Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Šlev. 168.	v LjnDlM v sredo dne 21 julija 1921.
LelO XLIX.
»SLOVENEC« velja
p« pošti na tbo strani Jngo-
zlavlte in t Ljubljaai: u celo leto naprej . K 240'—. u pol leta „ .. „ 120 — n četrt lata „ .. „ 60-— ia en mesec „ .. „ 20'—
Za Inozemstvo celoletno Kfl.?#).
s Sobotna izdaja: s
Za oelo leto.....u 40 —
sa Inozemstvo ... „ 55 —
c- ---■ Inscratl:
Eaostolpna peti čvrsta (99 mm široka in 3 mm visoka aH n]«
prostor) sa enkrat , . , po K Odposlana itd. . . po K »•—
Pri večjem naročila popast
Najmanjši oglas j9/9 mm S13.
Izhaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka ln iueva no praz> ■Umi ob 5. ud zjutraj.
						
HT Uredništvo je v Kopitarjevi oliol itev. B/I1L Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, upravn. štv. 328.		Političen iist za	slovenski narod		.	Oprava je v Kopitarjevi nI. 0. — Račun poštne hran. ljubljanska št. 650 sa naročnino in št. 349 u oglase, tvstr. in češke 24.797, ojr. 25.511, bosn.-hero, 7568.
Dr. H.
Naša zunanja politika.
Kdo dela pri nas v Jugoslaviji zunanjo politiko? Narodna skupščina ne; tudi v kro_ gu vlade se le redkokedaj odločuje o zunanji politiki. Edina činitelja zunanje politike v Jugoslaviji sta dvor, ki pa je neodgovoren, in minister za zunanje zadeve. Da ima minister za zunanje zadeve glavno in vodilno besedo, je popolnoma pravilno, ali njegova dolžnost bi bila, da se pravci zunanje politike določajo v širšem vladinem krogu in se neprestano kontrolirajo po parlamentu. A pri nas se to dosledno in načeloma zanemarja. Narod in parlament ne izvesta ničesar o oficielni zunanji politiki, ona se določa suvereno in absolutistično od ene same osebe, narod ima samo pravo, da nosi ves riziko za absolutistični režim v upravi naše zunanje politike, Ako se spravimo tudi v nevarnost, da nas mnogoštevilni hipokritje imenu;ejo avstrija-kante, vendar moramo reči, da v rajni Avstriji v tem oziru ni bilo nič slabše. Da pa vendar le spoznamo glavne pravce naše zunanje politike, potrudili smo se, paz-no prečitati odgovore na različna poslaniška vprašanja in pa večkratne presbiro-jeve politične enuncijacije našega zunanjega ministrstva in si iz tega sestaviti temeljna načela.
Mi imamo sedem sosedov. S tremi smo v Parizu sklenili mirovne pogodbe, z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarsko. Nasproti iem trem državam zasledujemo politiko, cla štrdgo izvršujejo določila mirovnih pogodb. Ker vsebuje naša država dele bivše Avstro-Ogrske, za to je največ opreznosti treba proti Avstriji in Mažarski, za nas posebno proti Mažarski,kateri se toži po rodovitni vojvodinski zemlji in po svojih sonarodnjakih. Ker imata Češkoslovaška in Velika Romunija ravno iste interese, za to smo že lansko leto sklenili prijateljsko zvezo s Čehoslov. in letos z Romunijo. Z Romunijo pa ne samo, da smo varni pred Mažari, temveč tudi pred četrtim sosedom, pred Bolgarijo, S Češkoslovaško in Avstrijo imamo že začasno trgovinsko pogodbo, kar je radi slabše valute v obeh državah za naše nakupovanje popolnoma pravilno. Tudi z Mažarsko imamo delne pogodbe za medsebojni trgovinski obrat, Poponoma hladni pa še stojimo napram Bolgariji,
Odobravamo in soglašamo, da zahtevamo cd Bolgarije, naj točno izvršuje v Neuilly podpisano mirovno pogodbo. Ne razumemo pa in ne odobravamo, da nastopamo v zadnjem času proti temu, da Bolgarija dobi preko turškega teritorija dohod na morje. Želja in prizadevanje Bolgarske, da pride do zraka na morju, je tako naravna in samoumevna, da posebno država, katere del je tudi nekdanja Srbija, ki |e svoj čas s tako elementarno silo koprnela po morju, ne bi smela temu nasprotovati. Cilj naše zunanje politike napram Bolgarski nikakor ne sme hiti sovražen, ker stb-sko-hrvatsko-slovenski narod noče vojnih zapletljajev, temveč prijateljske odnošaje, in siccr da Bolgarija odobrava in podpira naše aspiracije, a mi njene, seveda da si pa pri tem medsebojno lojalno priznavata sedanje svoje teorije. Naša aspiracija pa je Solun, ki bo kmalu prosil, da ga alimen-tira Jugoslavija in vzame v svojo oskrbo, ker brez nje za Solun in njegovo neposredno ozadje ni življenja. To se mora in more mirnim potom doseči, kar bi ne bilo brezupno, ako bi mi Grčiji dali proste roke napram Albaniji.
Z Albanijo smo še vedno v vojnem slanju. Kaj hočemo mi od Albanije? Ako so samo mejni popravki ob iztočni kakor ob skadrski strani, naj se to jasno pove, kajti ni izključeno, da albanska vlada ali plemena pristanejo na to. Na eni strani proglašamo v Parizu, da smo za neodvisnost Albanije, na drugi strani pa stojimo z orožjem ob njenih mejah. Vodja političnega oddelka v našem zunanjem ministrstvu je T. Popovič, o katerem se pravi, da je Specialist za albanska vprašanja. Popovič vodi sedaj našo albansko politiko popolnoma na svoje roke in o tem ne izveščava niti ministrskega kabineta, kamo-li parlament, Naša albanska politika nas stane
že blizu eno milijardo, a narod ne ve, kam idemo in zakaj. Zdi se nam, da hoče Popovič razdeliti Albanijo, ako ne med Grčijo in Jugoslavijo, vsaj v jugoslovansko in grško interesno sfero. Radi tega smo si z Grki vkljub kralju Konstantinu debeli prijatelji. Na to kaže tudi nova severno-al-banska republika Miriditov.
Ne odobravamo tudi oficielne politike našega zunanjega ministerstva napram Italiji, Ona je popustljiva na severu, a tem bolj trda, čimbolj gremo ob Jadranu proti jugu. Tudi nam bi bilo ljubo, ako dobimo mirnim potom Skader, a vsled tega še ni treba, da popuščamo pri Reki in Zadru. Čuje se, da je v tem oziru pritisk poslancev Vaše stranke napravi v zunanjem mni-strstvu velik utis in da se hoče sedaj popraviti prostovoljno zapuščene pozicije pri Barošu in Zadru.
Glede Rusije čakamo povratek cari-stične Rusije. Za lo tudi hranimo na tisoče in tisoče izbeglih Rusov, namesto da bi jih, kolikor jih je zdravih in telesno sposobnih, vrnili v Rusijo, naj se tam borijo na rodni zemlji proti boljševizmu. Za nje žrtvujemo milijone in milijone, dočim pustimo stradati naše vojne invalide in sirote, vkljub temu, da neprenehoma zvišujemo davke in pristojbine. Taka justament-politika napram Rusiji ni dobra, in je sedaj niti Francija več ne vzdržuje v polni meri, dočim so jo Anglija, Amerika ter Italija že davno opustile.
Tudi naša oficielna politika napram Poljski je pogrešna. Srbski diplomatje Poljske ne marajo iz dveh ozirov, ker je katoliška dežela in ker poseduje dele bivše Rusije. Dočim sicer slepo sledijo Franciji, hodi naša politika v tem oziru svoja pota, ki niso niti slovanska niti pametna, ker politika averzije ne more nositi dobrih sadov.
Nerazumljivo je tudi, zakaj mi ne privolimo, da se Avstrija združi z Nemčijo. Z enim udarom je s sveta spravljena nevarnost, da se Avstrija in Madžarska združite zopet v eno unijo in da se povrnejo Habs-buržani. Ako že v tej zadevi res moramo sekundirati Franciji, potem pa bi vsaj to morali doseči, da Francija podpira v zunanji politiki nas, a ne povsod Italijo proti nam. Toda kaj hočemo mi zahtevati? Naše zunanje ministrstvo je ministrstvo velike kornoditete in nesposobnosti, kar se že vidi iz tega, da male entente ni ustvarila in je tudi ne vodi velika Jugoslavija, temveč mala Češkoslovaška, kar je za naš ugled zelo slabo, ker se nam radi tega smeji cel svet. Edino v tem oziru je dobro, da odgovornost ne pade na ves parlament, ampak samo na par oseb v zunanjem mi-nisterstvu.
Kdaj bo naš parlament naredil konec tajni absolutistični in mnogostranski po-grešni zunanji politiki, o tem imajo odločiti parlamentarne, osobito odgovorne vladne stranke.
Uporaba vojaštva.
BCcsmuMtični mandati se raz«
—	pisma.
Belgrad, 26. julija. Notranji minister Pribičevič je podal ministrskemu svetu obširno poročilo o notranjem položaju države. Ugotovil je na podlagi službenih poročil, da je položaj na Hrvatskem odkar se je sprejela ustava, znatno boljši. Davek plačujejo Hrvatje sedaj redno in o priliki rekrutacij so se odzvali obvezanci tudi v tistih krajih, kjer imajo večino Radičevci, s 94 do 1007o. Ravno tako so se tudi veliko izboljšale razmere v južnih krajih. V Sandžaku in na Kosovem se je ojačilo orožništvo, da bi se tamkaj napravil red. Minister Pribičevič je pozval v Belgrad konferenco vseh velikih županov in okrožnih načelnikov, na kateri se bo razpravljalo o skupni akciji proti komunistom.
Belgrad, 26. julija. »Politika« piše: Komunisti so pričeli pošiljati članom kabineta grozilna pisma. Posebno obsovra-žena sta z njihove strani notranji minister Pribičevič in predsednik skupščine dr. Ribar. Obveščeni krogi trdijo, da so komunisti obsodili na smrt tudi nekatere so-cialno-demokratske poslance. Med temi je na listi proskribirancev tudi Dragiša Lap-
cevic.
Belgrad, 26. julija. Včeraj popoldne je imel ministrski predsednik Pašič sestanek
z načelnikom generalnega štaba vojvodo Petrom Bojovičem in voj. ministrom Ze-čevičem. Sestanek je trajal dve uri. Obveščeni krogi trdijo, da je imel sestanek svrho, da se doseže sporazum glede uporabljanja vojske proti protidržavnim elementom, če bi ti izzvali s svojim zadržanjem kako tako državno akcijo. Vojaštvo bi bilo rezerva orožništva.
Belgrad, 26. julija. Predsednik skupščine dr. Ribar je dal na podlagi poslovnika zapreti sobo v parlamentu, ki je bila doslej na razpolago komunističnim poslancem in ki je bila središče komunistične akcije. Najbrže bo komunističnim poslancem še toliko časa dovoljeno udeleževati se sej skupščine, dokler se ne sprejme zakon o zaščiti države.
Belgrad, 26. juli a. Na današnji ministrski seji se je razpravljalo o ukrepih za zaščito države ter je bila sprejeta končna redakcija tozadevnega zakona, o katerem bo popoldne razpravljal zakonodajni odsek. S tem zakonom se razpusti komunistična stranka, ker kol protidržavna ne more več obstojati, ter se razveljavijo vsi mandati komunističnih poslancev. Zakon je sestavljen po vzorcu protikomunističnih ! zakonov v Švici in Ameriki.
Dne 23, t. m, je irska delegacija z De Valerom na čelu zapustila London in se vrnila v Dublin. Tu so priredili De Valeri slovesen sprejem. De Valera je imel na množico kratek nagovor, v katerem je rekel: »Irska nam je dala tekom zadnjih dveh let mogočen nauk, kako se za svobodo ne dela z besedo, ampak z dejanjem, če bomo še vnaprej delali tako, kakor smo zadnji dve leti, potem bo odveč govoriti o svobodi, ker jo bomo imeli'«
Ob svojem odhodu iz Londona pa je dejal irski voditelj: »Dasiravno je neposredna bodočnost negotova, vendar popolnoma zaupamo v končni uspeh irlandske stvari.«
Kaj gotovega o angleških predlogih se
ni zvedelo; glasom Daily Mail naj bi bile glavne točke tele:
1. Južna Irska in Ulster dobita vsak svojo avtonomijo v obsegu, kakor jo ima Južna Afrika; 2. obe pokrajini bosta vži-vali popolno finančno samoupravo; 3. vsaka izmed obeh bo imela na svojem ozemlju carinsko in občinsko-davčno upravo; 4. vsaka bo imela pravico, da kakor ostali do-minioni, da novači in vzdržuje gotovo število domobranskih čet. — Da bi se med Južno Irsko in Ulstrom postavila carinska meja, se zdi neizvedljivo. Upajo, da se obe pokrajini sporazumeta v tem zmislu, da sc osnuje skupen carinski in finančni sistem ki bi sčasoma utegnil dovesti do enotne Irske.
MAŽARI INTERNIRALI ČEŠKE VOJAKE.
Praga,^ 26,Julija. (Izv.) Oficielna »Če-škoslovenska Republika« priobčuje daljši članek, v katerem se bavi z vprašanjem na Mažarskem interniranih vojakov in orožnikov, ki so nevede prešli njejo med
obema državama in so jih mažarske oblasti aretirale ter jih kljub vsem urgencam ne spuste. Ostro se obrača proti mažarski vladi in pravi, da to nikakor ni v skladu z zagotavljanjem prijateljstva, ki so ga vladni listi vedno polni. Zahteva, da se ti ljudje nemudoma izpuste domov.
Pismo iz Zagreba.
Zagreb, 25. julija 1921.
Naš g. komisar.
Kakor Vam je znano, nam je Pribiče« vič nedavno poslal iz Belgrada za komisarja Jurja Demetroviča. On sam se je vedno rad prišteval med svobodomiselne in fra-masonske elemente na Hrvatskem in to mu je najbrže dalo povod, da je pričel politične dnevnike opozicije ne samo cenzurirati, temveč je pričel čitateljem celo posamezne izvode odvzemati, da se ne bi »pokvarili« s hrvatskim opozicionalnim duhom.
Demetrovič je torej začel delati po navodilih svojega gospodarja in po receptu svojega prednika v komisarski službi, Čuvaja. Temu pa se nikar ni čuditi, ker lo popolnoma odgovarja ne samo njegovi »od-goji« v policajdemokratski stranki temveč tudi njegovi nedavni preteklosti pred našim narodnim ujedinjenjem. Poslušajmo, kaj o iem pripoveduje naša narodna kronika:
Korač, drug in pobratim Demetrovi-čev, mu sporoča v socialističnem listu »Pravdi« v začetku 1. 1918. sledeče: »Naša pota so se razšla že tedaj, ko si storil, kar si storil, gotovo pa že tedaj, ko si meni in dr. Radoševiču javil rezultat svojih konferenc z dr. Rennerjem na Dunaju, ko si namreč od naju dveh zahteval, da se naša stranka (social-demokratsknl nosredno ali "neposredno upreže v voz neoficialne politike grofa Czernina. Zahteval si od naju, da o tem molčiva; vendar sva smatrala za svojo dolžnost, da o tem informirava nekatere člane akcijskega odbora.«
Demetrovič ni zanikal teh konferenc, temveč ji v »Novostih« izjavil, da je delal in iskal zvez, s pomočjo katerih naj bi sc zrušil Rauchov režim ek kluzivistične politike na Hrvatskem, Korač jc nato odgovoril: »Kar se tiče njegovega (Dcme-trovičevega) nogovora z d- Rennerjem, Demetrovič prav dobro ve, zakaj gre. Da pa hoče on to stvar lepo spraviti s sveta in se skriva za znani izgov.- o privatniii razgovorih, to gre na račun njegove politične morale. Nikakor pa ne gre za one stvari, ki jih navaja on v svojem odgovoru, temveč za predloge, ki nam jih je prinesel zDunaja z ozirom na stockholmsko konic-r u n c o.«
Znano je, da so centralne vlade na čelu z grofom Czerninom, lioteč učvrstiti svojo politično pozicijo, hotele inscenirati sestanek v Stockholmu, na katerem naj bi jugoslovanski proletariat izjavil svoje zadovoljstvo s tedanjim st: .'.jem.
R. di tega predbaciva Korač Demetro-viču: »Zakaj nc informira javnr 3ti o predlogih, ki jih je prinesel s seboj? Zakaj nc pove javnosti, da sva mu jaz in dr. Rado-ševič takoj dejala, da smatrava tako politiko za udarec na šir. težnjam za narodnim ujedinjenjem in za podpiranje frankovske politike? Zakaj ne objavi v javnosti, da nama je ponujal potne liste za inozemstvo v 24 urah, če pristane-va na njegove predloge? Zakaj ne pove, da je v to svrho zahteval od mene legitimacijo, da gre v Stockholm, cla bo to politiko vodil na lastno pest in na lastnrf'odgovor-nost, mi pa naj v vprašanju narodnega ujedinjenja dalje vodimo politiko, kakršno vodimo.«
Demetrovič jc takrat odgovoril, da on ni prijatelj r a d i k a 1 i z m a , Korač pa da je »pasivni radikalec«.
To je samo kratki izvleček onega, kar jc o sedanjem Invatskem komisarju zapisano na straneh nedavne preteklosti. V tem času, ko se je Demetrovič klanjal in hlinil na Dunaju, je dr. Korošec vodil naj-ostrejšo borbo za narodno osvobojenje in ujedinjenje.
Med tem pa jc bil Demetrovič izključen iz socialdemokratske stranke in je kmalu poslal urednik »Hrvatske Njive«, ki sc je norčevala iz »klerikalne« majske deklaracije in prav ostro napadala Kreka. Korošca, Jegliča in Mahniča.
Ob prevratu se je Demetrovič poskušal vriniti v Narodno Veče, ali jc bil Korač proti. Pozneje sc je prerinil v konstituanto in je tam tako »verno« služil vsem veliko-
srbskim težnjam, da so ga skupaj z Zofko Kvedrovo postavili v starodavno palačo
hrvatskih banov.
K tej biografiji hrvatskega komisarja moram dodati še to, da piše o njem njegov pobratim Vitomir Korač v letu 1918. v socialističnem listu »Pravdi« med ostalim tudi to, da je »brez pooblastila in na skriva) ter brez znanja kompetentnega foruma stranke, da celo tajno in skrivaje pred njim (Koraeem) samovoljno razpolagal z zaupanim mu imetjem stranke in s pomočjo tega samovoljno in brez znanji stranke prodal neko strankino podvzetje (Pucko tiskarno) iz strankinih rok v druge privatne roke.« Demetrovič je to zadevo oddal takrat sodniji, ali do obravnave še do danes ni prišlo.
Glejte, takega »pacifikatorja« je dobila Hrvatska!
Lakota v Rusiji.
Iz Revela poročajo 19. t- m.: Na vse-ruskem agrarnem kongresu, ki se te dni vrši v Moskvi, so razpravljali vprašanja ti-čeča se lakote. Govorniki so naglašali, da je Rusija obsojena na smrt, ako se žito ne bo uvažalo od zunaj. Tudi tedaj, ako se nujna količina potrebščine zniža za tri petine, bo primanjkljaj na žitu še znašal 88 milijonov pudov. Očitali so sovjetskim oblastnikom, da hočejo zanetiti socialno revolucijo v času, ko rusko ljudstvo lakote umira.
Sovjetski zastopnik Bogdanov, ki prisostvuje kongresu, je skušal zborovalce pomiriti z zagotovilom, da pripravlja Ljenin ukaz, glasom katerega se polovica nacionalizirane zemlje vrne prvotnim lastnikom.
Dne 21. t. m, poročajo iz Revala, ds _ položaj v Petrogradu vsak dan strašnejši. Po 9. jul. ni dospelo več niti en vagon živil na Nikolajev kolodvor. Kruha dele le še po "4 funta na osebo za tri dni. Da nekoliko oblaže napetost položaja, so si boljševiki izmislili posebno sredstvo. Po tovarnah in delavnicah odpuste vsak dan do 500 delavcev in jih pošljejo v notranjost iskat živil. Putilove in Trcuboprok.atnijeve delavnice so zaprte- V arzenalu delajo samo toliko, kolikor potrebujejo komunistični voditelji in uradniki zase, da zamenjujejo izdelke z živila.
Moskva, 26. julija. Petrograjski pomožni komite za gladovno ozemlje se obrača do proletarijata vsega sveta s prošnjo, naj se prirejajo koncerti, gledališke, cir-kusne in kinematografske predstave na korist stradajočim v Rusiji.
Moskva, 26. julija. Ukrajinski ljudski komisariat za prehrano naznanja, da je v Ukrajini do danes pripravljenih 70 milijonov: pudov žita.
Kolera na Poljskem.
Lvov, 26. julija (Izv.) Ukrajinski dopisni urad objavlja vesti, da je kolera že prešla meje Poljske in je zahtevala že ogromne žrtve med prebivalstvom. Nevarnost na-daljnega razširjanja je tem večja, ker so f-nitetne priprave zelo pomanjkljive. Manjka zdravnikov in zdravil. Potrebna je nujna pomoč, da se zajezi ta grozna bolezen.
Ratifikacija trianonske pogodbe.
Pariz, 26. julija. Danes sta se izmenjali v Parizu ratifikacijski listini trianonske mirovne pogodbe med zavezniki in Madžari. Pogodba je stopila takoj v
veljavo.	.	..
London, 26. julija. Posledica uveljavljen ja trianonske pogodbe je predaja Za-padne Ogrske Avstriji in pečuškega premogovnega ozemlja od strani Jugoslavije Madžarski. Akt prevzemanja Zapadne Ogrske po Avstriji bo trajal nekaj tednov, zato je določila poslaniška konferenca za
zadnji termin izročitve 27. avgust. Častniški detacliementi entente, katerim je poverjeno nadzorstvo predaje, so biii oja-čeni.
Gornja šlezija samostojna država?
Varšava, 26. julija. Po ameriških čas-niških poročilih stoji načrt, izpremeniti Gornjo Šlezijo v samostojno nevtralno državo, v ospredju posvetovanj. Vladna komisija naj bi bila sestavljena iz zastopnikov Italije, Poljske in Nemčije; h komisiji bi se naprosil tudi ameriški delegat.
Zbiranje med češko in Poljsko.
Varšava, 26. jul. (Izv.) V političnih krogih se z zadoščenjem komentira prihod češkega ministra dr. Hotovca na Poljsko. Smatra se, da pomeni ta prihod velik korak k zbližanju med obema slovanskima državama. Poljski zunanji minister dr. Skir-munt je v tej zadevi izjavil novinarjem, da je namen prihoda dr. Hotovca pred vsem ta, da se s poljskimi odločilnimi faktorji dogovori glede trgovske pogodbe, ki bc sklenjena v septembru med obema državama. Jasno je, da je ta trgovska pogodba odločilnega pomena tudi za politične zveze med obema državama, kajti paralelno s trgovsko zunanjo politiko mora iti tudi vsa druga državna politika.
Karel se naseli na španskem.
Pariz, 26. julija. (Izv.) Po vesteh tukajšnjih vodilnih listov se bivši cesar Karel naseli v najkrajšem času v Španiji. Švicarska vlada mu je namreč sporočila, da mora najpozneje 31. avgusta zapustiti njen teritorij.
VELIKA PROTIŠPANSKA VSTAJA V MAROKU.
Madrid, 26. julija. Vojni minister je izjavil časnikarjem, da trdnjava in tabor pri Melilli nimata nobene zveze več z najspred" nejšimj postojankami. Vstaja plemen je splošna in popolna. Ne ve se, koliko kolon se bo vrnilo domov. Ker je čuti pokanje pušk v smeri proti Batemu, se da sklepati na to, da so tamkaj še vedno španske čete. Španci so uničili svoj letalski materijal, da bi ga sovražniki ne zaplenili in sedaj nimajo nobenih letal več.
VRHOVNI SVET ZAVEZNIKOV.
London, 26. jul. Reuterjev urad javlja uradno: Vrhovni svet se sestane dne 4. avgusta v Parizu. Lord Curzon in Balfour bosta na tej konferenci zastopala Anglijo Lloyd George pa se konference najbrže ne u,deleži.
GRŠKO—TURŠKA VOJSKA.
London, 26. jul. (Brezžično.) Iz Carigrada poročajo, da je sklenila angorska vlada, da se umakne iz Angore v Sivas. — Druga poročila pa poročajo, da so Turki Grke porazili!
Sprejem kraljevega namestnika Ivana Hritiarja.
Včeraj ob 5. uri 25 minut je prispel iz Prage v Ljubljano novi kraljevi namestnik za Slovenijo Ivan Hribar, minister in dosedanji jugoslovanski poslanik pri češkoslovaški vladi.
Že pred prihodom vlaka se je zbralo na kolodvoru in pred kolodvorom številno občinstvo. Na peronu so čakali kraljevega namestnika dosedanji deželni predsednik dr. Baltič s poverjeniki deželne vlade, načelniki in uradništvo vseh državnih uradov, general Dokič s častniškim zborom, zastopnika cerkvene oblasti generalni vikar prost Andrej Kalan in kanonik dr.
Čekal, župan Anton Pesek, in občinski svetniki- mag. ravnatelj dr. Zarnik z mag. uradnlštvom, zastopnik rektorja ljubljanskega vseučilišča prof. dr. Aleš Ušeničnik s prof. Gavazzijem, zastopstvo ljubljanske sekcije Jugoslov. novinarskega udruženja s predsednikom Fr. Smodejem, zastopniki trgovske in obrtne zbornice, Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, trg. društva »Merkur«. Pokrajinske zveze obrtnih zadrug, Zveze gostilničarskih zadrug in raznih drugih korporacij ter društev. Vzdolž perona je bila postavljena sokolska konjenica, vojaška godba, Sokoli, gasilci ter pevski društvi s Slavec« in »Ljubljanski Zvon«. Ko se je pripeljal brzovlak, je godba zaigrala narodno himno.
Prvi ga je pozdravil dosedanji deželni predsednik dr. Baltič. Nato je pozdravil namestnika v imenu občine mag. ravnatelj dr. Zamik. Zatem je pozdravil namestnika dr. Zahorski kot namestnik češkoslovaškega gen. konzula dr. Beneša in kot zastopnik češkoslovaške kolonije v Ljubljani. Gen. vikar prošt Andrej Kalan je pozdravil namestnika v imenu cerkvene oblasti in duhovščine ljubljanske škofije. Zatem je pozdravil namestnika Ivana Hribarja poveljnik dravske divizijske oblasti general Dokič. V imenu SKS ga je pozdravil g. Černe, ljubljanski župan g. Anton Pesek pa ga je pozdravil z željo, da bi po svojih močeh pomagal k konsolidaciji razmer v ljubljanski občinski upravi. Kralj, namestnik Ivan Hribar je odgovoril:
»Na lepih besedah, katere sem čul od vas vseh, srčna vam hvala! Prihajam v Ljubljano, v mojo milo Ljubljano, v kateri sem toliko časa deloval in kateri sem mnogo svojih moči posvečal, kakor sem tudi za povzdigo slovenskega naroda. Ali pustimo na strani osebni moment. Res je, da me je silno razveselilo, ko sta mi Nj. Vel. kralj Peter I. in naša vlada izkazala veliko za-bpanje, ki sta me postavili na čelo moje sloven. domovine, za katero sem deloval že v oni dobi, ko je visel nad mano Damo-klejev meč, v kateri bi me lahko stalo tudi mojo glavo. Ako sem tedaj imel poguma delovati za to idejo, morete verjeti, da imam sedaj tudi moči, ako mi fizične moči ne opešajo, ko morem z odprtim vizirjem delovati za oni ideal, za katerega sem deloval pod avstrijskim režimom, za ujedinje-nje naše slavne in mogočne domovine. Nadejam se, da bo postala še slavnejša, ako bomo vsi v vseh slučajih videli, kaj smo ji dolžni. Predvsem moram naglašati glede poslovanja sledeče: Prihajam sem, da branim in ščitim pravo in pravico (Bra-vo!). Jaz ne poznam nobene razlike med državljani Jugoslavije, najsi bodo te ali one stranke. (Odobravanje.) Vsi so državljani iste države, vsak ima pravico do zakonite obrambe. Priznavam, da sem videl na svojem bivanju zunaj domovine, da je nastalo neko medvladje od one dobe, odkar je Narodno Veče izročilo v roke Nj. Vis. regenta prestolonaslednika Aleksandra vlado in do tistega 28. junija, ko je bila na Vidov dan sprejeta ustava. Medvladje, ako tudi pod silo predvojnih razmer, je posebne vrste stvari ustvarila in tudi pri nas smo mogli videti, da je včasih žalibog mesto prava in pravice vladala samovolja. Odkar je pa bila ustava sprejeta v Belgradu, imamo temelj, najsi bo ustava slaba ali dobra. Ali po mojem prepričanju je ustava dobra, kakor priznavajo to tudi prosvitle-nejši narodi, kakor češki in francoski. Čehi cclo poudarjajo, da je naša ustava boljša kakor njihova. Ustavo imamo. Temelj države je tu. Na tem temelju moramo graditi zakonodajo. Zato preneha sedaj vsako drugo gospodarstvo, ker vlada tu pravo in pravica. Prihajam sem kot zaščitnik prava in pravice, kot namestnik našega vzvišenega kralja, ki je toliko žrtvoval za idejo, za katero je od svoje mladosti deloval, trpel celo v strelskih jarkih, in dosegel veliko
zadoščenje, da so se vsi trije deli naroda ujedinili v mogočno Jugoslavijo. V imenu kralja ne smemo nikdar drugega izgbvo-riti kakor pravico in zakonito pravo. V tem smislu hočem delovati s pomočjo vas vseh brez razlike strank, ker vem, da ste vsi verni državljani Jugoslavije, čije pro-cvit je na srcu vas vseh. S pomočjo vas vseh bomo ustvarili veliko domovino, najbogatejšo državo, katere se bodo bali tudi naši sosedje, ko se bo število našega prebivalstva, ki ga more preživiti, povečalo. Ako hočete, da bo ta naša država dobra, vas prosim, da me podpirate pri mojih dobrih namenih. Jaz sam ne zmorem veliko, če je pa moja volja ojačena z voljo vas vseh drugih, postane mogočna reka.«
Nato se je kraljevi namestnik obrnil k dosedanjemu predsedniku deželne vlade dr. Baltiču in mu izrekel zahvalo in zaupanje upravnemu uradništvu deželne vlade, kateremu hoče biti prijatelj in zaščitnik in kateremu bo razložil svoje nazore, ko se mu predstavijo na vladi. Kraljevi namestnik Hribar je končal svoj govor z vzklikom: »Bog živi našega slavnega kralja Petra I. in Bog poživi njegovega zastopnika, presvitlega regenta prestolonaslednika Aleksandra. Naj živi naša ujedinjena kraljevina!« (Odobravanje in vzklikanje.) — Godba je nato zaigrala kraljevsko himno in »Naprj«.
Po nadaljnjih pozdravih je pozdravil namestnika v imenu sokolstva dr. Murnik. — Za tem je odšel namestnik Ivan Hribar s spremstvom skozi glavni vhod pred kolodvor, kjer ga je sprejelo z živahnimi pozdravi številno ljubljansko občinstvo.
Izpred kolodvora se je razvil sprevod, ki je šel po Dunajski, Aleksandrovi in Blei-weisovi cesti do deželne vlade. Na čelu so jezdili sokoli, za tem so korakali vojaška godba, sokoli in gasilci, pevska društva, za katerimi se je peljal v vozu namestnik Ivan Hribar z dr. Baltičem. Za njim so sledili vozovi z zastopniki oblasti in korporacij. Na državnih poslopjih kakor tudi po ulicah, po katerih je šel sprevod, so bile izobešene državne in slovenske zastave.
Polltline novice.
-f Pred diktaturo? Pred nekaj dnevi jc objavil »Beogradski Dnevnik« na uvodnem mestu velezanimiv članek, v katerem ni zahteval nič več in nič manj kakor absolutno diktaturo za ministra notranjih zadev Pribičeviča, češ da je on edini sposoben napraviti v državi red, Mnogi poznavalci belgrajskih zakulisnih bojev so smatrali, da je ta članek naročen — od kod, ni težko uganiti, in mnogo indicij govori za to, da je omenjena domneva zelo verjetna. Tako so razumeli stvar tudi številni nedemokratski belgrajski listi, ki sq se srčni želji rodovine Pribičevičeve po neomejeni oblasti v državi odločno uprli, in upamo, da ne zastonj. Tako piše »Balkan« od 23. julija: »Mi nočemo danes nobene diktature, ne prosvetljene ne barbarske. Nočemo diktature ne od zdofaj, ne od zgoraj, ne diktature strank, ne posameznikov, čerpav bi bili diktatorji osebno pošteni in pametni. Diktatura vodi v suženjstvo, v temo, v kri in propast, naš narod pa se je vedno boril proti tem zlom. Mi hočemo svobodo v redu in prosvetljeno in napredno zakonitost. Kakor se borimo z vsemi sredstvi proti diktaturi komunistov, tako se bomo neusmiljeno borili tudi proti diktaturi Svetozara Pribičeviča. Ne vemo, zakaj bi njegova diktatura bila boljša cd prve. Nasprotno še slabša! Oborožen z oblastjo, oprt na žendarmerijo in legije vohunov, podpiran od plačanih izvozničar-skih listov, bi on utegnil našo državo dovesti v propast še prej kakor so Ljenin in Trockij upropastili Rusijo. Če se uresniči
Slavnostno zborovanje ob priliki 700 Selnice Ili. reda frančiškanskega.
Veličastna manifestacija katoliške misli.
(Dalje.)
Ob 2, uri popoldne se je vršilo zborovanje odborov z dežele in mest. Bilo je zelo obiskano. Po kratkem nagovoru prov. komisarja je pričel g. Ivan Ko-čevar, t, č. tajnik tretjeredne skupšč. ljubljanske s svojim govorom »O organizaciji tretjega reda«. V kratkih potezah je opisal vse dolžnosti tretjered-nih odborov. G. komisar je, zahvalivši se za stvarni in res potrebni referat, začel takoj s svojim govorom: »Napake pri odborih«. Nato je prešel k važni točki: ustanovitev tečaja za tretjeredne bolniške strežnice. Vsi navzoči so to misel prisrčno pozdravili.
Ob 4, uri se je zbrala zopet vsa množica v frančiškanski cerkvi, kjer je govoril preč, p. definitor p. Regaiat Cebulj:
»Sv. Frančišek, katoliški in apostolski«. V krasno razporejenem govoru je orisal sv. Očeta vsega ljubeznivega, preprostega in čudovito ponižnega in vendar pri vsem tem vedno univerzalnega bodisi v idejah, bodisi v svoji ljubezni. Po govoru so se vršile pete litanije Matere božje s številno asistenco — vsa cerkev pa je odpevala.
Ob 5. uri nato zborovanje. P. komisar otvori zborovanje, kratko pozdravi vse navzoče in prosi g. davčnega nadupravitelja K. Pirca, da prične s svojim govorom: »Karitativno delo tretjega r e -d a«. G. referent jc prav lepo orisal krščansko karitas, njene naloge in njen svetovni pomen. Omenil je koncem tudi misi-jone, ki pravtako segajo v obsežni krog krščanske karitas. P. provincial se za govor zahvali in potem stavi p. Salvator predlog, da se misel bolniških tečajev čimprej uresniči — da se vsi tisti, ki hočejo osebno ali denarno sodelovati, oglase v tretjeredni dvorani.
Nato je predlagal p. provincial, da sc pošlje vdanostna brzojavka sv. očetu v Rim, Nj. Vis. regentu Aleksandru, pravtako generalnemu ministru frančiškanov in vladiki mariborskemu, Občinstvo je predlog z navdušenim odobravanjem vzelo na znanje,
Za tem je nastopila gdč. Leta Voduš-kova in deklamirala »Pesem v proslavo sv. Frančiška« (zložil p. Evstahij). Za naravno in prisrčno izvajano delclamacijo je žela obilo pohvale od občinstva. — P. provincial je po kratkem vmesnem govoru naprosil g. dr. Božidarja Voduška, da prične s svojim govorom: »Sedanji čas in tretji red«. G. govornik je z globokim umevanjem naše dobe in naših razmer podal sliko našega zasebnega in javnega življenja, ki je polno ran. In potem je stop-njema kazal vzrok za vzrokom, dokler ni dospel do zadnjega vira našega gorja: odpada od Boga. Mir — tako zaželjeno dobro — je toli pogrešano v naših dneh. Kje naj ga iščemo. Hodimo za Kristusom, utelesimo v sebi Gospoda Jezusa in našli bomo mir svojim dušam!
P. provincial se je govorniku prisrčno zahvalil za prekrasno zasnovani govor, občinstvo pa je izredno živahno pozdravljalo govornika.
Nastopila je nato g. V i d m a r iz Novega mesta, ki je v treh točkah podala vso neumestnost moderne mode. Po njenem uspelem govoru jc povabil zagrebški preč. p. g v a r d i j a n in komisar III. reda vse navzoče, da se udeleže 700letnice v Zagrebu, ki se vrši 13., 14. in 15. avgusta.
Od občinstva je bil kot zastopnik bratov Hrvatov živahno pozdravljen.
Za tem je nastopila gdč. D. Verne, učiteljica na dekliški šoli pri sv. Jakobu. V govoru: »Tretji red in žena«, je prav lepo in mestoma z docela novih vidikov poudarila naloge žene-tretjerednice. Odločno je zavračala brezverske šole in v živi sliki podala možne posledice. Zelo umestno je poudarila tudi nadzorstvo berila v domači hiši.
P. provincial se zahvali gdč. učiteljici za govor, izreka zahvalo predvsem pripravljalnemu odboru, pravtako ravnateljstvu južne in inšpektoratu državnih železnic za znižanje vožnje, konzorciju unionske dvorane, ki je blagohotno prepustilo dvorano v brezplačno uporabo, nisem govornikom in govornicam in vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli, da je svečanost tako lepo uspela.
Zborovanje se je končalo nekako od 8. uri zvečer z molitvijo; naenkrat pa jc zadonela iz srede občinstva veličastna pesem: »Ti o Marija«...
V ponedeljek so imeli svoje zborovanje gg. in pp. voditelji III. reda. Obravnavali so večinoma praktične stvari za duhovno vodstvo III. reda in se je ustanovila zveza duhovnikov-tretjerednikov,
diktatura Svetozara Pribičeviča, bi naša domovina postala žrtev »jugovinske« črezvičajko, v kateri bi bili bratje Pribi-čeviči sodniki in izvrševatelji. Če dobi Pribičevič diktaturo v svoje roke, bi v svoji propalosti utegnil obesiti lastnega očeta sredi Tcrazij (glavni trg Belgrada). Ko je bila po zimi izdana »obznana«, je »Beo-dradski Dnevnik« to naredbo obsodil in silovito napadel pokojnega Draškoviča. Danes pa vidi občinstvo, da Pribičevič ni bil predaleč od te gonje in jo je celo inspi-riral, samo da izpodnese stolček Draško-viču. Biti danes na sumu kot Pribičevičev agent, znači v očeh naše javnosti izgubiti vsak političen ugled. Zato Pribičeviču ne zaupamo!« — Tako piše — srbski list!
-f Zemljoradniki in demokratje. 0 demokratih ' piše glasilo zemljoradnikov »Selo« od 24. julija pod naslovom »Politično ciganstvo« sledeče: »Demokratska stranka hoče živeti. To ne bi bilo nič hudega, ako bi to hotela s svojim delom in trudom. Tega pa ona neče, Ona hoče živeti od prevare. Na zadnjih volitvah so demokratje obetali kmetom zemljo. Prevarili so jih. Zemlja je ostala nerazdeljena. Veliki posestniki še danes žive na svojih »spahi-lukih« (velikih posestvih). Obetali so osvobojenje kmetom v Bosni in Hercegovini, a prevarili so tudi te. 12. maja t. 1. so izdali naredbo o »beglukih« (begovskih velepo-sestvih), s katero so male kmete izgnali z veleposestev. Obetali so »čivčijam« (najemnikom) v Macedoniji v zakup vzeta posestva, ali pogodba z muslimani od 27. junija 1.1. daje tudi to zemljo begom. Obetali so, da bodo delali za narodno edinstvo, toda zapeljali so nas v prepir s Hrvati in te je »najurila« (nagnala) v posebno hrvaško republiko. Kaj niso ti ljudje vse obetali in sprejeli v svoj program? Kar pa so obetali, niso izpolnili. Milan Pribičevič je obetal kmetom po kmečkih shodih, da bo na vsakem kravjem repu v hlevu ena električna svetilka in obetal jim je »avtomobiliče«, s katerimi bodo vozili mleko v mesto. Strašno so jih prevarili. Zdaj hočejo še dalje živeti in izmišljajo nove načrte. Sklenili so, da je treba demokratski program kar najbolj »poseljačiti«, t. j. napolniti ga z novimi, omamljivili obljubami in hajdi zopet na staro delo: na varanje ljudstva. Kakor vse kaže, bodo celo svoje ime izpremenili in bodo svoje stranke na novo krstili, ker to zahtevajo vsi mlajši demokratje. Izvolili so poseben odbor, ki naj pripravi predlog za skupščino, ki bo na jesen, da skupščina o tem deifinitivno sklene.« Članek zaključuje: »Grdo je od demokratskih voditeljev, če imajo še vedno našega kmeta za tako budalojtftla se bo dal varati z novimi obljubami. Toda naš kmet je bister in je že zdavnaj izpregledal demokratsko prevaro.«
-f- Neresnične vesti o krizi v češki ljudski stranki. Praga, 26. julija (Izv.) Povodom vesti o krizi v češkoslovaški ljudski stranki je izjavil poslanec dr. Hruban, da o kakem izstopu posl. Hlinke in tovarišev iz kluba katoliških poslancev in o krizi v ljudski stranki ne more biti nikakega govora. Slovaki so aivtonomisti in istotako stojimo na avtonomističnem programu tudi mi Čehi. Razumljivo je, da so z ozirom na krajevne razmere male diference, ki pa nilkakor niso načelnega pomena. Ljudska stranka je edina in zasleduje v polni meri svoj program,
+ Sestanek med Masarykom in Hai-nisehem. Dunaj, 26. junija. (Izv.) Predsednik Češkoslovaške, dr. Masaryk, in predsednik Avstrije, dr. Hainisch, se sestaneta na progi Selzthal—Linz—Budjevice. Kljub temu, da bo ta sestanek povsem privatnega značaja, se v političnih krogih z zadovoljstvom komentira, ker vidijo v njem pričetek prijateljskih odnošajev med obema državama.
+ Češkoslovaška se pogaja. Praga, 26. julija. (Izv.) Vsled zvišanja izvozne carine, ki jo je uvedla fvica, bo Češkoslovaška skušala v najkrajšem času pričeti pogajanja s Švico. Enaka pogajanja se bodo pričela tudi med Španijo in Češkoslovaško.
+ Opustitev mažarske iakaltete v Bratislavi. Bratislava, 26. julija. (Izv.) Kakor znano, je obstojala na bratislavski univerzi mažarska juridična fakulteta. Vlada je sedaj odredila, da se v jeseni ta fakulteta zapre, ker ni nujno potrebna,
-f Italijanski »šnicl«. Italijanska vlada je nedavno ustavila v Meranu tamošnje nemško glasilo zaradi tega, ker je primerjal Italijo s svetovnoznanim dunajskim »šnicl«-nom. »Itaiija je podobna šniclu: kolikor bolj ga tolčeš, toliko bol se širi... Leta 1866. je dobila Italija Benečijo, po Kobaridu pa Trst in Trentin.«
Dnevne hotIce.
— Odkritje spominske plošče dr. Lovro Pogačniku. V Kamni gorici se na rojstni hiši dr. L. Pogačnika odkrije na Veliki Šmaren dne 15. avgusta t. 1. skromna spominska plošča v hvaležen spomin njegovemu delu za probujo krščanskega ljudstva. Po sv. maši na prostem bodo ob priliki odkritja govorili zastopniki organizacij, popoldne po litanijah se vrši javna telovadba. Pri slavnosti sodeluje jeseniška godba. Izkaznice za polovično vožnjo in kosilo (po 20 K) se naročajo do 10. avgusta
pri Orlovski zvezi. Prijatelji, ki posetite Brezje, napravite še prijetni izprehod v Kamno gorico. Društva z zastavami in narodne noše dobrodošle! Na postaji Otoče čakajo odposlanci, ki povedejo udeležence v Kamno gorico. Pokažimo, da znamo ceniti delo velikih mož! Iskreno vabljeni! — Pripravljalni odbor,
—	Umrl je včeraj v Žužemberku gosp. župnik Berlan po kratki bolezni, ki si jo je nakopal v svoji naporni službi. Pogreb se vrši jutri, v četrtek, ob 10. uri dopoldne v Zagradcu. Pokoj njegovi blagi duši!
—	Umrl je v Metliki grško-katoliški župnik in konzistorialni svetnik Ilija Hra-nilovič. Njegova rodbina je ena najuglednejših celega Žumberka. Študiral je v Novem mestu in v Zagrebu. Skoro celo dobo svojega duhovskega življenja je prebil kot župnik v Kaštu poleg Radovice nad Metliko. Vžival je velik ugled kot vzoren in delaven duhovnik. Na njegovo prizadevanje se je sezidala v Metliki grško-katoli-ška cerkev sv. Cirila in Metoda. Španska bolezen mu je zapustila jetiko kot kal smrti, katero so še pospešile velike dušne bridkosti, ki so ga obiskavale v zadnjem času. Vzgledno in vdano se je pripravljal na smrt s pogostim prejemanjem sv. obhajila. Kot zadnjo milost si je s svojim trpljenjem in molitvijo izprosil srečen trenotek, da se mu je njegov najstarejši sin Nikica vrnil par dni pred smrtjo iz Prage kot pro-moviran doktor medicine. Njegovi oskrbi je zapustil ostale nedorasle otročiče. Vsem sobratom grškega in rimskega obreda bodi priporočen v memento. R. I. P.!
—	Promoviral je 21. julija na staro-slavni praški univerzi, za doktorja prava g. Fran T e r č i č z Biljane na Goriškem. Častitamo!
—	Fara ob Kolpi. Dne 18. julija ob 7. uri zvečer se je vršil v tukajšnji gostilni g. Bauerja sestanek glede zgradbe železnice Kočevje—Brod—Moravice, katerega se je udeležilo mnogo Faranov ter Broja-nov. V kratkih in jedrnatih besedah sta razložila poslanec Škulj in poštar Bauer pomen ter pogoj nameravane železnice. Ljudstvo je zelo navdušeno in mnogi so že izjavili, da so pripravljeni dati tudi najboljši del svojega posestva brezplačno, le da bi tekla zaželjena železnica po naši krasni kostelski domovini. — Gg. inženirji so že tu in trasiranje se je že pričelo. Toplo se zahvaljujemo vsem našim zastopnikom, posebno pa g. poslancu Škulju.
—	I. kongres jugoslovanskih trgovskih visokošolcev v Ljubljani 5., 6. in 7. sept. 1.1. Kongres, ki je bil zamišljen za 16., 17. in 18. avgust t. 1., je prenesen na 5., 6. in 7. september t. 1. Posebno so igrali sledeči nepredvideni momenti važno vlogo pri odločitvi za preložitev. Ljubljanski sejm je radi tehniških neprilik prenesen na september. Tretjeletniki zagrebške trg. visoke šole gredo v avgustu na poučno ekskurzijo v Čehoslovaško in Nemčijo. Mnogo kolegov je bilo nenadoma vpoklicanih k orožnim vajam, kjer ostanejo do konca avgusta. Radi preložitve je podaljšan tudi rok za javljenje predavanj in časopisnih člankov do 10. avgusta. Za kongres vlada veliko zanimanje pri vseh članih kakor tudi v trgovskih krogih. O tekočih zadevah bo odbor vedno poročal potom časopisja. Listek.
—	Na Zgornji Beli pri Predvoru se jc
pojavila griža, Treba bo strogo postopali, da se ta bolezen ne razširi.
—	Iz Kokre nam poročajo: Kokriani smo, kar se tiče pošte, zelo zapostavljeni. Pred več leti ;e bila pošta v Spodnji Kokri, pa jo je velcncmec Fuks spravil na Fužine in če smo se potegovali za pošto, je prišel takoj nemški komisar Huminel in pošta je ostala kljub prošnjam na Fužinah. Sedaj ima neki nemški grof to posestvo in pošta je Nemcu na ljubo na Fužinah. Pošta spada v Spodnjo Kokro, kjer je župnišče, šola in večina prebivalcev. Prostor za pošto nam bo dal naš dobri Jurij Povšner.
—	Rogaška Slatina. 24. t. m. je prispel v to zdravišče bivši minister za zunanje zadeve dr. Ante Trumbič, ki ostane tu kakih 14 dni. Tudi je žc par dni tukaj minister n. r. dr.( Ninčič s svojo rodbino.
—	Občni zbor »Društva bančnega uradništva Slovenije« v Ljubljani se vrši v četrtek dne 28. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Ker je isti izredne važnosti, sc pričakuje polno-številne udeležbe. (K)
—	Civilne obleke. Vojaška intendan-ca za Slovenijo razglaša, da so civilne obleke za razdelitev pripravljene in da se v kratkem izroče zastopnikom občin. Nadaljnje prošnje za vrnitev civilne obleke od sedaj naprej ne pridejo več v poštev in jih ni več predlagati; le ujetniki, ki so se vrnili po 1. maju 1921, smejo vlagati prošnje potoni pristojnega občinskega urada.
—	Velikanska eksplozija v Pulju. Italijanski listi poročajo o veliki eksploziji, ki se je zgodila 21. t. m. ponoči v bližini Pulja. O dogodku poročajo sledeče: V četrtek 21. t. m. okrog 12. ure zvečer je
j prebivalce Pulja prebudila močna detona-' cija, vsled katere so popokala okna, velik svit požara pa je razsvetlil celo mesto. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na ulice, od koder pa se je moralo umakniti,
ker so padali razni predmeti: deske, trarai, kamenje. Po daljšem času se je šele raz-vedelo, da je zletela v zrak smodnišnica, ki se nahaja v gozdu v Vallelongi pri Pulju. Prvotno se je mislilo, da gori vse ogromno skladišče municije, ki se nahaja tam. V resnici je tudi obstojala velika nevarnost, vendar pa se je ognjegascem in vojaštvu posrečilo požar omejiti samo na objekt št. 32, ki je uničen do tal. Število žrtev še ni ugotovljeno, vendar je gotovo, da je nad 150 mrtvih in ranjenih. Zdi se, da je eksplozijo povzročila zločinska roka, ker se drugače ne da razlagati, — Ob času eksplozije se je nahajalo v luki tudi več ladij. Na parnik »Albatros« je padel kos gorečega lesa. Ladja je bila v hipu v plamenu in je zgorela.
—	Velik shod za može in iante se vrši na Zaplazu na Dolenjskem v nedeljo dne 31. julija. Predvsem se zahvalimo pri službi božji za srečno vrnitev iz vojske. Minilo bo ravno sedem let, kar se je na dan mobilizacije 1. 1914 vršil zadnji podoben shod. Možje in fantje iz okolice vsi k naši ljubi Materi božji zaplaški! Cerkveni govor bo imel vse-učiliški profesor g. dr. Gregor Rožman iz Ljubljane. Po službi božji, ki bo ob 10,, se vrši zunaj cerkve tabor, kjer nastopijo različni govorniki, učeni in preprosti iz kmečkih vrst. Po popoldanski službi božji nastopijo okoliški Orli s svojimi prostimi vajami. Sodeluje godba iz Višnje gore. Za želodec poskrbite udeležniki sami, za dušo bo pa poskrbljeno na Zaplazu. F'' .ča se bo dobila: voda zastonj, vino in pivo za denar. Veselice ne bo, telovadbo boste gledali brez vstopnine, stroškov torej se ni bati. Pripravite se in agitirajte za obilno udeležbo pri sosedih. Na svidenje in Bog živi!
—	160 milijonov kron. Pred par dnevi je bila dokončana izmenjava avstrijskega denarja v Šibeniku in onih krajih, ki so bili dosedaj okupirani od Italijanov. Izmenjava se je vršila na sledeči način: Za vsoto do 5000 K je veljala relacija 1 : 10, od 5 do 20 tisoč 1 : 20, od 20 do 50 tisoč 1 : 30, 50 do 100 tisoč 1 :40, od 100 do 250 tisoč 1 : 50 in za vsoto preko 250 tisoč se je menjalo v razmerju 1 dinar s 100 kronam.
—	Pevska zveza. Prosimo vse one zbore, ki nam še niso odgovorili glede udeležbe v Kamniku, da to nemudoma store, ker začnemo te dni razpošiljati note in izkaznice za zborove zastopnike na zborovanju. Izkaznice za druge udeležence bo začela izdajati P Z začetkom avgusta. Opozarjamo že sedaj, da bo imel pravico glasovanja na občnem zboru Ie tisti zastopnik, ki se bode izkazal s posebno delegatsko izkaznico in čigar zbor je poslal odboru P Z izpolnjeno izjavo in preglednico, na podlagi katere je zbor šele sprejet v Pevsko zvezo. (§8 4. in 13. društvenih pravil.) Kadi tega naj dotični zbori, ki nam še niso vrnili poslanih preglednic, pošljejo takoj natančno izpolnjene izjave in preglednice odboru Pevske zveze, Ljubljana, Ljudski dom, kjer se dobijo tudi vse. informacije,
—	Absolvirani trg. visokošolci (diplomirani eksportni akademiki) so naprošeni, da upošljejo svojo ime, absolvirano trg. visoko šolo, kraj in čas absolviranja ter sedanje nameščenje pripravljalnemu odboru za I. kongres jug. trg. visoko-školaca, Ljubljana, Bleiweisova .cesta 32. Odbor rabi podatke v svrho statistike ' in eventuelnega udruženja vseh jug. absolventov trg. visokili šol. O kongresu izide posebna brošura s statistiko. Odbor je prepričan, da nam starešine, ki so že davno nameščeni kot šefi in direktorji v tu- in inozemstvu pomagajo ustvariti naši izobrazbi odgovarjajoč socialni položaj.
—	Trgovski visokošolci, ki poselijo I. kongres jugosl. trgovskih visokošolcev, dne 5., 6. iu 7. sepetembra v Ljubljani, naj prijavijo na dopisnici ime, železniško postajo, kjer nameravajo vstopiti ter natančen naslov pripravljalnemu odboru v Ljubljano, Blehveisova cesta 32, in sicer direktno, do 15. avgusta. Odbor potrebuje to podatke za preskrbo znižane vozne cene po železnici, preskrbo polovične ceno za obisk sejma, prenočišča itd. Delegati prejmejo v kratkem plakate, tiskovine in nadaljnje odredbe. Delegati se nahajajo v sledečih krajih: Starec Vladimir, (centralni odbor) Ljubljana, Bleivveisova cesta 32. — Paic Torika. Zagreb, Visoka škola za trgovino in promet. — Kovač Drago, Sisak, Petrin.ja. — Ogrizek Srečko, Maribor. — Salmič Rafko, Celje. — de Pesut N., Sarajevo, Zrinjskoga ulica 17. — Gjurič Marchi Zvonimir, Split. — llic Vjekoslav, Vis. — N., Belgrad-Zemun, Nikoličeva ulica 13. — Popovič, Predrag, Novi Sad, Dunavska ulica 4. — Do-zudič M., Ruma (Srem).
—	Soudeleženci pri atentatu na ministra Draškoviča. Policija javlja: Hercigonja Rudolf, rojen leta 1896. v Zagrebu, srednje postave, kostanjevih las iu obrvi, ovalnega črnega obraza, sivih oči, visokega čela, širokih ust, popolnih zob in okroglega podbradlui ter l.apandič Dimitrije, imenovan Diko, rojen leta J899. v Dvorovi v liosni, dijak trgovske visoke šole, sta nujno osumljena soudeležbe pri atentatu na ministra Milorada Draškoviča. Kdor poda sled nI i aretira katerega izmed teh dveh, dobi nagrado 101)0 dinarjev.
—	Pobegla kaznjenka. Kaznjenka Terezija Capi je pobegnila iz kaznilnice v Begunjah. Obsojena je bila od dež. sodnije Ljubljana radi tatvine k 5 letni težki ječi.
—	Tatvina v Podlonku. Vovk Andrej iz Trnovega pri Gorici, se izdaja tudi za Franca Hruner, je ukradel dne 13. t. m. ua škodo Jakoba in Antonije Šmid v Podlonku št. 11 stvari v vrednosti 3000 kron.
—	Ker »e nam obeta velika lakota, sem šel od doma! Urez potnega lista je prišel v Jugoslavijo Tone Balde. Delal je na Opčini. Povedal je: Pri nas ni nikjer nobe nega zaslužka. Ker ni'denarja iu živil, se pričakuje lakota. Posebno slabe čase pričakujejo tisti, ki se nočejo Lahom zavezati. iti moramo zato s trebuhom za kruhom!«
Stalers&e novice.
š Namestnik Ivan Hribar se je peljal včeraj okoli 2. ure popoldne skozi Maribor. Na kolodvoru sta ga pozdravila okrajni glavar dr. I.ajnšič in mariborski župan Viktor Grčar. Namestnik Ivan Hribar se jc v daljšem govoru zahvalil za pozdrave. Nato se je odpeljal proti Ljubljani.
š Ugotovitev. Dopisa o »ulici treh atentatorjev« v Mariboru nam ni poslal g. Fr. Pire in tudi nj žnjim v nikaki zvezi.
UubUanske novice.
lj Umri je včeraj ob 2. uri popoldne llletni Vladimir Zirkelbach, sin g. Zirkel-bacha, faktorja Jugoslovanske tiskarne. Pokojni deček je bil jako nadarjen in marljiv ter je z velikim veseljem sodeloval pri orlovskem naraščaju. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 4. uri popoldne. Večna luč naj sveti njegovi nedolžni in nepokvarjeni duši! Težko prizadeti rodbini pa izrekamo naše iskreno sožalje!
lj Odbor Ljudskega odra v Ljubljani ima važno sejo nocoj ob 8. uri v navadnih prostorih Ljudskega doma. Odborniki in odbornice naj se te seje zanesljivo udeleže.
—	Tajnik.
lj Osrednji odbor SKSZ ima v četrtek dne 28. julija ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni kratko sejo. — Podpreds.
lj Uradne ure pri delegaciji ministrstva financ. Z ozirom na nastopivšo občutno vročino so določene uradne ure pri delegaciji ministrstva financ in tej podrejenih oblastvih in uradih v Ljubljani do vštetega 20. avgusta t. 1. od 7.30 do 14. ure; blagajniške ure pa od 8. do 13. ure.
lj Iznajdljivi fiskus. Zdaj je naš strokovno vseskozi prefrigani finančni minister obdavčil celo društva, pri katerih se plačuje članarina 2 ali več kron mesečno. Za eksempel navedemo »Krožek magistralnih uradnikov« od katerega hoče davčna administracija za leto 1920 imeti nič več in nič manj kot K 952 — reci in piši: Devetsto dvainpetdeset kron!! Pa znaša članarina za eno leto komaj poovico tega, — kje so pa Upravni stroški?!
lj Umrli so v Ljubljani: Matija SerSe, zasebnik, 83 let. — Marija Ladiha. dijakinja. 15 let.
—	Josip Steigenberger, svečarski pomočnik, 25 let. — Matija Brez.ian, čevljar, 50 let. — Elizabeta Rozman, zasebnica, 58 let. — Ivan škofic, bivši trgovec in hišni posestnik, 86 let. — Franc Žlebnik, železničar v p., 57 let. — Milan Kušar, rejenec, 7 mesecev. — Andrej Podrekar, čevljar, 44 let. — Ludovik Sedej, opekarn, delavec, 15 let.
—	Vekoslav Švajger, rejenec, 5 tednov. — Erne-stina Neubauer, rejenka 3 mesece.
l.i Solnčna kap je zadela železničarja Rudolfa Žlebnik, ko je šel v Spodnji Šiški skozi Gasilsko ulico. Bil je precej mrtev.
l.j Aretacije v Ljubljani. Državna varnostna straža je aretirala dne 26. t. m. dve osebi zaradi javnega nasilstva, enega zaradi hudodelstva tatvine, enega zaradi beračenja in štiri osebe, ker so brez potnega dovoljenja prekoračile demarka-cijsko črto.
lj Mladi zločinec. Policija je aretirala mla-f> dega, 10 letnega dečka, ker je ukradel 1600 kron denarja. Deček je dal spraviti ukradeni denar materi, ki mu je še rekla: »Glej, da tega ne bo uihče izvedel!« Denar je ukradel v neki trgovini. Mladi tat je izvršil še več drugih tatvin.
lj Dotičnik, ki je pomotoma vzel velik rujav kuvert z raznimi odloki Zavarovalnice proti nezgodam v Nemčiji, naj dotični kuvert z vsebino takoj odda pri linici na pošti.
lj Najdeno. Zdravniški aparat (Kehlkopf). Dobi se v upravništvu »Slovenca«.
Ešazrca gscroččta.
Negotovost zaradi washingtonske konference. Med ameriško vlado in japonskim poslanikom Shidehora v Washingtonu so nadaljujejo pogajanja, pod kakimi pogoji bi bila Japonska pripravljena udeležiti se washingtouske konference glede Daljnjega Vzhoda. Zdi se, da polaga Japonska največjo važnost ua svobodo japonske kolonizacije. Konference se bodo udeležili tudi zastopniki angleških dominionov. V zadnjem času .je zopet zavladal optimizem glede rezultatov konference (»Ne\v York Herald«).
Protišpanskn vstaja v Maroku. V Maroku, v kolikor spada pod oblast Španije, so se uprli domačini pod vodstvom Raisulija in Abd-el-Ma-leka, napadli španske čete in jih porazili. Pri tem je bil španski general Silvestre ubit. Poraz sicer hrabrili Špancev je povzročila revolta domačinov v njihovi posadki. Vstaši so zelo dobro oboroženi in imajo celo topove.
Nesoglasja med Francijo iu Anglijo še vedno niso poravnana. Francija hoče na vsak način odposlali v Zgornjo Šlezijo II. divizijo pod poveljstvom generala Vidalona, Anglija pa se temu odločno upira in vztraja na tem, da se mora preje sklicali medzavezniški vrhovni svet, da zgornje-šlezijsko vprašanje definitivno reši. Anglija podtika Franciji namen, da hoče z vojaštvom podpreti IV. poljsko vstajo, ki se v Gornji Šleziji zopet pripravlja. Vendar pa je gotovo, da se bosta obe vladi končno le sporazumeli.
Petrograjsko pristanišče odda sovjetska vlada inozemski akcijski družbi, da je popravi in izgradi. Polovica akcij bo v rokah Angležev, polovica pa bo last sovjeta.
Dijaški vestftik.
d Važna seja SDZ se vrši v petek dne 29. julija ob pol 14. uri v pisarni SKSZ v II. nadstr. Ljudskega doma. — Predsednik.
d Tovariši in tovarišice, ki sodelujejo v tragediji »Ubošlvo«, naj pridejo zanesljivo v četrtek dne 28. julija v pisarno SKSZ. — Predsednik SDZ.
Orlovski vasfinik.
Seja okr. sveta se vrši danes ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Rebolj, predsednik.
V Ptuj na I. prleški orlovski tabor se z vso vnemo pripravlja cela Štajerska iu naše Prekmurje, posebno številen obisk se obeta iz sosednjega Medjimurja in Varaždina. Ptuj sprejme dostojno orlovske čete, ki nastopijo letos prvič v starodavnem ineslu Ptuj, da dokažejo svoje delo. Pri prireditvi sodeluje salezijanska godba iz Rakovnika in ljutomerska orlovska godba ter zbor fanfaristov. Pri tolovadbi nastopi telovadna vrsta, ki tekmuje v Strassburgu (Francija), kamor odide takoj drugi dan. Zveza z vlaki je jako ugodna. Iz Ljubljano odhaja ob 5.18 min., iz Maribora vozi posebni vlak ob 8. uri zjutraj, vlaki sc vračajo ob 9 uri zvečer iz Ptuja. Na vseh progah je polovična volčja, k-
kaznice za kosilo in polovično vožnjo izdaja 0. Z. (Ljudski dom, II. nadstr.) v Ljubljani. Pohitimo v nedeljo, dne 31. julija vsi v Ptujl
Socialni cestnik.
Oseiiiurni delavnik in srednješolski profe-surji. Na Nemškem, kjer zbirajo vse sile, da zmorejo žrtve, ki sta jih jim naložila vojna in mir, so nekateri začeli kazati tudi na srednješolske pro-lesorje, češ da se mora tudi njim naložiti osem-urni delavnik. Srednješolski profesorji odgovarjajo potom časopisja, da delajo oni že davno več nego osem ur na dan, posebno filologi. Saj se morajo na svoje Miri učne ure vsak dan pripravljati, ogromno delo daje pregledovanje in popravljanje pismenih nalog, razen tega mora vsak profesor vsaj v svoji ožji stroki neprestano izpopolnjevati svojo izobrazbo. Koliko dela dajo knjižnice, zbirke, razno šolske prireditve. Vrhu tega treba pomisliti, da zahteva učiteljski poklic neprimerno večjega napora sil nego navaden uradniški poklic. Učitelj inora vedno na dve plati osredoto-Cevati svoje misli iu svojo voljo: na učni pred-jnet in na disciplino v razredu. To zahteva silen napor živcev. Zato se učitelj tako hitro iztroši in je umrljivost med srednješolskimi profesorji ravno tako velika kakor med zdravniki, a živčno-bolnih je med srednješolskimi profesorji izmed Vseh stanov največ. Ako bi se torej naložlio srednješolskim profesorjem še več dela, bi morali
omagati al: pa bi moral trpeti pouk. — Vse to velja tudi za naše srednješolske profesorje in naj si vzamejo te kratke navedbe k srcu tudi pri nas tisti, ki mislijo, da srednješolski profesorji niso dovolj zaposleni.
Davek na stanovanjsko razkošje so uvedli na Pruskem. Davek ima v prvi vrsti namen pomagati občinam do pravičnejše razdelitve stanovanj. Kot merilo pri določevanju davka velja, da sme vsaka družina imeti toliko sob, kolikor šteje družinskih članov, razen tega kuhinjo in druge potrebne postranske prostore. Od vsake nadaljnje sobe pa se mora plačati davek, in sicer za eno odvisno sobo tisti znesek, ki od celokupne najemnine odpada nanjo, za vsako nadaljnjo od-višno sobo pa sme občina naložiti tolik davek, kakor sama hoče. Davek je med prizadetimi »višjimi« sloji vzbudil mnogo hrupa in odpora, češ da je v nevarnosti civilizacija, a vendar je bil sprejet dotični zakonski načrt z veliko večino. Z vsem poudarkom je zakon podpiral centrum iz motivov krščanske ljubezni do bližnjega: upati je namreč, da se bodo mnogi hoteli izogniti davku in bodo dali odvišne prostore na razpolago stanovanjskemu uradu ali pa bodo svoje stanovanje zamenjali z manjšim. Tako se bo lahko mnogim družinam, ki žive sedaj v nečloveških stanovanjskih razmerah, moglo pomagati.
Bodoči rod. Med Nemci se je začela velika akcija v varstvo bodočega rodu v njegovem spo-
četju. Najboljši nemški pedagogi, znanstveniki in strokovnjaki posvečajo svoje pero v to svrho, da se v najširših krogih vcepi spoštovanje pred nastajajočim novim življenjem in zavest odgovornosti zanj od njegovih prvih početkov. Zdravniki opozarjajo na nevarnosti, ki prete materi ob umetnem uničenju spočetega življenja. 2. in 3. zvezek časopisa »Das kommende Geschlechte (Dummler, Berlin, junij 1921) sta posvečena samo temu vprašanju: varstvo klijočega življenja. Ta akcija, ki jo vodi Herman Muckermann, je nastala kot odpor proti zahtevi, da se odpravi kaznivost umetnega splava, katera zahteva se je porodila v socialističnih vrstah.
Gospodarstvo.
BORZA.
Zagreb, 26. julija. Devize: Budimpešta 50— 50ISerlin 218K-218J4, Italija 744, London (503—604, New York cable 169, čeki 168, Pariz 1295-1330, Praga 218K-219, Dunaj 1795-1805, Curih 2770—2790, Napoleondori 565. — Marke 219, lire 740, dolar 166—166^, češkoslovaške krone 222.
Dunaj, 26. julija. (Izvirno) Budimpešta 273, Berlin 1220, Italija 4150, London 3425, New York 980, Pariz 7450, Praga 1220, Curih 15.950, Bukarešt 1252. — Valute: Ogrske krone 272, marke 1230, lire 41, funt str. 3425, dolar 980, francoski
frank 74, češkoslovaške krone 1230, švicarski frank 15.950, lei 1240.
Curih, 26. julija. (Izvirno) Devize: Budim-pesta 167^, Berlin 775, Italija 2640, London 2180, New "> ork (510, Pariz 4705, Praga 775, Dunaj 0.70 Bukarešt 8.—, Zagreb 360.
g Zvišan izvoz iz Avstrije. Dunaj, 26. jujlija (Izv.) Izšla je naredba finančnega ministra, ki v sporazumu s trgovskim ministrstvom določa, da se kontingent za izvoz v Jugoslavijo dovoljenih industrijskih predmetov zviša za 6 milijonov kron.
(Za dvakratno obiavo v iednn se računa 16 kron.)
ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«.
BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 8
ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T, Novotny, Opekarska cesta 26.
.r	KLEPARJI
fcorn T„ Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MODNI SALONI
Kvas Janko, Miklošičeva c, št. 5, (Akademski dom.) MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
PARNA PEK ARI J A Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev, 5,
PISALNI STROJI, Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA Uher F- & A., Šelenburgova ulica
4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9.
STAVBENA PODJETJA
Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac.
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15, jžuran Martin, Mestni trg 12.
TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom).
TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10.
TOVARNA FURNIRJA,
žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale.
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš L-, Mestni trg 15.
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lnd., Wolfova ulica 3.
ZALOGA OGLJA IN DRV Paljevec Izidor, Slomškova ul.21.

Vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi orlovskemu naraščaju javljamo tužno vest, da je po kratki, zelo muCni bolezni umrl danes popoldne naS iskrenoljubljeni sinček, oziroma bratec
nCenec 5. razreda
previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 28. julija ob 4. url pop. iz hiše žalosti, Mala čolnarska ulica 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 26. julija 1921.
Žalujočo rodbina.
Sprejme se takoj dobro izvežban
Hrana In stanovanje v hiši. — IVAN JHJttAH, čevljar, Bled II.
Krojač
Dober delavec (za malo, veliko, ali mešano delo) se takoj sprejme pri tvrdki Janko Arnšek, Hrastnik.
Ja¥na dražba
12 sodov Risovega nadomestka
se vrši v petek 29. t. m. ob 10. uri dop' v skladišču „Balkan", Dunajska c. 33-
Ilronor ki bi imel veseIie d0 špecerijske UlblltSL» trgovine, se takoj sprejme. Za-jutrk in kosilo v hiši. Ponudbe na upravo tega lista pod »Poštenost 2589.«
Dobra kuharica
se sprejme takoj na grajščini na Dolenjskem. Plača po dogovoru. — Naslov v upravniStvu .Slovenca" pod št. 2639 ako je priložena znamka za odgovor.
■r 3 KOZE
proda Jerše, Ljubljana, Grajska pl. 1.
Bančni uradnik išče
mesečno sobo
za takoj ali najpozneje s 1. avgustom. Ponudbe na postni predal 138.
vse neuporabne ZLATE predmete verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane i. t. d. kateri predmeti Vam leže doma. in jih donesite tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine in srebrnine Ljubljana Prešernova ul. štev. 1.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da je sinoči dne 25. julija ob pol 9. uri zvečer umrla gospa
Marija Kaiba
v starosti 80 let.
Pogreb drage pokojnice bo danes 27. t. m. ob 5. uri pop. na mestno pokopališče v Skofjiloki.
Žalujoči ostali.
Pohištvo
' za vse sloje dovršeno, trpežno in ceno,
ifluelniškfl dela p*«««-
IRraia Ctoiror LinbIiana- »»»posvet: JDldid iJCVtJI S4a cesta 13 (Kollzej.)
tržaške &8£®®nifei2 (koprivce) in biče
nudi na veliko in malo po najnižji ceni
Ivan N. Adamič,
Ljubljana, Sv. Felra cesta štev, 31.
tssi
Viljelmina SkOČJZll naznanja v svojem in imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njen iskrenoljubljeni stric, ozir. brat, gospod
Ivaei Skofizh
posestnik
danes ob pol 8. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v 86. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega bo v sredo dne 27. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Pred škofijo 20.
Sv. maše zaduSnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 26. julija 1921.
Oiias.
Nakup ovsa, ječmena in koruze za intendantska skladišča v Ljubljani Mariboru in Celju.
Potrebuje se 41 vagonov.
Poživljajo se interesenti, da stavijo Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismene ponudbe kolekovane z 2 dinara do 4. avgusta dopoldne za vsako količino gornjih artiklov, franko skladišča.
Skladišča imajo železniške tire.
Pogodbe se bodo zaključevale 4. avgusta,
Kavcija 10%- Predaja po uslovih.
Komanda Draoske dlolzijske oblasti.
E. broj 11.411.
3 letna čistokrvna
kobila
(izborna za dirko) je naprodaj. Naslov pove uprava lista pod štev. 2572.
Zadruga hrvatskih
vmogradara
ZAGREB. Baroševa cesta
Priporoča svojo veliko zalogo dobrih, zajamčeno nepotvorjenih vin in to starih in novih, belih, Siler in črnih po zmernih cenah, koje kakor tudi vzorce na zahtevo poSilja. — Prosimo obiska naše kleti na BaroSevoj cesti.
Najboljše oltropčujoče in dleteUino sredstvo za odrasle in otroke je
železnato vino
lekarnarja G. PICCOLI-JA v Ljubljani.
Kupi se:
več večjih hrastovih gozdov. Prosi se natančna pojasnila kvalitete, lege in cene več ca 100.000 brzojavnih drogov (Tele-graphenstanrie), jelka, smreka, bor. — Dolž. 6, 7-50, 8-50 m, debelina 15-20 cm, z navedbo cen franko vagon nakladalnih postaj. — A. NABERGOJ, Mengeš.
JVlatijjši lokal za trgovino
pripraven event. tudi za pisarno se Išče.
Naslov pove uprava lista pod št. 26'i2.
■■■■■■■BBtBBMafflaiiBas
CZ HTO Jermena, biče in tržaške bičevnike
priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg Stev. 9.
(Za dvakratno objavo v tednu se računa 16 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta "»i. URAKSKA POPRAVILNA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno) ZALOGA CEMENTA IN CEM.
IZDELKOV: Cihlar Jos., Dunajska c. 67.
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin. Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Scbnster Anton, Stritarjeva uJ. 7.
Oglasi v »Slovencu4 imajo velik vspeli.
♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦t»««♦♦»»

LdB.
Kupujte In zahtevajte samo čokolado :,Orion",
JOSIP VITEK
LJUBLJSUIH, K&EiTO T&S 8.
Specialna zaloga orientalskih bombonov, čokolade, kakao,karamel, polnjenih bombonov, keksov in drugih različnih vrst iz prve Češke tovarne akc. dr. »Orion« prej A. Maršner v Kraljevih Vinohradih.
S
ker je najboljši $eSk« isdRSek! WMMMiWA
I
ubO^
——Rab.
99
ORIENT"
družba z o. z. preje
Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti botela „Union".
Lastni izdelk cl natih barv, iirnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
Potrebno in koristno je
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po naSem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.