PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	1/1 i.
Abb postale i emppo - i,ena 4U lir
Leto XXI. St. 123 (6101)
TRST, sreda 26. maja 1965
DANES SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Dalj ši razgovor Fanfanija z U Tantom o Vietnamu in San Domingu
Pretresla sta «možne akcije, da bi vzpostavili mir in svobodo tako v Dominikanski republiki, kot v Vietnamu» - Bucciarelli Ducci danes pri de Gaullu - Poslanci zaključili razpravo o kinematografiji
RIM, 25. — Zunanji minister Panfani je danes govoril na se-ji komisije za razorožitev v New Yorku, v kateri so zastopane vse članice OZN; obrazložil je stališče italijanske vlade glede razorožitve in poudaril med drugim, da je Italija naklonjena vsakršni pobudi, ki nas more približati temu smotru; v ta namen je že v marcu predlagala, naj odbor 18 obnovi svoje delo, kajti le ta odbor more opraviti vse tisto pripravljalno delo, ki je nujno potrebno, da bi tudi predlagana svetovna kon
ferenca o razorožitvi mogla računati na uspeh.
Po govoru v komisiji OZN za razorožitev je Fanfani povabil na kosilo številne osebnosti te mednarodne organizacije, ki so ga priredili na prekomorniku ((Michelangelo«, nato pa se je vrnil v palačo OZN, kjer ga je sprejel generalni tajnik OZN u Tant in se zadržal z njim v razgovoru več kot eno uro. Po razgovoru je Fanfani izjavil dopisniku ANSA: «Govorila sva o raznih aktualnih vprašanjih, predvsem o dveh aktualnejših argumentih, namreč o konfliktu v Vietnamu in o krizi v S. Domin-gu. Stališče Italije o teh dveh
vprašanjih je dobro znano, ker sva ga s predsednikom vlade obrazložila večkrat v tem zadnjem času v parlamentu. Sestanek z generalnim tajnikom je bil vzajemnega informacijskega značaja in je omogočil vzajemne nasvete glede prihodnjih možnih akcij, da bi vzpostavili mir in svobodo tako v dominikanski republiki, kot v Vietnamu.« Fanfani je zaključil s pripombo, da okoliščina, da so se italijanski državniki zadržali v zadnjem mesecu dvakrat v OZN, dokazuje zanimanje italijanske vlade za dejavnost in smotre te ustanove, predvsem pa za vprašanja razorožitve.
Zunanji minister Fanfani se vrača danes zvečer z letalom v Rim.
Jutri ob 10 bo seja ministrskega sveta.
lIlllIlllliiilliiMllltmiiiitiiiiiiiiiiilmiiiiiiiiiiMiiMiiimimmilitlillilllimillMllitiifliMiiiiilliniimimitiiiiiii
Premirje v Boliviji med rudarji in vojsko
V spopadih v preteklih dneh je bilo ubitih 50 oseb, mnogo pa ranjenih
LA PAZ, 25. — Včeraj so močne oborožene enote bolivijske vojske začele ofenzivo proti radarjem na področju Oraro, ki so ga potem zasedle. Poleg tega so enote vojske nadaljevale ofenzivo proti rudarjem v petnajstih drugih krajih.
Sinoči se je poveljstvo oboro-
ženih sil sporazumelo z voditelji sindikatov o ustavitvi sovražnosti. Danes'je v prestolnici vse mirno, čeprav zelo napeto. Na področju rudnikov kositra pa je še vedno nevarnost novih spopadov.
Računa se, da je zgubilo življenje okoli 50 oseb in mnogo jih je bilo ranjenih v spopadih med vojsko in milico rudarjev. Včeraj je milica rudarjev in delavcev napadla oddelek redne vojske v predmestju La Paz. Ubitih je bilo 14 vojakov, 40 pa ranjenih. Oddelki vojske stra-
«še nikoli nisem videl tako zaskrbljenega in ganjenega človeka. Kosigin je mnenja, da so ZDA napovedale vojno Sovjetski zvezi, ki se je obvezala ščititi Severni Vietnam in sedaj nima druge izbire nego boriti se z vsemi svojimi sredstvi*. Tako je izjavil ameriški industrijec Eaton, ki je bil prijatelj Hruščova, po svojem četrtkovem razgovoru s Ko-slginom. Dejal je, da je podobnega mnenja tudi Mikojan. Enote južnovietnamske osvobodilne vojske so včeraj razstrelile še tri železniške mostove in napadle odred sajgonske vojske. Ameriška letala pa so izvedla včeraj štiri napade na Severni Vietnam z manjšimi skupinami letal. V Saj-gonu pravijo, da preživlja južno-vietnamska vlada nove politične težave, ker ni hotel predsednik republike odobriti spremembe v vladi.
Medtem ko v San Domingu vlada že več kot 24 ur popoln mir in se pogajanja za sestavo koalicijske vlade nadaljujejo, so v Boliviji vojaške enote že predvčerajšnjim začele ofenzivo proti rudarjem, včeraj pa je bilo v glavnem mestu vse mirno, vendar pa zelo napeto in le na področju rudnikov kositra vlada še vedno npvarnost novih spopadov. Med ofenzivo je zgubilo življenje okrog 50 oseb, ubitih vojakov je bilo 14, ranjenih pa 10, zlasti med spopadi med vojsko in milico rudarjev.
O Vietnamu in San Domingu je imel razgovore včeraj tudi italijanski zunanji minister Fanfani s tajnikom OZN U Tantom v New Yorku.
Portugalska policija je včeraj aretirala tri pisatelje, ker so dodelili prvo nagrado zaprtemu angolskemu pisatelju Huadlnu Viei-ri, v kamnolomih marmorja pa so aretirali mnogo delavcev, ki že od 20. maja stavkajo.
Gomulka je včeraj v nekem govoru izjavil, da sta mu Wilson In Nlvon dala pred časom razumeti, da priznavata sedanje poljske meje, toda pozneje sta se premislila. Glede Johnsonove izjave, da je treba likvidirati Vzhodno Nemčijo, je Gomulka dejal, da bi to pomenilo postaviti na poljsko mejo militariste in odpreti pot njihovim načrtom.
Wilson pa je po sestanku sveta ministrov EFTA dejal, da na bližnji pristop Velike Britanije v evropsko skupnost nihče ne misli, ker mora Anglija prej doseči pravične pogoje, zlasti pa svobodo trgovine s Commonwealthom.
žljo vodne rezervoarje in električne centralne v bližini prestolnice.
Včerajšnji sporazum o ustavitvi sovražnosti določa: Takojšnje prenehanje sovražnosti povsod, kjer so bili spopadi v preteklih dneh. Povratek čet v vojašnice, delavske milice pa na svoje domove in prepoved organiziranja demonstracij ter sestanek med predstavniki vlade in sindikatov, da se najde dokončna rešitev spora. Danes so sklenili nov sporazum, ki določa, da bodo vojaki, ki niso še prispeli na radarsko področje, ustavili napredovanje, medtem lfo se bodo tisti, ki so že zasedli nekatera rudarska središča, umaknili.
2e včeraj so vladne čete po hudih spopadih zasedle rudarski središči Milluni in Viloco. Zvedelo se je, da so rudarji ujeli okoli 70 vojakov, ki so jih poslali južno od prestolnice, kjer je bil izvršen atentat na neki most. Včeraj je radio rudarjev predlagal konec upora, če bo vlada umaknila svoje čete, vlada pa je odgovorila, da zahteva pred pogajanji izpustitev ujetih vojakov.
LIZBONA, 25. — Portugalska policija je davi aretirala pisatelja Pinherira Torresa. Včeraj so javili, da sta bila aretirana tudi Manuel Da Fonse in Augusto Abe-leira, ki sta prav tako kakor Tor-res člana žirije portugalskega društva pisateljev, ki je pred nekaj dnevi podelila prvo nagrado angolskemu pisatelju Huandinu Vieiri. Ta je sedaj v zaporu, ker so ga obsodili na 14 let ječe zaradi »prevratne dejavnosti in veleizdaje«. V soboto je vlada sporočila razpustitev portugalskega društva pisateljev, ki ga je minister za prosveto obtožil, da je «žalilo narodni čut«, s tem da je podelilo prvo nagrado Vieiri. Policija je zaslišala še druga dva člana omenjene žirije.
kovito orodje za tisto politiko miru. ki predstavlja občuteno težnjo italijanskega naroda«.
Gospodarstveniki iz ZDA na obisku v Beogradu
BEOGRAD, 25. — Skupina gospodarstvenikov iz Združenih ameriških držav, ki je na študijskem potovanju po Jugoslaviji, se je danes v zvezni gospodarski zbornici razgovarjala s skupino jugoslovanskih gospodarstvenikov. V razgovorih, med katerimi so se dotaknili tudi nekaterih vprašanj s področja jugoslovansko - amerišlrih gospodarskih odnosov, so se ameriški gospodarstveniki posebno zanimali za način poslovanja jugoslovanskih gospodarskih podjetij in za vlogo zvezne gospodarske zbornice.
Predsednik poslanske zbornice, Državni podtajnik zunanjega ml-Bucciarelll Ducci je imel danes v nlstrstva Lupiš je odgovoril na kri-Parizu sestanek s predsednikom j tike in poudaril, da zunanja po-francoske skupščine Cnaban-Delma-; litika neke države mora biti orodje som, nato pa Je bil pri zunanjem miru. ne pa Instrument sile; za-ministru Couve de Murvlllu; ju-1 konski osnutek in zato ((najboljši tri ga bo sprejel predsednik de dokaz volje vlade, da ostvarl učln-Gauile.
Minister za državni proračun Pie-raccini je sprejel danes namestnika glavnega tajnika Confindustrie dr. Matteja, s katerim sta razpravljala o stanju tekstilne industrije.
Minister, je potrdil, da bodo sklicali konferenco predstavnikov te industrije, sindikatov in predstavnikov vlade takoj po sestanku zainteresiranih ministrov, kf bo v kratkem.
V poslanski zbornici se je danes nadaljevala splošna razprava o vladnem zakonskem osnutku, ki vsebuje novo ureditev državne podpore v korist filmske proizvodnje.
(S tem v zvezi so se sestali danes predstavniki štirih strank vladne večine — Piccoli in Gagliardi, za KD; Ferri in Paolicchi, za PSI;
Orlandi, za PSDI in Montanti, za PRI, kasneje pa se jim je pridružil še minister za prireditve in turizem Corona — da bi se sporazumeli glede popravkov, ki jih nameravajo predložiti glede zakonskega osnutka o kinematografiji.
Izvedenci štirih strank se bodo ponovno sestali jutri dopoldne, opoldne pa bodo dokončno odločili o tem predstavniki štirih strank na politični ravni.)
Predstavniki opozicije so poudarjali, da novi zakon ne bo odpravil sedanje krize filmske proizvodnje, ampak da jo bo- celo zaostril; Če bi odobrili zakonski osnutek v taki obliki, kot so ga predložili, pa da bi s tem (dzkopali še večji prepad med vladno politiko in perečimi zahtevami italijanske kinematografije in kulture«. Paolicchi (PSI) pa je pripomnil, da sedanji osnutek predstavlja »ploden kompromis« med strankami levega centra spričo krize filmske proizvodnje, in v pričakovanju, da dozorijo pogoji za odpravo vsakršne javne subvencije; govornik je dodal, da socialisti soglašajo s katoliškimi krogi, ko izražajo svojo zaskrbljenost spričo vulgarnosti nekaterih filmskih proizvodov, vendar je pripomnil, da zatiranje tega pojava ni moč zaupati cenzuri, ampak ga je treba prepustiti sodišču.
S tem je bila zaključena splošna razprava o tem osnutku; jutri bodo govorili poročevalci večine in manjšine, nato pa bo minister Corona odgovoril na kritike. Zatem bodo razpravljali o posameznih členih zakonskega osnutka, glede katerih so bili predloženi številni popravki.
Na začetku zasedanja senata se je njegov predsednik Merzagora spomnil 50-letnice vstopa Italije v prvo svetovno vojno, nato pa se je začela razprava o zakonskem osnutku, ki pooblašča vlado, da izda določila o novi upravni ureditvi ministrstva za zunanje zadeve.
V razpravo o tem vprašanju so posegli: D’Andrea (PLI), Militerni (KD), Vittorelli (PSI) in Bartesa-ghi (KPI), ki so zlasti poudarili pomanjkanje diplomatskega osebja, zaradi česar v mnogih državah (med temi tudi v 26 državah, ki so postale neodvisne v tem zadnjem času) Italija nima svojega diplomatskega predstavnika. Vittorelli je hkrati poudaril potrebo po ustanovitvi diplomatske šole, ki bi u-sposabljala absolvente visokih šol za diplomatsko službo. Bartesaghi pa je napovedal, da se bodo komunisti vzdržali glasovanja, ker da je osnutek odraz ((nevtralnega tehni-cizma« in ne upošteva ((bistvenega vprašanja, ki je v politični in kulturni usmeritvi, ki jo bo diplomacija kazala nasproti sedanjemu razvoju v svetu«.
Prihodnji teden ^vesoljski sprehod» s kabino «Gemini»
IVASHINGTON, 25. - NASA u-radno javlja, da bodo v primeru ugodnega vremena izstrelili 3. junija vesoljsko kabino «Gemini», v kateri bosta kozmonavta Ed-ward VVhite in James McDivitt. White bo napravil »vesoljski sprehod«, ko bo kabina nad Havajskimi otoki in bo na začetku svojega drugega kroga okoli Zemlje. Skupno bo kabina napravila 62 krosov okoli Zemlje v 97 urah in 50 minutah.
Od trenutka, ko bo White od pri odprtino kabine, do njegovega povratka v kabino bo poteklo 22 minut. White bo popolnoma izven kabine približno 10 minut. Ce bodo pcigoji ugodni, se bo White oddaljil od kabine za približno sedem metrov in bo povezan z njo s kablom. Pravi •vesoljski sprehod« bo trajal skupno dve minuti. Skozi kabel, s katerim bo povezan s kabino, bo kozmonavt dobival kisik. Vendar pa bo imel tudi rezervo kisika s seboj.
Avtobusna proga Budimpešta-Opatija
BEOGRAD.1 25. — Avtomobilsko podjetje «Autotrans» v Reke je začelo danes redno avtobusno zvezo med Opatijo in Budimpešto. To je prva od štirih zvez, ki jih bodo v letošnji sezoni uvedla jugoslovanska in madžarska podjetja med O-patijo in glavnim mestom Madžarske. Treh zvez se bodo posluževali predvsem madžarski turisti, ki bodo prihajali na počitnice na morje. Poleg tega bo reško podjetje organiziralo izlete v Budimpešto za tuje turiste, ki bodo na počitnicah v Jugoslaviji.
DANES POPOLDNE OB 16. URI OB BELOPEŠKEM JEZERU
Začetek Spominskega teka dvajsetletnice osvoboditve
Današnje glavne svečanosti bodo v Števerjanu, jutri pa v Sovodnjah in Doberdobu
SSS5
Danes popoldne točno ob 16. uri se bo ob zgornjem Belope-škem jezeru z manjšo slovesnostjo začel SPOMINSKI TEK DVAJSETLETNICE OSVOBODITVE — STEDO. Ob tej uri bo prvi tekač stopil na progo dolgo nekaj sto kilometrov. Veliki spominski tek si bo tako začel in palica s spomenico slovenske mladine v Italiji bo romala preko vseh zamejskih krajev, kjer prebivajo naši ljudje.
Palica bo prehajala iz roke v roko in bo prispela danes popoldne ob 18. uri v Špeter Slove-nov v Beneški Sloveniji. Od tu bo
iiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHMiMiivfiiiiiiMiiiiimiiiiiiimmiiiifiimiliftimiiHiiMMiiiiifiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiimiiu
VČERAJ PROSLAVA V BEOGRADU
TITOV 73. ROJSTNI DAN
Štafetno palico mladosti in čestitke je Titu v imenu narodov SFRJ in mladine izročil prvi športnik Jugoslavije Miroslav Cerar
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — Predsednik republike maršal Tito je proslavil danes svoj 73. rojstni dan. Med najbolj dragimi čestitkami, ki jih je jugoslovanski predsednik prejel danes, spada verjetno čestitka, ki so mu jo mladina in narodi Jugoslavije izročili preko štafetne palice mla-
dosti, ki mu jo je na stadionu JLA nocoj izročil prvi športnik Jugoslavije, telovadec Miroslav Cerar. Slovesne proslave na stadionu JLA se je ob prekrasnem vremenu udeležilo okrog 60.000 mladih in starih Beograjčanov, ki so navdušeno pozdravili predsednika Tita ob njegovem prihodu. V častni loži so bili poleg predsednika Tita in njegove soproge najvišji jugoslovanski vodi. telji Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Veljko Vlahovič, Ivan Gošnjak, Svetozar Vukmanovič, Petar Stambolič, Koča Popovič, Mij alko Todorovič in druge osebnosti.
Lepo izveden športni program, v katerem so nastopili pionirke in pionirji, folklorne skupine, mornarji, gojenci vojnih akademij in baletne skupine, se je končal z množičnim nastopom okrog 1200 vojakov, mornarjev, mladincev In mladink in s prekrasno a-legorično sliko. Po tem sporedu se je ob navdušenih pozdravih občinstva povzpel po stopnicah do častne lože Miroslav Cerar, ki je v imenu jugoslovanskih narodov in mladine čestital predsedniku Titu ob rojstnem dnevu in mu zaželel dobrega zdravja in razpoloženja in še mnogo let življenja za srečo narodov in mladine Jugoslavije. Predsednik Tito se je toplo zahvalil za čestitke in zaželel mladini Jugoslavije veselo mla. dost in srečno bodočnost. Tito je izrazil prepričanje, da bo bodočnost Jugoslavije velika in srečna, ter se je ob koncu zahvalil prvemu športniku Jugoslavije Miroslavu Cerarju z,a njegovo dostojno zastopanje Jugoslavije na olimpia-di in drugih prvenstvih. »Hvala
V Južni Vietnam bodo poslali še 25.000 ameriških vojakov
Ameriška letala bombardirala po pomoti položaje sajgonske vojske - Nove uspešne akcije osvobodilne vojske - Ameriški industrijec Cyrus Eaton o razgovorih s Kosiginom
SAJGON, 25. — V ameriških vojaških krogih javljajo, da bodo v prihodnjih dveh mesecih poslali v Južni Vietnam drugih 25.000 ameriških vojakov; prva skupina bo začela prihajati po morju sredi junija.
V Danangu je ameriški vojaški predstavnik sporočil, da so
ameriška letala danes po pomoti bombardirala in obstreljevala južnovietnamske vojaško pošto-janko blizu meje. Majhne skupine ameriških letal so danes izvedle štiri napade na Severni Vietnam ter bombardirale neki železniški most in petrolejske naprave blizu Vinha.
Skupine vojakov osvobodilne vojske pa so danes zjutraj raztrelile tri železniške mostove na progi Danang-Hue. Zatem so napadle iz zasede odred sajgonske vojske. Padlo je šest južnovietnamskin vojakov, sedem pa jih pogrešajo. Z današnjimi atentati je število mostov, ki so jih porušile v zadnjih dveh dneh osvobodilne enote, naraslo na sedem.
Predsednik južnovietnamske vlade Kuat je danes Izjavil, da nasprotuje rešitvi po vzorcu ženevskih sporazumov. Dejal je, da bo mogoč mir v Vietnamu »samo tedaj, ko bodo Komunisti prenehali svojo napadalno dejavnost«. Dalje
je Izjavil, da bodo sprejeli pogajanja samo tedaj, ko bosta »neodvisnost in svoboda Južnega Viet nama zajamčena z drugačnimi u-činkovitejšimi sredstvi, kakor so ženevski sporazumi«.
V poučenih krogih v Sajgonu zatrjujejo, da preživlja južnovietnam-ska vlada nove politične težave, ker ni notel predsednik republike odobriti sprememb v vladi. P avijo, da ni hotel predsednik republike podpisati dekreta o odstavitvi štirih ministrov in je poudaril, da so bile spremembe izvršene na protiustaven način.
Ameriški Industrijec Cyrus Eaton, ki se je vrnil v ZDA s potovanja po vzhodni Evropi In Sovjetski zvezi, kjer se je razgovarjal s tamkajšnjimi voditelji, je Izjavil, da se Sovjetska zveza ln Kitajska pripravljata na množično Intervencijo v Vietnamu in da je svet na robu katastrofe, »čez en mesec, je dodal, bomo potrebovali čudež«.
Eaton, ki je bil prijatelj Hruščova, je v zvezi s svojim četrtkovim razgovorom s Kosiginom izjavil, da ni nikoli videl «tako zaskrbljenega
in ganjenega« človeka. Predsednik sovjetske vlade meni, «da so ZDA napovedale vojno Sovjetski zvezi«, in da Sovjetska zveza, «kl se je obvezala ščititi Severni Vietnam, nima druge izbire nego boriti se z vsemi svojimi sredstvi«.
Eaton se je razgovarjal tudi s predsednikom madžarske vlade Radarjem, s češkoslovaškim predsednikom Novotnym ln s predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta Mikojanom. Pripomnil je, da je Mikojan izrekel podobno mnenje, kakor Kosigin.
Pet rudarjev blokiranih v rovu
ROBBINS (Tennessee), 25. — Pet rudarjev je od sinoči blokiranih tisoč metrov pod zemljo zaradi eksplozije, ki je nastala v nekem premogovniku na področju Rob-blns (ZDA). Ravnatelji rudnika so Izjavili, da praktično ni nobenega upanja, da bi radarje našli pri življenju. Reševalne skupine se trudijo. da bi prodrle do kraja, kjer je nastala eksplozija, toda njihova naloga je zelo težavna zaradi plina ln zaradi nevarnosti, da se rovi porušijo.
ti, druže Cerar,« je dejal Tito. Prekrasen spored se je končal z impozantnim ognjemetom.
Danes dčpoldne so predsedniku republike v palači zveznega izvršnega sveta najprej čestitali k rojstnemu dnevu njegovi najožji sodelavci, potem pa funkcionarji predstavniških domov, družbenopolitičnih organizacij in drugih u-stanov. Predsedniku so najprej v njegovem kabinetu čestitali člani izvršnega komiteja CK ZKJ, zatem pa je Tito v salonu zveznega izvršnega sveta sprejel čestitke funkcionarjev zvezne skupščine, predsednikov skupščin in izvršnih svetov socialističriih republik, članov ustavnega sodišča in članov zveznega izvršnega sveta Za rojstni dan so predsedniku Titu osebho' čestitali zastopniki CK ZKJ, zveznega odbora SZDLJ, CK Zveze mladine Jugoslavije, konference za družbeno delovanje žena, Jugoslovanske ljudske armade, Zveze združenj borcev NOB Jugoslavije, zvezni tajniki in nji-hovi namestniki, podtajniki in pomočniki, zastopniki pravosodnih ustanov, zvezne gospodarske zbornice, inštitutov in drugih ustanov.
B. B.
Flamci napovedujejo nov «pohod na Bruselj*
BRUSELJ, 25. — «Flamska fronta demokratov« je sporočila, da bo konec tega leta organizirala nov pohod na Bruselj. Fronta poziva flamske organizacije vseh tendenc, naj sodelujejo pri tej manifestaciji «v znamenju flamske enotnosti.«
Zadnji pohod Flamcev na Bruselj je bil 14. oktobra 1962 in tedaj je prišlo do hudih incidentov. Več ljudi je bilo ranjenih.
Kralj Baldovin je začel danes posvetovanja za rešitev vladne krize. Sprejel je podpredsednika vlade in zunanjega ministra Spaaka ter predsednika poslanske zbornice in senata, s katerimi se je posvetoval v zvezi s težavnim položajem, ki je nastal z izidom nedeljskih volitev. Obe strani vladne koalicije sta utrpeli znatno Izgubo: krščanski socialci 7,03 odstotka, socialisti pa 8,44 odstotka. Liberalci pa so napredovali za 9,29 odstotka, flamska desnica »Volksunie« pa za 5 odstotkov.
Spričo težav, ki nastajajo za sestavo nove koalicijske vlade, pričakujejo, da bo poteklo še nekaj časa, preden bo padla odločitev. Prejšnja koalicija med krščanskimi socialci in socialisti se namreč zdi nemogoča, ker je zgubila dvetret-jinsko večino. Ta pa ji je potrebna, da lahko izvede reformo ustave, kakor Je bilo v njenem načrtu.
ko je Velika Britanija ravnala s svojimi družabniki v EFTA, ko je uvedla dodatni 15-odstotni davek na uvoz.
Predsednik britanske vlade Ha-rold Wilson je ob povratku v London izjavil,, ja nihče ne misli, da je bližnja možnost za pristop Velike Britanije' v evropsko skupnost tudi v ugodnih pogojih. Dodal je, da je zaskrbljen, prav tako kakor njegovi tovariši v EFTA zaradi gospodarske razcepitve Evrope. Vendar pa je konferenca »imela popoln uspeh«. Pripomnil je, da so se sporazumeli o novi pobudi ter da so pripravili temeljni načrt za pripravo stikov z državami evropske skupnosti. «Seveda, je dodal Wil-son, se ne moremo pridružiti tej skupnosti, če ne bomo prej dosegli pravičnih pogojev, še posebno svobodo trgovine s Commonvvealthom.« Zatem je Wilson dejal, da bodo v prihodnjih mesecih nadaljevali pripravo načrtov za zbližanje s skupnim tržiščem. Sedaj pa je treba o-krepiti EFTA, ker se hoče ta pogajati z močnega položaja.
Glede dodatnega davita na uvoz je Wilson izjavil, da bo ukinjen v primernem trenutku. Končno je dodal, da so na Dunaju z zanimanjem sprejeli njegovo izjavo, da namerava Velika Britanija uvesti decimalni metrični sistem.
MOSKVA, 25. — Danes so v.Pekingu podpisali sporazum o kulturni izmenjavi med Sovjetsko zvezo in Kitajsko za leto 165.
nadaljevala pot do vasi Matajur.
Ob 18. uri bo tek krenil na pot proti Goriški. Ob 20.15 bo prispel tekač do križišča pri Madonnini. Od tu gre proga skozi Podgoro in GrojnO v števerjan, kjer bo na trgu pred spomenikom padlim ob 20.45 majhna slovesnost z nagovorom števerjanskega župana in recitacijami. Domači pevski zbor «Briški grič« bo zapel nekaj pesmi, obenem pa bodo pred spomenik položili venec mladine. V števerjanu bo palica prvo noč prenočila.
ČETRTEK, 27. MAJA
Jutri, v četrtek, ob 14. uri bo odhod iz števerjana preko Oslav-ja do Pevme, kjer bo pred spomenikom kratek postanek s položitvijo venca. Od tu bodo šli dalje skozi Podgoro do Standre-ža* s postankom na Piloščah, kjer bo tudi pozdrav domačinov. Spominski tek bo nato krenil v So-vodnje, kjer jih bo na pokopališču pozdravil župan Ceščut.
Iz Sovodenj bo spominski tek krenil skozi Rubije m Gabrje do Devetakov, kamor bo prispel ob 16.20. Od tu bo krenil na Vrh, nato pa v Poljane, kjer bodo položili venec pred spominsko ploščo padlim. Moški zbor Dol-Poljane pa bo zapel nekaj pesmi.
Ob 18. uri je predviden prihod v Doberdob, kjer bo tekače pozdravil župan Jarc, domača godba pa bo zaigrala nekaj komadov med polaganjem venca pred spominsko ploščo padlim. Tu bo palica drugič prenočila.
PETEK, 28. MAJA
V	petek 28. t. m. bodo Dober-dobci pretekli popoldne še preostali del goriške proge do pokrajinske meje med tržaško in goriško pokrajino. Tu bodo palico prevzeli mladinci s Tržaškega ter jo ponesli skozi vse tržaško ozemlje. Doberdobci bodo krenili iz svoje vasi ob 17.45 in bodo predali palico na cesti Go-rica-Trst ob 18.15.
Urnik tržaškega dela proge je naslednji:
Medja vas 18.30 štivan 18.40 Devin 18.52 Sesljan 19.05 Vižovlje 19.15 Cerovlje 19.27 Mavhinje 19.42 Prečnik 20.02 Sempolaj 20.12 Praprot 20.15 Nabrežina 20.30
V	Nabrežini bo ob prihodu teka posebna proslava.
SOBOTA, 29. MAJA
Odhod iz Nabrežine ob 13.55 in predaja palice naslednjemu odseku pri stebrih na cesti med tržaško in nabrežlnsko občino, točno ob 14. uri.
Nato pa:
Sv. Križ 14.35 Salež 15.02 Zgonik 15.30
Prosek (pokopališče) 16.05 Kontovel 16.15
(v Zgoniku, Saležu ln na Konto-velu krajše proslave.)
Prosek (postaja) 16.35 Repnič 16.55	i
Repen 17.14
Tabor 17.24, (prevzem palice pri
hotelu Kras)
IIIIIIIIIIIIIIŠIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIltlllllllllllllllllllM II lllllllllliifiiliiiiiiiil im ililiiiniitiiiiiitiiiilf Hlini
Gomulka je znova poudaril dokončnost poljskih meja
Obtožil je Wilsona, da je menjal mne. nje . Obtožbe proti poljskemu kleru
VARŠAVA, 25. — Prvi tajnik poljske delavske stranke Gomulka je govoril nocoj v neki tovarni blizu Varšave v zvezi z bližnjimi volitvami, ki bodo v nedeljo. Poudaril je, da vodi Poljska politiko prijateljstva in sodelovanja z vsemi socialističnimi državami. Poljska zunanja -
Harold WiIson o zasedanju EFTA
DUNAJ, 25. — Svet ministrov EFTA je imel davi svojo zadnjo sejo. Govorili so o notranjih in tehničnih zadevah. Svet je pooblastil posebno skupino, naj prouči možnost morebitne evropske konvencije o patentih. Avstrijski predstavnik je poročal o razgovorih med Avstrijo in zahodnoevropsko gospodarsko skupnostjo. Nato so sklenili, da bodo imeli svoje prihodnje zasedanje 28. in 29. oktobra v Ko-penhagnu. Sprejeli so na znanje ostavko glavnega tajnika Figgu-resa, ki se bo prvega novembra vrnil v upravo angleškega finančnega ministrstva. Figgures Je bil tajnik EFTA od leta 1960. Zatrjuje N, da m ni strinjal s načinom, ka-
politika pa je v skladu s socialističnim internacionalizmom, s prijateljstvom in zavezništvom s Sovjetsko zvezo in z vsemi državami varšavskega pakta.
Zatem je dejal, da se Poljska zavzema za načelo miroljubnega sožitja in nevmešavanja v notranje zadeve drugih, držav, in je poudaril, da so ameriške bombe na Severni Vietnam ter ameriška intervencija v Indokini hud udarec za svetovni mir.
Gomulka Je obsodil politiko za-hodnonemških Imperialistov in revizionistov, ki hoče absorbirati vzhodnonemško republiko, menjati zahodno mejo ter poljsko mejo na Baltiku In obnoviti imperialistično Nemčijo v okviru meja iz leta 1937.
V odgovoru na nekatera vprašanja, ki so mu jih postavili navzoči, je Gomulka izjavil, da poljski skorje niso objavili pastirskega pisma ob proslavah dvajsete obletnice osvoboditve Poljske in povratka zahodnih področij k Poljski v nasprotju s tem, kar je storil češkoslovaški kler.
Zatem je omenil, da so škofje Zahodne Nemčije ob isti priložnosti objavili pismo, ki pa je bilo namenjeno nemškim beguncem področij, ki so bila s potsdamsko pogodbo priključena k Poljski. V tem pismu se govori «o škodi in krivici nemškemu narodu in beguncem, za katere je posredoval samo Pij XII.».
Glede ameriškega in angleškega uradnega priznanja poljskih zahod-
nih meja je Gomulka dejal, da je stališče teh dveh držav nejasno, kajti s potsdamsko pogodbo je bila zadeva dokončno rešena in ni potrebno čakati — kakor trdijo Angleži in Američani — na mirovno pogodbo z Nemčijo.
Gomulka je nato poudaril dejstvo, da je Francija zavzela danes drugačno stališče »v skladu z duhom potsdamske pogodbe medtem ko bi hotele ZDA in Velika Britanija napraviti iz zahodne poljske meje predmet trgovine«. Dodal je, da sta Wilson, ko Je bil v opoziciji, in Nixon, ko je bil ameriški podpredsednik, dala razumeti med o-sebnimi razgovori z njim, da priznavata sedanje poljske meje. Toda pozneje sta se premislila: prvi ko je postal ministrski predsednik, drugi pa med volilno kampanjo ZDA. Tudi sam Johnson, je dejal Gomulka, je ob obletnici konca vojne trdil, da je treba likvidirati Vzhodno Nemčijo in ustvariti «svobodno Nemčijo«. »To bi pomenilo, je dodal Gomulka, postaviti na poljsko mejo nemške militariste in odpreti pot njihovim načrtom. Jamstva kapitalističnega zahoda za meje socialistične Poljske pred napadi take Nemčije so smešna.«
Na koncu je Gomulka govoril o nedavnem begu poljskega vojaškega predstavnika v Berlinu Tycho-cinskega na Zahod in poudaril, da je izdajalec. Pripomnil pa je, da mu njegova žena ni hotela slediti kljub pritiskom Američanom, ki so dva dni blokirali z avtomobili berlinske ceste blizu hiše, kjer je stanovala, v upanju, da Jo bodo prepričali
Fernetiči 17.44 Gropada 18.20 Padriče 18.25 Trebče 18.38 Opčine (strelišče) 18.55 Opčine (pokopališče) 19.02	(10-
minutni postanek)
Barkovlje (pokopališče) 19.25 Ul. Ghega 19,41 Ul. M D’Azeglio 19.57 Kulturni dom 19.59 Dijaški dom 20.10 (10-mlnutni postanek)
Sv. Ivan (Škamperle) 20.30 (krajša proslava).
NEDELJA. 30. MAJA
Odhod od Sv. Ivana ob 10.00 Lonjer 10.15 Katlnara 10.21 Boršt 10.28 Ricmanje 10.43
Rižarna 11.13 (v zadnjih treh krajih 10-minutne proslave) Skedenj (pomol) 11.33 (nato prevoz palice z ladjo v Milje) Milje 12.00
Korošci (Sv. Barbara) 12.30 (proslave v Miljah in Korošcih) Oreh 12.50
Mačkovlje 13.10 (proslava) Prebeneg 13.35 Dolina 13.45
Boljunec 14.00 (postanki v obeh krajih)
Jezero 15.45 (pri vodnjaku) Bazovica 16.00 (naša in blagoslov štafete)
Bazovica 16.30 (pr) spomeniku zaključek proslave)
Bazovica 20.30 (v dvorani koncert pevskega zbora «J. Gallus«).
Zadnja menjava tekačev bo prl-soela na zborni prostor med proslavo.
v
Se vedno napeto v Kolumbiji
BOGOTA, 25. — Predsednik kolumbijske republike Guillermo Leon Valencia je ob navzočnosti ministrov za vojno in za prosveto sprejel sinoči delegacijo študentov, ki stavkajo že od srede. Zvedelo se je, da je bil razgovor brezuspešen in da niso mogli najti sporazuma. Predsednik republike je opozoril študente, da bo vlada prisiljena zapreti univerze, če se bo stanie poslabšalo. Eden od študentovskih delegatov je izjavil, da je predsednik obljubil uvedbo preiskave o obnašanju nekaterih policijskih agentov med incidenti v preteklih dneh.
V Medellinu, ki je glavno sred^e študentovskih protestnih demonstracij so razglasili policijsko uro. Včeraj so se v tem kraju študentje soo-padli s policaji, študentle so skušali organizirati mirno demonstracijo. toda oolioila jih ie napadla s solzilnimi bombami. Policija je uon-rabila tako veliko število so'zilo‘h bomb, da so njih učinke čutili bolniki v bHžnii bolnišnici. Aretirali so 118 študentov.
V Dominikanski republiki še traja premirje
SANTO DOMINGO, 25. — Ze 24 ur je v dominikanski republiki popoln mir. Medtem se nadaljujejo pogajanja za sestavo koalicijske vlade. Pri pogajanjih sodelujejo predstavniki ameriške vlade, U Tantov predstavnik Mayobre, tajnik Organizacije ameriških dr-žav Jose Mora in rektor portori-ške univerze Jaime Benitez.
Vsa dosedanja pogajanja so bila brezuspešna, ker je general Imbert do sedaj zavrnil vsak kompromis. Baje so ZDA predlagale sestavo začasne vlade, ki naj bi poskrbela za svobodne volitve. Polkovnik Caamano je baje sprejel ta predlog.
Ameriška vlada je medtem poslala v Dominikansko republiko večje število agentov svoje obveščevalne službe, da ugotovijo »vpliv komunistov« pri uporu v Dominikanski republiki.
Na predlog predsednika je Var-nostni svet odložil razpravo o položaju v Dominikanski republiki na nedoločen čas.
KOPENHAGEN 25. — Predstavnik zunanjega ministrstva je javil, da bo predsednik danske ',ade Otto Krag oktobra uradno obiskal Sovjetsko zvezo Krag bo prišel v Moskvo nekaj dni po začetku zasedanja danskega parlamenta, ki se bo začelo 5. oktobra.
Zopet nova verzija zgodovine o bitki pri Stalingradu
MOSKVA, 25. - Glasilo ministrstva za obrambo *Krasnaja zvezda« piše, da so sovjetski vojaški zgodovinarji znova napisali zgodovino o bitki pri Stalingradu «na bolj objektiven način« kakor doslej. Knjiga ima naslov «Velika bitka ob Volgi«. Spisali so jo pod vodstvom maršala Ro-kosovskega, ki je poveljeval na stalingrajski fronti.
V knjigi se samo dvakrat omenja Hruščov, ki je bil glavni politični član vojaškega sveta v Stalingradu leta 1942. Stalin pa se omenja samo enkrat in pri tem ga knjiga izrecno kritizira, ker je podredil stalingrajsko fronto jugozahodni fronti. Pogosteje kakor v prejšnjih izdajah pa se o-menja maršal 2ukov. Omenjajo se tudi nekatere pomanjkljivosti, kakor na primer nezadostnost topništva ln transportov v nekaterih razdobjih dolge bitke, kar je oviralo napore vojaških poveljnikov, ki so morali odločiti, kdaj naj začno svojo ofenzivo proti Nem-
2
26. maja 1965
Vreme včeraj: najviSJa temperatu.
ra 22, najnižja 13.9, ob 19. uri 19; vlaga 75 odst., zračni tlak 1016.7 stanoviten, veter 6 km severoza-hodn-ik, nebo 8 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA. 26 maja
Dragica
Sonce vzide ob 4.24 in zatone ob 19.41. Dolžina dneva 15.17, Luna vzide ob 2.24 In zatone ob 1-1.27 Jutri, ČETRTEK, 27. maj? Vnebohod
POPOLNOMA USPELA STAVKA V SV. MARKU
Že prvi dan nad 50.000 podpisov Tržačanov v obrambo ladjedelnice
Uspeh podpisovalne akcije je presegel vsa pričakovanja - Sindikatom je zmanjkalo podpisovalnih pol in bodo ponovili akcijo konec tedna
Včerajšnja podpisna akcija v zaščito ladjedelnice Sv. Marka je dosegla ogromen uspeh. Okrog mizic na trgih, kjer so meščani podpisovali pole, je bila ves dan gneča In ko so sindikalni voditelji zvečer sešteli število podpisov, so vsi o-supli ugotovili, da je znašalo nad 50.000 Ker sl niso pričakovali tako krepkega plebiscita v obrambo ladjedelnic, niso sindikati niti pripravili zadostnega števila podpisnih pol in bodo z akcijo nadalievali konec tedna, v petek ali v soboto, tako da dajo vsem meščanom možnost, da izrečejo svojo odločno voljo po ohranitvi ladjedelnice. Podpisovanje se je začelo okrog 10. ure, nehalo pa ob 20. url, pon škod pa tudi prej, ker jim je zmanjkalo podpisnih pol. Podpisat so prišli tudi predstavniki raznih oblasti in med njimi tudi nadškof Santin.
Hkrati s podpisovalno akcijo je bila v ladjedelnici Sv. Marka stavka, ki so se je udeležili vsi delavci ladjedelnice in delavci zunanjih podjetij, ki so zaposleni v njej. Stavka je trajala od 10. ure do danes 6. ure zjutraj.
Stavka ln še posebno uspešna podpisovalna akcija sta resen opomin osrednjim oblastem, da bodo morale dobro premisliti, preden bi sprejele kak sklep v škodo ladjedelnici, ki Jo hočejo Tržačani čuvati kot punčico v očesu.
Poslanec PSI Bonaeina pri ministru Manciniju
Minister za javna dela Mancini je te dni sprejel poslanca Bonaci-ma, ki je bil zaprosil za sprejem, da bi ministru predložil potrebo po nekaterih novih javnih delih na območju dežele Furlanije Julijske krajine. Med razgovorom je minister Mancini zagotovil poslancu, da bo na področju šolskih gradenj v tržašiki in goriški pokrajini poleg že nakazanih sredstev, danih na razpolago še okoli 500 milijonov lir. Od tega zneska bodo na področju tržaške občine potrošili 309 milijonov, in sicer pri raznih delih na šolskih poslopjih pri Sv. Jakobu-Carboli, v Rocolu, pri Sv. Alojziju ter na Proseku. Nadaljnjih 213 milijonov lir pa bodo potrošili za dodatna dela pri šolskih gradnjah n»'Soriškem.
Stavka v Felszfgiju
V ladjedelnici Felszegi v Miljah *e nadaljuje stavka varilcev, ki stavkajo v presledkih po pol ure. Medtem pa je vodstvo sporočilo, da bo sploh ukinilo oddelek varilcev v ladjedelnici ter uporabljalo za varilna dela delavce zunanjih podjetij, delavce tega oddelka pa premestilo k drugemu delu v ladjedelnici. Seveda so delavci proti tem nameram odločno nastopili.
' H
' rr
uJiikr
.. - 7	L----: '
,..v~
■ ' vsiM ,<
Slika nam kaže meščane, ki na Trgu Goldoni podpisujejo peticijo z zahtevo, da se ohrani in obnovi ladjedelnica Sv. Marka
Uspeh CGIt v volitvah na tržaški RAI-IV
N,a tržaški radijski in televizijski postaji RAI-TV je dosegel sindikat ,FILS-CGIL pri volitvah notranje komisije značilen uspeh, zla.fti če se upošteva, da je prvič nastopil.
FILS-CGIL je prejel 13 glasov delavcev in 42 glasov uradnikov, medtem‘ko je prejel FULS-CISL 8 glasov delavcev in 64 glasov'u-radnikov. Zaradi tega je dobil sindikat FILS-CGIL edinega zastopnika delavcev in enega zastopnika uradnikov, medtem ko je prejel FULS-CISL le enega zastopnika uradnikov. Razmerie v očtra-nji komisiji je torej dva proti e-den v korist CGIL.
Obvestilo izletnikom v Prago
Vse izletnike v Prago, ki so zahtevali raztegnitev veljavnosti potnega lista za č eškoslovaško preko potovalnega urada «Aiirora», prosimo, da prinesejo ali pošljejo po kom drugem svoje potne liste na omenjeni potovalni urad, Ulica Ci-cerone 4.
Potne liste prinesite v teku današnjega dne.
Na deželnem skrbništvu javnih del je bila včeraj dražba, na kateri so dodelili dela za popravilo šole v Križu v znesku 1.800.000 lir podjetju Milič Iz Trsta ln dela električne napeljave v policijski vojašnici «Beleno» v znesku 2 milijona 525.000 lir podjetju Milan Ambrosi v Trstu.
Delo deželne komisije za finance in proračun
Včeraj se je v Trstu zbrala prva stalna komisija deželnega sveta za finance ln proračun, da bi vzela v pretres zakonski osnutek, ki ga je pripravil deželni odbor in ki se nanaša na sodelovanje deželne u-prave pri delniški družbi Autovie Venete. Na sestanku so razpravljali tudi o jamstvu, ki ga bo dežela nudila pmenjenl družbi pri nabavljanju potrebnih posojil in pri Izdajanju obveznic za kritje stroškov pri gradnji nove avto ceste Trst-Benetke.
To je druga deželna komisija, ki razpravlja o tem vprašanju. Prejšnji teden se je namreč z istim zakonskim osnutkom ujcvarjaia tudi komisija za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem, ki se je strinjala z besedilom novega zakona. Tudi deželni svet je že pred časom vzel v pretres zakonsko besedilo, ter je na posebni seji odobril vse njegove člene, razen trinajstega, ki se nanaša na finančno kritje stroškov za gradnjo nove prometne žile. Odkar pa je bil sprejet deželni proračun za tekoče leto, ima deželni svet možnost, da odobri še zadnji člen novega zakona ter ga s tem praktično tudi uveljavi.
Danes seja deželnega sveta
Danes ob 9. uri bo slavnostna seja deželnega sveta, na materi bo predsednik de Rinaldini na kratko poročal o enoletnem delovanju sveta, ki je umeščen 25. maja lani. Redna seja pa bo v petek zjutraj.
Na sinočnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Izjava odbora nabreiinske občine v zvezi s spomenikom v Miljah
Odbor vabi oblasti, naj umaknejo svoje zadržke v zvezi s slovenskim napisom na spomeniku - Zupanovo poročilo o občinskem proračunu za 1. 1965
V Nabrežini se je sinoči sestal občinski svet, ki je v prvi točki dnevnega reda včerajšnje seje razpravljal o načinu borbe proti komarjem in malariji v Nabrežinski občini. Demokristjanski svetovalec Zandomeni se je nato spomnil obletnice 24. maja in vstopa Italije
v	vojno, nakar je župan Legiša pozval svetovalce, da so z enominutnim molkom počastili spomin vseh padlih v prvi svetovni vojni.
Zupan je potem imel obširno poročilo v zvezi z občinskim proračunom za leto 1965, o katerem bomo obširneje poročali jutri. Svetovalci bodo o posameznih postavkah proračuna razpravljali na prihod nji seji, ki bo v ponedeljek 31. maja.
2upan Legiša je nato podal izjavo v zvezi z odkritjem spomenika padlih partizanov v Miljah. Izjavo so z odobrenjem sprejeli vsi svetovalci, svetovalec Visintin pa je izrazil svoje zadovoljstvo, da je občinski odbor sprejel njegovo resolucijo, v kateri je zahteval, da občinski odbor zavzame jasno stališče glede odkritja spomenika. Visintino-
vi	resoluciji je sledila izpopolnjena resolucija svetovalca Slovenske skupnosti Floridana, ki je včeraj tudi izrazil zadovoljstvo, da je ob-
......................'■'"'"•''»'»■im'.•»'............................................................................................iiiiimiinimiiiiiiiii.mm.mmimi
VČERAJ POMEMBNA SLOVESNOST POD SKEDNJEM
ut#/* 'X * ti
V tržaški železarni Italsider začela delovati nova visoka peč
Nova naprava, ki je visoka 36 m, bo proizvajala 600 ton surovega železa na dan ■ Odlikovani najstarejši delavci v podjetjih Italsider
Ob prvi obletnici obstoja deželnega sveta je deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare dal izjavo, v kateri je ugotovil pozitivne rezultate njegovega delovanja ter dejal, da pospešuje dežela tudi koristne pobude s sosednimi državami.
Včeraj dopoldne je bila v železarni Italsider pod Skednjem velika slovesnost. Uradno so spravili v pogon novo visoko peč ob prisotnosti predsednika Finsider prof. Manuellija, pooblaščenega upravitelja Italsider dr. Radaellija ter predstavnikov deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti, časnikarjev in drugih gostov.
Okrog 10. ute je ravnatelj tržaškega podjetja Italsider inž. Chitter pospremil goste v dvorano, kjer so nameščene elektronske naprave na magnetski trak nove visoke peči, ki je popolnoma avtomatizirana. Takoj nato so gostje prisostvovali «prvemu ulitku« iz nove peči, ki je visoka 36 metrov. Železno rudo, aglomerat in koks dovažajo v novo peč na avtomatičnih trakovih in je tako polnjenje peči kot tudi celoten topilni postopek avtomatiziran. Nova visoka peč proizvaja dnevno 600 ton suroyega železa.
Nato je bila v dvorani livarne osrednja slovesnost, na kateri so nagradili najstarejše delavce vseh podjetij Italsider, ki so ob tej priložnosti prišli na izlet v Trst. Med delavci, ki delajo več kot 35 let v podjetjih Italsider je bilo tudi šest delavcev iz železarne pod Skednjem, in sicer Rovati Carlo, Tre-visani Francesco. Hafner Antonio.
liiiiiuitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMitiiiiimiimiuiMiiiiiiiiiiiHHiiMiiiimimmiiiiiHiiiiiii
TRAGIČNA SMRTNA NCSRCČA NA SCNCNCM TRSU
Tovornik brez zavor in šoferja v ritenski vožnji ubil žensko
Nesreča se je pripetila bliskovito prav pred servisno postajo Esso ■ Karabinjerji raziskujejo vzroke nesreče
Seneni trg je bil včeraj popol- . Slovensko gledališče bo •Parti-dne prizorišče nenavadno tragič- zanski večer» poslednjič v tei šene smrtne nesreče,_ katere_ žrtev | zoni ponovilo v ponedeljek v
je postala 71-letna Regina De Lorenzi iz Ul. Udine 4. 2enska je stala na pločniku sredi trga, kjer je, čakala na filobus. Nenadoma pa se je pripetilo nepričakovano. Iz bližnje servisne postaje »Esso* se je tovornik fiat 615-N TS 9092 brez nadzorstva začel ritenski pomikati, najprej počasi, potem pa vedno hitreje in z zadnjim delom kasona podrl nesrečnico, ki je stala na pločniku. Pri nesreči se je De Lorenziieva hudo ranila po trupu in udih, se pobila po glavi in ranila po čelu in obrazu. Ponesrečenko so z rešilnim av-tom nemudoma odpeljali v bolnišnico, toda vse zdravniške nege so bile zaman, ker je pol ure po sprejemu na nevrokirurški oddelek izdihnila zaradi hudih notranjih poškodb.
Nesreča se je pripetila bliskovito, da se je uslužbenci servisne postaje skoraj niso zavedli. Tovornik, ki je last tovarne osvežilnih pijač »Adria* iz Ul. San Mauri-zio 10, so uslužbenci servisne postaje, katere upravnik je 43-letni Renato Pellarini iz Ul. Ghirlanda-io 18, zapeljali v pralni oddelek. Karabinjerji, ki vodijo preiskavo, morajo ugotoviti, zakaj se je tovornik brez nadzorstva začel ritenski pomikati in podrl nesrečno žensko.
Prodoren uspeh €Partizanskega večera» v Križu in na Opčinah
Kakor predsmofn jim v Križu, tako je tudi sinoči na Opčinah Slovensko gledališče doseglo s «Partizanskim večerom» izredno prodoren uspeh. Pri nabito polni dvorani se je od točke do točke stopnjevalo navdušenje občinstva, ki se je popolnoma vživelo v pomen in duha veličine naše narodnoosvobodilne borbe ter svojo vži-vetost izpričalo ne samo z navdušenjem temveč tudi s solzami, ki to jih izvabile v oči naše borbene pesmi in Zlasti še prizori v enodejanki »Mati*.
Ferrini Giordano, Riva Rinaldo in Leban Severino; med nagrajenimi delavci, ki delajo 30 let, je bilo 23 delavcev iz tržaškega podjetja, med delavci pa, ki so zaposleni že 20 let, pa je bilo 10 Tržačanov. Nagrajenci so dobili, poleg diplome, najstarejši zlato uro, drugi pa zlate gumbe za srajco odnosno zlato kolajno.
‘ Pred.iisročtfcvjAp nagrad je pr« spregovoril pooblaščeni upravitelj ItaTštdČT' dr. ftkdaelli, ki je poudaril, da sta nagraditev starejših delavcev in začetek obratovanja nove visoke peči, najbolj primerna dogodka za srečanje v tržaškem podjetju, ki se popolnoma obnavlja, Nato je dejal, da je bilo tržaško podjetje, ki ima dolgoletno tradicijo in razburkano zgodovino sedaj preurejeno v specializirano proizvodnjo surovega železa, ker tako zahteva sodobna organizacija dela, ki ne dopušča več posplošene in raztresene proizvodnje. Dr. Radaelli se je nato obrnil na mlade delavce in dejal, da je sedaj bodočnost v njihovih rokah. Zato se sedaj posveča tudi tako velika pozornost vzgoji mlade strokovne delovne sile.
Podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci je prinesel delavcem in vodstvu podjetja pozdrave deželne uprave ter izrazil prepričanje^ da bo obnovljeno podjetje še naprej predstavljalo važen člen verige proizvajalnih sil v deželi.
Predsednik Finsider prof. Ma-nuelli pa je v svojem govoru po; udaril, da tržaškega podjetja ni njogoče meriti po obsegu njegovih naprav ali pa po količini proizvedenih izdelkov. Trst predstavlja primer zase. Zato je bilo po ogledu prejšnjih starih naprav, ki niso bile več sposobne delati na ravni sodobnega tehnološkega postopka, sklenjeno, da je treba v Trstu vse obnoviti. Sedaj je tržaško podjetje postalo člen verige Vse naše dejavnosti, ki gre od rudnikov v Afriki in Indiji, do naših pristanišč in ladij, do naše proizvodnje surovega železa, valjanih proizvodov ter končnih izdelkov, ki predstavljajo življenjski sok za podjetja, ki ntiše proizvode uporabljajo.
Dr. Manuelli je nato omenil, da bo italijanska siderurška industrija do leta 1967-68 sposobna proizvajati že okrog 10.5 milijona ton proizvodov, od katerih bodo podjetja Italsider proizvajala kar 9 milijonov ton. Tedaj bo Italsider, je dejal dr. Manuelli, postala največja siderurška industrija v Evropi.
Tržaški župan dr. Franzi! pa je v svojem pozdravu, ki ga je pri-
niiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiitiiiiiiiiiimiiiiiirmiTJi 11111111111111111111(11111111111111111,11,m,n,,,,.,
Slovesnosti v Naselju S. Sergio
Kulturnem domu, vendar pa ga misli še predvajati tudi v prihodnji sezoni, tako da si ga bo lahko ogledal poslednji slovenski človek na Tržaškem, ki se čpti sestavni del naše borbe za osvoboditev. Tako bom o še lahko poslušali na naših odrih v borbi nastale pesmi in prozo, še bomo lahko poslušali naš/ odlični pevski zbor s ProsekajKontovela pod vodstvom Ignacija Ote in še bomo lahko poslušali recitatorje in igralce iz našega gledališča, ki se s tem večerom oddolžujejo spominu na naše žrtve ob 20-letnici Zmage nad nacifašizmom.
nesel vodstvu in uslužbencem I-talsider v imenu vseh meščanov, poudaril, da je obnovitev tržaške železarne dokaz, kako lahko podjetja z državno udeležbo stvarno sodelujejo pri razvoju in krepitvi deželnega gospodarstva. Zupan je še posebno poudaril, kako je bila Italsider za sedaj edina, ki je obnovila naprave svojega starega v..Tjgtu . ,	......
Žica mu je skoraj odrezala prst
2rtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 35-letni delavec Karel Košuta s Furlanske ceste 475, ki je uslužben pri podjetju «ex Scaramelli* v novem pristanišču. Ko je Košuta v bližini skladišča št. 53 vezal tovor lesa, ki bi ga moral žerjav dvigniti na krov ladje, je nerodno postavil levi sredinec med kavelj in jekleno žico. 2erjav je nenadoma potegnil in Košuti je žica skoraj odsekala prst. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu.
Nova visoka peč v Skcden.iski železarni
»...................................................................................................................................................................................................................
IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA
Pri trčenju avtov na obalni cesti je izgubil življenje vozač v «600»
Do nesreče je prišlo zaradi mokrega asfalta in slabe vidljivosti na ovinku - Znižana kazen krivcu
Včeraj dopoldne je bila v Naselju S. Sergio pomembna slovesnost. V prisotnosti predsednika pokrajine dr. Savone, župana dr. Franzila, generala Barberisa, gen. Battaglie-rija, podprefekta Mtcelija, podkve-storja Ubertisa m drugih osebnosti, to položiti temeljni kamen za novo
šolo, pri čemer je spominsko listino vzidal župan dr Franzil, pokrili so streha nove župče cerkve, odprli novo Tržnico in izročili svojemu namenu novo poslopje občinske izpostave, ki ga vidite na naši sliki. Slovesnosti so prisostvovali tudi številni prebivalci te nove mestne četrti.
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba Sblattero) sc; je moral ponovno zagovarjati 22-letni Marino Specia iz Boveda št. 50. Mladeniča so obtožili, da je v juniju lani nenamerno ubil 38-letnega Lucia Ulcigraia iz Križa 560 (begunsko naselje).
Nesreča, ki je pripeljala Specio najprej pred kazenske' in potem pred prizivne sodnike, se je pripetila na začetku junija lani ob 15.45 v bližini gostišča «Tenda Rossa« na obalni cesti št. 14. Nebo je bilo pokrito s temnosivlml oblaki ter je neprestano deževalo. Malo prej se je bil Specia odpeljal iz mesta ter se napotil po obalni cesti. V nekem barkovljanskem kopališču Je srečal svojo znanko Onorino Gorlat, ki se je kopala. Povabil Jo je na kratek izlet. Dekle je sprejela ponudbo ter se usedla v avto v kopalni <«bikini»). Odpeljala sta se do naravnega predora, se za kratek čas ustavila na bližnjem «belvederu» in se takoj nato vrnila proti mestu.
Tam kjer cesta zavije rahlo na levo (na desni strani rastejo ciprese) ter je vidljivost zaradi ovinka zelo omejena, je prišlo nenadoma do nesreče. Zaradi spolzkega cestišča je Specia Izgubil na ovinku oblast nad vozilom, ki je začelo plesati sem pa tja po cesti. Končno je avto znamke fiat 1100-103 zdrvel na levo stran cestišča ter treščil z vso silo v fiat 600 D, ki mu je prihajal nasproti in katerega je upravljal Luclo Ulclgral. Trčenje je bilo silovito: sunek Je odbil fiat 600 D popolnoma na desno stran (v smeri njegove vožnje). Ker je bil sprednji levi del fiata 600 popolnoma razbit, so morali priložnostni reševalci odmakniti avto od cestnega roba, da bi prišli do ranjenca z druge strani, žal je Ulclgral po 20 minutah Izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb, čeprav mu je neki zdravnik skušal nuditi svojo pomoč.
Pri nesreči sta se poškodovala tudi Specia in njegova sopotnica. Oba so prepeljali v splošno bolniS-
PRISPEVAJTE za
OIJASKO MATICO I
nico, toda njune poškodbe so bile lažjega značaja. Obe vozili sta bili hudo poškodovani žena pokojnega Ulcigraia je pozneje prosila oblasti, naj prekličejo zaplembo avta njenega pokojnega moža, toda morala je počakati precej časa, preden so ugodili njeni prošnji (kljub temu. da je živela v bedi).
V škripcih se je seveda znašel mladi Specia, katerega so kmalu potem aretirali in priprli v koro-nejske zapore. 28. julija je bila pred 'kazenskim sodiščem obravnava v zvezi s tem dogodkom. Tedaj so sodniki spoznali Specio za krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora. Upoštevali pa so tudi zahtevo javnega tožilca, naj se odvzame krivcu vozniško dovoljenje za vedno.
Proti tej razsodbi se je pritožil samo Specia. V obrazložitvi priziva je mladenič trdil, da ni res, da je pred ovinkom prometni znak, ki opozarja avtomobiliste, da je cesta spolzka. Nadalje je trdil, da se je peljal s hitrostjo kakih 70 km na uro in da so bili gumijasti plašči njegovega avtomobila v dobrem stanju. Trdil je še, da se je na tistem odseku ceste že zgodilo več nesreč ln da Je cestna uprava šele pozneje popravila cestišče.
Prizivni sodniki so deloma upo števali njegov priziv ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 1 leto zapora, šofersko izkaznico pa so mu odvzeli za 3 leta. Javni tožilec je zahteval naj sodniki potrdijo prvotno razsodbo.
MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK — TRST
priredi v nedeljo, 6. junija
IZLET V CELJE
IN V VELENJE
Cena za vožnjo in kosilo 2300 lir za člane in 2500 lir za nečlane. Za zabavo bo skrbel orkester Salvadores.
Vpisovanje vsak dan do vključno 1. junija v Ul Geppa št. 9 od 18. ure dalje.
Prosvetno društvo Andrej Cok z
Opčin priredi 2. junija 1965 enodnevni izlet v Velenje. Vpisovanje pri Draščkovih.
• * *
Prosvetno društvo v Skednju or gantzira v nedeljo 30, maja t.l. izlet v Škofjo Loko in Ljubljano. Vpisovanje vsak dari, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 22. ure na sedežu društva. Ul. di Servola 124-1. * * *
SPDT priredi 6. Junija izlet v Crnl
vrh in vzpon na Javornik, kjer bo planinski pohod. Na izlet so vabljeni tudi vsi starejši odborniki in člani SPDT, da skupaj proslavimo dvajsetletnico osvoboditve.
Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9 do vključno 3, junija t.l. Pravila za planinski pohod so javljena na športni strani.
črnski odbor sprejel izjavo ter omenil, naj župan dokument izroči odgovornim oblastem v najkrajšem času. Isto je povedal tudi socialistični svetovalec Caldi in v imenu svoje svetovalske skupine odobril izjavo, ki se glasi:
«V zvezi z vprašanji, ki se postavljajo glede spomenika padlim partizanom iz Milj. želi občinski odbor občine Devin-Nabrežina ponovno poudariti skupno voljo — kar je tudi prišlo do izraza s proslavo 25. aprila v občinskem svetu — da se prizna prispevek, ki sta ga ljudstvi, živeči v naši pokrajini, dali boju proti diktaturi in za osvoboditev domovin izpod tujega okupatorja.
Demokratične in protifašistične sile, ki podpirajo občinski odbor, se čutijo moralno in politično blizu vsem evropskim osvobodilnim gibanjem. K perspektivi ustanovitve Evrope, ki bo temeljila na teh načelih, menijo, da dajejo svoj prispevek s tem, da so vzpostavili stvarne in iskreno sodelovanje med dvema narodnima skupinama. Politične skupine, ki podpirajo odbor, menijo. da različna ocenjevanja osvobodilnih gibanj v tukajšnjih krajih ne morejo načeti vrednot, ki združujejo vse ljudi iz vrst odporništva, kajti ta ocenjevanja je treba postaviti v , posebno zgodovinsko perspektivo, v okviru katere je prišlo do tistih tragičnih in slavnih dogodkov.
Občinski odbor Devina-Nabrežine ne more drugega kot odkloniti izvajanja tistih, ki nasprotujejo napisu v italijanščini in slovenščini na spomeniku in ki nočejo priznati krvavega prispevka, katerega je slovensko ljudstvo dalo v boju proti nacizmu in fašizmu, s svojimi padlimi. s svojimi mučeniki v Rižarni, v Ul. Ghega in na Opčinah, niti se ne more smatrati kot volja, da se ne prizna narodnostni značaj miljske občine.
Odbor izraža hkrati svojo zaskrb Ijehost, da bi miljski dogodek, ki bi moral prispevati k stvarnemu sožitju med dvema narodnostima, mogel ponovno povzročiti takšna nesoglasja in nerazumevanja, ki bi onemogočila pozitivni proces, do katerega je prišlo s sodelovanjem italijanskih in slovenskih demokratov.
Zato vabi oblastva in združenja, naj vprašanje rešijo v tem duhu dejanskega razumevanja. Od oblasten občinski odbor zahteva hitro odločitev, ki naj odstrani svoje zadržke 'in ki naj pomeni globoko spoštovanje do padlih, in sicer nad in ižtT&C “Katerekoli strankarske špekulacije.«
Poslanka KPI Bcrnetičeva za pravično ocenitev zemljišč v dolinski občini
Poslanka KPI Marija Bernetiče-va je naslovila na ministre za industrijo in trgovino, za kmetijstvo in gozdove ter za javna dela vprašanje, če nameravajo posredovati v korist lastnikov zemljišč v dolinski občini, ki so se pritožili zaradi prenizke cene za njihova zemljišča, ki jo je določila Ustanova industrijskega pristanišča za razlaščena zemljišča, po katerih bo potekal naftovod.
Upoštevajoč težaven položaj kmetijstva na tem področju, sedanjo vrednost lire, lego zemljišč in njih dejansko vrednost, poslanka naproša omenjene ministre naj nujno posredujejo, da bodo zemljišča plačana lastnikom po tekočih cenah tržišča.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
25, maja 1965 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 7 oseb, UMRLI SO; 72-letni Massimillano Zanntni, 86-letni Francesco Škerl, 61-letna Francesca Urbas por Cascio, 51-letna Norma Martingano por. Cec-cotti, 84-letna Angela De Luca vd Rusti-a, 76-letina Beatrice VVeiglein vd Gallerl, 78.1etni Oliviero Polli.
Slovensko gledališče v Trsiu
Predstave v Kulturnem domu
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz
MARIBORA
Vratislav Blažek
TRETJA ŽELJA
treh dejanjih
Veseloigra v s prologom
V sredo, 26. maja ob 21. uri (premierski abonma) v četrtek, 27. maja ob 17. url (abonma I. in II. popoldanski) v petek, 28. maja ob 21. uri (abonma I. ponovitev ter red A in B)
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (24. J. — 30. 5.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul de-UTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr. Gmeiner, Ul. Giuli-a 14; Pizzul-Clgnola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg C-avana 1.
Služba od 13. do 16. ure
Dr. Gmeiner, Ul Giulia 14: Plz-zul-CignOla, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15: INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul dellTstrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2;
MmnaCncii\
mik
predvaja danes 26. t.m. ob 18. uri policijski film:
SPARATE A VISTA ali’ INAFFERRABILE 009
(STRELJAJTE TAKOJ NA NEULOVLJIVEGA 009)
Igrajo: Paul Meurisse, Elga Anderstn, Robert Dalban, Richard Larke ln drugi.
K1MO «1M1S» P KOS Eli
Predvaja danes 2G. t. m. ob 19.30 film-
BANDIERA Dl COMBATTIMENTO
Igra Sterling Hayden
(BOJNA ZASTAVA)
V slovenskem dijaškem domu v Trstu bo danes 26. t.m. ob 20. uri tradicionalna
Kosovelova proslava
Letos izpolnijo program gojenci Glasbene Matice in mladi literati, ki sodelujejo v Literarnih vajah in drugod.
Vstop prost
PROSVETNO DRUŠTVO «lGO GRUDEN*
priredi v petek, 28. t. m. ob 20.30 v okviru STEDO proslavo
20-Ietnicc osvoboditve
Predaval bo pisatelj Boris Pahor. Sodeloval bo zbor harmonik Glasbene Matice, partizanske pesmi bosta izvajala zbora Pd «Igo Gruden« in «Vesna» iz Križa.
Vljudno vabljeni!
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA v DOLINI
vabi na
zaključno šolsko prireditev
ki bo v četrtek 27. maja ob 16. in 20. url v kino dvorani v Dolini.
Slovenski akademski klub Jadran vljudno vabi na nastop skupine »Gledališče mladih 65», ki bo uprizorila 2. junija ob 20. uri v gledališki dvorani Kulturnega doma dramo Er-1 wina Syivanusa: Korczak in otroci in montažo pisem na smrt obsojenih. S to prireditvijo se želi slovenska mladina oddolžiti spominu padlih za svobodo.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se danes začenja prodaja vstopnic za razpoložljiva mesta za deseti in zadnji koncert spomladanske simfonične sezone kli bo danes 26. t.m.
Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Antonio Pedretti, sodelovala pa bo pianistka Maureen Jones. Na programu so skladbe: Smetana — U-vertura iz opere «Prodana nevesta«; Viozzi — Epizoda za Bensa Battilano; Brahms — Variacije na Haydnovo temo; Beethoven — Klavir za kon. cert in orkester.
Razstave
V razstavnem foyerju Kulturnega doma je odprta razstava osmih primorskih likovnikov, ki delujejo v obmejnih krajih
Šolske vesti
Razstava risb gojencev učiteljišča v Ui. Caravaggio 4-1 je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in sicer do 10. Junija.
Obiščite razstavo slovenskega učiteljišča v šolskem poslopju. Hazstava je odprta vsak dan.
Nazionale 16.00 «Le conseguenze« — Marisa Solinas, Mario Valdemarin. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Arcobaleno 16.00 «Passi nella notte« Robert Taylor, Barbara Stanvvich. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Excelslor 16jOO «Italiani come noi« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «La tigre ama la čarne fresca« Kriminalni film.
Grattacielo 16.00 «yuando 1’amore se n'e andato«, Bette Davis. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 15.00 «Le spie uccidono a Beiruth« Colorscope. Dominique Boschero, Richard Harrison.
Filodrammatico 16.30 «La sflda viene da Bangkok« Colorscope. Bred Harris.
Aurora 16.30 «Soldato sotto la plog-gia»
Cristallo 16.30 «1 marziani hanno 12 mani« Franchi-Irigrassia
Garibaldi 16.30 «11 baro«' Prepovedano mladimi pod 18. letom.
Capitol 16.00 «Agente Coblan mlsslo-ne spionaggio« Virna Lisi.
Impero 16.30 «Strani compagni dl letto«
Vittorio Veneto 16.30 «Liola« Ugo To-gnazzi, Giovanna Rali!. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «La quercia del giganti« Technicolor. Van Hefflin, Su-san Hayworth,
Astra 16.30 «Le 5 mogli dello scapo-lo».
Astoria 16.00 «Tom Jones« Technico. lor.
Abbazia 16.00 «1 due seduttori« Technicolor. Marlon Brando, David Ni-ven, Shiirley Jones.
Ideale 16.00 «Vaeanze d’estate» Technicolor.
Skedenj 16.00 «Se permettete parlia-mo di donne« Vittorio Gassmao, Silva Kosoma
PRED PLENUMOM CK BOLGARSKE PARTIJE
V petih letih bo Bolgarija podvojila strojno proizvodnjo
Široka javna diskusija o razvoju in pomanjkljivostih industrijskega razvoja in predvsem strojegradnje ■ V strojni industriji je zaposlenih 150.000 delavcev in 6.000 strokovnjakov
Politbiro bolgarske komunistične partije je pozval vse proizvajalce in še zlasti strokovnjake na javno diskusijo o razvoju strojegradnje, ki je osnova celotnega bolgarskega industrijskega napredka. Gre za nov prijem, ki predstavlja pripravo za plenarno zasedanje centralnega komiteja, ki bo prihodnji mesec in na katerem bodo sprejeli pomembne sklepe o nadaljnji industrializaciji Bolgarije.
Razprava se ne nanaša na o-snovno vprašanje, če je treba nadalje razvijati bolgarsko strojno industrijo, ker so o tem vsi soglasni, obstajajo pa nerešena vprašanja o brzini in o načinu razvoja. Izhodiščna točka je stališče, da ima v socialističnem razvoju industrializacija prednost, v tem okviru pa je treba predvsem razvijati strojno industrijo. Tako politiko vodijo zadnjih deset let in z njo nameravajo nadaljevati.
V	načrtu sklepov CK KP Bolgarije se obrazložuje, da mora nagel razvoj strojegradnje prispevati k boljšemu izkoriščanju delovne sile, povečanju izvoznih možnosti in dvigu življenjske ravni prebivalstva. Politbiro opozarja, da je strojna industrija že dokaj napredovala in da se je v zadnjih letih njena proizvodnja podvojila ter da sodeluje v celotni industrijski proizvodnji države z nekaj več kot 16 odst.
Predvideni plenum CK KPB bo drugi sestanek, na katerem se bo razpravljalo o razvoju strojne industrije, saj je že 1962. leta CK KPB sprejel sklep o specializaciji proizvodnje. Sedaj so prišli do zaključka, da je treba podrobneje proučiti, kje so napredovali, česa niso uresničili zlasti v zvezi s tehnično modernizacijo in 'rentabilnostjo izkoriščanja strojev.
Tokrat so izrekli tudi več kritik na delovanje nekaterih vladnih organov, ki so dopustili, da j^e .prišlo do zanemarjanja elektronike in do neravnomernega razvoja proizvodnje nekaterih strojev, ki jih proizvajajo za potrebe vzhodno-evropskega tržišča.
V	posebno skupino vprašanj spada razprava o investicijah v prihodnjih petih letih, o rekonstrukciji obstoječih podjetij ter o izgradnji novih. Prav tako bodo razpravljali o boljši organizaciji dela in o tem, da je treba preprečiti grobo vmešavanje partijskih organov v delovanje poslovnih organizacij. Politbiro predlaga največjo koncentracijo investicij za razvoj proizvodnje, ki ima največje možnosti, pri čemer bodo morali upoštevati že doseženo specializacijo v okviru obvez, ki so jih prevzeli na
vzhodno-evropskem tržišču.
Po načrtih se predvideva, da bodo sprejeli sklep o nadaljnjem naglem razvoju strojne industri-je in da se bo tovrstna proizvodnja povečala do 1970. leta za 2 do 2.5-krat.
Posebno velike so zahteve za povečanje izvoza, V petih letih se mora izvoz povečati do take mere, da bodo v tujino prodali eno tretjino celotne proizvodnje. Usmerili so se predvsem na izvoz električnih naprav, električnih prevoznih sredstev, žičnic, akumulatorjev, elektronike, strojev za obdelavo kovin, elektromotorjev, raznih vrst traktorjev ter gospodinjskih aparatov,
V bolgarski strojni industriji je sedaj zaposlenih 150.000 delavcev, okoli 6.000 strokovnjakov pa je zaposlenih v znanstveno-raz-iskovalnih laboratorijih. V načrtni razdelitvi strokovnjakov bo strojna industrija imela še na-
dalje prednost. V večji meri, kot je bilo to do sedaj, jim bodo o-mogočili, da bodo prejemali tujo literaturo in material. Zaostri, li bodo vprašanje produktivnost dela in specializacije ter kooperacije v okviru vseh ostalih vzhodno-evropskih držav.
Razne proizvodne panoge so že vključili v nov sistem planiranja in vodstva podjetij, ki je pokazal dobre rezultate in zato težijo, da preidejo vsa strojna podjetja na ta nov sistem.
Bolgarija je pričela graditi tovarne strojev pred 10—15 leti in še ne razpolaga z izkušnjami drugih industrijsko razvitih dežel. Vodstvo bolgarske parMje je sedaj prišlo do zaključkov, da je treba celotno vprašanje stroje, gradnje postaviti na širše osnove, da je treba odstraniti iz prakse elemente administrativnega birokratskega upravljanja in praktieizma.
Na letošnji mednarodni cvetlični razstavi v Miramaru so pripravili tudi značilni japonski park, ali bolje kotiček, ki zvablja veliko ljudi.
MLADINA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI
Iz bombardiranega Beograda domov, v Piso in v partizane
Zasut v zaklonišču - Beg preko Bosne in Hrvatske - V nemški vojašnici Vrnitev na Kras - K vojakom in pobeg ob razpadu jeseni leta 1943
Nekdanji še živeči partizani so danes prava zakladnica spominov iz narodnoosvobodilne borbe. V jubilejnem dvajsetem letu, odkar so utihnili topovi in so se zadnji ostanki okupatorjevih tolp predali zmagoviti Jugoslovanski armadi, se radi vračamo v spominih nazaj v tiste dni. Marsikateri borec je že napisal vsaj del svojih doživljajev iz borb in tako obogatil zgodovino NOB. Med temi je tudi tovariš Tone Kodrič iz Malega dola pri Komnu na Krasu, ki je dne 6. aprila 1941 doživel bombardiranje Beograda, bil zasut v zaklonišču in je po rešitvi zbežal v Celje, zbežal Nemcem in iz Celja na Primorsko. Doma ga je fašistična vojaška oblast vtaknila v vojaško suknjo in poslala v Piso in od tam v Kalabrijo, od koder je zbežal in našel pot v Taranto, kjer se je pridružil partizanom. V naslednjem objavljamo nekaj njegovih doživljajev.
Dne 6. aprila 1941 sem doživel bombni napad na Beograd. že navsezgodaj sem po radiu poslušal vesti o spremembah v vladi. Po poročilih sem legel spet v posteljo, ker je bilo še zgodaj. Niti od daleč nisem slutil — prav tako noben prebivalec Beograda — kaj nam bo prineslo tisto jutro...
Nenadoma sem iz daljave zaslišal zamolklo brnenje, ki se je naglo približevalo, že po nekaj trenutkih se je ozračje stresalo od razpokov bomb, ki so jih odvrgli nemški bombniki.-Takoj za bombniki so prigrmeli strmoglavci —
«štuke» — in v nizkem letu mi-traljirali ljudi, ki so preplašeni begali po ulicah in iskali zavetja.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllillliiiiiiiliiiliiiiiilillliiiillllllllUUlItlllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlTlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllIlliiiiiiiiiiiilliliiiiiiaiiiiiiiiiiiiiililiilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
MARSIKAJ JE ZNANOST ŽE ODKRILA, VENDAR PA ŠE NE VSEGA
Nos loči prijeten duh od neprijetnega
vendar nihče ne ve, kako
Ustrezno čutilo je ostalo kot nekakšna zapostavljena pastorka Morda bo kibernetika odvozlala zagonetko - Praktične rešitve
Filmski festival v Cannesu je dal, kakor pravijo kritiki, kaj slabo bero. Zato pa ni na njem primanjkovalo deklet, ki so se razkazovale. Na programu je bila tudi izvolitev «miss». Na sliki dekleta, ki so tekmovala za najlepše dekle.
iiiiimiiiniiiiHiiiniiiiiiiioiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiimiirtiiiiinniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinnniupnniMnnoHiinMiiHiiiinmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
Ameriški satelit «Pegasus» bo beležil mikrometeorite
WASHINGTON, 25. — Davi so z Rta Kennedy na Floridi izstrelili veliko raketo «Saturn», ki je ponesla na krožno kot okoli Zemlje umetni satelit «Pegasus», katerega namen je, proučevati mikrometeorite.
Petnajst minut po Izstrelitvi je »Pegasus«, ki tehta 450 kg, bil na krožni poti okoli Zemlje, 10 minut nato pa je že razprl svoja velika krila. Neki glasnik ameriške zvezne ustanove za vesolje (NASA) je izjavil, da «vse deluje v redu».
Podatki o krožni poti novega ameriškega umetnega satelita so naslednji: apogej znaša 745 km, pe-rigej 508 km, za eno krožno pot okoli Zemlje pa potrebuje 91 minut, to se pravi, da drvi z brzino
26.000	km na uro. Z novim umetnim satelitom bo NASA lahko zbrala podatke o gostoti mikro-meteoritov, to se pravi drobcenih zrn kozmičnega prahu, ki predstavljajo veliko nevarnost za kozmonavte pri bodočih medplanetarnih poletih.
Velika krila novega umetnega satelita, ki so dolga 29 m, široka pa 4,20, bodo zaznavala in registrirala ((bombardiranja« mikrome-teoritov in te svoje podatke posredovala na Zemljo, kjer jih bodo sprejele posebne naprave NASA.
Italijanska trgovinska bilanca se popravlja
RIM, 25. — Po podatkih, ki jih je objavila osrednja statistična ustanova, je vrednost uvoza v prvih treh mesecih letošnjega leta znašala 1.104 milijarde 900 milijonov lir, kar je za polnih 15 odst. manj kot v istem obdobju lanskega leta. V istem času pa je
Italija izvozila svojih izdelkov za vrednost 1.041 mjlijard 500 milijonov lir, kar je za 25,7 odst. več kot v ustreznem obdobju lanskega leta. Zaradi tega se je deficit trgovinske bilance zmanjšal na 63,4 milijarde lir, kar je za 86,5 odst. več kot v enakem obdobju lanskega leta
Iz držav evropske gospodarske skupnosti je Italija uvozila za
344.2	milijarde lir blaga, kar je
31.2	odst. vsega italijanskega uvoza in za 21,2 odst. manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Hkrati pa je Italija v iste države izvozila blaga v vrednosti 415,2 milijarde lir, kar je za 33,9 odst. več kot v istem obdobju lanskega leta
Morilec Ruby odklanja odvetnika Tonahilla
DALLAS, 25. — Jack Ruby, morilec Oswalda Leeja, domnevnega morilca predsednika Johna Ken-nedyja, je prišel pred sodnika Louisa Hollanda, da bi odločil, ali naj ga odvetnik Jo Tonahill še nadalje brani ali ne, vtem ko je družina Rubinstein vsa proti temu. Rubyjevi bratje in sestre bi namreč hoteli, da bi obrambo njihovega brata Jacka prevzel neki drug odvetnik in ne več Jo Tonahill, Gre za obrambo v zadevi, ko se bo sodišče moralo izreči o umski sposobnosti njihovega brata Jacka. Jackovi sorodniki so izjavili, da je bil odvetnik Tonahill poklican v obrambo s strani odvetnika Melvina Bellija, ki je Rubyja branil v prvem procesu. Rubyjevi sorodniki poudarjajo, da je Ruby sprejel Tonahilla kot odvetnika, vendar pa da ta Rubyje-
va obveznost do Tonahilla sedaj ne drži več, ker njihov brat Jack sedaj ni pri polni umski sposobnosti.
Jack Ruby se je novinarjem zdel v enakem fizičnem stanju kot je bil lani februarja in marca torej v času procesa. Ko je šel mimo novinarjev je Ruby izjavil, da hoče za svojo obrambo «tiste odvetnike, ki jih bo določila njegova družina«. Sodniku pa je Ruby izjavil, da Je, preden je umoril Oswalda Leeja, zaužil 30 pilul antibiotikov in nekaj drugih zdravil, «ki podžigajo in pomagajo hotenje, storiti kaj pozitivnega«.
Med samo razpravo je bil odvetnik Tonahill razrešen svojih funkcij vse do tedaj, ko se bo Jack Ruby pojavil pred prizivnim sodiščem. Sele to sodišče bo odločalo, ali ima odvetnik Tonahill pravico braniti Rubyja ali ne.
Kaže pa, da ne gre več le samo za odvetnika Tonahilla, pač pa tudi za sodnika Brovvna, ki je napisal o Rubyjevem sodnem procesu knjigo in o katerem se je Ru-by izrazil, da ga je pisec skušal predstaviti občinstvu kot enega izmed elementov zarote celo kot jedro zarote proti Kennedyju, kar pa je poročilo Warrenove komisije ovrglo.
Takoj v začetku je treba povedati, da znanosti še ni uspelo, napraviti nekakšen red v kaosu raznih duhov (mišljenj so tu prijetni duhovi, torej dišave ih vonji in tudi neprijetni duhovi ali smrad) in analizirati njihove valove s tolikšno natančnostjo, kot ji je. ,j>pcL,, določiti svetlobne m zvočfle valove. Čutilo za voh je ostalo med ostalimi človeškimi čutili kot nekakšna pastorka. Kadar nekdo i,.gubi tak čut kadar se njegovo u-strezno čutilo »pokvari«, tako rekoč nimamo niti izraza, ki bi to nevšečnost to hibo točno z enim izrazom opredelili, pač pa si v tem primeru pomagamo z opisovanjem.
Nekoč je vladalo mnepje, da nos reagira po nekakšni kemični poti. Smatralo se je, da vsak predmet, ki oddaja določen duh, izloča paro, katere eromatični delci pridejo do nosa, kjer se v vlažni nosni sluznici topijo in tako človek začuti duh. To mnenje pa je danes že za nami iri ga strokovnjaki ne upoštevajo več. Po neki drugi teoriji, ki je pred nekaj leti zbudila veliko pozornost, naj bi bil nos le nekakšen predajnik za infrardeče žarke. Strokovnjaki so namreč opazili, da letijo čebele proti medu, ki je zaprt še v »cvetni posodi«, ki ne propušča zraka. Iste čebele pa ne letijo proti medu, če smo ga spravili pod steklo. Steklo pa ne propušča infrardečih žarkov. Potemtakem bi bilo logično, da se razni duhovi, dišave in podobno širijo na osnovi infrardečih žarkov. Ta sklep je pripomogel k temu, da se je ustvarilo mnenje, češ da je aktivnost nosa po-dobna aktivnosti radarja. Toda tudi to trditev so zrušili poskusi, ki so jih napravili tako, da so ljudem postavili pod nos hermetično zaprto stekleničico dišečega plina, ki pa je propuščala infrardeče žarke. Ljudje, ki so sodelovali pri tem poskusu, pa duhov niso čutili. Potem takem tudi infrardeči žarki ne pridejo v poštev,
Ko so vse domneve odpovedale, so se znanstveniki lotili reševanja tega vprašanja s pomočjo kibernetike. Kakor je znano, je kibernetika novejša znanost, ki se ukvarja s proučevanjem sorodnosti pojavov v človeških možganih in v elektronskih možganih. Ze do sedaj je bilo odkritih več vzporedij med dektoričnim sistemom pri upravljanju robotov in med človeškim živčnim sistemom.
V tem novem raziskovanju sta
se posebno izkazala dva ameriška strokovnjaka, člana newyor-ške akademije znanosti. Iz njunih poskusov izhaja, da bi se razporeditev celic čutila voha v nosu mogla primerjati z elektronskimi napravami nekih robotov. Nosna sluznica, kj služi kot čutilo voha se sestoji od približno dva tisoč živčnih celic. Aktivnost takšnega zaznavanja in posredovanja kibernetiki primerjajo s prižiganjem 24 drobcenih žarnic na komandni plošči aparata pri nekem robotu. Upoštevajoč to, katere žarnice se v danem primeru prižgejo, dobimo specifičen vzorec. Ce se npr. pojavi duh po kloroformu, se prižge tipična skupina žarnic, ki možganom prenesejo signal «kloroforma».
Kakor je znano, elektronski možgani obdelujejo podatke, ki mu jih prinaša emulzija magnetofonskega traku in to po določeni točno preračunani shemi. Ce predpostavimo, da živci na podoben način prenašajo svoje občutke, svoje dražljaje na možgane, bi bilo možno, da se s 24 živčnimi kanali proizvede 16 milijonov različnih «vzorcev»,
S tem kibernetiki pojasnjujejo, kako človeku uspe zaznati neskončno število raznih dišav in smradu. Spomniti se moramo le neskončnih vrst prijetnih in neprijetnih duhov, ki jih oddajajo razne vrste cvetja, razne vrste sadja, začimbe, smole, z druge strani pa še vse mogoče gnilobe in drugi razni odvratni duhovi iz najrazličnejših izvorov. K temu je treba dodati še neverjetno število dišav, ki so nastale v kemičnih laboratorijih in tovarnah dišav. Znanstvenikom doslej še ni uspelo pojasniti, kako more sluznica v nosu zaznati tolikšno vrsto duhov, dišav in smradu, kolikor jih dobimo v prirodi in kemiji.
Vtem ko se specifična vrsta nekega vonja posreduje možganom preko določene kombinacije živčnih impulzov, je zaznavanje moči tega vonja odvisna od tega, koliko od že omenjenih dva tisoč živčnih celic v sluznici nosa reagira na kloroform. To pa spet je odvisno od tega, koli. ko kloroforma je v zraku, kombinirana računanja so pokazala, da bi človeku, na temelju te teorije, bilo možno razlikovati 30 različnih stopenj intenzivnosti. To je bilo dokazano tudi s praktičnimi poskusi pri ljudeh, ki imajo »zelo dober nos«.
Manj teoretičen, zato pa s iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiitiiimiiiMiiniiiii,iiiiiiii,m,llllllllllllMII)MIIIMUImlllllllini||ll|||lllmlllllmltllll(lln,lll||lllllt)lllllllll|inillllllllllIlltltllll)llltm|
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vso problematiko morate temeljito obdelati in šele nato se boste odločili.
Nekdo v družini se bo z vami sprl.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Več realizma in stran s kapricami. Nekdo se bo spotikal ob vašem obnašanju.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne razpravljajte z ljudmi, ki se na stvar ne razumejo. Novo prijateljstvo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Končno boste izpeljali delo, ki ga že dolgo odlašate. Vaša odločitev bo merodajna.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite čimbolj odločni, vendar pa tudi ob-
jektivni. Izboljšanje odnosov s sosedi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neki posli ali finančne transakcije vam bodo belile glavo. Ne nasedajte preveč klepetavim ljudem.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Več podjetnosti, kajti sicer boste občepeli. Naključje vam bo pripomoglo k novim poznanstvom.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ce boste dovolj spretni, boste delo
opravili, če ne boste plačali račun vi. Ljubosumni boste.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaše ambicije bodo dobro poplačane. Srčne težave neke osebe boste prenašali vi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Naleteli boste na ostro nasprotovanje predstojnikov. Pustite več svobode mlajšim.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč tvegane zadeve bi vam znale uiti iz rok. Neki prijatelj vas bo zapustil.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Veliko boste delali, se veliko trudili, toda uspeh bo malenkosten. Več podjetnosti in vaše srce bo utešeno.
praktičnega vidika bolj obdelan pa je sistem, ki ga je razvil Ernest Krocker in s katerim se more obeležiti malone vsak duh, vsak vonj z določeno »spoznavno številko«. Ta znanstvenik se je svojega proučevanja lotil s stališča, da se vsi vonji brez izjeme sestojijo iz kombihkcij1 štirih osnovnih elementov in sicer: iz cvetnega, kislega, žaltavega in tako imenovanega kozjega duha (sir in žaltava mast). Vsaka posamezna stopnja intenzivnosti in razmerja mešanic se označuje s številkami od ene do osem. Najnižja stopnja določenega duha, to se pravi mešanica vseh teh štirih osnov, bi torej bila 1111, najvišjo «dozo» pa bi označili z 8888. Seveda bi to bile najbolj enostavne, na eni strani najblažje na drugi pa najmočnejše kombinacije duhov, vmes pa bi bila cela veriga najrazličnejših kombinacij z močnejšim poudarkom tej ali oni primesi. Na o-snovi te sheme bi mogli klasificirati kakih 5000 raznih duhov. Naftalinske kroglice npr. bi po lej formuli dobile «spoznavno številko 4564, vrtnice pa 6523. Vsebina »kozjega elementa« v dišavi vrtnice marsikoga preseneča. Toda strokovnjaki vedo povedati, da vonj vsakega cveta vsebuje tudi določeno dozo tistega duha, ki se označuje kot kozji duh, torej duh, ki spominja na neprijetni sirasti duh ambre.
Ko so bombniki in strmoglavci odleteli, smo se stanovalci naše hiše zbrali na dvorišču in drug drugega vpraševali, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ni še minilo pol ure, ko so se na obzorju znova pojavili bombniki in strmoglavci. Vse je bezalo in iskalo kritja in zaklonišč. Ni bilo časa za spraševanje, kaj bo z nami. Bombniki so bili že nad mestom in začeli odmetavati svoj rušilni in smrtonosni tovor.
Nastali so trenutki strahu in groze. Za bombniki so se nizko nad strehe spuščali strmoglavci in odmetavali majhne bombe ter mi-traljirali bežeče prebivalstvo. Ko so se bombniki in strmoglavci izgubili na obzorju, smo si šele upali na dan. Vsenaokrog samo razdejanje. Ljudje so begali po ulicah kot brez glave. Nekateri možje so z nahrbtniki na ramah hiteli proti vojašnici, da se kot prostovoljci prijavijo za obrambo napadene domovine.
Kot bi še ne bilo dovolj razdejanja, strahu in smrti, smo iz daljave znova zaslišali zlovešče brnenje. že čez nekaj trenutkov se je nad mesto vsipalo na tisoče bomb, ki so rušile in podirale vse, kar so zadele. Okrog 11. ure sva se z nekim Bosancem odpravila na vojaški odsek, da se priglasiva kot prostovoljca. Službujoči kapetan nama je kratko odgovoril:
«Gde čemo sa vama? Kadite kao znate.»
Nisem vedel, kaj naj storim. Povedal sem mu. da bom šel na moje vojaško okrožje v Maribor, pa mi je odgovoril:
«Sretan vam put.»
Bil sem presenečen.
Vrnil sem se v stanovanje, da bi pripravil kovček za potovanje. V kovček sem zbasal nekaj perila, fotografij in dokumente ter zbežal na ulico. Nisem še prišel do konca Francoske ulice, ko so se na obzorju znova prikazati zračni gangsterji. Vse je kazald, da hočejo do tal uničiti Beograd. Vse je znova bežalo in iskalo kritja. Sam trenutno nisem vedel kam. Tedaj je od nekod prihitela skupina žensk z otroki. Povedale so, da bežijo - v zaklonišče Rdečega križa, ki je bilo tam blizu. Sledil sem jim in tako prišel v veliko zaklonišče, kjer je bilo še malo ljudi. Hitro se je napolnilo do zadnjega kotička. Bilo nas je kakih 200. Počutili smo se varne in smo skoro brez skrbi čakali konec napada.
Ko je za hip brnenje potihnilo smo mislili, da je napad mimo. Pripravljali smo se, da zapustimo zaklonišče. Nenadoma je nastala silovita eksplozija. Težka bomba je padla pred zaklonišče in zasula izhod. Na srečo ni bil nihče ranjen. Nastala je panika, ker smo mislili, da se ne bomo mogli več živi rešiti, 'reživljali smo trenutke groze in negotovosti. Že čez malo časa pa smo zaslišali, da pri vhodu nekaj kopljejo. To pot je vsem odleglo. Kmalu je v zaklonišče posvetila dnevna luč. Odprtino so tako razširili, da smo mogli drug za drugim priti na dan. Zunaj je stala skupina ljudi. Povedali so nam, da je bila v trenutku, ko je pred zaklonišče padla bomba, v bližini neka žen-
ska. Ko je videla, da je bomba zasula vhod, je začela klicati na pomoč. Nekaj mož 'in en policaj so takoj začeli odkopavati vhod in so nas tako rešili smrti v zaklonišču. Sredi razdejanega Beograda, sredi plamenov gorečih stavb, sredi tolikih smrti, smo občutili veselje, da smo ostali živi...
S tovarišem iz Bosne sva se odločila, da po najkrajši poti čim-prej zapustiva Beograd, že v naslednji ulici sta se nama pridružila mlajši fant in neka ženska. Ko smo hiteli po takratni Dečan-ski ulici proti Terazijam, smo videli, kako se je sesul del od bomb razmajanega poslopja. Prav tako smo na Terazijah videli, kako so se rušile stene bombardiranih hiš. Čeprav se nam je mudilo, da bi čimprej prišli na prosto, smo pri vsej naglici videli grozljive prizore.
Na ulici je v ruševinah ležal mrtev moški, skozi razbito izložbo neke trgovine smo v notranjosti videli mrtvo prodajalko z razmesarjenimi prsi, malo dalje je ležal mrtev policaj. Se nikoli o življenju nisem tako hitel kot takrat iz gorečega Beograda. Na ulicah smo se morali izogibati kupom opeke, telefonskim žicam, ki so potrgane visele z drogov, in celim kupom ruševin. Ko smo preko Slavije končno prišli na polje, je bila že noč. Sli smo še nekaj kilometrov naprej in se ustavili na nekem nizkem hribčku. Sedli smo in opazovali gorečo prestolnico umirajoče stare Jugoslavije... Čeprav je bilo že pozno, so se še vedno vračali posamezni bombniki in kar naprej odmetavali svoj rušilni in smrtonosni tovor. Tik pod nami so se zbirali ostanki bivše jugoslovanske vojske in odhajali v neznano...
S tistega hribčka smo nadaljevali pot v Bosno in sicer peš do Obrenovca, nato v Sarajevo in od tam v Zagreb, kjer smo videli prve Nemce, ki so pravkar zasedli mesto. Iz Zagreba smo odšli v Celje, kjer so me prijeli Nemci na kolodvoru in kot ujetnika odpeljali v tamkajšnjo vojašnico. Tu pa sem izrabil trenutno nepazljivost stražarja. Ko je bila pred vhodom zbrana večja skupina ljudi, ki so čakali, da bodo lahko obiskali svojce v vojašnici, sem se izmuznil na cesto in se jim pridružil. Stražar tega ni opazil. Bil sem znova prost.
Nekaj mesecev sem potem živel v Celju kot delavec in pomagal pri regulaciji Savinje. Kmalu sem zvedel, da Gestapo išče vse tiste, ki so doma na Primorskem. Ne boste me več vlačili po zaporih, sem sklenil in na skrivaj odšel iz Celja. Mejo sem prestopil med Rakekom in Postojno v avgustu 1941. Tako sem se po sedmih letih življenja v begunstvu znašel spet doma. Pozdravil sem domače, nato pa odšel na dvorišče in se nadihal našega svežega, zdravega, po brinju in borih dišečega zraka. Ta povratek sem zalil z nekaj kozarci terana. Poplaknil sem z njim vse grenke preizkušnje, doživljaje in razočaranja zadnjih dni v Beogradu. Počutil sem se lahak kot lastovica, ki se na pomlad vrne iz Afrike, kjer je preživela tiste mesece, ko sta pri nas zima in sneg. Bil sem vesel in sproščen, da bi pel in pel in tako dal duška svojemu razpoloženju. Kar sami so privreli na dan tile verzi:
Kako si lep moj skalnati Kras —
gmajne, bori, vrtače, teran,
iz Beograda me je priklical
tvoj glas,
in vrnil sem se na Kras —
tvoje trpke lepote željan...
TONE KODRIČ
(Nadaljevanje sledi)
eH
>37
SREDA, 26. MAJA 1965
talia; 15.15 Filmske in gledališke napotki- 1115 Nimaš nrertnocni-novosti: 15.30 Usneli motivi- is as 12.05 Kmetijski nasvttif 12T5 Na
kmečki peči; 12.30 Iz opere Istrska svatba A. Smareglie; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Kako pojo mladi pevci; 15.30 Slov. vokalno-inštru-mentalne skladbe; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Slov. glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene raz-
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Glasbeno popotovanje; 12.15 Brali smo; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem,-18.15 Umetnost; 18.30 «Emil Adamič«; 19.00 Trobentač Al Hirt;
19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Solisti lahke glasbe; 20.00 šport;
Slmf °koncert- T^dmonj- Nov f-0« Jutranja glasba; 9.35 Pes- glednicer 20 00 Zbor~‘siava" kTa-Desniškf md '»Mir^iTv^nš^	,UMV& tahke°*Ute- ^	Iz romunske zabavne
11.30 Po dnevnih vesteh Giro d’I-talia; 13.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 14,00 Pevci; 14.30 Dnevne 23.15 Jazz. vesti in Giro dTtalia; 15.00 Ital.
novosti; 15.30 Uspeli motivi; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše: 17.25 Klavičem-balo in klavir; 18.00 Mussolini revolucionar; 18.15 Pesmi iz prve svetovne vojne; 18.35 Neapeljske melodije; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih;
20.00	Dnevne vesti in Giro dTtalia; 20.30 Traviata.
II. program
pesniški rod: «Miroslav Košuta-Morje«; 22.10 Godalni orkestri;
23.00	Vokalni trio.
glasbe; 20.40 Borodin: Knez Igor, radijska priredba opere; 22.10 Popevke; 23.05 Literarni nokturno;
12 05 Plošče- 13 45 G vinzzi- »Ti narodne pesmi; 15.15 Za vas iz-iz.uo riosce, 5. viozzl. «11 )irnnl	m-j«
sasso pagano« — 3. dej.; 14.20
Poezije Pier Paola Pasolinija; 14.35
Nacamulijeve lirike.
brani motivi; 15.35 Pevci lahke glasbe; med 15.50 in 16.45 Kronika p kol. dirki po Italiji; 15.50 „	Ritmi; 16.00 Rapsodija; 17.00 Plo-
Koaer	šče; 17.35 Enciklopedija; 18.35 E-
_\	notni razred; 18.50 Vaši izbranci;
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Ritmi 19.50 Giro dTtalia; 20.05 Plošča za
za orkester; 8.30 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi;
16.00	Priljubljeni napevi; 15.45 Zenski zbor iz Tolmina; 16.00 Otroški kotiček; 16.35 Simf. koncert; 17.40 Jug. narodni plesi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Kitarist Atkins;
19.30	Prenos RL; 22.15 Ansambel Elliott; 22.40 Griegove skladbe.
Nacionalni program
8.30	Jutranji program; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija;
10.30	šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.45 Skladbe za godala; 13.10 Giro dTtalia; 13.30 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na morjih;
15.00	Po dnevnih vesteh Giro d’I-
Ital. televizija
8.30 Sola; 15.30 Giro dTtalia;
18.00	Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19,15 Petnajst minut z Noriš de Stefani in Beppejem Car-dilejem; 19.30 TV pošta; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Almanah; 22.00 Detektivka «11 pioniere«; 22.25 TV razprave; ob koncu dnevnik.
II. kanal
21-* dnevnik; 21.15 Kapitanova hči; 22.30 Igra ne pozna meja.
Jug. televizija
15.40 Govorimo po rusko; 16.00 Učimo se angleščine; 16.30 Prenos športnega dogodka; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža studia Skopje; 19.00 Kaleidoskop; 19.15 Opera skozi stoletja; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Poezija Duška Tri-9.45 Violinist Slavko Zimšek; 10.15 funoviča; 20.40 Deset zadetkov Melodije za razvedrilo; 10.45 Cio- 21.55 Kulturna panorama; 22 35 vek in zdravje; 11.00 Turistični Obzornik.
poletje; 21.00 Dovolj analfabetizma — anketa; 21.50 Pesniki s plošč.
III. program
18.30	Nemška kultura; 19.00 Dante: «De Monarchia«; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Rie-tijeve skladbe; 21.30 Mahlerjeve skladbe.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 Slovenske narodne; 9.25 Domače viže;
&a o riško- beneški dnevnik
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Nad 106 milijonov globe Piottiju za tihotapstvo masla proste cone
S Piottijem sta odgovorna za plačilo tudi Giuliana Bindi in «Burrificio Goriziano»
im TodilfieŽ	laj^LSaT° na °“ju proste co-. odprt od 7. do 11. ure
Jutri ne bo dražbe v mestni zastavljalnici
Ker je jutri praznik, odpade običajna tedenska dražba' dragocenih in navadnih predmetov v mestni zastavljalnici v Gorici, v Ul. Car-ducci. Ponovna taka dražba bo prihodnji četrtek.
nim sodiščem zaključila obravnava proti Ferrantu Piottiju vodji gori-škega podjetja «BurriIicio Alto I-sonzo», zaradi tihotapstva z maslom in izogibanju plačila davka na poslovni promet.
Po zaključku obravnave je sodišče po enournem posvetovanju, izreklo naslednjo razsodbo: Piottija so spoznali za krivega obotoženih dejanj in ga obsodili na plačilo 71 milijonov 115.000 lir globe. V primeru, da bi ga ne mogli izterjati je z njim soodgovorna za plačilo Giuliana Bindi, por. Piotti, (ki je lastnica podjetja B.A.I.) in sicer za 68.5 milijona lir, ter podjetje Bur rificio Goriziano za 2 milijona 615.000 lir globe, kot civilni zavezanci. Sodišče je nato obsodilo Piot tija in Giuliano Bindi (za B.A.I.) n:i plačilo 34.056.812 lir in Piottija skupaj s podjetjem Burrificio Goriziano na 1.136.780 lir v korist civilne stranke, ali državnih financ, na račun odškodnine za povzročeno škodo.
Sodišče je v razsodbi odbilo zah tevo po odškodnini za drugo škodo, ki jo je zahtevala civilna stranka ter je obsodilo Piottija, Bindi-jevo in «Burrificio Goriziano«, skupaj tudi na plačilo sodnih stroškov in stroškov tožitelja.
Včerajšnja je bila že četrta razprava proti Piottiju v zgornji zadevi, pri kateri je bil obtožen, da je prodal izven goriške proste cone 314.422 kg masla, ki ga je uvozil brez carine, ter bi ga moral pro-
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 26. t. m. ob 16. uri in jutri, 27. t. m. ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
Grimm-Martinuzzi
TRNULJČICA
otroška igra v treh dejanjih
Cene: odrasli 350, otroci 250
Predprodaja vstopnic danes dopoldne v kavami Bratuž ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
ne. Prav tako je bil obtožen, da ni plačal za omenjeno blago davka na poslovni promet.
Razprava je bila dne 18. maja preložena, da bi dali možnost glavnemu branilcu prof. Bettoliju za obrambo obtoženca. Kot znano, je državni tožilec dr. Benci zahteval za Piottija nekaj nad 87 milijonov lir globe.
Odv. Bettiol je v svojem zagovoru skušal prikazati, da ne gre za pravo tihotapstvo, ker da ni za to dokazov, ter je opozoril sodni dvor, da je bil izdan zadevni zakon leta 1940, ko je bila v Italiji avtarkija ter v vojnem času. Dejal je tudi, da je bila preiskava preveč površna in da obtožba sloni le na sumničenjih. Zato je zahteval, naj bi Piottija oprostili ali pa mu na ložili kvečjemu kakih pol milijona lir škode.
Kot je razvidno iz sodnega prav-doreka, pa je bilo sodišče drugač nega mnenja in je Piottija spoznalo za krivega prestopkov navedenih v obtožnici.
Predsednik sodišča dr. Storto sodnika Arculeo in Mancuso, dr tožilec dr. Brenči, zapisnikar Petti.
Urnik trgovin danes in jutri
VERDI. 17.15: «Joe mitra«. E. Con-stantine in F. Amoul, francoski črnobell film.
CORSO. 17.00: «11 pugno prolbito dell’Agente Wamer». E. Constan-tine in N. Benedettl. Francoski črnobell film.
MODERNISSIMO. 16.00: «Sangue al sole«. L. Razvat in A. Virgil. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15: deri, oggl, do mani«. Sofia Loren ln Marcello Mastroianni. Italijanski film, zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 16 30: «L’ultimo gla-diatore«. R. Harrison in M. Tolo. Ameriški • barvni kinemaskopski film; zadnja predstava ob 21.30.
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo ob priliki praznika vnebohoda, jutri veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik: Danes, na predvečer, lahko ostanejo vse trgovine odprte zvečer do 20. ure; mesnice, bodo odprte tudi popoldne od 17. do 20. ure.
Jutri, na vnebohod, bodo ostale odprte mesnice do 11. ure, trgovine s sadjem m zelenjavo do 12. ure, pekarne in mlekarne do 12.30 ter cvetličarne do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. Pokriti trg bo jutri, v četrtek.
Brivci in frizerji bodo imeli ju tri, v četrtek, ves dan zaprto.
Andrej Kosič razstavlja jutri v Gorici
Jutri, v četrtek dopoldne, ob 10. uri dopoldne bo mladi in nadarjeni gorim slikar Andrej Kosič otvo-ril razstavo svojih slik v razstavni dvorani Pro loco v gorim pasati. Razstava bo ostala odprta do 11. junija. Kosič bo na njej prikazal 22 svojih oljnatih slik.
Do sedaj je imel Kosič, ki je bil rojen leta 1933 v Gorici te več o-sebnih razstav v Gorici, Trstu in po raznih krajih v Jugoslaviji. Udeležil se je tudi skupnih pokrajinskih, deželnih in mednarodnih razstav. Ogled slik bo moten vsak dan od 8. do 22. ure. Vstop je prost.
Razstava vin in kmetijskih strojev na Bukovju
Krajevni odbor «Za Steverjan« iz števerjana prireja na Bukovju razstavo domačih vin in poljedelskih strojev. Otvoritev razstave bo jutri, v četrtek, ob 15. uri ter bo odprta več dni.
STANDREŽA
Iz goriške bolnišnice
Ob 14.45 so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v treh dneh 22-letnemu Flaviu Mariniju iz Pod-gore Ul. Cotonificio 37, ki je ob 14. uri, ko se je vračal domov z vespo, padel ker se je hotel izogniti mački na cesti.
Ob 16. uri je postalo slabo v go stilni Komel na Tržaški cesti 14-let-nemu Salvatoru Abateju iz Gorice Ul. Rossini 14. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico
kjer so mu nudili prvo pomoč.
....»u.....««........................................
POBRATENJE MED GORICO IN VENL0M
Ganljivo slovo Goričanov od prijaznih prebivalcev Venla
«Sedaj, ko odhajate, tudi nebo joče», s temi besedami in solzami v očeh, so se domačini poslavljali od naših pevcev in folkloristov
Iz Venla nizozemskega mesta ob nemški meji, je goričko zastopstvo, ki je tamkaj sodelovalo na manifestacijah pobratenja z Gorico odneslo najlepšo vtise. Poleg občinskega zastopstva sta se italijanskega tedna, ki so ga priredili ob tej priliki, udeležila tudi pevski zbor Seghizzi in folklorna skupina iz Ločnika. Ker poje v Seghizziju več Slovencev, smo se obrnili na Edija Bavcona, da bi nam povedal, s kakšnimi vtisi se je vrnil s potovanja v to mesto.
DANES ZVEČER NA POKRAJINI
PTU bo razpravljala o obračunu za 1964
Turistični vodič za Goriško bo izšel v nekaj dneh
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 24,2 stopinje ob 13.50 in najnižjo 10 stopinj ob 3.10 uri, Povprečna dnevna vlaga 60 odst. Dežja je padlo 0.4 mm.
Darovi in prispevki
Za krvno banko v Gorici jo darovali trgovinska zbornica v Gorici 30 tisoč lir. Odbor se zahvaljuje.
Predsednik pokrajinskega turistične ustanove za Goriško Peternel je sklical svetovalce te ustanove na sejo, ki se bo vršila danes v sredo 26. t. m. ob 20.30 uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici.
Kot glavne točke so na dnevnem redu razprava o obračunu te ustanove za leto 1964. Obračun spremlja precej obširno poročilo o delovanju PTU v lanskem letu in o raznih kultumo-turističnih manifestacijah, ki so bile organizirane.
Dalja je na dnevnem redu odobritev nove turistične poslovalnice v Gradežu, cAdria mare« ter prošnja za ureditev še enega kampinga na Gradeškem otoku. Kot znano, so o obeh zadnjih -točkah svetovalci razpravljali že na zadnjem zasedanju v Gradežu, pa so jih odložili, ker so bili predloženi elementi nezadostni za odobritev.
Med tem so pri PTU pripravili toliko pričakovani «Vodič» po Goriškem, ki bo precej velika knjiga s koristnimi podatki z vseh področij goriškega javnega življenja, ki utegnejo zanimati domačega in tujega turista. Vodič bo predvidoma na razpolago že ta teden. Tudi goriška Pro loco pripravlja manjši
vodič po Gorici, ki naj bi pravtako v kratkem izšel. Pokrajinsko turistično združenje pa je načelno že sprejelo sklep, da bo podoben skrčen vodič izdalo tudi za vso pokrajino, ter tako odpravilo tudi ta nedostatek.
Zadnja pot Ane Grusovin
Včeraj popoldne je bil ob 14. uri pogreb Ane Grusovin, ki je bila preteklo nedeljo žrtev tragične pro metne nesreče na Dolgi njivi blizu Plavi j.
Pogrebni sprevod Je krenil iz civilne bolnišnice na pokopališče ob številni udeležbi znancev in prijateljev ter z velikim številom vencev. Čeprav še zelo slab, se je udeležil pogreba tudi Rudolf Vuga. Pokojnico so položili v grobnico družine Grusovin na glavnem pokopališču.
Prvotno je bilo javljeno, da bo šel sprevod tudi do cerkve na Travniku, kar pa se ni zgodilo in so številni znanci pokojnice zaman čakali pred cerkvijo Sv. Ignacija.
sSprejem in slovo od prebivalstva Venla bo vsem nam ostalo še dolgo v spominu — je dejal Edi Bavcon. Malokje smo bili deležni tolikšne pozornosti in ljubezni kot v tem kraju. Ustvarili smo si številna znanstva ter tesne prijateljske vezi. Vsi so nas vzljubili, tako da je bilo ob slovesu na kolodvoru ogromno meščanov, ki za nekaj časa sploh niso pustili vlaka, da bi odpeljal. Vsi so imeli objokane oči; tolikšna ie bila žalost ob slovesu, da so nam znanci dejali: 'Sedaj, ko se vračate, tudi nebo joče za vami'. Dejansko je takrat zares začelo močno deževati.«
Pevce in folkloriste so namestili v hotelih, pa tudi pri družinah ki so jih prišle iskat ob samem prihodu. Prijatelj Bavcon je ves čas bivanja v Venlu stanoval pri ravna telju splošne bolnišnice dr. J. Ehl hadru; tam je spal in se hranil na voljo pa je imel tudi njegov volksuiagen. V četrtek so se priva dili mestu ter uredili osebne za deve, v petek pa so jih skupno folkloristi vozili po mestnih četr tih, kjer so peli in plesali, vse povsod pa so imeli ogromen obisk V soboto so na sprejemu v občin ski hiši zapeli tri pesmi, spodaj, na glavnem trgu, pa je nizozemska vojska skuhala ogromne količine testenin, tako da so bili «italijanske večerjen deležni tisoči meščanov. Sledilo je rajanje do poznih jutranjih ur. . Se prav poseben poudarek zasluži samostojen koncert v Venlonazal, ogromni dvorani, kjer so bili deležni lepega sprejema in dobrega obiska.
V nedeljo so peli pri maši, potem pa obiskali bolnišnico, kjer so peli za bolnike.
«Vsepovsod so nas spremljali prijazni obrazi — je dejal Bavcon — in prisrčni pozdravi; pobratenje ni bilo upravno dejanje, ampak zares bratsko srečanje dveh približno e-nako velikih mest z burno obmejno zgodovino (Venlo je bil žrtev nacističnega napada, ki ga njegovi prebivalci ne bodo nikoli pozabili). Najboljši dokaz za to je zares ganljivo slovo, ki nam bo še dolgo ostalo v spominu.»
Po zmagi Juventine v Mariami
Mladina iz štandreža, zlasti stalni navijači domače ekipe, so se zelo razveselili nedeljske zmage Juventine v tekmi proti Corni v Marianu, kjer je, zmagala z rezultatom 4:1 (prvi polčas 0:0). Tako bo domača ekipa ostala v višji kategoriji diletantov za deželno prvenstvo. Navijači želijo igralcem, da bi se sedaj med počitnicami prav dobro odpočili, obenem pa se tudi pripravili za dostojen začetek in seveda tudi nadaljevanje v jesenskem tekmovanju, pri katerem bodo i-meli nekatere močnejše nasprotni ke kot pa letos. Prav z nedeljsko tekmo pa so pokazali, da kadar hočejo znajo prav lepo zaigrati, saj so bili ves čas tekme stalno v premoči, ki je sicer prišla bolj do izraza šele v drugem polčasu, ker so imeli juventinci v začetku precej smole pri streljanju v vrata. Gostje so zabili svoj gol po rezultatu 2:0 in še tega iz 11-metrovke. Za Juventino so zabili gole Petejan, (2), Klavčič in Marko.
ZA SPOMLADANSKI POKAL
V	namiznem tenisu poraz Borove ekipe
V	nadaljevanju turnirja v namiznem tenisu za Spomladanski pokal je prva ekipa Bora klonila Soffltti A s 3:1.
Izidi:
Crechici — Edi Košuta 2:1 Durazzano — Boris Košuta 0:2 Crechici - Durazzano — Košuta B - Košuta E. 2:0 Crechici — Košuta B. 2:1
V	drugi tekmi večera so Istriani premagali Istriane B s 3:2
AVTOMOBlt/ZEM
MONZA, 25. — Komaj 23-letni bolonjski šofer Bruno Deserti se je danes med preizkusno vožnjo z avtom vrste Ferrari smrtno ponesrečil. Deserti je vozil z avtom vrste «Le Mans« s hitrostjo, ki ni bila prevelika. Iznenada pa je vozilo zašlo z dirkališča ter treščilo v cementno cev med drevesi. Prednje desno kolo je odletelo 300 m daleč, vozilo pa se je večkrat obrnilo in se vžgalo. Deserti Je bil na mestu mrtev. Kasneje so njegovo zoglenelo truplo odpeljali v pokopališko mrtvašnico. Državni pravd-nik je odredil preiskavo, ki naj u-gotovi vzroke nesreče.
KOŠARKA -
POKAL NARODOV
Jugoslavija premagala
Italijo 71:51 (38:15)
Tekma je bila v novi športni palači v Ljubljani
JUGOSLAVIJA:	Gordič, Korač (25), Rajkovič (8), Kovačevič,
Djerdja (7), Ražnjatovič (5), Daneu (16), Petričevič (2), Ajzelt, Bo-novič, Djurič (4), Skansi (4).	-
ITALIJA:	Cescutti, Pellanera,
Bertini (4), Vittori (5), Vianello (9), Gatti (4), Lombardi (8), Cosel-li, Mašini (13), Bufalini, Spinetti, Flaborea (8).
SODNIKA: Heselbaher (Avstrija) in Kassai (Madžarska).
LJUBLJANA, 25. — Jugoslovanski košarkarji so se nocoj pred istim občinstvom oddolžili za poraz, ki so ga zebeležili s Poljsko. Plavi so nocoj v tekmi za trofejo petih narodov brez težave odpravili n-varne Italijane, ki so napravili vse. da bi ostal njihov poraz v častnih mejah, čeprav Jugoslovani niso bili v najboljši formi, so spravili tekmece na kolena z razliko celih 20 točk. Od Jugoslovanov je bil najbolj učinkovit Korač, ki Je dosegel 25 točk, medtem ko jin je
najboljši Italijan Mašini zabeležil le 13, to je 3 manj kot Ljubljančan Daneu.
Italija je s porazom izgubila še zadnje upanje, da bi zmagala na tem turnirju. Italijani imajo sedaj 8 točk, medtem ko v lestvici vodita Poljska in Jugoslavija z 10. Naj še omenimo, da je Korač igral nocoj svojo stoto tekmo v reprezentanci Jugoslavije.
Športne prireditve v okviru
STEDO
NOGOMET
ffUVvmkt .
27. t.m. ob 10.30 v Nabrežini BREG — KRAS
27. t.m. ob 9. uri na Opčinah (Prosvetni dom) EKIPNI MEDDRUŠTVENI TURNIR
Daneu — še vedno med najboljšimi
......""■"""■"■"lil...................■■■■■mo..
cino ditalih
Guido Carlesi pred Tacconejem
Dirka po Italiji že na pol poti
AGRIGENTO, 25. — Danes so prišli udeleženci letošnjega Gira d’I-talia na pol poti. Zmaga pa je daies v najbolj vroči etapi pripadla Guidu Carlesiju. Ce bi si jo osvojil Vito Taccone, bi nihče ne mogel reči, da si je ni zaslužil, ker se je ta kolesar najbolj potrudil, da bi si jo zagotovil. Taccone je 23 km po startu (ko je do cilja manjkalo 123) silovito potegnil in ušel glavnini. Čeprav so se mu nekateri pridružili, je Taccone vztra--
ja! v begu in se je najbolj izkazal
v zadnjih kilometrih, ko se je upravičeno bal, da ga bodo tik pred ciljem bolj hitri nasprotniki prehiteli. Zato je na zadnjem ne preveč napornem vzponu hotel pustiti za seboj tekmece, da bi si nabral nekaj naskoka. Ker se mu poskus ni posrečil, se - je moral ukloniti sprinterju Carlesiju. Preden pa je prišel do ciljne črte, je moral Carlesi še enkrat odbiti napad Tacco-neja, ki se ni hotel, brez zadnjega poskusa, odpovedati možnosti, sicer pičli, ciljne zmage, do katere kljub dobri volji, ne more in ne more priti.
NA CILJU
1. CARLESI GUIDO (Filotex), ki je prevozil 146 km v 4.20'40’’, z
povprečno hitrostjo 33,607 km
2.	Taccone Vito (Salvarani)
3.	Brugnami Carlo (Molteni)
4.	Zanchi Mario (Filotexj
5.	Battlstini Grazinao (Vittadello)
6.	Samoi
7.	Claes
8.	Fontona
9.	Ferrari
10. Adornl 4.23'22"
SPLOŠNI LESTVICA
1.	MEALLI 61.07’16"
2.	Adorni z zaostankom 36”
3.	Galbo 2’59”
4.	Negro 3’08”
5.	Mugnaini 3’30”
6.	Zilioll 4’35"
Gimondi
9. Dancelli 4 36”
10. Bitossi 4’39”
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiliiil,xtt(iAilil,,,,,lll,lilllllllltllllllllltlllllllllllllll||l|lllllvltl|||||vvf|l9
MEDNARODNI NOGOMET
In ter-Benfica
(za evropski pokal)
jutri v San Siru
MILAN, 25. — Inter in Benfica se bosta v četrtek spoprijela na stadionu San Siro za letošnji poka) evropskih prvakov. Izbira Milana je sprožila v vrstah portugalskega tiska precej ostrih polemik in pikrih komentarjev, ker so bili prepričani, da so organizatorji, to je UEFA, hoteli s tem pomagati italijanskemu klubu. V italijanskih krogih to zanikujejo s trditvijo, da je
hi I IVAilon	r>n v, n 1	< 
bil Milan izbran za finale tega turnirja še preden sta bila znana finalista. Tak je pač pravilnik trdijo _ v italijanskih krogih, in navajajo dejstvo, da je Fiorentina pred leti igrala podobno tekmo na igrišču Real Madrida.
Milančani so veliki favoriti v tem finalu. Lizbonsko moštvo ni bilo nikoli, kadar je igralo na tujih tleh, močno in je vedno Ie branilo rezultate (pa čeprav s precejšnjo razliko), ki jih je dosegalo na lastnem igrišču.
Kljub temu pa v vrstah Benfice niso pesimisti. Eno je gotovo, da se bodo vsi potrudili in da sl bodo skušali z zmago zagotoviti tudi močno vsoto denarja, ki jim jo je obljubilo vodstvo. Da pomeni evropski naslov tudi večji dotok denarja tako v blagajne kluba kot v žepe Igralcev, dobro vedo vsi titu-larcl lizbonske enajstorice, ki So vedno izrabili to priložnost za donosne turneje pc tujini. Prav zaradi tega bo Benfica poslala na igrišče vse najboljše igralce in skoraj gotovo Je, da bomo videli v četrtek na televiziji portugalsko moštvo v naslednji postavi: Costa Pe-relra, Cavem, Cruz, Raul, Germa-no, Calado, Augusto, Eusebio, Tor-res. Coluna in Slmoes. Edina novost je temnopolti velikan Calado, ki bo prevzel mesto Peridisa. Naj omenimo, da tega smatrajo za najbolj nadarjenega portugalskega igralca.
Jasno je, da bo tudi Herrera poslal na igrišče najboljšo postavo. Sicer se še govori, a tudi igralcem Interja bo Morattl obljubil, kot je bilo že lani. precejšnjo vsoto za zmago. I i denar ima, naravno, svojo moč.
V	vrstah milanske enajstorice so trdno prepričani v zmago. Zadnje čase je Inter pokazal izredno igro in ker bo igral v domačem, za tujce oglušujočem okolju, bo našel 'v množici navijačev izredno podporo To se je poznalo že v tekmi z Liverpoolom in prav gotovo se bo isto ponovilo v četrtek z Benfico.
Inter bo zelo verjetno nastopil proti Benfici v naslednji postavi' Sarti, Burgnich, Facchetti. Bedin, Guarneri, Picchi, Jair, Mazzola, Peiro ali Domenghlni. Suarez in Corso.	'
V	primeru neodločenega rezultata, bo sodnik odredil nadaljevanje, če tudi po podaljških ne bo znan zmagovalec, bodo tekmo ponovili v Bruslju.
/ * * *
TURIN, 25. — Jutri zvečer bo Juventus sprejel v goste za povrat-
no polfinalno tekmo turnirja za pokal sejemskih mest enajstorico Atletica iz Madrida. V prvi tekmi, ki je bila pred tednom dni, so Tu-rinčani izgubili 3:1. Tekmo bo sodil Anglež Finney.
■
:::
Nocoj po TV dvoboj C. Clay-S. Liston
LEWISTON, 25. — Cassius CIay in Sonny Liston sta se predstavila komisiji, ki ju je pred dvobojem za svetovni naslov stehtala. Clayu je tehtnica pokazala 93,43 kg, Li-stonu pa 97,63, to je 4,20 kg več. Dvoboj se bo začel ob 3.30 po italijanskem času.
* * *
RIM, 25. — Dvoboj CIay—Liston bo italijanska televizija prenašala jutri 26. t.m. po Almanaccu namesto filma «šerif Dodge Cityja» z začetkom ob 22. uri.
* ¥ m
BERLIN, 25. — Danes se je nadaljevalo evropsko prvenstvo v boksu za amaterje. Od Jugoslovanov je Vujin (lahka kategorija) premagal v četrtfinalu po točka n Madžara Gulo. Italijana Franco Sperati (mušja) in Bruno Megglo-laro (lahka kategorija) sta bila 1z-ločena, medtem ko se je Ermanno Fasoli (superlahka), ki *e po točkah premagal Luksemburžana Clauda Kinzingerja, uvrstil v nadaljnje kolo.
6. JUNIJA V ČRNEM VRHU
Planinski pohod SPDT na Javornik
SPDT priredi 6. junija ob priliki izleta v Črni vrh planinski pohod na bližnjem Javorniku. Prijavljeni se lahko udeležijo pohoda kot posamezniki ali kot predstavniki društva v skupinah po 3. Nagrajevanje bo na podlagi povračila vpisnine, in sicer:
1.	dobi povrnjeno 100% vpisn.
2.	dobi povrnjeno 50% vpisn.
3.	dobi povrnjeno 25% vpisn. Vpisovanje v Ul. Geopa 9. Udeleženci se lahko prijavijo tudi pred odhodom samim pri razsodišču v Črnem vrhu.
DR. DUŠAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige Začetki slovenske so- r, dnine demokracije v desetletju 1884-1894»
Udeležencev je bilo nad 400. Vladni zastopnik je razpustil shod. Redarstvo je razgnalo na ulici se zbirajoče zidarje. Velika večina v Trstu delujočih zidarjev štrajka.« V naslednji številki je sporočil isti list da sp v Trstu «pri vseh večjih zgradbah ostavili zidarji delo« in «je število štrajkujočih okolu 1200». Potem se «Narod» za to stavko ni več menil, a deset dni po njenem začetku se je ((Edinost« razpisala o njej takole: «štrajk zidarjev še vedno traja ter je postal splošen. Upati je vendar, da se gospodarji vdajo ter dovolijo zidarjem povišanje plače... Želeti moramo to že z ozirom na notoriško istino, da so ogromna večina delavcev-zidarjev okoličanski Slovenci. Toda vprav naklonjenost naša do okoličanskih delavcev nas sili, da smo z njimi tudi odkritosrčni. — Delavci zahtevajo menda... dvojno, povišanje plače in skrčenje vsakdanje delovne dobe. O prvem se da govoriti, pri drugem pa je treba že nekoliko pomisleka. Obrtna postava določa vsakdanjo delavno dobo le za tovarne in sploh take delavnice, kjer se dela v zaprtih prostorih. Tu je posegel vmes zakonodajalec iz zdravstvenih ozirov. Zidarsko in kamenolomsko delo pa ne spadata v to vrsto obrti. Po-
misliti je tudi, da zidarsko delo ne traja nepretržno skozi vse leto, ampak le po nekoliko mesecev. Kako naj potem podjetnik izvrši nalogo, ki jo je prevzel, ako mu — recimo — sto delavcev kar na enkrat odtegne na dan po jedno uro dela’ Radi zamude in neizvršenja prevzete naloge zadene ga morda tako občutna kazen in škoda, da ga upropasti. In menijo-li naši okoličanski delavci, da bi bilo to njim na korist, ako se za-tro sedanji podjetniki? («Edinost» se je imela kajpada za glasilo slovenskih stavbnih podjetnikov!) Nevarnost — in še veliko večja — pa preti našim delavcem še z druge strani: Ako se ne poravna spor mej delavci in podjetniki, utegne se uresničiti najgorečnejša želja nasprotnikov okoličanskih delavcev, ko-jo goje že od nekdaj sem: da bi povsod izpodrinili našega domačega delavca in ga nadomestili s tujim življem, prihajajočim iz bližnjega kraljestva. V ta namen porabljajo naši nasprot niki vsako ugodno priliko; a mej te nasprotnike spadajo iz-vestno (gotovo) tudi oni krogi, do kojih se naši delavci obračajo sedaj, proseči jih pomoči. In na pašniku, na kojega zaide laški polentar, ne rase več trava za našega delavca — saj imamo dovolj skušnje! — ...Zidarji osnujejo naj si svojo zadrugo. Ta bode bolj varovala njihove koristi, nego oni dvomljivi pri-jatelji, do kojih se obračajo sedaj.« Edina dosledna smer ((Edinosti« v delavskem vprašanju je bila hujskanje slovenskega delavca zoper sodelavca Laha-pritepenca; samo v tej obliki je lahko nastopala z videzom nekega ((zavzemanja« za koristi slovenskih, okoličanskih delavcev v Trstu, delavske zahteve kot takšne so ji bile popolnoma tuje! O tržaški zidarski stavki je nato ((Slovenec« navedel začetni del te notice «Edinosti», ne da bi se bil kaj več zmenil zanjo. Teden dni pozneje je poročala «Edinost»: «Strajk zidarjev je končan. Delo se je zopet pričelo na vseh straneh. Delodajalci in delavci so se sporazumeli v tem smislu, da so prvi Izpolnili nekatere zahteve poslednjih, osobito kar se tiče plačila.«
Tržaška policija leta 1892 ni hotela dovoliti nobene prvo-
majske manifestacije. 2e 2. aprila je izvedela, da socialni demokrati, ki tedaj niso imeli razen ((Nemškega bralnega društva« nobene organizacije niti glasila, nekaj pripravljajo za 1. maj; med «zarotniki» so bili Wogerer, Kattnig in Kandolini Pet dni zatem sta Ucekar in Johann Fleischmann prijavila za 1. maj delavski shod, a policija ga je prepovedala. Tokrat se je socialnim demokratom približal «L’Operaio», Rascovichevo glasilo organizacije «Societa operaia triestina«, ki je prinesel 22. aprila k tretji prvomajski manifestaciji uvodnik pod laskavim naslovom ((Velika ideja koraka«! Na dan prvega maja se je zbralo na bližnjem izletišču «Pri lovcu« od 200 do 250 tržaških socialistov, ki so priredili shod, čeprav jim ga policija ni dovolila. Pri prireditvi tega ilegalnega shoda jih je očitno podprl Rascovich, ki se je s svojimi prijatelji pojavil tudi na tem izletišču. Govorili so Ucekar, Pregant, Wngerer in Jacob Rosar(i)o, ki jim je potem zaradi prekrška zakona o shodih policijska direkcija naložila globe od 50 do 25 goldinarjev, namestništvo pa je zneske znižalo na 20 do pet. Na shodu so po poročilu v «11 Piccolo« razpravljali tudi o tem, da bi čimprej predložili oblastem pravila novega ((Delavskega društva«, ki bi nadomestilo nekdanjo ((Delavsko zvezo«. Res so še sredi maja vložili pravila za ((Delavsko izobraževalno društvo« (Circolo operaio educativo), a namestništvo ustanovitve ni dovolilo.
Po 1. maju je prinesla «Edinost» dolgovezno notico. «Prvi maj, katerega se je nekdaj vse veselilo kot najlepšega dne vsega leta, dandanes je dan demonstracij, kajti moderni socialisti so si ta dan izbrali kot dan svobode in brezdelja. Vendar je pa minulo leto (pisec je pač mislil predvsem na leto 1890, a je pozabil, da je «letos» bila že tretja prvomajska manifestacija) bil strah pred tem dnevom mnogo večji nego letos... Lani se je namreč bilo bati neredov povsod, kjer žive delavci v množini, in trebalo je v več krajih, da so vmes posegli policaji in vojaki. Tudi letos bile so priprave od strani delavcev ponekod velike, vendar pa nikjer ni prišlo do Izgredov... Mejna-rodno delavsko društvo je sicer nameravalo po več mestih pri-
rediti shode, na katerih bi se obravnavalo delavsko vprašanje, a te shode je ponajveč dotična oblast prepovedala. (To vse je zapisal zaradi tega, da bi olepšal prepoved shoda v Trstu!) Neki shodi so se pa vendar obdržali v Bruselju, Berolinu, na Dunaju in drugod... Shoda (shodov) na Dunaju se je udeležilo kakih 25.000 deiavcev kateri so se potem mirno razšli. Največjo svojo zdivjanost so pokazali socialisti na Laškem, kjer so svojo srčnost pokazali z navadnimi igračami bombami’.. «Tu je omenil tudi dve — iredentistični — petardi, ki sta eksplodirali v Trstu).. Vzroki, da se delavci niso letos posluževali 1. maja kot svojega praznika, so ti, da je letos padel vprav na nedeljo ter da je skoraj povsod lil prav velik dež. Tudi v Trstu so nekateri nameravali sklicati poseben shod, a tega jim je politiška oblast prepovedala. Navzlic temu se je pa vendar zbralo v nedeljo zjutraj kacih 300 oseb v dvorani gostilne 'Pri lovcu, kjer so obdržali svoj shod. Vsi zbrani so nosili neko nemško znamenje in mej govori slišal se je tudi jeden nemški, čeprav so delavci v Trstu ali laške ali slovenske narodnosti. Preden so se razšli, so zaklicali 'živio' (evviva!) najstrast-nejšemu Lahonu v Trstu Edgarju Rascovichu, s katerim činom so pravzaprav pokazali, kam pelje vse njih natezanje in delovanje. Odločili so tudi osnovati posebno delavsko društvo na mesto prepovedanega 'Confederazione operaia’. Čudno je, da se lahonski listi ne repenčijo... (ker) se je pri tem zboru govorilo tudi nemški navzlic okolnosti, da Lahoni ves delavski stan pripisujejo svojej stranki. Mi dobrohotno svarimo naše delavce, naj se ne mešajo s temi ljudmi, katerih težnje so tudi naperjene proti naši narodnosti.«
šest dni pred 1. majem je začelo stavkati «kakih sto delavcev v kamnolomih v tržaški okolici« z zahtevo, «da se jim zboljša plača in zmanjša število delovnih ur«, kakor je poročal ((Slovenski Narod«, medtem ko je «Edinost» — pač iz ozirov do slovenskih podjetnikov — lepo molčala 0 tej štiritedenski stavki; o njenem izidu nismo poučeni.
(Se nadaljuje)
UKMiMSI VO: TRSI — UL. MONTEUUH1 ti IL TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni Dredai 559 — poijkii^nica* cit«ka.	on„4. p , ry _	""	... —--	______
letna 2.250 lir, polletna 4.41)0 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din 2 400 din °za leto nitk0”	rBfT ~ UL' SV FKANC1SKA st 20 ~ Teleton 37-338 - NAROČNINA: mesečna HUU m - Vnaprej četrt
teletoo 22-207. tekoči račun ptf Narodni banki v Ljubljani 600 i4-«03 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za v^ mm v šlrini enfga ftoipcS [reovskT 15U ,n^nn IT*, *8,o4nlStv° tržaSkt*a liska Trs, 11-5374 - Za SFRJ: Al.n, DZS, Ljubijana, Star? og 3^ ---------------------------------------------naročajo prt upravi. - Iz vseh drugib pokrajin Italije prt »Societš Pubbllcitk Italiana«. - Odgovorni uredn.k: STANISLAV R?:nm>-Ti®''tnT“ lo*m‘tvo	' UE'aS’	* g0rWke pnkra"ne