PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovi ni Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XX. St. 118 (5801) TRST, torek 19. maja 1964 Jutri morda dokončna odločitev o sporazumu za družinske doklade O včerajšnjem sestanku sindikalistov s pristojnimi ministri niso objavili nobenega sporočila - Napovedujejo se nove stavke na raznih sektorjih - Policija izgnala delavce iz tovarne Telemeccanica v Milanu, ki so jo bili zasedli 10. aprila RIM, 18. — Davi je bil napovedani sestanek predstavnikov CGIL, CISL in UH, s pristojnimi ministri v zvezi z družinskimi dokladami. Za vlado so bili navzoči minister za proračun Giolitti ter zakladni minister Colombo in minister za delo Bosco. Za CGIL so bili navzoči Lama, Montagnano in Roveri, za CISL Coppo in Cavezzali, za UIL pa Viglianesi in Vanni. Razgovori so trajali cd 10.15 do 13.49. Minister Bosco je izjavil, da so še dalje poglobili razgovore, da pa je potreben nov sestanek, ki je določen za sredo 20. maja, in da upa, da bodo tedaj razgovori zaključeni. Predstavniki sindikalnih organizacij niso podali nobene izjave. Pozneje pa je tiskovni urad ministrstva za proračun objavil uradno sporočilo o sestanku. Sporočilo omenja samo udeležence sestanka in sklep, da se v sredo ponovno sestanejo, in dodaja, da predvidevajo, da bodo na tem sestanku razgovori zaključeni. Tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL javljajo, da so razglasila 48-urno stavko nameščencev krajevnih ustanov, ki bo 8. im 9. junija. Stavko so razglasili, ker niso bile sprejete zahteve uslužbencev za nekatere izboljšave. V času od 20. do 25. junija pa bodo določili tretjo protestno stavko, če ne bo do tedaj prišlo do rešitve spora. Kakor javljeno, je bila danes 24-urna stavka pokrajinskih zdravnikov in živinozdravnikov. Predsedstvo združenja učiteljev za tehnični jn praktični pouk javlja, da bodo ti učitelji stavkali 19., 20. in 21. maja, ker niso bile Včeraj zjutraj je v Milanu policija izvršila akcijo, ki jo obsojata oba sindikata — CGIL in CISL. Vdrla je namreč nepričakovano v tovarno «Telemeccanica» in izgnala 25 delavcev in uradnikov, ki so pred 38 dnevi zasedli tovarno, ker je ravnateljstvo tovarne napovedalo odpustitve brez vzrokov, saj se je proizvodnja tovarne v zadnjem času zelo dvignila. Po drugi strani je znana tovarna pisalnih strojev Olivetti včeraj obnovila normalni urnik, ki ga je skrčila 18. marca t. 1. V Rimu pa je bil včeraj napovedani sestanek med predstavniki treh sindikatov in tremi gospodarskimi ministri glede družinskih doklad; določili so nov sestanek za sredo. Od dežel, v katerih še vedno trajajo spopadi, sta bila včeraj na vrsti zopet Laos in Južni Vietnam. V Laosu je prišlo do popolne _ vojaške zmede, zlasti na področju Doline vrčev, v kateri so se srečale enote vseh treh laoških struj. Toda nevtralistične enote, ki sodelujejo s Suvano Fumo, so v razsulu in hočejo postati «resnični nevtralisti». ki jih vodi polkovnik Suridet. Levičarske čete so nadaljevale ofenzivo m so zasedle številne položaje nevtralistov. Pravijo, da je Washington posredoval pri nekaterih državah, ki imajo diplomatske odnose s Kitajsko, naj bi posredovale v Pekingu, da bi skušal doseči konec bojev. V Južni Vietnam nameravajo ZDA poslati bombna letala, za kar je Johnson zahteval od kongresa 125 milijonov dolarjev očitno zaradi hudega poraza vladne vojske pred tremi dnevi. V Južnem Vietnamu je sedaj 16.000 ameriških vojakov. Dd začetka operacij proti Viet-“ongu je zgubilo življenje 1100 ameriških vojakov, medtem ko znašajo skupne izgube Vietkon-g» in vladne vojske okrog 30.000 vojakov v zadnjih treh letih. ZDA pošiljajo Južnemu Vietnamu približno 1,5 milijona dolarjev dnevno. Izrael pa prejema od ZDA 400 milijonov dolarjev letno in orož-h\ ki ga dobiva po nizki ceni. Tako je izjavil včeraj Naser v *»hvali Hruščovu med sprejemom v krožku oboroženih sil v Kairu. Hruščev je namreč izjavil, da SZ «ne bo odlašala, kar *c tiče orožja za ZAR», in Naser Je izjavil, da ponudbo Hruščova s hvaležnostjo sprejema. Rekel je, da ima Izrael vojsko 200.000 mož, k'jub temu da število prebivalstva še ni doseglo dveh milijonov. «Napad na nas se je začel z izraelskim napadom, in to nas sili, da moramo imeti močno voj-je dejal Naser, ki je včeraj nadaljeval politične razgovore s Hruščovom. Danes pa bosta odšla v Por Said, kjer bosta na zborovanju tudi govorila. V Parizu na kongresu KP Fran-elje so Izvolili Waldecka-Rocheta novega prvega tajnika, Thore-** P* za predsednika stranke. V zaključni resoluciji se kritizira tudi de Gaullova zunanja politika, JM* P» se KPF s priznanjem Kitajske, s predlogom za nevtralizacijo Južnega Vietnama in z neodvisnostjo v odnosih s Kubo in Latinsko Ameriko. KPF bo zastavila vse sile za enotno akcijo z demokratičnimi silami glede skup-dega kandidata, če pa ne bo sporazuma, bo postavila svojega kandidata. Dokument obsoja razbi-jaško dejavnost kitajskih voditeljev ter se zavzema za naglo sklicanje konference vseh komunističnih strank. V asturskem rudarskem bazenu v Španiji stavka 23.000 rudarjev, katerim se je pridružilo še 7.000 kovinarjev. sprejete zahteve za gospodarske izboljšave. Tajništvo avtonomnega sindikata srednje šole pa javlja, da so docenti pri televizijskih šolskih programih sfelenili nadaljnjo stavko, ki bo 20., 26., 27. in 29. maja ter 3., 4. in 5. junija. MILAN, 18. — Policija je včeraj zjutraj ob 5. uri nepričakovano vdrla v tovarno «Telemeccanica» v Milanu in izgnala delavce, ki so pred 38 dnevi zasedli tovarno, da se uprejo odpustitvi 72 delavcev. Delavci in uradniki so tovarno zasedli 10. aprila. Sledila so dolga pogajanja, med katerimi so delegacije delavcev odšle tudi k županu, prefektu in celo v Rim, toda povsod so dobili samo obljube. Nameščenci tovarne so bili odločni v svojih zahtevah in so nameravali nadaljevat, akcijo, posebno še, ker napovedane odpustitve niso bile uoruvičene, ker se je proizvodnja v tovarni v zadnjem času še dvignila. Vodstvo tovarne je stalno pritiskalo na oblasti, naj odredijo izgon delavcev s policijo. To se je včeraj zgodaj zjutraj tudi zgodilo. Policaji so prišli pred tovar no s kamioni. Nekateri od teh so preskočili zid in presenetili stražo. Medtem so čuvaji tovarne previdno odprli vrata ostalim policajem. V notranjosti tovarne je spalo 25 delavcev in uradnikov, kate. rim je poveljnik policajev dostavil ukaz, naj zapustijo tovarno. Policaji so identificirali vsakega posebej ter jih sproti izgnali iz tovarne. ......n...... Ital. montažne hiše izročene Skopju BEOGRAD, 18. — Državni podtajnik v ministrstvu za javna dela sen. Emilio Battista je izročil danes 19 montažnih hiš za 39 dvosobnih in trisobnih stanovanj, ki jih je italijanska vlada darovala Skopju. Svečani izročitvi v Skopju je prisostvoval italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Ducei. V priložnostnem govoru je senator Battista dejal, da so napori Jugoslavije pri obnovi Skopja naleteli na močan odmev v vseh državah, in italijanska vlada ter italijansko ljudstvo sta hoteli biti med prvimi. «široka podpora, na katero so naletele prostovoljne akcije v Italiji, je bila le potrdilo sodelovanja in prijateljstva, ki povezuje naši državi. To prijateljstvo in sodelovanje je dobilo nov dokaz v vsem, kar je bilo z vaše strani storjenega v korist prebivalstva Longaro. na lanske jeseni.» V imenu izvršnega sveta in mestne skupščine Skopja se je zahvalil Mire Donevski. Poleg niš, ki so bile izročene danes, so italijanski Rdeči križ, številne občine, dobrodelne organizacije in posamezniki poslali Skopju materialno pomoč v vrednosti 198 milijonov dinarjev in denarno pomoč v znesku 90 milijonov deviznih dinarjev. Danes je prispela v Beograd vo- jaška delegacija Afganistana, ki jo vodi princ Vali. Delegacija bo obiskala več ustanov in enot Jugoslovanske ljudske armade. Kardelj v Leipzigu BONN, 18. — Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi Edvard Kardelj, je obiskala danes Leipzig. Delegacija se vrača danes v Berlin, kjer bo jutri imela zaključne razgovore s predstavniki ljudske skupščine. V Moskvi razstava britanskega kmetijstva MOSKVA, 18. — Britanski minister za kmetijstvo Christopher Soames je davi odprl britansko kmetijsko razstavo v Moskvi, ki so jo v trgovske namene-organizirale razne zasebne družbe. Otvoritvi so prisostvovali prvi podpredsednik sovjetske vlade Ko-sigin, minister za zunanjo trgovino Patoličev, minister za kmetijstvo Gološenkov, pomočnik zunanjega ministra Zorin in druge o-sebnosti. Sindikalni organizaciji FlOM-CGIL in FIM-CISL, ki sta ves čas Skupno podpirali akcijo delavcev, sta pozvali kovinarje, naj v vsen podjetjih izrazijo protest in solidarnost z delavci v Telemeccanica. Delavska zbornica je pozvala vise delavce, naj takoj in odločno protestirajo. V pozivu je reče no, naj se ves delavski in demokratični Milan takoj bratsko, združi, da odločno izrazi svojo - voljo in svoje zahteve po socialni obnovi in po svobodi. 2e včeraj je bilo v Milanu zborovanje delavcev in sindikalnih voditeljev na sedežu FIOM, ki so se ga udeležili tudi sindikalni predstavniki FIM-GISL; razpravljali so o nai dalj-nji akciji. . V tovarni Olivetti v Ivrei blizu Turina so danes obnovili normalen urnik. Kakor je znano, je vod. stvo tovarne 18. marca skrčilo tedenski delovni urnik na 106 ur. Ravnateljstvo javlja, da so sklenili za letos skrčiti urnik za skupno 200 ur in da bodo skrčenje za ostale ure določili pozneje v skladu z rezultati prodaj v prvih letošnjih šestih mesecih. Stavke v Španiji MADRID, 18. — v rudarskem bazenu v Asturiji se stavka nadaljuje. Od skupnih 35.000 rudarjev jih stavka 23.000. Tem se je pridružilo 7.000 kovinarjev. Vendar pa je povsod mirno. V nekaterih krajih pa so raztrosili letake, s katerimi pozivajo kovinarje, naj stavkajo iz solidarnosti z rudarji. DŽAKARTA, 18. — Indonezijske oblasti so javile, da so aretirale nekaj vladnih funkcionarjev, ki jih obtožujejo zarote proti vladi. Gre za člane prepovedanih političnih strank. Do sedaj niso javili imen aretiranih. SOFIJA, 18. — V Sofiji so podpisali danes sporazum med svetom za koordinacijo znanstvenih raziskovanj in bolgarsko akademijo znanosti. Sporazum predvideva koordinacijo znanstvenih raziskav na podrojju kemije, geologije, botanike, medicine, zgodovine in jezikoslovja. SPLIT, 18. — V Splitu je bila danes prva seja mednarodne zveze turističnih organizacij. Kongres te organizacije se bo začel jutri. Udeležile se ga bodo delegacije 30 držav. ............................................. Ofenziva levičarskih sil v Laosu Enote generala Kong Lija v razsulu Ustanovljena skupina «resničnih nevtralistov» - Ameriška vlada proučuje «nove ukrepe» VIENTIAN, 18. — Skupina mednarodne nadzorstvene komisije za premirje v Laosu je odšla včeraj iz Vientiana v Pakisan v centralnem delu Laosa, da bi proučila poročila o začetku o-fenzive enot Patet Laa. Kakor poročajo agencije, je predsednik Suvana Fuma obtožil gibanje P atet Lao, da krši prejšnje sporazume in da ustvarja «novo zmedo v državi in armadi». Po poročilih agencij je prišlo v Laosu do popolne vojaške zmede, zlasti na področju Doline vrčev, v kateri so se srečale enote vseh treh laoških struj: nevtralistov, levičarjev in desničarjev. Enote nevtralistov generala Kong Lija, ki je bližnji sodelavec Suvane Fumé, so v razsulu. Del enot se je že uprl. Od 12 dobro izurjenih bataljonov, kolikor jih je imel Kong Li, se jih je šest pridružilo novi smeri, to je «resničnim nev-tralistom», ki jih vodi polkovnik Suridet. Kakor poroča severno-vietnamska informacijska agencija, je polkovnik Suridet objavil sporočilo, v katerem je rečeno, da so izvedli upor, da se odzovejo težnjam vojakov nevtralistične vojske, ki nočejo, da bi jih vključili med vojake «ameriškega imperializma in njegovih lakajev». Poveljnik poziva vse vojake nevtralistične vojske, naj ostanejo združeni in naj se uprejo «vsem načrtom ameriškega imperializma in reakcionarjev, ki si hočejo priključiti nevtralistične čete in sestaviti ločeno vlado». Vojake pozivata, naj se odločno borijo v obrambo laoške vlade, narodne e-notnosti in za izvajanje ženevskih sporazumov o Laosu iz leta 1962. Kakor poročajo ameriške agencije, je polkovnik Suridet že končal razgovore s poveljnikom gibanja Patet Lao za skupno akcijo v Dolini vrčev. Danes javljajo, da so se čete, ki še sodelujejko s Kong Lijem, umaknile zaradi premoči čet Patet Laoa in «resničnih nevtralistov». Levičarske čete nadaljujejo svo- jo ofenzivo in so zasedle številne položaje, ki so jih prej zavzemali nevtralisti. Ofenziva se nadaljuje proti Pakistanu južno od Vietnama. Suvana Fuma je sporočil, da ne bo mogel iti 19. maja v Kang Kaj, ki je sedež poveljstva levičarskih sil, kamor ga je povabil Sufanuvong. Odpovedan je bil tudi sestanek v tem kraju, katerega bi se morali udeležiti voditelji Patet Laa, z angleškimi in sovjetskimi diplomati ter člani mednarodne nadzorstvene komisije, ker so desničarski vojaki v Vientianu obkolili sedež poljskih delegatov te komisije, kamor so se bili zatekli predstavniki levičarske struje, med katerimi tudi dva podtajnika koalicijske vlade. Predsedstvo vlade javlja tudi, da bodo nekateri «nevtralistični» predstavniki nadomestili ministre in podtajnike, ki so zbežali v inozemstvo in se niso vrnili v Vien tian, ker je njihova varnost ogro žena. Poleg tega bo notranji mi nister Fong Savan prevzel tudi funkcije zunanjega ministra na mesto Folsene. ki je bil ubit lani Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da je vojaško stanje v Laosu še vedno zelo zmedeno. Trdil je, da so severnovietnamske čete podprle čete Patet Laa med ofenzivo 16. in 17. maja v Muong Fangu, ki je bil sedež glavnega štaba ne-vtralističnih čet. Dalje je predstavnik sporočil, da čete Patet Laa nadaljujejo napredovanje in da so sedaj oddaljene 40 km od Pa- kistana. Predstavnik je dodal: «Ne morem napovedati sklepov, ki jih bo naša vlada eventualno sprejela in ki jih proučuje.» Dodal pa je, da s tem ne misli vojaške intervencije ter da bodo zastavili vse sile, da se pred vsakim drugim ukrepom doseže skupna diplomatska akcija prizadetih držav. Sinoči so bili v državnem departmaju razgovori s predstavniki držav članic SEATO. Se prej je Dean Rusk sprejel sovjetskega poslanika Dobrinina in predstavnika angleškega poslaništva. Zatrjuje se, da je washingtonska vlada posredovala pri državah, ki imajo diplomatske odnose s Kitajsko, naj bi posredovale pri pekinški vladi, da bi ta skušala doseči konec bojev v Laosu. 1 Italijanski protest v Tunisu RIM, 18. — V italijanskem zunanjem ministrstvu so sporočili, da je italijanski poslanik v Tunisu po navodilih italijanske vlade danes ponovno formalno protestiral proti zakonu tunizijske vlade za razlastitev zemlje, ki je last tujcev. Italijanska vlada pravi v svojem protestu, da ta ukrep krivično prizadeva precejšnje število italijanskih državljanov. Poslanik je poudaril posebne odnose med Italijo in Tunizijo in je opozoril na posledice, ki bi jih imel za obe strani «prisilen odhod tisočev italijanskih specializiranih poljedelcev». Poslanik je sporočil, da italijanska vlada upa, da bo tunizijska vlada prekinila izvajanje omenjenega zakona. Nuklearna evropska šola v Hercegnovem BEOGRAD, 18. — V nuklearnem centru v Hercegnovem so danes slovesno odprli šolo za fizike, ki bo delovala v okviru evropske organizacije za jedrska raziskovanja. Šolo bo obiskovalo okrog 100 znanstvenih delavcev iz dvajsetih držav, predavali pa bodo odlijni svetovni učenjaki. Politična javnost o zaključkih zasedanja centralnega odbora PSI Mnenje člana vodstva KD odv. Moriina - Uvodnik «La voce repubblicana» - Stališče glasila KPi in Tajnika PSIUP Vecchiettija RIM, 18. — Kako je politična javnost sprejela in ocenila zaključke zasedanja centralnega odbora PSI, ki je sicer potrdil veljavnost politike levega centra, vendar pa je poudaril, da je treba pospešiti tempo uresničevanja vladnega programa, ce hočemo biti kos vprašanjem, ki jih postavlja sedanja neugodna gospodarska konjunktura? Stranke levega centra so dale v bistvu pozitivno oceno teh zaključkov, konservativni tisk pa je zlasti poudaril umerjenost govora podpredsednika vlade Nennija, ki je zanikal, da bi zahteve PSI imele ultimativen značaj, in iz tega zaključil, da bo tudi julijsko zasedanje centralnega odbora PSI dalo v bistvu pozitivno oceno dotedanje dejavnosti vlade v zvezi z uresničenjem vladnega programa. Clan vodstva KD odv. Morlino je govoril danes na sestanku članov svoje stranke v Rimu in dejal med drugim: «Zaključki centralnega odbora PSI in v bistvu pozitivni komentarji predstavnikov KD in drugih strank vladne večine pomenijo utrditev političnega položaja in poraz za iluzije opozicij. Po uspehu levega centra na volitvah v Furlaniji - Julijski krajini so se vse nade opozocije obrnile na zasedanje centralnega odbora PSI in na predvidevanje, da bodo težkoče, ki se pojavljajo v deželi, imele na tem zasedanju večjo težo, v primeri z odgovorno oceno pozitivnih rezultatov, ki jih je vlada že dosegla. Prevladal pa je, nasprotno, čut odgovornosti, in resolucija tajništva je bila odobrena soglasno. «Glede julijskega zasedanja centralnega odbora PSI, ki bo preveril dotedanjo dejavnost vlade, pa Morlino pravi med drugim, da je moč predvideti, da bo napovedano zasedanje imelo pozitiven zaključek, ker menimo, da je tempo vladnih pobud in parlamentarne dejavnosti več kot lllllll(IIIIIIMIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||i|||||iiii||||iii||||||||||||||||||||||||||||||||||,m||||„|,|||||,|,|||||,f|I|,||ll||m|||||m|||||||||||||„|||„mU|,,|,||m|| Hrustov obljubil ZAR vse orožje ki bi ga potrebovala za obrambo Naser izjavil, da dobiva Izrael 400 milijonov dolarjev letno pomoči in mnogo orožja po zelo nizki ceni - Napovedujejo se «zelo važne novice» o odnosih med ZAR in SZ za 400 milijonov dolarjev pomoči letno in orožje, ki ga dobiva po zelo nizki ceni. Napad na nas se je začel z izraelskim napadom, in to nas sili, da imamo močno vojsko, ki bo sposobna vzdržati pred napadom. S tem, da imamo močno vojsko, ne mislimo samo na obrambo pred Izraelom, temveč tudi pred tistimi, ki so z* njim». Suvana Fuma KAIRO, 18. — Danes so se nadaljevali razgovori med Naserjem in Hruščovom v predsedniški palači v Kairu, še prej se je Naser razgovarjal poldrugo uro z iraškim predsednikom Are-fom. Pri razgovoru med Naserjem in Hruščovom sta bila navzoča tudi podpredsednik maršal Amer in sovjetski zunanji minister Gromiko. Hruščov in Naser sta imela že prej dva uradna razgovora, poleg tega pa sta se razgovar-jala tudi med bivanjem ob Rdečem morju. Nov razgovor sta imela Hruščov in Naser danes popoldne, preden sta se udeležila; večerje, ki jo je pri-tedil podpredsednik Amer. Predstavnik predsednika Naserja je sporočil, da je razgovor, ki je trajal dve uri, potekal v prijateljskem ozračju in prisrčnem razumevanju ter da sta predsednika govorila o mednarodnem položaju. Na večerji, ki jo je priredil maršal Ameri, je ta odlikoval sovjetskega maršala Grečka z najvišjim vojaškim odlikovanjem ZAR. Jutri bosta Hruščov in Naser odšla v Port Said, kjer bosta govorila na Trgu mučenikov in si bosta zatem ogledala ladjedelnice. Egiptovska revija «Rosa el Jussef» piše, da bodo «ob zaključku obiska Hruščova objavili zelo važne novice o odnosih med Sovjetsko zvezo in ZAR». Revija dodaja, da bodo te novice predstavljale «veliko presenečenje za ves svet». Dalje piše list, da bodo med Sovjetsko zvezo in ZAR sklenili nove sporazume o novih kreditih, ki se bodo verjetno nanašali na drugi egiptovski petletni načrt. V kratkem govom na večerji, ki so jo priredili v krožku oboroženih sil v Kairu, je Hruščov med drugim izjavil: «S tem, da še dalje imajo vojaška oporišča v Adenu, na Cipru in v Libiji, hočejo imperialisti nadaljevati svojo nadvlado ua tem važnem delu sveta. Imperialisti niso še razumeli modernega razvoja sveta. Nočejo priznati, da so se razmere menjale in da je za vedno končana doba kolonializma, napadov in invazij. Sovjetska zveza bi hotela prav tako kakor ZAR uporabiti v miroljubne namene zneske, ki so določeni za nakup orožja in za okrepitev njene vojske. Seveda bi rajši uporabili ta denar za graditev jezov, novih električnih central, tovarn, šol in bolnišnic. To pa je nemogoče, ker živimo v času, ko so še na svetu povzročitelji imperialističnih avantur. Ta resnica je toliko bolj očitna za vas, oborožene sile ZAR. Boriti se se morali proti imperialističnim silam in proti tristranskemu napadu lota 1956. Na drugi strani ste ščit, ki brani pridobitve prebivalstva in ki bdi nad celovitostjo vašega ozemlja. Dobro veste, da mi praktično, in ne samo z besedami podpiramo narode, ki so se rešili imperialističnega jarma in ki želijo ustvariti možno vojsko, ki naj brani njihovo neodvisnost». Zatem se je Hruščov zahvalil Naserju za visoko vojaško odlikovanje maršalu Grečku ter je izrekel priznanje naporom Naserja in maršala Amerja za osvoboditev dežele imperialističnega jarma, za popolno svobodo domovine in za obrambo neodvisnosti ter za okrepitev odnosov med narodi ZAR in Sovjetsko zvezo. Dodal je. da je prezidij vrhovnega sovjeta SZ upošteval vsa ta dejanja, ko je sklenil odlikovati Naserja in Amerja z redom junaka Sovjetske zveze. Hruščov je omenil, da so se odnosi med ZAR in Sovjetsko zvezo v zadnjih desetih letih zelo razvili ne samo na političnem, gospodarskem, trgovskem in kulturnem sektorju, temveč tudi na vojaškem. Zaželel je popoln uspeh ZAR. pri okrepitvi neodvisnosti in v borbi proti imperialističnemu napadu ter dodal: «Ne bo nobenega odlašanja kar se tiče orožja, če bo potrebno. Bolje je Imeti prvovrstno orožje, in sovražnik mora to vedeti, tako da ga ni treba rabiti». Predsednik Naser se je izjavil, da s hvaležnostjo sprejema ponudbo Hruščova za dobavljanje orožja ZAR in je dodal, da ima Izrael, katerega prebivalstvo ne doseže dveh milijonov, vojsko 200.000 mož. «Med nami in Izraelom je dodal Naser, je oboroževalna tekma. In ne moremo biti vami pred Izraelom, ker je ta oporišče imperializma. Izrael, Iti ima skupne meje z ZAR, dobiva Sklepi kongresa KP Francije PARIZ, 18. Sinoči se je v Parizu zaključil 17. kongres KP Francije. Na kongresu so uvedli mesto predsednika stranke in so za predsednika imenovali dosedanjega prvega tajnika Thoreza. Za novega prvega tajnika pa je bil izvoljen Waldeck-Rochet. Na kongresu so sprejeli resolucijo, ki se zavzema za politiko gospodarskega in socialnega napredka v svobodi in miru ter zahteva odpravo osebne oblasti v Franciji. «Demokracija, ki jo predlagajo komunisti, je rečeno v resoluciji, ne sme biti dejanje niti enega samega človeka in tudi ne ene same stranke, ne sme biti izraz izvajanja avtoritarne ustave in ne sme dovoliti povratka k pretekli dejavnosti, ki je omogočila uspeh državnega udara 13. maja 1958.» Re. solucija kritizira gospodarsko in socialno politiko vlade, de Gaullovo zunanjo politiko, o kateri pravi, da je nevarna za Francijo in za mir, imperialistična, napadalna in šovinistična ter nasprotuje miroljubnemu sožitju. Toda resolucija odobra. .............................■■min. Močna ofenziva Vietkonga Novi dolarji sajgonski vladi Protest severnovietnamske vlade pri nadzorstveni komisiji za Indokino va nekatere pobude generala de Gaulla, kakor so na primer priznanje LR Kitajske, predlog za nevtralizacijo Južnega Vietnama, neodvisnost v odnosih s Kubo in z Latinsko Ameriko. O teh pobudah pravi, da so odraz protislovij kapitalizma m posledica novih odnosov sil. Glede prihodnjih predsedniških volitev v Franciji je stališče KP Francije naslednje: brez jasnega sporazuma o skupnem programu bo KP Francije predložila svojega kandidata ob primernem trenutku. (Govori se, da bosta Du-clos ali pa Franchon). Na vsak način bo stranka zastavila vse sile, da se premagajo ovire, ki onemogočajo enotno akcijo z drugimi demokratičnimi silami. Komunisti im socialisti lahko premagajo nesoglasja in lahko skupno budijo po poti socializma. Kar se tiče življenja stranke, poudarja resolucija, da je potreb, no korektno izvajati demokratičen centralizem, ki daje stranki enotnost misli in akcije in narekuje razvoj proletarske demokracije v notranjosti stranke. Resolucija obsoja razbijaško dejavnost kitajskih voditeljev, ki s tem koristijo imperializmu, ter se zavzema za naglo sklicanje konference vseh komunističnih strank. Predsednik Maurice Thorez je ob zaključku kongresa dolgo govoril o odnosih med komunistično in socialistično stranko. Omenil je že obstoječe enotne akcije ter se je pozitivno skliceval na enotnost, ki so jo uresničili s socialisti v letih 1936-45 in je na koncu pozval tajnika Molleta in SFlO, naj se izdela skupen program in naj se postavi skupen kandidat proti de Gaullu. HANOJ, 18. — Sevemovietnamska tiskovna agencija javlja, da je Severni Vietnam protestiral pri mednarodni nadzorstveni komisiji za Indokino, ker nameravajo ZDA poslati v Južni Vietnam bombna letala «Skyraider». Ameriški predsednik Jonhnson je danes zahteval od kongresa, naj nakaže drugih 125 milijonov dolarjev za gospodarsko in vojaško pomoč južnovietnamski vladi. Predsednik pravi, da se strinja z me-njem poslanika Cabota Lodgea, da bo nova južnovietnamska vlada mogla «izvesti uspešno kampanjo proti komunistom». V svoji poslanici kongresu pravi predsednik Johnson, da «16.000 Američanov služi deželi in južnovietnamskemu ljudstvu» in da je zato potrebno «nuditi jim vso mogočo podporo». Kakor poročajo zahodne tiskovne agencije, so enote Vietkonga začele veliko ofenzivo proti vladnim silam. Prva letošnja ofenziva osvobodilnega gibanja se začenja v času, ko se v tej deželi začenja monsunsko deževje. Do prvih večjih spopadov je prišlo pred dvema dnevoma 30 km severno od Sajgona. Po uradnem poročilu ministrstva za vojsko v Sajgonu, so vladne čete utrpele velike izgube. Okoli 100 južnoviet-namskih vojakov je vrženih iz bo- stil na bojišču vso vojno opremo. Osvobodilno gibanje Vietkong je razdelilo Južni Vietnam na štiri operativna področja, na katerih delujejo enote samostojno, ker narod, ni svet Vietkonga usklajuje politično linijo borbe proti sajgonskemu režimu. Po poročilih iz Sajgona se osvobodilno gibanje stalno razvija in njegove čete nadzorujejo tri četrtine državnega ozemlja z izjemo velikih mest in glavnih komunikacij. Vietkong si je zastavil za nalogo uvedbo demokratičnega režima v deželi in obnovitev vezi s Severnim Vietnamom, da bi se sporazumeli in postopoma izvedli zdru. žitev obeh delov Vietnama. Kakor je znano, podpira ameriška vlada z vsemi sredstvi akcijo proti osvobodilnemu gibanju. V Južnem Vietnamu je 16.000 ameriških vojakov. Ameriške helikopterske enote pa imajo nalogo voditi gverilsko vojno proti Vietkongu. Včeraj so v Washingtonu sporočili, da je od začetka operacij proti Vietkongu zgubilo življenje 1.100 a-meriških vojakov, in pogrešanih in ranjenih pa je 867. Skupne izgube Vietkonga in juž-novietnamske vojske niso objavljene, toda računa se, da znaša število mrtvih in ranjenih v zadnjih treh letih približno 30.000. Skupna ameriška pomoč Južnemu Vietnamu znaša že sedaj približno ....“.... J a« I v ICUiaillU AUObU StJUaj pH ja. Poraženi vladni odred Je zapu-11,5 milijona dolarjev dnevno. zadovoljiv; ker bo povezanost med zakonodajno dejavnostjo in potrebami konjunkture, ki jo ponovno poudarja resolucija PSI, postala vedno bolj sistematična, ko se bodo konkretizirala prva dejanja gospodarskega načrtovanja, in ker še vedno obstajajo temeljni politični razlogi, na katerih sloni sedanja vlada.» Glasilo PRI «La Voce repubblicana» pa pravi v uvodniku, ki ga pripisujejo La Malfi, da iz resolucije PSI «izhaja zaskrbljenost, da bi utegnili zdrkniti na zmeren in paralizujoči levi center,» in dodaja, da «kontrapozici-ìa med naprednejšim in zmernim ievim centrom ne sme zaskrbljati političnih sil, ki so angažirane v tej politiki». V članku se nadalje pkoudarja, da je v teh zadnjih časih dozorela zavest, da so vsi deli vladnega programa «vzajemno povezani med seboj, kar ie manjkalo Fanfanijevi vladi, ker lje je porodila v razdobju še visoke konjunkture in ji je zato manjkala zavest o korelaciji med vprašanji konjunkture in strukture, ali z drugimi besedami: «Ni bila nacionalizacija električne e-nergije tista, ki je pomenila tako imenovano napako Fanfanijeve vlade, ampak izostala koordinacija med nacionalizacijo, ki je s spremembo struktur vplivala na konjunkturo, in mezdnimi zahtevami delavcev, ki so prav tako vplivale na konjunkturo.» «Vprašanje vlade — zaključuje «La Voce repubblicana» — ni le v tem, da premaga odpor zmernih gospodarskih sil, kolikor v tem, da ve, ali more računati in do kakšne mere more računati s programskih sodelovanjem zmernih gospodarskih sil, kakor tudi v tem ,da ve, ali more računati in do kakšne mere more računati s programskim sodelovanjem naprednih gospodarskih sil, to je tistih sil, v korist katerih gredo, končno, reforme strukture». Glasilo KPI «l’Unità» pa piše, da je gospodarska desnica fiohvalila Nennija «z zelo značilnim navdušenjem», in da so zaključno resolucijo centralnega odbora PSI pozdravili z zadovoljstvom nedeljski govorniki KD in konservativni tisk». «l’Unità» pripominja, da «stvari ni moč tolmačiti s tolikšno površnostjo», ker «določena stališča Nennija, molk De Martina, komentarji konservativnih sektorjev, ki določajo sedanje nazadovanje levega centra, porajajo v PSI vedno bolj očitno reakcijo, vedno večji alarm. Na zasedanju centralnega odbora so se pojavila naprednejša stališča ne le v nastopih nove levice, Verbellija, Verone-sija in Bertoldija, ampak tudi v zelo živahnih kritičnih govorih Lombardija, Santija in Codignole. Gre za vplivne glasove, s katerimi bo socialistična desnica morala računati v juliju». Tajnik PSIUP Vecchietti pa je v svojem govoru v Firencah izjavil med drugim: «Centrami odbor PSI je spravil na dan protislovja stranke, ki ne more ignorirati negativne teze vladne politike, hkrati pa ne more potegniti nujnih logičnih zaključkov, ne da bi obenem priznala popolnega poloma politične odločitve vodilne skupine PSI. KD se sedaj pripravlja prò forma na svoj kongres, Ki naj sankcionira preobrat v desno, na katerega se KD pripravlja, ne da bi menjala vladno formulo, in to zaradi ustrežljivosti PSI». Sklepi gl. odbora pod gornjim nasl/ivom sledeče,- Ni ga mogoče spregledati — 15. maja! To je dan, ko je naša država s sklenitvijo Državne pogob-be dosegla spet svojo svobodo in svojo neodvisnost. Brez dvoma so bile za to potrebne žrtve in je vse avstrijski ljudstvo lahko ponosno, da se je v razmeroma kratki dobi odkriža-lo najhujšega gospodarskega bremena dobave ogromnih količ-n nafte Sovjetski zvezi. Druge splošne obveznosti so več ali manj v korist naše države. Tako predvsem prostovoljno prevzeta obveznost nevtralnosti, čeprav njeno tolmačenje še ni popolnoma enotno niti v okviru vlade. Podobno je s prepovedjo gospodarske priključitve k Nemčiji. V tem je treba videti poglavitne težkoče, pa tudi različne poglede v zvezi s kočljivim vprašanjem članstva ali asociacije pri EGS. Poleg teh splošnih, mednarodnih obveznosti pa je naša država v Državni pogodbi prevzela take tudi napram skupinam in posameznikom. Je že tako, da mora majhni vedno čakati. Toda treba je poudariti, da je reševanje tudi teh vprašanj prešlo v gotovih primerih v zaključno fazo, .Upravičenci po členu 27 Državne pogodbe že prejemajo odškodnine in tud: ostali oškodovanci in žrtve fašizma so bili z večjo ali manjšo popravo škode deležni zadoščenja. Nihče nam ne more zameriti, če ob tej priložnosti tudi koroški Slovenci pregledamo stanje reševanja v korist naše in hrvaške manjšine na Gradiščanskem prevzetih obveznosti. Krivično bi bilo trditi, da ni bilo ničesar napravljenega. Z zadoščenjem priznamo vse korake, ki so bili na tem področju storjeni! Zavedamo se tudi, da vprašanj, ki jih v teku stoletja ni bilo moč likvidirati, ni mogoče na mah rešiti. Ob tem vidimo, da tudi druge manjšine, kot južni Tirolci in zlasti naši bratje v Italiji še davno niso prišli do pravic, ki jim grejo. Vsak pa mora razumeti, da ob vsem poznanju težkoč le želimo in zahtevamo vsaj pristop k reševanju še odprtih vprašanj. Koroški Slovenci smo v prvih mesecih po sklepu Državne pogodbe, in sicer 11. oktobra 1953 predali vladi svojo Spomenico s svojo interpretacijo člena 7 in s predlogi za rešitev našega vprašanja. Tej Spomenici so sledile še številne nadaljnje vloge k posameznim vprašanjem. Čeprav smo veseli, da je po iniciativi zunanjega ministra dr. Kreiskega prišlo do sporadičnih kontaktov, bi morda temeljito obravnavanje vseh naših problemov na širši bazi razčistilo marsikatero kočljivo vprašanje, ki bi ga bilo potem laže rešiti. Gre tu za vprašanje enakopravnosti jezika v uradih, za vpra. sanje dvojezičnih napisov, za podporo in pospeševanje naše kulturne dejavnosti, za številna sporna vprašanja na šolskem področju, skratka za priznanje prisotnosti tudi našega ljudstva na Koroškem. Vendar ni nobena megalomanija, če kritično ugotavljamo, da v koroškem deželnem proračunu ni nobene postavke za potrebe slovenske manjšine; da so se pri ustanovitvi Univerzitetne zveze Slovenci enostavno prezrli, čeprav ,e bilo oficialno povedano, da je zahteva po univerzi zadeva vse dežele in se je poudarjalo zlasti tudi dejstvo, da se tu srečata dva naroda in je tu križišče treh kultur; da pri sestavljanju šolskih svetov manjšina sama nima niti zakonito zajamčene pravice predlaganja svojih lastnih zastopnikov; da ob vedno novih kmetijskih šolah kljub stalnemu padanju števila gojencev za edino slovensko kmetijsko šolo ni subvencij kaj šele pravice javnosti... To je le nekaj ugotovitev v zvezi z vprašanjem naše enakopravnosti. Ce končno še ugotovimo, kar je prav te dni potrdil tudi predsednik Zvezne zbornice obrtnega gospodarstva ing. Salinger, da spa. dajo južnokoroški obmejni predeli med gospodarsko najrevnejše kraje Avstrije, potem nihče ne mo. re dvomiti o tem, da je na Juž nem Koroškem še mnogo nerešenih vprašanj, ki terjajo ob vstopu v deseto leto po dosegu sv o-bode in neodvisnosti hitro, resno in pravično reševanje. nerešeno vprašanje, ali je ugodneje, če bi generalni sekretar odpotoval v Indijo' in Pakistan in se sestal s premierom Nehrujem in predsednikom Ajub Kanom, ali pa zadostuje, da bi se razgovar-jali o problemu na sedežu Združenih narodov. Pobudniki tega, da bi se v reševanju spora angažiral tudi generalni sekretar, nameravajo doseči predvsem to, da bi se Indija in Pakistan začela neposredno pogajati. U Tant je pripravljen sodelovati, vendar pod pogojem, da bi zagotovili možnosti za uspeh njegove akcije. Z drugimi besedami, njegova prizadevanja morajo podpreti tako Indija in Pakistan kot tudi Varnostni svet. Pakistan se strinja s posredovanjem generalnega sekretarja, medtem ko stališče Indije glede tega še ni znano, vendar je načelno nastopala proti temu, da bi se vmešal kdorkoli. Združene države Amerike so zahtevale od Indije in Pakistana, naj si znova prizadevata miroljubno rešiti svoja navzkrižja v zvezi s Kašmirom. Namestnik šefa ameriške delegacije Plimpton je podprl pobudo Brazilije, Maroka, Norveške, Slonokoščene o-bale in Tajvana, naj generalni sekretar OZN U Tant posreduje v indijsko-pakistanskem sporu. Šef britanske delegacije Patrick Dean je izjavil, da bo britanska delegacija storila vse, da bi Indija in Pakistan proučila, kakšne so možnosti za posredovanje generalnega sekretarja U Tanta v sporu. Nekdanji kašmirski premier šejk Abdulah je končal prvo dvotedensko etapo posvetovanj o kašmir-skem problemu s premierom Nehrujem in z drugimi indijskimi voditelji. Kmalu bo odpotoval v Pakistan na razgovore z Ajub Kanom, da bi nato nadaljeval svojo misijo v Delhiju. O debati z indijskimi voditelji je Abdulah izjavil novinarjem pred povratkom v Šrinagar, da «si prizadevajo za sedaj izdelati določeno formulo in da upajo, da bodo v doglednem času našli primerne okvire za rešitev kašmirskega problema». Odločno je odklonil, da bi navedel podrobnosti te formule. Zaprosil je novinarje, naj ne špekulirajo, kajti to b; lahko zavrlo «napredek naših prizadevanj». Ce izvzamemo napoved o konkretni formuli, je Abdulah ob koncu bivarija v Delhiju v glavnem ponovil tisto, kar je večkrat izjavil v zadnjih dneh. Po njegovem napeti odnosi med Indijo in Pakisjanqm jo 60 miii’jtfnW cionalnih manjšin v oljelt držtfc vah. Zategadelj meni; da je treba poiskati prijateljsko rešitev zA Kašmir. Navzlic Abdulahovemu optimizmu in mnenju, da je mogoče poiskati zadovoljivo formulo, pa indijski krogi niso prepričani, da je prišlo do kakršnegakoli napredka med delhijskimi razgovori kašmir-skih in indijskih voditeljev. Kot se jé izvedelo, je Nehru obvestil ožji kabinet o svojih debatah s šejkom Abdulahom. Poročajo tudi, da so ob tej priložnosti sklenili, da Abdulah lahko poskuša izboljšati odnose med Indijo in Pakistanom, da pa ni mogoče postaviti vprašanja glede ustavnega položaja Kašmira v indijski uniji. Ta status ostane nedotakljiv ne glede na Abdulahovo mnenje, je izjavil premier države Džamu in Kašmir, Sadik. Kar zadeva Abdulahovo vztrajanje pri tem, da bi dosegli harmonijo in indijsko-pa-kistansko razumevanje, je Sadik poudaril, da bo Abdulah pri teh prizadevanjih deležen popolne podpore, saj so le-ta v skladu z uradno politiko. Sadik je obtožil opazovalce OZN v Kašmiru, da so prekoračili okvire svoje jurisdikcije, s tem da so sprejeli delegacijo Fronte za plebiscit in razne spomenice. Stališče opazovalcev je ostro obsodil tudi predsednik KP Indije Dange. Na velikem zborovanju v Delhiju je zahteval, naj se opazovalci svetovne organizaciej umaknejo, saj delujejo v zavetju OZN kot agenti imperializma in si prizadevajo povzročiti nove spopade in sabotaže, saj upajo, da se bo posrečil angloameriški poskus spremeniti Kašmir v oporišče za imperialistično vojno zoper socialistične sile. Del Catanie je bil v paničnem strahu, ko so v nedeljo dopoldne iz nekega cirkusa pobegnili štirje levi. Sicer še niso utegnili daleč priti in cirkuški uslužbenci so jih še dokaj hitro spet polovili. Važno vlogo je pri tem imela zlasti krotilka Rina Bizzarro «Florian» (na sliki). Oblasti so lastnika cirkusa opozorile, naj bi bolj pazil svoje zveri, ker mu je že prej nekje drugje ušel eden od njegovih levov. General ZDA slovenskega rodu Na priporočilo predsednika ZDA Lyndona Johnsona je zvezni senat ZDA potrdil predlog za povišanje F. J. Chesareka v cin generalmajorja. General Chesarek, ki je slovenskega rodu, je končal vojaško akademijo v West Pointu v ZDA 1938. Med drugo svetovno vojno se je udeležil vojaških operacij ameriške armade v Evropi. Svojo vojaško dolžnost pa je opravljal tudi na Bližnjem vzhodu, Afriki in Aziji. Sedaj živi z ženo in sinom, ki je star 16 let v Ale-xandriji blizu Washingtona. Njegov oče Joseph Chesarek je bil pred leti predsednik slovenske podporne zveze v Calumetu, zatem pa je bil do upokojitve urednik slovenskega dela «Zajedničara», glasila HBZ v Pittsburghu. hniìtjv ^ qlvrlnliùbp MOSKVA, 18. — V Sovjetski zvezi so danes izstrelili 30. satelit iz vrste kozmos. Kot poroča Tass, so v satelitu inštrumenti za znanstveno raziskavo kozmosa. VATIKAN, 18. — Vatikanska pošta bo 16. junija izdala serijo poštnih znamk za 400-letnico smrti Michelangela. V seriji bo pet znamk v vrednosti po 10, 25, 30, 40 in 150 lir. llllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllMIHIIIIIIIIIIIIIIimiHIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIfllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllll Požar na norveški ladji Deset oseb je mogoče izgubljenih 18. po- LGNG BEACH (Kalifornija) — Danes dopoldne je nastal žar na norveški trgovstki ladji «Sandanger», in sicer kakih 450 km južno od Long Beacha ob mehiški obali. Po vesteh, ki jih je prejela obalna straža, ki pa še niso potrjene, je deset oseb izginilo. K ladji v plamenih so odplule druge trgovske ladje pa tudi o-balna straža je poslala tjakaj svo. je enote. Trgovska ladja je v soboto odplula iz Los Angelesa, namenjena v Le Havre, s 45 možmi posadke ter 11 potniki. Večina o-seb na ladji se je prekrca'a na druge ladje, toda nič se baje ne ve o nekem častniku, nekem natakarju ter osmih potnikih. Po žar je baje nastal na mostu in gost dim je prisilil radiotelegrafi, sta, da je zapustil svoje mesto. RIM, 18. — Statistični podatki navajajo, da je bilo v mesecu marcu v Rimu 2.390.343 prebivalcev. Na novo je bilo vpisanih v matičnem uradu 10.223, izbrisanih pa 3074. Od 5924 doseljenih jih je največ iz Lazia. «VESELI WEEK-END» «Teddy boys» v Angliji se na mrtvo pretepajo Policija ima kaj opraviti, ko mora preganjati tolpe med množico drugih izletnikov na plažah LONDON, 18. — Nič prav spodbudno ni potekel «week-end» za binkošti. Na cestah Velike Britanije je bilo v teh dveh dneh blizu 70 smrtnih žrtev in še ni rečeno ,da se njih število še ne zviša. Kar pa je mnogo bolj razburilo angleško prebivalstvo, so nešteti pretepi med «Teddy Boys», ki so v velikih skupinah prišli na plaže. Posebne skupine «Mods» so na dolgih peščenih plažah v Mar-gatu zasledovali skupine «Roc-kers». Pri tem je prišlo do silovitih spopadov, pri katerih je bilo kmalu jasno, da imajo «Mods» premoč, ker jih je več in so bolje organizirani. Manjši spopadi pa so bili tudi v Skegnessu in v Brightonu. Policija je morala o- Z lepo sliko, ki kaže pravo morje narcis na Golici, si je «Planinski vestnik» okrasil naslovno stran svoje pete številke stro nastopiti, da je spravila narazen pretepače. V Margatu so se izkazale kot posebno bojevite deklice, ki niso samo spodbujale svoje tovariše k pretepanju, temveč so se vseh pretepov tudi aktivno udeleževale. V Brightonu so morali «Roc-kers» zbežati na neko zabavišče pod zaščito policije, da so utekli stotinam «Mods», ki so jim sledili s kosi ležalnih stolov, ki so jih polomili na plažah. Prav ti ležalni stoli so bili najhuje prizadete žrtve v teh binkoštih. Na tisoče so jih polomili «Teddy Boys», ki so s svojimi dekleti spali na plaži. Mnogi od tistih, ki so bili že včeraj aretirani, so danes že prišli pred sodnika in dobili so tudi že kazen. Kazni so različne, od treh mesecev do pol leta zapora ter od 50 do 75 šterlingov globe. Vodjo neke skupine «Mods» je sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora. Pretepi so se nadaljevali tudi danes. Divjo demonstracijo so pretepači organizirali pred sodnijo, kjer je bil proces proti tistim, ki so bili aretirani že dan prej. Tudi danes je policija precej mladih ljudi aretirala. Danes popoldne je v Brightonu na tisoče izletnikov zapustilo plaže zaradi pretepov. Proti večeru je danes zavladal mir in le od tu in tam se še sliši o kakem spopadu. Aretiranih je kakih 200, dva sta ranjena z nožem, kakih 40 je obsojenih na zapor ali plačilo globe, škode pa je na tisoče šterlingov. Sindikalisti so priljubljena tarča sicilske mafije PALERMO, 18. — Leuluchina Solisi, ena Izmed dveh sester, v katerih hiši v Corleonu so ujeli bandita Luciana Uggia, je bila uradno zaročena s sindikalistom Placidom Rizzottom. Luciano Liggio je bil obtožen tudi umora Rizzotta; truplo sindikalista Je bilo baje vrženo v neko jamo in ga niso več našli. Druga sestra Maria Grazia, ki je skupaj z Leuluchino zaprta v ženski jetniš-nici pri benediktinkah, je mati socialističnega občinskega svetovalca v Corleonu Ludovica Benigna. Izvedelo se je, da je Luciano Lig-gio v zadnjih časih svojega skrivanja poslal v Ameriko zaupnega človeka, da bi vzpostavil stik z mafijo, ki deluje v ZDA. .....iiHiMiiiiimiiiimiimmiiHmiiHMiiliiiiliMilliiiiiilimiiiMiiiinniiiiniimiiiiiiliNniiMimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiMMitlllilliiHIlliiiiHliilliiIllllllilHliiMlliiliiiii Tudi takšni zgodovinarji... DUNAJ, 18. — Samo dva dni po letnem zborovanju jetnikov iz nacističnega taborišča Mauthausen bi moral v avstrijskem industrijskem središču Linzu samozvani ameriški «zgodovinar» David Hoggan, nekdanji muenchenski študent, kot gost zveze svobodnih akademikov, govoriti o krivdi za* drugo svetovno vojno. Prijatelj tistih zahodnonemških krogov, ki si še niso na čistem o nacistični preteklosti, naj bi v nevtralni Avstriji prepričal javnost o «tezi», ki jo je postavil v svoji knjigi «Prisilna vojna». Po tej tezi je bil Hitler «zmeren, uslužen in občudovanja vreden», krivli za «uničevalno vojno proti Nemčiji» pa so bili «perfidni Angleži, megalomanski Poljaki in krvoločni predsednik ZDA Roosevelt». Hogganov prihod v Avstrijo je v bistvu samo nadaljevanje njegove poti po Zahodni Nemčiji, k)er so ga sindikalne organizacije sprejemale s transparenti: «Gospod Hog-gan, pojdi domov!», «Nacisti ven!», «Nikdar več leta 19331» Hogganu se ni posrečilo, da bi imel svoja predavanja, zato pa je "i. I sprejel nagrade posameznih organi- ] nemški. Časnik obsoja proteste, zaclj in društev, ki so mu poleg določenih avstrijskih krogov pomagala, da so njegovo knjigo natisnili v Nemčiji. Ena izmed takih organizacij je društvo za razvoj zgodovinskega proučevanja, katerega ustanovitelji so Gauredner in nekdanji duesseldorfski župan Hel-den, nekdanji brigadni «filhrer» Zimmerman in neonacist Ritzdorf. Drugo nagrado je omenjeni «zgodovinar» prejel od neonacističnega društva za svobodno publicistiko, tretjo pa od nemškega kulturnega dela evropskega duha, ki ima svojo podružnico v Gradcu. (Ta Je prejšnji mesec skušala organizirati izzivalno razpravo, naperjeno proti avstrijski neodvisnosti.) Po številnih protestih protifašističnih organizaciji v Avstriji in tovarniških svetov iz Linza ter Gradca je policija prepovedala predavanja. Medtem pa je nestrankarski Wiener Montag prevzel nase vlogo branilca «nekdanjega ameriškega profesorja», v bistvu zavarovalnega agenta. Trdi med drugim, da so do podobnih rezultatov kakor on prišli tudi drugi pisci, katerih materinski Jezik tudi ni katerimi so Hoggana sprejeli v Nemčiji in pravi, da so jih organizirali Usti politični krogi, ki žele za vse večne čase ohraniti prisilno mišljenje o izključni krivdi Nemčije, ker od tega žive moralno in materialno. Po mnenju časnika bi morali Hoggana poslušati tudi v Avstriji kot Američana ter s tem dokazati, da se ne boje resnice o vzrokih zadnje svetovne katastrofe. Nedvoumno stališče proti Hogganu in podobnim izzivanjem je zadnje čase večkrat zavzelo tudi glasilo KP VolkssUme in obenem opozorilo na delovanje raznih revan-Sističnih organizacij. Nato Je glasilo socialistične stranke Arbelter Zeitung v posebnem članku osveti-lo Hogganov Uk In ozadje njegovega delovanja, posebno njegovo povezanost z najbolj skrajnimi neonacističnimi krogi v Zahodni Nemčiji. Vendar delujejo revanšistične ln militaristične organizacije nekdanjih pripadnikov Wehrmachta, kot so Kameradschaftsbund ter združenja tako imenovanih «svobodnjaških študentov in akademikov», v bistvu podružnice «Deutsches Kultur werk» iz Munchna, še naprej..« Mafijec Di Puma aretiran v Nemčiji BONN, 18. — Italijan Angelo Di Puma, znani predstavnik sici lijanske mafije, je bil včeraj aretiran v Lcrreachu v Nemčiji. A-retirali so ga agentje Interpola. Angelo Puma, ki ima 28 let, je bil iz Corleona in je pripadal tolpi te dni v Corleonu aretiranega Luoiana LigSia- Očetomor Firencah in Rimu je bilo 24, vrsta mest — med njimi tudi Trst — pa je dosegla 23. stopinj. Najbolj hladno je bilo v Potenzi z 12 stopinjami. Umrl od opeklin ker se mu je vnela obleka VIDEM, 18. -- Letalec Mario Cri-stilli je v Campoformidu umrl zaradi opeklin. Oblečen je bil v uniformo, ki je bila malo prej očiščena z bencinom. Stopil je v kopalnico ter prižgal luč. Iz stikala pa je skočila iskra ter povzročila, da so se vneli bencinski hlapi, ki so prihajali iz letalčeve obleke. Nenadoma je bil Cristilli ves v plamenih. Začel je klicati na pomoč. Njegovi tovariši so pritekli in pogasili ogenj, vendar pa je Cristilli že kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. * 5š* rjlabbu ^ bliha'ibtvo Č.':'-' : Ififp: : F,\'/ mi fr. «M m ' K !» S ; ' .'4 ' -a - > > _ » Vfj 'V f . 1 L ' | § f V milanski «Scali» so te dni uprizorili opero Šostakoviča «Katarina Izmajlovna». Na sliLi sta v ospredju Inge Borkh (Katarina) in Giovanni Gibin (Sergej). Kot je znano, je s to opero v letošnji sezoni nastopila zagrebška Opera v Neaplju Tudi v Parizu gledališče iz Genove PARIZ, 18. — Skupina Stalnega gledališča iz Genove je prispela iz Moskve v Pariz, kjer bo jutri nastopila v okviru «gledališča narodov» z Goldonijevimi «Dvojčki». «France Prešeren» iz Kranja v Italiji, Franciji in Švici Moški pevski zbor «France Prešeren» iz Kranja pojde na 10-dnev-no turnejo po Italiji, Franciji in Svici, koder bo imel 7 samostojnih koncertov in 2 snemanji za francoski radio. Poleg jugoslovanskih partizanskih, narodnih in umetnih pesmi bo pel (v originalu) tudi italijanske, francoske, angleške in ruske pesmi. Gostovanje je prirejeno v okviru prijateljskega sodelovanja Kranja z nekaterimi tujimi mesti. Nov odbor ONAS MILAN, 18. — V Milanu je zasedal občni zbor ONAS (Zbornica avtorjev in pisateljev), ki je izvolil odbornike za nadaljnja tri leta. Predsednik je postal Umberto Morucchio, ostali odborniki pa so: Maio Dino Alfieri, Giana Anguissola, Vittorio j Beonio Brocchieri, Achille Campanile, Giocarmi Cenzato, Selva-tore Corrias, Piro Gadda Conti, Salvator Gotta, Antonio Greppi, Giuseppe Lama, Giuseppe Lon-go, Eticardio Momigliano, Severino Pagani, Elipio Possenti, Giuseppe Ravegnani, Giovanni Titta Rosa in Claudio Cesare Secchi. Andric na Poljskem Poljski kulturni minister Ta-deusz Galinski je sprejel jugoslovanskega književnika Iva Andriča, ki je obiskal Vatšavo. Andrič je dopotoval iz Krakova, kjer se je udeležil slovesnisti ob 600-letnici jagelonske univerze. Ob tej priložnosti so Andriča razglasili za čast- Čez 5 m je rekord žabjega skoka ANGELS ČAMP (Kalifornija), 18. — Žaba «Rusty.i (Zarjavela) je daleč prekosila druge tekmovalke ter postavila nov rekord v žabjem skoku. Letos je tekmovalo kar 2000 žab. Rusty je zmagala s skokom 5,15 m ter pustila za cel meter za seboj žabo, ki je dosegla drugo mesto. Imeniten skok je lastnikom zmagovalke prinesel tisoč dolarjev. Skakanje žab, ki so ga včasih prirejali kot kratkočasno igro rudarji, je postalo slavno po noveli humorističnega pisatelja Marka Twai-na «Slavna žaba skakalka iz pokrajine Calaveras». Formalno organizirano pa je prvenstvo v žabjih skokih od leta 1928 in se prireja vsako leto ob sejmu pokrajine Calaveras. Mii«wiiz Bielle, je dekle, ki je kar tako kdo ne užene v kozji rog Te dni je Pr*' šel v njen lokal neki «financar» in zahteval plačilo neke davščine. Laura se je izgovorila, da nima pri sebi dovolj denarja in odšla je iz lokala. V tem je ugotovila, da njenega «financarja» čaka v nekem precej zdelanem «600» neki drug moški. Telefonirala Je na financo In nepoklicanega gosta toliko časa zadrževala, da so prišli pravi finančni stražniki ter sleparja prijeli. V tem pa Je njegov pomočnik vso zadevo zavohal in hotel Je polagoma pobegniti, da ne bi zoudil pozornosti. Toda mlada frizerka je s svojim avtomobilom, v katerega je prisedel finančni stražnik, ubežnika dohitela ter ga s pogumnim manevrom ustavila. Mogoče bi znala ujeti tudi take, ki ropajo v Ul. MontenapO-ieone.„ PRIMORSKI DNEVNIK Olì 000-LETNICI KRAKOVSKEGA VSEUČILIŠČA --------------------------—-- Pogosto prvo med prvimi na vsak način v ospredju Največji ponos univerze je Kopernik - Poznala je tudi alkimijo, toda tudi prvi utekočinjen kisik - Podlost nacističnih «nosilcev kulture KRAKOV, maja. — Predsednika mestnega sveta Krakova so ugrabili sredi glavnega mestnega trga pred očmi množice, ki je z zadovoljstvom gledala, kako ugrabitelji, maskirani v srednjeveške vojake in s helebardami, na kmečkem vozu peljejo stran «prvega meščana». To se je zgodilo v nedeljo 10. maja o-koli 8. ure zvečer. Nekaj odbornikov se je takoj začelo pogajati z ugrabitelji. Toda ti so za odkup župana zahtevali sod piva in popolno oblast v mestu za pet dni. Odborniki so najprej zahtevo odklonili. Ko pa so ugrabitelji zagrozili, da bodo jetnika odpeljali, so mestni očetje popustili in dali ugrabiteljem sod piva ter jim izročili mestne ključe — simbol oblasti. Ugrabitev so izvedli pripadniki «Študentovskega bratstva», katerega vodjo «Artura iz Kjelca» so prejšnjo noč tajno izvolili za svojega predsednika. Ko so osvojili oblast v mestu, so veseli študentje začeli s svojimi bakanalijami. Ko so popili vso medico, so se razpršili po ulicah. In tako se vsako leto v maju vrše «juvena-lije», dnevi veselja krakovskih visokošolcev. «Juvenalije» imajo dolgo tradicijo, staro, kolikor je staro krakovsko vseučilišče, ki je slavilo svoj šest.stoti rojstni dan prav tistega dne, ko so študentje ugrabili mestnega župana. Pred začetkom študentovskega slavja pa je bilo v Krakovu pet «resnih» dni. Vršile so se svečanosti. katerim so prisostvovali predstavniki najvišjih znanstvenih ustanov iz 32 dežel. Hkrati je krakovsko vseučilišče izrazilo svoje priznanje kakim tridesetim vidnim znanstvenikom in kulturnim delavcem sveta, ki jim je podelilo zelo cenjen naslov — častnih doktorjev. Med temi je bil tudi jugoslovanski književnik — Nobelov nagrajenec Ivo Andrič. Krakovska univerza je bila u-stanovljena 1364 z listino kralja Kazimira Velikega, ki je želel, naj «v Krakovu bode biser vzvišenih znanosti, ki bo dajal ljudi v znanju popolne, v vrlinah izbrane in raznih umetnostih vešče». Krakovsko vseučilišče je v 600 letih svojega obstoja odigralo pomembno vlogo v razvoju kulture ne le Poljske, pač pa vse severne Evrope. V 15. stoletju je prednjačilo pred vsemi vseučilišči Evrope. Tu so se zbirali visokošolci iz najbolj oddaljenih krajev Evrope. Največji ponos tega vseučilišča je Nikolaj Kopernik, ki se je v Krakovu šolal in delal in pozneje postal utemeljitelj moderne astronomije. Zrušil je skoraj 1500 let staro teorijo, da je Zemlja središče sveta, okoli katerega se vrti vesolje in postavil helio-centrično teorijo v svoji študiji o gibanju nebesnih teles. V svoji dolgi zgodovini je krakovsko vseučilišče doživljalo padce in vzpone. Od časa do časa je na njem prevladal srednji vek z alkimijo in magijo, da bi nato spet zavladal znanstveni realizem. Čeprav je bilo oddaljeno od tedanjih ostalih evropskih znanstvenih središč za celih «40 dni Potovanja», je krakovsko vseučilišče stalno «držalo korak s časom» in pogosto tudi prednjačilo. V Krakov so zelo naglo prihajala nova znanstvena odkritja, nova dojemanja. Marsikaj pa }e bilo v Krakovu «prvo na svetu». Tu se hrani zlati globus, ki je bil izdelan komaj leto dni po Kolumbovem po-tovamu v Novi svet. Na globusu je prvič na svetu obeležena tud: «Amerika, novo odkrita dežela», v dobi, ko so se znanstveniki Zahoda še vedno prepirali okoli te-Ra. ali je Krištof Kolumb dejansko odkril Ameriko, ali le vzhod-be obale Indije. V najstareiši zgradbi vseučilišča obstala še da-bes «dvorana za alkimijo» prepoi-ba raznih rekvizitov, ki so jih uporabljali alkimisti in drugi niim podobni «znanstveniki». Legenda Ltdi. da je tu študiral tudi doktor Faust. Mnogi znanstveniki tega vse-bčilšča so se vpisali v svetle strani znanstvene zgodovine. Za-bimivo je, da sta dva rektorja vseučilišča Stanislav iz Skalmte-za in Pavel Wlodkowicz v začetku 15. stoletja skupno napisala traktat o mednarodnem pravu in enemu poglavju dala naslov KO Pravičnih in nepravičnih vojnah» ter pravno obrazložila upraviče-bost borbe Poljakov in njihovih zaveznikov proti pruskim križarjem. V začetku dvajsetih let preteklega s-tplj je prof. Olszewskemu in Wrublowskemu uspelo, da sta prva na svetu napravila tekoči kisik in vodik. Osnovala sta laboratorij nizkih temperatur in postavila temelje temu področju fizikalne kemije. Vtem ko so v tej dobi spreminjanje plinov v tekoče stanje imeli le za zabavo znanstvenikov, igra danes pomembno vlogo tudi v tehniki kozmičnih poletov. Zgodovina tega vseučilišča je bila burna. Usodno je bilo povezano s poljsko državo in poljskim r.arodo-m ter se skupno z njima dvigalo ali propadalo, se upiralo in borilo, toda vedno obstajalo. Leta 1939, pred Hitlerjevim napadom, so del vseučiliščnega zaklada poskrili. Zakopali so tudi pergamentno listino kralja Kazimira o ustanovitvi vseučilišča. Ko pa so neprecenljivo kulturno bogastvo odkopali, ni od pergamentne listine ostalo nič, razen" peščice prahu in z njim voščeni pečat. Krakovski profesorji so se u-praviženo bali hitlerjevskih «nosilcev kulture». Kljub temu pa niso predvidevali vseh podlosti » nacistov. V začetku novembra leta 1939, ko je bila Poljska komaj mesec dni zasedena, so vsi krakovski profesorji in znanstveniki, na svoje presenečenje, dobili ljubeznivo vabilo, s katerim so jih nemške oblasti vabile na predavanje o «tradicijah i-n vlogi nemške kulture». Tisti, ki so na «predavanje» prišli, so se resničnosti zavedli šele v gestapovskem zaporu, od koder so jih kmalu vrgli v koncentracijsko taborišče. To je bilo praktično spoznanje «nosilcev kulture». Aretiranih je bilo nad 180 profesorjev in docentov krakovskega vseučilišča. Nad 30 se jih ni več vrnilo iz taborišč. Prostore vseučilišča so nacistični okupatorji uporabili za svoj «Ost-institut». Toda zvesta svoji tradiciji ni krakovska univerza niti tedaj popustila. Čeprav je bila večina profesorjev deportirana, so preostali nadaljevali s tajnimi predavanji. Kmalu po osvoboditvi pa je vseučilišč« na široko odprlo vrata novim študentom in danes je Krakovo, poleg Varšave, največje središče znanstvenih in kulturnih ustanov Poljske. Tu deluje okoli 120 znanstvenih ustanov, 85 fakultetskih kateder in nad 4000 znanstvenih delavcev. K. DAVIDOVIC Drama ljubljanskega SNG nam v soboto in nedeljo pride v goste z dramo Brendana Behana «Talec». Na sliki prizor iz drame ■■Olili IIIOHHIM OHMIH IIIHIIIIH1 UH III Hilli M IH. III MII 1 K 11111111 II 111111 1 11 HI I > 11. | ,| 1 1 VELIKA MESTA SE V AVTOMOBILSKEM PROMETU ŽE DUŠIJO Francoska «viseča železnica» v prihodnosti edina rešitev? PARIZ, maja. — Eno, morda najboljšo rešitev proti prometni paralizi velikih mest najdemo na nekem velikem travniku v Chateauneuf sur Loire, kakih 130 km od Pariza. Tu se viseči vagon z brzino 100 km na uro premika od enega konca proge do drugega in to tako tiho, da njegovo brnenje komaj očiš od blagega šumenja vetra skozi veje dreves. To bo verjetno v bližnjih desetletjih tipično prometno sredstvo v velikih mestih. Tako trdijo tisti, ki so ga izdelali. Bo to obveljalo? Gre za prototip viseče mestne železnic^ na pnevmatičnih kolesih. Ta francoski uspeh' se pri-*; družuje ■ francoskemu uspehu v potniškem letalstvu, ki so ga dosegli s svojim letalom «Caravelle». 2e od, leta 1960.dalje «viseče prevozno ^sredstvo» progi 1300 m premika sem in tja. Doslej je opravilo 25.00Q km poti in pri tem dokazalo svoje odlike Ze dolgo tehnika išče realizacijo zamisli o viseči železnici za mestni promet. Glede tega so veliko poskušali v Zahodni Nemčiji, v ZDA, na Japonskem ;e in drugod. Znanost, tehnika m industrija so bile mobilizirane, da bi rešile problem, ki je povezan z naglim prevozom potnikov po mestnih središčih, toda iznad cestic, to se pravi na tračnicah, najraje na eni tračnici. Kdor si je 1961. leta ogledal razstavo «Italia — 1961» v Turinu, je mogel videti železnico na eni tračnici, ki so jo postavili Nemci. Sedaj pa se Francozi pojavljajo z novo, boljšo rešitvijo, kajti njihov «sistem Safega» je pritegnil pozornost vsega «veta, V Pariz ali točneje na 130 km od" Pariza v Chateauneuf so prispele ,žav, P tiP Dosedanji poskusi na «preizkusni progi» kakih 130 km od Pariza - Ideja zanima mnoge tujce-Prednosti francoske zamisli Kosigin si je stvar ogledal na kraju samem in zdi se, da namerava Sovjetska zveza odkupiti patent. Tudi Italija noče v tem zaostati, saj jo k temu sili izreden kaos v prometu v Rimu, Turinu in v marsikaterem mestu s tako imenovanim zgodovinskim e*»cije iz najmanj 50 dr-, ceptrom. faradi tega se je osno- aal Évi i3 videle. kaj Francozi il Zanimanje tujine V Združenih državah in na Japonskem so se združile že skupine industrijskih podjetij, da bi odkupile licenco za izvajanje takšnega alj podobnega načrta doma Podobne Iniciative *e beležijo na Angleškem in v Zahodni Nemčiji. ■ Sovjetska zveza pa je poslala v Pariz svojo posebno komisijo tehnikov in sam iiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiil||||||||||||||„|M|,|||l|l|,||,||,ll|||,|,lllll,milimi IZ UMETNOSTNIH GALERU P. Grassi v Rossonijevi Dvajset olj, ki jih razstavlja v Rossonijevi galeriji Pietro Grassi, pač dovolj jasno kažejo, kako se ta slikar počasi a nevzdrž-no približuje dokončni sintezi in globlji zgoščenosti tvojega slikarskega znanja, kot ga oč.tnje v ustvaritvah poslednjih let. Nekdanji metei črnikastih in se v nekaterih slikah kot v oljih «Železnica», «Gradbišče» in pa «Staro mesto» sicer še nadaljuje, toda v nekaterih novejših že znatno pojenjaj«. la'..o d u predmetnost jasneje izstopa Vendar pa na splošno o mnogih podobah sedaj prevladuje vodoravna usmeritev barvnih pasov, zlasti v tistih oljih, ki panavo-rujejn razna vremenska nastro-jenja morja. Ako menimo, da so ravno lake slike najboljše" na Grassijevi razstavi, potem smo gotovo zelo blizu resnici. Hame potekajo na široko preko obzorij in vodnih gladin, niso pa ploskooito enotne. Prepre-za jo jih neštete drobnr in kratke proge temnejše mnogobarn-nos ti ki se svetlikajo skozi strino prevladujočih odtenkov. To pu ustvarja optični vtis rahlo vzvalovanega morja m poglobi- tev razgleda v daljino. Ta ki sta predvsem sliki .Siva marina» in -Zamegleno morje». Zanimivo je, da v nekaterih slikan' pričenja Grassi uporabljati toplejše barve kakor n.pr. v slikah «Oseka» ter «Laguna». Zlasti pa je to opazno v izstopajočem delu «Stara luka v mraku». V tej doseže s smotrno enostavnostjo barv in potez neobičajno telesnost ladij in reesmčnost njih zrcaljenja v vodi trepetajočih odsevih umirajočega dne. To so uspele slike iz katerih veje blagodejen hlad večera m juter, takih, ko zaman prisluškuješ v tišino narave. So pa tu tudi nemirnejše slike živahnejših barv, večinoma krajine ob morju, ki jih je Grassi slikal na kraju samem z mrzlično švigajočimi čopiči. Zato sta njih barvnost in oblike neposredno prevzete iz opazovane-ga okolja Mavhinj. Sv. Križa, Sesljana in Grljana. Čeravno take slike kažejo rahel odklon od prvotnega načina Grassijevega slikanja, so pa zato pristne v občutjih kot odkritosrčno in preprosto napisano pismo prijatelju. MILKO BAMBIČ ..............................................................IIIIHH MII IIIIIIIh limili UHI HI III lllll HM.....I............ OVEN (od 21.3 do 20.4.) Reše-vati boste morali neko finančno vprašanje, ki ne bo lahko. Preveč “te napadalni, tudi v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vsestran *lo0vnerimorH°,rZPvi0r?!,nnje "h T ! “lovnih zadevah nekaj novega. ce-morah „ tf' Verjetno boste |o ^pričakovanega Prijetno raz-moral, na pot. položenj* v družin, m družbi DEVICA (od 23.8. ilo 22 9.) Ne ko celo, ki vpm. je zelo pri srcu, se bd dobro izteklo preveč ste navezani na nekoga, da bi g» zapustili. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10 ) V poslovnih zadevah nekaj narobe. Ne zaupajte preveč ljudem ki jih ne poznate. ŠKORPIJON L,n 24.10 do 22.11 > Ce se ukvarjate s trgovino, izko- DVOJCKA (od 21.5. do 22.6.) Da-J1** bo na vrsti zelo naporno de-*°. ki ga pa morate opraviti Popustljivi bodite z nekom, ki ,e nervozen. . «AK (od 23.6. do 22.7.) Raje se •otite organizacijskih priprav, gol P* podrobnega dela Skušajte bi ti do svoicev .n prijateljev ,ju-bezmvi **®V tod 23.7. do 22.8.) V pu- rist,te priložnost. V čustvenih zadevah vse. kot po navadi. STRELEC (od 23.11 do 20.12. ) Od poslovnih tovarišev zahtevate tudi to, to česar nimate pravice Preveč ste objestni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes delo le organizirajte jutri bo slo lažje. Počutili se boste skrajno osamljenega. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ce svojih uspehov ne boste obešali na zvon, bo za va» veliko bolje Nova poznanstva. RIBI (od 20.2 do 20 3.) Prenaglo m: m vdušit* in prenaglo izgubite voljo Skušajt' i — sčistiti v»a dvom Ijiv» vprašanja. vala tudi nekakšna zadruga «Co. fesa» med velikimi javnimi in privatnimi družbami, kot npr. med družbami Ansaldo, Fiat, Breda, Michelin itd. Uspeh francoske tehnike in industrije z letalom «Caravelle» je treba pripisati ne le francoski tehniki, pač pa tudi izredni vztrajnosti francoskih konstruktorjev, ki so ta tip letala preizkušali na vse mogoče načine in po dolgih pripravah dali na svetovn, trg zares izvrstno letalo, ki vedno bolj osvaja svet. Zdi se, da je skozi podobno pripravljalno in preizkuševalno fazo šla tudi ta nova viseča železnica, ki jo še vedno preizkušajo. Pariz je zelo veliko mesto, pravijo da bo kmalu štel 8 milijonov prebivalcev. Za razliko od mnogih drugih tako imenovanih zgodovinskih mest, kot so npr. Rim, »redišče Londona itd., pa ima Pariz izredno široke ulice in drevorede. Kljub temu «e Pariz duši v svojem prometu, kot se dušijo v avtomobilskem prometu mnoga druga velika mesta. Ce bi hoteli v Parizu vsakemu lastniku avtomobila «privoščiti» prostor za parkiranje avtomobila, bi morali porušiti vse središče mesta. V Lo» Angelesu bi po enakih računih prav tako morali mesto povsem preurediti, kajti prpstor, ki ga potrebujejo avtomobili samo za parkiranje, zavzema 60. odst. vsega javnega., prostora t. j. ulic, trgov in parkov. Brzina kot v dobi konjske vprege Ker pa 'e stari Pariz nemogoče porušiti, kei mesto kot je Rim, se ne da več preurediti, ker so tudi modernejšo mesta, kot Milan. Turin, da omenimo le bližnja, že taki zasičena s prometom, da »e promet duši, je treba najti drugo pot. Glede tega bomo navedli nekaj konkretnih podatkov iz Panza. Pariška občina je ugotovil», da znaša povprečna brzina njenih avtobusov komaj U k ni na uro kot je v začetki) tega stoletja znašala povprečna orzina tramvajev, ko so ti vozili še na konjsko vprego. To seveda terja na en! stran: ogromno >eč stroškov, na drug pa se v takšnem prometu izgub ijajo ne le milijoni, pač pa mi lijarde ur. Rešitev 't tega je nujna, toda Kako? Mnoga mesta poznajo podze meljsko že'eznico, toda gradnji, podzemeljske železnice ie na eni strani izredno druga na dru gl pa se močno zevleče Za ne kaj kih ov'rov pod- «iei|«a« j*. lezmce so potrebna dolga itila; odnosno nekatere podzemeljske železnice grade desetletja. Cas pa hiti in i. njim nastaja na ulicah,še večji zastoj, Tipične ameriške vzdignjene Železnice» «Železnice v prvem nadstropju» pa ne ustrezajo več in so v zatonu iz dveh razlogov. Predvsem te železnice povzročajo izreden ropdt, na drugi strani pa njihova struktura 'jemlje sonce in svetlobo celim ulicah. Poznamo tudi načrte, tako imenovane načrte leta dvatisoč, ko naj bi bile ceste za avtomobile speljane po strehah hiš. Francozi pa so si omislili ne več železnico na tračnicah, t.j. železnico «v prvem nadstropju», pač pa visečo železnico na gumah. Poleg tega bi ta železnica ali če hočemo avtobus ne terjal kompletne železniške ali progovne strukture, pač pa le eno tračnico, ki bi bila speljana le od stebra do stebra. Hkrati pa bi mogel avtobus ali vagon razviti brzino do 120 km na uro in sprejeti izredno veliko potnikov, sai so izračunali, da bi mogel prepeljati več potnikov kot jih zmore podzemeljska železnica, poleg tega predvideva načrt, da bi ta viseča železnica mogla biti grajena tudi za dvosmerni promet na samo enem stebrišču. Vsestranske prednosti Ne bomo se spuščali v tehnični opis te francoske zamisli, kajti ni tako enostaven. Drži pa, da zmore avtobus ali vagon izredno hitrost, da bo vsa struktura proge oz. tračnice prekrita, da bo torej zavarovana pred snegom in ledom, da bo sposobna tudi za velike ovinke in tudi do 12. odstotni vzpon. Seveda se tu postavlja tudi vprašanje estetike, kot se postavlja problem estetike pri ameriških «železnicah v prvem nadstropju». ,Xoda v novejših predelih melt to ne pride več v poštev, glede tega so važni Ie «zgodovinski centri». Na teh relacijah bi po mnenju graditeljev progo speljali pod zemljo, da h' ne motila zunanjega videza zgodovinskih spomenikov, palač m trgov Poleg tišine in vsega ostalega pa ima la načrt še dve veliki prednosti: predvsem stane vele ko manj kot stane podzemelj, ska železnica Povprečni računi govore o eni milijardi 200 milijonov lir za kilometer proge Ekonomisti tržijo, da stane gradnja takšne proge manj kot znašajo obiesti na kapital, ki le bil za enako relacijo potrošen pri gradnji podzemeljske železnice, seveda do amortizacije. In zadnja prednost te novosti je v naglici gradnje Vtem ko traja gradnja enega kilometra podze meljske železnice povprečno o-sem mesecev, se more v enem mesecu postaviti že več kilome trov te viseče železnice. Kot vi dimo ima (ranuoska zamtael vr sto prednosti pred vsemi dru ginu rešpvami Mnrda bo ven darle zalotf'a d< «e v morju mr torizaolje zares ne zadušimo. «Ilirija prstan Evropini bo» Na razstavi store za prodajo. Mesarji pa bi meso na tržnici kupovali po cenah, ki bi se ustvarjale na osnovi ponudbe in povpraševanja. Zamišljeno je bilo tudi, naj bi bila tržnica odprta enkrat tedensko, da bi ne bilo treba grosistom iz drugih italijanskih pokrajin voziti meso v Trst v manjših količinah po večkrat na teden. V zvezi z ustanovitvijo te tržnice je bil včeraj na sedežu trgovinske zbornice sestanek pod predsedstvom podprefekta dr. Pasina, katerega so se udeležili predstavniki občinske uprave, trgovinske zbornice, pokrajinskega odbora za cene, pokrajinskega nadzorništva za prehrano, mestne klavnice, pokrajinski živinozdravnik, predstavnik mesarjev in en grosist iz Padove (tržaške oblasti so na ta sestanek povabile večje število grosistov, ki pa se niso odzvali). Namen tega sestanka je bil, da se postavijo temelji za ustanovitev mesne tržnice na debelo. Prvi na sestanku je govoril rav-nateli trgovinske zbornice dr. Steinbach, ki je poudaril, da bi z ustanovitvijo tržnice odpravili sedanje stanje na mesnem trgu na debelo v Trstu, ki ima neko obliko oolmonopola, in omogočili mesarjem, da bi si lahko svobodno izbirali meso in se dogovarjali za ceno. Nato je spregovoril podprefekt dr. Pasino, ki je dejal, da so objasti pripravljene nuditi vso podporo za ustanovitev mesne tržnice na debelo: hkrati pa je poudaril, da je treba najprej ugotoviti, kakšne vrste mesa kupujejo Tržačani, da ne bi prepeljali na tržnico takšngga mesa, ki ne ustreza domačemu trgu. Edini predstavnik grosistov dr. Ragno iz Padove, ki se je udeležil sestanka, je najprej podal obširno poročilo o vprašanju dobave mesa italijanskemu trgu, o cenah ter o velikih težavah prav na področju cen zaradi vedno večjega povpraševanja in potrošnje mesa. Pohvalil je vladno pobudo o uvo- zu zmrznjenega mesa po nižjih cenah, znižanje občinskih trošarin in klasifikacijo mesa. Nato je dr. Ragno dejal, da italijanski grosisti nimajo nobenega namena izogniti se tržaškemu trgu, da pa je treba, po njegovem mnenju, priti do ustanovitve mesne tržnice postopno, da je treba poprej sklicati sestanek mesarjev in grosistov ter ustanoviti nekako borzo mesa. Pripomba in predlogi zastopnika grosistov so zbudili med prisotnimi različne komentarje in stališča. Iz njegovih besed izhaja, da sedaj še ni goden čas za ustanovitev mesne tržnice na debelo v Trstu. Borza mesa naj bi delovala na način, da bi grosisti tedensko sporočali cene na debelo v Trst, na osnovi katerih naj bi mesarji naročali določene količine. Zvedeli smo tudi, da grosisti ne morejo pripeljati mesa v Trst, če niso gotovi, da ga bodo prodali. Hkrati pa je treba pomisliti, da je tržaški trg sorazmerno na velika italijanska mesta zelo reven in porabi mesečno okrog 3000 stotov govejega in telečjega mesa, kar seveda ne predstavlja takšne količine, ki bi privabila na tržnico večje število grosistov, in bi se tako dejansko ustvarjale cene na osnovi ponudbe in povpraševanja. Zato je bilo na sestanku tudi omenjeno, da bi bilo morda bolje misliti na mesno tržnico na debelo, ki naj bi služila tudi goriški in videmski pokrajini. Iz raznih stališč in predvsem iz predloga o deželni mesni tržnici je razvidno, da na včerajšnjem sestanku niso storili niti koraka naprej na poti ustanovitve mesne tržnice na debelo. Nasprotno, po izjavah in stališču grosista iz Padove bo zelo težko prišlo do ustanovitve omenjene tržnice v v Uradnem listu od 9. maja objavljen urnik pismenih izpitov natečaja za 550 mest didaktičnega ravnatelja. Šolsko skrbništvo sporoča, da so zadevni predpisi iz Uradnega lista, objavljeni na oglasnih deskah šolskega skrbništva, šolskega nad-zornišiva in didaktičnih ravnatelj, štev. Davčni seznami županstvo sporoča, da je na pristojnem občinskem uradu v občinski palači, Ul. Malcanton 3, na vpogled javnosti sklep občinskega odbora o spremembah občinskih davkov davkoplačevalcev, ki jih je občinska uprava napravila na osnovi davčne prijave prizadetih in na o-snovi naknadne ugotovitve za leto 1964. Hkrati pa si prizadeti lahko ogledajo tudi davčni seznam za leto 1963. V NAPOLNJENI DVORANI LJUDSKEGA DOMA V KRIŽU Uspela revija pevskih zborov s Tržaškega in Goriškega Kot gost je na reviji, ki jo je priredila SPZ, nastopil moški zbor «Delamaris» iz Izole - Prvi nastop pevcev iz Ronk Med kulturne prireditve, ki so postale že nekakšna tradicija, lahko prištevamo tudi revije pevskih zborov, ki jih že drugo leto prireja Slovenska prosvetna zveza. Nedeljska revija v Križu pa je imela še eno značilnost. Letos se je širokemu občinstvu prvič predstavil moški zbor iz Ronk pri Tržiču, katerega vodi Pavlina Komelom in ki je šele pred dvema mesecema začel z rednimi vajami. Tudi letos je SPZ lahko predstavila ljubiteljem zborovske pesmi novo ustanovljeni zbor, tako kot je pri lanski reviji pevskih zborov v Križu prvič predstavila mo. ški pevski zbor iz Repna. Ni dvoma, slovenska zborovska pesem torej živi, živi in uspeva tudi v tistih krajih, kjer je najbolj ogrožena slovenska beseda. Zborovsko petje torej ni izumrlo, ni bilo le povojno navdušenje p o dolgem zatiranju, ni bil le začasen elan in sprostitev zatiranega ljudstva. Brez podlage so torej mtminiliiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiitliiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiliiiiiiiuiiiliiiiilllliiiii V NEDELJO POPOLDNE V AVDITORIJU Lepa skupna prireditev osnovnih šol iz Trsta Predstave se je udeležilo veliko število občinstva, tako da je bila dvorana natrpana že ponovno se je izkazalo, da so šolske prireditve med tistimi, ki privabijo največ občinstva, če niso mogoče sploh na prvem mestu na tej lestvici. To je bilo več kot očit- _______ no tudi na nedeljski prireditvi osnov- Trstu. Sicer pa je bil včerajšnji ' nih šol v Avditoriju. Čeprav so na- sestanek bolj posvetovalnega kot sklepčnega značaja. Zato za sedaj ostaja to vprašanje še vedno odprto. Izpiti za didaktične ravnatelje za javno vzgojo je stopale samo šole iz tržaške občine, je bilo vendar v dvorani in na galeriji daleč preveč občinstva, da bi mogli vsi sedeti. Daši predstavljajo občinstvo večinoma starši otrok, ki nastopalo, lahko vendar tudi rečemo, oa je bilo rM prireditvi poleg staršev še tudi dosti drugih oseb. S tem je dokazano, da so prireditve šolske mladine vabljive in da torej lahko že v naprej računajo na obilen obisk. S tem pa je pred prireditelje postavljena določena od- Ministrstvo za javno opozorilo šolska skrbništva, da je ..............................................uniiimuiiiiiiiiiimn PRIPRAVE STRANK ZA SESTAVO DEŽELNEGA ODBORA Mnenje deželnega vodstvu PSI o politiki levega centra v deželi Tajništvo PSI v Vidniu pa izjavlja, da niso nastali pogoji za spremembo odnosa sil V nedeljo se je sestal v Trstu de želni odbor PSI, sestavljen lz tajnikov socialističnih federacij v deželi, to je Pittonija, Semole, Clmette in Ferraresija. Sestanka sta se udeležila tudi parlamentarca Marangone in Bonacina skupno z izvoljenimi socialističnimi svetovalci. Na sestanku so prerešetali volilne rezultate in proučili perspektive, ki se tičejo programa in deželnega odbora. Glede doseženih volilnih izidov Je deželni odbor ugotovil, da je stranka pozitivno vzdržala silne koncentrirane napade z desne in leve, kar je spadalo v okvir ostre borbe proti njej v vsedržavnem obsegu. Odbor je nadalje ugotovil, da je široka akcija PSIUP proti PSI ostala brez učinkov ter potrdila pomanjkanje stvarnih razlogov za razcep in pomanjkanje političnih smotrov. To potrjuje, da je nenadomestljiva funkcija PSI za zaščito delavskega razreda in za razvoj demokracije v državi naletela v deželi na široko odobravanje kljub resnemu položaju. Kar se tiče političnih perspektiv, je deželni odbor potrdil stališča, ki so bila nakazana v programu, ki ga je PSI predložila volivcem. Deželni odbor je poudaril, da je možna tudi v deželnem okviru politika levega centra, da pa ni nujna niti se ne more mehanično prenesti na deželo. Socialisti izražajo pripravljenost za takšno politiko, toda s pogojem, da se poveže z uresničenjem programa demokratične obnove in gospodarskega razvoja v deželi, ki ga je PSI v osnovnih obrisih nakazala volivcem. Toda včeraj je radio sporočil, da pokrajinsko tajništvo PSI v Vidmu je izdalo poročilo, s katerim je ho- telo pojasniti svoje stališče po objavi poročila deželnega odbora stranke. Tajništvo se strinja z na splošno ugodno oceno volilnih izidov, toda zanika možnost mehaničnega in avtomatičnega prenosa formule nacionalne vlade na deželo. Socialisti videmske federacije pravijo, da morajo vzeti stvarno na znanje, da niso nastali pogoji za spremembo odnosov obstoječih sil, ki bi lahko povzročili političen preokret v deželi. Sinoči se je v Trstu sestal tudi deželni odbor Krščanske demokracije, ki je pod predsedstvom deželnega tajnika dr. Berzantija razpravljal o volilnih izidih in o bodočih perspektivah glede sestave deželnega odbora. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor (pre-fektumi) je na svoji zadnji seji potrdil veliko število sklepov krajevnih in javnih ustanov. Med drugimi je pokrajinski upravni odbor potrdil sklep tržaškega občinskega sveta o gradnji novih naprav za predelovanje vampov v mestni klavnici, za - - - Ijakle: izred-,ovl ECA 15.000.000 in 30.000.000 lir; sklep o letošnjem proračunu miljske občine; konvencijo o ustanovitvi enotnega tajništva za dodeljevanje ljudskih staiovqnf, ki .se jo podpisale skupno s tržaško občino še nekatere druge javne ustanove in sklep tržaške občine o kritlu primanjkljaja pri upravljanju šolske refekcije za leto 1963/64 za skupno 16.000.000 Ur. Nastop malih pevk in pevcev svetoivanske šole govornost: pred tako številno občinstvo je treba stopiti s primerno kvaliteto. Prireditev so pričeli otroci z Opčin, ki so zapeli nekaj pesmi. Kot pevci so pozneje nastopili še učenci iz šole pri Sv. Ivanu, pa iz Barkovelj in Rojana ter s Proseka. Vmes je bil tudi nastop dveh majhnih baletk, ene z Opčin druge iz Sv. Križa, medtem ko so z nekaterimi prizorčki nastopile šole iz Ul. šv. Frančiška, od Sv. Jakoba :n od Sv. Barbare. Z ritmičnimi vajami so nastopile deklice in dečki iz šole na Ratinavi, zaplesali pa so mali Trebenci in pozneje še otroci od Sv. Ivana. Spored je zaključil nastop vseh otrok, ki so pod vodstvom Bjanke Fran-dolič zapeli dve pesmi. Ne more biti namen tega kratkega poročila kako kritiziranje samih nastopov, če bi nekatere hvalili, bi nujno druge zapostavljali, kar bi bilo mogoče glede na razmere tudi krivično. Vendar pa ni mogoče preiti brez nekaterih pripomb, ki naj samo pripomorejo k izboljšanju takih nastopov. Prav gotovo je nerodno, ko prireditelji nimajo možnosti, da bi na odru Avditorija že pred predstavo vsaj enkrat nastopili. Samo tisti, ki ima mnogo opravka z odrom, ve, na koliko stvari je treba misliti, preden predstava «steče». Brez priprav in vaj pa se nujno dogaja, da se glasba za ples ne sliši, da ni slišati nastopajočih, da se zavese prav ne odpirajo in že toliko drugih nerodnosti. Vendar pa je bilo tudi poleg vseh teh nevšečnost i, za katere prireditelji niso toliko krivi, opaziti, d a so posamezne točke pripravljene bolj ali pa manj skrb-no. Saj je prijetno poslušati male pevce, če pogumno zapojejo, tudi ljubkost kake majhne baletke lahko občinstvo navduši in ljudje se nasmejejo tudi kaki domislici iz tega ali onega prizorčka (ki pa lahko tudi začne dolgočasiti). Vendar lahko mimo rečemo, da je pomenil poživitev na nedeljski prireditvi šele nastop deklic s Ratinare z njih ritmično vajo z ruticami ter dečkov z iste šole s podobno vajo. Kar presenetljiv pa je bil nastop trebenskih otrok. Morali smo to povedati že zato, da poudarimo, da je mogoče marsikaj doseči Z dobro voljo. (Ce smo dobro informiranil je nastop šole iz Trebč pripravila učiteljica, ki je na tej šoli sploh kot su. plentka. Ne poznamo je, vendar se zdi, da bi bile take suplentke za našo šolo lahko bolj koristne kot mnoge «preskušene moči».) Včasih zvočnik včasih pa kaj drugega je bilo krivo, da napove, dovanje dveh deklic z Opčin ni ga Zbora prosvetnega društva «Kras» iz Dola-Poljan pod vod stvom Pavline Komelove. Omeniti je treba, da smo pri pevcih iz Dola-Poljan opazili veliko napredovanje, saj so se predstavili s precej zahtevnimi skladbami Ma. rolta «Moja kosa je križavna» in Vodopivčevo «Žabe». Pevci iz Repna napredujejo iz leta v leto Od lanske revije pevskih zborov, ko so prvič nastopali, so pod vodstvom vztrajnega pevovodje Mirka Guština dosegli zlitost in enotnost glasov ter veliko ubranost. Občinstvu se je potem predstavil že priznan pevski zbor «Gallus», ki je tokrat prbič nastopal na reviji in tudi žel veliko priznanje. Prvi del sporeda pa je zaključil moški zbor iz Izole. Drugi del sporeda je otvoril domači moški pevski zbor. ki je pod veščo roko pevovodje Frančka Žerjala mogočno zapel Gotovčevo «Omili mi u selu divojka» in Hajdriha «Jadransko morje». Za moškim pevskim zborom prosvetnega društva «Vesna» iz Križa je kot rečeno prvič nastopil moški pevski zbor iz Ronk, katerega sestavlja 1? pevcev. Pevci iz Ronk so zapeli dve precej zahtevni pesmi Simonitijevo «Bolen mi leži» in Boštjancičevo «Moja dekle mi je pošto poslala», želi so popolno odobravanje občinstva, ki je pevce pozdravilo tudi ob prihodu na oder. Nastopili so nato pevci prosvetnega društva «Prosek Kontovel» pod vodstvom Ignacija Ote, ki so že na kvalitetni višini. Predstavili so se z dvema modernima pesmima. Delakovo «Zimsko vožnjo» in Mihelčiče-vo «Veselo popevko». V drugem delu programa je nastopil še mešani zbor prosvetnega društva «Briški grič» iz Steverjana, katerega je pred kratkim prevzel mladi pevo-... , . v, - voftja Silvan Križmančič. pnslo do polnega izraza, kot bt Revijo pevskih zborov je zakliu-dobro sestavljeno besedilo zasl«-žilo. trditve tistih, ki govorijo, da je zborovsko petje zastarelo, slani šara iz časov čitalniške dobe. Gost na tej drugi letošnji reviji je bil moški pevski zbor «Delamaris» iz Izole, ki je pod vodstvom pevovodje Branka Mahneta ubrano zapel tri pesmi in p n tem žel splošno odobravanje občinstva. Posebno je ugajala ruska Sergeja Zarova «Pjesma ab Atu-maje Platovje» in španska revolucionarna «Rumbaia». Zahvali predsednika SPZ prof. Ubalda Vrabca, ki jo je izrekel gostom, so se v srcu pridružili vsi prisotni in si želeli še več takih nastopov kvalitetnega zbora iz Izole. Na reviji je nastopilo še drugih devet zborov. Prireditev je otvoril moški pevski zbor «Slovenec» iz Boršta, pod vodstvom Ignacija Ote, ki se je nesebično potrudil, da je v malem času pripravil zbor, ki je prej pel skupaj s pevci s Padrič. Drugi je nastopil moški pevski zbor «Lipa» iz Bazovice, ki ga vodi prof. Ubald Vrabec, sledil je nastop moškega pevske- Gotovo pa bi otroci lahko pokazali še kaj, na pr. igranje na kak inštrument. Med našimi šolarji jih im amo prav gotovo rr kaj, ki bi lahko pokazali tudi ti ko svoje znanje. Ce bi kdo oporekal, češ tega se v šoli ne učijo, potem lahko mirno rečemo, da se tudi baleta v šoli ne učijo. Vsi učitelji, ki so se za nastop potrudili, zaslužijo največjo pohvalo. Prav pa bi bilo, če bi se kako izkazale tudi šole, ki niso nastopile. In tu bi lahko navedli drugi zgled: če so prišli na oder učenci od Sv. Barbare, ki jih je vseh skupaj komaj osem, potem se nam zdi čudno, zakaj ni bilo Bazovice, Sv. Križa in drugih. No, pa drugig in tedaj tem bolje! Marija Bitenčeva drevi v Slov. klubu Nocoj bo znana operna solistka Marija Bitenčeva iz Ljubljane nastopila na koncertu, ki ga prireja Slovenski klub. Pevka je bila gojenka Julija Betetta v Ljubljani, sedaj pa se spopolnjuje pri dirigentu Luigiju Toffolu v Trstu. V ljubljanski Operi je nastopila v «Rusalki» in v «Hoffmanovih pripovedkah». Na jugoslovanskem pevskem na. tečaju je zasedla drugo mesto, lepo pa se je uveljavila tudi v tujini. Na mednarodnem pevskem natečaju solistov v Vercelliiu je zasedla četrto mesto in prejela diplomo in nagrado. Na mednarodnem pevskem natečaju solistov v •Angliji je bila prva med 150 pevci. Pred kratkim je imela koncert v Gradcu, kamor so jo ponovno povabili. Zaradi tega vlada med ljubitelji lepega petja veliko zanimanje za drevišnji koncert. Illlliiiiiililiimimiii!iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,tiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiimii|||i|l|||,||„ni,,|,||l|li|l|l„l|ll„l,|,,|ll|l|im|t|||||||||||||||||||)|1|||||||imil|1||||||m(||||(|(|||t( čil nastop združenih pevskih zborov, ki so zapeli štiri obvezne pesmi. Prvo narodno -Le sekaj smrečico» je vodila Pavlina Komelom, drugo narodno «Furmanjsko» so pevci zapeli pod vodstvom gostujočega pevovodje iz Izole Branka Mahneta, Bučarjevo «Tam, kjer pisana so polja» je vodil Ignacij Ota in zadnjo Pahorjevo «Komandant Stane» pa Mirko Guštin. Se prej je spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze Gorazd Vesel, ki je v kratkem nagovoru spodbudil pevce k še plodnejšemu delo. vanju za ohranitev slovenske pesmi na tej ogroženi zemlji v zamejstvu. Slovenci smo narod, ki poje, smo narod, hi se ravna po znanem reku, da «Kdor poje zlo ne misli». 1. a. Slovensko gledališče v Trstu Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane V soboto 23. t. m. ob 21. uri in v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri v AVDITORIJU komedija BRENDAN BEHAN TALEC Osebe: Bobo - Lenka Fe- renčakova; Colette . Irena -Prosenova; Princesa Grace -Tone Homar; Rio Rita - Janez Hočevar ; Meg Dillon - Duša Počkajeva; Pat, upravitelj stanovanjske hiše - Stane Sever; Ruski mornar - Stane Cesnik; Monsieur, lastnik hiše . Aleksander Valič; Gospod Muliaady - Janez Rohaček; Gospodična Gilchrist, socialna delavka -Mila Kačičeva; Teresa, kmečko dekle - Majda Potokarjeva; O-ficir IRA - Tone Slodnjak; Leslie, britanski vojak - Danilo Benedičič ; Feargus, prostovoljec - Dušan škedl. Prevedel: CIRIL DEBEVEC Pesmi prevedel: MIRO BOŠTJANČIČ Glasba: SRDJAN BARIČ in DARIJ BOŽIC — Koreograf: KSENIJA HRI- BARJEVA — Lektor: MAJDA KRIŽAJEV A — Scenograf: ing. arch. UROŠ VAGA JA — Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Režiser: MILE KORUN CESTA JE TERJALA NOVO ŽRTEV Smrt potnika v avtu ki se je zaletel v drevo Nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer nedaleč od škofijskega bloka - Hudo ranjen skuterist na Bazoviški cesti Tudi v nedeljo je motorizacija zahtevala svoj krvni davek. V presledku nekaj ur sta se v nedeljo proti večeru dogodili dve hudi prometni nesreči, od katerih je ena zahtevala tudi smrtno žrtev. Bilo je okrog 22. ure zvečer, ko se je z izleta na Koprskem s fiatom 60Q TS 64759 vračal proti Trstu 25-letmi pek Mario Deste iz Ul. Madonna del Mare 19. V avtu sta se peljala tudi njegov 58-letni oče Bzzolino Deste in 56-1 etn a ma. ti Albina Zanon. Deste je komaj prevozil dvesto metrov od bloka pri Škofijah, ko je iz neznanih razlogov, morda zaradi tega, ker ga je nasproti vozeči avtomobilist zaslepil z žarometi, izgubil nadzorstvo nad svojim avtom, zavozil! na desno stran ceste, se najprej z vso silo zaletel v drevo in sc nato v razbitem avtu prevrnil po nasipu ob cesti v jarek, kjer je avto obstal. Nekateri avtomobilisti, ki so pri- MIIIIMIItllllllllllllltllltllllllllllllTllllllllllllllUllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliillliiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii DEJAVNOST ZDRUŽENIH JADRANSKIH LADJEDELNIC Izročitev ladje «Fides» in poskusna plovba «C. Cameli» «C. Cameli» je največja italijanska petrolejska ladja Včeraj popoldne so Združene jadranske ladjedelnice CRDA iz-rodile brodarski družbi «Sicula O-ceanica» iz Palerma trgovsko motorno ladjo «Fides», ki ima 24.003 ton nosilnosti. Ladjo so .zgradili v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu in so jo splavili preteklega marca. Zapisnik o predaji sta podpisala za CRDA inž. Carnevale, za brodarsko družbo pa njen lastnik Grimaldi. V nedeljo je ladja napravila v tržaškem zalivu poskusno vožnjo. S polovico tovora je dosegla 17.55 milje na uro. Stroji, ki so jih izdelali v Tovarni strojev Sv. Andreja, razvijajo 10.800 KS. 91.600-tonska turbo - cisterna, «Carlo Cameli», ki so jo zgradili v ladjedelnici v Tržiču, je bila včeraj na prehodni poskusni vožnji in je odpotovala v Genovo, kjer jo bodo izročili lastnikom. «C. Cameli» je največja italijanska petrolejska ladja in ena največjih na svetu. Prav tako je to največja ladja, ki so jo doslej zgradili v italijanskih ladjedelnicah. Ladjo so začeli graditi lani januarja na velikem splavišču v ladjedelnici CRDA v Tržiču in so kan ima vgrajen najmočnejši stroj «Diesel» na svetu. Štipendije za dijake Tržaško šolsko skrbništvo je te dni objavilo razpis natečaja za štipendije dijakom vseh srednjih šol. Ministrstvo za javno vzgojo Je namreč tudi letos dodelilo tržaški pokrajini skupno 31 milijonov lir, ki jih bodo razdelili za razne šolske štipendije in po različni,višini, kakor je pač določeno za razne šole. Teh 31 milijonov seveda ne bodo zdaj dali na razpolago za nove štipendije, ker je del vsote že vinkuliran za tiste dijake, ki so si lani in predlanskim pridobili štipendije za več let. Vse kaže, da si bodo lanski štipendisti ohranili štipendije, saj zadostuje povprečna ocena 6 ter ena sedmica. V ta namen je bilo do sedaj določenih i7.310.000 za italijanske šole, za slovenske pa 1.770.000. Zdaj bo na razpo’ago za natečaj 10.5 milijona lir za italijanske šole in j ,5 milijona lir za slovenske šole. Pripominjamo, da je zadevne proš- nje treba predložiti do 5. junija, iz-*r' "plavili leto» januarja. Ta veli- -piti-pa bodo 26.-junij«. vozili mimo, so iz razbitin fiata | v soboto zjutraj, ko je 59-letni 600 najprej potegnili Ezzolina De- stalni gost zaporov Giacomo Figar štej a in njegovo ženo Albino ter jiu taikioij odpeljali v bolnišnico. V bolnišnici so Desteja nujno sprejeli na pljučno kirurški oddelek s strogo pridržano prognozo zaradi zlomov reber, čeljusti in nezavestnega stanja. Zal so bile vse zdravniške nege za nesrečnega Desteja zaman, ker je včeraj okrog 11. ufe, 13 uir po nesreči podlegel hudim zadobljenim poškodbam, ne da bi medtem prišel k zavesti. Destejevo ženo Albino Zanon so predvčerajšnjim sprejeli na nevro. kirurški oddeletk, kjer se bo morala zdraviti 20 dni zaradi ran po čelu in desnem sencu ter verjetnega zloma nadlakti. Na isti oddelek so sprejeli tudi Maria Desteja, katerega so eno uro po ne. sreči prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Mario Deste se je samo ranil po čelu in po kolenih ter se bo moral zdraviti en teden. Druga huda nesreča pa se je dogodila približno tri ure prej na državni cesti, kii pelje v Bazovico, v neposredni bližini mitnice. Okrog 19. ure sta se na lambreti TS 30786, namenjena v mesto, peljala 34-Ietni mizar Sergio Vidmar iz Ul. Vivaldi 4, kii je vozil motor in njegov prijatelj 41-letni de. Javec Luciano Dibiagio s Kolon-kovca 60. Prijatelja sta se po nedeljskem izletu vračala proti mestu in sta hotela pri mitnici obrniti na levo v smeri proti Ključu. Prav na ovinku pa je Vidmar treJ ščil v leva vrata fiata 500 TS 38263, ki ga je pred njim vozil 55. letni Giuseppe Rondi iz Ul. Pon-zanino 1 in ki je, 'kot Vidmar tudi on obračal na levo proti Kiju. ču. Zaradi močnega sunka sta se o-ba lambretista prevrnila in se pri tem tudi huje pobila. Nekaj minut potem so ju z avtom RK prepeljali v bolnišnico kjer so Vidmarja nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano pr>-gnozo, ker se je hudo pobil in ranil po čelu, glavi in prsih ter si zlomil desno ramo. Vidmar se je tudi ranil po rokah in nogah. Vidmarjevega sopotnika Di-biagija so v bolnišnici pridržali na opazovalnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti en teden zaradi ran in udarcev po desni rami, piščali in po levi nogi. Pri obeh nesrečah so potre br-.e formalnosti opravili karabinjerji s postaje v Istrski ulici. Na svobodi je bil samo nekaj ur Ob 8. url zjutraj je prišel Iz zapora, ob 12, uri pa je bil že •pet v K»ron*Ju, To »e je zgodilo f KI SLONVENSKI KLUB vljudno vabi na KOMORNI KONCERT na katerem nastopi danes ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 operna pevka-solistka Marija Bitenčeva iz Ljubljane. Na sporedu so skladbe skladateljev škrjanca in Simonitija ter odlomki iz oper. iz Ul. G. Gozzi 5 zadihal svobodo. Baje mu svoboda ni prijala, zato se je takoj lotil svojega priljubljenega pasla; kraje. Odšel je na Obrežje Grumula, zagledal tovornik TS 9558 in s silo odprl vrata kabine ter odnesel dva para hlač, dve majici, srajco in jopič, last 25-letnega delavca Daria Cleve iz Uil. Ananian 11 in 25-letnega delavca Sergia Del Bena iz Ul. dello Scoglio 87, ki sta skupaj z lastnikom tovornika 65-letnim Giam-battistom Bassom iz Ul. Marconi 18 bila v bližnji gostilni. Vsi trije so uslužbeni pri podjetju «Rema» iz Ul. Trento 11 in so odstranjevali železne table, ki so pred kratkim služile za volilno kampanjo. Po kosilu v gostilni so se vsi trije vrnili k tovorniku in opazili Figarja, ki se je motal tam ojerog, videli so ga celo, ko se je oddaljil z ukradenim blagom pod pazduho. Sele nekaj minut pozneje so «e delavci zavedli tatvine im seveda obvestili agente letečega oddelka. Agenti so Figarja kaj kmalu izsledili, toda ta se je že znebil ukradenega blhga. To mu ni nič koristilo, ker ga je Basso prepoznal. Zato so ga agen. ti aretirali in spravili ponovno v zapor, od koder je prišel le štiri ure prej. Vratarja je udaril v glavo Tudi šport je nevaren in tudi na nogometnem igrišču se dogaja jo nesreče. Predvčerajšnjim okrog 18.30 je med nogometno tekmo med ekipo tržaške občine in ekipo UT AT, na nogometnem igrišču v Ul. Flavia, prišlo do hude nesreče. Med neko akcijo pred vrati igralcev tržaške občine, ki jih je branil 28-letni šofer Duilio Ci-polat iz Drevoreda D'Annunzio 67 v vlog! vratarja, je nastal vrvež im neki igralec je nehote s kolenom udaril Cipolata v glavo .er mu povzročil hudo poškodbo čelne kosti. Nesrečnega vratarja so odnesli z igrišča in ga malo potem položili na nosila rešilnega avta RK s katerim so ga odpelja. li v boLnišnico. Cipolata so nujn.i sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Poslovni urnik avtomobilskega kluba Tržaški avtomobilski klub sporoča, da bo od 18. maja veljal naslednji urnik; ob delavnikih (razen sobote) od 8.30 do 12.00 in od 17.00 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 11.30. Javni avtomobilski register bo odprt od-0. do 12.00. Gledališča VERDI V sredo ob 21. uri bo v gledališču «Verdi» deseti koncert simfonične sezone, ki ga bo dirigiral Pietro Argento s sodelovanjem klavirskega dueta Zafred. Na spo. redu bodo skladbe Malipiera, Zafreda, Liadova in Hrenikova (novost za Trst). Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. Nazionale 14.00 17.45 21.30 «Cleopatra» Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Arcobaleno 15.30 «Sfida aill’O.K. Corrai» Technicolor. B-urt Lancaster, Kirk Douglas Excelsior 16.00 «Billy Kidd (Furia selvaggia)» Paul Newman, Lita Milan. Fenice 16.00 «Il sentiero dei disperati» Cinemascope. Technicolor. Grattacielo 15.30 «Il processo» Anthony Perklns, Jean Moreau. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Spionaggio a Gibilterra». Alabarda 16.30 «Mondo matto al neon» Technicolor. — Prepovedano mladini. Filedrammatico 16.30 «Vino whisky e acqua salata» Colorscope. Tino Buazelli, Raimondo Vianello. Aurora 16.30 «Monsieur Cognac». Cristallo 16.30 «Intrigo a Stoccolma» Technicolor Paul Newmann. Capito! 16.30 «L’incubo di Janetti Lind» Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «Lo scudo dei Flay-worth» Technicolor. Tony Curtis. Impero 16.30 «La ragazza di Bube». Moderno 16.00 «La ragazza più bella del mondo». Technicolor. Doris Day. Zadnji dan. Astra 16.30 «La valanga dei tamks». Astoria Danes počitek. Vittorio Veneto 16.00 «L’attimo della violenza» Leslie Caron, David Ni-ven. Abbazia 16.00 «II magnifico disertore (atto d’amore)» Kirk Douglas. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Paese selvaggio» Elvis Presley, Hope Lange. Marconi počitek. Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 7. junija e-nodnevni izlet na Slavnik in v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske jame. Vpisovanje pri Draščkovih. V nedeljo, 24. t.m. priredi SPDT izlet na Učko. Prijave v dnevnih lirah v Ul. Geppa 9. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV in podi lz plastike, guma, linoleum od 450 Ur dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A.R.P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale *• telefon 95-919. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trnt - Ul. sv. Frančiška ‘JO Telelou 01-7»» N O V O : Rex Stout: Lov na zapik L 340 Vceraj-danés ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 18. maja 1964 se je v Trstu rodit»» 22 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 26-letna Milena Rat*" tee por Berdon 92-letn.a ElisabeM» Pajer, 77-letna Emilia Magris-RuncO lo vd. Magris-Mlo, 23-letni Riccardo Pauletti, 43-1 etui Silvio Hribernik, 75. AMERIČANKE, Švicarke, Grkinje na letovanju v Italiji bi se v naglici poročile. Pisati dopisnico na naslov: «Eureka» — Casella Postale 5013 — Roma. AMERICANE, SVIZZEHE, GRECHE villeggianti in Italia, sposerebbero rapidamente. Scrivere su cartolina P°" stale a «Eureka», casella 5013 — RO" ma. letni Luigi Ghigllone, 72-letni Vittorio Furlan, 78-letna Luigia Dai Savio por Longetti, 75-letni Marcello Veglia, 71-letna Edvige Ravalico, xilemi Rodolfo Rebec, 78-letni Giovanni Mitri, 84-letna Orsola Svanut vd. Simiz, 78-letna Irma Mattessioh, 63-letna Pierina Novel por. Scaramuzza. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (U. — 24.) All’Angelo d’oro, Trg Garibaldi 8-Cipolla, Ul. Bclpoggio 4: MarchlOp U1 Ginnastica 44; Nicoli, Ul. Servo-la 80 (Skedenj); Alla Basilica, <-"• S. Giusto 1; Busolini, Ul. Revolteli» 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 3. Manzoni. Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (11. — 24.) All» Basilica. Ul. S Giusto 1; solini, Ul. Revoltella 41; INAM, Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2. ŠIRITE PUIMOKSKI DNEVNIH IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA Potrjena obsodba mladega roparja ki je napadel pomorščaka iz Križa Spoprijateljila sta se pri kozarcu vina, nakar je obtoženec izvabi! pomorščaka v Ul. Capitolina, kjer mu je vzel 2.000 lir Pred prizivnim porotnim sodiščem so včeraj ponovno sodili 20-ietnemu Giuseppu Gavi, ki je bil obtožen, da je 27. oktobra leta 1962 oropal Križana Libera Križmana. Gavi je že lani sodilo porotno sodišče, ki ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 1 leto in 9 mesecev zapora ter 120.000 lir globe. Qd zaporne kazni so mu pomilostili eno leto, Gava je sicer še zelo mlad, toda kaj kmalu je zašel na stran-pota ter se začel ukvarjati s tatvinami. Svoj čas se je moral zagovarjati tudi pred sodiščem /a mladoletne. 27. oktobra predlanskim je Križman prišel v mesto iz Križa. Mo-žki. ki je pomorščak po poklicu, je šel na sedež neke brodarske družbe, kjer so mu izplačali še določeno vsoto denarja, ki so mu jo bili dolžni. Takoj nato pa je Križman začel obiskovati gostilno ka gostilno. Bil je že zelo razigran, ko je, v nekem lokalu srečal Ga-vo. Mladenič je' ponudil pomorščaku kozarec vina in prijateljstvo je bilo kmalu sklenjeno. Skupaj sta še spila več kozarcev vina n nato sta odšla na ulico. Nenadoma se je Križman spomnil, da je doma iz Križa. Začel je jadikovati: «Le kako bom prišel do doma, t o pa ni več na razpolago nobenega prevoznega sredstva». «No, to vprašanje se lahko prav hitro reši — mu je dejal Gava — dovolj jy, da me spremljaš do Ul. Capitolina, Kjer sem parkiral mo-tor. Potem te bom že jaz spremljal v Križ.» Rečeno storjeno. Oba sta nemudoma odšla v Ul. Capitolina, kje. Pa Gava ni imel parkiranega nobenega motorja. To si je le izmislil, da bi lahko speljal svojo žrtev v kak zakoten kraj, kjer bi jo lahko oskubil. . Ko sta prišla v Ul. Capitolina, je Gava podstavil Križmanu no So. Moški je telebnil na tla, a že trenutek nato se je napadalec sklonil čezenj, ga z eno roko zgrabil za hrbet, da bi se žrtev ne mogla premikati, z drugo pa mn je segel v hlačni žep. Plen m bil bogat, saj si je mladenič prisvojil le 2.000 lir. Na obravnavi prve stopnje so Prečitali Križmanovo izjavo (moški ni mogel priti pričat, ker se je bil vkrcal na neko ladjo), iz katere je razvidno, da se je ta zelo ustrašil, ko ga je Gava na-Padel. Zavpil mu je, naj mu le vzame denar, toda naj mu ne stori nič žalega. Začel je seveda na glas vpiti in prav to je Gavo napotilo, da jo je urno popihal, "eka policijska patrulja je slišala Križmanove klice na pomoč ter Sa našla še na tleh. Odpeljali so Ea takoj v splošno bolnišnico, kjer so- mu nudili prvo pomoč. Preteklo je več k°t mesec dnj^ pre-den se je agentom posrečilo; da sn ga našli. Toda še takrat le slučajno. Ustavili so ga nam-|'eč na Opčinah, kjer je postopal ter zato vzbudil zanimanje policij; skih organov. Med tem časom ni držal seveda križem rok. Ukradel )e en skuter ter eno ročno torbi-co nekemu dekletu. . Na obravnavi prve stopnje je lavjij tožilec zahteval zelo stro Ep kazen; okroglih pet let zapora, tožilec je namreč menil, da :e treba računati pri Gavinem deja-dju, kar z dvema obtežilnima oko. usčinama: da je Križmana opijanil ter da ga je spravil v tako stanje, v katerem se žrtev ni mogla Uspešno braniti. Gavin zagovornik pa je s svoje strani skušal prikazati težke živ •jenjske pogoje v katerih je mladenič zrasel. Prepuščen je bil sa rnemu sebi in vso vzgojo je do- bil le na ulici. Zagovornik je nadalje menil, da je obtežilna okoliščina pravzaprav le ena ter da bi mu morali sodniki priznati pravico do splošnih olajševalnih okoliščin ter olajševalno okoliščino malenkostne vrednosti izropane vsote. Porotniki so sprejeli v bistvu to tezo ter so obsodili Gavo na manj kot dve leti zapora. Proti tej razsodbi sta se pritožila javni tožilec in obsojenec. Na včerajšnji obravnavi pa je javni tožilec umaknil pritožbo. Gava ni prisostvoval obravnavi, ker je trenutno v zaporu v Pordenonu, kjer se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi neke druge tatvine. Pred prizivnim sodiščem bi se morala začeti včeraj tudi obrav nava proti skupini mladeničev, ki so pred časom napadali meščane (v mnogih primerih je šlo za homoseksualce) v javnem vrtu in \ bližnji okolici. Kot se naši čita-telji prav gotovo dobro spominjajo, so porotniki prvostopnega porotnega sodišča odmerili nekaterim odgovornim mladeničem precej hude kazni. Včeraj ni prišlo do obravnave, ker eden izmed obtožencev ni bil prisoten. Izpred kazenskega sodišča Po pet mesecev za dve tatvini Zelo strogo je bil verjetno razpoložen .sodni;« Ligabue, ko je sku. paj z dvema svojima kolegoma sodil dvema ženskama, tki sta bili obtoženi tatvin v veletrgovinah Standa in Upim. Javni tožilec se je zadovoljil namreč, da je zahteval za vsako po en mesec zapora in 20.000 lir globe, sodniki pa so jima odmerili kar po 4 oziroma 5 mesecev. Santa Sabadin je stara 51 let ter je Tržačanka. Nekega dne je šla v Stando, kjer ji je padla v glavo nesrečna misel, da se polasti enega zavitka mesa v skupni vrednosti nekaj čez 1200 lir. Opazila jo je neka paznica, ki je prijavila zadevo svojim 'predstojnikom. Tile so poklicali policijsKe agente, ki so žensko prijavili sodišču. Zumreta Gigič pa je doma iz Sarajeva ter stara 39 let. Pred tednom dni se je znašla v veletrgovini Upim, kjer si je baje prisvojila eno volneno majico, ki je bila vredna 2.000 lir. Zenska je vedno trdila, da ni kradla Dejala je, da je odkupila majico od neke ženske, ki jo je ustavila pred veletrgovino. Ponudila- ji je majico v zameno z,a dinarje. Sodniki niso verjeli Gigičevi ter so (jo obsodili na 5 mesecev zapora. Tečaj o cvetličarstvo Na sedežu kmetijskega nadzomišt-va se je včeraj začel tečaj o cvetličarstvu, ki ga vodi ravnatelj ustanove «Ente rinascita agricola» prof. Eruno Natti. Prvo predavanje je imel ravnatelj nadzorništva dr. Per-co, ki je govoril o tehniki in načinu gojenja cvetlic. IZ PRORAČUNA OBČINE GORICA ZA LETO 1964 Letos bo Andrejev sejem zavzel še večji obseg Dva milijona lir umetniško - kulturnim ustanovam za njihovo dejavnost Tudi v tem letu bo občinska uslužbencev pri pokrajinski umobol- bi po 23. uri ne smel zapustiti VRSTA PROMETNIH NESREČ Ranjeni štirje vespisti dva motociklista in dva pešca Dva ranjenca se bosta morala zdraviti po mesec dni V nedeljo in včeraj se je dogodila cela vrsta prometnih nesreč, tako da so imeli bolničarji RK in policisti polne roke dela. V nedeljo zvečer okrog 21. ure sta se 30-letni slaščičar Antonio Diaferio od S.M.M. Spodnje 1498 in 38-letni delavec Cosimo Zara-ria od S.M.M. Spodnje 1332 peljala na vespi po Ul. Cimarosa proti Ul. Puccini. Ko je Diaferio privozil do stavbe štev. 486 se je hotel izogniti lambreti, ki jo je pred njim ustavil Rino Bernabei ter Cava 'pa*je* izginil Neznano kamvf ^ozil na levo. Pri tem je izgu- - T . . , hil nan7nr«! vn narl vnzilnm In «n bil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil, poleg njega se je prevrnil tudi Zararia. Oba ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so Diaferia pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti dva tedna zaradi več ran po obrazu, Zararia pa so nudili prvo pomoč m ga nato odslovili s prognozo okrevanja V 5 dneh. Pobil se je samo po levem komolcu in kolenu. Žrtev prometne nesreče je postal 31-letni delavec Nello Damiani iz Kjadina 18, ki se je predvčerajšnjim okrog 19.30 na svoji vespi TS 27785 na poti v Trst peljal mimo1 Buj. Nenadoma je za njim privozil neznani avtomobilist, dregnil v zadnjo stran vespe in povzročil njegov padec. Avtomobilist se je po nesreči oddaljil ne da bi nudil pomoč ponesrečencu. Damianija so z jugoslovanskim rešilnim avtom zvečer pre- **1111H t, im liiiiiiii in,, m || 1111,1111,1, m H UH IH 11,11 H If Ulili III II UHI III II •*! liti III MII IN II lllllllllltimil Ulit Hilli | PODATKI O MESECU APRILU V koprskem pristanišču nad 57 tisoč ton prometa Skupno je priplulo in odplulo 225 ladij V aprilu je bil v koprskem pristanišču zelo živahen promet. Priplulo je namreč 225 ladij z 90.138 neto registrskimi tonami. Iz do-n^čih pristanišč je priplulo 89 la-u'J, iz tujih pa 136. Ladij redne Pnbge je bilo 166, svobodne plov-Pa 59. Ladij z jugoslovansko «*tav° je priplulo 125, s tujo pa Iz pristanišča je odplulo 227 la-•JjJ' V domača pristanišča je od-Plulo 98 ladij, v tuja pristanišča Pa 129 ladij. Odplulo je 166 ladij edne proge in 61 ladij svobodne Plovbe. Jugoslovanskih ladij je “«Plulo 125, tujih pa 102. Prispelo in odptovalo je po mor-JU 9.900 potnikov, od teh z jugoslovanskimi ladjami 6.496, s tuji-•nj 3.404. Z jugoslovanskimi ladja-U" je odpotovalo v tujino 3.786 Potnikov, s tujimi pa 2.161. Z jugoslovanskimi ladjami je prispelo ,- tujine 2.141 potnikov, s tujimi „ ,8. Potniški promet (samo z jugoslovanskimi ladjami) med do-jhacimi pristanišči izkazuje 569 Potnikov, od teh je iz Kopra odpotovalo 227 potnikov, v Koper je P* Prispelo 342 potnikov. Skupni promet blaga to je no-«nji promet — razvoz med doccimi pristanišči, izvoz, uvoz in „r*nzit) Izkazuje 57.099 ton. Sam 3 »u,anji Promet 1.797 ton, izvoz "(OKI ton, uvoz 43.593 ton in tran-'•89 ton blaga. V pristanišču žn ua^o^ib 4.537 ton blaga, razlomil Pa 52.562 ton. Pri 57.099 tonah ‘8ja so bile jugoslovanske ladje soudeležene z 41.890 tonami, tuje 5 15.209 tonami. Z Jugoslovan-L, m> ladjami so izvozili 273 ton [yaEa, s tujimi 3.537 ton. Z jugo-^(Pyauskimi ladjami je uvoženih tn t ton Plasa, s tujimi 5.073 n. V tranzitnem prometu so bi-c jugoslovanske ladje soudeleže-e * 1-300 tonami, tuje s 6.599. < Hvozili so 22.732 ton semen, olja o masti, 11.207 ton raznih pre-ranjevalnih izdelkov, 6.0B9 ton .eleza, 2.439 ton metalurških izdelkov, 947 ton sadja in zelenjavi’ 100 ton kož in 79 ton raznega ‘••t. Izvozili so obdelanega in ne- obdelanega lesa 2.795 ton, raznih prehranjevalnih izdelkov 924 ton in raznega blaga 91 ton. V tranzitnem prometu so naložili 53 ton železa in 300 ton obdelanega in neobdelanega lesa, :raz-ložili so 6.520 ton obdelanega in neobdelanega lesa, 1.000 ton prehranjevalnih izdelkov in 26 ton svežega sadja in zelenjave. Kratke vesti iz koprskega okraja V Sečovljah nadaljujejo z obsežnimi deli za ureditev športnega letališča. Kakor je znano, so bile na tem letališču lani razne prireditve In tudi svetovno padalsko prvenstvo. Letos skušajo obnoviti in modernizirati pristajalno stezo, da bi bila sposobna za pristajanje športnih in turističnih letal. Prva letala z nemškimi turisti naj bi prispela v drugi polovici maja. * * • Statistični podatki kažejo, da je Industrijska proizvodnja na Primorskem še naprej v stalnem porastu. V aprilu je bila na primer za 18 odstotkov večja od lanskega mesečnega povprečja. Največ uspehov so Imeli v aprilu Soške elektrarne in podjetja kemične, usnjarske in e-lektroindustrije. peljali v Trst, kjer so ga v bolnišnici pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi ran in udarcev po čelu, obrazu in levem kolenu. 26-letna Maria Slavic por. Fa-vretto iz Ul. Tiepolo 6 je predvčerajšnjim okrog poldne s svojim fiatom 600 TS 52119 povzročila prometno nesrečo, katere žrtev je postal 60-letni Ernesto Biagi iz Ul. del Teatro 1. Biagi je hodil po desni strani Ulice Bastione, kjer je prehod za pešce označen samo z rumeno črto in je bil namenjen v Ul. Felice Venezian. Ko je prišel na vogal omenjenih ulic, pa je za njim privozila Slaviče-va, stisnila pešca ob zid in povzročila njegov padec. Biagi se je pri tem pobil po desnem sencu, desni rami in levi nogi. Mimoidoči avtomobilist mu je pomagal v svoj avto ter ga odpeljal v bolnišnico, kjer so ponesrečencu nudili prvo pomoč in ga nato odposlali domov s prognozo okrevanja v 10 dneh. Včeraj ponoči okrog 1. ure se je na cesti med Ricmanji in Dom-jom dogodila nesreča, katere žrtvi sta postali dva prijatelja. Ob tisti uri sta se na motorju TS 22176 vozila proti Domju 25-letni Spodnje 563, ki je malo prej prepustil motor svojemu prijatelju. Vse je šlo v najlepšem redu do Loga, kjer je prijatelj zavozil v neko mlakužo na cesti, zdrsel z motorjem po mokrem asfaltu, izgubil nadzorstvo nad motorjem in se zaletel v zid ob cesti. Zaradi sunka sta oba prijatelja padla z motorja, pri tem je vozač ostal nepoškodovan, Lucas pa se je ranil po desnem stegnu. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na prvem kirurškem oddelku. Lucas, ki se bo moral zdraviti 10 dni, je bil tako pretresen od nesreče, da se ni spominjal niti imena prijatelja, kateremu je malo prej prepustil motor. Žrtev prometne nesreče, ki bi lahko imela hujše posledice, je postal tudi 20-letni Claudio Gaslini iz Naselja S. Mauro 386 ,ki se je včeraj ponoči okrog 2. ure vozil na svoji vespi po pokrajinski cesti med Opčinami in Prosekom. Ko je privozil do mitnice, so ga oslepili žarometi avtomobila, ki je privozil iz nasprotne strani. Zaradi tega je Gaslini izgubil nadzorstvo nad vespo, zavozil na levo stran ceste in se zaletel v skalo. Pri močnem trčenju si je Gasimi zlomil levo ključnico ter se ranil po glavi in udih. Gaslinija je ležečega na cesti zagledal neki avtomobilist, ki je nekaj minut potem privozil mimo in ta se je takoj podvizal in poklical rešilni avto RK, s katerim so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico. Gaslinija so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti en mesec. Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je navzdol po Ul, San Michele na «gileri» TS 17322 vozil 20-letni štu dent Giovanni Ban iz Ul. Costa lunga 41. Ko je motociklist pri vozil do stopnišča otroškega za oavišča, je nenadoma zagledal 80 letnega upokojenca Carla Stefa nija iz Ul. S. Michele 31, ki je tedaj prečkal ulico. Ban je skušal ustaviti motor, vendar zaman in je podrl priletnega upokojenca in tudi sam padel z motorja. Oba ponesrečenca so malo za tem z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so Štefanija in Bana sprejeli na drugi kirurški oddelek. KIKO «IBIS» P KOS E K predvadaja danes 19. t. m. ob 19.30 uri film ki vas bo presenetil: In Italia si chiama amore (V ITALIJI SE TEMU PRAVI LJUBEZEN) Nastopajo igralo! izbrani med občinstvom Mladini pod 14. Mam vstop pnpovsdan uprava skrbela za kulturne, za bavne in športne prireditve. Med drugimi bo Andrejev sejem letos prirejen v večji obliki kot doslej. Ob tej priliki bo mednarodno tekmovanje zborov, ki je lansko leto zavzelo izredno velik obseg in doseglo tudi velik uspeh. Prireditelji pri «Seghizziju» si že sedaj prizadevajo, da bi tretje tekmovanje bilo še boljše, predvsem pa da bi nanj prišlo več zborov iz Avstrije. Ta kulturna manifestacija «Alpe-Adria» bo na takšen način zadobila globlji pomen. Posebno poglavje predstavlja u-reditev občinske dvorane, katero omenja župan v svojem poročilu, ki naj bi služila sestankom in konferencam. Zahteva po takšni dvorani je že precej stara. Potrebo po njej občutijo predvsem manjše kulturne ustanove, nekatere politične stranke in drugi. Nedvomno bi bilo zelo na mestu, če bi občina dala organizacijam meščanov na voljo takšno dvorano. Ce bi bila ta dvorana dobro urejena, bi jo mogli uporabljati tudi za gledališke predstave. Malo je verjetno, da bodo za te namene zgradili novo dvorano; bolj verjetno je, da bodo za te namene dali na razpolago dvorano, v kateri se sedaj sestaja občinski svet, ker bo skoraj gotovo še v tem letu dograjena nova občinska sejna dvorana poleg županstva. Za podpore umetniško-kulturne-mu delovanju je 1962. leta gori-ška občina namenila 707.000 lir, lansko leto je potrošila en milijon, letos pa je postavko zvišala na dva milijona lir. Prizadevala si bo okrepiti folkloristično dejavnost, turistični do-liv ter ureditev rekreatorijev in igrišč po okoliških vaseh. niči glede na posebne doklade za svojega doma. bolnišnico, za riziko za nevarno in nočno delo. Zato so proglasili v umobolnici 24-urno stavko uslužbencev in sicer od 6. ure zjutraj 20. t.m. Poskrbljeno je za redno opravljanje nujnih del. Motociklist podrl pešca V nedeljo okrog 18. ure je na križišču Ulic Seminario in Brass 18 letni Rolando Kovačič, doma iz Standreža, Ul. Sv Mihae'a 259, podrl pešča, 46-:etnega St;-disiava Brica, iz Gorice, Ul. Seminano št. 3. Bric je dobil pri padcu poškodbe na obeh nogah, zaradi česar so ga v civilni bolnišnici pridržali za 14 dni na zdravljenju. Mladoletno dekle izginilo z doma Včeraj popoldne okrog 14. ure je nekdo obvestil karabinjerje iz Ločnica, da leži na bregu Soče blizu mosta 9. avgusta zapuščeno žensko kolo. Ko so prišli karabinjerji na ozpačeno mesto,, so našli tam tudi* čevlje, obleko in pismo, iz katerega’je bilo razvidno, da gre za neko mladoletno dekle iz Gorice. Ker je ni bilo doma in tudi domači niso ničesar vedeli o njej, so domnevali, da se je morda v.rgla v Sočo. Poklicali, so goriške gasilce, ki so do 19. ure s pomočjo gumijastega čolna pregledali oba bregova Soče približno od gostilne «Fogolar», ne da bi našli kaj sumljivega. Karabinjerji iz Ločnika nadaljujejo s poizvedbami, vendar menijo, da gre samo za kakšno pustolovščino mladega dekleta. Obvestilo skrutinatorjem Goriško županstvo sporoča članom volilnih sekcij, ki so bili zaposleni ob priliki deželnih volitev na področju te občine, da lahko dvignejo pri občinskem ekonomatu zadevni honorar. Na cesti v gornjem Posočju Štirje Goričani ranjeni pri avtomobilski nesreči V nedeljo popoldne je zavozil med Tolminom in Bovcem neki gorlški avto s ceste, padel več . r.ttrov globoko pod škaroo ter ■e pri tem prmb’nil. Drugi mimoidoči avtomomlisti so priskočili ra pomoč štirim potnikom, ki sj bili v vozilu. Poklicali s.* rešilni voz jugoslovanskega rdečega križa, ki je vse štiri odpeli,! v bolnišnico v Šempetru. Tam so jim nudili prvo pomoč in jih nato okrog 19. ure prepeljali v civilno bolnišnico v Gorici. P'nesrečenci so 4 7-letni Carla Lussini ir Gorica, tu. Torriani 28, njegova 39-letna žena Ant in,i Mungi do in ,'7-le.m sin Giorgio ier ?" njihov sorodnik 62 letni Bruno Mazzoni, ki pravtako stanuje v Ul. Tornimi 28. Lu'i'ui, ki je uradnik v tovarni S \FOG jo oobil števil le poškodbe na o-bra/u, prsih in drugod ter so ga pridržal: za mesec dni v bol ušpiči. Njegova že na, ki je dobila manjše poškodbe, ho okrava'a v 10 dr.eh in pra i a ko sin tli o -gjo, Bruno Mazzoni, ki je dobil večjo >d 'o nad desum očesom, pa se bo nu lai zdraviti r.i jmanj ’5 dni Preveč se je zamudil v baru V nedeljo okrog polnoči Je policijska izvidnica presenetil^ v nekem goriškem baru 23-letnega Giuseppa Grusovina iz Gorice, Ul. Garzarolli 42 ter ga aretirala. Gru-sovin je bil namreč pod posebnim policijskim nadzorstvom in Pri prenaglem zaviranju je padla s skuterja Včeraj nekaj pred 13. uro se je 39-letni delavec Bruno Tegon, ki sta-; nuje v Gorici Ul. Canova 19, peljal ' s svojo vespo po tej ulici. Na zadnjem sedežu je imel svojo mater 51-letno Marijo logon, ki stanuje v Ul. Pola 11. Ko je privozil do kri žišča, je Tegon naglo in močno pritisnil na zavore, da bi preprečil trčenje z nekim avtom. Pri tem je izgubila vespa ravnotežje, oba z materjo sta padla in mati je pri tem dobila precejšnje poškodbe. Poklicali so avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovil udarec na led ih z verjetnim zlomom kosti ter so jo pridržali za 20 dni v bolnišnici. Sin je ostal nepoškodovan. Cestna policija iz Gorice je napravila o nezgodi zapisnik. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I NA POBUDO DOMAČEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA Uspeh tridnevnega pomladanskega plesa na igrišču v So vodnjak Sovodenjski par je v tekmovanju v briškoli zasedel drugo mesto hitra ob vsej dolžini stojnice, tudi na tistem kraju, kjer so pripravljali čevapčiče. S prakso, ki so si jo pridobili, ne bodo imeli težav pri organizaciji poletne prireditve, s katero se že sedaj zelo resno ukvarjajo. Cestna nesreča treh žensk pri Trbižu V sredo popoldne sta se ponesre-ni organizaciji, za katero so poskr-! čili z avtom 21-letna Adrijana in 20-beli sami domači fantje, so bili do- ' letna Ada Braz ter 56-letna Marija seženi naslednji rezultati. Prvo me- j Kravanja rojena Domevšček. Adrija-sto Morato in Mcschion iz Gorice, i na in Ada sta se vračali iz Rablja s drugo Masten in Vižintin iz Sovo- j svojim avtom na delo v Trbiž, kjer denj, tretje in četrto mesto sta si j sta nameščeni kot prodajalki v neki porazdelila para iz Gorice Bumich trgovini. Z njima je bila tudi Marija in Augusto ter Cosich in Picotti. | Kravanja. Blizu Mrzle vode pri Tr-V nedeljo zvečer je bilo na nogo- bižu pa so se zaletele v zadnji del metnem igrišču izredno veliko števi- : karabinjerskega avtomobila. Tridnevni pomladanski ples, ki ga je na nogometnem igrišču v Sovod-njah priredilo domače športno društvo, je zelo dobro uspel. V soboto je hladen veter nekoliko motil potek, zaradi katerega je bila udeležba manjša, zato pa je bilo toliko bolje v nedeljo, že popoldne se je okoli miz zbralo 48 parov, ki so tekmovali v briškoli za nagrade. Prireditelji so namenili zmagovalcem gnjat in salame. Po zanimivih borbah ter izvrst- lo ljudi. Domači karabinjerji so vestno skrbeli za red na karkirišču m na cesti pred igriščem. Ob zvokih orkestra Calipso so se številni pari vrteli tja do polnoči in čez. V ponedeljek je bil zadnji dan plesa. Zaključil se je s tekmovanjem v valčku. Zaradi izredno velikega Sestri Adrijana in Ada sta si kupili avto pred dvema tednoma, da bi se lahko z njim vozili na delo in opoldne na kosilo domov v Rabelj. Karabinjerski avto je parkiral na cesti in Adrijana ga je hotela prehiteti Prav tedaj pa je z nasprotne strani privozil tovornik, ki je prostora, na katerem se je vršila I šel po rudo v Rabelj. Da bi prepreči-zabava, ni bilo drena, in brhka de- j la nesrečo, je Adrijana zavozila v kleta, ki so stregla gostom pri mi- karabinjerski avto. Pri tem si je zah, so mogla hitro opravljati svoj posel. Organizacija je bila v vsakem pogledu zadovoljiva, postrežba je bila zlomila desno nogo, njeni sopotnici pa sta se opraskali po obrazu. Po nesreči so jih takoj odpeljali v bolnišnico v Gemoni, kjer se zdravijo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NE DA BI JIM KDO UTEGNIL POMAGATI Mati in sin sta utonila v Soči pri jezu v Stražicah Motorni čoln s štirimi osebami, ki mu je motor odpovedal, je tok zanese! pod zatvornico pri jezu - Danes popoldne pogreb v Devinu V nedeljo popoldne med 14. in 15. uro se je na Soči pri Stražicah pripetila tragična nesreča, pri kateri sta izgubila življenje 39-letna Cvetka Brecelj, vdova Mi-chelin in njen 13-letni sin Martin. Mati Cvetka je imela sina v zavodu «S. Luigi» v Ul. don Bosco v Gorici in v nedeljo. .p,o,, lsqs»]n, je prišla z avtom Fiat 600 iz Ronk, kjer stanuje, k njemui.aatobisk;/ Z drugim Fiat 600 se je pripeljal 50-letni trgovec s sadjem in zelenjavo Mario Pregelj jz Tržiča, s svojo ženo Marijo in bratom 47-letnim Luigijem Pregljem, prav- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiMiiiiiiiiiitiiiiiimiitiiiiiuiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii DVE PROMETNI NESREČI Trčenje skuterista z avtom ponoči na trgu v Standrežu Pri avtu v Gabrjah je počila guma in povzročila trčenje z motociklom - Pri dveh nesrečah so bili štirje ranjeni Danes stavkajo v pokrajinski umobolnici Sindikat uslužbencev krajevnih u-stanov pri CISL sporoča, da je pokrajinska uprava zavrnila zahteve1 cesco Guerra iz Gorice, Ul. Puc iiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiHiimiiiiiiiiiiiimiiMtiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiHtiMiiiiiiitiiitiimiiiiiimiiiiiiiiiHmmiMi NOVA JAVNA TEHTNICA V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah sta se v Standrežu in v Gabrjah pripetili dve prometni nesreči, ki sta terjali štiri ranjene. Okrog ene ure po polnoči sta se vračala na vespi iz Sovodenj proti Gorici 22-letni Giuseppe Saurin iz Gorice, Trg Tommaseo 18, ki je imel s seboj 16-let-nega Maria Arnostija iz Gorice, Ul. Balilla 7. Ko sta prispela na trg v Standrežu jima je v Fiatu 600 privozil nasproti 25-letni Fran- Pri pevmskem mostu, v bližini novega naselja, gradi podjetje Rus-sian novo javno tehtnico. Kakor je razvidno s slike, je gradnja precej napredovala. Skopali in zabetonirali so jašek ter ob njem zgradili kabino, v kateri bodo merilne naprave. Tehtnica bo služila vsem kmetovalcem, ki stanujejo na desnem bregu Soče, prav tako pa bo telo prav prišla kmetoval- cem s severnega dela mesta. S tem se uspešno zaključuje akcija za ugoditev zahtev kmetov, ki se javne tehtnice na Senenem trgu ne morejo posluževati zaradi oddaljenosti, predvsem pa zaradi njene lokacije, ki je dosegljiva s prevažanjem tovorov, čestokrat tudi zelo obsežnih, preko vedno prometnejšega Korza* cini, ki je bil namenjen v Sovod-nje. Obe vozili sta trčili s precejšnjo silo drugo v drugo. Oba skuterista sta padla na tla in se pri tem poškodovala. Odpeljali so ju v civilno bolnišnico, kjer so Arnostiju ugotovili zlom leve noge v gležnju in druge poškodbe, ter so ga pridržali na zdravljenju. Saurin je dobil več odrgnin po rokah in nogah in se bo zdravil kakih lo dni. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji iz Standreža, ki so ugotovili le manjšo škodo na obeh vozilih. Avtomobilist Guerra je ostal nepoškodovan. Druga prometna nezgoda se ie pripetila pravtako v nedeljo zgodaj zjutraj nedaleč.od Pavletiče-ve gostilne v Gabrjah. Z motociklom se je vračal proti domu 25-letni Bruno Ožbot iz Sovodenj, Ul. Diaz 8. Na omenjenem kraju se je srečal z nekim avtom, ka teremu je ravno takrat počila guma pri kolesu in je šofer izgubil kontrolo nad vozilom. To je bilo dovolj, da je Ožbot od strani zadel ob avto in padel. Pravtako pa je padel tudi 20-letni Bruno Dušman iz Doberdoba, Ul. Bo-neti 5, ki se je s svojim motociklom peljal za Ožbotom in naglo pritisnil na zavore, da bi se ne zaletel v Ožbotovo vozilo. Ožbot si je pri padcu zlomil levo r?-mo jn dobil še druge poškodbe ter so ga pridržali za mesec dni na zdravljenju. Dušman je dobil le nekaj odrgnjenj na levem kolenu in so ga lahko takoj poslali domov s prognozo okrevanja v nekaj dneh- Zapisnik o nezgodi so napravili karabinerji iz Gabrij, Tovornik v avto pred goriškim županstvom Včeraj okrog K), ure dopoldne je 30-letni Ferruccio Sclauzero iz Gorice Ul. Duca d’Aosta 133 hotel obrniti na trgu pred županstvom v Gorici tovornik podjetja Canova, iz katerega so malo prej razložili blago. Ko je nameraval kreniti z njim v Ul. Garibaldi, pa Je iz te ulice in proti Ul. Mazzini privozila svoj fiat 1100 28-letna Lina Tomat iz Bracclana. Tovornik je pri obračanju zadel od strani v avto ‘n obe vozili sta bili nekoliko poškodovani; ker pa ni bil nihče ranjen sta se oba šoferja kar na mestu pobotala. Zapisnik o ne«rr či je napravila mestna policija. tako iz Tržiča, ki je uradnik pri transportnem podjetju «Canova». Zakonca Pregelj imata v zavodu «S. Luigi» svojega sina 12-letnega Giorgia, ki je bil sošolec tragično preminulega Martina Michelina. Zato so šli vsi skupaj v o-menjeni zavod po oba dečka, ki sta šla z njimi v mesto, kot je I.9fe$wp,?....pyi .nedeljskih o- biskih. , ti. t obema ayltjOipf -so krepili k Soči in se ustavili nedaleč od Ul. Cordaioli. Avto od Brecljeve so pustili na cesti, s Pregljevim pa so se zapeljali prav na breg Soče, ker so imeli na njegovi strehi plastičen motorni čoln, ki so ga odvezali in spustili v vodo. Vanj so šli mati Cvetka in sin Martin, mali Giorgio in njegov stric Luigi Fregelj, zakonca Pregelj pa sta ostala na bregu. Na tem mestu za jezom pri Stražicah se zdi voda precej mir na in kot nalašč za kratko vožnjo s čolnom. Vendar je nevarna, ker ima ponekod močne tokove in prav tak podgladinski tok je zajel tudi njihov čoln. Zdi se, da je odpovedal tudi motor, zato je čoln potegnilo proti zatvornicam ob koncu jezu na levi strani Soče, Mali Giorgio, ki je dober pia-vač, se je rešil s tem, da je skočil v vodo in se oprijel za neki železen drog pri zatvornici, kjer sta ga potem rešila dva mladeniča, ki sta videla prizor in mu prihitela na pomoč. Luigi Pregelj se je zaman trudil, da bi si pomagal z veslom in ga je končno potegnil močan tok P°d zatvornico. Na drugi strani se je na srečo oklenil neke korenike, ki je štrlela z brega in tako so lahko tudi njega rešili. Pač pa niso mogli pomagati materi m sinu Martinu. Materi se je zataknila roka v vrv na čolnu, da si ni mogla pomagati in pravtako se ni mog^l rešiti tudi sin, ki ni znal plavati. Na kraj nezgode so prihiteli go-riški gasilci z gumijastim čolnom in rešilnim vozom ter poskusili vse, da bi ponesrečence rešili, vendar, žal, materi in sinu niso mogli več pomagati. Reševanju je molče prisostvovala večja množica ljudi, ki se je med tem zbrala na bregu Soče. Luigija Preglja so odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer si je kmalu opomogel in je sedaj izven nevarnosti, obe trupli pa v mrtvašnico na mestno pokopališče v Gorici. Od tam ju bodo odpeljali danes ob 16.30 v Devin, kjer bo okrog 17.15 po-koh na tamkajšnjem pokopališču. Tragična smrt matere in sina je globoko pretresla vse, zlasti pa tiste, ki so ju poznali. Pred nekfej leti je izgubil žiyljenje pri prò-, metni nesreči oče in mož Pietro Michelin, sedaj pa sta mu,-sledila še žena in sin. Pokojnica je do lani živela v Devinu pri Trstu, kjer je vodila prodajalnico kruha, lani pa se je preselila v Ronke, kjer je na trgu Petrarca 21 prevzela konfek cijsko trgovino. Po rodu je iz Stu rij pri Ajdovščini ter ima pre cej sorodnikov na tej in na oni strani meje, med katerimi je tudi župnik iz Doberdoba Bogomil Brecelj. Kratke iz bolnišnice Včeraj ob 18. uri so za 15 dni pridržali na zdravljenju 65-letne-ga Filipa Uršiča s Svetogorske ceste, kjer si je pri prometni nesreči zlomil levo nogo. Roberta Orzana starega 16 let doma iz Slovrenca je avtomobil obrsnil na Korzu. Orzanu so v bolnišnici nudili prvo pomoč in ga poslali domov na zdravljenje za dva dni. Doma je padel in se potolkel po obrazu 4-letni Maurizio Loren, zon iz Ul. Angiolina 16. Po prejeti zdravniški pomoči so ga odpeljali domov kjer se bo zdravil 4 dni. Na nedeljsko predstavo TALCA v izvedbi ljubljanske Drame bo peljal iz Gorice na predstavo v Avditoriju v Trstu AVTOBUS da bi si mogli tudi goriški Slovenci ogledati to znano Beha-novo komedijo Jutri bomo objavili ceno prevoza in vstopnine. VERDI. 17.00: «Bunny, coniglio dal fiero cipiglio». Dvanajst risanih filmov v barvah. CORSO 17.15: «Far West». Z R. Donahue in S. Pleshett. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.30: «Silvestro il magnifico». Ameriška barvna slikani, ca. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «Il segno di Zor-ro». Sean Flynn in Daniele De Metz. Barvni kinemaskopski film. Zadnja predstava ob 21.30. KORZO. 17.30: «Scotland Yard non perdona». Z M. Craig in F, Pre-vost. črnobeli angleški film. Mia. dinl izpod 14 let prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Dgnes ves dan ln ponoči je odpr. ta v Gorici lekarna KUERNER, Kórzo Italia št. 10. tel 25-76. TEMPERATURA VČERAJ -Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 24,7 stopinje ob 14.40, hajnižjo 8,2 stopinje ob 6 uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 64 odstotkov. V nedeljo sta v Soči tragično preminila FLORA-CVETKA BRECELJ vd. MICHELIN ih 13-letni sin MARTIN MICHELIN Žalostno vest javljajo globoko potrti sorodniki Trupli dra-;ih pokojnikov bodo prepeljali danes 19. t m ob 16.30 z glavnega pokopališča v Gorici v župno cerkev v Devin, od koder bo ob 17.15 pogreb na pokopališče. Gorica, Ronke, Devin 19.5.1964 Pogrebno podjetje Preschern, Gradiška, tel. 91-55 DVE NEDELJI PRED KONCEM PRVENSTVA LESTVICA NESPREMENJENA Bologna in Inter še vedno v vodstvu ge dobro, da se je moral tudi Inter zadovoljiti v Rimu samo s točko. Tako je Bologni uspelo, da je ohranila vodilno vlogo, katero so ji z razsodbo prizivnega disciplinskega razsodišča po obtožbi «dopinga» vrnili. Bolonjčani so bili gostje Juventusa in vsi so pričakovali, da jih bo vrnitev treh točk spodbudila. Zgodilo pa se je ravno obratno. Gostje niso pokazali nobene vneme in so se samo tu in tam izkazali, pri čemer so li seveda tudi zapravili marsikatero zlato priložnost. Bologna je imela tudi precej sreče: sodnik je ni hotel kaznovati z enajstmetrovko, vrhu tega pa je imela v vratih Negrija, ki je bil v nedeljo nepremagljiv. Prav po njegovi zaslugi se je Bologni posrečilo obiti brez posebne škode to največjo oviro zadnjih zavrtljajev prvenstva. Pri Interju si bodo verjetno precej grizli prste, ker niso znali izrabiti spodrsljaja Bologne. Milančani so gostovali pri Laziu in čeprav je bila njihova zmaga na papirju stoodstotna, se na igrišču niso znašli in so prepustili gostiteljem dragoceno točko. V nedeljskem kolu se je najbolj izkazal Milan, ki je z avtoritetno igro zadal že v 17 minutah Fiorentini dva gola. Gostje so se krčevito branili in v drugem polčasu so prišli do častnega zgodit-ka. Več kljub poskusom pa niso dosegli. Roma je morala poražena iz Vi-cenze, kar se je zgodilo tudi Ge-noi, ki je gostovala v daljni Mes-sini. Spal pa si je pošteno privoščil zadnji Bari, ki je že dokončno obsojen na izpad v nižjo skupino. Večina preostalih tekem se je zaključila z neodločenim rezultatom brez gola. Izjema je bila tekma med Sampdorio in Atalan-to, kjer sta se enajsterici razšli z golom na vsaki strani. IZIDI LESTVICA *Catania - Mantova 0-0 Bologna 32 20 10 2 51 18 50 'Juventus - Bologna 0-0 Inter 32 21 8 3 50 20 50 *L. Vicenza . Roma 2-1 Milan 32 19 9 4 52 26 47 'Lazio - Inter 0-0 Fiorentina 32 14 9 9 43 25 37 •Messina - Genoa 1-0 Juventus 32 13 10 9 44 32 36 •Milan - Fiorentina 2-1 L. Vicenza 32 12 9 11 33 36 33 •Modena . Torino 0-0 Torino 32 8 16 8 29 30 32 •Sampdoria ■ Atalanta 1-1 Lazio 32 9 11 12 21 23 29 •Spal - Bari 3-1 Alalanta 32 7 15 10 24 40 29 Catania 32 9 li 12 26 36 29 PRIHODNJE TEKME (24. t.m.) Genoa 32 9 10 13 30 32 28 Roma 32 9 10 13 39 39 29 Milan - Bari, Juventus - Cata- Messina 32 9 9 14 25 44 27 nia, Genoa - Inter, Bologna - Mantova 32 5 16 11 27 39 26 Messina, Fiorentina - Modena, Sampdoria 32 10 6 16 37 48 26 Mantova - Roma, Lazio - Samp- Modena 32 6 13 13 29 42 25 doria, L. Vicenza - Spai, Atalan- Spai 32 6 12 14 26 34 24 ta - Torino. Bari 32 5 10 17 19 41 20 SILOVIT ODPOR ČEŠKOSLOVAŠKE OLIMPIJSKE REPREZENTANCE Jugoslovanski nogometaši iz Prage z zmago s 3:2 (2:0) Skoblar, Samardžič in Zombata strelci za goste STRELCI: v 26' p.p. Skoblar (J.), v 36’ Samardžič (J.); v 19’ d.p.; Masny (C.), v 26’ Zambata (J.), v 41’ Mraz (C.). CSSR: Jndra, šilo, Matlak, Weiss, Pičman, Galeta, Nepomucki, Cvetler, Mraz, Masny, Valošek. Jugoslavija: Stojanovič, Durkovič, Jusufi, Belin, Cop, Popovič, Samardžič, Zambata, Melič, Kovačevič, Skoblar. SODNIK: Meier (Avstrija). GLEDALCI: 20.000. PRAGA, 18. — Jugoslovani so v nedeljo izšli s praškega stadiona kot zmagovalci s 3:2. Vprašanje pa je, če je to uspeh jugoslovanskega nogometa, saj je znano, da MEDNARODNI NOGOMET LIZBONA, 18. — Nedeljska prijateljska tekma Anglija - Portugalska se je končala s 4:3 (2:1) v korist gostov. Srečanje je bilo pred 66.000 gledalci. LIMA, 18. — V okviru predolimpijskega izločilnega turnirja južnoameriške cone je Argentina premagala Čile 4:0 (1:0). Illlll1lllllllllllllll||l||||||||||||||||||||f||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||ll,n„ll|||||||l||||||||||||||||||||||||,|,|||||l||||||||||l||||||| KLJUB PREMOČI BRESCIE Z DESETIMI IGRALCI Triestina z Mantovanijem rešila zmago in obe točki Poškodovani Bianchi z igrišča v bolnišnico STRELEC: Mantovani v 14’ d. polčasa. TRIESTINA: Miniussi; Fri gerì, Vitali; Pez, Varglien, Sadar; Mantovani, Palcini, Ispiro, Porro, Novelli. BRESCIA: Brotto; Fumagalli, Di Bari; Rizzolini, Vasini, Bianchi; Favalli, Vicini, De Salvi, Pagani. SODNIK: Marengo iz Chiava-rija. KOTJE: 5:5 (2:1). Novo presenečenje s strani Trie. stime. V tekmi z Brescio, ki bi brez odvzema sedmih točk gotovo stremela k promociji v višjo ligo, si je Triestina v nedeljo osvojila nič manj kot obe točki. In to kljub temu, da so bili gostje brez dvoma za razred boljši. Imeli pa so smolo, da so morali že v 40’ prvega dela igre odpovedati krilcu Bianchiju, ki je moral zaradi poškodbe na mosu najprej v slačilnico in nato še v bolnišnice Kljub temu je Brescia pokapala, da je zrela za A ligo. Njena igra je bila hitra, živahna in zelo’ učinkovita, vendar v Trstu napadalci iz Brescie niso imeli sreče. Nastopili so proti Triestini, ki je bila polna hib, a je znala vseeno vzdr. žati do konca, pa čeprav so vsi igralci precej trošili svoje sile. Tržačani so takrat slabše igrali kot po navadi. Porro je zgubljal tudi najbolj banalne žoge, Vitali pa je večkrat zgrešil predložike. In končno je odpovedal tudi Ispiro, ki prav gotovo ne spada na mesto srednjega napadalca. Z druge strani pa je Brescia, ki je s svojo igro prav gotovo zadovoljila tržaške gledalce, pokazala vse svoje najboljše igralce, od hitrega Favalli- BL NI o }!( IZIDI LESTVICA Cagliari • 'Verona 3-0 Varese 33 14 15 4 39 17 43 Triestina - Brescia 1-0 Padova 33 15 13 5 37 17 43 •Palermo . Catanzaro 0-0 Foggia 33 14 15 4 35 20 43 •Alessandria - Cosenza 0-0 Cagliari 33 14 14 5 38 21 42 •Simmenthal - Lecco M Verona 33 13 13 7 35 23 39 •Varese - Napoli 1-0 Lecco 33 12 13 8 31 27 37 •Padova . Parma 2-2 Brescia 33 17 9 7 49 24 36 •Pro Patria - Potenza 0-0 Napoli 33 10 14 9 34 31 34 •Foggia - Udinese 1-0 Triestina 33 11 12 10 27 29 34 •Prato - Venezia 3-0 Potenza 33 9 14 13 28 27 32 Pro Patria 33 9 13 11 30 30 31 PRIHODNJE TEKME (24. t.m.) Catanzaro 33 10 11 12 34 42 31 Palermo 33 8 14 11 22 24 30 Udinese . Brescia, Venezia - Venezia 33 9 11 13 31 42 29 Cagliari, Lecco - Cosenza, Po- Udinese 33 8 10 15 23 31 26 tenza - Foggia, Catanzaro . Pa- Parma 33 6 14 13 29 41 26 dova, Alessandria - Palermo, Alessandria 33 7 12 14 23 42 26 Parma - Prato, Napoli . Pro Pa- Prato 33 6 13 14 24 40 25 tria, Triestina - S. Monza, Va- Cosenza 33 8 8 17 21 40 24 rese . Verona. Simmenthal 33 3 16 14 21 43 22 je Češkoslovaška nastopila s pomlajenim, olimpijskim moštvom. Kljub temu pa so gostje dvakrat klonili in to zaradi večkrat oklevajoče obrambe. Začetne poteze so potekale na polju Jugoslovanov, ki pa so kmalu prevzeli vajeti igre in prisilili domačine na obrambo. Gostje so bili za spoznanje boljši, pa čeprav se niso niti trudili preveč. Čeprav so bili stalno v napadu, se jim je posrečilo šele v 26’, da so prvič ranili Jndro. Strelec je bil Skoblar, ki je izrabil zmeden položaj pred vrati in žogo neubranljivo usmeril v mrežo. U-speh je spodbudil Jugoslovane, ki so brez prestanka pritiskali na domačine. Sicer so se ti takoj rešili pritiska in večkrat popolnoma zmedli obrambo gostov, katere je večkrat spremljala sreča. Nepričakovano pa je prišlo do protinapada, ki ga je Skoblar izvedel po levi strani igrišča. Skoblar je nato žogo podal Samardži-ču, ki jo je prisebno poslal v vrata. V drugem polčasu je bila igra živahnejša in tehnično boljša. In to po zaslugi vztrajnih Cehov, ki so v 19’ zmanjšali s popolnoma prostim Masnyjem rezultat. Domačini so vztrajali v napadu in iskali izenačenje, toda namesto tega je prišel nov gol Jugoslovanov po zaslugi Zambate. Cehi se niso predali in so vztrajali na jugoslovanski polovici vse do 41’, ko je Mraz še enkrat spravil Stojanoviča na kolena in tako vzpostavil končni rezultat 3:2. » * • PRAGA, 18. — V predtekmi so jugoslovanski mladinci premagali češkoslovaške z 1:0 (1:0). Gol je za goste dosegel v 27’ prvega polčasa Pavi. • • • V okviru jugoslovanskih nogometnih prvenstev so v nedeljo igra. li samo na pravokotnikih slovenske nogometne lige. Najvišji letošnji rezultat so zabeležili v Ljubljani na igrišču Olimpije B. Nesrečna žrtev Catanla-Mantova (0-0) X 1. — 1. Amosis 1 Juventus-Bologna (0-0) X 2. Tricheur X L.R. Vicenza-Roma (2-1) 1 2. — 1. Apocalisse 2 Lazio-Inter (0-0) X 2. Noris X Messina-Genoa (1-0) 1 3. — 1. Sidi Omar 1 Milan-Fiorentina (21) 1 2. Furcia 2 Modena-Torlno (0-0) X 4. — 1. Corieone 1 Sampdo ria-Atalanta (1-1) X 2. Gattamelata X Spal-Bari (3-1) 1 5. — 1. Bagiobbe 1 Varese-Napoli (1-0) 1 2. Vigile 2 Verona H.-Cagliari (0-3) 2 8. — 1. Ordonez 2 Arezzo-LIvomo (0-0) X 2. Nadila 2 D.D. Ascoli-Sambened. (1-1) X KVOTE: KVOTE: 12 — 1.158.227 13 — 3.616.000 11 — 40.947 12 — 145.000 10 — 4.181 ja, pa do izredno učinkovitega De Paolija, ki je našel v Paganiju ve. dno pomoč. Ti igralci so bili stalno pred vrati tržaških gostiteljev, vendar niso našli nikoli špranje, po kateri naj bi poslali žogo do mreže. Tudi tokrat je Miniussi s prisebnostjo, fki ga odlikuje, večkrat rešil vrata. Kljub temu, da je Triestina skozi in skozi igrala podrejeno vlogo, se ji je posrečilo, da je v prvi tretjini drugega polčasa prišla v vodstvo z golom, tol ga je z glavo dosegel Mantovani. V začetku je kazalo, da bo Triestina enakovreden nasprotnik go. stom iz Brescie. Kmalu pa so ti uredili svoj c vrste in stisnili Triestino na njeno polovico igrišča. Domači branilci so imeli polne roke dela in so se kljub večkratni zmedi vedno pravočasno rešili. Malo pred zaključkom prvega dela igre je Novelli nehote podrl Bianchii a na tla. Igralec Brescie je med padcem udaril z nosom po Varglienovem čevlju, pri čemer se je močno udaril in je bil nesposoben za igro. Kljub številčni premoči, Triestina ni mogla ničesar proti Bresci in je ves čas igrala pasivno vlogo. Iznenada pa je Paloini izvedel z desne hiter prodor in spustil silovit strel proti vratom. Vratar Brescie se je pognal za žogo in jo z dlanjo odbil do Porrà, ki jo je predložil na sredi Mantovaniju. Ta je žogo takoj usmeril z glavo v vrata itn tako prevari! vratarja in Vdnioiija, ki se je umaknil do bele črte. Gostje so se takoj pognali v protinapad, vendar Mantorvaniije-vega gola niso mogli več izenačiti. iniiiiuiuiimiimiuuiiuiiiunuinMuiii«"MHiiiiiiHiiiiMinuuiiniHiiimiinuii»Hiia>Hiiiminiiiiiiiiiiiiiu TUIkTAM KOŠARKA Rep. Evrope 91 Real Madrid 87 MADRID, 18. — Evropska košarkarska reprezentanca je v nedeljo premagala petorko Real Madrida, ki se ponaša z naslovom evropskega klubskega prvaka. Najboljši na i-grlšču je bil Jugoslovan Korač, ki je dosegel 36 točk. Medtem ko se je prvi polčas končal 49:38 v korist Evrope, je bil končni rezultat 91:87. Evropska reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Eygel (Bel.) 10, Roger Antoine (Fr.) 6, Cohen (Isr.) 8, Riminucci (It.) 4, Pieri (It.) 2, Vittori (It.) 2, Vianello (It.) 2, Vichoovski (Pol.) 4, Petronki (Pol.) 5, Gordič (Jug.) 10, Korač (Jug.) 36, Nikolič (Jug.) 2. TENIS GENOVA, 18. — Italijanska teniška reprezentanca je v II. kolu evropske cone za Davisov pokal pre magala Rodezijo 5:0. V zadnjih dveh singlih sta Pietrangeli in Merlo brez težave odpravila Salomona In Beya. Italija bo v četrtfinalu nastopila proti Švedski. Dvoboj bo od 12. do 14. junija v Turinu. Plavanje v Berlinu 1 svetovni in 3 evropski rekordi BERLIN, 18. — V plavalnem dvoboju V. Nemčija-SZ v Berlinu so v nedeljo in danes izboljšali 1 svetovni in 3 evropske rekorde. Sve. tovnega je dosegla sovjetska plavalka Gallna Prozumenščikova, kt je 200 m prsno preplavala v 2’45”4. Sovjetski predstavniki Mazanov, Prokopenko, Kuzmin in Semčenkov pa so s časom 4’02”8 izboljšali evropski rekord v štafeti 4X100 m v štirih slogih. Danes pa Je vzhodni Nemec Frank Wiegand izboljšal s 4’21”6 evropski rekord na 400 m prosto, ki je s 4’21”8 pripadal Angležu Janu Blacku. Valentin Kuzmin pa je na 200 m metuljček izboljšal z 2’11”2 evrop ski rekord, ki je od avgusta 1962 pripadal s časom 2’12”6 Italijanu Fritzu Denerlelnu. Prokopenko pa je na 200 m prsno Izenačil s časom 2’29”6 svetovni rekord Američana Jastremskega in izboljšal tudi evropskega, ki je pri. padal njemu z 2’30”2. te enajstorice pa je postalo moštvo Delamarisa iz Izole, ki je imelo smolo, da je moralo nastopiti praktično proti kompletni ekipi drugo-ligaške Olimpije. Manjkala sta samo kapetan Mladenovič in branilec Jovičevič. Jasno je, da je bila usoda izolskih nogometašev zapečatena že takoj po uvodnem žvižgu sodnika. Domačini so brez usmiljenja napadali in spravili v mrežo presenečenih gostov 13 žog, medtem ko je vratar ljubljanskega moš. tva klonil samo enkrat. IZIDI: Sobota : Svoboda 3:0 (3:0) Aluminij : Ljubljana 1:2 (1:2) Celje : Kladivar 0:4 (0:2) Slovan : Rudar 2:0 (0:0) Olimpija B : Delamaris 13:1 (8:1) ETAPNA KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI V nedeljo Dancelli včeraj pa Bitossi Enzo Moser nova roza majica SAN PELLEGRINO, 18. — Vsa čast mlademu Francu Bitossiju, ki je zmagal v tretji etapi s svežino «velikih». In to v finalnem sprintu, kjer so bili najmanj štirje kolesarji na papirju boljši. Ti Bitossi-jevi tekmeci se ponašajo s priimki De Rosso, Carlesi, Everaert in Enzo Moser, zaradi česar predstav lja današnja zmaga Bitossija že izreden uspeh. Poleg Bitossija edino Maserati za. služi, da se imenuje. Ta skoraj neznani nosilec vode je sprožil ofenzivo v najbolj kritičnem trenutku in se je tako znašel v skupini nevarnih tekmecev. Čeprav je imel lepo priložnost, da se izkaže, je brez premišljevanja izročil svoje kolo Cribioriju, ki se je nekaj kilometrov pred ciljem znašel s praz. no zračnico. S tem svojim deja- iiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiim,llim,m|||miM,||lmi,lllimi||ml||,Hum,ninnili,| PROMOCIJSKO PRVENSTVO V SORICI 2 poraza posledica slabe igre Doma Danes domovci proti šestorki Audaxa V tretjem kolu promocijskega prvenstva v odbojki, ki je bilo v nedeljo 17. t. m. v prostorih goriškega Dijaškega doma je šestorka športnega združenja Dom proti vsakemu pričakovanju popolnoma razočarala. Že v prvi tekmi, ki jo je igrala s slovensko ekipo Olimpije, se je hitro opazilo, da igra Dom zelo sla- bo in da pušča take žoge, ki bi jih začetniki bolje obvladali. Olimpija se je tega zavedala in takoj sprožila napad z vsemi silami, tako da ji ni bilo prav nič težko premagati domovce, ki niso nudili zadostnega odpora. Tudi v drugi tekmi, ki je bila med Domom in AGI, je bilo isto. Čeprav so se domovci zavedali, da je tekma odločilnega pomena, niso igrali tako kot bi morali in kot je bilo pričakovati. Tako je tudi AGI premagal ekipo Doma, kar je vzbujalo pri mnogih začudenje, kajti ta ekipa se drugače sploh ne da primerjati z domovci. Pri takem stanju je ekipa Dom skoro gotovo izpadla iz finalnega tekmovanja. Obstaja ji le možnost, ki pa je zelo težko dosegljiva, in sicer zmaga Doma v povratnem ko. lu proti vsem trem moštvom v dveh setih. V upanju, da se to zgodi, vabi vodstvo Doma čim večje število navijačev za tekme, ki bodo danes ob 19.30 v dvorani na Cateri-nijevem trgu. Nastopale bodo ekipe v tem — le vrstnem redu: Dom-Audax, Olimpi-ja-AGI. NOGOMET LILLE, 18. — Z zmago v finalu nad Liege z 1:0 je milanski Inter zmagal na mladinskem nogometnem turnirju v Coirxu. * * * DUESSELDORF, 18. — Mladinska enajstorica Juventusa je zapustila v polfinalu mladinskega turnirja v Diisseldorfu igrišče iz protesta proti sodniku, ki je dosodil proti njej enajstmetrovko. Juventus je igral proti moštvu Schalke 04. Pet minut pred koncem je bilo stanje še 0:0, ko je sodnik tedaj dosodil enajstmetrovko. Igralci Juventusa so naj. prej protestirali, zatem pa so zapustili igrišče. * * * HAAG, 18. — Amsterdamska enajsterica DWS je osvojila prvo mesto na holandskem nogometnem prvenstvu. To moštvo bo tako nastopilo na turnirju za pokal evropskih prvakov 1964-65. TELOVADBA BERLIN, 18. V dvodnevnem reprezentanca Vzhodne Nemčije premagala v olimpijskem programu jugoslovansko ekipo 562,25 554,70. Jugoslovan Cerar si je ob prvem dnevu med vajo na drogu poškodoval nogo in se je moral odpovedati nadaljnjim nastopom. * m m SOFIJA, 18. — V telovadnem dvoboju je Italija premagala Bolgarijo 564,55:563,30. Tudi med posamezniki so zmagali Italijani: prvo mesto je pripadlo Menichelliju, drugo mesto pa si delita Carminucci in Cimnaghi. njem bi lahko pripomogel k zmagi Cribiorija, če ta ne bi imel smolo in ne bi tik pred ciljem padel. Današnja etapa je tudi pokazala, da Anquetil, Pambianco, Taccone, Zilioli niso nepremagljivi. Ti, med katerimi je bil tudi Francoz, so napravili malo ali pa nič v prvih 60 km. Anquetil se je šele kasneje spustil v zasledovanje, katerega je tudi uspešno zaključil. V tem predelu pa je po svežini in gibčnosti presenetil Zilioli, ki je hotel verjetno preizkusiti svoje sile in tudi moč drugih. Začetek je bil zelo dolgočasen, šele ko se je cesta začela vzpenjati in ob njej je bilo polno smrek, so se nekateri ojunačili in prešli v napad, ki se je zaključil z nepričakovanim uspehom Bitossija. Jutri bo četrta etapa San Pelle-grino-Parma. Predvidevajo, da bo vožnja mirna brez posebnih dogodkov. ATLETIKA MOSKVA, 18. — Sovjetska atletinja Galina Zibina je z metom krogle 17,03 m daleč dosegla letošnji najboljši rezultat. Glavni favorit Anquetil NA CILJU IN LESTVICA Na cilju II. etape Riva del Garda-Brescia (146 km): 1. DANCELLI MICHELE (Molte-nl), ki je prevozil progo v 3.27”3 s povprečno hitrostjo 42,307 km; 2. Vitali Nevio (Springoli Fuchs) z zaost. 2”; 3. Chiappano Carlo (Legnano); 4. Moser Enzo (Lygie); 5. Brugnani Carlo (Lygie) z za-ostankom 3” ; 6. Jongen, Zilioli, Adorni, Fonta- na, Bariviera, Bitossi, Zandegu, Brandts, Zancanaro, Reybroeck, Nardello, Altig, Vandenbergen, Picchiotti, Ciampi z zaost l’5”. Siedi glavnina. * SPLOŠNA LESTVICA po II. etapi 1. DANCELLI .............8.00’58” 2. Brugnani ... z zaost. 3” 3. Chiappano ... » 3” 4. Moser Enzo . . » 3” 5. Adorni .... » 1’02” 6. Zandegu, Zancanaro, Bariviera, Ziliali, Picchiotti, Nardello, Fontana, Ciampi, Altig, Brandts, Jongens, Vandenbergen, Pelizzoni, Baldini, Dancelli. Trape, Meco, Barale, tekmovanju v orodni telovadbi je quetil itd. Grain, Alomar, Galbo, Vigna, Zan-chi, Mealli, Cribiori, Hoevenaers, Peretti, Taccone, Ferretti, Maserati, Nencini, Durante, Poggiali, Marzaio-li, Colombo A., Ceppi, Moser A., Suarez, Maurer, Sartore, Mugnaini, Casati, De Rosso, Neri, Soler, An- Na cilju III. etape Brescia-San Pellegrino (193 km): 1. BITOSSI FRANCO (Springott Fuchs) ki je prevozil progo v 5.19.16, s povprečno hitrostjo 36,270 km ; 2. De Rosso Guido (Molteni) 3. Poggiali Roberto (Ignis) 4. Carlesi Guido (Gazzola) 5. Everaert Pierre (S. Raphael) 6. Moser E. (Lygie) 7. Cribiori 5.19.53 8. Fontana 5.20.22 9. Mugnaini 5.20.22 10. Pambianco 5.21.01; 11. Taccone 5.21.14; 12. Pelizzoni; 13.' Dan-celli; 14. Ceppi; 15. Anquetil; 16. Ferrari; 17. Colombo A.; 18. Zilioli; 19. Hoevenaers; 20. Moser A.; itd.. SPLOŠNA LESTVICA po III. etapi 1. MOSER ENZO 13.20,17 2. Poggiali z zaost. 1’01” 3. De Rosso 4. Everaerts 5. Carlesi 6. Cribiori 1*32” 7. Dancelli 1’55” 8. Mugnani 2’07” 9. Fontana 10. Pambianco 2’46”; 11. Pelizzoni 2'59”; 12. Zilioli; 13. Taccone; 14. Hoevenaers; 15. Nencini; 16. Ceppi; 17. Moser A.; 18. Anquetil; 19. Fontona; 20. Ferrari. HOR VA T: 'w'ww'w'w 67. Pokaže domobranu cilj in obrne tja. Nekam že mora. Mora nekje pretegniti noge, sezuti čevlje, ohladiti podplate, mora se nekje zlekniti, počivati in pričakati noč. Noč je mati vsem partizanom, menda ne bo pozabila, da je Kapara njen otrok... Ko zdaj gre proti tistima dvema «ježema», malo bolj opazuje kraj. A kamorkoli naj je Kapara pogledal, povsod je imel isto sliko: holmi, gozdiči, zidanice, gorice, cerkvice, po hribu razmetane vasi, njive, meje, ajda, koruza, repa _ vsega malo, ceste in poti na vsakem koraku, a trdnega zavetja nikjer. Zagorje...! Spomni se na svojega brata in takoj se mu kot jastreb zaleti v oči: Lahko je tebi v Bosni, ko prideš na Kozaro, greš lahko po gozdu do Črne gore! Večja je tvoja država kot Paveličeva, kaj pa mi na Kalniku? Tri kvadratne metra gozda, to je vse! In da bi vsaj ostali na Kalniku! Kje še...! Vsako leto nas nekaj kratov vrag nese k procesiji matere božje bistriške v to preklemano Zagorje in glej, kaj se dogaja — človek mora z ustaši in domobrani spati po skednjih! Misliš, da se mi je to pripetilo, ker sem se znašel brez svojih, brez brigade? Ne, brate, katerakoli enota je doslej prišla sem, vsaka je končala približno tako, da so nekateri od nje ostali po skednjih, zakopani v seno, skriti v slamo in v travo. Pa niso bili to zmeraj ubežniki, izgubljeni partizani, kurirji ali terenci, politični delavci. Nikakor! Ko- mandanti oddelkov, komisarji, komandanti brigad in divizij, člani centralnega komiteja, najvišji vojni in politični voditelji; vsi ti so se kdaj reševali po skednjih s tem, da so zarili glavo v seno ali v slamo. Sem so prihajale slavonske enote — in one bogme niso od muh — do onemoglosti so se tepli po teh gričih in okoli zidanic, a borci teh enot so bili zmeraj srečni, ko Je prišlo povelje, da se vrnejo, kolikor jih že prej ni banda nagnala do Vočina in Vranoga Kamena. Takšen je ta prekleti kraj. žalostno je, a je tako — to, kar je tebi gozd in visoka gora, to je tu gozdič, osamljen gaj, vinograd ali najpogosteje senik. Seniki so v Zagorju odigrali zgodovinsko vlogo pri širjenju narodnoosvobodilne borbe in če bo po pravici, se bo našel kdo, ki bo postavil spomenik temu borbenemu, a zvestemu — zagorskemu seniku! To se je primerilo tudi meni nocoj. Ustaša sem zaklal in se ga rešil, a ta domobran, ki tu zraven mene kima in spotoma krade grozdje, se krvavo moti, če misli, da bo kar tako prišel do tiste svoje Luknjice. Ko je že imel poguma, da je držal ustašu noge, ko sem ga Jaz klal, bo imel pogum, da bo držal partizansko karabinko in da bo streljal. Navadil ga bom, kot pribito! če se mi posreči, ga popeljem s seboj v zagrebški oddelek, da mi bo pričal tisto z ustaši — in skednju.« Vem, en domobran ni kdo ve kaj, a za na položeno mino bo tudi on dober! Prišla sta do vznožja zaželenih pobočij in zdaj Je bilo treba najti luknjo skozi vrzel. Kapara ve, da ni tako zarasle goščave, v katero človek ne bi mogel prodreti. Treba je le najti luknjo. Potem je lahko. Ali se plaži pod vejami, ali pa naleti na hodnik za divjačino, kar mu olajša pot. Komaj je zasledil stezo, ki se je krivenčila med raščo in peljala v goščo. Dalj sta šla, bolj je goščava na začudenje obeh postajala vse redkejša, steza zmeraj, širša, dokler se ni pred njima v sredi ograde odprla majhna jasa. Ob njenem kraju Kapara opazi leseno strešico, jasli, ostanke gnilega sena... Predolgo je živel v gozdu, da bi ga ta najdba presenetila. Vedel je, da je to — pitališče. Pitališče za divjad, verjetno za srne, a kakor da se za to pitališče že leta nihče ni mepil. Pa ni bilo tako. Zapuščeno in zanemarjeno zaklonišče. Vojna je — ne lovijo se srne ne zajci, pač pa ljudje! Pri tem lovu ni lovopusta — vsi so divjačina in vsi so tudi lovci! Kapari je bil pogodu ta slikoviti in nepristopni prostor. Bil Je gotov, da ga vsaj tu ne bo nihče našel in vznemirjal. Vse naokoli tišina. Ptiči cvrčijo. Pravi raj! Lezi, uživaj, zapri oči in spi! Sanjaj o čemerkoli, le o bučah in prašičih ne! Odložil je karabinko in z gojzerji nagrabil listja. Domobran se je že zavalil in zobal grozdje. — Nisem te vprašal zastran puške. — Kakšne puške? — se zmrači Ilija in sezuva gojzarje. — Kaj si eno pustil na skednju?... To sva vzela ustašu... pa tvoja? Kaj nisi imel puške? Kakor da je že dolgo pričakoval to vprašanje, je imel pripravljen odgovor: — Vojaki, ki gredo kam s posebno nalogo, ne nosijo karabinke. — Si ti kurir...? — To, kar sem jaz, se tebe ne tiče. Zdaj sem kurir pa mitraljezec pa komandant pa komisar. Ko sem sam — sem jaz brigada! Oborožen sem, s čimer želim in kakor hočem. Toliko da veš, zdaj pa molči! Ne mislim več odgovarjati na nobeno vprašanje. Zaprl bom oči in zleknil telo, ti pa pazi, čuj in nikar ne zaspi na straži kakor prejšnjo noč v Glubo-kem Bregu! Ne trpim zaspanega vojaka! če opaziš karkoli sumljivega, me zbudi! Zleknil se je pri pitališču, snel šlem, del pod glavo torbico, se pretegnil, razširil roke in noge. Ni se tako udobno namestil, kdo ve od kdaj. Vidiš — pomisli grenko — človek mora biti pri partizanih ubežnik, da enkrat lahko sezuje čevlje in občuti, kako sladko je biti bos. Vendar naj mi bo karabinka čim bliže pri roki. Karabinka...! Tisto o posebni nalogi in o svoji oborožitvi sem si dobro izmislil. Ne bom menda še z domobranom delal računov. Zoba grozdje in je srečen, da ni partizan. Na robu dremeža se mu komaj sliši glas: — Koliko je do tiste tvoje Luknjice? — Dva tri dni hoda ... — Si reven? — O ne ... Imam polje, grunt, konje .. . Kapara zbere zadnje moči in ga prekine: Konj mi nikar ne omenjaj.., nekdaj sem bil tudi jaz konj... cepili so drva na meni... Vonj po topli zemlji, cvrčanje ptic... sen. Kako dolgo je dremal, ni vedel. Zbudil ga je domobran, vlekel ga je za rokav in razburjeno šepetal; — Nekdo gre..-! Vstani! — Prva njegova misel je bila: — Kaj tudi tu?! Se oči ni povsem odprl,, že je imel šlem na glavi, gojzarje na nogah, puško pripravljeno v rokah. Jezen je bil. Je mar usoda prisodila prav njemu, da ga zlo bije iz dneva v dan, da ga bije z vseh strani, na vsakem koraku, da ga preganja vse, dokler ne klone od utrujenosti, nespanja in obupa! Mar mu je zares usojeno, da ga ujamejo in potolčejo kakor podgano tu v kakšni grapi ali v gozdiču? Da, jezen je bil! Puhal J* skoz nos, pihal kot maček, ko kje blizu zagleda psa. A domobran je imel prav; po isti stezi, po kateri sta se prebila onadva, je zdaj je zdaj prihaja! nekdo, slišati je bilo korake in šumenje listja. Kdo bi utegnil biti? Naj bo kdor že, Kapara ga bo podrl s prvim strelom. Ležala sta drug pri drugem in buljila z očmi v grmovje, od koder se je vsak čas moral pokazati — kdo? Ustaš, partizan, kmet, pastir...? šumi kakor jazbec, nemara je srna ali pa divja svinja? Ne, to ni divjačina! To je gotovo človek, tako hodi samo on! A če je človek, zakaj ga ni na spregled? Vendar prihaja vse bliže..-Tu je... (Nadaljevanje bledi) l UI DMŠTVO- TRST — UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2 250 lir’ polletna 4 400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, stari tre 3/1 ’ telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubllani 600-14-603 86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda, — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine »• naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Società Pubblicità Italiana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst