod- uveljavlja, ako je kazen popolnoma odpuščena. Člen 6. — Odpustitev, ki io predvideva člen 2. se pravno prekliče nasproti onemu, ki v roku 5 let po uveljavljenju tega ukaza izvrši zlonamerni zločin, za katerega ie predvidena zaporna kazen nad 6 mesecev. Člen 7. — Odpuščajo se denarne kazni in disciplinarne sankcije, ki niso višje od odpustitve. Člen 8. — Na priključenih ozemljili s Kr. dekreti in zakoni z dne 3. maiu 1941-XIX št. 29 in 18. maja 1911-XIX št. -152 se pomilostitev in odpustitev ue uveljavljala: 1. pri zločinih, ki iili predvidevata 1'uceievi razglasi z dne 3. in 24. oktobra 1941-X1X in 3. maja 1942-XX; 2. pri zločinih, ki iih predvidevajo kazenski zakoni in guvernerske naredbe. ki veljajo na teli ozemljih. v kolikor gre za zločine, navedene v členu 3 tega ukaza. Člen 9. — Ta ukaz se uveljavlja tudi na ozemljih Egeiskih otokov in v kolikor gre za dejanja, izvršena od italijanskih državljanov, na ozemljili Italijanske Afrike. Člen 10. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan njegove objave v Službenem listu Kraljevine in velja za vse do dan poprej izvršene zločine. Amnestije bo deležnih po podatkih' pravosodnega ministrstva okrog 42.000 liudi, od katerih bo 22.000 izpuščenih iz zaporov. Razen tega bo 3075 kaz-nencev deležnih vladarjeve mitaBti, 7031 pa iih bo pogojno izpuščenih. Zadnla pot dr. Marka Natlalena V petek 16. t. m. je pokojni dr. Marko Natlačen, najnovejša žrtev komunističnega terorja, nastopil svojo poslednjo pot. Vsa Ljubljana se ie za ta dan odela v črnino in s tem izpričala svoio obsodbo zločinskega umora. Zadnje slovo od dr. Marka Natlačena ie bilo pa tudi zrcalo njegove priljubljenosti, zakai pred njegovim truplom se ie poklonilo na tisoče in tisoče liudi že v stolnici, kier ie ležal na katafalku. V soboto popoldne ie duhovščina opravila v stolnici zadnii blagoslov. Obredu je prisostvovala ogromna množica, ki se ie sklonjenih glav poslovila od dr. Marka Natlačena. Nato so truplo z avtom prepeliali na Zale. K pogrebu dr. Natlačena, dolgoletnega vrhovnega upravnega sela naših krajev, so prišli naivišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti. S poveljnikom Armadnega zbora generalom Eksc. Mariom Kobottiiem in Zveznim tajnikom Orlandom Orlandiniieni ie bil zastopnik odsotnega Visokega komisarja Eksc. Emilija a sprevod pomaknil do cerkve sv. Križa, kjer ie duhovščina še enkrat blagoslovila truplo. Žalni sprevod se ie pomikal celo uro. Za križem so stopali učenci ljubljanskih šol. mestni uslužbenci z urad. ništvom. akademiki in akademičarke. bogoslovci, nato pa dijaki, ki so nosili celo vrsto lepih vencev. Osem akademikov je nosilo krsto s pokojnikovim truplom. Za krsto so stopali užaloščeni svojci nato pa predstavniki oblasti in korporacij ter ostalo občinstvo. Ko so na pokopališču položili krsto ob in mo. ie škof dr. Rožman opravil molitve, nato ie pa v grobni tišini iz-pregovoril pretresljive besede pokojniku v slovo Zadnje slovo dr. Rožmana (•ospod Bog. verujemo, da si pravičen Sodnik, ki dobro plačuieš in hudo kazniiieš Iz (e vere nam ob grobu dr. Marka Natlačena v žalost sveti tolažba trdnega upanja, da ie njegova duša pri Tebi in v Tebi našla svoie preveliko ulačilo. Ti (lospod, nreiskuješ srca. 'J'i poznaš vse . Bivše jugoslovanske znamke s'o povprečno poskočile za 18"/o- Prav posebno se odlikujejo pri tem dvigu invalidske znamke iz 1. 1921. s pra-tiskom novih vrednosti od 1.— do 30— din. Cena za to nerabljeno serijo se je povzpela- za 141®/*. Malo manj je poskočila portovna serija z natiskom »Jugoslavija«: nerabljena se je popravila za 140%. Tudi »PEN-klub« in »veslaške« so zvišale svojo ceno za okrog 100°V Upravičeno poskočile tudi rabljene znamke s sliko kralja Petra II., mali format, za 15.— in za 20.— din; prva se je popravila za 500°/», druga za 200°/«. Pač pa se zdi nerazumljivo, da je dvignil Zumstein 10 dinarski znamki iste serije ceno kar za 2000"'n. Prav tako je neupravičeno znižal ceno vrednosti za 1-75 din s sliko kralja Aleksandra: rabljena je padla za 12°/o. Verjetno je v tujezemstvu precej teh znamk, ker smo jo uporabljali za frankiranje dopisnic, namenjenih izven države. V splošnem so cene še kar pravšne in se kakšna očitnejša razlika pokaže le tu in tam. »PEN« n. pr. notira ravno toliko kakor II. zagrebška filatelistična razstava v zamenjanih barvah. V resnici je »PEN« skoraj še enkrat dražji! — Pri preračunavanju bomo skoraj vselej točno zadeli, če vzamemo za en frank ca. 7—10 lir; pravilo pa to seveda ni! Konec prihodnjič. SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE DETEKTIVSKA POVEST • NAPISAL HERBERT ADAMS 1. Mr. T»odor Turtle Je bil pošteno kzjarjen. Bil i« ves iz sebe od gneva, »r bi mogli oklepati po tem. da ie stal * nogo po dragoceni perzijski reprogi. klel ln tako brcnil koš za »pir. da se ie zvalil do kamina. La-Rowanova ie bila kupila Glenton-ittage. Tista ladv Rowanova. ki mu tolikanj zagotavljala, da bo on tisti, ki ji bo priskrbel primeren dom. ie Kupila Glenton-Cottage, ta očarljivi in Iragoceni dvorec — in sicer s posre-Sbvaniem »tremuškega konkurenta, uedtem ko je on živel v veri, da je lila samo njemu zarpala nakup. Ko ji le svoj čas predlagal, naj si ogleda posestvo, ie odklonila z utemeljitvijo, da je zanjo preveliko, češ da potrebuje samo preprost domek in se po nobeni ceni ne mara vseliti v prezidan ■lev. In zdai ie le kupila Glenton-Cortage in nekdo drug je spravil niast-provizijo. Mr. Teodor Turtle ie bil zajeten »iož že preko najlepšili let. Njegove •či so imele utrujen izraz: razočaranja nad dvoreznimi damami, ki kupujejo hišo in si jo kupijo s posredovanjem drugega agenta, pač niso šla mi- Eo njega brez sledov. Bil je namreč stnik realitetne pisarne in tudi zaprisežen ocenjevalec hiš in posestev. Po čudni navadi njegove stroke se je tiegovo podjetje imenovalo Turtle & urile, čeprav ie predstavljal Teodor »ba Tur tla v eni osebi. Imel ie precej ■spevajoče. uvedeno podjetje, čeprav »iu je vsiljivost mlajših ljudi prikra-nla že marsikakšno kupčijo. Ljudi, ki lo ee obračali do nieca zaradi nakup;* Ui prodaje hiš, ie imenoval svoje kli- ente. In res se je vselej trudil, da bi čimbolj upošteval njihove žeiie. Razumljivo je torei. da je bil sila užaljen, če mu ie človek, za katerega se je na vso moč trudil, hladnokrvno izjavil. da je bil s tujim posredovanjem ze našel pravo. Če je šlo pa še za hišo — kakor v primeru ladv Kovvanove — za hišo, ki jo ie bil sam priporočal, tedaj je moral kleti in grdo ravnati s svojim ubogim košeni. Tisti trenutek je stopila v sobo njegova zala tipkarica: »Sir Joziia Kel-lock bi rad govoril z vami. sir.« Potlej je postavila koš za papir na njegovo prejšnje mesto in pobrala po preprogi raztresene pisemske ovitke. Obraz Mr. Turtla se ie razjasnil. Sir Jozija Kellock! To je klient, ki ga gotovo ne bo pustil na cedilu. Recite mu. nai vstopi.« ie rekel in njegov obraz ie izražal spoštovanje pa tudi priljudnost — izraz, s katerim ie sprejemal premožne ljudi nizkega po-kolenja. Mr. Turtle se je vselej potrudil. da si je za vsakega obiskovalca nadel pravi obraz; čeprav so prihajali! k njemu stranke iz vseh družabnih slojev —- od skromnega iskalca stanovanja do vojvode, ki želi samoten grad — se mu je posrečilo skoraj za vsakogar ubrati pravi in zanj primerni izraz in ogovor. Slišite. Turtle. nikakor ne razumem, da ne morete najti ničesar primernega zame. Ivar ste mi doslej predlagali, sploh ne pride v poštev.« _S temi besedami je stopil v pisarno sir Jozija. Sledili sta mu dve njegovi hčeri, od katerih še nobena ni imela dvajset let. Sir Joziia ie bil ponosni oče šestih olrok. Samo zadnji ie bil fant — dokaz, da se z vztrajnostjo vse doseže. Sir Joziia ni Mr. Turtlu podal roke v pozdrav, česar ta tudi pričakoval ni. Vojvoda modre krvi bi bil morda to storil, takšnale iara gospoda nikoliI : Iz srca obžalujem, da moram to slišali, sir Jozija. Ali ne bi morda sedli? Katere hiše ste si ogledali?« »Vse. Kako se morejo ljudje dobro počutiti v takšnih svinjskih hlevih, ne morem razumeti. Saloni bi še nekako bili. a spalnice — Bog nebeški! Če sem v kateri hiši našel dve spodobni spalnici, ie bilo že veliko. Druge niso bile večje od poštene omare. V njih niti z mačko ne bi mogel plesati po sobi.« Pravi odgovor bi morda bil. da mnogi stari, lepi običaji žal propadajo in da dandanašnji le redko kdo z mačko pleše po spalnici, a gospod Turtle se je obvladal in rekel: Prav imate, na žalost. Kai pa. ali ste si že ogledali tudi številko 90 na Belgrave-Squaru?« >Da. Tudi tisto je takšen hlev. Zdai pa poslušajte. Potrebujem hišo s petnajstimi spodobnimi spalnicami. Vseeno nii je. v kakšnem stanju io dobim. saj jo lahko dam popraviti. Tudi cena mi je postranska stvar. A imeti moram velike sobe. Upoštevati morate, da se družini samo z ljudmi, ki imajo razkošne selske dvorce in gradove. Kai nai ti počno, kadar pridejo v mesto? Imeti moram sedem velikih spalnic. Razumete? Ostale so lahko manjše. Ali imate kaj primernega na razpolago?* »Tlim... Morda bi bila številka 317 v Knightbridgeu? To ie hudo prostorno poslopje, v katerem je nekoč bival vojvoda Sporranski. Ta...« »... ni za rabo. Ogledal sem si ga. Nekdo drug mi ga je namreč tudi priporočil.« Nekdo drug! Te besede so se kakor bodalo zadrle ubogemu Turtlu v srce. Ali se bo na koncu koncev tudi *ir Jozija izkazal nezvestega kupca, kakor se je tista nestanovitna ladv Ro\vano-va? A vrli Turtle je zatajil svoja čustva. »Seveda, seveda. Saj sem si precej mislil, da ne bo pravo za vas. ko pa stoji ob hrupniv prometni cesti, To ni hiša za plemiča.« Kajpak ni mogla biti hiša za plemiča, če mu io ie bil nekdo drug priporočil. »Vam ie pač težko ugoditi, sir Joziia. Ali bi vam morda ugajalo kaj na Portland-Placeu ali na Grosvenor-Squaru?« »Čisto vseeno mi ie. kje stanujem. A imeti moram dovoli zraka za dihanje in dovoli prostora, da bodo moji otroci lahko vabili k sebi svoje prijatelje.« ;Seveda. kajpak. Potrudil se bom in poiskal kai takega, kar bo ustrezalo vašim potrebam. Kar zanesite se name. sir Joziia. lahko vam priskrbim skoraj vsako hišo v Londonu. Prav zdajle sem se nečesa domislil... Kako bi bilo z malce starinsko, a zelo prostorno hišo v Queens-Gatu?« Gospod Turtle ie to izgovoril nekam oklevajoče. Domislil se ie bil prazne, velike meščanske hiše, a ni prav vedel, ali nai io priporoči. »Zakaj ne v Queens-Gatu! Katera hiša je to?« »Številka 142. Razdelitev prostorov bi popolnoma ustrezala vašim želiam. Hiša ima lepe sprejemne prostore, med njimi salon, ki bi se mu skorai laže reklo dvorana, in sedemnajst, po večini zelo prostornih spalnic.« »In kai ie pri stvari narobe?« Sir Joziia ie bil iz posredovalčeve zadrege spoznal, da morajo biti pri kupčwi tudi senčne strani. »Kakor sem že omenil, ie hiša zelo starinska.« »Nič hudega. To se da popraviti. Ko~ liko kopalnic?« »Zal sploh nobene. In električna razsvetljava tudi še ni napeljana. Hiša je že več let prazna.« »Sliši se pa. kakor da bi bila že stoletja neobljudena.« ie rekla Miss Kellockova. mlajša od obeh hčera. »Ali morda straši v niei?« »To ravno ne. draga gospodična.« se je podvizal Turtle ugovarjati 6 kar najbolj prepričevalnim glasom. »Dolga leta ie stanovala v niei neka moja stara klientka. častitljiva dama. ki ni dovolila nikakršne izpremembe. Sovražila ie namreč vse, kar ie dišalo po modernem. Ko je dama umrla, kajpak hiše ni bilo lahko prodati; mo; rali bi bili marsikai prezidati, da bi jo prilagodili modernim potrebam. Tudi zahteva mnogoštevilno služinčad zaradi svoie velikosti, kar ie v današnjih časih pač neugodno. Ima pa ve8 velikih sob in se da, če ima kdo denar. prav dobro modernizirati.« »To ie zame bistveno,« ie odgovoril novopečeni plemenitnik. »In služinčad najdeš zmerom, samo če io moreš plačati.« »Tako ie, tako ie.« ie pritrdil gospod Turtle. ki je navadno govoril z milijonarji tako. kakor da bi bil tudi sam milijonar. Čisto drugačno stališče je pa zavzemal seveda nasproti svoii ženi. kadar se ie pritoževala. ne more opraviti vsega dela v hiši * dvema služkinjama. »Ta palača — mirne vesti jo lahko tako imenujem — je kakor nalašč za to. da se izpre-meni v bivališče gosposke gostoljubnosti. če postane last velikopoteznega moža. sir Jozija.« »Ogledal si io bom. Kakšna ie cena in kdaj poteče zemljiški zakup?« -Zemliiškonajemninska pogodba Poteče sicer že čez pet in dvajset le*. zato je pa cena zelo nizka. Ker znaša najemnina komaj pet funtov na leto« bi jo cenili na najmanj pet tisoč funtov. Jaz bi vam pa hišo oddal spričo omenjenih težkoč za polovično ceno. torej za dva tisoč pet sto funtov.« »To se mi zdi hudo veliko, če moram vtakniti najmanj še enkrat toiiKj* denarja v popravila, da postane spi<>“ hiši podobna. In samo za pet in o var* Z2. X. 1912 XX. DRUŽINSKI TEDNIK Listek ..Družinskega tednika** .Delo' Odlomek iz knjio« Jurija Pinija ..MUSSOLINI" Med bodočnostjo in preteklostjo je Mussolinijeva popolnost v tem, da je znal prisluhniti vsemu sodobnemu življenju in biti deležen tudi njego: vih mehaničnih strani, ne da bi kdaj koli izgubil smisel najstarejše italijanske tradicije in državljanske aristokracije, dozorele v stoletjih. Zvezal je Italijo dvajsetega_ stoletja z Rimom Cezarjev, ne da M šel nazaj, temveč tako, da je omogočil svojemu narodu korakati na predstraži modernih narodov. Za umetnost ima svojo zmožnost izpreminjati in reformirati, ne da bi uničil tisto, kar mora biti ohranjeno. V tem obstoji njegova politika. Potrdil je: »Moja umetnost umetnosti je najtežja med vsemi, ker obdelujem ne mrtvo, temveč najbolj gibko in delikatno materijo: Človeka«. V začetku se je moral vsiliti kot upornik italijanskemu svetu, ki je propadal in se vdajal_ vsem tujim vplivom. Toda ko je izšel iz socialistične stranke in ustanovil »Popolo dTtalia«, ie začel graditi novi svet v duši onih, ki so mu sledili, in postopno je to naložil vsem Italijanom z vojno in revolucijo. V prvem času je njegovo delo obstajalo v tem, da je naše civilno življenje izenačil z življenjem narodov, ki so že pred mnogimi stoletji dosegli neodvisnost in enotnost. Ko je dosegel to raven, ta skupni imenovalec, je nadaljeval z gradbo v revolucionarnem smislu postopno s premišljenim časovnim tempom, ne da bi posiljeval čas, ko kakšna reforma še ne bi bila zrela. Toda po tolikih letih režima je sedaj ustavna preobrazba dosegla svoje najvišje vrhove, učvrstila se je in prišla v duhove in stvari, ne da bi se zmanjšala s tokom časa, kar je nasprotno temu, kar se je z god do in duhovno zadržanje posameznikov in izbrusil jezik s tem, da je uvedel tudi nove besede v splošno rabo. Fa-šistovski, bistveno Mussolinijev slog, je vplival na navade, značaj in na socialno razmerje med Italijani. Duce je vpeljal rimski pozdrav, kar so uvedli tudi drugi narodi, in rimski kcfrak, ki vtiskuje vojaškim enotam kompakten in strah vzbujajoč ritem koraka. Dal je ljudstvu dinamiko, vanjo je vključil vse majhne organizme, politične, sindikalne in vojaške, ne da bi okrnil družino, osnovno celico fašistovske družbe, katero je še okrepil s podporo neštevilnih sredstev. Zdravje italijanskega naroda je naraslo obenem s trajanjem srednjega življenja. Telesni tip mladine je postal bolj atletski zaradi velikanskega pospeševanja športa. Mussolini je izločil sentimentalizem in skepticizem in je obema vtisnil najnovejši nacionalni ponos, moški smisel in zavest dolžnosti, ki je večkrat poleg mističnega izročanja in prepričuje za žrtvovanje. Toda v tem niso ^trdote nove fašistovske vzgoje, temveč bratstvo in tovarištvo. V vseh smernicah prevladuje smisel Ducejeve človečnosti, ki je močna človečnost družinskega očeta iz Romagne. Spravil je pokoncu bojeviti duh s tem, da je prirejal celo atletske tekme med voditelji, kljub temu pa je, ko se je znana tisočmiljska avtomobilska dirka izkazala za škodljivo zaradi usmrtitve gledalcev, ukazal njeno ukinitev. K tem pozitivnim podatkom mus-solinijevskega vpliva na telesno in duhovno zdravje Italijanov je treba dodati še konkretne realizacije v njegovi politiki. Zaradi njih sta delo in ime Mussolinija že zaznamenovani v zgodovini, karšna koli naj bo bodoča usoda njegove osebe. Med realizacijami se nekatere odlikujejo koj izredno velika dela dokončne in ru,„> višje vrednosti, katera mora vsakdo, pa tudi njegovi nasprotniki, pripoz-nati. To so revolucija brez krvavih pokoljev, pomirjenje države s cei*kvi-jo, Karta dela, korporativni: sestav m Imperij, ki nadaljujejo - z napor; za avtarkijo, ki bo utrdila stopnjo italijanske moči med državami na konstruktivna polemika več ko pravica, namreč dolžnost. Toda ukinja vsako neodpustno samovoljnost, vsak vdor temne črne kronike, hujskanja in upanja na korupcijo, vse to pa zato, ker more zaradi navadnega kramarskega interesa škodovati zdravju naroda. Fašistovski tisk in z njo narod sta odtegnjena vsakemu škodljivemu vplivu, ki nastaja iz suženjstva peresa nečistim vplivom. Mussolini sam je ustanovil novo aristokracijo, ustanovil je vodilni razred in kader voditeljev, pristojnih za vso civilno, politično in vojaško delavnost. Dal je plemiške naslove junakom, voditeljem v vojni, predlagal je imenovanje D’Annunzija za Kneza snežniškega, poveljnikov zmagovitih armad za maršale Italije, proglasil je Diaza za Vojvodo Zmage, Thaona di Revela za Vojvodo morja, Badoglia za Vojvodo Addis Abebe in Grazianija za markija Neghelli. Na področju slovstva in umetnosti je ustanovil Italijansko akademijo, obnovil je vseučiliške zavode, dal je izpeljati do uspešnega konca veliko podjetje »Italijanske enciklopedije«, pospeševal je »Zbrana dela« D’An-nunzia, Orianija, Arnalda in nacionalne izdaje del klasikov, dal je postaviti spomenike, posvetil je eno mesto imenu generala Guidonija, ustanovil je slavnostne dni vojske, mornarice in letalstva, slavnostno Kolumbovo obletnico odkritja Amerike in slavnostni dan Guglielma Marconija, povzdigoval je prvi jubilej kraljevanja Viktorja Emanuela III, pospeševal je obnovo klasičnih iger, obnovil je fore, cerkve in mesta, prisostvoval je Carducciievim in Pasco-lijevim proslavam v Romagni in počastil je Danteja, izolirajoč pas. kjej je pesnik pokopan v Ravenni. Hotel je, da bi vsako leto slavili spomin velikih Italijanov te ali one pokrajine. Obiskal je in izkazal čast živemu in_ mrtvemu 11’Annunziiu. Hotel je fašistovske reforme v šoli in reformo zakonikov, katero je načel Alfredo Rocco in h kateri je tudi sam osebno prispeval z odločilnimi izboljšanji z namenom, da bi pospeševal družabno povrnitev zapeljanih mladoletni-kpv, da bi olajšal neke prevelike kazni, določene za navadne prestopke, da bi nasprotno povečal kazni za s francosko in boljševiško revolucijo, t svetu potem, ko jih je fašizem rešil i • j . » , boljševiške nevarnosti. V govoru, iz- Deluje vedno na osnovi .duhovne j rečenem pred inozemskimi diiaki, je . _______________ __________ zamisli življenja, vendar daje.prven- Giuseppe Bottai lepo prikazal izvir-, tiste, _ ki bi zagrešili dejanja proti > prav nič drug proti drugemu ■oJrejan'rU' , em -za gibanje. Ko*[ post Mussolinijevega d:la s temile državi in skupnosti. Bil ie pravično »Jaz se ne zavedam nikakršne kriv- rakam«. »Znaten nnsnevek k zviša-, —-------------------------• -___- -___. — -• 1 KDO NA KOGA?• HUMORESKA ■ NAPISAL F. G. H0WAB» Gospod in gospa Warrenqva sta šla proti vzhodu po cesti, držeči v smeri vzhod-zahod. Gospod in gospa Higgiu-sova sta šla proti zahodu po cesti, držeči v smeri vzhod-zahod. Zakonca Warrenova sta bila prijatelja zakoncev Higginsovih. Tik preden so drug drugega opazili, sta gospod in gospa Warrenova slučajno gledala na levo in opazovala novi portal velike garaže. »Tamle prihaja Warren s svojo ženo!« je rekel gospod Higgins. »Krčevito gledata stran, bržčas naju ne marata pozdraviti!« ie rekla gospa Higginsova. »Prosim, mi tudi lahko gledamo stran!« In gospod in gospa Higginsova sta krčevito gledala na drugo stran, v izložbo »Novodobne družbe za kroglične ležaje«, čeprav se za ležaje nista zanimala, ker nista niti slutila, kaj ie kroglični ležaj. Med tem časom sta si bila zakonca Warmova ogledala vse. kar ie bilo zanimanja vredno na novem garažnem portalu, in sta zdaj spet gledala naravnost. »Tamle prihaja Higgins s svojo ženo!« je rekel gospod Warren. »Krčevito gledata stran, bržčas naiu ne marata pozdraviti!« je rekla gospa \Varrenova. »Prosim, saj ju nisva primorana pozdraviti!« In tako sta Sla oba para zakoncev, ki so bili prav za prav prijatelji in ki niso imeli nič. prav nič drug protj drugemu, brez pozdrava drug mimo drugega. Ko sta se para nekaj dni nato spet srečala na isti cesti, je rekla gospa Higginsova gospodu Higginsn: »Zdaj sem radovedna, ali naiu bosta danes pozdravila!« In gospa Warrenova ie rekla gospodu Warreuu: »Zdaj sem radovedna, ali naju bosta danes pozdravila!« Oba para sta se bližala drug drugemu, gledala na videz nebrižno predse. ne naravnost drug drugega, a tudi ne čisto stran. Oba para sta čakala, da bo drugi najprej pozdravil in tako ni pozdravil nihče izmed štirih ljudi, ki so biti prijatelji in ki niso imeli nič. ZRCALO naših dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 Ur * ?■ n pl jSHeve^ k zviša? i oznakami: »Pustil je čvrste večnost- n.ju delavnosti sem dal z napori, Iti i ne vrednote človeške osebnosti, to je sem jih vložil za zmanjšanje klepe-. stalne vrednote naše civilizacije, pa tem je, kakor pri mnogih je velMiar najgloblje obnovil in re-navadah, k! so bde nevarne, • organiziral državo na potrebah so-videti neiztrebljive in ne- ([0bnega življenja pravno in politično zlomi jive. spremenil navade Italija- ;; vkliufuioč fmsnndarske site ta Ec r, fussras sMa i Kiamja ie odvzela slog zivlj.nju na-, z realizmom, ki ie čisto rimski, pri-™da- Fašizem vrača slog življenj« stoijjjo k moralnim vrednotam, ki po naroda, to ie ciia-\odnica, to le.bar- [ tradiciji tvorijo državo«. Samo tava, to je moc, slikovitost, nenricako-, ko se more premagati in prepre-vano, mistično m sploh vse. kar_ ne- gju boljševiška nevarnost, ki cospo- kaj pomeni v dušah množice. Toda nic ni popustil pri pomanjkljivostih podeželskega življenja, glede krajevnih in vaških ločitev in sporov, katere je ukinil in strogo izkoreninil. Dolgočasijo ga osebni ločujoči prepiri, na katere reagira z izločitvijo jeznoritih in disidentov. Naložb ie civilno disciplino, ki je bila stoletja sem neznana upornemu in preveč kritičnemu individualizmu Italijanov, ki so bili nagnjeni k predpostavljanju individualnega interesa skupnemu, ki niso vedeli za kakšno vključj-tev ki niso več ljubili vojske in orožja ter so bili nenaklonjeni unifov- strog glede zločinov proti materin- de!« ie rekla na to gospa Higginsova stvu in plemenu. Dalje irrihodniie. darska dejstva predpostavlja bistvenim vrednotam krščanske civilizacije- , »Združitev državne moči, to je vodstva, s socialno pravičnostjo, kar je | znal izvršiti, je eden izmed najbon j velikih in globokih zamislekov, ki jih j je mogla izraziti v teku zgodovine , zahodna civilizacija.« Celota fašistovskih del se bo vedno bolj jasno izkazovala kot ustanovitev nove evropske civilizacije, njega etična vrednost bo imela višek v estetičnih izrazih. Noben , ustanovitelj reži ma ni tako izboljšal zemlje in ustanovil toliko mest kakor Mussolini. Iz | OKVIR (1 J /.a S = SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. § I KLEIN 1 = LjUBLjANA, Woltova 4 s tiiiiiiimtmiiiiiiiiituiiiimiiiiHHimir mam in podreditvi vodstvu. Naredil j tega elana ustanavljanja vstaja arhj-je iz nas vojaški narod s kapitalom tektonski slog fašistovskega časa. slave in zmag. Spremenil je telesno NemOROŽe je spomniti se pozitivnih pojavov Mussolinijeve delavnosti, v, katerih se materialni dogodek vedno stika z duhovnim ciljem, toda ravno zaradi njene duhovne in moralne vrednosti se je treba spomniti fašistovske tiskovne politike. Vsa faši-stovska zakonodaja stremi energično za tem, da zagotovi državi varnost pred nevarnostjo časnikov škandali-stičnega kova in časnikarjev, ki bi bili vezani na interese oseb ali skupin, ki bi bile v nasprotju z interesom države. Fašizem potrjuje, da je DtORAZftEDNA MUSKI ŠILI ZBORNICE ZA lBGOVIkO IN INDUSTRIJO (Pokrajinskega korporacijskega sveta) LJUAIIANA. 27 (TRGOVSKI DOM) ZAVOD IMA PRAVICE ENAKIH DRŽAVNIH SOL SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ALI ZAVRŽNIM IZPITOM MEŠČ. SOLE VPISOVANJE VSAK DAN DOP. TRGOVSKI DOM, in. nadstr. REDNI POUkTe ŽE VRŠI Najdražje seme Najdražje cvetlično seme imajo neke vrste begonije. En gram tega semena stane nič manj ko 600 lir. To seme so v starih časih prodajali v lekarnah proti prehladu in še neki gospodu. Hisginsu. »Imam popolnoma čislo vest. č'e imata kaj proti nan), naj prideta in povesta. Jaz ne naive-dim prvega korakal« In gospa Wairenova ie rekla gospodu \Varrenu: »Pripravljena sem, [priznati svoje napake. A to pot res ne vem. kaj nai bi bila zagrešila. Če jun ni kai prav. nai prideta in nama povesta. Jaz ne naredim prvega koraka! ; Tako ie postaialo sovraštvo med tprijateliskima zakonskima paroma čedalje hujše. Če je en par videl drugega od daleč prihajati, ie takoj zavil na drugo stran ceste. Drug par ie stori i isto. tako da sta bila spet oba para rta isti strani ceste — a na srečo so na svetu še stranske ulice, v katere so lahko krenili, samo da so se izognili neljubemu srečanju. Warrenovi niso nič več vabili Jlig-giusovih. Higginsovi niso nič vež vabili \Varrenovih. Skupni prijatelji sq j se pritoževali, ker niso nič več mogli [povabiti oba para hkrati. Boljša druž-! ba malega mesteea je bila v nevar-jnosti. da se razdeli v dva tabora: na [eni strani VVarrenovi — na drugi Higginsovi! Že davno so bili pozabili, od kdaj in zakai so drug na drugega jezni. a od dneva do dneva so bili boli jezni drug na drugega. Tako nastanejo iz majhnih vzrokov splošno znani veliki učinki in nepristranski opazovalec bi utegnil trditi da sta naključje in usoda ne samo uepveračunliivi. temveč tudi nesmiselni. A v tem primeru se nepristranski opazovalec moti. Zakaj: zakonca Higginsova sta imela sina in zakonca Warrenova sta Kje sta red in snaga? Nedavno sem imela v mestu precej opravkov. Zgrešila sem ulico, v kateri sem imela važno opravilo. Vprašala sem stražnika, ki mi jo je po-kazal. Ko sem prišla do palače, sem še enkrat pogledala na hišno številko, a glej ga spaka, nekdo mi je stepel kar celo preprogo na glavo. Čudno se mi zdi, da se ljudje še niso naučili reda in snage, in da ne vedo, da stepamo preproge na dvo-. rišče in ne na cesto, kjer hodijo ljudje. Zdi se mi, da se v takšnih primerih plača tudi globa. Če pa gospodinje ne delajo same, potem naj bodo vsaj toliko dobrosrčne, in naj opozore svoje služkinje in postrežnice, naj ne stepajo preprog in prahu na cesto. Prizadeta kakor so bili prev njuni starši prijatelji. Bila sta všeč drug drugemu, a. ker so se bili oboji starši zavzemali za to prijateljstvo, sla iz mladostne kljubovalnosti kazala prav malo navdušenja zanj. Odkar so bili pa starši sprti in odkar sta se tako težko sestajala. odkar so Clvda svarili pred Ethelo in Ethelo pred Ctvdonv. se jo iz mladostne kljubovalnosti zbudilo strastno hrepenenje po Clydu v Etheli in po Etheli, v Clydu. Oba sta ljubila Shakespearjevo tragedijo »Romeo in Julija« — tragedijo ljubezni otrok dveh sprtih rodbin. Kolikor bolj so se stari sovražili, tembolj sta se mlada ljubila. In ko so stari prepovedali otrokoma medsebojno sestajanje, sta otroka šla in se meni nič tebi nič poročila. Zdaj starši niso mogli drugega, kakor da so spet drug drugega pozdravljali. Prišlo ie do razburljivega pojasnjevanja med obema zakonskima paroma. ki sta s svojim sovraštvom nevede in nehote ustvarila tretji zakonski par. A še pozneje, ko so bili žo davno spravljeni drug z drugim, jo ostalo nerešeno vprašanje, kdo ie prav za prav prvi začel jezo kuhati na koga. kdaj in zakai. drugi nalezl.iivi bolezni. Privoščiti so ... . , . ______________________________ ... s' tva seveda mogli samo petični j imel hčer. Clvde Higgins m Ethel Marža tisk obravnavanje vprašanj in ljudje. Irenova sta bila prej seveda prijatelja FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stari<«rIeva uto pri lr»nčlJk»n»ketn motiti »•Uvrstita očal*, ratmieft, toptosnen, ftaronitrt, tiTsrometn, itd. Ve"ka zb ra ur. ilalnine m srebrnine. Samo kvalitetna optika Ceniki brezplačno FILATELISTI POZOB! Najugodnejše kupite in vnovčite mamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. ČEVLJARJI POZOR! Imamo stalno v zalogi ACETON Xylot Benzol v najboljši kakovosti. PETRONAPTA, Ljubljana, Tyrševa 35a. »HAMMONIA«, parketno čistilo je prispelo, poskusite, je odlična tekočina, čisti lepo, temeljito, hitro in poceni. HAMMONIA čisti parkete, pohištvo, li-noteura, gumi potege, umetna inka-menita tla. Glavna zaloga »PETRO NAFTA«, Ljubljana, T^rševa c. 35a. Poravnajte naročnino! set let? No. zame. starejšega moža bo to ravno še zadostovalo, a mladi si bodo morali potem pač sami poiskati novo gnezdo Pojdimo, dekleti, ogledali si bomo to zadevo.« »Hm. hm... V hiši ni nobenega paznika. sir Joziia. Ključ imam tukal. Morda mi dovolite, da vam jo sam razkažem?« Obiskovalec ni znal ceniti počastitve te ponudbe: navadno ie namreč gospod Turtle prepuščal svojemu osebju, da je razkazovalo hiše. »Nikar se ne trudite.« ie odgovoril sir Joziia. »Moj šoler nam lahko odpre hišo in vam ključe potem vrne. Vaš posredovalec govori vselej dosti preveč. kadar hišo razkazuje, in hoče Človeka po vsaki ceni pretentati. Rajši sj sam v miru ogledam vso stvar in si ustvarim svojo sodbo. Nekoliko prahu iu pajčevin nas ne bo končalo ali ne, dekleti?« »Mislim, da nas ie to. kar smo doslej videli, že do neke mere uti-dilo.« ie rekla Doroteja, starejša hči. »Ali nas čaka mar še kai hujšega?« Dobrodušno se ie nasmehnila in novo upanje se je naselilo v Turtlovih Drsih. »Ni tako hudo. draga gospodična. Prašno bo že. Bojim se. da ni že nekaj tednov ali celo mesecev nihče stopi! v to hišo. Ne smete pa prezreti kakšne čudovite možnosti opremp ima. Predstavljajte si samo, kakšna bo po korenitem popravilu in potrebnih preureditvah: na novo preslikana in opažena. z novimi kopalnicami skratka, bopolnoma prenovljena. Lega je vse-kuko odlična.« »Bržčas mislile zastran bližine naravoslovnega muzeja, ne? Ali še iz drugih vzrokov? Ge imate to v mislih. v*un moram že povedati, da nismo ne moje sestre ne iaz bog ve kako navdušene za nagačeno zverjad.« »Pojdimo, pojdimo. Doroteja.« if ie segel v besedo. »Ne smemo gospo- da Turlla dalje zadrževati.« In potisnil je obe hčeri skozi vrata. Lesketajoči se avto ie švignil mimo muzeja, o katerem se ie bila gospodična Doroteja pravkar tako prezirljivo izrazila, in se ie kmalu ustavil pred velikim, mračnim poslopjem. Med kratko vožnio sta se bili dekleti šepelaje domenili, da bosta očeta pregovorili k nakupu te hiše. če bo količkaj ustrezala njunim željam. Bili sta že pošteno utrujeni od lova za hišo. Hrepeneli sta po domu. v katerem bi imet vsak izmed otrok svojo veliko sobo m no možnosti tudi sprejemnico. Ko ie bil pa šofer Roberts odprl hišna vrata in so t>ogledali v zevajoče, črno žrelo, ju je minilo skoraj vse upanje. Stirie veliki, okrogli kamnitnj stebri v veži so podpirali okoren mostovi. na katerem so stali spet štirje kumnitni stebri, ki so tokisto nosili mostovž naslednjega nadstropja. Pritličje ie bilo nekoliko poglobljeno, okna so bila skoraj neprozorna. Zdelo se ie. kakor da bi se bil kdo posehno potrudil, da bi naredil hišo kar se da mračno in odbijajočo. »Vstopite in odprite oknice.« ie velel sir Joziia. Roberts ie ubogal. Baron in niegovi hčeri so čakali oh vhodu. Počasi so se njihove oči navadile teme. ki se ie umaknila somraku. ko je šofer odprl okna pritličnih sob in vrata, šele takrat so stopili v hišo. Tapete v veži so bile iz tistega marmornatega vzorca, ki se ie tako dobro prilegal gospodarskim nazorom zgodnje viktorijanske dobe. Cas jih ie bil pobarval temnorumeno. a vendar so bile še dobro ohrauiene: očitno se jih ni bil nihče dotaknil vsai petdeset let. V pritličju nasproti vhodu si stopil v velikansko jedilnico s temnim, do stropa segajočim hrastovim opažem. Zraven ie bila maniša soba. katere edino okno te gleda!,-) na temačen svetlobni jašek s krušečim se ome- lom. Tudi okno tretje sobe ie gledalo v ta svetlobni jašek. Za tem so bile temačne stopnice za služinčad in naposled še zadnja soba. ki ie bila sorazmerno svetla, ker ie njeno okao gledalo na dvorišče z nizkimi poslopji — očitno hlevi ali garažami. »Arhitekt, ki si ie izmislil načrt za to bišo. ie zaslužil, da bi ga ustreliti.« ie ogorčen rekel sir Joziia. »Morda so ga pa res ustrelili.« ie pritrdila Maisie. »a vse kako s puščicami v srednjem veku.« • Moj stavbenik bi kljub temu utegnil kai narediti iz tega.« ie nadaljeval njen oče. »Stopnice za služinčad bi lahko podrli in zgradili dvigalo. Rad bi samo vedel, ali tudi garaža zraven spada?« Sli so po glavnih stopnicah navzgor, ki so bile čisto dobre. Držai ograje ie bil prevlečen z baršunom. nekoč bronaste barve, ki ie umazal roko. če si se opiral nanj. Na znožiu stopnic i« bila v Stoni vdolbina, razsežna za srednje veliko sobo. Saloni so bili v prvem nadstropju. Na prvi pogled si videl, da bi bili saloni — opremljeni z novim parke lom in ljubkim pohištvom — kakor nalašč za plesne zabave. Kupci so postali vidno boljše volie: hiša se iim ie zdela čedalje mani podobna grobnici, kolikor više so prihajali. Obe dekleti sta hiteli naprej, da bi videli, katere sobe si bosta izbrali. Sir Joziia jima ie sledil nekoliko počasneje. »Štirideset stopnic, preden prideš do spalnice!« ie sopihal. Sem mora priti dvigalo, ie za trduo odločil. Tedaj ea ie iztrgal iz njegovih misli presunljiv krik. Obstal ie in vzkliknil: »Kai se je zgodila?« Ponoven krik. še presnnljiveiši od prvega, ie bil edini odgovor. »Kaj ie? Kai se ie zgodilo?« ie še enkrat vzkliknil in hitel po stopnicah navzgor. »1’apal Papa! Bril: Bil ie Dorotejin glas. kar vreščeč od strahu. »Da... Že tečem... Kai ie vendar?« »Neki... neki mrtvec...« »Kako? Kai?« je zakričal. Srce mu je divje utripalo, ko je z nenavadno naglico hitel za svojima hčerama. »Tu notri!« sta zašepetali dekleti, bledi ko zid. ko iu ie došel na vrhu stopnic. Pokazali sta na maihno. v ozadju ležečo temno izbo. Stopil ie v sobo. dekleti pa za njim. Zares! Na prašnih tleh ie nepremično ležalo truplo, oblečeno v sivo tvveeda-sto obleko. Sir Joziia se ie sopihajoč sklonil k tlom. Bil je na videz trideset do pet in trideset let star moški. Vsekako je bi- lo to težko določiti. Obraz je bil zmrcvarjen od ran in zelo napihnjen. Odtekla kri se ie bila strdila na tleh. Posebno velika rana ie bila videti na čelu tik pod riavim kodrom. Ne daleč od trupla ie ležal klobuk. Orožia ni bilo videti. Sir Joziia je dvignil mrtvečevo roko. Bila je ledenomrzla in ie brez življenja omahnila, ko io ie izpustil. Truplo ie bilo že mrzlo, vendar ni kazalo. da bi bila smrt nastopila že dolgo poprej. »Umor!« ie zasopihal baron. »Kje ie Roberts? Stvar je treba takoj sporočiti policiji. Kdo bi utegnil to biti? »Našli.^ našlr sva ga takole, kakor zdaj leži,« je zašepetala Doroteja z glasom, trepetajočim od groze. »Ali smeva domov, oče? O tej hiši ne nia,-rava ničesar več slišati.« »Ta prokleli agenlt« je zagodrnjat oče. »Rekel je vendar, da ni že več mesecev nihče prestopil praga te hiše. Skrajna površnost! Kako moreio pustiti hišo popolnoma brez nadzorstva. Roberts! Roberts!« Če ni pri kakšni hiši kai v redu. se zvrne krivda na posredovalca. Za to je tukaj. Sir Jozija se je v svojem ogorčenju ravnal samo po starem pravilu. Jimmie Haswell ie veselo žvižgal predse, ko je stopil v svojo sobo. Bil ie vesel odvetnik — gotovo redkost. Če po nadležnih izpitih ostane še kaj veselosti, jo navadno popolnoma zamori siva pravniška praksa. (In če sploh nobene prakse ni. ie pa še dosti hujše! Ljudie. ki si služijo kruh js zagovarjanjem dvomljivih zahtev in saj prisiljeni, da se vbadajo s premetenostjo in dlakocepstvom, morajo hočeš nočeš postati prepirljivi in se š» sami kmalu zaprašiti in porumeneti.! Jimmie ie bil pa čisto drugačen človek. Bit je Židane volie in ie imel tudi vzrok za to. Njegova praksa res da ni bila bogve kako cvetoča, a io stalno naraščala. Že narava sama ca je obdarila s srečo, S svojim prikupnim. skorajda prešernim nastopom si Je navadno osvojil srca porotnikov pri sodišču, čeprav je baš zato dobil kdaj pa kdai od predsednika ukor. A njegova veselost je imela še druge vzroke: bil je komni šest mesecev poročen z dekletom, ki se mu je zdelo nai-čudovitejše bitje na svetu in se njegovo mnenje o niei še ni bilo izpre-menilo. Kdor se še spominja razburljivega »Umora v vlaku*, o katerem so časopisi toliko pisarili, je morda tudi slišal. da se ie štorija končala s poroko Jimmiia Hasvvella in Nonne Warre-nove in da ie Nonna poslala dedična velikega premoženja. Jimmie zato ni obesil svoje pravniške prakse na klin, temveč ie bil lako srečen, da se i» lahko bavil samo z aferami, ki so ga zanimale in mu ni bilo treba hiti hvaležen za sleherno neznatno pravdo. Kako ne bi bil zdrav, mlad mož. ki ga njegova lepa. mlada, bogata ženica obožuje in čigar podjetje začenja uspevati — kako ne bi bil tak človek vesel? Jimmie Haswell vsekako ni bit eden tistih, ki ne znajo ceniti svoja srei:0- „ ,. , .. * Dalje prihodnjii ZAMOTANA SORODSTVA Kako postaneš svoj lastni ded Zmešnjave zaradi svojevrstnih porok V vseh časih so nekateri ljudje živeli v sorodstvih, ki so bila tako ne navadna in tako zamotana, da v takšnih zakonskih labirintih celo sodišča za mladoletne niso prav lahko našla izhoda. Nekaj najbolj zapletenih in najnenavadnejših sorodstev vam v naslednjem podajamo: Mlajša hči vojvode Albrehta Fridri-ka Pruskega se je poročila z volivnim knezom Johanom Sigismundom Bran denburškim. V istem času se je pa njena starejša sestra poročila s Sigis-mundovim sinom. Zaradi te poroke je postal volivni knez svojemu sinu svak, princ je bil sin in svak svoje matere, mlajša sestra je pa postala svoji starejši sestri tašča. V mestu Venlooju na Nizozemskem je postal neki lSleten mladenič zaradi poroke ded. Poročil se je s 45 letno vdovo, ki je imela že poročeno hčer in je bila babica njenemu otroku. S poroko je torej postal tudi 18 letni mladenič ded. Vdova, s katero se je mladenič poročil, je pa imela še 22 letnega sina, ki je bil torej od svojega očima kar štiri leta starejši. Neki Hellermann se je poročil z vdovo, ki je imela že odraslo hčer. Njegov ovdoveli oče, ki ga je večkrat obiskoval, se je zaljubil v sinovo pastorko in se z njo poročil. Tako je oče na lepem postal sinov zet, njegova žena, sinova pastorka, pa druga sinova mati. čez nekaj časa se je mlademu Hel-lermannu rodil sin, ki je postal staremu Hellermannu svak, poleg tega pa še stric svojemu očetu, mlademu Hellermannu. žena njegovega očeta, torej njegova pastorka, je pa tudi rodila sina. Hellermann mlajši je torej dobil brata in hkrati vnuka. Njegova žena je postala njegova tašča, ker je bila mati vnučkove matere. Torej je bil Hellermann mlajši mož svoje žene in hkrati njen vnuk, z drugimi beseda mi torej svoj lastni ded. Zdaj si pa zamislite zamotana sorodstva otrok, ki so se rodili na obeh straneh! Na svetu so pa še čudovitejša so rodstva. Neki 66 leten moški se je v mestu Kortryku na Flamskem drugič poročil z nekim 18 letnim dekletom. Na svatbi se je pa njegov sin zaljubil v še mlado nevestino mater in se z njo poročil. Tako je postal mladoporo-čeni sin tast svojega očeta in njegova dosedanja tašča je postala snaha. Sin je, dobil otroka, ki je bil hkrati sin svojega očeta in po materi tudi njegov vnuk. Ker je bil novorojenčkov stari oče tudi zet svojega sina, je bil malček svoj lastni ded. In ko bo tudi stari gospod dobil naraščaj... Toda pustimo to. Tedaj bi namreč postalo sorodstvo tako zamotano, da bi bila rodbina vse vprek zmešana. Mi pa z njo vred! Najdaljša evropska reka Najdaljša in najširša evropska reka je Volga, ki je dolga 400 kilometrov in doseže pri Stalingradu širino šestih do osmih kilometrov. Če bi po vrsti združili vseh 1080 pritokov Volge, bi njihove vode lahko obkrožile vso našo zemljo. Volgina delta meri 14.000 kvadratnih kilometrov, torej toliko kakor približno pol Belgije. Poleti ta velika ruska reka ni globoka. Na nekaterih mestih doseže komaj poldrugi meter globine; v deževni dobi se pa njena vodna gladina dvigne tudi 14 metroy nad normalno viišno. La Domenica del Corriere, Milano 50.000 muh je zapustil Danski žužkoslovec Will Lundbeck le zapustil živalskemu muzeju v Kio-benhavnu zbirko 50.000 muh. O svojih muhah je Lundbeck napisal šest zvezkov, v katerih je med drugim dokazal, da mušji rod dali sa živi na. zemlji kakor človeški. Po ‘govem namreč brenče ' muhe po čas: nje zemlji že nič mani ko 40 milijonov let. Od takrat pa do danes imame nič raauj ko 300 milijonov mušjih dov, Vrednost ptičjega gnezda Naravoslovci so ugotovili vrednost ptičjega gnezda z ozirom na mrčes, ki ga pojedo njegovi stanovalci. Takole so izračunali: V povprečnem ptičjem gnezdu se zvali pet ptičkov. Vsak izmed teh ptičkov poje na dan povprečno 50 gosenic ali drugih žuželk. V enem mer secu poje torej pet ptičkov okroglo 7.500 gosenic, oziroma škodljivega mrčesa. Vsaka gosenica poje na dan najmanj toliko, kolikor sama tehta. Je listje in cvete, iz katerih bi se zaplodil sad. Na mesec torej takšna gosenica požre najmanj 30 cvetov, torej lahko rečemo 30 sadov. 7500 gosenic skupaj, kolikor jih pojedo ptički enega gnezda, pa poje na mesec 225.000 cvetov. Tisti torej, ki razdre ptičje gnezdo, uniči poleg ptičkov v enem samem mesecu 225.000 jabolk, hrušk ali kakšnega drugega sadja. Takšna je torej vrednost enega samega ptičjega gnezda. Straže afriških akacij Neka posebna vrsta afriških mravelj, se ne naseli v mravljiščih, kakor navadne mravlje, temveč v trnjih pravih afriških akacij, če se potem nekdo nič hudega sluteč akaciji približa in jo vonja ali celo hoče utrgati, se mu njegova ljubezen do rastlin slabo poplača. V nos se mu največkrat zakade cele črede ljubosumnih akacijinih stražilcev. Koliko vrst živali poznamo Znanost pozna danes nič manj ko okrog en milijon vrst živali, med temi okrog 750.000 žuželk, 28.000 ptic, 20.000 rib in 13.000 sesalcev. Pred 150 leti, ko znanost ni še bila tako razvita, so pa ljudje poznali komaj 10.300 žuželk, 2.100 ptic in 210 sesalcev. Steklenica vina ju je rešila V ameriški državici Texasu sta si dva zakonca prav po naključju rešila življenje. Sredi noči sta zaslišala pok, skočila iz postelje in začela iskati vzrok poka. Mož je po dolgem iskanju odkril za omaro steklenico drages fa vina, Ki ji je odneslo zamašek, ok je torej povzročila steklenic:}. Tisti trenutek je pa mož začutil, da so mu tla pod nogami čudno topla. Odprl je okno in v strahu zagledal, da se dvigajo iz spodnjih prostorov hiše, kjer so bili pisarniški prostori. Oba zakonca se imata torej za življenje zahvaliti samo steklenici vina, ki ju je o pravem času prebudila. Milijoni cvetov za eno samo kilo medu Neki švedski žužkoslovec je izračunal napor, ki ga mora čebela prestati, preden nabere en kilogram medu. Po njegovem mora čebela izsesati med iz več ko dveh milijonov deteljnih cvetov in skoraj pol milijona akaciii-nih cvetov, preden zbere en kilogram medu. Afričani se boje za svoje žene Kdor ima grdo ženo, navadno nima vzroka za ljubosumnost. To prav dobro vedo tudi afriški črnci. Ker je pri ne katerih črnskih plemenih še navada, da ženske, čeprav so poročene, moški kradejo, so si znali črnci drugače pomagati. Moški se pred ljubosumnostjo zava ruje v škodo ženske. Kakor hitro se poroči, pa najsi bo ženska lepa ali grda, ji mož prebode ušesa, spodnjo in zgornjo ustnico s posebno paličico, tako da je videti kolikor mogoče grda. Potem brez skrbi lahko odide z doma na lov, ker ve, da mu moški sosednjega plemena gide žene ne bo odpeljal. Pravičnost divjih plemen Divja afriška plemena svojevrstno razsodijo, ali je nekdo kriv kakšnega kaznivega dejanja ali ne. II Duce lavora nel palazzo Venezia. — Duce pri delu v palači Veneziji. (Glej članek »Delo« na 3. strani) Krivec kakršnega koli dejanja mora) * Do začetka 19. stoletja so kmetje po njihovih zakonih pojesti neke vrste kašo, ki mu jo skuhajo iz različnih strupenih rastlin, če je krivec nedolžen, potem se s kašo prav gotovo ne bo zastrupil, če je pa kriv, bo umrl, kakor je pač zaslužil. Zanimivosti z vseh vetrov * V Afriki živi neka posebna vrsta ptic, ki si zgradi svojevrstno gnezdo z dolgim vhodom. Gnezdo samo ie razdeljeno v dva dela. Kadar samica vali. tedaj se preseli samec v zgornjo polovico gnezda, da ima samica pri svojem važnem opravilu mir. * Francoski kralj Ludovik XIII. ie zelo rad jedel makarone. Vsak teden je vsaj enkrat odpotoval iz Pariza v neko 140 kilometrov oddaljeno gostilno, kjer ie kuhar znal pripraviti makarone po njegovem okusu. * Prebivalci zahodne Sibirije vsako leto praznujejo pričetek pomladi. Ob tej priložnosti se ljudie zbero ob rekah in prineso s seboj vse mogoče dobrote. Patem mečejo v reko sadje, meso in slaščice in se priporočajo reki. naj z dobrotami zredi mnogo rib. da jih bodo poleti lahko lovili. * V stari Arabiji ie veljal šah za zdravilo. Zdravnik ga je predpisal bolnikom, da so ob njem pozabili na svojo bolezen. Zato so šahovske deščice in figure prodajali v lekarnah, * V Mehiki in različnih južnoameriških pokrajinah imajo v gledališčih in prostorih za bikoborbo posebne sobice, iz katerih skozi majhne odprtinice lahko gledalci občudujejo igro ali borbo. Takšne sobice najameip gledalci. ki se nočejo pokazati občjpstvu ali imajo kaj drugega na vesti. * Ljudje, ki se kopljejo v zdravilnih vrelcih Širahone na Japonskem, ostanejo v vodi pogosto po ves teden. Celo ponoči spe v njej. Da pa ne bi utonili, nalože okrog sebe kamenje. * Največio vročino lahko prenašajo Bušmani, prebivalci Južne Afrike. Znani so primeri, da je Bušman vzdržal v puščavi Kalahari pri 50 stopinjah vročine, teden dni brez vode. pa ni od žeje umrl. v marsikateri evropski deželi mislili,! da je zdravo tako spati, da ima člo-J vek noge više kakor glavo, ker 6.0; noge bolj utrujene. Zato so blazine namesto pod glavo polagali rajši pod! noge. ! * V naravi najdene kepe zlata ima-J jo najrazličnejše teže. Našli so v po-; toku že komaj eno desetinko mili-; grama težko zrnce zlata, prav tako pa! tudi že zlato kepo. ki je tehtala nič! manj ko 50 kih ; * Leta 1876. so prvič žensko perilo' prodajali v neki newvorški trgovini,] dotlej so namreč perilo ženske zine-; roin doma same izgotovile, ker se jim! je zdelo preveč intimna da bi ga pro-! dajali po trgovinah. Zenske so bile; v tistih časih tako rahločutne, da so; celo oprano perilo, ki se je sušilo, po--krivale z rjuho. : * V neki vasi v bližini mesta Merse-; burga v Nemčiji so leta 1889. po na-; ključju prebivali trije možje z res ne-; navadno prilegajočimi se imeni. Vaški župnik se je pisal Peteršilj, šolski! upravitelj Čebula, učitelj pa Česen.; Tej vasi so zato okoličani nadeli ime:; »Pri treh juhinih zeliščih«. * Polovico suhega dela naše zemlje: je tako pusta, divja, vlažna, mrzla ali! vroča, da živi na njej samo okrog 10: milijonov ljudi, torej komaj dve stoti; del vseh prebivalcev naše zemlje. * Največ štorkelj živi v Timbuktuju v Afriki. Neki potnik poroča, da tam stalno živi nič mani ko približno: 100.000 štorkelj. * 4000 metrov visok ognjenik Pic; de Teyde na kanarskem otoku Tene-rifi meče ob sončnem vzhodu in zahodu na Atlantski ocean 270 km dolgo senco. * Stiskanje rok v pozdrav je prastara navada, ki izvira še iz tistih časov, ko ja človek v pozdrav svoje-! mu znancu iztegnil obe roki in tako dokazal, da nima v roki orožja. * L. 1595. je vojvoda Johann Georg Saški prepovedal rabo robcev. V njegovi odredbi se bere dobesedno tako-! le: »Za resne ljudi robci niso. ker jim! za vsekovanje zadostujejo prsti obeh rok.« UGANKE Križanka RISAL ROMIH IVANBEJEDILO PO HARODN! PRAVLJICI PRIREDIL TORV TUGOMIR zublji ognja. Zgrabil je svojo ženo in ae z njo v poslednjem *----------x'“ po stopnicah navzdol. 9. V diru sta prijahala domov. Grof je bil strašne razkačen, Andrej pa nič manj prestrašen in žalosten. — »Poslušaj, kuhar! Ker me nisi ubogal in si poskusil ribo, boš danes o mraku izgubil glavo!«... »Ne, stoj!« se je nenadoma prekinil grof, katerega je očitno obšla neka druga misel. Nekaj časa je molčal in hodil po sobi gor in dol. Potem je rekel: »Pustim ti življenje in glavo, toda pod pogojem, da mi pripelješ Zlatolasko za ženo! Delaj in ravnaj kakor koli hočeš, samo to glej, da se mi ne vrneš brez nje!«... 10. Ves žalosten in vesel hkrati, da si je ohranil življenje, je kuharček Andrej v grajskem vrtu premišljeval, kje neki bi mogla živeti Zlatolaska... V tem hipu pa je videl, kako sta sedli na vejo velikega drevesa dve ptički. Vsa vesela je jela prva pripovedovati drugi, da je z otoka sredi morja prinesla Zlatola-skin las za svoje gnezdece... »Otok sredi morja!« je pomislil Andrej. »Jo že imam!« Hvaležno se ie ozrl v ptici in jadrno odšel v hlev, kjer si je osedlal konja, vzel meč in odjahal... 11. Kuharček Andrej je jezdil... Dolgo, predolgo... Dospel je v samotno, kamenito pokrajino, ki je bila posejana z redkimi, golimi drevesi. Videti je bilo kakor da ni tu nobenega življenja: -tako čudno tiho in mrtvo je bilo vse. Ko je za hip obstal in se razgledal po Kameniiem svetu, je zaslišal in zagledal dva kričeča vrana, ki sta se vsa onemogla oprijemala veje. Zasmilila sta se mu. — »Ali sta lačna, ubožčka?« — »Joj, pa kako!« sta zakrakala sestradana črna vrana. — »Ali imaš kaj, s čimer bi potolažil najino lakoto?« Andrej je za hip pomislil, potem pa je nenadoma rekel: »Imam!« 12. Andrej ie skočil s konja in prijel za meč. — »Ne gre drugače, dragi moj konjiček!« je dejal. Zvesta, od dolge poti utrujena žival je kar sama od sebe legla in položila glavo na skalo. Andrej je zamahnil... Od silnega zamaha se je meč ob trdi skali razletel v drobce... Mrtvega konjička je potem razdelil na koščke, ki sta jih lačna vrana kaj kmalu pospravila. Ko je Andrej odhajal, sta mu dejala: »Hvala ti, dobri mladenič! Ako ti bo kdaj koli potrebna pomoč, naju pokliči! Prišla bova in ti pomagala!« Dalje prihodnjič Vodoravno: 1. Evropski jezik. 2. Del živalske glave; pojem zaporednosti, četrta dimenzija. 3. Egipčansko božanstvo v podobi bika: nasprotje od mlad. 4- Afriški ptič-brzotek; plod; osebni zaimek. 5. Pogojni veznik; vhod; drog. 6. Osebni zaimek ali kemični znak za titan; samo. 7. časovni prislov; navadna rastlina za kr: mo; pivo. 8. Uradna kratica; kemični znak za rutenij; konica, posebno zemeljska ; kratica pri priimkih. 9. Kemični znak za srebro; veznik; kemični znak cin, kositer; krajevni prislov. 10. Navedba, označba. 11. Sicilija je... Navpično: 1. Redovniki. 2. Ameriški fantastični pisatelj (1809—49); fizikalna delovna enota. 3. Krivoverec iz 4. sto.; veznik. 4. Del obraza; strupen kovinski sulfat, ki ga tudi samomorilci radi uporabljajo. 5. Zelo majhna utežna enota; dva enaka soglasnika ; športen izraz za krog (dvoj.). 6. Indijsko mesto; medmet. 7. Dva šumnika, ki se ne smeta deliti; predlog; red. 8. Isto kakor drugo pod 2. vodor.; iz nekega navadnega blaga. 9. Ni samo enako, ampak tudi istovetno; kratica za konjsko silo. 10. žensko ime: konica- 11. Tujka za poljedelstvo, kmetijstvo. SESTAVLJENKA Ir 08 Ob ena jen Jera Cer ost rek reta red boj en oko cev nav lik ol Re Ž5 Iz vsake trojice sestavi nov samostalnik. Začetnice teh novih besed sestavljajo ime meseca. ZLOGOVNICA i. Iz zlogov: a, be, bet, bir, da, dle, ffo, gost, li, me, mok, mor, o, o, ok, ra, rač, se, sen, stro, ta, ti, va, vre, žor, zov sestavi 12 besed takega pomena: 1. ubožec, 2. gora na Koroškem, 3. posoda, 4. mesto ob črnem morju, 5. neizprosen, osoren, 6. desni pritok Donave, 7. stanje_ ozračja, 8-interval, 9. izumitelj brzojava. 10. obljuba, ll. del ust, 12. vrh v Julijskih Alpah. Prve črke navzdol in četrte črke navzgor čitane dajo japonski pregovor. * POSODA VODE Posodo napolnimo do vrha z vodo in jo stehtamo. Nato vanjo previdno položimo kos lesa, tako da nekaj vode odteče. Ali je zdaj posoda z vodo in lesom kaj težja? Odgovor: ;«Z313| BOJI O po A ' HSja !q 3j 'oiiq iq BSagtup tt.'u ’P(JIoipo «d af upoA vuofu|ipo 'B93| bSoj iizaz oguuz JoJj -ijon ‘opoA aouivjS o>Ujoj ouabj »S3| boji 19®' -iniqd oui j po nuojpiz uiAAOpoum(.lY o,i '»I!u -auiojds jiu ASid lu opngez 39 «<01 JJujopp Rešitev ugank iz preišnie številke Prva križanka: Vodoravno po vrsti: 1. muraj, mak. 2. enak, basira. 8. mir, renega*« 4. linolej, ko. 5. Ribič, žar, 1. 6. Enoh, Te«** 7. t, Rab, kemik. 8 ik, naraven. 9. kr ar nik, nav. 10 opreka, bira. 11. nas, ailvoka • Druga križanka: Vodoravno po vrsti: 1. K** nihalo. 2. rob, cimet. 8. osel, nos. 4. k°‘ * dar, k. 5. ar, Dev, oi. 6. r, Velenje. 7. ka » cent. 8. kulin, mik. 9. slikar, ki. Problem * jabolki: Začnemo sklepati ® zadnjega podatka (128 jabolk v vsaki kosa nazaj: pred zadnjo razdelitvijo smo 111 nQ vzeti iz zadnje kofiare 6X04 jabolk, sat 8 te jih dodali vsaki košari toliko, kolikor že bilo v njih (a končno Jih Je bilo 2X64— Torej kolikor jih Je bilo v njej pred *fl‘ , delitvijo 512 (384+128) in ob vsaki P«>Pr j*0 §nji delitvi polovico manj, tako da Je »o jf biti v začetku 8 jabolk v zadnji košar- . fieste kofiare smo Jih oddali pri PrfJqo v delitvi * “ ' ' ostale biti ;; Na ta nač!n spoznamo, da je bilo v r^boifc ? kofiarah 448, 23*. Ut, 67, 2», 16 1» • J* hOMiru ouiu jin urnimi k** r kv<19 " 2r>8 v nadnjo koSnro In le; ker jih Je preostalo «4, Je m poprej v njej 480 In v ,,jvtk« Nasmehnila se je. »Kaj naj na to odgovorim?« Prišla je Elvira, odnesla krožnike, in prinesla slaščice. »Sidsel je v kuhinji in vprašuje po gospe doktorici.« »Le pustite jo noter. Dobila ho slaščice.« Obrnila se je k meni fn pojasnila : »Sidsel je hči ljudi, ki stanujejo nad menoj; skoraj vsako popoldne pride malo k meni v vas.« »Spet dar božji,« sem se zasmejala. Sidsel je prišla. "Bila je ljubko, majhno osemletno dekletce. »No, Sidsel? Tako zgodnja danes?« »Naredila sem vse računske naloge in dobila prav dobro!« Sidsel ji je ponosno pomolila odprt računski zvezek. »Vidiš, Sidsel, saj sem rekla: znaš računati, če le hočeš.« »Da, če mi ti razložiš, je vse tako lahko. Veliko laže, kakor če razloži gospodična učiteljica.« »Vošči gospodični dober dan, Sidsel.« Sidsel se je priklonila. Vprašujoče me je pogledala. »Ali si tudi ti gospa doktorica?« »žal ne,« sem se zasmejala. »Jaz pišem povesti in podobne reči, Sidsel. Včasih pišem tudi pravljice.« »Ali tudi tako zabavne, kakor mi jih pripoveduje teta Solveig?« »Najbrže ne.« »No, pridi sem, Sidsel, boš dobila malo riževe kreme.« Sidsel je molče pojedla in prišla nato za nama na balkon. Bilo je pekoče vroče, tako vroče, kakor more hiti samo zgodnjega, jasnega, sončnega septembrskega dne. Kakor da bi bilo to samo po sebi razumljivo, je Sidsel splezala v naročje ,teti Sol-veigi'. »Ali bo gospodična dolgo ostala pri tebi, teta Solveig?« »Mislim, da. Kaj pa imaš na srcu?« Mala ji je nekaj zašepetala na uho. Opazovala sem Solveigin obraz, ko se je nagnila k otroku, da bi razumela njegove besede. Videla sem že dosti mater v tem položaju. Nikoli pa nisem še videla tako vedrega in materinskega izraza kakor na njenem , obrazu... »No, poslušaj. Sidsel. Posodila ti bom za zdaj moj čudni svinčnik, veš, tistega, ki ga priviješ in pogleda ob koncu konica na beli dan. šla boš gor in skušala svoje šolske naloge nare: diti sama. In pri besedah, ki se ti bodo zdele težke, naredi s svinčnikom majhen križec, pozneje bova skupaj pregledali nalogo in bova že kos tistim težkim besedam. Poslala bom pote Elviro, da ti bo povedala, kdaj smeš priti dol.« Sidsel je dobila svinčnik in vsa sijoča od veselja odšla. »Nekoliko težko je vozila v šoli,« mi je pojasnjevala Solveig Strando-va, »toda zdaj že gre. če se igrava, da so črke majhne živalce, ki se družijo v črede, in če namesto s številkami računava z orehi, ji gre kakor po maslu.« »Bog, gospa doktorica, le zakaj nimate dveh ali treh otrok?« »Zakaj pa sami nimate nobenih? Ali mislite, da ne vidim, kako radi bi jih imeli?« »Zakaj — zakaj! Zdi se mi, vsaj domišljam si, da ste opazili, da nisem poročena. Vsekako bi rada imela otroka, tudi če ne bi bila poročena, toda saj veste, takšne stvari človek do dobra premisli...« »Da, da. Tudi jaz nisem poročena. Zdaj pač razumete.« »Razumem. Kljub temu se_ mi zdi strahotno. Vsak dan srečuješ sto in sto zdravih, krepkih, poročenih žensk, ki za vse na svetu ne marajo imeti otrok. Človek bi jih pošteno premlatil, namesto da bi se na kolenih zahvalile Bogu. da smejo biti matere! Otroke imajo pa — največ otrok 1 •— revni, brezposelni in bolni ljudje. In tukaj sediva midve, obe zdravi in v kolikor toliko dobrih razmerah in izživljava svoja nedoživljena materinska čustva ob tujih otrocih. In člove; žka. družba naju bi preklela, že bi prelomili staro tradicijo in imeli otroka, ne da bi se vsaj devet mesecev poprej omožili.« »Ljubi otrok, tako mladi ste že! Najbrže se boste poročili in imeli lahko kopico otrok, če boste hoteli.« »Ne, tega ne morem.« »Zakaj ne?« m U LJUBEZENSKI ROMAN »Ker ljubim na svetu samo enega človeka. In ta se noče poročiti. Vsaj z menoj ne.« Elvira je prinesla kavo. Nekaj trenutkov sva se pomenkovali o nepomembnih stvareh. »Nikar ne vzemite smetane pred sladkorjem,« sem se zasmejala, »osta- li boste stara devica!« Tisti trenutek mi je bilo žal, da sem to rekla- »Saj sem na najboljši poti, da postanem,« se je zasmejala Solveig, videč inojo zadrego. »Škoda,« sem vzkliknila. »Škoda?« »Da, škoda je. Da niste še poTočeni, še ni tolikšna škoda, zakaj težko bi našli moža, ki bi se poleg vas uveljavil. Poda se vam, da ste samostojni in sami. Vendar to, to o stari deviri — to je škoda. Strašno mora biti, ee se poslavljaš od življenja, ne da bi ga bil do poslednjega vlakenca spoznal. Zdi se mi, kakor da bi bili osleparjeni za tisto, kar je v življenju najbolj bistvenega.« »Ali mar vi živite po teh načelih?« »Da. Ali se vam morda to zdi narobe?« »O, ne. Gotovo ne!« In tedaj sem ji povedala vse o Gunnarju. Vse podrobnosti, ki sem o njih poprej mislila, da jih ne bom mogla nikoli nikomur zaupati. Povedala sem ji, kako sem zaljubljena v Gunnarja in kako igram vlogo izkušenega, modernega dekleta, samo da ne bi opazil moje ljubezni in se me ne bi prehitro naveličal. Sedela je tiho in poslušala. »Ali ste zdaj razočarani nad me-noj?« »Ne. Preveč življenja sem videla in pogledala sem v preveč človeških usod. da bi bila.« »Ali me obsojate?« »Ne. Zakaj ste mi pač vse to povedali?« »Ker... ker... veste, tako zelo vas cenim in tako rada bi večkrat prišla k vam. Edini človek ste. ki z njim lahko odkrito govorim. Ih zato nočem jadrati pod napačno zastavo. Hočem, da veste, kakšna sem.« Solveig Strandova se je smehljala in mi je ponudila roko. »Ljubo dekletce ste,« je rekla. Nekaj tednov pozneje... Vreme se je izpreiuenilo. Lilo je kakor iz škafa. Privila sem svetilko in prižgala električno pečico, čeprav ,je tudi centralna kurjava grela. Bil je tih, miren večer. Gunnar je bil v inženirskem društvu, jaz sem pa pletla nogavice zanj. Na skrivaj sem bila pogledala v njegov potni list, kdaj ima rojstni dan. Že sem mislila leči, kar je pozvonilo. »Kajpak spet eden, ki prodaja pisemski papir,« sem pomislila spravljivo, tako dobre volje sem bila. Namenila sem se, da mu pomagam. Ko sem odprla, sem spoznala pred vrati svoj stari dežni plašč, toda bilo je težko, spoznati Siri Holdtovo. »Za božjo voljo, ali ste res vi?« Vstopila je, odložila premočen kovčeg, šla kakor mesečna v sobo, ne da hi bila slekla plašč. Stopila je k čajni mizici, odprla sladkomico in *i vzela sladkorček. Molče ga je vtaknila v usta. Vzela sem ji plašč in čepico in jo posadila v najbližji stol. »Hvala,« je dejala. Sedla sem ji nasproti. Kje naj začnem? Tedaj se mi je nekaj srečnega posvetilo: »Ves kaj, kar tikajva se. Prej ali slej se bova tako.« Senca smehljala je bil njen odgovor. »Zdaj sem pri koncu,« je rekla tiho. »Vidim. Tudi jaz sem nekoč bila. Vendar zdaj ne bova o vsem tem govorili. Najprej najvažnejše.« Pripravila sem kopalno kad. natočila vanjo vroče vode, poiskala nekaj perila v omarici za perilo, vzela iz omare spodobno, toplo obleko in ji pripravila moje copate. »Okopaj se in preobleci. Jaz bom medtem pripravila večerjo-« Jela sem pripravljati kruh z maslom in ji skozi priprta vrata v kopalnico ponudila kos, obložen z raki iz konzerve, ki sem jo bila nalašč za to priložnost odprla. »Poskusi. Ali niso raki dobri?« »Hvala. To je torej najvažnejše. Prav imaš, presneto lačna sem.« Res, bila je pogumna, ta mala Siri! Namazala sem ji cel kup kruhkov z maslom, pogrnila mizo in nalila čaj. Domislila sem se, da naibrže že več dni ni nič toplega jedla, zato sem scvrla nekaj jajc s slanino. »Rdečilo in puder boš našla na toaletni mizici,« sem ji zaklicala v kopalnico. »Hvala, saj ju res potrebujem!« Ko se je vrnila iz kopalnice je bila čisto drug človek. Jedli sva. »Saj ti ni treba iz vljudnosti še enkrat večerjati,« je rekla. »Takšne vljudnosti si bova izbili iz glave, kakor sem si jaz izbila iz glave napačni ponos. Rajši si prižgi cigareto in glej, kako jem, če ti je ljubše. To bo namreč kaj dolga zabava.« Gospod t težko prtljago Ko so Viljemu Govvnerju izročili hotelski račun že drugega tedna za hrano in stanovanje in ga vljudno opomnili, da tudi račun za prvi teden njegovega bivanja v hotelu Grand Luxor še ni plačan, je natakarja nestrpno potisnil skozi vrata. Potlej je stopil k svojemu velikemu kovčegu, ga odprl in... Sprejemni šef je natakarja vprašujoče pogledal. »Želeli ste govoriti z menoj, Viktor?« »Gospod Gowner že štiri tedne ni plačal računa, gospod ravnatelj.« »Ali ima mnogo prtljage?« »Velikanski kovčeg.« »Poln?« »Poskušali smo ga dvigniti. Bil je zelo težak.« »V teh okoliščinah počakajmo še osem dni.« * Po osmih dneh je hotelski ravnatelj stopil v sobo. »Torej v tej sobi stanuje gospod Go\vner?« »Da, gospod ravnatelj.« »V popolni oskrbi?« »V popolni oskrbi že pet tednov.« Ravnatelj je pomirjen opazoval mogočni kovčeg ob steni. Potlej je namignil obema slugama, da bi kovčeg dvignila. Moža, navajena težkih bremen, sta pritiskala in rinila na vse strani. Veliki kovčeg se ni premaknil niti za centimeter. Sprejemni šef je tvegal pomislek: »Ali ne bi rajši?« Ravnatelj je zamahnil: »Nesmisel, dragi moj! Saj vidite, kako težak kovceg ima. Mirne vesti lahko gospoda Gownerja preživljamo na upanje še nadaljnjih osem dni.« Čez osem dni je Viljem Gowner izginil brez sledu. Tudi težki kovčeg je izginil. Lepe noči ga je bil iz četrtega nadstropja spustil po tanki vrvici skozi okno. Vrvico so našli drugo jutro. Ni bila debelejša od štirih sukančevih niti. Ko so štirinajst dni pozneje gospodu Viljemu Gownerju v najodličnejšem hotelu nekega drugega mesta predložili račun za drugi teden in ga vljudno spomnili na to, da račun za prvi teden po pomoti še ni poravnan, je natakarja nestrpno potisnil skozi vrata. Potlej je stopil k svojemu velikemu kovčegu. ga odprl in — pribil štiri velike žeblje skozi^ dno skoraj popolnoma praznega kovčega v sobna tla. Bila je res pogumna mala dušica. »AH je še kaj čaja?« Spet sem napolnila ročko. »In zdaj še en sladkorček.« Dobila ga je. »Ti! Zdaj ti še ne morem pripovedovati podrobnosti. Samo eno ti povem — zdaj nimam res prav nič več. Ne denarja, ne dela. Izbirati sem morala med teboj in podporo za siromake. Odločila sem se zate.« »Zelo modro. Siri. Iskala sem te, toda preselila si se.« »Da. Zdaj sem torej tako daleč, da nimam na tem svetu nič drugega kakor nekaj ničvrednih krp, kolikor sem jih mogla stlačiti v ta kovčeg. Potrebujem dom, obleko, hrano, denar, delo. In tako sem prišla k tebi.« »Razumem. Dom imaš lahko tukaj, kakor dolgo potrebuješ. O oblekah se bova še dogovorili. In glede dela, veš kaj, s tem pa rajši počakajva nekaj dni. Najprej te bom postavila na noge. Edino delo, ki ti ga za zdaj lahKo priskrbim, je pri neki zavarovalni agenturi. Vendar ne moreš pričeti prej, preden se nekaj dni ne od-počiješ.« »Dobra si, Kisinka.« »Nikakor ne, to sem dolžna samo ljubemu Bogu, ki mi je dal vse tisto, cesar ti še nimaš. Tudi meni je trda predla- Vendar mi je pozneje isti Bog dal hrano, obleko, dom — sicer še ne-moža in otrok — toda vsak dan skrbi zame s potrebno hrano za dušo in telo. Sedi v naslonjač, bom jaz pomila posodo.« »Pusti pomivanje, bom že jaz jutri postorila, ko boš ti šla v uredništvo.« »Izvrstno. Ali znaš tudi prah brisati in nakupovati?« Modra, mala Siri! Kako lahko sva prišli čez tisti večer! Razkazala sem ji svojo miniaturno kuhinjo, ji povedala, kje po navadi kupujem, ji dala prosto roko v predalu, kjer hranim denar za gospodinjstvo. Naposled sva poiskali še obleke zanjo. »Ali boš lahko za zdaj nosila obleko, ji jo imaš na sebi? Pravkar sem jo dobila iz barvarne. Prej je bila svetlosiva. zato je zdaj živ krst ne bo spoznal, ko je kavnatorjava. In tu imaš plašč. Kupila sem ga v Amsterdamu in ga še nisem nosila. Ali imaš nočno perilo?« »Rajši ne vprašuj, kaj imam. Zdaj boš slišala, zakaj nimam ničesar.-.« »Ta predalnik tukaj je tvoj.« Vzela sem iz njega svoje stvari in položila svoje perilo in nočne srajce v spodnji predal. »Kisiuka!« »Prosim?« »Zdaj se ti ne utegnem zahvaljevati. Imela bi preveč dela. Pozneje se ti bom zahvalila enkrat za vselej, za vse. Vendar nekaj drugega. Ali imaš prijatelja?« »Da, toda tega ti ne posodim.« »Hvala, za zdaj si pač ne utegnem privoščiti takšnega razkošja, zato ga kar v miru obdrži. Vendar sem prepričana, da prihaja zvečer sem.« Sama sem že mislila na to. »Da, včasih res pride- Toda ne vznemirjaj se. Lahko grem tudi jaz k njemu.« »Obžalujem, toda če tako praviš, bo že tako. Brž ko bom imela v rokah petdeset kron, si bom najela sama svoj brlog.« »Le ostani, kakor dolgo hočeš, Siri.« čutila sem, da v mojem povabilu ni bilo prepričevalne prisrčnosti, zato sem hitro pristavila: »Povem ti. da bo mojemu izvoljencu dobro delo, če bo izvedel, da kdaj pa kdaj tudi jaz ne utegnem. Doslej sem mu bila preveč vdana.« »Da, pravijo, da to ni posebno pametno. Ne vem... če bi se jaz v koga zaljubila, mu ne bi mogla ničesar prikrivati. Ne bi mogla drugače, morala bi biti jaz, čisto jaz sama. Morala bi reči ,da‘, če bi me mikalo, ne da bi se mi bilo treba bati, da bi se me zato naveličal. Da, vem, §rav nič nevsakdanja nisem, toda če i me mož, ki bi ga rada imela, ne maral takšne, kakršne sem, naj rajš kar pusti.« »Govoriš kakor knjiga, Siri, toda kakor teoretska in neuporabna knjiga. Ali ne bi kazalo, da bi šli spat? Polnoč je že minila.« Pripravila sem posteljo za Siri na divanu. »Ne vem, kako naj zaspim. Vse preveč razburjena sem.« »Le lezi, te bom že jaz uspavala.« Vtaknila sem dva para nogavic v gramofonski zvočnik in izbrala ploščo Bachov ,Arioso‘. Nato sem odnesla gramofon bliže k divanu, zaigrala nekaj nedolžnih majhnih menuetov in po tem klasičnem programu še nekaj Matti priljubljenih tangov, cedečih se od sladkosti kakor sirup. Sredi ,sirupa' sem pogledala po Siri. Trdno je spala. Oh, glej, kako dobra sem se zdela sama sebi! Res smešno, da se človek zdi sam sebi kakor nedolžen angelček, če stori nekaj, kar mu je samemu v tolikšno veselje! Res mi je bilo v veselje, da sem lahko igrala močnejšo, premožnejšo, ki si lahko privošči razkošje, da pomaga svojemu bližnjemu v stiski. Takšna dobrota ni vredna počenega groša! In Siri je bila tako potrebna, da bi bil kdo res dober z njo. Ko sem se mudila v uredništvu, je pospravljala stanovanje. Vračala sem se domov k pripravljenemu obedu v čisto, prezračeno, pospravljeno sobo. Moje nogavice so zmerom ležale zakrpane v predalu. Kakteje so imele tako skrbno nego kakor nikoli poprej. Iz svežnja za umazano perilo so kmalu izginili umazani robci in spodnje perilo — kar sem po navadi prala doma — 111 že drugi dan sem jih dobila zlikane in zgrajene na svojem mestu. Dobra, pridna mala Širi! Počasi ie prišla z besedo na dan. Nisem je hotela izpraševati. Nekoč je med pogovorom omenila vseučiliško ki er. »Ali poznaš ta lokal?« sem vpra šala. »Da, veš. nekaj mesecev sem študirala. Tako rada bi bila postala odvetnica. Ko sem imela dva semestra za seboj, se je pričelo doma. Umrl je oče in morala sem študij prekiniti. Matere tako rekoč nisem poznala, saj sem imela komaj tri leta, ko je umrla. In po očetovi smrti je ostalo le prav malo denarja, vidiš, imel je čedno službo, a nobenega premoženja... Dobila sem delo v pisarni iste tvrdke, dokler ni prišla na kant, kakor tisti čas marsikatera tvrdka. Nato sem bila nekaj časa brez službe in kmalu potem sem dobila delo v eks-peditu in potem...« Da, in potem? Ubogi otrok! Potem je pričel brat neumnosti uganjati Lepega dne mu je ostala samo še izbira: v zapor, ali pa v dveh dneh vrniti denar, ki ga je bil poneveril. In prav v tistih dneh je Siri nadomestovala blagajničarko. Vzela je iz blagajne na hitro sto petdeset kron. upajoč, da jih bo drugi dan vrnila vanjo, saj je nameravala nesti v zastavljalnico dragoceno staromodno uro, edini spomin po ranjki materi. Ko je pa drugi dan odprla predalnik, kjer jo je imela shranjeno, je ni bilo nikjer več. Valje prihodnja DARMOL najboljše odvajalno sredstvo V norišnici V norišnico je prišel gost, ogledal si je njene stanovalce, ko je pa že odhajal, je pogledal uro na steni in vpra-tal paznika: »Ali gre prav?« »Ne,« se zasmeje paznik, »sicer ne bi bila tu.« Kdo ima prav? »Moški imajo oči, ne da bi videli, ln ušesa, ne da bi slišali,« se jezi ona. »Zenske pa ne morejo imeti jezika, »e da bi z njim migale,« se odreže on. Vse se podeduje Mamica pravi: »Janezek ima oči po tneni, nos po starem očetu, usta po...« Tedaj skoči Janezek v besedo: »Hlače pa po očetu.« Hiša vzdihljajev Gospod Plankar pride v mesto. TJsta- vi se pred moderno palačo in vpraša mimoidočega, kdo je zgradil to krasno stavbo. »To hišo so zgradili iz krvi, vzdihljajev in solz tisočih in tisočih ljudi,« odgovori vprašani. »Hudiča! Kdo je pa potem njen laiit-ftikv. »Društvo zobozdravnikov.« Edinstven primer Zena: »Ali Je sploh kdaj živel mo Ski, ki bi svoji te ni lahko odkrito dejal: ,Ti si edina ženska, ki jo ljubim*?« Mož: »Prav gotovo.« Zena: »Ali govoriš o sebi?« Mož: »Ne, o Adamu.« Prijateljski nasvet »Svetuj mi, kako bi si utrdil «po min.« »Posodi mi 500 lir.« Ljubitelj živali Zena: »Jutri bora zaklala našega zajčka.« Mož: »Zakaj vendar?« Zena: »Ker praznujeva Jutri desetletnico najinega zakona.« Mož: »Kaj pa more ubogi zajček za to?« Na divjem zapadu Farmar pride k svojemu sosedu la ga vpraša: »Kaj bi storili s svojo ie-no, če bi slabo gospodinjila z vašim denarjem? Pretepel sem jo že...« V ioli »Koliko je star človek, ki se je rodil leta 1899?« »Ali je moški ali ženska?« Potrebno zlo »Z zdravnikom si zaročena, pa ae sestajaš z lekarnar jem,« we huduje mati nad svojo hčerjo. »Seveda, mama. Ali ne veš, da je lekarnar edini človek, ki zna brata zdravnikovo pisavo?« IZPAHOVANJE, KOLCANJE. ZGAGA Zakaj se nam po iedi izpahuje? Odgovor ie čisto preprosi: ko smo požirali hrano, smo hkrati požrli tudi zrak in ta hoče zdai bučno spet na dan. Tudi živalim se izpahuje. Mojstri v izpahovanju so majhni psi. posebno jazbečarji, ker tako požrešno jedo. Če se dojenčku izpahuje. se zdi to vsej družini tako srčkano, če se ti izpahne po botrini torti, ti botra pač ne zameri. saj ie to menda dokaz, da je bila torta imenitna in da si jo s tekom pojedel. Izpahovanje v krogu družine je sicer Se dovoljena, vendar marsikdo takšne .domačnosti* ne prenese. Nekateri živčni ljudje se pa nehote navadiio. da požirajo zrak in ko V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in •veilolika srajce, ovratnike, za- rtniee itd Pere, suši, tnonga lika domače perilo. Parno Cisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA ga izpahuje jo. jim nekoliko odleže. Rontgenska slika točno pokaže, kdo požira zrak — znanstveno se imenuje takšen človek aeroiag — in kdo nima te razvade. Na polnem želodcu aero-faga plava namreč zračni mehurček. Kakor smo rekli, ie izpahovanje posledica živčnosti, včasih je pa vzrok tudi premajhna trdnost vhoda v’ želodec. kar ima pa spet vzrok v splošnem slabem živčnem počutju. Nainre-prostejša zdravila so pogosto najboljša, zato ie priporočljivo, če v takšnem primeru sežemo po baldrianu. Pijemo ga v kapljicah ali kot čaj. Ker ie požiranje zraka in izhapovanie na koncu koncev razvada, si pomagajmo tudi s samovzgojo. Prav tako neprijetno kakor izpaho-vanje je kolcanje. Komur se pogosto kolca, mora prenesti marsikatero zabeljeno na svoj rovaš. Znanci mu svetujejo vse mogoče načine, kako ukrotiti kolcanje, toda po navadi nobeno zdravilo dovoli hitro ne pomaga. Zdi se. da ie zadrževanje dihanja ali pa pitje vode. ne da bi med pitjem vdihnili zrak. najboljši način, kako smo kos kolcanju. Kolcanje nastane namreč zaradi krča v preponi, ki je po-slediea draženja preponskega živca. Ce torej ustavimo dihanie. ki ie v neposredni zvezi s prepono — to se zgodi. Če zadržujemo dih ali hitro pijemo — se krč sprosti in kolcanje po-nelui. Pri zdravih ljudeh je kolcanie nenevarno in po navadi hitro mine. Kot simptom ali spremljava razuih bolezni pa ooetane koičflnie lahko zelo boleče in neprijetno, tako da more pomagati samo zdravnik. Znano je. da se bolnikom, ki so prestali operacijo trebušne mrene, takoj po operaciji rado kolca, pa tudi pri vnetju trebušne mrene ie kolcanje značilen simptom. Kadar človeka napade kolcanie z visoko vročino, sklepamo lahko na vnetje možganske mrene. Siiilida povzroča v poznem stadiju tako imenovane »tabične preponske krize« s trdovratnim kolcanjem, ki ga ni mogoče umiriti. Kakor vidimo, ie bolezensko kolcanje simptom, za katerim se skrivajo vsi mogoči vzroki, in potrebna je zdravniška veda. da ugotovimo razne možnosti in vzroke kolcanja. Ali ie kolcanie posledica obolelosti vratnega mozga, ali pa razširitve glavne žiie odvodnice, ki draži preponski živec? Prav tako lahko draži ta živec tudi vnetje rebrne mrene ali vnetje srčne mošnje. Ti primeri so pa dokai redki in kolcanje ie po navadi samo spremljava te ali one bolezni. Če se kolca zdravemu človeku, hitro pomaga vroč obkladek na želodec. Pogosto izpahovanje zamenjavajo t zgago. Pri zgagi se dviga vsebina želodca v lahno vneli požiralnik — po navadi gre za preveč kislo želodčno vsebino. Toda pogosto nastopi zgaga. tudi če želodcu popolnoma manjka kisline. Klasično in najpreprosteje zdravilo za zgago je soda. ker veže kislino. Če pa zgaga pogosteje peče. je najboljše, da se posvetujemo i zdravnikom. Če morete dobiti rdečo papriko, jo! posušite. Posušeno zdrobite, imeli! boste dobro in res pravo papriko za J začimbo. v ; Dobra je vložena mešana solata.« ki jo lahko sestavi vsaka po svojem! okusu. Med solato zrežemo zeleno; papriko, zelen paradižnik, kumare,; zeljnato glavo, čebulo. Vse dobro oso-, limo in pustimo stati čez noč. Z jutraj! dobro ožmemo, napolnimo kozarce in; prelijemo s prevretim in ohlajenim; kisom za vlaganje. Tudi za razne poslastice moramo; poskrbeti. Zelo preprosta in cenena« poslastica je posušeno sadje. Jabol-! ka, lahko so tudi pobiravčki, nareže-! mo na krhlje, hruške pa kar cele; posušimo. S kosom kruha je suho sadje dobra južina otrokom za šolo,! kuhano in oslajeno nam pa da dober: in okusen kompot. Preden pade prva jesenska slana,; poberite vse paradižnike, tudi zelene. Po starem in preizkušenem receptu jih izbrišite, zavijte v časopisni pa-: pir in založite v kako staro košaro,; ki jo postavite v klet. Za božične praznike se boste lahko postavili s pravimi rdečimi svežimi paradižniki, ce pa imate kakšen velik cvetlični lonček ali primeren zabojček, vsejte vanj peteršilj in ga postavite na sončno okno. Kmalu do vzkalil in vso zimo boste lahko uporabljali sveže zelene lističe. m ne na soncu, m .uh ziozimo na police drugo poleg druge v zračni, a ne premrzli kleti. Prav tako ravnamo z ohrovtovimi glavami. Če se pa lahko preskrbimo z nekaj več zeljnatimi glavami, nastrgamo nekaj glav za kisio zelje da si prihranimo pot za vsako kilo zelja na trg ali k Pričeli so s 3. turnirjem Velikega guvernementa. Žreb ie določil nasled' nji red v tabeli: 1. Zollner, 2. Boa®* ljubov, 3. Kieninger. 4. Rbppstoru. 5. Junge. 6. dr. Weil. 7. Keller. 8. SS-misch,9. Kunerth. 10.Loose, ll.Brinck-;mann. 12. dr. Aljehin. . Lista kaže. da ima turnir neka! !prav močnih udeležencev, pa da s® dudi preostali, razen dveh. treh dobri ;mojstri. tako da velemojstri ne bod® ; imeli kar lahkega posla. O poteku bo-■ mo še poročali. v, » da ml prične naštevat: PfinfitL se. td&lLtolO-fft! I italijanskih specialitet fah*(h* . hl na1ra1ši imel evr » da ml prične naštevati vse skrivnosti ' I italijanskih specialitet. Pride teden, ko bi najrajši imel evropski zemljevid /mr,m sestrično ki ima odraslo I vseh dob na mizi. Ne rečem, da bi bil Imam sestrično, ki ima oarasiu Je pa izbirčen, ker vdano spo licer. Dekle /e kakor pravimo po gtuje kuharsko umetnost. Zato o dobri domače — godno za možitev m moja sestrična najbrže upa, da ji bom jaz pri tem podjetju pomagal, zakaj v poslednjem pismu, ki mi ga je pisala, me imenuje ,dobrega, ljubeznivega človeka', čeprav me je po navadi označevala za starega grdavša... Moja sestrična ni posebno odprte glave, toda Marion — tako je njeni hčerki ime — te napake ni podedovala. Bistro dekle je in bi bila prav čedna, če bi bila nekoliko lepše oblečena. Rad bi svetoval, kako se bo dobro poročila. Čeprav — kakor sem že dejal — ni posebno lepa in tudi bogata ne, bo vseeno očarala vsaj vsakega dri gega moža, če se bo ravnala po nekaj kratkih nasvetih, ki jih ji bom svetoval jaz, ki sem že star maček v takšnih zadevah. Predvsem se mora zavedati, da je njena moč v šibkosti moških. To kajpak samo z obžalovanjem priznam, saj sem tudi jaz zastopnik na videz ,močnejšega spola", ki ga pa bistra in pristna ženska kar mimogrede ovije okrog prsta. Zdi se mi, da med vsemi živalmi ni tako domišljavih samcev, kakor smo moški glede žensk. Moški tako radi poslušajo laskanje kakor fazani radi jedo grozdje, dokler se ne pteobjedo in ne poginejo. Moški sicer ne pogine, toda namesto tega se poroči. Zato svetujem vsem dekletom, ki hi se rade poročile, pa se jim doslej kuhinji tudi vedno govori z navduše njem, s posebnim spoštovanjem pa o gospodinjah, ki se same zanimajo za dobro kuho. Ni mu mogoče oporekati, da bi visoko razvita kuha ne spadala h kulturi, zato pa svojim tovarišicam priporočam, naj več časa in zanimanja posvečajo iskanju in branju dobrih receptov. Nikdar naj pa jedi po recep tih ne pripravljajo površno, saj glavna vsebina dobre jedi ni na primer velik kos mesa, temveč pravilna priprava in do skrajnosti pretehtana ter okusu prilagodena začimba. čebule pri nas skoraj ne poznamo kot samostojne jedi, edino čebulna omaka se pojavlja na mizi skoraj vsak teden v enaki obliki. Toda čebula ni samo zdravju koristna — saj je za več bolezni učinkovito zdravilo — ampak so s čebulo pripravljene jedi hkrati tudi okusna izprememba. Zato vam povem dobro jed. ki je pripravljena iz čebule. čebula na vinu Olupi V« kile čebule, če je debela, jo razpolovi, če je drobna, jo pa pusti. Koščki naj bodo tako veliki kakor drobna jajca. Pristavi jo k ognju s šopkom peteršilja, šopkom timijana (materine dušice), dvema lavorjevima listoma in nageljnovo žbico. Ko je če bula še napol tida, jo odcedi. Med tem pripravi iz žlice moke in dveh žlic olja prežganje in ga osoli. V to prežganje vlij kozarec črnega vina in prilij še prav toliko juhe, ki jo lgh ko narediš iz jušne kocke. Ko vse skupaj zavre, dodaj odcejeno čebulo in jo do mehkega skuhaj. Pusti, da se , omaka nekoliko zgosti. Preden daš na 1 ' mizo. dodaj dve žlici sesekljanih kislih želja še ni uresničila: priučile se la- kumaric ali kaper, če so okisane jedi skanja. Vse ženske, ki so imele dosti : po moževem okusu. Jed je odlična s uspeha v družbi in pri moških srcih, I polento, žganci ali kuhanim rižem, ki so izredno popolno obvladovale to ga ni treba zabeliti. umetnost. Pri mladih gospodih so posebno važni športni uspehi, uspehi na lovu, uspehi p'ri drugih ženskah, uspehi v poklicu. Nikoli ni zdravo, če poveš moškemu neprijetno resnico v obraz. Marion se mora torej naučiti, da bo znala voditi prijeten pomenek, izbrati mora snov, ki moške najbolj zanima. Mislim, da se ne motim, če priznam, da vsakega moškega najbolj zanima njegova lastna osebnost. Marion naj se — ali naj pa se naredi, kakor da se — na vso moč zanima za mladega moža, ki bi ga rada dobila za moža. Večkrat sem presenečeno in občudujoče opazoval, kako znajo pri pojedinah nekatere dame zabavati svoje sosede. Po navadi takšne dame samo vprašujejo in poslušajo, da jim gospodje na dolgo in široko razlagajo svoje nazore, /n prav te dame so vselej veljale za najljubeznivejše in najljubkejše in so imele največ uspeha pri moških in v družbi. Ali ne bi kazalo, da bi se Marion nekoliko pri njih zgledovala? Upam, da bo Marion razumela, da dekleta, ki zahajajo v dvomljivo družbo, nikoli ne natede »dobrih partij«. Prav tako zbude nekam čudno pozornost tiste, ki se z vsakim mladim fantom, čeprav ga poznajo komaj dva dni, tovariški bratijo in tikajo. Na videz se moški takšnega tovarištva ne branijo, toda izkušnje so pokazale, da se takšna dekleta le redko dobro oddajo. Marion naj bo previdna in naj se ne poroči z moškim, ki je strasten kvarlač. Takšni možje — prav kakor ženskarji — niso nikoli dobri zakonski drugi. Prav tako ni prijetno, če si žena izbere moža, ki ni priljubljen, bodisi da je visokostne, zapete nravi, ošaben, domišljav, spotikljiv, ali pa ima kakšno drugo napako. Ali naj se Marion poroči iz ljubezni? Mislim, da si utegne to razkošje privoščiti, čeprav ni bogata, toda močan značaj je. Ce se bo zaljubila v moškega, ki bo nekoliko šibkejši značaj — samo nekoliko, pravim — bo zakon srečen. Če se pa poročita dva človeka z enako močnim značajem — je v hiši večen prepir. Marion naj se le poroči iz ljubezni, če bo našla pravega zakonskega druga. Iz ljubezni in z razumom, to je moje geslol * (Gornje zanimivo in zabavno pismo je poslal neki star gospod svoji mladi nečakinji pred več ko slo leti. Med jedkimi in dovtipnlml vrsticami se zrcali marsikatera bridka in sladka resnica. Gotovo jih bodo rade prebirale in pretehtale tudi naše bralke, zato smo pismo neskrajšano priobčili — čeprav za nasvete izjemno ne odgovarjamo.) NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir čebula na več načinov Vse gospodinje imamo težave, posebno pa take, ki imajo razvajene može. Z denarjem je križ, z nabavo živil še večji, da je res težko misliti na potrebno izpremembo na mizi. Moj mož filozofira o kuhinjski umetnosti z Brillat Savarinom ter se vnema zdaj za francosko kuhinjo, drugič za Dunaj, tretjič ga pa prime južna žilica, G. P., Ljubljana Rižota iz prekajenih rib Na liste zrezano čebulo praži brez masti, da lepo zarumeni. Potem dodaj kakršno koli maščobo — najboljše je olje — na rezine zrezano prekajeno ribo, ki jo kupiš v vsaki špecerijski trgovini, ščepec hude paprike in dobro premešaj. Ko vse skupaj nekaj časa pražiš, dodaj očiščen riž, zalij z vročo vodo in izboljšaj okus z žličko paradižnikove mezge. Jedi pa nikar ne soli, ker je riba dovolj slana. Pokrij in pusti, da 20 minut enakomerno ' vre. Nato odstavi, da se riž nekoliko osuši. Rižoto podaj s solato. A. N., Ljubljana • Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 345. SAH Urejuje A. Preinfalk Problem st. 200 Sestavil N. Petrovič (Ti trije modeli »o risani izrečno ra »Družinski tednik« in niso bili že objavljeni.) Tri športne obleke za šolo ali delo v pisarni ali trgovini. Iz stare bluze si naredimo topel brezrokavnik, ki se zapenja samo na strani z gumbi. — Kockasta obleka, ukrojena rahlo zvončasto. Vložek na životku je iz mehkega volnenega blaga, ovratna ruta pa iz primernobarvne volne. — Obleko iz temnomodrega volnenega blaga si poživite z rumenim kockastim blagom na rokavih, za pasom in s kravato. 11. Ali spadajo naviti lasje in na debelo namaščena polt neizogibno k vaši nočni toaleti? 12. Ali se kakor klop držite svojega moža ali mu pa popolnoma zaupate, tudi če ne gre kam z vami? Statistiki so iz ločitvenih listin povzeli glavne vzroke, zaradi katerih se loči največ zakonov. Pri tem so ugotovili, da gre po večini za malenkosti, ki imajo velike učinke — za malenkosti, kakršne najdete v zgornjih 24 vprašanjih. Zato: pometi najprej pred svojim pragom! KAKO SE VEDETE. ...nasproti svoji ženi? 1. Ali pričakujete, da vas bo žena očarljivo pogledala, če pridete prepozno h kosilu? 2. Ali pogosto pripeljete domov goste, ne da bi jih poprej najavili ženi? 3. Ali grajate kuharsko umetnost svoje žene tudi v navzočnosti svojih gostov? 4. Ali radi pripovedujete o svojih bivših »ljubeznih« in radi hvalite žene svojih prijateljev? 5. Ali ljubite ledenomrzle prhe in jih vsiljujete tudi svoji ženi? 6. Alj zbudite pozno ponoči svojo ženo, da bi ji povedali najnovejši dovtip? 7. Ali ste že kdaj pozabili na rojstni dan svoje žene? 8. Ali neljubeznivo strmite v svojo ženo, če ji kakšen drug moški naredi poklon? 9. Ali radi pripovedujete intimnosti iz svojega zakona, kadar ste malce pregloboko pogledali v kozarec? 10. Ali se razumete s taščo? 11. Ali svojo ženo tudi med štirimi očmi ljubkujete z nežnimi imeni? 12. Ali ste potrpežljivi ali preobčutljivi, kadar vas — zobje bole? ...nasproti svojemu možu? 1. Ali pustite svojemu možu, da v miru prebere došlo pošto? 2. Ali se možu pogosto pritožujete nad služkinjo in ali ga dolgočasite z vsakdanjimi čenčami? 3. Ali vabite in sprejemate vabila ljudi, pri katerih se vaš mož časi? 4. Ali silite svojega moža, da je jedi, ki jih ne mara? 5. Ali izprašujete goste za mnenje o svojih zakonskih problemih? 6. Ali pogosto spominjate moža na to, kako se je vedel kot zaročenec? 7. Ali se spogledujete z drugimi moškimi, samo da bi videli, kaj bo mož rekel k temu? 8. Ali znate o pravem trenutku molčati, ali morate imeti pa zmerom zadnjo besedo? 9. Ali gledate na drobec pepela, ki ga mož ni stresel v pepelnik, kakor na katastrofo? 10. Ali ste zvečer nenasitna bralka, čeprav s tem možu tratite spanje? Gospodinjske priprave za zimo Jesen se bo kmalu poslovila. Z vrtov in polj pobiramo poslednje pridelke, da jih shranimo za zimo in zgodnjo pomlad. Vendar pa niso vsi ljudje tako srečni, da bi imeli njive, se celo skromnega vrtička si ne morejo privoščiti. Ti so navezani samo na ono, kar lahko kupijo na trgu. Zato mora gospodinja, ki ne more ničesar pridelati, kupovati in pripraviti res samo takšne reči, ki ji bodo pozimi najbolj koristile. Pri pripravljanju in shranjevanju je pa zelo važno to, kako ravnamo s posameznimi stvarmi. Površno shranjena zelenjava, sadje in krompir nam ne bodo nic zalegli, kor se bodo trgovcu. Tudi kislo repo si lahko pripravimo doma. Zelo dobro bo, če bomo imele pripravljeno za zimo tudi repo, peso in rumeno kolerabo. Iz vseh teh bomo lahko kuhale razne prikuhe in tudi samostojne jedi. Poglavje zase je krompir. Krompir, ki smo si ga pripravile za zimo, ! moramo zelo skrbno prebrati in slabega odbrati. Preden ga spravimo v kleti, ga moramo vsega presušiti, in sicer v senci in ne na soncu. Če pu-!! stimo vlažen in neprebran krompir;; I Mat v 2 potezah ♦ Za mali jubilej, ko priobčujemo dve-I stoti problem v naši šahovski rubriki, i prinašamo svojstven problem, ki vzdr-{ žuje svetovni rekord v svoji panogi. ? Ne mislite namreč, da šahisti nimajo • smisla niti za humor niti za svetovne {rekorde! Tu gre kar za kvadraturo kroga. Kakor moremo hitro ugotoviti, ima dama na prazni šahovnici največ 27 potez. Najboljši komponisti so se že trudili, da bi se v problemu kar najbolj približali temu maksimumu. Kolikor vemo, ima ta rekord še vedno Petrovičev problem iz 1. 1929. Vaša današnja naloga bo, da ugotovite, koliko različnih odgovorov ima črna dama, ki prevzema to vlogo, na prvo belo potezo, koliko glavnih variant s tem ustvarja in kako potem beli vsakikrafc matira. Spoznali boste, da je število že precej visoko, da pa morajo obstajati silne tehnične težave, da je še toliko odprtih možnosti za nove rekorde. Ne da se dokazati, če je višek sploh možno doseči. segnil. Za krompir si pripravimo primeren zaboj, ki ga, če je klet zelo mrzla, obijemo s časopisnim papirjem ali slamo. Prav tako ga moramo dobro pokriti, da ne vdre nanj mraz od vrha. če je krompir zelo vlažen ali celo moker, potem .je najboljše, da ga potresemo z živim apnom, ki vsrka vso vlago. Zelo dobro je, ce med krompir v zaboju tucji med posamezne plasti natresemo nekoliko apna. Če niste za zimo ničesar vložili, potem lahko še zdaj pohitite, ker-lahko to ali ono še kupite. Zelo priljubljena je postala zadnja leta vlo- .. .. — „1in nnlironi Aljehin je spet ugnal Keresa Damskoindijska obramba Dr. Aljehin — P. Keres Monakovo, septembra 1942. na kupu. se b’o vnel in zelo hitro;; 1. Sf3, Sf6. 2. c4, bfi. 3. d4, LbT 4. g3, e6. 5. Lg2, Le7, 6. 0-0, 0-0. 7. b3. (Po ovinkih sta velemojstra dospela 7 normalno igro damskoind ijsk« obrambe: Aljehin si je sedaj izbral mani navadno pot, ki pelje v nekako slovansko obrambo, namesto običajnega 7. Sc3, Se4. 8. Dc2, SXc3 itd.) d5. 8. Se5! c6. (Nepotrebna poteza, ki bi jo bolje nadomestil takojšen razvoj skakača Sbd7). 9. Lb2, Sbd7. 10. Sd2, Tc8. 11. Tet c5 (Crni je priznal izgubo poteze.) 12. e3, Tc7 (Trenutno je dobro, pozneje pa nakoplje črnemu skrbi; seveda je kaj boljšega težavno svetovati.) 13. De2. Da8. 14. cd5, SXd5 (črni ne še prej pokvarili, preden jih bomo pričeli prav rabiti. Zatov moramo paziti, da bodo vsi sadeži zreli, celi in suhi. Fjena. Zato je zelo priporočljivo, ce se vsaka gospodinja založi z nekaj glavami zelja. Lepe, očiščene glave nekoliko posušimo, toda samo v senci in ne police a ne ----v, — , ■ ..__j/rto. »-». cuu, tsssuu verni zena zelenjava. Gospodinji prihrani 4 vzame s kmetom, ker mu po 15. dc5, precej dela, ker jo ima ze priprav-nevarno obvisi središče, na 15... ljeno m jo samo z žlico vzame iz?sxc5. 16. Sf3 pa ostane šibek osara-kozarca. Zelenjavo vložimo presno ti™ tmet d5-, ali kuhano, lahko pa tudi posušeno.4 . . Sušimo jo v raznih sušilnicah za|J®- > sf,6-. -1.6- ,b4- (Izkoristi nezava. in zeleniavo na elektriko alitrovan položaj črne trdnjave v svoj sadje in zelenjavo na elektriko all|prid) t,c8. 17. dc5, bc5. 18. b5, af. Zelo okusna je presna zelenjava! -. a4> ab5. 20. ab5, Da2? (Po tej ne- vložena v sol. Na mesoreznici zreže- Xpotrebni pote:zi je črni prav za prav mo 1 kilo korenja. 1 kilo peteršilja,|J®izgubljen, beli prostak je resda zelenja in korenike, 1 glavo ohrovta,!p®vanifijšj kakor črni in crna pozicija -r---- - . i kilo podzemne (rumene) kolerabe,5Je stisnjena, toda upov za Pozimi si včasih zazelimo solate, i j-.-10 0VPt„x„ :n i nre veliko ze- ♦ uspešno obrambo je bilo še vedno ne-Endivije nimamo, kupiti je ne more-' leno Ce . v takjni 2ele„iavi preveč binTS«\ čml tak°J mo. Pomagamo si z zeljem. Zeljnato Š1 J navzame njenega premoč-lumaknltl tidnjavo na d8.) glavo narežemo, dodamo nekaj krom- n -a jn okusa. Vse skupaj i 21. Sec4 (Grozi Tal) Da«. 22. p.irjev in fižola, in solata je priprav- zmežamo z t ki)o soli in napolnimo{LXf6! (Za kvaliteto gre.) gf6 (Na Dene 7»t« 1» zelo ormornčliivo. ce litrske kozarce. Jsxf6 sledi seveda 23. SbG, na LXf6 Posušeno zelenjavo hranimo v ne-ipa 23. Sd6, Td8. 24. SXb7 z e5) 23. produšnih pločevinastih škatlah. Jb6, Tc6. 24. e5, TXb6. 25. SXbG, rdečo nam-iko iotsxb6- 26- sxb7» DXb7- 27- ef6l zdrobite imelilLXf6- 28- Se4 6-f-, SXb6 mat. 1. . . . KXe4. 2. Db4+, TXb4 mat. PLAČAJTE NAROČNINOl Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d, d. V Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi T Ljubljani.