Ameriška Domovina


T
X
O


No. 198
AMCRICAN IN SRtRtT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Hati«nal and Intematleaal Circnlatlnn
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 14, 1959
StOV€N£AN
MORNING NCWSPAPCfi
8TEV. Lvm.—VOL. Lvm.
Van Doren noče pred Kongres pričal o sebi!
Charles Van Doren, ki je dobil na znanem “21” sporedu največjo nagrado, baje ne mara pred kongresni od bor povedat, kako je bilo z njegovim nastopanjem na TV.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik kongresnega odbora, Pi preiskuje takozvane “vprašal-Ee” sporede na televiziji, na kadrih so nekateri dobili velike vsote denarja, je dejal, da se Charles Van Doren namerno izmika priložnosti, da bi osebno Pričal pred njegovim odborom o tein, ali mu je vodstvo sporeda Povedalo v naprej vprašanja in odgovore na nje ali ne. Odboru le poslal samo telegram, v kate-rem zanika vsako nepravilnost
POLJSKA ALI TURČIJA?
Francoska vlada je za 'pogajanja z uporniki
Za mesto v Varnostnem svetu Združenih narodov,
se poganjata Poljska in Turčija v znamenju - Francoska vlada je objavila,
hladne vojne.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Varnostni svet Združenih narodov je še vedno važen organ mednarodne politike, zato se tako Vzhod kot Zahod trudita za svoj čim večji vpliv v njem. Svet ima pet stalnih članov, Ameriko, Anglijo, Francijo, Sovjetijo in Kitajsko, ter šest začasnih članov, od katerih so po trije izvoljeni vsako leto.
Izbira nestalnih članov je bila
da se je pripravljena raz-govarjati z vodniki upornikov tudi o politični bodočnosti Alžirije. S tem so vrata k razgovorom odprta.
Medameriika tiskovna zveza o svobodi tiska
Trenutno uživajo vse ameriške države razen Kube, San Dominga, Paragvaja in Bolivije tiskovno svobodo.
--------------- SAN FRANCISCO, Calif. —
ln nepoštenost njegovega nasto-lTu je imela Med-ameriška tis-Pa
na znanem sporedu “21”, na katerem je dobil največjo vsoto . $129,000.
Kongresnik Oren Harris je de-jah da je bil Van Doren povab-Kn na pričanje pretekli četr-|ek, pa se ni odzval, v petek je bll nato pozvan pod kaznijo, pa niso mogli poziva dostaviti, er ga niso našli. Na Columbia Univerzi, kjer uči angleščino, je Vzel dopust, na stanovanju ga Pa tudi niso našli.
Odbor je zasliševanja do 2. no-'enibra odložil, dotlej pa upa, da 0 Van Dorena že našel.
Jeklo iz tujine
tem ko domače jeklarne faradi štrajka stoje, uvaža-ttio jeklo iz tujine.
. . CLEVELAND, O. — Doma-jeklarne stoje že tri mesece, , er se lastniki jeklarn ne more-P°kotati z delavstvom. Indu-riH Primanjkuje jekla in ga je zat° Za£eja v ve£jj meri kupo-zunaj. Sem prihajajo ladje Jeklom p0 reki sv. Lovrenca, a 28. oktober je napovedana
ielfle^ka lad'’a S 3’400 tonami
U. ta petek pa pripelja neka
Velfk,
kovna zveza svojo konvencijo. Udeležili so se je delegatje iz vse Amerike od Alaske do Argentine. Obravnavali so svobodo tiska v Ameriki. V debati so napadli tudi našo federalno administracijo, ker si je dala lani izglasovati zakon, da predsednik in njegovi sodelavci niso obvezani, da povedo javnosti take zadeve, ki jih smatrajo za tajne v interesu naše varnosti. Pravijo, da ta zakon lahko zlorablja vsak birokrat, tudi na visokih položajih.
V Ameriki nimamo trenutno tiskovne svobode v štirih državah: Kulbi, Dominikanski republiki, Paragvaju in Boliviji. Paragvaj in Dominikanska repu-
WASHINGTON, D. C. — Francoski zunanji minister Cou-ve de Murville je v posebni iz-prvotno dogovorjena po zemlje- javi, ki jo je dal ameriški javno-pisnem načelu tako, da naj bi sti pb radiju, povedal, da je fran-bile v svetu vedno zastopane dr- coska vlada sklenila, da se o po-žave Južne Amerike, pa tudi A- lirični bodočnosti Alžirije poga-zije in Afrike, eno mesto pa naj ja tudi z vodstvom narodno-bi pripadlo vzhodni Evropi. Ko osvobodilnega gibanja. Doslej je prišlo do hladne vojne je Za- je bila pripravljena, da se pohod na mesto zastopnice vzhod- gaja z vodstvom samo o premir-ne Evrope, ki je pod oblastjo ko- ju. Minister je seveda dostavil, munizma, izbral državo, ki je bi- da mora o bodočnosti Alžirije la v njegovem taboru ali pa saj odločati dokončno vse alžirijsko njemu prijazna.
Hladne vojne še ni konec
Letos so mislili, da bodo za
NI ZNAMENJ ZA KONEC IEKLARSKEGA STRAJKA
Predsednik tričlanskega odbora, ki ga je Eisenhower imenoval, da preišče položaj v jeklarski industriji z ozirom na sedanji štrajk je dejal, da bi bil “čudež prve vrste,” če bi uspelo doseči sporazum ta teden. — Pomanjkanje jekla vzrok novih odpustov delavstva.
Iz Clevelanda in okolice
K
WASHINGTON, D. C. Odbor, ki ga je predsednik Eisenhower imenoval pretekli petek, da naj bi v smislu Taft-Hartleyevega zakona preiskal položaj v jeklarski industriji in vpliv štrajka na narodno gospodarstvo, se je v ponedeljek lotil dela. Obstojalo je nekaj malega upanja, da bo morda le našel kako pot do sporazuma in tako preprečil uporabo Taft-Hart!eyevega zakona, ki jo zlasti vodstvo delavske unije odločno zavrača. Po dveh dneh zasliševanj obeh strani in zbiranja dejstev je predsednik odbora dr. George W. Taylor izjavil, da bi bil pravi čudež, če bi uspelo še ta teden doseči sporazum in tako končati štrajk, ki zdaj traja 'e 92 dni.
Dr. G. W. Taylor je dejal sinoči, da je le malo upanja, da bi se bilo mogoče izogniti uporabi Taft-Hartleyevega zakona za obnovo obrata v jeklarski industriji. Povedal je, da se odboru ^ tekom prvih dveh dni dela še Komisija Združenih narodov ni posrečilo točno ugotoviti stališč obeh strani in da jim zato še ni mogoče uspešno posredovati
Laoških obdolžiiev ne bo komisija navajala!
prebivalstvo, toda to ne zmanjša vrednosti navedene izjave.
General De Gaulle je tako pohodne sile zaradi popuščanja 'pustil upornikom v vseh važnih mednarodne napetosti popusti- bistvenih točkah. Treba je dole in tiho dovolile izvolitev Polj- ločiti le še čas in. kraj pogajanj, ske, ki jo kandidira komunisti- V Parizu in Alžiriji upajo, da čni blok. Upi so ostali prazni, bodo dosegli sporazum tudi v ko je prijavila svojo kandidatu- teh točkah.
ro s polno podporo Združenih 1 Francoski minister je dal izja-
držav Turčija.	jvo v preračunanem trenutku, iv sporu- Izrazil je dvom, da bo
Začela so se glasovanja. Ekva- Včeraj se je namreč začela v ! mogoče stališči določiti jasno do dor za Latinsko Ameriko in Cey- francoskem parlamentu debata Tetka, ko je Eisenhower naro-lon za južno Azijo sta bila izvo- o vladni politiki 0 Alžiriji. V(čil, naj mu odbor poroča svoje ijena brez težav. Za Poljsko in parlamentu je vlada zadela ob ugotovitve.
Turčijo so glasovali trinajstkrat, hud odpor nacijinalistov, doma- j Predsednik jeklarske unije pa niso mogli doseči potrebne čih in onih iz Alžirije. Opozici- McDonald je pozval glavne šti- SVet ^^ruzen^ narodov pretekli večine. Poljski se je posrečilo ja kritizira vlado, ne pa genera-J ri vodnike jeklarske Industrije, zbrati že celo 46 glasov, kar pa la De Gaulla samega, tako men- naj “se vsedejo z njim za isto je še vedno šest glasov premalo da želijo tudi alžirijski uporni- mizo in opravijo delo” ___ skle-
do dvetretjinske večine, ki je za ki, ki ne bi radi podrli vseh mo- r.ejo sporazum. Industrija na izvolitev potrebna. Turčija je stov do De Gaulla. Med na- ta poziv ni še dala nobenega od-dobila 34 glasov. Volitve so bi- sprotniki sporazuma z uporniki govora.
se pripravlja na povratek in n'e bo v svojem poročilu Varnostnemu svetu omenjala oddolžitev Laosa ( vpadu vietnamskih voja ških enot na njena tla.
VIENTIANE, Laos. — Komisija, ki jo je poslal Varnostni
blika sta v rokah diktatorjev	_	,
Stroeanerja in Trujilla, ki nače- U odložene na kasnejši čas. j je tudi znani francoski politik loma nasprotna tiskovni svobo- Brez posebnih težav je bila Bidault, ki je pred leti tako podi. V Boliviji vlada ni nače- KUjska izvoljena v Gospodar- sredoval med Jugoslavijo in Ita-loma nasprotna tiskovni svobo-jsk°-socialni svet, ki ne igra po- Rjo, da je Jugoslavija izgubila di, ima pa prepire z dvema opo- 1 se|bne vloge v mednarodni poli- Gorico.
tiki. -
ladja 2,300 ton jekla iz
ve Britanije.
hajale
Doslej so pri-
v v sem le male pošiljke, naj-
1 4n*a	Prec* nekaj tedni
dOO ton.
klo
^ekom
sedanje sezone je je-
glavno uvozno blago iz Ev-r°pe. -	s
K let
Skoro vsaka ladja, ki se
ha1 t0S tod ustavila> Sa Je pripe-- 1 • V istem času so bile uvo-
zene
kija.
tudi večje količine alumi-
Odlična kapljica
cpo	Kem. — Krasno son-
£jja Poletje in jesen sta omogo-Pom d°Zoriti grozdju, kot ga ne ^a b^0 Strokovnjaki trdijo-, b0 k° to grozdje dalo kapljico, ki W ° j®a °d doslej najslavnejših toikov Igu in 1921.
ocJii-^3 vina so znana po svoji CJ1i kakovosti po vsem svetu. Ši ]ZfdnK v°jni je bil edini bolj-kosij 1947. Letošnji bo pre-]0 v pSe> kar jih je kdaj dozore-Vem 0renju, če se bodo napo-dl uresničile.
V tem sta jo podpirali tako Sovjetija kot Amerika.
Delovna taborišča za mladostne pokvarjence
COLUMBUS, O. — Ohio bo
zicijskima dnevnikoma in je radi tega začasno omejila tiskovno svobodo.
Na konvenciji so radi tega vzeli na piko le Kubo. Tam I trdi Castro, da vlada popolna tiskovna svoboda, v resnici jo | pa ravno on sam najbolj zatira. I , ,
Ne prepoveduje sicer časopisov, I“T1!.™''6, m0znostl 2a kroti.tev toda napada brezobzirno vse, kar	m a	1 _	varjeneev	in zločin-
ga v p,sani besedi ne	hvali; ne	"T:	S	*:	v
daje opoziciji in njenemu časo-|V lav0 za °b, 1 ovoljuje usta-pisju poročil o Vladni	politiki,	"°«tev	posebmh delovmh tabo-
noče vrniti tiskarn	legalnim	i	zt.	hhT6 '1U '	Delavna
lastnikom itd. Nekaj delegatov ‘""»T* f*’ us'a"°''e »kraji je napadlo tudi Nikaragvo, toda '	b"a tab°-
vsi ostali so bili naznanja, da je ™ca	». Kaliforniji,
,	J Minnesoti, Wisconsmu in Illi-
tam svoboda tiska ukinjena sa- .	’	1
,	, , -	,	. . noisu.
mo za kratek cas, da se pomiri' -r, j -j	i ,
,	.	.	•	Predvidoma bodo obstoiala
domače javno mnenje.	E ,	.v.	,	,	uusiujaia
...	. A .1 taborišča dveh vrst, za mladost-
- K;V' I1?,’ m }° V Amenkl nike d0 16‘ leta in za mladostnice dolgo toliko tiskovne svobo- ke od 16- do 18. leta_ MIade po_
Meany obsoja
Glavni predsednik AFL-CIO George Meany je predsedniku preiskovalnega odbora Taylorju poslal pismo, v katerem ostro obsoja predsednika Eisenhower-ja, da je uporabil Taft-Hartleyev zakon šele tedaj, ko je štrajk VARŠAVA, Poij. — Komuni- začel boleti jeklarne, med tem stično časopisje je v ponedeljek ko se ni zganil, dokler so bili prvič omenilo “prikazovanja” brez zaslužka delavci.
‘Prikazovanja’ v Varšavi vznemirjajo rdeče oblasti
Mariji podobne podobe na vrhu stolpa cerkve sv. Avguština.
Meany izjavlja, da obstoja v deželi samo ena stiska “stiska
Luč v obliki Marijine podobe so morale, sPska demokracije.”
de, kot jo je ravno naše dni.
Vremenski
lH>l(£11pCd0’ možnost dežja, ie hlacir
Rockefellerjeva družina sili vedno bolj v politiko
New York, N-Y. — Vse kaže, da se bo vtaknil v politiko tudi brat njujorškega guvernerja Winthrop Rockefeller. Rad bi postal prihodnje leto guverner v državi Arkansas.
kvarjence in zločince bodo pošiljala v ta taborišča sodišča.
Komunisti v San Marinu obsojeni zaradi svoječas-ne kršitve ustave
San Marino, It. — Ta mala samostojna republika v gornji Italiji nas je 1. 1957 dosti dolgo zabavala s svojo revolucijo. Tam so se namreč komunisti spomladi 1. 1957 polastili protiustavno vlade in tako izzvali revolucijo, ki so v njej pogoreli.
Nova vladna večina si je po-
pretekli teden ponovno videli. Zadnjo sredo je bil med gledal-
I “Smatram, da je
za zakon Združenih
I.
nemoralno držav, če
ci celo guverner države Michi-1 vlada podpre stran podjetij prav gan Williams s svojo ženo, ki v trenutku, ko se je začela teht-
Naselil se je pred leti v tej državi in stalno skrbel, da je časopisje pisalo o njem. V ta namen se je udeleževal javnega življenja na vseh področjih,! stopanje komunistov precej na-posebno na gospodarskem in so-' tanko ogledala in ugotovila, da cijalnem. Ni tudi varčeval s nosita glavno krivdo na khšitvi podporami in prispevki.	j ustave vodilna komunista Pri-
Kot kaj bo kandidiral, še ni mo Mariano in Giordano Gia-povedal, morda kot republika-1 comini. Oba tovariša je redno nec, morda kot neodvisen kan-1 sodišče radi tega obsodilo na 15 po- ^ didat. V državi Arkansas so let ječe. Med laškimi tovariši peratu -aneje. Najvišja tem-' namreč demokratje v tradici- in sodrugi je radi tega nastal ra 52, najnižja 40.	Ijonalni večini. .	J velik vrišč in hrup.
sta bila slučajno tod na obisku.
Cerkvene oblasti so opozarjale vernike, naj bodo previdni v presoji nenavadne svetlobe, ki ni nujno, da bi bila čudežnega izvora. Komunistično časopisje skuša ves pojav razložiti z naravnimi zakoni in se obreguje ob ljudsko praznoverje.
Cerkev sv. Avguština je ostala med zadnjo vojno, ko so Nem-! ci bombardirali poljsko prestolnico, nepoškodovana, čeprav je bila vsa njena okolica do tal porušena. Poljaki sodijo, da je bila cerkev čudežno rešena uničenja.
niča sil uravnavati . . . Demokracija ne more dolgo obstojati, če bo unijsko gibanje, eno njenih glavnih oporišč, oslabljeno . . .” je poudaril Meany.
mesec v državo Laos v Zadnjo Indijo, je preiskala obtožbe la-oške vlade vlade sosednjega Sev. Vietnama, da je ta podprl s svojim vojaštvom rdeče upornike, pri njihovem uporu proti njje. Vladi Laosa se, izgleda, ni posrečilo zbrati dovolj prepričljivih dokazov za take obtožbe. Komisija je predloženi material pregledala in sklenila da ga predloži Varnostnemu svetu, ne da bi izrazila svoje mnenje o obtožbah laoške vlade.
Načelnik komisije Shinichi Shibusawa z Japonske ni hotel povedati, kaj bo v poročilu, dejal je le, da bo poročilo predloženo Varnostnemu svetu koncem meseca. Komisija ima v načrtu, da se do 20. oktobra vrne v New York in sestavi poročilo. Namestniki glavnih članov ostanejo do nadaljnega v Laosu, da bodo lahko na samem mestu ugotovili vsako spremembo. V komisiji so poleg Japonca še Italijan, Argentinec in Tunizijec.
Komisija je bila poslana v
Laos* ko se je ta pritožil, da so Novi odpusti	večje vojaške sile iz komunisti-
Število odpuščenih delavcev ■ ^ne§a Sev. Vietnama vdrle na industrijah, ki so odvisne od j,nJe80V0 ozemlje, da pomagajo rlur.cto iV,ri,,c+T.,uQ -;a	vzPostaviti domačim komuni-
stom oblast v deželi.
Ko je komisija v deželo prišla, so se Vietnamci iz nje umaknili in jih tako seveda ni mogla najti.
jeklarske industrije je naraslo že na četrt milijona. Sodijo, da bo v slučaju nadaljevanja stavke naraslo v začetku vsak teden za najmanj 25,000, kasneje pa celo za 50,000.
Doslej so najbolj prizadete premogovna industrija, železnice in druga prevozna podjetja, močan vpliv pa se čuti že tudi v avtomobilski industriji, kjer gr&do odpusti že v desettisoče.
govega ministrstva radi vpada
Kitajski komunisti so pripravili k pameti celo Krišno Menona
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.
— Indijski obrambni minister Krišna Menon spada gotovo ; kitajskih čet v indijske obmej-med najbolj odlične komunistične sopotnike. Smatral je zmeraj za svojo posebno nalogo, da televiziji izjavo, da “Kitajski brani kitajske komuniste in nji- vdor v indijsko ozemlje pomeni hovo zunanjo politiko. Stalno zelo neumno akcijo, ki ne kori-je predlagal ZN, naj rdečo Ki- sti ne Kitajski, ne Indiji, ne tajsko pripustijo v svojo sredo, vsemu svetu.” Obenem je tudi Sedaj je dobil iz Peipinga izjavil, da ne bo Indija dovolila primerno plačilo: rdeča kitajska Kitajski nobenih “svojevoljnih” vlada je zelo grobo in brezobzir- podvigov, ki bi zadeli ob indij-no odgovarjala na proteste n j e-, ske interese.
ne pokrajine. To je Krišno tako razburilo, da je dal na naši
IAJNOVEJšE VESTI
WASHINGTON, D.C. — Združene države so poslale novo umetno luno okoli Zemlje. Naloga 91 funtov težke umetne lune “Raziskovalec Vil.” je preiskati bližje okolje Zemlje v vesolju z ozirom na izžarevanje in nastajanje vremena. Okoli Zemlje potuje v razdalji od 336 do 664 milje.
NEW YORK, N.Y. — Charles | Van Doren je preko svojega odvetnika izjavil, da je pri- j pravljen priti pred kongresni odbor na pričevanje o svojem 1 nastopanju na TV.	|
Rojenice—
Mr. in Mrs. Bernardu Hočevar na 5607 Gilbert St., Parma, O., se je rodil 9. okt. drugi fantek. V družini imajo tudi dve deklici. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Hočevar na 1644 Lorain Ave., Cleveland 13, četrtič stari oče in stara mati. Čestitamo.
Mr. in Mrs. Edward Potokar z Renwood Ave. sta dobila zalo piVorojenko, katero se krstili na Danno Lee.
Pri družini Mr. in Mrs. Stanley Penko na 25660 Gienbrook Blvd. so dobili zopet sina, katerega bodo klicali za Robert Joseph. Je tretji v družini. -
Štorkja se je oglasila tudi na 20755 N. Vine St. pri Anthonvu :n Marion Erjavec in jima pustila krepkega fantiča. Krstili so ga na Timothy in je drugi v družini.
Pri Richardu in Sandri Ko-steinshek na 16303 Mendota Ave., Maple Hts., so dobili zalega fanta, drugega v družini. Klicali ga bodo za Richard Louis.
Vsem srečnim očetom in materam, starim očetom in starim materam iskrene čestitke!
Seja—
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima nocoj ob 7:30 sejo v SD na Holmes Ave. Družinski praznik—
Danes praznujeta Mr. in Mrs. Anton Novak s 1000 Creekview Rd. 47. obletnico svojega zakopa. Sorodniki in prijatelji jima želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Tam željam se pridružuje tudi AD.
Koncert—
V	soboto zvečer ob 8:30 bosta v Music Hall nastopila Amparo 'n Joe Iturbi, znana brat in sestra, oba odlična igralca na piano. Koncert je pod pokroviteljstvom Cleveland Opera Association, ki jo vodi G. Bernardi. Rojstni dan—
Ga. Terezija Cerar s 5818 Bonna Ave. praznuje danes svoj 77. rojstni dan, jutri pa god. Sorodniki in prijatelji ji čestitajo in ji žele še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Žalostna vest—
Mrs. Antoinette Kennick, ki živi s svojimi otroci na 2463 Overlook Rd., Cleveland Hts., je dobila sporočilo, da ji je 29. septembra umrl v Ljubjani 83 let stari oče Franc Misjak. Zapustil je doma sinove Milča, univ. prof. v Zagrebu, Franca, kap. boj. broda, v Splitu, Karla, sodnika v Kranju, Marijo, por. Verstovšek v Ljubljani, Štefko, por. Verbič v Argentini in še več drugih sorodnikov.
Preko morja—
V	Jugoslavijo je odpotoval na obisk Edward Kovač, lastnik znane posredovalnice za prodajo nepremičnin.
Na obisk k družini Leo Zlezel v Genevo, O., je prispel iz Ilirske Bistrice Rudi Batista. •— Obema je vse, potrebno za pot uredila pot. pis. A. Kollander. Vstopnice za “Trubadurja”— Vstopnice za opero “Truba- • dur,” ki jo bo podala v nedeljo popoldne 1. novembra v SND na St. Clair Ave. Glasbena Matica, so naprodaj tudi pri Oražmovih v Nar domu.
V bolnišnico—
Mrs. Dorothy Klisuric s 7612 Aberdeen Ave. je bila odpeljana v Euclid Glenville bolnišnico.
Ameriška Dommim
« % 1 I I/ I (- % A.
•117 St. Clair At«. *—i HEndaraoa 1-0628 — Cleveland 3, Ohi«
National and International Circulatien
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAt
Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece g« Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
’	SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No- 198 Wed., Oct. 14, 1959
Rdeča Kitajska in desetletnica njene revolucije
Kitajski komunisti so koncem preteklega in začetkom tega meseca praznovali desetletnico svoje diktature nad kitajskim narodom. Jubilej So obhajali z običajnimi slavnostmi ob paradi vseh vidnih komunistov, kar jih je na obeh straneh železne in bambusove zavese. Vodil jo je tovariš Hruščev. Redkokdaj je bilo toliko praznega govorjenja, propagandnih laži, zavitih izjav in pretiranega bahanja kot ravno ob tej priliki. Saj so kitajski tovariši hoteli na vsak način pokazati svetu, še posebno pa svojim tovarišem iz tujine, kaj so že ustvarili, kaj nameravajo ustvariti, kaj že pomenijo in kaj bi radi pomenili na mednarodnem odru. Pri tem so previdno zamolčali ali pa samo ohlapno namignili na težave, ki so jih imeli in ki jih imajo še vedno v domači in zunanji politiki.
Res je, da so veliko ustvarili. Pognali so na stotine milijonov ljudi na delo, skušali so jim obenem vcepiti komunistično doktrino, vpeljali so v deželo red, izboljšali zdravstveno stanje, postavili tovarne, zastavili vse polno javnih del, razširili prometne žile na suhem in v zraku, se kolikor toliko z uspehom borili proti lakoti in vremenskim nezgodam.
O vsem tem je bilo na jubileju dosti govorov v vseh va-rijantah. Da so pri'tem namenoma uničili kitajsko družabno življenje s tem, da so uničili stare družinske tradicije, da so iz Kitajk napravili delovno silo druge vrste, ki mora opravljati najtežja telesna dela, o vsem tem je vladal na ju bileju molk. Molk je vbadal tudi o težavah, ki so na nje naleteli v poljedelstvu, industriji, trgovini s tujino, prometu itd. Težave imajo tudi tam, kjer niso nanje računali.
Med nje spada v prvi vrsti vprašanje narodnih manjšin. Navadili smo se na misel, da je Kitajska država z enim narodom, kar ni res. V obrobnih pokrajinah Kitajske živi 30 do 60 milijonov prebivalstva, ki se ne smatra za Kitajce Točnega njihovega števila ne ve nihče, še celo število manjšinskih narodov ni do dobra dognano. Vkljub temu je rdeča Kitajska organizirana kot strogo centralistična država. Peiping ima v vsaki stvari zadnjo besedo, ki z njo niso zadovoljni niti Kitajci sami, kaj šele obrobno prebivalstvo.
Kitajski komunisti so s svojo prosvetno politiko nehote zbudili tudi nacijonalne sile v vseh teh narodih. Naučili so jih brati in pisati, dali so jim v roke radio, opozorili so jih, da so na svetu še druge države,ki skušajo po svoje zadovoljiti težnje manjšinskih narodov. Vzgled imajo kar pod nosom: rdeča Rusija je organizirana kot federativna država, ki imajo v njej ravno azijski narodi svoje lastne republike, če ne več vsaj na papirju. Videli so da imajo svoje samostojne države tudi taki mali narodi kot so Korejci, in Vietnamci. Peipinški centralizem jim je začel kmalu presedati, že pred par leti smo slišali o uporih ob rusko-kitajski meji, letos pa o vstaji v Tibetu. Vse to kaže, da ima Peiping velike težave z manjšinskimi narodi.
Človek bi mislil, da jim bodo komunisti hitro kos. Toda menda ni tako. Upori manjšin vživajo tiho podporo in prikrite simpatije vseh slojev kitajskega naroda. S sedanjim iežimom niso namreč zadovoljni ne kmetje, ne delavci, ne inteligenca. Vsi se upirajo komunistični diktaturi, vsak na svoj način. Ta odpor mora biti že precej hud, kajti zmedel ie večkrat glave tudi vodilnim komunističnim plastem. Ravno pred jubilejem je Peiping povedal, da je izgubilo svoje položaje in službe okoli 400 vodilnih kitajskih komunistov, morda jih je med njimi tudi nekaj takih, ki so pri tem izgubili tudi osebno svobodo ali celo svoje življenje.
Rdeči komunisti se branijo proti tem nevidnim nasprotnikom na običajen način, to je s terorjem in z vedno hujšim priganjanjem k delu. Delavne množice se morajo vsak dan tako vtopiti v svoje delo, da jim mine veselje, da bi zvečer mislile na kaj drugega kot na počitek. Ako bi si pa pritrga-le trenutek za razmišljanje, jim je treba dati tako snov, ki raj jih odvleče od domačega trpljenja. Tako snov da najlažje napadalna zunanja politika.
K njej so v Peipingu prav posebno nagnjeni. Kitajski komunistični voditelji so baje zelo prevzetni, ne poznajo skoraj nikogar, ki bi jim razven, morda bi bila take časti deležna Eisenhov/er in Hruščev, drug pa nobeden. Indijski ministrski predsednik Nehru je bridko potožil nekemu svojemu angleškemu prijatelju, da so z njim postopali v Pei-pmgu tako, kot je postopal Hitler s svojimi gaulajterji, da-siravno je bil tam njihov gost na njihovo povabilo. Tita svoj čas niti povabiti niso hoteli, dasiravno se jim je prišel ponujat prav pred vrata.
Mora jih torej hudo boleti, da niso dosegli popolnih uspehov nikjer, kamor so se zaleteli. Na kompromis so morali iti v Koreji in v Sev. Vietnamu, v napadih proti For-mozi so popolnoma pogoreli. Zatajili so svoje razočaranje in narodu naslikali vse skupaj kot velike uspehe. Večina Kitajcev jim je verjela, vsi pa ne, in sicer ravno tista manj-
šina, ki še zna misliti s svojo glavo. Ker morajo svojim narodom pokazati aktivno zunanjo politiko, so se spustili pustolovščino v Tibetu, ki so jo drago plačali; zasedli so Tibet, zato pa izgubili ugled po vzhodni Aziji. Vkljub temu so začeli novo pustolovščino v Laosu.
Med tem je njihov glavni zaveznik in tovariš Hruščev ves vnet za “mirno sožitje” in je proti vsakemu ogrožanju mednarodnega miru. V Peipingu je še celo pohvalil Eisem bowerja, ki velja Kitajcem za najnevarnejšega nasprotnika kar je vse v očitnem nasprotju s kitajsko zunanjo politiko Ali je to vse skupaj samo dogovorjena igra z besedami? Ali se Hruščevu res zdi, da Peiping brez potrebe in brez upanja na uspeh rogovili po vzhodni Aziji? Ali ima resen namen da jim svetuje nekaj manj srboritosti? Ne bi mogli tega zanikati. Hruščev jih ima sedaj vsaj v enem oziru v rokah. V Peipingu ne vedo, kako trdna je sedaj ameriška zunanja politika. Pri pokojnem Dullesu so vedeli iz lastne skušnje, da mož drži svojo besedo in ne popušča tudi takrat, kadar mu kdo grozi s silo. Ah bo Eisenhower tudi tako odločen? Od odgovora na to vprašanje je v mnogem odvisna tudi kitajska zunanja politika. In odgovor more kitajskim komu nistom dati samo Hruščev.
Hruščev bo dal kitajskim tovarišem tak odgovor, najbolj koristi ruski zunanji politiki. Ali mu bodo pa Peipingu tudi verjeli, to je drugo vprašanje. Tam niso po zabili to, kar je Hruščev rekel v Washingtonu, da namreč svojega ultimatuma glede Berlina sploh nikoli ni niti resno mislil, kar pomeni, da je vlekel za nos ves svobodni sve': od lanskega novembra naprej. Ali ne bi mogel postopati enako tudi s tovarišem Maom in njegovimi sodelavci?
Na to vprašanje bo dala odgovor tekom prihodnjih mesecev zunanja politika kitajskih komunistov. Takrat bo seveda sedanja velika pobratimija med ruskimi in kitajskimi tovariši že davno pozabljena.
Lasallski glasovi in odmevi
(Pii« Matevž Iz “Sunny Spot Clty-a”)
La Salle, 111. — Kot poročeva- je glavno. Cerkvena blagajna lec, povem vam, bi potreboval | se je s tem uspehom zopet pove-najmanj deset rok, če ne “še ne- j čala in podebelila za nekaj tikaj dutatov” več, da bi sproti i sočakov. Ponovim, uspeh je
registriral in poročal vse novice in dogodke, ki se dogajajo dan za dnem. Saj je vendar toliko novic, ki gredo v pozabnost, pa imajo svojo “vrednost,” da bi bile zapisane in da bi se o njih kaj povedalo širokemu svetu. Ni dolgo tega, ko je gori nad Utico, znesla kokoš tako debelo jajce, da je bilo le “nekoliko” manjše, kakor srednja debela zeljnata glava. Tam gori blizu Kresto-na, na neki farmi je:baje “miška” zadavila dva tedna starega teleta. In drugih takih novic je vse polno. Jaz kot ubogi revni poročevalec imam pa samo dve slabi roki, kako naj vse zabelje-žim in to dovolj hitro, da bi prišli novice v javnost dokler so gorke in tople in res kaj važne! Vidite, moja naloga ni lahka naloga!
*	K DOGODKOM IN NOVICAM! — Najprvo naj malo povem, kako se go^li delavcem pri nas in v tej okolici. Mnogo bolje kakor pa pred desetletji. Plače niso naj višje, ki jih prejemajo delavci v tej deželi, so pa na taki višini, da se že izhaja. Vsako leto primaknejo delavcem malo plače in ustrežejo drugim zahtevam delavcem in živi se kar lepo. Letos smo imeli v tem mestu več stavk, ki pa niso trajale dolgo. Nekatere le po par dni. Najdalj je menda trajala stavka v znani pivovarni v Peru, to še zgodaj v tem letu. Potem je bilo par dni stavk v nekaterih cementovkah, a so se hitro pobotali. Tudi v cinkovnah so nekaj stavkali a tudi le par dni. Tako tudi v bližnjem De Pue so par dni stavkali, piketi-rali tamkajšno cinkovno, a po par dneh je bilo stavke konec in obrat lepo nadaljuje. Tako do-sedaj v teh zadnjih par letih. Kako bo za naprej, to je druga
umara” in drugo vprašanje!
*	AUTO NEZGOD IN NESREČ je več in več. Tekom lanskega leta 1958 je bilo v La Salle County (okraju) 23 smrtnih slučajev v auto nezgodah. Letos so te vrste slučaji to število že prekoračili še sredi augu-sta, ko je število nezgod doseglo že 24 slučajev. In kje smo še od zaključka leta? še mnogo ‘busov” bo “Ifralo” na drugi evet take žrtve, ki bodo ali same krive nezgod ali bodo po krivdi drugih morali pogrebnikom v roke in v prezgodnje jame na pokopališča. Previdnosti, več previdnosti je treba, pa bi bilo manj takih nezgod!
*	NAŠ LETNI FARNI PIKNIK je povoljno izpadel. In to,
glavna reč! To je že pred več kakor 40 leti ugotovil pokojni Tone Meznarič, ki je vodil gostilno na prvi cesti, tam kjer zdaj “birtuje” rojak Furar. Nekega starega leta večer je priredil v njegovi gostilni pokojni Meznarič veselico. Udeležba je bila velika in Tone je dobro iztržil. Drugi dan je štel denar. Takrat so bili v denarnem obtoku še veliki težki srebrni dolarji in teh je bilo na mizi pred Tonetom kar cel kup. Pa vstopi v prostore pokojni Ličarjev Janez. Videč, kako je Tone izbiral in mešal po mizi tiste težke srebrne dolarje, ga nagovori:
“Ščim se pa ubogi revež mu-čaš?”
“‘Orehe izbiram in štejem!” se odreže Meznarič. “Stara pravi, da bo potico spekla.”
Ličarjevemu Janezu se je odgovor dopadel, da se je prav oc srca zasmejal in ker je bil zelo duhovit tudi sam, dostavi:
“Ja, ja, brez orehov potice niso dobre . . . žganci pa brez ocvirkov ne! Salunarske kaše pa naduho dobe, če takih le ‘co-pakov” ni,” in je pokazal na kup dolarjev.
Nič novega, stara ugotovljena resnica je, da vozovi brez mazila škripljejo in cvilijo. Brez denarja pa gospodarskega napred' ka ni. Denar je mazilo za gospodarski napredek, da ta ne cvili, ne škriplje in se kislo ne drži.
* V BARČICAH ČEZ MORJA NEKDAJ IN ZDAJ. Vmes med tem “nekdaj in zdaj” je velika razlika. Ko sem jaz potoval v Ameriko smo bili 17 dni na morju. Pa so rekli, da je bila tista “barka” velika barka takrat. Iz Hamburga, smo šli na morje. Potem pa kaj vem kod vse smo se prekucavali. Vsak dan je nas zibalo sem in tja in včasih tako, da ko smo bili ravno pri jedi, da so nam krožniki in sklede zdrsnile ali na stran, ali na drug konec barke. Nekaterim so se pri tem želodci obrnili in so hiteli ali na krov, ali pa v kak kot “Urha” klicati. Ni bilo nobena zabava takratno potovanje po morjih. Pozneje je bilo boljše in boljše. Zadnja leta pa je naravnost udobno potovati po morjih. Kakor, da se voziš v samem cesarskem gradiču po morju. Zelo se je izboljšalo, se še izboljšuje in še bolj se bo. Zdaj pravijo, da potovanje preko morja že nazaduje, ker jim potovanje v zrakoplovih povzroča preve-Hko tekmovanje. Zato pravijo, da bodo potovanja po morjih zdaj spremenili v nekaka počit-
niška in zabavna potovanja. Ravno berem vest, da se v New Yorku neka korporacija pripravlja na te vrste potovalni ‘“business.” Vožnja preko Atlantika v Evropo bo stala samo $50. in ne več. Drugo postrežbo, kot hrano, zabave in drugo, kar bo kdo poželel bo pa seveda vsak lahko nabavil sproti in isto plačal. Postrežb bo več vrst. Lab ko se bo potnik udeležil vse vrste zabav. Lahko bo šel na ples vsak večer, v kateri koli razred bo želel. Vstopnico bo moral kupiti. Obleči se bo moral, kakor bodo predpisi za tak razred. Obleko bo lahko dobil na ladij i v najem;za en večer, dva ali kolikor večerov bo hotel. Če mu bodo razmere dopuščale bo lahko igral kavalirja, da ga bo občudovalo vse. Potovanje po morju na ta način mu bo nudilo nekak svet sam zase. Poročilo je zanimivo, le pomanjkljivo je in ne pove, če bo dovoljeno potovati na ta način tudi beračem in če bo tem dovoljeno med potjo tudi prosjačiti ali beračiti. Č£ bo pa tudi to dovoljeno, potem je dejal moj sosed Jože, da bi še on šel na tako potovanje. Pravi, po dnevi bi beračil, ob večerih bi igral kavalirja, se zabaval in pil in pod kabinskimi okni bi ljubcam v veselje pel. Vidite, vidite — vsak ima svoje vrste muhe. . .
* O NAPREDKU KMETIJSTVA v starem kraju je dobil moj sosed Jože tudi dokaj zanimivo poročilo. Napredek v obdelovanju polj je zajel tudi staro domovino. Manj in manj tam kaj zdaj uprabljajo pri obdelovanju polj in vrtov “srpice,” ročne motike in drugo tako ročno poljsko orodje. Stroji (mašine) prodirajo bolj in bolj na slovenske kmetije in tamkaj več ne vpijejo in ne rentačijo nad nepokornim in svojeglavnimi junci in voli, kakor smo vpili nekoč: “Hej ijas! Odsebe (Cajbe), hej tako in tako;” Vse tako vpitje izginja s slovenskih njiv bolj in bolj. Zdaj tam ropotajo že poljedelski stroji. Tam nekje med Škorjanom in Rako so poleti želi s strojem “Combine,” to je stroj, ki žanje, povezuje žito v snope in sproti mlati. Zato mu pravijo ““kombajn,” ker vse skupaj naredi. Eno popoldne so poželi in pospravili toliko žita, kakor bi ga ne v tistem času niti 300 oseb. Jožetov sorodnik piše Jožetu in pravi:
“Dragi stric Jože!
Pri nas napredujemo. Manj in manj delamo z rokami, ampak več in več s stroji. Meni so prišli požeti žito s “kombajnom” in so vse poželi in omlatili eno popoldne. Preje smo morali to delo opravljati skoro dva tedna. Zdaj smo bili pa gotovi v enem popoldnevu in zdaj imam čas -že več kakor teden, da grem vsako popoldne v oštarijo in se tam ob dobri kapljici krepčam.” Drugo so osebne zadeve, ki za javnost nimajo pomena. Ampak zanimivo, kako se Jožetovemu nečaku dopade delo s stroji. Več časa je za “krepča-nje” s pijačo. Vidite, vsak s svojega vidika in po svoje ceni napredek sodobne tehnike.
Pa še drugič kaj. Zdaj pa tudi mene vleče h okrepčevanju, že veste kam in se mi zdi, da za enkrat, da je to najboljša politika za vsakega, če le ni zagrizen nasprotnik mokrih in drugih dobrot.
Kisih Lphfjaisa vah! članstvo
Euclid, O. — Klub Ljubljana je sklenila na zadnji seji 29. septembra, da bo priredil za člane in članice brezplačno 'večerjo, na kateri bodo postreženi s pečenimi piškami in svežo šunko.
Večerja bo v AJC v navadnih prostorih. Začetek ob petih popoldne v nedeljo 18. oktobra.
“Lilija” obhaja 40-lel-nico
Cleveland, O. — Dramatsko društvo “Lilija” bo 18 t. m. proslavljalo 40-letnico svojega obstoja. Dolga in uspehov polna je ta doba. Hvaležni moramo biti ustanoviteljem za ves njih trud prebiti led to je najtežje. Lilija je doprinesla levji delež na kulturno-narodnem polju. Pred nekako 8 leti je g. Rudi Knez “Lilijo” obnovil, ter jo zalival tako pridno, da se je nemudoma bohotno razcvetela. Obiski društvenih prireditev in piknikov nam dokazujejo, da je društvo med našimi rojaki zelo priljubljeno.
Da preidem nazaj na 40-letnico. Nedavno sem zalotil kuharice, kako so nekaj glave skupaj tiščale ter si skrivnostno šepetale. Prisluhnil sem njih šepetu. Nisem sicer vsega dobro slišal, toda glavno stvar sem pa le ujel. Govorile so, da bodo v nedeljo 18 t. m. ob petih popoldan pripravile v Slov. domu na Holmes Ave. okusno večerjo z vsemi dobrinami, kar jih pač premore naša solzna dolina. Se mi že kar sline cedijo po “roast-beefu.”
Ko sta Viktor in Pajer zvedela o tej skriti nakani kuharic, sta postala rdeča kot dva togotna purana. Bila sta tako jezna, da nas sam Bog obvaruj, sem se že kar bal za mojo neumno betico. Trdila sta, da ljudje ne marajo samo kavo piti, temveč hočejo tudi božje kapljice in železne vode. Sklenila sta, da nam bosta postregla z najboljšo kapljico, (tisto iz kota), kateri se ne bi odrekla niti sam stric Dolef in Gašper. Ravno ko sem ju hotel pohvaliti za to človekoljubno namero, so se vrata odprla in notri sta bušnili Zdenka in Marinka, kateri sta prisluškovali, krokodilovimi solzami v očeh sta prosili, da naj najamemo še mu-zikantarje, češ kaj njima mar pijača in jediča, brez katerih se že da par din živeti, dočim brez plesa je pa bolj hudo. Kaj smo hoteli? Morali smo naprositi Tonklija, da pride igrat ... in nebo se je ponovno razjasnilo.
Igralci seveda niso hoteli izostati. Podali nam bodo odlomke iz raznih iger, to se pravi del ček Lilij ine zgodovine. Prepričan sem, da nas čaka marsikatero lepo presenečenje. Tako se nam obeta vsaj eno uro dobrega programa. Upamo tudi, da nas bo g. Matoh presenetil s svojo “staro gardo.”
Vidiš dragi bralec, tako je po raznih ovinkih prišlo do “Liliji-ne” proslave 40-letnice. “Lilija vljudno vabi vse, da se udeleže tega družabnega večera ter se po končanem programu okrepe pri obloženih mizah., Da ne bi bil slučajno kdo bolan, že v naprej prosimo, da čim bolj pogosto obiščete Viktorja, kateri Vas bo rade volje postregel z raznimi “tekočimi zdravili.” Mladina od 4 pa do 90 let starosti se bo pa lahko vrtela po zvokih Tonklijevega orkestra. Tako bo za vsakogar nekaj in bomo lahko vsi skupaj “Židane” volje.
Vstopnice lahko dobite pri članih “Lilije.” Vstopnica za program, večerjo in ples stane $2, to je zelo malo ako pomislimo, da je danes $ vreden samo 45 starih centov.
Na svidenje na družabnem večeru v nedeljo ob petih popoldan v Slov. domu na Holmes Ave., kjer se stari prijatelji srečavajo in novi spoznavajo.
Albin.
*	2fc *
Tudi mihvauški Slovenci bomo imeli v tej sezoni lep in bogat program. Že v soboto, 1L oktobra, ob 7. uri zvečer bo v priredbi farne slovenske plesne skupine “SLOVENSKI NAGELJ” velika revija narodnih plesov, na katerem bodo poleg domačih plesale še plesne skupine Srbov, Rusov, Bavarcev in slovenska plesna skupina iz Chicaga.
Na tem večeru bo nastopil tudi odlični cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Ernesta Majheniča. Na tej prireditvi bo pela par slovenskih pesmi znana sopranistka gdč. Dolores Ivancich. Po programu bo v vseh prostorih prosta zabava s plesom. Vljudno vabljeni!
*	4«	*
V soboto, 7. novem., in v nedeljo, 8. novembra, bo v dvorani Sv. Janeza vsakoletni farni se-jenenbazar, na katerem bo veliko dobitkov bogate vrednosti. V nedeljo pop. bo tudi izvrstno kosilo, ki ga bodo pripravile naše odlične kuharice. Od blizu in daleč ste vsi prijateljsko vabljeni na ta farni sejem!
* *
Dramski odsek slov. kulturnega društva TRIGLAV se že pridno vežba za uprizoritev naj-lepše slovenske ljudske igre po Jurčičevem romanu “DESETI BRAT”, ki bo igrana v nedeljo, 22. novembra, ob treh popoldne v dvorani Sv. Janeza na deveti cesti in Mineral. Igro “Deseti brat” režira Lojze Galič. Sceno bo postavil Dimitri Kralj. Naslovno vlogo Martina Spaka bo podal Vlado Kralj. Krjavlja bo igral J. Bambič, Lovro Kvas bo Franc škof, Manico bo igrala tukaj rojena znana pevka in napovedovalka slovenske radio ure Dolores Ivancich. Piškava bo postavil na oder Jakob Beznik, dr. Venela bo igral Limoni Janez, Benjamina Franc Rozina, Marjana Rifelj Janez, gostilničar Oberščak bo Toni Strmšek. V ostalih vlogah bodo nastopili še: Kotar Rudi, Janez in Marija, Kunovar Jože in Ja" nez ml., Rifelj Zofka, Kralj Dimitrij in Meke Bojan. Pri predstavi bo pel tudi cerkveni moški zbor pod vodstvom g. Ernesta Majheniča in nastopila bo mladinska plesna skupina, ki j ° vodi plesna učiteljica ga. Dari Strmšek, šepetalec Marjan Zo-vič, če pa bo potrebno, bo rade-voije sprejel še kako vlogo. P° predstavi bo prijateljska zabava v spodnji dvorani, že danes o-pozarjamo vse Slovence in Slovenke iz bližnjih in daljnih krajev, da ne pozabijo v nedelj°> 22. novembra, priti gledat “De" setega brata”.
* * *
Gospa Martina Beznik je pred kratkim povila svojemu mož11 Jakobu zalo hčerkico. Krstne o-brede je v cerkvi sv. Janeza pravil njen brat rev. Pavl6 Krajnik iz Argentine. Srčkana hčerkica je dobila ime Anasta' zija. Društvo Triglav in ostali prijatelji rodbini Beznik iskreno čestitajo in želijo vse dobro-1 * * *
Iskrenost med diktatorji: Tovariš diktator leži umirajoč na postelji z masko za kisik na °' brazu. Pri postelji sedi njegov tovariš, prvi namestnik, ki bridko in krčevito plaka nad izgub0 tovariša diktatorja.
Tovariš diktator videč tovariša namestnika v vsej njegov* žalosti mu reče: Tovariš, ker s1 bil vedno iskren in lojalen moj prijatelj, Ti bom po smrti zaPu' stil vse moje imetje, avtomob*' le, jahte, vse, kar imam.
Tovariš namestnik še bolj zajoče in z ihtečim glasom reče-Tovariš diktator, Ti si predober menoj, zato Te prosim, da na* izraziš im poveš Tvojo zadnj0 željo, ki jo bom izpolnil, če b° le mogoče.
Tovariš diktator se z vso na11' ko na pol dvigne v postelji, k61; mu primanjkuje zraka in prose'’ reče: Samo eno željo imam variš — vzemi nogo z dovajaln6 cevi.	L. G-
*
slov.
Mimogrede iz Milwaukee
Milwaukee, Wis. — Kakor vsako leto v jeseni se prične koncertna — gledališka — pevska sezona. Ko pregledujem program glasbenih prireditev v Milwaukee, vidim, da bo v našem mestu preko 160 koncertov
Po večerji bo prosta zabava s1— gledaliških predstav in pev-
plesom. Vabljeni so samo člani in članice kluba.
skih prireditev. Torej bo vsak ljubitelj glasbene — gledališke
Na svidenje v nedeljo zvečer! umetnosti lahko prišel na svoj Frank Segulin, predsed. račun.
c

BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO na QUEEN MARY
Samo 5-dnevno potovanje — 7. dan ste že lahko v Jugoslaviji! Odhod iz New Yorka 10. dec. -— prihod v Cherbourg 15. ded.
ŽELEZNIŠKA VOZNINA IN VOZNI ČAS IZ PARIZA DO
Pod osebnim vodstvom Louis Pasquale
•	Obiščite Pariz in še boste na svojem cilju v
času za predbožične zabave! ......
•	Pozorna Cunardova postrežba, dobra zabava, mednarodna kuhinja (^ključivši priljubljena jugoslovanska jedila) . . . nudi izredno morsko počitnikovanje brez dodatnih stroškov.
•	Vaša slovita veleladja je opremljena s stabili-zerji za ugodno in lagodno vožnjo.
•	Prvi razred od $392, kabinski razred od $244.50, Turistični razred od $18'6. Nova obojestranska voznina Vam prihrani 10 odstotkov, ako se boste vračaJji domov po 1. januarju. Obiščite Vašega potniškega agenta ... in vprašajte ga glede posebnih emigrant voznin za 1. 1960. primeren način za dobiti Vaše drage v Ameriko.
Ljubljane
Zagreba
Belgrada
Ure
24
26
33
Dobre veze za vso Evropo z brzovlaki
CUNARD
MILČINSKI:
Mladih zanikarnežev lastni životopisi
Ob nedeljah so bili zaklenjeni froter in večkrat nismo mogli k ^eh maši, sami pa tudi niso šli.
. 911 ha dan so vpili in zmer-jah mene in mamo; mene so za-°’ ker nisem hotel žganja vkup j^siti, ona dva brata so raj ime-’ sta žganje vkup nosila. Koli-°krat so jih orožniki svarit ho-111 in so rekli: To je pohujšanje mladino, take besede govori-
Večkrat sem bil lačen, zato ^ertl drugim zdajal za pijačo. Saj hai veliko denarja pogube; ko Pridejo v gostilno, pa začnejo enar tje po mizi metati ■— dru-® So okoli njih, take barabe, pa •P111 vzamejo. Poj pa pravijo, da "111 jest vzamem. Jim že nekaj, Pa ne toliko, kar pravijo. Kadar s° mama kaj skuhali, so jih vun Napodili in kosilo ali južino Pršičem dah, mi pa nismo več-lrat po cel dan nič jedli. Zato farn pa vzel denar, da sem kaj uPil za jesti in nekaj tudi za Pbačo. Takrat, ko jih ni bilo °nia, smo imeli vsega dosti in Vse dobro obdelano, zdaj pa ne.
; klama pravijo, jest nisem živ-,Jenja zvesta pri njem. Mali rat se jih tudi tako boji, da tu-
noče pri njih biti. Večkrat so vjV^ami za nami letali. Ko so 1 zvečer v gostilno, so jih fan-^rd nabili, poj so pa rekli, da 'n jih jest udaril, pa so me za-2ni prj županu. Mama so rekli -i. rat, da bojo kar v Ameriko s P saj bi bili že mama šli na ^ .^rjo, vsaj atu večkrat rečejo, Pa ata pravijo: ‘“Če mi bojo ^ nnkrat vzeli gospodarstvo, se ^0tn koj končal.” Poj se pa še arna boje, pravijo: “Če grem,
°j bo pa ge mene ubil.”
Pl
Krasti je pričel Jožek M., ko je bil star 9 let. V starosti desetih let si je prvikrat prišel navzkriž s kazensko sodnijo. Od starejšega fanta zapeljan, je .bi zlezel skozi zamreženo okno v stanovanje neke kajžarice in ji iz predala šivalnega stroja u-kradel 12 K 20 h. Denar je s tatinskim tovarišem zajedel in zapil. — V sledečih letih je izmikal doma,; denarja je vzel, kakor trdi oče, nad 200 K, jemal pa je tudi krompirja, žita, konjsko opravo, prodajal predmete sosedom in z denarjem popival.'
V	tistem času je bil iz šole izključen — baje zaradi upornosti. Staršem se ni videlo vredno, kaj ukreniti, da se poboljša.
V	roke pravice je prišel zopet leta 1911, star 15 let, ker je pri sosedu ukradel uro z verižico. Doletela ga je kazen 10 dni zapora, ki ga pa ni nič spametovala, kajti nista potekla dva meseca, pa je ukradel spečemu o-četu iz žepa 180 K. Prijelo ga je orožništvo, ko je z ukradenim denarjem baš napajal veselo tovarišijo z žganjem in pivom. Šest kron se je še našlo pri njem, ostali denar je bil zadnji hip proč zagnal in se ga je nemara polastil kak tovariš. V svojo opravičbo ni vedel ničesar povedati. Sodnik mu je prisodil tri tedne hudega in poostrenega zapora, ki ga je prestal do 4 avgusta 1911. Komaj štiri mesece potem je zopet kradel. Doma je vzel komat, ga prodal za pet kron in denar zapil, pri sosedu pa je pouzmal masla in moke in oboje skril z namenom, da ju o priliki razpeča z izkupičkom, si kupil pijače, je priznal.
8traJ ^ Pa	sose^ ^eno Zadela ga je kazen dveh mese-
n napodil, poj sem mu vzel
rn 1 „	• __i_i—_____
hal^ naas^a in naoke in sem proti +' P>0^em sem prišel nazaj k arilu sosedu in je rekel: jn ai za pijačo pa za tobak!” Sern dal in sva vse zapila z hi, hi sem mu vzeh potlej je a rekel; “Kdo je meni !!el in
šel
;h je shio hobil' tri Jest
cev hudega in poostrenega zapora hkratu je izrekel sodnik, da se sme obdolženec oddati v poboljševalnico. Ta sodba se mu je razglasila 19. decembra; tako globoko ga je dimila, da je že tretji dan potem spečemu kaj-žarju L. ukradel iz žepa deset kron in en teden pozneje očetu dvajset. Ves denar je zapil, klateč se po okolici. S tem si je prislužil nadaljnjo kazen enome-
Slovenski dom se zahva-
Cleveland, O. — Zgodovinski dogodek 40-letmce doma je za nami. Proslava je lepo uspela. Vse je bilo zasedeno tako v spodnji kot v zgodnji dvorani. Spored je bil lep in je vse več kot zadovoljil.
Vsem, ki so k tako lepemu uspehu proslave pripomogli, se najiskrenejše zahvalim v imenu clirektorija doma. V prvi vrsti zahvala godbi sv. Jožefa, ki je zaigrala za otvoritev sporeda, pa nas razveselila tudi z nekaj poskočnimi na vrtu. Hvala lepa pevskim zborom: Korotanu pod vodstvom g. Milača, Slovanu pod vodstvom g. šublja, Iliriji pod vodstvom g. Rakarja, hvala kvartetu pod vodstvom g. Rig-
venskih domov in slovenskih društev, hvala vsem, ki ste se vabilu na proslavo odzvali in s tem omogočili njen tako krasen uspeh.
Joseph Ferra, ta j.
Okrajna ustava je potrebna za zdrav razvoj in napredek
Cleveland, O. — Čeprav živi prebivalstvo Cuyahoga okraja nedaleč od brega jezera Erie, ima od njega sorazmerno malo koristi, v kqlikor ne živi v mestu Clevelandu. Mesto je v zadnjem času prekoračilo dovoljeno mejo oddaje vode sosednim občinam in vsak čas se lahko zgodi, da kak privatnik s tožbo Cleveland prisili, da s tem preneha.
Ustava države Ohio prepove-
lerja, hvala gdč. Zdenki Mejač	^e^mestnih^e^vel
moko
“J Pa masl°?” Sem rekel: koeSt'. ^>°j je pa šel k orožni-p ^ rekel, da sem jest vzel. h ji ^hio šli k sodniji in sem do-
Va meseca. — Potem sem - rannra sPet tje in sem mu vzel 8 K	Sq1q ,_’•
spet šel k orožnikom in sPet šli k sodniji in sem eri mesec in sedaj imam .hiesece. — Oni, ki sem mu V2ei Vze-*> je že tudi meni kaj
A Ma”
larja. In z mojim atom
Zdaj šele, ko je prestajal zadnji dve kazni v samotni celici jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani, odkoder se mu je o-betala pot v deželno vzgajališče v prisilni delavnici, zdaj šele je pričel premišljevati svojo pre-
in gdč. Justi Zorman. Hvala dekletom in fantom v narodnih nošah za njih plese, hvala spremljevalcem na klavirju in drugih instrumentih.
Po programu nas je čakala v zgornji dvorani okusna večerja, ki so jo pripravile kuharice pod vodstvom Mrs. Vrh. Ni bilo samo okusno, bilo je tudi vsega dovolj. Če je kateri šel lačen od mize, je bila njegova krivda!
Hvala dekletom in ženam, ki so nosile na mizo, in vsem natakarjem, ki so urno polnili kožar-ce m vsem postregli.
Po večerji so bili kratki govori. Spored je vodil g. J. Penko. K besedi so se oglasili med drugimi zlasti mestni župan A. Ce-lebrezze, sen. F. Lausche, sodnik A. Pryatel, mestni odbornik J. Fakult, župnik č. g. M. Jager in drugi.
posebno radi smo poslušali sen. Franka Lauscheta. V svojem maternem jeziku slovenščini, ki jo prav lepo govori, je povedal dosti zanimivega in kratkočasnega. Prav ponosni smo nanj; se vedno rad odzove našemu vabilu.
Hvala tudi Karlu Mauser ju za lepe besede na odru in vsem, ki so kaj pomagali k tako lepemu uspehu.
Po končanem sporedu se je vse pridružilo Veselemu plesu, za katerega je igral Eddy Habat lepe valčke in polke.
Žal nam je, da je iz spominske knjige po pomoti izostal oglas Drenikovega podjetja, ki je sicer med vsemi rojaki zelo dobro poznano.
Hvala vsem zastopnikom slo-
tudi P^ana> s^a se nietala Jn ^eki0st, trepetati pred svojo bo-Žejla ai vzel denar in njegova -
dr,._ tucli nosila drva iz naše
/Varnie Pri
jest
Pot
a1;a so hi
e- Največ je ta požrl rneni m pri atu zato sem mu vzel.
eih sem bil pri sodniji, pa
lekli, da nočem delati. To res!
Srem	nimam doma dela,
tum Pa v tabrh, saj je sestra a; kadar so bili pijani, bi ^ * tako ra(j (jgiai doma, da hi ata taki, zmerom pi-
ne
lani;
In
ne l)o^V4clJ Se resrhčno kesam in
sedaj
de nokenemu človeku ško-god	nič ukradel ne dru-
’življenj	konca svojega
životopis mladega ^Polnif1' ^ na P°hstavi spisov
dočnostjo in sklepati načrte za boljše življenje. — Potrt je bil in skesan, ko je pisal svoj živo-topis, in volja mu je bila oni hip nemara res dobra ab vajen je o-pojne pijače in ta bi ga o prvi priliki spravila iz tira dobrih naklepov. Le dalj časa trajajoča vzgoja v zavodu ga morda privadi zmernosti in mu utrdi voljo.
(Dalje prihodnjič.)
-------o------
Ob zadnji uri se je spravil z Bogom
NEAPEL, It. — Prvi predsednik italijanske republike Enrico de Nicola vse življenje ni bil praktičen katoličan, ko pa je prišla zadnja ura, je poklical duho- j vnika in se spravil z Bogom.
kot polovico vode, kot jo sam porabi. Samo izglasovanje nove okrajne ustave more dati zakonito osnovo za redno oskrbovanje z vodo vseh bližnjih naselij preko mestnega vodovoda. V kolikor ta ustava ne bo sprejeta, se lahko zgodi, da bo moral Cleveland zaustaviti širitev svoje vodovodne napeljave in pre-nekatero novo naselje izven mesta bo morda ostalo brez zdrave pitne vode.
Mislimo na to, ko pojdemo 3. novembra volit!	, O. D,
ustanovitev posebne delavsko— podjetniške komisije, ki naj bi ves svoj čas posvetila proučevanju skupnih vprašanj delavstva in industrije v mestu.
Komisija naj bi bila sestavljena iz enakega števila zastopnikov industrije in delavstva ter mestne uprave. Njena glar vna naloga naj bi bila preprečiti krize v sporih med delavstvom in industrijo v mestu.
Ireland je mnenja, da bo do-prtje nove globokovodne poti po reki Sv. Lovrenca prineslo v odnose delavstva in podjetij nova trenja, katerih zaostritev moremo preprečiti le, če se pravi čas ločimo proučevanja zadevnih vprašanj.
Nov predlog županskega kandidata Irelanda
Cleveland, O. — Republikanski kandidat za mestnega župana Tom Ireland je predložil
Republikanci nadaljujejo z objavo gradiva za platformo
WASHINGTON, D. C. — Kot smo poročali, je glavni odbor republikanske stranke imenoval poseben pododbor, ki naj nabira materij al za politično platformo za prihodnjo konvencijo v letu 1960. Objavili bodo materijal v štirih zvezkih.
Sedaj so dotiskali drugi zvezek, ki obravnava zunanjo politiko. Odbor ne razlaga v njem nobene nove ideje, se drži tega, kar je govoril in delal pokojni državni tajnik Dulles. Edina zanimiva izjava je ponovno po-vdarjanje stališča,"da Amerika mora skrbeti, da “meje svobodnega sveta ne bodo na mejah naše dežele, ampak ob robu rusko-kitajskega komunističnega sveta”.
V Moskvi bodo to gotovo sma-
PODRUŽNICA SLOV. ŽENSKE ZVEZE V CLEVELANDU PRIREDI V LETU I960
IZLET IN ROMANJE
NA IZBIRO IMATE DVE MOŽNOSTI:
1.	New York - Ljubljana
2.	New York - Falima - Lurd * Rim -Benetke - Ljubljana
Obe skupini bosta potovali na istem letalu od New Yorka do Evrope
ODHOD IZ NEW YORKA S TWA LETALOM 6. JUNIJA
Prijave sprejemajo in dajejo pojasnila:
Mrs, Mary Otoničar
članica gl. odbora SŽZ
1110 E. 66 St. Cleveland 3, Ohio Tel. HE 1-6933
Bled Travel Service
6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Tel. EX 1-8787
trali kot grobo kršitev načela o mirnem sožitju.
------o------
Izobilje potuje kar s tov. Nikito Hruščevim
MOSKVA, ZSSR. — Hruščev je po svoji vrnitvi s Kitajske in vzhodne Sibirije pripovedoval, kaj se mu je pripetilo v nekem predmestju Vladivostoka, kjer se je ustavil. Ko je šel po cesti, je srečal ženo z otroci in se spustil z njo v pogovor.
Na vprašanje, kako se ji godi, mu je žena odgovorila, da trenutno zelo dobro. Zakaj? Zato ker so oblasti radi njegovega prihoda napolnile vse trgovine s takim blagom, ki ga drugače skoraj nikoli ne vidiš, žena ga je prosila, naj pride še večkrat, da bodo imeli trgovine nekaj večkrat polne zaloge.
Hruščev se je od žene prijazno poslovil, toda njegov razgovor s tovariši, ki so odgovorni za notranjo trgovino v Rusiji, menda ni bil preveč prijazen. Vsekako je dobro, da vemo, da izobilje potuje s Hruščevim, menda tudi pri nas. Nikita je bil na primer kar trikrat v New Yorku, zato je tam “vsega v izobilju”, kot trdijo njegovi prijatelji in nasprotniki.
Pridelek hrane bil večji cd porasta prebivalstva
Po podatkih Organizacije za hrane in poljedelstvo Združenih narodov je pridelek hrane v zadnjih dveh desetletjih napredoval za 45 odsttokdv, med tem ko se je prebivalstvo' sveta pomnožilo v istem času za le 20 odstotkov. V dobi 1958-1959 je pridelek hrane porastel na primer za štiri odstotke, število prebivalstva pa za 1.6 odstotka. Tudi za prihodnje leto napovedujejo dobro letino.
Navedeni podatki so v ostrem nasprotju s trditvami Malthusa, da število prebivalstva sveta raste veliko hitrejše kot je mogoče povečevati pridelek hrane. Na osnovi te svoje trditve je Malthus zahteval načrtno omejevanje rojstev, ki ga njegovi somišljenikni še danes vneto zagovarjajo.
-----o------
Nedeljsko delo “zločin”
FULDA, Nem. — Nemški škofi so na svoji letni konferenci tod v posebnem skupnem pastirskem pismu označili nedeljsko delo na “zločift” proti družini in proti narodu.
Nedeljsko delo po njihovem grozi podrediti človeka potrebam gospodarstva, slabi družinsko življenje, ker drži člane družine ločene tudi ob nedeljah, sla. bi vero in versko življenje, kar ima slabe posledice na splošno narodno moralo.
Škofje so pozvali vlado, podjetnike in delavske unije, naj odpravijo vse nedeljsko delo, ki res ni skrajno nujno potrebno.
ampak da jo bodo lahko celo izvažali in da bo Jugoslavija v petih letih nabrala rezervo v, dolarjih od 300 do 400 milijonov.
Lepi in veliki načrti, ki pa bodo padli v vodo, če bo prihodnje leto predelek žita samo povprečen, kaj Išlele, če bi bil slučajno slab! Vremena in letine* za zdaj v Beogradu še ne morejo določati po mili volji kot —i plane.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko Išče se kuharska pomočnica, mora razumeti angleško. Od 1:00 pop. do 8:00 zvečer.
SORN S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(X)
ženska dobi delo
Gospodinja, kuharica, mora živeti v hiši, ima na razpolago dve sobi, kopalnico, TV; nobenih o-trok. Pokličite YE 2-1118. (200)
MALI OGLASI
V najem
Tri sobe in kopalnica se oddajo na 1035 E. 70 St. Kličite HE 1-6488.
(199)
Krasna hiša
Na Luther Ave., blizu Rich-man Bros., na E. 55 in Superior Ave., čista dvodružinska hiša za natančno gospodinjo. Stanovanjska soba, kuhinja, 2 spalnici in kopalnica v vsakem stanovanju. Aluminijasta obloga, zimska okna in mreže. Zaprta veranda zadaj, garaža za eno karo. Res dober kup za samo $13,500!'
Enodružinska — šest sob
Na Clark Ave., blizu Scranton ,Rd., krasna 6-sobna enodružinska hiša, pripravno za šolske otroke, trgovine za mater, in transportacija za očeta. Stanovanjska soba, jedilnica, kuhinja, ena spalnica in kopalnica na prvem, 2 spalnici zgoraj, dosti shramb. Znotraj krasno deko-rirano. Za prav dober kup ne morete iti mimo te kupčije.
Dva urada za postrežbo.
Z A W A D A REALTY
LU 1-3600	5031 Turney Rd.
(12,14, 16 Oct)
Hiša za dohodek
9-sobna hiša v slovenski naselbini blizu St. Clair. Ima stanovanjsko sobo, jedilnico, kuhinja in 2 spalnici spodaj, stanovanjske soba, kuhinja in 2 spalnici zgoraj. Ograjen lot 138>, čev., 3 garaže. Nizki davki in cena $11,900.
PAGE REALTY CO.
N.E.M.L.S.
455 E. 200 ST.	KE Ul030
Vprašajte za JOHN LAURICH
Naprodaj
Bungalow na East Park Dr., blizu E. 185 St. Ena boljših hiš, katere je težko dobiti v tej o-kolici. Stanovanjska soba, jedilnica, 2 spalnici in kopalnica spodaj, 1 spalnica zgoraj, plinski furnez in garaža. Odprto v nedeljo od 2 do 5 ali ob vaši priložnosti.
Knific Realty
820 E. 185. St.
IV 1-7540
NEVARNA CESTA — Tale cesta v bližini Bruxellesa, belgijske prestolnice, je prav posebno nevarna. Kdor vozi po njej mora gledati ne samo na njo in na vozila na njej, ampak tudi nad letala nad njo.
IZ SLOVENIJE
Gradove v oblakih obetajo
Vladni krogi trdijo, da je bil letošnji pridelek žita v Jugoslaviji izredno velik, skoraj še enkrat tolikšen kot v povprečnih povojnih letih. Na temelju tega pridelka napovedujejo, da bo Jugoslavija drugo leto prvič v letih po vojni izvozila toliko blaga, da bo' mogla z izkupičkom zanj plačati v tujino to, kar bo morala od tam uvoziti.
Na temelju letošnjega izrednega pridelka računajo, da jim ne bo treba več uvažati pšenice,
ŽENE IN MOŽJE, stari nad 40 let, če se počutite trudni, brezbrižni do vsega, če se hitro prehladite . . . poskušajte “LOVIAN CAPSULES”. Pomagale vam bodo in v kratkem boste zopet prišli k sebi in se počutili, kot bi bili stari 25 let.
LOVIAN CAPSULES
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O.
Razpošiljamo vsepovsod!
25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49
POPRAVLJAMO
j FENDERJE IN OGRODJE
I SUPERIOR BODY & PAINT 00.
6605 St. Clair A v«.
EN 1-1633
f'
KRIŠTOF KOLUMB
ali
. Odkritje Amerike
II	ZGODOVINSKA POVEST	H
II
čilo Bobadiljevo, ne le blago sr- je onečeščeno naše ime in ki leče kraljičino se je vjezlio proti ži kot kamen meni na- srcu! Bobadiliji; temveč tudi vedno Ko je prišel v Kadiks, je kra-nezaupljivi kralj Ferdinand se Ijevi sel takoj odredil, da se o-je raztogotil, ko je slišal, kako svobodi Kolumb in njegov brat. je nedostojno ravnal .s Kolum- Hkrati je izrekel admiralu v i-bom kraljevi pooblaščenec. |menu kraljeve dvojice globoko j —O, Ferdinand, — zaklicala sožalje, da se je ž njim tako je kraljica s solzami, — je li bi-1 sramotno in raz.žaljivo postopali mogoče to dopustiti? Pogu-jlo in povabil ga, naj takoj pride men mornar v verigah! Sra-'k dvoru.
j motno ravnanje, ki se je zgodilo J Nekoliko se okrepčavši in po-
f	" -....
v najinem imenu, ostane kot ndrivši je Kolumb z novim 'upa-
V tem, ko se je vse to zgodilo, pisali, da se moram pokoriti Bo-
neizbrisljiv madež na- naju! i —Da, Izabela, — odgovoril je slabe svetnike imava.
njem odšel v Granado in se je tukaj dne 17. decembra predstavil kraljevima veličanstvoma. Kakšna razlika je bila med njegovim prihodom v aprilu 1493. leta in sedanjim. Tedaj je bil prišel kot človek v polnem cvetu let, ponosen na svoja od-
je njegov brat Jernej ostal svo,- badilji. On mi je v imenu njiju ,	,.
boden, kar je jako vznemirjalo veličanstev nadel te verige in ^ rA ,	. , ..	. ,.
-d u j i- /uti	......	, ,,	,	—Treba je hitro poslati v Ka-
Bobadiljo, tem bolje, ker je ta jaz jih ne snamem, dokler kralj	hit j da osvobodi ad-
bil na čelu mnogoštevilnega vo- in kraljica ne ukažeta Sneti jih. ....	,	,
jaškega oddelka. Bobadilja je Potem jih pa hranim, kot spo- h^1/.33.111 IdeSovega	ia a>
dosti slišal o odločnem znača- min na ljudsko nagrado, za moje Zau..^a a.	^ Ca’
T •••ji	•	,	‘I Hitro je sla k pismenemu sto-_________—r__________T_________
ju Jernejevim, in zdelo se mu je	zasluge, m kadar me Bog po-	isala ne	vr,stic na	kritja)	pozdravljen s klici	vese-
LXfoWa bS: i n Sp o s ta viti	^ ^ ^ ^ ^ ^	^ ^ ^ podala	kralju, ki" e	Ija	in	navdušenja, a sedaj	pa
hoditi svojega brata m postaviti v m0] grob.	I nemiren hodil gori in doli.
ga zopet v darovane mu pravice | _Toda vi ste na širnem mo- _Tukajj Ferdinand, _ zakli-
Zato je Bobadilja zahteval od rju, gospod admiral, - prepri-1 cala j _ je mala	č ne.
Kolumba, naj ukaze bratu od- čeval ga je kapitan. _ Na moji	čiovekU; ^ je daro_
loziti orožje in povrniti se v^S.iladji sem jaz sam gospodar in val Spaniji Novi Sveti in ki se_
Domingo, Kolumb se je poko- ne poznam nobenega Bobadilje! daj trpi v verigah- Teh 2000
ril. Jernej je prišel na poziv	j _Daj vi ste gospodar svoje la-	Cekinov mu bode	jako prav, da
svojega brata,, da so ga zaprli	dije; a ne moje 0Sebe. Za to pu-	fride na naš dvor!	kakor se sp0.
kakor njega.	| na meni te verige . . . Za-
pride ravno ta mož kot onemogel starec, bled, onemogel vsled sramote, ki ga‘je bila zadela.
Kraljico je pretresla ta premena na Kolumbu; solze so jej
verner bode na otoku napravil trajni red in kadar se to zgodi, postavili bodo Kolumba v vse njegove pravice. Naj je Kolumb še tako ugovarjal takemu rušenju danih mu predpravic, vendar je bil imenovan namesto Bobadilje gospod Nikolaj O-vando, kateri je dne 13- aprila 1502 leta prišel v S. Domingo kot guverner. Bobadilja in Ro-djan bila sta obsojena v pregnanstvo. Če tudi se proti prvemu ni zahtevalo sodnje preganjanje, vendar je v vladnih očeh bil zgubil vsako spoštovanje; Rodjana in njegove privržence so pa bili prijeli in jih na jedrn in isti ladiji z Bobadiljo poslali na Špansko. Kolumbu pripadajoče imetje in dohodki, ki so mu šli kot podkralju, so se odzeli Bobadilji in se na posebni ladji odposlali na Špansko, da se vrnejti admiralu.
V tem pa je Kolumb, obsojen v nedelavnost, se dolgočasil. Skoro jedina zabava sta mu bila
vzeti novo potovanje—in ne več skrajni točki vzhodnega po dvomljivem, temveč po trd- j skega brega, sklenil je priti v no določenem načrtu. Zbral je Indijo vozeč med Kubo in poročila o portugalskih odkrit- | rijo.
jih in imajoč Kubo in Pariji za
(Dalje prihodnjič)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

s
S
t, .	,	,	,	..	v, ,	-	dobi. Hitro, Ferdinand! Hitro
Ko je nabral dosti pritožb^ niso težke po tem, kar sem je treba oprati madež) s katerim
proti admiralu, in njegovemu že prestal . . . Sramota ne leži
bratu, je Bobadilja izročil jetnika plemenitašu Alonzu Viljehu,
na meni, temveč na Španiji, ki me je z verigami nagradila
sorodniku škofa Fonseke, da ju!moja odkritja
odpelje v Španijo, in ju izroči škofu. Bobadilja je mislil, da bode poslednji kot nadzorova-telj nad indijskimi zadevami in tseben sovražnik Kolumbov pospešil obtožbo proti admiralu.
Tako je Kolumb izvršil vse svoje potovanje v verigah . . .
Koncem novembra je ladij a srečno prišla v Kadiks.
Poročilo o nedostojnem ravnanju s Kolumbom je vzbudilo
Viljeho in kapitan ladje, ki je obgno nezadovoljnost. Ker je bila odmenjena za dopeljavo kapitan Andrej Martini za časa Kolumba, sta postopala z veli- izročij pismo prinčevi dojki, ki kim mornarjem z največjim je jmeja Velik vpliv pri kraljici, spoštovanjem in sočutjem. Je- je kraijeva dvojica izvedela vse,
dva je ladja odšla iz pristani- kako
odšla v kujuto h predno je dobila sovražno poro-
šča, sta oba Kolumbu.
—Gospod admiral, — začel je Viljeho — vaša usoda me žali do dna srca. Dovolite, da vam snameva te sramotne verige.
—Da, gospod admiral, — pristavil je kapitan Andrej Martini, — vaši okovi kriče v nebo. Proč ž njimi, proč! . . .
Pokleknil je, da mu sname verige, a Kolumb se je ponosno u-maknil.
—Oprostite, gospoda, — zakli. cal je ponosno, — da se ne morem okoristiti z dobroto vašo. Njiju veličanstvi sta mi pred-
PITTSBURGH, PA.
se je odstranil podkralj,
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — South West. Established 15 years. Good neighborhood business. Priced for immediate sale. — Completely equipped. Call PR 8-9188’ after 12, except Saturday. (198)
FLORIST SHOP — South Side. Must sacrifice due to illness. Will help finance. $12,GCO - $15,000 yr. Ideal Hr couple. Low rental 5 rooms in rear. Five funeral parlors. Schools. Shopping center FR 6-1021	(199)
WALMO DINING ROOM FOR BETTER FOOD Specializing in
Weddings—Parties—Banquets Luncheons—Dinners Route 18 Wilmington Road 2707 Wilmington Rd., New Castle Oliver 4-4877	(198)
PORTRAITS
Portrait Drawing of Adults or Children $15 Pastels S25.
Also Oils and Church Art
BETTY EVANS
Gillhall Village, R.D. 1, Box 70 Clairton, Pa. Phone Olympia 3-1986 __________________________ U9S)
MOTEL & RESTAURANT
GROCERY, - SUPERMARKET — Established business. Meats and vegetables. Growing business. No competition. N. W. side. Sacrifice due to other business. AV 2-1770 or AR 664620.	(200)
TAVERN - RESTAURANT — N. W. location. Large volume of business. With or withou't building. — 3273 Fullerton.	(200)
V blag spomin
21. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA OČETA
Andrej Možina
ki je umrl 14. oktobra 1938. leta
Prešla je v večnost dolga vrsta let, odkar si Ti zapustil nas in svet; ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš-
Pri Begu, skupaj z materjo, pa prosi zdaj Boga, da enkrat raj nebeški vsem nam da!
Tvoji žalujoči:
OTROCI
Cleveland, O., 14. oktobra 1959.
stopile v oči, ko se je pod pre- sinova Dijego in Ferdinand tsr stolom priklonil mož, ki je špa-| Beatrisa. Ko je poslednja umr-niji odkril Novi Svet, a je sedaj la, je admirala zopet vleklo na bil tako ponižan in razžaljen, j morje, ki mu je vse življenje bi-Kolumb tudi ni mogel sprego- 1° tako ljubo. Jako so ga k te-voriti niti besede od vznemirje- mu spodbujala odkritja Portu-nosti, ki se ga je polastila. Na- galcev. Vaško de Gama se je posled se je premagal. Spozna-j bil ravno kar povrnil iz Indije nje nedolžnosti ga je navdušilo in seboj pripeljal bogat plen. in ovrgel je korak za korakonr Pozornost trgovskih narodov se vse obdolžitve Bobadilje in dru- Je obračala na pravo Indijo, za gib svojih nasprotnikov.	j Kolumbove iznajdbe se ni ni-
—Vi ste mnogo pretrpeli, — kdo zmenil. V tem, ko so samo rekla je vznemirjeno kraljica, španske ladje vozile med No-ko je admiral končal svoj žago- j vim in Starim svetom so itali-vor, — sedaj s'i hočemo prizade-' janske in nemške trgovske dru-vati, da poravnamo vse, kar se žbe dejanski trgovale z azijskim
GROCERY and BUILDING — Leaving U. S. Priced for quick sale. Established 50 years. 1509 W. 51st St.
(199)
REAL ESTATE FOR SALE
When in Clarion, Pa.
Stop at
RHEAS MOTEL
50 Ultra Modern Units — Free TV — Telephones Dine at
; Corner Restaurant Delicious Food - Chicken - Steak Sea Food
Located at Junction 68 & 322 3 Mies West of Clarion For Reservations Write or Phone R.D. 1, Shippenville, Pa. Capital 6-7360
(198)
BUSINESS OPPORTUNITY
Are You Looking for a Proposition with Good Income? — Here It Is North Side — Rooming Houses Near Park — 16 rooms completely furnished, 4 baths, very big yard in rear, handy to transp., inspected. Price very moderate. Call owner— BAldwin 5-6039.
RIVERSIDE — By owner 3 bedrooms, gas heat, carpeting. $25,500. Open Sunday 11 to 6. 241 Gage Road or call Hickory 7-0346.	(198)
FOR SALE — 5 room brick, West Side. Enclosed porch, finished attic, full basement, 2 car garage. — Immediate occdpancy. Reasonable. Phone SPring 5-3595 or SPring 4-1350.	(19(8)
BY OWNER — Two 6’s cedar siding, enclosed porches, separate heating, low taxes, $15,500. — 4047 West End Ave, NEvada 8-3936.	(200)
NURSERY STOCK
There is only one Nursery and that’s PECK’S NURSERY, 1 mile off Rt. 19, Wallace, Wexford, Pa. Beautiful blue spruce, 3 years old. Landscaping evergreens, over 20 varie-)ties, 4% ft. down. 25c to $4.00. — Phone WEstmore 5-2328.	I
BY OWNER _ 1020-22 W. Roscoe. Four 6’s; 2 stores and 2 brick garages. Good condition. $4,800 gross income. Low rents, stove heated; excellent investment. — Phone Superior 7-9696 evenings only.
(200)
J . ,V-,‘ u. ,,
. •< v. -
• . ’ ■ '•
V BLAG SPOMIN
25. LETNICE SMRTI NAŠE LJUBE HČERKE IN SESTRICE
Antonije M. Repic
ki je preminula za vedno dne 14. oktobra 1934
Mirno spavaj ped gomilo, naša draga hčerkica, naša srca krvavijo, ker Te krje zemljica.
Prosi za nas, da združili enkrat bomo se prav vsi, skupno spet se veselili, gori tam nad zvezdami.
Žahfjoči ostali:
MIKE in ANTONIA, starši EDWARD M., brat
I
MIDLOTHIAN — 5 rm. frame, 2 bdrms., garage. Lot 50x300. Fruit 1
trees and shrubs. Close to shopping, i Cleveland, O., 14. oktobra transp. 1 blk. from St. Christopher’s. '
By owner. Priced for quick sale. Can be seen after 7 pm. weekdays or Sat. and Sun. FUlton 5-5693.	(200)
1959.
je vam hudega zgodilo.
—Mi smo popolnoma prepričani o vaši popolni nedolžnosti — pristavil je kralj, — morem le še edenkrat izreči, da obžalujem vse, kar se je zgodilo. Bobadilja se je pokazal popolnoma nesposobnega izvršiti nalog, ki se mu je izročil. On je zlorabil svojo oblast tako, da zasluži kazen. Takoj ga odpokličemo iz Indije in ga pokličemo na strogi odgovor. O gospod, bodite preverjeni o naši nespremenljivi naklonjenosti.
Na ta način sta kralj in kraljica se laskala Kolumbu, a ko je prišlo do tega, da bi mu vrnili vse prejšnje predpravice, se je pokazalo, da kralj ni za to; pri tem so se dogodile stvari, vsled katerih se je kralj pomišljal, ki bi povrnil Kolumbu naslov podkralja. Stvar je bila ta, da so nekateri podjetni mornarji kakor Obeda, Pinson in Ves-puči nadaljevali Kolumbova odkritja in dognali, da Pariški bregovi pripadajo novi celini. Na podlagi dogovora je Kolumb zahteval naslov podkralja, tudi teh novih zemelj, a to bi bilo utegnilo pripeljati do prepirov.
Vsled takih pomislekov so Kolumba z različnimi pretvezami pri dvoru, in kmalu so mu dali razumeti, da je bolje, da za Hajiti sprva imenujejo dru-zega guvernerja, ker so njemu naseljenci sovražni. Novi gu-
vzhodom.
Sedaj je .sklenil Kolumb pod-
SVOJEVRSTEN POGLED — Veliko potniško ladjo United States so potegnili v dok, ker je bila potrebna malega popravila. Na sliki jo vidimo od spredaj, kjer jo nekdo rpleska.
l
\
5
i
v.
vas
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled, je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
§
6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
HE 1-0628
|
*
I

DOMA JE VARNEJŠE — Warner Loeb v Beechhurst, N. Y. je poskrbel svojim otrokom \zabavo doma, kjer je var' nejše kot na cesti!
PO STARODAVNEM RIMU r— Na sliki imam dva tako velika modela starega Rima, da bi lahko hodili skozi nju. Na levi je Kapital z delom mesta iz Cesarjeve dobe v ozadju na desni pa znani ‘Kolosej.
\