DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	. Izhaja svako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen, delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popuet. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 58.	Sreda, 20. julija 1932.	Leto vil.
Resna doba zahteva resno — delo.
Resno delo samo v organizaciji.
Parola je danes, da je vzrok svetovne krize gospodarskega značaja. Produkcija in konsum nista v soglasju, zato je treba napraviti gospodarski fiksni načrt, po katerem se naj vršita produkcija in konsum, to je, izdela naj se toliko blaga, kolikor se ga rabi in razdelitev blaga naj se organizira po svetovnem' trgu tako, da bo konsumentom povsod na razpolago. To je jako prikupljiv načrt, če bi se produkcija in delitev blaga ozirala na konsumente vobče. Kapitalistični gospodarski načrt pa sploh nima tega cilja, marveč misli pri tem' svojem načrtu vedno le na konsumente, ki lahko kupujejo, ki imajo denar ali vsaj blago, da ga zamenjajo z drugim blagom. Kapitalistično gospodarstvo v današnji obliki dela z dobičkom1, hoče delati z dobičkom, zato se more ozirati le na one konsumente, ki morejo ta dobiček ustvarjati.
Gospodarska in socialna kriza sta pa v tesni vzročni zvezi. Gospodarska kriza je nastala, ker gospodarstvo nima dovolj kupno zmožnih konsumentov in kupno nezmožni konsumenti so nastali, ker nimajo pomočkov, s katerimi bi si nabavljali potrebne življenske pomočke, ker jih je gospodarski sistem' izrabil in izločil iz svojega procesa. Načrt o gospodarstvu pa, ki ga gospodarski krogi propagirajo in zagovarjajo, se na iz gospodarstva izločene konsumente nič ne ozira, dasi bi bilo mogoče odpraviti gospodarsko in socialno krizo obenem samo takrat, če se uredi gospodarstvo in delitev blaga po načrtu, s katerim se organizira produkcija in delitev blaga tako, da se producira primerna količina blaga in dodeluje vsem kon-sumentotm tudi vsem onim, ki danes nimajo kupne zmožnosti. Edino cilj revizije gospodarstva in njega sistema utegne odpraviti ne le tako-zvano krizo, marveč krizo človeške družbe sploh.
Razglašano gospodarstvo po načrtu torej povoljnega uspeha ne more doseči, ker bi se uredila z njim pač produkcija in konsum za kupno zmožne, ne pa za celotno družbo.
Nič novega nismo povedali. Opisali smo le današnje stanje, iz katerega lahko logično sklepamo, da je treba proti navideznemu stremljenju po odpravi krize postaviti tezo revizije gospodarskega sistema. Ali teza sama pomeni le malo. Revizija gospodarskega sistema je svetovno politični problem', ki ga bo treba šele izvojevati z dobro organiziranim1 delom množic, ki so že ali pa šele postanejo žrtev sedanjih razmer in ostati žrtev, če se izvede gospodarstvo po načrtu gospodarskih svetovnih sil, kakor smo rekli zgoraj, ker bi po tem načrtu imel koristi le manjši del človeške družbe.
Organizacija vseh kupno nezmožnih in tistih, ki utegnejo še to postati, je najnujnejši postulat današnje dobe.
V tem oziru imajo zlasti delavske svobodne strokovne organizacije glavno nalogo. Strokovne organizacije imajo svoje svetovno uazira-nje, to je, njih program vsebuje problem ureditve človeške družbe. Njih naloga je, da pomnože svoje vrste ter da popularizirajo svoj program, svoje stališče. Skrbeti morajo predvsem za temeljito izobrazbo svojih
Krvava borba v Hamburgu.
Velika bitka med faSisti in komunisti v Altoni.
V Altoni je prišlo v nedeljo dopoldne do pravcate pocestne bitke med fašisti in komunisti, katere se je udeleževalo nad 6000 oseb. Bitka je trajala več ur ter je zahtevala 12 mrtvih in 55 težko ranjenih. Vsekakor je pa še mnogo ranjenih in morda tudi mrtvih po hišah. Med bitko je bilo oddanih nad 10.000 strelov.
Fašisti so povabili iz okolice svoje čete v Altono, da prirede volilno propagando. Med demonstracijo je
prišlo izprva do malenkostnih 'izzivanj, ki so se kmalu razvila v grozovito bitko. Komunisti so bili pripravljeni, da zavrnejo javno izzivanje. Fašisti so pričeli po prvih strelih ofenzivo proti hišam,. Razbili so okna in vrata ter sprejeli borbo po hišah. Zvečer se je vnela bitka še po drugih delih mesta. Oblasti so bile v tej zmešnjavi brez moči in utegnejo uvideti, kaj pomeni fašizem za »red«.
Izid volitev v Rumuniji.
Zmaga kmetiške stranke pod vodstvom Maniuja.
V nedeljo so se vršile parlamentarne volitve v Romuniji. Glavna borba se je vršila med pristaši liberalne Jorgove in Cuzinove stranke in pa pristaši Maniujeve kmetiške stranke. Vloženih je bilo 846 list s 4721 kandidati za 387 poslanskih mandatov, kolikor jih ima Romunija.
Romunski volilni red določa1, da stranki, ki dobi 40 odstotkov vseh glasov, pripade takoj polovica mandatov ter še procentualne particioi-ra na ostalih mandatih. Tudi glasovi strank pod 2000 glasov se prištevajo taki večinski stranki. Odtod taka vsakokratna parlamentarna moč najmočnejše stranke.
Pri teh volitvah je zmagala Ma-niujeva kmetiška stranka s takim
uspehom in bo absolutna gospodarica v parlamentu in vladi.
Izid v številkah je naslednji:
Narodna kmetiška stranka
(zaranisti), zvezani z Nemci in Madžari 287 mandatov, t. j. dve-tretjinska večina.
Socialni demokrati 9.
Liberalci (mladini)	30
Liberalci (starini)	12
Madžarska opozicija	9
Protijudovska krščanska stranka 8 Stranka Goge	5
Jorgova skupina	4
Ti rezultati pa še niso definitivni, ker štetje glasov še ni končano.
Herriot računa z levico.
Reakcija prepaščena.
Reakcionarna javnost se je pri zadnjem glasovanju o zaupnici francoskemu predsedniku vlade silno razveselila, da velik del levičarjev ni glasoval zanjo. Mislila je, da se bo moral Herriot naslanjati v bo.-doče na desnico. Na seji v soboto so ga pa vprašali, kako misli o bodočem proračunu. Rekel je: »sem radikal«. Ta odgovor je desničarje silno poparil, ker so mislili, da so ga že pridobili zase. Iz dogovora je pa razvidno, da bo novi proračun predvsem gospodarski ter da bodo izpadle iz njega vse klasične formule, ki so po desničarskem receptu poslabševale gospodarski položaj. Na seji v soboto je šlo za finančni projekt, da izda država za dve milijardi zakladnih obveznic v gospodarske svrhe. Za načrt je glasovalo 381 poslancev, proti 30.
Ravnateljstvo OUZD v Ljubljani.
Prva seja. — Volitev predsedstva.
V pondeljek, dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne je sklicala banska uprava prvo sejo imenovanega ravnateljstva OUZD v Ljubljani, ki se je vršila v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Sejo je vodil dosedanji komisar Ivan Tavčar.
Za predsednika ravnateljstva je bil izvoljen dosedanji komisar Ivan Tavčar, referent delavske zbornice; za prvega podpredsednika Josip Rebek, ključavničarski mojster in za drugega podpredsednika tajnik pomočniškega odbora trgovskih nameščencev Vladimir Kravos.
Več novoimenovanih članov ravnateljstva se seje ni udeležilo; med njimi tudi M. Čobal iti J. Ošlak. Poslednja dva sta odklonila imenovanje, ker minister pri tem imenovanju ni upošteval predlogov Delavske zbornice.
članov; svoje delovanje morajo raztegniti na vse panoge delavstva in nameščenstva. Tako postane njih problem, njih cilj last vseh organiziranih članov in ideologija naroda, ki trpi socialno. Ne le moja stroka, ne le blagajna organizacije; to niso glavne stvari. Glavno je, da se razširi krog organiziranih somišljenikov, ki poznajo probleme delavskega gibanja ter imajo voljo, da ga zastopajo. Apatija, mlačnost ni na mestu. Agilnost in akcijska inicijativ-nost v kulturnem in organizacijskem zmislu je naša naloga, da končno ne ostanemo na cedilu, kakor rimski narod, ki je zahteval »pa-nem et circenses« (kruha in iger), ki pa ni vedel, kaj bi počel, ko je dobil svobodo in — propadel.
Razvoj je napredoval, zato imamo lahko danes pred seboj — jasne p,robleme.
Stavka v Belgiji. Podjetniki v Belgiji so zagrozili z redukcijo plač. Zaraditega se je pričelo stavkovno gibanje. Kazalo je že, da pride do sporazuma, ker so podjetniki podaljšali veljavnost pogodb do novembra. Strokovnim organizacijam pa ta rok ni po volji (v zimi na cesti?), zato so se pridružile stavki ter preti splošna stavka. Utegnejo se pridružiti še rudarji, jeklarski in kovinarski delavci.
Podpore za nezaposlene v Ameriki. Predsednik Hoover je podpisal zakon, s katerim se uvajajo podpore za nezaposlene.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
m
Popoln zastoj v rudarski industriji.
Položaj, v katerem1 se nahaja rudarska industrija Slovenije in z njo v zvezi položaj rudarskega delavstva, je skrajno kritičen. Izgleda, kakor da gremo s hitrimi koraki k popolni ustavitvi rudniškega obrata.
Samo od leta 1930 in do danes se je reduciralo v naši banovini 6287 rudarjev, tako da jih je v letu 1929 ostalo v službi samo 9300. Poleg vseh teh redukcij pa pada število delovnih dni. Pri Trboveljski premogo-kopni družbi bo delavstvo do konca tega leta izgubilo predvidoma nad 40% vseh delovnih dni, ne glede na to. da je družba v tem letu reducirala 1200 rudarjev. Pri drž. rudniku Velenje, kjer se zbog slabe kakovosti premoga praznuje že nad sedem let, se dela samo še 2—3 šilite tedensko, a še za tiste ne dobe izplačila pravočasno. Svinčeni rudniki angleške družbe v Mežici so ob polovični redukciji vsega delavstva uvedli zadnji čas tridnevno praznovanje v tednu.
Vsi manjši rudniki sicer še obratujejo in se vzdržujejo samo zbog izredno nizkih mezd delavstva, a je še samo vprašanje časa, kdaj bodo obstali. Kamorkoli pogledaš v revirjih, povsod se vidi ogromne količine nakopanega premoga. Ob njem pa se sprehajajo brezposelni in čakajo, kdaj ga bo zmanjkalo. Še zaposleni pa s strahom pričakujejo trenutka, ko se bodo pridružili prvim. Taka je danes situacija v naši rudarski industriji.
Govoriti sedaj o kakem* znosnem življenju rudarskega delavstva sploh nima več pomena. Zakaj to ni nobeno življenje več, ampak samo še počasno umiranje sedanje rudarske generacije. Vsi tozadevni napori delavskih zastopstev so se pod težo razmer popolnoma izjalovili. Povsod pravijo: ni odjema. To je tudi res. Ker vsa ostala industrija preživlja isto krizo kot rudarska, je naravno, da je tu konzum premoga silno padel. Istotako je jako padel konzum premoga drž. železnic vsled vedno slabšega prometa.
Groza obhaja človeka, ki vse to gleda z odprtimi očmi. Pri vsej tej strašni krizi, pa strašna pošast, ra-cijonalizacija in z njo v zvezi priga-njaški sistem, dvigata višino storitve posameznega delavca vedno višje in višje.
Kdo daje Hitlerju denar.
Kapitalisti, veleposestniki in pregnani knezi.
Berlinski polmesečnik »Der rote Aufbau« poroča, da znašajo stroški za vodstvo nacionalnosocialistične stranke mesečno najmanj 15 milijonov mark (okoli 150 milijonov dinarjev), dočim zbere stranka sama komaj 750.000 mark mesečno. List pravi, da ostali denar daje industrijski in trgovski kapital, veleposest in prejšnji knezi ter bančni kapital. Med glavnimi podporniki so direktor industrijske zveze Aust, dalje dr. Kuhlo, veleindustrijec Borsig in Mutschmann. Leta 1929 je jel podpirati gibanje porensko-vestfalski premogovni trust, potem esenska težka industrija. Odlikovala sta se tudi Krupp in Thyssen. Razne zbirke za to gibanje so se zbirale tudi še v Italiji in Ameriki. V ta namen sta žrtvovala (za borbo proti »bol-ševizmu«) precejšnje zneske Deter-
ding in Kreuger. Bivši nemški cesar Viljem II. je dal dva milijona mark, princ Avgust Viljem, princ Kristjan Schaumburg-Lippe, vojvoda Karl Edvard sašfti Koburg Gotha, veliki vojvode oldenburški in meklenbur-ški ter vojvode Koburžani so prispevali znatne zneske. Hitler pa ima še druge vire.
Čigavo je torej Hitlerjevo gibanje in kakšen namen ima? — Tako je pač, rumene organizacije delajo v interesu kapitala in reakcije, zato pa prejemajo taka velika darila.
Kdo sme dajati izjave o potrebi zaposlenja inozemcev?
Nova odredba banske uprave v Ljubljani.
Glede zaposlitve inozemcev določa »Pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev«, podpisan od Ministra socialne politike M. Simonoviča, od 24. XI. 1925, »O« broj 376/IV v § 11 sledeče:
Prošnji morajo priložiti tudi mnenje pristojne Delavske zbornice ali prizadete zbornice, če te niso v sestavu Delavskih zbornic: za rudarska podjetja pa pristojne rudarske oblasti, državne borze dela in prizadete delodajalske organizacije, zbornice (ali zveze) o tem, ali je v njih okolišu kaj domačih delavcev dotične vrste nezaposlenih in ali naj se dovoli privesti take delavce iz inozemstva.
Zadnje čase pa se dogaja, da banska uprava poziva delodajalce (tovarne), da morajo glede zaposlitve inozemcev dobiti tudi izjavo Narodne strokovne zveze o tem, ali naj se dotičnemu inozemcu izda dovoljenje, da sme delati v Jugoslaviji ali ne. Dva taka slučaja sta se zgodila v juniju in juliju leta 1932.
Ker je zgoraj citirani pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev še vedno v veljavi in kolikor je nam znano, doslej še ni bil spremenjen, čakamo, kdaj bo banska1 uprava ta od ministra podpisani pravilnik spremenila v smislu svojih najnovejših odredb z objavo v »Službenem listu«. Stvar je nujna, ker sicer interesenti ne morejo vedeti, na kateri naslov se morajo v slučaju potrebe obračati.
Tudi Ti
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja!.
Doma in po svetu.
Oblastna konferenca v Zagrebu
se je vršila v nedeljo, dne 17. t. m., ki se je zavzela zlasti za najtočnej-še izvrševanje zakonitega delavskega varstva. Poročali so VI. Pfeifer o delovanju oblastne uprave in krajevnih odborov, Kunčič o denarnem poslovanju, Fleischer o gospodarski krizi in nezaposlenosti ter dr. Mirko Kus-Nikolajev o kulturnem gibanju delavstva. Resolucija zahteva tudi izvedbo volitev v socialnem zavarovanju, ker ni nikakršnega razloga, da bi se odlašale.
Veliko opustošenje po viharju v Slavoniji. Preko Slavonije je v petek divjal pravi orkan z močnimi nalivi in strelami. V mnogih krajih je odneslo strehe raz hiš, s koreninami izruvalo sadno drevje in gozdove, preplavilo velika zemljišča, odneslo požeto žito s polj in z bliskom zanetilo veliko požarov. Silni nalivi iz pretrganih oblakov so v nekaj trenutkih povzročili poplave, da je bilo prebivalstvo prisiljene zapustiti hiše, v katere je drvela voda. V par slučajih je strela udarila v konje na cesti in jih ubila. V Vrbovškem je strela ubila več krav na paši. V Go-mirju je strela udarila v čredo ovac, ki so od silnega zračnega pritiska bile vse ubite. Tudi iz Macedonije poročajo o hudih nevihtah, združenih s poplavami. V Tetovem je 500 hiš pod vodo.
Kredit za Trbovlje. Finančno ministrstvo je nakazalo trboveljski družbi 8 milijonov dinarjev na račun dobavljenega premoga. Celoten dolg države trboveljski družbi pa znaša 80 milijonov dinarjev
Opozorilo interesentom delavskega zavarovanja. Z uredbo o oprostitvi poštnih pristojbin je ministrstvo za promet ukinilo ugodnosti § 191 zakona o zavarovanju delavcev, ki je oproščal poštnih pristojbin vse navadne dopise delodajalcev in delojemalcev, naslovljene na OUZD v Ljubljani, kakor tudi vse dopise urada naslovljene na delodajalce. Vsi interesenti se z ozirom, na gori cit. uredbo opozarjajo, da morajo biti vsi dopisi, naslovljeni na tuk. urad, pravilno in zadostno frankira-ni, ker bi' se sicer njih sprejem zavrnil. Istotako se opozarjajo na čl. 8 uredbe, po kateri mora naslovnik plačati poštnino za vse dopise, ki jih prejme- od podpisanega urada. — Poklicani faktorji bi morali delati z vso silo na to, da se ukinitev oprostitve plačevanja poštnih pristojbin prekliče. Saj so s tem najbolj prizadeti delavci, bolniki in rentniki, ki večkrat niti dinarja ne premorejo za pismo, naslovljeno na OUZD ali za pismo, ki ga trd tam prejmejo, pa bi morali plačati Din 1.50 poštnine. In
to tudi v slučaju, kadar urgirajo zakasnelo nakazilo hranarine, ali pa kadar jih. težko bolne, poziva urad na nadpregled itd.
Srebrni denar. V Zagreb je prispelo te dni sedem vagonov srebrnega denarja. V Zagrebu je ostal en vagon s srebrnimi novci po 10 Din (9 milijonov Din). V Ljubljano je prispelo iz Zagreba 47 zabojev s srebrnimi novci po 10 in 20 Din. Denar je prevzela podružnica Narodne banke v Ljubljani.
Nesreče na železniškem prelazu v Podsusedu. Poleg postaje Podsu-sed je nezavarovan prelaz državne ceste preko- samoborske lokalne železnice. Zadnji petek se je posestnik Mirko Perhavec vračal s svojo ženo na enovprežnem vozu od zagrebškega sejma. V trenutku, ko je hotel pa-sirati prelaz, je privozil samoborski lokalni vlak. Voz je s tako silo zadel v vlak, da je ojnica predrla steno vlakovodjeve platforme. Strojevodji in kurjaču se k sreči ni nič zgodilo, pač pa se je konec ojnice zadrl Perhavcu v čelo in je bil.na mestu mrtev. Njegovo ženo je vjglo iz voza in je obležala z razbito glavo. Nesreče je bil kriv baje fant, ki je bil vinjen.
*
Zaključna debata o razorožitvi na ženevski konferenci. Te dni konča zasedanje ženevske razorožitvene konference, na kateri naj se končno redigira besedilo resolucije, po kateri naj se dela dalje. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je izdelal načrt resolucije, v katerem pravi, da je prišel čas, ko je tt^ba zmanjšati in omejiti oboroževanje zaradi miru in gospodarske obnove in določiti dobo premirja v oboroževanju.
Avstrijsko posojilo, ki so ga dovolile velesile v Ženevi avstrijski delegaciji, vsebuje tako težke pogoje, da najbrž v dunajskem parlamentu ne bo odobreno. Velenemci zamerijo finančnemu ministru najbolj to, da je pristal na odpoved »Anschlus-sa«, medtem ko socialni demokrati najbolj kritizirajo finančno zasužnje-nost in pravico velesil, da smejo kontrolirati avstrijsko gospodarstvo po posebnem komisarju,, kar bi pd-menilo konec državne suverenosti.
Carinska vojna med Avstrijo in Ogrsko. Dne 15. t. m. se je pričela med Avstrijo in Ogrsko carinska vojna, ker je prenehala veljati trgovinska pogodba. Te dni se bodo vršila pogajanja. Madžari nameravajo otežkočiti potovanja v Avstrijo in blago, ki pride na mejo, da se uvozi v Madžarsko, ocarinjajo z visoko carino. Na meji nakupičeno blago mora nazaj na naslove odpo-
STROKOVNA KOMISIJA V MARIBORU
sklicuje
v pondeljek, dne 25. t. m. ob 19. uri v dvorani pivovarne »Union« velik
STROKOVNI SHOD
s sledečim dnevnim1 redom:
1. Gospodarski položaj in zahteve delavstva.
2. Zakonita zaščita stanovanjskih najemnikov.
Delavci, nameščenci! Na shodu se bo razpravljalo o zadevah, ki se tičejo vas. Zato naj nikdo ne manjka!
šiljateljev, ker Ogri nočejo plačevati visoke carine. — Tak je sporazum med narodi in gospodarsko sodelovanje!
Deželni zbor v Thiiringu je na
predlog socialnih demokratov sklenil svoj razpust in bodo volitve za novi deželni zbor dne 30. t. m., in sicer istočasno z državnozborskimi volitvami.
Nemška vlada je vse državne politične uradnike, ki se nahajajo na dopustih, telegrafičnim potom zopet pozvala v službo.
Grožnje nacijonalnih socijalistov južnonemškim deželam. Na shodu nacijonalnih socijalistov v Sportpala-stu v Berlinu je njihov voditelj Gor-nig pozval državnega kanclerja, naj odpokliče iz teh dežel redno vojaštvo, Reichswehr, in dovoli, da istočasno vkoraka v te dežele 100 000 rjavih srajc, ki bodo takoj »napravile red«. Samo po trikrat 24 ur nam naj vlada odstopi vso oblast, potem bo lahko z lučjo iskala ostanke »rdečih«. — Žaba se napihuje, ker bi rada postala enaka volu.
V Berlinu je bil nek nacijonali-stični trgovec aretiran, ker je v družbi svojih nacijonalističnih tovarišev oddal iz zasede osem strelov, s katerimi je dva delavca ubil, sedem pa težko ranil. V Nordhornu so komunisti zgradili barikade, da onemogočijo 1500 nacijonalsocijalistom izzivalen pohod v delavski četrt. Razvila se je med obema strankama bitka, ki jo je morala policija z orožjem likvidirati. V Langen-Seboldu pri Frankfurtu na Maini so brezposelni priredili velik shod, ki ga pa je policija razpustila. Zborovalci so nato s stoli in steklenicami napadli policijo in štiri stražnike težje ranili. Policijska ojačenja, ki so prihitela na lice mesta, so nato začela streljati v množico in sta bili hčerka, nekega komunističnega poslanca in neka druga žena ubiti, več pa ranjenih. Na ta način se vrši volilna borba v nemških mestih dan za dnem.
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
48
Baš, ko je jela sklepati o svojih ukrepih zoper ta način življenja, je prejela Tanjino pismo.
»Laže mi je, Rosa — ji je pisala — zdaj, ko sem tukaj, daleč od vsega, kar se je zgodilo z menoj, teboj in Bojom. Pozabila sem nanj. Prav za prav nisem nanj pozabila v pra,-vem pomenu te besede. Sprijaznila sem se nekako z dejstvom1, kakršno je. Tukaj sem blagajničarka v neki večji trgovini perila. Ne morem se pritoževati. Ne gre mi slabo. Mnogim emigrantom je življenje mnogo težje. Tam, pred postajo čisti čevlje bivši guverner ... Niti malo se mi ne smili. Nekdaj je bil brezobziren in hudoben. Danes se je uživel v svoje novo življenje.
Baš včeraj mi je rekel:
— Zadovoljen sem, srečen sem. Čudim se, kakšen vrag moti te delavce, da hočejo sedeti na guvernerskih stolčkih. Toliko romantike je v tein življenju, toliko interesantnega, toliko pikantnega ... da, da, gospodična, verjemite mi:	mnogo
pikantnega!
To delo niti ni težko, gospodična... Uživam, ko se mi posreči tako očistiti čevelj, da vidim v njem
slehrno aristokratsko potezo svojega obraza ... Obraz guvernerja, ma-demoiselle ... Da, da, časi se menjajo, guvernerski obrazi pa ostanejo guvernerski obrazi. Ko sem, bil še guverner, sem se v svoji izbi gledal v ogromnem zrcalu, tukaj se gledam v čevljih. Malo spremembe nam vedno prija... Takšnile čeveljčki na prelestnih nožicah, kakršne so n. pr. vaše, milostiva! ... O, ko bi smel takšnele tačke objeti... mon dieu, mon dieu ... sem-tertja povem: Ali veste, madame, da sem bil nekdaj guverner v S...?
Smejal se je.
Ali je srečen, res zadovoljen?
Neka moja sošolka je v javni hiši.
— Ljuba moja, mi je dejala, vsa Evropa je v javni hiši. Razlika med menoj in med vami vsemi je v tem, da se vi igrate slepe miši, jaz pa udkrito povem, kako si služim1 svoj kruh. Prosim te, povej mi odkritosrčno, kakšna razlika je med menoj in med tisto Ksenijo Ivanovno, nikdar se ne naje ... za borne novčiče prodaja svojo kri, svoje telo, svoj mozeg... zlodej, pa se jaz le draže prodajam.
Cinično se je zasmejala.
— Ko pa boš ostarela?
— Tudi v tem smo pametnejše od vas. Me znamo pravočasno umreti. Le veruj mi: ženske grešijo
sploh in poglavitno v tem, da predolgo živijo. Če bi jaz kdaj predolgo živela, moj Bog... No, saj gospod Bog skrbi celo za ptičke in črvičke ... Pravijo, da niti najmanjši las ne pade plešcu z glave, če Gospod noče. Nerodno je samo to, da Gospod hoče, da mu izpade tako zelo mnogo las ...
Zasmejala se je, zažvižgala ter odšla.
Največkrat ju vidim s starim guvernerjem', ki čisti čevlje.
Včasih sta oba pijana, pojeta in požvižgujeta kakšno moskovsko poulično predmestno kvantarsko popevko ...
Neka emigrantska familija se je zastrupila s plinom. Nalašč? Sam Bog ti bo mogel vedeti. Trdili so, da je bila vsa družina zelo bogaboječa, da bi, zategadelj, bilo kaj takšnega docela izključeno. Čudno naključje! Nič manj čudna ni bila ugotovitev, da je družina že ves mesec gladovala, da ni ves mesec uživala nič toplega, razen čaja brez sladkorja.
V družini so imeli krasno hčerko.
Zakaj ni šla v javno hišo?
Mnogo je bogatih med njimi. Živijo srečno in v vsakovrstnem izobilju. Karkoli si poželijo, vse imajo. Za svoje revne sorojake se presneto malo brigajo.
Sredi vseh teh tako zelo različnih ljudi se mi godi dokaj dobro.
Poskusila sem dobiti dovoljenje, da bi mogla potovati domov — v Rusijo. Do zdaj ga še nisem mogla dobiti. Ne vem, kdaj mi bodo dovolili ... samo obljubljajo ...
Tako živinr, draga Rosa, iz dneva v dan in mi niti ni dolgčas. Novosti je mnogo. Pred tremi dnevi, so me zaslišali zaradi moža. Govorila .sem tako, da ga bodo mogoče oprostili. Upam, da se bo spametoval. Saj ga ne sovražim1; le bojim se ga. Nasilen je.
Mir sem našla, mir brez sreče, Rosa! To je kazen za greli. Ponoči mi je včasih bridko in neznosno v srcu ... Dovolj ... mogoče kdaj pozneje več!«
Rosa je pokazala pismo Boju.
Roke so se mu tresle, ko je držal pismo... Težko je vzdihnil:
— Mir brez sreče!
— Da, Bojo!
—- Tako zelo je revna ... Mir brez sreče!
— Bojo, jaz bom odpotovala!
— Odpotovala? Zakaj?
— Ker ne morem več živeti poleg tebe!
— Me več ne ljubiš?
— Bojo, to vprašanje ni niti lepo niti pametno.
(Dalje prihodnjič.)
Otvoritev planinske koče »Počitniški dom“ na Mrzlici.
Vkljub neugodnemu vremenu je bila udeležba ogromna.
V nedeljo, dne 17, t. m. je trboveljsko in hrastniško delavstvo otvo-rilo planinsko kočo »Počitniški dom«, prvo delavsko planinsko zavetišče, ki bo zaenkrat nudilo gostoljubno streho predvsem revni deci trboveljskih rudarjev. Z otvoritvijo te planinske koče pa so dobili tudi delavski turisti svoj prvi, sicer skromni, toda lastni dom.
Že v zgodnjih jutranjih urah so prihajali od vseh strani na Mrzlico izletniki, zlasti rudarji, žene, dekleta in otroci iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, nekateri pa so prišli iz oddaljenejših krajev, kakor Ljubljane, Zagreba, Maribora, Šoštanja, Celja itd.; tako se je zbrala tekom dopoldneva ogromna množica, ki je z zanimanjem ogledovala novozgrajeni »Počitniški dom«. Trboveljski sodru-gi, ki so z brezprimerno požrtvovalnostjo sami zgradili ta dom, pa so pripovedovali, s kakšnim trudom in naporom so spravljali potreben stavbni materijal po strmi poti na Mrzlico, ki leži 1040 m visoko. Pri zgradbi so pomagali vsi, včasih kar več dni zaporedoma in so včasih tudi celo po dvakrat na dan nosili na ramah deske in trame iz Trbovelj po strmini na vrh.
Agilni delavci, prijatelji turizma v Trbovljah, so šele pred kratkim ustanovili zadrugo »Počitniški dom«. Polagoma so zbirali sredstva za nakup potrebnega zemljišča. Ko se jim je končno posrečilo kupiti na lepi razgledni točki Mrzlice zemljišče v obsegu 27.000 m2, so kmalu nato začeli s pripravami za gradbo doma. Kolektivna moč in volja rudarjev je premagala vse težkoče. Sedaj zbiralo že nova sredstva za postavitev Moderne planinske koče, ki bo nudila vsakomur prijetno zatočišče.
V prisrčnem medsebojnem pozdravljanju in kramljanju so izletniki pričakovali otvoritve doma. Po lepem nagovoru vodstva »Počitniškega doma« in številnih zastopnikov iz raznih krajev Slovenije je bil ob svi-ranju dveh rudarskih godb in petja ptvorjen »Počitniški dom«, na to pa se |e pričelo razposajeno rajanje starih
mladih. Čeravno je semtertja deževalo, vendar to ni kalilo veselja in zabave. Le prehitro je potekel čas.
Trboveljski sodrugi so zopet pokazali, da premagajo složni delavci v skupnosti vse težkoče, ki jih posamezniki ne bi mogli premagati, zato jim k njihovi pridobitvi iskreno čestitamo. Delavstvo v ostalih krajih pa naj jih posnema!
Ljubljanska higijen-ska razstava pogorela.
Na ljubljanskem velesejmu je |inel Higijenski zavod v paviljonu H 'eno razstavo, ki naj nazorno poučuje obiskovalce razstave o vrstah bolezni in kako se naj čuvajo pre*l njimi.
Dopoldne, nekaj pred 11. uro, je treščilo v vrtiljak, ki je stal poleg ali pa v električno napeljavo, ki je bila izpeljana ob paviljonu. Paviljon je bil lesen, zato je naglo pogorel in ni bilo mogoče rešiti dragocenega materiala, ki je bil shranjen v njem. velesejem ima škode okoli 200.000 Din, Higijenski zavod pa okoli 1 milijon dinarjev. V paviljonu je zgorel tudi ves statistični in zdravstveni material okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki je bil zadnjič tam nameščen. V zdravstveno-po-učnem oziru, neglede na materialno škodo, je ta’ požar precejšnja katastrofa, na kateri ni prizadeta samo Ljubljana, marveč vsa zdravstvena služba banovine. Ogromno delo, ki je bilo založeno in zbrano v paviljonu, jc ljuti ogenj uničil v pol ure. v elika nevarnost je bila pri tem požaru tudi za ostale velesejmske pa-,viijone in bližnji del mesta, ker je
Avstrijski delavski športniki v Mariboru.
Da se mariborski nogometni klub »Svoboda« oddolži nadvse prisrčnemu sprejemu delavstva v Voitsbergu, kjer je pred nekaj tedni odigral dve prijateljski tekmi s ta-mošnjim delavskim športnim klubom, je s svoje strani povabil istega na prijateljsko tekmo v Maribor. Voitsberški sodrugi so se povabilu z navdušenjem odzvali: pripeljalo se je v soboto opoldne 30 sodrugov in sodružic s tovornim avtom. Za njih prehrano je skrbela Javna kuhinja, prenočišča so pa dali na razpolago mariborski sodrugi, ki so se radevolje odzvali pozivu športnega kluba, da sprejmejo po enega ali dva avstrijska sodruga brezplačno na stanovanje.
V soboto popoldne se je odigrala na igrišču v Ljudskem vrtu prva tekma, ki je izpadla 4:0 za »Svobodo«. »Svoboda« pa si je morala ta uspeh z žilavim tekmecem pošteno zaslužiti. Zvečer se je vršila na Gambrinovem vrtu v čast gostom .pozdravna prireditev, ki se je razvila v pravo manifestacijo mednarodne delavske solidarnosti. Oficielni del prireditve so tvorili razni pozdravni govori. V imenu športnega kluba »Svobode« je pozdravil goste klubov predsednik s. Ošlak. Kot simbol prijateljskih vezi je podaril voitsberškim športnikom srebrni pokal športnega kluba »Svobode« v darilo. V imenu mariborske mestne uprave je pozdravil goste podžupan Golouh. V imenu podružnice »Svobode« in Strokovne komisije je goste pozdravil s. Petejan, ki je povdarjal, da nas vežejo z njimi še tradicije nekdanjih bojev proti habsburgarstvu in skupno prizadevanje, izboljšati življenske pogoje delavstva. Potem so pozdravili za delavsko pevsko društvo »Frohsinn« s. Kokol, v imenu strokovne organizacije živilskih delavcev in pevskega odseka pekov pa s. Rakuša. Za številne pozdrave in izraze simpatij se je končno v I imenu sodrugov iz Voitsberga zahvalil predsednik gostujočega športnega kluba in predstojnik voitsberških mestnih uradov s.
Rossmann. Povedal je, kako so se voitsberški sodrugi veselili tega izleta in zadnje noči od samega pričakovanja niso mogli spati. Za mnoge, zlasti pa za tiste, ki so že dolgo brezposelni, se je zdel ta izlet kot nekaj nedosegljivega, vendar se je rs solidarnostjo in medsebojno požrtvovalnostjo omogočilo potovanje tudi tem. Njihova pričakovanja jih niso varala, nad prisrčnim sprejemom so vsi ganjeni. Maribor in njegove sodruge bodo ohranili v najlepšem spominu za vse življenje. Nato je izročil športnemu klubu »Svoboda« lepo sliko, predstavljajočo prizor izza njegovega bivanja v Voitsbergu. Kombiniran pevski zbor vseh mariborskih pevskih društev je zapel v slovenskem in nemškem jeziku »Pozdrav« in s tem je bil oficielni del proslave končan. Sledila je prosta zabava s petjem. Godba pa ni bila dovoljena. Nastopili so: mešani zbor »Svobode«, »Froh-sinn« in pevski odsek pekov. Pa tudi voitsberški sodrugi niso hoteli zaostajati in so nam zapeli celo vrsto lepih delavskih koračnic. Da bi se pa še posebno izkazali, kaj znajo in nam napravili veselje, so naj-prvo zapeli »Stoji, stoji Ljubljanca«, ki so se je naučili od slovenskih delavcev v Voitsbergu. Le prekmalu je minil ta lepi večer, poln neprisiljenega veselja, ki se ga je mariborsko delavstvo udeležilo v častnem številu. O polnoči se je občinstvo v najboljšem razpoloženju razšlo, kajti športniki so imeli drugi dan še težko nalogo pred seboj.
V nedeljo dopoldne so si gosti ogledali mesto in bližnjo okolico, ob 3. uri popoldne se je pa vršila v Ljudskem vrtu druga tekma, ki pa je končala s 5 :2 v prid Voitsbergu.
Veselo razpoloženi in pozdravljeni od mariborskih sodrugov so se gostje ob 9. uri zvečer odpeljali, z zavestjo, da delavske skupnosti ne morejo ločiti ne jezikovne razlike in tudi ne meje.
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Učenci oz. vajenci.
Novo je določilo § 294 o. z., po kate-
rem mora imetnik obrta zaposlovati učence po opravljenem pomočniškem izpitu kot pomočnike še najmanj tri mesece v svojem obrtu, če učenci to žele. Prejemati pa morajo učenci v tem času najmanj ono plačo, ki jo je imel učenec dotlej.
Iz tega poslednjega določila pa zopet izhaja, da mora imeti učenec že pred izpitom kot odškodnino za svoje delo, ki jo predpisuje § 267 o. z. za učence po enem dovršenem letu, v zadnjem letu najmanj takšno odškodnino, kakor jo imajo pomoč-niki-začetniki, oziroma vsaj približno toliko. Obrtnik pa seve lahko učencu še od te plače odtegne toliko, kolikor odpade na čas, ki ga zgubi učenec med delovnim časom za obiskovanje strokovne nadaljevalne šole.
Upravna oblast	pa lahko	na prošnjo
obrtnika iz tehtnih vzrokov odloči, da obrtniku ni treba učenca po opravljenem izpitu zaposliti še tri mesece. Toda obrtnik pa v tem slučaju za dobo teh treh mesecev tudi ne sme sprejeti v uk novega učenca, ali si	vzeti drugega	pomočnika.	Kot tehtne
razloge bo upravna oblast vpoštevala n. pr. gospodarsko krizo ali mrtvo sezono v do-tični obrti, radi katere bi bil obrtniku pomočnik nepotreben in torej pretežko gospodarsko breme.
Strokovne nadaljevalne šole.
V občinah, kjer	je najmanj	50 učencev,
se	morajo osnovati	nadaljevalne strokovne
šole za strokovno in praktično izobrazova-nje učencev. Te šole morajo obiskovati vsi učenci in jim morajo dati za to imetniki obrtov med delovnim časom prost čas, potreben za obiskovanje teh šol. Tudi pomočniki, ki so mlajši od 18 let, morajo obiskovati te nadaljevalne šole.
V krajih, kjer je več kot 25. a manj kot 50 učencev, se osnujejo le strokovni tečaji, a v občinah, kjer ni niti 25 učencev-vajen-cev, in ni niti strokovnih nadaljevalnih šol ali tečajev, bodo obiskovali vajenci višje narodne šole, če jih je kaj v kraju. Način izobraževanja teh učencev pa bo še posebej urejen.
Ali je dopustno poučevanje v nadaljevalnih šolah ob nedeljah?
Ker določa zakon o zaščiti delavstva nedeljo kot izrecen zakoniti počitek za vse delojemalce in obrti iz tega zakona, niso izvzete ter predpisuje nadalje § 298 o. z., da morajo dajati imetniki obrtov svojemu osobju za obiskovanje nadaljevalnih šol prosti čas med delovnim časom, izhaja že iz teh zakonitih določil, da morajo imeti tudi učenci nedeljo popolnoma prosto za svoj telesni in duševni počitek. Vsled tega se tudi pouk na strokovnih nadaljevalnih šolah ob nedeljah ne sme vršiti.
Službodavci in učila.
Siromašnim učencem morajo dajati knjige in učila za strokovne nadaljevalne šole službodavci. Le če je službodavec siromašen, mora za to skrbeti občina.
Delavska zbornica pri nadzorovanju strokovnih šol.
V vsaki občini, kjer je strokovna nadaljevalna šola, mora biti tudi poseben krajevni odbor za strokovne šole, ki vrši neposredno nadzorstvo nad njimi in skrbi za uspeh in napredek šole. V tem krajevnem odboru mora biti tudi zastopnik Delavske zbornice; v krajih, kjer imajo te svoj sedež, t- j. najmanje v Ljubljani, in tudi v Mariboru ter v Celju, kjer so ekspoziture Delavske zbornice.
goreči papir frfotal med dimom nad vsem severozahodnim delom mesta. Nekaj sreče je bilo, da se je prav med najhujšim ognjem vlila prava ploha in pomagala požar lokalizirati. Paviljon je bil zavarovan za razmeroma majhen znesek, razstavljeni predmeti pa ne.
Razno.
Koliko tujcev je v Jugoslaviji.
Vseh skupaj je okoli 26.000, in sicer 6621 Italijanov, 6574 Čehov, 4850 Avstrijcev, 1722 Ogrov, 1382 Nemcev, 869 Bolgarov, 523 Poljakov, 430 Rumunccv, 323 Albancev, 317 Grkov, 283 Francozov, 123 Turkov, 98 Angležev, 40 Špancev, 35 Belgijcev, 22 Švicarjev itd. Razentega prebiva v Jugoslaviji 1362 ruskih emigrantov.	/
Pameten sklep mestne občine Dux na Čehoslovaškem. Malo češko-nemško mestece Dux. Pojavili so se tudi tam nemški fašisti in razburjali javnost. Mestno zastopstvo pa je na predlog nemškega župana sprejelo resolucijo, v kateri opomi-
nja k narodni strpljivosti, ker narodno hujskanje narode zadržuje od skupnega dela ter cepi sile v borbi za olajšanje današnjih slabih razmer ter ogroža socialno in kulturno življenje vseh. Resolucija je bila sprejeta z večino, kar jasno znači, da je večina proti temu. da bi še dalje ostal nacionalizem torišče, kjer se udejstvujejo politični analfabeti. Občina je s tem pokazala, da ne mara imeti nič skupnega z ljudmi, ki kultivirajo nacionalizem, ki s kulturo narodnosti nima nič opraviti. Državljani, pravi občani, imajo pravico, da se svobodno udejstvujejo kulturno in politično.
S puško nad mater. V Stenjevcu je sin gostilničarke, Ivan Mihič, vzel puško in hotel svojo mater ustreliti, ker^ mu ni hotela dati denarja. Domači so mu hoteli izviti puško iz rok, vendar mu je uspelo oddati strel, s katerim pa ni zadel mater, pač pa sosedovega fanta, ki so ga morali prepeljati v zagrebško bolnico.
Zbirajte za tisk. sklad!
Maribor.
Naš jugoslovanski Meran. Cesto se rado povdarja, da je Maribor jugoslovanski Meran. Gotovo je, da ima naše mesto lepo lego in krasno okolico z lepimi izletniškimi točkami. Tudi v mestu samem bi lahko imeli kaj prijetno, zlasti pa čist in svež zrak, če bi bile naše ceste le nekoliko bolj urejene. Toda naše ceste so razorane, da naličijo poljskim kolovozom. Vse to seve ob lepem vremenu ne ostane brez posledic. Debele plasti prahu se dvigajo in pobelijo bližnje hiše in tudi notranjost stanovanj. Škropljenje cest se sicer od časa do časa vrši, vendar pa skoro nič ne zaleže, kajti tudi tukaj se opaža, da štedi mestna občina. Z malimi stroški bi sicer mestna občina lahko namestila vodno črpalko pri Dravi in uporabljala to vodo za škropljenje cest in tedaj bi odpadel dobrodošel izgovor, da je treba z vodo štediti. Pa tudi razorane ceste bi se kljub krizi lahko popravile, če bi mestno načelstvo bilo voljno to storiti. Malokje v drugih mestih naše države so menda tako strogo izterjevali cestni davek (ku-luk) kot ravno v Mariboru. Toda še do danes se ni pojasnilo javnosti, v kake svrhe porablja mestna občina denarna sredstva, katera je prejela s pobiranjem kuluka. Naše mesto ima ogromno armado brezposelnih delavcev, katerim bi se z zaposlitvijo lahko nudil zaslužek. Mestno načelstvo, oziroma odločujoča večina na magistratu pa očividno za kaj takega ni dostopna, vsaj doslej ni bilo tega opaziti. Protituberkulozna liga se trudi, da bi omejila razširjenje tuberkuloze. Znano pa je, da je baš v prahu največ bacilov, oziroma tam, kjer je nesnaga. Zaman pa je tudi napor, da bi privabili v naše mesto tujce in to vse dotlej, dokler tudi v tem oziru ne bo boljše.
Kaji je s podzemeljskim straniščem pred. glavnim kolodvorom? Pred leti je mestna občina odstranila staro stranišče, ki se je nahajalo pri glavnem kolodvoru, | obljubila pa je, da bo postavila novo moderno in higijenično podzemeljsko stranišče. Kakor običajno, je ostalo le pri obljubi. Občinstvo, zlasti tujci, so primorani, ker ni v bližini	nobenega	stranišča,	uporabljati
neograjen prostor nasproti glavnega kolodvora. Kako higijenično pa izgleda na tem prostoru, je najbolje, da si ogleda mestno načelstvo na licu mesta.
Trije	dijaki	na	Pohorju	ponesrečili.
V nedeljo so se na Pohorju težko ponesrečili mariborski dijaki: Milan Favai, Joško Gradner in Mirko Ozvatič. V bližini Šumika so se spustili po žlebu za spuščanje lesa, ki pa je bil pokvarjen. Baš nad nekim več metrov globokim prepadom je bil žleb pretrgan, vsled česar so po vrsti padli v globino. Vsi so dobili pri padcu težje telesne poškodbe, M. Favai, sin s. prof. Favaia, pa si je zlomil tudi desno nogo. Ponesrečence so našli izletniki,	ki	so iz Ruš	telefonirali
po rešilni	oddelek,	ki	jim je nudil prvo po-
moč in jih odpeljal v mariborsko splošno bolnico.
Mariborski trgovci so minulo sredo na svojem zborovanju razpravljali o uvedbi poletnega časa v trgovinah. Poletni čas je mišljen tako, da bi bile med opoldanskimi urami trgovine dalje časa zaprte, zato pa bi pričeli zjutraj prej obratovati, oziroma naj bi bile trgovine zvečer dalje odprte. Trgovci so se po večini sicer v principu izrekli za uvedbo poletnega časa, toda to bi se naj upeljalo šele prihodnje leto.
Poceni meso. V sredo, dne 20. julija 1932 se bo od 7. ure naprej prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 70 kilogramov svinjskega mesa po Din 8.—, in sicer na osebo do 2 kg.
Celje.
Brzojavni pozdrav stanovanjskim najemnikom, ki so prošli teden zborovali v Beogradu, je v imenu celjskih stanovanjskih najemnikov poslal predsednik tukajšnjega Akcijskega odbora strokovnih organizacij za pobijanje draginje.
Krajevna protituberkulozna liga v Celju. Upravni odbor lige je na zadnji seji sklenil, da pošlje na svoje stroške 8 otrok tuberkuloznih in revnih staršev v počitniško kolonijo, in sicer nekaj na Pohorje, nekaj pa na morje. Liga je v ta namen dobila od Osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani 2500 Din podpore, ostanek pa bo plačala krajevna liga, od-
nosno bo v to svrlio nabirala prispevke. Mestna hranilnica v Celju je krajevni ligi že naklonila podporo v znesku Din 1000. Upamo, da bo našla še več posnemalcev. Nadalje je upravni odbor lige dovolil dvema jetičnima rodbinama trimesečno podporo v živilih. Na seji je bila preči-tana resolucija organizacije pekovskih pomočnikov v Celju za odpravo nočnega dela v pekarnah. Proti-tuberkulozna liga se tej resoluciji pridružuje in jo podpira iz razloga, ker je nočno delo za pekovske pomočnike, kakor tudi za vajence res zdravju škodljivo in pospešuje tuberkulozna obolenja.
Gasilska tombola. Prostovoljno gasilno društvo v Gaberju je priredilo v nedeljo, dne 17. t. m., popoldne svojo običajno gasilsko tombolo.
Športni dan delavskega društva Olimp. Športno društvo Olimp Ga-berje priredi 31. julija športni dan. Na programu bodo nogometne tekme, rokoborba, boks, tek in drugo. Prireditev priporočamo!
Mestni avtobus vozi v Logarsko dolino vsak dan ob 16.40, ob nedeljah pa tudi ob 4.30. Iz Logarske doline se vrača vsak dan ob 5.30, ob nedeljah pa tudi ob 18. Cena je znižana na Din 50.— za enosmerno vožnjo, toda za delavstvo je še tudi to mnogo preveč, da bi si zamogli ogledati ta najlepši biser Slovenije.
Pevski zbor obrtniškega naraščaja je priredil pretekli teden lepo uspeli koncert. Mladi pevci so zapeli vse pesmi prav lepo in z občutkom.
Trbovlje.
Laž ima kratke noge. Pred par dnevi se je razširila govorica po Trbovljah, da je poslal gosp. Peharc okoli 6 kg telečjega mesa v Del. dom za brezposelne in da gostilničar v Del. domu ni hotel vzeti tega mesa, da bi ga skuhal in razdelil. Razumljivo je. da je ta govorica močno razburila delavsko javnost. Zadnje dni prihajajo v pisarno Del. doma neprestano zaupniki in tudi drugi delavci vpraševat, kaj je na stvari, češ, da se jih dnevno vprašuje in tudi napada po nasprotnikih radi početja »socialpatriotov«. Vodstvo organizacij v Del. domu je takoj pod-vzelo korake, da se uveri, kaj je na stvari. Po zaslišanju očividcev je ugotovilo sledeče: V sredo dopoldan je poslal gosp. Peharc v Del. dom v pisarno okoli 6 kg telečjega
mesa po služkinji gospodični Rem-sovi z naročilom, da to meso podari brezposelnim. V pisarni so se nahajali ob tem, času sodr. Pražnik, Ko-rinšek star. in Šušter. Ko je imenovana povedala, kaj je prinesla, so ji svetovali zaupniki, da naj nese meso načelniku odbora brezposelnih, sodr. Bostiču, da spada to v delokrog brezposelnih in bo on ukrenil vse potrebno, da pride meso v prave roke. Remsova je vzela meso in šla, kamor ji je bilo naročeno. Na potu je srečala večje število brezposelnih, katerimi je povedala, kaj ima, kje je bila in kaj so ji naročili v Del. domu. Naenkrat je nastala mala gruča, med njimi tudi nekaj žensk, in se je pričela razprava, kdo bo kuhal in kje. Neka ženska je prišla že h koncu razgovora in slišala nekaj o Del. domu. Iz tega je nastala vest, da v/Del. domu mesa niso hoteli kuhati. Gostilničar sploh ni nič vedel o stvari, preden se v javnosti ni pričelo o tem govoriti. Vse izgleda, da so temne sile na delu, ki jih silno boli, da se vse delavstvo koncentrira v Delavskem domu in temni elementi ne vedo, kakih sredstev bi se naj poslužili, da bi škodovali ugledu del. organizacij. — Poživljamo vse prijatelje delavstva in sodruge, da nam takoj javijo vse zlonamerne govorice in mi bomo proti razširje-valcem govoric odločno nastopili.
Hrastnik.
Davkoplačevalci trboveljske občine v Hrastniku vprašujejo občino, če naš denar ni toliko vreden kakor trboveljski. Izgleda vsaj, da ne, ker drugače bi trboveljska občina ne mogla tako mačehovsko postopati z nami, kakor postopa. Na naših cestah leži prah do gležnjev visoko. Gorje nam, ki stanujemo ob teh prašnih cestah, po katerih divjajo avtomobili. Za Trbovlje je občina nabavila velik škropilni avto. s katerim parkrat dnevno moči in pere ceste. V Hrastniku pa še starega soda nimamo, da bi ga napolnjenega z vodo vozi 1 i po naši cesti, ali pa da bi vsaj prah zgrebli s ceste. Brezposelnih imamo mnogo in bi jim občina gotovo lahko preskrbela postranski zaslužek. — Tudi Hrastničani smo meščani, zato ne uvidimo, zakaj naj bi se mi v prahu dušili, če se Trboveljčanom ni treba.
V ognjenem žaru karbidovih peči in duš
Ijivih plinov.
Ruše, sredi julija 1932.
lit I Ml
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlota nalivno pero
ali pa KDrschnerJev rolnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio* welt“. Naroča se Adminlstration der „Radio-welt“ Wlen 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Razno manufakturno blago, perilo, obleke za moSke In dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka
KARL JANČIČ
Maribor, Aleksandrova c. 11
Spet enkrat se oglašamo iz te doline brezkončnega trpljenja, ker je naša dolžnost, da spregovorimo v tem listu par odkritih besed v opomin delavstvu glede njega lastne brezbrižnosti in v svarilo podjetju, ki danes ne pozna meje svojemu stremljenju za čim večjo izgubo delovne sile.
Nabito polna so bila skladišča podjetja, na milijone in milijone kilogramov je štela zaloga karbida in umetnih gnojil, ko je potrkala kriza tudi na naša vrata. Takoj je začelo podjetje borbo zoper krizo, in sicer na ta način, da je začelo odpuščati delavstvo, neglede na njihovo dolgoletno garanje za podjetje. Nastopil je čas, ko so se gospodje lahko iznebili neljubih jim delavcev — in to vse v imenu krize. Res je delavstvo verjelo njih tarnanju, da ni naročil ter da se bo obrat ustavil itd. Vsled tega smo prenašali vse te udarce, ki so zahtevali čim dalje večje žrtve od nas.
Potem je nastopila zima; zopet nas je podjetje pozdravilo z novimi redukcijami.
Temu nezaslišanemu početju se je delavstvo uprlo potom, energične intervencije organizacije ter obratnih zaupnikov in podjetje je to zadnjo redukcijo za dobo treh mesecev odložilo. Nastopila je vsakoletna sezona naročil. Zaloge v skladiščih so kopnele, na stotine in stotine vagonov zaloge se je odprodalo, tako da je ostala še samo malenkost, kljub temu pa je podjetje tarnalo o krizi. Prišla je zaželjena spomlad. Ustavljeni obrati so zopet začeli z delom,
tako tudi karbidna peč. Zopet se polnijo skladišča. Delavstvo pa strašijo z odpustitvijo, na katero ga podjetje opominja od meseca do meseca. To pa zato, da je delavec pohleven, pokoren ter da izvrši vse, kar se od njega zahteva.
Vendar delavstvo začenja spoznavati, da ima vse to še neko drugo ozadje. Tudi strah izgubi svoj pomen, kadar delavstvo spozna, da je sredi votel, okrog kraja pa ga nič ni.
Kronika srednjega veka ne beleži tako korenitega izkoriščanja delovnih sil, kakor imamo to priliko opazovati sedaj v našem podjetju. Beseda »garanje« je za to neza-slišno trpljenje delavstva premala. Delo, katero sta svojčas opravljala dva delavca, pa tudi trije, mora danes opravljati eden sam, pa še se zdi premalo. Delavec mora delati do popolnega izčrpanja. Srce se trga človeku v prsih, ko gledaš to bedno paro, ki po končanem delu zapušča tovarno. — Opotekajoč se vlečejo po cesti, vrtoglavi vsled iz-mučenja. Pa ne samo to; so tudi slučaji, ko delavec vsled prenapor-nosti onemore v takšni meri, da niti domov ne more. Sele potem, ko pride zdravnik, da ga z injekcijo okrepča, ga lahko spravijo domov. Takšne so razmere danes pri nas.
Delavci, spametujte se. pomagajte si sami. drugi vam ne bodo. Organizirajte se, bodite solidarni. Gledati moramo, da bomo sklenili kolektivno delovno pogodbo, ki bo onemogočala prekomerno izkoriščanje delovne sile, potem šele bo delavec-živina postal zopet človek.
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Olavni trg 14, preje Gosposka 9.
Pletenine, SSSft &
Jenski In kosmellCnl predmatl, potrebščine za otroke, nogavica, ro-kavice, vocrb dela IR KFOjBtkfi po* trebSClne.
FRANC SKOF,
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
Zalog.
Podružnica »Svobode« si je nadela nalogo, da prireja v poletni sezoni skupne izlete. Prvi izlet je priredila 19. junija t. 1. na Golico, katerega se je udeležilo 19 članov tukajšnje podružnice ter nekaj iz sosedne dobrunjske podružnice. Dne 29. junija pa je priredila podružnica enodnevno taborenje v naravi, in to na nasipu ob izlivu Ljubljanice v Savo, katerega se je udeležilo preko 50 članov. Navdušeni za bivanje v naravi, kakor dopušča čas, smo se takoj odločili, da priredimo 24. julija t. 1. zopet izlet. To pot pa na Kamniške planine (Velika planina). V slučaju slabega vremena pa 31. t. m. Odhod s kolesi ob 5. uri ali z vlakom iz Ljubljane ob 5.20 uri. Zbirališče v Stanjah pod Kamniškimi planinami ob 7. uri ter nato odhod. Prijatelji narave ter kislega mleka, ne zamudite priložnosti, katera se vam nudi, za 1 Din dva nasititi.
LeŠe!
Kulturno delo podružnice »Svobode«. Čeprav tudi nas vročina kuha in peče, vendar ne spimo. V nedeljo 3. t. m. smo uprizorili igro »Sin«. Bila je dobro podana. Videti je bilo, da se je vsak igralec potrudil. Res je dobra tudi pri igrah mala izprememba, a pozabiti se ne smejo prav delavske socialne igre, n. pr. Cankarjeve. Slišimo, da naš oder pripravlja uprizoritev »Hlapca Jerneja«. Dne 10. t. m. smo pa imeli le-
tos že šestič skioptično predavanje »Racionalizacija dela in delavstvo«. Predaval je tokrat absolv. univ. Gab. čop. Orisal je dobre in slabe strani racionalizacije ali stremljenje za povišanjem dobička. Orisal je tudi pomen strokovne organizacije, ki sama ščiti delavstvo pred izkoriščanjem od strani kapitala. Zato bi se moralo tudi vse delavstvo organizirati samo le v svobodni strokovni organizaciji, kajti vsak še tako veren kristjanski kapitalist pozabi pri računanju dobička popolnoma na krščansko ljubezen do bližnjega. Tudi bi imelo delavstvo vse druge in boljše socialne zakone, ko bi bilo organizirano od prvega do zadnjega, ker tedaj bi imelo tudi politično moč in vpliv. Predavanja se je udeležila zlasti mladina.
Tunel med Evropo in Afriko. V
Španiji so osnovali odbor, ki bo skušal realizirati že več desetletij zasnovani načrt, da se zgradi pod gi-braltarsko morsko ožino tunel in napelje železnica, ki bo vezala Gibraltar in španski Maroko v Afriki. Predsednik odbora je politik Ler-roux.
Pristopajte k zadrugi
..DELAVSKI D 011“
%	r.	z.	z	o.	z.	t	Mariboru.
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge.
in m iz
iv
HnliiMHe roole prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
Olose obmtniemo po 6'//l»
proti trimesečni odpovedi.
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	predataviteli	Josip	O	Sla	k	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaia	m	urejuje	Viktor	Eržen	v	Mariboru.