BCIKB Per le maestre il 22, gli altri statali il 24, lo stipendio sul conto corrente presso la Banca di credito di Trieste Filiale di Cividale MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristòri 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir St. 18 (761) • Čedad, četrtek, 4. maja 1995 bčIkb Da luglio agli statali conviene farsi accreditare lo stipendio sul proprio conto corrente presso la MOJA BANKA V Doberdobu 50-letràca osvoboditve In ballottaggio per la Provincia Pelizzo e Venier E domenica si torna alle urne “Petdesetletnica zmage nad fašizmom in nacizmom je praznik, ki ga slavimo z demokratičnimi silami sveta v trdnem upanju, da se tolikšno zlo ne bo ponovilo, z neprikritim ponosom, da smo v boju prispevali velik delež, a tudi s prizadeto mislijo na vse žrtve. Ker je pol stoletja marsikdaj več kot eno življenje, ker je sleherno razpihovanje mržnje nesmisel in protinaravno, ker otroci in otrok otroci niso krivi za grehe staršev in dedov, ker samo enotni, s pogledom uprtim naprej preživimo - prepustimo zgodovini naj raziskuje in razčisti, kar je še mračna skrivnost, mi pa si podajmo roke kot ljudje, odprti v jutrišnji dan. Spravo smo dolžni otrokom in njihovi prihodnosti; svojim očetom in bratom, sestram in materam, vsem padlim in živim borcem in milijonom žrtev pa dolgujemo zvestobo idealom, ki so jih navdihovali v uporu in boju za človeka in pravičnejši svet”. V teh mislih, s katerimi je sklenil svoji govor Miroslav Košuta, ki je spregovoril v imenu prirediteljev, so najbolje strnjene želje in težnje Slovencev v Italiji, ki so v ponedeljek 1. maja na enotni proslavi praznovali 50-letnico osvoboditve. Množično prireditev, ki se jo je v občinskem parku v Doberdobu udeležilo štiri tisoč in več ljudi, sta organizirali Slovenska kulturna gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, pobudo zanjo pa je dalo Enotno zastopstvo Slovencev v Italiji. Zbrane je najprej dvojezično pozdravil doberdob-ski župan Marij Lavrenčič, pozdrav dežele Furlanije-Juljiske krajine je prinesla odbornica Viviana Londe-ro, republike Slovenije pa predsednik državnega zbora Jožef Školč, predsednik Milan Kučan je pa skupni prireditvi poslal svojo poslanico. Kulturni program, ki ga je oblikoval Emil Aberšek in na katerem so nastopili domača godba na pihala Kras, združeni pevski zbori Goriške in mladi recitatorji goriških amaterskih odrov, se je začel s petjem Zdravljice, ki je že od nekdaj himna primorskih Slovencev. beri na drugi strani Era la settimana degli apparentamenti, quella scorsa, ma ha prodotto pochi risultati. In vista del voto di domenica - che deciderà tra l’altro la sorte della Provincia di Udine, del Comune di Udine e, per quanto riguarda la nostra zona, del Comune di Cividale - le forze in campo hanno lavorato per cercare un appoggio nelle urne. Sulla carta il duello per la Provincia tra Giovanni Pelizzo (Ppi) e Giorgio Venier Romano (Polo) é equilibrato. Pelizzo ha trovato un’intesa con Pds, Verdi, Patto dei democratici e della Lega Friuli che gli consente di andare al voto con più speranze. Venier resta forte del suo 38 per cento con cui ha concluso in vantaggio al primo turno. Nel ballottaggio per il Comune di Udine il Polo (che candida Silvana Oli- votto) può contare sulla lista Per Udine, mentre il centro-sinistra (candidato Enzo Barazza) ha l’appoggio del Ppi. La ver novità del ballottaggio arriva però da Cividale, dove la lista “La Cividale che vogliamo” di centro-sinistra, guidata da Giuseppe Bernardi e opposta al sindaco uscente Pascolini, si é apparentata con la Lista Moratti - giunta terza al primo turno con una dote di 1.500 voti - e avrà l’appoggio della Lega Nord. La decisione dell’accordo é giunta dopo una riunione “tirata”, in cui i sostenitori della lista si sono divisi sull’accordo. Alla fine ha prevalso la linea di Bernardi, che ha tenuto in considerazione “la richiesta di molti cividalesi, in particolare di esercenti ed imprenditori, di non correre da soli e la necessità di dare un esempio di apertura democratica”. Zadnje slovo od Borisa Raceta V torek se je v rodnih Hrpeljah velika množica ljudi poslovila od Borisa Raceta- Žarka. K zadnjemu počitku so ga spremljali številni sodelavci, prijatelji in tudi vidne osebnosti iz Republike Slovenije s predsednikom Milanom Kučanom na čelu. Spregovorili so mu v slovo prijatelj in sodelavec Jože Koren, Viljem Černo in domačinka, nakar so se oglasili tihi glasovi ža-lostinke. Boris Race je pustil veliko praznino v vsej slovenski narodni skupnosti v deželi Furlaniji-Juljiski k-rajini. Vsem nam, ki smo ga poznali, bo pa ostal njegov nauk, njegov pokončen in odločen pristop do vprašanj vedno v iskanju najboljših rešitev v povezovanju raz-ličnomislečih in v spoštovanju razlik. Z velikim spoštovanjem se ga bomo spominjali tudi Slovenci na Videmskem, saj nam je vedno stal ob strani in veliko pomagal. beri na strani 4 PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE vabi vse svoje člane in prijatelje v nedeljo 7. maja na izlet NA KOLOVRAT Odhod iz Pacuha ob 9. uri; ob 12 na vrhu sveta masa; sledi zabava 50 anni dalla liberazione in mostra Benecia in guerra e pace, questo il titolo di un’interessante e ricca mostra documentaria, inaugurata venerdì 28 aprile nella Beneška galerija a S. Pietro al Natisone. Si tratta di una mostra fotografica che abbraccia 40 anni di storia ed il cui obiettivo è contribuire a rafforzare la memoria storica, * 7 ma che vuole essere anche un invito alla pace ed alla tolleranza. La mostra realizzata dal centro studi Ne-diža con il sostegno dell’ANPl provinciale rimarrà aperta sino al 20 maggio. All’inaugurazione hanno portato il loro saluto il sindaco di S. Pietro Marinig, quello di S. Leonardo Zanutto, il presidente dell’Anpi Manzini ed il rappresentante della Zveza borcev di Tolmino Rot. beri na strani 3 *-Il hobles Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. HOBLES SpA ■ 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 četrtek, 4. maja 1995 2 A Grimacco il primo consiglio comunale dopo il voto Lavorare insieme alle forze sane Non deve essere un uomo di molte parole, Lucio Paolo Canalaz, nuovo sindaco di Grimacco. Mentre si dirige a presiedere per la prima volta il nuovo consiglio comunale, risponde con sintesi estrema a qualche domanda. Si aspettava questo risultato? Me l’aspettavo, dopo 15 anni di servizio alla comunità come vicesindaco. Qual’ é la situazione che ha trovato in Comune? Sono passati pochi giorni, é ancora presto per farsi un’idea precisa. I problemi più urgenti? La creazione di nuove a- bitazioni e posti di lavoro per i giovani. Speriamo nel Pip, che dovrebbe partire tra poco a Dolina. * * * II primo consiglio comunale nelle Valli del Natiso-ne dopo il voto del 23 aprile si é dunque tenuto a Grimacco. Sabato pomeriggio Lucio Paolo Canalaz, e-spressione della lista di centro-sinistra “Per Grimacco -Za Garmak” che ha superato di 6 voti la lista concorrente, ha presentato - dopo la nomina dei due capigruppo, da una parte Beppino Crainich e dall’altra Vanni Rossi - il programma amministrativo del Comune, nel quale si prevede tra l’altro una particolare attenzione al settore agricolo e la richiesta di apporto “di tutte le organizzazioni sane del Comune”. Ricordata anche “la fortuna di poter attingere a due fonti culturali, quella slovena e quella italiana, come ricchezza da coltivare nel suo ambiente naturale, la scuola”. Gli assessori che affiancheranno Canalaz saranno Alda Crucil, con la funzione di vicesindaco, e Fabio Bonini (nella foto). Nell’opposizione ha rinunciato al seggio Tiziana Trusgnach, che é stata sostituita dal primo dei non eletti, Ludovico Bergnach. Proprio quest’ultimo é sembrato particolarmente critico nei confronti della nuova amministrazione. Un altro consigliere della minoranza, Gabriella Qualizza, ha chiesto al sindaco il significato dell’espressione “organizza- zioni sane” riportata nel programma. Canalaz non si é fatto pregare: “Sono tutte le strutture che vogliono o-perare per la crescita del nostro territorio”. Crainich ha rilevato come “il documento é aperto a miglioramenti, il programma diventerà man mano più corposo ed impegnativo”. Una piccola polemica ha riguardato anche un episodio accaduto dopo il voto, quando - come ha riferito la Qualizza - qualcuno si é trovato la valigia in strada con la scritta “Buon viaggio”. Episodio da stigmatizzare, ma certo meno pesante del volantinaggio che, prima del 23 aprile, ha creato a Grimacco un clima da anni Cinquanta. Michele Obit Il sindaco rmgrazia S. Pietro: il 9 consiglio comunale Con una nota il sindaco di S. Pietro al Natisone Giuseppe Firmino Marinig ha voluto ringraziare i cittadini del comune per la fiducia dimostrata nei confronti della Lista civica e del suo candidato sindaco. “Sono doppiamente debitore nei confronti degli elettori del comune per l’alto senso di responsabilità dimostrato riconfermando l’appoggio ed il sostegno alla Lista civica e soprattutto per aver espresso un voto ragionato, pragmatico e concreto. E’ un voto chiaro -prosegue Marinig - che manifesta la cultura politica e la maturità sociale della nostra gente che talvolta anticipa quelle scelte che molti amministratori locali non hanno voluto fare e che ancora le esprimono con timore e titubanza". Marinig, eletto sindaco per la quarta volta consecutiva, rileva anche che il voto “rappresenta un’ulteriore conferma a quanti non avessero capito che le popolazioni locali vogliono lo sviluppo e la crescita economica, sociale e culturale della loro comunità. Sono finiti i tempi in cui la retorica politica e Skupni praznik v Doberdobu s prve strani V svojem govoru se je Košuta dotaknil Številnih še bolečih ran, načel pa je tudi mnoga aktualna vprašanja od sprenevedanja in krivega tolmačenja zgodovinskih dejstev do sedanjega stanja v Sloveniji. Zaključil pa je z mislijo, da je “preživetje odvisno od nas samih, od našega življenjskega naboja, od naše pokončnosti, od našega ponosa, da smo kar smo”. V imenu deželnega odbora je Viviana Lon-dero poudarila, da je bila izbira odpora pred petdesetimi leti storjena v znamenju napredka, pravice in demokracije in da je tista izbira še danes veljavna. Predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč, ki je med drugim poudaril vlogo Primorske in nauk, da kadar gre za goli obstoj sta nujni sloga in pozaba razlik. Dotaknil se je tudi položaja slovenske manjšine v Italiji. “Nepopravljiv greh je vsako dejanje, je dejal, ki iz Ljubljane postavlja svoje igre in interese pred usodo manjšine in skuša razcepiti njene sile” . Dejal je še, da ne zagovarja prisiljeite enotnosti, mnogovrstnost mišljenj in opredelitev pa ne sme postati plen notranjepolitičnih obračunov v matici. Pravi protagonist prvomajske skupne proslave 50-letnice osvoboditve pa je bila velika množica, množica starih borcev in bork in mladih fantov in deklet, njihovih sinov in vnukov. Bili so protagonisti slovenski ljudje, ki so se večkrat pridružili pevskim zborom in so skupaj z njimi občuteno peli Lipa zelenela je, Smrt v Brdih in Vstala Primorska. la strumentalizzazione ideologica e nazionalistica avevano grossa influenza sugli elettori. La gente vuole il superamento di ogni barriera, cerca la cooperazione e lavora per la pace e l’amicizia solidale tra i popoli. Per l’avanzamento di questi ideali gli elettori hanno premiato i candidati ed i programmi della Lista civica perchè e-rano i più aperti ed avanzati verso nuovi orizzonti europei per i quali l’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone si è sempre battuta nel passato”. Marinig - che ha convocato il primo consiglio comunale della legislatura per martedì 9 maggio alle 20.30 - conclude la nota ringraziando anche i candidati della lista, i collaboratori e quanti hanno collaborato nel corso della campagna e-lettorale, rivolgendosi infine “con compiacimento a tutti i valligiani che con le loro scelte hanno contribuito all’affermazione generale delle liste civiche, i cui programmi sono aperti al sociale, alla solidarietà, alla tolleranza e alla valorizzazione delta dignità delle popolazioni di confine”. Špietar: ki do preferenc vsakemu Zadnji krat smo bli napisal imena tistih, ki bojo naši novi kamunski možje an žene (župani an konselieri). Blizu smo bli diel tudi preference, ki jih je vsak od njih prejel. Manjkali pa so preferenčni glasuovi iz špie-tarskega komuna, ker jih ni-eso bli še preštiel. Telekrat jih imamo an vam jih prepišemo. Narvič glasov je prejela kot je znano Lista Civica. Preference pa so bile takuo arzpartjene: Dorbolò Bruna 142, Venturini Antonello 44, Ciccone Nino 43, Dorbolò Renata 27, Scri-gnaro Adriana 26, Blasutig Paolo 23, Visentini Andrea 20, Manzini Dario 19. Giuseppe Firmino Marinig, ki je biu kandidat za šindaka, jih ima 890 (so tudi glasuovi od liste). V opoziciji so Renato Osgnach 175 (so glasuovi, ki so jih dali listi Severne lige, za katero je biu Osgnach kandidat za šindaka); od liste “Insieme per S. Pietro” pa Magda Saccù (kandidata za šindaka od tele liste, ki je parjela 499 votu), Sergio Mattelig je zbrau 56 preferenc an Sion lussa Carmen pa 50. Le Valli per Prodi Si è costituito venerdì 28 aprile a S. Pietro al Natisone il Comitato Prodi per le Valli del Natisone che si propone, come si legge nello statuto, di “sostenere il progetto del prof. Romano Prodi, nonché gli ideali di libertà solidarietà e sviluppo sociale che stanno alla base del medesimo, al fine di costruire un nuovo soggetto politico che si collochi nell’area del centro-sinistra”. All’assemblea hanno partecipato numerosi cittadini delle Valli del Natisone, al comitato hanno aderito in 39. Tenuto conto che in un precedente incontro si era sviluppata un’ampia discussione sui contenuti dell’iniziativa, l'assemblea di ve- nerdì scorso è stata impegnata principalmente dalla discussione sullo statuto. Una volta approvato si è passato alla votazione del consiglio direttivo e successivamente del presidente. I consensi maggiori sono stati ottenuti da Gabriele Blasutig che guiderà il comitato affiancato da 5 membri del direttivo: Giorgio Ban-chig, Iussig Federico, Iole Namor, Renato Qualizza e Stefano Venuti. Dopo aver adempiuto a questi passi formali, ma necessari, il comitato può ora dare l’avvio alla sua attività, approfondendo ulteriormente le linee programmatiche ed il programma di lavoro. PROVINCIALI - IL VOTO NELLA SLA VIA FRIULANA COMUNI Lega Friuli Rif. Comunista Lega Nord Popolari FVG PDS CCD Forza Italia L. Pannella AN Democratici Verdi Colomba VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % DRENCHIA 1 0,7 6 '4,1 12 8,3 64 44,4 17 11,8 3 2,0 16 11,1 1 0,7 17 11,8 4 2,7 3 2,0 GRIMACCO 8 2,0 12 3,0 63 16,1 91 23,2 114 29,1 0 0 37 9,4 3 0,7 39 9,9 21 5,3 3 0,76 PULFERO 15 1,7 22 2,5 124 14,3 355 41,2 91 10,5 2 0,2 97 11,2 10 1,1 89 10,3 51 5,9 6 0,7 S. LEONARDO 18 2,3 15 1,9 142 18,5 227 29,5 102 13,3 6 0,8 95 12,4 8 1,0 69 9,0 65 8,5 2 2,6 S. PIETRO AL NAT. 21 1,4 38 2,6 195 13,5 291 20,2 228 15,9 4 0,2 187 13,0 4 0,2 188 13,1 257 17,9 0 1,6 SAVOGNA 5 1,0 15 3,1 36 7,5 222 46,1 104 21,6 3 0,6 61 12,7 5 1,0 11 2,3 15 3,1 2 0,8 STREGNA 16 4,7 12 3,5 33 9,8 107 31,7 58 17,2 2 0,6 55 16,3 6 1,8 21 6,2 26 7,7 3 0,6 TOT. VALLI DEL NAT. 84 1,9 120 2,7 605 13,7 1357 30,7 714 16,1 20 0,4 548 12,4 37 0,8 434 9,8 439 9,9 4 1,9 PREPOTTO 26 4,2 24 3,9 235 38,0 108 17,4 25 4,0 96 15,5 49 7,9 1 0,16 30 4,8 20 3,2 2 0,8 TAIPANA 17 3,4 30 6,1 73 14,9 115 23,5 44 9,0 9 1,8 80 16,3 4 0,8 57 11,6 44 8,9 6 3,4 LUSEVERA 11 2,2 13 2,6 79 15,7 70 13,9 35 6,7 8 1,6 66 13,1 6 1,2 38 7,5 160 31,8 1 3,2 RESIA 62 7,5 31 3,8 142 17,3 201 24,5 84 10,2 23 2,8 142 17,3 3 0,36 89 10,8 16 1,95 5 3,5 PROPOSTE DELLA SETTIMANA Kultura------------- Na razstavi v Beneški galeriji Vojna in mir v Benečiji V Špetru smo v petek 28. aprila z zanimivo dokumentarno razstavo počastili praznik 25. aprila in 50-le-tnico osvoboditve izpod fašistične diktature. V Beneški galeriji so namreč odprli fotografsko razstavo, Benečija v miru in vojni, ki jo je priredil in gradivo zanjo zbral Studijski center Nedi-ža. K uresničitvi pobude je prispeval tudi pokrajinski Anpi. Razstava je zanimiva iz več pogledov, najprej verjetno zato, ker je na njej zbranega dosti gradiva, ki prihaja iz številnih družinskih arhivov in želi biti le začetek obsežnejše razstave, ki naj obravnava zgodovino Benečije v tem stoletju. Prav zaradi tega je prof. Pavel Petricig vabil k sodelovanju vse tiste, ki hranijo doma stare fotografije še zlasti skupinske. Razstava zajema široko obdobje, saj se zgodovinski prikaz začenja s slikami iz časov po prvi svetovni vojni in obenem Beneciani in most a Roman Si aprirà sabato 6 maggio la seconda edizione di “Arte come...” a Romans d’Isonzo. Alla rassegna, che si svolgerà in sei luoghi diversi del piccolo comune isontino, partecipano anche i beneciani Gianni Osgnach e un Grupa Glas sotto il cui pseudonimo si celano due operatori culturali delle Valli. Si potranno inoltre incontrare alcuni artisti della passata edizione di “Stazione To-polò” (Flavio da Rold, Beppino De Cesco, Beppino Feletti, Luciano Pi-votto, Nada Skrlin) e due della prossima (Paolo Malvinni e Giani Sartor). Inaugurazione sabato, o-re 15.30, presso la Biblioteca di Romans d’I-sonzo e grande festa, dalle 18.30, presso l’Azienda Agricola Bader di Fratta di Romans. La manifestazione si concluderà il 4 giugno. skuša podati sliko ne le vojnih dogodkov pač pa tudi vsakdanjega življenja po š-tevilnih vaseh Nadiških dolin. Osnovni cilj prirediteljev, tako kot je na otvoritvi povedal prof. Petricig, pa je z dokumentarno prispevati k ohranjanju zgodovinskega spomina in predvsem preko nje opozoriti na grozote vojn in izraziti željo, da se ne bi le-te nikoli več ponovile. Njegovim mislim in željam so se v svojih pozdravih pridružili tako predsednik Anpi Paolo Manzini in predsednik Zveze borcev iz Tolminske Rot kot tudi špetrski župan Firmino Ma-rinig in novoizvoljeni župan iz Sv. Lenarta Lorenzo Za-nutto, ki je v tem svojstvu tudi prvič uradno nastopil. Razstava bo odprta do sobote 20. maja. Beneška galerija je odprta vsak dan od 17. do 19. ure, razen ob nedeljah in praznikih. “Biennale” con Topolò e Beneška Ottime notizie per alcuni artisti ormai di casa in Benečija. Alla prossima edizione della Biennale di Venezia, che si aprirà a giugno, sono stati invitati anche i veneti Gaetano Ricci, Donato Bor-tolot, Giorgio Vazza, Flavio Da Rold, Beppino Feletti (“Stazione Topolò” 1994), Gabriele Sossella, Roberto Giustiniani (“Frot-tages” installazione alla Beneška galerija, aprile ’94), Isidoro Dal Col e Giani Sartor (“Stazione Topolò” ’95). Un riconoscimento stra-meritato per questi pionieri dell’installazione all’aperto, che da anni operano fuori dal mercato con un’attenzione estrema verso i luoghi e le culture. Le loro installazioni potranno essere ammirate nel parco di Villa Pisani a Stra, sulla Riviera del Brenta, dal 14 giugno e per tutta l’estate nell’ambito della prestigiosa rassegna veneziana. S. PIETRO AL NATISONE (UD) - Via Azzida, 82 - Tel. 0432/727819 • TORREANO frazione - vendesi appartamento tricamere con orto, ristrutturato recentemente • SAVOGNA capoluogo e frazione -case abitabili e rustici da ristrutturare, ottime posizioni • STREGNA frazione - rustici da ristrutturare, varie dimensioni, ottima tipologia ELLE imm di IUSSIG LUCIO 6 ‘T aipana gioca’ ’ Ottava edizione di una delle tante manifestazioni in comune con Lusevera e Bergogna Qui accanto la messa all'aperto sopra un bel gruppo di partecipanti a Taipana gioca e diversi miniatleti in gara Una all’insegna dello sport, dei giova dell’amicizia četrtek, 4. maja 1995 a gare spettacolari, non certo per riscontri cronometrici, ma per la singolarità dei partecipanti che, a volte, invece del traguardo cercavano l’applauso del genitore. Corsa piana, corsa a ostacoli, maratonina attorno al campo di calcio e tiro alla fune; la corsa nei sacchi è stata abolita per ragioni di tempo, e di... confine. E mentre Sandro, Daniele e Romano orchestravano partenze e arrivi, dall’alto del terrapieno giungeva il profumo delle griglie dove Gigi, Sebastiano, Zuan e Maria erano abilmente diretti da “Adriano, il cuoco”. Ma, anche se il profumo era tentatore, prima del pranzo c’è stato un momento di raccolgimento con la messa concelebrata dal parroco di Taipana, don Mario Totis, da quello di Plati-schis, don Luigi Battistutta, dal frate francescano Pepi Labreht di Lubiana e dal diacono Fiorino Miani. La funzione è stata accompagnata dai canti del coro accademico Santa Cecilia di Lubiana, diretto da Barbara Vednik. Dopo il pranzo, sono riprese le gare, culminate in un “selvaggio” tiro alla fune, con squadre miste, per sesso, provenienza ed età, il tutto all’insegna di una irrefrenabile allegria. Il tiro alla fune come momento emblematico dello stare insieme e, gara nella gara, la contrapposizione finale: uomini contro donne. Incredibile, hanno vinto le signore anche per il contributo di qualche infiltrato. E poi i premi: coppe, medaglie, attestati e un bellissimo zainetto per tutti, a ricordo dell’ottava edizione di “Taipana gioca”. Una bella giornata di sole ha incorniciato gli sforzi e l’abilità dei dirigenti e dei “manovali” della polisportiva di Taipana, un’associazione che si adopera a fare incontrare, sotto qualsiasi pretesto, i giovani sloveni con quelli italiani, perchè dalla conoscenza, dalla reciproca stima, dalla fratellanza si può partire più facilmente per un’azione comune che dia vita alla montagna. Gianpietro Carniato Alle cinque della sera scende il toro nell’arena, alle cinque della sera gli inglesi bevono il thè, alle cinque della sera a Taipana, se non ti sbrighi, rischi di rimpatriare via Cividale perchè t’hanno già chiuso il valico di Ponte Vittorio. Ma quando riusciremo ad abolire un assurdo confine che soltanto la politica si ostina a conservare? La gente non lo vuole e non si sente diversa perchè vive sotto diverse bandiere. Domenica 30 aprile, nel momento più intenso di una giornata di festa, i bambini, i loro genitori e le maestre di Bergogna, dopo saluti frettolosi, si sono allontanati in gran fretta per il pericolo di restar chiusi... fuori casa. Ed è stato l’unico neo dell’ottava edizione di “Tai- pana gioca”, manifestazione sportiva riservata a bambini e bambine dai 3 ai 13 anni che allineava ai nastri di partenza gli amici di Bergogna, di Taipana e di Lusevera. Una manifestazione collaudata, ma soprattutto un'intesa consolidata in vari momenti dell’anno, da tanti anni. Si potrebbe, indifferentemente, riportare la cronaca di una giornata di socialità, di una tappa di avvicinamento e di anticipazione di una naturale unione dei popoli. Partiamo, intanto, dal prato di gara, dove un centinaio di bambini ha dato vita Četrtek, 4. maja 1995 4 Si utihnil, a boš vedno z nami Poslovilni govor Cerna na pogrebu Borisa Raceta Dragi Žarko danes Slovenci ihtimo na glas ko te pozdravljamo; danes klenka v nas zvon žalosti, ko se ti hočemo pokloniti. Danes v nas vpije potrtost, ker prijatelj, branitelj doma in roda ne bo veC med nami, ko se ti oddolžujemo kot možu, ki je svoje življenje posvetil ljudstvu, Slovencem... Ti si vpil tudi krivico beneškega ljudstva. Bil si novi Čedermac, saj si pomagal tudi našim duhovnikom ohranjati narodno zavest in razkrivati rane ljudstva, ki izumira. Zdi se mi, da si se rodil med brati Tera, Nadiže, Rezije in Kanalske doline, ker si nas osrečil z uresničevanjem samih sebe, z utrjevanjem žive kulture dragocenega izročila mater Benečije; pomagal si rodu dijakov in učencev, da si zakoreninijo zavest o pripadnosti v slovenskih šolah v Trstu, Gorici, med Slovenci v Italiji, ker revna Benečija je životarila. Gojil si zavest misli narodne zavesti in kulturne samostojnosti, si se trudil z rojaki ohraniti izvirnost in moC duha naše domačije... Benečija ti je bila predraga, ti je bila zdrava domovina, ki je zaživela s tabo, ko smo govorili podedovani slovenski jezik, ko smo branili svoje navade, ko smo potrjevali našo besedo ... Odkrival si nas in uCil kako moramo ostati Slovenci... Na skrajnem zapadu slovenstva bo dolgo gorel spomin nate, saj si nam postal kruh spoznanja govorice in slovenske poezije, branja in pisanja v materinščini v dvojezični šoli v Spetru, ki si jo podpiral, predlagal; danes obroduje dišeCi sad. Prilival si med nas pogum, prevzel si nase križe teh rojakov, ker si spoznal njih neštete krivice, ki so se ponavljale. Obdal si se z valom simpatije, saj si vedno pel dobo bratskega sožitja narodov, ki hrepene dočakat dan. Kot borec si nas uCil, da moramo rasti na trdi skali, Ce hočemo ohraniti rodni znaCaj in narodovo celovitost. In Ce danes pomladna zemlja diši po občinah Benečije in je ta ožja domovina zaživela svobodnejše, je tudi tvoje delo, ker ta vejica od Matajurja do Rezije danes izžareva nov ponos o svoji domačiji, novo privezanost lastni zemlji. Skupaj smo napravili nekaj korakov naprej.... Zeleu bi se ti oddolžiti z besedami o tvojem zgledu, o tvoji ljubezni,... hotel bi prebuditi tvoj lik borca, voditelja, garaCa v službi zamejske slovenske njive; hotel bi povedati, da si bil nam opora in luč, da si nas osvetljeval kot Čedermac med Čedermaci, ko smo se radi obračali nate za pomoC ali nasvet. Nikoli nisi odrekel, nikoli nisi odklonil, nikoli nisi zavrnil. Zavzemal si se za naše potrebe ob potresu in darovane so bile hiše. Zavzemal si se vselej za skupno narodovo blaginjo, za skupne manjšin-ske-narodne koristi. Odzval si se vabilom in sodelovanju. Z intelektom in zavestjo si hotel rešiti beneške brate, ki so se muCili dan za dnem Rai: TV slovena anche in Friuli La convenzione Governo-Rai va emendata La discriminazione di cui è oggetto la comunità slovena del Friuli che non ha la possibilità di seguire le trasmissioni televise della terza rete della RAI in lingua slovena è stata recentemente sottolineata in una lettera al direttore della sede RAI per il FVG dal segretario dell’Unione slovena-Slo-venska skupnost Martin Brecelj. Dopo aver espresso soddisfazione per l’avvio delle trasmissioni in lingua slovena previste dalla legge 103 del 1975, Brecelj mette in evidenza due problemi: a) la visibilità attuale delle trasmissioni che è limitata ad un’area ristretta della provincia di Trieste, mentre la convenzione tra Presidenza del consiglio e Rai del novembre ’91 si riferiva “alle popolazioni di lingua slovena delle pro-vincie di Trieste e Gorizia”; b) “le trasmissioni televisive RAI in lingua slovena non possono essere affato viste dalla popolazione di lingua slovena nella provincia di Udine, nonostante la legge 103 del 1975 destini e-spliocitamente tali trasmissioni alle “popolazioni di lingua slovena del Friuli-Venezia Giulia”. La presenza della minoranza slovena, scrive il segretario dell’Unione slovena, viene riconosciuta anche dal governo nazionale, basti citare i due rapporti sulle minoranze in Italia ed in Europa pubblicati dal Ministero dell’Interno. La convenzione Go-verno-RAi pertanto deve essere rapidamente emendata e completata. Sarebbe gravissimo ed addirittura incivile dicriminare gli sloveni della provincia di Udine per il semplice fatto che essi sono già stati discriminati in passato e lo sono tuttora. z obdelovanjem gorà, ali zapuščali travnike, njivice, svojo zemljo z izseljevanjem v rudnike Belgije ali tovarne Evrope. Nastala so prva slovenska podjetja, prva društva: organizirala se je živost beneških izseljencev. Krepil si v nas poživitev narodnostne identitete. Po tvoji zaslugi sta zaživela versko-kultur-ni liste Dom, Ukve, tednik Novi Matajur, glasila, ki branijo koristi našega ljudstva.... Si bil zagovornik naših pravic. Tvoji bratje Benečije ne sklanjajo veC glave k tlom in sonCni travi, temveC poudarjajo resnico bivanja tudi z dvojezičnimi tablami. Po tvoji izklesani osebnosti smo tudi mi, beneški Slovenci, razumeli, da smemo biti Slovenci, da smo lahko most zbliževanja med kulturami, da se lahko borimo za zmago idealov svobode in demokracije, da lahko prenehamo nositi križ izseljenstva, da ne smemo biti v senci.... Nadaljujemo tvojo ravno pot.... Smo s tabo. Se bolj se bomo posvetili trudu, ljubezni za naše ljudi, ker ti si nam pokazal pot do duše naroda!...Ti si utihnil, a boš vedno z nami Čuvar našega dela, boritelj za narod, brat borcev za napredek, brat Čedermacev. VeCno boš živel v preslavnem spominu, boš last naših slovenskih ljudi v zamejstvu. Naj ti bo to Cast in poveličanje, pšenica in kruh, ker si razlil delo in dneve mladosti za pravice vseh nas, za preiskušeni slovenski narod. Viljem Cerno Meran: 50 let SVP Osmega izrednega kongresa Južnotirolske ljudske stranke (SVP) se je v Meranu udeležil tudi predsednik stranke Slovenske skupnosti Marjan Terpin. Kongres je bil sklican za proslavitev 50-letnice ustanovitve SVP, poleg predsednika Bruggerja, Silviusa Magnago in drugih strankinih voditeljev, pa so na njem govorili razni Častni gostje, med njimi predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti in avstrijski podkancler Busek. Kongres je kot predstavnik prijateljske stranke med prvimi pozdravil tudi Terpin, ki ji med drugim izrazil prepričanje, da se bo slovenska manjšina postopoma dokopala do svojih pravic tudi s pomočjo sodelovanja s SVP, Union Valdotaine in Partito autonomista trentino tirolese. Predsednik SVP Bugger je med drugim poudaril, da se ni stranka nikoli odrekla pravici do samoodločbe, le da jo namerava zdaj zasledovati v smislu evropskega regionalizma. Rezultati upravnih volitev v videmski pokrajini Bastilj a, Vandea in volitve pri nas Tisti, ki se je nomalo že leu podkovat v zgodovini, v štorji, ve lepuo, kaj pomenijo besiede: Bastilja in Vandea. So besiede na velikem pisane v francoski in po francoski revoluciji. Bastilja je bil grad v Parizu, ki so ga potem spremenili u paražon. Na dan 14. julija 1789 leta so ga naskočili revolucionarji in ga podarli. Tuole je imielo velik pomien za pr o gr e s Evrope in sveta. Zatuo je tudi današnji dan Sele velik državni praznik za Francuoze. Po italijansko pravijo temu zgodovinskemu dnevu “La caduta della Bastiglia”. Donas, v prenesenem smislu, v drugih besiedali, pomeni padec krivice in nasilja. Vandea pa je znana dežela v Franciji, kjer je imiela veliko podpuoro monarhija in desnica. Tu so se zadarle sile za uničit francosko revolucijo. U tem mojem razmišljanju je bla do donas Vandea naSa Benečija, Bastilja pa kamun Sv. Lenarta. Prej, do 1945. leta, je biu fašizem. Po resnici poviedano fašizem ni biu podpart od naših ljudi. Komadirali pa so jih tisti štiri veljaki po komunah, ki so nekaj “pomenili" in imeli podporo v Vidmu in Rimu. Praza-prav so oni podpirali to oblast za triintrideset srebarnikov! More bit, da jih niso dobili glili triintrideset, pač pa nekaj manj in blizu Se nekaj umazanih privilegijev. Druga resnica je, da so naši ljudje od strahu zmeraj podpirali močnejšega in saldu obarnili harbat šibkejšemu. Ali so ta karakter pokazali tudi sada, na zadnjih vota-cionah, ko je demokristjanski križ padu iz piedistala na tla? Tuole bo sodila zgodovina, št or ja. Petdeset let, pou stoletja, so ble Nediške doline pravi reservoar, sigurno skladišče, studenac za DC iz Čedada in Vidma. Gospodarji iz Vidma so dopustili, da so naši postali Sindaki. Za Ion, za njih dielo in po-dložnost, so jim dali križe kavalierjev. Nič druzega. Ljudje so muorli vzet pod noge pot in buogo valižo. Sli so služit grenki kruh po svetu. Plaz votu za DC pa ni zmanjku za demokristjanske prvake iz Vidma in Čedada. Avokat Agostino Candoli-ni, večletni predsednik Province je biu vič-krat kandidat v naših dolinah, kjer je biu narbuj šiguran prestor za bit izvoljen. Prav tako gospa Brollo in drugi. Senator G. Peli zzo iz Čedada pa je puno let žeu narbuoj-še volume sadove po naših dolinah. Naši šindaki so se veselili s križem od kavalierja, komandierali pa so jih komunski sekretarji od katerih jih je bilo nekaj v službi Gladio. Vse je šlo gladko tudi zato ker nismo imeli u Vidmu sodnikov, ki bi se klicali Antonio Di Pietro. Tle, na naših tleh, so v imenu Kristusove viere preganjali vernike in duhovnike zato, ker so ostali zvesti jeziku in kulturi svojih očetov. “Altroke mani pulite", umazane so ble. Taka je bila naša Benečija, do včeraj Vandea. Al so se reči donas spremenile? Ze stari Latinci so pravli, de ena lastovka ne prinese pomladi. Tle pa se ne gre samuo za eno lastovko, pač pa za puno lastovk, ki so nam prinesle lepo, prebujajočo zeleno pomlad! Ali ni v duši umazan in na propad obsojen tisti, ki se ne veseli preporoda, resnično nove pomlad, ki je zavila v lepo cvetje našo malo deželo, od Kolovrata do Kanina? Tiste, ki se tega žalostijo, jim parporo-čam, da si operejo vest z narbuojšo žajfo. Mi smo na teh votacionah pokazali, da smo narbuj napredni, progresist v Italiji. Sigurno tudi zatuo, ker smo se bali, da nam odvzamejo še kar nam je ostalo. Pa naj grem na kroniko zadnjih volitev. Začnem v središču Benečije. To je Sv. Lenart. Parbližno 50 let je bla v tem komu-nu absolutni gaspodar DC, ki je lahko po svoji volji delala sonce, oblake in daž. Sada se je nje muoč zdrobila u nič. Udobila je lista civica, lista eterogenea, ki pa je narbuj napredna od štirih list, ki so silile na komunske stoličke. Sindak bo domačin Lorenzo Zanutto. Pa zakaj kar štiri liste za majhan komun, ko se že po vsi Italiji ljudje odtegavajo od politike? Al je ries, da je v Svetem Lenartu oblast ta-kuo sladka? Tuole vaja tudi za kamun Srednje, ki je še buj majhan ku Sv. Lenart, pa so to četrto listo parpejal od zuna takuo, da so ji domačini pravli “Lista fure-štov”, zatuo je dobila le 6 votu, manj kot je bluo kandidatov. V Svetem Lenartu je v Srednjem so se po tri liste praskale med sabo, kot mačke za zajčjo kožo in v svoji visoki politični inteligenci se niso zavedali, da igrajo, da se praskajo v interesu liste civiche. Za garmiški komun pa velja še zmeraj italijanski pregovor “la scienza vien dall’alto”, zanost pride iz vrha. V telem komuna je DC-Ppi modro igrala svojo karto. Ni tiela olajšat poti listi Za Garmak zatuo, kadar je “Lega" predstavila svojo listo se je bivša DC umaknila in ni predstavila svoje v upanju in troštu, da bivša DC-Lega in druga desnica preomagajo listo Za Garmak. Je malo manjkalo, da bi bili s tole igro udobili. Popuznilo se jim je samuo za 6 votu. “Pomagali” pa so, da so postali komunisti v Garmaku parvi partit! Kandidat PDS za Provinčio, Germano Cendou iz Mašer se je predstavil voliucem z liepim slovenskim pismom in je dobiu 1378 votu. Altroke, da ni Slovencev v videmski provinci. To je dobar bataljon. In niso samuo ti naši Slovenci. Garmak, Srednje, Sv. Lenart, Sovodnje, Spietar, Prapotno, so komuni, kjer se bo lahko poslušala ljudem buj parljubljena muzika. Novo muziko bomo lahko poslušali tudi v Gorski skupnosti Nediških dolin, saj bo tudi tu večina konsiljerjev takih, ki bojo branili naš slovienski jezik in našo kulturo. Vsaj upam, da bo tako. Grožnje (minacce), brisanje, umazovanje slovenskih tabli, ustrahovanje starih, de jim odvzamejo penzione, če ne bojo votali za liste “italianissime” ni nič zaleglo, nič pomagalo. Udobila je zdrava pamet. Sada, star in bolan, se čujem narbuj srečan in ve-seu beneški Slovenec, ker so začeli misliti ljudje s svojo glavo! Pa v tem navdušenju ne smem pozabiti dobrih rezultatov, ki so jih dosegle progre-sistične in Slovencem odprte liste v Zapa-dni Benečiji in Reziji, pa tudi v narodnostno mešanih komunah, kjer živijo Slovenci skupaj s Furlani. V Bardu, Tipani in Reziji so zmagale liste, katerih kandidati se borijo za naš narodnostni obstoj in boljši jutri. Bratje in sestre naših dolin! Ponosen sem na vas. Korajžno naprej po poti, ki pelje do novih zmag in pridobitev, po poti, ki pelje do od stoletja nam zatajenih pravic. Izidor Predan - Doric Spomin na parvo obhajilo “Spomin na moje parvo sveto obhajilo”, takuo smo pisal zad za fotografijo, ki so nam jo nardil za telo parložnost, kar smo bli mi otroc. Parvo sveto obhajilo je bla ankrat adna od ried-kih parloznosti za se slikat, fotografat. DonaSnji dan reci so se spremenile. Seda niso samuo fotografije, ki pričajo kar se nam gaja, so tudi, ah predvsem videocamere, ki posnemajo vse, kar dielamo. Naj bo pa vseglih tela fotografija za vse otroke, ki so se v Spietre v nediejo 22. obrila parvi krat obhajal, an za njih družine zaries liep spomin. Med njimi je njih gaspuod Nisio Mateucig. četrtek, 4. maja 1995 li Lucia an Andrea petandvajst liet kupe Dragi Lucia an Andrea, sta pru vi dva! An na stu-ojta nas vpraSat, duo vam jo je zakuru, sa’ nas je na puno, ki se zmislemo, ka’ se je zgodilo 9. maja petandvajst liet od tega! De je ratalo, kar je rata-lo tisti dan na Stari Gori, kjer sta jala vaš “ja”, se šele vsi veselmo, v parvi varsti tudi vi dva, sa’ sta nimar ku dva golobaca (!) De na ostaneta sama, so vam paršli dielat veselo družbo dva otroka, Claudia an Fabio, ki donas vam diejo “Buoh Ioni za vse kar sta nam dal an za nas naredli”. Se puno veselih an srečnih dni vam željo v parvi varsti Claudia, Fabio an njega muroza, vaše mame, tata, sestre, bratje, kunjadi an kunjade, navuodi an vsi vaši parjatelji. Na moremo napisat vse njih imena, sa’ jih je zaries puno. Vse narbuojše vam željo tudi “otroc” od Lucije (Andrea, ne se bat! So tisti od dvojezične Suole an vartaca, ki Lucia takuo pridno varje v pulmine, kar jih peje v Suolo an kar jih spet parpeje damu!). Kuražno napri! P. s.: Za tiste, ki nieso zapoznal tele “noviče” (čudno, sa’ sta mlada ku tekrat!), vam hitro povemo, duo so: ona je Lucia Veneto iz Preseriji, on je pa Andrea Salamant, taz Salamant (praponski ka-mun). Je že vič liet, ki žive v Spietre. INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/700739 tecno adi i a Acat, sport e salute “Sport e salute” è il torneo amatoriale di calcio organizzato dall’Associazione club alcolisti in trattamento del civi-dalese e giunto quest’anno alla sua settima edizione. Il Tomeo si colloca fra le attività di prevenzione che l’Acat persegue nel campo della salute pubblica, dando l’opportunità di conoscere altre persone ed altre associazioni, far nascere nuove amicizie e condividere obiettivi comuni. Quest’anno il numero di squadre partecipanti è notevolmente cresciuto. Ecco il calendario delle partite. Le prime due sono già state giocate martedì e mercoledì. Stasera, giovedì 4 maggio, alle ore 20, a Premariacco si incontrano Atika e Car-toidea. Sabato 6, alle 18.30, a Carraria giocano U.A.F. e C.G.A.; lunedì 8 a Cividale, alle o-re 20, presso il campo “Martiri della libertà” si incontrano Cartoidea ed Esercito; martedì 9, alle 18.30, a Carraria Atika -Carrozzeria Cividalese; mercoledì 10, alle 18.30, a Pulfero Acat -U.A.F.; giovedì 11, alle 20, a Premariacco Faber - Cga; lunedì 15, alle 20, a Cividale al “Martiri della libertà” Esercito -Atika; martedì 16, alle 20, a Como di Rosazzo Faber - U.A.F., giovedì 18, ore 20, a Corno di Rosazzo Cartoidea -Carrozzeria Cividalese. Sempre il 18, alle ore 20, a Premariacco, Cga -Aca. Le semifinali e le finali si giocheranno a Gagliano. Il 24, alle 18.30 la prima semifinale, il 25, stessa ora, seconda semifinale. Il 27 finale per il 3. e 4. posto alle ore 16, e finale per il 1. e 2. posto alle ore 18.30, V nediejo 7. se tu zberejo vsi farani Hostne: senjam svetega Flipa “Se troštamo, de bo liepa ura, takuo telo nediejo se ušafamo za svet Flip v Hos-tnem!”. Takuo se pozdra-vjajo tele dni judje beške fare. 2e od vekomaj parvo nediejo maja imajo v Hostnem rogacjone an praznujejo svetega Flipa, judje se poča-so počaso zgubjajo, tela navada pa ostaja tle še živa tudi par te narmlajšim. V Hostnem se vaščani že parpravjajo: lepuo očedejo stazo, ki iz vasi peje do ci-erkve svetega Matija, očedejo tudi planjo, ki stoji pred cierkvijo. V nediejo, pred precesijo, žene an otroc položejo frišne rože pred vsakim križam, kjer se med precesijo ustavejo za zmolit. Po maši, ki bo v ci-erkvici, napravejo tudi južno. Težkuo bo, de kajsan se varne damu pred mrakom, sa’ je pru lepuo se ušafat vsi kupe manjku vsa-koantarkaj an prepevat naše lepe slovienske piesmi. Lietos, tisti ki pridejo na rogacjone v Hostne bojo imiel možnost videt od blizu, kar ankrat so vsi lepuo poznal: kuote. Paš ka’ jih je predielu kajšan med vam! Te mladi, lohni, na vedo ka’ so, zatuo, parpejajta jih v Hostne telo nediejo, kar odprejo tisto, ki jo začnejo na-pravjat že v saboto popu-dan. S troštam, de bo liepa ura. Za rogacjone svetega Flipa na vsakim križe an pušjac frišnih rož Ce želta iti na muorje z Gorsko skupnostjo Je cajt še do sabote Če imata vič ku šestdeset liet, a! pa če jih imata manj, imata pa posebne težave z zdravjam an želta iti na muorje v liepi družbi, kupe z ljudmi, ki jih že lepuo poznata, ker so iz vaših kraju, se lahko vpišeta na počitnice, ki jih tudi lietos Gorska skupnost Nediških dolin organi-zava. Te druge lieta sta hodi! v Mi sano, lietos vas pope je jo v nov prestor, v Miramare di Rimini. Kada? Od sriede 31. maja do sriede 14. junija. Če vas tala stvar zanima an želta viedet, kieki vič se moreta obarnit na vaš kamun, kjer živta an imata resi-denco, al pa v poliambulatorjo v Spietre, kjer skarbe za asistenco na domu (tel. 727565). Moreta vprašat novice tudi tistim ženam, ki skarbjo za te potriebne ljudi doma. Za nupravt vse potriebne dokumente an jih konsenjat imata cajt do sabote 6. maja. Pohitita! Hotel, prevoz s koriero napri an nazaj, dvie fešte, an izlet v Valleverde, pregled miediha ankrat na tiedan... v-se tuole vas bo koštalo samuo 560.000. '/rffojZ, rave Bepo v mladih betah je rad pogledu (an ne samuo!) an dražu te mlade čičice an še zdaj, ki je dopunu osemdeset liet, ni še zgubu tiste navade. Kar zagleda kako fino čečo se mu pru oči la-šče. Tudi tu politiko se j’ rad interešu an je zmieram daržu za či-viko v njega kamune. Troštu se je, de priet al potlè udobi. Takuo, de tele zadnje elecjo-ne, kadar je končno zmagala demokristjane, ki so bli na varsti že petnajst liet, je die-lu baldorjo cieli tiedan. Se ni mu pota-lažt, sevieda, od vese- ja. Se vide, de njega lieta niso mogle prenest tarkaj štrapacu takuo, de buogi Bepo je za-čeu stat slavo. Nič nie pomagalo poklicat miediha damu, je stau le napri slavo takuo, de so ga muorli rikoverat v čedajski špitau. Bepo ima puno Zla-hte an parjatelju takuo, de vsaki dan je imeu puno judi okuole njega pastieje. Varval so ga nuoc an dan, ankrat adan, ankrat te drugi. ’No vičer je ostu par njim samuo njega navuod Pauli, s katerim ima narvič konfi-dence. Bepo ga j’ poklicu blizu pastieje an po tiho, po tiho mu je jau: - Posluši Pauli, ti ki imaš puno muroz an se zastopiš tu ženske, mi muoreš parnest an kondom (preservativi priet, ku bo nuoč! - Nu nu, nono, paš ka’ ga boš nucu gor na toje beta! - mu je smi-ešno odguoriu navuod. - Ti parnesimi ga, viem ist zakaj! - mu je hitro zataknu usta nono Bepo. - Ben nu, če pru imaš tisto čudno željo, jutre ti ga parnesem -mu je obljubu navuod. - Ne, ne, Pauli - je hitro odguoriu Bepo -mi ga muoreš parnest priet, ku bo nuoč! - Ben, naj bo, ist ti ga parnesem, pa mi muoraš poviedat, ka’ ga boš nucu! An še tle notar, tle v Spitale! - Na stuojse bat. Ga bon nucu takuo, ki se nucajo tele reči priet, ku pasa tale nuoč zatuo, ki opudan, kar so mi nardil vizito, adan miedih je jau te druze-mu: “Tele tle, priet ku pasa tale nuoč puojde «in mona»!!!” 6 novi matajur ' četrtek, 4. maja 1995 Minimatajur Non si dispiaccia il lettore che ci ha seguito nella storia di Olga Klevdarjova di questa lunga parentesi a-perta sulla notte del 25 gennaio 1938. Notte che agì nel subconscio dei popoli più sensibili come un messaggio inquietante, un presagio di tempi difficili e forse luttuosi, a cui nessuno è preparato. Solo a distanza di tempo, dopo aver rimosso dalla memoria il terrore di quella notte, molti vi torneranno sopra con il pensiero rivolto a quei discorsi ormai lontani. Olga, allora, era ancora dikla a Milano, ma ormai decisa a prendersi Giorgio. Il poeta di Hrib che le leggeva la Divina Commedia quando tornava a casa, Olga invece l’aveva sempre escluso dal suo futuro: con lui c’era stato un rapporto puramente letterario perchè era attratta dal mistero dei versi di Dante Alighieri, che non aveva mai sentito prima, perchè come qualsiasi ragazza di paese, dopo i pochi anni di scuola, aveva ben altro da fare che illanguidirsi per i sospiri di Paolo e Francesca. Personaggi dall’Alighieri delicatamente narrati, ma di cui, si può dire quasi tutti, dalle parti di Tarpeč, ignoravano la commovente vicenda. Olga sì che si illanguidi-va, e quelle letture, quell’armonia di parole e versi, imprimendosi nel suo animo, ne ingentilivano l’indole già naturalmente romantica, e ne modellavano delicatamente i sentimenti. Anche le lettere del poeta la facevano vibrare per gli accenti toccanti e un po’ fatali, anche se letterari. Capiva Olga che drammatizzavano un amore forse solo di carta, e proprio per questo, malgrado le frasi esaltate, non po- 4 - Si dissipa l’agitazione della notte di fuoco del 25 gennaio 1938 Olga Klevdarjova Quando il poeta di Hrib le leggeva la Divina Commedia teva essere accolto. Giorgio, invece, era entrato nella sua vita come una forza spontanea, nuova e sicura, e per quest© l’aveva prescelto. O meglio, aveva accettato di essere scelta. E le sue lettere dall’Africa a-vevano questo senso di sicurezza e di piena accettazione del carattere romantico ma forte e indipendente di Olga. Perciò nessuna notte di fuoco, nessuna aurora boreale, poteva turbarla. Da sessant’anni, scrive il Popolo del Friuli, non appariva in cielo un’aurora boreale. Ognuno dice la sua. O erano settanta, gli anni? Ottanta, insiste il nu-nac Lukežov, mentre va a-vanti, e gira a vuoto, la discussione sull’inquietante messaggio e su quanto c’era da attendersi. L’opinione prevalente è questa: il fenomeno che ha suscitato tanto clamore deve avere una spiegazione scientifica. Giacché ogni evento è frutto della volontà di Dio, è ovvio che lo strano fenomeno atmosferico è un messaggio dell’Onnipotente, un severo ammonimento che il Signore ha inteso rivolgere agli uomini che si vanno allontanando dalla retta via. E non c’è da illudersi: la punizione non a-vrebbe tardato, nelle forme che la giustizia divina a-vrebbe ritenuto più conformi per l’espiazione. Immaginiamo ora l’ansia ed il subbuglio che questo pensiero va suscitando fra la gente. E non basta l’articolo del Popolo del Friuli a frenare l’agitazione. E’ opportuno che si muova la Chiesa, la quale % VA, Il pust di Mersino (1938) può fare molto perchè i nostri gorjani tornino sereni alle loro faccende. Ed ecco muoversi i gospodi nunci, i preti; si fanno in quattro per riportare la serenità negli animi semplici. In questi fatti del cielo, insomma, non c’è da cercare chissà quali presagi, prodotti solo dalla superstizione e che non hanno nulla a che vedere con la fede cristiana. Comunque, una torchiatina per l’andazzo sulla frequenza alle messe o per il diffondersi di certe abitudini e certe mode, pensano i gospodi nunci, non farà male di sicuro. Don Cuffo-lo di Laze (che lascierà poi una bella descrizione della famosa notte di fuoco) raccomanda a tutti il rosario della sera e la penitenza, e gli uomini, di rifuggire la bestemmia ed il lavoro festivo; alle donne di evitare di girare per il paese con le maniche corte dando pubblico scandalo; a tutti i giovani di tenersi lontano dai balli, fonte di atteggiamenti peccaminosi e di corruzione. Nelle sue prediche appassionate e ricche di accenti vibranti, monsignor Bertoni a Spietar denuncia con buon anticipo stagionale l’indecenza dei bagni giù nella Nediža, ai quali convengono spudoratamente certe fanciulle semisvestite, come lui stesso ha verificato dal ponte di Nokula. La parola del sacerdote è rassicurante. L’uomo, poi, ha la memoria corta; le preoccupazioni quotidia- ne sovrastano i pii pensieri, le donne sono sommerse dalle faccende che non finiscono mai, e giorno per giorno la paura della notte del 25 gennaio si diluisce nella coscienza di tutti. Poi, a ben vedere, non succede niente. Ed è ormai carnevale. E la tradizione ancestrale che più di ogni altra risucchia tutto l’interesse dei giovani e, per la verità, delle ragazze, finisce per coinvolgere tutti. Per i gospodi nunci è il momento di ammonire sugli eccessi della grande kermesse paesana che è alle porte. Alcune raffigurazioni mascherate, equivoche ed allusive, come i travestimenti da prete e in genere da uomini di chiesa in abbinamenti irriverenti ed addirittura osceni, debbono essere decisamente evitati. Per non parlare della figura onnipresente del diavolo o addirittura di quella della morte. Figure su cui c’è poco da scherzare e vanno quindi trattate con rispetto o timore. La dissacrazione delle figure della religione vada riprovata; così certi travestimenti audaci e sconvenienti, con i simboli dell’autorità costituita, debbono mantenersi entro i limiti della decenza. Per non parlare dello stravolgimento delle regole del vivere nel timor di Dio, del rovesciamento dei ruoli sociali o, peggio ancora, di quelli sessuali, dell’alterazione di un ordine guidato dalla mano della provvidenza. Ammonimenti severi, da cui c’è da aspettarsi un sano effetto moderatore. Si pensi al Pavlič, il bambino che aveva visto il disegno con la falce e il martello sul monumento di Savogna, uno dei segni infausti apparsi nel 1938. Quell’anno Pavlič si mise in maschera, indotto da qualche zia - ed era la prima volta in vita sua - insieme alla cugina Lučiča, con la bella idea, pur vergognandosene, di far scambio dei vestiti. La nuna Bron-tova che faceva e vendeva il pane, ed era donna assai pia e madre di diversi sacerdoti, vide i due saltò fuori dalla sala ad affrontare le mascherine e svergognarle in pubblico: Spot an sram vas more bit, eccetera! Dovettero passare poi degli anni prima che Pavlič si riprendesse dalla vergogna. Sulla Lučuica, che si farà poi ragazza assai disinvolta, la Brontova non ebbe invece alcun effetto. (segue) M.P. Želja, da se prijateljstvo z Br Il Festival delle scuole delle minoranze ha offerto la possibilità di allacciare nuove amicizie. Nella foto Giulia, abbracciata dall’inseparabile Cinzia, festeggia con le amiche bretoni il suo compleanno Bretonski gostje Evro-sole so bili nekaj posebnega, kar so v Spetru opazili, kot je povedala ravnateljica dvojezičnega centra Živa Gruden, 2e ob prvem stiku na dvojezični osnovni Soli in na državni soli, saj se je takoj ponudila domača primera z Rezijani, ki jim ob glasbi noge kar poskočijo. Njihova prirojena ljubezen do glasbe in plesa je prišla do izraza tudi na otvoritveni slovesnosti v Trstu. Zato je bilo pričakovanje za njihov nastop v Spetru veliko in dvorana je bila premajhna, da bi programu sledili vsi, ki so si to Želeli. Kot smo se zadnjic poročali je v pozdrav gostom najprej zapel domači pevski zbor Pod lipo, po kratkem pozdravu predsednika Zavoda za slovensko izobraževanje Pavla Petričiča in podžupana Pina Blasetiča so gostje najprej zapeli bretonsko hi- mno, nato pa začeli s prikazom svojih plesov ob petju in spremljavi značilnih ljudskih glasbil. Najprej so peli in plesali bretonski otroci sami, kaj kmalu pa se je prireditev prevesila v vsesploSno ra- janje in prepevanje. Na koncu so si gostje in gostitelji izmenjali darila: Bretonci so Benečanom prinesli spominke in publikacije o svoji deželi, Spetrski otroci pa so vsakemu gostu izdelali kriva- peto iz beneških prave. Gostom so poklonili tudi izbor beneških kaset in publikacij in Se francoski prevod Bevkovega Čedermaca. Res je bila EvroSola pomembna prireditev, ki je imela med našimi naj-mlajsimi velik odmev. Treba je namreč poudariti, da so otroci bolj sprosceni in odprti in da so se Bretonci in Benečani takoj spoprijateljili, saj ni zanje predstavljal jezik nobene ovire. Pogovarjali so se v angleščini, v italijanščini in kadar je odpovedala beseda so prišli v poštev gibi rok in izrazi oči in obraza. Skupnim nastopom na raznih prireditvah, skupaj preživeti dnevi so prispevali k ustvarjanju novih prijateljstev. Se najbolj koristno je bilo v tem pogledu dejstvo, da so mladi Bretonci bili gostje po raznih beneških domovih, kar pomeni, da so bile tu- di družine protagonistke tega manjšinskega festivala in predvsem, da so ne-sposredno spoznale stvarnost bretonske manjšine. Vsi tisti, s katerimi smo se pogovarjali, so presenečeno poudarjali, kako je pri teh otrocih prisotna in razvita identità o svoji manjšinski pripadnosti. Vsi so tudi opazili, da so bili otroci zelo lepo vzgojeni, sproSčeni in zreli in so se veselili dejstva, da so lahko s svojim gostoljubjem tudi sami prispevali k uspehu pobude. Kot rečeno so se rodila nova prijateljstva. Na sliki je Giulia Coceanig v objemu prijateljice Cinzie skupaj z mladimi Bretonkami, ki so preživele nekaj dni pri njih doma. Tu praznujejo rojstni dan Giulie. Od konca EvroSole je slo mimo le malo časa, a se nove prijateljice že kličejo po telefonu. Res lepo bi bilo, če bi lahko gojile in obdržale stike med sabo. Tožba Vsak se s kom pogovarja. Babica z dedom, mama z očetom, zemlja s kmetom, čebela s cvetom, a z nebom jutranja ali večerna zarja. Vsak se s kom pogovarja. Knjiga z bralcem, pa Se z gledalcem, pavček s kazalcem, pa Se z mezincem ali z žvečilcem če je za Šilcem ostalo Se kaj denarja. Vsak se s kom pogovarja. Le zame nihče se ne zmeni, le z mano nihče se ne meni, le mene nihče ne ceni, kot da so vsi gluhi in nemi. Tone Pavček Pesem je bila objavljena v otroški reviji Galeb, Stev. 8, april 1995 ‘ ESORDIENTI Aurora - Audace Audace - Bressa (Tomeo Manzano) PULCINI Aurora - Audace Audace - Bressa (Tomeo Manzano) AMATORI Invillino - Reai Pulfero Poi. Valnatisone - Vides Da Pippo - Bar Campanile PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Ospedaletto PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Trivignano Classifiche PROMOZIONE Pordenone 47, Pozzuolo 38; A-viano 35; 7 spighe 32; Zoppola 31; Cordenons 30; Caneva 29; Tricesimo 28; Valnatisone, Cussignacco, Juniors 26: Ma-niago, Flumignano 25; Serenissima 22; Spilimbergo 15; Pol-cenigo 13. 3. CATEGORIA San Gottardo 39; Stella Azzurra, Savognese 38; Moi-macco, Ciseriis 36; Lumi-gnacco 31 ; Nimis, Faedis 26; Paviese 21; Forti e Liberi, Fulgor 16; Asso 14; Pulfero 9; Celtic 3. GIOVANISSIMI Audace 33; Chiavris 27; Mo-ruzzo 23; Nimis, Ragogna 20; S. Gottardo 19; Fortissimi, Tar-centìna 15; Cassacco 13; Colu-gna 11; San Daniele, Tava-gnacco, Tricesimo 0. PALLAVOLO MASCHILE Paiuzza 36; Pradamano 32; Artegna 24; Codroipo, Poli-sportiva S. Leonardo 22; Po- voletto 20; Mortegliano 16; A-sfjr 12; Percoto, Tricesimo, O-spedaletto 8; Buia 2. PALLAVOLO FEMMINILE Cassacco 22; Gonars 18: Poli-sportiva S. Leonardo, Rodea-no, Reana 16; Trivignano 14; Ugnano, Dlf Udine 12; Bagna-ria 8; Palazzolo 6. Le classifiche giovanili e della pallavolo sono aggiornate alla settimana precedente. Superati gli udinesi con due reti su rigore di Rot ed un gol di Chiacig La Savognese cala l’Asso Solo domenica il verdetto sul campionato: i gialloblù andranno agli spareggi? ASSO - SAVOGNESE 1-3 Savognese: Predan, Drecogna, Floreancig, Caucig (N. Sturam), Chiacig, Stulin, Trinco, Cernotta, Rot, Terlicher (Stacola), Podorieszach (Dorbolò). Udine, 30 aprile - Bisognerà attendere domenica per sapere se i gialloblù avranno in tasca il passaporto per gli spareggi di ammissione in 2. categoria. Al Bepi Rigo, in una giornata dalla temperatura estiva, la Savognese ha impiegato 14’ per portarsi in vantaggio. Un fallo di mano in area di un difensore locale ha determinato la concessione di un rigore. Alla battuta é andato Rot. Tiro angolato, il pallone batteva sulla base del palo ma l’arbitro faceva ripetere. Zarko trasformava cambiando angolo di battuta. Il raddoppio, nella ripresa, veniva realizzato da Chiacig in classica a-zione di contropiede con un perfetto diagonale che vanificava l’uscita del portiere udinese. Alla mezz’ora un difensore senza tanti complimenti falciava Chiacig in area. Inevitabile la massima punizione, che permetteva a Rot di siglare la doppietta. A 10’ dal termine l’Asso realizzava il gol della bandiera con un preciso diagonale sul quale Predan non poteva farci nulla. Ancora Predan allo scadere respingeva una conclusione ravvicinata di un avversario. Predolimpijska regata: Bogateč na drugem mestu S predolimpijske regate v Hjerezu v Franciji, ki je potekala prejšnji teden se je Arianna Bogateč vračala z drugim mestom, kar predstavlja Se en zelo dober rezultat v njeni zbirki. Konkurenca je bila izredna, saj so bile prisotne vse najboljše jadralke razreda Evropa na svetu, razmere za jadranje pa so bile precej neugodne. Tekmovanje je motil dež, pa tudi moč vetra je bila precej nestalna in je nihala od 3 do 12 metrov na sekundo. UspeSno je nastopila tudi slovenska jadralka Vesna Dekleva, ki je osvojila 11. mesto. Arianna Bogateč je na nagrajevanju dobila tudi zlato kolajno mednarodne jadralke zveze IRJU kot najboljša jadralka v skupnem seStevku lanskih predolimpijskih preizkušenj. Primo centro per Mottes La Valnatisone ha confermato anche ad A-viano di essere una formazione ben quadrata, costringendo alla divisione della posta la terza in classifica. Gli azzurri del presidente Manzini hanno continuato la loro serie positiva, che dal cambio delTallenatore é tra le migliori del girone. Passati in svantaggio, i valligiani hanno rimontato con un’azione corale conclusa da Luca Mottes, che da due passi ha messo il pallone in rete realizzando il suo primo gol in Promozione. Buon pari del Pulfero a Pavia, dove gli a-rancioni sono andati in gol con Qualla e Chiudi. Domenica per l’ultima giornata ospiteranno la Stella Azzurra di At-timis. Giocando un’ottima gara, gli Esordienti dell’Audace hanno fermato il Donatello. Passati per primi in vantaggio su punizione di Federico Crast, i ragazzi allenati da Martinig hanno avuto due opportunità per raddoppiare. Una mancata espulsione del portiere udinese per fallo su Suber ha rinfrancato gli ospiti, che sono riusciti a portarsi in parità. Le due reti messe a segno da Michele lussa hanno dato la vittoria ai Pulcini nella trasferta di Remanzacco con l’Aurora. I ragazzi non hanno ancora conosciuto il dispiacere della sconfitta. Nove vittorie e tre pareggi sono il bottino conquistato fino ad oggi- — Šport —---------------------- —----------------------- Risultati il Reai stacca mezzo biglietto per le semifinali dei play-off Četrtek, 4. maja 1995 PROMOZIONE Aviano - Valnatisone 1-1 Juventina - S. Giovanni 3-1 1. CATEGORIA Mossa - Sovodnje 3-0 3. CATEGORIA Paviese - Pulfero 2-2 Asso - Savognese 1 -3 GIOVANISSIMI Audace - Colugna 5-2 ESORDIENTI Audace - Donatello 1-1 PULCINI Aurora - Audace 1 -2 AMATORI Reai Pulfero - Invillino 2-0 Garden - Poi. Valnatisone 3-4 PALLAVOLO MASCHILE Povoletto - S. Leonardo 0-3 PALLAVOLO FEMMINILE Ugnano - S. Leonardo 3-2 Prossimo turno PROMOZIONE Juniors - Valnatisone Juventina - Aiello 1. CATEGORIA Edile Adriatica - Sovodnje 3. CATEGORIA Pulfero - Stella Azzurra Savognese - Nimis GIOVANISSIMI Tavagnacco - Audace Dugaro detta legge La doppietta del centrocampista pulferese consente di battere un Invillino molto deciso - Nel conto anche due pali per il Reai REAL PULFERO - INVILLINO 2-0 Reai Pulfero: Vogrig, Claric, Benati, De Biagio, Montanino, lussa, Gariup, Dugaro, Liberale, Paravan (Franz), Petricig (Barbiani). Pulfero, 29 aprile - Come era nelle previsioni il Reai ha vinto la gara di andata dei quarti di finale dei play-off contro l’Invillino con il più classico dei risultati. I camici si sono dimostrati squadra esperta e compatta ed hanno cercato in tutti i modi di limitare i danni praticando un gioco maschio e di rimessa. I biancoblù locali, che nell’occasione hanno indossato la nuova divisa, oltre ai due centri hanno avuto la sfortuna di colpire due pali. Le due squadre partono guardinghe. Il primo pericolo viene portato da Liberale, che al momento di concludere viene anticipato dal portiere, che devia in fallo laterale. Segue un servizio di Montanino per Paravan. Il pallone, calciato troppo debolmente, é facile preda del portiere ospite. Ancora Liberale costringe un difensore ospite a mandare la sfera in angolo per evitare una possibile segnatura. II portiere carnico deve quindi uscire per anticipare. Dugaro, trovatosi in buona posizione dopo una triango- lazione con Liberale. Clamoroso palo colpito da Claric al 22’. L’estremo ospite é ormai battuto, ma il pallone dopo aver colpito il legno viene allontanato da un difensore. Il risultato si sblocca 2’ più tardi. A conclusione di una furibonda mischia Dugaro é il più lesto a far filtrare il pallone tra una selva di gambe mandandolo in rete. Lo stesso giocatore prova a sorprendere il portiere, ma la sua conclusione é telefonata. Allo scadere della prima frazione Benati va vicino al raddoppio, ma per sua sfortuna il pallone, colpito di testa, batte sulla base Alfredo Specogna ha ricevuto dai giocatori del Reai una targa per la sua attività di dirigente inferiore del palo. Nella ripresa gli ospiti si ripresentano più decisi nel cercare il pari ma Vogrig non si lascia sorprendere dai loro attacchi. Due calci d’angolo consecutivi per gli ospiti fanno registrare la fase “calda” del match. Portandosi in avanti, l’Invillino si trova imprepa- rato a neutralizzare la veloce azione in contropiede di Liberale. Il centravanti, dopo aver saltato un difensore, mette sui piedi di Dugaro ih pallone del raddoppio. Prima della fine da segnalare le conclusioni di Claric e Dugaro su calci piazzati dal limite dell’area, che non hanno esito positivo, (p.c.) Cinquina malgrad AUDACE -COLUGNA 5-2 Audace: Specogna (Piccinini), Cola-pietro (Zufferli), Massera, Simaz, Clavo-ra, Walter Rucchin, Tiro (Crast), Braidot-ti, Podorieszach, Duriavig (Laurencig), Peddis (Daniele Rucchin). Scrutto, 30 aprile - La giornata di festa dei Giovanissimi per l’anticipata conquista del campionato é stata rovinata, nel finale, dall’arbitro. Nell’ultimo quarto d’ora tre grossolani errori del direttore di gara hanno consentito agli ospiti di rendere meno pesante il passivo e di giocare con un uomo in più in seguito all’espulsione ingiusta di Zufferli. Per fortuna che tutto ciò é avvenuto in una gara senza storia, vista l’incontrastata superiorità esibita dai valligiani. Dopo pochi secondi Duriavig, su indecisione del portiere ospite, approfittava per mettere a segno la prima rete. A questo punto tutto é diventato facile per i padroni di casa, che ancora con Duriavig arrotondavano il vantaggio. Nella ripresa iniziavano i cambi con l’ingresso in campo di alcuni ragazzi della categoria Esordienti. Uno di questi, Federico Crast, siglava la terza rete. Faceva quindi centro Podorieszach, la cui segnatura precedeva quella degli ospiti giallorossi, abili a sfruttare un’indecisione della difesa e del portiere biancazzurro. Subita la rete, l’Audace tornava in avanti allungando ancora con Podorieszach. Ci provava anche Daniele Rucchin, ma il suo tentativo veniva neutralizzato dal portiere. Prima della fine c’era ancora tempo per un rigore inesistente concesso e trasformato dagli ospiti e per l’espulsione di Zufferli. L’Audace parteciperà alle finali valide per il titolo provinciale assieme alle prime classificate dei tre gironi. Nel caso che i ragazzi del presidente Giuseppe Qualizza vengano eliminati prenderanno parte al trofeo Molaro, del quale sono detentori. La formazione dei Giovanissimi dell'Audace, ancora una volta vincenti SMETh» «I NAT. Zarko Rot - Savognese četrtek, 4. maja 1995 SVET LENART hhmmmmmmmhmmhmhhhmhhhhmhhmbbhmbi Skrutove Purton za noviče Velik purton pred hišo, ki stoji na poti, ki iz Škratovega gre pruot Cemurju je oznanju, de v družini, ki atù živi so imiel noviče. An je bluo pru takuo. V saboto 29. obrila sta se v cierkvi v Podutani poročila Mara Tomasetig iz Škratovega an Ilvio Vidovich iz Kopra (Se ankrat smo videli, de ljubezan na pozna konfinu!). Puno judi se je veselilo okuole njih. Tudi mi od Novega Matajurja, ki lepuo poznamo Maro, se veselmo za nje poroko, čeglih se nam hu-duo zdi, de na ostane tle, de nam na parpeje “zeta”, sa’ bota živiela v Tarste, kjer Mara diela že puno li-et na Tržaški kreditni banki. Novičam želmo veselo an srečno življenje. SPETER Tudi tle par nas smo imiel noviče Tudi tle v Špietre smo i-miel noviče an tudi za nje so žlahta an parjatelji na-pravli purton pred hišo od noviče. V nediejo 30. se je oženila Paola Qualizza, pred utar v liepi cierkvici svetega Kvirina jo je peju Massimo Sclausero iz Vidma. Tudi Paola zapusti naše doline, na puode pa deleč, sa’ kupe z Massimam bo živiela v Mojmaze. Mlademu paru želmo puno sreče an veseja. PODBONESEC Tarčeta Teli so te pravi! Ce sta kupil biljete od loterije, ki so jo bli napra-vli za senjam Jam (Festa delle Grotte) za Veliko nu-oč v Tarčeti an na vesta še če sta udobil al ne, vam prepišemo numerje, ki so jih na velikonočni pandie-jak vebral. Parva nagrada je biu liep vjač za dva človieka v Špa-njo an tisti, ki ima biljet s številko 0615 ga je uduo-bu. Te druge številke, ki dajo pravico udobit kiek so: 2501, 759, 4409, 4628, 1906, 2579, 2648, 1604, 2974,2210, 1947. Lepuo pregiedita vaše biljete an če kajšan je med telimi tle, obarnita se na organizatorje sejma od Jam, ki so tisti od skupine “Iniziativa” iz Podbonie-sca. SREDNJE Gorenj Tarbi Karst adnega puobčja an senjam vasnjanu Kar Gabriele taz Gnidu-ce bo velik (seda ima ma-lomanj sedam miescu), mama Viviana Rucchin -Florjova iz Gniduce an tata Marino Gariup - Žnidarju iz Topoluovega, mu bojo pravli, de tisto nediejo ki so ga karstil, je bluo puno judi, je bla posebna nedieja ne samuo za anj an za njega družino, pa tudi za vse farane. Posebna, zak je biu njega karst an tuole, na žalost, se na gaja pogostu tle par nas; posebna tudi zak so zbral glih tisto nediejo, 30. obrila, za se ušafat kupe vsi Gorenjtarbjan, ki žive deleč od duoma an tisti, ki žive šele tle. Za telo parložnost jim je paršu piet par maš zbor Pod lipo an tisti, ki nieso imiel še parložnost ga čut, so se pru čudvali, kakuo lepuo pieje. Po maši so pred cierkvijo napravli zakusko, dol par šuol je pa že dobro uonjala griljata an vabila vse na kosilo. Senjam brez plesa na more bit, takuo organizatorji telega srečanja so po-študieral an na tuo an poklical Kekka an njega skupino za de poskarbi za veselo muziko. Lepuo, je bluo zaries lepuo, škoda, de popudan je začeu kropit daž an vič ku kajšan je šu nomalo žalostno damu. Bo pa za drugi krat! Pozdrav iz Gorenjega Tarbja vsem vasnjanom po sviete “Bom pregnù duhovnika!” GRMEK Slovienska besieda mu je na pot Zdi se neverjetno, pa se je zgodilo. Na veliki petak so v cierkvi na Liesah molil an piel križu pot. Med našimi ljudi je biu tudi niek “ba-sarul”, ki je paršu tle v naše kraje nie dugo od tega an se zdi, de je tudi zlo pobožan. Kar je tel človek ču, de duhovnik moli an pieje križu pot po slovien-sko an de glih takuo mole-jo an piejejo tudi ljudje za njim, se je ujezu an zapu-stu cierku. Jau je, de kaj tajšnega ne parpusti an de gaspuo-du duhovniku jo na par-šenka. “Do 25. aprila bom pregnù duhovnika iz teh kraju” je jau ljudem. Mi se zlo čudimo, de ta človek ne more poslušat novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.I. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPUART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 40.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Ccdad - Cividale 18726331 Za Slovenijo D ISTRI EST Partizanska, 73 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni i/.vod 40.—SIT Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 (XìLASI: I modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% slovienske besiede v cierkvi, ker v svojim diele ima opravilo samuo s Slovenci an če bi ne jih bluo tle, sigurno bi ostù na njega duomu an morebit, bi ne imeu diela. Ce bi biu pravičen an demokratičen človek, takuo ki prave, da je, bi muoru poslušat našo besiedo za se jo navast. Višno, de bi bli naši ljudje buj kontent an bi tudi kupoval vič par njem. Naj vie tel gaspuod, de mi živmo na naši zemlji an de smo zatuo tudi gaspo-dari guorit v našem jeziku, ker nam tega na prepoveduje nobedan leč, še manj pa nam more prepoviedat kajšan, ki parhaja od zuna. Topoluove Topolučan imajo ciesto Ponedeljek po veliki noči nie biu za Topolučane samuo navadni praznik, biu je praznik, ki ga je ta vas parčakovala več kot stuo liet. Imiel so inaugu-racjon cieste, ki veže Topoluove s Hlocjam, tuo se pravi z dolino. Na to cerimonjo so par-sle narguorš oblasti iz Vidma. Med temi smo vidli senatorja Tessitoria, prefekta iz Vidma, čedajskega šindika an druge. Senator Tessitori je guoriu zbranim ljudem an je jau, de governo poskarbi še za druge potriebe, ki jih imajo Topolučan. Ljudje se troštajo, de tele besiede ne bojo ostale samuo besiede, potriebo imajo puno reči. V parvi varsti bi bluo trieba rešit uprašanje dižokupacjona, pru zavojo tega tle par nas je velika mizerja. (Matajur, 16.4.55) DREKA Imamo potriebo vič bloku Nobedna občina Beneške Slovenije ni bila takuo prizadeta po postavitvi novega konfina med Italijo an Jugoslavijo, kot je Dreka. Dreški kmetje imajo na drugem kraju konfina nad 980 hetarju sveta, narvenč part od tega sveta so seno-žeta. Kamun Dreka je precej velik an vasi so razstrese-ne po vesokih breguovih, deleč adna od druge an vsaka ima svoj sviet na jugoslovanski strani. Za vse tele vasi, za hodit dielat svoj sviet, je biu odpart samuo an blok, tisti na Sola- rjih. Cez ta blok muorajo hoditi tudi tisti kimetje, ki žive zlo deleč od bloka, tuo se pravi tudi 20 kilometru hoje. Tisti kimetje, ki so takuo deleč od Solarjeh, bi lahko hodili na dielo po bližnji poti, če bi odparli vič bloku. Takuo, ki smo že priet poviedali, so na drugi strani konfina sama senožeta in kmetje muorajo nosit senuo damu, sevieda na harbatu, ure an ure zavojo duge poti an tuole je zlo nerodno. Bi korlo odpriet nar-manj pet bloku. Teli bloki naj bi bli v telih krajih: na Lažeh, v Dreki, na Zeve-rjanu - Klobučarji (Brieg), v Skalah (Grmek) in na Solarjih, ki je že odpart. Trieba je sevieda, de bi naši ljudje prosil oblasti, de bi jim tuo napravili. Se buojš pa bi bluo, de bi se vsi kumetje, ki imajo svoj sviet na drugi strani konfina, spravili vsi kupe in ustanovili tajšno zvezo dvolastniku, kot jo že imajo v Gorici. Ce se na bo nobedan interesu, višno de bo ostalo nimar vse po starem. (Matajur, 1.6.55) “LA MARMI Dl NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA SRIEDNJE doh. Lorenza Giuricin doh. Lucio Quargnolo Kras: v sredo ob 12.00 Sriednje: Debenje: v torak ob 10.30 v sredo ob 15.00 v petak ob 9.00 Trinko: v sredo ob 13.00 doh. Lorenza Giuricin GARMAK Sriednje: doh. Lucio Quargnolo v torak ob 11.30 Hlocje: v Cetartak ob 10.15 v pandiejak ob 11.00 v sredo ob 10.00 v Cetartak ob 10.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v pandiejak od 8.00 do 10.30 v sriedo ob 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v petak ob 9.30 v sriedo od 8.00 do 9.30 Lombaj: v cetartak od 8.00 do 10.00 v sriedo ob 15.00 v petak od 16.00 do 18.00 PODBUNIESAC doh Vito Cavallaro Podbunlesac: v pandiejak od 8.30 do 11.30 v torak od 8.30 do 10.00 v sredo od 8.30 do 10.00 anod 18.00 do 19.00 v petak od 8.30 do 10.00 an od 18.00 do 19.00 Crnivarh: v cetartak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.30 do 12.00 SPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v cetartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Poliambulatorio v Spietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentafn (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 8. DO 14. MAJA Prapotno tel. 713022 - Tavorjana tel. 712181 OD 6. DO 12. MAJA Cedaci (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah .so odparte saniuo zjutra, za ostali Cas in za ponoe se more klicat samuo. Ce riceta ima napisano »urgente«. D/^IIXD BANCA DI CREDITO DI TRIESTE dLJKD TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE - FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CAMBI-MENJALNICA: martedì-tare k 02.05.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 14,00 15,00 Ameriški dolar USD 1630,00 1700,00 Nemška marka DEM 1174,00 1228,00 Francoski frank FRF 331,00 344,00 Holandski florint NLG 1053,00 1096,00 Belgijski frank BEF 57,20 59,50 Funt šterling GBP 2648,00 2756,00 Kanadski dolar CAD 1210,00 1259,00 Japonski jen JPY 19,60 20,40 Švicarski frank CHF 1430,00 1489,00 Avstrijski šiling ATS 167,50 174,40 Španska peseta ESP 13,30 13,90 Avstralski dolar AUD 1193,00 1242,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 323,00 343,00 STATALI, DA LUGLIO STIPENDI IN CONTOCORRENTE Il decreto del Ministero del Tesoro 97/95 rivoluziona le modalità di pagamento degli stipendi degli statali. Questi, se vorranno riceverlo ancora in contanti presso la tesoreria o gli uffici postali, dovranno adattarsi ad averlo con qualche giorno di ritardo rispetto a chi aprirà un conto corrente e se lo farà accreditare direttamente. La Banca di Credito di Trieste, Filiale di Cividale, ha predisposto dei conti correnti particolari, con condizioni di esclusivo favore, per queste operazioni.