Torek, 23. avgust ob 20.00 uri Vlado Kreslin ZGONIK (Sgonico) / Stari oijuščenl kamnolom pri Repniču Nabrežinec Aleš Pertot in njegovih 61 rodovnikov izvirnih nabrežinskih rodbin /6 V treh slovenskih rajonih v Gorici dvojezičnosti še vedno premalo r; a _ Primorski Bo Pahor kljub vsemu zdržal do pomladi? Rado Gruden Slovenski premier Borut Pahor se je odločil, da ne bo čakal, da poteče zakonsko določen trimesečni rok, v katerem lahko eden od ministrov začasno prevzame tudi vodenje drugega ministrstva, ki zaradi odstopa ali kakega drugega razloga ostane brez vodje. Do 23. septembra bi moral namreč državnemu zboru predlagati v potrditev ime ministra (ali ministrice) za visoko šolstvo. To ministrstvo namreč po odstopu Gregorja Golobiča začasno vodi minister za šolstvo Igor Luk-šič. Kmalu za njim bi prišli na vrsto še ministri za javno upravo, kulturo in gospodarstvo, ki jih zdaj tudi vodijo ministri, ki že imajo svoje resorje, medtem ko mora vodjo ministrstva za notranje zadeve predlagati že do konca prihodnjega tedna oziroma to funkcijo začasno prevzeti sam. Pahor bo, kot je sam dejal, imena kandidatov za izpraznjena ministrska mesta sporočil »v razumnem roku« in njihovo izvolitev v državnem zboru vezal na zaupnico. S tem je tudi na široko odprl vrata do predčasnih volitev, ki bi bile lahko še pred koncem leta, če Pahor prihodnji mesec zaupnice ne dobi. Zato se je že začelo preštevanje poslank in poslancev, ki bi lahko podprli vlado. Pahor ima 33 zanesljivih glasov, kolikor jih imajo skupaj Socialni demokrati (28) in Liberalna demokracija Slovenije (5), ki sta še edini preostali stranki v vladi. Prav tako je jasno, da ne more računati na glasove Janševe SDS (27), ljudske stranke (6) in donedavne zaveznice v vladni koaliciji stranke Zares (7). Odločilni bodo tako glasovi Jelinčičeve nacionalne stranke (5), nepovezanih poslancev (5), poslancev manjšin (2) in Erjavčevega Desusa (5). Vsi ti ne izključujejo možnosti, da podprejo Pahorjev ministrski paket in tako dejansko omogočijo preživetje vlade do konca mandata. Ta hipoteza je povsem realna, ker je za potrditev ministrov dovolj navadna večina. Če bo Pahor preživel zaupnico, bo vlada torej ostala do konca mandata oziroma do pomladi prihodnjega leta, ko naj bi bile na vrsti redne parlamentarne volitve. Takrat pa se bo začela nova zgodba, v kateri se lahko ob starih in znanih akterjih predvsem na levici pojavijo tudi nova (čeprav ne neznana) imena. dnevnik Torek, 23. avgust ob 20.00 uri Vlado Kreslin [ ZGONIK (Sgonico) / Stari "nnščenl kamnolom pri Repniču NEDELJA, 21. AVGUSTA 2011 Št. 198 (20.213) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € LIBIJA - Gadafi z vsemi silami brani svoje položaje Uporniki začeli ofenzivo za osvojitev prestolnice Polkovnikov režim zapustila dva vidna predstavnika PROMET - Vračanje dopustnikov v razbeljena mesta Kolone na avtocesti Kar 18 kilometrov na odseku Palmanova-Videm, 20 kilometrov od meje do Moščenic VIDEM, TRST - Dolge kolone avtomobilov na avtocestah so zaznamovale prvo soboto po velikem šmarnu. Na odseku med avtocestno pentljo pri Pal-manovi in Vidmom je bila vrsta vozil dolga kar 18 kilometrov, pred vhodom na avtocesto pri Moščenicah pa se je v poznih popoldanskih urah kolona, ki se je premikala po polžje, podaljšala celo na 20 kilometrov. Turisti, ki so se po opravljenih počitnicah v Avstriji, Sloveniji in Hrvaški vračali domov, so morali kar ne- kaj ur čakati pod pekočim soncem. Še dobro, da jim je avtocestno podjetje priskočilo na pomoč s tovornjakom-hla-dilnikom, ki je potnike osrečil z osvežujočimi plastenkami hladne vode. Na 2. strani TRIPOLI - Dogajanje v Libiji je zelo težko ocenjevati od daleč, saj je propaganda zelo živahna tako na strani upornikov kot režimskih sil. Medtem ko so uporniki zavzeli in nato tudi izgubili mesto Brega, so se vneli spopadi okrog letališča v Tri-poliju. Gadafijevi nasprotniki so namreč začeli ofenzivo za osvojitev prestolnice. Diktatorjev režim se vse bolj maje. Včeraj sta ga zapustila nekdanji premier Džalud, sicer polkovnikov prijatelj iz otroških let, in minister za nafto Bukra. Razširile so se tudi govorice, da se Gadafi pripravlja na azil, vendar so v Washingtonu prepričani, da bo vztrajal do konca. Na 10. strani SSk o vladnem protikriznem dekretu Na 2. strani Na prazniku PD trije župani leve sredine Na 4. strani Tržačane pesti neznosna vročina Na 4. strani Andrej Bole pričakuje dobro letino Na 7. strani Z nožem ranil dve osebi in zbežal Na 16. strani Gyulaijev vodomet zasluži ovrednotenje Na 17. strani kraška ohcet 2011 - V Repnu in na Colu Slavoloki stojijo Večja skupina moških je včeraj postavila tri zelene slavoloke TRST - Prihodnjo nedeljo bo v cerkvici na Tabru 25. Kraška ohcet, na kateri si bosta v družbi več sto narodnih noš obljubila večno zvestobo Martina in Aleš. V Repnu in na Colu so včeraj domačini, kljub vročini in sopari, pridno dvigali zelene slavoloke, ki bodo v prihodnjih dneh pričakali obiskovalce in udeležence »dogodka leta«. V Repnu stojita slavoloka na cesti, ki pelje na glavni trg, in pred Kraško hišo, en slavolok pa je tudi na Colu. Že jutri bo v Kraški hiši koncert glasbene skupine Etnoploč, uradno odprtje letošnje Kraške ohceti pa bo v sredo ob 19. uri. Na 5. strani malalan .1 O i r TÍ i t+ , j ■ i vtt* OHA.-íjvu.J*»*"-* OPttNE * NARODNA ULICA. 28 " TE L. 04021 14G5 •//•/f/t • J-vi-A can 2 Nedelja, 21. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / PROMET - Kilometrske kolone na avtocestah Pred Vidmom 18 km dolga kolona, pri Moščenicah popoldne celo 20 Vračanje turistov s počitnic v Avstriji, Sloveniji in Hrvaški ohromilo promet VIDEM, TRST - Osemnajst kilometrov na avtocesti od Vidma do Pal-manove, šest kilometrov ob vhodu na avtocesto pri Moščenicah, s tem da je bila pozno popoldne kolona avtomobilov od meje proti Moščenicam dolga približno dvajset kilometrov. Prva sobota po velikem šmarnu je povsem potrdila prometna pričakovanja. Pod žgočim soncem, s temperaturo ki je ponekod dosegla 38 stopinj Celzija, so se dopustniki pred vrnitvijo domov morali prepotiti v dolgih kolonah vozil. Najhujše je bilo čez dan na avtocesti A23. Italijanski turisti, ki so dopusto-vali v Avstriji, ter tisti avstrijski turisti, ki so izbrali ta konec tedna za odhod na počitnice, so navalili s severa. Na tisoče avtomobilov in drugih vozil se je tako zagozdilo tam, kjer so pač morali znižati hitrost. V prvih dopoldanskih urah je kolona ustavljenih vozil segala od križišča z avtocesto A4 pri Palmanovi vse do Vidma. Vodstvo avtocestnega podjetja Au-tovie venete je zato svetovalo voznikom, naj pri videmski južni cestninski postaji zapustijo avtocesto in se poslužijo drugih državnih cest, kar pa je le za spoznanje izboljšalo položaj na prometnici. Voznikom in sopotnikom je v vroči uri priskočil na pomoč tovornjak-hladilnik avtocestnega podjetja, ki je delil čakajočim plastenke s svežo vodo. Druga kritična točka je bila cestninska postaja pri Moščenicah. Sem se je stekla kača vozil turistov, ki so se vračali s počitnic v Sloveniji in na Hrvaškem. Že okrog poldneva je bila vrsta čakajočih dolga kake štiri kilometre. Tako so morali avtomobilisti čakati dobro uro za vstop na avtocesto. V popoldanskih urah pa se je začela kolona daljšati in je mestoma dosegla šest, sedem kilometrov. Prometna policija je nadzorovala promet, ni ji pa uspelo razvozlati prometne godlje. Avtocestno podjetje je sporočilo, da je prišlo na več odsekih do manjših nesreč, ki pa zaradi polžje vožnje vozil v koloni niso imele hujših posledic za potnike, le avtoličarji bomo imeli od tega nekaj koristi. Manjše kolone vozil so se ustvarile v dopoldanskih urah ob izhodu za La-tisano in Lignano, saj so se številni domačini odločili za kopanje na peščeni plaži največjega deželnega morskega letovišča, posledično pa so morali avto-mobilisti v poznih popoldanskih in večernih urah čakati na vstop na avtocesto pri cestninski postaji pri Latisani, da je bila tako pot kopalcev domov daljša od običajne. MRZLI VRH Jerlušičeva: Posočje kot simbol miru TOLMIN - Pred kaverno z oltarjem pod Mrzlim vrhom so v spomin na padle med Soško fronto včeraj že enajstič priredili slovesnost z mašo. Ministrica za obrambo Ljubica Je-lušič je v govoru poudarila, da je bilo Posočje nekoč kraj, kjer so si ljudje iz vse Evrope stali nasproti kot sovražniki, danes pa je simbol miru in skupnega sožitja. Po besedah Jelušičeve je prva svetovna vojna s svojo močjo ideologije in imperijev uspela v Posočju zbrati ljudi iz vse Evrope ter postaviti nasproti kot velike sovražnike. Ob tem je poudarila, so se na Soški fronti bojevali predstavniki vseh narodov, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni, Slovenci pa so se borili tako na italijanski kot na avstro-ogrski strani. Ministrica se je v svojem govoru spomnila tudi druge svetovne vojne. V Posočju je namreč delovala tudi Gregorčičeva brigada, ki je ravno med 19. in 20. avgustom 1944 doživela eno največjih izgub. Poleg gneče na avtocestah ni bilo miru niti drugje; po cesti, ki od mejnega prehoda preko Bazovice vodi proti križišču z državno cesto 202, se je včeraj praktično ves dan v ila nepregledna kača pločevine kroma GORNJA RADGONA - Pod geslom Naravnost na mizo do 25. avgusta Kmetijsko-živilski sejem Agra Predstavlja se 1710 razstavljavcev iz 27 držav - Sejem odprl slovenski predsednik Danilo Türk GORNJA RADGONA - Predsednik Slovenije Danilo Türk je včeraj v Gornji Radgoni odprl 49. Kmetijsko-živilski sejem Agra. Gre za največji kmetijski sejem v Sloveniji, na katerem se predstavlja preko 1710 razstavljavcev iz 27 držav. Država gostja je tokrat Poljska, ob njej pa se bodo predstavile še Brazilija, Češka, Bolgarija, Moldavija, Vojvodina in Kosovo. Sejem je obdržal slogan Naravnost na mizo, prav tako pa tudi skrb za lokalno pridelavo hrane in večjo samooskrbo s poudarkom na turističnih kmetijah, ekoloških živilih in ekološkem kmetovanju, pa tudi na domačih blagovnih znamkah ter projektih Kupujem slovensko in Kupujem domače. Tudi letos bo na Agri pet velikih sklopov, pri čemer največji del zavzemajo komercialne razstave, preostalo pa strokovne razstave, strokovni posveti in predavanja, ki jih bo čez 50, šest strokovnih ocenjevanj in spremljevalne prireditve, ki jih bo blizu 100. Na ogled so najsodobnejša mehanizacija, vrhunska oprema in sredstva za okolju in človeku prijazno poljedelstvo, rejo ži- vali in gozdarstvo ter za pridelavo, predelavo in postrežbo hrane, obljubljajo organizatorji. Ena od letošnjih novosti je tudi dan Pomurja, s katerim želijo bolje predstaviti regijo. Predsednik Türk je na odprtju pohvalil slovensko strategijo razvoja kmetijstva in opredeljene cilje za zagotovitev ustrezne prehranske varnosti in ustrezne tržne uspešnosti, ekološke primernosti in vsestranskega razvoja podeželja. "Vse to so pomembne prioritete, ki definirajo okvir, znotraj katerega se mora voditi ekonomska politika naše države in ki nam mora zagotoviti tisto potrebno raven naše kakovosti bivanja, zaradi katere smo neodvisna država," je poudaril Türk. Pohvalil je tudi kmetijskega ministra Dejana Židana za konkretne rezultate in povezovanje žitno-pšeničnega sektorja, "povezovanje, preseganje razdrobljenosti v naši proizvodnji, vzpostavljanje proizvod-no-prehranskih verig, poskus, da bi na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili in so nastale prav v zadnjem času, razvili čim bolj celovit, čim bolj učinkovit sistem kmetij- stva". To nas mora voditi naprej, je dejal. Opozoril pa je tudi, da ob načrtih ne smemo pozabiti, da smo del EU in sveta in da moramo vedeti, kako skupno spreminjati unijo, ob tem pa ne smemo pozabiti na številne dele sveta, kjer trpijo lakoto. Minister Židan je v nagovoru dejal, da je bilo pri prehranski varnosti zadnje leto nekaj izzivov in afer, ki so pokazale, da proizvodnja hrane ščiti ljudi. Inšpekcije EU, ki smo jih imeli v Sloveniji, pa so pokazale, da učinkovito varujemo ljudi in delujemo zakonito, torej dobro, je dejal. Veliko akcij - trenutnih in preteklih - po njegovih besedah poteka z namenom, da potrošnik razume, kako važna je proizvodnja hrane in da ima na voljo vedno več informacij. Marek Sewicki, minister za kmetijstvo Poljske, ki predseduje EU, pa je kot prioriteto reforme kmetijske politike v EU označil varnost hrane, varovanje okolja ter razvoj obnovljivih virov. Reforma pa ne sme pomeniti samo redistribucije evropskega proračuna, ampak se mora po njegovem osredotočiti na razvoj kmetijstva, je poudaril. (STA) Elisa na slavju v Čedadu zaradi priznanja Unesca ČEDAD - Kot znano je organizacija Unesco uvrstila Čedad na seznam mest in krajev, ki so del svetovne kulturne dediščine. Priznanje si je mesto prislužilo kot kulturno središče Longobardov. Da bi proslavila ta pomemben dosežek, se je občinska uprava župana Stefana Ballocha odločila za dvodnevni praznik, ki bo v Čedadu v petek in soboto. V petek bodo mestne ulice in trge zasedli gostilničarji, glasbeniki in DJ-eji. Osrednji dogodek pa bo v soboto, ko bo na trgu pred stolnico nastopila Elisa. Priljubljena pevka iz Tržiča bo sooblikovala Koncert za življenje; del izkupička bodo namenili za postavitev šole v Šrilanki, v kateri se bodo lahko izobraževali otroci, žrtve vojne. Sledil bo še nastop skupine Danka, ki bo premierno predstavila pesmi svoje najnovejše plošče Giusto o Sba-gliato, ki bo izšla konec septembra. Vstopnice so na voljo na spletni strani www.ticketone.it in v običajnih prodajnih mestih. Jutri srečanje Tonda s parlamentarci in načelniki skupin VIDEM - Predsednik Furlanije-Ju-lijske krajine Renzo Tondo je za jutri na pogovor o dodatnih vladnih ukrepih v boju proti gospodarski krizi poklical deželne parlamentarce in načelnike svetniških skupin v deželnem svetu. Pogovorili se bodo tudi o tem, kakšne učinke bodo imeli ti ukrepi za Furlanijo-Julijsko krajino. Na Zaplazu srečanje vernikov treh dežel TREBNJE - V romarski cerkvi Marije Pomočnice na Zaplazu blizu Trebnjega je bilo včeraj 29. Srečanje treh dežel oz. romanje vernikov iz FJK, Koroške in Slovenije. Somaše-vanje škofov in duhovnikov v vseh jezikih romarjev je vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je kot vzor izpostavil blaženega Alojzija Grozdeta. Pobudo za srečanje treh dežel je leta 1981 dal nekdanji videmski nadškof Alfredo Battisti, tedanja celovški krški škof Egon Kapellari in ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar pa sta jo takoj podprla. Prvo srečanje je bilo leta 1982 na Višarjah v Italiji, potem pa vsako naslednje leto v eni izmed (nad)škofij. Lani je srečanje potekalo na Otoku pri Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem. STALIŠČE - SSk o vladnem protikriznem dekretu za znižanje stroškov javnih uprav Številnim slovenskim javnim upravam grozi drastično krčenje ali celo ukinitev TRST - Deželni tajnik Slovenske skupnosti (SSk) Damjan Terpin je objavil tiskovno sporočilo o prvi oceni ukrepov protikriznega dekreta italijanske vlade in njegovih učinkov. Dekret, ki naj bi bil korak pri sanaciji visokega javnega dolga Italije, med drugim vsebuje tudi drastične posege na nivoju javne uprave in krajevnih avtonomij, opozarja stranka. SSk z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo napovedana reforma uničujoče posegla po krajevnih avtonomijah, kot so dežele, pokrajine in občine. Predvidena je namreč prepolovitev števila deželnih svetnikov, ukinitev pokrajin Trst in Gorica, najbolj pa so v nevarnosti manjše občine, ki jih dekret dejansko ukinja. Med temi jih je kar deset, v katerih se izvaja zaščitni zakon! Vse to neposredno zadeva slovensko narodno skupnost v deželi FJK, kjer Slovenci, še zlasti kjer imamo svoje župane, neposredno upravljamo več občin. Skupaj z njimi pa bi moralo izginiti še veliko število krajevnih upraviteljev, svetnikov in odbornikov v vseh, tudi večjih občinah, pokrajinah in na Deželi, kar bo hudo oklestilo raven našega predstavništva in kakovost upravljanja teritorija slovenske narodne skupnosti. Hud udarec bo doživel tudi obseg slovenskega predstavništva v občinskih svetih večjih občin, kot so Gorica in Trst, kjer je prav tako predvideno drastično zmanjšanje števila svetnikov in odbornikov. Takšen razplet bi pomenil pravo katastrofo za slovensko narodno skupnost, saj pomeni grobo in drastično kršitev zaščitnega zakona št. 38/2001, predvsem njegovih členov 21 in 28. SSk ocenjuje, da so taki posegi krivični do narodnih manjšin, ne upoštevajo 6. člena ustave in kršijo mednarodne dogovore, predvsem Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin iz leta 1995, kakor tudi načela Evropske listine o deželnih ali manjšinskih jezikih iz leta 1992. Slovenska stranka ocenjuje, da italijanska vlada s takimi posegi iz svojih državljanov dobesedno brije norce, še posebej iz naše manjšine. Slovenci v Italiji smo že utrpeli ukinitev gorskih skupnosti, sedaj pa tvegamo, da izgubimo tudi pokrajini Trst in Gorica, kamor so bile med drugim komaj prenešene pristojnosti ukinjenih gorskih skupnosti in ki zlasti na Goriškem, zadnje čase tudi na Tržaškem, igrajo zelo pomembno vlogo pri upravljanju z našim naselitvenim teritorijem. Na Goriškem je še posebno kritičen položaj občine Števerjan, ki je po odstotkih slovenskega prebivalstva najbolj slovenska občina v Italiji in bi na podlagi navedenega dekreta morala izgubiti svoji upravno avtonomijo in biti pridružena nekaterim sosednjim občinam, v katerih se sedaj zaščitni zakon ne izvaja. To bi povzročilo ogromne težave glede izvajanja določil zaščitnega zakona. Podobne hude tažave z izvajanjem za- ščite bi nastale tudi v Benečiji, kjer bi se pojavil podoben problem, še zlasti tam, kjer je izvajanje naših pravic šele na začetku . Stranka je zaenkrat stopila v stik s parlamentarnimi predstavniki Južnotirolske ljudske stranke in Demokratske stranke in bo preko njih vložila potrebne amandmaje v senatu, kjer se bo začela razprava o spremembi vladnega dekreta v zakon. Prve dni naslednjega tedna bo v tudi sestavila amandmaje, tako da jih bodo prijateljski senatorji manjšinskih strank in DS - seveda pričakujemo, da tudi slovenska senatorka - lahko pravočasno vložili. SSk je tudi informirala pristojne državne organe v Republiki Sloveniji o nevarnih vplivih omenjenih določil na raven naše zaščite, in zaprosila za ustrezen diplomatski odziv in politično podporo. Stranka ocenjuje, da se za Slovence v Italiji pripravlja huda bitka za obrambo upravne avtonomije, ki predstavlja eno temeljnih sredstev za izvajanje zaščite. V tem smislu gre poziv vsem dejavnikom slovenske narodne skupnosti in skupnemu predstavnišvu za učinkovito posredovanje proti krivičnim in pogubnim posegom italijanske vlade. V tem smislu, sklene Terpin, je še posebej utemeljena pobuda, ki jo je pred dnevi napovedal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec o sklicu tretjega zbora slovenskih izvoljenih javnih upraviteljev. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 21. avgusta 2011 3 SALZBURG - V okviru salzburškega festivala jo spremlja ciklus srečanj o problematiki meje Svetovna praizvedba predstave Še vedno vihar po Handkejevem romanu Raziskovanje lastne identitete skozi soočanje z likom matere - Handkejev razširjeni koncept slovenstva SALZBURG - »Da stehe ich nun - Zdaj tu stojim« se glasi napis dvojezične table, ki je upodobljena na plakatu, razobešenim pred vhodom v avditorij Perner Insel v Halleinu. Napis sprejme gledalce salzburškega festivala in jih uvaja v cikel srečanj o problematiki meje Jenseits der Grenze. Pobuda spremlja svetovno praizvedbo predstave Immer noch Sturm (Še vedno vihar) po romanu kontroverznega avstrijskega pisatelja Petra Handkeja. Pisateljevo zagovarjanje pravic koroških Slovencev ni novost, nova pa je tako odmevna širitev sporočila z gledališkim sredstvom v okviru festivala, ki je deležen največje medijske pozornosti. Avtobiografski roman, v katerem pisatelj poudarja svoje slovensko poreklo s pripovedovanjem o družini matere skozi osemdeset let koroškega boja za uveljavljanje pravice do lastnega jezika in kulture, je izšel lani pri berlinski založbi (slovenski prevod še ni na voljo). Po odpovedani uprizoritvi v dunajskem Burgtheatru je dramatizacijo teksta postavil na oder hamburški Thalia Theater. Za pisatelje je adaptacija delikat-na odgovornost, pri kateri se težko odločajo za črtanje, predvsem pa ohranjajo literarno naravo teksta; tako je bilo tudi v peturni predstavi (z enim samim odmorom), ki je slonela predvsem na besedi v večglasnem pripovedovanju. Dolžina predstave je po drugi strani ustrezala epskemu značaju pripovedi, »sanjske igre« (Traumspiel), ki na pol poti med fikcijo in resničnostjo, po besedah pripovedovalca Jaz-a, obuja spomin na družinsko sago. Vsak član družine ima zelo jasno definiran značaj in pristop k vprašanju identitete, kar je igralcem omogočilo oblikovanje sedmih izrazito zaznamovanih in prepoznavnih likov. Bistveno statična skupinska fotografija se je animirala sredi omejenega prizorišča, ki ga je definiralo stalno padanje zeleno-rumenih listov s simboličnih vej domače jablane. V njeni senci, pred očmi nepopustljivo zavednega, redkobesednega starega očeta in stare matere, arhaične nosilke brezčasne slovanske dediščine, se razvijajo zgodbe materinih bratov partizanov, idealista Gregorja, ki s strokovnim usposabljanjem nadaljuje kmečko poslanstvo družine, in zagrenjene, angažirane Ursule, a tudi »ameriškega« strica Valentina, ki gleda na vsa prizadevanja z ironično distanco, ali Benjamina, ki ga »bolezen« družine duši. Vprašanje o lastni identiteti pa je za Jaza predvsem stvar soočanja z likom matere, zasanjanke, ki se odpove družinskim vrednotam in verjame v kratkotrajno ljubezen z nemškim vojakom, Handkejevim očetom. V istem krogu sobivajo sprejemanje, upor ali odpoved, klic korenin pa ne pozna dvomov, ko se družina složno zbere ob mizi, zapoje slovenske ljudske pesmi ali se zavrti ob utripu balkanske glasbe, seveda ob spremljavi harmonike. Koncept slovenstva je pri Handkeju namreč precej razširjen, saj, kot je dokazal tudi s precej spornimi izjavami in dejanji, je njegova slovenska domovina celotna, mi-tizirana nekdanja Jugoslavija. Dogajanje se ne drži kronologije, sledi le časovnemu zaporedju sna, včasih nočne more, je dosledno le pri opisu mučnega odnosa do ljubljenega, prekletega jezika, v katerem prebiva duša. Slovenske besede se pogosto pojavljajo v nemškem tekstu, saj »so in ostajajo« v osebnih zgodbah koroških Slovencev, ne glede na viharje zgodovine, ki jih še zmeraj premetavajo in zaradi katerih je moralno ocenjevanje ljudi pod pritiskom zatiranja in lastnih sovražnih čustev pravzaprav nemogoče. Včasih je lažje izražati misli s petjem, z zborovsko izvedbo narodne Vsi so venci vejli ali ko ravno mati zapoje nemško himno, a v izbruhih histeričnega smeha. Handkejev koroški epos je manifest; dolgoletni molk potrebuje veliko besed, ki so tako goste in napete, da ure predstave minejo brez dolgočasja, ob dinamiki padanja listov, preproste in posrečene zamisli bolgarskega režiserja Dimiterja Gotscheffa. Družina postane proti koncu enota, kot zbor v grški tragediji se zbere okrog protagonista s svojim bremenom lažnega miru in se brezupno sprašuje, ali se bodo dobri stari časi lahko vrnili. Znamenja osebne preteklosti se nabirajo na robu odra: klobuk, plašč, pru-čka. Spomin se bo ohranil, to je trdna volja avtorja-protagonista, ki ne pozabi niti na povojne iluzije o svobodnem izražanju (Nicht mehr verbissene Slawen!) in sklene s pesimistično noto o sedanjosti, saj je težko graditi nove vrednote, ko je država postala grobnica identitete, ko živiš »brez občutka življenja, ker ga je zgodovina požrla«. Morda pa se vendar nekaj spreminja, kot dokazujejo uprizoritev te predstave, odobravanje avstrijskih medijev in odziv številnega občinstva. Rossana Paliaga Prizor s predstave, ki traja pet ur z enim samim premorom, a občinstva ne dolgočasi Janko Malle _l arhiv IMoja knjiga poletja V Kanalski dolini se je na naš telefonski klic odzval Peter Gerdol, ki je dobro znan predvsem ljubiteljem smučanja. Tržačan, ki si je družino ustvaril v Žabnicah, je namreč odgovoren za smučarske mane, njegov najljubši avtor pa je Američan Richard Bach. Ger-dol svetuje kar vse knjige tega naprave pri družbi Promotur in direktor smučarskih tekem za Svetovni pokal na Trbižu. Zaupal nam je, da najpogosteje bere revije, in sicer predvsem take, ki zadevajo njegovo delo. Teh je v Italiji kar nekaj, omenil je na primer Professione montagna, Neve e valanghe, Sciare in druge publikacije, ki že samo z naslovi prinašajo bralcu v vročih poletnih mesecih prijetno ohladitev. Gerdol je poleg tega že več kot trideset let naročen na angleško verzijo revije National Geographic, ki jo prebira redno. Vsak dan bere Primorski dnevnik, po knjigah pa seže, ko si izbori nekaj več prostega časa. »V glavnem berem zvečer, preden grem spat, včasih pa tudi zjutraj,« je dejal smučarski strokovnjak. Še najraje ima ro- SALZBRUG - Janko Malle, predsednik SPZ v Celovcu Kljub izboljšanju klime, je do sožitja drugačnosti še daleč stemu izničevala tisti del avstrijske zgodovine, ki bi moral nesporno postati del njene zgodovinske identitete, to je prispevek koroških partizanov k osvoboditvi Avstrije. Skozi vso povojno zgodovino smo priča, kako je avstrijska politika zaničevala in zasramovala osvobodilni boj koroških Slovencev. Zato se Handke upravičeno sprašuje, kako je mogoče tiste, ki so se borili proti tiraniji, navsezadnje kriminalizirati in nečloveško ponižati ter jim v janosti odvzeti osnovno človeško dostojanstvo.« Je koroška slovenska skupnost še zmeraj, po besedah Handkejeve drame, v vrtincu viharja? »Nevihte so navadno turobne, toda današnje prihajajo subtilno. Je že res, da se je politična klima na Koroškem obrnila na bolje. Toda ne smemo prezreti dejstva, da današnja politična klima dopušča tudi radikalno in grobo retoriko, sovraštvo, ki ga ustvarjajo zaenkrat besede. Na to v vsakem oziru tudi Handke opozarja. Kako daleč smo od besed do dejanj, nam je že večkrat povedala zgodovina. Mislim, da ne bi smeli podcenjevati in omalovaževati agresije, ki jih prinašajo besede. Ne bi smeli skrivati, česar nismo videli in česar nismo vedeli (ali kar nočemo videti in vedeti). Nikakor nimam namena ustvarjati pesimistične podobe o politični klimi na Koroškem, vendar pa mislim, da primanjkuje jasne in trezne ocene, ki bi nam dajala dovolj sposobnosti, da bi videli, da so v nevarnosti osnovne človekove svoboščine in da je vzpon desnega populizma prispeval k novemu vrednotenju družbene morale in družbene sociale. Z metodo ustvarjanja jasnih nasprotij in razlik naj bi se ustvarjale nove identitete, ki prebivalstvo z vso ostrino delijo na Avstrijce in Neavstrijce, na domače in tujce, pridne delavce in za-bušante, inozemske delavce, ki jemljejo Avstrijcem delo in prinašajo kriminal v deželo, na kulturne in primitivne, čiste in umazane itd. To je realna nevarnost, ki se v koroškem in v evropskem merilu pojavlja prav pri vprašanju odnosa in sožitja s tujci. Koroški Slovenci smo v zavesti povprečnega koroškega prebivalstva še vedno del tujine. O tem se je predolgo molčalo in se še vedno preveč molči. Handke je s svojo literaturo odgrnil zaveso molka o koroških Slovencih, saj je v svoji predstavi Immer noch Sturm dovolj nazorno pokazal, da je molk zaradi strahu grozen, molk zaradi lojalnosti pa še hujši.« ROP pisca, ker je vsaka po svoje posebna: »Njegovo najbolj znano delo je novela Jonatan Livingston Galeb, a tudi vse ostale knjige so zanimive in branje je dokaj lahko.« Omenjena novela iz leta 1970 je pravljica o galebu, prispodobi človeka, ki vse življenje išče popolnost, samou-resničitev in svobodo. Slovenski prevod je bil pri založbi Mladinska knjiga deležen številnih ponatisov. Pred kratkim pa je Gerdol prebral zadnjo Bachovo knjigo z italijanskim naslovom Il cielo ti cerca (v angleškem izvirniku je to Hypnotizing Maria). (af) SALZBURG - Praizvedbi predstave Petra Handkeja Immer noch Sturm so z zanimanjem sledili tudi predstavniki koroških slovenskih kulturnih organizacij, med katerimi nam je svoje prve vtise zaupal Janko Malle, predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. »Handke se že v svojih prvih literarnih delih zaposluje z vprašanjem, zakaj na Koroškem slovenski jezik ni nekaj normalnega. Zadnja leta je intenzivno prebiral spominsko literaturo o par-tizanstvu na Koroškem, družil se je s še živečimi koroškimi partizani. V svojem zadnjem delu Immer noch Sturm je to temo postavil v svoje avtobiografsko okolje in na primeru svojih (družinskih) prednikov skušal osvetliti, zakaj so sprenevedanje o preteklosti, nemško-nacionalna nadutost in populistični oportunizem globoko zadirani v men-taliteti koroškega prebivalstva. Handke je s svojim priznanim literarnim impe-tusom in v svoji močni in poetični besedni dikciji pozitiven faktor, saj vprašanja diskriminacije slovenskega jezika in slovenske kulture in zaničevanje osvobodilnega boja koroških Slovencev postavlja v širše evropske povezave, in sicer v okvire tistih demokratičnih temeljev Evropske unije, ki so zrasli iz vojaškega obračuna z nacizmom in fažiz-mom. Handke se ostro postavlja proti nedolžnemu sprenevedanju Avstrije in njeni dvojni morali, ki je v svojem si- 4 2 Nedelja, 21. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Cosolini, Honsell in Pedrotti (od leve) so odgovarjali na vprašanja novinarja Degana kroma knje, na primer na področju šolstva, potem ko je vlada znižala šolski urnik za tri ure: skrbeti mora za pošolski pouk, pa tudi za nadzor pred začetkom pouka. Za Cosolinija je ukrep nepravičen, načenja socialno kohezijo. Vlada zahteva žrtve od tistih, ki so že močno ogroženi, a ne daje zgleda. Tudi on je za drastično znižanje števila parlamentarcev. To bi že bil dober pokazatelj tiste resnosti, ki je v sedanjem ukrepu povsem odsotna. In deželne volitve 2013? Leva sredina ima sedaj veter v jadrih. Tudi čez poldrugo leto je treba ustvariti tisto široko ljudsko participacijo, ki je bila zmagovita na majskih upravnih volitvah in treh referendumih. Kako torej do zmage? Cosolinijev recept: "Z dobrim upravljanjem naših občin, z novo idejo o deželi, ki jo je sedanja vlada izvotlila in z resnim političnim programom." Predvsem pa: "Kandidata je treba izbrati že na začetku prihodnjega poletja, da bo lahko imel dovolj časa za spoznanje deželnega ozemlja, problemov in vprašanj." V bistvu je ponudil recept - dolga volilna kampanja - ki je botrovala k njegovi zmagi v Trstu. Imena? Le Pedrotti se je opogumil: "Upam, da bo nekdo iz pordenonske pokrajine." Namig na njegovega županskega predhodnika Sergia Bolzonella je bil očiten. Honsell je menil, da "obstajajo številna vredna imena". Izbira? Primarne volitve so DEMOKRATSKI PRAZNIK - Cosolini, Honsell in Pedrotti na Opčinah Trije župani leve sredine za uspeh na deželnih volitvah Honsell pozdravil v slovenščini - Cosolini za »dolgo volilno kampanjo« Slovenska beseda na Demokratskem prazniku na Opčinah! "Dober večer, zelo sem vesel, da sem spet tukaj, na Opčinah. lepo pozdravljeni." Tako, v perfekt-no izgovorjeni slovenščini je začel svoj poseg na sinočnjem javnem srečanju o "izzivu leve sredine ob deželnih volitvah leta 2013 videmski župan Furio Honsell. Honsell, po rodu iz Genove, z diplomo Normalke v Pizi, rektor videmske univerze, nekaj sezon televizijska zvezda Fazio-vega programa Che tempo che fa, je v začetku sedemdesetih let preživel na Opči-nah skoraj pet let, njegovi starši pa še tam stanujejo. Ko se je včeraj "uradno" kot župan vrnil v kraško vas, je čutil potrebo, da pozdravi kar v jeziku, ki ga je bil pred več kot štirimi desetletji tam slišal. Z njim sta na vprašanja televizijskega novinarja Cristiana Degana odgovarjala njegova kole-ga-novinca, tržaški župan Roberto Coso-lini in pordenonski župan Claudio Pedrotti. Osrednja tema večera je bila priprava leve sredine na deželne volitve čez slabi dve leti. Bolj kot o prihodnosti pa je bil na začetku govor o sedanjosti, ki se deželni levi sredini kaže po eni strani v zelo svetli luči, po drugi strani pa tudi nanjo vpliva temna plat sedanjih težkih gospodarskih časov. Svetlo luč je predstavljala prav prisotnost županov glavnih mest treh pokrajin na Opčinah. Leva sredina ni še nikoli upravljala tri četrtine glavnih pokrajinskih mest v deželi (in župani so v en glas izrazili željo, da bi se jim prihodnje leto pridružil še kolega iz Gorice ...) Cosolini in Pedrotti sta kot novinca opisala svoji sveži županski avanturi. Za Tržačana je bila to uresničitev kolektivnih sanj tukajšnje leve sredine. Pordenončan, visoki voditelj Elettroluxa, bi bil sedaj verjetno nekje zaradi dela v Ukrajini, če ne bi v treh dneh sprejel vabila, naj se preizkusi v politiki. Zmagal je, "predvsem, ker sem bil nov človek," je sam priznal in poudaril potrebo po "novih obrazih v politiki". Vladni gospodarski manever je bil v ospredju prvega dela srečanja. Ocena vseh treh županov je bila enoglasna: negativna. Vlada sploh ne ve, kaj hoče z njim doseči. Ukinitev majhnih občin in pokrajin? Kdo pa bo opravljal njihovo delo? In koliko bi pri tem prihranili? Matematik Honsell je naštel škodo, ki bi jo ukrep prizadejal krajevnim upravam. Občine morajo že sedaj kriti vladne lu- še vedno aktualne. A naj bo zelo jasno: kdor bo izgubil, se bo moral vpreči v volilno kampanjo kot če bi zmagal! Danes bo Demokratski praznik sklenilo srečanje o politiki Demokratske stran- ke za Trst in Italijo. Razpravljali bodo senatorka Tamara Blažina, poslanec Ettore Rosato in pokrajinski tajnik stranke Francesco Russo. Začetek ob 19. uri. M.K. AVTOBUS Overnight ni več privlačen Overnight, sobotni nočni avtobus, ki v poletnih mesecih pelje mlade iz Trsta in iz krajev goriške pokrajine na nočne zabave v Sesljanski zaliv z namenom, da se mladim ne bi bilo treba na zabavo voziti z osebnimi avtomobili, je beležil letos manjši odziv kot v prejšnjih letih. Doslej se je z avtobusi, ki jih je dalo na razpolago prevozno podjetje APT, peljalo kakih 4 tisoč mladih, kar je bistveno manj kot v enakem obdobju lani. Prvi dve soboti v juliju je usluge nočnega avtobusa koristilo nekaj več kot 600 mladih, naslednje sobote pa se je njihovo število znižalo na polovico. Razlog je preprost: soboti sta bili deževni, kar je mlade odtegnilo od zabave v Sesljanskem zalivu. V avgustu se je obisk sicer nekoliko povečal, avtobus pa ni bil tako poln kot ob sobotah v prejšnjih letih. Po ocenah prirediteljev, tržaške in goriške pokrajine, tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja, goriške in tržiške občine, podjetja Apt in socialnih zadrug, ki sodelujejo pri pobudi, bi morali v prihodnje podrobno analizirati vzroke, ki so privedli do letošnjega upada koriščenja nočnega avtobusa in preveriti, ali je ta prevoz še aktualen, ali ne. Vsi morajo veliko piti, tudi hišni ljubljenčki! kroma RADIOAMATERJI - Mednarodni maraton povezal 560 svetilnikov v 53 državah Svetilnik so povezali celo z Japonsko Radioamaterji so zelo koristni predvsem v primeru naravnih katastrof - Tržaško sekcijo združenja ARI vodi Lojzko Popovič Skupina tržaških radioamaterjev (Popovič je 2. z desne) v tržaškem svetilniku VREME - Dežela FJK aktivirala številko 848-448884 Peklenska vročina Trst med najbolj vročimi mesti v Italiji - Redno pijmo, v vročih urah pa se izognimo sprehodom Avgustovski vročinski val, ki je zajel naše kraje, povzroča veliko težav predvsem priletnim in šibkejšim osebam. Trst, ki je te dni med najbolj vročimi mesti v Italiji, je s tega vidika posebno prizadet, saj je povprečna starost prebivalcev visoka. Na urgenci se je v zadnjih dneh znašlo nekaj sto ljudi, ki so se zaradi visoke temperature in vlage počutili slabo. Danes in jutri pa naj bi se slika še nekoliko poslabšala, z dodatnim dvigom temperature in neznosno soparo. Civilna zaščita opozarja, da se je najvišja dnevna temperatura dvignila s 35 na 38 stopinj, najnižja pa znaša 22 stopinj Celzija. Trst in Turin sta trenutno najbolj vroči mesti na severu države, vročinski val je doslej v srednji in severni Italiji zajel enajst mest, v ponedeljek se jih bo po predvidevanjih priključilo še pet. Dežela Furlanija-Julijska krajina je aktivirala posebno telefonsko številko 848-448884 (po odgovoru moramo pritisniti še številko 2), namenjeno osebam, ki jim vročina povzroča težave. Številka bo do 15. septembra aktivna od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro, v soboto in nedeljo pa med 9. in 14. uro. Številka ni brezplačna, ceno si delita uporabnik in deželna uprava. Klicni center nudi pomoč, nasvete za kljubovanje vročini in vlagi ter informacije o razpoložljivih storitvah. Ko se temperatura dvigne nad 33 stopinj Celzija, se klicni center sam obrača na prebivalce, ki so po oceni zdravstvenih in socialnih služb v nevarnosti. Teh je na deželni ravni okrog 1200, klicni center pa preverja, kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Družinski zdravniki in javne službe lahko na seznam kadarkoli vključijo nove paciente. Tržaško podjetje za zdravstvene storitve kot običajno svetuje občanom, naj bodo v teh soparnih dneh previdni. V najbolj vročih urah raje ostanimo doma ali pa se zadržimo nekje na hladnem, primerno naj se oblačimo. Zelo pomembno je, da pijemo veliko vode in sadne sokove, sveže sadje je v tem času nadvse koristno. Predvsem priletne osebe, ki so redkokdaj žejne, naj se spomnijo, da je voda v poletni pripeki odrešilna. (af) kroma V času vsesplošne »internetizacije«, ko je postala komunikacija preko spleta ali telefona sestavni del našega vsakdana, se nekateri še vedno odločajo za telegrafijo, komuniciranje preko radijskih valov, ali celo s pomočjo Morse-jeve abecede. To so člani italijanskega združenja radioamaterjev (ARI) in njegove tržaške sekcije IQ3TS, ki ji predseduje Gi-gi-Lojzko Popovič. Včeraj so se tudi oni vključili v mednarodni maraton, ki je povezal 560 svetilnikov v triinpetdesetih državah. Med njimi je bilo tudi osem italijanskih: na skrajnem severovzhodu je bil tržaški Svetilnik zmage, na skrajnem jugu pa tisti na otoku Pantelleria. Kot nam je pojasnil Popovič, jim je včeraj uspelo tržaški svetilnik povezati z Južno Afriko, Brazilijo in celo Japonsko, seveda pa tudi z nekaterimi svetilniki v Evropi ... in v bližnjem Portorožu oziroma Piranu. Po Popovicevi oceni se za radioamaterstvo še danes odloča precej ljudi. Tržaška sekcija prireja dvakrat letno tečaj, na katerem se udeleženci pripravijo za ministrski izpit; zadnjega je opravilo devet tržaških tečajnikov, prihodnji tečaj se bo pričel 27. septembra. Kdaj pa se danes najbolj uporabljajo radioamaterska sporočila? »Predvsem takrat, ko pride do naravnih katastrof,« pravi Popovič. »Radioamaterji spadamo pod okrilje civilne zaščite, ko je na primer Abruce prizadel potres, so nas poklicali v tiste kraje: prve dneve, ko telefoni in druge oblike komunikacije ne funkcionirajo, so postaje radioamaterjev in njihove antene še kako koristne.« (pd) / TRST Nedelja, 21. avgusta 2011 5 KRAŠKA OHCET 2011 - V Repnu in na Colu potekajo priprave ne dogodek leta »Takega slavoloka, kot je bil tisti leta 1945, najbrž ne bo več ...« Okrog 50 moških postavilo tri slavoloke - Nocoj koncert instrumentalnega tria Etnoploč Trst je bil včeraj eno najtoplejših mest v Italiji, res soparnemu vremenu navkljub pa je bilo v Repnu in na Co-lu zelo živahno. Prihodnjo nedeljo bo namreč v cerkvici na Tabru 25. Kraška ohcet in dogodek leta zahteva od vaš-čanov kar nekaj dela. Včeraj je bilo tako na sporedu postavljanje slavolokov, ki se bo zaključilo danes. Okrog petdeset fantov in moških je z borovci in brinjem okrasilo Col in Repen, to se pravi cesto, ki jo bo čez teden dni prehodil dolg sprevod svatov. To so bili predvsem vaš-čani, a tudi člani društev, ki imajo med Kraško ohcetjo odprte osmice; med njimi so bili tako na primer tudi lovci iz Doberdoba ... Sredi popoldneva je bil slavolok pred Kraško hišo že nared, prav tako tisti na Colu, medtem ko je na cesti, ki vodi na repenski trg, moška ekipa še postavljala ogrodje iz borovih hlodov. Delo je potekalo po točno določeni shemi, ki jo je v žepu svoje srajce nosil eden od veteranov. Na njej so že desetletja zapisane potrebne mere, razmerja in druge »skrivnosti« (slavolok mora na primer na sredi meriti 4,2 metra). Pod slavolokom je vladalo sproščeno vzdušje, h kateremu so odločilno pripomogli sveže pijače in prigrizek, ki sta jih prinesla zaročenca Martina in Aleš (še prej pa predsednik Zadruge Naš Kras Edi Kraus in domači župan Marko Pisani). Eni so trdili, da bi bil že čas za železno strukturo, ki bi V Repnu in na Colu so včeraj postavljali slavoloke, zaročenca Martina in Aleš pa sta poskrbela za osvežujočo pijačo kroma neprimerno olajšala postavitev slavoloka. Največji naravovarstveniki so bili nekoliko zaskrbljeni zaradi velikih količin brina, ki jih porabijo za njegovo okrasitev. Bodoča nevesta Martina je vedela povedati, da uporabljajo v njenih krajih, to je v Bregu, raje bršljan. Med požrtvovalnimi delavci so bili tudi Albin, Egon, Milko Lazarjev, Milko Štefkov in Ninko, ki pri posta- vitvi slavolokov sodelujejo od vsega začetka, od daljnega leta 1968 ... kljub temu, da so zadovoljni z doprinosom mlajših vaščanov (in celo »prstopav-cev«). Spominjali so se leta, ko je neurje podrlo slavolok in priznali, da so postali z leti bolj previdni. Slavoloki so ob vsaki Kraški ohceti lepi in mogočni ...»takega slavoloka, kot je bil tisti, ki so ga postavili leta 1945, pa najbrž ne bo več: imel je obliko Triglava!« Tisti slavolok sicer ni častil mladoporočencev, ampak zmage v drugi svetovni vojni, zato sta ga namesto papirnatih cvetic krasili rdeča zvezda in črki OF ... Kakorkoli, ko boste mogoče že jutri stopali pod slavoloki (v Kraški hiši bo namreč ob 20.30 koncert priljubljene skupine Etnoploč), ne pozabite na ves trud, ki so ga domačini in ostali prijatelji Kraške ohceti vložili v lep videz vasi. (pd) SZSO - Potovalni tabor peterice skavtov z dvema voditeljicama Tržaški izvidniki na Siciliji Gostili so jih sicilski skavti, člani organizacije AGESCI - Obisk Palerma, Capacija, Etne in Catanie nepozabna izkušnja Tržaški izvidniki, člani slovenske skavtske organizacije SZSO, so bili od 25. julija do 1. avgusta na potovalnem taboru po Siciliji. Ekipo petih izvidnikov (Nicoletta Vatovec, Petra Debelis, Igor De Luisa, Klara Kravos, Nejc Kravos) sta vodili Valentina Filippi in Tanja Škerl. Pri organizaciji potovalnega tabora so jim pomagali sicilski skavti, katere sta vaditeljici spoznali na lanskem skavtskem tečaju na tem otoku. Na poletni tabor na Sicilijo smo z Ronk poleteli proti Rimu in po vmesnem postanku polet nadaljevali do Palerma, kjer so nas gostili sicilski skavti, člani organizacije AGESCI, s sedežem »Volpe Astuta«, kjer je v 80' in 90' letih bila mafijska posest. Ogledali smo si zanimivi Palermo in 27. julija odpotovali z vlakom do kraja Capaci, kjer so leta 1992 umorili sodnika Giovannija Falconeja, ki se je boril proti mafiji. Tam so nas čakali voditelji čete Agesci, Capaci 2, s katero smo taborili v bližini mesta Torretta in z njimi preživeli enkratne trenutke, od skupnega dela, do iger, duhovnosti in tabornih ognjev. Spoznali smo drugačno stvarnost, ki nas je prizadela, kot npr. velika razlika med revščino in bogastvom tamkajšnjih prebivalcev. Trenutek odhoda je prišel prehitro in s krasnimi spomini v srcu smo odšli proti zadnjim dogodivščinam v Catanio. Peterica skavtov z voditeljicama med spoznavanjem Sicilije 31. julija smo se povzpeli po pepelnatih stezah Etne in se potem vračali dol po grebenu, kjer je med izbruhom leta 1985 tekla lava. Zadnji dan smo preživeli pod pekočim soncem v Catanii, med tipičnimi tržnicami, kjer je zvenel večinoma nerazumljiv sici-lijanski jezik. Precej melanholično, vendar veseli in obogateni, smo se vrnili v Trst. Preživeli smo veliko lepih trenutkov. Na letošnji tabor bomo vsi imeli enkratne spomine zaradi nepozabnih izkušenj, ki jih bomo nosili v srcu vse življenje. 4. četa Trst, voditeljici: Valentina Filippi in Tanja Škerl. Darila za kraški par - komplet kuhinjskih nožev na lesenem podstavku (darilo podjetja Kralj David & Fabjana Snc.); - enoletna naročnina na Primorski dnevnik (darilo družbe DZP-PRAE); - narodna noša za nevesto (prispevek Občine Repentabor); - majhna lesena skrinjica-ročno delo (darilo Marjana Corettija iz Ricmanj); - majolke za vino (darilo prejšnjega kraškega para, Ivane in Deana); - enoletna vinjeta za slovenske avtoceste (darilo BAR G Ferne-tiči); - 750,00 evrov (darilo Zadružne kraške banke); - prispevek za poročno potovanje (potovalna agencija Aurora Viaggi); - knjiga Stanislava Renčlja Okusi Krasa (darilo Tržaške knjigarne); - srebrni okvir (darilo draguljarne Skerlavaj); - poročna prstana za ženina in nevesto (darilo draguljarne Malalan z Opčin); - čevlji za nevesto (darilo podjetja Malalan Moda z Opčin); - bon v vrednosti 200,00 evrov (darilo uslužbencev Tržaske Kmetijske Zadruge); - 6 steklenic malvazije in 6 refo-ška (darilo kmetije Rado Kocjan-čič); - sliko za Kraško ohcet (darilo slikarja Deziderija Švare). - večerja za dve osebi (Gostilna Bak - Pesek); - 10 steklenic vina (darilo bara Caffe Vatta); - bon vrednosti 100,00 evrov (darilo podjetja Cosmini macchi-ne utensili S.r.l.) - 1 kuhan pršut, 2 salama in sir (darilo trgovine Mauri Tiberio -jestvine na drobno); - klekljana čipka (darilo Zvoni-mira in Nevenke Kalc - kraški par leta 1981) V Briškovski jami za veliki šmaren skoraj tisoč obiskovalcev Skoraj tisoč ljudi si je za cilj svojega velikega šmarna izbralo Briškovsko jamo. Nemci, Nizozemci, Rusi, Američani in tudi številni Italijani, med katerimi je bilo presenetljivo veliko Tržačanov. Ti so bili doslej zelo redki gostje, letošnjo pomlad pa se je začel ta trend preusmerjati. Društvo Alpina delle Giulie, ki s svojo speleološko skupino upravlja jamo, je tudi letos za njenega vodjo potrdila arhitekta Alessia Fabbricatoreja, ki si je zastavil cilj relansiranja jamskega turizma v moderni obliki. V tem okviru so pred kratkim končali prenovo osvetlitve, ki med drugim omogoča tudi virtualni ogled tistih delov jame, ki niso dostopni za vse obiskovalce. Danes pri Biti odprtje likovne razstave TRST - Obiskovalci kriškega Ljudskega doma in restavracije Bita si bodo od danes lahko ogledali slikarsko razstavo Polaroid. Ob 18.30 bodo namreč odprli razstavo mlade likovnice Samant-he Fermo, ki se prestavlja z izborom ženskih likov in aktov. Razstava bo na ogled do sredine septembra med obratovanjem restavracije Bita. Večer country glasbe v kopališču Ausonia V tržaškem kopališču Ausonia (nabrežje Riva Traiana 1) se vsak večer vrstijo zabave in koncerti. Tokrat bo na tej prijetni obmorski lokaciji zavel prav poseben veter »daljnega zahoda«, saj bo nocojšnji spored posvečen country glasbi. Nastopile bodo tri glasbene skupine, ki se ukvarjajo s to glasbeno zvrstjo, in sicer Blue Krass, Carpool to Nashville in Kid West. Z njimi bo nastopil tudi pevec in glasbenik Aljoša Saksida. Koncert bo ob 20.30 ob vsakem vremenu, obiskovalcem pa bo na voljo tudi poseben country meni. 6 Nedelja, 21. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / DEVIN-NABREŽINA - Ob prazniku sv.Roka na razstavi rodovniki 61 nabrežinskih družin Nabrežinci Aleša Pertota V župnijskih knjigah je začel brskati za temeljitega dela je pripravil rodovnike svojimi predniki, po petih letih vseh izvirnih nabrežinskih družin Aleš Pertot je pravi Nabrežinec. Čistokrven. O tem ne more biti nobenega najmanjšega dvoma. Kajti: gospod Aleš je sam poiskal dokaze o svoji neoporečni nabre-žinskosti, o svojem nabrežinskem poreklu. Iztaknil ga je v starih župnijskih knjigah z delom, ki je bilo po svoji temeljitosti, vztrajnosti in zagnanosti primerljivo delu najbolj marljivih mravljic. Poiskal je svoje dede, prade-de, in dede teh pradedov ter sestavil rodovnik svoje družine. Ker pa je med tem iskanjem naletel na stotine, tisoče drugih Na-brežincev, sopotnikov njegovih prednikov, je nesebično pripravil tudi rodovnike drugih izvirnih nabrežinskih družin. 61 jih je bilo, kolikor je bilo pač ob prelomu 17. in 18. stoletja hišnih številk v vasi. In tako je po petletnem brskanju po župnijskih in škofijskih arhivih, prepoznavanju latinskih izrazov, prepisovanju imen, iskanju povezav med posameznimi družinskimi člani in dokončni le-popisni ureditvi sestavil rodovnike 61 družin, ki so bili konec preteklega tedna razstavljeni v društvu Igo Gruden ob letošnjem prazniku vaškega patrona sv. Roka. Gigantsko delo, vredno najbolj izčrpne univerzitetne raziskave, se je - kot se mnogokrat dogodi - porodilo iz preproste zamisli. Oziroma vprašanja. »Kdo so moji predniki?« se je vprašal Aleš Pertot. Vprašanje ga je ščemelo leta in leta. Po upokojitvi je napočil čas za iskanje odgovora. »Začel sem iskati v domačem žup-nišču. Od nonota in none po očetovi strani in nonota in none po mamini strani navzdol,« je pojasnil pred dnevi na domu v Nabrežini, ki mu krasna lončena peč v zimskih dneh daje - ob estetski - še svojo grelno toplino. Začetek je bil kar kompliciran. Župnijske knjige so pisane v latinščini. Še dobro, da je moral mladenič Aleš pred skoraj pol stoletja, ob prehodu z industrijske na trgovsko šolo polagati izpit iz latinščine. Nepozabna profesorica Nada Pertot, po kateri je poimenovana nabrežinska knjižnica, njegova daljna sorodnica, ga je eno leto učila latinski jezik. In kar se je mladi Aleš takrat naučil, je sedaj zreli, upokojeni Aleš izkoristil pri iskanju svojih prednikov. Raziskovanje se je sukalo med štirimi knjigami: Liber anemorum - knjigo duš v vasi, Liber copulatorum (ali Liber matri-moniorum) - knjigo porok, Liber bapti-storum - krstno knjigo in Liber defuncto-rum - knjigo umrlih. Vse te knjige so shranjene v župnišču cerkve sv. Roka v Nabrežini, ki pa je v preteklosti spadala pod šempolajsko faro in še prej pod Zgonik. Zato se je raziskovanje razširilo tudi na župnijske knjige v teh vaseh. »Župnik je bil v Zgoniku, nato je Šempolaj dobil kurata, ta pa je bil zadolžen tudi za Na-brežino,« je pojasnil Pertot in takoj potegnil eno od ugotovitev raziskovanja: »Če je ku-rat iz Šempolaja v začetku 18. stoletja skrbel za Nabrežino, pomeni, da je bila vas takrat res majhna.« Raziskava se je začela pri očetovi in mamini družini. Očetova je v preteklosti živela na hišni številki 3, mamina na hišni številki 22. Hišne številke so pomembne, ker iz njih, iz tistih, ki so v tistih hišah bivali konec 1600 in v začetku 1700, je mogoče iz-takniti celotno pokolenje. »Po očetu smo Krmčevi, ki izhaja iz koromača, po mami pa Štmvi, Simonovi,« je razlagal Aleš Pertot. »Vzdevek posameznih družin je bil potreben, da bi jih razlikovali od drugih. Kajti mnogo družin je imelo enake priimke. Z vzdevki so se izognili zmedi in neprijetnim zamenjavam družin,« je pojasnil Pertot, in omenil nekaj takih vzdevkov: Štropovi, pa Dudkovi, vzdevek družine Iga Grudna. V Nabrežini bi lahko paradni priimki sestavili štiriperesno deteljico: Pertot, Gruden, Caharija in Radovič. »Bili so napisani v raznih oblikah. Mnogokrat fonetično, saj so bili ljudje nepismeni, župnik pa je napisal priimke tako, kot jih je slišal. Tako je imel sedanji priimek Pertot tudi pisne oblike Per-tout, Pertaut in celo Pertold. Caharija pa je bil prvotno Zacharija, s svetopisemskim prizvokom.« »V začetku sem težko razumel, kako funkcionira beleženje posameznih vpisov,« je priznal Pertot. Počasi, počasi - »con santa pazienza!« - pa se je naučil brati razne be- Aleš Pertot kroma sede, prepoznavati znake in kratice in tako razvozlavati nabrežinsko preteklost. Raziskava se je kaj kmalu začela širiti. »Če je na primer Nabrežinka poročila Šempolajca, sem moral obvezno izvedeti, kdo je ta. In tako so se štirim nabrežinskim knjigam pridružile še knjige iz Šempolaja, nato Zgonika in Opčin, ker so Opčine "vladale" kraškim faram. Openske knjige so krasno urejene, zgoniške že nekoliko prepere-le, da je treba paziti, ko obračaš strani, šem-polajske, tiste okoli leta 1700, pa so v kar slabem stanju,« je podal svoj »inventar« na-brežinski raziskovalec. Družinsko iskanje prednikov se je kmalu raztegnilo na vsevaško iskanje Na-brežincev in tistih, ki so se v Nabrežino priselili. Koliko jih je bilo? Aleš Pertot ne ve točnega števila. Gotovo več kot 6 tisoč, morda skupno kakih 10 tisoč. Vsa imena je skrbno prepisal v celo vrsto zvezkov. Ko je prvo polovico svojega delovnega življenja delal pri Iretu, je bil tehnični risar. Sad te delovne izkušnje je prelil v pripravo in oblikovanje pol rodovnikov nabrežinskih družin, razstavljenih ob vaškem prazniku. Med pogovorom je Aleš Pertot izluščil nekaj ugotovitev. Vsi Nabrežinci so bili slovenskega porekla. »Do leta 1900 nisem izsledil nobenega Italijana!« je izrecno podčrtal »Le sredi devetnajstega stoletja, z gradnjo Južne železnice, je sem prispelo nekaj minerjev iz okolice Belluna, v kamnolomih pa je delalo nekaj Furlanov, od katerih so se nekateri poročili z domačinkami in se tako rekoč poslovenili.« Podobno je bilo tudi v drugih vaseh, v zgodovino katerih je Aleš Pertot pokukal: »Zgonik, Prosek, Križ, to je bilo čisto slovensko ozemlje, brez Italijanov.« Raziskovalna pot ga je popeljala tudi v Trst, do škofijskega arhiva. Tam je stikal za Nabrežinci in Nabrežinkami, ki so se tjakaj preselili. In iztaknil jih je kar nekaj. Na primer Catharino Pertot, Lukoto-vo po domačem vzdevku, rojeno 1817, ki je bila služkinja pri tržaški družini. 23. novembra 1846 se je poročila s kmetom Ja-cobusom Gustinuichem, 32 let, iz župnije Hrushizza. Ob njegovem imenu stoji pripis: »Tempo domicilli 5 anni«. Ob imenu Catharine Pertot pa »Tempo domicilli 13 anni.« »Pomeni, da je moral Gustinuich 5 let čakati, preden je postal polnopravni tržaški občan, Pertotova pa kar 13 let. Tržaški patriciji so se namreč takrat močno bali priliva ljudi s podeželja v mesto in se zaščitili z normami, kot je bila tista o "tempo domicilli',« je pojasnil Pertot. Iz njegove »tržaške« raziskave izhajata vsaj dve ugotovitvi. Prvič: Trst že sredi devetnajstega stoletja ni bil »italianissimo«, kot trobi tržaška desnica, temveč je bil že takrat tudi slovenski. Drugič: tržaški patriciji so se že pred poldrugim stoletjem posluževali ukrepov proti priseljencem, ki jih sedaj razglaša Severna liga. Časi okrog leta 1700 so bili težki. Domala vsi so bili kmetje - »agricola«. Šele pozneje se pojavijo tudi drugi poklici: »lapici-da« - kamnosek, »piscator« - ribič. Mnogo je bilo rojstev, mnogo tudi smrti. Velikansko število otrok ni prestalo enega leta starosti. Mnogi so umrli že kmalu po porodu. Tudi mnogo žensk je umrlo ob porodu. Zato ni bilo čudno, da se je mo- Fotografija strani župnijske knjige iz Šempolaja iz leta 1705 foto ales pertot ški kmalu takoj poročil z drugo, da je lahko skrbela za njegove otroke. Župniki so zelo pazili na »zakonske in naravne otroke« - filius legalis et naturalis«. Prav v tej zvezi je ob odprtju razstave Aleš Pertot razkril zanimiv utrinek iz na-brežinske preteklosti. V času, ko Nabreži-na še ni imela župnika, je za poroke na-brežinskih parov skrbel kurat iz Šempola-ja. Poroke so se odvijale dvakrat letno: februarja in novembra. Pred začetkom pomladnih kmetijskih dejavnosti in po koncu jesenskih. Takrat je bil pač čas porok, nič čudnega, da se je ob roku poročilo tudi po deset do petnajst parov. Pa je Pertot ob enem poročnem terminu odkril, da se je parček poročil ob 6. uri zjutraj (in v župnijski knjigi je bila »ora 6 ma-tutina« podčrtana z rdečim), ob »ora 6.30 matutina«, spet podčrtano z rdečim, pa se SESLJAN - Včeraj je parčku rodil sinek, ki je bil - ker se je rodil po opravljeni poroki - »filius legalis et naturalis.« Take in podobne življenjske zgodbe iz preteklosti, ki so počivale v starih župnijskih knjigah, je Aleš Pertot prebudil s svojo radovednostjo. Ta teden, po razstavi rodovnikov, so mu številni domačini čestitali za opravljeno delo. Ki pa se ni končalo z Na-brežino. Na zalogi že čakajo novi, prepolni zvezki imen starih Šempolajcev in Sliven-cev. V času, ko mnogi upokojenci ždijo za zapečkom, nadaljuje upokojeni Aleš svoje življenjsko delo. In tudi žena Nadja se z njim prav nič ne dolgočasi, kot se dogaja mnogim parom v jeseni. »Žena? Postala je moja tajnica!« je ponosno izpostavil njeno sedanjo družinsko funkcijo čistokrvni Na-brežinec Aleš Pertot. Marjan Kemperle Praznik krompirja in kraških sirov V prireditvenem prostoru v Pra-protu se danes in jutri nadaljuje praznik krompirja in kraških sirov, ki ga prireja Pro loco Mitreo v sodelovanju z združenjema Ajser2000 in FareAmbiente. Danes bodo odprli kioske opoldne, otroci se bodo zabavali z napihljivimi igračami, vseskozi pa bo dogajanje spremljala glasba. Ob 15. uri bo na vrsti turnir v briškoli, od 17. do 22. ure bo odprt dobrodelni sejem, od 21. ure dalje bo igrala country skupina Crossroads. Jutri bodo kioske in igre odprli ob 17. uri, ob 19. uri bodo najlepši »krompirčki« podelili nagrado Miss Patata, zvečer bo glasbeni kabaret z Leom, Gerryjem in skupino Bandomat. Aurora Ensemble na miljskem pustu Drevi ob 21. uri bo v pristanu San Rocco zadnja prireditev v okviru poletnega miljskega pusta. Na sporedu bo koncert orkestra Aurora Ensemble pod taktirko Ro-mola Gessija. Desetmesečne • VI • vozovnice za šolarje Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo od jutri naprodaj šolske desetmesečne vozovnice, ki veljajo od 1. septembra letos do 30. junija 2012. Vozovnica za eno avtobusno linijo stane 197,65 evra (177,90 evra za drugega člana iste družine, 158,10 evra za tretjega člana). Vozovnica za vse linije pa stane 248,50 evra (223,65 evra za drugega, 198,80 za tretjega člana). Na blagajni v Ul. Lavoratori 2 se je treba izročiti fotografijo, osebni dokument, davčno številko in izjavo, ki jo mora v primeru mladoletnih dijakov podpisati eden od staršev (obrazec dobimo pri okencu). Več informacij na tel. št. 800-016675. Na gradu sv. Justa film Črni labod Drevi ob 21. uri bodo na gradu sv. Justa predvajali film v angleškem jeziku z italijanskimi podnapisi Black Swan (Črni labod - Il cigno nero) režiserja Darrena Aronofskyja. To je zadnji film v nizu, ki ga ponujata zadruga Bonawentura in La Cappella Undergound v okviru občinskih poletnih večerov Serestate. V psihološkem trilerju na newyorški plesni sceni nastopajo Natalie Port-man, Vincent Cassel, Mila Kunis, Barbara Hershey in Wynona Ryder. UL. FABIO SEVERO - Preiskava tržaške policije Težavno Delavci našli kokain, reševanje razpečevalec v pripor Tik nad sesljansko obalo je včeraj prišlo do dokaj zapletenega reševalnega posega, dekle se je znašlo v težavah na strmini, ki vodi proti odročni plaži. Ob 11.20 se je 22-letna romunska državljanka spuščala proti težko dostopni plaži na območju sesljanskega kamnoloma, ob turističnem naselju Portopiccolo. Nekje na polovici poti je padla v luknjo ob stezi in si poškodovala nogo. Stekla je reševalna akcija, v kateri so sodelovali služba 118, gasilci in obalna straža, slednja je prevzela breme koordinacije posegov. Reševalci so na kraj pripluli z motornimi čolni in se nato povzpeli peš do poškodo-vanke. S čolnom so jo pripeljali do sesljanskega portiča, od koder jo je rešilec odpeljal v ka-tinarsko bolnišnico. Večjemu tržaškemu razpečeval-cu so v stanovanjskem poslopju v Ulici Fabio Severo, kjer stanuje, prekrižali račune ... gradbeni delavci. Policisti tržaškega mobilnega oddelka so ob koncu preiskave, ki se je v aprilu začela z naključnim odkritjem dvestotih gramov kokaina, v petek zvečer priprli 29-letnega albanskega državljana z začetnicama E. K. Zgodba se je začela aprila letos, ko so gradbeni delavci popravljali streho stanovanjskega poslopja v Ulici Fabio Severo. Med vzdrževalnimi deli so zlezli tudi v odprtino med podstrešjem in dvigalom, kjer so naleteli na čudno celofansko vrečko. V njej je bila sumljiva bela snov. Poklicali so policijo. Osebje tržaške kvesture je vrečko zaseglo, analiza na forenzičnem oddelku pa je potrdila, da je to čist kokain. V vrečki je bilo dvesto gramov bele droge, s to količino bi prodajalec verjetno zaslužil od 16 do 20 tisoč evrov. Preiskovalci so po ogledu seznama stanovalcev brž usmerili svo- jo pozornost v edinega osumljenca, 29-letnega Albanca, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi z mamili povezanih dejanj. Državni tožilec Federico Frezza je odredil telefonska prisluškovanja, na osnovi katerih se je sum izkazal za več kot utemeljenega. Forenziki pa so mimogrede po natančnejšem ogledu odkrili na zaseženi vrečki osumljenčev prstni odtis. Sodnik za predhodne preiskave je na zahtevo tožilca Frezze odredil pripor, E. K. pa se je šele ta petek vrnil iz tujine. Policisti so ga zvečer osebno preiskali in odvedli v tržaški zapor, med hišno preiskavo so zasegli devet tisoč evrov v gotovini, domnevno je šlo za izkupiček prodaje kokaina. Zasegli so tudi mobilni telefon, preiskovalci se zdaj ukvarjajo s pregledovanjem telefonskega prometa. V telefonu se morda skrivajo tudi številke dobaviteljev, pajdašev in strank priprtega 29-letnika. / TRST Nedelja, 21. avgusta 2011 7 PRED TRGATVIJO - Na obisku pri Andreju Boletu Letošnja letina bo dobra, če ne bo divjih prašičev ... Leta 2008 so mu divji prašiči povzročili za 35 tisoč evrov škode - Vse vino steklenici JUTRI Začetek liturgičnega tedna Kmetija Bole se nahaja v Piščancih, točneje v Ulici Sottomonte med Roja-nom in Opčinami, od daljnega leta 1830, danes pa jo upravlja že sedma generacija. Družinsko posestvo Boletovih se je širilo ali ožilo glede na zakonodajo in slabše ali boljše čase. Ko je Trstu še vladala Avstrija, je bila kmetija večja. Družina Bole ima za sabo dolgo tradicijo imen Andrej, ki jih je trenutna generacija začela počasi odpravljati. Andrej Bole, Antonov sin, ki upravlja danes kmetijo, je zaključil šolanje na srednji kmetijski šoli v Novi Gorici, kjer je pridobil status kmetijskega tehnika. Očetovo kmetijo je prevzel pred približno petnajstimi leti, prej pa je bil zaposlen na Kmetijski zadrugi, še prej pa je študiral v Ljubljani. Njegovi vinogradi se danes razprostirajo na tri hektarje veliki terasasti površini v bregu nad Rojanom. »Dva hektarja zemljišč je družinskih, en hektar pa imam v najemu,« pravi Andrej, ki se je posvetil, kot že prej njegov oče, izključno stekleni-čenju in prodaji vina. »Osmico smo opustili pred dvajsetimi leti zaradi raznih težav in ker je zahtevala veliko dela. Tudi ljudje, ki zahajajo danes v osmice, niso več taki kot nekoč.«. Vino prodaja pretežno v mestu, v gostilnah, barih, trgovinah, a tudi doma na kmetiji. Vsako leto pridela od 150 do 180 hektolitrov vina, stekleniči pa nekaj več od polovice, 10 tisoč steklenic letno. Največ ima re-foška, glere, vitovske, najmanj pa mal-vazije. Vse sorte vina razen glere imajo zaščiteno geografsko poreklo Kras, gle-ro pa trži z blagovnim imenom Jeras, ki je deželno vino. Letošnja letina dobro kaže tudi na Piščancih, tako količinsko kot kakovostno. »Letos letina ni tako problematična, kot je bila lanska. Škropili smo petkrat, tako da bolezni ni bilo. Dež se je po- Andrej Bole med pregledovanjem grozdja v svojem vinogradu kroma javil v pravih trenutkih in ni bilo hude suše. Velike probleme pa imamo z divjimi prašiči,« je dejal vinogradnik, ki je leta 2008 zaradi teh živali imel 35 tisoč evrov škode, pristojne oblasti pa so mu komaj letos izplačale zgolj 2.300 evrov odškodnine. Problem skuša rešiti z ograjami in mrežami, a so divji prašiči zelo bistre živali in dobijo vedno novo pot do nasadov. »Glavno oviro pa predstavljajo nekateri odgovorni na Pokrajini, ki se ne zavzemajo pretirano za rešitev teh problemov,« meni Andrej, ki ni edini kmetovalec, ki to misli. Divji prašiči mu pojedo grozdje in lomijo mladike, lahko uničijo cel vinograd v 48 urah, kar se mu je pripetilo že lani. Prisotni so čez celo leto. »Do sedaj niso povzročili večje škode, ker jejo v glavnem tra- vo ali drugo sadje, ki je že zrelo. Pozimi rijejo tla, v sušnih obdobjih pa najraje jejo grozdje, ker jih odžeja. Ko se bliža trgatev, ko je grozdje zrelo, je nevarnost njihovih vdorov največja. Jejo bolj belo grozdje, ker dozori prej in je slajše, potem se lotijo tudi črnega. Da bi se branili pred divjimi prašiči, bi morali dvigniti vse trte na latnike, tako pa se izgubi na kakovosti, pridobi pa se na količini«. Divji prašiči so se na Piščancih in okolici pojavili, ko je Cardarelli, ki jih je redil, šel v stečaj in jim tako »odprl vrata«, da so se lahko mirno pasli po vinogradih, cestah in drugih zemljiščih ter se razmnoževali. Andrej pa se boji, da bi lahko letos povzročili enako škodo kot pred tremi leti. Andreja Farneti Jutri se bo v Trstu začel 62. liturgični teden, ki se ga bodo udeležili verniki in laiki iz vse Italije. Po napovedih naj bi jih bilo več kot 700, toliko se jih je prijavilo. Uvod bo obred na 4. pomolu ob 17. uri, ki ga bo vodil tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, zatem bo generalni papežev vikar za Vatikan kardinal Angelo Comastri govoril o liturgiji kot vzgojnemu prostoru. Liturgični teden se bo nato nadaljeval do petka, 26. avgusta, in sicer na raznih lokacijah: na 4. pomolu, v cerkvi sv. Antona in v stolni cerkvi pri sv. Justu, udeleženci pa se bodo v sedo, 24. avgusta, preselili (po morju) v Oglej, kjer si bodo ogledali tamkajšnjo baziliko. V torek, 23. avgusta, bo zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanic vodil evharistični obred v cerkvi sv. Antona, v sredo ob 8.30 bo v isti cerkvi maševal ljubljanski nadškof Anton Stres. Prvotno je bil napovedan poseg novega milanskega nadškofa, kardinala Angela Scole. V petek bo namesto njega posegel ustanovitelj in prior samostana v kraju Bose Enzo Bianchi. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 21. avgusta 2011 IVANA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 13.51 - Luna vzide ob 23.12 in zatone ob 14.00 Jutri, PONEDELJEK, 22. avgusta 2011 TIMOTEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,4 stopinje C, zračni tlak 1019 mb raste, vlaga 76-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,7 stopinje C. OKLICI: Luca Aquilesi in Constanta Si-mion, Fabio Khalil in Chiara Capuzzo, Lorenzo Rosa in Barbara Massimi, Andrea Del Ben in Marcela Kalamaro-va, Alessandro Lavenia in Michela Colmo, Salvatore Grillo in Ilknur Civa, Maurizio De Gioia in Arianna Vlahov, Daniele De Nardo in Erika Meneghin, Matteo Magris De Paoli in Barbara Žgaljic. [13 Lekarne Nedelja, 21. avgusta 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253), Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1 (040 225596)- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144) Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308), Opčine -Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1, Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 19.00, 22.15 »Conan the Barbarian - 3D«. ARISTON - 18.15, 20.00 »Illegal«; Po- letna arena: 21.00 »I guardiani del destino«. CINECITY - 15.00, 20.00 »Tekken«; 21.40 »Captain America - 2D«; 15.00, 17.30, 22.00 »Captain America - 3D«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.00 »Hanna«; 15.30, 17.05, 17.45, 20.00, 22.05 »I pin-guini di Mr. Popper«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Come ammazzare il capo e vivere felici«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Horror movie«; 19.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Conan il barbaro 3D«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Diario di una schiappa 2«; 18.00, 21.40 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.05, 22.00 »Hanna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come amazzare il capo... e vivere felici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Le amiche della sposa«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 18.00 »Cu-krček 2«; 20.10, 22.10 »Kako se znebiti šefa?«; 19.00 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 16.00, 18.10, 20.20 »Smrkci 3D«; 16.50, 21.40 »Vzpon Planeta opic«. KOPER - PLANET TUŠ 18.45 »Prvi maščevalec 3D«; 13.55, 18.20, 20.30 »Kako se znebiti šefa?«; 15.50 »Super 8«; 11.35, 16.05 »Vzpon planeta opic«; 12.10, 18.15, 20.50 »Zamenjava«; 21.25 »Zelena svetilka 3D«; 11.00, 12.50, 14.25, 15.00, 16.35, 17.10, 19.20, 21.30 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 11.40, 13.50, 16.00, 18.10, 20.20 »Smrkci (sinhr.)«; 12.00, 15.30, 18.00, 20.40 »Kavboji in vesoljci«. LJUDSKI VRT - 21.15 »I pirati dei Ca-raibi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I pinguini di Mr. Popper«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Conan The Barbarian 2D«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Diario di una schiappa 2«; 20.00, 22.00 »Captain America il primo vendicatore - 2D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Horror Movie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KI NEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »Horror movie«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.15 »Captain America: Il primo vendicatore -3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.15, 22.10 »I pinguini di Mr. Popper«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.00 »Come am-mazzare il capo e vivere felici«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Il ventaglio segreto«.. 0 Prireditve PRAZNIK SV. ROKA: danes, 21. avgusta, bo v Nabrežini ob 10. uri slovesna sv. maša. Maševali bodo: don Ugo, msgr. Ravignani in P. Janko. Ob 20. uri bo v cerkvi koncert zbora Lipa iz Ravnice. Vodi A. Kobal. áant'Anna Impresa Trasporti Funebri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Novi informacijski urad za Kras na PROSEKU, 154 Delovni čas: 0-24 ur Tel.: 392-5487438 (g.a Suzana) Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR sporoča, da bo danes, 21. avgusta, pri sv. maši v Rojanu ob 9. uri, pel priznani Cerkveni mešani pevski zbor »France Gačnik« iz Stranj pod vodstvom dirigenta Dominika Krta. Vljudno vabljeni k temu bogoslužju. SKUPINA ETNOPLOČ vabi na koncert, ki bo v ponedeljek, 22. avgusta, ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. ZAHVALA Carlo Papucci Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnjo pot. Svojci Trst, Buia, 21. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Dragica Maver por. Corbatti Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili spomin naše drage. Posebna zahvala naj gre MPZ upokojencev iz Brega in g. Edvinu Švabu za občutene besede. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Milan Berdon Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin. Svojci Ricmanje, 21. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin naše drage mame in none Stefanie Bandi vd. Mahnic (Zalke) Milena, Daniela in Roberto Lakotišče, 21. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Verino Pizziga Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Pizziga Nabrežina, 21. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 24.8.1997 24.8.2011 Valter Pala Tebi v spomin. Domjo, 21. avgusta 2011 8 Nedelja, 21. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Jutri praznujeta 40-letnico poroke Divna in Igor Čuk Še enkrat toliko srečnih zdravih skupnih let jima iz srca želijo mama Paula, sinova Vasja in Vanja z družinama ter Sergij z družino □ Čestitke Te dni sta praznovala 50 let skupnega življenja MARIA in CA-MILLO. Da bi se še naprej tako ljubila in razumela jima želi Vaška skupnost Praprot. Pri Lajnarjih slavi danes naša draga mama, nona in tašča MARIJA visok jubilej - 92 let. Da bi jih pokončno, pogumno in ponosno nosila, da bi jo spremljalo zdravje še naprej ter da bi se vedno prijetno počutila v družinskem krogu, ji želijo vsi domači. V Cerovlje se nam danes mudi, ker jih naš harmonikar CRISTIAN18 slavi. Zdaj, ko si postal polnoleten upamo, da boš na harmoniki bolj spreten. Želimo ti še veliko glasbenih uspehov. Kraški muzikanti. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzio-ne.it/istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejav- O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. nosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek, 29. avgusta, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo v veži TTZ Ž. Zoisa, Ul. Weiss 15, ob 8.15. Otroci naj prinesejo s seboj malico. Če se še niste prijavili, se lahko 1. dan vseeno pridružite. Od 5. do 8. septembra pa bo potekala foto-grafsko-biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in info (do 2. septembra) na tel.: 320-2717508 (Tanja - od sobote, 27. avgusta dalje), dnevno na: zsciril-metod@gmail.com. M Izleti KRUT obvešča, da sta na razpolago dodatni dvoposteljni sobi za skupinsko letovanje od 28. avgusta do 3. septembra na Malem Lošinju. Informacije in vpisovanje v Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. IZLET NA BARBANO: letos bo goriško-tržaško slovensko romanje na Barba-no, v ponedeljek, 29. avgusta. Ob 11. uri sv. maša, še prej pa priložnost za sv. Spoved in nakupovanje spominkov. Naročen je avtobus, ki bo na razpolago za vstop kot sledi: 6.30 - Bazovica; 6.45 - Opčine; 7.00 - Trst (Trg Oberdan); 7.20 - Prosek; 7.25 - Križ; 7.30 - Sesljan; 7.35 - Devin; 7.40 - Šti-van. Po sv. maši bomo šli v Bilje na kosilo, nato na Sveto Goro. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123. SKD IGO GRUDEN organizira društveni izlet v Idrijo v nedeljo, 4. septembra. Z vodičem si bomo ogledali mesto in grad ter muzejske zbirke na gradu. Po kosilu sprehod do Mejce, kjer sta Kamšt (največje vodno kolo v EU) in Scopolijev botanični vrt. Odhod ob 8. in povratek okrog 20. ure. Vpisovanje v Kavarni Gruden v Na-brežini (ob sredah zaprto). Info: 040299632 ali 339-5281729 (Vera). □ Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. Loterija 20. avgusta 2011 Bari 85 41 68 46 47 Cagliari 64 4 56 2 1 Firence 16 13 32 37 39 Genova 79 56 90 5 8 Milan 7 55 83 45 51 Neapelj 38 74 4 43 81 Palermo 78 71 77 75 42 Rim 4 80 49 88 25 Turin 74 1 83 38 63 Benetke 27 67 1 39 34 Nazionale 44 82 36 25 56 Superstar 56 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 44.919,00 € 219 dobitnikov s 3 točkami 2.134,00 € 3.261 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.318 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 53.277 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). ROJANSKA SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi danes, 21. avgusta, k tradicionalni sv. maši, ki bo pri Marijini kapelici pri Lajnarjih (Piščanci) ob 18. uri. V BARKOVLJAH bomo slavili zavetnika sv. Jerneja danes, 21. avgusta, s skupno mašo ob 19. uri. Po maši bo procesija s svečkami. V JASLIH SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovel je na razpolago še nekaj prostih mest za š.l. 2011/12. Za informacije pokličite na tel. št. 040-573141. OBČINA REPENTABOR objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za zadolžitve 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 12. ure 22. avgusta. Informacije na tel. 040-327122, faks 040-327511, anagrafe@com-monru-pino.regione.fvg.it (občinski urad za popisovanje), občina Repentabor (Col, 37). Več na www.comune.mon-rupino.ts.it. BREZPLAČNI POLETNI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA raznih stopenj ter konverzacije bo potekal avgusta in septembra v popoldanskih in večernih urah. Pouk se bo odvijal na odprtem v prostorih ŠD Bor - stadion 1. Maj, ob slabem vremenu pa v prostorih KD Slavko Škamperle, str. di Guardiella 7. Prijave od ponedeljka do četrtka od 18. do 19. ure v prostorih stadiona 1. Maj, ter od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30, tel. št.: 040-761470; izven uradnih ur na tel. št.: 338-2118453, centroitalosloveno@libero.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 24. in 31. avgusta: »Oblikujmo meduze«; »Barvane slamice«; 26. avgusta: »Barčice z imenom za sedež«; »Ribolov«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OBČINA DOLINA objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za 15. Splošni popis prebivalstva in stanovanj - l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 26. avgusta. Informacije: tel. 040-8329220, fax 040-228874, ana-grafe@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it (občinski popisni urad - občina Dolina št. 270). Več na www.sandorligo-dolina.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon Super Enalotto Št. 100 18 26 29 78 79 80 jolly 49 Nagradni sklad 2.853.867,92 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 53.432.760,79 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 53.510,03 € 953 dobitnikov s 4 točkami 449,19 € 40.117 dobitnikov s 3 točkami 21,34€ cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Urnik sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku od 1. do 31. avgusta 2011 ponedeljek - četrtek 10.00 -15.00 petek 10.00 -1700 (za objave naslednjega dne do 15.00) sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje - TRST boste spoznavali poezijo in prozo, se tudi sami preizkusili v pisanju in imeli možnost, da svoje izdelke prijavite na natečaj MOSP-SKK. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI bo od 29. avgusta do 3. septembra mladim ponujal različne dejavnosti: dve gledališki, novinarsko, likovno in fotografsko delavnico ter delavnico kreativnega pisanja. Pod vodstvom mladih mentorjev bodo preizkušali svoje sposobnosti in imeli možnost svoje izdelke tudi pokazati širši javnosti. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). GLEDALIŠKA DELAVNICA za višješol-ce iz bienija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Patrizie Jurinčič in Maruške Guštin se boste seznanili z osnovami govorne tehnike in odrskega nastopanja preko iger, improvizacij in pripravljanjem krajšega prizora. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! GLEDALIŠKA DELAVNICA za višje-šolce iz trijenija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Helene Pertot se boste lahko preizkusili na odrskih deskah in spoznali dramsko igro, govorno tehniko in še marsikaj. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! NOVINARSKA DELAVNICA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon boste osvajali različne novinarske tehnike in pripravljali novo številko mladinske priloge Mladike Rast. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Milje vabi na praznik komunističnega tiska do ponedeljka, 29. avgusta, v Milje (Trg Caliterna). Vsak dan odprtje kioskov ob 18. uri. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. VEČERJA Z ZABAVO - Si rojen v prejšnjem stoletju... leta '71? Si »štuf« bit doma? Pridruži se nam 24. septembra, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Info in prijave najkasneje do 1. septembra na tel. št.: 338-9943797 (Debora), 335-8185220 (David). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. SKD GRAD OD BANOV prireja v soboto, 3. in nedeljo, 4. septembra »Ša-gro pod kostanji«. Delovali bodo dobro založeni kioski, praznik bodo popestrile melodije, ki jih bo izvajal ansambel Souvenir. V nedeljo bo že običajno »Mantenjado« (sprevod narodnih noš po vasi), obogatila prisotnost skupine Kraški šopek in Godbe na pihala V. Parma iz Trebč. Toplo vabljeni! RAJONSKI SVET bo kot vsako leto predstavil septembra načrt javnih del (stanja, popravila, javna dela, ki se smatrajo potrebna v rezidenčnem naselju ali nasploh na rajonskem ozemlju, kot npr. javna razsvetljava, popravila cest, pokopališča, itd.), ki bo predložen občini Trst za pripravo proračuna 2012. Prebivalce vabimo, da predstavijo do vključno 5. septembra predsedniku in/ali rajonskemu svetu: primacircoscrizione@comune.trie-ste.it, tel. št. 040-225956, fax 040- El Turistične kmetije OSMICA PRI LOJZETU - Brje do 28.8. 2529007, urnik tajništva: pon-pet 9.00-12.00. KLEKLJARICE SKD Lipa iz Bazovice pripravljajo 10. septembra zanimivo delavnico izdelovanja papirnatih rož, pod vodstvom strokovnjakinje Martine Felicijan. Delavnica je primerna za vse in bo potekala paralelno z letošnjo razstavo klekljarskih izdelkov. Vpis in podrobnejše informacije na tel. št. 040-228212 ali 040-226287 vsak večer od 19. do 20. ure. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. leta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040212289; e-mail: poletje@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040635629, e-mail bibslo@spin.it). 0 Mali oglasi DOMAČE SLIVE za marmelado prodajamo po ugodni ceni. Tel. 040420604 ob večernih urah. GARDEROBNO OMARO v dobrem stanju 248 x 60 x h2,30 belo, s petimi vrati prodam, zaradi selitve. Tel.: 040327128. GORENJSKI ročni voziček 150x80xh60, lesen, v odličnem stanju prodam. Tel.: 040-327128. KERAMIČNE PEČNICE, demontirane srednje velike krušne peči, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 339-8420449 v večernih urah. NA PROSEKU prodajam parcelo 4.000 kv.m. za kmetijsko dejavnost, kategorije E4. Vhod s pokrajinske ceste. Cena: 20,00 na kv.m. Tel. 3484459266. PRODAM staro kmečko omaro primerno za narodne noše; 130 x 52 x h210. Tel.: 040-327128. PRODAM hidravlično tiskalnico za grozdje, premer 70 cm. Tel. št.: 3397836739. PRODAM 15 hl. sod in 10 hl. cisterno iz siberglasa. Cena po dogovoru. Tel. 040-231855 (ob uri obedov). PRODAM kraško skrinjo z oreha, in-tarzirano z rožami, 160 x 55 x 50. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM kvalitetno grozdje sorte re-fošk. Tel. št. +39 349-6181288 (Mario) ali +39 349-6181290 (Zvezda). STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medjevasi št. 7. Tel. 040-208375. DEJAN ima odprto osmico na Konto-velu. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci št. 22. Tel. 040-229180. NA KONTOVELU pri Kndletovih sta Jasna in Vasilij odprla osmico. Vabljeni! OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO V SALEŽU sta odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. V MAVHINJAH 58/A je odprla osmico družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. / PRIREDITVE Nedelja, 21. avgusta 2011 9 SEŽANA - V Kosovelovem domu mm «VI • ■ V| • • V« Knski kraški ribici V ponedeljek prireditev ob prazniku sežanske občine in v okviru prvega Festivala Kras V okviru prvega Festivala Kras oziroma ob prazniku Občine Sežana bo jutri ob 17. uri v veliki dvorani sežanskega Kosovelovega doma prireditev o ribiški tradiciji na Krasu Kriški kraški ribiči. Po uvodnem pozdravu Davida Terčona, Franka Košute, Jadrana Sterleta in predstavnice Ministrstva za šolstvo in šport Alenke Pavlovec, bo pesnik Miroslav Košuta predstavil svojo pesniško zbirko Kriško kraške. Franko Košuta bo nato spregovoril o tipih ribiških bark in o Ribiškem muzeju v Križu, sledila bo predstavitev knjig Bruna Volpija Lisjaka z avtorjem in Jadranom Sterletom, za pevsko kuliso bo poskrbel pevski zbor Vesna iz Križa. Ob 19. uri bodo predvajali premiero dokumentarnega tridesetminutnega TV filma Jadrana Sterleta Mreže spomina. O filmu so takole zapisali: »Še ne dolgo tega, morda za eno človeško življenje nazaj v preteklost, je bil svet morja poln drugačnih podob. Na danes arhivskih posnetkih snemalca Edija Šelhau-sa je vse tako idilično, kot bi jih narisal kakšen impresionist. A življenje je bilo vse prej kot to. Slovenske ribiče Tržaškega zaliva in njihove družine je oblikovalo morje, strmi kraški breg in vsakodnevna borba za preživetje. A vseeno: prav te podobe so del naše zgodovine, so del identitete kraškega človeka, tržaškega ribiča in pomorca, ki je na tej obali vztrajal več kot tisoč let. Izklesal si je sa-mopodobo, ki se na začetku tretjega tisočletja spreminja v - zgodovino. Slovenski ribič je z morja zaplul v - muzej.« Scenarij in režijo je podpisal Jadran Sterle, snemalec je bil Aleš Ivec, montažer pa Aleš Dolinar (produkcija - izobraževalni program TV Slovenije 2011). Obiskovalci bodo nato lahko prisluhnili še besedam Aleksandra Bibca o ohranjanju tradicije oziroma o ribjih jedeh v luči žive kulturne dediščine. Med prireditvijo bo v preddverju potekala otroška likovna delavnica pod vodstvom akademske slikarke Ane Kravanja - izdelki bodo na ogled po premieri filma, v veliki galeriji pa bo na ogled priložnostna razstava modelov bark. Večer, ki ga bo vodila Barbara Čepirlo, se bo zaključil s pokušino ribjih jedi. (Na arhivski fotografiji čupa Marija) FESTIVAL LJUBLJANA - V Križankah Ljubezenski rock muzikal Hair v angleškem originalu V Ljubljanskih Križankah bo od jutri do četrtka (vključno) na sporedu originalna verzija muzikla Hair-Lasje. Ljubezenski rock muzikal, eden najslavnejših tega žanra, bo na ljubljanskem poletnem odru (začetek vsakič ob 20.30) zaživel v londonski produkciji Bro-nowski. Hair - Lasje je zgodba o skupini mladih Newyorčanov v 60. letih, ki se iščejo v ljubezni in življenju, zavračajo življenjski slog svojih konservativnih staršev in se upirajo vpoklicu v vojsko. Vsak član plemena pove svojo zgodbo, dve pa sta še posebej zanimivi: Ber-gerjeva, ki vodi pleme, in Claudova, ki se bojuje s svojo vestjo. Hair je zgodba o skupini prijateljev, ki govorijo in pojejo, da bi proslavili ljubezen, življenje in svobodo. V tem prvem velikem roc- kovskem muzikalu so najbolj »dramilne« in čustvene pesmi, kar so jih kdaj napisali za oder, med njimi Let the Sun Shine In, Easy to be Hard, Good Morning Starshine, Aquarius in nalezljiva naslovna pesem Hair. Claude je navdušen nad svojim novim življenjem, občuduje Bergerja in je zaljubljen v študentko Sheilo. Čaka ga težka odločitev. Naj se upre vpoklicu v vojsko, kot so se njegovi prijatelji, ali pa prekrši svoja načela in opravi svojo državljansko dolžnost? Nalezljiv, nenavaden in živahen muzikal LASJE ima status ikone, vse odkar je leta 1967 izbruhnil na sceni glasbenega gledališča. Spodbudil je nastanek številnih pesmi, ki opredeljujejo to obdobje in so postale del popa 20. stoletja. Po mnenju kritikov in občinstva je sporočilo muzikala še danes enako uporabno. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Grad sv. Justa V petek, 26. avgusta ob 21.00 / Sere-state 2011: »Sabina Guzzanti - Si! Si!... Si... Oh...Si!«. REPNIČ Stari opuščeni kamnolom V torek, 23. avgusta ob 20.00 / v naše kraje se vrača slovenski kantavtor Vlado Kreslin - »S tisto črno kitaro« GORICA Cerkev sv. Urha V četrtek, 1. septembra ob 21.00 / Dnevi stare glasbe: »Dvigrad Ansambel« (Hrvaška). VIDEM Štadion Friuli V petek, 2. septembra ob 21.00 / Koncert: »Vasco Rossi«. CODROIPO Villa Manin V soboto, 3. septembra ob 21.00 / Koncert: »Francesco Guccini«. _SLOVENIJA_ ŠTANJEL Grajsko dvorišče V petek, 26. avgusta ob 20.00 / Dnevi stare glasbe: »Dramsam ensemble« (Italija) Grad Štanjel V soboto, 17. septembra ob 20.00 / Dnevi stare glasbe: »Dramsam ensemble« (Italija) SVETO PRI KOMNU Cerkev sv. Tilna V petek, 2. septembra ob 20.00 / Dnevi stare glasbe: »Xavier Diaz-Latorre« (Španija) fantazije in plesi zlatih stoletij. BRANIK Cerkev sv. Urha V soboto, 27. avgusta ob 20.00 / Dnevi stare glasbe: »Ensemble Lucida-rium« (Italija, Švica). Cerkev sv. Antona Padovanskega V soboto, 3. septembra ob 20.00 / Dnevi stare glasbe: »La pace« (Slovenija, Italija). PEDROVO PRI BRANIKU Cerkev Svetega Duha V nedeljo, 4. septembra ob 19.00 / Dnevi stare glasbe: »Fata la parte« (Švica). LJUBLJANA Križanke V ponedeljek, 22. avgusta ob 20.30 / Festival Ljubljana: »Hair-Lasje« (Rock mu-sikal), londonska produkcija Bronowski. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Zinkov dom: na ogled je retrospektivna razstava posvečena ilustratorki Bari Remec. Razstava bo odprta vsak dan do 4. septembra, od 17.00 do 19.00. GORICA Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass 20):v petek, 2. septembra 2011, bo ob 18. uri odprtje spominske »čezmejne« razstave »Silvester Komel - »Zmagoslavje svetlobe«, na ogled bodo zgodnja slikarjeva dela z naslovom »Izhodišča in iskanja«; razstava bo odprta vse do 23. septembra 2011, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Kobdiljski stolp: do 13. septembra bo na ogled skupinska fotografska in slikarska razstava »Vtisi Krasa«. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedejjek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavi- tev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Mestna galerija:v petek, 2. septembra 2011, bo ob 20. uri odprtje spominske »čezmejne« razstave »Silvester Komel -»Zmagoslavje svetlobe«, na ogled bodo novejša dela »Preboj in nagovor«; razstava bo odprta vse do 23. septembra 2011, od ponedeljka do petka, od 9.00 do 13.00 ter od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, v nedeljah in praznikih zaprto Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora -zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915- 1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! 10 Nedelja, 21. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / LIBIJA - Nekdanji premier Abdel Salam Džalud prestopil k upornikom Gadafija zapustil tudi eden nekdanjih tesnih sodelavcev Ugibanja o tem, da se polkovnik z družino pripravlja na beg v Venezuelo BENGAZI - Nekdanji libijski premier in desna roka samodržca Moamer-ja Gadafija, Abdel Salam Džalud je skupaj z družino zbežal iz Tripolija in se pridružil upornikom, so ti sporočili. »Ga-dafijev režim je pokončan,« njegove besede navaja uporniška televizija Libija Avalam. Da se je Džalud pridružil upornikom, je potrdil tiskovni predstavnik libijskih upornikov Ahmed Omar Bani. Njegove natančne lokacije zaradi varnosti uporniki niso želeli razkriti, domnevno pa naj bi nekdanji libijski premier pripotoval v mesto Zintan jugozahodno od libijske prestolnice. Džalud je Gadafiju, s katerim sta bila prijatelja od otroštva, pomagal pri državnem udaru leta 1969, s katerim je diktator prevzel oblast v državi. Dolga leta je bil njegova desna roka in drugi mož Gadafijevega režima, med letoma 1972 in 1977 pa je bil premier. Po sporu z Gada-fijem se je umaknil iz politike in praktično živel v hišnem priporu. Njegov prebeg k upornikom je še en udarec režimu, ki ga je v zadnjih dneh zapustilo več visokih predstavnikov. Ta teden so viri v Tripoliju poročali, da je domnevno v Egipt zbežal vojaški poveljnik in dolgoletni tesen zaveznik Gadafija, poveljnik Masud Abdul Hafiz, v Kairo pa je z zasebnim letalom z devetimi družinskimi člani na »turistični obisk« v ponedeljek prispel Gadafijev minister za notranje zadeve Nasr Mabruk Abdulah. Libijski uporniki so medtem sporočili, da so po hudih bojih zavzeli zahodno mesto Zliten, ki leži kakih 150 kilometrov vzhodno od prestolnice. Ob tem naj bi bilo ubitih najmanj 31 njihovih borcev, okrog 120 pa ranjenih. Na strani Gadafijevih sil pa naj bi bilo najmanj 40 mrtvih. V Libiji so sicer vse glasnejše govorice, da se Gadafi pripravlja na pobeg. V možnost, da bi polkovnik v kateri od »prijateljskih« držav zaprosil za azil, v Was-hingtonu ne verjamejo, pa čeprav se vrstijo govorice o tem, da polkovnik pripravlja kovčke. Po eni naj bi se z družino odpravil v sosednjo Tunizijo, po drugi pa naj bi poiskal zatočišče v Venezueli, pri svojem prijatelju Chavezu. Neka tunizijska radijska postaja je včeraj poročala, da je na letališču na otoku Džerba pristalo ve-nezuelsko letalo, ki naj bi člane Gadafi-jeve družine odpeljalo v Caracas. Kot omenjeno, so v ZDA do take rešitve libijske krize skeptični. Prevladuje ocena, da bo diktator vztrajal do zadnjega. Enako so seveda odločeni tudi uporniki, zato libijski krizi še ni videti konca. Libijski upornik na straži; zgoraj Abdel Salam Džalud na arhivskem posnetku iz leta 1986 ansa ITALIJA - Po oceni združenja Unioncamere Črna jesen za delo Izgubljenih bo 88 tisoč delovnih mest - Lokalni davki v 15 letih zrasli za 138 odstotkov MILAN - Združenje italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere napoveduje črno jesen na področju zaposlenosti. Čeprav se je erozija delovnih mest upočasnila, bo obračun na koncu leta za podjetja z vsaj enim zaposlenim (teh je približno milijon in pol) še naprej negativen. Izgubljenih bo namreč 88 tisoč odvisnih delovnih mest, kar bo povprečno raven zaposlenosti znižalo za 0,7 odstotka. Največje tveganje velja za delovna mesta v majhnih in srednjeveli-kih podjetjih, v geografskem oziru pa na jugu države. Leto 2010 se je končalo z izgubo 178 tisoč delovnih mest ali za 1,5 odstotka. Še slabše je bilo v letu 2009, na vrhuncu krize, ki je povzročila izgubo 213 tisoč delovnih mest (-1,9 odstotka). Čeprav je bilo po analizi študijskega centra Unioncamere letos ustvarjenih 44 tisoč novih delovnih mest več kot v letu 2010, s trga dela pa je bilo izločeno 47 tisoč ljudi manj Minister za delo Maurizio Sacconi ansa kot lani, se - tudi zaradi hude nego-votosti v mednarodnem gospodarskem okolju - ne obeta hiter zasuk negativnega trenda. To velja predvsem za industrijska, trgovska in storitvena podjetja. Za industrijski sektor jwe konec leta 2011 pričakovati izgubo skoraj 59 tisoč delovnih mest (-1,2 odstotka), storitvena podjetja bi se morala ustaviti pri -29 tisoč enot (-0,4 odstotka), medtem ko je pravo strmo-glavljenje števila delovnih mest predvideno v gradbeništvu s skoraj 30 tisoč delovnimi mesti manj. Druga slaba novica zadeva področje davkov. V študijskem centru stanovske organizacije Cgia v Me-strah so izračunali, da se je davčni pritisk na lokalni ravni v obdobju od 1995 do 2010 povečal za kar 137,9 odstotka. V realnih številkah so se lokalni davki (občin, pokrajin in dežel) od 40,58 milijarde v letu 1995 povzpeli leta 2010 na 96,55 milijarde evrov. Podatki se nanašajo na tekoče cene in ne upoštevajo inflacije. Po analizi Cgia pa je centralna administracija povečala svoje prihodke »le« za 6,8 odstotka. Leta 1995 je davčni priliv v državno blagajno znašal 326,69 milijarde, lani pa je dosegel 348,92 milijarde evrov. Merklova poziva Srbijo k pogovorom s Prištino BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj Srbijo pozvala, naj obnovi pogovore s Kosovom, s čimer bi zmanjšali napetosti na območju. »Ena mojih nalog bo prepričati Srbijo, da mora obnoviti dialog s Kosovom,« je pred obiskom v Beogradu na spletni strani svojega urada poudarila Merklova. Egipt odpoklical veleposlanika iz Izraela KAIRO - Egipt je odpoklical svojega veleposlanika v Izraelu zaradi smrti petih policistov, ki so bili ubiti v četrtek na izraelsko-egiptovski meji med povračilnimi napadi izraelske vojske na palestinske skrajneže. Svojci žrtev obiskali otok Utoya OSLO - Norveški otok Utoya, kjer je bilo v strelskem pohodu 22. julija ubitih 69 ljudi, predvsem mladih udeležencev tabora podmladka laburistične stranke, je včeraj obiskala druga skupina svojcev žrtev napada in preživelih. Na otoku so jih pričakali strokovnjaki, ki jim pomagajo pri žalovanju za bližnjimi. V Iranu obsodili pohodnika iz ZDA TEHERAN - Iransko sodišče je ameriška pohodnika, ki so ju julija 2009 aretirali med izletom na območju ob meji z Irakom, spoznalo za kriva vohunjenja in nezakonitega vstopa v državo. Kot je poročala iranska državna televizija, jima je sodišče prisodilo osem let zaporne kazni. Al Kaida napoveduje nove napade v Iraku BAGDAD - Mednarodna teroristična mreža Al Kaida napoveduje nove napade v Iraku, s katerimi se želi maščevati za smrt Osame bin Lad-na in drugih vodilnih članov organizacije. Člani lokalne teroristične mreže so prisegli, da bodo izvedli sto napadov po vsej državi. Strmoglavilo letalo britanskih Red Arrows LONDON - Na letalskem mitingu nad mestom Bornemouth na jugu Anglije je strmoglavilo letalo elitne akrobatske skupine britanske vojske Red Arrows. Uradno novice še niso potrdili, ker incident še preučujejo. SIRIJA - Nasilje nad protestniki se nadaljuje Tudi EU bo zaostrila sankcije proti Damasku BRUSELJ - Evropska unija po pozivu sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu k odstopu pripravlja ostrejše sankcije proti Siriji, ki bi vključevale ustavitev uvoza surove nafte iz te države, so po srečanju veleposlanikov držav EU v Bruslju povedali diplomati. Datuma uvedbe sankcij še niso določili, lahko pa bi jih uvedli v začetku sep-tembra.Veleposlaniki članic EU so se sporazumeli o sankcijah, ki bodo vključevale prepoved uvoza surove nafte iz Sirije. »Režim sirskega predsednika Bašarja al Asada po tem, kar je storil svojemu ljudstvu, ne more več biti so-govornik,» je dejal predstavnik EU. Tiskovni predstavnik visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ash-ton pa je pojasnil, da sedaj preučujejo, ali bi lahko sankcije uvedli proti celotnemu naftnemu sektorju ali zgolj posameznim podjetjem. V Bruslju tudi razmišljajo o tem, da bi uvedli prepoved prodaje pomembnih tehnologij Siriji. Sirija proizvede na dan 380.000 sodov nafte. Največ nafte izvozi v ev- ropske države, predvsem Nemčijo, Italijo in Francijo. Odločitev o vnovični zaostritvi sankcij proti Siriji je bila dosežena le dan po tem, ko so ZDA in EU ter Velika Britanija, Francija in Nemčija pozvale al Asada k odstopu. Včeraj je Sirska vojska s tanki vdrla v mesto Homs, dan potem, ko je bilo v novem nasilnem posredovanju sirskih varnostnih sil proti protirežimskim protestnikom po vsej Siriji po navedbah aktivistov ubitih najmanj 33 ljudi. V mestu Latakija so zjutraj potekale aretacije, več režimskih tankov pa je ob zori vdrlo v mesto Homs, od koder je bilo slišati streljanje. V obmorskem mestu Latakija pa so oblasti včeraj pridržale tudi številne mladoletnike. V Homsu je sicer že več dni zelo napeto, v petek pa so poročali o najmanj 16 ubitih civilistih. V pokrajini Dara na jugu Sirije je bilo po trditvah aktivistov ubitih 13 ljudi. Trije od njih so bili vojaki, ki so bili ubiti v spopadu s pripadniki varnostnih sil, potem ko niso hoteli streljati na protestnike. HRVAŠKA - Ogledala si je predstavo Kralj Lear Angelina Jolie na Brionih z Josipovicem in Radetom Šerbedžijo PULJ - Gledališče Ulysses je na svoji drugi letošnji ponovitvi predstave Kralj Lear gostilo hrvaškega predsednika Iva Josipovica in hollywoodsko filmsko zvezdnico Angelino Jolie. Igralka si je kultno predstavo gledališča Ulysses želela ogledati že lani, a je načrtovani obisk Brionov zaradi prevelike medijske pozornosti odpovedala. Številni gledalci so za navzočnost igralke izvedeli šele po predstavi, ko je Rade Šerbedžija po aplavzu pozdravil svojo posebno gostjo. Tedaj je igralka stopila na oder in se poklonila občinstvu, predstavo pa označila kot enega najlepših gledaliških dogodkov v svojem življenju, je sporočila predstavnica za stike z javnostmi gledališča Ulysses Marina Vujčic. »To je bila izredna izkušnja. Odlična predstava, ki na izjemen način slavi gledališče. Tudi sicer sem velika oboževalka Radeta Šerbedžije in sem uživala v sodelovanju z njim. Nimam besed za njegovo delo, a upam, da bom lahko nekega dne zaigrala skupaj z njim,« je dejala igralka. Obljubila je, da se bo na čudovite Brione zagotovo vrnila, in to s svojo družino. Kot je še povedala, bo obisk Hrvaške izkoristila tudi za pogovor s predsednikom države Ivom Josipovicem o umetnosti in Hrvaški ter o problematiki razminiranja. »S predsednikom se bova jutri pogovarjala o razminiranju. Bila sem zgrožena, ko sem izvedela, kako veliko težavo to predstavlja na Hrvaškem. Skupaj moramo pogledati, kaj lahko naredimo, da bi jo rešili,» je poudarila. (STA) Angelina je na Brione prišla v preprosti črni obleki in brez nakita Nedelja, 21. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme VLADNA VEČINA VSE BOLJ NEPOVEZANA Sredi najhujše vihre z upehanim krmarjem Vojmir Tavčar Z dežja pod kap. Zaradi bojazni pred zopetno gospodarsko recesijo je v tej drugi polovici avgusta napetost na finančnih trgih na obeh straneh Atlantika in tudi na Daljnem vzhodu izredno velika, zagotovila politikov, da recesije ni na vidiku, vlagateljev ni prepričala, borzni indeksi so padli povsod. Huda kriza je v teh dneh dramatično razgalila šibkost politike. Ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki nima več tistega vodilnega zagona, ki mu je omogočil izvolitev in vstop v Belo hišo, močno pogojujejo politiki konservativne republikanske stranke, ki so pod vplivom nazadnjaške frakcije Tea Party, vodilna evropska državnika Angela Merkel in Nicolas Sarkozy med nedavnim zelo pričakovanim srečanjem Evropski uniji nista znala nakazati nove smeri plovbe, njuno srečanje je izzvenelo kot potrditev nemoči, na kar so se trgi odzvali zelo negativno. V teh razburkanih vodah, ki nevarno premetavajo tudi največje ladje, je Italija videti prava orehova lupina, ki se le s težavo drži na površju. Potem ko je zaradi napada špekulacije na italijanske državne obveznice v nekaj dneh izpuhtel učinek varčevalnih ukrepov, ki jih je parlament odobril ob koncu julija, je bila vlada prisiljena na vrat na nos pripraviti dodaten sveženj varčevalnih ukrepov, težek obilnih 45 milijard evrov, ki naj bi začel veljati takoj in ne z dveletnim časovnim zamikom kot tisti, ki je bil odobren ob koncu prejšnjega meseca. Predsednik republike je prekinil počitnice in se je vrnil v Rim, da je takoj podpisal odlok, ki je bil objavljen v uradnem listu že pred velikim šmarnom. Tudi parlament je bil zaradi izrednih razmer prisiljen odpreti duri v avgustu, sveženj varčevalnih ukrepov bo začel svojo parlamentarno pot že ta teden v pristojnih komisijah senata, nato pa bo v postopku v poslanski zbornici. Naj bo v oklepaju v tem okviru doda- no, da so tudi v tem primeru senatorji zamudili priložnost, da bi vsaj navzven pokazali svojo zavzetost in delovno vnemo. Seje, s katero je bil sklop varčevalnih ukrepov postavljen na dnevni red zgodnjega doma, se je udeležila peščica senatorjev. Res je, da je šlo samo za formalnost, toda tako kričeča odsotnost je bila samo voda na mlin nezadovoljstva ljudi in vse bolj razširjenega odpora do take politike in teh politikov. Napetosti na trgih in pritisk evropskih krogov je prisilil tudi predsednika vlade Silvia Berlusconija in gospodarskega ministra Giulia Tremon-tija, ki sta hudo sprta med sabo, da sta v začetku avgusta sedla skupaj za mizo in nato skupaj predstavila sveženj ukrepov, ki naj bi prispevali, da bo Italija že leta 2013 izničila svoj letni primanjkljaj. Ni tu mesto za podrobno analizo teh ukrepov, o katerih je sicer PD že obsežno poročal, saj bo za dokončno oceno treba počakati na sklepe parlamenta, opozoriti pa velja, da je prav predstavitev svežnja varčevalnih ukrepov razgalila ostra trenja in huda nasprotja tako v večinski koaliciji kot tudi v samih članicah. Tako premier Berlusconi kot voditelj Severne lige Umberto Bossi sta politično šibkejša kot pred enim mesecem, težave so znatno načele njuno dosedanjo uglašenost. Takoj po predstavitvi novega svežnja varčevalnih ukrepov je Berlusconi skušal zvrniti na pleča osovraženega ministra Tremontija (sumi ga, da mu streže po premierskem stolu) politično odgovornost za ukrepe in še zlasti za »solidarnostni prispevek«, ki naj bi obremenil tiste, ki imajo več kot 90.000 evrov letnih prihodkov, zaradi katerega Berlusconiju »krvavi srce«, kot je poudaril med novinarsko konferenco, na kateri sta s Tremonti-jem orisala ukrepe za stabilizacijo italijanskih javnih financ. Če naj verjamemo poročanju medijev, se je med predsednikom vlade in gospodarskim ministrom začela prava zakulisna bitka s širjenjem najrazličnejših domnev, namigov, govoric. Tudi to je verjetno opogumilo nezadovoljne v Ljudstvu svobode, ki so se na najrazličnejše načine ogradili od varčevalnih ukrepov. Tarča nezadovoljstva tokrat ni bil samo Tremonti, ki je že več mesecev strelovod za izbruhe nezadovoljstva svojih kolegov v vladi, ampak dokaj odkrita grožnja, da takega svežnja ukrepov nekatere frakcije v stranki ne bodo podprle. Navzven še najbolj izrazito pa je nasprotovanje dveh časopisov, ki sta doslej stalno podpirala Ber-lusconijevo politiko. Rimski konservativni Il Tempo je bil ostro kritičen, Libero pa je s svojim odgovornim urednikom Mauriziom Belpietrom šel naravnost na barikade in vlado obtožil, da je s tem svežnjem varčevalni ukrepov izdala svoje politične ideale. Nezadovoljen je bil tudi podsekretar v obrambnem ministrstvu Guido Crosetto, ki je doslej svojo nejevoljo in nezadovoljstva izražal z napadi na ministra Tremontija, sedaj pa z nekaj poslanci grozi, da ukrepov ne bo podprl. Po dolgem molku sta se oglasila tudi nekoč vplivna soustanovitelja Forza Italia, nekdanji zunanji in nato obrambni minister Antonio Martino in predsednik senata v obdobju 201- 2006 Marcello Pera. Oba sta uvedbo »solidarnostnega prispevka« ocenila kot »kletvico«, ki žali njuno liberalno držo. Nekoliko manj odkrito, vendar dovolj jasno, piha na dušo nezadovoljnih nekdanji minister Claudio Scajola, ki še ni prebolel dejstva, da je bil prisiljen k odstopu z mesta ministra za gospodarski razvoj. Med nezadovoljne sodita tudi vplivni predsednik Lombardije Roberto Formigo-ni in vodja skupine Forza del Sud Gianfranco Micciche. Vsi pripravljajo kopico amandmajev, njihovi kritični glasovi pa so vznemirili predsednika vlade, ki je naročil pravkar izvoljenemu sekretarju Ljudstva svobode Angelinu Alfanu, naj udari po mizi in naredi nekaj reda v hiši. Čas bo pokazal iz kakšnega testa je novi sekretar in ali ima dovolj vpliva, da utiša nezadovoljne, dejstvo pa je, da sodi vrenje v Ljudstvu svobode tudi v boj za nasledstvo, saj je vsem jasno, da se Berlusconijev čas postopno izteka. V precejšnji zadregi je v zadnjih mesecih tudi voditelj Severne lige Umberto Bossi. Poraz na spomladanskih upravnih volitvah in na referendumih je bil za voditelja lige hud udarec. Bossi je s svojo karizmo do pred nedavnim povsem obvladoval ligo, somišljenike je prepričal, da so pogoltnili marsikatero grenko, v zadnjih mesecih pa je njegov ugled načet. O tem pričajo protesti ligaških županov in predsednikov pokrajin, ki se nočejo sprijazniti s tem, da jim bo vlada zopet znižala sredstva, o tem priča dej- stvo, da je bil na nekaterih zborovanjih Bossi sprejet hladno, nekaj zborovanj pa je zaradi nevarnosti oporekanja moral odpovedati in to v krajih, kjer je liga vodilna politična sila. Še najbolj izrazit dokaz Bossijeve šibkosti pa je njegova negotovost, saj se v teh dneh stalno popravlja, večkrat obrne politično krmilo kot krmar, ki ne zaupa več svojemu kompasu in ne ve več, katero smer naj bi ubral. Tudi med članstvom je vse manj izrazito zaupanje v vodi-teljevo nezmotljivost. V Severni ligi se je kot v Ljudstvu svobode začel boj za nasledstvo med notranjim ministrom Robertom Ma-ronijem, ki baje obvladuje večinski del stranke, in tako imenovanim »magičnim krogom«, skupino, ki neposredno spremlja upehanega voditelja in v kateri so med drugimi Bossijev sin Renzo, podpredsednica senata Rosi Mauro, predsednika parlamentarnih skupin Federico Bricolo (senat) in Marco Reguzzoni (zbornica). Ta dokaj nepovezana in med sabo skregana vojska, ki ne zaupa več povsem svojim generalom, naj bi torej odobrila sveženj varčevalnih ukrepov, ki naj bi zaščitil Italijo pred besnenjem gospodarskega viharja? Če je srečanje med Merklovo in Sarkozyjem pokazalo, da vodilna evropska državnika nimata jasne vizije o tem, kaj na bi Evropska unija postala in nista nakazala nobene niti nejasne poti v tej smeri, je Italija s tega vidika v še veliko slabšem položaju, saj iz nastopov voditeljev sedanje večine ni razvidna nobena vizija o prihodnosti, v njihovih besedah ni mogoče razbrati nobenega nekoliko dolgoročnejšega projekta, saj tudi v svežnju sedanjih varčevalnih ukrepov so v bistvu samo krčenja izdatkov in nekaj novih obremenitev, medtem ko je povsem odsoten vsak razvojni prijem, ki bi lahko vsaj nekoliko pospešil italijanski gospodarski stroj. Poskus predsednika Napolitana, ki je julija krvavo okrcal politike v upanju, da jih bo predramil, v tem vročem avgustu ni obrodil velikih sadov. Italijansko barko v tem trenutku vodi ostarela in dokaj zdelana posadka, katere poveljnika doma, pa tudi v Evropi in v svetu ne uživata več veliko ugleda. Paradoksalno pa je dejstvo, da je treba želeti, da bosta lahko na svojem položaju vztrajala še nekaj časa, saj bi se razmere zelo verjetno dodatno poslabšale, če bi zamenjali krmarja, ko vihar besni z največjo močjo. Tragedija Italije je, da jo vodi šibka večina, katere edino politično obzorje so bili od njenega nastanka osebni interesi njenega voditelja. Čeprav je sedaj Berlusconi politično ošibljen, še vedno ni videti neke možne alternative, saj opozicija še ni ponudila nekega jasnega, dovolj prepričljivega in uresničljivega projekta. Predlog varčevalnih ukrepov, ki jih je izoblikovala Demokratska stranka, je manj krivičen od vladnega, vendar tudi v tem primeru gre za vizijo kratke sape, medtem ko povsem manjka vizija o odpravi najbolj kričečih družbenih razlik in o nekoliko pravičnejši porazdelitvi bogastva. To je, kot ugotavlja komentator Curzio Maltese, skupno vsem zahodnim državam, kjer ni nobene levičarske sile, ki bi bila sposobna ponuditi dovolj prepričljivo alternativo receptom ekonomskega liberizma, ki so tako povečali razkorak med bogatimi in revnimi in so povzročili vse hujše gospodarske krize. To pa Italiji in njenim državljanom ne more biti v tolažbo. Italijanski rek, po katerem naj bi »skupna nesreča bila že pol sreče«, je vedno bil samo zelo vprašljiva tolažba, v tem primeru pa bi bil samo nepotrebno slepilo. Pred leti bi se bili ob taki krizi lahko priporočili zvezdi, ki je bedela nad usodo Italije, a kaj ko je v tem času tudi ona skoraj povsem zbledela. 12 Nedelja, 21. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / COŠ Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski Domjo in Ricmanje DELAVNICE SLOVENSKEGA JEZIKA V PIRANU "i eejeL: feeip 'm* 10. junija se je zaključil pouk na osnovnih šolah. Večina učencev se je že odpravila na počitnice. Učenci in učiteljice 3., 4. in 5. razreda šole Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski, pa so imeli nepozabno doživetje v Piranu. Udeležili so se jezikovnih delavnic in bivanja na osnovni šoli Cirila Kosmača. Namen te pobude je bil podkrepiti slovenski jezik in izpostaviti stike s sovrstniki, ki živijo v Sloveniji. Šola Cirila Kosmača je prva šola UNESCO v Sloveniji, ki že dolgo let sodeluje s trinajstimi državami po svetu in v Evropi. Zaradi tega je šola opremljena s spalnimi sobami, kopalnicami in veliko jedilnico, ki nudi vse potrebno. V jutranjih urah so se naši učenci razdelili po razredih in sledili rednemu pouku skupaj z njihovimi sovrstniki. V popoldanskih urah pa so imeli jezikovne in likovne delavnice, kjer so preko dramatizacije in umetnosti širili slovensko besedišče. Tedenski program je bil obogaten tudi z ogledom Pirana, izletom v Postojnsko jamo, v kobilarno v Lipici in z ekskurzijo na morju z barko »Subacquatic« po piranskem zalivu. Obenem so učenci obiskali občinsko knjižnico v Piranu in mestni akvarij. Med prostim časom so se naši učenci razvedrili na morju v Fiesi, Piranu in Portorožu. Ob večernih urah pa so se z užitkom posladkali s sladoledom. Za otroke je bilo enkratno doživetje. Z velikim navdušenjem so spoznali lepote piranskega zaliva, saj je za nekatere bila to prva izkušnja po svetu. Izpostavili so prijateljske in plodne stike s piranskimi otroki z namenom, da si bodo dopisovali. Vsak učenec je dobil slovenski delovni zvezek, majčko, ki jo je sam okrasil in spominček iz plastelina. Organizacija je bila brezhibna. Ta pobuda je obogatila bodisi učence kot učitelje, ki so pridobili marsikaj novega. Upamo, da bo ta izkušnja začetek dolgotrajne povezave med našimi šolami in piransko. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 21. avgusta 2011 1 3 1 4 Nedelja, 21. avgusta 2011 NEDELJSKE TEME / Čas trgatve je zelo pomemben tudi za kakovost vina STROKOVNI NASVETI Navodila pred trgatvijo Svetovalna služba KZ SEZONSKO SADJE Zrele so slive, fige, jabolka ... Sedaj je čas, ko nas sadni vrt obdari z veliko sadovi. Zrele so fige in slive, pa tudi nekatere sorte jabolk in hrušk. Kmalu bomo pobirali tudi orehe. Na splošno velja, da sadje pobiramo ob lepem in suhem vremenu, še najbolje zjutraj, po jutranji rosi. Če za pobiranje uporabljamo lestev, moramo zelo paziti, da z njo ne ranimo rodnega lesa. Praviloma pobiramo od spodaj navzgor. Po končanem pobiranju sadeže spravimo v svež, čist in zračen prostor. SLIVE zorijo neenakomerno, zato jih pobiramo večkrat. Sadeži so zreli, ko se zlahka odtržejo od drevesa in ko je meso mehko. Slive za takojšnjo uporabo pobiramo s peclji. Še posebej bodimo previdni, da med pobiranjem ne odstranimo poprha s površine plodov. Sadeže za predelavo v marmelado ali sušenje pa pobiramo, ko so dobro zreli. FIGE poberemo, ko so sadeži dobro zreli, to je, ko se zlahka odlomijo od drevesa in ko se ob odlomu ne pojavi mleček. Bolje je, da pri pobiranju fig nosimo dolge rokave, da ne bi mleček dražil kožo. Fige zorijo postopoma, zato jih pobiramo večkrat in po malem. Fige so večkrat tarča ptičev, os in drugih škodljivcev. Koristno je zato pred zrelostjo pokriti drevo z mrežo. JABOLKA delimo v poletna, jesenska in zimska. Vsaka sorta ima svoj čas pobiranja. Poletne sorte pobiramo, ko so sadeži popolnoma zreli. Jesenske in zimske sorte pa pobiramo nekoliko pred zrelostjo. Na ta način se dalj časa ohranijo, pa čeprav so sadeži manj okusni. Čim bliže zrelosti pobiramo, bolj okusni in sladki so sadeži, ohranijo pa se manj časa. Barva kožice nam približno pove, kdaj so jabolka zrela. Zrelo jabolko ne sme biti zeleno, razen Granny Smith in nekatere poletne sorte. Zrela jabolka imajo temna semena, razen poletnih sort, ko se semena ob zrelosti po navadi ne obarvajo. Ko je jabolko zrelo, se zlahka odcepi od drevesa. Jabolka pobiramo tako, da jih nekoliko zasukamo. Paziti moramo, da ne odlomimo rodnega lesa. HRUŠKE - Podobno velja za hruške. Domače sorte, ki imajo majhne sadove, zelo kmalu zorijo in postanejo pre-zrele, notranjost zelo kmalu porjavi in razpade. Slednje moramo zato pobrati takoj, ko menjajo barvo in ko se z lahkoto odtrgajo od drevesa. Za prodajo pa jih pobiramo nekoliko prej. Glede načina pobiranja velja isto, kot za jabolka. Jabolka in hruške skladiščimo suhe, da ne bi pozneje začele gniti. Shramba naj bo temna in dovolj zračna. Vlaga naj bo dovolj nizka, a ne preveč. Temperatura prostora naj ne pade pod nič- lo in naj ne preseže 12 stopinj C. Sadeže postavimo v zaboje in jih položimo v eno samo plast. Po možnosti naj se sadeži ne dotikajo med seboj. Shrambo moramo občasno zmerno zračiti. OREHI - Po navadi pobiramo orehe, ko odpadejo od drevesa. Odpadanje orehov ne poteka istočasno. Zato jih sproti pobiramo. Veje lahko tudi tolče-mo, a pazljivo, da jih ne bi poškodovali. Nato jih takoj poberemo s tal, da ne bi orehi brez ovoja postali temni. Olupimo ovoj, očistimo jih v glavnem tako, da jih potopimo v vodo in jih posušimo na vodoravni deski ali mreži. Prostor, kjer se orehi sušijo, naj bo senčen in vetroven. Ovoje odstranimo z rokavicami. Ovoj namreč lahko pusti temno rumeno barvo na rokah, ki jo s težavo odstranimo. Hranimo jih v zračnem prostoru, v tankih plasteh. To velja za orehe z lupino. Semena brez lupine pa moramo postaviti v steklen kozarec, ga dobro zapreti ter postaviti v hladilnik, da ne postanejo žarka. Podobna navodila veljajo za pobiranje lešnikov in mandeljnov. GROZDJE - Za konec bomo omenili grozdje, saj ga bomo prav kmalu pobirali. Če nimamo namiznega grozdja, tik pred trgatvijo izberemo nekaj lepih in popolnoma zdravih grozdov. Če hočemo ohraniti grozdju svež okus za nekaj časa, ga poberemo skupaj z delom mladice, ki jo denemo v vodo. Na dno posode lahko denemo oglje. Grozdi naj se ne dotikajo med seboj. Hranimo ga v precej hladnem prostoru. Občasno moramo doliti vodo v posodo. Sorte grozdja z manjšimi jagodami in ločenimi med njimi se bolje ohranijo. Če v času trgatve veliko dežuje, se grozdi zelo težko ohranijo. Najbolje se grozdi ohranijo, če je med pobiranjem toplo podnevi in hladno ponoči ter ob nizki zračni vlagi. Grozdje lahko tudi sušimo. Položimo ga na vodoravne police iz mreže tako, da zrak kroži. Drugi način je, da grozdje obesimo na kovinske kavlje. Najbolj pogost način pa je, da grozdje denemo v lesene ali preluknjane zaboje, v eno samo plast. Zaboje postavimo enega nad drugim. Grozdi naj se med seboj ne dotikajo. Pri vseh treh načinih sušenja, naj ima prostor nizko zračno vlago, da se ne tvorijo plesni. Občasno moramo prostor prezračiti. Temperatura v prostoru naj bo sobna in ne prenizka. Grozdje, ki se suši, moramo občasno pregledati, da nima plesnivih jagod in v teh primerih jih takoj odstranimo, da se ne bi plesen širila še na ostale jagode. Tako posušeno grozdje lahko uživamo celo zimo. Magda Šturman Trgatev je izredno pomemben dogodek na vinogradniškem posestvu, saj se z njo začenja nova proizvodnja vina. Kakovost vina je seveda odvisna predvsem od or-ganoleptičnih lastnosti grozdja. Na te pa ob trgatvi ne moremo več vplivati. Lahko pa s primernimi posegi določimo najugodnejši čas trgatve in s tem optimalne zrelostne stopnje grozdja. V nadaljevanju navajamo poleg osnovnih navodil za določanje časa trgatve, tudi nekaj strokovnih nasvetov za pravilno ravnanje z grozdjem med trgatvijo. Pri tem dajemo poseben poudarek postopku jemanja vzorcev grozdja za opravljanje meritev vsebnosti sladkorja in kislin. Napačno jemanje vzorcev nam lahko da nerealno sliko zrelostnega stanja grozdja z vsemi negativnimi posledicami, ki temu sledijo. Določanje časa trgatve in ravnanje z grozdjem med trgatvijo Zrelost grozdja je odvisna od raznih dejavnikov, med katerimi so najvažnejši obremenitev trte, sorta, lega in delovanje fotosinteze (število in stanje listov). Glede na to, da se ti parametri razlikujejo od vinograda do vinograda, je nujno, da preverimo za vsak nasad posebej zrelostno stanje grozdja. Če je v vinogradu več sort ali če je zrelostna stopnja grozdja, tudi v primeru iste sorte, različna od trte do trte ali celo na isti trti, so priporočljive 2-3 trgatve. Trgači se morajo držati navodila, da se pri trganju grozdja v posodah ne tlači, ker se sicer začnejo že med trgatvijo oksidacij-ski in drugi negativni procesi, ki načnejo kakovost mošta. Grozdje mora priti čim prej in v najboljšem stanju v klet. Postopek jemanja vzorcev Najboljšo »sliko« o tehnološki zrelosti grozdja nam da analiza. Če želimo, da bodo rezultati analize čim bolj verodostojni, jih moramo jemati pravilno. Držimo se sledečih navodil. Vzorec obsega 100 jagod, odvzetih iz 25 trsov in to po 50 jagod na levi in desni strani trsa. Jagode so odvzete po naključnem izboru v spodnjem in zgornjem delu grozdov. Pri izbiri trsov, iz katerih bomo odvzeli jagode, pazimo, da izberemo tiste, ki najboljše predstavljajo povprečno zrelostno stopnjo vinograda. Izbira trsov z najbolj ali najmanj zrelim grozdjem, bi nam dala podatek močno odstopajoč od realnega zrelostnega stanja in nas zgrešeno pogojevala pri določitvi časa trgatve. Ta pa je, kot že poudarjeno, izredno pomemben, ker so posledice slabih odločitev za začetek trgatve lahko zelo negativne iz sledečih razlogov: - ne dosežemo kakovosti, ki jo lahko da neka lega; - dobimo prekisla in nestabilna ter težko filtrabilna vina; - imamo težave z alkoholno fermenta-cijo zaradi preveč ali premalo sladkorja; - v obeh primerih, prezgodnje ali prepozne trgatve, izgubimo odločilno rdečo barvo pri rdečih sortah. NAPREDKU SE NI MOGOČE ODREČI Kmetijstvo prihodnosti odklanja sanjave pristope Kakšno naj bo kmetijstvo prihodnosti, je na raznih sedežih in nivojih predmet diskusij, ki nemalokrat zaidejo v sanjave zaključke, po katerih mora biti primarni sektor naravi prijazen ali celo trajnosten, po drugih pa istočasno gospodarsko uspešen, češ da ne sme bremeniti skupnosti z gospodarskimi posrednimi ali neposrednimi ugodnostmi. V isti sapo pa se še dodaja, da morajo biti cene hrane in živil zmerne ter prilagojene potrebam potrošnikov. Mnenja smo, da si ne smemo delati prevelikih utvar. Kmetijski in drugi ekonomisti še niso našli zadovoljive rešitve, ki naj bi usklajevale gospodarsko učinkovitost kmetijskih gospodarstev in ohranjanja načinov kmetovanja iz preteklosti, ki so bili sicer naravi prijaznejši, a je njihova gospodarska učinkovitost bila po današnjih kazalcih storilnosti izredno skromna in zato preživela. Na problem je treba gledati trezno in preudarno. Ločevati je treba med tem, kar je uresničljivo in tem, kar želimo, da bi bi- lo. Področni izvedenci, nemalokrat namišljeni, in ostali oblikovalci javnega mnenja se morajo izogibati ustvarjanju iluzij med potrošniki o neuresničljivem načinu kmetovanja, vezanega na preteklost, ki se odpoveduje znanstvenemu in tehničnemu napredku, češ da nas oddaljuje od narave in postavlja pod vprašaj pridelavo zdravstveno neoporečne hrane in živil. Ta korak v preteklost je neizvedljiv. Napredku tehnike in znanosti, ki nudi velike gospodarske ugodnosti celotnemu proizvodno-po-trošniškemu krogu, se ne moremo odreči. Prednost tega napredka koristijo vsi akterji omenjenega kroga: kmetje-pridelovalci, potrošniki, proizvajalci tehničnih pripomočkov, tržni operaterji in širše celotna skupnost. Res je, da hiter znanstveni napredek omogoča, in bo po vsej verjetnosti še učinkoviteje omogočal v prihodnosti, izboljšanje prehranske kakovosti in varnosti ter istočasno skrb za varstvo narave in okolja. Ne gre pa pozabiti, da veljajo za kmetijstvo, tudi za najrazvitejše, kot za vse ostale gospodarske sektorje, ekonomske zakonitosti, ki jih ne gre prezreti. Le ob spoštovanju le-teh in ob upoštevanju dejstva, da je kmetijstvo predvsem gospodarska dejavnost, ji bomo lahko zagotovili varno prihodnost. To pa seveda ne pomeni, da se dopolnilno k osnovni proizvodni funkciji ne da ovrednotiti tudi vlogo kmetijstva kot varuha okolja in nuditelja obnovljivih energetskih virov. Iskanje usklajenosti med raznimi funkcijami primarnega sektorja pa je zahtevna naloga izvedencev, ki ne smejo zapostavljati prioritetno pridelovalno funkcijo sektorja, sicer preti nevarnost, da pri iskanju učinkovitih zdravil za prihodnost kmetijstva, ne pride do pogubne smrti zdra-vljenca, ki ga ne bo mogoče nadomestiti, kot pričajo zaskrbljujoči primeri obrobnih območij, kjer zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti okolje dobiva zaskrbljujoče lice propadanja. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB / NEDELJSKE TEME Nedelja, 21. avgusta 2011 1 5 Na slikah: pod naslovom dvojezični napis v Cornwallu, levo spodaj cornwallska zastava, desno dva posnetka z manifestacije BNG v Santiagu de Compostela V DOKUMENTU, KI SO GA IZROČILI BRITANSKI VLADI V LONDONU Prebivalci Cornwalla zahtevajo priznanje statusa manjšine in več avtonomije za regijo Aktivisti, ki si prizadevajo za uradno priznanje samostojne kulture in identitete britanskega polotoka Cornwall, kjer so prebivalci nekoč govorili keltski jezik kernewek (cornish), so pripravili sokument s svojimi mpredlogi in zahtevami ter so ga izročili predstavnikom londonske vlade. Prejšnja laburistična vlada ni hotela priznati identitete Cornwalla in podeliti prebivalcem regije statusa narodne manjšine, pa čeprav je podpisala konvencijo Sveta Evrope, katere temeljni namen je bil zaščita in promocija kulturne različnosti. Od tiste odločitve je minilo že več kot deset let in poslej so jeziku Cornish priznali uradni status v okviru iozvajanja Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike, pa tudi na zadnjem popisu prebivalstva so se ljudje lahko izjavili za pripadnike skupnosti »Cornish«. Sedaj pa aktivisti pričakujejo drugi korak, saj so pripravili 28 strani dolgo poročilo z zahtevo, naj sedanja koalicijska vlada prizna prebivalcem te regija status manjšine. Razburjenje novinarja v Cornwallu: »Nekaj tisoč dvojezičnih tabel, pa samo 300 jih govori jezik« Novica je stara dve leti, vendar jo je vredno objaviti za razumevanje odnosa, ki ga ima angleška javnost do jezika v Cornwallu. Novembra 2009 je Daily Mail, največji dnevnik jugozahoda Velike Britanije objavil novico, da bodo v Cornwallu namestili dvojezične napšise in v naslovu v oklepaju dodal: »čeprav samo 300 ljudi govori cornish«. Novinar se v tem članku razburja, ker je deželna skupščina v Corn- wallu sklenila, da nopdo namestili »več tisoč dvojezičnih napisov« po vsem Cornwallu, čeprav ta jezik tekoče govori samo 300 ljudi. Razburjenje je še večje, ker bodo v ta jezik prevedli tudi nekatere spletne strani krajevne skupščine; vendar pa novinarju odle-že, ko ugotovi, da se nekateri s tem ne strinjajo... Pa tudi takrat, ko mu povejo, da bodo izdelovalci tabel brezplačno dodali napis v krajevnem jeziku in torej ne bo dodatnih stroškov. Svetnik iz Cornwalla Bert Biscoe, ki je vodil delovno skupino, ki je sestavila to poročilo, je dejal, da je bilo sta-liščle prejšnje vlade anomalija in celo »smešno«, poudaril pa je, da je sedanja usmeritev pravilna. »V zadnjih desetih letih se je veliko spremenilo. Jezik cornish je priznan in število ljudi, ki ga govorijo, narašča, naš zgodovinski prispevek svetovni ekonomiji opevajo na spletni strani svetovne dediščine in imamo postavko v popisnih polah za popis prebivalstva,« je dejal Biscoe in nadaljeval: »Vendar morajo prebivalci Corn-walla takao rekoč vsak dan poslušati stvari, ki vodijo v malodušje. Prav boli nas, ko ugotavljamo, da bo stoletjih prizadevanj domala vse vlade vztrajajo pri odrekanju našim ljudem in našemu jeziku enakopravnosti in poštenega obravnavanja v družbi, ki se v globalnem svetu bori za taista načela in želi ime-tib v tem boju celo vodilno vlogo.« Prvo poročilo o manjšini v Corn-wallu je bilo sestavljeno leta 1999 in vsebovalo je ugotavljanje dejanskega stanja ter zahtevo po priznanju, enakopravnosti in vidnosti jezika in vrednot te regije. Tisto poročilo je bilo sestavljeno 12 mesecev po ratifikaciji Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin s strani Združenega kraljestva. V poročilu je bila predvsem zahteva po podpori za »cornwallsko stvar«, ki je temeljila na ugotovitvah zgodovine Cornwalla, ki je bil nekoč kraljestvo ter na dolgotrajno kulturno identiteto tamkajšnjega prebivalstva. Novo poročilo, ki so ga podprli v si politični voditelji sveta regije, so izročili miniostru za regije in krajevno samoupravo Andrewju Stunellu v Londonu. Z ministrom je prej govoril liberal-no-demokratski poslanec Andrew George, ki je po pogovoru dejal, da upa, da imajo »po letih slepote uradne politike« tokrat možnost, da prepričajo vlado o primernosti delne spremembe svoje politike, kar bi bil velik uspeh za življenje scelotne skupnosti, pomenilo pa bi tudi pritok več sredstev, »kar bi prebivalcem te regije omogočilo, da v večji meri prispevajo k razvoju britanske in evropske družbe, pa tudi, da pomagajo svojim rojakom po svetu in nenazadnje, da izboljšajo svoje življenjske pogoje.« Galicijski nacionalisti zahtevajo suverenost Glasnik galicijske nacionalne stranke (Bloque nacionalista galego - BNG) Guillerme Vazquez se je 25. julija, na dan galicijske domovine izrekel za »suvereno Galicijo v Evropi« in za politiko, ki bi bila alternativna oguljenim programpm ljudske stranke (Partido popular -PP) in socialistov (PSOE). Guillerme je te misli povedal v svojem govoru na Trgu Quintana v Santiagu de Composte-la na dan galicijske domovine na manifestaciji, ki se je je udeležilo več kot 20.000 ljudi in ki je zagotovo ena najbolj številnih manifestacij v Galiciji v zadnjih letih. Pred njim sta na manifestaciji spregovorila še koordina-torka izvršilnega odbora stranke BNG teresa Taboas in voditeljica krajevne sekcije stranke Iria Aboi. Guillerme je v svojem govoru uvodoma poudaril, da se Galicija »nahaja v izrednem stanju«, v katero jo je potisnila kombiniranapoliti-ka madridske osrednje vlade, ki jo sestavljajo socialisti, in deželne vlade, ki jo sestavlja Ljudska stranka, poleg tega pa še dolga leta izvajanja evropske politike, neoliberalizma, centralizma, »ki so nas potisnili v kotel brez izhoda«. Zato voditelj gali-cijske nacionalne stranke nima dvoma, da bi bilo »vztrajanje pri tej škodljivi politiki enostavno samomorilsko dejanje«. Glede na katastrofalne rezultate te politike je Guillerme mnenja, da je treba »spremeniti tek dogodkov in izvajati alternativne politike na osnovi načel, ki jih predlaga BNG: Suverenost, bemokracija in delo vredno človeka.« Po njegovem mnenju je treba torej prekiniti politiko mneoliberal-izma, spoprijeti se je treba z urejanjem trgov in treba je omejiti možnosti špekulantov. »Treba je poudariti nadvlado politike nad gospodarstvom, kajti za nas je pomembno, kako bodo živele družine in ne kako bodo živeli lastniki bank,« je dejal. Guillerme je nadaljeval: »Ta isti neoliberalizem je tuzdi eden temeljev Evropske unije, tiste Evrope, ki se zanima predvsem za trgovce, namesto da bi se ukvarjala s socialno in teritorialno kohezijo, ta Evropa držav in ne Evropa narodov, ta Evropa, v katero BNG upravičeno dvomi, ker se nam prikazuje v vsej svoji krutosti.« Tu je glasnik galicijske stranke poudaril, da »Evropska unija določa preostre pogoje in s tem duši evropske narode, da zagotovi ugodnosti nemškim bankam« in poudaril: »Ne rešujejo Grčije, Irske ali Portugalske, enostavno nas utapljajo.« Tu se je Guillerme vrnil k obravnavanju Galicije in dejal, da ta model Evropske unije sili Galicijo, da še nadalje plačuje za evropsko politiko ob soglasju osrednje španske vlade in ga-licijske deželne vlade, na primer, kadar gre za vprašanja pomorstva ali za skupno politiko ribolova. Zato je glasnik BNG mnenja, da je treba »porušiti sedanjo zgradbo z namenom, da se zgradi novo: demokratično, zgradbo narodov, socialne in teritorialne kohezije, v kateri bo suverena Galicija sestavni del drugačne Evrope. Na osnovi tega prepričanja je Guillerme vztrajal pri stališču, da »problemi Galicije ne izhajajo iz prevelikih pristojnosti deželne vlade, ampak, prav nasprotno, problem Galicije sta njena odvisnost in njena nesposobnost, da izvoli politično oblast, ki bi bila vredna tegha imena.« Zato je kritiziral predsednika deželne vlade Feijooja, ki je dejal, da novi deželni statut v Galiciji ni prioriteta. »Zanj to ni prioriterta ker zanj tudi Galicija ni prioriteta,« je dejal. Tu je Guil-lerme še zaostril kritiko deželne vlade in dejal, da je »obračun dela deželne vlade, ki jo vodi Feijoo, iz dneva v dan slabši«. Dodal je, da se Galicija sooča »z vlado, ki je tako nesposobna in nekompetentna, da se omejuje na dosledno izvajanje ideološkega programa španske desnice in se za rešitev svojih problemov sklicuje na apostola,« kot v Galiciji imenujejo svojega bzavetnika sv. Jakoba. Ob koncu se je Guillerme zaustavil pri najpomembnejših obveznostih, pred katerimi se nahaja stranka BNG v tem času, to je nacionalni kongres in priprava na morebitne predčasne volitve. Kar zadeva samo stranko je dejal, da je prepričan, da bo iz bližnjega kongresa izšla še močnejša in še enotnejša, »ker to vsi želimo in se bomo vsi za to zavzeli«. Zaveda se namreč, da je ta stranka edino upanje za »tisoče prebivalcev in prebivalk Galicije« in prepričan je, da jih ne bodo razočarali. Kar pa zadeva volitve, je Guil-lerme dejal, da morajo biti pripravljeni na možnost predčasnih parlamentarnih volitev. »Jasno pa je, da volitve ne bodo ničesar spremenile, če bodo ljudje zopet izbrali neučinkovito in škodljivo politiko ljudske stranke in socialistov. Prepričan je torej, da mora biti BNG močno zastopan v madridskem parlamentu, kjer bo lahko opravil delo, ki bo koristno za Galicijo. »Mi zaupamo v svoje ljudstvo in vemo, da tudi ljudstvo zaupa nam,« je še dejal glasnik galicijske nacionalne stranke. 1 6 Nedelja, 21. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu NOVA GORICA - Že drugi napad z nožem v novogoriškem parku Z nožem napadel dva moška in pobegnil Eden od dveh ranjenih v življenjski nevarnosti - Storilec, ki ga še iščejo, bi bil lahko italijanski državljan V petek malo pred deveto uro zvečer je prišlo v parku pri novogoriški avtobusni postaji, ki je že vrsto let zbirališče marginalcev - brezposelnih, brezdomcev, ljudi, ki imajo težave z alkoholom in prepovedanimi drogami - do krvavega obračuna. Po skopem poročilu, ki so ga včeraj poslali z novogoriške policijske uprave, je neznanec dva moška porezal po vratu, nato pa zbežal neznano kam. Moškima, starima 38 in 34 let, so prvo pomoč nudili reševalci na kraju nesreče, potem pa sta bila odpeljana na nadaljnje zdravljenje v šem-petrsko bolnišnico. Dean Božnik, predstavnik za stike z javnostmi na novogori-ški policijski upravi, včeraj zaradi interesa preiskave tudi ni bil pretirano zgovoren. Pojasnil je le, da je bil starejši od obeh po-rezanih Novogoričan, mlajši pa iz okolice Nove Gorice. Povedal je še, da je bil 38-let-nik huje telesno poškodovan in v življenjski nevarnosti. »Kriminalistična preiskava poteka v smeri ugotovitve vseh okoliščin in izsleditve storilca, poleg tega pa policija v zvezi s to zadevo ugotavlja tudi morebitno povezanost z dogodkom, ki se je zgodil v petek, 12. avgusta, ko je bila prav tako v parku ob avtobusni postaji poškodovana 29-letna ženska. Storilec ji je povzročil površinske vreznine v predelu vratu in na levi roki,« je še navedel Božnik in dodal, da gre v obeh primerih za kaznivo dejanje poskus umora. Po neuradnih informacijah in govorici ulice naj bi šlo v obeh primerih za istega storilca, razlog za dvakratni oziroma trikratni poskus umora pa naj bi bil obračun med odvisniki od prepovedanih drog. Prav tako po neuradnih informacijah je bil storilec italijanski državljan, dejanje pa naj bi storil z olfa nožem. Na novogoriški policijski upravi nam zaradi interesa preiskave včeraj tega niso želeli potrditi, dejstvo pa je, da je na kraj kaznivega dejanja prispela tudi dvojica italijanskih kriminalistov. Še pred njunim prihodom oziroma takoj po dogodku so novogoriški policisti in kriminalisti prizorišče kaznivega dejanja zavarovali in začeli s temeljitim prečesava-njem in označevanjem okolice klopce, kjer VILEŠ-ROMANS Shopping center leta 2013 Komercialni park ob veletrgovini s pohištvom IKEA v Vilešu naj bi odprli leta 2013. V prejšnjih dneh so dežela Furlanija-Julijska krajina, občini Vileš in Romans ter zasebni investitorji po dolgotrajnem pogajanju končno dosegli dogovor, ki ga bodo po besedah predstavnikov občinske uprave iz Vileša tudi kmalu podpisali. Jeseni naj bi se že začel prvi sklop del za izgradnjo nakupovalnega parka, ki bo meril okrog 92 tisoč kv. metrov površin, od katerih je 18.000 že zasedenih z veletrgovino IKEA. Ob objektih, v katerih bodo trgovine, lokali in še marsikaj, sta v projektu predvidena tudi 20 tisoč kv. metrov zelenih površin in nova prometna ureditev. Družba IKEA je v deželi že v prejšnjih letih iskala poslovne partnerje, ki so pripravljeni odpreti dejavnosti v novem trgovskem središču: najpogosteje je bilo slišati o pogajanjih z veleblagovnico Ipercoop Isonzo, ki naj bi se iz Gradišča preselila v Vileš. V okviru komercialnega parka je bilo med drugim predvideno tudi odprtje multi-pleksa, kar pa ima nasprotnike zlasti v Gorici in Tržiču, saj načrt ogroža preživetje obeh Kinemaxov. Novogoriški policisti in kriminalisti po krvavem dogodku v parku pri avtobusni postaji nn je očitno prišlo do enega od napadov, saj so bila tla pod njo izdatno krvava, kar je pričalo o tem, da vreznine tokrat niso bile le površinske. Očividci dogodka so znali povedati, da je enemu od obeh ranjenih kri dobesedno špricala iz vratu. »Pužota in Danijela je porezal. Sam sem bil takrat na koncertu na Bevkovem trgu, tako da... To je grozno. Že prejšnji teden je bilo sra-nje,« je zmajeval z glavo T., eden od rednih obiskovalcev novogoriškega parka vse odkar je ta postal zbirna točka tistih, ki se nočejo ukloniti sistemu oziroma jih je sistem povozil, izpljunil. Med številnimi občani, ki so z radovednostjo spremljali policijsko preiskavo okolice neljubega dogodka, je bilo zaznati zgražanje in strah zaradi dejstva, da je storilec, ki je že dvakrat napadel, še vedno na prostosti. Kritični so bili tudi do dejstva, da se v parku že vsa ta leta zbirajo brezdomci, alkoholiki in narkomani, in da je postala hoja skozenj praktično nemogoča. (nn) Festival Sanje v Medani Jutri se bo v Šmartnem začel festival knjige in vina Sanje v Medani, ki bo potekal vse do 28. avgusta. Tudi letos bodo na sugestivnih prizoriščih v Šmartnem, Medani in na Dobrovem potekala srečanja, projekcije, gledališki dogodki, razstave in koncerti, ki jih prirejata Založba Sanje in Društvo Festival Sanje v soorganizaciji KUD-a Opoka, Agencije Jota ter SNG Nova Gorica. Otvoritev Sanj v Medani bo v torek, 23. avgusta, ob 19. uri v dvorani v Medani, častni gost bo pisatelj Boris Pahor, s katerim se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Med torkovimi gosti festivala bo pesnik in pisatelj Miroslav Košuta, ki se bo srečal s publiko ob 20.30 pod murvo v Medani. V Šmartno vabita tudi Zavod Kinoate-lje in Kinoatelje: v četrtek, 25. avgusta, ob 18. uri bo v turnu projekcija filma Razdalja med dvema zvokoma v režiji Anje Medved, ob 21. uri pa bo na spodnjem trgu premierno predstavljen film Prostor v tej galaksiji avtorja Alvara Petriciga. Zanimiv bo tudi pripovedni večer s projekcijo Ime moje zvezde je Bilhadi avtorice Magde Reja (v Hiši kulture ob 20. uri). Vlom v ribarnico V noči na petek je neznani storilec vlomil v ribarnico na Cankarjevi ulici v Novi Gorici. Ker se mu je očitno zelo mudilo, je prostore ribarnice zapustil kar s celo registrsko blagajno, skupaj z vsem drobižem blagajniškega minimuma. Lastnika je z dejanjem oškodoval za okoli 550 evrov. (nn) Preverjanje popisovalcev Na spletni strani goriške občine www3.comune.gorizia.it so objavili seznam kandidatov za mesta popisovalcev in koordinatorjev, ki so se prijavili na razpis za sodelovanje pri jesenskem ljudskem štetju v organizaciji zavoda Istat. Seznam navaja imena kandidatov, ki so bili prepuščeni na preverjanje, ki bo potekalo 29. avgusta na goriškem županstvu. Kandidati bodo opravili test iz računalništva, preverjanje se bo začelo ob 10. uri. Pri kandidatih, ki so v prošnji navedli tudi znanje slovenščine ali fur-lanščine, bodo istega dne preverjali tudi jezikovno znanje. Na podlagi rezultatov testa bodo objavili dokončno lestvico popisovalcev. Za dodatne informacije je na voljo naslov elektronske pošte ucc@comune.gorizia.it. GORICA - Srečanje med SKGZ, SSO in predsedniki treh slovenskih rajonov Zahtevajo več vidne dvojezičnosti Seznam napisov in smerokazov v Štandrežu, Podgori ter Pevmi, Štmavru in Oslavju, ki so še vedno enojezični, bodo naslovili na župana V treh slovenskih rajonih goriške občine, ki spadajo v območje izvajanja 10. člena zaščitnega zakona št. 38/2001, je vidne dvojezičnosti še vedno premalo. O tem, da je treba napise in smerokaze v Podgori, Štandrežu ter Pevmi, Štmavru in Oslavju končno prevesti tudi v slovenščino, soglašajo predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in treh rajonov, ki so se v prejšnjih dneh ob prisotnosti predsednika slovenske konzulte pri goriški občini Iva Cotiča sestali v kulturnem centru Lojze Bratuž. O tem vprašanju sta se pred poldrugim mesecem z goriškim županom Ettorejem Romolijem že pogovorila goriška pokrajinska predsednika SKGZ in SSO Livio Semolič in Walter Bandelj. »Župana sem spomnil, da je paritetni odbor pred leti sprejel njegov predlog, da se omeji območje izvajanja vidne dvojezičnosti v goriški občini le na tri rajone in ne tudi na Svetogorsko četrt. Čeprav je Romoli takrat zagotovil, da bo v Podgori, Štandrežu ter Pevmi-Štmavru in Oslavju vidno dvojezičnost izvajal, se v teh letih v resnici skoraj nič ni spremenilo,« je povedal Semolič in nadaljeval: »Romoli je na zadnjem srečanju izrazil pripravljenost, da se ta problem reši. Povabil nas je, naj mu prinesemo seznam vseh napisov in tabel, za katere želimo, da bi bili prevedeni v slovenščino. Nekatere izmed teh smo s predsedniki rajonov Marjanom Brescio, Lovrencem Persoglio in Walterjem Bandljem že evidentirali, podrobnejši seznam pa bodo pripravili predsedniki sami.« V Štandrežu, je povedal Brescia, bi bilo treba dvojezične napise - po zgledu lekarne - namestiti na raznih objektih in na cestah (izključno italijanski je na primer smerokaz, ki usmerja k nogometnemu igrišču), v Podgori pa je po Bandljevih besedah treba z dvojezično tablo nadomestiti napis pri poslopju, kjer ima sedež mirovni sodnik. »Enojezi-čni so tudi vsi smerokazi,« je povedal Bandelj. Lovrenc Persoglia je pojasnil, da imajo v Pevmi, Štmavru in na Oslavju na javnih stavbah in pokopališčih dvojezične napise, tudi v tem primeru pa so smerokazi vsi enojezični (tudi tisti, ki usmerjajo na Oslavje in h kostnici). Zahteva po namestitvi dvojezičnih napisov in smerokazov, sta povedala Se-molič in Bandelj, bo le prvi korak; druga faza bo vložitev zahteve za slovenski prevod vseh ostalih tabel, ki označujejo ulice, trge in zaselke v treh slovenskih rajonih. »Vsa imena zaselkov v našem rajonu so izključno v italijanščini. Prav bi bilo, da bi po zgledu so-vodenjske in doberdobske občine prevedli table v slovenščino, saj imamo tudi mnoga ledinska imena,« je povedal Persoglia. Kar se tiče štandreškega in podgorskega poštnega urada, kjer so napisi samo enojezični, pa se bodo morali predstavniki krovnih organizacij in rajonov obrniti na poštno direkcijo, ki je za to pristojna. (Ale) Smerokaz v Štandrežu (desno), tabla na Oslavju (spodaj levo) in tabla v Podgori (spodaj desno) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 21. avgusta 2011 1 "J DOBERDOB - Izšel nov priročnik založbe Tresei Človekove pravice po meri otrok iz vrtca V publikaciji tudi prispevek 28-letne Slovenke Jane Jarc Vzgojiteljice in vzgojitelji iz vseh italijanskih dežel se bodo v letošnjem šolskem letu lahko posluževali novega priročnika »Cara maestra 2«, ki v sedmih sklopih nudi napotke in material za delo v razredu. Avtorica enega izmed poglavij, na katere je razdeljen priročnik, je 28-letna Slovenka Jana Jarc iz Doberdoba. Med 672 stranmi knjige je namreč tudi poglavje, v katerem je Jarčeva opisala raznorazne aktivnosti, s katerimi se lahko otroci iz vrtca na igriv način približajo pomembni temi, kot so osnovne človekove pravice. »V bistvu je v knjigi objavljen del moje podiplomske teze z naslovom "Proposta di attivita per la realta sempre piu multie-tnica della scuola dell'infanzia" (Predlogi za dejavnosti v čedalje bolj večetnični stvarnosti vrtcev, op.ur.), ki sem jo napisala po zaključenem dveletnem študiju "International Peace Operator". Univerzitetni tečaj je priredil goriški ISIG pod okriljem Tržaške univerze. Pred tem pa sem dokončala triletni študij ved in tehnik večkulturnosti v Trstu,« je povedala Jana, ki svoj študij dodatno izpopolnjuje: »Pred kratkim sem se vrnila iz enoletnega bivanja v Argentini, kjer sem veliko delala z mladimi, ki živijo v fa-velah v skrajnih razmerah. Ob tem pa sem zbrala tudi veliko podatkov za doktorsko nalogo za Novogoriško univerzo. Poleg tega zaključujem študij izobraževalnih ved na Tržaški univerzi«. Snov za svoj prispevek za priročnik »Cara maestra 2« je Jana črpala iz knjige z naslovom »Kompas«, ki jo je izdal Svet Ev- Jana Jarc (levo); platnica učbenika za malčke (desno) foto j. j. rope. »Kompas je priročnik, ki razlaga, kako mlade približati osnovam človekovih pravic. Za svojo tezo sem snov priredila mlajši publiki, in sicer otrokom, ki obiskujejo vrtec. Najprej sem predstavila razvoj otroka tako na socialni kot na jezikovni ravni. Nato sem obrazložila pomen, ki jo igre imajo tako pri socializaciji kot pri pravilih za sožitje ter opisala potek določenih iger, ki otroke usmerjajo v multietničnost in v doumevanje osnovnih pravic,« je povedala Jana, ki je priznala, da ji je pri pripravi podiplomske naloge zelo pomagalo dejstvo, da se je kot vzgojiteljica preizkusila v vrtcu v Doberdobu. Zakaj pa ni izdala svojega dela na našem teritoriju? »Po pravici povedano, sem se najprej obrnila na raznora-zne lokalne ustanove, tako italijanske kot slovenske, nihče pa ni pokazal zanimanja za objavo. Nato sem poklicala italijanskega založnika Tresei, ki se je takoj odzval. V enem mesecu smo vse uredili. Menim, da je to zame odlična priložnost, saj knjigo prodajajo na celem polotoku. Nekoliko pa mi je žal, da v našem okolju ni bilo velikega zanimanja za moje delo,« je zaključila Jana Jarc. (av) GORICA - ZCPZ Orgelski tečaj V sklopu svojega delovanja, bo Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica priredilo jeseni orgelski tečaj namenjen začetnikom in tudi izkušenim orglarjem. V ta namen bo od torka, 30. avgusta, do sobote 3. septembra potekal uvod v tečaj, kjer se bo lahko vsakdo, začetnik ali že izkušen organist, poiskusil s tem inštrumentom pod vodstvom prof. Mirka Butkoviča. Lekcije bodo individualne, 1 ura na dan od torka do sobote in bodo potekale v cerkvi sv. Leopolda v Krminu. Urnik po dogovoru. Za prijavo in pojasnila kličite prof. Butkoviča na 333-4140364 oz. pišete na elektronsko pošto mir-kobutkovic@yahoo.it. GORICA - V središču parka Vodomet grofa Gyulaija zasluži ovrednotenje Fotografija vodometa Gyulai iz leta 1910 s trijezično didaskalijo (zgoraj); golobi so poleti redni obiskovalci vodometa (desno) foto vip V teh vročih avgustovskih dneh veliko ljudi išče senco in z njo prijetno počutje v goriškem ljudskem parku. Občutek hladu nudi tudi prisotnost starega vodometa, ki s svojim šumom padanja vode nudi naravnost osvežujoč učinek. To bržčas občutijo tudi mestni golobi, ki imajo eno od svojih priljubljenih postojank prav na kovinskem vodometu. Tam se po mili volji napijejo vode, če je potrebno se v njej okopajo, uganjajo pa tudi norčije. Prizorček z golobi sem ovekovečil s fotografijo, pri tem pa sem si s pozornostjo ogledal tudi res lepo funtano. Vedel sem sicer, da so jo pred kakimi desetimi leti prenesli v park z nekega drugega kraja in se je v novo okolje vklopila z naravnost veličastnim videzom. Druge podrobno- GORICA - Kako preživeti počitniški avgust V pločevinastem ohišju ali ob Soči? Med obiskovalci soških bregov skupinice deklet, starejši zakonci, priseljenci iz Bangladeša in sivolasi »guru« Bralcem postavljam vprašanje, kako lahko doživimo počitniški avgust? Ali so edine in poglavitne možnosti bu-čnost, pripeka, kilometrske vrste na cestah in cestnih ter mejnih prehodih? Ali ostaja edina izbira mravljišče teles, vreščanje otrok, obramba osebnega ali klanskega prostora na peščeni površini na morski obali? Sebe pa sprašujem, ali mi navedeni pojavi sami po sebi višajo živčno napetost? Sploh ne. Vsakdo naj si uredi in priredi počitnikovanje, kot najbolje ve in zna. Česar res ne dojamem, pravzaprav ne trpim, pa so vsakodnevna televizijska pritoževanja čez vse nevšečnosti, kletvice in jamranje turistov, obtoževanja policije, cestnih podjetij, včasih celo vlad. Saj ni to poletje prvo, ko je gneča na cestah, parkiriščih in plažah nevzdržna. Ne slišimo prvič, naj popotniki izbirajo nočne ure in »alternativne smeri premikanja«, kar mi sicer ni prav jasno, kako naj bi to pomagalo, če bi se vsi tega držali. Če torej vnaprej vedo, da so oblike premikanja in potovalne izbire ustaljene, zakaj silijo ljudje sezono za sezono v prave Dantejeve peklenske kroge?Kaj imajo od tega? Zadostitve na ravni hotelskega šarmira-nja in izkazovanja oblin ob izhodih iz vode? Je morda bistvo v večernem sprehajanju po promenadi? S kajakom po Soči pri pevmskem parku foto vip Če je moje čudenje zgolj poza ali brezplodno nerganje, potem so vprašanja res banalna. Morda pa obstaja sproščujoča alternativa, takšna, ki ponuja sonce, hlad, mir, zelenje? Za Gori-čane je, na primer, na Soči. Kje? VBov-cu, Kobaridu ali Tolminu? Ni potrebno tako daleč (spet) na pot, saj najdemo vse pod mestom, kjer teče Soča v trideset metrov globoki strugi! Tam, kjer so se pred pol stoletja in še več leti meščani in okoličani že sončili in kopali, sčasoma pa je postalo omalovažujoče, če so na ponedeljek šli v službo in razlagali, da so preživeli konec tedna v strugi pod mestom. Od tedaj so se bregovi tako zarasli, da se je od jezu v Pevmi do meje s Slovenijo oblikoval pravi naravni park z zanimivo aviofavno, brzice, pogledi na Sabotin, sklanjajoča se drevesa, iz vode izstopajoči skalnati balvani, izliv Pev-mice v večjo sestro, tolmuni, ostanki lesenih stebrov pa so še vedno tam... Na dveh kilometrih dolgem odseku je mogoče srečati v avgustovskih dneh največ dvajset ljudi, ki ležijo in klepetajo na prodnatih ali peščenih plažicah, pa še to gostoto lahko doživimo le kajaka-ši, ki reko preveslamo v obeh smereh, saj so ostali obiskovalci vodne struge povsem ločeni med seboj. Po svoje so zanimivi ljudje, saj so med njimi skupinice deklet, starejši zakonci, prišlek iz Senegala, na privezu za kajake kartajo štirje prise- ljenci iz Bangladeša, više in v samoti kramlja družinica iz Ozeljana, sivolasi »guru« s počasnimi telesnimi gibi črpa energijo iz vodne struge, domačin iz Pev-me na svojem kovinskem kanuju pregleduje ob robovih, kje gnezdijo race, dekle se s fantom na knjigah analitike pripravlja na jesenske izpite... Že slišim, kako poreče kdo od bralcev, da živim izven današnjega časa in prostora. Današnji pravi prostor, zlasti avgusta, je najbrž res čakanje v brezimnem pločevinastem ohišju na štiri gumah na 13. kilometru pred izstopnimi avtocestnimi žreli pri Moščenicah. Aldo Rupel sti o funtani pa mi niso bile domače. Na posebno izdelani plošči pred vodnim objektom piše, da gre za vodomet, ki ga je Gorici poklonil grof Gyulai. Spodaj so navedena še imena ustanov, ki so omogočile njeno namestitev in datum, 25. april leta 2001. Nikjer pa ni zaslediti najmanjšega podatka, kdo je bil skrivnostni grof Gyulai, kdaj in zakaj ga je poklonil Gorici in kje je umetnina bila do leta 2001, ko je mesto praznovalo tisočletnico prve pisne omembe. Po naključju mi je kak dan kasneje padla v roke drobna brošurica, ki v besedi in sliki opisuje goriški vodomet. Grof Samuel Gyulai je bil Madžar, rojen v Budimpešti leta 1803. Vse življenje je bil vojak, ki se je kot oficir cesarske armade proslavil na številnih evropskih bojiščih. V Gorici se je z družino nastanil leta 1866, mestne oblasti pa so mu podelile naslov častnega občana. V zahvalo za to potezo je grof poklonil mestu umetnino iz žgane gline, ki je bila postavljena v sredino vodnega bazenčka v mestnem vrtu. Izkazalo pa se je, da keramična umetnina ni odporna pred vremenskimi neprilikami, v prvi vrsti pred mrazom z ledom. Začela je pokati in razpadati že po dobrem letu. Tedaj je grof Gyulai naročil nov umeten vodomet iz cinka in litega železa, ki ga je izdelala livarna Rudolf Kitschelt na Dunaju. Novo umetnino so namestili junija 1877. Tam je služila svojemu namenu preko 40 let, vse do leta 1919, ko so nove oblasti po prvi svetovni vojni načrtno odstranjevale vse znake avstro-ogrske prisotnosti v naših krajih. Vodomet je bil namenjen v staro železo, na srečo pa se je našel občinski funkcionar, ki je umetnino skril v nekem mestnem skladišču. Šele po 2. svetovni vojni so umetniško izdelan vodomet potegnili iz »skrivnega« skladišča in ga namestili v park goriškega županstva, kjer je ostal do leta 2000. Na pobudo rajonskega sveta za mestno središče so ga leto kasneje popravili (restavratorski poseg je opravil strokovnjak na tem področju Mario Leopoli) in ga namestili na njegovo prvotno mesto v središču mestnega parka. Kot omenjeno na začetku tega prispevka pa se naključni mimoidoči lahko le sprašuje, od kod se je vzela ta lepa ume-trdna in kdo je bil dobrotnik grof Gyulai. Majhna večjezična tabla bi lahko na kratko opisala križev pot vodometa, ki bi morda postal tudi zanimiv kulturni objekt, zanimiv tudi za turiste, zlasti Madžare. Poleg številnih obiskov pri madžarski kapelici v Dolu, bi jim lahko ponudili tudi ogled umetnine njihovega sona-rodnjaka v središču Gorice. (vip) 18 Nedelja, 21. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / NOVA GORICA - Spletna peticija Mladi za ohranitev dogajanja v mestu Župan Arčon se bo v kratkem srečal z nezadovoljnimi stanovalci Mladina na Bevkovem trgu Peticijo za ohranitev dogajanja v centru mesta, s katero so v petek ob 14. uri preko spletne strani Facebook začeli zbirati podpise prireditelji Goriške plaže, podpirajo pa jih tudi lastniki oziroma najemniki številnih lokalov v središču Nove Gorice in Klub goriških študentov (KGŠ), je v prvih 24 urah podpisalo že skoraj 500 podpornikov. Med njimi niso le Novogoričani, pač pa tudi nekateri Goričani, ki radi zahajajo v sosednje mesto na pijačo in koncerte. Iz komentarjev na spletni strani Face-book je razvidno, da so mladi z živahnim poletnim dogajanjem v mestu zadovoljni, da podpirajo program in njihove organizatorje. »Glede na to, da se prebivalci blokov v središču mesta, predvsem tistega na Delpinovi ulici tik ob Bevkovem trgu in nasproti novogoriške gimnazije, pritožujejo in imajo moč prekiniti vse skupaj, podpiramo peticijo za ohranitev dogajanja v mestnem jedru in to, da se dogodki ne bi zaključevali že ob 22. uri zvečer,« je povedal predsednik KGŠ Dean Lango. Pojasnil je še, da bo letošnje do- nn gajanje v središču mesta v vsakem primeru izvedeno do konca, zaradi protestov nekaterih bližnjih stanovalcev pa je pod vprašajem organizacija podobnih dogodkov v prihodnje. »Poglej, kaj ni lepo, ko se toliko dogaja? Ljudje so zadovoljni. Ko se sprehodiš skozi mestno središče, se na različnih koncih nekaj dogaja. Glasba tu, glasba tam. Saj je dejansko kot kje ob morju,« je povedal Goran Nemec iz študentskega servisa Točka, ki je organizator letošnje Goriške plaže. »S stanovanjskega bloka na Delpinovi ulici sem pred kakšnima dvema tednoma prejel vsesplošne pritožbe na račun večernega dogajanja v mestnem jedru in predloge rešitev. Ta dopis sem odstopil svojim strokovnim službam, da ga malo pregledajo, da na njih odgovorimo in se s stanovalci dejansko usedemo, pogovorimo, jim predstavimo naša stališča in skušamo najti rešitve,« je s tem v zvezi povedal novogoriški župan Matej Arčon, ki sicer absolutno podpira dogajanje v mestu. Dodal je še, da bo do sestanka z nezadovoljnimi stanovalci bloka na Del-pinovi prišlo v roku 14 dni. (nn) EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Come am-mazzare il capo... e vivere felici«. DANES IN JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Horror Movie«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Conan il barbaro« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.15 - 22.10 »I pin-guini di Mr. Popper«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Co-me ammazzare il capo... e vivere feli-ci«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Le amiche della sposa«. ~M Koncerti U Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 19.50 »Horror Movie«; 21.30 »Il ventaglio segreto«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Conan il barbaro« (digital 3D). o Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v nedeljo, 4. septembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Marije in Zenoneja v Marianu bo koncert Izidorja Kokovnika (harmonika). GLASBENI VEČERI V VILI CODELLI V MOŠU (Ul. Codelli 15) ob 21. uri: danes, 21. avgusta, »Tango!«, nastopata kitarist Giulio Chiandetti in Roberta Fontana; v petek, 26. avgusta, nastop mladih talentov konservatorija Tarti-ni iz Trsta; v soboto, 27. avgusta, »Paris, mon amour«, pela bosta Marzia Postogna in Andrea Binetti, na kitaro bo igral Eduardo Contizanetti, na klavir in harmoniko Stefano Bembi; v nedeljo, 28. avgusta, koncert komorne glasbe dua Sinossi Marianna Si-nagra (violončelo) - Lorenzo Cossi (klavir); informacije na spletni strani www.codellifahnenfeld.it. »CANTA QUARTIERI« (RAJONI PREPEVAJO): »The Beatles« v ponedeljek, 22. avgusta, ob 20.30 v občinskem bazenu v Gorici; »Bandiera Gialla« v sredo, 31. avgusta, v novem kulturnem in športnem središču v Pevmi; »Cartoons & Movies« v četrtek, 1. septembra, na Trgu Sv. Antona v Gorici. KONCERTI V MESTNIH ČETRTIH Z NASLOVOM »NOTE V MESTU« 2011: v torek, 23. avgusta, ob 20.30 v župnijski kapeli v Štandrežu bosta nastopila kitarista Gabriele Del Forno in Mario Milosa, gojenca glasbene šole Citta di Gorizia. fj Razstave M Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet z avtobusom od 16. do 18. septembra v Slavonijo, Ba-ranje in južno Madžarsko Podonavje; 1. dan: Štandrež, Požega, Kutjevo, Na-šice, Valpovo; 2. dan: Valpovo, Osijek, Siklos, Villany, Mohacs, Pecs; 3. dan: Pecs, Štandrež. Vpisovanja do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). SPDG obvešča, da napovedanega izleta v Piemont z vzponom na Roccia-melone ne bo. Namesto omenjenega izleta napoveduje v nedeljo, 28. avgusta, izlet v Karnijo, z vzponom na Peralbo in Avanza. Predvidene skupne hoje od šest do sedem ur, prevoz z lastnimi sredstvi; informacije po tel. 0481-882079 (Vlado). SPDG napoveduje 11. septembra udeležbo na vsakoletnem pohodu Bazoviških junakov, 18. septembra pa avtobusni izlet na Koroško z ogledom soteske Krnica (Garnitzenklamm) pri Modrinji vasi (Moedrndorf), hoje bo od štiri do šest ur, saj je iz soteske mogoče izstopiti na treh različnih mestih in se vrniti na izhodišče; informacije in prijave do konca avgusta po tel. 0481-882079 (Vlado). □ Obvestila V GALERIJI RIKA DEBENJAKA v Kanalu bo do 23. avgusta na ogled čez-mejna razstava na temo Soče, na kateri sodelujejo s svojimi deli Alda Antoni iz Tržiča, Gilberto Bezzi iz Šta-rancana, Anna Ceraldi iz Tržiča, Giorgio Galottini iz Gorice, Emilija Mask iz Gorice, Edes Frattalone iz Gorice, Maria Grazia Persolja iz Gorice, Liviano Querci della Rovere iz Štarancana in Valdiero Vecchiet iz Gorice. V LIKOVNI GALERIJI V ULICI DIAZ v Gorici je na ogled razstava del Enza Va-lentinuza; v soboto, 27. avgusta, bo ob 19. uri odprtje razstave del Marie Dolores Simone in Marka Faganela v organizaciji kulturnega društva Equilibri. V GALLERIJI SPAZZAPAN v Ul. C. Battisti 1 v palači Torriani v Gradišču je na ogled razstava risb in skic na morsko tematiko, ki so jih svojim dnevnikom zaupali razni avtorji z naslovom »Taccuini del Mediterraneo«; do 4. septembra med 10.30 in 12.30 ter med 16. do 20. ure; vstop prost. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih je na ogled razstava najnovejših slik Josa Kneza na temo drevesa; na ogled bo do 14. septembra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro ter ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481-536455, 334-1243766, 3283155040 ali na elektronski naslov mladinskidom@libero.it. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA prireja orgelski tečaj za začetnike in izkušene orglarje. V ta namen bo od torka, 30. avgusta, do sobote 3. septembra, potekal uvod v tečaj, kjer se bo lahko vsakdo, začetnik ali že izkušen organist, po-iskusil s tem inštrumentom pod vodstvom profesorja Mirka Butkoviča. Lekcije bodo individualne, ena ura na dan od torka do sobote in bodo potekale v cerkvi Sv. Leopolda v Krmi-nu; informacije in prijave po tel. 3334140364 (Mirko Butkovič) ali na mir-kobutkovic@yahoo.it. ČETRTKOVA KMETIJSKA TRŽNICA V ULICI GARIBALDI v Gorici, ki jo organizira organizacija Coldiretti, bo s septembrom tudi ob ponedeljkih. DELAVNICA ANGLEŠKEGA JEZIKA za otroke v organizaciji občine Tržič bo potekala med 29. avgustom in 9. septembrom v občinskem parku v Ulici Valentinis v Tržiču med 7.45 in 13.30; vpise zbirajo do zasedbe razpoložljivih mest na naslovu elektronske pošte pariopportunita@comu-ne.monfalcone.go.it in v občinskem uradu za protokol. KRUT obvešča, da sta na razpolago dodatni dvoposteljni sobi za skupinsko letovanje od 28. avgusta do 3. septembra na Malem Lošinju; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8 v Trstu od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. TEČAJI PROTI NASILJU, ki jih organizira združenje Da donna a donna iz Tržiča, bodo potekali ob torkih med 17. in 20. uro. Predvidenih je deset srečanj, prvo bo na sporedu oktobra; informacije po tel. 0481-474700 in na speltni strani www.dadonnaadonna.org. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro. AŠZ DOM sporoča poletni program treningov košarke za nove košarkarje in za otroke, ki so že trenirali v lanski sezoni. Potekali bodo na odprtem igrišču Dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici od 22. avgusta: U12 (letniki 2000, 2001, 2002) od ponedeljka do petka, 17.00 - 18.15; minibasket (letniki 2003, 2004, 2005) ponedeljek, sreda, petek 16.00 - 17.00. Treninge bo vodil državni vaditelj minibasketa Andrej Vremec; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vre-mec), marinandrej@alice.it in po tel. 0481-33288 (David Ambrosi), dom-gorica@tiscali.it. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da se bodo tehnični uradi med 22. in 26. avgustom selili v prostore motorizacije na Tržaški ulici v Gorici, zato bodo v teh dneh možne težave v delovanju uradov. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt po poletnem urniku od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 int. zaprt do 31. avgusta. ™cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Urnik sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku od 1. do 31. avgusta 2011 ponedeljek - četrtek 10.00 -15.00 petek 10.00 -17.00 (za objave naslednjega dne do 15.00) sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Trstu delovali do 3. septembra s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. KERAMIČNA DELAVNICA Z IVANO PETAN v Galeriji Tir kulturnega centra Mostovna v Solkanu bo potekala od petka, 16. septembra, do srede, 21. septembra; prijave zbirajo do 12. septembra na naslovu tir@mosto-vna.com in po tel. tir@mostovna.com in po tel. 00386-31890545 (Katarina Brešan). 15 Prireditve POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncertom bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvijo (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. PRAZNIK NARODOV, ki ga prireja združenje Mitteleuropa: danes,21. avgusta, ob 9. uri v goriškem ljudskem parku zbirališče skupin in sprevod, ob 10.30 maša nadškofa Dina De Antonija v stolnici, sprevod do Podturna in začetek praznovanj, ob 21.15 nastop slovaškega jazz glasbenika Petra Lipe. FILMSKI VEČERI »NERO DI DONNA« V MORARU na turistični kmetiji Al Diaul nasproti cerkve: v četrtek, 25. avgusta, ob 21. uri »Vertigine« Otta Premingerja; v četrtek, 1. septembra, ob 21. uri »Changeling« Clinta East-wooda; vstop prost. »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): v petek, 26. avgusta, ob 20.30 »Aris in musica« v mestni četrti Aris v Tržiču nastop godbe na pihala mesta Tržič; ob 21. uri narečna komedija »Papaci, caro papaci... « v sodelovanju z dramsko skupino Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča; informacije po tel. 0481494358/351/353 in na spletni strani www.comune.monfalcone.go.it. SKUPNOST ARCOBALENO organizira projekcije filmov na sedežu v Ul. S. Michele 8 v Štandrežu z naslovom »Poletje v parku«: 26. avgusta ob 21. uri »Il Grinta«; vstop prost. »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI«: goriška izvedba bo potekala od 30. avgusta do 3. septembra pod magnolijami v parku knjižnice Damirja Feigla v Gorici. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »26. Soško regato 2011«: v nedeljo, 4. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. V primeru slabega vremena bo start preložen za 1 uro. Prijave od 24. avgusta dalje in na dan prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije po tel. 0481-33029 (ZSŠDI - Kajak klub Ši-lec) in na kksilec@libero.it. V LIKOVNI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo v organizaciji združenja Equilibri v četrtek, 8. septembra, ob 20.30 srečanje z Mauriziom Mattiuz-zo, ki bo predstavil svojo zbirko poezij »Gli alberi di Argan«. 0 Mali oglasi PRODAM GROZDJE približno 30 kvin-talov malvazije - tokaj in 10 kvintalov merlota; tel. 348-5856977. PRODAJAM vino vrste merlot (1,50 evro na liter); tel. 0481-78066. PRODAM sod (5 hl) iz inoksa in sod (10 hl) iz siberglasa (»vetroresina«); tel. 0481-78066. Pogrebi JUTRI V FARI: 17.00, Mafaldo Spessot iz hiše žalosti v Ul. Giuseppe Verdi 7 v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Carla Sambo vd. Bellani iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 10.00, Pierina Gregoris por. Blasutto (iz tržiške bolnišnice) na pokopališču. JUTRI V TURJAKU: 11.00, Bruna Si-monit vd. Fogar (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ALPE-JADRAN_Nedelja, 21. avgusta 2011 1 9 JUBILEJ ZNANE PLANINSKE POTI V DOLOMITIH - Povezuje prelaz Sella s planoto Seiser Alm in dalje z Ladinijo Poimenovana je po saškem kralju, planincu in botaniku Friedrichu Augustu Poletna turistična sezona v Dolomitih se je, po poročanju časopisov, začela dokaj pozitivno. V prvih dveh poletnih mesecih se je znatno povečalo število zlasti domačih gostov, dobri so izgledi za avgust in prvo polovico septembra. Ponudba je bogata in raznolika, saj imajo na Tridentinskem in Južnem Tirolskem prav na področju turizma, izredne danosti in bogato tradicijo. Na planoti Seiser (it. Alpe Siusi) med dolino Fassa in prelazom Sella, se letos ponašajo s stoletnico razgledne planinske poti, ki s prelaza Sella in pod južnimi in jugozahodnimi ostenji Plattkofla (it. Sassopiatto) vodi proti visoki planoti nad Ladinijo, ki velja tudi za smučarski raj. Na tej poti, eni najlepših v Dolomitih, se zlasti ob sobotah in nedeljah sprehaja na tisoče planincev. Pot je nadelal Franz Dialer, trgovec iz Innsbrucka, ki se je proti koncu 19. stoletja preselil v Bocen. Tu se je vključil v mestno življenje. Sicer v tistih časih zelo donosno obrt - klobučarstvo, je kmalu zamenjal za gostinstvo in turizem. Na prelazu Duron (nemško Mahlknechtjoch, približno 2200 m visoko) je leta 1900 odprl planinsko gostišče "Seiseralpe" in se lotil številnih drugih pobud. Poznal je številne ugledne goste in med drugimi, na planinskih sprehodih, spremljal tudi saškega kralja Friedricha Augusta. Monarh, velik ljubitelj narave z izrednim zanimanjem za floro, je v letih pred prvo svetovno vojno po nekaj mesecev preživel v Dolomitih. Priložnost je izkoristil Dialer, ki je v razvoju planinstva videl tudi velike možnosti gospodarskega razvoja. Pripravil je načrt nekaj nad sedem kilometrov dolge planinske poti, ki bi povezovala prelaz Sella s planoto Seiseralm (it. Alpe Siusi) in začel zbirati finančna sredstva. Nadelava poti se je začela poleti leta 1909, ko se je nabralo približno devet tisoč kron, s sodelovanjem vojske, a morali so z deli prenehati že v jeseni, zaradi slabega vremena. Vse več pa je bilo tudi finančnih in drugačnih težav, piše Josef Noessing v Dolomitnu. V močni bo-censki podružnici nemško-avstrijskega planinskega društva niso imeli dovolj posluha za pobudo. Imeli so namreč že veliko skrbi in stroškov z drugimi načrti, gradnjo novih planinskih postojank, dostopnih poti itd. Bila pa je vmes tudi zavist in očitki, češ, da ni mogoče podpirati pobude, ki bi zasebniku prinašala dobiček. Podobno so na Dialerjevo pobudo gledali tudi v drugi večji južnotirol-ski podružni Nemško-avstrijskega planinskega društva, v podružnici za dolino Gardena. Tako je Dialer, ki je trmasto vztrajal pri svojem načrtu, ustanovil novo podružnico s sedežem v odmaknjenem kraju v dolini Fassa. Veliko je bilo tudi težav in zapletov glede pridobivanja soglasja lastnikov zemljišč (pašnikov) preko katerih je pot speljana. Prošnje za prispevke je pošiljal številnim bolj ali manj znanim osebnostim, posebej v Nemčiji. Pomembno je bilo poznanje z zgoraj omenjenim saškim kraljem. Načrt so v glavnem uresničili do poletja 1911 in 30. julija tega leta so pripravili slovesnost ob odprtju poti in poimenovanju po slavnem gostu iz Saške. Približno na pol poti, ob vznožju Plattkofla, so postavili tudi spominsko tablo. Slavje ob odprtju, poročajo tedanji mediji, se je nadaljevalo v Dailerjevi restavraciji, do zgodnjih jutranjih ur. Pot je bila torej predana namenu, vendar se zgodba s tem ni zaključila. Predvideni strošek je z začetnih 9 tisoč kron narastel na 16 tisoč. Dailer je v naslednjih letih naredil vse mogoče, da bi pridobil manjkajoča sredstva, vendar je bil odziv bolj medel. Medtem je izbruhnila prva svetovna vojna. Ni to-čnejših vesti o tem, kako se je zadeva končala. Najbrž so obveznosti ostale v breme Dailerja. Pomagala pa je tudi inflacija po koncu vojne. Danes pot odlično služi namenu, saj gre za izredno panoramsko pot, eno najbolj obleganih v Dolomitih. Ob stoti obletnici bi kazalo, tako navaja avtor članka, poskrbeti tudi za obnovo spominske table, ki so jo postavili ob odprtju, ob vznožju Plattkofla, kjer je omenjeno kdo jo je gradil, na čigavo pobudo (Dialerjevo pač) in po kom je poimenovana. Kot zanimivost velja povedati, da na poti ni velikih vzponov ali spustov, saj poteka ves čas na višini okrog 2200 metrov. Speljana je preko pašnikov in travnikov, ki so posejani z redkimi cempri-ni. Na njej je več planinskih koč (med drugimi tudi koča poimenovana po nekdanjem italijanskem predsedniku Per-tiniju), na začetku poti, na območju prelaza Sella, pa zavetišče, ki nosi prav tako slavno ime Friedricha Augusta. Pred Dialerjevo pobudo so o pla-ninsko-turistični povezovalni pešpoti razmišljali tudi v bocenski podružnici Nemško-avstrijskega planinskega društva, vendar bi potekala precej drugače, predvsem pa bi bila veliko težja. S prelaza Sella bi turiste usmerili strmo v breg, do sedla pod Langkoflom, (it. Sassolungo), kjer je danes zavetišče Demetz (2681 m), sledil bi spust po globokem dolu med Langkoflom in Platt- Nazobčani vrhovi, ki z juga zapirajo velik kotel med Langkoflom in Plattkoflom na skrajni levi koflom (tu je speljana danes steza proti zavetišču Vicenza (Landkofelhuette 2253 m) in niže bi bil prehod na Seiseralm. Medtem ko je vzpon na Langkofeleck (3181 m) primeren le za alpiniste, saj na ta vrh ni označenih poti, je nekoliko nižji sosed Plattkofel (2958 m) lahko dosegljiv za poprečnega planinca z južne strani in tudi iz zavetišča Vicenza pa po zavarovani poti O. Schusterweg. Iz za- vetišča Vicenza do vrha je dobri dve uri. Sledi spust po južnem platoju do planinske postojanke, kjer se priključimo na opisano "jubilejno" planinsko pot, poimenovano po saškem kralju. (V.K.) LETALSKA ŠOLA ADRIA - Pogovor z Robertom Ciukom, inštruktorjem teorije in letenja »Pilot ne postaneš v enem dnevu, potrebno je veliko truda, študija in tudi odrekanja« Novembra 2010 je Letalska šola Adria praznovala svojo 30. obletnico, njeni zametki torej segajo v sam začetek osemdesetih let, pravi Sašo Knez, vodja teoretičnega usposabljanja letalske šole. Nastala je za interne potrebe šolanja pilotov, ustanovljena pa je bila v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani. Tako so v Letalski šoli Adria sprva izobraževali pilote za letalsko družbo Adria, v 90. letih pa je šola začela svoja vrata odpirati tudi zunanjim interesentom. Danes se lahko pohvalijo z dejstvom, da je tri četrt pilotov, ki letijo v linijskih letalih družbe Adria, šolanih v Adriini letalski šoli. Trenutno je pri Adrii aktivnih sto kandidatov, ki se izobražujejo na različnih stopnjah. "Naša prednost je, da smo letalska šola, ki deluje na istih prostorih in v istem ustroju kot letalska družba, to pa nam omogoča direkten prenos znanja in izkušenj iz linijskega letenja v letalsko šolanje. Naši učenci tretjino časa v letalu preživijo z inštruktorji, ki so dosegli vrh strokovnosti. Poleg tega s takim sistemom delovanja zelo hitro sledimo novim trendom v letalstvu, kar se seveda pozna na kvaliteti šolanja", pravi Sašo Knez. Vodji usposabljanja Primožu Jovanovi-cu, ki pa je tudi in linijski pilot z 18 leti izkušenj v letalstvu, letenje ne predstavlja zgolj poklica, temveč pravo strast. Zato trdi, da je pri letalstvu vedno na prvem mestu motivacija. Roberto Ciuk z Opčin je teoretični inštruktor in inštruktor letenja pri Letalski šoli Adria, o svojih letalskih začetkih pravi: »Leteti sem začel iz radovednosti, saj sem si tega želel že od Pri izobraževanju za pilota je potrebno tako »letenje« s pomočjo simulatorja (desno), kot pravo letenje z letalom otroštva. Začel sem na koncu 80 let na goriško-mirenskem letališču. Najprej sem se šolal z jadralnim letalom, nato pa sem prešel na motorno letalo in v Gorici prišel do licence privatnega pilota (PPL). Letenje mi je zelo všeč, v njem uživam. V zgodnjih 90. letih sem se odločil za profesionalno kariero in odpotoval na drugo stran luže, kjer sem pridobil profesionalno licenco za pilota in tam tudi ostal nekaj časa po šolanju, da bi si nabral izkušnje. Po po-vratku v Italijo sem moral ameriške licence pretvoriti v italijanske. Zatem sem pridobil različne izkušnje - delal sem v Afriki, v Sahari, štiri leta sem delal kot privatnik v Budimpešti, kasneje po raznih podjetjih in šolah v Italiji, bil sem tudi pilot pri Ferrarijevi ekipi. Poklic pilota je pač tak, da moraš imeti vedno pripravljeno culico. Pot pa me je naposled pred kratkim privedla v Adrio.« Katere so prednosti današnjih letalskih šol če jih primerjate z vašim šolanjem? Od mojih letalskih začetkov se je do danes marsikaj spremenilo. Glavna sprememba je ta, da so danes licence, pridobljene v državi, ki je članica JAR-a (Join aviation requirements), veljavne po celi Evropi. Pred tem pa so piloti morali pridobivati licence za vsako posamezno državo. Kaj pa tehnologija? Od polovice 90 let dalje se je v letalski tehnologiji zgodil velik razmah. Danes so že šolska letala tehnološko gledano izredno opremljena. Kakšno vlogo igrajo simulatorji pri učenju letenja? Za pridobitev licence je potrebnih določeno število ur letenja v zraku, določeno število ur pa s simulatorjem. Nekatere šole delajo samo na letalu, druge pa imajo tudi simulatorje. Letalska šola Adria je med temi. Ena od prednosti simulatorjev so nižji stroški. Pri Adrii imajo učenci že od vsega začetka možnost, da delajo tudi s simulatorji, kar jim kasneje olajša preizkušnje, ki jih morajo prestajati, ko iščejo službo. Imamo 2 tipa simulatorjev: gibljive, ki simulirajo posamezne tipe letala, kot so npr. airbusi in boeingi, in služijo za vadbo letenja samo za določen tip letala. Na statičnih simulatorjih (Flight Navigation Proceeder Trainer) pa se lahko simulira različne tipe letala in služijo usvajanju določenih varnostnih procedur, so torej predvsem za vadbo v izrednih razmerah. Katere so lastnosti, ki ji mora imeti nekdo, ki si želi postati pilot? Potrebno je seveda zdravje, ampak predvsem volja, potrpljenje, trud, veliko žrtvovanja in tudi ponižnosti. Pilot ne postaneš v enem dnevu, pot do tega je kar dolga in zahteva veliko študija, truda in odrekanja. Pripravljen moraš biti potovati in biti daleč od doma. Pri kateri starosti se lahko pridobi licenco za letenje? Kateri tipi licenc obstajajo? Pri letalstvu je zanimivo, da letiš lahko že pri šestnajstih letih, licenco pa lahko pridobiš pri 17-ih, torej prej kot vozniški izpit, to pa seveda z dovoljenjem staršev. Licence se delijo na neprofesionalne (Private Pilot Licence -PPL), torej za športnega pilota, in profesionalne. Kakšen pa je postopek pridobivanja takih licenc? PPL zakonodaja zahteva, da kandidat pred izpitom opravi 100 - 120 ur teorije v učilnici in vsaj 45 ur letenja. Najprej moraš pridobiti licenco PPL, da lahko nadaljuješ s študijem za profesionalno licenco (Airline Transport Pilot Licence - ATPL), postopek pa je približno enak, le da je potrebnih več ur teorije in več ur letenja, to pomeni kakih 220 - 250 ur. Šele potem lahko začneš profesionalno kariero. Znotraj poklica pilota pa seveda obstaja več različnih panog, v katerih lahko delaš, saj je poklicno letalstvo zelo razvejan sektor. Kako ljudje reagirajo, ko prvič poletijo? Se zgodi, da se kdo kljub veliki želji ustraši letenja? Ja, nekateri se ustrašijo, ampak ne letenja, večinoma jih prestraši količina učenja in truda, ki ga je treba vložiti. Ti običajno že na začetku opustijo letenje. Do konca pa pridejo tisti, ki imajo voljo, potrpljenje, odločnost in vztrajnost. Pri letalstvu je pomembno, da imaš cilj vedno pred očmi. Se vam zdi, da so šole za letenje dovolj dobro oglaševane ali je težko priti do informacij? V strokovnih časopisih je veliko informacij, v nestrokovnih medijih pa je tovrstno obveščanje žal zelo skromno. Če vas zanima letalstvo in bi se radi preizkusili v letenju s simulatorjem, si lahko privoščite samostojni informativni let z izbranega letališča, s katerim boste spoznali osnove letenja, za več informacij pa obiščite spletno stran www.adrialetalskasola.si. (maj) 20 Nedelja, 21. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Smradki 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Začarana Benečija, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 23.20 Film: Into the Wild (dram., ZDA, '07, r. S. Penn, i. E. Hirsch, J. Malo-ne)1.45 Aktualno: Appuntamento al cine- u Rete 4 6.55 Dnevnik 8.20 Dok.: La giungla - Il cuo-re dellAfrica 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pia-neta mare 11.30 Dnevnik 12.00 Aktualno: Melaverde 13.50 Dok. Donnavventura 14.45 Film: Volesse il cielo (kom., It., '01, r.i. V. Salemme, i. M. Casagrande) 16.30 Prometne informacije 16.35 Film: La moglie del prete (kom., It., '70, r. D. Risi, i. S. Loren, M. Mastroianni) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Il commissario Cor-dier 6.00 Glasb.: Da Da Da in musica 6.30 Aktualno: Unomattina Estate Weekend, vmes Dnevnik 9.25 Sv. maša 12.35 Aktualno: Linea verde estate 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Lasciami cantare! 16.30 Dnevnik 16.35 Film: Il segreto di Pollyanna (kom., ZDA, '60, r. D. Swift, i. H. Mills, J. Wyman) 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Colpo d'occ-hio - L'apparenza inganna 21.30 Nan.: Ho sposato uno sbirro 2 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Speciale Tg1 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Applausi speciale 6.00 Variete: Indietro tutta 7.00 Risanke 9.00 Nan.: Rebelde Way 9.45 Dok.: Serious Season Jungle 10.10 Film: Tarzan 2 (ris., ZDA. '05, r. B. Smith) 11.15 Risanke 11.30 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Film: McBride - La vendetta (krim., ZDA, '07, r.i. J. Larroquette, i. M. DuBois) 15.15 Film: Dear Prudence - Vacanza con delitto (krim., Kan./ZDA, '08, r. P. Schneider, i. J. Seymour, R. Cartwright) 16.45 Nan.: Sea Patrol 17.30 Šport: Numero 1 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Film: Indizi dal passato (triler, Kan., '07, r. M. Azzopardi, i. C. Bell) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Numb3rs 22.35 Nan.: Supernatural 23.20 Šport: La domenica sportiva estate 0.45 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Protestantesimo O Italia 1 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.10 Nan.: La grande vallata 8.00 Film: La valle degli orsi (pust., ZDA, '99, r. S. Raffil) 9.20 Film: Sandokan alla riscossa (pust., It., '64, r. L. Capuano, i. R. Danton, G. Madison) 9.30 Film: L'oro del mondo (glasb., It., '68, r. A. Grimaldi, i. A. Carrisi, R. Power) 11.00 Variete: Sandogat 11.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.10 Aktualno: Tgr Agenda del mondo 12.25 Aktualno: TeleCamere Salute 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.30 Dok.: Figu 14.35 Dnevnik L.I.S. 14.40 Glasb.: La musica di Raitre 17.30 Glasb.: Concerto italiano 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: I misteri di Murdoch 21.00 Dok.: Nati liberi 23.05 Dnevnik in deželni dnevnik ^ Tele 4 tor Pulling 17.00 Dok.: Piccola grande Italia 17.30 Risanke 19.30 Dnevnik 19.50 Aktualno: L'aromista 20.00 Pagine e foto-grammi - Estate 2011 20.30 23.00 Aktualno: Vacanze sportive 20.50 Glasb.: Mille vo-ci 23.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versilliana 0.45 Koncert: Voci dal Ghetto La l 21.30 Film: Rain Man - L'uomo della pioggia (dram., ZDA, '88, r. B. Levinson, i. D. Hoffman, T. Cruise)0.10 Film: Il destino nel nome (dram., Indija/ZDA, '06, r. M. Nair, i. K. Penn, Tabu) 1.15 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 9.05 Nan.: Zoo Doctor 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il mammo 14.10 Nan.: Le sta-gioni del cuore 15.50 Film: Inga Lindstrom - Matrimonio a Hardingsholm (rom., Nem., '08, r. K. Meeder, i. A. Jung, F. Weber) 18.00 Film: La forza dell'amore (kom., ZDA, '05, r. R. Little, i. S. Appleby, N. Zano) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Nogomet: Trofeo Berlusconi, Milan - Juventus 23.00 Film: Under Suspicion (triler, ZDA, '00, r. S. Hopkins, i. G. Hackman, M. Freeman) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 Nan.: Baywatch 7.55 Risanke 11.00 Nan.: Aaron Stone 11.50 Nan.: Sonny tra le stelle 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Nan.: Detective Conan 13.30 Risanka: Simpsonovi 14.20 Film: Tremors 2 (fant., ZDA, '95, r. S.S.Wilson, i. F. Ward, C. Garlin) 16.20 Nan.: Robin Hood 18.10 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Scuola di polizia 6 - La citta e assediata (kom., ZDA, '89, r. P. Bonerz, i. B. Smith, M. Winslow) 20.40 Film: The Ramen Girl (kom., Jap./ZDA, '08, r. R.A. Ackerman, i. B. Murphy, T. Nishida)22.40 Nan.: Royal Pains 23.30 Nan.: Miami Medical 1.10 Film: Appuntamento a Brooklyn (kom., ZDA, '98, r. D.V.S. Mayer, i. J.P. Smith, T. Davidson) 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Atualno: Lezioni di pittura 8.30 Aktualno: Hard Trek 9.30 Nan.: Amanti 10.25 Roto-calco ADNKronos 11.00 Šport: FMI Magazine 11.30 Aktualno: Super Sea 12.00 Dok.: Malesia - il viaggio, la storia, il sogno 12.40 Variete: Idea in tavola 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Dok.: Agrisa-pori 13.30 Variete: Camper Magazine 14.00 Glasb.: SMS - Solo Musica e Spetta-colo 15.00 Film: Sherlock Holmes 16.00 Dok.: Italia magica 16.45 Aktualno: Trac- pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Film: Il mattatore di Hollywood (kom., ZDA, '61, r.-i. J. Lewis, i. B. Donlevy) 9.45 Dok.: La7 Doc 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.40 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Che botte se incontri gli »orsi« (kom., ZDA, '76, r. M. Ritchie, i. W. Matthau) 15.50 Nan.: Cuore d'Africa 18.00 Nogomet: Tim Cup 2011/12 20.00 Dnevnik 20.30 Resni-čnostni show: Chef per un giorno 21.30 Dok.: Missione natura 23.50 Dnevnik 0.05 Film: Due notti con Clepoatra (kom., It., '53, r. M. Mattoli, i. S. Loren, A. Sordi) 2.10 Variete: La7 Colors Jr Slovenija 1 6.20 22.35 Poletna scena (pon.) 7.00 8.15 Risanke 7.50 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s Prisoj 9.10 Ris. nan.: Smrkci 9.45 Ris. nan.: Žametek 10.20 Igr. nan.: Maks 10.50 Sledi - odd. Tv Maribor 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Na zdravje 14.30 Slovenski magazin 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Poti z vzhoda 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Grace je odšla 21.25 Večerni gost 22.05 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Mini serija: Kennedyjevi možgani 0.40 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Infokanal |r Slovenija 2 10.25 Skozi čas 10.55 31. srečanje tambu-raških in mandolinskih skupin 11.30 Velikani našega časa (pon.) 12.10 Dok. film: Uskoška dediščina Bele krajine (pon.) 13.00 Izob.-dok. odd.: Ribniki 13.30 Dok. odd.: Sadovi narave (pon.) 14.00 Jules Verne: V 80 dneh okoli sveta, TV-prired-ba predstave SMG Ljubljana 16.20 Dok. film: Vojna za vodo (pon.) 18.00 Ptujski festival 2011, posnetek (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. serija: Največja avtomobilska dirka na svetu 20.45 Dok. feljton: Grafit kriminal 21.20 Košarka (M): Španija - Slovenija, prijateljska tekma, prenos iz Granade 23.20 Nad.: Ljubice (pon.) 0.10 Bilo je... 1.10 Kratka Tv drama: Gola resnica 1.25 Kratki igr. film: Noč v hotelu 1.45 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 20.30 Kronika 9.40 21.30 Žarišče 10.35 Tedenski pregled 11.40 Iz svetovnih agencij 12.30 22.20 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.40 Tednik (pon.) 15.30 Posebna ponudba 16.40 20.20 Na Tretjem 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 21.00 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.30 Kuharski recepti 16.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 17.20 Srečanje z... 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vesolje je... 20.00 Istra in... 20.30 Istrska potovanja 21.10 Kino premiere 21.25 22.20 Košarka: Španija - Slovenija 22.10 Vsedanes - Tv dnevnik 23.20 Koncert: Obalni komorni orkester 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 0.05 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Mavrica: OŠ Cerknica 18.00 Hrana in vino, izbrani recepti 19.00 Zelena bratovščina - 5/1119.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Dok. odd.: Primorska znamenja 21.00 Kmetijska oddaja 22.00 Najstniški fens 201123.15 Znanstveni večer, sledi Tv prodajno okno, Videostrani 8.00 Moj Moj (ris.) 8.10 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.35 Poštar Peter (ris.) 8.50 Mojster Miha - Projekt gradimo (ris.) 9.05 Jagodka (ris.) 9.30 Bakuganski bojevniki (ris.) 9.50 Tv Čira čara (otroška zab. odd.) 10.15 Tom in Jerry (ris.) 10.25 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 11.25 Kuharski mojster (dok. serija) 12.20 Zvezdniška preobrazba (res. šov) 13.15 Designerska devetka (dok. serija) 14.10 Film: Roryjev prijatelj 16.10 Mamini fantje (dok. serija) 17.05 Film: Dvojčici Olsen - Ne povej nikomur (ZDA) 18.45 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Hitch - Zdravilo za sodobnega moškega (ZDA) 22.10 Film: Dekleta s koledarja (ZDA) A Kanal A 8.10 Srednja šola: Zaupno (dok. serija) 8.50 Hannah Montana (mlad. serija) 9.20 Družina za umret (hum. serija) 9.50 18.00 Dokler naju smrt ne loči (hum. serija) 10.15 Starševske norčije (hum. nan.) 10.40 Nora Pazi, kamera! (zabavna oddaja) 11.40 Film: Bud Spencer - Extralarge 2 (kom., ZDA/It.) 12.45 Živine (nan.) 13.35 Faktor strahu (resn. serija) 14.35 Čarovnije Crissa Angela (dok. serija) 15.05 Najbolj nori športi (dok. serija) 15.30 Film: Kuharski super junak (ZDA) 17.10 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 18.30 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL, Športni magazin 20.00 Film: Bournova premoč (ZDA) 21.55 Film: Vsi ti lepi konji (ZDA) 0.10 Šerifova pravica (akc. serija) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Ivan Sivec - Vlomilci delajo poleti, 9. del; 10.50 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Medijska spletanja; 18.15 Zvoki šestih strun; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00, 19.45 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Svet v mojih očeh; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo ple-sat; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 15.30 DIO; 16.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00-9.30 Oggi musica; 9.40 Il giardino di Euterpe; 10.33 Glasbena lestvica; 11.25-12.28 Suonala ancora, Sam; 13.00-14.00 Tempo scuola/La rosa dei venti; 15.00-16.00 Distret-to 565 on Guitar Radio show; 16.00-18.00 Picnic Elettronique; 18.00-19.00 Album Charts; 19.00 La via della plata; 20.00-21.55 E...state freschi; 21.55 Siglasingle; 22.00-23.57 Radio disco; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Vio-linček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Neobvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev od- daje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu se z neko spremembo ne boste mogli sprijazniti. To vas bo spravilo v slabo voljo. Pogovorite se z nadrejenim ter novosti sprejmite čim hitreje in se jim prilagodite. m^l BIK 21.4.-20.5.: Prihodnji teden bo potekal rutinsko in brez dodatnih obveznosti, zato boste imeli nekaj dodatnega prostega časa. Izkoristite ga in se posvetite stvarem, ki ste se jim odpovedali. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V vaše življenje bo vstopila nova oseba. zaradi katere se vam obetajo ključne spremembe na nekaterih področjih. Če boste osebo dobro sprejeli, bodo spremembe za vas pozitivne. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Svojih želja se «« ne oklepajte premočno, raje popustite pri zahtevah in se prilagodite drugim. Več pozornosti namenite prijateljem, saj vam zanje pogosto zmanjka časa. y^ LEV 23.7.-23.8.: Če ste v tuji-(^^r ni, pazite na osebne predmete, ki so lahko tarča žeparjev. Pazite tudi, da se ne boste preveč nastavljali soncu, ki je v zgodnjih popoldanskih urah lahko zelo škodljivo. DEVICA 24.8.-22.9.: V zad-^^ njem času ste morda nekoga preveč kovali v oblake in ste mu preveč zaupali, kar se vam lahko kasneje maščuje. Vzpostavite določeno razdaljo do njega in se mu ne podredite. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Več ^ ^ časa posvetite zdravju in fizični aktivnosti, saj se preveč zanemarjate. Uresničili boste neki za vas zelo pomemben cilj. Uspeh proslavite v družbi najdražjih. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaše počutje se bo izboljšalo v sredini prihodnjega tedna, ko boste izvedeli za zelo pozitivno novico. Vaš trud na delovnem mestu bo končno poplačan. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Do partnerja bodite strpni in ne izrecite vsega, kar vam pade na pamet. Poskrbite za njegovo dobro počutje. Skuhajte mu večerjo, ponudite mu masažo. Vaš trud bo pozitivno sprejet. KOZOROG 22.12.-20.1.: Z neuspehom na delovnem mestu s ene sprijaznite, raje še bolj trdo primite za delo, ki ga opravljate. Po določenem času bo nadrejeni opazil vaš napor in zagnanost ter vas nagradil. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V službi ne poskušajte delati po svoje. Sprijaznite se s tem, da se morate prilagoditi in delati, kakor vam bodo rekli, kar pa ne pomeni, da se morate podrediti. RIBI 20.2.-20.3.: Če boste čutili pomanjkanje energije in volje, poskrbite za fizično aktivnost na svežem zraku. Tako si boste nabrali energijo, rezultati na delovnem mestu pa se bodo počasi izboljšali. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. avgusta 2011 21 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Ans. Ano ur'co al pej dvej - Kraška uohcet 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 7.00 Dnevnik, L.I.S., Parlament 10.00 Dnevnik 10.45 Nan.: Un ciclo-ne in convento 11.30 Nan.: Provaci ancora prof. 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il ma-resciallo Rocca 5 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Colpo d'occhio 21.20 Film: Salvo d'acquisto (biogr., It., '03, r. A. Sironi, i. B. Fiorello) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: E la chiamano estate 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Appuntamento al cinema, sledi Sottovoce V^ Rai Due ^ Rai Tre 20.15 Nan.: Alice Nevers 21.05 Film: Cleaner (triler, ZDA, '07, r. R. Harlin, i. S.L. Jackson) 23.20 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi 11.20 Talk show: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 4 13.45 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG 9 - Squa-dra d'assalto 16.20 Film: Fiori d'acciaio (dram., ZDA, '89, r. H. Ross, i. J. Roberts) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Nan.: I delitti del cuoco 23.10 Film: Rischiose abi-tudini (dram., ZDA '90, r. S. Frears, i. J. Cu-sack) 1.30 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 6.00 Variete: Indietro tutta 7.00 Aktualno: Sorgente di vita 7.30 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik, sledi Dossier 11.15 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.:Squa-dra speciale Colonia 16.20 Nan.: The Good Wife 17.05 Nan.: 90210 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Countdown 8.50 Film: Trigger (kom., Norv., '06, r. G. Vikene, i. A.K. Somme) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cen-toVetrine 14.45 Film: Gli ultimi ricordi (dram., ZDA, '03, r. J. Putch, i. D. Roberts) 16.45 Film: Fotografie (dram., Nem., '05, r. O. Kreinsen, i. S. Neu) 18.50 Kviz: La stan-gata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.00 Show: Pape-rissima Sprint 21.20 Film: Houdini - L'ul-timo mago (dram., V.B., '07, r. G. Armstrong, i. G. Pearce) 0.00 Film: The Gift (tri-ler, ZDA '00, r. S. Raimi, i. C. Blanchett) O Italia 1 22.45 Nan.: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Aktualno: Stracult 1.20 Aktualno: Sorgente di vita 2.00 Nan.: Vento di ponente 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi how i • is. met .your mother 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: E' piu' facile che un cam-mello... (kom., It., '50, r. L. Zampa, i. J. Gabin) 10.30 Aktualno: Cominciamo bene 13.00 Aktualno: Condominio Terra 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.45 Dok.: Figu - album di persone notevoli 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: The Lost World 15.40 Film: Il signor Robinson - Mostruosa storia d'amo-re e d'avventure (kom., It., '76, r. S. Corbucci, i. P. Villaggio) 17.05 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (20. avgusta 2011) Vodoravno: Alojz Rebula, kapitalizem, apartma, Ota, Cora, as, ol, intka, Trevi, J. E., trienij, acer, aki, ša, Furlanič, Arese, Macia, kat, Maks, P. B., predstava, Ante, Race, veteran, Ti, Leonard, LR, Ela, enolog, Pier, obtok, Rab, L. A., ajda, Jana; na sliki: Fidel Castro. Mala križanka, vodoravno: 1. gi, 3. pr, 5. Otero, 7. jarem, 8. elita, 9. Nikon, 10. kj, 11. ro, 12. Aar, 14. neda, 17. sklad, 18. Maine. vv 4 $ 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.00 Nan.: Standoff 21.10 Resničnostni show: Wild -Oltrenatura (v. F. Cicogna) 0.25 Nan.: Trauma 2.15 Variete: Pokerlmania ^ Tele 4 15.00 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Aktualno: Incontri ravvicinati 13.20 Aktualno: L'aromista 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: I magnifici 8 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 15.30 Dok.: Italia magica 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Vacanze sportive 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: The F.B.I. 22.40 Variete: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Talk show: Gli incontri al caffe de la Versiliana La l peter pri Gorici 12.0018.15 Italijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdicami 18.45 Pravljica 19.00 22.30 Glasbena oddaja 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.30 Objektiv 20.50 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura 23.30 Tv prodajno okno in videostrani pop Pop TV 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Super sea 8.30 Dnevnik 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Nan.: Police Rescue 12.00 Variete: Camper magazine 12.25 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 20.30 Aktualno: In Onda Estate 10.25 Aktualno: Le vite degli altri 11.25 Nan.: Chiamata d'emergenza 12.30 Nan.: Da un giorno all'al-tro 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Piccoli equivoci (kom., It., '89, r. R. Tognazzi, i. S. Castellito) 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.00 Kviz: Cuoc-hi e fiamme 20.00 Dnevnik 21.10 Film: In & Out (kom., ZDA, '97, r. F. Oz, i. K. Kline) 23.05 Film: Camere da letto (kom., It., '97, r. S. Izzo, i. D. Abatantuono) Jr Slovenija 1 6.55 Poletna scena 7.25 Utrip (pon.) 7.40 Zrcalo tedna (pon.) 8.00 Ris. nan.: Pika Nogavička 8.20 Otr. serija: Mulčki (pon.) 8.50 Risanke 9.25 Lutk. predstava 9.55 Otr. nan.: Nina in Ivo 10.05 Ris.: Prihaja Nodi (pon.) 10.20 Ris.: Fifi in Cvetličniki (pon.) 10.30 Poučna nan.: Ali me poznaš? 10.35 Kratki igr. film: Deček iz sosednje hiše 10.55 Igr. serija: Modro poletje 11.25 Nan.: Šola Einstein 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Polnočni klub (pon.) 14.30 Dok. film: Poti k ljudem 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Smrkci (pon.) 16.10 Lutk. nan.: Notkoti 16.30 Otr. odd.: Ajkec pri restavratorjih 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Ekogradnja v Bostonu 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Dosje: Dost mamo (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 22.55 Festival Seviqc Brežice: XVIII-21 Le Baroque Nomade (Schubert, Kletzmer), posnetek z gradu Mokrice Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.10 Zabavni infokanal 14.05 Sobotno popoldne (pon.) 16.05 Slovenci v Italiji (pon.) 16.40 Posebna ponudba (pon.) 17.05 Nad.: Starši v manjšini 17.40 Slovenski magazin (pon.) 18.05 Prvi in drugi (pon.) 18.30 Im-pro Tv (pon.) 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Film: Dediščina Evrope (pon.) 22.00 Operne arije 22.05 Glasb. film: Arturo Tos-canini o sebi 23.20 Opoldne zaplešejo škornji (pon.) 23.40 Pisave (pon.) |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 17.50 Kronika 9.40 21.30 Žarišče 10.35 Tedenski pregled 11.40 Iz svetovnih agencij 12.30 Slovenija in Evropa 13.30 Poročila Tvs1 14.40 Tednik (pon.) 16.40 20.40 Na tretjem 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv dnevnik Tvs1 - z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 22.50 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Obalni komorni orkester 15.30 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 16.00 Back stage live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in 17.20 Istrska potovanja 18.00 Migaj raje z nami 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Kuharski recepti 19.45 Kino premiere 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione - magazin 21.00 Dokumentarec 21.30 Sredozemlje 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.30 Primorska kronika 22.45 Epifanija zemlje in duha 23.55 Vremenska napoved Tv Primorka 8.35 11.30, 16.45 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Mozaik 10.0017.15 Hrana in vino 10.30 Mavrica: OŠ Ivana Roba Šem- 7.10 Radovedni George (ris.) 7.25 Poštar Peter (ris.) 7.40 Jaka na luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.15 15.10 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.1010.15, 11.35 Tv prodaja, reklame 9.25 17.00 Grenko slovo (dramska serija) 10.4517.50 Ko se zaljubim (dramska serija) 12.05 16.05 Tereza (dramska serija) 13.00 Dok. odd.: Mojstri iluzije 13.50 Najboljši domači videoposnetki (hum. serija) 14.15 Oprah show (pogovorna odd.) 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.35 Film: Življenje ali nekaj takega (ZDA) 22.30 Razočarane gospodinje (dram. serija) 23.25 Nan.: Monk A Kanal A 7.50 ŠKL 8.4010.55 Obalna straža (akc. serija) 9.30 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 10.00 Racman Dodgers (ris.) 10.25 Fantastični Spider-Man (ris.) 11.5016.10 Teksaški mož postave (akc. serija) 12.40 15.15 Hum. serija: Frasier 13.05 TV prodaja, Reklame 13.35 Film: Romanca sredi vinogradov (ZDA) 15.40 Šola za pare (hum. nan.) 17.05 18.55 Na kraju zločina CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet 20.00 Film: Civilna žrtev (ZDA) 21.55 Film: Črna dalija (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena - V studiu Romeo Grebenšek in Mitja Tretjak; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.30 Goriška obmejnost in čezmejnost; 12.15 Pot srca (psihol. Alenka Rebula); 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gon-čarov - Oblomov, 23. nad.; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45, 13.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33-12.28, La radio fuori; 11.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 La radio a scuola; 15.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita summer edition; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 London calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 23.00 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Evrotip; 16.50 »Retro«; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 2 Nedelja, 21. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Uvodni moštveni kronometer na Vuelti Brajkoviču se je zataknilo že na startu BENIDORM - Z moštvenim kro-nometrom se je začela 66. kolesarska dirka po Španiji, še zadnja od treh največjih večdnevnih dirk. Belokranjec Jani Brajkovič, član moštva RadioShack, si je za cilj postavil, da bi vsaj ponovil dosežke z dirke leta 2006, ko je nekaj časa celo vodil v skupnem seštevku. Brajkovič je velike ambicije gojil že pred francoskim Tourom, ko pa mu je uspešen nastop preprečil hud padec in zlom ključnice. Da pa mu leto ni naklonjeno, je na Vuelti pokazala že včerajšnja uvodna etapa, v kateri se je Brajkoviču že takoj po spustu s startne klančine snela veriga in je moral zamenjati kolo. Ker je Slovenec eden od glavnih adutov moštva, so ga sotekmovalci počakali, sicer jih v tako kratkem kronometru in ob vrtoglavi hitrosti, ki jo moštva dosežejo, nikoli ne bi mogel ujeti. Seveda pa je zaradi tega RadioSach dosegel na koncu šele skromni 14. čas, čeprav velja za enega najmočnejših moštev. Za zmagovalcem moštvene etape, luksemburškim moštvom Leopard Tek, ki ga sijajno vodi junak enodnevnih klasik Fabian Cancellara, je po 13,5 kilometra vožnje zaostal za 29 sekund. Na zelo dobro 2. mesto se je uvrstilo italijansko moštvo Liquigas, za katerega nastopa tudi lanski zmagovalec španskega kroga Vincenzo Nibali. Lampre Micheleja Scarponija se je uvrstilo šele na 16. mesto. S podobnimi težavami kot Braj-kovič, so se na startu srečali še nekateri kolesarji drugih moštev. Sicer pa bodo imeli vsi dovolj časa, da nadoknadijo zamujeno, sja bo letošnja Vuel- ta zahtevna in polna težkih etap. Kar deset izmed teh bo gorskih. Po včerajšnjem uvodu na cestah ob plaži znanega letoviškega mesta Be-nidorm je rdečo majico vodilnega obleke Jakob Fuglsang. Vrstni red moštvenega krono-metra: 1. Leopard-Trek 16:30; 2. Li-quigas-Cannondale 16:34; 3. HTC-HighRoad 16:39; 4. Astana 16:40; 5. Movistar Team 16:44; 6. Quick Step 16:45; 7. Skil-Shimano 16:48; 8. Omega Pharma-Lotto 16:48; 9. Garmin-Cervélo 16:55; 10. Katusha Team 16:55; 11. BMC 16:57; 12. Euskaltel-Euskadi 16:58; 13. Saxo Bank-Sungard 16:58; 14. RadioShack 16:59; 15. Rabobank 17:00; 16. Lampre-ISD 17:02; 17. Co-fidis 17:03; 18. Vacansoleil-DCM 17:09; 19. AG2R-La Mondiale 17:12; 20. Sky 17:12; 21. Geox-TMC 17:13; 22. Andalucía-Caja Granada 17:33 KOŠARKA Španija boljša od Slovenije Španija - Slovenija 73:61 (16:14, 36:25, 55:46) ŠPANIJA: P. Gasol 15 (7:11), Fernandez 5 (3:3), Navarro 9 (1:2), Calderón 9 (2:4), Reyes 3 (1:2), San Emeterio 6 (1:2), Llull 4 (2:2), M. Gasol 14, Ibaka 5 (1:2), Suarez 3 (3:4. SLOVENIJA: Lakovič 8, Smodiš 11 (2:2), G. Dragic 11 (2:4), Jagodnik 2, Begic 4 (0:2), Lorbek 8 (2:4), Muric 2 (0:2), Ožbolt 1 (1:2), Z. Dragic 10 (0:2), Slokar 4. PM: Španija 21:32, Slovenija 7:20; ZA 2T: Španija 23:49, Slovenija 21:44; ZA 3T: Španija 2:10 (Calderon, San Emeterio), Slovenija 4:21 (Lakovič 2, Smodiš, G. Dragic); SKOKI: Španija 47 (30 + 17), Slovenija 37 (22 + 15): ON: Španija 20, Slovenija 31; 5 ON: Slokar (30.), Ožbolt (30.). Slovenski košarkarji so v vroči in razprodani dvorani (11 tisoč gledalcev) v Malagi izgubili prvo od dveh prijateljskih tekem s Španijo. Na sredozemski obali so bili aktualni evropski prvaki zanesljivo boljši s 73:61, priložnost za revanšo pa bodo imeli varovanci Božidarja Maljkovica že danes, ko se bodo s Španci srečali v Granadi. Tekma bo ob 21.30 s prenosom na TVS. Eto'o tik pred odhodom MILAN - Inter je potrdil, da je dosegel ustni dogovor z ruskim klubom iz Dageštana Anzhijem za prestop Ka-merunca Samuela Eto'oja v njegove vrste. Pogodbo naj bi sklenili najkasneje jutri. Rusi so Interju ponujali 24 milijonov evrov odškodnine, milanski klub pa jih je nazadnje zahteval 30. Triestina v Novari RIM - Danes bo na vrsti glavnina tekem tretjega kroga državnega nogometnega pokala. Triestina bo (začetek ob 20.45) igrala pri prvoligašu Novari, ki ga s klopi vodi njen nekdanji trener Attilio Tesser. Spored: Atalanta - Gubbio, Bari - Avel-lino, Bologna - Padova, Cagliari - Al-binoleffe, Catania - Brescia, Cesena -Ascoli, Chievo - Livorno, Fiorentina -Cittadella, Lecce - Crotone, Modena -Reggina, Parma - Grosseto, Siena - Torino. Včeraj: Genoa - Nocerina 4:3, Empoli - Sampdoria 2:1, Sassuolo - Verona 5:7 (po enajstmetrovkah, 3:3). Odbornik za B-ligo TRST - Odbornik za šport pri tržaški Občini Emiliano Edera se bo v prihodnjih dneh srečal z novim družabnikom Triestine Alettijem. Izrazil mu bo željo, da bi novo vodstvo takoj začelo načrtovati povratek vmoštva v B-ligo: psihološko in materialno, je zapisano v sporočilu odborništva, v katerem je tudi želja, da bi se Triestina resno lotila dela na mladinski ravni. Arsenal KO v ligi LONDON - Arsenal, tekmec Udine-seja v Ligi prvakov, povratna tekme končnice kvalifikacij bo v sredo v Vidmu, je v tekmi angleške lige na domačih tleh z 2:0 izgubil proti Liverpoolu, ki je v Londonu proti temu nasprotniku nazadnje zmagal pred 11 leti. Tekma je bila izenačena vse dokler ni Arsenal od 70. minute ostal na igrišču z igralcem manj. Poškodoval se je branilec Koscielny, ki ga verjetno zaradi tega ne bo na tekmi v Vidmu. KAJAKAŠTVO Josefa Idem v Londonu osmič na OI! SZEGED - Južnotirolska »az-zurra« Josefa Idem si je na kajakaškem SP na Madžarskem zagotovila pravico do nastopa na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu. Za 46-letno športnico bo to že osmi nastop na OI. Na vrhu lestvice italijanskih reprezentantov z največjim številom nastopov je dohitela konjenika Raimonda D'Inzea. »V London odhajam po zmago,« je svoj vnovični uspeh komentirala Idemova. Največje slovensko upanje, korpska kajakašica Špela Ponoma-renko Janic, je v svoji paradni disciplini na 200 metrov ostala brez finala in olimpijske kvote.Popravni izpit za lovljenje Londona 2012 bo prihodnjega maja na evropskih kvalifikacijah v Milanu. ODBOJKA - V 8. tekmi grand prixa so Italijanke s 3:0 izgubile proti ZDA. V finalno fazo se bodo uvrstile, če v zadnji tekmi kvalifikaicj osovjijo vsaj dva seta proti Nemčiji oziroma če izgubi Juna Koreja. Kras premagal Zarjo, Vesna pa Breg Na nogometni tekmi za trening v Bazovici je Kras s 7:1 premagal domačo Zarjo. Gole za goste so dosegli Kneževič (3), Favero, Pizzini in Capalbo, padel je tudi avtogol; za gostitelje je bil uspešen Kočič. V Križu pa je Vesna z 2:1 odpravila Breg. Za Vesno je oba gola dosegel Martini (enkrat z bele točke), za goste pa Cermelj (tudi z 11-metrovke). ROKOMET - Tržaški Pallamano Trieste pestijo finančne težave V pričakovanju okrepitev Nova igralca trenirata, pogodbe pa še ni - Od zamejcev letos le kondicijski trener Ciac Tržaški rokometni klub Pallama-no Trieste je začel s pripravami na letošnjo sezono z drugačno mentaliteto. Po lanskem napredovanju iz A1 lige v elitno A ligo, si je ekipa zavihala rokave že 8. avgusta. Pod vodstvom trenerja Bozzole in pomožnega trenerja Ove-glie, ekipa trenira vsak dan v športni palači na Čarboli. V sredah in petkih pa so treningi tudi v jutranjih urah na športnem igrišču na Kolonji. Moštvo je tu zaupano slovenskemu kondicijskemu trenerju Mariu Ciacu, ki skuša izboljšati hitrost tez fizično pripravo igralcev. Jedro ekipe se v bistvu ni spremenilo, čeprav društvo upa, da bo v teku meseca pridobilo še dva kakovostna igralca. »Zaradi finančnih problemov je postava ostala skoraj nespremenjena. Zdaj trenirata z ekipo še dva igralca, ki pa nista še podpisala pogodbe. Oba bi predstavljala zelo pomembno pridobitev za ekipo,« nam je povedal predsednik društva Giuseppe Lo Duca. Usoda 25-let-nega Micheleja Sirotica (desni bočni igralec) in 23-letnega Mateja Kleve (levi bočni igralec) je torej še pod vprašajem. Ekipo pa sta prostovoljno zapustila zamejca David Sedmach in Ivan Kerpan, ki bosta v letošnji sezoni branila barve tržaškega društva Alabarda v B ligi. Kerpan je ekipo zapustil zaradi prevelike obremenitve. Treningi in tekme bi mu vzele preveč časa. Vsekakor bi bil njegov nastop na prvenstvenih tekmah negotov, nam je povedal. V pretekli sezoni je sicer zbral le nekaj nastopov na začetnih tekmah, potem pa nič več. Alabardi se je pridružil tudi zaradi prijateljev. V tržaškem društvu torej ne počivajo. Pomožni trener Giorgio Ove- Ankarančan Matej Nadoh bo tudi v najvišji ligi pravi adut tržaškega moštva kroma glia zahteva resnost, požrtvovalnost in delavnost. Kdor ne spoštuje teh pravil nima v ekipi kaj početi. Da bo prvenstvo zelo zahtevno je poudaril tudi 30-letni Amkarančan Matej Nadoh, ki se je že v poletnih mesecih pripravljal na prihajajočo sezono (fitnes, kolesarjenje, nogomet, itd). «Prvenstvo je zelo naporno. Vemo, kaj naš čaka, zato se bomo nanj dobro pripravili. Treningi so v primerjavi z lanskimi bolj inten- zivni, tako je tudi prav. Vsekakor bomo vsako tekmo odigrali za zmago in se borili po svojih močeh do konca prvenstva,« je dejal. Toda mošvtu bo trda predla. Številne ekipe so se zelo okrepile za nastop v Elitni A ligi. Nabavile so številne igralce iz tujine, ki bodo povečali kakovostno raven posameznih ekip. Spored tekem je na začetku še posebej zahteven. Prvo tekmo bodo Tržačani odigrali 1. oktobra v Apuliji proti Intini Nociju. Nato se bodo srečali še z ekipo iz Bocna in lanskimi državnimi prvaki iz Conversana. To so tudi trije najresnejši kandidati za državni naslov. Pred začetkom prvenstva ima ekipa v programu še vrsto drugih tekem. V petek, 26. avgusta se bo začel 10. turnir Memorial Aldo Combatti. Prvo tekmo bodo Tržačani odigrali proti Sežani ob 18.30. Naslednji dan pa se bodo spopadli z Bologno in Pressa-nom. Septembra bosta prijateljski tekmi proti Izoli (2. septembra) in Buze-tu (3. septembra). Ekipa bo nastopila tudi na turnirju v Bologni (8. in 9. septembra). Pred začetkom prvenstva pa bodo še tekme za državni pokal (od 17. do 25. septembra). (mip) Postava Vratarji: Matej Zaro (1989), Diego Modrusan (80) in Thomas Postogna (93), Levi bok: Marco Visentin (82) Levi branilec: Massimiliano Di Nardo (92) in Kevin Anici (93) Center: Michele Oveglia (93) in Jan Radojkovič (89) Desni bok: Marco Lo Duca in Michel Sirotic (86) Desni branilec: Matej Nadoh (81) in Giacomo Campagnolo (86) Pivot: Alex Pernic (92) in Andrea Carpanese (82). All around: Matteo Leone (88) Trener: Marco Bozzola; pomožni trener: Giorgio Oveglia; zdravnik: Silvano Pastorelli; kondicijski trener: Mario Ciac; maser: Stefano Braico / ŠPORT Nedelja, 21. avgusta 2011 23 NAŠ POGOVOR - Farneti in Košuta po osvojenem bronu na mladinskem EP »Šla bova na Triglav, da malo zamenjava zrak« Medalje se veselita - O vojaški ekipi, italijanskih prijateljicah in grških veseljakih □ Obvestila Zbirko kolajn in pokalov Simona Si-vitza Košute in Jaša Farnetija je v olimpijskem jadralnem razredu 470po evropskem mladinskem prvenstvu v Belgiji dopolnil še en bron. Tretji v treh sezonah. Ali sta tokrat pričakovala kaj več? Jaš: Lahko bi dosegla več. Prvo bojo sva vedno objadrala med prvimi, v drugem delu regat pa sva večkrat izgubila nekaj mest. Tako so se točke kopičile in razlika je bila tu. Vsekakor pa sva s kolajno zadovoljna. Simon: Nekoliko sva bila razočarana še pred koncem prvenstva: zdi se mi, da sva bila pripravljena, da bi dosegla kaj več in spremenila ta standardni bron ... V krmo sva bila najhitrejša, tudi v orco sva dobro jadrala. Predzadnji dan pa je celo kazalo, da bova prišla domov praznih rok, saj naju je od tretjega mesta ločilo 8 točk, 11 pa do drugega mesta. Vse sta nadoknadila v zadnji regati Simon: Res je, da v medal race dobiš dvojno število točk, vendar je tudi manj konkurentov, tako da te nasprotnik vedno lažje kontrolira. Prav zato sva bila na koncu toliko bolj zadovoljna z osvojenim bronom, ker nama je uspelo nadoknaditi zaostanek. Kaj sta si rekla, preden sta odjadrala na zadnjo regato? Jaš: Bil sem umirjen, nisva imela kaj izgubiti. Če se ne bi izšlo, bi kvečjemu izgubila še kakšno mesto. Jadrala sva na vse ali nič ... Simon: Ker nama je zadnja regata že večkrat spodletela, sva se že pred odhodom na regatno polje odločila, da staviva vse na hitrost. Zaradi vetrovnih razmer, ki so spominjale na naše v Kopru - če ne upoštevamo vala in toka - pa sva morala spremeniti začetno taktiko. Naposled sva izbrala pravilno stran in tudi dobro startala. Ima ta bron torej večjo težo kot ostali? Jaš: Mislim, da je eden lepših, saj sva ga osvojila šele po zadnji regati. Na Balato-nu na primer, ni bilo medal racea. Lanski bron s svetovnega mladinskega prvenstva pa ima mogoče malo večjo vrednost. Res pa je, da so tudi tu v Belgiji nastopile čisto vse posadke z izjemo japonske, ki so letos tekmovale tudi na svetovnem prvenstvu v Medembliku. Škoda, da nama je tam spodletelo, saj bi bila lahko med boljšimi. Simon: Strinjam se. Tudi bron, ki sva ga dosegla še v razredu420, mi je ostal v lepem spominu, saj sva ga prav tako osvojila v zadnji regati. Ali je bil letošnji najtežje dosegljiv? Jaš: Prvih deset tekmovalcev je zelo malo grešilo. Midva sva bila sicer najbolj konstantna, najina najslabša uvrstitev je bila 13. mesto, medtem ko so imeli ostali tudi slabše uvrstitve. Vse do konca je bilo zelo napeto, tudi razmere so bile zahtevne. Simon: Težje ga je bilo doseči predvsem zato, ker sva morala nadoknaditi visok zaostanek. Kje visijo vse vajine kolajne? Jaš: Doma, v dnevni sobi med drugimi pokali. Ko se bom preselil, pa bom dal vse v svojo sobo. Simon: Tudi moje so v dnevni sobi. Niso na vidnem mestu, ker so v pokalih. Kdo vama je prvi čestital? Jaš: Po telefonu sem najprej prejel čestitke od sestre in staršev. Takoj po regati pa nama sta čestitala zvezni trener in nato še trener Antonaz. Simon: Od staršev. Oba: Naj izkoristiva priložnost, da se zahvaliva vsem, ki naju podpirata; še posebej staršem, trenerju in pokroviteljem. Kakšen je vajin odnos, ko dobro odjadrate regato? Jaš: Rečeva si, da morava jadrati tako naprej. Sicer pa tudi ko zmagava, si poveva, kje sva zgrešila, da v naslednji regati ne ponoviva iste napake. Kaj pa, ko gre slabo? Jaš: Ni dobrega razpoloženja. Se kdaj kregata? Simon: Ja, vedno. Včasih tudi, ko nama gre dobro. Jaš: Vendar vse hitro mine. Kakšno vlogo ima trener Antonaz? Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta na sedežu Čupe z osvojenima medaljama kroma Simon: Naju pomiri... in pove, kaj sva zgrešila. Jaš: In pripravlja dobre sendviče ... Zdaj vaju čaka še nastop na italijanskem državnem prvenstvu. Ciljata na zmago? Oba: Če pride tudi veteran Zandona, bo težje. Kaj ima Zandona več kot vidva? Jaš: Tačas je prav gotovo bolj treniran, saj se pripravlja na olimpijske igre. Je boljši, ima več izkušenj. Seveda je premagljiv; po mojem mnenju vedno bolj, saj se težje uvršča med najboljšo deseterico na svetu. Ali sta prebrala naš intervju z An-dreo Tranijem, v katerem vaju je nekdanji olimpijec pohvalil? Simon: Sem ga prebral. Z nekaterimi stvarmi se strinjam, in veseli me, da naju je pohvalil. Kaj menite o prestopu v vojaško ekipo? Simon: Je dvorezen meč. Ne vem, če bi to predstavljajo res korak naprej v najini karieri. O čem se pogovarjata, ko sta na jadrnici? Simon: O taktiki. Jaš: Skupaj odločava, kdaj bova obrnila in podobno ... Ko jadrava v veter pa govorim več jaz, saj mu sporočam, kje so nasprotniki in kje naj obrne. Kaj pa, ko čakate na veter? Simon: Pogovarjava se z jadralkami. Tokrat sva se družila z Italijankami, poznava pa tudi nekaj jadralk iz Nemčije. In zvečer? Jaš: Največ se druživa s Slovenci, s ka- TENIŠKA SEKCIJA pri ASZ Gaja organizira od 5. septembra poskusni enotedenski tečaj »Vabilo na tenis« za otroke od 6. do 12. leta. Tečaj bo veljal kot promocija za Teniško šolo 2011-12. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA bo ob zadostnem zanimanju organizirala 10 urni teniški tečaj za odrasle začetnike. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). KOŠARKARSKI ODSEK AŠD BREG obvešča, da se bodo jutri, 22. avgusta začeli v Dolini treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: ob 17.30 letnika 1998/1999, od 19.00 letnik 1997, ob 20.30 letnik 1996 (združena ekipa Breg/Jadran/Bor). AŠZ DOM GORICA sporoča poletni program treningov košarke za nove košarkarje in za otroke, ki so že trenirali v lanski sezoni. Potekali bodo na odprtem igrišču Dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici od 22. avgusta: U12 (letniki 2000, 2001, 2002) od ponedeljka do petka, 17.00 - 18.15; minibasket (letniki 2003, 2004, 2005) ponedeljek, sreda, petek 16.00 - 17.00. Treninge bo vodil državni vaditelj minibasketa Andrej Vremec; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in po tel. 048133288 (David Ambrosi), domgorica@tiscali.it. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata Nogometni kamp v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. št.: 3393853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. terimi odpotujeva na regate. Simon: Ko pa žurava, z Grki, ki so pravi veseljaki. Kje sta praznovala bron? Jaš: V lokalu pri hotelu, kjer so praznovali vsi jadralci. Sta vraževerna? Simon: Dava si petko, na to pa se mora spomniti Jaš. Če mu petko nakažem prvi jaz ali pa nanjo pozabiva, regate ne odjadrava dobro. Kako poteka tipičen dan na tekmovanju? Simon: Zbudiva se približno ob 7.30, pol ure tečeva in raztezava mišice, nato zaj-trkujeva. Od 15 do 30 minut se po zajtrku še malo odpočijeva, nakar naju čaka sestanek z zveznim trenerjem v klubu. Sledita priprava jadrnice in regata. Ko se vrneva na kopno, vse pospraviva, greva v hotel. Ko so vetrovne razmere zahtevne, se pred večerjo še malo raztečeva, da sprostiva mišice. Zvečer pa greva ven ali pa spat. Kaj pa delata poleti, ko ne jadrata? Jaš: Časa je malo, saj res veliko jadrava. Najraje se peljem z motorjem ali pa pomagam v hiši, kamor se bomo preselili. Simon: Rad gledam filme, kolesarim, tečem in se družim s prijatelji. Do naslednjega nastopa manjka nekaj dni. Se bosta v tem času odpočila? Jaš: Da, po prvenstvu pa greva s Simonom na Triglav, da malo zamenjava zrak. Simon: Učil se bom, saj me kmalu čakajo univerzitetni izpiti, nato pa kot pravi Jaš, greva na Triglav. Veronika Sossa Katerina Pučnik ODBOJKA - Prestop Katerine Pučnik in drugih Pri Boru še brez odgovora iz Trenta V ponedeljek se bodo na prvem treningu zbrale odbojkarice naših društev, ki bodo odslej nastopale v okviru projekta Zalet. Poleg različnih oblik meddruštvenega sodelovanja na mladinski ravni vsebuje projekt tudi sestavo dveh skupnih članskih ekip. Boljša bo, kot znano, nastopila v deželni C-ligi (trener Martin Maver), druga pa v deželni D-li-gi (trener Danilo Berlot). Okvirni seznam igralk smo že objavili, v njem pa ni treh odbojkaric Bora. Perspektivni Martina Cella, Katerina Pučnik in izkušena Maria della Mea bi po sposobnostih sodile v prvo ekipo Zaleta, prvi dve pa bi glede na starost lahko predstavljali jamstvo za prihodnost moštva. Martina Cella je razpolagala s svojo izpisnico, zato na njeno odločitev, da se preseli k mestnemu tekmecu Libertasu, ni bilo mogoče vplivati. Drugače je s Pučnikovo in Della Meo. Prva se je navdušila za projekt, ki ga je v Trentu zasnoval priznani trener Moretti, druga pa želi igrati za tržaški klub S.Andrea. Pri Boru so obe igralki prepričevali, naj se odločita za Zalet, a ju niso prepričali, kljub temu pa do prestopa v omenjena kluba še ni prišlo. »Z odborniki društva Marzola KOŠARKA - Tik pred jutrišnjim začetkom priprav Okrepitev za KK Bor Na 1. maju tudi dolgoletni igralec Kraškega zidarja Marko Meden - Pri Boru bo tudi trener Pri Košarkarskem klubu Bor so dolgo časa napovedovali, da moštva, s katerim so lani dokaj uspešno nastopili v deželni C-ligi, ne bodo spreminjali, tik pred začetkom priprav, na stadionu 1. maja se bodo prvič zbrali jutri, pa so v javnost poslali novico o kakovostni okrepitvi. Za ekipo našega mestnega kluba bo namreč v prihodnji sezoni igral tudi sežanski play maker Marko Meden (letnik1986), ki je osem let igral za Kraški Zidar v 1.A in nato 1.B slovenski ligi. V Trstu bo nastopal v dvojni vlogi, saj bo pri KK Bor hkrati tudi vaditelj ene od skupin minikošarke. Meden je namreč absolvent Fakultete za šport na ljubljanski univerzi in že vrsto let vodi društvo Poskokec, nekakšno športno šolo, ki združuje preko 500 otrok z vsega slovenskega Krasa. Poleg tega pa se je z delom z otroki med leti univerze ukvarjal tudi v prestolnici. Visoko usposobljenost v vadbi z najmlajšimi bo lahko dobro spojil z delom, ki ga v zadnjih sezonah pri KK Bor že opravlja Karin Malalan. Zanj bo pri Boru to prva sezona predvidoma daljšega sodelovanja, vodil bo najmlajšo vadbeno skupino letnikov 2004 in 2005, v društvu pa si želijo, da bi z leti postal eden nositeljev dela z mladimi na Vrdelski. Kar se pa tiče igranja v članskem moštvu, ki ga kot znano vodi njegov someščan Boban Popovič, bo Marko (184 cm) dopolnil in okrepil branilski sestav moštva, ki je bil v primerjavi s prejšnjim prvenstvom skoraj v celoti potrjen. Z obžalovanjem je sprejel sklep, da se njegovo matično društvo odpove igranju v drugi najvišji košarkarski ligi (naposled bi moralo nastopiti v najnižjem tekmovanju). K Boru bi bil v vsakem primeru prišel trenirat najmlajše, ko bi Kraški Zidar še naprej igral v 1.B SKL, pa bi še naprej nosil tudi njegov dres, s katerim je v lanskem prvenstvu med drugim dosegel ugledno tretje mesto. V 1.A slovenski ligi je Meden za sežansko moštvo odigral skupno 101 tekmo. Za nov klub bo predvidoma registriran do prvega kroga prvenstva 2. oktobra. korma Trenta smo se sestali. Oni so pripravili predlog za prestop Pučnikove v njihove vrste, mi pa s tem predlogom nismo povsem oglašali in smo pripravili svoj proti predlog. Ta poleg finančnih pogojev vsebuje tudi določilo, da se Zalet enači z matičnim Borom in da lahko zaradi tega Pučnikova brez protivrednosti igra za Zalet, če se v prihodnjih sezonah odloči za vrnitev v Trst. Odgovora iz Trenta zaenkrat še nismo prejeli,« nam je povedal odbornik OD Bor Igor Može, ki na željo Pučnikove, da nadaljuje kariero na Tridentinskem gleda z določeno skepso. Sprva je namreč kazalo, da gre tam za zelo ambiciozen projekt in da bo Katerina igrala v B2-ligi, članska ekipa kluba pa celo v A2-ligi, v resnici pa čaka Pučnikovo nastop v C-ligi. »Z Morettijem (bil je tudi trener italijanske mladinske reprezentance, op.ur.) bo gotovo vadila na zelo visoki ravni, toda če želiš res napredovati, moraš tudi igrati v zahtevnejši ligi,« je povedal Može. Pučnikova nam je včeraj vsekakor potrdila, da se želi preseliti v Trento. (ak) Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! 24 Nedelja, 21. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla Nad Sredozemljem in Evropo se razteza obširen anticiklon afriškega izvora, ki bo trajal večino naslednjega tedna s toplim in suhim zrakom v vseh slojih atmosfere. Nad srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.03 Dolžina dneva 13.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.12 in zatone ob 14.00 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem dnevu spodbuden. Po nižinah bo zgodaj popoldne velika toplotna obremenitev. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 26,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 17.19 najvišje 20 cm, ob 7.54 najnižje -20 cm, ob 15.55 najvišje 30 cm, ob 23.53 najnižje -17 cm. Jutri: ob 1.46 najnižje -31 cm, ob 9.13 najvišje 9 cm, ob 12.31 najnižje 7 cm, ob 18.49 najvišje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........30 2000 m ..........17 1000 m ..........25 2500 m ..........15 1500 m ..........21 2864 m ..........12 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5 in v gorah 8,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 17/28 MARIBOR 018/28 PTUJ O M. SOBOTA O 18/29 ZAGREB 19/32 O ÍNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo lepo vreme z jasnim nebom. V nižinskem pasu in tudi v hribih bo vroče. Ob morju bo zjutraj sprva pihala šibka burja, ki se bo nato kmalu obračala v zmorec. Pretežno jasno bo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18 ob morju in na Goriškem okoli 21, najvišje dnevne od 28 do 34 stopinj C. J TOLMEČ O 19/35 TRBIŽ O 16/32 O 15/27 KRANJSKA G. CELOVEC O 15/30 O TRŽIČ 19/29 o , GRADEC 17/31 o 18/28 S. GRADEC VIDEM O 20/36 O PORDENON 21/35 ČEDAD O 21/35 O N. GORICA O KRANJ O LJUBLJANA 19/31 POSTOJNA O 16/31 KOČEVJE CELJE 19/30 O MARIBOR o 18/31 PTUJ O K M. SOBOTA O 18/33 T, N. MESTO 18/32 o ^ ZAGREB 21/34 o _ o ČRNOMELJ REKA 20/33 (NAPOVED ZA JUTRp Jutri in v torek se bo po vsej deželi nadaljevalo lepo jasno Jutri, v torek in sredo bo sončno in vroče. in zelo vroče vreme. Ob morju bo sredi dneva zapihal zmo- rec.