Političen list za slovenski narod. f* polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I Naročnino in oznanila (inserate) prejema «pr»vništvt> in ekspedieija v „ Katol. Tiskarni" 4 fld., ia en mesec 1 fld. 40 kr. I Vodnikove ulice št. 2. ▼ administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta ? Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma te ne sprejemajo, fld.. ta en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. t Posamezne številke veljajo 7 kr. Vredniitvo je v Semeniških alieah h. št. 8, L, 17. Iahaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. Asitev. 154. V Ljubljani, v soboto S. julija 1893. Letnili XXI. Stalnost v politiki. Parola dnevu je politika. V šoli, v gostilni, v delavnici, na polju, povsod — politika. Vsak se Čuti vsposobljenega, vsak tudi poklicanega za-njo. Povsod drugod in za vsako drugo stvar velja pravilo: uči se preje sam, predno hočeš učiti druge; v politiki se ne priznava to pravilo. To je čudno. Politika bi imela biti spretnost, ki družbo namenu najprimerneje vrejuje in rabi najpripravnejša sredstva, da se doseže ta namen. Zato bi bili pač potrebni stalni pojmi o tem, kaj je družba in kag je posamnim družbam namen, da bi se tako jasno naznačil njihov delokrog. Toda kdo se meni za to? Plitvost v najvažnejših vprašanjih in vnemar-nost za najvišje ideje je povsod znak našega časa, tako tudi v politiki. Nobeden ne stavi temelja, zidati pa hoče vsak; nobeden nima načrta, proslaviti se pa hoče vsakdo s svojimi proizvodi. Gotovo ne delamo nikomur krivice, če trdimo, da je tudi tistih srečnih državnikov, ki so marsikaj v blagor človeštva storili, večina dosegla svoje vspehe nevede, kar na slepo. Nikakor pa ne velja, če se ozremo po svetu, gori omenjena opredelba politike. Namesto spretnosti je — golo, zamotano tavanje, igra slepe miši, katere se že vsak pastir udeležuje, misleč, da politikuje. Zato se tako pogostno menjajo ustave, spreminjajo zakoni in vlade. Stalnosti ni, ker ni temelja; temelja ni, ker ui pogojev zanj v umu in volji. To misel bi lahko razvijali še dalje in analitično prišli do sklepa, da more le tam biti politika res stalna spretnost, koder so gotova in stalna načela o družbi in njenem namenu, koder so tedaj nezmotni odgovori na ta vprašanja iz naravnega prava. Te odgovore pa nam podaje nedvomno le krščanstvo, ker ono jedino natančno določuje naravo človekovo iu njegov namen. Toda namesto takega dokazovanja podajmo rajše dokaz iz skušnje. Od leta 1813 je v veljavi naš avstrijski meščanski zakonik. Za teh 80 let pa ne najdete skoro jednega paragrafa, ki bi bil ohranil prvotno obliko. Bistvenih sprememb v zakoniku, ki določuje tako važna razmerja državljanov mej seboj, je od tistega časa že skoraj neštevilno. Prizovimo si poleg tega v spomin, kako se je menjavala naša ustava, kako so se tako rekoč igrali državniki z vsemi možnimi ustavnimi podmenami in delali svoje poskuse s podložniki. Čudna je taka politika ! Sedaj pa si poglejmo cerkev. Njena ustava si je nespremenljiva, odkar stoji, dasi se je vse poskusilo, kar bi jo moglo razrušiti. Samopašni rimski in poznejši nemški cesarji so hoteli često uuičiti monarhistični značaj cerkvi. Slabi, ueoboroženi starčki na prestolu Petrovem so jih pa druzega za drugim premagovali. Hoteli so drugi, vzlasti napojeni napačnih modroslovskih naukov, uvesti v cerkev demokratični značaj, češ, da cerkev vladaj ljudstvo in ue ošabno duhovstvo. Tega boja posamni prizori se tudi dandanes ponavljajo. Besnično je, da je oblast, ki jo je dal Izveli-čar učeči cerkvi, velika, skoraj da nepojmljiva, a h krati je tudi resnično, da je učeča cerkev po nalogu svojega Mojstra dolžna, si braniti to oblast vsem napadom, pridite od kakoršne koli strani. Nasprotniki, ki taje božji značaj cerkvi, morajo na vsak način skušati, da potero duhovstvu moč, da je vkle-nejo kolikor je mogoče najtrdneje. Iz tega božji ustanovi cerkve nasprotnega duha izvira tisto zabavljanje proti duhovnom, ki povsod slavi svoje slavje. Ce hočeš duhovnikom vzeti moč, razvpij jih, dokazuj, da se to, kar delajo, nikakor ne sklada ž njihovim namenom; to načelo je pač jasno vsem novodobnikom. In zato čujemo dan za dnevom: duhovstvo hoče le pregrešno nadvlado ; iz grdih sebičnih namenov zlorablja svojo sveto službo itd. Zato se razširjajo zasebno in javno, po gostilnah in po listih namišljeni in resnični grehi duhovniški, da bi se tako omajalo v ljudstvu zaupanje vanje in s tem tudi porušilo zaupanje v stvar, ki jo zastopajo. Tega je polna vsa zemlja, tudi slovenska. .Narod" jo trobi, kakor se je naučil pri tujih liberalnih mojstrih. Po redko mu na te njegove trditve in na ta način njegovega boja odgovarjamo. Zgodovina nas uči, da se je prav tako delalo vedno in povsod, da so skoraj vsi krivoverci in uporniki cerkveni imeli za svoje pripravijalce take ljudi, ki so s škandali in z očitanjem gospodstva-željnosti dvigali narod proti duhovnikom. Toda ustave cerkvene niso spremenili; vse verske ločine z demokratičnim ustrojstvom, so za malo časa propadle. Drugi, vzlasti francoski škofje so pa hoteli uvesti aristokratičen značaj v cerkev. Tako, kot sedaj nekateri kriče in pišejo proti duhovnikom, tako so kričali in pisali proti papežu. Tudi oni so prešli; razbili so se sami in njihove trditve ob skali. Ustava cerkvena pa je ostala nespremenjena. Oblasti, ki jo ima učeča cerkev, jej ui in jej ne bo nikdo vzel. Zapisali smo to zaradi tega, da pojasnimo svoje stališče. Papež, škofje, duhovniki ne izvršujejo svoje oblasti v imenu kakega naroda ali kake države, še manj v imenu kakega jezičnega doktorja ali notarja, marveč v imenu Tistega, ki jim jo je dal, ki je ustanovil cerkev in jej postavil s svojo božjo avktoriteto stalno, nespremenljivo ustavo. Zato je ves boj, ki skuša to oblast izviti cerkvi iz rok, popolnoma zastonj. Narodu pač škoduje, ker ga pohujšuje in spravlja v nenravnost, državi je pač nevaren, ker jo slabi, toda cerkvi in njeni ustavi niti LISTEK Kako je oporočal Matevž Skopar? Značajna slika. — Jos Svoboda. Na smrtni postelji je ležal Matevž Skopar. Čutil je, da se bode moral ločiti s sveta ter ostaviti z velikim trudom prištedeno imetje svojim dedičem. Dal se je prevideti s svetstvi; zdravnika ni hotel, ker je bilo škoda denarja. O Matevžu Skoparju se ni govorilo muogo dobrega. Ljubili in spoštovali ga niso niti otroci. Znan je bil, kot velik in brezvesten oderuh, ki je gledal le to, kako bi si nakopičil več denarja. Sosedom ni pomagal, revežem ni delil mi-lodarov, dajal ni niti za maše, in svoje otroke je oblekel komaj za silo. Bazvpit oderuh in skopuh je bil, tako, da se ga je prijelo celo ime — žid. Štiri in dvajset odstotkov je bilo najmanj, kolikor mu je moral obljubiti oni, ki si je pri njem izposojeval denarja. Pa tudi sebi ni privoščil ničesar, še manj ženi ter otrokom. Naštel je, koliko naj se skuha krompirja, odmeril moke in odrezal slanine, za večerjo so šli največkrat spat. Le o velikem delu je bilo malo večerje. Dolgo ni hotel misliti na smrt. Naposled, ko je že videl, kako ga zapuščajo moči, k&ko mu peša vid in sluh, slabi spomin, udal se je neprijaznej misli, da ga bode kmalu, kmalu povabila bela žena v večnost, kjer bode dobil plačilo za svoja deli. Pravijo, da se taki ljudje težko poslavljajo s svetom in Matevž Skopar se je ločil v resnici težko in nerad s tega sveta. Seve, vse ga je vezalo na svet. Denar, živina, polje, travniki, to ne more ž njim in zato je bilo Mitevžu tako hudo. Ako bi vedel, da pojde ž ujim denar in vse drugo, umrl bi bil gotovo lažje. Potem pa še nekaj. Zbudila se mu je otrpnjena vest in ta mu je pravila, da je marsikatero krivico storil v življenju, katero pa mora še pred smrtjo popraviti, ako se hoče nadejati milostne sodbe. V steno je bil obrnjen in je premišljeval. Sin pa, ki bi bil že strašno rad videl, da bi oče kmalu oporoko naredil in potem umrl, hodil je vedno k postelji in ga opominjal: „Oče, testament, testament!" „0 jej!" zaječal je vselej Matevž. .Nikar me ne sili umreti!" .Saj ne boste umrli, samo testament naredite!" .0 jej! če testament naredim, bodem pa umrl!" Ali sin ga ni nehal prej nadlegovati, da se je udal. Naposled reče Matevž : .Naj pa pridejo, bodemo zapisali!" Sin je šel iskat može. Čez nekaj časa pridejo h Matevžu sledeči vaščani: Jernej Dušca, Peter Mrak, Jože Zguba in France Svetek. France Svetek, ki je znal najbolj pisati in je bil že pri marsikateri oporoki, prinese seboj papir in črnilo. Vsede se k mizi in prične pisati: .V imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha. Amen." Jaz, Matevž Skopar, svojo poslednjo voljo pri popolnoma zdravi pameti tako-le razodevam:" France glasno prebere. .Kaj hočem pa sedaj zapisati ?" vpraša čez nekaj časa. .Kar češ", odvrne mu Matevž. France pomisli in pravi: .1. Svojo dušo izročam Bogu" .. . .Naj pa bo, bu" . . . oglasi se Matevž. .Komu zapuščate hišo in zemljišče?" vpraša Svetek. .1, fant naj ima!" Svetek zapiše: „Ž. Svojo hišo pod štev. 9. v Kuželjevcu zapuščam svojemu sinu Marku Skoparju." .Kaj pa drugo? .Malavaško senožet naj si razpolovita moja dva zeta!" pravi Matevž. Svetek piše: „3. Svojima zetoma Matiji Ostanku in Matevžu Odlazku zapuščam vsakemu polovico malovaške se-nožeti." Mej tem so one tri priče kadile tobak in se pogovarjale o volih iu kakšua kupčija je bila v semnju. Ko pa začuje Jernej Dušca o malovaški senožeti, pravi: .Take senožeti pa ni kmalu. Lepo v ravni je in pa v senci." .Lepa je, lepa, pa brez kamenja", reče Mrak. tli škodljiv, niti nevaren. Ta zavest nam je živa in sveta, ue omaje nam je uikdo. V veri naši ima svoje korenine. Kakor je tedaj ustava cerkvena večno stalna, tako pa je tudi stalno zakonodajstvo cerkveno. Leta 1234, dne 5. septembra, je izdal Gregor IX. svoje dekretale, zakonik cerkveni. In do danes še velja, reči smemo, nespremenjen. Kdor ima količkaj dobre volje, mora tedaj izprevideti, kje so pogoji stalnosti tudi za — politiko. To bodi v uvod! V na-daljnih člankih pa hočemo osvetliti nekatere sovražne napade na cerkev in njeno duhovništvo. Dan sv. Cirila iu Metoda. Iz Celovca, 5. julija. Čaroben prizor! Komaj se je ulegel tihi mrak na truduo zemljo, komaj je nekoliko utihnil dneva šum in nemir, zabliskne, zažari na vseh slovenskih gorah in gričih, povsod, kjer bivajo zvesti Slovenci, gromada slovenskih kresov, prižganih na čast slovanskih naših blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda! Tako je bilo že lepo vrsto let sem, tako se je zgodilo i sinoči zopet, — v sijajni dokaz, da i koroški Slovenec še živi, da se še zaveda slovenske svoje krvi, da ga še niso zatrli: »parteitag", »schulverein", »siidmark", „bauernbund", »germanen-bund", in kar je še več takih sloveno- in človekoljubnih naprav slovitega in svobodnega XIX. stoletja ! Bali smo se včeraj opoldne, ko so 6e zbirali temno-sivi oblaki, ko se je mračilo in vlil gost dež, da letos ne bode mogoče žgati kresov. A kmalu je zopet zasijalo solnce, prišel je lep poleten večer, da je vse hitelo v prosto naravo, dihat svežega zraku po trdem dnevnem delu. A kak pogled se je ponujal onim, ki so zapuščali mestne zidove? Kamorkoli si obračal svoj pogled, žareli so velikanski kresovi, oznanjujoč glasno slavo Ciril-Metoda, oznanjujoč zlasti še našim kle. vetnikom, da še niso zatrli slovenskega rodu v starodavnem Korotanu, da ga hkratu ne bodo ! Neovrženo, sijajno nam je znova pričal sinočni prekrasni večer: „I)a smo tudi mi Slovani, D a slovensk je Korotan!" Lepi so bili že zadnja leta Ciril - Metodovi ve-čtri. A včerajšnji je daleč nadkrilil vse prejšnje! Od Križne gore naštelo se je samo v obližju Celovca nad 40 kresov. Goreli so kresovi posebno mnogoštevilno v probujeni Podjunski dolini; slovenske Karavanke so bile kar v ognju; posebno lepe in velike kresove smo opazili na Peci, pri Ra-dešah, na Obirju, po gorovju nad Svečami in na mnogih drugih vrhovih. Videli smo kresove nad Djekšami, nad Velikovcem; lepo razsvitljena bila je i beljaška okolica in zgornja Rožna dolina. Prav pred vratmi celovškega mesta zažgal je vrli Podstražišuik velik kres na Stražišču. Malo nad njim svetil se je drugi, proti Zihpoljam tretji. Od mnogo ..stranij Čulo se je i pokanje topičev; na mnogih krajih švigale so proti jasnemu nebu rakete! Da nimajo naši nasprotnikit čisto zamašenih ušes, da si ne zapirajo očij sami, videti so morali včeraj, da je njih trud bil doslej brezvspešen! Pač, trpinčili so nas, vsekali so nam rano za rano, škodovali so nam neizmerno, veliko je gorjl, katero moramo trpeti dan na dan, katero moramo nositi že toliko časa. A ugonobili, zatrli nas še niso! In oni, ki nas niso zatrli spečih, nas ne bodo, ne smejo bedečih! Slovenskim našim voditeljem, delavnim rodoljubom, pa je včerajšnji predivni večer najjasnejše spričevalo, da je njih delo pravo, da je dobro, da seme, ki so ga sejali s tolikim trudom, s tolikimi napori, ni padlo na nerodovitna tla! Ne! Trud n i bil zastonj, že zori sad, in da združimo moči, da ne opešamo v hudi borbi za pravice tlačenega naroda, zasijati mora i slovenski raji starodavnega Korotana doba boljše in lepše bodočnosti! Sinočni večer nam je zgovorno, presijajno pričal, kako ničevo in puhlo je besedičenje zagrizenih protivnikov, ki krič6, da delajo »zgago" in »nemir" na Koroškem le nekateri posamezni kranjski in češki »hujskači"! No, včerajšnjih kresov niso vžigali ti razvpiti nhujskači", oni niso sinoči poskakovali od vrha do vrha! N£! Slovenski koroški kmet sam stopa na dan, sledi svojim vrlim voditeljem duhovskega iu svetnega stanu, da si pribori svojih svetih pravic! In da si jih pribori kmalu, v to pomozi Bog, na prošnjo slovanskih blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda!_-rn- Obrtna enketa. Z Dunaja, 6. julija. (Konec.) Odveč se mi je zdelo, dan za dnevom objavljati zapisnik enketnih sej, ker se večjidel pri vsaki jedno in' isto ponavlja. Ne bode pa odveč, ako ob kratkem povem, kako so povabljeni češki strokovnjaki v soglasju s svojimi tovariši iz raznih drugih dežel odgovarjali na razna vprašanja. Danes je že četrti dan, ko se zaslišujejo zastopniki češki, in vsi so k prvemu in drugemu vprašanju zagotavljali, da je dokaz zmožnosti za nastop rokodelskih obrtov neobhodno potreben in da je v ta namen treba teoretičnih in praktičnih skušenj; dva izmed njih sta sicer trdila, da mojster -skih skušenj ni treba, nasprotno pa sta zahtevala podaljšanje učnega časa za učence iu pomočniške dobe za pomočnike. Tudi so povdarjali, da naj se mojstrom, ki učencev ne uče rokodelstva, ampak jih rabijo za domača dela, vzame pravica, učence sprejemati, in da se tudi učenci ne smejo proglašati za pomočnike, ako se pri skušnji pokaže, da se rokodelstva niso naučili. »Dvanajst koscev pa jo vrže dopoldne," dostavi Jože Zguba. »Kaj boste pa z denarji?" vpraša Svetek Matevža. »Z denarji? — Kaj čem? Moji so, najbolje je, da jih imam jaz do smrti. Kaj se ve, kaj še pride?" odvrne Matevž. »Seve, denar je do smrti tako vaš, saj testament šele po vašej smrti pride v veljavo", pravi France. »Zato se pa bojim!" »Zapisati moramo!" pravi France. »Povejte najprej, kar imate pri ljudeh!" »Vdova Anka Kašca ime mojih petdeset goldinarjev, ali obresti so bile hude, prav hude!" povl Matevž in zaječi: »Obresti . . . ." »I, to se ne more reči, take senožeti ni kmalu, kakor je malavaška," pravi Jerneje precčj glasno. Predlanskim smo kosili tam; to se je tako nakosilo, da so bile redi take, kakor na vrtu." »Obresti so bile pa res hude," zastoka Matevž. »Koliko vdz ste bili nakosili?" vpraša Mrak Jernejca. »Čakaj no, da se domislim." »Oh, obresti, obresti so bile hude!" zastoka zopet Matevž. »Zevem; deset velikih voz smo naložili sena!" »To se menite, to, kar Matevž hoče; se boste pa potem o senožeti razgovarjali!" reče jim Svetek jezno. »Oh, hude so bile, hude!" zaječi Matevž. »Pa jih znižajte, ako so previsoke!" odvrne France. »Znižam jih pa ne; kaj pa, če bi ne umrl? Potlej bi bile pa premajhne obresti." »Saj pravim, da potem testament ne velja." »Znižam jih pa ne in jih ne. Denarji so moji." »Kako hočem zapisati?" »Nič; denarja jaz ne dam nikomur!„ »Seboj ga menda ne boste vzeli?" »Nič; denarje moj; jaz nikomur nič ne dim." »Zapisati moramo!" »Bodite pametni! Recite, kako naj zapišem!" »Jaz ne ddm nikomur nič!" odvrne kolikor moč glasno Matevž, pri tem ga pa zažene hud kašelj, žila se mu utrga in umrje. Tako je delal oporoko in umrl Matevž Skopar. Od hiše in zemlje bi se bil še ločil, ali od denarja, tega pa ne. Dal bi bil vse, da bi le denar ostal njemu. Vedel je tudi, da je jemal previsoke obresti, žal mu je bilo zato, a znižati jih vendar ni hotel. Seboj na oni svet denarja ni vzel, ker so obleko, v katero so ga preoblekli, vso preiskali, nima-li kaj v njej denarja skritega. Največ je imel shranjenega v starem kožnhu in pa v svoji postelji. Dediči njegovi niso tako istedili, kakor on, in pokazala se je kmalu istinitost reka: »Krivično blago nima teka." Ravno tako so se k 3., 4. in 5. vprašanju izražali, da se mora dokaz zmožnosti raztegniti tudi na tovarne, v katerih se izdelujejo rokodelski izdelki, dalje na trgovinske obrte in na gostilne. Pri 6. vprašanju so vsi za to, da morajo obrtne gospodske prej vprašati obrtne zadruge, predno podeli komu obrtno pravico, in da se morajo držati zadružnega mnenja. Glede obsega posameznih obrtnij (vprašanje 7) so se izrekli, da bi bilo prav, v posebni odredbi določiti dotični obseg. Take odredbe naj bi se od vlade izdajale za vsako deželo posebej sporazumno z dotičnimi zadrugami. Pri 8. vprašanju so poudarjali, da naj vsak obrtnik izdeluje samo reči, ki spadajo k njegovemu obrtu, vse drugo pa naj prepušča obrtnim mojstrom dotičnih obrtnij. Ravno tako so pri 9. vprašanju odločno zahtevali, da prodajalci izdelanega blaga ne smejo jemati mere, ako niso dokazali zmožnosti za dotični obrt; dva sta pač zagovarjala, da naj se ta pravica do-tičnim kupcem ne jemlje, ali ob enem sta zahtevala, da morajo izdelovanje po meri naročenih rečij izročati dotičnim rokodelcem, ne jih pa izvrševati po svojih lastnih ljudeh. Pri 10. in 11. vprašanju so večjidel zagovarjali načelo, da mora trgovec gospodski natančno naznaniti, s katerimi rečmi hoče tržiti, in da naj bo pri rokodelskih izdelkih iz posebnih znamenj razvidno, kdo jih je izdelal. Pri 12. in 13. vprašanju so vsi povdarjali, da bi zlasti v večjih mestih ne smelo biti dovoljeno, z blagom okoli hoditi ali ga od hiše do hiše ponnjati. Ravno tako bi ne smelo biti večjim trgovcem ali tovarnarjem dovoljeno, po lastni volji napravljati podružnice, kjer in kolikor jih hočejo, ampak v vsakem političnem okraju k večjemu le jedno. K vprašanjem 14. do 20. so odgovarjali, da naj se postavno varstvo raztegne tudi na dninarje, ki se za več časa najemajo, da naj se postavno določi skrajni delavni čas, da naj se obdrže delavuiške knjižice in povsod vpeljejo obrtne nadaljevalne šole, ki naj jih vzdržujejo dežele. Te šole bi morali obligatno obiskovati rokodelski učenci; ako bi jih kdo nalašč opuščal, naj se ne oprosti, ampak naj se mu podaljša učni čas. Ravno tako naj se kaznujejo mojstri, ki bi učencev ne hoteli pošiljati v te šole, s tem, da bi ne smeli več v uk sprejemati učencev. Pri delavniških knjižicah se je poslanec Per-nerstorfer hudo opekel. Jeden izmed strokovnjakov je namreč rekel, da je zoper delavske knjižice. To je bilo .jako po volji poslancu Pernerstorferju, ki se v prvi vrsti peteza za socijalne demokrate, ki se pa z vso silo protivijo delavskim knjižicam. Od Cehov, rekel je Pernerstorfer, ni druzega pričakovati, kakor da se izreko zoper omenjene knjižice. Ali veselje bilo je le kratko; dotični strokovnjak je namreč pojasnil svojo prvo izjavo v tem smislu, da naj se z a učence ne zahtevajo delavske knjižice, da so pa glede pomočnikov silno potrebne. Pri 20. vprašanju so se izražali strokovnjaki, da bi bilo prav, postavno določiti čas glede sprejemanja in odslovljevanja trgovskih pomočnikov, in da bi se morali vsi trgovci ravnati po dotičnih določbah. Ravno tako so pri odgovoru na 21. vprašanje povdarjali korist skupnih zadružnih podjetij ter zahtevali, da naj se §§114. in 115., ki tirjata za take namene soglasnega sklepa vseh zadružnikov, spremenita v tem smislu, da bode za veljavnost takega sklepa zadostovala navadna nadpolovična večina. Pri 22. vprašanju so zahtevali, da naj bo za potrditev ali nepotrditev zadružnih načelnikov mero-dajen samo § 118. obrtnega zakona. Pri §§ 23. in 24. so izrekali željo, da naj se osnujejo^ obligato-rične okrajne in deželne, ne pa državne zadružne zveze in da naj imajo zadruge brezpogojno prizivno pravico. Glede zavarovanja proti nezgodam (vprašanje 25) so se vsi izrekli, da naj se ne razteza na male obrtnike; pri vprašanju 26 pa so zahtevali, da naj se kolikor mogoče pospešujejo zadružne bolniške blagajnice, katerim naj se pridružujejo tudi učenci. Za mojstre pa naj se napravijo obligatorične bolniške blagajnice. Pri 27. vprašanju zahtevali so vsi strokovnjaki razven jednega, da naj se odpravijo takoimenovani »Sitzgesellen"; ravno tako so na 28. vprašanje vsi brez izjeme odgovarjali, da naj se bolj strogo gleda na nedeljski počitek in da naj se ob nedeljah zapirajo tudi c. kr. trafike in loterije. Pri 29. in 30. (Dalje v prilogi.) vprašanju so bili 1 tem vsi jedini, da so se proti-vili obrtnim svitom; gledi trgovinskih in obrtnih zbornic pa so bili raznega mnenja. Eni so priporočali, da naj omeujene zbornice ostanejo, kakoršne so; zopet eni so zahtevali, da naj se obrtne zbornice ločijo od trgovinskih in osnujejo same z&-se; iu še eni so priporočali, da naj pravice sedanjih trgovskih in obrtnih zbornic preidejo na gori v 23. vprašanju omenjene zadružne zveze. Vsak dan pride na vrsto 10 strokovnjakov; včeraj prišel je bil tudi še neki zastopnik s Pre-darelskega, ki oni dan ni mogel priti, kar je pa tako zaviralo gladke iziave čeških strokovnjakov, da je bilo rešenih samo 16 vprašanj in da so morali danes včeraj povabljeni zastopniki še enkrat priti. Vsled tega se bodo za danes m za jutri povabljeni obrtniki tudi zakasnili in namesto jutri še le v soboto dovršili svojo nalogo. Prihodnji teden, od 12, do 18. iulija, pridejo na vrsto obrtniki z Moravskega in iz Šlezije, 19. julija s Kranjskega, 20. julija pa s Primorskega. Danes je bila počila novica, da bode obrtni odsek za pet dnij preložen, ker je za tri dni sklican deželni zbor tirolski. Ali reč se je hitro pojasnila. Odsek bi postavno le v tem slučaju ne smel zborovati, ako bi bil kdo izmed njegovih članov ob jednem deželni poslanec tirolski. Ker pa v permanentnem obrtnem odseku ni nobenega Tirolca, mu deželni zbor tirolski ne bode delal nobenega napotja in mu ne bode treba pretrgati euk&te. VI. redni občni zbor »liatol. tiskovnega društva". (Konec.) Dosedaj smo povedali, kako se je društvo razvijalo, kaj delalo v minolem letu. Preostaje nam še sporočiti, kaj je storilo, oziroma v koliko je spolnovalo stavljeni si namen, izdajati dobre knjige in tiskovine razne vsebine ter podpirati časopise v versko-narodnem in avstrijsko-patrijotičnem dubu vrejevane. Izdalo je društvo od zadujega občnega zbora na lastne stroške naslednjih 7 knjig: 1. M. Počev »Duhovski Poslovnik" v 600 odtisih. Knjiga, o kateri se je kritika ugodno izrekla, «e je dotiskaia sredi novembra. Gosp. pisatelj ni zahteval za trudopolno svoje delo nobene nagrade. Odbor se mu je za to dostojno zahvalil. 2. Že X. leto izdaja in zalaga naša bukvama »Duhovnega Pastirja", v zadnjih letih s prilogo »Zbirka lepih izgledov". S krepko homiletično in katehetično vsebino ter s »pogledom na slovstvo", domače in tuje, ta mesečnik gotovo vrlo pospešuje napredek Slovencev. Posebno pa letos opozarjamo na drugo »Pastirjevo" prilogo, namreč Koščevo .Zakonsko pravo", katero od novega leta sem izhaja kot druga zastonjska priloga imenovanemu listu. Dosedaj je izšlo 6 pol. Koncem 1. 1894 bode brez dvoma cela knjiga v rokah .Pastirjevih" naročnikov. Oskrbljeno je, da bodo novi naročniki „Pastirjevi" lahko dobili tudi prejšnje pole. 3. »Koledar" katoliškega tiskovnega društva za I. 1893 smo čč. gg. društvenikom zastonj razposlali minolo jesen. Izšel bode pravočasno tudi za prihodnje leto. 4. Nadaljevali smo z izdajo »P o ves t i j", ponatisnjenih is „Domoljuba". Izšla sta III. in IV. zvezek, o katerih želimo, da se dobro razpečavata. Zahvaliti se nam je za te »Povesti" g. vredniku Andr. Kalanu in cenjenim .Domoljubovim" sotrud-nikom. 5. Ker je bil gosp. S. Zupana »Krščanski nauk za prvence", kije potrjen za ljudske šole tudi od Btrani naučnega ministerstva, že pošel, smo ga z novega natisnili in založili, vendar samo v 3000 izvodih; več si ga nismo upali, ker se je kmalu nadejati splošnega avstrijskega katekizma. 6. V par tednih iiide v naši zalogi v 7. natisu priljubljeni molitvenik »Kristus na križu". Ker se večkrat poprašuje po slovenskih molitvenikih v lepi izdaji in krasnem vezu, se prireja v fini izdaji in malem formatu imenovani molitvenik, ki bo po svoji vnanjščini ustrezal tudi višjim zahtevam. 7. Iz »Slovenca" so se ponatisnili ter v brošuro zbrali času primerni članki .Slovenski liberalci in loža". Priloga 154:. štev. »Slovenca" dn.6 8. julija 1893. -T Naj ua tem mestu s podobno zahvalo tudi omenim, da je prelagatelj Leon Tazilove knjige »Izpovedanja bivšega prostomisleca" vse posebne odtise daroval »Katol. tiskovnemu društvu", katero jtb je po svoji bukvami brezplačno razdelilo. V smislu § 2. društvenih pravil pa je društvo tudi podpiralo v sedanjih časih prepotrebua katoliška časnika »Slovenca" in »Domoljuba", ki bi ob svojih dohodkih brez društvene, sedaj večje, sedaj manjše podpore ne mogla izhajati. Društvo je primoranO v zadnjem letu i^atno podpirati oba lista, da jima omogoči izredne doklade. Lani smo obhajali od 29. do 31. avgusta v Ljubljani I. slovenski katoliški shod, ki se je med dragim resno bavil tudi s katoliškim tiskom. S hvaležnostjo in s ponosom priznamo, da se je v tem obziru vršilo posvetovaoje popolnoma v soglasju z namerami našega društva in — upamo — tudi drugih tiskovnih društev po Sloveuskem. Imenitna naloga vsem tem društvom bode torej po svojih močeh pripomagati, da se sim spadajoče resolucije katoliškega shoda čim preje toliko boljše izvrše. Naše društvo — to zavest imamo — je že litos precej storilo v tem obziru. Storilo pa bode še več, če bodo pripuščala sredstva. Preostaja mi k sklepu dolžnost, še posebej se spomniti velikodušnega podpornika katoliškega tiska, vzornega slovstvenika slovenskega, kanonika Josipa Mama, ki je prezgodaj zaspal v Gospodu letos dne 27. januvarija, zapustivši pismeno oporoko z dne 31. decembra, v kateri je imenoval glavnim dedičem naše tiskovno društvo ter pristavil v oporoki še pomenljive besede: »Sam sv. Duh mi je dal to misel po prejemu sv. zakramentov." V lanskem poroč lu sum omenjal nekih značilnih Maruovih besedi j, po katerih naj bi se pre-soievalo in ocenjevalo slovstvo slovensko. »S veta in posvetna knjiga — to še-le je narodu popolnoma slovstvo"... »V krščanstvu bi se posvetno i n* sveto slovstvo, vsaj v dejanju, ne smelo ni ločiti, nikar s e ž e p o b i j a t i." Te besede je blagi pokojnik ponovil še enkrat v predgovoru v zadnjem XXX. »Jezičniku" — zadnje njegove, ki so se tiskale; — zadnji glas, zadnja volja, slovstveni testament njegov. In somerna tej zadnji volji je tudi odredba o njegovih skromnih časnih rečeh. Blagi pokojnik si ni nabiral zakladov na zemlji; vsa zapuščina z blagom vred je znašala nekaj nad 5000 gld. Po odštetih znatnih legatib za sorodnike in pogrebnih in zapuščinskih stroških se toliko kaže — vse ni še popolnoma izvršeno — da bo z opravo in nekaterimi knjigami, katere smo za društvo obdržali, nam ostalo okolu 1000 gld. — Umeten nagrobni sp >menik iz kovanega železa je v delu. »A mi? Pomnik postavimo mu tak, Da slednji skuša mu biti enak!" * * * Sveta brata Ciril in Metod, katerih god danes praznujemo, položila sta — vsaj deloma — temelj krščanski in narodni omiki naši — ne le z besedo, marveč tudi s peresom in dejanjem. Po njunini priprošnji in zgledu so podajali duhovniki slovenski vsikdar prav do danes narodu svojemu obline govorjene in pisane duševne hrane. Naj je mar sedaj drugače? Niso mar duhovniki ko vzgojitelji in učitelji naroda v prvi vrsti poklicani lomiti mu tečnega in redilnega kruha? Te dolžnosti nas spominja med drugim tudi petdesetletnica preporoda književnosti naše po »Novicah", katera se letos obhaja. Brez dvoma vzbuja ta petdesetletnica prijetne spomine; a poraja se v nas tudi strah pred prihodnostjo. Ne smemo si namreč prikrivati, da je začela hoditi »Knjiga Slovenska" v zadnjih desetletjih po inostranskih, ne vselej varnih potih. Zvoditi jo zopet na pravo pot, bodi zlasti skrb našemu društvu, katerega naj bi se oklepalo vedno več slovstvenikov 1 Poživimo torej tudi v tem obziru moči, kakor smo jih morali v drugih naporih! Pri vstrajnem, modrem in oduševljenem delu vspeh ne more izostati I Sklenem z besedami, ki so bile začrtane nad vhodom h'še starišev device orleanske. Glase se: »Vive labeurl" Res, na delo z uma svitlim mečem — za vero katoliško pa besedo materno I Politični pregled. V Ljubljani, 8. julija. Verske vaje v dunajskih šolah. Ta stvar se sedaj ni končana. Okrajni šolski svit jo še vedno zadržuje Gospodje v okrajnem šolskem svetu sicer več ne ugovarjajo stvari sami. temveč le o tem, kdo naj molitev v šoli nadzoruje, so drugih mislij, nego knezonadškofiiski konzistorij in ž njim deželni šolski svit. Knezonadškofiiski konzistorij zahteva, da molitev nadzoruje učitelj iste vere, kakor so učenci, kar je čisto naravno. Zid pač ni za nadzorovanje molitve katoliških otrok. Okrajni šolski svit pa zahteva, da to molitev nadzoruje vedno dotični razrednik. Stvar je zatorej šla zopet na deželni svit. Kakor se pa kaže, okrajni šolski svet s svojimi sklepi stvar hoče le kolikor je moč zavleČi. Židovski listi se zaradi tega vesele, češ, dež. šolski svit take stvari ne bode tako hitro rešil, ker mej počitnicami več njegovih članov ne bode na Dunaju in zatorej ne bode imel sej. Odsek za kazenski zakon je sklenil posvetovanja in volil poročevalce dr. Koppa, grofa Pi-ninskega iu dr. Ferjančiča. V poslednji seji je sklenil, da prestopki zaradi razžaljenja časti po časopisih, kadar toži kak zasebnik, ne pridejo pred porotno sodišče. Potem se odtegne porotnim sodiščem opuščeno preprečenje ali opuščeno naznanilo vele-izdaje. Državni pravdnik bode pa lahko tudi zahteval, da ne pridejo pred porotnike nekatera težka hudodelstva, ki se tičejo poškodovanja na premoženju. Nekateri časopisi naglašajo, da bi se ustavne pravice prikratile, ako se odtegnejo privatna razžaljenja po listih porotnikom in zatorej bi po njih mneniu za take določbe bilo potreba dvetretjinske večine v zbornici, o kateri pa se ne ve, če se dobi. Mladočehi in pa protisemitje bodo gotovo glasovali proti tem določbam, o drugih strankah se pa nič gotovega ne vi. Državno sodišče je razsodilo, da vlada ni rušila nobene ustavno zagotovljene pravice, razpu-stivši češko dijaško društvo »S&zavan". Državno sodišče razsodbo svojo utemeljuje s tem, da je po pravilih izključeno vsako politično delovanje društva „S S L- a s opazovanja zrnkomera t mm toplomera po Celziju S 7 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 734-4 736-0 735 2 146 24-6 17 6 si. vzh. n jasno h n 000 Srednja temperatura 18'9". za 0'3" nad normalom Tržne cene v Ljubljani z čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-19 v Ljubjlani, Marije Terezije cesta Št 10 345 3-1 priporoča veliko zalogo suhega stavbenega lesa najboljšega izvora, potem trboveljski« romanski in portlandski cement, ugašeno in neugašeno apno, vsakovrstno opeko za zid in tlak, patentno opeko za horicontalne ravne oboke, stukadorske storje, mavec in drugo stavbeno gradivo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Dva goldinarja 75 krajcarjev, poštni zabojček (pletena steklenica) najfinejšega aroma-tičnega gorskega malinovčevega sirupa, opetovano pre-inijiran. pošilja franko proti povzetju lekarnar Piocoll v Ljubljani. Steklenica 1 kilo vsebine 70 kr. Pletene steklenice po 10, 20 in 40 kg., vsaki kilo 60 kr. ne vštevši zavijanja • ViiJ' " lf«t; ifc^ti^^^ -j' • v A - P^S® . jte ■- ■ - -J Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, ce ment, okove itd. pri Preskusen zdravilni vrelec za bolezni v mehurju in želodcu ter protin. Odlično okrepčevalna pijača, ker ima v sebi mnogo ogljenčeve kisline. Zdravišče Slatina-Radna pivno in kopalno zdravljenje (železne in slatinske toplice) , hidropatično zdravljenje, masaža itd. — Prospekti zastonj in franko. 301 9—5 Ravnateljstvo kopališča Radna (na Štajerskem). MmmB* v IJubljani Mestni trg IO. 272 ZAI, O G A nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenic, linih žag itd. po najnižjih cenah. f MATIJA HORVAT, Zaloga železniških 0)1 čevljarski mojster, $)>j v LJubljani, sv. Petra cesta št. 32, A priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v f)j obila naročanja raznovrstnega najnižjih cenah. VrJ Ivo katera izvršuje ceno. pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše oblike. 83 12—6 /v Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je •<■mit.! JZ*. KMi^p 33 52—28 athreiner-jeva Kneipp-a sladna toa lil z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa Se zdravejšo in redllnejšo kavo. — Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi. — Pona-Jcf-. ^CnzMjt/ll, redeb se skrbno izogibaj. — '/» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. ' ' Pristno samo v IbeliK zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. Slav. občinstva v mesta ln na deželi naznanjam, da sem z dnem 1. julija letos otvoril poleg vže obstoječe prodajalnlce nit Dunajski cesti it. 22 tudi kupčijo % moko v Ljubljani, v Florjanskih ulicah št. 34 "v lastni Iiiši, kjer bodera imel v zalogi najraznOvrstnejšo moko, ter hodom kot doslej postregel točno in vestr.o z dobrim blagom po nizki ceni. Velespoštovanjem A»to& Zoree, 337 5—2 trgovec z moko, Florjanske ulicc 34, Dunajska cesta 22. 338 26-1 izdelovatelja napisov. Pleskarska obrt za stavbe lit mebelje. Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. imelo je od I. januvarija do 30. junija 1.1. 339 2-1 prometa...........gld. 619.32S-— Stanje hranilnih vlog dne 1. januvarija 1893 .....gld. 534.026-96 Vloženo od 1. januvarija do 30. junija 1893 ........... 170.314-73 Skupaj . . gld. 704.341-69 Vzdigneno do 30. junija 1S93.......... „ 127.405 39 Stanje hranilnih vlog dne 30. junija 1893 ......gld. 576 936.80 »•«» > Stauje posojil due 1. januvarija 1S93 ........gld. 565 591 38 Nova posojila v I. polletju 1893 ......... , 14^*125-— Skupaj . . gld. 7117]6-38 Vrnilo se je na glavnico........................88.601.83 Stanje posojil dne 30. junija 1893 ........gld. 624.114-55 € Naloženi denar pri drugih hranilnicah dne 1. januvarija 1S93 gld. 19.374-96 V I. polletju naloženo.............. 19.255 53 Skupaj . . gld. 38.630-49 Vzdigneno..................................23.103 60 Ostane naloženega denarja...........gld. 15.526-89 jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6'—, 7'— 81—, 9-—, 10'— in višje po vsjjki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapeoirnr, v Ljubljani, Šelenburgove ulice I. Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50—35 Solidne, zložne močne in čudovito cenene vsake vrste ponuja Najprimernejša darila za vsako priliko so ^ švicarske žepne ure M ^SjPllPS^ katere ima v največji izberi v zalogi fli prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. v Bistri, pošta Borovnica. (230 52-11) /ffimBmKlik preje G E B A' (iimt ^fazsif nrar v I ijubljaiii. V /HM Slonove ulice štev. 11. 'Iv^^^ll^lKA^Bifl oenl ''obe se tudi naj- stenske ure, ure za dvo-M^tBk-' HTO^jb' rane in s stojalom, ure-sHH , budilnice itd. Največja /.al >ga prstanov, uhanov r-i-fjlllllliWBI» verižic, srebrnih in zlatih, vse po to' varniški ceni. 185 15 Popravila izvršuje točno pod jamstvom. - Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. zdravstveno oblastveno presknšeno zobno čistilno sredstvo Dobiva se v lekarnah in parfum erl j ah itd. kos po 35 kr. (539) 22-17 " i"'1"'—ijf •'"" ij)W'"~ii TTjjL mam ooldmarjev stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. JgfF~ Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač' neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor -žičaste žimniee, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OIHIKZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice I. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnio, garnitur, dlvanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. jjV Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. 536 50—35 Uri car & Mejae prej M. Neumann Ljubljana, Slonove ulice 11 za gospode in dečke za gospe in gospodioine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti, Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno obleko izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzljevišča) so priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izdelovanje vsakovrstne lz dobrega blaga po nizkih cenah. 167(16) Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga najmodnejšega tu- in inozemskega suknenega blaga (stoja) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtačl in vse drugo za gospode, dežni plašči, jopice, manteletl in vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter. Najboljšo srajce, liianšeti in ovratniki. "MTam j ■■<» »-a-jSi«' fsa^-ftte. EMsmfc iz zlata, srebra ali druge kovine po uzorcih ali lastnem načrtu. Izvršeno blago pošlje dobro, varno zavito poštnine prosto. 29 52-26 Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! KUtUnlcs, Titto, trieurs bstiln» niline n lilo rrululr« *m krm« Avtomatični •parite prati paranosperl tiadilnlee za vino tlačilnice za sadje aHina ra sadja predmete ta klefl, aaealnioe za »so namene, obe« v te itroja u koietljtlro. vinarstvo in moitarstvo > MJDo»«jtlh. o»jbotyiih koimtraMjah IG. HELLER. DUNAJ 9W 2 2 Pratcrattram Nr. 7 a IfaffaU itoatkauit«** * •onUfcom ta »t—uikmm» jnalfc« ««a.too| I* IMiilalito i>r