M  Iljin
Priroda in ljudje
ZiV ZEMLJFVTD NASE DE2ELB
Dejal sem, da živega jtemljevida fte ni-mamo. Pa to nl res. Sam sem ie videl živ zemljevid Bilo ie v jeseni leta 1933 v Akadeiciji znano6ti.
Velika sejna dvorana je bila polna Vršilo se ]e »b&no zfoorovanje akadeini-kov A med navročimi ni bilo mncKjo akademikov Ti so vsi dobill prostor za dolgo mizo na vrvišenem mestu. Dvora-na je bila pobsa ljudi, ki so prišli sode-lovat pri delu Akademlje. Za mnoge ]e zmanjkalo proetora. Na nabrežju pri gJavnem vhodu so 6€ gnetli Ijudje in zahtevah. da iih brezpogojno pripustijo k seji Vsak je hotel priti čim prej p granitnem stopnišču navzgor do velikan-skih težkih vrat. Ta vrata so 6tara €to in petde«et let Mnogo znanstvendkov 'e ilo skozi ta vrata, a nikdar dotlej jib še ni oble^ala toli!-a množica
Kai je privabilo to množico?
Ali morda poročilo o najnovej&ih ii-sledkih aa področju integraJnega raftina?
A.li morda predavanje o novo oaide-nem spomeniku  staroru6ke  Hterature?
Ne, take reči zanimafo le majhno He-vtlo ljtidi
Obtno zborovanje Akademije )e raz-pravljalo o stvari, ki zanima vse. Raz-pravlj-alo je o preobrazbi dežele, o Volgi. ki je še ni, o bodoči Velikj Volgi
Predavanje je bilo posebne vrste — takih predavanj v prejšnjih časih v Akademiji ni bilo. Tudi akademik, ki Je predaval, ni bil tak, kakršne je bila Aka-demija navajena videti v svojem zidov-ju Bil je revolucionar, Leninov prijatelj — Kržižanovski.
Za predavateljevo mizo }e vlse] zem-Ijevid Zveze sovjetekih socialističnib re-publik, ki je segal skoraj tik do stropa.
In nenadoma je zemljevid oživei. Na obrat stikala so na njem zagorele rdeče črtice jezbv morda prostranstva nama-kanih polj, rdeče kapilame cevi preko-pov in zelene proge gozdov. Kakor na-breknejo vene na roki, ki jo tesno pre-vežemo, tako so nabrekle nad jezovl. modre vejice rek in so 6e razlila zajezit-vena jezera kot modre pege. Po zemlje-vidu so stekle zelene pikčaste črte eiek-tričnih vodov in povezale mesta in po-krajine med seboj. Zagorele so bele lu^či elektrarn. Tu je velika elektrarn-a pri Kujbiševu, tu jaroslavska. tu permska in tucati drugih, tam pa je celo bleSčeče «e ozvezdje, plejada valdajskih elektram
Tega vsega še ni. Teh jezer, teb. jezov in elektrarn še ni.
T- zemljevid kaže našo deželo, kakrš-na bo po treh petletkah.
USODA VOLGE
O čem je razpravljalo zborovanje Aka-demije? Razpravljalo je o usodi rek In morij naše dežele. O usodi rek in morij še nikdar niso odločala zborovanja o^e-njakov. Reke so nasta^ale, rasle in pre-stajale brez akademikov Morja so po-piavljala kopnino in se spet odtelsa^a. ne da bi kdo zavestno ravnal njihovo usodo in življenje.
Zdaj pa je prišel čas, ko so ljudje za-čeli odločati o njihovi usodi Prva sta prišla ored sodiš<5e Volga in Kaspi^
Preobraziti hočemo Volgo. da borao lehko vzeli   z  nje  vodo za naraakanje
Zavolžja in za potrebe Aralo-Kaspijske kotline.
A reka ni samo voda. Reka je tudi pot. Reka je vir pogonske sile. Reka je pro-s*or, kjer iivijo ribe
Priroda Je zapletena tn porazmlsliti moramo o vsem, če jo hočemo preobra-žati.
Porazmislimo najprej o poti! Volga je velika vodna pot, velikaiieka reka ki spaja Evropo z Azijo. Po dolžini .in ši-rini se malokateri veletok lahko meri z Volgo, globoka pa Volga ni. Poleti je skoraj v vsem gornjem toku plitva, da morajo večje ladje čakati v pristanih. V tem času plujejo parniki in vlečejo tovorne čolne samo po srednjem in spod-njem toku Volge. A tudi dolenja Volga ni dosti globja.
Volga ni več mlada reka, ampak ]e ie »tarka. S težavo vleče 6 seboj tovor na-plavin, s katerimi jo zasipajo z vseh strani pritoki. Pogosto nima moči. da bi odvlekla naplavine po dnu dalje, pa jih na poti spustf in si tako saira zagraia 6trugo s sip nami jn orodi"-či, sama ustvar ja počezne plitvine — »perekate« Po-tem pc. mora te pregrade obiti v zavin-kih adaj na desno zdaj na levo in tako zapušfa mesta, ki so bila sezidana na njenih bregovih. Mesti Sizran in Saratov je že zapustila m prav taka usoda 6e bliža Kujbiševu (Samari).
Poleti sega voda na »perekatih« člove-ku dj pasu ali celo samo do kolena Te-žavno se tedaj pomikajo ladje naorej Venomer 6e čuje kapitanovo povelje: »Vsi možje na krov!« Ladjo vlečejo zdaj naorej zdaj nazaj, zdaj v desno, zdaj v levo kakor utrujenega konja, ki ne more premakniti težkega voza iz peska. Na reki tudi pravijo »voz« ladji. ki jo vla-čiio na vrvi Koliko ča«a, potu in pre-moga 6tane vsak »perekat«!
Volgo moramo poglobiti, da bo postala poglavitna ve'.ika cesta naše dežele. 2e-leznice, ki vodijo od zahoda in od v?:ho-d& lc Volgi, bodo dovozne poti k tej ve-liki vodni cesti. Potem bomo laže poši« Ijali tovore po velikanakera prostranstvu aaše dežele.
Reke so žile, ki raznašajo po telestj dežel« gradivo za gradnjo neštetih ce-lic — mest, tovarn. kolhpv.ov. A te žile nlso spojene v zaključen sistem krvne-ga obtoka.
Z razrastki pritokov se reke zelo prl-bližajo druga k drugi. Clovek bi mislil, da zadostuje, če izkopljemo med njimi tu tri, tam pet, drugje deset kilometrov — in reke bodo spojene. Ce pa se reke spojijo, povežejo med seboi tudl niorja, v katera se izlivajo.
Volga fe že davno z verigo rek in.pre-kopov — z MarijinimsistemotD — spo-jena z Baltskim morjem. Ta stari plitvi 6i«tem prekopov se sedaj dograja v glo-boko vodno pot med Volgo in Ba!tskim morjem. Novi prekop med Belim jn Ba!t-»kim morjem ji odprl izhod v Ee!o morje. Po Kami, Kolvi in Višeri se lahko apoji s Pečoro in tedaj se ji odpre pot v tretje morje — v Severno Ledeno morje.
Tako bo Volga povezana s tremi mor. ji. A ko jo zveže še prekop z Douom bo imela izhod še v dve morji — v Crno in Azovsko,. Na vzhodu bo spojena z Dnjeprom Tedaj bo Volga dejanske velika vodna pot Spojena bo s petimi morji in z vserni velikimi rekamj evrop-skega dela naše dežele A lahko po]de-mo še dlje. za Ural, v Sibirijo in 6.poji-*• -> Volgo po Iseti in Tobolu z velikimi rekami Sibirije.
Reke. ki so bile doslei ločene si bo-do podale roke.
Belo morie bo združeno 6 Črnim Se-verno   Ledeno z  vročim    Kaspijskim.  S
tem omrežjem vodnih poti se ne bo moglo po dolzini vzporediti nobeno dni-gt Njegovo osrednje pristanišče bo Mo-skva. Prekop raed Volgo in Moskvo je že dograjen. Iz Moskve bo mogoče po-tovati na istem parniku v Leningrad in v Baku, v Sevastopol in Arhangelsk, v Rostov, v Kijev in v Novosibirsk.
Mali parniki in tovorni čolni bodo iz-ginili z Volge Po nje] bodo plule ve-like   mogočne  iedje
Sovjetska dežela bo poetala močnej-la Če bi jc kdaj napadli sovražniki, jirr bodo odplule naproti po globokih vodnih cestab pldvajoče trdnjave, kl bodo   ščitil:  na5o   gradnjo.
A reka ni samo cesta Reka je tudi vir pogonsJce siJe Reia ima poleg dol-žine in globine š« eno mero — višino, tisto višino   s katere pada v morie
»Volga se izliva v Kaspiisko morie« — to dejstvo )e prav tako vsakomur ZTiano kakor dejstvo, da »konji ]edo oves« Ne ve pa vsakdo, da pada Volga v Kaspijsko morje z višine dveb sto tnetrov In prav te1 dve sto metrov nam lahko   da   pogonsko   silol
Če bi voda Volge padala v morje strmoglavo. bi liueli sJap, s katerim se ne bi mogla meriti nobena Niagara, Tod^ Volga ne pada naenkrat tnarvei se počasi spušča po komai opaznem po-bočju. dolgero tisoč kilometrov Treba bo torei zgraditj vodne. elektrarne na nmogih mestih. ne samn na enem Po projektu Velike Volge mora biti zgra-Ienih   dva   m   dvajset   vodnih   elektrarn
V začetku je Volga ozka in slabotna rečica. Tam ji a\ mogoče nič vzeti A vsak pritok Volgo širi, vsak jo krepL In tam kjer je iroka, kjer teče v njeni strugi mnogo vode hkrati, tam bomo gradili vodne elektrarne da ne bo jč Volge   propadala   brez   koristi.