Naročnina mesečno 25 Din, za inozern-st»o 40 Din — nedeljska izikija celoletno % Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul.6/lll
SLOVENEC
Cek. račnn: Ljubljana št lO.bV) in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb Stv 39.011. Praeo-Dunaj 24.797
U prava. Kopitarjeva 6. telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 20MV — nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedelfsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
izhaja vsak dan zjutraj, razen ponneljka in dneva po praznika
Veliko delo za pomirjenje Evrope
Deset let poteče, odkar so Nemci v Rapallu po neuspelih pogajanjih glede vojne odškodnine vrgli na mizo zadnjo karto in razkrili svojo tajno pogodbo s sovjetsko Rusijo, pa do podpisa načrta za pogodbo o nenapadnju med Rusijo in Poljsko, to je najmočnejšo zaveznico Francije v Evropi. Tista boljševiška Rusija, s katero so holeli Nemci preplašiti nekdanjo antanto, se je zdaj spravila s Francijo — načrt po francosko ruski pogodbi je bil podpisan že avgusta meseca — to je z državo, katere zunanje politične smernice se povsem križajo z nemškimi in ki je doslej veljala pred svetom za čuvarico današnjega kapitalističnega reda in zapadne kulture pred boljševizmom.
Važnost pogodbe o nenapadanju, ki so bile že sklenjene med Rusijo in Francijo ter njenimi zaveznicami, je treba presojati s teh dveh vidikov. Na eni strani pomeni zbližanje med Poljsko, Francijo in Rusijo oslabljenje zunanje političnega položaja Nemčije, na drugi strani pa formalno-pravni zaključek dobe pobijanja boljševizma z vojaškimi pohodi, ki jih je vpeljal Wrangel s pomočjo za-padnili držav, in z gospodarskimi sredstvi, kakor naj bi bil bojkot ruskega blaga.
Za oba pogodbenika, to je za Francijo, kot predstavnico svojih zaveznic Poljske in Rumunije, ter za sovjetsko Rusijo, so dani realni pogoji, ki so narekovali to zbližanje in ki nas utrjujejo v mnenju, da sta oba mislila s pogodbo iskreno. Saj je danes gotovo, da so zbližanje narekovali resnični interesi prve skupine držav, kakor tudi Rusije same.
Že leta 1927 je sovjetska diplomacija ponudila Franciji sklenitev pogodbe o nenapadanju. Pogajanja so se kmalu razbila. Briand je ves čas delal na zbližanju z Nemčijo in bi bil bržkone žrtvoval tudi interese slovanskih držav za francosko-nemški sporazum. Oljka miru, ki jo je zasadil Briand, je uspevala, dokler jo je pomagal gojiti Stresemann » svojo spravijivostjo; ko pa je vstal Hitler in so Curtius, Briining in Schober pod njegovim pritiskom ubrali novo pot, so se jiojavile na njej prve suhe veje. Berthelot, duša francoske zunanje politike, je tedaj zasukal krmilo. Že od lanske pomladi datira ta preokret v francoski zunanji politiki. Takrat so se obnovila jiogajanja med Berthelotom in ruskim poslanikom, ki so bila prekinjena leta 1927. Vprašanje, kdo je dal prvi pobudo za obnovitev pogajanj, Francija ali Rusija, je brezpomembno. Dejstvo je, da se je takoj pokazala na obeh straneh velika pripravljenost za zbližanje. Na francosko diplomacijo so poleg ostrejšega kurza nemške zunanje politike in znanega načrta za carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo vplivali tudi francoski industrijci, ki bi bili radi zopet pridobili za svojo industrijo ruski trg. Tega so si popolnoma osvojili Nemci in drugi narodi s kapitalističnim gospodarstvom, ki so imeli antiboljševizem samo na ustih, medtem ko so z Rusijo sklepali dobičkonosne kupčije.
Pogajanja za zbližanje so bila prav tako dobrodošla boljševikom. Nemški denarni trg je opešal, ko so inozemski kapitalisti naglo dvignili svoje kredite; nemška državna banka ni mogla priti več v poštev za financijacijo nemških dobav Rusiji, posebno za dobavo industrijskih strojev, ki so bili neobhodno potrebni za izvedbo petletke. To so pokazala ludi najnovejša rusko - nemška pogajanja v Berlinu. Denar pa imajo Francozi. Na sovjetsko Rusijo je silno neugodno vplival prihod na vlado angleških konservativcev, ki so tradicionalni nasprotniki boljševizma. Poleg tega leži danes nad Rusijo mora japonske okupacije v Mandžuriji. Sovjetska Rusija je morala mirno gledati, kako so ji Japonci prerezali železniško zvezo z Vladivostokom. Boljševiki stremijo zdaj za tem, da si s sklenitvijo pogodb o nenapadanju zavarujejo hrbet v Evropi. Tako bi se lahko mirno in brez skrbi pripravili na odločnejšo obrambo svojih interesov na Daljnem vzhodu.
Če je bila francosko-ruska pogodba parafirana
avgusta — prav v avgustu je francoska vlada ukinila vse omejitve proti uvozu ruskega blaga — potem lahko rečemo, dn sta si sporazum želeli obe državi. Francija je morala takrat postaviti pogoj, da stopi v veljavo pogodba šele tedaj, ko se Rusija sporazume še s Poljsko in Rumunijo. Zalo je nemška diplomacija napela vse sile, da bo preprečila sporazum med Rusijo in Poljsko, da je temu tako, pričajo neštete intervencije nemškega poslanika v Moskvi, o tem govori ostro pisanje nemškega tiska vseh barv, in še celo nemški zgodovinar E. Ludwig je nedavno v strahu vprašal Litvinova, ali res namerava Rusija priznati poljske meje I In vendar so Nemci v Locarnu svečano jiriznali današnje meje poljske države. Danes se v Berlinu tako razburjajo samo iz bojazni, da bi se Poljska zdaj ne oddahnila, ker se je Rusija obvezala, da je ne bo napadla v primeru, da bi navalila nanjo kaka druga država, recimo Nemčija.
Vse kaže. da niso imele nemške inlrige v Moskvi uspeha. Rusko-poljsko pogodba je bila parafirana, in gotovo je. da se bo morala prej ali slej vdal: tudi Rumunija ler odnehati od svoje zahteve, na.i ii Rusija prizna Besarabijo. Litvinov je že naš'-| /a sporazum primerno formulo, po kateri se državi obvezujeta, da ne bosta stremeli za iz-premembo sedanjih meja z oboroženo silo. Rumunija je preveč navezana na francosko In poljsko pomoč, da bi si mogla dovoliti luksus popolnega preloma s Francijo in z njenimi zaveznicami. Po sklenitvi pogodbe med Rusijo in Rumunijo stopijo v veljavo pogodbe med Francijo in Poljsko ter Rusijo. Talko bo za vršen velikopotezni načrt francoske diplomacije, o kateri pač ne bo mogoče reči, da sedi pasivno na kupih zlata.
Revolucija v Španiji — delo komunistov
Vlada je puč zadušila — Moskva je poslala dva milijona pezet
Madrid, 27. jan. Kakor poroča vlada, se ni izjalovila samo generalna stavka, ki je imela izbruhniti po vsej Španiji, ampak se je potlačil ludi puč, ki so ga komunisti s pomočjo anarhistov zanetili po raznih točkah dežele. Puč se je ponesrečil, ker se večina prebivalstva komunistom ni odzvala.
Komunisti so povsod aranžirali v prvi vrsti napade na cerkve in samostane. V nekem predmestju Valencije, kjer se nahaja več samostanov, so komunisti zaključili svojo delavnost s tem, da so zažgali župnišče, preden je .nogla policija to njihovo delovanje prekiniti.
V krajih Castel de Cabra in Alcarisa so komunisti proglasili sovjetsko republiko, podobno kakor v Manresi in Figolsu, zasedli ioIovž, izpraznili občinsko blagajno in zažgali arhiv. Ko so se še polastili eksplozivnega materijala in prerezali vse telegrafske žice, so zažgali še cerkev. Vojaštvo je napravilo red.
Tudi v Cailisu je gruča komunistov skušala zažgati cerkev, pa je bila k sreči kmalu prepo-dena od vojaštva.
Vobče se je komunistični puč izdejstvoval v posameznih akcijah, ki so povsod potekle po istem vzorcu. Tako je v mestu Sollani gruča 40 moških prišla pred magistrat, udrla v poslopje in izjavila županu, da se je začela socialna revolucija. Nato so župana in tajnika zaprli, zažgali ves
arhiv in druge uradne dokumente ter se polastili tudi 3500 pezet, ki so bile v blagajni. Tudi tukaj so poskušali zažgati cerkev, kar pa se ni posrečilo. Pač pa so pretepli in do smrti ranili župnika, ki so ga našli na cesti. Tudi v Sollani so bili komunisti poškodovali telefonske zveze in železniški lir.
V	Barceloni, kjer je avtonomistična vlada oblastnega predseduika Macie pomagala režimu ukroliti anarhokomuniste, vlada sedaj popoln mir. Nemirno je ozračje samo še v Sevilli in v nekaterih krajih province Hucsra, kjer so so komunisti bili polastili nekaj vasi. V Sevilli počiva skoraj ves promet in po ulicah se vidijo samo vojaški oddelki na oklopnih avtomobilih, hkrati pa krožijo vojaška letala.
V	Madridu samem je življenje popolnoma normalno in so odprte vse trgovine. Sicer so pa vojaške čete konsigniranc v vojašnicah. Zanimivo je, da so v Madridu razen štirih komunistov aretirali tudi tri častnike, katere sumijo, da so zamišljali monarhistično zaroto.
Socialnodemokratska stranka je priskočila režimu v borbi zoper revolucionarje na pomoč in pozvala delavstvo, da se generalni stavki no pridruži.
Komunistični puč je imel zlasti na severu na deželi za posledico okrepitev katoliškega elementa. Celo v Barceloni so katoliški dijaki uni-
verzo priredili veliko demonstracijo proti vladnemu dekretu, ki razpušča jezuitski red. Katoliški dijaki so svojo republikanske in socialistične tovariše, ki so hoteli manifestacijo motiti, pretepli.
V seji parlamenta 26. t. m. je katalonski poslanec Clairac vložil interpelacijo v zadevi razpusta Družbe Jezusove.
Položaj ie še vedno iako resen
Pariz, 27. jan. Španska vlada jo sicer komunistični puč zadušila, toda položaj je šo vedno jako resen. Komunisti so ustvarili po vsej deželi akcijske skupine, ki dobivajo navodila iz velikih industrijskih centrov. Ta subverzivua akcija je tem bolj uspešna, ker vladajo pod sedanjo vlado najhujši strankarski boji. Minister za zunanje zadeve je izjavil časnikarjem, da je imela revolucija po vsej Šjianiji izbruhniti v ponedeljek, 25. I. m. Denar je po njegovih zanesljivih informacijah prišel iz inozemstva, španski komunisti so dobili 2 milijona pezet. da izvedejo revolucijo. Dogodki bodo vplivali tudi na vlado, katera se bo morala rekonstruirati, ako naj bo kos položaju.
Saragossa, 27. jan. AA. 2 stotniji pehote iin oddelek s strojnicanvi so odšli v Castel Cabro, da udušijo komunistično vstajo. Drugi vojaški oddelki bodo odšli v pokrajino llueseo, kjer je središče komunistične agitacije.
Velika nesreča na morju
Britanska podmornica M 2 se je potopila s 55 možmi posadke
London, 27. januarja. Mornarico Velike Britanije je zopet zadela velika nesreča. V torek ponoči ob 28. uri je admiralat izdal sledeče poročilo: »Britanska podmornica M II. s 60 možmi posadke je izginila. Podmornica je zapustila pristanišče Portland 20. t. m. ob 10.30 dopoldne in od tega časa naprej ni več o njej poročil. Rušilci in podmornice so odplule iz Portlanda s polno paro v smeri proti coni. kjer se najbrže nahaja M II. Storilo se bo vse, da se bo vpostavila zveza s potopljeno ladjo.«
Podmornica M II. je zapustila pristanišče Portland zato, da izvrši vaje v potapljanju na visokem morju. Ko se je At II. začel potapljati, se ni nahajal več kot 8 do 10 milj daleč od kopne zemlje. Podmornica bi se bila morala po naredbah, ki so bile dane komandantu, vrniti v svoje pristanišče ob 16.15. Ker je pa ni bilo nazaj, so začeli skrbeti, če se ji ni kaj pripetilo. Podmornica je bila do 15. ure v radiotelegrafski zvezi z ladjo Pitanin«, sporočajoč, da je na palubi vse v redu. Ob 15. uri pa so vsi signali prenehali in vsi poizkusi, da se dobi s podmornico zveza, so ostali brez uspeha.
Okoli polnoči je poveljstvo pristanišča Portland izdalo sledeči komunike:
»Podmornica M II. se še vedno ni vrnila v luko. Izdale so se vse odredbe, da se ladja najde. Flotitja antipodniornic, rušilcev, polagalcev min, križarke Adamant« in dveh podmornic je zapustila pristanišče, da se poda na kraj, kjer se je M II. potopila.'
Ladje so zapustile Portland točno ob polnoči in začele takoj razsvetljevati morje s svojimi reflektorji. Na krovu potopljene podmornice se je nahajalo 5 častnikov in 50 podčastnikov in navad nih pomorščakov. M H. je bila spuščena v morje 1.1920. Ima 1450 ton, hitrost 15 in pol vozljev in jc oborožena i enim topom 3 palcev in tremi topovi manjšega kalibra ter štirimi torpedi. Častniki M II. so sledeči: komandant Leathes in poročniki Tvvvnsend, Toppin. MacDonald in tlead.
London, 27. jan. tg. Angleška podmornica »M II« je izginila od torka dopoldne ob 10.30. Na njej jo bilo 6 častnikov in 50 mož ter je odplula iz Portlanda na vajo, poleni pa se ni več javila. Opazilo se je, du je podmornica izginila, ko je ladjn-matica zastonj iskala s podmornico brezžične zveze in se podmornica ni vrnila do večera z drugimi ladjami. Vojaško poveljstvo jo brezžično in s patrolami ua motornih kolesih avizirala in pre-
Dovršeno bo gotovo veliko delo zn pomirjenje Evrope. Brezdvomno se bo Rusija s svojim neizmernim Irgom bolj približala zapadu, kar bo mnogo pripomoglo k uravnovešenju gospodarskih razmer. Boljševiška nevarnost se bo bistveno zmanjšala v trenutku, ko bo našemu delavcu dana priložnost, da si vso revščino resničnega komunizma ogleda od bližje. Sovjetska Rusija je s svojimi koncesijami napram zapadu pokazala, dn ne more živeli pri vsem ogromnem kompleksu svojega ozemlja, na katerem je lahko prosto eksperimentira)" « komunizmom, brez »starec Evrope.
iskala vse tamkajšnje gostilne in zabavišča, da bi našla mornarje pog.eiane podmornice. Vsi mino-iskalci in več vojnih ladij je vso noč zastonj iskalo pogrešano podmornico. Šele davi se je zdelo, da so prišli ua sled podmornice 5 km od Portlanda v globini 26 m. Podmornica je imela s seboj najmodernejše rešilne priprave in ostane lahko pod
Japonci so res napredni
Tokio, 27. jam. Po celi državi se je začela vo-livna kampanja za predstoječe volitve v parlament. Obe glavni stranki, konservativna Sejukaj in liberalna Minsejto sta angažirali vsa kinopodjelja v državi, da se bodo v vseh krajih proizvajali govoreči filmi, tako da bodo volivni govori in ua-stopi šefov in kandidatov strank obenem vidni in slišni vse-povsod. Japonska je prva dežela na svetu. kjer sc jc začel uporabljati sovorefi film kot volivna propaganda v velikem stilu.
Deficit proračuna USA
Washinglon, 27. jan. Deficit državnega proračunu jo 25. januarja narastel na 1.501 milijon dolarjev. Dohodki davka na premično premoženje so bili istega dne za 499 milijonov dolarjev nižji, nego
vodo 48 ur. Podmornica je bila zgrajena obenem I "°h?dlV ift.e^	v Poteklem letu Tudi vsi
s tovarišico »M k, ki se je potopila 1. 1925 s i ostali davk. so dali letos veliko manj dohoda kakor
* *	l;in, \ncnrn |„| nn on ,-/,l„IL-, n.nMi.iiim .elnrr., .1««
68 mornarji. Do poznih večernih ur še niso mogli najti nobenega sledu po podmornici.
London, 27. jan. AA. »Evening Standarde piše o usodi angleške podmornice ~aM 2« in izraža nado, ki jo imajo tudi pomoreke oblasti, da je posadka Se pri življenju. Vse ladje, kar jih je v bližini kraja nesreče, so se že tam zasidrale. Dozdaj so ostali vsi napori, da se doseže kontakt s posadko, brez uspeha.
lani. Nasprotno pa so izdatki proračuna istega dne | izkazovali 600 milijonov dolarjev več, nego so zna-| šali 1. 1930-31.
Dunajska vremenska napoved: Milo vreme bo j trajalo dalje; zaenkrat jasno, ponekod talna megla, I zjutraj mraz.
Zagrebška vreinensku napoved: Pretežno oblačno. Megleno. Zmerno hladno. Stalno.
Avstrijska vlada odstopila
Velenemci z dr. Schobrom izpade;;o iz vlade
Dunaj, 27. jan. Vodstvo kršfansko-socialne stranke jc imelo posvetovanje, v katerem so priznali popolno zaupanje sedanji vladi. Potem pa je v presenečenje vseh danes popoldne kabinet soglasno sklenil, da odstopi. Ta sklep je zvezni kancler dr. Buresrh takoj sporočil predsedniku republike Miklasu. Kot vzrok za ta odstop se navaja dejstvo. da del desnega krila krščansko-soeialne stranke posebno v tirolskih in štajerskih listih ostro kritizira zveznega kanclerja dr. Burescha in pravi, da je slaboten, zahtevali pa so tudi, da se za kanclerja imenuje dr. Seipel. Tudi vclencmška ljudska stranka je v raznih izjavah izrekla nezadovoljnost z vlado dr. Burescha in načelnik velenemccv Foppa je v članku »AViener N. Nachrirhtcn« očital krščansko-socialni stranki, da nasproti donavsko-federalistič-nim načrtom ni zavzela popolnoma zadovoljivega in enotnega stališča, to jc, da je zavzela odklonilno stališče. Predsednik republike Miklas jc poveril začasno vodstvo poslov dosedanji vladi in obenem poveril dr. Burcsrha s sestavo novega kabineta.
Dr. Buresch je v prvih večernih urah že začel pogajanja s strankami za sestavo nove vlade. Razgovori z velenemci so imeli negativen uspeh, ker so izjavili, da pride zanje udeležba pri vladi in pri sestavi večine v narodnem svetu vpoštev samo tedaj, če bi dr. Schober zopet dobil zunanje ministrstvo. Ker je očividno, da desno krilo krščanskih socialistov tega ne želi več. so se velenemci žo vnaprej izločili iz dr. Burescheve kombinacije. Tudi pogajanja s Heimatblorkom niso imela nohenogn pozitivnega uspeha. Tako dn bo bodoča vlada dr. Burescha odvisna samo od podpore Landhundov-cev, kateri bodo dobili mesto podkanclerja. Krščanski soeialisti sami bodo o podrobnostih sestave kabineta sklepali šele po jutrišnji soji svojega kluba. Kakor stoje stvari sedaj, bo druga Bureschova vlada manjšinska vlada in bo zato odvisna nd primeru do primera nn podporo velenemeev in Hei-niutblockn.
Dunaj, 27. jan. ž. Do rešitve vladne krire bo
prišlo šele po strankarskem kongresu krščanskih socialcev, ki sc vrši v Gradcu. Vinilna kriza jo izbruhnila zaradi notranjega razkola krščanske socialne stranke, katero desno krilo vodi dr. Seipel. zmerno strujo pa sedanji kancler dr. Buresch. Pri sestavi nove vlade bodo nastale velike teikoče radi vprašanja, če naj sc Schober vrne na svoje mest* v notranjem ministrstvu.
Romuniia ne plačufe pok oinin
Bukarešt, 27. januarja, ž. Romunija dolguje svojim upokojencem za neizplačane pokojnine v preteklem letu 203 milj. lejev. Razen tega Romunija še ni izplačala 2 milijardi 700 milj. za razne obveze, tako da ima še iz preteklega lela poravnali okrog 3 milijarde lejev.
Francosko posoiifo Romuniji
Bnkarešt, 27. jan. ž. Romunska narodna banka je dobila kredit r znesku 250 milijonov francoskih frankov od francoske narodno banke. Poleg tega je dobila tudi romunska vlada kredit v znesku 100 milijonov frankov. Obrestna mera so bo zniiala od 8 odst. na 7.5 odst.
Velika železniška nesreča
Bukarešt, 27. januarja, ž. Snoči se je pripetila v Crajovi strahovita železniška katastrofa. V bližini postaje je osebni vlak zadel v avtobus, ki je bil poln potnikov. Nesreča se je zgodila tako, da sta vlak in avto istočasno vozila čez železniški tir ter je lokomotiva avtobus dobesedno prevrtala. Štiri osebe so bile na mestu mrtve. 16 pa je bilo težko ranjenih. Štirje se bore s smrtjo in zdravniki nimajo nikakega upanja, da bi okrevali. Lokomotiva je avtobus porivala pred seboj še kakih 16 metrov.
London, 27. jan. tg. Bivši zunanji minister delavsko vlade Uendeison je odpotoval v Ženevo, da prevzame vodstvo razorožitvene konference.
Komunistični puc v
V San Salvadorju ubitih 2000 ljudi - Propaganda po celi Ameriki
Washingfjn, 27. januarja. Na podlagi dosedanjih poročil je zahteval komunistični puč v republiki San Salvador, v katerem so komunisti uporabljali tudi bembe, 2000 mrtvih. Vlada obvlada položaj, ki se hitro vrača v normalno stanje.
Vse banke so začele zopet poslovati in tudi trgovina se razvija normalno. Vsi komunistični voditelji so zaprti, tz vladnega vira se trdi, da komunisti niso uspeli udreti v San Salvador in se mesta polastiti. Komunisti so razpolagali tudi z nekaj mitraljezi in puškami.
Vendar pa je došlo v Washington radiotele-grafično poročilo iz Hondurasa, da se vladne čete v okraju Sv. Ane še vedno borijo z revolucionarji, ki so se polastili treh mestec. Manjši spopadi se pa vrše tudi okoli San Salvadorja. V luki sta zbrani ena ameriška in ena angleška križarka, dve kanadski torpedovki in dva ameriška rušilca. Inozemski mornarji so bili pripravljeni, da se izkrcajo in ohranijo red v glavnem mestu, toda predsednik republike Martinez je izjavil poveljnikom angleških in britanskih ladij, da bo viada sama
vzdržala red.
Nevvvork, 27. jan. AA. Komunistična vstaja v San Salvadorju Je udušena. Vladne čete so zavzele nazaj vse postojanke, ki so ee jih polastili
uporniki. Komunisti so utrpeli velike izgube, medtem ko vladne čete nimajo posebnih žrtev.
Newyork, 27. jan. ž. Po zadnjih vesteh je bil komunistični prevrat v San Salvadorju zelo resnega značaja. Preko 200 komunistov je bilo ubitih in le nekaterim voditeljem je uspelo, da so užli preko meje. Po drugih vesteh življenje in posestvo ameriških državljanov v San Salvadorju ni ogroženo. Vladne čete so v krvavi borbi skoro popolnoma uničile komunistične prevratnike. Komandant ameriške Hote je predložil vladi, da ji pošlje na pomoč oddelek mornarjev, kar pa je predsednik Jimenez z zahvalo odklonil.
Santiago, 27. januarja. Čilenska vlada je zasledila po informacijah svojega konzula v New-yorku, da je bil tam izdelan načrt, kako okrepiti komunistično propagando v južni Ameriki, zlasti v Argentini, Uraguayu in Peruju.
Zadnja poročilat
Angleška podmornica izgubljena
Se vedno niso našli potopljene podmornice M 2
London, 27. jan. tg. Skoraj po 36 urah, odkar je izginila podmornica »M II.«, še vedno ni bilo mogoče priti v zvezo s podmornico in točno določiti kraja, "kjer se je potopila. Rušilci so preiskovali morsko dno z mrežami, in so sicer v globini 102 čevlja določili na morskem dnu v zahodnem zalivu pri Portlandu predmet, ki v mornariških kartah ni zabeležen kot ovira. Vendar pa se mora i ugotoviti šele s potapljači, ali je ta ovira res podmornica »M II«. Angleška admiraliteta je do sedaj demautirala vse tozadevne prehitre vesti. Dotično
mesto so označili z bojo ter se preiskava v dotični okolici nadaljuje z raznimi ladjami. Morje je danes zelo nemirno, tako da do sedaj še niso mogli spustiti potapljačev v toliko globino. Ker se je megla razpršila, so začeli iskati tudi z letali. Admiraliteta je olicielno objavila, da s podmornico nima še nobenih zvez in da se je treba bati za varnost moštvu, ki je v podmornici. Kapitan ladje matice za letala »Delphin« je olicielno obvestil žene vsega moštva in častnikov potpljene podmornice.
w
Japonci se pripravljajo zasesti Sanghaj
Berlin se vznemirja
Obnov lev pogajanj med Rusijo in Romuni!o
Berlin. 27. jan. Vest o sklenitvi poljsko-ruske pogodbe o nenapadanju je v tukajšnjih političnih krogih izzvala veliko vznemirjenje. Pogodbi pripisujejo toliko večjo važnost, ker je bila podpisana teden po podpisu slične pogodbe med Finsko in Rusijo. Radi tega prevladuje mnenje, da pride v naj-ktajšem času tudi do sporazuma med Romunijo in Rusijo. V tem pogledu so značilne najnovejše izjave Litvinova, ki je izrazil trdno upanje, da pride prej ali slej do kompromisa. Po najnovejših vesteh iz Rige, so se rusko-romunska pogajanja obnovila. Ruski delegat Stomonjakov je stavil nove proti-predloge. ki vsebujejo precejšnje koncesije Romuniji. Vprašanje Besarabije bo ostalo izven pakta. Tudi rusko-poljski dogovor ne omenja vprašanja Vitne.
Splošno mnenje je, da gre za uresničenje velikopoteznega načrta francoske diplomacije, ki se opira na vzhodu na Varšavo in Bukarest. Sklenitev teh pogodb se smatra ne samo za uspeh francoske, temveč tudi sovjetske diplomacije.
Poparjeni so posebno nemški nacionalisti, ki so stavili veliko upanje na zvezo s sovjetsko Rusijo. Tolažijo se z zagotovilom, da pogodba ne vsebuje nikakega ruskega jamstva za sedanje poljske meje. Vest o pogodbi je toliko bolj presenetila, ker je v nacionalističnem tisku v teku kampanja, ki hoče
prikazati Francijo kot povsem izolirano državo. V resnici poljsko-ruski sporazum dokazuje, da se sovjetska Rusija čedalje bolj približuje Franciji.
Vznemirjenje v nacionalističnih krogih dokazuje, da je varnost na Vzhodu Evrope s sklenitvijo rusko-poljskega sporazuma le pridobila.
Litvinov je na potu v Ženevo izjavil sovjetskim časnikarjem, da se bodo tudi pogajanja z La-tvijo in Estonsko zaključila v najkrajšem času. Ruski komisar za zunanje zadeve se bo vstavil tudi v Berlinu. Tu se bo sestal s kanclerjem, da ga pouči o novem položaju, ki je nastal po sklenitvi rusko-poljskega sporazuma.
Muslimani na Poljskem
Varšava, 27. jan. AA. Poljska agencija po-ča: Poglavar muslimanske cerkve na Poljskem muftiia Sinkivijee je izjavil, da je bila nova ustava muslimanske cerkve na Poljskem sestavljena v tesnem sodelovanju z zastopniki drugih ver, ki so z zakonom dovoljene. Nova ustava je v skladu z interesi in s potrebami poljskih muslimanov. Na Poljskem je sedaj 6000 muslimanov, 17 džamij in 18 muslimanskih duhovnikov, ki prejemajo plačo od. poljske države.
London, 27. jan. tg. Ameriška vlada je po angleškem poslaniku v VVashingtouu poslala angleški vladi noto o položaju v Šanghaju. Med tem se je položaj v Šanghaju še bolj poostril, ker je japonski generalni konzul z ultimatumom zahteval od župana v Šanghaju, da se japonske zahteve izpolnijo do jutri popoldne ob 6 (ob 9 dopoldne srednjeevropskega časa). Kitajske čete, ki se pripravljajo na obrambo, znašajo 20.000 mož. Japonci pa imajo sedaj 10 vojnih ladij in 2000 mornariških vojakov. Razen tega se je iz Japonske odpeljalo še 13 vojnih ladij. Ker se bojijo, da ne bi bila v primeru japonske zasedbe mesta obstreljevana tudi med-
• v«
narodna naselbina, jo hočejo braniti. Tamkaj na-j seljeni Angleži so se zbrali in prevzeli obrambo zapadnega dela naselbine.
London, 27. jan. tg. V Šanghaju, kjer računajo s tem, da bodo vkorakali Japonci, so ameriške, angleške in ostale varnostne čete mednarodne naselbine v strogi pripravljenosti. Pomnožili so jih z 2000 možmi ameriških mornarjev. Bojijo se, da ne bi radikalni kitajski elementi, posebno študenti, vršili nasilnosti pri vhodu japonskih čet.
Tokio, 27. jan. tg. Japonsko vojno ministrstvo demantira vesti, da bi bili Japonci zavzeli Harbin.
Manjšinska vlada hršč. sociafcev v Avstriji?
Dunaj. 27. jan. tg. Dr. Buresch se je v večernih urah pričel pogajati s strankami o sestavi novega kabineta. Izjavil je voditeljem Velenemcev, da zahteva splošni položaj po njegovem mnenju spremembo v zunanjem ministrstvu. Kakor javlja vest iz krogov Velenemcev, jih je dr. Buresch nujno i prosil, naj vstopijo v novo vlado. Dobil pa je od-| govor, da Velenemci ne morejo slediti temu vabilu, in sicer iz sledečih razlogov: Z ozirom na 1 znana dejstva, s katerimi naj se izvrši sprememba v zunanjem ministrstvu, ni za narodnogospodarski j blok (Velenemci in dva poslanca gospodar, stranke) nobenega jamstva več, da se bo dosedanji zunanjepolitični kurz obdržal še nadalje. — Land-bund se bo šele jutri sestal k sklepanju, poroča pa v svojem organu »Neues Wiener Exlrablatt«, da
me
v uoljševiški revoluciji
Iz nabora a postaja kladivo
o kaki spremembi ne more biti govora niti v notranji niti v zunanji politiki. Samo na ta način bi bilo Landbundu mogoče, stavili svoje moči na razpolago tudi novi Bureschovi vladi. — Po inlorma-cijah Vašega dopisnika je dr. Buresch zagrozil Velenemcem, da bo v primeru, tudi če Velenemci izostanejo, vladal z Landbundom in Heimatblokom, to je z večino samo enega glasu. Krščansko socialci sami namernvajo odstaviti trgovinskega in prometnega ministra Ileinla in morda tudi prosvetnega ministra Czermaka, na čegar mesto naj bi stopil štajerski deželni glavar dr. Rintelen. Ker zaenkrat v Heimatbloku niso pripravljeni k temu, da bi se udeležili Burescheve vlade, bi mogel dr. Buresch sestaviti samo manjšinsko vlado, katero bi vsak čas lahko strmoglavilo 8 poslancev Heimatbloka.
Leta 1917. ko so v Rusiji začeli padati prvi ftreli revolucije in so poslali boljševiki svoje maloštevilne pristaše z rdečimi zastavami na cesto, tedaj pač nihče izmed njih ni mislil, da bi utegnila revolucija zmagati. Pomagal jim je »srečen slučaj",: liberalna inteligenca je potegnila z revolucijo. Ona je bila, ki je revolucijo sploh omogočila.
Boljševiki so pa kmilu spoznali, da to prav za prav ni nobena revolucija v njihovem zmislu, kajti demonstracija breznačelnib, zapadno usmerjenih liberalno - demokratičnih razumnikov je bil trup brez glave in potemtakem niknka revolucija. Za socialno revolucijo pa je manjkal v Rusiji predpogoj: proletarska masa. V revolucionarnem bolj-ševiškem izvršilnem odboru so si ubijali glave :n se slednjič — naslanjajoč se na nauke iz leta ItlOo — domislili, da treba spraviti na plan glavno silo dežele — kmeta. Skovali so geslo: »Mir in zemlja!« preplavili vasi z agitatorji in tako je prišlo, kakor je bilo pričakovali: Kmet je korakal. Ne morda proti carju in monarhiji, ne. zadel je bil na ramo vile in koso in korakal proti veleposestniku, da mu vzame zemljo in razširi z njo svojo posest ter živino in zaloge iz kašč za lastno uporabo; kajti boljševiki so bili obljubili: »Vse, karkoli moreš vzeti, bo tvoje za večne čase.« In kmet je vzel vse, kar mu je prišlo pod žuljavo pest, da bi »večno« obdržal. Kdor se je tej razbrzdani kinelski masi postavil po robu, je prišel pod kolesa dogodkov.
Sedaj šele je bila na pohodu prava revolucija. To je bil upor milijonov, ki jih je gnala želja po posesti — po zemlji. Tako je tudi prišlo, da je prešel kmet brez pridržka v boljševiško službo. Ito je po deželi vihrala državljanska vojna, ki so Jo bili zanetili boljševiki. In vsa naslednja le».i, dokler mu ni bilo treba nositi nobenih gmotnih žrtev, je kmet držal z boljševiki.
Toda prišel je čas, ko je moral tudi Krnet doprinesti žrtve. Industrija v mestih je ležala na tleh. Delavec se je odvadil dela. Stroji so bili razbiti, rudniki poplavljeni — ker so bili last »prekletih kapitalistov". Po mestih je r.astala lu kota. in sedaj je moral poseči v kašče in hleve kmet, naj je hotel ali ne. Kmet se je pa branil dati lastno in uplenjeno zastonj. Vzeli so mu s silo. Tako je tedaj ponovno segel po vilah in kosi ln jo topot mahnil proti boljševikom.
Tedaj je posegel vmes prebrisani voditelj Lj"-nin in Izdal postavo o novi ekonomični postavi' ali kratko Nepj. Po tej postavi je smel zopet vsak delati za lastno korist in celo razlaščeni tovarnarji so dobili nazaj svoje pravo. Industrija je zopet vzcvetela, inozemski kapital se je stekal v kanale ruskega gospodarstva in samo ruski veleposestnik je ostal še nadalje razlaščen. Pravica kmetov do vzete zemlje se je zagotovila črno na belem. Posledica je bila. da so bili trgi v jeseni z živili naravnost prenalrpani. Seveda po cenah, ki niso zaostajale za industrijo. Kmet je slednjič dosegel, po čemer je hrepenel vse yo telavno življenje: blagostanje. Blagostan	sakl revo-
luciji otopi ostrino. A po Ljeninu bi morala poslati »večno gibanje«, dokler ne bi vrgla svojega sidra v pristanišču svetovne revolucije. S sitimi ljudi «e ne delajo svetovne revolucije. Nad to mislijo je Ljenin umrl in sedaj je stopil na po-zornico svetovnega dogajanja Stalin.
Prevzemajoč Ljeninovo dediščino za svetovno revolucijo, je skoval načrt, ki je bil tako preprost kakor on sam: »Kmet mora postati reven in odvisen od države«. Ljeninovo obljubo, da bo smel kmet prisvojeno za »večno obdržati«, so razveljavili. zato pa oznanili nov raj: kolektiv. Po tej novi tvorbi so menili dobiti v roke kmetn in s tem najrealnejšo moč v deželi, »če imamo enkrat kmete v kolektivu, moremo z njimi napraviti, kar hočemo,« je menil Stalin. In dal je kmete zbobnati skupaj in nagnati v kolektiv. Kaj jim je preostalo drugega, nego da so se vdali'.' Kajti, kdor ni šel prostovoljno v kolektiv, so ga ustrelili ali poslali v pregnanstvo. Kmet je molil, prosil Boga pomoči in razsvetljenja in — šel v kolektiv.
Država je preskrbela kolektivu traktorje in drugo orodje in kmet se jih je naučil rabiti, se pokoril odredbam in obdeloval zemljo v potu svojega obraza. In ko so se prve bilke upoginale pod težkim, zrelim klasjem, tedaj so začeli kmetje stiskati glave in si šepetati: »Ali ni vae to sad našega dela in truda? Ali naj nam vse *e sadove vzemo za nič in zopet ni?« Šepet je šel med masami kolektivistov in narasel v viharni ->No!« In ta »Ner je ostal trd kakor so trde kmetske pesti. Nemo. brez besed se je organiziral pasi-mi odpor in bili so vsi edini, da mora biti prvo omlačeno žito za lastiio uporabo, drugo za krmo in some m šele tretji del naj dobi država. Ta načr' osvajajo danes vsi kolektivi.
Zaman se plazijo Stalinovi ljudje okrog kolektivov; kmet se brani dati zahtevano množino. Svoje žito skrivajo fx> jamah daieč zunaj v polju, in jajca, maslo, perutnino, meso — jedo sami. Samo kar od domače potrebe preostaja, dobi država. Nasilna sredstva tu ne jiomagajo veliko. Ze tri mesece ni bil kaznovan ali uilreljen noben kmet, ker je odrekel dobavo, pač pa komunisti in vladni uradniki, ki so dopustili, da je prišlo tako daleč, »da so se v kmetu vzbudile potrošniške težnje.«
Kolektiv, ki naj bi po svojem tvorcu Stalinu razosebil krnela in ga napravil za sužnja, je iz-nenada zavzel druge oblike: kolektiv je dal kmetu šele prav moč v roke! Hal mu j" dobre stroje in možnost, da živi skppaj v zvezi, ki je bila prej nakovalo, danes je pa kladivo! Kolektiv je ustvaril eno veliko družino, iz katere rasto osebnosti, ki bodo nekoč vodile usodo Rusije. Kdor pozna ruskega človeka iz lastne izkušnje in dan za dnevom čila strani »Pravde« ali »Izvestij«. službenih glasil sovjetske vlade, bo z lahkoto spoznal, da je temu v resnici tako.
Nov človek raste iz kolektiva, s kvalitetami, ki jih je prevzel iz živega prazal l.ida Kristuse vega luuka. Tega novega človeka j>' ijodočnost v Rusiji.
Taho govori nemški vojni minister
Berlin, 27. januarja, tg. Vojni minister dr. Groner je objavil v vladnih listih program o pomenu ra/orožitvene konfercnce. Navajal je: V Ženevi se bo še enkrat začel boj med pogojeni moči in pravice, učinek razprav pa bo drugačen, kakor pred 13 leti. Drugače kakor takrat, bo v Ženevi prišlo do nrostovoljfte pogodbe, ali pa sploh do nobene pogodbe. Za iluzije v zadnjih desetletjih
ni nobenega prostora več. Že enkrat je samopašna želja Francije leta 17S9, ko se je hotela polastiti oblasti nad svetom, vrgla Evropo v neskončno bedo. Kakor pa je tedaj Evropa preprečila Napoleonove načrte, tako tudi sedanjost ne bo trpela hegemonije na podlagi sile. Ženeva ne bo odločevala samo o višini razorožitve vsake države, odločevala bo tudi v versaillski in v globljem smislu tudi o vveimarski resoluciji. Odločevala bo o življenjski' zmožnosti Zveze narodov, kakor tudi o bodočitestF1 zaoadnoevropske kulture, katere nasprotnik-' ntf3 vzhodu je popolnoma pripravljen, nastopiti kot1 dedič preživelega reda človeškega sožitja.
Konec adresne debate
Belgrad, 27. jan. 1. Danes se je nadaljevala in zaključila adresna debata narodnega predstavništva. Govorniki, ki so še nastopili, so v svojih govorih obširno razložili obupni položaj krajev, ki jih zastopajo. Med rstalimi sta govorila tudi senator Ivan Hribar in poslanec dr. Vošnjak. Oba govornika sta v dolgih govorili hvalila etične vrline prestolnega govora, katere bi moralo narodno predstavništvo realizirati v splošno korist naroda. Pomemben je bil govor dr. Iiije Šumenkoviča, ki je naglašal, da je Jugoslavija aktivna sodelavka za politiko miru v Evropi in da je v dobrih odnošajih z vsemi narodi. Odločitev ameriške vlade o moratoriju Nemčije je dovedla našo državo v neprijeten položaj. S tem moratorijem izgubimo 79.5 milijona nemških mark letno in dobimo samo 12.5 milijona
mark- Mi, je nadaljeval dr. Šumenkovič, ne odstopimo od naših pravic pod nobenim pogojem, ker so nam bile dane in zajamčene po mednarodnih pogodbah.
Po govorih drugih poslancev je dr. Slavko Šečerov predlagal, da narodno predstavništvo sprejme odgovor z aklamacijo. Vsi pcslanci in se-uatorji so nato vstali in zaklicali :>Živio kralj!«
Predsednik parlamenta dr. Kumanudi je nato določil dnevni red prihodnje seje, na kateri se bo izvolil administrativni in imunitetni odbor, odbor za pritožbe in prošnje ter finančni odbor. Isti dnevni red bo veljal ludi za senat. Prihodnjo sejo senata in narodne skupščine bosta oba predsednika sklicala pismeno. Nato je predsednik dr. Kumanudi sejo zaključil.
; Sveiosavska pros'ava v Belgradu
Belgrad, 27. januarja. 1. Današnji dan je potekel v znamenju slave. Praznik sv. Save so praznovali vsi uradi in šole. Na univerzi se je topot vršila zelo skromna proslava, kateri niso prisostvovali, kakor do sedaj, predstavniki najvišjih državnih oblasti. Proslave se je udeležilo tudi izredno malo število dijaštva, ker je večina že odšla na počitnice. Odpadlo je tudi običajno rektorjevo predavanje. Po opravljenih obredih je rektor pre-čital imena nagrajenih dijakov in temo nagrajenih nalog ter dijakom čestital na uspehu.
Zavarovan e pri inozemskih zavarovalnicah
Belgrad, 27. jan. A A. Glede odredbe, da se naši državljani ne morejo zavarovati pri tujih zavarovalnicah, je finančni minister izdal tole pojasnilo: Odredba g. finančnega ministra z dne 31. decembra 1931, ki med drugim prepoveduje zavarovanje pri inozemskih zavarovalnicah, se ne nanaša na podružnice inozemskih zavarovalnic, ki imajo dovoljenje, da poslujejo v naši državi.
Izvoz icšega vina v Švico
Belgrad, 27. januarja. I. Zavod za pospeše-I vanje zunanje trgovine poroča, da je švicarska vlada s svojo naredbo od 8. januarja t. I. predpisala, da se mora pri uvozu jugoslovanskih vin po tarifi čl. 117 a (1), a (2) ter b (1) in b (2) švicarske tarife plačati poleg uvozne carine še carinski dodatek 6.30 švicarskih frankov za vsakih 100 kg. Celotni dodatek, spremenjen v litre, znaša toliko, kolikor znaša jugoslovanska izvozna premija na vino.
Nanad na vlrrh
Bukarešt, 27. januarja, ž. 5 km od Coslanze so skušali neznani razbojniki iztiriti vlak na ta način, da so na tračnice položili debele železne palice. Hoteli so ob iztirjenju vlaka vse potnike oronati. Vlakovodja je pravočasno opazil past in je 'ak ustavil. Razbojniki so pobegnili,
AnglieamFrancifaneedini
Pariz, 27. jan. tg. Ker je očividno, da se angleško-lrancoska pogajanja o leparacijskem vprašanju niso posrečila, je bil sestanek Laval-Mac-Donald odgoden na nedoločen čas. Čuje se, da so Angleži izjavili, da je gospodarski položaj Nemčije preveč nevaren, da bi se mogel svet še dalje zamujati s formalnimi vprašanji. »Matin« piše, da bo Anglija v najkrajšem času oficielno izjavila, da naj se Iozanska konferenca odgodi. Anglija želi. da bi se vsaj 15. februarja sestala konferenca finančnih ekspe tov, da se uredi za prihodnjo mesece reparacijski režim, dokler se ne sestane odgodena konferenca. Francija pa take izjave noče sopodpisnti, da ne bi podpirala tez onih, ki stremijo po razveljavljenju Youngovcga načrta.
Predlog v voWni reformi v francoskem par amentu
Pariz, 27. jan. tg. V poslanski zbornici je bilo danes dopoldne bojno glasovanje o volivni reformi, katero je predlagal poslanec Mandel in po kateri naj bi se dosežena večina pri prvi vo-litvi znižala od 50 na 40 odet. oddanih glasov. Opozicija je zahtevala, da naj se Mandelov načrt še enkrat vrne komisiji, dn bi s tem preprečila, da načrt ne bi več prišel v poštev za prve bodoče volitve. Zbornica pa je z 252 proti 216 glasovom sklenila, da se debata o tem zakonskem predlogu takoj nadaljuje v parlamentu. Ni pa n upanja na uspeh te volivne reforme, ker se v i je senat proti.
Vetffca tatvina
Bern, 27. jan. AA. Sodno oblaetvo je odredilo aretacijo ameriškega državljanu John de Kayja, ker je poneveril 160000 švicarskih frankov. John de Kay je igral veliko vlogo v socljalisličnein po-kretu v Švici leta 1919. lega leta je odpotoval iz Švice in se mudil v raznih evropskih državah in na vzhodu. Nieaovo sedi" >i val išče ni znano.
Praznih akademske mladine
Svetosavska proslava na slovenski univerzi
Ljubljana, 27. januarja.
Z lepim umevanjem skoraj edinega praznika naše univerze v Ljubljani, je danes slavilo akademsko dijaštvo svetosavsko proslavo. Malokdaj je bila univerzitetna zbornica ob stičnih proslavah tako polna akademske mladine kakor danes. Mladina je zavzela vse galerije in ozadje zbornice, medtem ko so bili sedeži rezervirani za reprezentante in vse-učiliške profesorje. Med odličnimi udeleženci ome-njajmo predvsem škofa dr. Gregorija Rožmana, zastopnika bana, svetnika dr. Stareta in zastopnike dlvizionarja, podpolkovnika Sokoloviča, polkovnika Ljuba Novakoviča in kapetana L razreda Stanoje-viča, dalje predsednika višjega deželnega sodišča dr. Rogino, višjega državnega pravdnika dr. Gra-sellija, mestnega župana dr. Puca s podžupanom prof. Jarcem, predsednika Zdravniške zbornice dr. Rusa. Zastopana je bila tudi Odvetniška zbornica, Prosvetna zveza po predsedniku dr. Mohoriču. Dalje je bil prisoten tudi pravoslavni prota Gjorgje Budimiruvič in še mnogi drugi predstavniki naših korporacij in organizacij; častno je bil zastopan tudi konzularni zbor, tako njegov doyen, italijanski generalni konzul Rainaldi. avstrijski generalni konzul Or8ini-Rosonbcrg, češkoslovaški konzul inž. Šev-čik s podkonzulom inž. Cihelko, prisotni so bili številni vseučiliški profesorji ter druga odlična gospoda. Dvorana je bila lepo okrašena s kraljevo sliko in s trajnim zelenjem. Kmalu po 11 je stopil v dvorano rektor dr. Alfred Šerko na čelu dekanov vseb fakultet. Rektor je imel okrog vratu zlato rektorsko verižico.
Akademski pevski zbor, ki je bil na desni galeriji, je nato pod vodstvom dirigenta g. Neffata z umetniško dovršenostjo zapel Davorina Jenka: »Molitev«.
Predavanje rektorja dr. A. Šerka
Rektor univerze g. dr. Šerko je nato pozdravil vso odlično zbrano gospodo in drage komilitone — akademsko mladino. Nato je pojasnil zbranim, da si je izbral za svoje slavnostno predavanje temo: »Človek kot psihofizično bitje.«
G. rektor je v svojem, sicer z znanstvenimi dokazi in protidokazi utemeljenem predavanju navajal v zaporedni logični zvezi mnogo izvirnih misli, vendar tako, da jib je mogel razumeti vsak izobraženec, četudi laik v biologiji in psihologiji. Navajal je, da je človek psihofizično bitje, to je bitje, ki je iz materijelne substance. Ta se izraža v njegovi telesnosti. Na drugi strani pa je človek bitje, ki se izživlja v svoji duševnosti. S telesom stoji človek v materijalnein svetu ter je podvržen fizikalnim, kemijskim in biološkim zakonom. S svojo duševnostjo pa sega človek v transcendentni psihični svet. Kot fizično bitje je človek skupek organov, je živ organizem in obdaja ga gmotna narava. Njegovi življenjski pojavi so reakcije na zunanje dražljaje. Človek ima receptivne in ekseku-tfcvne organe. Receptivni organi so človeška čutila, to je vid, sluh, vonj, okus, tip in termično čutilo, Izvršilni organi pa so sklepi našega okostja z mišičevjem in kitami. Ti sklepi povzročajo človeške gibe. Imamo torej čutila in gibala. Ker so ti organi tadi značilni za živalska bitja, jim pravimo animalni organi. Za energijo, ki jo človek potrebuje za svoje gibanjp, pa potrebuje posebne organe, tako zvane Vegetativne organe, to so pljuča, želodec s čreve-eoni, krvni organi in organi, ki odvajajo produkte eksidacije v telesu.
Vprašanje pa ie, kdo je tisti, ki vidi in sliši, Ifpa in voha, kdo Je, ki sili mišičevje, da giblje sklepe, okostja v smotrenem delu in smiselnem povoru. Organi sami to niso. To je nekdo drugi, to je naša človeška individualnost.
Vsi procesi, ki se dogajajo v človeških možganih, so fizično materijatni in docela različni od pojavov duševnosti. Naš dimenzialno omejeni svet more vplivati le na človeka kot fizično bitje, ne more pa neposredno vplivati na našo duševnošt. Če vse prej omenjene organe od človeka odštejemo, nam ostane samo še živčevje. Dasi so animalni in vegetativni organi človeku v našem svetu potrebni, vendar niso bistveni. Moremo si misliti pač človeka, ki mu manjkajo vsi ti organi in ki obstoja le iz možgan, hrbtenice in živčevja. Tako bitje bi bilo v bistvu še vedno človek. Bitja pa, ki bi imelo vse prej navedene organe, možgan in živčevja pa ne, si ne moremo predstavljati, da bi še ohranilo človeško bistvenost. Tako bitje bi se dalo ustvariti nazadnje celo sintetično, vendar to ne bi bil človek. Sintetično popolnega bitja z vsemi organi in z vsem živčevjem pa se ne bo nikdar človeku posrečilo ustvariti, če bi človeško bitje dobilo na mah toliko energije, da bi mu za vse življenje zadostovala, bi vegetativni in animalni organi za človeka ne bili bistveni in bi mu zadostovalo le živčevje. Človeško bitje s samim živčevjem bi bilo sicer neokretno, človek bi pa le bil. Človek je torej kot fizično bitje Istoveten s svojim živčevjem
Človek pa ni samo fizično bitje, temveč je tudi eminentno psihično bitje. Govornik zavrača zmote materijalističnega monizma prejšnjega stoletja, češ, da je vsa človeška psihičnost le izraz fizičnih procesov. Nazori grobega materijalističnega monizma
životarijo sedaj le v svetu polizobražeucev. Procesi v možganih, in naj bodo še tako komplicirani, morejo biti le materielnega, molekularnega značaja. Iz materielnega sveta pa ne vodi nobena, še tako ozka steza v psihični svet. Naj si mislimo še toliko atomov, vsakega s celim svetovjem elektronov, v neizmerno kompliciranih medsebojnih odnošajih, nikdar ne pridemo do najenostavnejšega psihičnega pojava. Vendar je duševnošt na neki način vezana na živčno materijo, odnosno na procese v njej. Bitja, ki bi imela samo duha in voljo, telesa pa ne, so verska resnica, ne eksistirajo pa v našem empiričnem svetu.
Govornik se je nato bavil obširno z novim naukom nevtralnega monizma, ki ga zastopajo nekateri angleški in ameriški znanstveniki. Nevtralni monizem uči, da ne dojemamo predmeta samega, temveč vrsto fizikalnih dogodkov. Naš svet je omejen na štiri dimenzije, to je na tridimenzionalni prostor in pa na čas. V ostale dimenzije ne moremo prodreti, vendar pa poznamo njihove zakone samo matematično. Če že ne moremo prodreti v bistvo ostalih dimenzij, kjer se po mnenju nevtralnih mo-nistov vrši prehod iz materielnega v psihični svet, se moramo torej zadovoljiti s to pojasnitvijo. Po mnenju nevtralnih monistov tudi človeška duševnošt ni neka substanca, temveč je prav tako kakor materija vrsta dogodkov. Predmete torej ne vidimo kot predmet, temveč, po mnenju nevtralnih monistov, kot vrsto dogodkov, ki jih predmet povzroči v naših možganih. Dr. Šerko je mnenja, da je ta teorija napravila isto napako kakor tako zvana predmetna teorija, ki jo na naši univerzi zastopa profesor dr. Veber. Dr. Veber zastopa teorijo, da inize ne vidimo kot mizo samo, temveč kot predstavo mize. Na tej podlagi bi lahko spekulativno filozo-firali dalje, toda le na podlagi drugih doživetij, ki smo jih doživeli že poprej. Opazovanje mize je torej doživetje, ne pa predstava. Kar dojemam, pa je objektivna stvar.
Dr. Šerko je svoje predavanje, v katerem je prišel v prvem delu do zaključka, da se človeku najbrže nikoli ne bo posrečilo pojasniti prehoda iz fizičnega v psihični svet, končal z dopolnilnim stavkom tej trditvi:
>Kako je mogoče dojemati nekaj ffcJSaega c
duhom, pa je seveda zopet vprašanje zase, ki je • psihofizičnim problemom v najožji zvezi in ki bo zaradi tega delilo s tem problemom isto usodo, to je, da ne bo nikoli rešeno.«
Izredno zanimivo predavanje, ki je pač obravnavalo na labko umljiv način najosnovnejša vprašanja človeškega telesa in duševnosti, je želo navdušeno odobravanje.
Nagrajeni akademiki
Nato je rektor prečital imena letošnjih sveto-savskih nagrajencev. Nagrade so prejeli:
Na filozofski fakulteti: g. Franc Zekar nagrado 500 Din za temo »Osebnost in stil« pod geslom »Resnici in dobroti«; g. Tone Penko na-grado_ 500 Din za delo »Domača imena rastlin in domači izrazi za znanstveno opazovanje rastlin« pod geslom »Vrtovec-Tušek-Erjavec«; g. Anton S t u p i c a nagrado 1000 Din za delo »Gotska arhitektura na Štajerskem« pod geslom »Luka Novak 1577«.
Na juridični fakulteti: g. Branko Premrou nagrado 1000 Din za delo »Institut dispenzacij v pravu zapadne in vzhodne cerkve« pod geslom »To liave done« in g. Svetozar P r a n k a r nagrado 000 Din za delo Dedno pravo v srbskih in hrvatskih pravnih spomenikih« pod geslom »Cijac
Na medicinski fakulteti je prejel nagrado 1000 dinarjev g. Virgil K rasni k za delo -Odvisnost kvalitativne krvne slike« pod geslom »Sanguis«.
Na teološki fakulteti: g. Žltomir Jan oži č nagrado 800 Din za delo »Domovinska ljubezen preroka Jeremije« pod geslom »Non est propheta sine honore nisi in patria suac (Mt 13, 57) in g. Tomaž Kurent (cistercijan) nagrado 1200 Din za delo »Razmerje ininusijevega dialoga »Octavius« do Ci-priana in Tertuliana« pod geslom »Non enim tam auctoritates in disputando quam rationis momenta quaereuda sunt«.
Rektor je nagrajencem čestital k uspehu, nato pa se je zahvalil pokrovitelju univerze kralju Aleksandru, ki je daroval te nagrade, ter pozval vse prisotne, naj zakličejo kralju trikrat: »Živeli«, čemur se je odzvala vsa dvorana.
Akademski pevski zbor je intoniral nato himno »Bože pravde«, nato je sledila himna »Hej Slovenci«, ki jo je zapelo vse dijaštvo. Nato se je razšlo občinstvo. Tudi dijaki so se počasi razhajali med velikim navdušenjem.
Grozen umor mladega fanta
Runeč, 26. januarja.
Snoči ob 9 se je zgodil naravnost živinski umor, čegar žrtev je bil mlad, pošten, priden in miren fant Ivam Novak iz Runča. Storilec, ki je že v rokah pravice, mu je prizadjal strašno rano v prsih, prerezal vrat in nato zabodel še 12 krat v hrbet. Smrtno ranjeni se je nekaj časa opotekal, a je radi izgube krvi in smrtnih ran kmalu podlegel.
Našli so ga mrtvega davi ležati v mlaki krvi.
Zločin pa se je zgodil tako-le: Tisti dan je prišel domov neki mož V., ki je nekaj dni trgoval z raznimi predmeti. Doma je našel 6torilca in še nekoga, ki sta kvartala z njegovo ženo. Prvi (K.) je pogosto zahajal v to hišo. Ko je mož to videl,
Globoko zdravo spanie?
Ako nemirno spite, če pijete kavo, potem poizkusite rabiti kofeina prosto kavo Hag, ki Vam bo gotovo dopuščala mirno in globoko spanje. Prava kava prve kvalitete je kava Hag. Ona varuje Vaše srce in Vaše živce.
Smrt uglednega moža
Maribor, 27. januarja 1932.
V Dragi pri Hrastniku je včeraj umrl znani in splošno priljubljeni gostilničar in posestnik gospod Ivan Dernovšek, oče primarija mariborske bolnišnice in priznanega specialista dr. Janka Der-novška. Dosegel je visoko starost v telesni in redki duševni čilosti. Njegova smrt je napravila veliko vrzel v krogih neštevilnih znancev in prijateljev, med katerimi je bil precej šegav in odkrit ter povsod zelo priljubljen. Posebno pa bodo občutili izgubo hrastniški lovci in ribiči, katerim je dolga leta predsedoval. Kot lovca, zlasti pa kot ribiča menda ne bi zlahka našli drugega v Posavju. Odlikovala pa ga je tudi globoka narodna zavest, ki je ni zatajil niti v najhujših časih. Slava njegovemu spominu, žalujočim ostalim pa naše globoko in iskreno sožalje.
je ves srdit dejal: »Tako, zdaj imam priče, in se dam ločiti. Da bo pa teh še več, grem še po dru-get« Šel je k Novakovim in poprosil oba fanta Franca in Ivama, naj gresta z njim za pričo. Prvi ni hotel, a umorjeni Ivan se je vdal prošnji. Pač ni mislil, da gre pravzaprav v smrt. Prišedši na dom, so bili še vsi trije tam. Kaj je bilo med njimi, se točno ne ve. Pozneje se je hotel krivec, neki Krabonja, bržčas iznebiti te priče, zato se je zagnal varnj in ga do smrti obdelal z nožem. Danes eo ga prepeljali v mrtvašnico pri Veliki Nedelji, kjer se je vršila obdukcija.
Rajni je bil znan dober, pošten fant odličnega značaja in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. — Kdaj bo pri nas na Slovenskem teh ubojev in umorov konec!
Volitve obratnih zaupnikov v Vevčah
Vevče, 26. jan.
Moč kapitala nad delavstvom se kaže v vedno ! lepši luči. Kakor znano je vevška papirnica odpustila vse delavstvo. V soboto 30. t. m. preteče zadnjim 14 dnevni odpovedni rok. Delavstvo ugib— Ije, ali bo šlo podjetje do skrajnosti in vsem izročilo knjižice in tovarno zaprlo ter ga pognalo na cesto, ali pa je kak drug namen.
Po zakonu ima tudi naše delavstvo svoje pred leti izvoljene obratne zaupnike, in sicer osem po številu, ki jim je z 31. dec. 1. 1. potekla funkcijska doba, ki pa se podaljša do novih volitev, kakor razume to delavec, ne pa podjetje, kajti s 1. jan. je bil obratni zaupnik lov. Pintar brez navedbe vzrokov odpuščen. Pretekli teden pa je prejel svojo knjižico.
Umljivo, da se je delavstvo razburilo ker ve, kaj ga čaka, ako bi ta odpoved obveljala. Zakon o obratnih zaupnikih pravi, da podjetje zaupnika ne more odpustiti, ako on vrši v mejah zakona svoje dolžnosti in pravice. Zadnjo bis, do o tem bo izreklo itak sodišče, kar bo iz načelnega stališča važno za delavski sloj.
Razpisane so med tem volitve obratnih zaupnikov za prihodnjo 6oboto 30. t. m. Delavstvo, organizirano v Jugoslovanski strok, zvezi, je na sestanku sklenilo ponovno kandidirati tov. Pintarja za obratnega zaupnika. Številno obiskan nedeljski shod delavstva je kandidaturo potrdil. Na shodu je poleg preds. Sotlarja poročal tudi g. žužek iz Ljubljane, ki je v jasni luči pokazal pomen sedanjih volitev za delavstvo., za podjetje in celotno delavstvo.
Žal, so tudi delavci, ki solidarnost kršijo. Za sobotne volitve obratnih zaupnikov so vložili tudi takozvani »rumeni« svojo listo. Baje stoji zanjo in jo seve priporoča tudi nekaj gospodov.
Zobje so dragoceni. Ne delajte eksperimentov, uporabljajte
preizkušeno sredstva ODOL se je v 4 O letih ukazal povsem svetu. OD OL ni nikoli razočaral.
Vevško delavstvo, ki je v tako važnih skupnih zadevah še vsikdar obsodilo cepljenje moči, bo tudi pri teh volitvah v soboto oddalo glasovnice za listo Jugcsl. strokovne zveze. Tovariši -ice! Volitev obratnih zaupnikov bo v 6oboto 30. t. m. od 12—6 zvečer v prostorih tvorniške restavracije v Vevčah. Naša sveta dolžnost je, da gremo vsi in vse na volišče!
Nesreča ne počiva
št. Peter pri Novem mestu, 26. jan.
Lumperl Franc, mlinar, je imel opravka v mlinu na Selih, kjer jc v službi. Pa je nesreča hotela, da se je preveč približa! kolesu. Roka mu je prišla pod jermen, tako da mu je posnelo kožo in mu nekoliko ranilo prste. Moral je iskati pomoči v bolnišnici.
Lojzo in pa njegov bratec Viucenc sta nekje iztaknila malo smodnika. Pa ga je Vinko zažgal. Med tem pa se je Lojzo po neprevidnosti, pa menda tudi nekoliko iz radovednosti, preveč približal ravno, ko so je smodnik vžgal. Po obrazu ga je smodnik nekoliko oplazil. Sreča v nesreči je bila ta, da je bilo smodnika samo majhna količina, sicer bi ne bil prišel tako poceni iz neprijetnega položaja.
Pes je sicer zvesta žival, pa zgodi se le prepogosto, da ne pozna šale in se spozabi celo nad domačimi ter pokaže svoje ostre zobe. Tako se je zgodilo, da je Rifljev pes nekoliko preveč pokazal svoje ostro zobe gospodarjevemu sinčku in mu prizadejal nc sicer toliko bolečin, pač pa več strahu.
Zgodba o biku izpod Malega Grintovca
Ljubljana, januarja.
Tako pogostokrat še ni bila nikdar rabljena beseda »bik« kakor pred dnevi preti kazenskim in prizivuim senatom deželnega sodišča. Zadeva sama bo pač zanimala tudi turista, zlasti one, ki hodijo na Qrintovec. V Suhem dolu pod Malim Grintovcem ima svoje obširno posestvo po Gorenjskem daleč na okrog poznani veliki posestnik Štular, ki je prav markanten pojav in prava, kro-menita kmečka korenina. Štular je drugače turistom nakloujen. Ima pa obširne planine, tako po njem imenovano štularjevo planino. V poletnih mesecih se po planinah pase njegov živina. Ima Štular tudi dve in pol leta starega bika, o katerem pravijo domači, da ni hudoben, nasprotno pa so skusili nekateri turisti. Nekoč je moral ' pred njim bežati neki nemški turist. Koncem i avgusta pa sta doživeli dve ljubljanski turistlnji ] silen strah pred lem bikom. Vračali sta se z i Grintovca v dolino. Na planjavi sta zapazili veliko čredo goveje živine, ki jo je vodil Šlularjev bik. Pokazal so je iz gozda v trenotku, ko sta na pašnik stopili Ljubljančanki. Bik se je zakadil proti njima. Danica je bezala pred dirjajočim bikom čez suh hudournik. Bik je dirjal za njo. Danica je padla in si pri tem močno poškodovala koleno, zlasti jabolko. Bik pa je bezljal dalje. Danica je pozneje od posestnika Šlularja zahtevala primerno odškodnino za prestane bolečine.
Ker je štular odklonil plačilo odškodnine, je bil ovaden okrajnemu sodišču v Kranju. Tam je bil Štular obsojen po starem avstrijskem para-srrafu 391 kaz. zak. zaradi opustitve dolžne pazljivosti. ker ni zavaroval bika. Na rnzpravi je neka priča pripomnila: »Bik ie bil vesel, ker je prišel pravkar iz gozda. Drugače bik ni hudoben.': Sodišče v Kranju je štularja obsodilo na 120 Din denarne kazni in 500 Din odškodnine turistinji Danici.
Proti sodbi se je Štular pritožil na deželno sodišče. Njegov priziv je senat zavrnil in potrdil prvo sodbo. Posestnik Štular je po sodbi vzel denarnico ter takoj odštel poškodovanki 500 Din in njenemu odvetniku plačal stroške. Pripomnil pa je, da bo turistovsko pot preložil drugam Lako, da bo bik imel mir pred turisti, a tj pred njim. Razprava je bila tudi zanimiva v tem oziru. ker so sodniki sodili po starem zakonu. Novi naš zakon namreč nima za lo primernega paragrafa. Take prestopke neugnanih bikov bo pozneje pri nas kaznovala politična oblast.
Kulturi«č obzornik
DNEVI KNJIGE
Morda je res, da zanimanje za knjigo zadnja ieta ni več tako veliko kot je včasih bilo. Eni mislijo, da jc lo rezultat splošne gospodarske krize, drugi da ves sistem današnjega življenja povprečnega človeka odbija od knjige. Vse to so le suha Biunničenja. Danes se bere daleč več kot se je bralo v onih časih, o katerih ravno oni, ki danes umetno ustvarjajo in od ust do ust širijo farno o krizi knjige, tako pohvalno govore. Res pa je to-le: Danes je prva in vsakdanja hrana velikanske večine ljudi dnevno časopisje in samo časopisje. Poleg tega so ee revije v zadnjih desetletjih sila razvile. Pa ta-denske ilustracije, razni magazini itd., ki nudijo mnogo če že ne kvalitetno prvovrstnega, pa vsaj zanimivega čtiva. Vse to je vzrok, da leposlovna, pa tudi strogo znanstvena knjiga ni recipročno napredovala z ozirom na porast čitateljstva in zanimanja za branje sploh. To pa še ni noben dokaz za krizo knjige, ampak ravno nasprotno. Trdim, da se pri nas Se nikoli ni toliko bralo, kot se bere danes. In še to naj povem: o krizi knjige govore največ listi, ki pričakujejo od nje materijelnih koristi, dočim jc vsakemu uvidevnemu človeku jasno, da krize knjige ni in je sploh biti ne more v tem tako vzvihranem fn impulzi vnem času.
Kljub temu so nekateri krogi pri nas sprožili V.icer dobro in posebej za reklamo hvaležno akcijo, da organizirajo cenejšo prodajo knjig v tako zvanih dneh knjige. V Belgradu se je tak dan že lani vršil. Pa ni prinesel posebnega uspeha. V prihodnjih
dneh (23. do 27. t. m.) bodo zopet organizirali posebne dneve knjige, in sicer v belgrajskem umetniškem paviljonu. Pokroviteljstvo je prevzel prosvetni minister. Te dni je izšel poseben katalog z naslovi knjig, ki se bodo s popustom prodajale. Knjigarna G. Kohna pa bo izdala poseben katalog. V pripravljalnem odboru se med drugimi nahaja tudi Slovenec g. Štele. Svoja izdanja bodo razstavile sledeče založnice: iz Belgrada Sveslovenska, Francusko-srpska, Cirjanovič, K.ohn, Rajkovič i čukovič, Napre-dak, Narodna prosveta; iz Ljubljane Učiteljska (zakaj samo ona?): iz Zagreba Merkantile, Minerva, V. Vasič, Kugli in Čelap in še nekatere manjše iz Sarajeva in Dubrovnika. Prav tako bodo tu tudi belgrajska akademija, razni muzeji, Književna zadruga, zagrebška Zabavna biblioteka itd.
Za danes rečem samo tole: Katalog je zelo površno sestavljen, obsega celo vrsto balasta, dočim manjka v njem mnogo dobrih založnikov in najzanimivejših del. Čudno se mi zdi, kako dn je Ljubljana zastopana (sicer pa to sploh ni zastopstvo!) samo po Učiteljski? In kako, da je Učiteljska prinesla skoraj samo mladinsko književnost? Vprašam se, ali bi ne bilo prav, da bi kaka reprezenta-tivnejša slovenska založnica pokazala Srbom, kak-šno knjigo danes imamo? To pa bi mogli storiti samo Jugoslovanska (na prvem mestu) in pn Tiskovna. Sicer se bom pa na to vprašanje v teh dneh še povrnil.
Žalostna pa je konstatacija, da so cene knjigam v prodajnem katalogu ostale stare ali pa so zelo malo (5—10%) znižane. Ncrv dokaz, da so tudi dnevi knjige organizirani na čisto trgovski osnovi. Zato tudi uspeha ne bo.	T. P.
LIRIKA SINIŠE PAUNOVIČA
Pred kratkim je v Belgradu izšla tretja knjiga Paunovičeve lirike, ki ji je pesnik dal karakterističen naslov »Na raskršču« (»Na razpotju«). Je ena najluksuznejših pesniških izdaj zadnjih let v srbohrvaški književnosti in bi jo tehnično mogel vzpo-rejati le s Krklečevim »Izletom u nebo« in Draince-vim »Banketom«. Pa še eno novost uvaja, ki se je naši pesniki doslej niso posluževali. Razen pesmi prinaša tudi dvoje modernih kompozicij Mihajla Vukdragoviča in Miloja Milojeviča na Paunovičev tekst, dočim je tretja kompozicija, ki jo je pripravil Mihovil Logar, iz tehničnih razlogov odpadla, pa bo kasneje objavljena še z dvema kompozicijama istega skladatelja in tekstom Siniše PaunoviČa v posebni knjigi.
Siniša Paunovič je iz vrst najmlajših srbskih lirikov. L. 1927. je objavil svojo prvo pesniško knjigo (»Iz kutova duše«), dve leti kasneje pa pesmi v prozi (»Pesnikove molitve«). Lani je izdal zbirko novel iz čačanskega življenja (»Oni i mi«), ki so pa skoraj brez umetniške vrednosti. Tudi po dosedanji tretji knjigi pesmi Paunovič še ni pokazal ostrega pesniškega obraza, dasi je jasno, da mu bolj odgovarja pesem ko proza. Ravno ta zadnja knjiga (»Na razpotju«) pomeni novo etapo pesnikovega iskanja v nedognano in neizrečeno.
Knjiga je razdeljena v pet poglavij: ciklus Sen pomladne noči, Crteži, Niz Skadarliju, Budenje, Dva sveta in Sumrnk mladosti. Pesmi niso nove, ampak datirajo iz let 1923. do 1931. Po veliki večini so dokaz notranje pesnikove razklanosti, precej je ljubezenskih, nekatere so tudi motno socialno barvane.
Simpatična in topla je pesem Majka, katere začetek ie tako preprost in lep!
»Ona ima izmučeno telo i usne blede. Ona ima suzne oči i kose sede.
Njeno je srce simbol danonočnih paštanja, njene su ruke sazdane za molitve i za praštanja.«
Karakteristjčnejše so še pesmi Moj oče, sonet Banova zadužbina u Gracu, Molitva moja u jesen in Uspavanka, katere začetek glasi: »Ne plaši se, miruj: to sam ja nočas naslonio glavu na tvoje malo rame, to sam ja nočas spustio ruku na tvoje zamišljeno čelo i šapnuo tiho: da te još uvek volim ...« Paunovič se še ni docela otresel tujih vplivov. Marsikod sem zasledil ostanke Krklečeve lirike, pa tudi nekaj Drainca in reminiscenc na najmlajše socialne pesnike je v njem.
Posrečena je še minijatura: Ljubezen, ki glasi: »Zbog ljubavi te volim. Zbog ljubavi te mrzim. Bogu za te se molim zbog ljubavi. Zbog ljubavi te kunem. Zbog ljubavi se bolim. Pevatn, izgaram, trunem zbog ljubavi. Zbog ljubavi, zbog ljubavi i radost odboliml...«
Knjigo je sijajno ilustriral Vladimir Zedrin-ski, predgovor pa ji je napisal pesnik in pisatelj Montčilo Nastasijevič.	T. P.
Fotoamaterji! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lopo in poceni napravi
iotoodd. Jugoslovanske knjigarne
Ljubljana
Regulacija Martinega trga
Pereče vprašanje ureditve prometa na tem trgu se bliža rešitvi v svojem drugem delu. Prvi del je bila naprava obeh mostov za pešce, ki prehajata brez običajne proslave v javno uporabo. Stari most bo služil samo za vozila Hodniki za pešce odpadejo. Tramvajska proga bo tekla po sredi mostu. Preloži se kakor hitro bodo pričeli prenavljati staro tramvajsko progo. Cez Marijin trg bo proga tekla skozi prometni otoček, ki bo stal v sredi sedanjega križišča in bo oddaljen od robnikov na novo urejenih hodnikov največ sedem do osem metrov. Razen tramvaja se bo ves promet vršil okrog tega otočka. Otoček bo tudi nekako pribežališče za pešce in čakalni prostor za tramvajsko postajališče. Vozač, ki bo prišel iz Miklošičeve in Sv. Petra ceste, bo moral voziti mimo cerkvenih stopnic, preko proge, mimo hodnika ob Šmalcovi trgovini in na levo kreniti na srednje mostišče. Regulacija trga se bo izvršila tekom letošnjega poletja. Pametno bi bilo, da bi se istočasno rešilo tudi vprašanje premestitve Prešernovega spomenika.
iVa živilskem trgti
Ljubljana, dne 27. januarja.
Včerajšnji živilski trg je bil skromen, kakor so zdaj v zimskih dneh skromni navadno vsi tržni dnevi. Je pa pogled na trg in sprehod med stolnicami tudi zdaj zanimiv, ker nam odkriva marsikatere zanimivosti v cenah, blagu in ljudeh na trgu. Največ je zdaj na trgu kmetic iz najbližnje ljubljanske okolice. Na prodaj prinesejo ženice zlasti poljske in vrtne pridelke. Ti pridelki so še edino, kar kmet v okolici lahko vnovči in takoj prejme denar. Izmed poljskih pridelkov je na trgu največ zeljnatih glav; prodajajo jih od 50 par do 1 Din komad. Dovolj je tudi repe, korenja, kolerab, čebule, raznega fižola, peteršilja, salate in rdeče pese. Vse to se prodaja na ljubljanskem trgu silno po ceni; za 1 Din ti naloži kmetica celo perišče blaga. Krompir je po 1.25 Din kilogram, na debelo ga prodajajo kmetje po 1 Din. Cena je tedaj precej stalna in se še ni dvignila. Prihaja pa krompirja sedaj zelo malo na trg. Kmetje so ga po večini že prodali. Mogo je na trgu jabolk, ki so se nekoliko podražila: prodajajo se od 2.50 do 4 Din kilogram. Kislo zelje je po 2.50 do 3 Din kilogram, kisla repa po 2 Din kilogram
Tržno nadzorstvo je red na trgu izpremenilo. Stojnice so razpoložene počez in ne več podolgem. Ta izprememba se je izvršila zato, ker so se zlasti prodajalke kislin (zelja in repe) prepirale za ogel-ni prostor, ki je bil prej v tistem delu trga en sam. zdaj pa ima vsaka vrsta svoj ogal.
Perutninski trg je tudi bolj pičlo založen. Za piščanre tudi ni pravega zanimanja. Cene so neiz-premenjene. Jajca so se za spoznanje pocenila: prodajajo jih po 0.75 Din kos do 2.25 Din par. Tudi maslo se je znatno pocenilo. V poletju in ieseni so ga prodajali po 36, pred letom celo po 40 Din kilogram, zdaj pa ga nudijo po 32 Din kilogram. Vrhniški in šenčurski sir je j>o 24 in 26 Din, sir z Br-nikov po 24 Din kilogram.
Na trg so prišle tudi prve mandarince. Tvrdka »Proda« jih je prejela iz Španskega poldrug vagon ter jih prodaja na svoji stojnici po 50 nar komad. V enem tednu je tvrdka prodala 65.000 komadov mandarin. Pred stojnico vlada stalna gneča, ker so mandar'ue res poceni. Na isti stojnici so tudi stalno ■a prodaj zaklani piščanci in purani, zdaj po 16 Din kilogram. Karfijole so po 5.50 Din kilogram.
Ka bo danes
Drama: Zaprta.
Opera: »Trije mušketirji«. Opereta. Premi-Jera. Izven.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
0 Praznik sv. Save je včeraj praznovala vsa ljubljanska šolska mladina. Proslave so se vršile na zavodih samih in so povečini bile prav lepe. O proslavi na univerzi poročamo na drugem mestu.
0 Pevski zbor »Ljubljana« danes nima vaje.
O Slovenskim humoristom je posvečen XVII. prosvetni večer, ki bo v petek 29. januarja. Prosvetna zveza je priredila celo vrsto literarnih večerov v ciklusu prosvetnih večerov. Na vrsto pridejo sedaj naši humoristi. V ta namen bo čital iz svojih del g. pisatelj Franc Milčinski. nato bo podal pregled slovenskih humorističnih pisateljev prof. Franc Koblar, nakar bo g. Lipah, član dram. gledišča v Ljubljani podal odlomke iz Alešovčevih zbranih spisov in odlomke iz spisov Rado Murnika. Na ta večer prav vljudno vabimo vse prijatelje naše literature in slovenske besede. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5.
© Komisija za zaščito prebivalstva v plinski vojni je imela sinoči ob 6 sejo, na kateri so izvolili novega predsednika. Prejšnji predsednik dr. inž. Jeločnik je zaradi premestitve odložil funkcijo. Seje so se udeležili inšpektor Jos. Wester kot namestnik predsednika oblastnega odbora Rdečega križa, ki je to komisijo že pred par leti ustanovil, in mnogoštevilni člani komisije, med njimi univ. prof. Osana, sanitetni polkovnik Justin in kot gost arh. prof. Vurnik. Po kratkem poročilu podpredsednika odbora Rdečega križa, inšpektorja VVestra, ki je na kratko orisal zgodovino komisije in njene glavne naloge, namreč informativno službo med prebivalstvom in obrambo in pomoč v slučajih plinskega napada, je prešel na volitev predsednika komisije. Vsi člani so bili mnenja, da bi bilo najbolj primerno, da bi predsedniško mesto zavzel strokov-njak-kemik, univ. prof. dr. Samec. Prof. Vurnik pa je pojasnil, da je s prof. Samcem in dr. Hausom že deli časa razpravljal o teh problemih in dn bi dr. Samec skoraj gotovo ne sprejel mandata. Komisija je nato soglasno izvolila prof. Vurnika za predsednika. Nato je g. predsednik prof. Vurnik na
Književnost
Jubilejna številka »Bogoljuba« ob 10 letnici papeževi (za februar 1932) je pravkar razposlana. Vsebina: Škof lavantinski, dr. A. Karlin: *Bopo-ljubu za HO letni jubilej— Dr. Fr. Jaklič: Skala, ki se ne bo zrušila. — Msgr. dr. Aleš Ušeničnik: Pij XI. za delavce. — Gr. Mali: Moja radost, (Pesem) — P. Mavricij Teraš (Rim): Kako iivi in kaj dela sv. oče. — Katoliška akcija: J. Kalan: Vezilo ztt (jod, oletu. — Vital Vodušek: O sveti daritvi. — L. Golobič: Klasje. — J. Langerholz: Pri Mariji. — VVeiser-Jagodic: Povest iz življenja mladega fanta: Lul z gora. (Nadaljevanje.) — Razno: Iz življenja Cerkve — po svetu in po domovini. — Po Mariji k Jezusu. — Dobre knjige. — Odpustki. — Koledar, nameni in večno češčenje. — Slike: Najnovejša slika sv. očeta Pija XI.; najlepše cerkve v Rimu. (Vse v bakrotisku.) (»Bogoljub« stane za vse leto 20 Din.)
kratko orisal že dosedanje delo imenovane trojice in dal v glavnem smernice za delo komisije. Komisija je sklenila, da bo povabila še več merodajnib osebnosti k sodelovanju in da bodo seje vsak petek
zvečer ob 6 v Delavski zbornici.
O Violinski virtuoz Vaša Prihoda bo koncer-tiral po presledku 5 let zopet v Ljubljani. Njegov koncert je definitivno določen za 5. februarja t. 1. Koncert se vrši v Unionski dvorani. Vaša Prihoda je brez dvoma eden najboljših violinistov, kar jih sedaj koncertira po širnem svetu. V starem in novem svetu uživa naravnost velikanski sloves, njegova igra je mojstrska tako v čuvstvenem kakor tudi v tehničnem pogledu. Vstopnice bodo od sobote dalje na razpolago v Matični knjigarni, cene običajne, prav nič zvišane.
0 Večerni kuharski tečaj v Mladiki začne dne 3. februarja ob 17. Vpisovanje je v soboto 30. januarja in v ponedeljek 1. februarja, vsakokrat od 16 do 18 v Mladiki. Prednost imajo soproge mestnih uslužbencev in mestne uslužbenke.
© Redna glavna skupščina društva »Pravnika« se bo vršila v četrtek dne 28. t. m. ob 18 popoldne na sodišču z običajnim sporedom.
0 Družabni klub prične v petek 29. t. m. z letošnjim nagradnim keglanjem v Rokod. domu. Začetek ob 21. Člani družabnega kluba vabljeni.
© Služkinjam! S tem Vas obveščamo, da se bo dne 31. t. m., t. j. v nedeljo točno ob 5 popoldne v »Služkinjskem domu«, Križevniška ulica 2, vršilo predavauje. Predaval bo preč. g. župnik p. dr. Arigelik Tominec o strokovni organizaciji in o nesocialnih razmerah služkinj. Vabijo se vse služkinje brez razlike, četudi niso članice »Poselske zveze« ter naj privedejo s seboj vse svoje tovari-šice in prijateljice. — »Poselska zveza«.
© Obveščamo gospe in gospode, da ima »Po-selska zveza« na razpolago vsakovrstna dekleta. Kdor rabi kakšno služkinjo, naj se obrne na naš naslov: »Poselska zveza«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1, Delavska zbornica. Obenem naprošamo, kdor pismeno išče služkinjo, da natančno opiše, koliko članov družine, koliko goveje živiue, prašičev itd., kakšno delo in koliko je mesečne plače. So nekatere služkinje, ki bi rade šle na deželo, pa pridejo dopisi brez navedenih podatkov in se nobena služkinja ne upa prevzeti, ker dekleta nimajo denarja na razpolago, da bi zastonj izdajale denar za vožnjo. Toliko v vednost in ravnanje. — »Poselska zvezp«.
© Cene v menzah. »Ponedeljski Slovenec« je v članku »Cene v Ljubljani se znižujejo« pripomnil, da so se nekatere menze glede znižanja cen izkazale za zelo konservativne in da so nekateri gostilničarji menze že prehiteli z nižjimi cenami. Ugotavljamo, da v tem članku ni bila mišljena Uradniška menza, ,ki je, kakor smo poročali v »Slovencu« od 26. t. m., znatno znižala svoje cene.
0 Redni občni zbor ljubljanske sekcije Združenja univ. izobraženih žen se vrši v nedeljo 7. ja. nuarja ob 10 v posebni sobi kleti »Emone«.
0 Jugoslovansko-angleško društvo priredi danes ob 19 v zbornični dvorani univerze predavanje o temi: ' Pestrost britanske pokrajine« v angleškem jeziku. Predavateljica gospa Fanny S. Copeland, lektorica angleškega jezika, bo tolmačila svoje predavanje s skioptičnimi slikami. K obilni udeležbi vabi odbor.
© Nova transformatorja. Mestna elektrarna prične v kratkem postavljati dva nova transformator ja. Eden bo stal ob Topničarski ulici na zemljišču lopničarske vojašnice ter služil električnim vodom severnega dela ljubljanskega omrežja, drugi pa se postavi v tobačni tovarni za južni del električnega omrežja.
;) Padec s kolesa. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela le enega pon. sreč^nca. Je to 63-lelni hišar Anton Pečnikar z Dobrove 55 pri Ljubljani. Peljal se je predsnočnjim s kolesom z Do-bro\ .* v Ljubljano. Na cesti pn mu je spodrsnilo in je Pečnikar padel tako nesrečno, dn si je poškodoval desiio ramo. Moral je v bolnišnico.
Mosjc pri Ljubit ani
V	nedeljo dne 24. jan. je bil občni zbor tukajšnjega Prosvetnega društva, katerega se je udeležilo lepo število društvenikov. Iz poročil posameznih funkcijonarjev je bilo razvidno, kakšno da je življenje v domu. Zvedeli smo, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu 12 gledaliških predstav, ki je skoraj vse naštudiral naš agilni režiser g. Poženel. Vse drugo društveno življenje pa je vodil g. kaplan Oražem. Obema gospodoma moramo bili za trud kar najbolj hvaležni.
V	nedeljo dne 31. januarja 1932 bo v Ljudskem domu L prosvetni večer. Predaval bo g. ravnatelj Gabrovšek o kolonijalni razstavi v Parizu. Predavanje je zelo zanimivo ter ga bodo spopolnjevale številne skioptične slike. Začetek ob 20. Vstopnina je zelo nizka.
Dnevna kronika
Danes 28. januarja
Skolia Loka
Gasilske veselice letos no bo! Na zadnji gasilski seji so sklenili, da letošnje leto gasilsko društvo ne bo priredilo nikake veselice, kakor so lo že v drugih krajih sklenila mnoga društva. Posnema n ja vredno !
Od Sušaka do Aten je naslov predavanju, katerega bo imel g. V. Zor v Prosvetnem društvu v četrtPk dne 28. t. m. ob S zvečer. Predavanje bodo spremljale kratne skioptične slike. Ker ;e predavanje velezanimivo, cenjeno občinstvo iskreno vn bimo. Vstop prost!
Osebna vest. Za ravnatelja tukajšnje Mestne hranilnice in posojilnice je bil izvoljen g. L. Planina. Agilnemu delavcu na vseh poljih k novemu imenovanju iskreno čestitamo!
Na Vaši pošti oddana denarna po-šiljatev dospe še zanesljivo do zadnjega .januarja v posest »Slovenčeve« upravo. To je zelo važno za cenj. naročnike, ki še niso obnovili naročnine, pa ne bi radi zamudili ugodnosti, ki jo nudi točno plačevanje naročnine.
Visoke številke
Škofja Loka, 27. januarja.
V okolišu glavnega oddelka finančne kontrole i v Škofji Loki, ki obsega poleg mesta Škofje Loke tudi podeželske občine črnih vrh, Javorje, Poljane, Sora, Stara Loka in Zminec se je v letu 1931 v 53 točilnicah konstituiralo 215.395 litrov vina, 72.917 litrov piva, 3341 litrov žgania, likerjn, ruma, konjaka ter 16.090 litrov špirita. Špirit je izšel v promet v glavnem iz trgovin ter je bil del izvožen v druge občine. Ker se je konsumiralni špirit popil povečini kot špiritno žganje in se je v to svrho razredčil na dvojno množino, lahko' sklepamo, da se je popilo 35.000 litrov žganja.
Po številu oseb zadnjega ljudskega štetja, ki znaša 12.546, odpade na posameznika okroglo 17 litrov vina, 6 litrov piva in 3 litre žganja. Dejansko konzumiraa množina alkoholnih pijač pa je mnogo večja, če upoštevamo, da si je nabavilo več privatnih oseb vinski mošt. ki tu ni vštet, in da doma proizvedeno trošarine proslo žganje tudi ni všteto.
Toliko smo pognali po grlu. Tobaka se je pokadilo za 2 044.690 Din, cig. papirja pa za 19.498 Din 50 par.
Pisarna Županske zveze v Lmb*iani
se nahaja v palači Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. — Za enkrat je pisarna nameščena v pisarni »Karitas«. Telefon št. 2522. Uradne ure so vsak delavnik od 8-12 dopoldne in
3—5 popoldne. Člani, obračajte se na to svojo organizacijo v vseh zadevah!
Koledar
Četrtek, 28. januarja: Roger, Egidij in Odorik.
Novi pmbnvi
+ V Ljubljani je umrl g. Mirko Tejkal. Pokopati ga bodo danes ob 3 popoldne. Svetila mu večna luč! Preostalim naše sožaljel
Osebne vesti
= Duhovniške izprcmemhe. Župnija Dramlje je podeljena g. Alojziju Piršu, kaplanu v Ormožu; provizor je j>ostal pri Sv. Lenartu v SI. goricah g. Jakob Sajovic. Prestavljeni so gg. kaplani: Franc Kolenc iz Murske Sobote za kornega vikarja v Maribor; Venceslav Jastrobnik iz Dramelj v Ponikvo ob j. žel., Matija Kreuh iz Ponikve k Mali Nedelji; Iva« Mak iz Cirkovc v Selnico ob Dravi; Jožef Bajkovič iz Male Nedelje v Mursko Soboto ter Alojzij Pajller iz Hoč v Cirkovce.
= Sv. Križ pri Kostanjevici. Danes obhaja znani in ugledni posestnik in vinogradnik g. Franc K e r i n s svojo soprogo gospo Josipino srebrno poroko. Kot znancu in prijatelju našega lista se pridružujemo čestitkam njegove požrtvovalne družine in obema jubilantoma želimo zdravja in sreče. Bog ju živi do naslednjih čestitk ob zlati poroki!
= Državni strokovni izpit sta dne 25. in 2G. t. m. v Zagrebu napravila gg. živinozdravnika dr. Leon Kocjan, asistent vet. bakteriološkega zavoda v Ljubljani Z odličnim in veterinar Aleš Lešnik, občinski živinozdravnik brim uspehom.
= Upokojena jc ga. Filomena Gorup, učiteljica v Ptuju.
= Poročil se je v Ljubljani g. Anton T i v a n s Sušaka z gdčno Mileno C i b e r , hčerko dolgoletnega strojnika Jugoslov. tiskarne v Ljubljani. Obilo sreče!
= V nižji tečaj Višje pedagoške šole v Belgradu so sprejeti: lglar Franjo, učitelj v Mežici; Ko« Joško, učitelj v Mariboru; Mercina Danica, učiteljica v Stični; Poljanec Stanislava, učiteljica
veterinar Aleš v Ptuju, z do-
Domžale
Občni zbor SK »Disk« v Domžalah se vrši v nedeljo dne 31. t. m. ob 13.30 v prostorih gostilne ivStara i>0šta« (Januš) s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednika, poročila tajnika, blagajnika in načelnikov sekcij, poročila revizorjev in absolu-torij odstopivšemu odboru, volitve novega odbora, slučajnosti. Udeležba za članstvo obvezno, vabljeni so pa tudi vsi prijatelji športa. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi članstva. — Odbor.
Primskovo pri Kranju
Naše Prostovoljno gasilno društvo pod vodstvom agilnih voditeljev ter požrtvovalnih članov prav lepo napreduje. A društvo ne zasleduje samo plemenitega cilja pomagati bližnjemu v nesreči, marveč lepo deluje tudi na prosvetnem polju. Kljub krizi, ki jo tudi naše društvo močno občuti, si je s pomočjo svojih članov, kakor tudi članov Kmetijske strojne zadruge postavilo krasen dom z gledališko dvorano, v kateri se pridno prirejajo igre. Omenimo naj samo »Žarenje planin«, ki je v režiji avtorja tako krasno uspela. In prav zdaj se pa pripravlja zgodovinska drama v 4 dejanjih »Eminija«. Tudi to bo režiral avtor sam. Igra se vprizori v nedeljo 31. januarja in na Svečnico 2. februarja.
v Mariboru; Haberman Franjo, učitelj v Mariboru; č'ernigoj Vera, učiteljica v Apačah; šinigoj Avgusta, učiteljica v šmartnu; šušteršič Julijana, učiteljica v Šoštanju; Toldi Ana. učiteljica v Lichten-turnu v Ljubljani; Polokar Danica, učiteljica v št. Lovrencu; šavpah Ana, učiteljica v Sv. Martinu na Pohorju; Zomer Franjo, učitelj v Sevnici; Osvald Marija, učiteljica v Tržišču; Kolbezen Antonija, učiteljica v Talčjem vrhu; Koren Marija, učiteljica v Brežicah; Gruden Danica, učiteljica v Križevcih pri Ljutomeru; Bandel Marija, učiteljica v Brežicah; Žerjav Albert, učilelj v Sv. Bolfenku na Ko-gu; Suhadolec Peter, učitelj v Vidmu ob Savi; Rom Viktor, učilelj v Slov. Bistrici; Rupnik Josip, učitelj v Sv. Emi pri Rogaški Slatini; štravs Marija, učiteljica v Rnzbenburgu; Kotnik Ana, učiteljica v Sv. Jakobu v Slov. gor.; Šajna Ljudmila, učiteljica v Črni; Kunst Viljem, učitelj v Ormožu; Novak Josip, učitelj v Ormožu; Kline Drago, učilelj v Vojniku; Bertoneelj Vlado, učitelj v Sv. Petru pri Mariboru.
Ostale vesti
—	Brzovlak Kotoriba—Čakovcc ostane. Ljubljansko železniško ravnateljstvo je nameravalo ukiniti brzovlak, ki prihaja iz Kotoribe v Čakovec ob 1 popoldne in se vrača ob 4. S tem bi bili prizadeli vsi kraji Slovenske krajine in Medmurja. ker bi odpadla ugodila zveza med Mursko Soboto in Ljutomerom čez Ormož s Čakovcem in Prager-skim. Zastopniki prizadetih krajev so prosili "železniško ravnateljstvo, naj ta vlik ostane v prometu. Železniško ravnateljstvo je prošnji ugodilo.
—	»Županska zveza za dravsko banovino« javlja vsem svojim članom in članlcam-občinam, da posluje njeno tajništvo redno vsak dan dopoldne in popoldne v palači »Vzajemne zavarovalnice« (pritličje, odd. »Karitas«), — Ta zveza naj se ne zamenjava z drugo šele 3. t. m. ustanovljeno »Župansko zvezo v Ljubljani«. — Na vseh dopisih, name- I njenih naši zvezi, naj se zato natančno navede nn- I slov, da bo mogla pošta naši zvezi dostavljati pisma in da ne pride do neljubih zamenjav z dostavljanjem na napačni naslov. — Tajnik.	1
—	Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju dne 27, januarja ob 8 zjutraj: Bistrica - Bohinjsko jezero —6, oblačno, snega 18 cm; Brežice —3, oblačno; Celje —3, oblačno; Dravograd-Meža —6, megla, suega 8 cm; Jesenice —5, oblačno, snega 12 cm; Kamnik —5, oblačno; Kranjska gora —12, megla, snega 30 cm; Kočevje —5, oblačno; Kotoriba —3, oblačno; Ljubljana g. kol. —3, oblačno; Ljutomer —2, oblačno; Maribor g. k. —3, obLčno, snega 5 cm; Novo mesto —2, oblačno, snega 5 cm; Št. Janž na Dol. —3, oblačno, snega 2 cm; Tržič —4, oblačno, snega ni; Rakek —4, oblačno.
—	Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju 27. januarja ob 7 zjutraj: Barometer 780 mm, temperatura —12 stopinj Celzija, vreme: visoka inegia, veter: sever, snega 30cm, smuka idealna, skakalnica uporabna, sankališče uporabno. Izgledi za nedeljo: odlični.
—	Poskusen vlom v frančiškanski samostan v Kamniku. V sredo ponoči okrog polnoči je neki neznanec poskušal udreti v notranjščino frančiškanskega samostana v Kamniku. Preplezal je vrtni zid ter poskušal odpreti vrata v samostan. Pri tem pa ga je zalotil samostanski kuhar in ga pregnal. Neznanec je moral biti vendar nekoliko poučen o položaju samostana, ker se je izognil hlevu, kjer je priklenjen pes, tako da ga pes ni slišal. Pobegnil je zopel čez zid. Občinstvo naj bo povsod previdno in naj imajo ljudje tudi ponoči ušesa napeta.
—	Ribe pobijali z dinamitom. Zadnjih šest
mesecev so ljudje večkrat opazili, da so bile v Kamniški Bistrici v Biščah pri Ihanu ribe pobite z dinamitom. To se je ponovilo okrog osemkrat. Kljub poizvedovanju niso mogli izslediti zlikovcev. Dne 29. decembra so trije mladeniči z3pet z dinamitom pobili vse ribe v nekem tolmunu. V torek se je domžalskim orožnikom posrečilo izslediti te fante, ki so vsi doma iz Depale vasi pri Domžalah. Fantje so priznali, da so dobivali od nekoga iz Ihana di-namit, s katerim so nato pobijali ribe. Lastnik ribolova je g. Pleinelj, v zakupu ga pa ima g. Rado Hribar iz Ljubljane.
—	Okrajni gremij trgovcev v Mariboru naznanja vsem zainteresiranim članom, da čim prej prevzamejo kontrolne knjige za prodajo moke, katere se dobijo pri glavni finančni kontroli v Mariboru. Obenem se člani obveščajo, da je davčna oblast za prijavo pridobnine, ki jo je treba vložiti do 5. februarja t. 1., založila nove tiskovine ter prijav na starih ne bo priznala. Kdor ne bi znal tiskovino izpolniti, naj se oglasi pri gremijalnem tajniku, ki uraduje vsak delovni dan od 8 do 12 in od 14 do 18 v novih gremijalnih prostorih v Vetrinjski ul. 11, I. nadstr., poleg Zveze gostilničarskih zadrug.
—	Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu,
zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne >Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. - Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. Franz-Josef« grenčiea se dobiva v lekarnah, dregerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Iz gorečega avtomobila se je rešil španski konzul v Splitu Kaja Reič. Šofiral je sam svoj avtomobil. Ko se je vračal z izleta, je stroj nenadoma eksplodiral in je avtomobil popolnoma zgorel. ReiS je pravočasno skočil iz gorečega avtomobila, ki je bil zavarovan za 100.000 dinarjev.
—	Sušak gradi delavsko kuhinjo. Sušak je dobil od javne borze dela v Zagrebu pol milijona dinarjev brezobrestnega posojila za zgradbo delavske kuhinje na Brajdici. Zgradbo je izlicitiralo ljubljansko gradbeno podjetje inž. Dedeka. Ker so končane že vse formalnosti, se bo z delom pričelo že prihodnje dni. Zgradba bo dovršena v osmih mesecih. Kuhinja bo lahko nudila vsaki dan delavcem 800 porcij cenene in dobre brane.
—	Drzen vlom v Zagrebu. V noči od ponedeljka na torek so v Zagrebu doslej še neznani zli-kovci vlomili v uradne prostore Splošne trgovske delniške družbe. Vlomilci so liavrtali veliko železno blagajno in odnesli iz nje 10.000 dinarjev. Drugi predal v blagajni, v katerem je bila znatno višja vsota denarja, je ostal nedotaknjen.
—	Umoril dekle, ker ga ni maralo. Pred osje-škim sodiščem se je vršila razprava proti Francu Hermanu, ki je dne 27. decembra preteklega leta
. umoril 18 letno Pavlino Juraš. Herman se je zaljubil v Pavlino in je skušal pridobiti njeno naklonjenost, kar se mu pa ni posrečilo. Dne 27, decembra se je vršila v neki gostilni v Kučancib zabava, katere sta se udeležila tudi Herman in Pavlina, ki je prišla v spremstvu domačega hlapca. Ko se je Pavlina pozno zvečer v družbi hlapca vračala domov, je nenadoma skočil pred nju Herman in ju ustavil. Hlapca je poslal proč, češ, da mora s Pavlino govoriti med štirimi očmi. Kmalu nato je hlapec zaslišal Pavlinine klice na pomoč. Ko je prihitel, je videl, kako je Herman vrgel Pavlino v jarek, potegnil velik nož in ga ji zasadil v vrat. Pavlina je bila takoj mrtva. Herman se je pred sodiščem zagovarjal s popolno pijanostjo. Obsojen je bil na 18 let težke ječe.
—	Živa baklja. Mornarjeva žena Marija Fan-fandžar v Brodu ob Sivi si je hotela čimprej segreti sobo. Polila je drva s petrolejem, v naglici pa je polila s petrolejem tudi svoje krilo. Ko je prižgala vžigalico, se ji je vnela obleka. Vsa v plamenih jc skočila skoz okno na cesto, kjer so ji prihiteli ljudje na pomoč, pa je bilo že prepozno, Bila je tako opečena, da je med prevozom v bolnišnico umrla.
—	Arh. J. Mesar - Arh. L Spinčič: Stanovanje. Ljubljana 1931. Založila Jugoslojf. knjigarna. Cena v platno vezana 100 Din. Udobno stanovanje človeku mnogo pomaga k zadovoljstvu in sreči. Naša hiša in naše stanovanje ni lepo samo tedaj, kadar mu je lejx)ta prvi in glavni pomen, marveč je še mnogo lepše, kadar mu nam je udobno, domače, praktično. V stanovanju se zrcali naš značaj, naša osebnost, v stanovanju se kažejo naše napake in naje prednosti, tu nam ni mogoče prikriti ne svojih napak, ne svojih vrlin. Knjiga bo nedvomno mnogo koristila ne samo tistim, ki si namerjnjo postaviti lasten dom, ampak tudi tistim, ki že stanujejo v lastnem domu ali celo pri tujih ljudeh.
—	Bolečine pomirjujoča drgnenja pri bolečinah v hrbtu in križu, trganju, revmatičnih bolečinah itd., so vedno učinkujoča, če se za njih uporablja Fellerjev Elsafluid, to skozi 35 let' preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum. Poskusna steklenica 9 Din jiovsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez nadaljnjih slroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja. Elza trg 134. Savska banovina.
—	Z rednim in temeljitim negovanjem zob z dobro zobno kremo in zobno krtačko odstraniš vse neprijetne tvarine in ves zobni kamen. Najbolj priporočljiva zobna krema je 01)01,, ki odstranjuje vse nečistosti na zobeh in daje ustam prijeten in čist vonj.
Tobačno delavstvo za svoje pravice
Ljubljana, 27. jan.
Nocoj ob G zvečer so se zbrali v dvorani Delavske zbornice nu strokovnem sestanku delavci Tobačne tovarne v Ljubljani. Sestanka se je udeležilo okrog 500 delavcev 7. namenom, da bi razpravljali o nastalem položaju in o grozečih redukcijah ter upokojitvah.
Tovariš Č a m e r n i k je otvoril- sestanek iu poudaril, da bi vsi tisti, za katere se predlaga upokojitev, prav radi šli v pokoj, če bi se jim dala pokojnina, od katere bi mogli v najskromnejših razmerah živeti. Obstoja namreč načrt, da bi "vsi listi, ki imajo že 35 službenih lol v Tobačni tovarni ali so strri čez 60 let, šli v pokoj. Dosedanje pokojnine pa znašajo 270 do 350 Diu.
Nato je referiral ravnatelj Delavske zbornice g. Kopa č. Uvodoma je omenil, da je na tem sestanku zbrala delavce Tobsčne tovarne najhujša stiska. Monopolska uprava je pozvala vodstvo tovarne, naj razglasi, da se priglase vsi delavci s 35 službenimi leti ali laki, ki so stari nad 00 let. za pokoj. In vendar že s sedanjimi plačami skoraj ni mogoče živeli. Razumljivo je seveda, da bi vsi k rad šel, če bi mu bila zagotovljena višja pokojnina. Pri maksimalni pokojnini 350 Din z dokla-dami vred, katerih pa niti ne prejemajo iu katerih izplačevanje se zavlačuje, je pokoj izključen. Vrh tega je stanovanjska zaščita odpravljena. Povišek pokojnin dobiva doslej le 40 do 50 upokojencev, okrog 700 pa še ne. Če gre kdo v pokoj, ni niti gotovo, ali bo vsaj listo bore malo pokojnine prejel. Če bodo obljube, dane v avgustu, odločilni krogi izpolniti, potem bo takoj vse polno prijav zn pokoj. V istem odloku se dovoljuje, da vs kdo lahko vstopi v pokoj, če pokaže zdravniško izpričevalo o nesposobnosti, čeprav še nima 35 let. Na ta način se skuša doseči redukcija delavstva, ker pada konsum. Prav ob koncu pa ima odlok pripravljen glavni udarec, ki se glasi, naj podjetje, če se stari delavci in delavke ne javijo, vse, ki imajo nad 35 službenih let ali so stari čez 60 lel ex oflo upokoji. O vsem tem 11^0 vprašali zaupnikov. Važnejše je pa še to, da s leni drž. tovarna sama svoje delavce meče ua cesto, dočim zahtevamo od privatnikov, da jih ne reducirajo. Povsod se sklicujejo akcije za zaščito brezposelnih, ki jih je samo v Sloveniji že 31.000. Nadalje so prizadeli z odlokom sezonski delavci, med katere se štejejo celo taki, ki delajo že od 2 do 7 let. Obljublja sc jim pa stalna namestitev, če gredo v pokoj stari.
V tovarni pa nastajajo prepiri. Zato naj delavstvo pritisne s svoje strani, dočim bo Delavska zbornica intervenirala v Belgradu pri pristojnih ministrstvih, naj se vendar uredi in pravično reši to vprašanje. Namerava se tudi s 1. febr. vpeljati petdnevni delovni teden, iu sicer tako, da bi listi, ki imajo pravico do dopusta, vsako soboto praznovali in dobili dan plačan kot dopust. Tisti pa, kateri nimajo pravice do dopusta, pa naj bi se zaposlili z drugimi deli. Vendar jih za taka delu pride v poštev kvečjemu 20.
Zato predlaga resolucijo, ki naj bi s izročilu ravnateljstvu in pristojnim oblastem v Bek<ra<hi. če je znašala maksimalna pokojnina pred "vojno 80 kron, mora znašati valorizirana pokojnina 800 Din. I etdnevno delo na teden skozi šest tednov orojm večino delavstva dopust«, hkrati pa se zahteva, da se ostanek dopusta porabi v teku naslednjih treh mesecev. S tem se vzaiue dcp. .-! delavstvu v jmj-lelnih mesecih. To odločno < Ik.Mil-mol Prav tako zahtevamo, da se ne upi k»;i ,nW dokler ni rešeno vprašanje pokojnin. Mom-iokCa uprava naj spremeni svoje postopanje s svojim d- lavstvom!
Nalo je govoril tovariš Lom bar d o. ki je poudarjal, da so vzrok slabemu položaju tobačuepa delavstva razmere po vojni, ki se še do Padaj niso uredile. Drugi vzrok pa je nezavednost delavstva, ki ni z zadostno energijo delalo za rešitev tako važnih vprašanj. Sicer so bili vedno zaupniki, ki so storili, kar so mogli, vendar je krivda majhnih uspehov na delavstvu samem, ker sc zaupniki niso mogli nanje zanesti. Že skozi vsa leta so drezali ju-i pristojnih oblasteh. Cel kup spomenic jc romal v Belgrad. Deputacije so hodile interveniral, vendar niso našle razumevanja, katerega včasih celo doma niso našle. Zato je treba zastaviti vse sile proti krivicam, ki se nam gode, in izločiti vse, kar bi nas moglo motiti v skupnem deiu Izvolili je treba nove zaupnike, najboljše in najbolj pogumne, tiovori se o tretji orgauizaciji, ki naj bi sc osnovala. I a je povsem nepotrebna, ker bi pospeševala le nesložnost.
Govorila sta še tovarišica Pavla G a š p e r I i n 111 tovariš (i e r b e c Mirko, ki je podčrtal, da plačujejo lobačui delavci največ davščin, kulti;, 5"„ odtegljaj, sedaj zgube še en dan dela v tednu in kljub temu ne dobe plačanih drž. praznikov. Nato so govorili še stari upokojenec Š I o s a r Ladi, tov. Zaje v imenu svoje matere upokojenke gosp Kopač, nakar je tov. Čamernik zaključil sestanek.
\ahujW Ya$&>
""CJ1 TS 'fT "iT"'" -.i. * i .i. 1
pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne poslane hrapa o. Nadrgnile Vajo kožo vsak večer, prede ij c;;esle na ačiek temeljito z Nivea-Creme. Tkan-ne poslano,o s lem ladostno napete, koža pa močna in prožna. Veter in slabo vre ve ji ne morejo več škodili. Na rgni e pa ludi podnevi, predenj od dele na prosto, lice in 11 • roke z Ni.ea-L.reme. Ta krema nam eČ ne za-pusli nikak sijaj, ter Vam nudi on; sveži in mla doslni izgled, ki ga mi vsi lako radi imamo. ^ Razlika naspioti luksuznm ire.na~n:
Najvšji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: D.n 5.oo—22.oo ,'liposl. P. Beiersclor! 4 Co. d. s. o. | Maribor
Do 2! v? ti j potno predavane dr. Julija Kn . v n
Rudosiedno dovoden'e mežiških rudnikov
Zanimivosti iznred mar ihorshe<fa svnata
Maribor, 27. jan.
Sila zamotano in zanimivo zadevo je obravnavalo včeraj mariborsko okrožno sodišče. Zagovarjal se je obratovodja Anton Muškatevc iz občine Marija-Gradec na obtožbo drž. pravdništva, da si je protipostavno prisvojil izven primerov tatvine ali utaje rudesledno dovoljenje št. 5758-C tvrdke »The Central European Mineš Limited . ki je lastnica svinčenih rudnikov v Mežici in Črni. Omenjena angleška tvrdka je kupila po prevratu rudnike v Mežici od /Blelberger Berg\verke Union GeseLsehafk. Po določilih rudniškega zakona za-more, prijaviti prastoslede, to je izključne rudo-•ledne pravice ter jih posedovati le tasti, ki ima splošno rudceledno pravico, lo je rudosiedno dovoljenje. To dovoljenje sc izdaja vedno za dobo enega leta, na pravočasno vloženo prošnjo se pa podaljša od leta do leta. Ako pa rudarski upravičenec še pred potekom dovoljenja ne prosi za podaljšanje istega, izgubi z njegovim potekom ludi vse prosto-slede. Izjema pa je, ako ima slučajno rudarski upravičenec dvoje rudarskih dovoljenj. Tako naključje obstoja pri mežiški rudniški družbi. Prvo dovoljenje se nanaša le na nekaj katastrolnih občin, drugega pa je odstopilo rudarsko glavarstvo | v Celovcu s spisi o rudarskih upravičencih v naših i obmejnih krajih našim ruda.skam oblasti 111 in to se nanaša na cel okoliš rudnika v Mežici. Angleška j
U"*a?$en nahtm o^ankov
za obleke po 6. 7, 8 in 10 Din za meter. Nadalje velika izbira za ženine in neveste po jako nizkih cenah v Tekstilnem bazarju, Maribor, Vetrinjska 15.
V železniških delavnicah
dela,o zapel $ mr
Maribor, 27. jan.
Včeraj so pričele železniške delavnice v Mariboru zopet z normalnim delovnim obratom 8 ur dnevno 111 sicer vse dni v tednu, razen ob sobotah, ko traja delo kakor običajno 0 ur. Za delavstvo tega največjega mariborskega podjetja je podal Sanje delovnega časa prišlo v zadnjem trenuiku. Delavnice so obratovale že nekaj mesecev od jeseni dalje s skrajšanim delovnim časom, kar je siino udarilo delavec, ki so bili že ponovno z znižaiiiein plač in nagrad občutno prizadeti. Očetje s številno družino so zaslužili jedva za stanovanje in borno hrano, kdor pa je stanoval izven železniške kolonije, pa je moral delati pri nizki mezdi skoro samo za streho nad glavo ter je bil prisiljen zadolževali se pri raznih trgovcih. PctlaPsanje delovnega časa v delavnicah Ihi sicer sedaj tedenski zaslužek nekaj zvišaio in delavstvo bo nekaj lažje izhajalo. Vendar so mezde delavstva, ki ga tvorijo skoro izključilo profesijonisti, v primeri s kvalificiranim delavstvom v drugih obratih zelo nizke. Seveda je delavstvo za sedaj zadovoljno, da je dobilo _ vs-.j zvišanje delovnega časa in s leni delno zbcPšauje svojega materijelnega položaja, odprlo je še vedno vprašanje premij, ki so bile svoječas-110 ukinjene brez obljubljenih komp .lu-H-ij pri plači.
t? ** ••
..Saifct
Litija v znamenji! raznih prireditev. V soboto zvee> r je nas agilni folo-kiub pod svojim okriljem ob le;ii udeležbi litijske publike v prostori i kinu Drage« priredil foto-predavanje, 1111 katerem je ljubljanski foto-amater g. Cveto švi-gelj pole žal okoli slo kr snih diapozitivov naše lepe Gor- njske in molive Julijskih Alp. Popoldne si je to predavanje ogledala šolska mlndiii i iz Lilije in Smarfna. Prav odveč pa je bil »dodatek« enega dejanja v reklamne svrhe zvočnega filma, pri kalen 111 so predvajali j ko osladen filmski kič S takimi dodatki. naj nas raje pusto drugič pri miru... V nedeljo popoldne so v Šninrtiiem nnši vrli diletanlje ob nabito polni društveni dvo- . r.;ni ponavljali spevoigro »Čevljrtr-bnron«, ki je hvaležnemu občinstvu jako ugajala. Igra je bila ludi zrlo dobra in temperamentna. V ponoviškeni gr d 11 pa so igrali golenei deškega vzgajilišea I igro Strah v grajskem stolpu«. Bila je lo prva
družba v Mežici je v rudniške naprave, ki .se nanašajo na drugo rudosiedno dovoljenje, investirala preko milijon dinarjev ter predstavlja za njo cel teritorij ogromno vrednost. Obstoja .sedaj nevarnost, da družba vse te naprave izgubi, ker ni pravopisno prijavila rudarskemu uradu prošnje za podaljšanje rudcslednega dovoljenja. Rudosiedno pravice družbe v Mežici, ki se nanašajo na že omenjeno rudesledno dovoljenje, so ugasnile koncem novembra lela 1028. Prošnjo za podaljšanje bi mora vložiti rudniški ravnatelj, ki pa je našel v posebni blagajni, kjer so bila dovoljenja shranjena •samo enega, dočim je dovoljenje Št. 5758-C inanj-icaJo.Do tedobe je vlagal prošnje za podaljšanje rudoslednih pravic obtoženi Muškatevc, katerega pa je vodstvo leta 1927. odpustilo. Obstoja torej sum, da si je obtoženi prisvojil omenjeno dovo-jenje ter tako preprečil, da bi bilo z pel obnovljeno. Ko so rudosledne pravice mežiškega rudnika ugasnile, pa jih je takoj prijavil Danijel Omerzii iz Sovenske Bistrice; obtožnica omenja tesne slike med obtožencem in Omerzom, dalje ugotavlja zvezo obtoženca z vodjo pisarne rudarskega urada T, - , JU, T„rzilnom ter bivšim učiteljem v Mežici Modcrndorferjem. Razprava je bila radi zaslišmja novih prič preložena ter se bo vršila vnovič v prihodnjem mesecu. Za i/,id vlada /.lasti v Dravski (lotim ogromno zanimanje.
igra teh gojencev in je uspela prav dobro. Upu-Z'JL?U S|';)"1:ui razveselc s kako novo.
tobko d- I 12 L'i 'le in bHŽnje ,,koli,'e J« hil" toliko, da so morili mnogi oditi, ker ni bilo več
oonovm' IgV ."r',0/ "Mi<>|i"' ('ne 31. januarja ponovil, Vsled teh prireditev pa je trpela udeleži n prt koncertu orglic, katerega je dala Sloga iz Ljubljane, ki je nastopila popoldne v Smart-nem. zvečer pa v Litiji.
Sprememba p(,Sesti. Tovarnar g. Franc Kun-1 o n J^d|,ro,liH zadnje parcele pri glavarstvu, | o oh 2000 m- , s; za stanovanjsko hišico gdčni i Skuškovi, inodistinji iz Litije, in g. Milki Preželi j ki namerava Iu zgraditi novo pekarno na najmo-I dernejši način. Kvadratni meter jo stal okrog V ')in |Preti leti 100 Din). S to prodajo je ves stavbni kompleks od glavarstva do restavracije Lap parceliran in bo tekom tega leta zazidan.
Kočev-e
Por čilo VinceiH ijevo konference sv. Fabi-J 'a,la i« SehaU .ana za leti, 1931. Skrb za uboge j v drugem letu delovanja Vincencijeve konference : je pokaz la, da je za okraj potrebna Uspeh'je zadovoljiv, četudi so denarne razmere težavnejSe. Do uspeha ji je pripomoglo razumevanje meščanov in okoličanov, ki so z darovi denariii ali blagu lajšali bednim gorje. Število delavnih Članov se v drugem letu ni spremenilo, pač pa je število podpornih članov narasllo od 8 na 53. Seveda bo treba pridobiti ?c mnogo prijateljev, da I n°, b» konferenca znosljula za drugimi, i/jer jo nad 300 podpornih članov. Dobrploikov ie bilo 84 i odpiralo je od časa do č sa ao ubogih. Med njimi ( so bile družine, zapuščeni otroci in "beležili ljudje. | Razdeljevala je živila, obleko in obutev. Dve maH I siroti je spravila v zavode. Pripomogla jc dvema I zapuščenima otrokoma do obleke. Miklavž je ob-i ,".nl v teleti 157 ljuds'ošolskib otrok. Prejeli so 1 ali celo obleko ali vsaj najpotrebnejše. Posebno ; se Je /jivzela za dijake, da bi jim oningoČih icata-■ jevanje študij v težkih gospodarskih razmerah. I odpira redno 7 dijakov s celodnevno prehrano 1 vV8,aJ kosilom oziroma večerio. Predvidenih ie za šolsko leto 20 000 Din, katere skuša zbrati s podporami dobrodelnih src. Letos je konferenca izdala ubogim v denarju in blagu za 23 418 Din
»pjSFV m»1S ,)in - ^upno torej do s- daj •>-.831 Din. _ •,ženski dobrodelni odsek jc ,1.... bel za primerno porazdelitev obleke, čevlje- in podobno. - Prijatelji ubogih! Imejte srce za I,-peče med Vaiiii se naprej! Bog pa, ki je rekel: . . storili kalercmi izmed mojih najmanjših bratov ste meni storili, (Ml 25, 40), naj Vam Vaso dobrotljivost tisočero povrne. — Dr M„ii|a Lavreneic, t. c. preds.; Viktor Erker, t. č. blagi-r rane Studen, I, č. tajnik.	,
Ljubljana, V, januarja 1032,
Nocoj ie v okrilju turistovskega kluba Skale predaval v veliki dvorani hotela Union znani alpinist dr. Kugy. Dvorana je bila nabito j)olna in dr. Kugy je po svojem predavanju pokazal krasno zbirko diapozitivov i/ vseh delov Alp. Govoril je v mikrofon, lako da je vsa dvorana dobro slišala ojačene besede skozi zvočnike. Predavatelja je pripeljal na oder iu pozdravil predsednik Skale , profesor Janko R a v 11 i k , ki ie omenil, da jc Kugy že pred šestimi leti izdal knjigo, katere bistveni in najznačilnejši oddelek je posvečen slovenski zemlji in našim goram, /nto mu moramo bili vedno hvale/ni. Sedaj je izdal šc drugo knjigo Arbeit, Musik, Berge — cin Leben« ter začel hkrati |io vsej Evrooi predavati s skioptičniini predavanji, kier zo|3et kaže najlepše slike iz naših Julijskih Alp. Imel je doslej /e okrog 100 predavanj no Svi-I ci. Češkoslovaški. Nizozemski in Avstriji. K nam | prihaja kot star prijatelj. Ker je prijatelj godbe, ; mu bo zapet kvartet Glasbene Matice nekaj slo-1 venskih planinskih pesmi. Ostanemo mu hvaležni 1 za njegovo ljubezen do naših gora. Slava mu! Nato ie odpel kvartet Glasbene Matice tri planinske | pesmi. dr. Kugyiu na so noklonili šopek nagljev.
Nato jc osiveli dr. K 11 g v začel s skromno, tiho besedo in si v trenutku osvojil vse poslušalce. Najprej je jjovedal. da ni prišel, da bi blestel / alpinističnimi velečinatni in senzacijami. Tudi njc-< ovili retoričnih zmožnosti se nam ni treba bati. Nikdar se ni spuščal v predrzne nevarnosti, vendar • :i pa te tudi niso ustavliale na njegovih not h Mogogče boste vprašali: Kaj pa ie noletn? Pesnik gora io. Povedal bo, kai si 11111 bilo in so 11111 še gore. Na i bo poslanec gora ki nam bo posredoval baino njihovo lepoto. Tema ie: noči v gorah. Peljal nas bo od Triglava "o velik»m loku Alp tia do Francije in polfizal ^like med katerimi so najlepše delo naših rojakov.
Niegova pesniška beseda ie prevzela vse in ustvarila plohoko na trojenie: Ogetti smo zažgali in poklonili dar kraljici noči. Vse hiti pod krov v varno zavetie. ko pada večer z gora. Človek in žival sc snrnvliata k počitku. Noč ni priialeljica človeka. Bivaki so mučni in proslo prenočevanje človeka le nanol okreni. To ie /e v človeški naravi- in če človeku grozi v naturi orisilieno pre-nočevatiic. ima ves čas tak občutek, kakor da je pozabil kliuč od ve/nih vrat. In vendar ie prav v tem največia romantika. Sam sem rad nrostov^lino iskal prenočišča v naravi in imel od tc«'a globoka do/ivetia ter odnesel velike koristi. Malokdo ie prebil toliko noči nod nebom ko ia/. HO do 2''0 bivakov sem nrebil, večinoma v Juliskih Alpah, nekaj v Daimhinu, v Savoisk''ii Alpah, pod Motite Roso. Noči v gorah so mehke in trde. toole in mrzle, lene in lutde, pripravljene in nenripravliene, žalostne in vesele, faz srni se prav (ako spočil na trdih tleh, če sem računal na prenočevanje na prostem. Ce me jo na doletelo izven programa, sem se bolje odrezal k« drugi, ki so trpeli, dočim sem iaz sladko snal. Saj vedno pravim, da sem kmet. Držal pa sem se vedno načela, da je treba pripraviti zgodaj prenočišče iu biti več ur preje na mestu. Le v tem slučaju drži pravilo, da goro najbolie spoznaš, če na njej spiš. Ce je čas, vse lahko pripraviš: ležišče, drva, ogenj, večerjo in tudi cigaro še lahko pokadiš. Potem postane človek zgovoren in tedai lahko ujame uro. v kateri spregovore tudi gore. Ob nogah se 11111 pogovarjajo kamni o alpskem vrtu, ki se je zrušil s hruščem in truščem v dolino, tako da je ležal dva dni oblah nad dolino, in celo gorski duhovi so rešili komai življenje. I'a zakaj hodijo gamzi tja za oni greben? Tako šelesti in šepeee vse okrog človeka in človek se zazre naenkrat v dušo gore. To, kar pripovedujejo gore, je pa mnogo lepše ko najmodernejši alpinistični roman.
Moj najlepši bivak ie bil v Krnici. Tam teče potok med cvetjem v nebeškem - miru. Dan je bil vroč. Truden sem prišel do prenočišča. Noč je legla na zetnlio. Zvezde so vstajale izza grebenov gora. Ogenj je veselo presketal. Z vseh strani -je vel duh po smrečju — kadilo višin. Oči so mi lezle skupaj in potok je pel ves čas svojo pesem, vendar vedno tišje in tišje. Naenkrat se ustavi. Ne slišim ga več. Brez sna bi preplaval na krilih noči v mladostno jutro. Mladi prijatelj je bil z menoj. Načrte sva imela že gotove in si voščila lahko noč, med tem ko je ogenj visoko plapolal in se dvigal dim ko steber v temno nebo. Iz gozda pa je fantastično šumelo. Rože so žarele v bližini. — >Go- I pod doktor, kako lepo! < — »Seveda lepo! Le spi- i te, jutri imava še delo!« — Sveta tišina in sladek mir je v nas in potok poje uspavanko. —■ Gospod doktor?« — -Kaj pa ie? — Kako čudovito Uho je!« — Seveda, to ie tihota gora. če pa vi govorile, je ne slišim! — Zopet molk. Na nebu pa sc sre-čavajo zvezde, ko za/ari nebo. — >Oospod doktor?. — »Zakaj pa ne spite? — Glejte, luna vzhaja!« — Luna siplje magičen čar na naju. Dolina jiod nami sc leskeče v srebru. Moj prijatelj strmi. Tedaj sem se spomnil svoje prve noči v Zgornji Krmi 111 sem ga razumel, zakaj ni mogel sjiati.
Pred prvim vzponom na Triglav, ki sem ga poskušal že v gimnaziji, smo cesto' prenočili v steni, ki se naslanja tia vzhodno steno Rogljice. Teh noči se vedno spominiam. Mraz mc jc zbudil. Bi-slrica ješ umela iz globine in mesto, da bi tihotno motila, jo je le še poveeavala. Nad menoj kipi slona s previsi, ki jo zaključuje zobati rob, nad ka-teriin se boči zvezdnato nebo. Nedaleč od mene čepi moj spremljevalec ob ognju in nalaga nanj. Smolnate skrivenčene veje prasketajo, svetloba plapola j-.o skalovju in sence sc preganjajo. V vse to |
pa brili pesem vode, v neskončno ti 1110. l ako gre noč v sanjavem miru mimo tebe. Ali veš, kaj' ti lahko odkrije od solučnega zahoda do vzhota? Veruj mi, take noči ne po/abis nikdar več.
Pa pojdimo sedaj v vzhodno steno Monle Rosa. Zgodaj zjutraj smo dosegli /e precejšnjo« višino. Ko smo prišli do mesta, ki smo si ga i/brali za bivak, smo se ustavili kakor ua pri/iiici, ki ie gledala po vsem kraljestvu gorskih velikanov. Na eni strani mogočen odlom ledenika, na drugi liani silen steber, ki kakor titan podpira goro. Zadnji konec pota ni bil hud. In ko smo sedeli po juhi. so začele sence večera vstajati svečano 1/ .1 diu na vzhodu. Monte Roso je v zraku kar raste! v nebo, tako da smo kar čutili, kako letimo vedno višje pod zvezde. Globoko pod nami pa so migo-tale električne luči hotelov. Ali so mogoče videli naše lučke v silili višini in /ato pošiljali rakete v pozdrav. Tišina noči je legla na nas. Luči po hotelih so ugašale. Mi smo pospali. Sem 111 tia -1110 prestrašeni dvigali glave, ko se je rušil red / ledenika. Mrzlo je postajalo. Pome iknil sem v noč in se vprašal, kje >cm. Preplašena duša se je lovila, dokler 111 zagledala razkošnega neba nad seboj. V srcu pa sem zavriskal: julri boš na cilju!
Naj omenim še redek bivak v snegu, ki bo za marsikoga poučen. Moj prijatelj je imel veliko zeljo, da doseže Dem Blanrhe, ki je visok 4317 m. Ko sva ga prvič naskočila, sva ga gledala tri dni iz doline v deževnem vremenu. Drugo leto smo ga naskočili zopet štirje Dasi jiot v snegu 111 bila nevarna, vendar je bila nekaj mogotiicgga. Dosegli smo že 4000 metrov višino, k:> nas je zajela megla. Poskusili smo iti naprej. Vendar na- je megla prisilila, da smo se morali ustaviti. Nihče ni poznal poti v megli, zlast, c zato ne, ker smo jo ubrali v svojo smer. ki se nam je v lepem vremenu zdela krasna. Videli smo lc to, da so pod nami strahotni odlomi, čez katere ni mogoče priti.' Kaj stno hoteli? Ostati smo morali na mestu nt čakati lepega vremena. Pa nam je prišel na |x>mo£ vzgled iz arktičnih krajev.
Posvetovali smo se in sklenili da si napravimo prenočišče iz ledu. Tudi moj mladi prijatelj je pristal na lo. Od 5 do 8 zvečer so peli cepini in ko se je zmračilo, smo imeli izkopano poldrug meter visoko jamo, ki je bila prav toliko globoka. Vhod smo zadeli s kosi ledu 111 pustili le majhno odprtino, skozi katero imo se splazili v naše zatočišče. Nato smo zadelali še to in zamazali vse špranje s snegom. Sedli smo na vrvi in zadovoljni ogledovali svojo palačo ob sveči in cigarah. Med tem, ko smo klepetali, sem masiral svojega prijatelja. Zunaj pa je šla mrzla viharna noč mimo nas. Čez par ur smo radi vročine napravili s cepinom celo luknjo v strop in skozi to luknjico je na nas pokukala zvezdica, znanilka lepega vremena. Prijatelj je potem pravil, ^a sem ga jaz tako masiral, da je zvezde videl. Izmenjaje se smo bdeli vso noč in ko nam je prisijala jutranja zarja, smo uprli noge ob zid in zrušili steno, ki nas je ločila od jutra. V jutranjem solncu so se lesketali ledeni vrhovi v blesteči obleki, ka-kar nalašč za moj god. Bilo je lo 19. junija. Ker je bil strašen mraz, smo hiteli po drugi nevarni steni navzdol. Čeprav nisem bil na vrhu, imam lep spomin in izbrano dogodivščino za svoj god.
Najlepše pa je v gorah jutro. Sredi gora se zbudiš. Mrak se umika zarji. Počasi napreduje solnce, dokler ne vzide. Življenje se zopet oglaša, kakor da bi peli solnčni žarki ali cvrčki med skalami. Končno pa prav iz daljave pribrni droben glasek — glas jutranjega zvona, ki le opozori na iutramo pobožnost. Le pojte gor vi, ki ste še mlajši! Zažigajte ogenj! Prisluhnite v nočne prepade in tedaj vedno mislite name. Saj veste, kjer plaoola gorski ogenj, tam je zraven tudi delec moje duše.
Nato je pokazal zbirko diapozitivov iz vseh Alp, katere je spremljal z živahno in duhovito besedo, tako da jc naenkrat minil večer in je bila ura že 11, ko fe zaključil predavanje. Vsi navzoči so bili prevzeti, ker jim beseda pravega alpinista, ki le poudaril, da mora vsak z gore zdrav, pokazala smisel prave alpinistike.
Srrt 5»t< Srit J^-rt ^'^rtSnSt!! SV« SrttVrt^r
Vesrant
l&nia nn ' letnik 1931
jc že na razpolago v naši upravi za
ceno D 11 90,— jio pošti 10 Din več.
»'- »' M" »Mr)MrV- tMjtusJMJJMJ^ 111,1 in«i ii,iwa»w-T<waii'jfl«irjiBia^iiiiai.wj;i'i<aKi: J. imnrimtnir.fn „»«.mu
PU*«
Preprečen nožar. Dne 19. t. 111. sta se zak uca Leopold 111 Marija Filipanja, posestnika v Sedlačku. mudila v Ptuju. Ko sta se proti večeru vrnila na svoj dom, je šel Leopold Filipanja v kolarnico po steljo za živino in tam jc našel po naključju v slami skrito železno cev, ki sc rabi pri ^elc/nili pečeh, v kateri je gorela sveča, ki je bila tako poslavljcna r dnu cevi, in pritrjena s slamo, da bi prigorela kakšni četrt uri do slamnate |x>d-age, nakar 1 v slama vnela in bi bilo vse naenkrat v planu K sreči je prišel gospodar še pravočasno, prc.-.,.) je sveča prigorela do slame. Na ta način se je preprečila velika nevurnost po/aru. Seveda je svečo takoj ugasnil ter / /ole/no cevjo vred izročil sodišču, ki je uvedlo preiskavo, akor izgledo, so brezvestnemu storilcu že na sle.
Zgodovina se ponavlja
Te dni nam je slučajno prišla v roke (iratzer Zeitung« z dne 30. januarja 1823. Ta številka je cela posvečena Španiji ter pri-uaša dobesedni prevod depeše, ki jo je bilo poslalo avstrijsko zunanje ministrstvo iz Ve-rone Španiji zaradi takratne protimonarhi-stiene revolucije. Nota v starem diplomatskem slogu naglasa, da pomenja revolucionarno gibanje v Španiji nevarnost, da se prenese ta škodljivi in prevratni duh tudi v ostale evropske monarhije in zahteva, da se vrnejo španskemu kralju vse njegove vladarske pravice. Podobne note so poslale v Madrid tudi Rusija, Prusija in Francija, katerih vladarji so se bili za ta korak dogovorili na skupnem sestanku. Kot zadnjo vest v tej stvari prinaša list naslednje poročilo, ki ga posnema po pariškem -Journal des Debats«:
»Kurir, ki je bil izročil španski vladi odlok, je pred par urami dospel v Pariz. Zmerni nasveti se niso upoštevali, želje vseh do-bromislečih so se izjalovile. Pretirana stranka je — kakor je to že običajno v revolucijah — zmagala nad zmerno. Sprejem vseh štirih not je bil zelo neugoden in opravniki poslov Avstrije, Rusije in Prusije so zahtevali svoje pot-
ne liste. Od grofa de la Garde kurir še ni dospel.«
Kako so se časi izpremenili posihdob! Nobena izmed navedenih posredujočih držav ni več monarhija, in ko je Španija v nedavni ponovni revoluciji slednjič izpremenila svojo monarhistično vladarsko obliko v republikansko, ni v Evropi nikomur več prišlo na misel, da bi zaradi tega Špancem pošiljal kake note, in če ne bi bila tudi topot zmagala skrajna struja, ki je po stari svobodomiselski zablodi menila, da mora s prestolom zrušiti tudi cerkev — ne bi se radi španske revolucije nihče v Evropi vznemirjal. Drugi časi — drugi nazori — druge razmere ...
Vendar pa svet še ni ravnodušen proti vsaki revoluciji. Nasprotno imamo prav te dni gornjemu zgledu zelo sorodno solidarno ravnanje držav proti revoluciji: japonske vojaške operacije v Mandžuriji — kljub Zvezi narodov in z odobravanjem glavnih njenih članic — ki naj preprečijo prodiranje boljševizma na Vzhod in s tem svetovno socialno revolucijo. Kdo ve, kako bodo o tem prizadevanju sodili zanamci čez sto let? Eno je gotovo: cerkev je preživela prestole, pa bo tudi vse socialne prevrate.
\odno vec vojaštva pošilja Anglija v Indijo. Po aretaciji Gandija in drugih voditeljev indskeea ljudstva v borbi za svobodo proti tlačanstvu, se je odpornost ljudstva samo še povečala Aretacije so silno razburile prebivalstvo in v mnogih krajih je prišlo do krvavih spopadov. Upor se vedno bolj siri in zato ga hoče angleška vlada udužiti z orožjem. Ker se je pokazalo, da sedanja posadka ne bo kos upornikom, je angleška vlada poslala v zadnjem času več polkov v Indijo Odhod ene<n teh polkov iz pristanišča Southaupton nam predstavlja naša slika. Vojaki imajo tropske čelade'
10 tisoč župnij
Po uradnih podatkih je štelo pred 20 leti vseh G0 francoskih škofij skupaj 32.315 duhovnikov. Po stanju z dne 1. januarja t. 1. se je skrčilo to število na 28.500, dasi je naraslo število škofij na 71. To pomeni, da so francoska semenišča vedno bolj prazna, in ni mladega naraščaja, ki bi lahko nadomestil izumirajoče starejše pokolenje. Do 10.000 francoskih župnij še vedno nima duhovnika. To stanje traja že dolga leta. Stari sivolasi župniki morajo oskrbovati po dve do tri župnije, dočim obsega področje njihovih mlajših tovarišev ponekod celo šest do osem župnij. Povprečna visoka starost, ki jo opazujemo pri duhovnikih, povzroča še več skrbi kakor nazadovanje njihovega števila. Samo 7000 izmed 28.500 župnikov je starih izpod 40 let. Vsi ostali kmalu ne bodo v stanju vršiti svoje dolžnosti. Tako jc prekoračila ha primer ena tretjina
brez duhovnika
»
vseh duhovnikov v pariški nadškofiji 60 leto... Upoštevati moramo sicer, dn je umrlo na fronti med svetovno vojno 4619 duhovnikov. A ta izguba še ne pomeni glavnega vzroka sedanje maloštevilnosti in priletnosti duhovnikov. Glavni vzrok pomenijo prazna semenišča. Vedno težje se dobijo požrtvovalni mladeniči, ki bi bili pripravljeni žrtvovati bodočnost odgovornemu pnstirskemu poklicu. Novo pokolenje hrepeni po velemestu in mestu ter ne mara ostati na kmetih. Zato so morali francoski škofje poskrbeti za propagando, da bi pridobili verne mladeniče za duhovniški poklic. A vse, kar se je ukrenilo, šo zdaleka nc zadostuje. Pariški katoliški tisk poziva široko javnost, da bi obrnila vso pozornost na veliko nevarnost, ki preti francoskemu ljudstvu.
CampecAe
SJudn &)t/fisb°
oSO/sfobj/
pv W r'/
Upor jetnikov v mestu Dartmoor. Kakor smo na tem mestu že |>oročali, je prišio v veliki angleški jetnišnici v Dartmooru do upora jetnikov. Jetniki so napadli stražnike, se polastili njihovega orožja in potem zažgali posiopje. V krvavem boju je bilo ubitih 30 jetnikov in več stražnikov, šele močni
oddelki vojaštva so premagali upornike.
Kongres poljskih katol. časnikarjev in pisateljev
Z blagoslovom sv. očeta je bil 17. januarja \ Varšavi otvorjen prvi kongres poljskih katoliških časnikarjev, publicistov in pisateljev. Tako obisk — udeležilo se je kongresa nad 400 katoliških časnikarjev in pisateljev — kakor tudi duh in razpoloženje so pokazali, da je bil tak kongres zelo potreben in aktualen.
Sprejeti so bili važni sklepi, ki se tičejo obrambe in razširjanja katoliških resnic, ki jih v tej naši dobi tako napadajo. Ustanovljeno je Vsepoljsko društvo katoliških časnikarjev in pisateljev.
Sijajen je bil govor kardinala Kakowske-ga, varšavskega nadškofa, ki je orisal sedanji položaj na Poljskem in naglašal potrebo sodelovanja katoliškega tiska, ki je ena najvažnejših nalog v obrambi katoliških načel.
Sprejeli so več resolucij:
1.	0 nujnosti čuvanja čistega krščanskega značaja nove Poljske.
2.	O delovanju katoliškega tiska z ozirom aa poslednje papeške socialne okrožnice.
3.	Protest proti novemu zakonskemu načrtu o sklepanju zakonov; proti ostalim odredbam novih zakonskih načrtov, ki niso v skladu s katoliškimi načeli.
4.	O odločni borbi proti slabi literaturi in tisku.
5. Oklic na vse katoliške pisatelje in časnikarje in na tisk glede pobijanja nemoralnih sestavkov in spisov, posebno reklame in končno poziv na vse kaloliško prebivalstvo, naj podpira samo katoliški tisk.
Od številnih referatov naj omenimo poročilo dr. K. M. Morawskega »O organizaciji katoliških pisateljev in časnikarjev«, poročilo univ. prof. Oskarja Haleckega O obrambi katoliških načel po pisateljih in poročilo znanega pisatelja dram Stanislava Milaszevvske-ga :;0 katoliških strujah v literaturi .
Kongresu je predsedoval vseuč. prof. O. Halecki.
Smesntce
•Upam, da bom vsaj s svojo vlogo v novi drami imel uspeh in se dopadel občinstvu.
»Prav gotovo, ker že kmalu v začetku prvega dejanja umrete.*
*
»Blago za novo obleko bi si rad kupil, ali no bi hotel stopiti z menoj v trgovino?
Ali misliš, da imam morda boljši okus kakor ti?
>To ravno ne; ampak mnogo več kredita.
Dobrodušni stric deli nečakoma bonbone. Janezek, če ti dam dvajset bonbonov, da si jih razdelita z malini bratcem, koliko jih dobi mali Jernejček?« Pet, stric!" Ti ne znaš računati! •laz znani, ampak Jernejček še ne zna.'
Najnovejši nemški zračni orjak. Znana tvrdka Dornier je zgradila novega zračnega orjaka >Do K ki je pred dnevi napravil prvo zmagoslavno pot v Berlin. Novi orjak je potniško prevozno sredstvo' da se pa z malimi spremembami takoj spremeniti v nevarno bojno letalo. Sploh so vsa nemška potniška letala zgrajena na isti način, kar je nedavno v francoski zbornici dokazal vojni minister, dočim Nemčija dokazuje, kako je »razoroženac
Zveza šoferjev-abstinentov. Ker se večina avtomo-j bilskih nesreč zgodi radi pijanosti šoferjev, so v ! Nemčiji osnovali društvo šoferjev abstinentov. Av-j tomobili in šoferji, ki so člani te organizacije, imajo poseben viden znak. Pravila so zelo etroga in ludi kontrola članov je dobro izpeljana. Občinstvo je zelo toplo pozdravilo to organizacijo in imajo člani organizacije mnogo več posla od drugih.
Čudne snežinke
Prebivalci vasice Obelia v bližini Sofije so za božične praznike doživeli srečen in obenem tajnosten dogodek.
Ko se je proti večeru vračal eden od va-■čanov iz Sofije v vas, ga je že blizu vasi na glavni cesti, ki vodi ob železniški progi, zajel snežni vihar. Nenadoma je kmetič opazil, da med snežinkami padajo tudi veliki kosi papirja. Ko je pobral en tak papir in si ga, ogledal, je ves začuden spoznal, da je to lepo odrezana polovica bankovca za tisoč levov. Ne-glede na snežni vihar je kmet pričel zbirati te nenavadne snežinke in kmalu dognal, da nekatere polovice spadajo skupaj. Nabral je precej tega nepričakovanega božičnega darila in jih prinesel domov v vas, kjer je ljudem pripovedoval o nenavadnem dogodku, ki so ga vsi smatrali za pravi čudež. Kmalu so skoraj vsi vaščani odhiteli na označeno mesto in pričel se je lov na polovice tisočlevskih bankovcev. Nadaleč ob železniški progi so bili raztreseni in zbrali so jih lepo število ter jih pozneje med seboj menjavali, da so mogli sestaviti cele bankovce.
O tem čudežu so kmalu zvedele oblasti in vaščani so izročili policiji one polovice, za katere niso našli odgovarjajočih drugih polovic. Koliko »kompletnih« bankovcev so našli kmetje, tega policija ni mogla ugotoviti. Poslali so preostale polovice v Sofijo državni banki, ki je na presenečenje vseh ugotovila, da so te polovice pristne in popolnoma prave. Ker so le bankovce našli ob železniški progi, so sklepali, da jih je moral nekdo iz vlaka raztresati. Sklepali so na politične zločine, na tihotapstvo in prepovedan izvoz denarja, na dejanje kakega norca itd. Pravega vzroka pa niso našli, dokler ni policija dobila telegram, ki jc to čudežno zadevo pojasnil.
Bogat trgovec iz Filipopla se je z običaj-
nim mednarodnim vlakom peljal v inozemstvo. Naročil si je spalni oddelek in lepo zadremal v toplem kupeju. Isto je storila tudi njegova soproga. Dva mala sinčka, eden star tri, drugi štiri leta, pa nista mogla spati. Pričela sta se igrati s papanovo denarnico in ko sta našla še mamine škarjice, sta imela res prijetno zabavo. Pričela sta rezati bankovce na polovice, katere sta metala skozi okno in , z zanimanjem zasledovala njihov let med snežinkami. Trgovec, ki sta ga nadebudna sinčka pripravila ob lepo premoženje, se je moral iz Belgrada vrniti v Sofijo. Pravi, da ga je ta ; zabava sinčkov stala približno sto tisoč levov in se sedaj brezuspešno trudi, da bi od va-1 sčanov dobil vrnjene tisočake.
Tihotapci tudi pri Zvezi narodov
Iz Ženeve poročajo, da je naročilo tajni-I stvo Zveze narodov vsem nastavljencem pod pretnjo izgube službe ostro pažnjo na uradne pisemske ovitke, ki ne smejo priti v nepoklicane roke. Poprej so neovirano rabili te ovitke za svoje zasebno dopisovanje poročevalci različnih dnevnikov m sploh osebe, ki imajo pravico o-biskovati pisarne. To pa je obrodilo številne zlorabe m sicer so dospele iz Moskve oz Rima pritožbe da se razpošiljajo v teh ovitkih tiskovine, boljsevikom in fašistom sovražne vsebine Zato je sklenila Zveza narodov s Švico sporazum da bo pošta Zvezi povrnila vsako, v katerikoli nabiralnik vrženo pismo s firmo »Zveza narodov«. Zveza sama bo oddajala svojo uradno korespondenco neposredno na glavni pošti. 1 rirejena preiskava je tned drugim ugotovila da je vsled omenjene zlorabe Litvinov prepozno prejel v Moskvo poslano povabilo na razoro-zevalno konferenco. Glavna politična uprava je zadržala pismo v domnevi, da zopet vsebuje sovjetom sovražne spise, in ga izročila zunanjemu komisarijatu šele po zamudnem kemičnem cenzurnem postopanju.
»Kaj naj storim, gospod doktor, da moj mož ne oo vec govoril v spanju?«
»Pustite ga, da lahko čez dan pride do besede!«
Zemljepisna karta Ountemale, kjer se je zgodila velika vulkanska erupcija, o kateri je pisal včerajšnji »Slovenec«.
Potrebe našega vinogradništva
Vinogradniki iz ljutomerskih goric, zbrani dne januarja 1982 ua sestanku v Ljutomeru so po vsestranskem razmotrivanju gospodarskega polo-žaja ugotovili sledeče:
Vinogradništvo, ki je zlasti v ljutomerskem srezu ena glavnih pridobitnih kmetijskih panog, so nahaja v krizi, kakor še nikoli prej. Za omiljenje te krize so dolžni pripomagati ne samo vsi vinogradniki brez izjeme, marveč tudi viničarji in javno upravni faktorji, ki so v to poklicani, kajti vsled stagnacije vinske trgovine in slabih cen vinskega pridelka so že mnogi vinogradniki primo-rani opuščati najnujnejša dela v svojih vinogradih.
Da se ublaži težka sedanja kriza vinogradništva, zahtevamo sledeče:
1.	Izvoz vina v inozemstvo naj se pospešuje z vsemi močmi. Sklenejo naj se ugodne mednarodne trgovske pogodbe v svrho izvoza naših vin. Premije je izplačevati tudi za količine izpod 50 hi.
2.	Vsak uvoz vina v našo državo naj se čimbolj otežkoči.
3.	Domači konsum vina je treba dvignili s tem, da se dovolijo vinotoči pod vejo ne samo na licu pridobivanja, ampak tudi tam, kjer vinogradnik stalno stanuje.
Pri točenju vina pod vejo naj se dovolijo vinogradnikom v dravski banovini iste ugodnosti, kot jih imajo vinogradniki na Hrvaškem, kjer morejo točiti lasten pridelek 20 dni v letu popolnoma takse prosto (Uradni list z dne 3. januarja 1928, člen 18, točka 17 Pravilnika o točarhiski pravici).
4.	Potom kletarskih nadzornikov naj se uvede najstrožja kontrola gostilničarjev, ki naj točijo samo zdrava in naravna vina (predvsem v Prek-niurju). Dobiček gostilničarjev naj ne presega 25 odstotkov, kakor je dovoljeno po zakonu. Najstrožja kontrola je tudi tukaj neobhodno potrebna.
5.	Za vinograde, ki so itak pasivni, naj se zem-ljarina sorazmerno zniža.
6.	Viničarska uredba, ki jo je sklenila bivša mariborska oblastna skupščina ua svoji seji z dne 20. julija 1928, naj se tako popravi, da ne m v škodo vinogradnikom in predmet sporov pre , sodišči, kojih stroške je navadno plačal vinogradnik. Naziv viničarja naj nosijo samo one strokov, usposobljene osebe, ki jih je kot take spoznala posebna komisija pri okr.. načelstvu, ki obdelujejo sami s svojimi delovnimi močmi ono vinorodno površino, za katero so bili najeti in koji so zmožni nuditi jamstvo za svoje delo in morebitno škodo na viuo-gradnikovem posestvu. Samo jamstva zmožnim vi-ničarjem pripadajo prejemki po viničarski uredbi. Vse ostale osebe, ki so zaposlene v vinogradništvu, naj se smatrajo kot najemniki ali navadni vinogradniški delavci.
7.	Za napravo vsakovrstnih likerjev in v lekarnah naj se rabi samo špirit, destiliran iz vina.
8.	Prepove naj se prodaja zdravju škodljive ocetne kisline in dovoli samo uporaba vinskega in sadnega kisa.
9.	Pri prodaji zbirčnega vina in vina od pre-užitkarjev naj plača drž. trošarino kupec.
Nehaj o varstvu koristnih ptic
Znižanje najemnin in novi občinski davek
Maribor. 26. jan.
Prejeli smo iz Maribora tale dopis, v katerem je umestno opozorjeno, da nove davščine ne bodo mogle znižati najemnin. Kar se pa tiče d.u-gih trditev, jih prinašamo zato, da se čuje tudi druga plat zvona. Ker pa nam razmere v Mariboru niso podrobno znane, se seveda ne moremo spuščati v njih kritiko, čeprav smo mnenje, da tudi Ma. ibor nima lako nizkih stanarin, da ne bi bilo potreba stremeti za njih znižanje.
Toliko se je že pisalo o dragih stanovanjih in o znižanju najt ninin, da je pač težko kaj novega povedati. Kakor znano je mariborski občinski svet izglasoval za tekoče leto nov davek in sicer naj bi se obdačil dvakrat znesek, ki presega enajst-kratnik predvojne najemnine, češ, čim večji bodo davki tem nižje bodo najemnine in tako bo poma-guno revežem.
Kes, dohodki bodo nižji, ker bodo hiše še mauj nesle vsled večjih občinskih dajatev, toda najemnikom s tem ne bo nič pomaganol Občina ima sicer pravico naložiti nove davke, drugo vprašanje je, če jih višja obla3t potrdi, posebno, če zanje ne obstoja nooenn postavna podlaga. Priporočalo se je toliko od mimslrstva kakor od banske up ave, da naj se povsod varčuje in reducira do skrajnih mej in nuj se odloži vse, kar ui absolutno potrebno — na boljšo čase i Z znižanjem občinskih dajatev bi se dos.glo tudi znižanje najemnin; in res, nekatere občine so bile tako uvidevne, da so sledile višji mu pozivu. Naša občina ne le, da ni upoštevala višjih priporočil, ampak hoče v bodo-ielh letu napraviti velike investicije; kakor se po-rt>4A, : ima uied drugim v proračunu tudi elek-t.arno na mariborskem otoku in tu bi stala baje samo malenkost nad 750.000 Din.
Pa preidimo k novemu davku in znižanju najemnin! j'oročilo pravi, da bodo hišni lastniki pač ruje znižali najemnine kakor plačevali nove davke, a najbrže bo ravno obratno v praksi 1 Ti bodo najbrže obdržali, če ne zvišali sedanje najemnine in bi plačevali nove davke seveda, če jih bodo višje oblasti (Hitrdile, o čemer pa dvomimo, ke. v tem slučaju bi se naredilo nekaj proti lastnim priporočilom in obstoječim postavam in na to gotovo ne bo pristala višja oblast. Interesantno je to, da bi občina hotelu obdačiti isto postavko kar dvakrat; prvič celo najemnino s 23% več 45% doklad na osnovni davek in drugič pa zopet celi oni znesek, ki presega enajstk.Btnik predvojne najemnine z nič manj kot z 20—35%. Res ženijalnn zamisel! Vzemimo konkretni slučaji Stavba nosi letnih 119.000 Din, vsi državni, občinski davki in dajatve ter avtonomne doklade znašajo 48 800 Din, in recimo, da pri zmernem povišku najemnin, vsled raznih novih investicij v hiši, znaša vsota, ki bi bila podvržena novemu občinskemu davku 30.000 Din, bi novi davek znašal 10.500 Din, tedaj bi bile skupne dajatve 59.300 Din.
Poročilo pravi, da bi nosili novi davki le 100.000 Din, trdimo pa, da bi nosili toliko, da st občina ustvari v pai letih še en otok in tega mogoče res za reveže!
Preidimo k omenjenemu enajstkratniku, s katerim se trdi, da hiša doseže predvojno zlato pariteto najemnine To pa v praksi ne drži in sicer radi tega ne, ke,- ni samo denar izgubil na vrednosti, ampak je skoro vse drugo radi razvrednotenja denarja povišalo svojo ceno dosti več kot enajstkrat u pr. materija!, delavci, davščine In občinske in avtonomne dajatve. (? op. ur.) Če smo prav informirani, se je plačalo pred vojno 28% vseli državnih in občinskih d ijatev. 2e sedaj plačuje večja stavba od 41 15% od btto na.emnnie, od-bivši pa občinske dajatve od btto najemnine plača pa 4-8 —50%. Razbka bi bila za prvi primer 13 do 17% in ta znesek je odstotno treba prišteti enajstkratniku. Neko stanovanje je bilo pred vojno 100 Din, sedaj enajstkrat loliko znaša 1100 Din, od tega zneska se plača 13% (17%) več kot. prej in zna;a 143 Din (241), tedaj bi znašala pariteta 12.13krat (ozir. 12.87)k at predvojne najemnine, ue oziraje se na popravo stavbe, ki je pa vsaj 15—30krat dražja kot je bila prej.
Tedaj se z enajstkratnlkom sicer doseže denarna Zlata p iriteta, ne doseže se pa stvarne zlate paritete najemnine. Če bi oslalo vse blago in dajatve jfdnako enajstkratniku, bi bila siv: r v redu. Da bi taktično bila zlata predvojna pariteta najemnine, bi morale biti sedaj sledeče dajatve:
100 kron predvojne najemnine je plačalo 28% - 28 kron - in je ostalo hiši 72 kron za stanov.nje, 100 kron zvišano 11:1 enajstkratnik je 1100 Din. če bi ostale dajrtve isto percentualne od zlate paritete dena.ja 28%, bi se plačalo 308 Din in bi ostalo hiši 792 Din, plača se pa od večjih tliš 41% (45%) od btto najemnine 451—495 Din — iu hiši ost ne za stanovanje 640 Din oz. 605 Din. R zlika je tedaj med 808-451 Din — 143 Din oz. 808 405 Din — 187 Din in la znesek se plača nad številčno zlato pariteto; hiša ne plača tedaj enajstkrat toliko dajatev, ampak 16.11krat toliko kot prej (šestnajst in enajst desetink), hoče se pa dovoliti inkasirati le enajstkrat toliko kot pred vojno. To se teče: zame je. zlata pariteto stvarno lO.Ilkratnik, zate pa mora biti enajstkratnik in se Irdi: s tem dobiš ti toliko kot si dobil p.ed vojno in hiša ti da isto rento.
O tej priliki bi hoteli omeniti še tole. kako je mogoče Ljubljani izhajati s 17% (za letos je celo znižala ua 14%) občinskih dajatev in po-
glejte njene ulice in pa mariborske, še bolj drastičen primer je pa Zagreb! Srce ti zaigra, ko vidiš tako krasno asfaltirane ulice, tujci iz velemest jih občudujejo. Neki Tržačan je rekel, da je Trst p.ava vas proti Zagrebu! Pa veste, kaj plača st ara velika stavba v Zagrebu vseh dajatev: 30%—35% brutto najemnine, od katerih dobi občina te 14.5%—17.5%, kakor so že v hiši večja ali manjša stanovanja, nekaj več plača občini le hiša, k atera ima vsako stanovanje nad 24.000 Din letnih. Poglejte tedaj Ljubljano, Zagreb in Maribor in videli boste, da se nekaj ne vjema! Tudi mi pravimo, da je zadnji čas, da se gospodarstvo na občini uredi in vsa občinska davčna politika in gospoda.stvo revidira, nedo-statke odpravi in se začne redno gospodariti tako, kot se gospodari z denarjem, ki je last vseh davkoplačevalcev. V tem popolnoma soglašamo z občinskim svetnikom g. Grčarjem. Tedaj: znižanje najemnin se z novim davkom ne doseže, ampak najbrž poslabša; naj bi se najemnine uredile na sličen način, kot jih je država v svojih hišah, če se namerava sploh postavno to zadevo urediti.
Omenimo naj še, kot je bilo iečeno na slič-nem zborovanju v Zagrebu, da ni treba siliti v središče mesta, posebno onim strankam, ki težko plačujejo in imajo malo ali nič opraviti v mestu. Taki bi si eventuelno lahko našli ua periferiji mesta cenejše stanovanje. Na omenjenem zborovanju je bilo rečeno tudi, da hoče danes kaplar vkljub malim dohodkom stanovati tam, kjer je pred vojno stanoval gene al. Nemec pravi za ta slučaj, da se mora nekako urediti po razmerah, vsak tedaj po svoji moči. Stanovalci se jezijo le na hišne lastnike, češ najemnine so previsoke; res je da so nekatere pretirane, povprečno so pa v Mariboru p interne, kjer se plačuje 20%—30% manj kot v Ljubljani in 70%—120% pianj kot v Zagrebu, seveda različno po legi in udobno.-ti stanovanja. Trdi se tudi. da so stare hiše že davno amortizirane. To pa naj predoči sledeči primer: neka hiša je stala pred 30 leti 200.000 Kr, nesla je pn 9720 Kr brutto najemnine, odbij 28% dajatev znesek 2722 Kr in ostane 0998 Kr; kje pa so poprave, razsvetljava in čiščenje stopnic, odvoz smeti in odpadkov? če še tako malo računaš, je to stalo povprečno vsaj 2000 Kr. kateri znesek je od ostanka 0008 Kr odbili, in ostane le 4998 Kr kot čisti donos, hiše, to je 2.5%. če bi bil hišni lastnik, mesto da je zidal, vložil v posojilnico 200 000 Kr po 4%. ko so taktično posojilnico plačevale. bi bil dobil obresti letnih 8O."0 Kr mesto IP9s Kr, tedaj je imel izgube pri renti letnih vsaj 3000 Kr in tako se razvidi, kako se amortizirajo hiše! Kapital =0 je obrestoval mesto vsaj po 4%, le po 2.5%, za amortizacijo pa prav nič ni dal! Kaj pa oni. ki ie kupil hišo v zadnjih letih in je še dosti investiral notri, jeli ta hiša tudi amortizirana? Še slabše je pa tam, kjer je hiša imela ali inn hipoteko prej po 5%, sedaj 8%—10"'». \ tem slučaju je Iršni posestnik s ečen, če more poleg davkov in občinskih dajatev sploh še plačevati obresti, dolga samega pa s hišno rento ne bo plačal nikoli. Knkor razvidno se stanovanjska hiša ne amortizira, le redki so slučaji, da nese to, kar bi denarni zavod plačal za obresti vloge; vsaki minus je izguba na kapitalu pri hiši. A.
\ sakemu sadjarju bi moralo bili znano, da so nekatere ptice pevke — zlasti duplarice, to so tiste, ki gnezdijo v votlih drevesih — duplih — naše najboljše pomočnice, pri zatiranju brezštevilnih zajedavcev sadnega drevja iz rodu žuželk. Izkušnje nam kažejo, da se škodljive žuželke posebno razmnože povsod, kjer se ptice pevke izselijo iz sadovnjakov. Koder pa skrbe, da imajo ptice priliko za svoj naravni razvoj, zlasti priliko za gnezdenje in pa potrebni mir, ondi se tudi oči-vidno zmanjša nadloga in z njo tudi škoda na sadnem drevju.
Zalibog, da koristne ptice bolj in bolj zapuščajo naše sadovnjake in bližino naših domov, ker ne najdejo tu več prvotnih p. irodnih pogojev za življenje. Čimbolj se namreč širi kultura v našo sadovnjake, tembolj se umikajo ptice v grmovje iu v gozdove, odkoder se pa redno ne vračajo v sadovnjake, razen morda na jesen, ko so v gozdu odredile svoj zarod.
Nujno potrebno je torej, da najdemo sredstva, s katerimi bomo privabili čimveč koristnih ptic nazaj v svoje sadovnjake in sploh v bližino svojih domov. To bomo dosegli zanesljivo s temile ukrepi:, da ptice pozimi krmimo, da jim nudimo na pomlad priliko za gnezdenje in da jih po možnosti varujemo njihovih sovražnikov.
1.	Zimsko krmljenje koristnih ptic je važnr zadeva, ker s tem najlažje privabimo te svoje p i-jateljice v obližje svojih selišč. Pri tem moramo paziti posebno na troje. Predvsem jim moramo nuditi tako zimsko hrano, ki jim ugaja, ki jih ohrani zdrave in odporne za zimski mraz. Vse vpoštev prihajajoče ptice so žužkojede. Zato posebno ljubijo vsakov stno mesno hrano in mast 11. pr. loj. Izvrstno jim prijujo tudi razna oljnata semena kakor n. pr. konopljeno, makovo, solnč-nično in laneno seme. Seveda so jim prava slaščica orehi in lešniki. Dalje je treba dajati pticam hrano v takem kraju, kjer je nikdar ne more zamesti sneg in da jo prostor varen pred mačkami. Ko-nečno pokladajmo pticam hrano, ko so res v potrebi, ko je hud mraz in ko zapade sneg.
2.	Zelo velika ovira za širjenje ko.istnih ptic po naših sadovnjakih je pomanjkanje prilik za gnezdenje. Kaj nam pomaga, ako privabimo čez zimo še toliko drobnih pevcev v naše sadovnjake, ko pa spomladi, ko bi jih najbolj potrebovali, od-lete zopet v gozdove, ker v sadovnjakih nimajo prilike, kjer bi delale gnezda in odgajale mladiče. Čimbolj namreč napreduje racijonelno sadja.stvo, tembolj izginjajo z vrtov votla drevesa, ki so edino naravna gnezdišča za duplarice, kakor so n. pr. čopaste, modre, dolgorepe, močvirne in gozdne sinice, pleiavrki, vrtotrlavko, brglczi, male pisane žolno, rdečerepke. črni mušjuki i. dr. Kot naravno
Spori
Borza
Denar
Dne 27. januarja.
Devizni tečaji so ostali danes v glavnem ne-izpremenjeni. Promet je bil manjši kot včeraj, vendar še znaten. Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
Ljubljana. Amsterdam 2260.23—2271.61. Bru-selj 783.52—787.46, Curih 1096.15—1101.65. London 104.25-105.85. Ne\vyork ček 5595.73 5623.99, Pa-i riz 221.14 -222.20, Prana 160.14—167.26. Trst 280.88 do 283.28.
Zagreb. Amsterdam 2262.25 - 2273.61. Berlin 13.41) 13.50 (privatno) Bruselj 783.52—787 40, London 194.25—195.85, Milan 280.88 283.28, Ne\vyork kabel 5617.73 5645.99. ček 5535.73—5623.99, Pariz 221.14—222.26, Praga 166.27- 167.13, Curih 1096.15 do 1101.15. — Skupni promet brez. konpenzacij i 4.5 milj. Din.
Curih. Belgrad 9.05. Pariz 20.18. London 17.72, ! Ne\vyork 512.50, Bruselj 71.48. Milan 25.65, Madrid 42.70, Amsterdam 206.20. Berlin 120 30, Stockholm ; 99, Oslo 96.50, Kopenhagen 97.50, Sofija 3.71, Praga 15.17. Varšava 57.38, Atene 6.60, Carigrad 2.45. Bukarešta 3.05. Helsingfors 7.75.
Dunaj. Dinar notiru (valuta) 12.60.
Vrednostni papirji
Danes belgrajska borza zaradi praznika sv. Save ni poslovala. Na zagrebški borzi je bila tendenca čvrstejša, vendar se tečaji niso dosti i/pre-menili. V vojni škodi je bilo prometa 200 kom., prometa pa ni bilo v ostalih drž. papirjih z Izjemo 7% Klorovega posojila, katerega je bilo zaključeno 4000 dol.
Ljubljana. 8% Bler. posojilo 53 1)1., 7% Bler. pos. 47 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 58—56, agrarji 2o—32, vojna škoda ar. 218 220, kasa 218 do 220 (220, 225), 2. 216-220, 8% Bler. posojilo ar. in kasa 50—52, 7% Bler. pos. ar. 45—45/25, kasa 45-45.25 (45, 47), 7% pos. Drž. hip. banke ar. in kasa 45.50—46.50, 6% begi. obv. 35 36.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 93.20, Wiencr Bank-; verein 11.55, Escompteges. 113. Aussiger CHemi-' sebe 123, Mundus 96, Alpine 11.55. Trbovelj. 81.50.
MEDNARODNE SMUSKE TEKME ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V LETU 1932.
Dne 6. in 7. februarja se vrši mednarodno tekmovanje v smučanju za prvenstvo Jugoslavije za leto 1932 v Mariboru. Tekmuje se v kombiniranem tekmovanju in sicer v teku na 18 km v okolici Maribora in v skokih raz skakalnico v Mariboru. Tekmovanje je odprto za vse tekmovalce, Verificirane pri JZSS in za tekmovalce državnih sinuških zvez, včlanjenih v mednarodni federaciji. Bok prijave je do 5. febr. 1932.
Dne 5. februarja: Prihod tekmovalcev, nastanitev, ob 15 zdravniška preiskava v hotelu Črni orel, ob 20 žrebnnje v hotelu Črni orel. po žrebanju objava proge, razdelitev številk.
Dne 0. februarja: ob pol 9 start k tekmi nn 18 km. cilj ob 10.
Dne 7. februarja: ob 14 skoki raz skakalnico.
V	Grajski kleti ob 20 objava rezultatov in razdelitev nagrad. Naslov Prvaka Jug< slavijo za leto 1932 si pridobi oni, ki doseže prvenstvo v kombiniranem tekmovanju. Tekmovalci JZSS morejo startati tudi samo v teku na 18 km ali samo v skokih. V teh tekmovanjih se bodo ocenili tekmovalci JZSS posebej ter tudi posebej nagradili. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JZSS odn. FIS. Pisarna vodstva tekem bo poslovala v Mariboru v hotelu Črni orel od 5. februarja dalje. Stanovanjski odsek vodi g. Ivan Roglič, Maribor, Sporl-Roglič, kamor je nasloviti naročila prenočišč. Klubi naj zahtevajo za svoje tekmovalce pravočasno prenočišča. Dovoljena bo polovična vožnja. Jugoslovanska zimskosportna zveza: Dr. Ivo Pire, predsednik — Jcso Goreč, gen. tajnik.
PRVENSTVA PODZVEZ
V	soboto iu nedeljo priredi Gorenjska zimsko športna podzveza svoje prvo prvenstvo. Po Gorenjskem se vneto pripravljajo za borbo. Prvič bodo gorenjski smučarski klubi tekmovali sami za sebe. Že v soboto se bodo zbrali v lepi Kranjski gori tekmovalci. da v teku na 17 km pomerijo svoje moči. V nedeljo ob pol 12 se bodo pa vršili skoki na naši najstarejši smučarski skakalnici. Skratka za gorenjske smučarje-tokmovalce bo sobota in nedelja dan, ko bodo pokazali, kako so pripravljeni za državno prvenstvo, ki se bo vršilo v soboto 6. in nedeljo 7. februarja v Mariboru.
Toda tudi ljubljanska zimsko športna podzveza je določila nedeljo za svoje prvenstvene tekme. Samo s to razliko, da bodo pohiteli ljubljanski klubi v Mojstrano. Tek se bo vršil v nedeljo, skoki pa v torek na Svečnico. Dve naši najmočnejši podzvezi priredita torej komaj 8 dni pred državnim prvenstvom svoje glavne tekme.
nadomestilo za bika dupla so že davno z volil i,,
ŽVH'^rvr-,;: ; ?
BerSi, ti ' 1® vpeljal 8lovp,>i ornitolog baron oeriepsch ze pred več nego 40 leti
radi carine), po kakovosti pa prav tak kakor t, i * Valilnice so okoli 30 cm dolgi i„ okoli 15™ debel, kos, zd avega, navadno borovega debla
I u b j e n e ° hi *č i ° t ^ da ^ 'rpefen Tn £ JvhL V{?r na zraku Posušen. Duplina ie zvrtana s posebnimi stroji v taki obliki, kakor >
P^pa^^ill^.tShi^^tK-
ISi^t: *> * pripremiti iti čvrsto
Valilnice za sinice in druge manjše duplarice obesimo v sadovnjak na močna, starejša b-e o«, ^Jebl°) ?-4 metre od tal. Na ugodne ao Z t Ua 1 J.uBovzhodna lega. če ni preveč senčn vsaka va iln.ca mora biti pritrjena z dvema moč nima vijakoma tako trdno, da se tudi v mHlinS barju ne more premikati. Nič ne škoduje? ako nIk.koTTT nagnje"a "ap.rei v smeri izletnice,
dež va iio Vn? riJ' ker b' 8ieer lahk0 »tekni *> °o"n C Va '';"C r'Tb<'silllf> tako, da so po ;t™i - r0y odc,aliene druga od druge. Ko jih razobešamo, denemo v vsako dobro žlico žaUn a ki mu primešamo nekoliko p sti.	g J '
V vsakem večjem sadovnjaka bi moralo hiti nekaj vabliue Vsaka kmetijska in vsaka osnona šola bi morala imeti valilnico vsaj v zbirki učil ce ima pa šola tudi vrt in sadovniak, naj bi ra£ obesila nekaj valilnic tudi po drevju
valilntce je treba razobesiti čimprej pozimi sicer pa najkasneje do konca febma.K oko h^ četno da bodo še tisto pomlad zaseden;.
„il-JJTls'')e Ptice Pevk* imajo mnogo sovražnikov. Najhujši so pa mačka in pa vrabci. Mačka,
siL n«. P°KnV0VJU in P° KOzdu, je ropariea in bol škodljiva ko koristna. Kjer se e naselil domač vrabec, se navadno tako razmnoži, da prežene Ae d-uge ptice. Kar je plevel med vrtnimi cvetlicami o je vrabec med koristnimi pticami. Zato ga je' treba na vse krlpIje zatirati. Zlasti na pomlad ko gnezdi, mu je priti najlažje dn živega.
* Kdor se zanima zn valilnice, dobi vsa no-asnlta pr, uredništvu »Sadjarja in vrtnarja* T Ljubljani, I.ansrusova 21.
... N(Lka.Lbi ome"ni: Mislimo namreč, da bi bilo veliko boljše, ako bi se obedve podzvezi sporazumeli in svoje prvenstvo priredili skupno. Gotovo m na ta način prišla manifestacija smučarstva veliko bol, do izraza. V Kranjski gori bi se gotovo zbralo vec k. or 100 tekmovalcev. Taka armada smučarjev, ki bi nastopila skupno, bi pač bila lena manifestacija. Tudi rezultati bi bili vse drugačni Najboljši smučarji v državi so zaenkrat člani ljubljanske podzveze. Zato je gotovo, dn bodo smurarji-Izletniki poselili prireditev lastne podzveze Tako bi pa vsi pohiteli tja, kjer bi bih, skupna prireditev 6a prihodnje lelo naj upravi obeh podzvez to uva-žujetu.
•
T • K.Pr"',ji"Viki- ki ie v "°deljo odšel poražen ir Ljubljane, zeli nujno revanž. Povabil je moštvo našega prvaka Ilirijo že za prihodnjo nedelje v Z.v grob Za! Ilirija ne more ugoditi želji. Varčič je dobil pri nedeljski tekmi udarec po gležnju ,11 dali časa ne bo mogel Igrati. Ravno tnko so tudi ostali igralci več ali manj poškodovani, kar jo posledica ostre igre Gradjanskega. Z rezervami v moštvu pa Ilirija no,-e in tudi ne sme v Zagreb, kajti uspeh dosežen v nedeljo, se ne sme lahkomiselno zapravili]
Ljubljančan gledališče
DRAMA
Zafetek oh 20
Četrtek. 28. januarja: Zaprto.
Petek, 20. januarja: VZROK. Red C.
*
V petek dne 29. ni je dr repriza ,,,.„„„, >»Vzrok< za red C.
OPERA
Znfetek oh 2(1
Četrtek, 28. januarja: TRIJE MUŠKETIRJI. Opereta. Premijera. Izven. Petek, 29. januarja: KOSTANA. Gostuje g. Josin
Križaj. - Za red B. Sobota, 30. januarja: CARMEN. Debut gdč. Anite Mezetove. Red D.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Četrtek, 28. januarja: Ob 20: ŠKORPIJON. Ab \ Petek, 29. januarja: Zaprto.
Emlio
fcifn? 11*2
Budimpešta. Tendenca: za koruzo: stalna; za ostalo: učvrščona. Promet: omejen. Pšenica: marec | 12.48- 12.65, zaklj. 12.62—12.64; maj 13.22—13.40, zaklj. 13.38 13,40. Rž: marec 14.50 14.65, zaklj. 14.65—14.66; maj 15.15—15.16, zaklj. 15.25—15.26. Koruza: maj 14.75 14.83, zaklj. 14.83—14.85.
Chičago (začetni tečaji). Pšenica: marec 55, maj 57.125, julij 56.875, september 58.375. Koruza: marec 37.50. maj 39.875, julij 41.625. Oves: maj 25,50. .julij 25.75. Rž: marec 43.50, maj 45.59. julij 45.875.
Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 01.25, julij 02.50, oktolier 64.
Živina
Mariborski sejem. Prignanih je bilo 7 konjev, 0 bikov, 107 volov, 266 krav in 6 telet, skupaj I 395 komadov. Cene so bile sledeče (vse za kilogram žive teže): debeli voli od 4—5 Din, poldcbell voli od 2.50—3.75 Din, plemenski voli 4—4.50 Din, biki za klanje 3—3.75 Din. klavne kravo debele 3 -4r Din, plemenske krave 2.50—2.75, krave za klobasarje 1.25—1.50 Din, molzne krave 2.25—3.25 Din, breje krave 2.25—3/25 Din. mlada živina od I 2.50—4.25 Din, teleta od 4.50 6.50 Din. — Mesne j cene (za kilogram): volovsko meso 1. vrste 10—12 ! Oin. 11. vrste 0—8 Din, meso od bikov, krav in 1 telic 4—0 Din. telečje meso I. vrste 12-14 Din, j II. vrste 8—10 Din. svinjsko meso sveže 8—14 Din.
fm^rntni Hnrifn-fJnbKnnni
četrtek, 28. januarja: 12.15 Plošče 12.45 Dnev-ne vesti 18.00 čas. plošče, borza 17.30 Samospev, gdčne Carmen Antič 18.00 Tajnik Kafol: Sadjarstvo 18.30 Drago Ulaga: Giirtnastične vaje 10.00 Italijanščina 19.30 Srbohrvaščina 20.00 Poro Horn' Pedagogika 20.30 Prenos iz Belgrada: Grie^ov kvartet 21.15 Cerkveni koncert dijaškega zbora škofijske gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano. Dirigira prof. Matija Tome. 22.1)0 Samospevi gdčne t)ragiw Sok (koloraturne arije) 22.30 čas, poročila.
Petek. 29. januarja: 11.30 Šolska ura: Ob obletnici potresa v naših krajih; šolski upravitelj « Pero I lom. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti fs Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Gospodinjska ura: vodi Krekova gospodinjska šola
19	Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Dr. Valt. i Bolnnec: Narodi zemlje. 20 Sokolsko p/.davanie. 20.30 Prenos iz Varšave. 22.30 Čas, poročim
!>r« l?l !Jr«t>rofMI r
Petek. 29. januarja: Belgrad: 11.05 Radio orkester. 20.30 Varšava. Zagreb: 12.30 Plošče. 17.30 Radio orkester. 20.1 Prenos iz Varšave. — Budapest: 17 Pesmi. !8.'_>5 Ciganska glnsba. 19.50 Večerni koncert. 22 Kontert opern. orkestra; ciganska glasba. Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.40 Poljudne pesmi. 21.10 Francoska glasba. 22.25 Plesna glasba. Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 21 Ope peretni prenos. - Berlin: 20 Boris Godumuv, opora v 4 dejanjih. 23.15 Pestra glasba. Praga: 19.20 Večerni koncert. 20.05 Insrumentalni koncrl. 20.',' Večer sodobne glasbe. — Totilotise: 19.ta Koncert vojaške godbe. 20.30 Operne pesmi. 21 Pester pro gram. 23.45 Argentinski orkester. — Latigenhertr: 13.05 Opoldanski koncert. 20 Pester Večer. 22.45 Plesna glasba. — Stuttgart: 12.35 Zabavna glasba.
20	Češka glasba. 22 Zabavna glasba
AVali oalasi
V^aka beseda 50par ali proitor drobne vrilice T50Din. Najmanj 2tiesek5Din Oglaiinad 9vriticseračunajo višje Zaoqle*e >troqo t l^ov^kega in reklamnega značaja vsaka vrvica 2Dir?
Naimanjii zne*«k10Din.Pmtojbinaza šifro 2Din.V>akogla> Ireba plačati pri naročilu.Na pi»mena vprašanja odgovarjamo le,čejepriložena znamka.Ček.račun IjubljanalO.^.' '
Beseda samo 50 par Dekle
želi službo v Mariboru k boljši družini. Zna kuhati in šivati. Ponudbe pod »Poštena« upravi »Slovenca« Maribor.
Učenka
gre k šivilji tudi za hišna dela v Ljubljano ali nje okolico. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor.
V stalno službo
želi stopiti pridno in mirno dekle, 32 let staro, k boljši krščanski družini dveh oseb za vsa hišna dela, v Ljubljani. Cenjene ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod enačko »Mirna« št. 1037.
Natakarica
poštena, pridna išče službo v boljšo gostilno ali kavarno, najraje v Ljubljani. Ponudbe pod »Boljša gostilna« št. 1060.
ilužbodobe
Beseda samo 50 par
Čevljar, pomočnika
za fina šivana in zbita dela, treznega, stan in
ALI STE PREPRIČANI
da ste vse storiti ali pa da delate, kar Vaša trgovina ah obrt nujno potrebujeta ?
BREZ REKLAME ?
KOMA] I
V sedan/ih težkih časih s pomočjo naših malih oglasov uspešno in z malimi stroški povečate oroda/o/
Pošljite nam torej Vaše male oglase l
DDSS33
Seseda samo 50 par Gostilno in mesarijo
tudi restavracijo ali samo gostilno vzamem v najem na prometnem kraju. Ponudbe poštno ležeče Cerknica pri Rakeku pod »Februar ali takoj 250«.
Zaslužek
Beseda samo 50 par Potnik
ki že potuje za druge predmete, se sprejme samo proti proviziji. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »N. S.« št. 1038.
Zastopnike
glavne in krajevne —
l	u-s-	za Celje, Maribor, Ptuj,
hrana v h.š. spre.me ta- Prekmurje za posmrtnin_
- JeghCs'tJnaode	sko podporo pod ugod-
V boljši gostilni
na deželi (Gorenjsko) se tprejme takoj poštena in marljiva natakarica. Po-audbe na upravo »Slovenca« pod -Marljiva« št. 1035.
Jnserati
v -Slovencu*
trna jo naiuečii uspeh
nimi pogon sprejmemo. Ponudbe takoj na Ga-| lanta, Ljubljane, poštni predal 352.
Beseda samo 50 par Nemščino
se nauče najhitreje odrasli in otroci po moji metodi. Ljutova, Kolodvorska 34/1.
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36,
Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas.
Krojači, šivilje,
nešivilje! Vsled splošne krize priredi Strokovno krojno učilišče, Ljubljana, Mestni trg 5/II, 8. februarja brezplačni večerni in dnevni tečaj moškega in damskega krojenja. Priglasite se pravočasno — ker število je omejeno.
Šoferska šola
oblastv. koncesijonirana,

Beseda samo 50 par Kot družabnik
primissima že obstoječega podjetja pristopim z več jim zneskom, ako renta-biliteta jamčena. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Družabnik«.
Stanovanja
Beseda samo 50 par Stanovanje
______________________ dvosobno, s pritiklinami,
I. Gaberščik, bivši komi- j novo urejeno, se odda s sar za šoferske izpite, M- februarjem mirni stran-Ljnbljana, Dunajska c. 31. ki. Večna pot 11, pod
Prihodnji redni tečaj se prične 1. februarja.
Berite
Slovenca-
in oglašujte v njem!
Večja zaloga vino
r
•Mil ••»tli II M •III •II •I
iz slovitih Cabunskih vinogradov in sicer: Rizling, belo namizno, kadarka in porlu-gizec trgatve 1. 1930 in 1931 se proda po vrlo ugodnih pogojih. — Pojasnila daje:
Srsd.šnj Ssvez Mi Seliaiii Um
ZAGREB — Strossmayerov trg štev. 12.
Rožnikom.
Solnčno sobo
z dvema posteljama takoj oddam. Glinška ulica 11
Hišo
dvodružinsko, v bližini sv. Jožefa, kupim Ponudbe na upravo Slovenca pod »Dvodružinska št. 893«.
Hišo ali parcelo
kupim na prometnem prostoru v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Hiša - parcela«.
EEHEHi
Beseda samo 50 par Nevestel
Posodo, navadno in najfinejšo, vse kuhinjske potrebščine, stroičke, jedilno orodje itd., posteljne vložke, žimo, morsko travo, štedilnike, krasne kletke in vso železnino kupite pri Fr. Stupica, trg. z železnino Ljubljana, Gosposvetska c. 1.
lenim - neveste!
Najcenejše in najboljše: modroce, otomane, mreže, divane, feder-modroce, fotelje in garniture Vam nudi
r. sajovic, Stari trg štev. 0
Vsa tapetniška dela po nizki ceni.
Lokal
ca. 4.50 X 11 in delavnica 4 X 8.50 m, na prometnem kraju, v centru mesta, ob tramvajski progi, se odda s 1. avgustom skupno ali posamezno v najem. Ponudbe pod »Resni reflektant« št. 1058 upravo
Ccvlfl
na obroke
»TEMPO«, Salendrova 6
(pri kraju Gosposke levo)
Iščemo
zračno, popolnoma suho skladišče v izmeri najmanj 400 m2, najraje v bližini kolodvora. Ponudbe z navedbo najemnine na upravo »Slovenca« pod »400 mJ« štev. 1039.
Kupimo
Beseda samo 50 par
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«. Liubliana — Šelenburgova ulica 6. IL nadstr.
Lanene tropine
prvovrstne kakovosti, 37-»Slovenca«. 38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca januarja t. j. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana.
za usnic, C cilje,
JlicltO,
trihotažo
in podobno
bi prevzel zastopstvo in komisijsko prodajo od
tovarne aii onrlnlha
v tej stroki že vpeljani trgovec. — Cenjene J opise pod <Jugoprodukt< K-1872> na Interrcktam d. d., Zagreb. Masarykova 28-
V Vižmarjih
poleg kolodvora se odda stanovanje: soba, kuhinja in pritikline, za 190 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« št. 1052.
Soba in kuhinja
se odda s 1. marcem Kri-
Vsakovrstno
iSat«! Hnonip
po oa'višitb cenab ČERNE. luvelir Liubliana Wolfova ulica GL 3.
Posestva
Beseda samo 50 par Hišo
(4—7 sob) z vrtom m travnikom, v Kamniških alpah ali v mestu, na progi Jesenice—Kranjska goia, kupim. Ponudbe z
ževniška 4. — Vprašati: | načrtom in ceno na Zlato II. nadstropje, od 12—4. Herlinger, Osjek I.
Kupim vilo na Bledu
Man.išo vilo ob jezeru ali v blejski okolici kupim in plačam v gotovini. Na višja cena Din 100.000. Ponudbo pod šifro: >P. E. 1209< na Rudolf Mosse. Praga I., Ovocny trh 19
Suhe hruške tepke
za ielo in žganjekuho — prodaja najceneje Peter Šetina, Sevnica o/S.
Namočena polenovka
priznano najboljša, pravi kraški teran in karlovač-ki bermet, črno, sladke vino — se dobi pri I, Buz-zolini, Lingarjeva ulica.
Stroj za mešanje testa
(Knettmaschine), skoraj nov, poceni proda tvrdka *Orient«, Ljubljana, Dunajska cesta 14.
Purane in kokoši
zaklane, pitane in očiščene, zavoj 5 kg 75 Din franko vsak naročnik pošilja po pošti G. DRECHSLER — TUZLA.
Zvečer dobra kopeli za noge s solio sv. Roka.
Vaša noga bo kakor prerojena in zopet popolnoma v redu. — Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji, glavna zaloga za Slove nijo: Drogerija Gregorič. Ljubljana, ali pri glavnem zastopniku drogerija »Nada« V.Gabrif, Subotica. telefon 6-37.
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhljai, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljai in srbež izgineta če uporabliate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, l. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič Zagreb. Jelačičev trg 20.
Fotoamaterii!
Vse fotopotrebščine dobite v
Jugoslovanski knjigarni
V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Štajerska
jabolka
se dobe pri
GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI

Beseda samo 50 par
Koruzo zo Krmo
oddaja naiceneic
rel«tr«o»ina iila io moke
A. VOLK. LJUBLJANA
Bril leva cesta iA
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor.
kitajte in širile »Slovenca«!
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba. m »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormacije — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Tektonska štev. 3030.
t Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni sin, brat, svak in stric
Mirko Tejkal
dne 26. januarja po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek 28. januarja 1932 ob 3 popoldne z Vidovdanske ceste št. 9 (Zavetišče sv. Jožefa) na pokopališče k Sv. Križu.
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, 27. januarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.

c ^ c ^ _ . •S-J^O« ° 5 m - ^, -5
nO	N
nO iS? n g
^ m .c ,. i.N j1-
č	Ig
=• ? I -
t^ri
*J = . 5 a; » m 2 ae i o
z. o > r**
šlSt-S
_ O ©A 1
■ sofe .o
> W	c
O	s	•= _•
«	I a	D u
c	a	n
I'	- =	s N "
■Q
Dr. Joža Lovrenčič:
88
čS«
I
Z. ^f f, >
»
c » 41 a N
« f » > S i c ?> .C > r a — = ~
5 c^EŠ
K — I
a
w — ~ — a
ff -J N " ^ *Q Si , .
Ig 5 O tu > 3?= S53 JNSŽ I
Anali izumrlega naroda
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
>Barantaj, če nimaš! 0, da bi le prišla otovorjena konja za nama! Pomisli, kaka izguba, ko tako nič nimavak
>Kaj nimava! Kdo pa ima toliko ko midva? Komu v Akvileji je še znana novica o porazu, ki je moral biti grozen? Če barantaš, barantaj z vsem, sem rekel. Prodajala jo bova, to novico bova prodajala, brat, drago prodajala! Najprej zaupno takim, ki lahko drago plačajo, potem pa kakor se nama bo zdelo. Razumeš, brat? Če ne bo dosti v Akvileji, bova krošnjarila z njo kar do Rome in, mehercle, več nama bo vrgla kakor one drobnarije, ki jih nosita konja!«
Aeneus je zijal nad bratovo iznajdljivostjo.
>Mehercle, Lucius,« je dejal, »Merkurija samega še premerkuriš, tako zvit in navit si!«
>Tako, kot se spodobi in je potrebno človeku, ki trguje!« je menil brat in gnala sta konja čez ravan in več nista mislila na onadva otovorjena, ki sta se bila medtem obrnila in počasi in neustrašeno prikopitala v tabor med Istre in Karno in jim povzročila velikansko veselje in dobro voljo, kolikor je niso bili že zajeli iz mehov in amfor. Obkolili so konja, jima sneli tovore in so se norčevali in zbijali šalo, kako jim Rimljani pošiljajo novih dobrot, gotovo prepričani, da so premalo pustili...
Brata Gavillija sta v divjem diru, ko da gori za njima, pripeketala s svojima konjema v Akvilejo in napravila res kupčijo. Z njo nista napolnila samo svo-
jih mošnjičkov, napolnila sta tudi naselbino z grozo in strahom. Da, še več! Čez nekaj dni je bila novica že v Romi, kjer niso poročali in govorili samo o zavzetem taborišču, temveč tudi, da je vse izgubljeno in vsa rimska vojska uničena ...
Na Silikanskem gradišču se je oglasil Epulov sel. Nepričakovano je prišel in vzbudil radost in veselje, ki se je razširilo iz gradišča preko vse zemlje Karnov ob Mrzli vodi in bobnečem Sonciju. kakor bi posijalo solnce izza temnih oblakov in pregnalo mrki somrak, poln skrbi in strahu ... Kraljica Ena je žrtvovala pred hišnim kipom boga Belena in pripovedovala Dardanu, ki se ji je smehljal, kakor bi jo razumel, da se otec kmalu vrne. In še je poslala potem brzo Osa na ostrvo, da ne bi prikrajšala žrecu Sekti veselja ...
Ko se ji je zdelo, da bi utegnil biti Oso že na ostrvu, je stopila s Katmelom do obzidja in videla je, kako se je vil iznad svetišča zahvalni dim in se izgubljal visoko pod nebom.
Pod večer sta slonela kraljica in Katmel spet ob obzidju. Tako kakor pred letom je gledala Ena v ravan, samo onega veselega pričakovanja ni bilo v njenem srcu, ki jo je bolelo, kakor bi se bil zabodel vanj trn. črn trn. Čakala je Epula in ugibala, sta ga li zapustila dvom in nezaupanje, s katerima jo je tako ranil ...
Solnce je zašlo — nista ga pričakala.
Zagorele so zvezde — Epula šo ni bilo.
Ni pozabil, noče mi vrniti vesolja in sreče!
Ne obsojaj, kraljica, boj no pozna uro!- jo je tolažil Katmel in mislil, kako bi bil srečen, če hi njega tako pričakovala.
»V Tergestc jo šol, verjemi!. ..
»Počakaj jutra in dne. kraljica, videla boš, pride!«
Nad Karusadijem se je utrnila zvezda.
»Ali si videl?«
»Videl, kraljica.«
»Tako je z mojo ljubeznijo in srečo ...«
■Tako bo s tvojo ljubeznijo in srečo, hihihihil...«
Kraljica se je zdrznila in se ozrla. Tudi Katmel se je ozrl. Videla sta. kako je šla mimo volhva Kara, ki je bila v svoji temni obleki kakor grozeča zla usoda ..,
VI.
Tiste dni, ko je prišla v Romo vest o porazu Manli-jevih legij, je bilo mesto že razburjeno in pripravljeno na zlo in nesrečo. Večni ogenj v Vestinem svetišču, 'ti so ga čuvale belo oblečene deviške vestalkt, je bil ugasnil, in ona, ki je s svojo nečuječnostjo povzročila to najhujše vseh zlih znamenj, je morala dati svoje mlado življenje, da bi se odvrnila nesreča in bi so pomirili bogovi. Pa jedva je bilo zadoščeno za to, so prišla poročila o drugih nečuvenih znamenjih in slo-herno so avguri proglašali in tolmačili kot hujše. V Krustumiju v Sabinščini je čuden ptič orlove velikosti, sangualis, kljuval in drobil neki sveti kamon, v Kam-paniji je začel vol govoriti in v Sirakuzah je bik, ki je zdivjal od čede, naskočil bronasto kravo.
Žrtvovali so bogovom po vseh tempi jih, opravljali so spravne pohode in prošnje, a ko so zvedeli, kaj se je na severu zgodilo, je narod v meshi brez avgurov tolmačil zla znamenja.
»Ogenj je ugasnil v Vestinem svetišču, kaj naj bi hotelo drugega značiti, ko da je ugasnila rimska moč in sila?«
»Tako je, tako je!«
»Dobro si jo pogodil, boljši tolmač kot avgur si!c
Za .lufioelovansko tiskarno « Llubljani: Karel Ce«.
Izdaiatelj Ivan Itnkovet
Urednik: Franc Kreinža*.