številka 5 četrtek, 5. februarja 1998 160 tolarjev Konec z naključji v prostoru! ŠOŠTANJ, 30. JANUARJA - Denar, ki ga je Šoštanj dobil od Ministrstva za okolje in prostor, porabil pa za vabljeni natečaj pri iskanju najboljših urbanističnih zasnov prihodnjega urejanja območja Šoštanja, je bil odlično naložen. Ne samo stroka, ki je bila prisotna na javni predstavitvi idejnih urbanističnih zasnov ureditvenega načrta naselja Šoštanj, ampak tudi laična javnost, je bila navdušena. Šoštanj je povedal, da prostora ne bo več dovolil prepuščati nikakršnim naključjem. Več na 2. strani. ■ mkp Confortec 98 J ' ^ ' • * Js f r r V počastitev [ praznika n Gorenjeva harmonija v Parizu Slovenski kulturni praznik, 8. februar, bodo s priložnostnimi prireditvami zaznamovali širšom po Sloveniji in tudi v Šaleški ter Zgornji Savinjski dolini: Velenje - Osrednja slovesnost bo na Velenjskem gradu jutri, 6. februarja. Ob 18.30 bodo odprli obnovljeno Zbirko afriške umetnosti Františka Foita, ob 19.uri pa novo zbirko Šaleška dolina med romantiko in barokom. Prvo bo odprla veleposlanica Češke republike Jana Hybaškova, drugo pa minister za kulturo Jožef Školč. Šoštanj - Jutri, v petek, 6. februarja, ob 18. uri, v kulturnem domu: večer ljudskih in ponaro-delih pesmi in plesov v izvedbi kulturne skupine Vandrovčki z gosti. Šmartno ob Paki - Jutri, ob 17. uri v avli kulturnega doma otvoritev razstave likovnih del Jurija Repenška iz Mozirja; ob 19.30 v kulturnem domu koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora šmarške osnovne šole ter Mešanega zbora Svobode iz Šoštanja Šentilj - V nedeljo (ob 15. uri) v domu krajanov 11. srečanje pevskih zborov. Zgornja Savinjska dolina - Začetek prireditev ob 12. mesecu kulture bodo zaznamovali z občinskimi proslavami, ki so jih tudi letos naslovili "Pozdrav prazniku". Jutri bodo proslave: v Nazarjah ob 18. uri v dvorani tamkajšnjega delavskega doma; na Ljubnem ob 18. uri v kulturnem domu; v Lučah ob 19. uri v prostorih osnovne šole. V Mozirju bodo v nedeljo, 8. februarja, proslavo v dvorani kulturnega doma(ob 15. uri) združili s koncertom Slovenskega okteta. Poleg osrednjih prireditev se bo zvrstilo še več drugih, tudi v podjetjih: danes ob 13.30 bodo v Razstavišču Gorenje odprli razstavo slik Črtomirja Freliha; jutri ob 14. uri bodo svečanost pripravili tudi v prenovljenih poslovnih prostorih Premogovnika Velenje na Rudarski v Velenju. Odprli bodo razstavo likovnih del Šaleška pokrajina in premogovnik. Koga bi volili, če bi bile jutri lokalne volitve? Stran 6 Razmišljanja o kulturi Kulture ne moreš pridobiti niti je izgubiti čez noč Kultura smo mi vsi - ljudje v žlahtnem pomenu besede: v načinu razmišljanja, bivanja in hotenja, pa čeprav postaja ta kultura v ožjem in najširšem smislu te besede čedalje bolj pomembna kot materialna sila. Vendar pa je kulturno poslanstvo v nas samih, kakor je usoda vse naše kulture v naših rokah. Kulture prav zato ne bi smeli deliti na ljubiteljsko in poklicno, na NAŠO in VAŠO - je preprosto ena sama! Seveda pa ju "uradna kulturna politika" v obliki vsakoletnih PREŠERNOVIH NAGRAD še vedno vneto ločuje in ni sposobna priznati te svoje zmote. In ko bomo v februarju, "še malo bolj kulturni kot sicer", ugotavljali v vseh okoljih dosežke na vseh področjih v umetnostih v preteklem letu, bomo najbrž videti kar zadovoljni? Kulturni bomo - ali pa že sedaj nismo dovolj - tudi v Evropi. Bomo pa seveda morali "našo kulturo" v njej prilagajati: mnogo časa in težav za nekatere! Zato je komaj razumljiva brezbrižnost države in nas vseh - ali res vseh? - do slovenskega jezika, ki pa je in bo tudi ostal RAZPOZNAVNI ZNAK NAŠEGA NARODA - kot tudi vseh ostalih narodov v evropskem talilnem loncu. "Zato naše življenje terja od nas jasnega in čistega pogleda na položaj, v katerem smo kot kulturen narod, kije dosegel neko stopnjo razvoja, iz katerega mora najti pot v dostojno prihodnost ter v višje oblike - zavesti in življenja." (J. Vidmar 1966) ■ Mag. Ivan Marin FIIMEX O^ m mm mh . ^ Microsoft RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN PROGRAMSKA OPREMA FIMEX d.o.o.. Trg mladosti 6. Velenje, Tel.: 063/862-480, Fax: 063/862-490 SALON RAČUNALNIŠKE OPREME Ipodhod PUS - nasproti LB Velenje) Rudarska 6a. tel.: 0 6 3/8 6 2 - 7 20, Fax: 0 63/8 6 2 - 7 7 0 Za konec tedna se bo nadaljevalo suho vreme. Na Confortecu v Parizu so vsi pomembnejši svetovni proizvajalci gospodinjskih aparatov skušali pritegniti pozornost nase. V množici 769 proizvajalcev je Gorenju še posebej uspelo z novo linijo hladilnikov Gorenje Harmony. V sredo je v Parizu zaprl vrata Confortec 98. Nihče od večjih proizvajalcev velikih in malih gospodinjskih aparatov, si ne more privoščiti, da ga ne bi bilo zraven. Borba za slehernega kupca se je na pre-nasičenem svetovnem trgu bele tehnike že začela. Electrolux, Whirlpool, Bosh, Brandt, Bauknecht, Daevvoo in kajpak tudi Gorenje, so kar tekmovali v tem, kdo se bo pred- stavil lepše, predvsem pa, kdo bo navezal več stikov s kupci. Na 500 kvadratnih metrih se je uspešno predstavilo tudi Gorenje, ki svoje proizvode v Franciji, Belgiji, Španiji in na Portugalskem, trži preko podjetja Gorenje Sidex France s sedežem v Parizu. Največ zanimanja med obiskovalci je vzbudila nova linija hladilno-zamrzovalnih aparatov Gorenje Harmony, pralni stroji Simple&Logical, ki so svojo premiera doživeli lani na Domotehnici v Koelnu, pa so na tem sejmu položaj "trend-makerja" na svetovnem trgu samo še potrdili. ■ Vojko Zupane mmmmmm 9770350556014 ——T" 2 \AS vas _ : NoViCe Zakon o Jamstvenem skladu LJUBLJANA - Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 19. izredni seji sprejel novelo zakona o jamstvenem skladu, ki so ga po skrajšanem postopku vložili v zakonodajni postopek poslanci ZLSD Miran Potrč, Bojan Kontič in Boris Sovič. Po mnenju predlagateljev je bilo dosedanje uveljavljanje pravic nezaposlenim, ki so izgubili delo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, prezahtevno, višina izplačila pa odvisna predvsem od časa, ko je delavec delo izgubil. S sprejeto spremembo se višina nadomestila izenačuje (revalorizirano na dan izdaje odločbe) ter zmanjšuje zahtevan pogoj predhodne šest mesečne zaposlitve pri delodajalcu na tri mesece. Ustavno sodišče o NSZS VELENJE - LJUBLJANA - Ustavno sodišče je sprejelo v obravnavo pritožbo Gerlančeve Nacional socialne zveze Slovenije, s katero ta spodbija sodbo Vrhovnega sodišča. Z njo je bila v upravnem sporu zavrnjena tožba NSZS zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, ki je zavrnilo zahteve NSZS za vpis v register političnih strank. Ustavno sodišče bo presodilo, ali so bile z izpodbijanimi odločbami kršene ustavne pravice NSZS. Obnova mostu v Metlečah ŠOŠTANJ - Most v Metlečah, med domačini znan kot most pri Ograjšeku, bo končno dočakal boljše čase. Po tistem, ko se je novembra lani dobesedno porušil njegov desni del, so na občini naročili projektno dokumentacijo za gradnjo novega mostu. Z deli naj bi začeli konec februarja in jih v slabih dveh mesecih tudi zaključili. Istočasno bodo uredili križišče proti vili Široko, razširili cesto, zgradili pločnik in postavili cestno razsvetljavo v smeri proti Metlečam. V času gradnje bo cesta proti Topolšici zaprta, obvoz bo urejen preko Pohrastnika in Lajš. Komunalno urejajo obrtno cono Trebeliško VELENJE - Ugodno zimsko vreme so izkoristili tudi za začetek komunalnega urejanja nove obrtne cone TVebeliško. Komunalna ureditev bo zahtevna, saj bodo morali potegniti večino komunalnih vodov, med drugim elektriko in toplovod) od sedanjega nakupovalnega centra čez sadovnjak nad bazenom, do Ttebeliškega. Z deli, ki jih bodo veljala okoli 30 milijonov tolarjev naj bi zaključili do aprila. Sredstva so zagotovili iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, pogodbo pa je že lani podpisal takratni sklad stavbnih zemljišč. Iz dela strank Območna organizacija ZLSD Velenje Priprave na volitve VELENJE - Pred dnevi seje sestalo vodstvo Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Velenje in ocenilo izpolnjevanje lokalnega volilnega programa stranke, ki so ga predstavili občankam in občanom v času volilne kampanje leta 94. V Mestni občini Velenje, kjer imajo relativno večino v mestnem svetu in župana Srečka Meha, so z doseženim zadovoljni. V pripravi je pisna analiza zastavljenih in doseženih programskih ciljev, ki bo v prvi polovici letošnjega leta tudi javno prezentirana. V občini Šoštanj je ZLSD opozicijska stranka, ki je z dosežki Šoštanja z okolico po uvedbi lokalne samouprave nezadovoljna, vendar so trdno prepričani, da bodo s svojim programom in ljudmi, na naslednijih volitvah dobili zadostno število glasov, za odločilnejši vpliv pri kreiranju občinske politike. Sicer dober odstotek glasov, zaradi večinskega sistema volitev leta 94 v Občini Šmartno ob Paki ni zadostoval za uvrstitev v občinski svet. Podobno kot v Občini Šoštanj si bodo prizadevali, da v letošnjem letu kvalitetneje kot v oreteklih letih, predstavijo prebivalcem svoj lokalni volilni program. V območni organizaciji ZLSD so že opravili prvi nabor (evidentiranje) kandidatov za občinske svete in župane. Imenovli so tudi vodjo volilnih priprav. Po državnozborskih volitvah leta 96, ki jih je za ZLSD Velenje vodil Dušan Ajtnik, je mesto vodje volilnih priprav ponovno prevzel Bojan Kontič, ki je vodil vse dosedanje priprave stranke na volitve, vse od osamosvojitve dalje. Urejanje prostora v Šoštanju Neobremenjeno v tekmovanje idej ŠOŠTANJ, 30. JANUARJA "Dočakali smo čas, ko lahko občina sama odloča o prostoru, neobremenjena s planskimi izhodišči države. Šoštanj, žrtvovan za novo energetsko politiko, je v minulem obdobju doživljal hitro in šokantno spreminjanje urbanističnih nastavkov, ki so se oblikovali skozi stoletja. Z željo, da bi dobili nove konceptualne rešitve pri urejanju prostora in preprečili stihijski razvoj, smo se odločili za natečaj." S temi besedami je župan Šoštanja Bogdan Menih začel javno predstavitev idejnih urbanističnih zasnov naselja Šoštanj, ki so jih predstavljali avtorji pred polno dvorano doma kulture. Predsednik komisije za okolje in prostor pri Svetu občine Šoštanj Franc Rogelšek pa dodal, da je bila urbanistična delavnica odlična zamisel, ki bo spodbudila drugačno, bolj odgovorno razmišljanje o rav- nanju s prostorom v Šoštanju. Šlo je za vabljen natečaj, kamor so Šoštanjčani pritegnili pet skupin: Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Urbanistični zavod Ljubljana, skupino Odprti krog, Zavod za urbanizem Velenje in skupino Gojevič & Co. Nakazali so jim nekaj dilem v prostoru, ki so se doslej pokazale kot najbolj pereča, obsegajo pa Šoštanj, Pohrastnik in Metleče. Sedemčlanska komisija je že pred tem pregledala in ocenila vse prispele zamisli ter med njimi izbrala in nagradila tri, po njenem mnenju najboljše. Ostali dve pa prav tako odkupila, saj v Šoštanju poudaijajo, da bodo pri prihodnjem urbanističnem urejanju prostora upoštevali najboljše od vsakega. 1. nagrado so namenili idejni rešitvi pod šifro 73633 skupine Gojevič & Co. iz Velenja, zbrane okoli Gregorja Gojeviča in štirih študentov arhitekture, 2. nagrado rešitvi pod šifro Sotočja, za katero so se "skrivali" avtorji iz Zavoda za urbanizem Velenje, nosilka je bila Saša Piano, 3. nagrado pa prisodili skupini Odpri krog iz Ljubljane, skriti za šifro Pomirje. Mag. Ivan Gajšek. predstavnik Ministrstva, je poudaril, da se v ministrstvu že četrto leto zapored odločajo za sofinanciranje tovrstnih natečajev. Med občinami, ki so odlično izkoristile to možnost in priložnost, je zdaj tudi Šoštanj. " Glede na prvi vtis so bila ta sredstva v Šoštanju zelo dobro porabljena. Občina je dobila kakovostne strokovne osnove za nove rešitve in to je osnovni namen," je rekel. Odločitev za natečaj je bila brez vsakega dvoma pravilna. Šoštanjčani so dobili veliko idej in svežih pogledov na prostor. Vendar je to le začetek, veliko bo treba še postoriti, da bo možno najboljše tudi uresničiti. ■ Milena Krstič - Planine Območni odbor DeSUS-a Velenje Tehtna predstavitev "bele knjige" Na pobudo Demokratične stranke upokojencev DeSUS, njenega velenjskega območnega odbora in Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje konec januarja v domu krajanov v Pesju predstavili "belo knjigo" o reformi pokojninskega sistema. Med udeleženci sto bili tudi podpredsednik DeSUS-a Janez Zeleznik, poslanec Državnega zbora in vodja poslanske skupine DeSUS-a Tone Delak ter minister Janko Kušar, predstavitev pa je vodila predsednica območnega odbora Rozika Hribar. Vsebino "bele knjige" je zelo podrobno opisal Janko Železnik. Opozoril je sicer na nujnost reforme, posebej pa je omenil pomen reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bistvo "bele knjige" ter mnenja in predloge DeSUS-a. Posebej je poudaril, da je ob tem treba nujno najti rešitev, ki ne bo prizadela ne sedanjih in ne bodočih upokojencev, razložil pa je tudi posamezne predloge s ka- Rozika Hribar, Janez Zeleznik in Tone Delak (z leve) terimi se upokojenci ne morejo strinjati. Med drugim je omenil, da bi bilo treba prvi in drugi steber združiti, primanjkljaj sklada pa bi morala pokriti država. Plodna razprava je navrgla še vrsto drugih predlogov in zahtev. Denimo, da naj bi pokojninski sklad čim prej "očistili," izločili socialne dajatve in jih vnesli v državni proračun. Vse preveč se namreč govori in piše, da so upokojenci predragi, razpravljavci so tudi menili, daje podaljšanje delovne dobe zlasti za ženske previsoko, da bi morali ukiniti privilegije in izenačiti pogoje za upokojitev. ■ bm 5. februarja 1998 v LJUBLJANA - Precej slovenskih podjetij, med njimi vse banke, je izkoristilo zakonsko in časovno praznino med 1. in 18. januarjem, izplačalo letošnji regres in se izognilo velikim prispevkom za socialno varnost. Koliko in katera bo znano 12. februarja. LJUBLJANA - Za uresničitev nacionalnega programa izgradnje avtocest, do leta 2004 naj bi jih zgradili 518 kilometrov, je zmanjkalo 4 milijarde ameriških dolarjev. Del bomo pokrili vozniki, saj bomo od 1. februarja pri registraciji plačevali za 50 odstotkov višje povračilo za uporabo cest. SLOVENIJA-Vsej Sloveniji spet grozi epidemija stekline. S tremi vakcinacija-mi leta 1996 smo dosegli 57 odstotno imunost odraslih lisic, lani cepljenja ni bilo in imunostje padla pod 20 odstotkov Štiri petine vseh lisic je torej spet nevarnih, steklina pa ugasne pri 60 odstotni imunosti, trdijo strokovnjaki. LJUBLJANA - V naši državi bomo redni popis prebivalstva izvedli leta 2001. V pripravah na to bo konec marca poskusni popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki ga bodo izvedli v 64 naključnih popisnih okoliših. LJUBLJANA, VELENJE - Včeraj, v sredo, je na prvi uradni obisk v Beograd odpotovala slovenska gospodarska delegacija. Ob predstavnikih gospodarske zbornice so zastopniki enajstih slovenskih podjetij, med njimi tudi Gorenja. NAKLO, PTUJ-Pet mrtvih, osem hudo ranjenih, od tega šest v kritičnem stanju; vinjeni voznik v 15 minutah štirikrat trčil, poškodoval pet ljudi in skušal pobegniti; v januarju na naših cestah povprečno vsak dan ena smrtna žrtev. Bodo poslanci končno počistili predale in obrisali prah s 7 let starega osnutka novega zakona o varnosti v cestnem prometu? ■ čimveč na ceste za ceste Stvari so se torej zasukale! Strah, da bi izgradnja našega avtocestnega sistema zastala, naj bi bila dokončno odpravljena. Sprejeli smo podaljšanje bencinskega tolarja, s čimer se še potrjuje geslo, da si bo narod gradil ceste sam. Predvsem tisti ljudje seveda, ki se vozijo po cestah. Čeprav se zaradi povečanega bencinskega tolarja bencin (še) naj ne bi podražil, bomo vozniki vendarle sami prispevali več za ceste. Globlje bomo morali segati v žep pri plačevanju cestnin, podražili so uporabo cest. Prav ta prispevek za uporabo cest je nekako nadomestilo davku na avtomobile, kije toliko časa buril duhove prodajalcev in voznikov. Predvsem tistih seveda, ki so načrtovali nakup novega vozila. Zdaj naj bi bilo breme enakomerno porazdeljeno, čeprav se s tem vsi ne strinjajo. Prispevek namreč ne bo odvisen od tega, kakšno vozilo imamo. Odgovor tistim, ki menijo, da to ni prav, saj to, da imaš avto, še ne pomeni, da si z njim veliko na cesti, je podoben tistemu pregovoru: imel si jo, zakaj je nisi izrabil ... Podaljšanje bencinskega tolarja in rebalans programa avtocesme-ga programa sta vendarle prinesla veliko. Ne le, da naj ne bi zastala gradnja naših najsodobnejših cest, s prerazporeditvijo denarja naj bi ga več ostalo tudi za nekatere druge ceste, ki so nekaki potoki k avtocestni reki. Tako naj bi bil denar tudi za posodobitev magistralne ceste s Koroške proti Dolenjski, torej od Dra vograda preko Velenja, Celja proti Zidanemu Mostu ali proti Trbovljam. Denar naj bi bil tudi za še en celjski priključek na avto cesto, pa za nekatere druge ceste. Lahko seveda pričakujemo, da bo načrtovana posodobitev magis-tralke s Koroške skozi Velenje znova odprla dileme o tem, ali naj promet še naprej poteka skozi Velenje kot doslej ali naj tudi Velenje vendarle dobi obvoznico. Nekateri sicer pravijo, da je ta dilema že "pase", drugi vendarle pripominjajo, da je zdaj še edina priložnost, da ustrezno rešijo ta problem. Priložnost sedaj zamujena se verjetno res ne vrne več. Zgomjesavinjčani seveda upajo, da bo denarja dovolj tudi za cesto med Ljubnim in Lučami, pa tudi za tisto proti Pavličevemu sedlu. Urejanje te cestne povezave je zadnji čas kar nekako zamrznilo, morda tudi zato, ker je ni odledenela zagretost Avstrijcev za to povezavo. Pa ne, da se naši sosedje bojijo, da bi se s to cesto navezali pretesni stiki Slovencev na obeh straneh meje. Dobrososedski odnosi namreč gredo nekaterim še vedno precej v nos. Se posebno, ker kot protiutež naši manjšini na avstrijskem Koroškem ne morejo dobiti svoje "staroavtrijske" manjšine pri nas. S sprostitvijo denarja (in s pomočjo denarja evropske banke za obnovo in razvoj) naj bi zgradili še nekaj cestnih odsekov. Tako tudi na vzhodnem obsoteljskem koncu države. Tam, kjer mejimo s Hrvaško. Ne vem, če je načrtovano posodabljanje teh cest kaj povezano z nedavnim "izletom" naših obveščevalcev na drugo stran meje. Ampak bo kar res, da bo na modernejših cestah vendarle teže zaiti. Ta zgodba o "izgubljenih na Hrvaškem" pri nas še vedno močno odmeva. Saj je res čudno, da taki strokovnjaki zgrešijo mejo. Drugi pa pravijo, da se pri nas nasploh dogajajo take stvari, da se že tudi temu ni treba kaj preveč čuditi. Je pa res, da je ta prestop prišel mnogim močno prav, da so opozorili še na druge pomanjkljivosti in navidezne pomanjkljivosti in še na kaj drugega okoli našega obrambnega ministrstva in obrambnega sistema nasploh. Te dni slišimo veliko najrazličnejših zgodb, še več sijih ljudje izmišljajo, v prepričanju seveda, da že morajo biti resnične, ko pa se toliko stvari dogovarjajo za zaprtimi vrati. To, da potekajo nekatere seje za zaprtimi vrati, je za nekatere jasen znak, da je nekaj močno narobe. Na to, da vseh zadev z obrambnega področja le ni treba obešati na velik zvon, da bi se zvonjenje slišalo po vsej naši deželici in še prek njenih meja, mnogi niti ne pomislijo. Ali pa morda pomislijo, da jim je v medstrankarskem boju manj vredno kot to, da bi se lahko s takimi podatki še kdo okoristil. 5. februarja 1998 DOGODKI NAŠ vas 3 AKCIJSKE CENE ZA KREDITE! Predlagane spremembe Statuta občine Šoštanj v petek razvnele svetnike Krajevne skupnosti bojišče predvolilnih interesov? Nekatere krajevne skupnosti oziroma naselja v občini Šoštanj, ne pa vsa, s svojim položajem, ki jim ga določa statut, niso zadovoljne. Predvsem ne s svojim statusom. Med prvimi so na to opozorili v krajevni skupnosti Šoštanj, kjer so za mnenje zaprosili tudi ustavno sodišče, v nekaterih krajevnih skupnostih pa so se konec lanskega leta, ko so videli, da se zadeve ne premaknejo z mrtve točke, lotili celo zbiranja podpisov za spremembo statuta. Vse se vrti okoli vprašanja, krajevne skupnosti da ali ne, in v nadaljevanju, krajevne skupnosti pravne osebe s svojimi žiro računi ali ne. Komisija za pripravo statuta je oblikovala osnutek, prvič pa so o njem razpravljali svetniki na seji 30. januarja. Nanj je bilo izrečenih precej različnih stališč, slišati je bilo celo bojazen, izrekel jo je svetnik Edo Žlebnik (Zeleni), da se boji, da statut ne bo služil interesom strank pri nabiranju političnih točk za nove lokalne volitve. Kot krajan Šentvida pa je bil začuden, ker osnutek znova "združuje" Zavodnje in Šentvid v eno krajevno skupnost. Predsedniku sveta je izročil podpise krajanov, ki so že zdavnaj izrazili željo, da želijo svojo krajevno skupnost. Milojka Komprej (SDS) je vprašala, zakaj je treba hiteti s tem, da bi krajevne skupnosti postale pravne osebe, ko pa to najbrž za občino pomeni dodatne stroške. Nekatere je motil 9. člen, ki določa, da bi bili pravni posli, ki bi jih sklepale krajevne skupnosti, brez soglasja župana, možne le do višine 200.000 tolarjev. Boris Gomboc (SLS) je predlagal, da se ta meja poviša na 1 milijon tolarjev, neomejeno pa bi krajevne skupnosti lahko razpolagale z lastnimi sredstvi, pridobljenimi denimo s samoprispevkom, če bi se zanj odločile, ali sponzorskimi prispevki podjetnikov in obrtnikov v kraju. Rajko Zaleznik (SDS) in član skupine za pripravo statuta, ki se je o osnutku izrekla so- Trubar namesto Ribarja? Med pobudami, ki so jih izrekli svetniki, je tudi tista o preimenovanju ulic v Šoštanju. Boris Gomboc (SLS) je bil konkreten: predlagal je, da se ulica Ive Lole Ribarja preimenuje v ulico Primoža Trubarja. dela, posebej zato, ker so si stališča glede vprašanja, krajevne skupnosti da ali ne, zelo nasprotujoča. Koliko pripomb na osnutek pa bo še prejela, zdaj, ko je dala možnost, da na dokument vplivajo tudi krajevne službe in politične stranke, pa ni mogoče napovedati. ■ Milena Krstič - Planine glasno, je predstavil svetu stališča stranke. Ta se ogreva le za take spremembe, ki bodo racionalne in ne bodo imele za posledico večjih stroškov ali drugače: zavzema se za ohranitev sedanjega stanja s krajevnimi službami vred. Milan Kopušar (LDS) in predsednik komisije pa je menil, da se večna naselij v občini ogreva za ustanovitev krajevnih skupnosti in za to, da se čim prej izvedejo volitve v njih. Komisija seje velikokrat sestala, čakala tudi na novo zakonodajo, vendar pa se potem na podlagi pritiskov z zbiranjem podpisov za za razpis referenduma za spremembo stanja odločila, da osnutek sprememb uvrsti na sejo najkasneje v januarju in v petek ta sklep tudi izpolnila. Že po tistem, kar je bilo slišati, je videti, da komisija pri pripravi in sprejemanju predloga še zdaleč ne bo imela lahkega Nove kadrovske spremembe? Edo Žlebnik (Zeleni) je terjal vrnitev mandata v svetu Petru Reznianu (Zeleni). Temu je ta pred časom, zaradi nezdružljivosti nalog, prenehal. Zdaj, ko teh razlogov ni več, bi mu ga bilo smiselno vrniti, je menil Žlebnik. DeSuS pa meni. da Edi Vučina kot državni uslužbenec, ki odloča o upravnih postopkih v zvezi s prostorom, ne more biti član Komisije za okolje in prostor, ker tako o istih zadevah odloča dvakrat. Rekli so: Edo Žlebnik (Zeleni): "Po tem, kar je videti zdaj, mm v Šentvidu ne bo preostalo drugega, kot da ustanovimo društvo. Samo to še ne vemo, kakšno.'" -sj| Milan Kopušar ; , * (LDS), predsednik ,m3k komisije za pripravo iSHffifl^H statuta: "Kot krajan Gaberk pa pravim, da si pri nas želimo ustanovitev krajevnih skupnosti in volitev. Tisti, kijih bodo na to mesto postavili volivci, bodo drugače zastopali interese krajanov kot jih zdaj ti, kijih je imenoval župan. Bojazen, da bodo zato večji stroški, je povsem odveč." Rajko Zaleznik (SDS) in član komisije za pripravo statuta: "V komisiji smo se pogovarjali o marsičem, to, kar sem prebral pa je mnenje stranke, kjer želimo, da ostanejo krajevne službe. Pristajamo na vsa določila, kijih nalaga zakon, ne pa na spremembe, ki niso racionalne, in ki bodo imele za posledico večje stroške. Priporočam svetnikom, da razmislijo." Srečanje upokojencev VELENJE - Vodstvo Vegrada, d.d., je tudi letos pripravilo srečanje za upokojene nekdanje sodelavce. Preko 180 upokojencev je najprej nagovoril direktor Vegrada Muharem Bolič, ki je orisal 40 - letno uspešno delovanje podjetja in jim zaželel lepo dobrodošlico, za dobro razpoloženje so poskrbeli pevci iz Pake pri Velenju, Martin Krpan pa je bil odličen gostitelj. Vegradovi upokojenci so bili veseli in zadovoljni in so za topel sprejem in gostoljubje iskreno hvaležni. ■ b.m. Smučišče pripravljeno, snega pa ni ZAVODNJE - V krajevni skupnosti Zavodnje v občini Šoštanj so lani ustanovili športno društvo. Ena prednostnih nalog, ki so si jo postavili za začetek, je bila ureditev smučišča in vlečnice v kraju. V delovni akciji je sodelovalo 30 krajanov, kupili so tudi ratrak. Zdaj čakajo samo še sneg in kar malo nejevoljni so, ker ga noče biti. ■ mkp e NOVA KREDITNA PONUDBA PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ: - KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI GOTOVINSKI IN NAMENSKI KREDITI Z ODPLAČILOM DO 5 LET - NIŽJE OBRESTNE MERE PRI KRATKOROČNIH KREDITIH DO ENEGA LETA ŽE OD T + 5,5 % LETNO, - PRI DOLGOROČNIH KREDITIH OD 2 DO 5 LET ŽE OD T + 8,5 % LETNO, - Z GOTOVINO SE LAHKO UVELJAVLJA)0 POPUSTI PRI NAKUPU BLAGA ALI ZA PLAČILO STORITEV LAHKO SE TUDI UPORABI ZA ODPLAČILO KREDITOV NAJETIH PO MANJ UGODNI OBRESTNI MERI. KREDITI SO NA VOLJO TAKOJ. ŠE VEDNO PA VELJA POSEBNA PONUDBA ZA UPOKOJENCE! banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854-251, interna 249 in 303, fax 063 859-106 Občinski svet Gornji Grad Manjši proračun, nov občinski praznik Gornjegrajski občinski svetniki so se na prvi letošnji seji soočili z dokaj pestrim dnevnim redom. Rebalans lanskega občinskega proračuna je bil prvi na vrsti, kljub precejšnjemu odstopanju pa so ga svetniki sprejeli brez pretirane razprave. Končna številka je 187 milijonov in je od predvidene manjša kar za 80 milijonov. Razloga za takšno odstopanje sta dva. Zgornjesavinjske in zadrečke občine namreč razen nujnega deleža niso prispevala ostalih načrtovanih sredstev za sanacijo in širitev osrednjega odlagališča odpadkov, še večja razlika pa je nastala zaradi dejstva, da zaradi prepozno sprejetega državnega proračuna niso uspeli s predvideno gradnjo čistilne naprave; ta dela so v letošnjem letu že pričeli. Ob tej točki so seveda sprejeli še sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb za prvo tromesečje ter potrdili začasno premoženjsko bilanco bivše skupne občine Mozirje. V nadaljevanju so svetniki soglasno sprejeli predlog, da tudi občina Gornji Grad ponudi možnost izgradnje doma za varstvo odraslih, o katerem se trenutno odločajo in usklajujejo kar štiri občine. V središču Zadrečke doline ponujajo mesto ob zdravstvenem domu in novi stanovanjski coni Tičjek, na voljo pa je 1,2 hektarja zemljišča. Končno so določili tudi novi datum občinskega praznovanja. To bo odslej 30.junij. Na ta dan bo namreč letos minilo 70 let od kar je bil Gornji Grad razglašen za mesto. Odlok o novem prazniku bodo sprejeli na februarski seji, že na tej pa so se dogovorili, da bodo za praznik izdali obsežno monografijo o bogati zgodovini in sedanjosti Gornjega Grada. ■ jp Seja Sveta občine Šmartno ob Paki Da bo vest čista - nadomestne volitve Šmartno ob Paki, 29. januarja - V naslovu zapisana ugotovitev velja za razpravo o eni osrednjih točk letošnje prve seje šmarškega občinskega sveta - sprejem ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata svetniku Jožetu Založniku, ki je umrl decembra lani in nadaljnje aktivnosti v zvezi s tem. Z dnevnim redom predvideno obravnavo osnutka odloka o letošnjem občinskem proračunu so namreč spremenili v informacijo o tem dokumentu, gradivo o delovanju in programih sistema zaščite ter reševanja v občini pa je bilo pripravljeno tako kakovostno, da nanje in na obrazložitev pripravljavca gradiva Alojza Podgorška, poveljnika občinskega štaba civilne zaščite, niso imeli pripomb. Treba je začeti delati tako, kot se mora! Razlog za to, da so osnutek letošnjega občinskega proračuna svetniki obravnavali le kot informacijo, je bil - po obrazložitvi župana Ivana Rakuna - ta, da ga pred tem niso obravnavali v vseh delovnih telesih. Zato je pozval slednja in tudi svetnike, da v roku 14 dni podajo pripombe nanj, da ga bodo na naslednji seji sveta lahko morda obravnavali že kot predlog. Kljub temu seje razvila kar živahna razprava, v kateri so se vsi razpravljalci (svetniki Bojan Kladnik, Rudi Ježovnik, Frančiška Krbavac, Franc Drofelnik) pridružili mnenju svetnika Franca Korberja. Ta je menil, da so že pri obrav- navi lanskega predloga opozorili na pomanjkljivosti, vendar jih je pri obravnavi gradiva znova zasledil. Zavzel se je za to, da bi bile posamezne proračunske postavke bolje razde-lane, prav tako naložbe. Svetniki med drugim pričakujejo od župana tudi predlog, ali naj bi v občinski upravi zaposlili še eno delovno moč ali ne. Svetnika Korberja je med drugim zbodel zaključni županov stavek, da bo "za realizacijo zastavljenih nalog potrebno veliko strpnosti in odrekanj vseh občanov naše občine". Odgovora na vprašanje, kaj to pomeni pri nekaj več kot 215 milijonih predvidenih prihodkih, v celoti ni slišal. Svetniki so razpravo o informaciji o letošnjem občinskem proračunu sklenili z ugotovitvijo, da je potrebno začeti tudi pri teh stvareh delati, kot je potrebno. Osnutek bodo pred naslednjo obravnavo na svetu sedaj prevetrila vsa delovna telesa sveta. Odločitev je bila težka, a enotna S sprejemom ugotovitvenega sklepa, da se je svetniku Jožefu Založniku zaradi smrti iztekel mandat, so se znašli pred zelo zahtevno odločitvijo: ali razpisati nadomestne volitve, ali se o tem dogovoriti na drugačen način. Na drugačen način predvsem za to, da bi se izognili dodatnim stroškom. Kajti, priprave na redne novembrske volitve bo potrebno začeti aprila letos, nadomestnih volitev pa v občini ne bo mogoče izvesti prej kot sredi aprila. Kljub živahni razpravi pred obravnavo same točke, kljub morebitni kritiki nekaterih občanov o neumnem trošenju denarja, so soglasno podprli odločitev o izvedbi nadomestnih volitev. "Držati se moramo zakonov, ki so zapisani glede tega dovolj jasno in glasno. Lahko se po človeško odzivamo, ampak pravice kršiti zakonskih določil nimamo." Po grobih izračunih bodo nadomestne volitve veljale najmanj 600 tisoč tolarjev.^ Izvedli jih bodo le za naselje Šmartno ob Paki in del Slatin - na območju volilne baze umrlega svetnika. Pobude in vprašanja Birokratske zahteve so narekovale, da so svetniki pri pobudah in vprašanjih razpravljali o šmarškem mladinskem centru. Iz dosedanjega odloka so namreč morali črtati dejavnosti , ki niso v skladu z zakonodajo in imenovati v.d. direktorja centra, ki bo lahko uredil potrebno registracijo. Ker so že na prejšnji seji poverili aktivnosti v zvezi s tem Janezu Dvorniku, so ga tudi tokrat predlagali za začasnega v.d. Svetnika Franca Korberja je zanimalo, kako tečejo aktivnosti glede razširitve obstoječega pokopališča, predsedujočega Bojana Kladnika in tudi ostale svetnike še, kako so ukrepale inšpekcijske službe ob odprtju lokala na črno sredi Šmartnega ob Paki. Vlogo stanovalcev bloka glede zamika roka, ki so jim ga dale inšpekcijske službe za odstranitev garaž na parkirnem prostoru pred šmarškim zdravstvenim domom, so zavrnili. V razpravi so sicer poudarili, da razumejo njihove težave in želje, vendar morajo upoštevati zakon. Ker so sklep v zvezi s to zadevo že sprejeli, se bo sedaj župan poskušal z inšpekcijskimi službami dogovoriti, da bi te upoštevale rok, ki so ga za odstranitev garaž določili svetniki na lanski septembrski seji. Ob koncu so spregovorili še o pobudi Kmetijske zadruge Šaleška dolina glede ureditve lastnine in pozdravili začetek pogajanj. Naj zapišemo še eno ugotovitev: nobena od točk dnevnega reda očitno ni bila tako vroča, da bi svetnike "pogrela". Sejo so zaradi skoraj mrzlih radiatorjev namreč spremljali oblečeni v zimske plašče. ■ tp 4 ms VAS AKTUALNO 5. februarja 1998 Poklicna in tehniška rudarska šola ŠC Velenje Težav ne pričakujejo! Spremembe na področju srednjega šolstva v Sloveniji za program Poklicne in tehniške rudarske šolo Šolskega centra Velenje po mnenju njenega ravnatelja Ivana Kotnika posebej velikega vpliva ne bodo imele. Na nekaj težav bodo sicer trčili, vendar naj bi bile rešljive . Z vso vnemo se ob pripravah na vpis za novo šolsko leto pripravljajo tudi na možnost nadaljnjega izobraževanja rudarskih tehnikov z zaključnim izpitom na višji strokovni šoli za področje rudarstva in geotehnologije. V razpisu, ki je že izšel za visoke šole, te možnosti ni predvidene. V študijskem letu 1998/99 jo nameravajo namreč izvajati le za izobraževanje odraslih. Edina tovrstna šola v Sloveniji, zato ... Poklicna in tehniška rudarska šola je edina tovrstna šola v slovenskem prostoru in je zaradi tega glede normativov in podobnih zadev v nekoliko drugačnem primežu kot ostale srednje šole. "Določilo, da bodo tisti, ki se bodo vpisali v prvi letnik srednje šole v prihodnjem šolskem letu lahko opravljali maturo le na gimnaziji (tehnični), za našo šolo ne Ivan Kotnik: "Potrebni bodo tudi napori za rešitev prostorske stiske na Centru. V študijskem letu 1998/99 bomo organizirali na višji strokovni šoli za rudarstvo in geotehnoiogijo le izobraževanje za odrasle." pomeni nič bistvenega. Znotraj tehniške gimnazije izbirnega maturitetnega predmeta ne bomo imeli, izbirni strokovni predmet - rudarstvo - pa. Tako bodo dijaki ob nadaljevanja izobraževanje po opravljeni maturi na področju rudarstva, geotehnologije in geologije imeli že nekaj usmeritev za študij. Nekatere bodo k temu zavezovale štipendije. Glavni "odje- malec" tovrstnih kadrov je Premogovnik Velenje, ki bo za tehniško gimnazijo (po dogovoru) razpisal tri štipendije. Vprašanje, ki ga bomo morali posebej reševati in ga tudi rešiti, bo dejstvo, da se bodo v tehniški gimnaziji za področje rudarstva izobraževali trije dijaki. Za izpolnitev predpisanih normativov to še zdaleč ni dovolj, vendar upamo, da se bomo tudi o tem na ustreznih ravneh nekako dogovorili. Drugih kakšnih omembe vrednih sprememb ne pričakujemo." Zagate v zvezi z maturo so reševali nekaj sami, nekaj pa v sodelovanju s strojniki. Tudi v prihodnje naj bi si pomagali na takšen način. Za novince prostora v treh oddelkih V šolskem letu 1998/99 so za novince predvideli en oddelek za rudarskega tehnika in dva oddelka rudarjev. Glede na namere pred iformativnim dnevom (13. in 14. februarja) pa ugotavljajo, da je zanimanja za poklic rudarskega tehnika celo nekoliko več od načrtovanega. Kaj pa prostorska stiska? "Ta je že nekaj let aktualna in težko rešljiva. Pouk imamo na šolah Šolskega centra Velenje, razen na Splošni in strokovni gimnaziji, organiziran od 6. do 20. ure. Od 2600 dijakov se jih v šolo vozi kar 700 do 800 dijakov. Razmišljanja o pridobitvi dodatnih prostorov so nujna, čeprav tudi v prihodnje predvidevamo, da bomo povsem zasedli prostore Ljudske univerze v Velenju, štiri učilnice imamo danes v dijaškem domu Centra. Izgradnja še ene šole, ki bo povezala naš šolski okoliš, je naš dolgoročni cilj. V tem trenutku razmišljamo tudi o pridobitvi dodatnih prostorov znotraj obstoječih naših stavb. Nadzidava šolske stavbe B bi omogočila pridobitev 9 novih učilnic, vendar se ob tem med drugim porajajo dodatna organizacijska in finančna vprašanja. Sami denarja zz te namene nimamo. Več kot jasno je, da bomo imeli v jeseni na Šolskem centru Velenje več oddelkov, kot jim imamo danes.O prostorski stiski bomo najbrž govorili in si prizadevali jo rešiti še kar nekaj časa," je sklenil pogovor Ivan Kotnik, ravnatelj Poklicne in tehniške rudarske šole Šolskega centra Velenje. ■ tp Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti ŠC Velenje Program za hitro prilagajanje razmeram Dva oddelka programa za gospodinjske storitve in trije oddelki za prodajalca - toliko prostih mest bodo namreč razpisali za prihodnje šolsko leto na Poklicni in tehniški šoli za gospodinjske storitve Šolskega centra Velenje. Nekatere novosti v programu so uvedli že v tem šolskem letu, napovedane spremembe v srednjem šolstvu pa bodo praktično njene dijake obšle. Mateja Klemenčič, ravnateljica šole meni, da je največja novost naziv oskrbnik, oskrbnica, pridobi pa ga dijak ali dijakinja po uspešno končanem triletnem šolanju. "Novo pridobljeno znanje, ki smo ga dodali k že obstoječim vsebinam, omogoča našim di- jakom tudi dela, povezana z oskrbo in deloma nego ljudi na domu (ostarelim ali otrokom), ki takšno nego potrebujejo.To med drugim pomeni večjo možnost zaposlitve, ne tako kot danes, ko se zaposlujejo v gostinstvu, opravljajo šiviljska ali administrativna dela. Pri programu 3 + 2 pa tiste dijakinje, ki so končale triletno šolanje z najmanj dobrim splošnim učnim uspehom, lahko nadaljujejo šolanje in si po dveh letih pridobijo naziv storitveno-podjetniški tehnik.'''' Klemenčičeva je prepričana, da polemike, ki so se porajale glede Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti v javnosti, niso bile utemeljene. Dosedanje izkušnje in zaposlitev njihovih di- Mateja Klemenčič jakinj niso v prid mnenju o potrebnosti nadomestitvi programa s kakšnim drugim. Program je novost, teh pa se težko privadimo in tudi to naj bi bil eden od razlogov za odklonilno stališče nekaterih. "Pridobljena široka znanja omogočajo prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, specializacijo in podobna izpopolnjevanja. Kot tak je nadvse dobrodošel za dandanašnje čase. Pri prenovi smo namreč upoštevali, da vsebine zagotavljajo znanja in sposobnosti za hitro prilagajanje razmeram v delovnem procesu. Večja delovna mobilnost pa je gotovo danes ena od prednosti za zaposlitev, izbiro med delovnimi mesti." Za zdaj bodo v začrtani smeri nadaljevali, saj so trdno prepričani, daje tako prav za samo šolo, njene dijake in tudi za prihodnost. UTp Obiskali smo VEL-VAR; velenjsko varilstvo Po dobrih varilcih se vedno sprašuje Nekdanji ESO je imel v svojih vrstah odlične varilce, specialiste za posamezne načine varjenja in strokovnjake, s katerimi seje ponašal. Na tekmovanjih, tudi državnih, so posegali po najvišjih mestih. Potem, ko je šlo v podjetju vse bolj navzdol, so nekateri od teh, spodbujeni s porajanjem novega podjetništva, ujeli trenutek in šli na svoje. Med njimi je bil tudi Mehmed Bečič. Pred šestimi leti, februarja, je ustanovil podjetje, ki je združilo skupino varilcev v podjetje VEL - VAR, velenjsko varilstvo. Najeli so proizvodno dvorano v nekdanjem EFE-ju, toliko, da so imeli kje biti, delali pa so, kot še danes, na terenu. Začetki so bili skromni, podjetje je postajalo vse bolj prodorno in danes se pojavljajo marsikje po državi in na tujem. Precej poslov opravijo kot podi-zvajalci velikih podjetij, denimo trboveljskega Rudisa ali velenjskega Esotecha. VEL-VAR danes zaposluje 11 vrhunskih strokovnjakov na področju varilstva in montaže. "Dela je veliko, precej težav v tem poslu pa nam še vedno povzroča nelojalna konkurenca in siva eko-pomij a. Čeprav trg že zna ločevati dobro od slabega, pa velikokrat iz finančnih razlogov še pristaja na cenejše in s tem običajno tudi manj kakovostno opravljene storitve. Najbrž kovinsko predelovalna industrija ni edina, ki se s tem srečuje, in tukaj bi morala država narediti več kot je doslej. Zanekrat nam kljub finančni nedisciplini, kije splošen problem v državi, še uspeva zagotavljati denar za redna izplačila plač, ki so višja kot jih določa kolektivna pogodba za to branžo. Višje pa so zato, ker je treba vrhunske specialiste, varilce, primerno nagraditi," pravi Mehmed Bečič. V VEL-VARu skrbijo tudi za izobraževanje in usposabljanje bodočih varilcev. Naročniki teh izobraževanj so podjetja, ki imajo potrebe po takih kadrih, obrtne in gospodarske zbornice, pa tudi zavodi za zaposlovanje. "Lahko se pohvalim, da smo v vseh teh letih izobrazili blizu 200 varilcev, ki danes delajo v tem poklicu in si z njim zagotavljajo eksistenco. Za mnoge, ki smo jih sprejeli v šolanje, smo nase prevzeli tudi moralno odgovornost in dolžnost, da jim potem najdemo primerno delo. Po dobrih varilcih je vedno povpraševanje," je povedal direktor podjetja Mehmed Bečič. ■ Milena Krstič - Planine Mehmed Bečič, direktor podjetja VEL - VAR: "Trg zna ločiti slabo delo od dobrega, zaradi pomanjkanja denarja pa se včasih zadovolji tudi z manj kakovostnim." Z:wm\ v čim* HL^rci . ......; SPREMEMBA ODVOZA ODPADKOV Cenjene uporabnike storitev odvoza odpadkov obveščamo, da bo v tebruarju prišlo v nekaterih naseljih do sprememb pri odvozu odpadkov po dnevih. SEZNAM SPREMENJENEGA ODVOZA PO DNEVIH: Gorica-desni del individualne hiše - SREDA, namesto v ponedeljek Paka, Loke, Trebeliško, Paski kozjak individualne hiše - TOREK, namesto v ponedeljek Lokovica individualne hiše - ČETRTEK, namesto v ponedeljek Konovo-Selo indvidualne hiše, 0MV - SREDA, namesto v ponedeljek Kardeljev trg bloki - PONEDELJEK IN ČETRTEK, namesto v torek in petek Veliki vrh /na 14 dni/ invidiualne hiše - ČETRTEK, namesto v sredo Gaberke individualne hiše - PETEK, namesto v četrtek Staro Velenje individualne hiše,bloki, lokali - TOREK, namesto v četrtek Cirkovce/na 14 dni/ individualne hiše - ČETRTEK, namesto v petek MČ Desni breg-med Tomšičevo in Koroško bloki - PONEDELJEK, ČETRTEK, namesto v torek in petek Šalek bloki - PONEDELJEK IN ČETRTEK, namesto v torek in petek Šola MPT - PONEDELJEK IN ČETRTEK, namesto v torek in petek Podgorje individualne hiše - TOREK, namesto v sredo Podkraj-Kavče indvidualne hiše - TOREK, namesto v sredo Vinska gora, Lipje, Črnova, Pirešica, Prelska individualne hiše - PETEK, namesto v četrtek Janškovo selo, Bevče, Sp. Črnova - na 14 dni - individualne hiše - PETEK, namesto v četrtek Za spremembe se opravičujemo v upanju, da ne bodo povzročile slabe volje pri vas, uporabnikih naših storitev. S spoštovanjem! PUP - PE RA VNANJE Z ODPADKI Premogovnik Velenje 20 let podporja Dowty V začetku sedemdesetih let je v Premogovniku Velenje stekel intenziven razvoj opreme za mehaniziranost dela na širokih čelih. Preizkušenih je bilo več vrst hidravličnih podporij. Sprva so strokovnjaki preizkušali predvsem hidravlična podporja nosilnega tipa, ki se niso najbolje obnesla, nato pa so začeli razvijati hidravlična podporja nosilno ščitnega tipa. Ta so bila prirejena pridobivanju premoga po velenjski odkopni metodi. Velik napredek v tem razvoju pomeni hidravlično nosilno ščitno podporje z dvema transporterjema, ki ga je izdelala angleška firma Dowty in je bilo v velenjskem premogovniku v uporabi 20 let; od leta 1978 do 1998. Nosilno ščitno podporje Dowty je pomembno prispevalo k izkopu premoga in razvoju tehnoloških postopkov v velenjskem premogovniku. Z njim je bilo v 20 letih uporabe na 101 odkopu odkopanih okoli 41,4 milijona ton premoga. Njegova konstrukcija se v vseh letih uporabe ni spremenila, nenehno pa so izboljševali njegove hidravlične in jeklene dele. S sodelovanjem britanske firme Dowty, ki seje medtem reorganizirala in preimenovala, so bili tudi strokovnjaki velenjskega premogovnika v stiku s svetovnimi rudarskimi in strojegradnimi trendi, kar je bilo podlaga za razvoj novejše odkopne opreme. Kot je povedal tehnični direktor Premogovnika Velenje mag. Marjan Kolenc, je v letih, ko smo v Velenju pridobili največ premoga, glavnina proizvodnje prišla z 'dowty' odkopov. Med leti 1982-84 je bilo na leto kupljenih tudi po 200 sekcij tega podporja, kar je zadoščalo za tri odkope. Kazalo je, da bo to glavno podporje in nosilec razvoja premogovnika. V določenem obdobju je to bilo res, kot je tudi res, da je prav Dowty podporje prispevalo k razvoju različnih tipov podporij. ■ D/ana Janežič Na čelu, ,pQdprtem z "dewtyjem" 5. februarja 1998 H KAK ČAS 5 Z zasedanja Sveta Mestne občine Velenje Stanovanjsko področje usklajeno Velenje, 3. februarja - Svetniki so se najprej lotili točk, ki so jim ostale s prejšnjega zasedanja, to je bila razprava o razlogih in smislu ustanovitve Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki se je sprevrgla bolj v tehtanje o smiselnosti razbijanja že tako male Slovenije na pokrajine. Še zlasti so to izpostavljali svetniki iz vrst krščanske in ljudske demokracije, ki so ob tem opozarjali, da je vse skupaj preuranjeno, saj zakonodaja temu ne sledi in lahko se ponovijo napake, ki smo jih v Sloveniji naredili ob uvedbi nove lokalne samouprave, kije nismo pravočasno podprli z zakonodajo. Predlagatelj, župan Srečko Meh. in v njegovem imenu Vlado Verdnik, ki strokovno pripravlja gradivo o oblikovanju Savinjsko-šaleške regije, podprli pa soju tudi svetniki iz vrst LDS, ZLSD in DeSUS, so bili drugačnega mnenja. Na oblikovanje regije seje treba pravočasno pripraviti, saj se nam sicer lahko zgodi, da se bomo izgubili v veliki Celjski regiji, ki jo na državni ravni tudi predlagajo. Pojasnili so tudi, da sprejem predlaganih aktov in oblikovanje omenjenega sveta ne pomeni ustanovitev regije. Ta or- gan bo zgolj usklajeval aktivnosti in poskrbel za potrebno pripravo gradiva, o morebitnem oblikovanju oziroma povezovanju v pokrajino pa bodo odločali svetniki z dvotretjinsko večino. Po vseh teh dodatnih pojasnilih so potrdili predlagane sklepe, vendar le v osnutku. Vrtci dražji za 15% V Vrtcu Velenje so pripravili izračun nove ekonomske cene, ki bo od 1. marca naprej višja za 15 odstotkov. Tako so odločili svetniki na predvčerajšnjem zasedanju. Celodnevni program bo veljal za otroke do treh let odslej 38.282 tolarjev, za starejše otroke pa 35.272. Za razvojni oddelek znaša ekonomska cena 104.200 tolarjev, za zunanje oddelke (skrajšani programi) pa 8.946 tolarjev. Tako je torej odločila večina, pred glasovanjem pa je bilo veliko polemik. Koalicija socialne, krščanske in ljudske demokracije je oblikovala stališča, v katerih opozarjajo na to, da se pri programu otroškega varstva izvajajo le strukturne spremembe pri financiranju cene storitev, vse drugo ostaja nespremenjeno. Nenehno zviševanje cen in na drugi strani zmanjševanje subvencij povzroča pri ljudeh socialne stiske in negotovost. Občinsko vodstvo so obdolžili, da ravna s sredstvi otroškega varstva negospodarno in da so v letu 1995 več kot 54 milijonov namenjenih otroškemu varstvu porabili za druge programe. Zaradi tega in še nekaterih drugih očitkov so zahtevali, da se podražitev ne sprejme, da pripravi nadzorni odbor poročilo o porabi sredstev otroškega varstva, da se jim predstavi metodologija za izračun ekonomske cene v otroškem varstvu ... Proti podražitvi se je posebej zavzel Tone Lovrec, SKD, ki je menil, da tudi tolikšne podražitve vrtcev vplivajo na tako nizko nata-liteto, podprli pa so ga tudi Franc Sever (neodvisni), Anton De Costa in Adolf Štorman (republikanci). Prisotne je tudi vprašal, če jih prav nič ne skrbi, da je v velenjski vrtcih vsako leto 100 otrok manj. Ravnateljica vrtca Metka Čas je pojasnila, da pokrivajo starši v povprečju 30 odstotkov ekonomske cene, Srečko Meh pa je ovrgel namige o nenamenskem trošenju sredstev otroškega varstva. Res so namenili po njegovih besedah v letu 1995 29 milijonov manj sredstev otroškemu varstvu, vsa naslednja leta pa več, kot so predvidevali republiški normativi, lani na primer 50 milijonov več, v osnutku letošnjega proračuna pa je prav tako teh sredstev več za 40 milijonov. Dodatne zmogljivosti varstva za odrasle Na torkovem zasedanju so svetniki po hitrem postopku sprejeli tudi sklep o polovičnem sofinanciranju zmogljivosti doma za varstvo odraslih. Seveda bodo morali v ta namen pridobiti še sredstva republiškega ministrstva. Svetniki so podprli, da se v te name- ne preuredi podstrešje prizidka velenjskega zdravstvenega doma (to bi bil tudi delež občine). Tam bi uredili tako imenovano negovalno bolnišnico za nepokretne varovance sedanjega doma za varstvo odraslih. Za to je na voljo 1.600 kvadratnih metrov. V Velenju bomo dobili še eno lekarno Na pobudo javnega zavoda Lekarna Velenje so svetniki soglašali z gradnjo še ene lekarne. Iz lastnih sredstev jo bo postavil ta javni zavod. ■ Mira Zakošek Pavel Bitenc, predsednik OS Nazarje: "Samostojni smo veliko močnejši 99 Poslušaš tako, prisluhneš drugače, v vsaki od petih zgornjesavin-jskih in zadrečkih občin vsak po svoje odločno zagotavljajo in z uspehi dokazujejo, da so v letih samostojnosti dosegli S|| bistveno več kot bi v primeru, če bi bili še naprej v skupni občini Mozirje. V minulih letih "zbranih" dokazov je dovolj in preveč za naštevanje, dejstvo pa je, da so o tem prepričani tudi v občini Nazarje. "Kot pribita drži ugotovitev, da smo v lastni občini Nazarje veliko uspešnejši, kot bi bili sicer. Začetno obdobje samostojnosti smo navzlic znanim težavam in nedorečenostim prebrodili brez večjih stresov. Brez pretiravanja trdim, da smo vlogo in pomen samostojne občine uveljavili v veliki meri in da je takšno tudi mnenje velike večine občanov. Preobilica besed glede tega je odveč, saj so dosežki vidni na področju celotne občine in v vseh treh krajevnih skupnostih, vse skupaj pa zagotavlja, da bomo skupno uresničili še večje naloge in načrte. Prepričan sem tudi, da že prevladuje spoznanje med občani, da vsega naenkrat le ni mogoče uresničiti in da za postopen ter stalen napredek potrebujemo čas, razumevanje in kančekstrpnos- Naša občina se je potrdila in uveljavila," je prepričan Pavel Bitenc ti," pravi predsednik sveta občine Nazarje Pavel Bitenc. Malo strpnosti ni odveč tudi pri sodelovanju z ostalimi štirimi občinami, zlasti pri urejanju zadev skupnega pomena, sicer pa malo tekmovalnosti prav tako ne more škoditi. Najbolj pomembno je, da v vsaki od petih občin v največji možni meri skušajo zadovoljiti želje in potrebe občanov, med ostalim razmišlja Pavel Bitenc. Nekaj popkovine nove občine z nekdanjo skupno še veže, saj zapuščinska razprava še vedno ni sklenjena, čeprav so veliko večino zadev že uspeli urediti. "Če govorim kot predsednik občinskega sveta, moram povedati, da dobro deluje. To zagotavlja tudi sestava članov, saj zelo. dobro pokrivamo celotno območje vseh treh krajevnih skupnosti, zagotovili smo strokovnost za posamezna področja, nobenih preglavic ni tudi glede sodelovanja z županom in občinskim vodstvom. Razumen dogovor reši še tako zapleteno težavo, kar se odraža tudi v tehtnih razpravah na dobro pripravljenih sejah občinskega sveta ter pri sprejemanju odločitev," meni predsednik nazarskega občinskega sveta. Že sredi "uvajalnega" obdobja so oblikovali kratkoročne naloge in smernice za daljše obdobje, ki med ostalim terjajo tudi večje naložbe. Ob manjših začetnih delih so nadaljevali in sklenili nekaj nalog v krajevnih skupnosti Nazarje in Šmartno ob Dreti, tretjo v Kokarjah so ustanovili kasneje, lotili pa so se tudi zahtevnih projektov. Cela kopica dobrodošlih novosti na komunalnem področju, mostovi, kilometri posodobljenih cest in še veliko bi lahko našteli, pa se je Pavel Bitenc omejil le na največje dosežke. "Na širšem območju središča Nazarij smo skoraj v celoti sklenili nekajletno izgradnjo kanalizacijskega sistema z možnostjo nadaljevanja navzgor po dolini, prav v tem obdobju pa zaključujemo še eno veliko in dolgoročno pomembno nalogo. To je obsežna širitev telefonskega omrežja od Šmart- nega ob Dreti do Nazarij, ki so ji med prvimi v Sloveniji hkrati dodali tudi omrežje kabelske televizije. Slednje smo omogočili tudi delu naselja Prihova v sosednji mozirski občini, saj so izvajalci tukaj in zaradi ugodnega vremena v polnem delovnem zagonu. Ob naselju Prihova seveda moram dodati, da še naprej podpiramo dolgoletno željo večine krajanov po izločitvi iz mozirske občine in priključitvi v našo, trenutno pa je zadeva seveda "v rokah " državne- Program Phare ga zbora," pravi Pavel Bitenc, ki ob vsem tem ni pozabil na dobro delo različnih društev na področju celotne občine. Za konec pa še največji in morda najslajši zalogaj. Pavel Bitenc pravi: "Še najbolj smo v tem obdobju gotovo zadovoljni ob dejstvu, da bomo po dolgih letih naporov, pričakovanj in želja krajanov na širšem področju Nazarij, pravzaprav v celotni sedanji občini, vendarle pričeli gradnjo prizidka k obsto- ječi petletni podružnični osnovni šoli. To pomeni popolno osnovno šolo v Nazarjah, prav tako prepotrebno telovadnico, dodatno zadovoljstvo pa tiči v dejst\>u, da bomo z novogradnjo pridobili tudi prostore za v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini vse bolj uveljavljeno glasbeno šolo. Za pričetek gradnje je pripravljeno vse, stroji pa bodo zabrneli pomladi." Ujp Projekt osmih občin Velenje - Mozirje, S. februarja - Osem šaleških in zgorn-jesavinjskih občin pripravlja projekt "Poslovne cone v Šal eški in Zgornji Savinjski dolini," s katerim bodo občine skup no nastopile na razpisu programa Phare v sklopu čezme-jnega sodelovanja. Poslovna co na za Šaleško dolino je predvidena na celotnem industrijskem območju firme ESO Opr ema v stečaju, zgornjesavin-jske cone pa naj bi bile na Ljub nem, v Gornjem Gradu in na P rihovi. Poleg že omenjenega za področje malega gospodarstva je Mestna občina Velenje prijavi- la še dva projekta s področja turizma (Računalniško podprt informacijski sistem za informativno in promocijsko predstavitev dogodkov in zanimivosti krajev čezmejnih regij ter Program prireditev in skupna promocija turistične ponudbe na jezerih in rekah v čezmejnih regijah), prav tako dva s kulturnega področja, in sicer Muzej slovenskega premogovništva in Projekt obnove vile Gorica. Skupaj s Šolskim centrom Velenje pa še projekt Poklicno izobraževanje (v prvi fazi za poklic elektrikar, v naslednjih pa tudi za ostala področja). Za projekte, namenjene čezmejnemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo, bo Phare namenil 3 milijone ekujev. V Sloveniji se za ta denar lahko "potegujejo" poleg Savinjsko-šaleške še Gorenjska, Koroška in Štajerska regija. Projekt bodo danes predstavili ministru za malo gospodarstvo in turizem Janku Razgoršku, zraven bodo tudi generalni konzul Republike v Sloveniji Jože Jeraj, predstavniki Slovenske gospodarske zveze iz Celovca ter drugi gostje. Srečanje v Velenju bo ob 16, v Mozirju pa ob 18.uri. Ujp, tp Stanovanjski sklad vendar pod streho Zadnje pol leta ni minila niti ena seja Sveta Mestne občine Velenje, da ne bi govorili o stanovanjskem področju. Ali so razpravljali in sprejemali akte, ali pa so bile to vroče teme svetniških vprašanj. Najpogosteje je o tem govoril Franc Sever (nestrankarski), ki je potem posredoval I v sprejem svoj predlog od- LPS^M loka o spremembah in do- U^^f^^^^^H^^Vd polnitvah odloka o ustano- HP^jH vitvi stanovanjskega skla-da. Ob tem predlogu so se lomila kopja, do zadnjega še zadnje usklajevanje odloka o stanovanjskem skladu : zasedanja pa je bil predlog predsednik sveta Drago Martinšek in predlagatelj Franc Se- omenjenega odloka toliko ver usklajen, da so ga svetniki skupaj z osmimi županovimi amandmaji skoraj soglasno potrdili. Izmed 26 prisotnih je za glasovalo kar 25 svetnikov. Upajmo, da je s tem to področje delovanja mestne občine toliko dorečeno, da bo delo nemoteno steklo in da bodo razrešili čim več vlog tistih, ki zaenkrat zaman čakajo na stanovanja. 6 NAŠ as UTRIP 5. februarja 1998 Utrip merjen v Mestni občini Velenje, Šoštanju in Smartnem ob Paki Koga bi volili, če bi bile jutri lokalne volitve? Konec leta bodo povsod v Sloveniji lokalne volitve, volitve članov svetov posameznih občin in volitve županov. Čas je, da dobre pol leta pred tem, ko se bo tudi po Dolini razvnel predvolilni boj, čeprav nekatere akcije v tem času kažejo, da seje ta že začel, preverimo voljo volivcev. Koga bi volili, če bi bile volitve v svet (župana smo tokrat pustili pri miru) v Mestni občini Velenje, v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki, že jutri? To vprašanje smo postavili naključno izbranim telefonskim naročn ikom: 100-tim v Mestni občini Velenje, 45-tim v občini Šoštanj in 30-tim v občini Šmartno ob Paki. Telefonsko anketo smo izvajali v sredo, 28. januaija, med 17. in 19. uro. Pri tem smo pazili, da niso odgovarjali tisti, ki volilne pravice še nimajo. VELENJE □ LDS □ SDS □ ZLSD □ SLS □ Desus □ Ne hI) odgovarjati B Ne bi volil □ Posameznike □ Neopredeljeni ŠOŠTANJ 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 4- □ LDS IS SDS □ SKD □ SLS □ ZLSD □ ZELENI Slovenije □ Desus □ Ne želi odgovarjati IS Ne bi volil □ Posameznike □ Neopredeljeni predeljenih še veliko, kar lahko pomeni dvoje: da je prostora za iskanje glasov posameznih strank pri volivcih še veliko ali pa, da ljudje o lokalnih strankah ne razmišljajo kaj dosti. V Mestni občini Velenje je skoraj četrtina še neopredeljenih (24 odstotkov), dobro petina (21 odstotkov) pa jih jutri ne bi šlo na volitve, velik (13 odstotkov) je tudi delež tistih volivcev, ki bi vo- Naša pričakovanja (za prvič) niso bila velika. Zato tudi vzorec ni bil posebej velik. Želeli smo ugotovili le, ali volivci o lokalnih volitvah že razmišljajo, in če, komu bi namenili glas, v primeru, da bi bile te jutri. Edini pogoj, ki smo ga postavljali je bil, da izberejo, če izbirajo stranko, med tistimi, ki so v svetih vseh treh občin že danes. O rezultatih govorijo grafi sami Edini komentar, ki si ga danes lahko privoščimo je ta, daje neo- ŠMARTNO OB PAKI J r I I ■■i&iV! □ LDS □ SKD □ SLS □ SDS □ Posameznike □ Neopredeljeni lili ljudi ne glede na to, kateri stranki pripadajo. V Šoštanju je med anketiranimi neopredeljenih celo 42 odstotkov volivcev in v občini Šmartno ob Paki kar dobrih 47 odstotkov! Društvo za kadrovsko dejavnost Velenje ................ Velenje, 29. januarja - V prostorih sejne sobe Svobodnih sindikatov v stavbi sodišča v Velenju je velenjsko društvo za kadrovsko dejavnost pripravilo strokoven posvet o invalidski problematiki. Boža Štajner, predsednica omenjenega društva, je povedala, da izbira teme ni bila naključna. Šaleška in koroška regija namreč precej odstopata od republiškega povprečja tako po število zaposlenih kot tudi po brezposelnih invalidih. Dobra udeležba na posvetu je dokaz več, da so tovrstna vprašanja v okoljih pereča. Mag. Janez Drobnič, svetovalec za področje invalidske problematike na republiškem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je spregovoril o reformi pokojninskega sistema, ki naj bi prinesla marsikatero spremembo tudi za invalide. Tako glede invalidskega zavarovanja kot v najširšem programu usposabljanja in zaposlovanja. Po novem naj bi invalidsko zavarovanje še vedno temeljilo na dokladnem sistemu financiranja, vendar naj bi uvedli posebno prispevno stopnjo za splošno invalidsko zavarovanje. Za dodatna tveganja pa so predvideni posebni, dodatni prispevki. Evropskemu sistemu bolj podobna naj bi bila tudi nova določila glede us- □ posabljanja in zaposlovanja invalidov. Poenotili naj bi ocenjevanje invalidnosti, bolj jasno določili, neodvisno od statusa, kdaj je nastala poškodba ali bolezen. Vse predvidene novosti so za zdaj zapisane še v dokumentih, katerih določila se bodo pojavila v določenih naj bi dalj časa. Po zadnjih podatkih je bilo decembra lani zaposlenih v podjetju 843 invalidov, kar je nekaj manj kot 22% vseh zaposlenih Premogovnika Velenje. Dobro obiskan posvet je potrdil, da je reševanje vprašanj s področja invalidnosti res pereča in aktualna tema. Zgornja Savinjska dolina Mesec kulture (spet) poenoten zakonih. Tanja Zapušek, samostojna svetovalka za invalide na velenjski enoti Zavoda za zaposlovanje je kot sodelavka pri oblikovanju predstavila Nacionalni program usposabljanja in zaposlovanja invalidov, Dušan Zapušek (Premogovnik Velenje) pa projektni pristop k reševanju tovrstnih vprašanj v tem podjetju. Projekt je nastal v okviru lanske projektne šole, zaživel naj bi letos, trajal pa V februarju bodo v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini izvedli že 12. po vrsti mesec kulture, ki so mu letos dodali še naslov "mesec ustvarjalnosti." To je prava novost, druga "novost" pa je, da so se po manjših razprtijah z uvedbo nove lokalne samouprave kulturniki letos spet poenotili in oblikovali skupni program raznolikih prireditev, kar se za kulturo in njene nosilce seveda spodobi. Dejavnosti usklajuje in vodi Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske doline, program pa je resnično obsežen in zajema dva sklopa. Prvi so nacionalni projekti, ki presegajo zgolj lokalni pomen, drugi sklop pa je predstavitev vseh zvrsti ljubiteljske kulture v obeh dolinah, torej v številnih krajih po vseh petih občinah. Za uvod v mesec kulture bodo v vseh občinah izvedli prireditve "pozdrav prazniku," ves februar pa se bodo na področju ljubiteljske kulture vrstila še srečanja gledaliških in plesnih skupin, pevskih zborov in ostalih oblik, ki seveda pomenijo predstavitev ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter izmenjavo med posameznimi kraji. Zelo obsežen bo tudi skupni program širšega pomena. Najprej se bodo na rečici ob Savinji 13. februarja predstavile otroške in mladinske folklorne skupine, dan kasneje bodo v Šmartnem ob Dreti nastopili ženski pevski zbori iz Smartnega, Ljubnega in Bočne, 20 februarja pa se bodo na Ljubnem predstavili moški pevski zborov z Ljubnega, Lepe Njive in Bočne. Gornji Grad bo nosilec predstavitve gledaliških skupin. Otroške gledališke in lutkarske skupine se bodo 21. februarja dopoldne predstavile v Mozirju, popoldne pa bo v Gornjem Gradu še srečanje odraslih gledaliških skupin. Posebej zanimivo bo 27. feiy ruarja v Bočni, kjer se bodo srečali pesniki in pisatelji s tega področja, ki jih združuje novoustanovljeno društvo Slap. Predstavili bodo namreč prvo skupno zbirko svojih del, ki bo izšla februar ja. Splet prireditev v skupnem programu bodo sklenili v soboto, 28. februarja, v Nazarjah z nastopom mešanih pevskih zborov iz Mozitja, Luč in okteta Savinjski rožmarin. Naštevanju prireditev iz skupnega programa je treba posebej dodati, da bodo po slehernem omenjenem nastopu izvedli še strokovne posvete, na ka terih se bodo s pomočjo mentorjev pogovorili o nadaljnjem delu in izobraževanju ter načrtih, kar mesecu kulture daje poseben pomen. Kakorkoli že, veseli dejstvo, da so vse občine in njihova društva uspela poenotiti program ob pomembni ugotovitvi, da lahko le s skupno oblikovanimi cilji in prizadevanji pokažejo bogato kulturno izročilo, ustvarjalnost in poustvarjalnost obeh dolin. Skratka, že pred začetkom meseca kulture dobrodošel uspeh. ■UP Opazili ste Jih Izberimo skupaj naj delavca v gostinstvu Začeli smo drugi mesec v letu 1998, pred vami pa je prvič pov- Kako? abilo za sodelovanje v akciji: "Opazili ste jih". Tokrat ne bomo Izpolnite kuponček, pripišite potrebne podatke, izrežite in ga sprejemali vseh vaših predlogov, ampak bomo izbrali osebnosti pošljite na naslov našega uredništva: Naš čas, s točno določenega področja, vsak mesec seveda z drugega. V ured- Foitova 10, Velenje. Vaš trud seveda ne bo za- ništvu smo se odločili, da bodo to novo možnost sodelovanja z man. Med prispelimi kupončki bomo opravili vami, bralkami in bralci, bodo "otvorili" delavci, ki delajo v žrebanje, izžrebanec pa bo dobil lepo prak- gostinstvu. tično nagrado. Gotovo ste naleteli na ustrežljivega in prijaznega natakarja. Morda ste potešili lakoto z okusno pripravljenim obrokom in hoteli PQ ^ izvedeti, kdo je bil kuharski mojster. Le zakaj ne bi imena in priimka tistih, ki so pritegnili vašo pozornost, izdali še drugim? Glasujem za............................................... Kdo bo in zakaj bo osebnost meseca februarja, boste določili Vi. Iz lokala.................................................. Moje ime in priimek......................................... Naslov ...........................Pošta .................. Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje. 5. februarja 1998 OB KULTURNEM PRAZNIKU NAŠ vas 7 Zveza kulturnih društev Šaleške doline Osebna izkaznica: 21 društev, 690 članov Poleg ponudbe poklicne kulturne ustanove na področju Mestne občine Velenje zagotovo ne gre prezreti dejavnosti društev, ki delujejo pod okriljem Zveze kulturnih društev Šaleške doline. Strokovna delavka Zveze Neva Trampuš jih je naštela kar 21, v njiih pa deluje 690 kulturnih zanesenjakov. liri društva so na novo vpisali lani: kulturno društvo Graška Gora, romsko Romanovozo in oktet Paka. Največ jih deluje na glasbenem področju: 17 zborov oziroma skupin, Rudarska godba in Konovski štrajharji; po tri skupine na področju gledališke in plesne, po ena pa na likovnem, literarnem in kino-video dejavnosti. Kaj se je zgodilo s številom 4000 ljubiteljev, s katerim se je Zveza ponašala v preteklih letih tudi v šrišem slovenskem prostoru? Trampuševa pojasnjuje:"^ podatki veljajo le za Mestno občino Velenje, torej brez duštev iz občin Šoštanj ter Šmartno ob Paki. Prav tako niso vključena šolska kulturna društva. Z njimi sodelujemo, vendar le z določenimi programi, ki jih organizira naš odbor za šole - ustvarjalne delavnice, gledališke skupine. Včasih smo k nam prištevali poleg teh tudi pevce šolskih zborov (otroških in mladinskih)." Trampuševa ocenjuje, da društva delajo po svojih zmožnostih in močeh. Na splošno dobro. Vsa imajo zagotovljene delovne pogoje, največkrat se zatakne pri nudenju strokovne pomoči kakšni skupini. Za zdaj so pri Zvezi rešili vse tovrstne težave. Lani so za njihove programe iz občinskega proračuna pridobili 5 milijonov tolarjev. Koliko bodo lahko delili letos, ne vedo. Po napovedih naj bi bilo zanje namenjenih za 6% več denarja kot lani. Priznanja za ustvarjalnost nekaterim mnogo pomenijo. Ob 8. februarju jih je v bivši občini Velenje za delovanje na kulturnem področju nazadnje delila kulturna skupnost. Zadnji dobitniki Napotnikovih priznanj segajo v leto 1990. Po ukinitvi sisov (samoupravnih interesnih skupnosti) nadomestila zanje še ni. Za zdaj posebej izstopajoče kulturne zanesenjake v Mestni občini za njihov trud nagradijo z občinskim priznanjem ob občinskem prazniku. Pobuda, da bi te nagrajevali tako kot pred 8 leti, pa je ostala samo pobuda. mtp Februarski petki bodo v Šoštanju v znamenju kulturnih dogodkov dezeiie u Po mestc Slovenski kulturni praznik bodo v Šoštanju raztegnili kar na ves mesec. Petki v februarju, so rekli, bodo rezervirani za kulturo. Začeli bodo jutri z Večerom ljudskih in ponarodelih pesmi in plesov, nadaljevali čez teden dni z odprtjem razstave grafik Arpada Salamona, teden za tem pa pripravili še koncert upokojenskih pevskih zborov, kjer bodo poleg domačih gostili tudi Celjane. Da s\ želijo občino tudi sicer "kulturno" oživiti, jo dvigniti iz poprečja sivine, pa dokazuje niz načrtov, ki jih imajo na tem področju. Ne samo, da bodo v aprilu znova pripravili dan knjige in s tem uresničevali lansko zamisel o nepretrganosti te mednarodne obeležitve knjige in branja, v začetku marca nameravajo v mestu odpreti novo galerijo in s tem umetnost postaviti tik pred oči občanov. Zaenkrat je pa tako, da se kultura v Šoštanju razvija bolj ljubiteljsko, pa še ta na obrobju veliko bolj kot v mestu. To potrjuje tudi Marjana Čelofiga, ki na ravni občine skrbi za družbene dejavnosti in s tem tudi za kulturna društva. Poživitev mesta pa je nekaj, kar je prisotno ves čas, vendar je jasno, da se čez noč in naenkrat ne more narediti veliko. Kulturna društva velikokrat shajajo z zelo pičlimi sredstvi in če bi člani teh društev delali in ustvarjali zgolj zaradi njih, bi marsikatero reklo vsemu skupaj, Kulturna društva v občini Trenutno je v občini Šoštanj registriranih sedem kulturnih društev, osmo, ki je zelo aktivno - Oktet TEŠ, te registracije še ni opravilo: Prosvetno društvo Lokovica, Kulturno umetniško društvo Ravne, Kulturno društvo Ivan Napotnik Zavodnje, Kulturnica Gaberke, Pihalni orkester Zarja, Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in Mešani pevski zbor pri Društvu upokojencev Šoštanj. Zelo veliko pa h kulturnemu utripu v zadnjem obdobju prispeva folklorna skupina Vandrovčki. Nova galerija Edini prostor, kjer se lahko predstavijo umetniki s slikarskimi in kiparskimi deli, je bila doslej avla kulturnega doma. Zdaj v Šoštanju urejajo prostore na Trgu bratov Mravljakov 7, kjer bodo uredili prijeten prostor, v katerem se bodo odvijali tudi kulturni večeri, srečanja in klepeti, tudi pesnikov. Teh je v Šoštanju kar nekaj. I se ne splača. Zraven mora biti veliko zagretosti, vneme in zagnanosti. Brez tega ne gre. "Kulturna društva se financirajo v dveh smereh. Osnova jim je proračun. V sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Šaleške doline se skladno z republiškimi usmeritvami, ki upoštevajo nivo društva, število aktivnih članov in število vaj, plačujejo društvom materialni stroški. Če imajo med letom prireditev širšega pomena, se ovrednoti tudi ta in to do- bijo posebej plačano, lani so kulturna društva v občini Šoštanj prejela 1.400.000 tolarjev, za pomoč pri nabavi oblek in obletnice pa so jim bila dodeljena še posebna sredstva," je povedala Čelofigova. V teh dneh pa se Šoštanjčani že veselijo nečesa novega, v mestu urejajo galerijo, kjer bodo na ogled postavljali svoja dela umetniki in kjer bo primeren prostor tudi za kakšen kulturni večer. ■ Milena Krstič - Planine Kulturno društvo Ivan Napotnik Zavodnje šteje 70 članov! Ljudem pustijo delati samo jeseni "One v Zavodnjah, pa morate enkrat predstaviti. Tiste, veste, iz kulturnega društva Ivan Napotnik. Ti bi si to res zaslužili. Veliko so že naredili za dušo in veselje nas krajanov, nešteto prireditev, lani oktobra tisto odmevno Osino podoknico, letos Koncert iz naših krajev, pa tudi tisti Jeppe je bil dober ...". Zavodnje, ki si jih je slovenska javnost zapomnila po umiranju gozdov in jih pozna po kiparju Ivanu Napotniku, postajajo znane tudi skozi kulturno društvo. S predsednikom društva Markom Kodrunom, z njim smo se srečali prejšnji teden, je bilo veselje klepetati. Ni nam bilo treba veliko spraševati, da smo zvedeli vse, kar smo želeli. "V društvu želimo povezati čim več krajanov, mladih in starih. Mladi se malo upirajo, mi pa smo vztrajni in danes društvo šteje blizu 70 članov. V teh dneh bomo imeli občni zbor in upamo, da bomo v društvo lahko spet vključili nove mlade moči, tiste, ki so bili lani za to še premladi. Člani društva smo prijatelji med seboj in morda tudi zato tako z veseljem delamo." V društvu so pripravili že veliko iger, proslav in skečev, vesele večere, obležijo pa tudi skoraj vse praznike. Veliko sodelujejo s šolo in učiteljem, ki poučuje v Zavodnjah in učenci, ki obiskujejo šolo Karel Destovnik - Kajuh v Šoštanju, vključujejo pa tudi predšolske otroke. "Ni se še zgodilo, da bi pred kakšno proslavo, prireditvijo ali nastopom trepetali, da obiska ne bo dovolj. Res je, da imamo majhno dvorano, ampak ta je vedno polna, včasih celo prepolna," je pripovedoval Marko Kodrun. "Najraje pa imajo naši krajani komedi- Predsednik društva Marko Kodrun: "Jajčarija je največji fantovski praznik, na lepo nedeljo so glavna dekleta ..." je. Radi se smejijo, kar ni slabo." V društvu se skozi vse leto dogajajo zanimive reči, sušna je samo jesen, ko je dela na polju, gozdovih, travnikih veliko in ni časa. "Ko pride pa zima, pa spet oživimo." Tu in tam jo mahnejo tudi na kakšno gostovanje čez krajevne meje. "Denarja nimamo nikoli preveč," je rekel, ko smo ga spraševali tudi o tem, "ampak dokler delamo z veseljem, se da narediti marsikaj, pa še kakšen tolar vedno ostane. Ne pritožujemo se, smo skromni." Prav zdaj se pripravljajo na prireditev ob kulturnem prazniku, veseli večer in obeležitev materinskega dne, kar bo za prvo četrtletje veliko. Obujajo pa v Zavodnjah tudi številne običaje. "V januarju je sveti Anton, ko liciti-ramo meso. Pri nas je ta običaj živ že vrsto let, obujajo pa ga zdaj tudi drugod. Jajčarija je največji fantovski praznik, na lepo nedeljo so glavna dekleta ... Lani smo v Zavodnjah ustanovili še športno društvo, to je še ena vez, kamor skušamo vključiti čim več ljudi, imamo zbor v katerem prepeva 17 mladih pevk in pevcev. Začeli smo kot cerkveni zborček, letos pa smo že peli na prireditvi Koncert iz naših krajev. V kraju smo ponosni na oktet Zavodnje, ki ustvarja že 20 let. Nastopil je že v Italiji in Avstriji," je pripovedoval predsednik društva. In še bi pripovedoval, še veliko zanimivega bi lahko povedal. Najbolj bogat podatek, ki ima resnično vrednost je bil tisti: kraj s 300 prebivalci ima v kulturno društvo vključenih skoraj 70 ljudi! Si predstavljate to bogastvo? ■ Milena Krstič - Planine Kulturno društvo Skale Že trud in želja nekaj veljata Med kulturno razgibanimi kraji zagotovo KS Škale-Hrastovec ne bi mogli prezreti. Rosvita Vugrinec, predsednica tamkajšnjega kulturnega društva, trdi, da se pri njih vedno nekaj dogaja, in da so kljub relativni majhnosti kraja ponosni na njegovo športno, sama pa seveda še bolj pozna, kulturno dejavnost. Če dramska sekcija sama ne pripravi kakšne predstave, če se njihov mešani pevski zbor že dalj časa ni predstavil, če tega ne storijo tudi člani tamkajšnje recitatorske skupine, potem kraj kulturno razgibajo s povabilom kakšne druge skupine. "Pripraviti dobro prireditev, predstavo ni enostavno. Toda, člani vseh treh sekcij kulturnega društva Škale se že vrsto let po svojih zmožnostih trudimo delati dobro in kakovostno. Trdim, da nam uspeva. Ne vedno in povsod, a že trud in želja doseči najboljše med najboljšimi nekaj veljata.« Škalski gledališčniki so eni redkih, ki ustvarjajo za tako zahtevno občinstvo, kot so otroci. Saj so se že preizkusili v »bolj odraslih« vlogah, a so poleg težav na gostovanjih med drugim naleteli tudi na pol prazne dvorane. »Otroci radi zahajajo v gledališče, so dobro in tudi zelo kritično občinstvo.« V zadnjih nekaj letih z igricami popestrijo prihod dedka Mraza, pred nedavnim je skupina za televizijo posnela Mojco Pokrajculjo. V sestavi, v kateri deluje že nekaj let, je bila skupina deležna ugodne kritike dobrih poznavalcev odrske umetnosti in bi se lahko kosala z marsikatero poklicno skupino. Po besedah Vugrinčeve ne bi bilo nič narobe, če bi se jim pridružili kakšni novi odrski zanesenjaki. Novih članov si želijo tudi v mešanem zboru. Manjka jim zlasti sopranov, da bi zbor dosegel spet tisto kakovostno raven, po kateri je bil nekoč že poznan. Brez recitatorske skupine v kraju ne mine skoraj nobena proslava ali kakšna druga kulturna prireditev. Ker dobro delajo, jih poznajo tudi v Rosvita Vugrinec: »Pri nas se vedno nekaj dogaja. Ljudje, ki delajo v kulturi, ustvarjajo že dalj časa z vso vnemo. Upamo, da se nam bodo pridružile tudi nove moči.« širši okolici. Dobri dosežki in trud delati glede na svoje zmožnosti ter sposobnosti bodo, po mnenju Rosvite Vugrinec, zaznamovali delo škalskih ljubiteljev kulture tudi v prihodnje. Le malo več pozornosti bo potrebno nameniti novim močem. Saj ne, da ne bi imeli volje, ampak skrb za lastno preživetje je tisto, ki jih pri vključevanju v delo gledališke, recitatorske skupine ali zbora nekoliko zadržuje. Pestre kulturne trenutke za ustvarjalce in krajane Škal ter Hrastovca napovedujejo, med drugim, nekateri dogodki. 7. marec bo že eden od pomembnih dni. Njihov domačin in član Dolfe Lipnik bo namreč predstavil že svojo tretjo knjigo z naslovom Nismo postali janičarji. Tako kot prejšnji dve, je tudi to izdal v samozaložbi. Ta kulturni dogodek bodo zaznamovali vsak po svoje, nanj pa bodo povabili tudi nekatere goste. Mešani pevski zbor seveda pridno vadi za nastope in tudi za sodelovanje na pevskem taboru v Stični se pripravlja. Gledališka skupina snuje novo predstavo, recita-torji pripravljajo krajši recital, ki ga bo moč vpeti v različna kulturna dogajanja. »Morda bo kdo rekel, da so naši načrti preobširni. Mi ne mislimo tako. Veselimo se vsakega novega uspeha in ponosni smo, da tudi mi prispevamo svoj delež k ohranitvi, širitvi in nenazadnje tudi kulturni vzgoji naših občanov. Narod brez kulture je reven narod. Mi si tega ne želimo,« je še poudarila predsednikav kulturnega društva Škale Rosvita Vugrinec. UTp 8 NAŠ vas 107,8 MHz 5. februarja 1998 KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... Nove pridobitve so bili še posebej veseli oblikovalci, z njimi pa je veselje delilo celo uredništvo, (foto: B.Z.) CHRIS REA 0 znanem britanskem glasbeniku Chrisu Rei v medijih le redko zasledimo kakšno novost. Najbrž gre vzrok temu iskati v pevčevi mirni in neškan-dalozni naravi, ki je sicer značilna za mnoge zvezdnike, željne publicitete. Kljub medijskemu molku pa ta odlični glasbenik z značilnim hripavim glasom ne miruje. Njegov zadnji album "The Blue Cafe", ki ga je pred kratkim izdal, se je dobro prijel. Še posebej to velja za dve skladbi - istoimensko "The Blue Cafe", ki je popularna v kontinentalnem delu Evrope in skladbo "Square Peg, Round Hole", ki seje kot vodilni single z albuma prijela predvsem v Veliki Britaniji. Aprila se Chris Rea odpravlja na promocijsko turnejo, Sloveniji pa se bo najbolj približal z nastopom v Muenchenu, 19. aprila. PULA 98 Minuli vikend je v Puli potekal že enajsti dobrodelni festival z naslovom Bos-erjev memorial, v spomin na front-mana skupine Atomsko sklonište, ki je pred več kot desetimi leti umrl po dolgotrajnem boju z levkemijo. Festival je potekal v obliki večih koncertov, ki so se odvijali na različnih prizoriščih v Puli, ves izkupiček od festivala pa je namenjen boju proti raku. Med številnim nastopajočimi hrvaškimi glasbeniki je slovenske barve zastopal Janez Bončina Benč, ki je nastopil pred približno pettisoč glavo množico v športni dvorani v Puli. Festival, ki je sicertrajal tri dni, so nameravali konec lanskega leta, ob njegovem desetem jubileju, ukiniti, vendar je bil pritisk glasbene javnosti prevelik, tako da se bo ta humanitarna akcija verjetno nadaljevala tudi drugo leto. MANEKENI Po informacijah s hrvaškega glas- benega prizorišča se nam obeta zanimivo in doslej še nezabeleženo slovensko-hrvaško glasbeno-modno sodelovanje. Trije znani hrvaški avtorji in pevci naj bi namreč nastopili v vlogi manekenov oziroma modelov za nov katalog znane slovenske modne hiše Mura iz Murske Sobote. V manekenske vode naj bi se tako podali Gibonni, ekstravagantni in šokantni Davor Gorbac (Psihomodo pop) in kontroverzni Dino Dvornik. Kako je do tega sodelovanja prišlo in na podlagi kakšnih kriterijev so v Muri izbrali omenjeno trojico, ni znano. ■ MiČ Študent naj bo v ■ Pocitnice so... LESIVICA DOMAČE GLASBE <št.2Sl) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 1. februarja: 1. PTUJSKIH 5: Za očetov praznik 8 glasov 2. MIHELIC: Janez se ženi 3. ŠTRK: Polka za prijatelje 4. RUPAR: Kdor poje rad 5. PLANŠARJI: Jubilejna polka Predlogi za nedeljo, 8. februarja: 1. JOŽI K. + MIHA D.: Svarilo 2. MIKOLA: Ja ja ta bariton 3. PLAZL: Zajček 4. PODKRAJSKI: Venček narodnih 5. PRIMORSKI: Zastran ljubezni 7 glasov 6 glasov 5 glasov 4 glasovi | Vili Grabner MADONNA Ameriška pop diva Madonna se pripravlja na izid novega albuma, ki bo pri nas uradno izšel konec tega meseca. Zanimivo je, da bomo v Sloveniji izid plošče z naslovom "Ray Of Light" dočakali še pred njenim uradnim izidom v ZDA 3. marca. 13. februarja bo izid albuma najavil še single z naslovom "Frozen", Madonna pa bo promovirala svoj novi izdelek tudi z nastopm na letošnjem festivalu v San Remu, kjer bo slovita pevka kot gostja nastopila 24. februarja. Večjo promocijsko turnejo obljubljajo za poletje. V tedenski prilogi Dela in Slovenskih novic je Miroslav Slana - Miros Radio Velenje v enem odstavku opisal takole: "To je slovenski radio posebne vrste, kjer delajo vsi skoraj vse, posebnih urednikov pa nimajo. Temeljijo na hitri informaciji in vedrem tonu. Pomagajo si z linkovskimi zvezami, oprtimi na računalništvo. Na frekvenci 107,8 oddajajo prek Plešivca s pomočjo 500-vatnika za okoli 500.000 gospodinjstev." Priznali bomo, da nam je bil posebej všeč začetek. Tisto, o radiu posebne vrste. To drži kot pribito. Tako kot tudi tisto - vsi delajo vse. In to tako temeljito, da včasih kakšnega mogoče tudi stare (Stiska!) sanitarije (še ena večna obljuba upravnega odbora). Ker se ta teden ne bo zgodilo nič, izkoristite vikend za ulitek ali počitek. Postregli vam bodo stari znanci. Vsem vzomežem (tip 10) pa veliko sreče pri izpitih in na kolokvijih. Zamorci iz Mladinskega centra vam želijo polom (ali pa tudi ne, ker nekateri ŠŠK-jevec bi pa potem izdelal fakulteto?). Za prihodnost vam ponujamo v razmislek še koncert v MC-ju, in sicer 28. februarja (sobota) Jit-terbugs (Italija) in Feedback (Slovenija). Kaj več prihodnjič, ker se mudi na vlečnico. Predsednik in podpredsednik s smučanja po Italiji. Ma multo bene! Radio posebne vrste - vsi ...za slabiče, so si rekli uredniki in dopisniki RIT-i, ki v galeriji Mladinskega centra že od 22. januarja in še vedno modelirajo študentski časopis. To pomeni, da se sploh ne ganejo iz centra, vsaj dokler RIT ne bo končana. To pa pomeni tudi to, da centra ne bodo zapustili vse do petka, 13. februarja, ko bo RIT izšla. Takrat bo namreč slovesnost, kjer bodo predstavili še arhitekturno diplomo Gregorja Gojeviča, potem pa se mogoče opravili na koncert. Dan kasneje bo v Placu odprto prvenstvo v miznem nogometu. Prijave še zbirajo pri šanku, kjer imate načeloma vstop samo tisti z izkaznicami. Ker so še v tisku, lahko mirne duše navalite ter preiskusite nove stereo ure in Ansambel Mikola iz Arclina pri Vojniku je lani praznoval deseto obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so izdali nova projekta, kaseto z 10 in zgoščenko z 21 skladbami, na kateri je tudi nekaj njihovih starejših melodij. Člani ansambla so vodja harmonikar in pevec Stanko Mikola, pevka Ljubica Mikola, bari-tonist Bojan Gaber in nova moč ansambla, kitarist Tomo Slatinek. Ansambel Mikola ima v svojem repertoarju domače in zabavne skladbe in je v desetih letih prevandral domala vso Slovenijo. Člani ansambla pa so ob desetletnici obljubili, da svojih poslušalcev ne bodo razočarali in se bodo še bolj potrudili, saj že mislijo naprej in pripravljajo nove skladbe, s katerimi bodo priigrali in pripeli med občinstvo. ■ Vili Grabner vse! gosta še postreči nimajo časa ali pa šele potem, ko že odide ugotovijo, da ga sploh niso vprašali, če bi morda kakšen kofe ali sok. Edini spodrsljaj, ki si ga v vsej radijski vnemi privoščijo. Ampak malo že vadi- mo. ■ mkp GREEN DAY Overflovv Mladinski center Velenje, petek, 30.1.1998 Uredništvo Našega časa pa je v četrtek, 29. januarja, dobilo izboljšan osvetljevalec za filme. Starega smo vrnili, novega doplačali in zdaj bo šlo vse še hitreje in še bolje. Tisti, ki z "mašino" delajo, upajo, da bodo kakšen ponedeljek ali torek lahko doma prej kot opolnoči. V eni predhodnih številk Našega časa smo na tej strani že napovedali zanimiv koncertni dogodek, ki se nam 15. februarja obeta v ljubljanski dvorani Tivoli. Takrat bo namreč v Sloveniji prvič gostovala vodilna skupina novega punkovskega vala, kalifornijska skupina Green Day. Tokrat vam v pričakovanju njihovega nastopa ponujamo nekaj več informacij o skupini in njihovem ljubljanskem nastopu. Skupina je na začetku delovanja del kalifornijske punk scene. Ustanovita jo otroška prijatelja Billie Joe Armstrong (kitarist in pevec) in Mike Drint (basist), ko sta stara štirinajst let. Sprva se skupina imenuje Sweet Children, v Green Day pa se preimenuje leta 1989, ko se ji pridruži Al Sobrante. Istega leta skupina izda prvi EP "1000 Hours", ki ga lokalna punk scena dobro sprejme. Prvi album "39/Smooth" sledi še isto leto, kmalu po njegovem izidu pa se skupini pridruži sedanji bobnar Tree Cool. V devetdesetih si skupina pridobi zveste privržence, njihovo število pa se še poveča po izidu drugega al- .^n——^ ftunk^S I leta 1992. Uspeh al- L "Basket Čase", prav tako postane hit in se na vrhu lestvice "American Modern Ročk Chart" obdrži kar pet tednov. Skupina nastopi na festivalu "VVoodstock 94", kjer je zahvaljujoč svojim hitom glavna atrakcija, kar le še pospeši prodajo albuma "Dookie". Na koncu prodajo samo v ZDA kar osem, po vsem svetu pa več kot enajst milijonov kopij omenjenega izdelka. Leta 1994 si album Dookie prisluži tudi Grammyja v kategoriji "Best Alternative Music Performance". Jeseni leta 1995 izide drugi album skupine "Insomniac", še prej pa Green Day ponovno priplezajo na lestvice s singlom "J.A.R.", skladbo iz filma "Angus". Album se na začetku dobro prodaja, nato se prodaja ustavi in na koncu doseže naklado "borih" dveh milijonov izvodov, noben single s plošče pa niti približno ne doseže popularnosti singlov z albuma "Dookie". Spomladi 1996 Green Day odpovejo evropsko turnejo in ostanek leta preživijo ob pripravljanju materiala za nov album. Končni rezultat tega dela je njihov najnovejši album "Nimrod", za katerega mnogi pravijo, da je njihov najboljši izdelek doslej. Green Day prihajajo v Slovenijo v okviru promocijske turneje zadnjega albuma, ki so jo poimenovali kar "Nimrod Tour". K nam prihajajo v organizaciji ŠKUC ROPOTA in pod pokroviteljstvom Nove ljubljanske banke. Nastopili bodo v Hali Tivoli, 15. februarja ob 20.00 uri, vstopnice pa si lahko zagotovite že v predpro-daji na za to običajnih mestih. Nam najbližje je to v Celju, v prodajalnah Lajna in CD studiu NLR m MiČ v Stiskami, je več kot odlično otvoril letošnjo koncertno sezono. Polna dvorana, ki se je ogrela ob energičnih zvokih tipične štajerske punk hardcore skupine The Fat Nuns, se je ob nastopu glavne skupine dobesedno pognala v ples. Tako ni manjkalo niti »stage-divinga« niti »punk-rock« poplesavan-ja pod odrom. V nevarnosti so bili le reflektorji ...Overflow so predstavili svoj novi izdelek, prav tako pa niso skoparili s starejšimi skladbami, s katerimi so se zapisali v dušo svojim zvestim poslušalcem. Na koncu lahko samo rečemo, da je bil to eden izmed boljših (če že ne najboljši) koncert v Mladinskem centru Velenje. Sodeč po tem se nam obeta dolga in kvalitetna koncertna sezona, ki je ne kaže zamuditi. ■ Zatika V petek, 30. januarja, smo v Mladinskem Centru Velenje doživeli koncert skupin Overflow iz Koprivnice na Hrvaškem in The Fat Nuns iz Gornje Radgone. Overflow so se pri nas ustavili v okviru promocije svoje zadnje CD plošče z naslovom »Extremely Perverted Fantasies Of The Mad Milkman's Disordered Mind«. Koncert, ki se je zgodil natanko na peto obletnico njihovega nastopa # t < * * * • • * 5. februarja 1998 KULTURA, PORTRET NAS VAS 9 Naših Ml let >a V letu, ko praznujemo petinštirideset let izdajanja našega časopisa, bomo iz vsakega letnika Velenjskega rudarja, Rudarja, Šaleškega rudarja in Našega časa objavili po en zanimiv prispevek, ki bo pričal o naši želji po čim boljši informiranosti ljudi živečih tod okoli. Prvi lokalni časopis oziroma prvi časopis, ki seje pri svojem poročanju omejil le na Šaleško dolino in kraje ob spodnjem toku reke Pake, je bil "Velenjski rudar". Prva številka časopisa, ki je bil v začetku pravzaprav glasilo sindikata Rudnika Velenje, je izšla 1. januarja leta 1953. že v uvodniku pa so zapisali, "Tudi naš list želi doprinesti k utrditvi samoupravljanja podjetja in solidnemu gospodarstvu vse, kar se doprinesti da. Seznanjali vas bomo z vsemi perečimi zadevami, tičočimi se našega gospodarskega stanja. Kažipot nam bo program Zveze komunistov Jugoslavije. Skušali bomo dvigati zavest našega kolektiva in strokovnost naših delavcev in uslužbencev. Ne bomo pa pozabili pisati o vsem, kar je važno za naše materialno in kulturno življenje v okviru naše občine in tudi za zabavo bomo poskrbeli v našem časopisu. Naša največja želja je, da bi se vam ta časopis dopadel in da bi ga vsi člani našega kolektiva čitali. Seveda, naše delo ne bo tako plodno, če ne boste tudi vi sodelovali z dopisi, predlogi in nasveti." Prvi urednik Velenjskega rudarja je bil Zdenko Furlan, ki je bil hkrati tajnik rudnika, animator Svobode, režiser velenjskega amaterskega gledališča in še kaj. Za 10 takratnih dinarjev (rudarji so mesečno zaslužili okoli 10.000 dinarjev) so lahko bralci v prvi številki Velenjskega rudarja prebrali, "da mora imeti rud- nik do konca leta 1953 750.000 ton letne kapacitete, da bodo zaradi varčevanja ukinili brezplačne avtobusne prevoze rudarjev med Velenjem in Doličem ter med Velenjem in Št.Janžem, o novih verižnih transporterjih, o gradnji enodružinskih hišic, ki so takrat veljale okoli enega milijona in dvesto tisoč dinarjev, o gledališki igri Mire Pucove Operacija, ki so jo izvajali gledališčniki velenjske Svobode, o težavah, ki so se pojavile, ko so na rudniku prodali konje, o lepem vedenju, o tem, ali so ženske lepo oblečene, o nogometaših velenjskega Rudarja, ki so bili jesenski prvaki Mariborske nogometne podzveze, o sporedu velenjskega kina in številne oglase delovnih kolektivov Šaleške doline ter Mizarstva Jakoba Meha iz Velenja, kot edinega privatnega oglaševalca v časopisu. Na predvečer kulturnega praznika Večer z Vladom Žabotom V četrtek, 5. februarja, ob 19.00, bo v knjižnici Velenje zanimiv kulturni večer, na katerem se bo predstavil pisatelj Vlado Žabot, lanskoletni dobitnik nagrade Kresnik za najboljši roman. Pripovednik Vlado Žabot se je rodil leta 1958 v Razkrižju. Iz slavistike in primerjalne književnosti je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova najbolj znana dela so: Bukovska mati, Skrivnost grajske kapele, Luknja, Amulet, Noč pred Florjanovim, Stari pil, Pešpot Fiale Kalmana in Pastorala. Mladina pa ga pozna po mladinski prozi Pikec in Uhec iščeta Mihca in Skrivnost močvirja Vilindol. Žabot prinaša v sodobno slovensko prozo spoznanje, dasi človek ni jasno razviden in razpoznaven, saj je poln socialnopatoloških in verovanjskih vsebin, poln ljudskega duhovnega izročila. Pogovor s pisateljem bo vodila Darka Tancer Kajnih. Uvodni glasbeni program bodo izvedli učenci Glasbene šole Velenje: Petra Fendre, violina, Jerneja Pačnik, violina in Jerica Bukovec, klavir. Vstopnine ni! Mladinski center Velenje Otvoritev razstave slik Mateja Bizovičarja Matej Bizovičar, rojen 18.7.1969, absolvent slikarstva Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, pri prof. Gustavu Gnamušu, ustvarjalec z Metelkove, se s svojimi deli tokrat predstavlja v galeriji KJB, Mladinski Center Veienje. Otvoritev razstave Čez polje v log, pa naokrog bo v petek, 6. februarja 1998 ob 20. uri. Dela bodo na ogled do 3.3.1998, vsak dan, med 10. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro, nedelje zaprto. Slikar govori s pomočjo klasičnih likovnih sredstev, območje barve je primerne narave. Njegovo slikarstvo kliče po kontrastu, kije ključ in si hkrati podreja prilegajoče konglomerate oblik in linij. Vsebine so namerno domače (razstavljena bodo dela iz cikla Kmečka opravila), v zavedanju po preprostosti branja le teh. Bizovičar se močno nagiba h rumenemu koloritu, ki ga oplemeniti z rahlim rdeče zelenim kontrastom, ali ga močno izpostavi s prefinjenimi modrimi parcelami. Nosilci slikovnih polj slikarja Bizovičarja, se gibljejo med diskretnostjo malih formatov, do močnih impulzov večjih združb poetičnih likovnih besed, kijih naslika odkrito in ve-hementno. Prisrčno vabljeni na otvoritev razstave! Zgodilo se je... 5. svečana t ; WmMm Leta 1958 V Slovenskem poročevalcu so pred natanko štiridesetimi leti objavili dve kratki novici iz Šoštanja: "Ze v novembru se je začel v okviru Ljudske univerze v Šoštanju eksperimentali tečaj, ki ga obiskuje 25 tečajnikov. Pouk imajo po 2X na teden v večernih urah. V bližnji prihodnosti pa nameravajo v Šoštanju ustanoviti esperantsko društvo. - Te dni se je začel v Šoštanju večerni tečaj o prvi pomoči, prireja pa ga mestni odb'or RK. Trajal bo okrog 10 tednov. Predavanja imajo po lx na teden, pripravlja pa jih zdravnik dr. Hofman. Udeležijo se ga člani Termoelektrarne, Tovarne usnja, Lesnoindustrijskega kombinata, Galanterije in Prostovoljnega gasilskega društva." Leta 1969 Večer je v članku z naslovom "V februarju več kulturnih prireditev v Velenju" poročal o kulturnem življenju v Velenju: "Ta teden je v Velenju več kulturnih prireditev. V soboto je v kulturnem domu gostoval znani učiteljski zbor Emil Adamič, v sredo pa bo gostovalo mariborsko gledališče s Shakespearovo komedijo "Kar hočete". V mladinskem klubu Velenje bodo za Prešernov kulturni praznik izvedli recital "Krst pri Savici". Na proslavljanje tega slovenskega kulturnega praznika se pripravljajo tudi v vseh drugih krajih velenjske občine." Tudi v teh dneh bo v naših krajih veliko kulturnih prireditev posvečenih slovenskemu kulturnemu prazniku. Med drugimi bodo jutri zvečer v muzeju na Velenjskem gradu odprli prenovljeno afriško zbirko Františka Foita, v novo urejenih podstrešnih prostorih enega najlepših slovenskih gradov pa razstavo "Od ro-manike do baroka". Razstava bo vredna ogleda, saj bo na njej razstavljeno veliko dragocenih predmetov iz preteklosti naše doline. Vabljeni! Leta 1970 Leto dni kasneje so v Večeru objavili članek z naslovom "Velenje dobi novo kegljišče": "Za hotelom Paka gradijo v Velenju novo štiristezno kegljišče. Investitor je hotel, izvajalec pa podjetje Vegrad. To bo sodobno urejeno avtomatsko in pokrito kegljišče, ki bo poleg domačinov nedvomno privabilo tudi druge goste." Velenje je imelo pred drugo svetovno vojno štiri kegljišča, konec stoletja žal, nima nobenega. Tudi "moderno, avtomatsko in pokrito" kegljišče ob hotelu Paka je že skoraj pozabljena preteklost. ■ Damijan Kljajič Zaleščanski portreti 37 RAJK0 DJ0RDJEVIČ Rada Djordjeviča je pri devetnajstih letih iz rodnega Kragujevca zaneslo v Zalesje, kjer je spoznal Škalčanko Skornškovo Marijo-Ano s Šrotove domačije. Še kakšna tri leta po 12. novembru 1954, kose je rodil prvi otrok, krščen za Rajka, so živeli pri starših v Skalah, potem so se preselili v Šoštanj. Mamica je bila po Rajkovem rojstvu kar precej časa po bolnišnicah, oče pa kot uslužbenec uprave za notranje zadeve dosti na terenu, zato je otroka največ vzgajala stara mati, na katero je bil silno navezan. Dolga soba z deskami na tleh, drvarnice na dvorišču in sosed na traktorju, so redki, a živi spomini na otroštvo v Šoštanju. Leta 1959 so se zaradi očetove službe preselili v Celje, v nov policijski blok na Otoku. Naselje so šele gradili, zato je bila okolica silno privlačna za mularijo, ki je najraje igrala nogomet ali pa se potikala po zaraščeni gmajni pred bolnišnico. Celjska III. osnovna šola ga je sprejela z velikimi, oguljenimi klopmi, ohranjena spominska knjiga od časa do časa pričara spomin na sošolke in sošolce. Po naravi mirnega fantiča je navduševala glasba, risanje, spoznavanje narave in družbe in tudi zgodovina - četudi je izrazit primer človeka, ki si zlepa ne bo zapomnil kakšne letnice... Med najboljšimi je bil pri telovadbi in pravi nogometni talent... Oče je doštudiral, dobil službo na velenjskem rudniku in leta 1964 se je Rajko preselil zadnjikrat, tokrat na Šaleško cesto 18 v Velenju. Zdaj so bili štirje, kajti leta 1960 se je rodila Milena, ki je desetletja kasneje zamenjala mamo na mestu direktorice Kina Velenje. Rajka so sošolci v razredu /Valenčakov Iztok, Žgankov Lučo, Jerihov Dušan../ hitro sprejeli medse, takoj se je vključil med športnike, postal je član pionirske in kasneje mladinske nogometneekipe Rudarja, v šolski reprezentanci je igral rokomet. Že v otroštvu je neumorno nabijal popevke na badminton loparju, zato tudi odločitev za resnejši pouk kitare. Najprej se je sicer kitare učil pri Ladu Planku starejšem, potem pa napravil nižjo glasbeno šolo. Že v sedmem razredu je navdušil sošolce Iztoka Valenčaka, Boruta Pistotnika, Slavka Dobelška, Roberta Uranjeka in Gorazda Rihteriča, da so leta 1977 ustanovili ansambel Sončni dečki. Ko so prvič celo zaigrali na ljubljanskem radiu, jih je po zvočnikih poslušala vsa šola in v hipu so postali zvezde. Znali so sicer vsega skupaj le nekaj pesmi, a dovolj, da so osmošolcem igrali na valeti. Večina fantov za resno delo ni bila in so zato Sončni dečki kmalu razpadli. Rajko se je priključil Črnim angelom, ki jih je vodil Mišo Melanšek, od sestrične Rosvite v Kanadi je dobil novo kitaro in zategadelj takoj postal najboljši kitarist. Že kot osnovnošolec je igral po plesih, s kolegi so bili pravi fra-jerji, dolgolasci v svetlečih plastičnih srajcah z velikimi manšetnami, v ozkih zvonastih hlačah. Medtem ko so se prijatelji glasbeniki vdajali tudi drugim radostim zvezdništva, je Rajko veliko in resno vadil, pil ni, tudi kadil ne, edino drobno veselje so bila dekleta, ki so rada zahajala k zvezdam na Melanškovem marofu... Tudi Črni angeli/Mišo Melanšek, Slavko Dobelšek, Toni Dolejši, Vlado Šuster in Rajko/ so kmalu razpadli in Rajko je takoj po končanem osmem razredu ustanovil Folk trio AVE. On, Mišo Melanšek in Vlado Šuster-Šuk, so začeli z resnim delom in tu se začenja prava Rajkova glasbena pot. Šola mu ni delala težav, a bila je bolj nujno zlo, kajti v osmem razredu je bil Rajko obseden od misli, da postane glasbena zvezda. Da-ansambel ne razpade, in da bi za šolo porabil čim manj časa, se je vpisal na poklicno kovinarsko šolo. Bil je resen fant, ni iskal zapletov, zato tudi v šoli zaradi svojega glasbenega življenja ni imel težav. Ko je njegov glasbeni kolega Šuk študiral v Mariboru, je po končani poklicni šoli tudi sam tam vpisal srednjo tehnično šolo, ki pa jo je pred koncem obesil na kitaro... Rajko je pridno vadil, pisal pesmi, glasbo, Ave so postali popularni. 0 njih so pisali časopisi, revije, nastopali so na radiu, televiziji, na Subotiškem ferstivalu so navdušili s pesmijo Vračam se, vračam, posneli so že trakove za ploščo. A spet trenutek odločitve: Rajko je prihodnost začutil v poklicnem ukvarjanju z glasbo, Šuk pa ne... Preden so Ave postali "hard ročk" ansambel, so preizkusili kar nekaj začasnih zasedb /nekaj časa je recimo pri njih igral klavirski virtuoz Hinko Haas/, v najuspešnejše obdobje ansambla pa so šli v zasedbi: Rajko, Mišo Melanšek, Gvido Hauptman, Leon Ferme in Janko Černe, ki ga je kasneje zamenjal Tulio Voscion iz Pule. To je zdaj zlato obdobje. Ave postanejo zvezde hard ročka v tedanji Jugoslaviji in prva mala plošča/Belo telo, Ti si tajna/ izide v nakladi osem tisoč! Vrstil se je nastop za nastopom, izdali so še eno malo ploščo, pripravljali album, po veliki jugoslovanski turneji so se dogovarjali za skupno turnejo s svetovnim ansamblom Middle of the road po Nemčiji. Velika jugoslovanska turneja je bila začetek konca. Fantje so s svojim AVE avtobusom divjali trideset dni iz mesta v mesto, s prizorišča na prizorišče. Povsod so jih poslušale množice, tudi deset tisoč poslušalcev na koncert so imeli zvezdniki v bleščečih srajcah, visokih petah in oprijetih hlačah /pod hlače je pred koncertom poromal tudi kakšen robček in korenček, da so čimbolj znoreli ženski del publike/... No, naporno delo, neurejen urnik, spanje v avtobusu in predvsem ljubezni, ki so jih pustili doma, so naredili svoje in ansambel je dva tedna pred koncem turneje leta 1976 razpadel, fantje enostavno niso bili zreli za zvezdniško življenje... Rajko je sicer še poskušal, z novimi zasedbami so Ave leta 1977 izdali ploščo Žabja svatba in leto kasneje Zakaj so vsi pozabili, toda z njimi je vendarle bilo konec... Tudi Rajko je bil v času zadnje velike turneje že zaljubljen. Dolgonogo šestnajstletno svetlolasko, Kamenikovo Heleno, je opazil v Delavskem klubu, in čeprav ji je bil tudi on všeč, je trajalo precej dlje časa kot pri znorelih oboževalkah, da jo je dokončno osvojil. Poročila sta se po sedmih letih, 12. aprila 1980, skupaj pa na Šaleški 18 zaživela šele po Janinem rojstvu leta 1981, in dodala Alena leta 1985. Razpad ansambla AVE je Rajku povzročil kar nekaj težav, saj so imeli dolgove za takrat zelo kvalitetno ozvočenje, izplačati je moral fante, delati pa je znal samo z glasbo. Zato se je začel ukvarjati z ozvočenjem, osvetljevanjem in posredovanjem prireditev, postal je zunanji sodelavec Rdeče dvo- rane. Pri štiriindvajsetih letih je kot menedžer dosegel izjemen uspeh, saj je v Rdečo dvorano pripeljal boksarski dvoboj med svetovnim prvakom Parlovom in Francozom Ponchelejem. Podprl ga je tedanji velenjski župan Nestl Žgank in Rajko se mu je oddolžil tako, da je Parlova prepričal, da v sklad za izgradnjo Titovega spomenika nameni dva milijona dinarjev... Tovarišu Titu se je Rajko poklonil tudi, ko je leta 1977 izdal ploščo s pesmima Tito in Bilečanka, ki so ju zelo doživeto izvedli člani tiste inačice ansambla, ko je na flavto igral Iztok Valenčak.. Za uspešno izpeljan boksarski dvoboj se je Parlov Rajku nepričakovano oddolžil z ne tako zelo skromnim darilcem, Rdeča dvorana pa z redno zaposlitvijo. Kot menedžer je zanjo organiziral številne dogodke po vsej Sloveniji, ampak za nočnega ptiča strogi delavnik od šestih do dveh ni bil, pustil je službo in ustanovil zasebno podjetje Veleton. Kakšnih pet let je trajalo obdobje, ko je vse sile usmeril v ozvočevanje, osvetljevanje in organizacijo nastopov/štiridesetdnevna "zlata turneja" Andreja Šifrerja; z veliko turnejo je "napravil" slovenskega zabavljača Vinka Šimeka; bil je menedžer ničkoliko skupinam; njegova je Noč ob jezeru v sedanji obliki; začenjal je s Poletnimi kulturnimi prireditvami.../ - bil je organizator, tehnični delavec in prodajalec vstopnic hkrati. Izkupiček od koncertov je nosil domov kar v znamenitem rdečem kovču. Potem se je lotil diskotek. Poleg velenjske Rdeče vrtnice je uredil in oddal v najem še diskoteke na Krku, Ptuju in v Beogradu, Tudi to obdobje je trajalo kakšnih pet let, nato je velenjsko diskoteko zaradi težav z obiskovalci zaprl sam in raje kupil lokal na Stantetovi ulici. Tam se je po načelu "pri nas dobiš vse" lotil prodaje instrumentov. Zlati časi! Zakonodaja je bila stroga, instrumentov pri nas ni bilo, Rajko pa je preko svoje londonske firme "Ardi & co." priskrbel vse - takrat je zavist zbujal z najnovejšim mercedesom... Zaradi obilice poslov je Helena na Hrvaškem odprla tudi podjetje Hekom. Kot glasbenik se ni več dosti pojavljal. Le še v ansamblu Vitamin, ki ga je ustanovil za komercialne nastope, je igral, tokrat kot najstarejši - dotlej je bil v ansamblih, čeprav vodja, vedno najmlajši. Posebno in pomembno poglavje je sodelovanje s Šank rockom. Kot mentor, svetovalec, spodbujevalec in menedžer je s fanti delal do tretje plošče, saj je v njih za razliko od drugih čutil silno energijo... in zato vanje vložil ogromno truda. Leto 1990 mu je po naključju prineslo novo /menda dokončno/ strast - televizijo. Skupaj z Gorenje servisom in zasebnikom Ivom Štraklom so opremili studio v kletnih prostorih pod njegovo trgovino in konec leta je bila prva oddaja. Za nekaj časa je potem televizija zastala, različni pogledi in spori so naredili svoje in partnerji so se razšli. Odtlej Rajko "dela" televzijo sam. Danes ima največjo lokalno televizijo v Sloveniji. Razvija se kljub polenom, ki jih je kot zasebnik ves čas dobival pod noge v domačem mestu in drugod po Sloveniji. Zaenkrat namerava VTV ostati največja lokalna televizija z razvito mrežo dopisništev in dobrim programom/njihova je Parada humorja, Glasbena skrinjica, koordinirali so zbiranje plišastih koal za novo pediatrično kliniko med avstralskimi Slovenci.../. Ko pa bo tehnologija približala VTV sliko še drugi polovici državljanov, bo čas za drugačne odločitve... Na slovensko tv sceno zdaj vpliva tudi kot predsednik Združenja lokalnih televizij in član nadzornega sveta Oddajnikov in zvez RTV Slovenije. Pred nekaj leti ga je srce opozorilo, da ni več v stari formi, naporno nočno življenje, tekanje s posla na posel, turneje, stresi zahtevajo svoje. Še zdaj opravlja kakšnih pet poslov naenkrat, ves čas je v gibanju, zato menda rekreacije ne potrebuje. Letnice in leta gor ali dol, zdi se, da mu je življenje ena sama dolga ročk turneja, katere TV posnetek bi bil/tudi brez izrezanih kadrov/med najbolj gledanimi oddajami... ■ U. Hrast 10 KAK as TV SPORED 5. februarja 1998 ČETRTEK, 5. februarja SLOVENIJA 1 09.00 09.15 09.40 09.45 10.15 11.05 11.35 12.05 13.00 13.05 14.50 15.25 15.50 16.20 16.50 17.00 17.10 17.30 18.05 18.20 18.50 19.10 19.20 19.30 19.55 20.05 20.55 21.50 22.00 22.30 22.35 22.45 23.20 00.40 Živalske pravljice, 5/13 Ouasimodove čarobne dogodivš čine, 5/26 Risanka Grace na udaru, 21/25 Nash Bridges, 5/14 Novice iz sveta razvedrila Dogodivš čine z divjega zahoda, 10/16 Glasbena oddaja Poročila Vreme, š port Naša pesem Lojze, dokum. film Osmi dan Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Tedi, kontaktna oddaja Glejte, kako rastejo: piščanec, ang. dokum. oddaja Humanisti ka Parada plesa Risanka Dobro je vedeti Dnevnik, vreme Šport Vrtinec rož, 2/14 Tednik Oglasi Odmevi, vreme Kultura Šport Oh, dr. Beeching, 9/9 Polnočni klub Humanistika SLOVENIJA 2 09.30 10.00 16.10 16.30 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.25 22.05 23.35 Pepe in Pepa, 19/26 Lov za zakladom, franc. kviz Stoletje ljudstva, 3/10 Sapporo: SP v smuč. skokih, posnetek Trdno v sedlu, 20/65 Doktor Sylvestre, 4/12 Kolo sreče, tv igrica Videoring Šport Barcelona: koš. evrop. liga BARCELONA:UNION OLI MPIJA (M), prenos Tri barve: bela, franc. film Sestre. 7/22 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Misija: zvezde 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje!, humor, serija 14.00 Razprtije, nan. 15.00 Power rangers, nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nan. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco H.E.A.T., nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Obalna straža ponoči, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Misija: zvezde, nan. 00.00 Poltergeist, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanali :lk 27 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.00 09.30 NAJ SPOT, glasbena oddaja, ponovitev 10.00 10.15 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.20 TV IZLOŽBA 11.30 12.00 VIDEOSTRANI 11.35 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 12.20 19.05 OTROŠKI PROGRAM 17.55 19.30 TV IZLOŽBA 18.00 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 19.00 20.05 POD ZVEZDNIM SVODOM; 19.05 oddaja z astrologinjo Rožo 19.30 Kačič 20.00 21.05 MOJ RODNI KRAJ, MOJ 20.05 RODNI DOM; slovenske 21.35 pesmi v glasbi in besedi 21.35 KARTE USODE, kontaktna oddaja; vedeževanje iz tarot 22.05 kart 22.10 22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.40 22.30 HOROSKOP 22.45 22.35 TV IZLOŽBA 22.50 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 22.55 PETEK, 6. februarja SLOVENIJA 1 08.35 Ku-ku, 5/13 08.50 Narava od blizu, 1/6 09.20 Humanistika 09.50 Parada plesa 10.10 Oh, dr. Beeching, 9/9 10.45 Vrtinec rož, 2/14 12.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.50 Zgodbe iz š koljke 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 Cofko Cof, 2. del ris. nan. 18.20 Novi raziskovalec, 5/13 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.05 Nagano'98 20.35 Storyville, amer. film 22.30 Oglasi 22.35 Odmevi, vreme 23.05 Kultura 23.10 Šport 23.15 Oglasi 23.20 Newyorška vročica, 15/22 23.50 Oglasi 23.55 Mojstri jazza, 4. del 01.00 Novi raziskovalec, 5/13 SLOVENIJA 2 02.00 Nagano: ZOI - studio 02.55 Nagano: ZOI - otvoritev, prenos 09.30 Pepa in Pepe, 20/26 10.00 Evropska liga v košarki (m): BARCELONA-UNION OLIMPIJA, posnetek iz Barcelone 15.30 Bo uspeh pokvaril Ročka Hunterja, amer. film 17.30 Pasje življenje, 5/22 18.05 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 12/14 18.45 Oglasi 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Tomaž Domicelj 21.00 Koncert 21.35 Veliki miti in skrivnosti, 11/12 22.05 Noč polna dežja, (tal. film 23.50 Profit, 5/8 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Misija: zvezde, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje!, nan. 14.00 Obalna straža ponoči, nan. 15.00 Power rangers,nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nan. 17.30 Pop. kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco, nan. 19.30 24 ur 20.00 Prva izdaja, nan. 21.00 Dosjeji X, nan. 22.00 Psiho, amer. film 00.00 Poškropljena, erotični film 01.30 24 ur DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja STEELOVA PRAVICA; 1987 EPP/VABIMO K OGLEDU KARTE USODE, ponovitev oddaje; vedeževanje iz kart TV IZLOŽBA: VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU TUJEC V HIŠI; (1993) RUDI KLARIČ: KAKO OSTATI ZDRAV IN ZMAGOVATI: S.E.M. - 3. oddaja REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 7. februarja SLOVENIJA 1 07.40 Radovedni Taček 08.00 Taborniki in skavti 08.15 Male sive celice, kviz 09.00 Tedi, kontaktna oddaja 09.35 Beg z Jupitra, 11. del 10.00 Otvoritev ZOI iz Nagana, pos 11.35 J. Golob, variacije za violino, klavir in orkester 11.50 Orgelska improvizacija 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Vreme,šport 13.10 Sprehodi v naravo 13.25 Zgodbe iz školjke 14.30 Mojstri jazza 15.30 Die schelme von schelm, koprodukcijski film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 30 let FS emona, 3. del 17.35 Ayllu, ansambel peruanske glasbe 17.45 Umirajoči labod, pleše Urša Vidmar 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Kulti v Gani, 1/2 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.10 Podelitev prešernovih nagrad, prenos 21.20 Portreti Prešernovih nagrajencev 21.50 Nagano'98 22.20 Homo turisticus 22.00 Naj naj naj, 4/6 22.45 Oglasi 22.50 Poročila, vreme 23.00 Šport 23.20 Terror on track 9, amer. film 00.50 Na vrtu 01.15 Kulti v Gani, 1/2 SLOVENIJA 2 01.00 Nagano: ZOI - smuk, (M) 10.00 Tomaž Domicelj, ponovitev 11.00 Koncert 13.00 Šport 19.30 Videoring 20.00 Policijska akademija VI., amer. film 21.25 Oglasi 21.30 V vrtincu 22.10 Sobotna noč 00.15 Videoring 08.00 Pujsji dol, risana serija 08.30 Munkci, ris. serija 09.00 Zverinice, ris. serija 09.30 Vrnitev v prihodnost, ris. serija 10.00 Družinski pes, ris. serija 10.30 Mlajš i bratec, nan. 11.00 Rolkar, mladinski film 13.00 Mali filmar, nan. 13.30 Roseanne, nan. 15.30 Tekwar, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 POP party, glas. oddaja 18.30 Nove pustolovš čine Robina Hooda, nan. 19.30 24 ur 20.00 Ubežnik, amer. film 21.45 Teksaški mož postave, nan. 22.45 Sophijina izbira, amer. film 01.00 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev 09.25 09.30 10.30 10.35 12.05 12.35 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25 21.45 21.50 21.55 22.00 22.20 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. EPP/VABIMO K OGLEDU TUJEC V HIŠI, francoski film RUDI KLARIČ: KAKO OSTATI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-3. oddaja TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 659. VTV MAGAZIN OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU; F. PREŠEREN: PUSTI PEVCU PETI; izvaja JERICA MRZEL NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 659. VTV MAGAZIN, ponov. VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 8. februarja SLOVENIJA 1 08.45 Ferdi, ris. nan., 6/13 09.10 Telerime 09.15 Zvezdica, lutk. serija, 3/26 09.40 čarobni šolski avtobus, 6/39 10.00 Glasba odrašča, orkestralna glasba 20. stoletja 11.00 Dogodivščine iz divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.30 World oldest living brides- maid, amer. film 15.10 Ponovitev podelitve Prešernovih nagrad 16.20 Portreti Prešernovih nagrajencev, ponovitev 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Po domače 18.55 Svečina 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.10 Nagano'98 20.40 ZOOM 22.15 Intervju 23.10 Poročila, vreme 23.20 Šport 23.25 Oglasi 23.30 Harper, amer. film 01.15 Svečina SLOVENIJA 2 01.15 Nagano ZOI: snowboard VSL (Ž), 1. tek; smuk (M); tek 30 km; biatlon 15 km (Ž); snovvboard VSL (Ž), 2. tek 10.00 Leteči Anton, danski film 11.20 POMP 12.05 V vrtincu 13.00 Šport 16.30 Nagano ZOI - tek 15 km (Ž); snowboard, VSL (M) 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.05 Stoletje ljudstva, 4/10 21.00 Alpe Jadran 21.30 Šport v nedeljo 22.15 V New Orleansu, 5/22 23.50 Videoring 08.00 Kapitan Zed, ris. serija 08.30 Pasji mornarji, risana serija 09.00 Klop, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Parter Levvis, nan. 11.00 Tekwar, nan. 12.00 Highlander, nan. 13.00 Brez zapor z Jonasom 14.00 Goreči hribi, amer. film 15.30 Radijska postaja, nan. 16.00 Otroš ki zdravnik, nan. 17.00 Moč, amer. film 19.30 24 ur 20.00 Super POP s STOJANOM AUERJEM 21.45 Športna scena 23.00 Viva Maria, ital.franc. komed. 01.00 24 ur PONOVITVE ODDAJ 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.00 658. VTV MAGAZIN 10.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.40 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.15 659. VTV MAGAZIN 11.35 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.10 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.15 NAJ SPOT, glasbena oddaja 13.45 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.15 VIDEOSTRANI 16.00 RUDI KLARIČ: KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 3. oddaja 16.30 TUJEC V HIŠI (L'inconnu dans la maison, 1993) 18.00 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE; ODDAJA TV PRIMORKA 18.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE; nadaljevanka, 9/19 19.15 OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU; F. PREŠEREN: PUSTI PEVCU PETI; izvaja JERICA MRZEL 20.35 KARTE USODE; prerokovanje iz tarot kart 21.20 HOROSKOP 21.25 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 9. februarja SLOVENIJA 1 09.00 Na potep po spominu 09.45 Novi raziskovalec, 5/13 10.35 Na vrtu 11.00 Kulti v Gani, 1/2 11.50 Utrip 12.00 Zrcalo tedna 12.15 Homo turisticus 12.35 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja 14.00 Intervju 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroš ka 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.50 Očividec, 11/15 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Nagano'98 20.35 Savannah, 6/34 21.30 Lustracija d.n. 22.30 Odmevi, vreme, univerzitetni razgledi 23.00 Kultura 23.05 Vreme, šport 23.15 Oglasi 23.20 Pogovor 00.25 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.30 Indaba, 6/25 10.00 Šport v nedeljo 10.45 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 12/14 15.00 Veliki miti 20. stoletja 15.30 Tri barve: bela, franc. film 17.30 Trdno v sedlu, 21/65 18.05 Rodbina Mogadorskih, 9/12 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 POMP 22.05 Cikcak 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Sestre, 8/22 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 09.00 10.00 10.05 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 20.55 21.40 21.45 22.15 22.20 23.35 23.40 23.45 Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Otroš ki zdravnik, nan. POP kviz Športni krog Športna scena Esmeralda, nan. Senca, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Acapulco H.E.A.T. 24 ur Dvig titanica, ang. film Možje v modrem, nan. Misija: zvezde, nan. Poltergeist, nan. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 659. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU DRUGAČEN SVET;TOMO KRIŽNAR: SAMOTNE POTI; reportaža s potovanja TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 10/19 REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA KOŠARKA:KRŠKO -PIVOVARNA LAŠKO; posnetek tekme HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 10. februarja SLOVENIJA 1 08.35 Sonce ne sije vsak dan, 6/6 09.25 Recept za zdravo življenje 10.10 Newyorš ka vročica, 15/22 10.45 Savannah, 6/34 11.35 Po domače 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.25 Dosje 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Taborniki in skavti 17.45 Beg z Jupitra, 12. epizoda 18.15 Oglasi, napovedniki 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Nagano'98 20.35 Gimnazija strtih src, 6/26 21.25 Oglasi 21.30 Made in Slovenia 22.25 Oglasi 22.30 Odmevi, vreme 23.00 Kultura 23.05 Šport 23.15 Oglasi 23.20 Kdo je glavni, 11/22 23.50 Solo ali zakon molka, nizoz. dokum. oddaja 00.45 Svet poroča 01.15 Besede SLOVENIJA 2 09.30 Pepe in Pepa, 21/26 10.05 Studio city 11.45 Nagano ZOI: um. drsanje pari prosto, tek 5 km (Ž), dnevni pregled, super VSL (Ž), umet. drsanje - pari 13.50 Alpe Jadran 14.20 Cikcak 15.05 Storyville, amer. film 16.30 Naga no ZOI: ponovitev 17.30 Trdno v sedlu, 22/65 18.05 Grad Hochenstein, 5/6 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Hipnotični svet P Mc Kenne 21.00 Osamljeni planet: Zimbabve 21.50 Vpraš anje zakonitosti, 6/7 22.20 Maistrova najdaljša mariborska noč, tv igra 22.50 Sestre, 9/22 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Misija: zvezde, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Policaji, nan. 14.00 POP party, glas. oddaja 15.00 Power rangers, nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco H.E.A.T., nan. 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Usodna diagnoza, kanad.franc. dr. 21.45 Bolniš niča upanja, nan. 22.30 Na zdravje, nan. 23.00 Spi dete moje, amer. film 00.45 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 DRUGAČEN SVET; TOMO KRIŽNAR: SAMOTNE POTI, reportaža s potovanja 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE , ameriška nadaljevanka 11.10 TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJA; ODDAJA VTV VELENJE 19.30 TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 660. VTV MAGAZIN 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST; JERA GROBELNIK, košarkarica 21.15 NAJ SPOT DNEVA 21.20 HOROSKOP 21.25 TV IZLOŽBA 21.30 660. VTV MAGAZIN, ponovitev 21.50 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 11. februarja SLOVENIJA 1 09.00 Dogodivš čine iz živalskega vrta, 13/15 09.45 Besede 10.40 Kdo je glavni, 11/22 11.05 Gimnazija strtih src, 6/26 12.00 Prisluhnimo tišini 12.30 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 14.10 Svet poroča 14.40 Solo ali zakon molka, nizoz. dokum. oddaja 15.30 Made in Slovenia 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Zaročenca, 6/10 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.05 Nagano'98 20.35 Nash bridges, 6/14 21.25 Osmi dan 21.55 (Ne)znanioder 22.25 Odmevi, vreme 23.00 Kultura 23.05 Šport 23.20 Grace na udaru, 22/25 23.55 Koncert simfonikov RTV SLOVENIJA 2 09.30 Pepe in Pepa, 22/26 10.00 Šport 11.45 Sobotna noč 15.00 Nagano ZOI: dnevni pregled 15.20 Wodd oldest living bridesmaid, amer. film 17.30 Trdno v sedlu, 23/65 18.05 Iz dobrega gnezda, 4/13 18.20 Ljubljana: košar, evrop. liga (Ž) IMOS JEŽICA:GETAFE 18.55 Košarkarska evrop. liga (Ž) Imos Ježica:Como 19.30 Videoring 20.00 Šport 22.30 Lov za zakladom, kviz 23.30 Sestre, 10/22 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Acapulco H.E.A.T. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje, nan. 14.00 Bolniš niča upanja, nan. 15.00 Power rangers, nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nad. 17.30 Pop kviz, nan. 18.00 Roseanne 18.30 Acapulco H.E.A.T, nan. 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Nič ne vidim, nič ne slišim,. amer. komedija 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Na zdravje, nan. 23.00 Zasvojenka, amer. film 00.45 24 ur, ponovitev iall 27 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 660. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 ŠPORTNI GOST; JERA GROBELNIK, košarkarica 11.15 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GREMO V KINO; oddaja za ljubitelje filma 20.35 VIDEO TOR glasbena oddaja 21.25 REGIONALNE NOVICE 21.30 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAS ČAS, d.o.o.f Vetenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija). Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451. 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: SRJDIO MREŽA - Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaia iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 5. februarja 1998 OD VSEPOVSOD KAK CAS 11 Avto šola AMD Velenje Vozniki želijo obnoviti znanje Velenje, 1. februarja - Avto šola pri AMD Velenje je pripravila za voznike vseh kategorij zanimivo predavanje s pomenljivim naslovom "obnovite znanje za boljšo varnost na naših cestah." Zanimanje voznikov je bilo presenetljivo veliko, zato bodo te oblike izobraževanja nadaljevali in jih še obogatili. Udeležence je pozdravil in nagovoril vodja avto šole pri AMD Velenje Slavko Drev, ki je v nadaljevanju v prvi temi predavanja spregovoril o najpogostejših napakah, kijih delajo vozniki z daljšim vozniškim stažem. Za njim je predstavnik Avto moto turing kluba Jule Slemešek voznike opozoril na pravilno sedenje v avtomobilu, pravilni drži volana, vožnji po ovinkih, zaviranju ter reagiranju voznikov v kritičnih trenutkih. Tretji predavatelj je bil namestnik komandirja Policijske postaje Velenje Robert Vodušek, kije predstavil predlagane spremembe zakonodaje Zlasti nepričakovano dober odziv terja nadaljevanje takšnih oblik o cestnem prometu. Posebej velja poudariti, da so vozniki nedeljsko predavanje sprejeli z velikim odobravanjem in vsi po vrsti izrazili željo, da bi jih nadaljevali. Udeleženci so postavili veliko konkretnih vprašanj in dobili nazorne in strokovne odgovore. Po več kot triurnem predavanju je vodja avto šole pri AMD Velenje Slavko Drev povedal: Mnenja in odmevi Poglejmo resnici v oči Ognjena noč v graščini nad Šoštanjem še iz drugega zornega kota. Ne bi iskal krivca, ker nimam pooblastil, vendar je po toči zvoniti prepozno. Je pa pravi čudež, da razmere, kakršne so vladale v tem objektu, niso že prej pripeljale do požara, ne glede na to, da seje v objekt vlagalo precej denarja (streha, kanalizacija). Objekt je predstavljal veliko požarno ogroženost. Prenatrpanost stanovalcev na m2 stanovanjske površine, stopnišč in dostop do objekta, ki je za gasilce predstavljal največjo oviro, največjo požarno nevarnost pa so predstavljala kurišča na trda goriva. Razlag, zakaj je zagorelo, je lahko tudi preko sto. Ce hočemo objekt zopet ob- noviti in pripraviti za bivanje ljudi, je pomembno, da se zgradijo centralna kurjava, varna stopnišča, da se uredi dohod do objekta za gasilska vozila. Ce ne bodo rešeni ti problemi, bo vsak tolar za obnovo objekta vržen stran. Opozoril bi tudi, daje takšnih objektov, ki so požarno nevarni, še veliko. Res je sicer, da so manjši, vendar so prav tako nevarni, še posebej tisti, ki nimajo mestnega ogrevanja. Iz tega požara lahko vsi občani izluščimo nauk, da vsaj enkrat letno očistimo stanovanjske prostore - okolje, v katerem živimo. Občina Šoštanj vsako pomlad organizira očiščevalne akcije, kesoni se postavijo na različna mesta, na nas pa je, da to izkoristimo. Čisto za konec še dobron- Nagradna križanka Relax Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje s pripisom "Relax" najkasneje do 16. februarja. 1., 2. in 3. nagrada: enodnevni izlet na Beneški karneval 21. februarja. agencija z najugodnejšo ponudbo - Relax Žalec, tel.: 715-616. "Res nisem pričakoval takšnega odziva voznikov in sem zato toliko bolj vesel. Polna učilnica potrjuje, da vozniki želijo obnoviti znanje. Veliko je bilo tudi vprašanj izven vsebine tega predavanja, zato bomo s to obliko nadaljevali, bomo pa v prihodnje izbrali le eno področje in s tem skušali še bolj temeljito obnoviti znanje voznikov." ■ B.Mugerle amerno opozorilo. Res je, da so se vse institucije v okviru občine Šoštanj izkazale in priskočile na pomoč ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, toda vse to bi odpadlo, če bi upoštevali vsaj malo tistega, kar zahteva požarna preventiva: požarne inšpekcijske službe, požarni pregledi, poučevanje ljudi o požarni preventivi in gašenje začetnih požarov. Skratka, gasilci imajo kadra dovolj. Sam sem na razpolago stanovanjskemu podjetju za nudenje tovrstnih uslug, čeprav nisem več aktiven gasilec. ■ Ivan Ojsteršek "Ledena doba" 30. in 31. januarja je Slovensko ljudsko gledališče Celje gostovalo v Kulturnem domu Velenje z Ukročeno trmoglavko. Ta predstava je bila Mb: JUH« AVTOR KRIŽANKE R.N0C TUJE ZEN. IME, JASNA .SORTA ŽLAHTNIH JABOLK VISEČ KAPNIKV PODZEM. JAMAH PRIPADNIK TATAR0V SVEDSKI PISATELJ MUNTHE ALBERT -?-»TUJEC« MRTVAŠKI KOVČEK, RAKEV ANTIČNA LJUBLJANA Min AVIATIK T IZ0BC.IZ CERKVE ZMES,KI JO VDIHAVAMO ► i MADŽARSKA REKA. DESNI PRITOK OTOK V' KVAR-NERSKEM ZALIVU P0RTIR NADA URBAS SREDSTVO ZA ANESTEZIJO GOftAV POSOČJU DONAVE PRI MESTU GY0R ANTON KARINGER KONJSKI TEK STRAST, POŽELENJE GOSTA MESNA JUHA DODATEK K POGODBI TRENJE ZANIMANJE ZAKAJ IffiČLO- VALEC IZDELKOV IZ ZLATA P0LIAMI-DN0UM. VLAKNO ANGL.PES- NIK IN DRAMATIK J0NS0N NEMŠKI FILOZOF RUMEN0-KLJ.PTICA NEMŠKI IZUMITELJ MOTORJA Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM INIK0LAUS1 PREMICA SECNICA NADA. LAVRIC OSAMLJENOST OSNOVNA MERA KIRURŠKA STRGALKA TEZA EMBALAŽE GLASB.IN-TERVAL MED 1. IN 6. TONOM FR.PISEC (CLAUDEI PEVKA PRODNIK GRŠKA BOGINJA NESREČE TL0 PIVO TALIŠČA 0RANZADA OSKAR KOGOJ EMIL FRELIH MILAN. IVANCIC BAROMETER ZA MER JENJE VIŠINE GORA ANDREJ KURENT VRSTA PODLOGE ZA OBLEKE naš čas nagrajena na Borštnikovem srečanju 1997 v Mariboru. In kako so bili igralci za dobro izvedeno Shakespearovo komedijo nagrajeni pri nas? Igrati so morali v neogreti dvorani. In namesto da bi se gledalci nasmejali ob duhovitih prizorih, jim je smeh zaradi mraza in tega nerazumljivega odnosa do kulture otrpnil na licih. Ali se vračamo v "ledeno" dobo? Jana Kavtičnik Nagrajenci nagradne križanke "Figaro 1", objavljene v tedniku Naš čas, 22. januarja. Pravilna rešitev gesla: PEDIKURA V LIDIJI Nagrajenci: 1. nagrada (storitev pedikure - nega nog): Peter Laure, Lokovica 85a, Šoštanj 2. nagrada (pričeska): Edo Jan, Cesta IX/6, Velenje 3. nagrada (moško striženje): Sandi Seklič, Kidričeva 2, Velenje Nagrajenci boste storitev deležni v salonu Lidija v Velenju na Cankarjevi 1. S seboj prinesite osebno izkaznico! Čestitamo! Najina prva postojanka na otočju Orkney je bila neolitska vas Skara Brae v zalivu Skaill, ki jo je pozimi leta 1850 razgalil močan vihar. Odkril je ogromne količine komposta (midden) in ostanke starodavne naselbine, ki velja za najbolje ohranjeno prazgodovinsko vas v severni Evropi. Vas Skara Brae je bila naseljena, preden so bile zgrajene piramide v Egiptu in je cvetela kar nekaj stoletij pred gradnjo svetovno znanega kamnitega kroga v Stonehengu. Stara je okrog 5000 let. Vendar je ne dela samo njena starost tako enkratne in pomembne. Predvsem gre za stopnjo ohranjenosti te delno podzemne vasi, kjer je poleg posameznih vaških hiš ohranjeno tudi pohištvo znotraj njih. Nikjer drugje v severni Evropi ne moremo v tako popolni obliki videti, kako so naši predniki resnično živeli. Samo pljuskanje valov je spremljalo najin sprehod po vasi. Šele kasneje sva z nasmeškom ugotovila, da so tudi drugi, sicer redki obiskovalci, hodili v tišini. Enostavno stojiš in gledaš ... in komaj verjameš. Čutiš stik s civilizacijo, ki ji tudi sam pripadaš. Naposled sva le zaja-hala svoji kolesi in tiho zdrsela naprej. Po nekaj premaganih hribčkih in spustih sva v daljavi pred seboj ob jezeru Stenness zagledala prav tako 5000 let stare stoječe monolitne kamne, imenovane Ring of Brodgar. Podobnih kamnitih krogov je na Britanskem otočju veliko, a Ring of Brodgar ima enega od največjih premerov, če ne kar največjega. Kakšen je bil glavni namen 60 kamnov, od katerih jih danes stoji še 27 in ki so visoki od 2 do 4,5 metrov, ostaja skrivnost, sklepajo pa, daje bilo to mesto številnih ritualov, ki so jih gojili otočani pred tisočettji, imelo pa je najbrž tudi astronomsko vlogo pri opazovanju Sonca in Lune. Zgodovina naju je prevzela in že sva potiskala pedala naprej, proti grobnici Maes Howe, ki je najbolj ohranjena tovrstna zgradba iz kamene dobe na Britanskem otočju. Ima en sam, 11 metrov dolg nizek vhod, ki pripelje v glavno sobano, ta pa ima ob straneh še tri manjše prostore, kjer so hranili posmrtne ostanke pomembnih osebnosti. Grobnica je zgrajena iz kamnitih blokov, ki se med seboj tako prilegajo, da je mednje nemogoče potisniti noževo konico, njihov položaj pod kotom pa zagotavlja popolno vodotesnost in če lahko verjamemo, v vseh teh tisočletjih v notranjost ni pritekla niti kapljica deževne vode. Zapisi vikinških runskih znakov so iz kasnejšega obdobja in pričajo o tem, daje bila grobnica okrog 12. stoletja zverinsko izropana, kar močno otežuje delo arheologov. Podobnih mest je na otočju kar nekaj, vendar so manj ohranjeni. Vreme nam je naslednji dan prekrižalo račune in sklenila sva se vrniti na celino. Čakala naju je dolga pot nazaj ob severovzhodni obali, ki sva jo popestrila z ogledom še enega iz serije pravljičnih gradov, gradu Dunrobin. Grad ima svoje korenine v 13. stoletju, a je bil kasneje večkrat spremenjen, zadnji dodatki so bili narejeni v 19. stoletju po zaslugi arhitekta, ki je tudi "oče" londonskega parlamenta. Med prvo svetovno vojno ga je močno prizadel ogenj, ko so ga uporabljali kot bolnišnico. Še danes pa je v rokah rodbine Sutherland, ki je nekoč posedovala celotno sutherlandsko območje in v 19. stoletju veljala za največje posestnike v zahodni Evropi. Ob vhodu v grad je stal kar eden od še živečih predstavnikov Sutherlandov, oblečen seveda (kot se spodobi) v škotsko nošo s kiltom in delil nasmeške in pozdrave mimoidočim. Grad z mogočno opremo je sicer zelo lepo ohranjen, vendar je najlepši pogled nanj s skrbno negovanih vrtov, ki sva jih bila sicer vajena od vsepovsod, celo iz mestnih središč, a so bili ti kljub temu nekaj posebnega. Ura naju je prehitro preganla na bližnjo železniško postajo, puhajoči vlak pa naju je popeljal do mesteca Kyle od Lochalsh na zahodni obali, ki je tudi glavno izhodišče za potovanje na otok Skye, enega najbolj slikovitih in goratih otokov Škotske. Z avtoštopom sva poskusila premagati tistih nekaj milj, ki so naju ločile od gradu Eilean Donan (gr. eilean pomeni otok) ob jezeru Duich, pa nisva imela sreče in čez tri ure sva se vkrcala kar na avtobus. Omenjeni grad je eden najbolj slikovitih gradov Škotske, zato tudi največkrat fotografiran. Leži na jezerskem otočku, ki je z obalo povezan s kam- Grad Eilean Donan nitim mostom. Njegov začetek sega v leto 1220 in je danes v rokah klana McRae. V času upora Jakobincev so ga topovi uničili, vendar je bil kasneje obnovljen. Večerno sonce je bilo neverjetno toplo in kar ni se nama ljubilo poiskati prostora za večerno taborjenje. Šicer pa so se Škoti tudi tokrat izkazali za prijazne gostitelje in prenočevala sva na travniku poleg neke hiše nedaleč od razgledne točke gradu. Veselila sva se že večernih posnetkov, pa so nama načrte prekrižali leteči žužki, z imenom "mitch-es", ki so glavna leteča pikajoča nadloga v Višavju, posebno ob vlažnem vremenu in ob jezerih. Če si v šotoru varno ločen od brnečih rojev z mrežo proti komaijem in če si že tako ali tako popikan po vsem telesu, te na piano ne spravi niti deset večernih gradov. Do zjutraj so leteče pošasti že obupale nad nama in ko sva navsezgodaj zapuščala najin tabor, jih že ni bilo nikjer več. Jutranje fotografije so le nekoliko odtehtale zamujeno priložnost, midva pa sva ujela avtobus za Fort William in si tako prihranila kar nekaj ur potovanja z vlakom. Ben Nevis, s svojimi 1343 metri najvišja gora Velike Britanije, je bila kot večino dni v letu zavita v oblake, zato sva vzpon nanjo zamenjala s potovanjem v Oban, od tam pa naslednji dan na slikoviti otok Iono. ■ Nada Nekrep, Matjaž Barborič 12 NilS vas VRTILJAK 5. februarja 1998 Velenjsko vprašanje r~ Ali res pomeni, da dobivamo od države le drobtinice, ko prihaja k nam na obisk le minister za drobno gospodarstvo? Izgubljeni obveščevalci O nedavno izgubljenih slovenskih obveščevalcih je naša javnost še vedno slabo obveščena. Koristna sprememba Res bi bil že skrajni čas. da Rudnik lignita Velenje tudi uradno preimenujejo v Premogovnik. S tem bi odpravili nepotrebne zaplete. Ko zdaj kdo reče. da rudnik ogroža Osnovno šolo Bibe Roecka v Šoštanju, bi kdo pomislil se na "domačo" Vido Rudnik. Vsaj nekje izenačenje Zadnje dni smo se pri nas vsaj v nečem R K A N J poenotili in izenačili. Tako proračun kot vreme sta pod ničlo. Za francosko kuhinjo Ker je francoska kuhinja znana po vsem svetu, se lahko pohvalimo, da imamo del zaslug za to vse bolj tudi Velenjčani. Samo lani je Gorenje za 35 odstotkov zvečalo prodajo štedilnikov na francoskem trgu. Jasno? Vse, kar nam je popolnoma jasno, je. da je pri nas veliko nejasnega. Pri starem - po starem Žalčani ostajajo glede delitve občine pri starem. To pa naj ne bi pomenilo, da bo I— ostajalo po starem. Knjižnica ni knjigarna Kaže, da nekateri Velenjčani ne razlikujejo med knjižnico in knjigarno. In imajo tako doma knjige tudi po več let, nekateri kot da so jih vzeli za svoje in jih sploh nočejo vrniti. Čeprav so si jih le sposodili, ne kupili. Pust bo Iz mnogih krajev slišimo v tem pred-pustnem času, da pri njih tudi letos pust bo. V to pa res nihče ne dvomi. Naše ceste S podaljšanjem bencinskega tolarja bomo še bolj podaljšali in izboljšali naše ceste. Gradili jih bomo po starem. S svojstvenim samoprispevkom. Čeprav nas za strinjanje ni nihče povabil na referendum. REZANJE ŠOŠTANJ^ COJEVIC Prejšnji petek je bil v domu kulture v Šoštanju veličasten dogodek.Dvorana je bila polna in v njej smo poslušali pet kratkih, predavanj izdelovalcev idejnih rešitev razvoja mesta, ki pač temelji na urbanističnih potezah v bližnji prihodnosti. Sledila je daljša analiza predstavnika komisije, kije natečajne rešitve ocenjevala in z obojim, z rešitvami in oceno strokovne komisije smo lahko zadovoljni. Nimam namena komentirati vsebine rešitev, saj sijih še lahko ogledate v avli kulturnega doma. Omenil bi le, da smo spoznali cel spekter rešitev. Na eni strani tiste, ki spominjajo na planiranje iz samoupravnih časov, ko so "mojstri" v odsotnosti občutka za zasebno lastnino delali s prostorom kot "svinje z mehom" in dosledno porisali vse nepozidane površine. Ti nam danes ponujajo pozidavo vsega polja med Šoštanjem in Pohrastnikom, kjer naj bi naselili tri tisoč novih Šoštanj čanov. Na drugem polu pa je postavljena rešitev, ki jemlje prostor kot vrednoto. Tega je treba očuvati in čimbolj ohranjati v naravni funkciji. Gre za dosledno izkoriščanje že urbaniziranega prostora. Odprti krog, kot so se avtorji poimenovali, je, če natančno pomislimo, fikcija, kajti krog, ki ga odprete, pač ni več krog. Simbolno pa je tudi njihova ideja za Šoštanj še vedno Akcija. Težko sije namreč predstavljati, da bi na primer v mestu prebivalci že danes pristali na predlagano renaturalizacijo Pake, ki bi ta življenjski medij spletla v harmonijo s krajem. Dovolj ilustrativno je mnenje enega vidnejših politikov občine, ki je ta projekt proglasil za zelenjavarski ... Ob podrobnem ogledu razstave si bomo lahko ustvarili vsak svoje mnenje. Komisija pa, kije imela za svojo presojo vnaprej določene kriterije, je po njih izbrala tisto rešitev, ki ni v oblakih in ki tudi ni refleksija minulih desetletij. Ideja, ki jo je ponudila neformalna skupina Gojevič & co. iz Velenja, je po njihovi oceni najboljša zato, ker ohranja nekatere nenadomestljive naravne danosti prostora, hkrati pa zastavlja urbanizacijo Šoštanja tako, da jo je mogoče graditi v večjih fazah, ne da bi med eno in drugo ugotavljali, da "pozidava" še ni končana. In odločitvi komisije, ki jo je že po protokolu vodil župan, lahko zaupamo. Še posebej zato, ker so bih v njej trije diplomirani inženirji arhitekture, diplomirana inženirka krajinske arhitekture in diplomiran inženir rudarstva, ki je pretresal rešitve z elektroenergetske plati. No, bilje še en član, kar tako, bi rekli. Ostanek miselnosti prejšnjih časov pač, ko so strokovnjakom vedno obesili še politični nadzor. A očitno je, da kakšnega večjega vpliva med mlajšimi kolegi ni imel in je bil zaradi svojih izkušenj vseeno prej v korist kot škodo. Zal pa nad vsem skupaj že visi madež zaplotniške sebičnosti. Na zadnji seji sveta občine je bil namreč prebran dokument, ki gaje podpisal "dedič" bivše bencinske črpalke. Prav stalinistično je v imenu upokojenske stranke zahteval, da se diplomiranega inženirja arhitekture Edija Vučine, ki je glavni "krivec" za uspešno izvedbo natečaja, enostavno brcne iz občinske komisije za okolje in prostor. Napisal je, da "državni uradnik" ne bi smel sodelovati v občinski komisiji, ki odloča o občinskih prostorskih zadevah. Pustimo ob boku nepoznavanje ustroja občinske oblasti, saj občinske komisije ne odločajo o ničimer. A žalostno je, da se upokojenska stranka izrablja za uveljavljanje osebnih interesov, pa četudi na škodo širše skupnosti, kar občina nedvomno je. In tako nas šoštanjska realnost hitro lopne po glavi, saj je videti, da bodo tukaj še nekaj časa prevladovali tisti, ki so v preteklosti stoično pustih mesto umirati, mlajšim pa, ki danes vidijo izhod iz tunela, nenehno mečejo polena pod noge. Nekaj upanja, da bodo tokrat takšne pobude zavržene, pa je župan, kije pozitivno naravnan do prostorske problematike. V volilnem letu je to posebej pomenljivo, ker utemeljno domnevamo, da za to nima celotne podpore niti pri svojih socialdemokratih kaj šele pri drugih koalicijskih partnericah. Meni pa se je še enkrat potrdilo, da se je treba soočati z idejami tistih, ki niso od tukaj in ki naš prostor vidijo neobremenjeno. Bodisi v ideološkm, še bolj pa v tehnološkem smislu. Naš svet se pač ne konča na obronkih lokoviških hribov ah pri betonskem mejniku, ki nas opozarja na pričetek Mestne občine Velenje. Svet in življenje sta tudi onkraj hribov in tudi tam živijo pametni ljudje. ■ Perorez "Samo urejeni ljudje rišejo urejene slike, je moje vodilo," pravi akademski slikar Lojze Zavolovšek. "Zato imam poleg čopičev pri sebi vedno tudi glavnik." rajšno smrt, podobno tudi tistemu katere mu se navzdol vil dim potem, ko s blagoslovljeno svečo ugasnili. Tako so nek" prerokovali tudi v Beli Krajini. Marsikje n Slovenskem so na podoben način vedcžev z blagoslovljenimi svečami šele dan p svečnici - na Blaževo. Sveče, ki so jih blagoslovili na svečnico, s marsikje (npr. na Koroškem v Št. Lipšu i v Podjuni) uvaljali kar doma iz domačeg voska, medtem ko so v Solčavi še po II. sve tovni vojni sami valjali tudi mrliške sveče. Obrtno izdelovanje sveč pa je bilo nekdaj združeno tudi z medičarstvom, saj je bila os novna surovina za izdelovanje svečarskih r medičarskih izdelkov ista - satje in med. Tak' so nekdaj odkupovali vedno med s staje vred, nato pa so svečarji oz. medičarji najpre; iz satja cedili med, satje pa so še dvakr stisnili v stiskalnici. Prvi med so uporabili za izdelavo medenega peciva, drugega pa pripravo mednih štrukljev. Po stiskanju ja je ostal še vosek za izdelavo sveč, ki so po dolgotrajnem postopku še belili, vosek so vlivali v vodo, da so nastali nek' voščeni rezanci, ki so jih na soncu belili, tak' dolgo, da je bil vosek popolnoma bel Postopek je bil takšen vsaj še do prr polovice 19. stoletja, ko se je začela sprem injati tehnologija in je med pri medičarj'' začel postopoma zamenjavati cenejši sladkor Od tedaj tudi poznamo živobarvna lectov srca, konjičke, dojenčke, ure, rožne ven in vrsto drugih izdelkov iz lecta, ki so š danes najznačilnejši predmeti te obrti. Sveč so nekdaj seveda uporabljali tudi za razsve*' javo, še bolj pomembno vlogo pa so imele različnih šegah in navadah, ki smo jih že omenili, medtem ko je sveča kot svetilo kmečkih domovih nekdaj gorela le redko Je pač bila predraga; naši predniki so si svetil' predvsem z gorečimi borovimi treskam vtaknjenimi v čelesnike ali "svetjeke" Po podelitvi priznanja Gorenju za najbolj urejeno podjetje v Sloveniji sta se v sproščen pogovor zapletla Borut Meh, namestnik generalnega direktorja Gorenja ter svetnik v državnem svetu in Joško Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. "No, si videl Joško. Pa smo spet prvi," se mu je hvalil Meh. "Kaj, prvi, zdaj ste še najlepši," je njegovo važenje podpihoval Čuk. Največje povpraševanje med Velenjčani je pred pustom po temlem izdelku", kaže in prepričuje Jože Silovšek, predsednik Smučarskega kluba Velenje, maserja rokometašev Gorenja, Tomaža Zamernika. "Prodaja se za sveže žemlje. Ne moreš verjeti!" Piše: mag. Jože Hudales Pred nekaj dnevi (2. februarja) se je po koledarju naših prednikov in po cerkvenem koledarju končala dobo praznikov povezanih z Jezusovim rojstvom in seje zaključil t.i. novoletni ali božični ciklus šeg in navad. Zato na svečnico iz kmečkih hiš izgine božično zelenje, božično drevo (če je le zdržalo do svečnice) in tudi jaslice so prav na današnji dan spravili za naslednje leto. Hkrati pa so se na ta dan še pred desetletji v vzhodni in osrednji Sloveniji še zadnjič pojavljali svečniški koledniki, podobno kot pred novim letom ali pred sv. tremi kralji. Ti so s svečami (simbol svetlobe oz. sonca) hodili od hiše do hiše in prepevali predvsem pesmi "od Marije svečenske". Sicer pa se na svečnico proslavlja v spomin na Marijino očiščenje, saj so štirideseti dan po rojstvu morale matere, ki so rodile sinove, po starih judovskih postavah priti v tempelj, tam darovati in se tako simbolično očistiiti. V cerkvenem bogoslužju zato svečnica pomeni prav to; spomin na Marijino očiščenje. Podoben obred, ki so ga imenovali "vpeljevanje" porodnic, so poznali tudi pri nas. Fran Mlinšek je npr. pred več kot pol stoletja zapisal, da porodnica ne sme šest tednov iz hiše, dokler ne gre v cerkev k "vpeljevanju", ker bi sicer toča pobila, hkrati pa je veljala vraža, da gre ženska tedaj prosit za drugega otroka. Poleg tega v cerkvi na svečnico že stoletja blagoslavljajo sveče - navsezadnje je po tem obredju praznik dobil ime, pa tudi eno izmed slovenskih imen za mesec februar - svečan je deloma povezano z njim, čeprav se prvič ime meseca februrja zapiše kot sečan in je povezano s sečnjo drevja. Blagoslov sveč seveda nima posebno trdne zveze z obredom Marijinega očiščevanja, zato je zelo verjetno, da je svečnica po drugi strani tudi spomin na različna predkrščanka obredja povezana z lučjo in svetlobo, ki so bila v dneh po zimskem kresu pogosta. Stari Rimljani so prav v februarju praznovali ln-perkalije, ko so se po njihovih ulicah valili sprevodi množic z gorečimi baklami v rokah. V ljudskem izročilu je cerkveni blagoslov sveč dobil mnoge izraze; ponekod so nesli k blagoslovu vse sveče, ki naj bi jih v naslednjem letu potrebovali; pa naj so bile to sveče za preganjanje hude ure, krstne in mrliške sveče, ali pa so nesli k blagoslovu po eno svečo za vsakega družinskega člana. Tudi vedeževali so tako kot ob vseh večjih praznikih. Z blagoslovljeno svečo so npr. hitro krožili okrog človeka, kolikor krogov so napravili okrog njega, toliko let mu je bilo še usojeno (velika nedelja). V okolici Lendave pa so tistemu, ki se mu je plamen blagoslovljene sveče upognil navzdol prisodili sko- Župan mesta priložnosti Srečko Meh: "Čakajte, čakajte. A, da sem jaz rekel: En revolver, prosim? Že mogoče, samo da imam zanj vsa dovoljenja. Ne bi ga kazal, če ne bi bilo res." Etnološka paberkovanja 52 5. februarja 1998 REPORTAŽE MS ČAS 13 Zgornja Savinjska dolina Politično sprenevedanje odškodninskega sklada Vračanje odvzetega premoženja je zanesljivo med najbolj pregretimi zadevami zadnjega in žal tudi bodočega obdobja v vsem slovenskem prostoru. Denacionalizacijski postopki med vsemi najbolj grenijo tudi delo upravnih enot, ki imajo za takšno ugotovitev razloge s težo. Popravljati krivice in ne delati novih; vračanje v naravi ali odškodnina; varovanje pravic fizičnih in pravnih oseb; "lepa" zmeda" na področju pravnih vprašanj, na katera niti upravna niti sodna praksa še nista našli odgovorov, to je le nekaj splošnih zadreg, številni posamezni primeri pa odpirajo nove razsežnosti nakopičenih nedorečenosti. Denacionalizacija že po svoji naravi pomeni nasprotujoče postopke več strank z izključujočimi se interesi. Delo upravnih enot otežuje tudi dejstvo, da upravičenci uveljavljajo premoženjsko-pravne zahtevke, ki sodijo na področje klasične pravice civilnega prava, torej o njih praviloma odločajo sodišča in ne upravni organi. (Previsokih zaprek je še več. Sprejetim zakonom država praviloma ne dodaja izvedbenih predpisov, posamezna ministrstva ne dajejo usmeritev, strokovnih navodil in napotkov, niti med podrobnostmi pa kakršnegakoli nasveta za rešitev posamezne zadeve. Vsi predlogi za rešitve v posameznih zadevah so tako izključno plod znanja in izkušenj zaposlenih na upravnih enotah. Le en primer največjih nesmislov: za en sam primer dobijo na upravni enoti štiri povsem različne uradne cenitve. Za nameček državne ustanove postopke očitno namerno zavirajo in preprečujejo. Zgovoren je samo primer slovenskega odškodninskega sklada. Ta se namreč brez izjeme pritožuje na sleherno odločbo in utemeljeno je vprašanje kakšna in čigava politika je v ozadju, posebej poudarjajo na Upravni enoti Mozirje. Nič čudnega torej, če se občani v številnih primerih upravičeno razburjajo, njihovo ner-ganje pa morajo "prenašati" zaposleni na upravnih enotah, nič dolžni in nič krivi. Značilen je recimo očitek - ko ste vzeli, niste nič vprašali, danes pa zahtevate goro potrdil, ki jih je treba celo krepko plačati! Zakon zato teija veliko pravnega znanja in strokovnega poguma. Terja poznavanje vseh sedanjih predpisov, povojne zakonodaje, zakonodaje iz kraljevine Jugoslavije, celo poznavanje občega državljanskega zakonika iz leta 1811. Ljubljanski nadškofiji 8000 hektarov gozdov? Na mozirski upravni enoti so do zakonitega roka decembra 1993 prejeli 222 zahtevkov. Okrajnemu sodišču so jih odstopili 6, kulturnemu ministrstvu 31, 14 so jih v postopku združili in 9 zavrgli, ostalo jih je torej 162. Od teh so jih v celoti rešili 84, pri čemer so vrnili vse kar je bilo možno vrniti v naravi, v 58 primerih so izdali delne odločbe o vrnitvi premoženja v naravi, nadaljujejo pa postopke o plačilu odškodnine. Za preostale zadeve še teče ugotovitveni postopek. V šestih nerešenih zadevah postopek miruje zaradi tako imenovanega moratorija, to so primeri državljanstva in vele-posesti, 3 zadeve so na 2. stopn- ji, na vrhovnem sodišču pa mozirska upravna enota nima nerešenih zadev. Upravičenci so skupno zahtevali vrnitev 15.546 hektarov zemljišč, od česar je bilo vrnjenih 3.638; od tega so zahtevki zajemali vrnitev kar 11.918 hektarov gozdov. Teh so doslej vrnili le 2.981 hektarov, v celoti pa je še odprto vprašanje vrnitve preko 8.000 hektarov gozdov ljubljanski nadškofiji. O tem seveda mozirska upravna enota ne more in ne bo odločala. Od zahtevanih 3.623 hektarov kmetijskih zemljišč so jih vrnili 653, od 4.496 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč pa je vrnjenih 3.1764. Posebno poglavje je vračanje premoženja agrarnim skupnostim, ki se morajo seveda vnovič organizirati in vpisati v register agrarnih skupnosti. Ta rok je še odprt, upravna enota pa je doslej že prejela 34 zahtevkov. Poseben problem so pašne skupnosti na zemljiščih, ki so bila ob nacionalizaciji last ljubljanske nadškofije. V celoti so rešili 12 zahtevkov in agrarnim skupnostim od zahtevanih 928 vrnili 656 hektarov, pri omenjenih pašnih skupnostih pa je skupno vprašljivih kar 2.706 hektarov. mjp ■■■■■■■■s 40 let velenjskega Muzeja, 2 novi razstavi Anonimni alkoholiki Velenje To je šola za življenje Ni pomembno, ali so Ivani, Milani, Jožeti, Petre, Majde, direktorji, obrtniki, delavci. Pomembno je, da so po tolikih in tolikih letih iskanja izhoda iz nastalih težav s prekomernim pitjem alkohola sami spoznali, da je smisel njihovega življenja vse prej kot to. Kljub višji sili, kot premoč slabe razvade poimenujejo sami, so zbrali dovolj poguma, moči in volje upreti se tistemu, ki jih je potiskal na rob družbe, na rob človeka vredno življenje. Nekateri se rešujejo okovja alkoholizma v klubih zdravljenih alkoholikov, 12 pa je takšnih, ki vztraja na poti sreče in svobode pri Anonimnih alkoholikih Velenje. Prejšnji ponedeljek so se člani skupine zbrali v prostorih Doma za varstvo odraslih v Velenju praktično iz vse Slovenije: Lenarta, Krškega, Ljubljane, Celja, Ljubnega. Zanje to ni bilo le redno srečanje, ampak so ob svojem uspehu zaznamovali še en uspeh - četrto obletnico obstoja in delovanja skupine AA. So skupnost moških in žensk (smo slišali), ki delijo medsebojne izkušnje, moč in upanje z željo po rešitvi skupne težave. Hkrati s tem želijo pomagati še drugim alkoholikom, da bi ozdraveli. Edini pogoj za pripadnost njihovi skupnosti je želja in so dejanja: "Jaz lahko pijem, ampak nočem." Blagajno skupine polnijo z lastnimi prostovoljnimi prispevki. Niso vezani na nobeno veroizpoved, sekto, politično stranko, organizacijo ali ustanovo in podobno. Njihov glavni namen je, da ostanejo trezni in pomagajo drugim alkoholikom k treznosti. Družijo jih torej skupni interesi, družijo jih stiske, tegobe, grenke izkušnje, s katerimi je prežeta njihova šola za življenje. Nekateri med njimi so tokrat zanjo dobili priznanja - posebne cekine za šest mesecev, eno, dve ali celo štiri leta abstinence. V pogovoru o sebi in svojih izkušnjah, o tem, kakšni ljudje so bili prej in kakšni so po tolikem času abstinence danes, sta bili pogosto omenjeni besedici: vesel(a) sem, srečen(a) sem. Srečni zato, so pojasnjevali v nadaljevanju, ker so zmogli iz črepinj postati ljudje, ki to srečo sedaj prenašajo v okolico, v kateri delajo in živijo. Iz izkušenj vedo, da od zmernega pivca do alkoholika ni daleč. Zelo debela in globoka pa je ločnica, ki deli grenko in kolikor toliko normalno življenje. Težko jo je doseči. Z voljo, vztrajnostjo in nenazadnje tudi s pomočjo, ki soje deležni v skupini, ni nekaj nemogočega. Nimajo terapevta. To so sami sebi. Prav tako nikogar, ki potrka na njihova vrata, ne "razgalijo", ampak se med sabo spoznavajo. Zato poznajo anonimnost samo na začetku. Z veseljem bodo pomagali vsem, ki se bodo želeli rešiti dna brezna in biti veseli in srečni, povsem drugi ljudje. Taki, ki svojo usodo zmorejo krojiti sami s trezno glavo. O tem, da je druženje z njimi koristno, lahko zdravljeni alkoholiki in njihovi družinski člani spoznajo na srečanjih vsak ponedeljek ob 18-tih v prostorih velenjskega doma za varstvo odraslih. Morda bi bilo prav, da se jim kdaj pa kdaj pridružijo tudi taki, ki alkoholizma ne uvrščajo med bolezni in zato gledajo nanje "zviška". ■ tp Muzej, ki je rešil grad pred propadanjem Tu"s^n°.dru^tvo..°b.paki. 3. novembra lani je minilo 40 let, odkar imamo v Velenju svoj Muzej. Verjetno je to, daje Društvo inženirjev in tehnikov na tedanjem Rudniku lignita Velenje, ki je leta 1957 ustanovilo muzej slovenskega premogovništva, rešilo grajsko stavbo pred propadanjem, saj bi seji kaj lahko pisala podobna usoda kot gradu Ttirn ali Šoštanjski graščini. Ob ustanovitvi so namreč na gradu živele družine iz socialnega roba tedanje družbe. Danes je slika povsem drugačna. Grad v sebi že 40 let skriva številne muzealije, od te sobote naprej jih bo javnosti v Bogat depo skriva še nepokazano "Začetki so bili skromni. V prvih letih skorajda ni bilo pritoka muzealij, vse pa so bile s področja premogovništva. Predvsem so se ukvarjali z izselitvijo stanovalcev in potem sanacijo grajske stavbe, kije bila do leta 1965 končana, že naslednje leto so odprli tudi prvi del rudarske zbirke; najprej premogovniško jamo, ki jo imamo v Muzeju še danes, potem prve štiri sobe rudarske zbirke, leta 1966 je nastala zbirka delavskega gibanja in NOB, leta 1970 je bila odprta zbirko ostankov mastodonta, leta 1972 pa Foitova Afriško zbirko," nam je povedal Pomlajena Foitova Afrika Danijela Brišnik, kustosinja arheologinja, je "skrbela" za obnovo zbirke Františka Foita (oblikovna zasnova je delo absolventa arhitekture Roka Polesa), o njej pa nam je povedala: "Zbirka ostaja v istih prostorih, z istimi vitrinami, postavitev pa je drugačna. Več poudarka je na tistih občutjih, ki sijih ljudje predstavljamo pod pojmom Afrika; raznobarvnost, pisanost, malo mistike. V prvi sobi so vsakdanji predmeti, druga soba je posvečena najbogatejšemu delu te zbirke, to so afriške maske, tretja soba je prirejena tako, da se bodo v njej imeli lepo otroci, zadnja soba je posvečena Foitu kot kiparju; njegovemu delu in življenju. Prostori so preurejeni in pomlajeni. Nov je svetlobni park, vitrine so barvno pomlajene, celotno razstavo bo spremljala glasba." "Osamosvojitev" Vinskih mušic I n s čim se strokovnjaki iz Muzeja ukvarjajo v zadnjih letih? "Predvsem s tistim, s čimer se do začetka osemdesetih let niso, to je z raziskovanjem preteklosti Šaleške doline. Smo etiina institucija, ki je po svojem strokovnem kadru to sposobna in zmožna opraviti. Mislim, da smo tu naredili največ, da so tu naši uspehi največji," je prepričan Jože Hudales. "Naša najbogatejša zbirka ni več zbirka slovenskega premogovništva, čeprav še vedno zajema največ prostora v velenjskem muzeju. Na Starem jašku imamo depo z zelo bogatimi etnološko kul-turno-zgodovinskimi zbirkami kot je pohištvo, etnološki predmeti, predmeti vsakdanje rabe. Vsi naši načrti so povezani s tem, da te bogate zbirke predstavimo tudi javnosti v muzejskih prostorih." To bo tudi ena glavnih nalog zaposlenih v Muzeju v prihodnosti. "Odpira se cela vrsta novih možnosti. Kot tudi razmišljanja o tem, da bi velenjski grad ne bil več edina muzejska stavba ali pa, da bi sploh to svojo muzejsko funkcijo izgubil in postal bolj reprezentančna stavba. Muzej kot center preučevanja Šaleške doline pa bi deloval nekje drugje,. Razmišljanja so resna in čisto utemeljena." V Muzeju pripravljajo še dve razstavi, posvečeni obletnici. Ena bo verjetno postavljena v domu Borcev in mladine, kdaj točno ju bodo odprli, pa je težko reči. Vse je odvisno od denarja. ■ Bojana Špegel ogled ponujal še več. Obletnico bodo "velenjski graščaki", kot mnogi imenujejo zaposlene v muzeju, obeležili z otvoritvijo dveh zbirk; po petindvajsetih letih so obnovili Foitovo zbirko, na podstrešju pa bodo prvič prikazali delček zgodovine Doline z razstavo, imenovano "Šaleška dolina med romaniko in barokom". Prireditev se bo pričela ob 18.30 uri. vodja Muzeja, ki že vse od leta 1976 deluje pod okriljem Kulturnega centra Ivana Napotnika, opisal vodja muzeja mag. Jože Hudales. Od tega leta dalje se je v Muzeju tudi največ dogajalo, začel se je razcvet. Kmalu so začeli tudi zaposlovati, tako da so danes v Muzeju zaposleni štrije kustosi in kustosin-ja-arheologinja za polovični delovni čas, pa dva restavratorja-konservatorja, muzejski tehnik ter čistilka in hišnik. Prvi poskus prikaza zgodovine Doline V simpatično urejenem podstrešju gradu je v času našega obiska kustos Tone Ravnikar postavljal "svojo" zbirko, ki jo je poimenoval Šaleška dolina med romaniko in barokom. Zaka|tako širok naslov? "Razstava je neke vrste prvi poskus predstaviti Šaleški javnosti del njene zgodovine. Da je posvečen srednjemu veku ni slučaj, ampak rezultat sistematičnih raziskovalnih nalog, ki smo jih uresničevali v muzeju Velenje v preteklih letih. Razstava je koncipirana precej "na široko", glavni poudarek je na obdobju gotike in renesančne umetnosti. Zato, da bi na relativno majhnem prostoru uspeli predstaviti vsaj tipične značilnosti vsake dobe, sem se odločil razstaviti eno, za to obdobje značilno muzealijo." Veliko zanimivih zgodovinskih predmetov boste lahko videli, med drugim restavriran romanski prezbi-terij iz Šoštanja, dobo gotike bodo predstavljali trije leseni kipi iz okoliških cerkev, pozno gotiko bodo predstavljale prve štiri plošče restavriranih fresk iz gradu v Šentilju pri Velenju* Zelo veličasno deluje rekonstrukcija kamnitega oltarja iz cerkve sv. Jošta na Paškem Kozjaku, zanimivo pa je tudi pohištvo iz Šaleške doline , ki je sicer v stalnih zbirkah treh večjih slovenskih muzejev, po 60 letih pa prvič na ogled v Velenju. Želja po druženju, izmenjavi izkušenj, širitvi obzorja in nenazadnje dati Martinovemu prazniku tudi malo vsebine so spodbudile ljubiteljske vinogradnike v občini Šmartno ob Paki k ustanovitvi sekcije pred letom in pol. Danes deluje pod okriljem tamkajšnjega Turističnega društva, šteje pa 62 članov. Ker zanimanje za tovrstno dejavnost raste, ker so izpolnili tudi pogoje, so se šmarške Vinske mušice odločile za ustanovitev samostojnega društva. Ustanovni zbor bodo pripravile v soboto, 7. februarja ob 18.30 v dvorani šmaškega kulturnega doma. Nanj poleg članov sekcije vabijo še druge vinogradnike s področja bivše občine Velenje in tudi tiste, ki svojega vinograda nimajo, a jih ta zvrst dejavnosti zanima zaradi drugačnih razlogov. Franc Malus, predsednik sekcije (glede na odločitev, da bodo vsi člani upravnega odbora opravljali zaupane dolžnosti tudi v društvu) in novi predsednik Vinskih mušic, nam je povedal, da to žlahtno rastlino na področju bivšev občine Velenje gojijo na 29 hektarjih. Od tega na območju občine Šmartno ob Paki na 9 hektarjih. V vinogradih, predvsem na obromkih Malega Vrha, danes uspevajo kakovostne vrste - od belih vin kerner, renski in laški rizling, rizvanec, sauvignon, od rdečih pa modra frankinja, nekaj malega modri pino in zvveigelt. Vse to so primerne sorte, s katerimi so lastniki obnovili površine na osnovi rezultatov raziskovalne naloge profesorja Hrčka z Biološke fakultete v Ljubljani iz leta 1988/90. "Naše delo v društvu bo temeljilo predvsem na pridobivanju novih znanj ter spoznanj v vinarstvu in vinogradništvu. Strokovna predavanja, ogledi, sodelovanje s strokovnjaki Inštituta s tega področja, svetovalno službo, skupen nakup potrebnega repromateriala (cepljenke) in škropiva bodo zvezde stalnice pri našem delu. Vsako leto bomo izvedli tudi strokovno ocenjevanje letnikov svojih članov in spremljali kakovost našega pridelka. Sodelovanje na Martinovem prazniku in družabne aktivnosti so prav tako omembe vredne. Pa za mladi kader bomo morali poskrbeti. Skratka, dela bo za vse dovolj," je poleg Malusa predstavil delovni program društva za letos tajnik sekcije Peter Krajnc. Sodelovanja s podjetjem Era Vino Šmartno sta ocenila kot sodelovanje na zavidljivi ravni. Prepričana sta, da bo tudi s prihodom nove enologinje takšno tudi ostalo. Utp 14 NilS vas ZA RAZVEDRILO 5. februarja 1998 OVEN OD 21.3. DO 21.4 Vedno pogosteje se boste zalotili pri misli, da ste popustili, da nečesa ne delate prav in da to opažajo tudi drugi. Voše samosposlovanje bo malce omajano, zato bi bilo prav, da razmislite, zakaj je tako. Morda so vaše žeije prevelike, morda pa preprosto ne počnete tistega, kar bi vas naredilo srečne. Ko boste vedeli, kaj bi pravzaprav radi, boste šele na začetku nove poti, ki pa bo nujna, če ne želite zboleti. toliko nakopičene jeze, kot je je trenutno v vas, namreč vodi v bolezni. BIK OD 22.4. DO 20.5. Naloge, ki vam jih bodo naložili, bodo sicer velike, a kaj kmalu boste ugotovili, da jih boste zmogli. Se sami ne boste prav vedeli, od kod vam vsa energija, ki vas bo preplavljala, vsekakor pa se boste odlično počutili. Marsikaj, kar vam nikoli ni šlo prav od rok, bo sedaj steklo kot po maslu. Pa še poznalo se bo, v denarnici seveda. Pazite, da ne boste preveč brezglavo zapravljali, saj si to trenutno zelo težko privoščite. Še nekaj starih dolgov čaka, da jih poravnate. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Nekdo vas bo vprašal za mnenje pri precej komplicirani zadevi, vi pa boste stvar vzeli zelo resno. Prav je, da imate občutek odgovornosti, a tokrat boste malce pretiravali. Nikar ne mislite, da lahko s svojimi včasih revolucionarnimi idejami spremenite svet okoli vas. Prej bo ta spremenil vas, zato se spet spustite na realna tla. živite v okvirih svojih zmožnosti, pa vam bo takoj lažje. RAK OD 22.6. DO 22.7. Zadnje čase se vam spet zdi, da niste prav koristni. Poskrbite, da temu ne bo tako in si, če je le mogoče, poiščite delo ali zaposlitev, ki vas bo osrečevala. Morda ne bi bilo napak, če se boste odločili, da si naberete kakšnega novega znanja, ki vam zna v bližnji prihodnosti še kako koristiti. Nekdo vas bo povabil na obisk, vi pa boste oklevali, ker se vse preveč obremenjujete s tem, kaj bodo drugi rekli o vašem življenju. Mislite več nase, pa bo čisto prav. Vaše razpoloženje bo še naprej kot aprilsko vreme. Kriza, ki jo je povzročila nesrečna ljubezen, se bo tokrat vlekla dlje kot ponavadi. Krivi ne boste le vi, saj boste trenutno zelo zaposleni in temu primerno utrujeni, to pa bo vaše počutje le še potenciralo. Prijatelj, ki vam želi pomagati, je v svojih namenih povsem iskren, zato se mu le prepustite, te točno to, kar trenutno potrebujete. Konec tedno bo veselo! DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Lenobo vas bo spremljala iz dneva v dan. Se sami ne boste vedeli, od kod in zakaj je vaše razpoloženje in počutje tako slabo. Ce boste želeli to izvedeti, boste tokrat morda morali obiskati zdravnika, sicer pa tako sami veste, kaj približno je krivo za vaše počutje. Prijateljica vam bo pripravila vesel večer, po katerem boste precej razmišljali o svojem družabnem življenju. Priznajte, da se mu zadnje čase vse premalo posvečate. te je le mogoče, si čim prej privoščite kratek dopust, ki ga posvetite le sebi, saj ste precej na koncu z močmi. Če morda tega še ne čutite telesno, ste zagotovo že opazili, da vas bolj malo stvari spravi v dobro voljo, že dolgo pa niste bili zadovoljni z delom, ki ste ga opravili, to je signal, da potrebujete odklop od vsakdanjika, ki se vse preveč ponavlja. Novih moči si boste nabrali tudi, če boste poskrbeli za več rekreacije. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Energija se vam počasi vrača, zato boste vsak dan boljše razpoloženi. Vrhunec bo dosegla čez kakšen teden, vi pa se le potrudite, da jo boste potem tudi obdržali, saj jo boste še kako potrebovali. Pred vami je namreč kar nekaj stresnih dogodkov, ki vam jo bodo naravnost pili. Kot kaže, boste največjo preizkušnjo, ki vas čaka, uspešno opravili. Pri tem pazite, da ne boste preveč zanemarili obveznosti, ki vam jih nologajo v službi ali šoli. Portner bo razumevajoč. Eden lepših tednov in obdobij v tem letu prihaja. Uresničile se vam bodo neke dolgo sanjane sanje, dogajale se bodo stvari, o katerih si še pred kratkim niste upali na glas govoriti. In to tako na zasebnem kot poslovnem področju. Ni izključeno, da boste intenzivno razmišljali o preselitvi. Vaše delo bodo opazili tisti, ki se nanj spoznajo in kaj kmalu si lahko obetate spodbudno povabilo. Odločitev vsekakor sprejemajte v dvoje! KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Mnogi bodo sicer rekli, da ste velik skopuh, a ni kaj! Zadnji čas je, da krepko zategnete pas in končno spravite svoje finance v red. Sploh če si želite, da se vam bodo uresničili številni in bogati načrti, ki jih imate kar nekaj. Nikar pa se zaradi varčnosti ne zapirajte med štiri stene, saj vam to ne bo prineslo nič dobrega. Preveč družaben človek ste, da bi vam samota dolgo prijola. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. trudili se boste, da bi bili všeč vsem okoli vas, pa vam nikakor ne bo uspevalo. Kaj, ko bi se vprašali, kdo se mora spremeniti -vi ali vaša okolica? tega, da se bodo spremenili vaši nadrejeni, vaš partner, otroci si namreč lahko le želite. Vi ste tisti, ki se morate spremeniti in ob tem spoznati, da se morate imeti radi, da ste vredni zaupanja in spoštovanja. Ko boste tako o sebi mislili vi, bodo počasi tudi drugi. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Ponovno boste spoznali, da ne znate lenariti, saj si boste bolj kot vse drugo želeli ustvarjati. Na različnih področjih. Dobili boste tisto energijo, ki jo potrebujete, da izpeljete nek načrt do konca. Res, da stvar ne bo enostavna, a tokrat se bo res splačalo. Poleg tega se posvetite sebi in svojemu telesu. Šport vas bo rešil, če boste pa še jedli bolj z glavo, se boste kmalu počutili odlično. Pravilna prehrana za vaše zdravje mim a Ste nenehno utrujeni? Vam morda prezgodaj sivijo lasje, ali pa se vam nemočno lomijo? Imate utrujeno kožo na obrazu? Vse to so lahko opozorilni znaki, da se ne prehranjujete pravilno. Poglejmo, kaj lahko storite sami. Zagotovo ste že slišali, da so nenadne spremembe v vašem razpoloženju lahko posledica pomanjkanja vitaminov. Ali veste, da suha koža opozarja na pomanjkanje olja? Utrujenost je lahko znak, da potrebujete več železa, ne pa črne kave. Ko boste poskusili, boste tudi sami ugotovili, da ima prehranjevanje ogromen vpliv na vaše razpoloženje, počutje in videz. Zal se vse preveč ljudi z opozorilnimi znaki sprijazni, pa si rečejo, da se pač starajo in grešijo naprej. Verjemite, splača se potruditi in spremeniti nekatere prehrambene navade. Utrujenost Če ste utrujeni in brezvoljni, vam morda primanjkuje vitaminov skupine B, magnezija in železa. Nekateri vitamini B in magnezij so namreč poglavitnega pomena za pretvarjanje hrane v energijo. Pomanjkanje nam "jemlje" energijo, povzroča utrujenost in slabši spanec. Če je v hrani premalo železa, mišice, organi in možgani ne dobivajo kisika, to pa povzroči slabokrvnost, oslabelost in nezadostno zbranost. In kaj lahko storite? Poživila, kot je črna kava, coca-cola in sladkarije utrujenost le še okrepijo. Večkrat na dan bi si morali privoščiti majhne obroke ali prigrizke, seveda na zdrav način. Vedno si pripravite zajtrk, eno uro pred spanjem pa si privoščite majhen grižljaj. Spiti bi morali vsaj 6 do 8 kozarcev vode na dan, če hočete preprečiti dehidracijo, ki tudi povzroča utrujenost in oslabelost. Lasje in lasišče Če so vaši lasje suhi, tanki in motni, vam verjetno primanjkuje beljakovin, folne kisline, vitamina B 12 in železa. Te hranilne snovi prihajajo v lasišče iz krvi. Če jih je premalo, se število rdečih krvničk zelo zmanjša, to pa lahko dobesedno zaduši lase in lasišče. Vsak dan bi morali zaužiti vsaj dve vrsti temno zelene listnate zelenjave, na primer ohrovt ali špinačo, pa stročnice, ki so polne železa, pusto meso in ribe. Če se vaši lasje cepijo ali lomijo, so suhi in se radi zavozlajo, vam morda primanjkuje vitamina C. Pri zajtrku spijte kozarec pomarančnega soka ali pa si privoščite porcijo brokolija pri kosilu Zelo koristno za vaše počutje bo, če uporabljate čim manj maščob živalskega izvora, čim manj soli in čim manj bele moke. Vsak dan si privoščite košček pivskega kvasa, če ga ne marate, si kupite kvas v prahu in ga spijte s sadnim sokom. Zelo bogat je namreč z vitamini skupine B. Upoštevajte, da naj bi vaš želodec ponoči vsaj 10 ur počival, jejte čim več sezonskega sadja in zelenjave. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE P.o. 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 0631855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Obvestilo uporabnikom komunalnih dobrin in storitev Uporabnike komunalnih dobrin in storitev obveščamo, da se je s 1.1.1998 spremenila taksa za obremenjevanje vode, in sicer znaša sedaj 2.100,00 SIT/enoto obremenitve (Ur. list RS št. 84/24.12.1997) ter republiški vodni prispevek, ki znaša 6,30 SIT/m3 porabljene pitne vode (Ur. list RS št. 84/24. 12.1997). Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah o prometnem davku se od 18. 1.1998 obračunava prometni davek po tarifni številki 1 od storitev po stopnji 6,5 % (Ur. list RS št. 3 od 17.1.1998) za odvajanje odplak, čiščenje odplak, števnino, odvoz komunalnih odpadkov in odlaganje odpadkov. S 1. 2.1998 se na podlagi Sklepa o revalorizaciji prispevka za razvoj in zagotavljanje vodooskrbe in odvajanje ter čiščenje odplak spremeni višina prispevka za razvoj, in sicer: za vodooskrbo odvajanje in čiščenje odplak stara cena 15,52 SIT/m3 7,77 SIT/m3 nova cena 15,74 SIT/m3 7,88 SIT/m3 Prispevek je namenjen za razvoj vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Komunalno podjetje Velenje Ruffff 1. februar je tisti dan, ko boste s posojilom Banke Celje uresničili poslovno odločitev ali si izpolnili skrito željo. Ste vprašali ZAKAJ? V Banki Celje smo za Vas pripravili takšno ponudbo posojil, ki se ji ne morete upreti. In kaj Vam nudimo? Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 6.25% dalje. Za kolo, avto ali gotovino so pri nas namenska in nenamenska posojila že od T + 6.5% dalje. Pravne osebe in zasebniki lahko od 1. februarja dalje najamete kratkoročno posojilo po obrestni meri od T + 5.5% dalje in dolgoročno posojilo od T + 7.5% dalje. Ce se boste odločili za posojilo za nakup deviz za plačilo v tujino, pa boste dobili posojilo po novi, nižji obrestni meri od T + 4.9%. Naj Vam zaupamo še to. da so nižji tudi stroški najema posojila. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celje.si Ne odlašajte z odločitvijo! Vabimo Vas ne glede na to, če ste že komitent ali pa boste to postali. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka banka celje V varnem zavetju tradicije 5. februarja 1998 MODRO © iy\ KRONIKA NAŠ i as 15 Kradejo kot srake V noči na soboto, 31. januarja, je neznanec vlomil v pisarno Zveze potrošnikov na Efenkovi cesti v Velenju in ukradel telefonsko tajnico s faksom znamke Panasonic, vredno okoli 60.000 tolarjev. Premajhno pazljivost zaposlenih pa je nekdo že prejšnji teden izkoristil v trgovini Big Bank na Šaleški cesti v Velenju. S police je ukradel videorekorder znamke Philips, vreden nekaj več kot 42.000 tolarjev. Minuli vikend je za zdaj še neznani storilec na Preloški cesti v Velenju vlomil v proizvodno halo podjetja ESO Oprema v stečaju in ukradel dva hidravlična agregata ter stoječi vrtalni stroj, v vrednosti okoli 200.000 tolarjev. V soboto, 31. januarja, popoldan, je neznanec v podzemnih garažah pri Nakupovalnem centru na Kidričevi v Velenju, s stropa odvil in ukradel tri požarne senzorje znamke Gent, vredne okoli 90.000 tolarjev. Za vlomilce so bili zanimivi tudi avtomobili. V četrtek, 29. januarja jugo, ki je bil parkiran na Cesti talcev v Velenju. Iz njega je izginil avtoradijo, Zvonka L. je oškodovana za okoli 25.000 tolarjev. V ponedeljek, 2. februarja, pa jugo, parkiran na Goriški cesti v Velenju. Adam K. je ostal brez avtoradiokasetofona znamke Grunding in police z zvočnikoma, vse skupaj vredno okoli 20.000 tolarjev. Ogenj na petici in v izložbi Nekaj minut pred 1. uro v nedeljo, 1. februarja, seje Franc V. iz Velenja peljal z osebnim avtomobilom Renault 5 od restavracije Jezero proti Velenju. Med vožnjo je začelo v avtomobilu goreti. Ogenj so poskušali z gasilnim aparatom pogasiti policisti, ki so se pripeljali nasproti, vendar je požar do prihoda gasilcev že zajel celo vozilo in povzročil za 300.000 tolarjev škode. V sredo, 28. januarja, okoli 4. ure zjutraj, pa je zagorelo v izložbi blagovnice Era Standard. Ogenj je najbrž povzročil reflektor, ki je osvetljeval izložbo. Gmotno škodo, nastalo v požaru, so ocenili naokoli 150.000 tolarjev. Vročekrvneža nad policista Patrulja velenjske policije je v ponedeljek, 2. februarja, nekaj po 2. uri zjutraj, na Celjski cesti opazila voznika osebnega avtomobila, ki je vijugal po cesti. Poskušali so ga ustaviti, vendar se voznik na svetlobne signale sprva sploh ni odzval, ustaviti so ga uspeli šele na Jenkovi cesti. Vozniku 24-letnemu Milanu J. z območja Žalca, so dali pihati in alkotest je pokazal kar 2,54 promil alkohola v izdihanem zraku. Postopek policistov pa ni bil všeč njegovemu sopotniku, 22-letnemu Damjanu J. iz Velenja, ki je motil postopek. Ko sta policista želela legitimirati tudi njega, se je tako razburil, da je fizično napadel policista. Glede na stopnjo alkoholiziranosti, policista nista imela prav težkega dela, da sta voznika in sopotnika obvladala. Oba vročekrvneža bosta svoje nespametno ravnanje zdaj lahko pojasnila sodniku za prekrške. Vlomilci pri Bohaču V noči na četrtek, 29. januarja, je bilo vlomljeno v trgovsko-gostinski lokal Bohač na Zadrečki cesti v Nazarjah. Iz trgovine je izginilo 180 zavojčkov različnih cigaret, 3 kartone pločevink piva, 11.000 tolarjev menjalnega denarja in dve ročni uri. Janez in Iztok V. sta bila oškodovana za okoli 120.000 tolar-jev. Mozirski policisti so za vlom osumili 19-letnega domačina S.S., ki naj bi pred dnevi vlomil tudi v osnovno šolo v Nazarjah. Trčenje na magistralki V nedeljo, 1. februarja, ob 17.55 seje hujša nesreča zgodila na magistralni cesti izven naselja Šempeter. 47-letna Marija K. iz Velenja je vozila osebni avto iz smeri Latkove vasi proti Žalcu. V Šempetru je zavila levo proti Polzeli. V tistem je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 45-letni Branko H. iz Gotovelj. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem seje voznica Marija K. hudo poškodovala, voznik Branko H. in sopotnica v njegovem vozilu 38-letna Cvetka H. iz Gotovelj pa lažje. Izkoristil dobrosrčnost Na precej nenavaden način je v torek, 27. januarja, neznanec okradel dobrosrčnega občana na Čopovi cesti v Žalcu. Zaprosil ga je, če lahko gre na WC v njegovo stanovanje. Neznanec je prijaznost dobro izkoristil in občanu iz kopalnice ukradel štiri ženske prstane vredne okoli 60.000 tolarjev. Vlomi v avtomobile V noči na nedeljo, 1. februarja, je neznanec vlomil v tri parkirane osebne avtomobile, dva pred gostilno Urgenca v Migojnicah in v enega pred gostilno Knez v Zabukovici. Iz dveh je ukradel av-toradija, iz enega pa žensko jakno. Žalski policisti so avtoradija zasegli 17-letnemu G.S. V steklarstvo po denar V četrtek, 29. januarja, je neznanec prišel v prostore steklarstva Glavnik na Polzeli. Izkoristil je odsotnost zaposlenega in z delovne mize ukradel denarnico, v kateri je bilo poleg osebnih dokumentov še več kot 60.000 tolarjev. Stanovanjska zadruga Atrij z.o.o. Lava 7, p.p. 1045 3001 Celje tel.: 063/453-120 fax: 063/453-125 e-mail: sz-atrij@siol.net Prodajamo in kupujemo stanovanjske hiše različnih vrst na različnih lokacijah. Možno je tudi naše posredovanje pri nakupu ali prodaji nepremičnine. JSKA PO! MOZIRJE Kjer je dom, je srce. OBLIKUJEMO ŽIVLJENJSKI PROSTOR Izolirno okno serije 81 s ploskovno poravnanim podbojem in krilom in zamaknjenim steklom Podjetje Remoplast iz Radelj ob Dravi se pojavlja na našem trgu šele leto dni. Pa vendarle jih ni tako malo, ki o podjetju ne vedo vsaj dvojega: da je kakovosten proizvajalec PVC stavbnega pohištva, in da ga izdeluje po licenci Brugmann iz Nemčije pionirja in usmerjevalca v gradnji plastičnih oken. Ta se odlikujejo po vsaj 10 značilnostih: po visokokakovostnih materialih, globini okvirjev, odličnem tesnjenju, velikih globinah kril, enostavnih utorih pri vseh okenskih profilih, zanesljivi uporabnosti, bogati lestvici barv, raznolikosti pri oblikovanju, nastavljivih sistemih zračenja in zaskočnih sistemih. Tako kot pri omenjenem nemškem podjetju, tudi pri Remoplastu iz Radelj ob Dravi dobro vedo, da je kakovostno okno zelo pomembno za bivalno okolje in ozračje tako pri stilni obnovi hiš, starih gradnjah, kot pri spomeniško zaščitenih objektih. Več kot le primerna pa so njihova okna za sodobne pisarne in stanovanjske zgradbe. Zato z vso vnemo sledijo zahtevam po najsodobnejši tehniki oken in vrat. In kaj odlikuje oziroma katere so prednosti Remoplastovih oken v primerjavi z drugimi proizvajalci stavbnega pohištva? . kljub dolgi življenjski dobi ne zahtevajo dodatnega vzdrževanja, . izdelana so iz masivnega okovja, debeline podboja 66 mm, krila 72 mm, . so ekološko neoporečna. Le redki proizvodi v Evropi se lahko ponašajo, da so vsi PVC deli brez svinca. Z drugimi besedami, plastika je izdelana na osnovi cinka in kalcija, kar pomeni možnost cenejše reciklaže brez posledic za okolje, . vsa okna in vrata izdelujejo po vseh zahtevah in željah stranke (po obliki in velikosti). To storijo mojstri podjetja tako, da se oglasijo pri Stanki, ji svetujejo, zmerijo, stara okna in vrata demontirajo in vgradijo nova. Spet na željo stranke z najrazličnejšimi senčili ali brez, . z različnimi zasteklitvami oken je možno doseči tudi najboljše zvočne in toplotne karakteristike oken. Ob tem pa velja opozoriti še na enoročno vrtljivo protivlomilsko okovje. Kaj pa barve? Zaradi tako pisane barvne lestvice bo najbrž odločitev kar težka. Poleg običajne bele so strankam na voljo vse možnosti po »ral barvni kartici«. Možne so najrazličnejše kombinacije: okna so namreč lahko različnih barv po eni ali obeh straneh. Za okna in vrata vam nudijo tudi pet letno jamstvo. Nekateri so jih že spoznali. Spoznajte jih še vi! Še danes jih pokličite, če želite, da bo vaš življenjski prostor čez dva ali tri tedne povsem drugačen: lep, udoben in prijeten. Samostanska ulica 3 - 2360 Radlje ob Dravi Tel.: (0602) 73-661 -Tel/fax: (0602) 71-750 PROIZVODNJA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA REMOPLfiST d.o.o. f te ms mi ŠPORT IN REKREACIJA 5. februarja 1998 "Rudarji" odigrali drugo prijateljsko tekmo Sedaj piljenje Čeprav je bilo minuli konec tedna za nogometaši Rudarja že dvajset treningov, so odigrali preteklo soboto šele drugo prijateljsko tekmo, seveda, če odštemo, da so jih kar nekaj igrali med sabo. V drugi je bil njihov nasprotnik Šentjur. Velenjčani so bili veliko boljši gostov, kar je seveda razumljivo, pravih priložnosti za zadetek pa so imeli najmanj še enkrat toliko. Podobno kot na prvi tekmi proti Dravogradu (4:1), pa su tudi na tej potrdili, da stare b olezni- neučinkovitosti še niso pozdravili. No, časa za to - prvi spomlanski krog bo 1. marca - je dovolj, ali pa tudi ne. Po tekmi je trener Drago Kostanjšek dejal: "To je bil bolj trening kot tekma. Za nami je deset treningov v tem tednu in Šentjur je bil pravi nasprotnik za ta čas. Tekma je pokazala, da so igralci telesno že dokaj dobro pripravljeni, igra pa seveda še ni takšna, kot bi morala biti in tudi učinkovist še ne. Zboljšanju tega bomo vso pozornost namenili sedaj. Skratka, najpomembnejše je, da igralci lahko tečejo in da si ustvarjajo priložnosti. Vse ostalo pa bo, kot sem dejal, prišlo v dneh oziroma tednih do nadaljevanja prvenstva." Proti Šentjurju je Kostanjšek zamenjal manj igralcev kot teden poprej proti Dravogradu, kajti že išče prvo enajsterico, v to pa so ga prisilili tudi nekateri razlogi. Vlado Kokol je bil še zadnjič skupaj s soigralci, in le kot gledalec, saj bo nogometno pot nadaljeval v Koprivnici, pri hrvaškem prvoligašu Slaven Belupo. Danijelu Breziču je zdravnik priporočil daljši počitek zaradi bolečin v kolenu; Jernej Javornik pa bo danes odšel v bolnišnico, kjer mu bodo iz gležnja potegnili ploščico in vijak. Trenigom se je pridužil tudi Damjan Jeseničnik, saj so tudi na Ptuju, kjer je v vojski, pokazali razumevanje do njega kot nogometaša, podobno kot v Celju do Edija Borštnarja. Po dolgem času je v zeleno-črnem dresu znova zaigral Miloš Hudarin, ki je jeseni bil kot posojeni igralec v trboveljskem Rudarju. Devet dni je bil na pripravah skupaj z enim izmed ruskih l.B ligašev na Cipru. Takšen, kot je bil na tej tekmi, bo za Kostanjška gotovo zelo koristen. Skupaj s prvim trenerjem Dragom Kostanjškom, ki je v torek kot trener odpotoval s slovensko A reprezentanco na turnir na Ciper, in njegovim pomočnikom Josipom Vugrincem, je v strokovnerm vodstvu tudi novi učitelj vratarjev, Milko Verborten, nekdanji Rudarjev vratar. Edi Borštnar (v ospredju) in Miloš Hudarin - zasavska naveza. ■ (vos) Na nadaljevanje prvenstva se pripravljajo tudi Rudarjevi navijači "velenjski knapi". V soboto,7. februarja, ob 18.00, se bodo zbrali v restavraciji Klub v Velenju na občnem zboru. Nanj vabijo tudi druge ljubitelje nogometa. Rokometni klub Gorenje Zadovoljni z žrebom V Ljubljani, na sedežu rokometne zveze, so v ponedeljek izžrebali polfinalne pare slovenskega pokala. Nasprotnik Gorenja bo moštvo Dobove, drugi par pa sta Pivovarna Laško -Prevent. V soboto bodo prvoli-gaši nadaljevali drugi del prvenstva. Velenjčani bodo gostovali v Dobovi, teden dni pozneje gostili državne prvake - celjske "pivovarje", nato pa odšli k Preventu. V velenjskem klubu so bili zadovoljni z žrebom, saj imajo veliko priložnost, da podobno kot lani, tudi letos zaigrajo v finalu, kjer bo skorajda zanesljivo njihov nasprotnik, celjsko moštvo, ki jim Slovenjgradčani prav gotovo ne bi smeli povzročati prevelikih preglavic. Kot v minulem letu bodo tudi letos polfinalni in finalno tekmo odigrali v dveh dneh (9. in 10. maja), in to v enem kraju. Za izvedbo sklepnega turnirja se bodo potegovali tudi Velenjčani. "Pri žrebu smo imeli srečno roko, saj smo se izognili Celjanom, in imamo velike možnosti, da zaigramo v finalni tekmi ter ponovimo lanski uspeh, torej drugo mesto," je ocenil žreb Tone Tiselj, trener Gorenja, o nadaljevanju prvenstva pa je povedal. "Razpored v dnigem delu je za nas zelo težak. Že v prvih treh krogih bomo igrali z ekipami, ki sodijo v sam slovenski vrh. To so zelo kakovostna moštva, ki imajo velike ambicije. Toda mi sedaj bolj razmišljamo o sebi kot o njih. Po jesenskem delu prvenstva je v našem moštvu kar nekaj spremeb. Po odhodu Aleša Anžiča (posojen v Krško), Urbana Radšela (v Prevent) in Romuna Sorina Saftescuja, smo v prvo moštvo vključili še nekaj naših mladih igralcev, ki so uspešno nastopali v 1. B ligi (Gavriloski, Fricelj, Beno Oštir (Marko Oštir je odšel v vojsko), Gajšek, Glavič, vratar Lainšček ... Od prvenstva ne pričakujemo veliko. Letošnja sezona najbrž ne bo za klub ne zame tako uspešna, kot so bile nekatere Tone Tiselj: "Pomlajujemo ekipo" prejšnje, vendar je treba pogledati v bodočnost; to bo v tem delu naša glavna usmeritev. Pokazala nam bo, kaj lahko pričakujemo od mladih. Se pa vsekakor ne predajamo vnaprej." M vos ZRK Vegrad Velika kakovostna razlika V prvi ligi so rokometašice minulo soboto odigrale 12. prvenstveni krog. Mlada velenjska ekipa je gostila Bele Viole Branik iz Maribora in izgubila kar z enajstimi zadetki razlike. (17: 28). Najbolj zaslužni za zmago Mariborčank sta bili izkušeni Černetova in Dajčmanova, ki sta skupaj dosegli kar 18 golov. Tako ekipa Vegrada s štirimi točkami še naprej ostaja na predzadnjem mestu, za njimi pa je z dvema Mlinotest. Tudi ta tekma je pokazala na veliko kavostno razliko v tej ligi. Gostje so bile nedvomno za razred boljše od mladih Velenjčank, katerih poprečna starost je samo 17,5 let. Gostjam sta zmago priigrali praktično sami prej omenjeni igralki, ki sta skupaj dosegli kar dve tretjini vseh zadetkov za svojo ekipo. Gotovo bi bilo drugače, če bi se uresničilo razmišljanje trenerja Vegrada Milana Ramšaka. "V naši vrsti se pozna, da nimamo prave, izkušene igralke, takšne, kot sojo imele gostje; ki bi torej kot organizatorka igre "potegnila" druge. Ce bomo v naslednji sezoni želeli doseči kaj več, bodo v klubu morali razmisliti o tem." Vrstni red po 12. krogu: 1. Krim Electa 24, 2. Robit Olimpija 20, 4, Juteks 17, 9. Vegrad 4 in 10. Mlinotest 2. V 13. krogu bodo Velenjčanke gostovale pri žalskem Juteksu. ■ vos NK ESOTECH Šmartno Treningi in prve tekme Nogometaši šmarskega ESOTECHA so v pripravljalnem obdobju pričeli tudi prijateljske tekme. Najprej so odigrali tekmo s šoštanjskim drugoligašem Usnjarjem in se razšli z izidom 0:0. Naporni treningi so seveda vplivali na kakovost igre, vseeno pa sta si obe moštvi priigrali in tudi zapravili kopico priložnosti. V prvem polčasu so bili boljši Soštanjčani, v druge pa Smarčani. V soboto so Šmarčani odigrali še tekmo v avstrijskem Šmihelu in domačine premagali s 6:1. Zelo učinkoviti so bili v prvem polčasu, ko so po-vedli s 4:0, v drugem strelci niso bili več razpoloženi in so le dvakrat zatresli domačo mrežo, častni zadetek pa so dosegli tudi gostitelji. Za Smarčane je dvakrat zadel Zec, po enkrat pa Šoštar, Podgoršek, Zlodej in Puckmeister. Ta teden bodo pospešeno trenirali, naslednjo tekmo pa bodo odigrali v soboto, ko bo v Šmartnem ob Paki gostoval prvoligaš Korotan. Na obeh tekmah so za Šmarčane igrali: Kališek, Javornik, Pokleka, Bulajič, Stojko, Polovšak, Žurej, Grobelšek, Zec, Zlodej, Šoštar ter Ma-grič, Irman, Rudnik, Fajdiga, Doler, Vodovnik, Kos, Podgoršek, Puckmeister, Omeragič in Smajlovič. M Janko Goričnik Pokal Intertoto Prijavljenih kar devet moštev LJUBLJANA - Ob HIT Gorici, Korotanu, Maribor Teatanicu, Muri, Potrošniku, Primorju, Protonavtu Publikumu, SCT Olimpiji se je za letošnje tekmovanje v pokalu Intertoto prijavil tudi velenjski Rudar. Nogometne zveze posameznih držav morajo ime svojega predstavnika sporočiti na sedež Evropske nogometne zveze v Ženevi že do 2. junija. Ker bodo prvenstvo v Prvi slovenski nogometni ligi sklenili šele 14. junija, bo slovenskega predstavnika izbral izvršni odbor nogometne zveze. Doslej je igralo v tem pokalu tisto moštvo, ki je bilo najbolje uvrščeno med prijavljenimi na koncu prvenstva. Sicer pa naj bi to pokalno tekmovanja trajalo najmanj še dve leti. Letošnji tekmovalni sistem pa bodo precej spremenili, s čimer bo to pokalno tekmovanje zanimivejše, kot je bilo doslej. ■ Termo Lubnik : Šoštanj Topolšica 3:2 Slaba predstava v gosteh V pričakovanju gladke zmage so odbojkarji Šoštanja Topolšice na tekmi 1. B lige doživeli grenak poraz z 2:3 (13,12, -16, -13, 18). Podcenjevanje nasprotnika se jim je kaj hitro maščevalo. Očitno njihov trener ponavlja napako, ki se je kot usodna pokazala že v prvem delu prvenstva. Ko igralcem ne gre, se v igri ne spremeni nič. Na sobotnem srečanju tako svojega dela naloge niso najbolje opravili. V prvem nizu so bili vseskozi v vodstvu, vendar so jih domačini uspeli ujeti pri 13 točki in povedli z 1:0 v nizih. V nadaljevanju se je igralcem Termo Lubnika okrepila samozavest. Vedno bolj so prevzemali pobudo in nabirali točke. Šoštanjčani so lovili rezultat, vendar brez želje-nega učinka. Z 12 točkami so niz izgubili. Tesnejši izid je bil v tretjem nizu. Po desetih izenačitvah je pri izidu 16:16 nastopila še zadnja, potem pa je Soštanjčanom uspelo osvojiti pomembno točko, ki je pripomogla k osvojitvi niza. Ob prav tako dobljenem četrtem nizu jim je uspelo znižati vodstvo v nizih na 2:2. Možnost za zmago torej še ni bila izgubljena. Kljub vodstvu še v zadnjem petem nizu in ogorčenem boju odbojkarjem Šoštanja Topolšice na koncu ni uspelo. Vsi aduti za zmago so bili v njihovih rokah, vendar so jih zapravili. Naslednji nasprotnik bo ekipa Kočevja. Tekma bo v soboto ob 16. uri v Športni dvorani v Šoštanju. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Kravcov, Zulič, S. Sevčnikar, D. Sevčni-kar, Dimec, Kugovnič, Medved, Mihalinec, Bevc, Jerončič. ■ N. R. Tako so igrali Slovenski rokometni pokal ■ četrfinale Slovan : Gorenje Velenje 20 : 17 (9 : 9) Gorenje Velenje: Kurtovič, Tamše, Bedekovič 6, Ojsteršek 2, Plaskan 1, Khitchenko, Oštir 1, Sovič 2, Tome 3, Rozman 2 (2), Cvetko. Gorenje - Slovan 27 :16 (14 : 8) Gorenje : Stropnik, Tamše 1, Krejan, Bedekovič 10, Ojsteršek 2, Plaskan, Khimtchenko 1, Sovič 3, Tome 3, Rozman 3(1), Cvetko 4, Senica. Prva ženska rokometna liga - 12. krog Vegrad - Bella Viola Branik 17 : 28 (8 :17) Vegrad: Tadič, Jukič 1, Madjarič 4(1), Dešman 1, Kneževič 2, Rodič 2, Nojinovič 1, Kranjc 1, Notersberg, Ibralič 4, Osmanovič 1, Grudnik. Prijateljski nogomet Rudar - Šentjur 3 : 0 (2 : 0) Rudar: Dabanovič (od 46. Vučenovič), Kosič, Balagič, Sulejmanovi (Jeseničnik), Hribar, Gajser (Purg), Chaushllari, Vidojevič (Borštnar), Pavlovič, Šumnik (Mujakovič). Strelci: 1:0- Hribar (43), 2:0- Vidojevič (45), 3:0- Kosič (87). Kandidatura ZA EP v krosu Obisk visokih gostov Prejšnji torek so Velenje obiskali visoki predstavniki Evropske atletske zveze - generalni sekretar Til Lufft, vodja marketinga Tony Webb, vodja komisije za krose Jorge Saledo in član predsedstva evropske ter podpredsednik slovenske atletske zveze Janez Aljančič. Znano je, da Velenje znova kandidira za organizacijo evropskega prvenstva v krosu, visoki gostje pa so si ogledali prizorišče in bili | navdušeni, saj so tudi sami priznali, da je bilo zadnje prvenstvo na Portugalskem pod vsako kritiko. Seveda so si ogledali tudi namestitvene možnosti v Topolšici in na Dobrni ter vzorčne sobe hotela Paka, | z dodatno ponudbo v obeh termalnih hotelih pa so bili dodatno zadovoljni. Na zaključnem sprejemu sta bila prisotna tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktor Premogovnika dr. Franc I Žerdin, gostitelji pa so goste seznanili še z dodatnimi podrobnostn in zagotovili organizacijskega odbora in mestne občine. Glede možnosti Velenja za organizacijo evropskega prvenstva gostje razumljivo niso dajali izjav, naslednje dni pa so obiskali še Hrvaško in Madžarsko, ki tudi kandidirata za prvenstvo, ki bo 12.12.1999. ! Zanimivo je, da so velenjski gostitelji predstavnike evropske zveze popeljali tudi v velenjski Premogovnik. Vsi so bili prvič v samem rudniku in bili navdušeni. | v.p. Plavanje Jernej petkratni prvak V mesecu februarju bodo v več mestih potekala letošnja zimska državna prvenstva Slovenije v plavanju. Prvi so se pomerili dečki in deklice na tridnevnem tekmovanju v Mariboru, kjer je nastopilo 178 plavalcev iz 17 slovenskih klubov. Nastop štirih velenjskih plavalcev je bil izredno uspešen, saj so osvojili kar 6 zlatih, 4 srebrne in 2 bronasti medalji. Najbolj se je izkazal Jernej Ocepek, ki je z osvojenimi petimi zlatimi medaljami postal najuspešnejši plavalec prvenstva. Jernej je na prvenstvu dokazal, da je res vsestranski plavalec, saj je medalje osvojil prav v vseh plavalnih tehnikah, za kar zasluži posebne čestitke, ki veljajo tudi Nini Kugonič, ki je osvojila 1 zlato, 3 srebrne in 1 bronasto medaljo. Rezultati: deklice -100 m prosto: 4. Nina Kugonič 1:05.44; 200 m prosto: 2. Nina Kugonič 2:20.35; 400 m prosto: 2. Nina Kugonič 4:52.88; 800 m prosto: 2. Nina Kugonič 10:07.29; 100 m hrbtno: 1. Nina Kugonič 1:15.08; 200 m hrbtno: 3. Nina Kugonič 2:41.67; dečki -100 m prosto: 1. Jernej Ocepek 57.48; 200 m prosto: 1. Jernej Ocepek 2:06.56; 100 m delfin: 2. Jernej Ocepek 1:05.45; 200 m delfin: 1. Jernej Ocepek 2:24.59; 100 m hrbtno: 1. Jernej Ocepek 1:05.44; 100 m prsno: 3. Jernej Ocepek 1:16.23; 200 m mešano: 1. Jernej Ocepek 2:22.44. ■ Marko Primožič Jerneja Ocepek in Nina Kugonič (od leve) Sabljanje - Mladinsko DP v Velenju Na nedeljskem državnem prvenstvu z mladinke in mladince v Velenju v floretu in meču so lep uspeh dosegli sabljači domačega kluba Rudolf Cvetko. Ob odlični organizaciji so osvojili tudi šest medalj in prvič tudi naslov državnega prvaka v mladinski konkurenci. V floretu je nastopilo 24 mladincev iz štirih klubov, Velenjčani pa so se uvrstili takole: 3. Rok Bezlaj in Lenart Jerabek, 8. Tine Čas; pri mladinkah je bila Barbara Kapfer tretja. V meču je med 9 mladinci zmagal domačin Lenart Jerabek, 3. je bil Gregor Gorjan in 8. Matej Gorjan; pri mladinkah je med 7 tekmovalkami bronasto medaljo osvojila Barbara Kapfer. | 5. februarja 1998 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ t AS 17 Karate klub Velenje Karate klub Velenje slavi letos 30-letnico neprekinjenega in uspešnega dela. To je najstarejši med trenutno 51 registriranimi in 28 neregistriranimi karate klubi v Sloveniji in ves čas tudi v vrhu slovenskega karateja. Z organizacijo številnih tekmovanj, z dobrim programom in dobrimi tekmovalci seje v vseh teh letih močno zasidral v velenjskem športu, njegovi tekmovalci pa se redno udeležujejo vseh tekmovanj doma in v tujini ter dosegajo lepe uspehe. Prav v teh dneh v klub sprejemajo nove člane, saj vpisujejo v šolo karateja, ki je prav tako najstarejša v slovenskem prostoru, v šolo pa vabijo moške in ženske od 6 do 35 let in tudi v rekreativno skupino nad 35 let, kar je novost v Sloveniji in redkost v mednarodnem merilu. Klub trenutno šteje 140 aktivnih članov, ki pod vodstvom štirih uveljavljenih trenerjev in enega asistenta vadijo v osmih skupinah. Naj bo to "veljavna" osebna izkaznica, kakšna pa je njena minula podoba? "Malo smo računali in po grobi oceni se je v minulih desetletjih v našem klubu zvrstilo skoraj 3.700 mladih. Pred leti se je v tečaje vpisovalo tudi preko 200 tečajnikov, vendar je bil osip zelo velik. V zadnjem času vpišemo okrog 45 ljubiteljev tega lepega in koristnega športa, vendar jih večina po treh mesecev tečaja v klubu tudi ostane," pravi sekretar KK Velenje Dušan Borovnik. Po besedah Dušana Borovnika je namen tečajev in vadbe karateja približati to vzhodnjaško borilno veščino čim večjemu številu ljudi. "To je popolna športna panoga, ki osebnost krepi telesno in duševno, kar je vzhodnjaška značilnost. To Bogata tridesetletja Dušan Borovnik namreč, da šibkejšega po duševnih telesnih sposobnostih postavi na pravo mesto, mu okrepi samozavest," meni Dušan Borovnik. To so seveda pomembne značilnosti, ljudje pa radi vrednotimo tudi in morda predvsem tekmovalne uspehe. Dušan Borovnik: "Teh uspehov je veliko in jih ni mogoče našteti, tudi zato, ker pri naštevanju vedno delamo krivico. Cisto po "ameriško" znamo vrednotiti le prvo, morda še drugo ali tretje mesto, vse ostalo naj bi bil že neuspeh, pa zanesljivo ni tako." Sekretar kluba mimo enega imena vseeno ni mogel. To je Marko Očko, ki je najboljši v Sloveniji v kategoriji do 15 let že nekaj let, je tudi slovenski reprezentant Je slovenski državni in pokalni prvak ter zmagovalec kopice domačih in mednarodnih turnirjev, veliko ima tudi ostalih vidnih uvrstitev. Odlične so tudi malčice in mlajše deklice, pa dečki in starejši dečki, ki vsi dosegajo lepa mesta v posamični in ekipni konkurenci. Odlični so torej v mlajših kategorijah, radi pa se spo- Marko Očko Zelo mlad in že najboljši Drago Cingesar je trener Marka Očka, ki v Sloveniji v kategoriji do 15 let že dolgo nima pravega tekmeca. Kaj pravi Marko sam: "V karate me je vpeljal oče, ki je nekaj časa tudi sam treniral. Začel sem, bilo je lepo in pri karateju bom tudi ostal. Vadim trikrat na teden, v Sloveniji res pogosto zmagujem, vsakič pa tudi ne. Doslej sem na domačih in mednarodnih turnirjih naštel že 16 zmag, 8 drugih in 4 tretja mesta. Letošnje leto sem pričel z zmago na klubskem turniiju v športnih bojih, že v bližnji prihodnosti pa me čakajo zahtevna tekmovanja. Z reprezentanco grem na Madžarsko, kmalu bo državno prvenstvo, pa močan mednarodni turnir v Rušah in še kaj bi se našlo. Kakšni so moji cilji? Vsekakor bom s karatejem nadaljeval, želim pa si priboriti kar najvišji dan, kakšna bo številka ne vem, vendar v karateju uživam in se bom zelo potrudil, časa je dovolj." Namizni tenis - Kitajec premočan V soboto so igralci Ere gostili jesenske prvake, ekipo Selda - Pack iz Preserij. Ekipa, v kateri nastopa tudi odlični Kitajec Pan-Wei, je bila za fante le pretrd oreh, kljub porazu z rezultatom 2:5 pa niso razočarali. Dve posamični zmagi sta za Ero dosegla Jure Slatinšek in Tadej Vo-dušeV. V nedeljo sta velenjski klub zastopala na Jesenicah Uroš Slatinšek in Damijan Vodušek. Na memorialnem mednarodnem turnirju Alojza Stumblja je v članski kategoriji slavil zmago Uroš. Pri mladincih je Damijan osvojil 3. mesto, oba pa sta posamičnima uspehoma dodala še zmago v igri parov. ■ Karate - Za pokal Eurografa Kar 54 tekmovalcev v katah in športnih bojih je nastopilo na 3. tekmovanju za pokal podjetja Eurograf. Nastopajoči so tudi tokrat prejeli pokale, medalje in praktične nagrade. Najboljši v posameznih kategorijah so bili - kate: Sebastjan Pavline, Sašo Prislan, Niko Medved. Daniel Maksimovič, Rajko Mijatovič, Zlatko Vučenovič, Boštjan Jelen in pri dekletih Diana Sinanovič; v športnih bojih je bil pri moških do 15 let najboljši Marko Očko, nad 15 let pa Boštjan Jelen. ■ Rekreator leta 98 V Skalah so v soboto s pikadom pričeli letošnja tekmovanja za rekreatorja leta. Nastopilo je kar 80 tekmovalcev, kar je v pikadu največja udeležba doslej. Naslednja disciplina bo smučanje, ki bo ob ugodnih razmerah februarja pri Grbinšeku, v nasprotnem primeru pa 1. marca v Zavodnjah ali na Golteh, vsekakor pa organizacijski odbor pričakuje še večjo udeležbo. Zmagovalci sobotne tekme v pikadu (7x3 pikade) -deklice do 15 let: Ines Repnik 300; članice od 15-25: Katja Pocajt 342; od 25-35: Bernarda Meža 341; od 35-45: Marjana Vrabič 297; nad 45: Milka Rošer, ki je bila s 345 točkami tudi absolutna zmagovalka; dečki do 15 let: Rok Miklavžina 437 točk, kar je pomenilo tudi_ absolutno zmago; člani od 15-25: Martin Britovšek 358; od 25-35: Janez Znider 364; od 35-45: Ivo Rošer 399; nad 45: Vlado Vrabič 423. ■ Športnica - športnik meseca V uredništvu smo se odločili, športnik, pač tistega, ki se je Za športnika(co) meseca da bomo na športni strani poseb- po vašem prepričanju najbolj januarja ' predlagamo: no pozornost namenili športni- odrezal na posameznem tek- Katarino Srebotnik (tenis), cam in športnikom Šaleške do- movanju v tekočem mesecu. Jolando Ceplak, Boštjana line, ki so se še zlasti izkazali v Za lažjo odločitev vam Buča (oba atletika), Jerneja posameznem mesecu. Zato bomo bomo vsak teden ponudili Ocepka (plavalec), Davida odslej izbirali športnico - šport- nekaj po naši presoji na- Adamiča (nordijska kombi- nika meseca, in to z vašo juspešnejših. nacija). pomočjo, z vašimi glasovi, p----—__________— —_____| Kaj morate storiti? i športnica - športnik januarja Izpolniti spodnji kupon, | ga izrezati in poslati ali | Glasujem za športnico(ka).................................................. I prinesti v uredništvo Našega | | časa, Foitova 10, Velenje. | Naslov glasovalca............................................................ | Izbirate samo enega, ne | I glede na to, ali je športnica ali I ............................................................................................... I I_______________________I minjajo tudi velikih uspehov članov v preteklih letih, skoraj nerazumljivo je, da članska konkurenca danes v Sloveniji nima prave veljave. Torej, član KK Velenje Petar Pejku-novič je bil leta 1991 na svetovnem prvenstvu celo osmi, leto kasneje tudi 9. na evropskem. Kako se klub "preživlja?" Dušan Borovnik pravi: "Smo člani velenjske športne zveze in po sistemu točkovanja pač dobimo kolikor dobimo. Ta znesek zadostuje za najem ene telovadnice na leto, vadimo pa v štirih. Ostalo pridobimo s pomočjo simpatizeijev našega kluba, različnih firm, največjo podporo pa imamo v Gorenju," ki posebej vabi vse mlade in starejše, moške in ženske v šolo karateja, v katero vpisujejo prav v teh dneh. Mjp, vos Smučarski skoki Skromni v Planici Zadnje dni prejšnjega tedna je bilo v Planici letošnje državno prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji, člani velenjskega kluba pa so se dokaj skromno odrezali. V ekipni tekmi skakalcev je bila med 21 ekipami prva velenjska ekipa (Jerman, Kali-garo, Zorko in Kočnik) 8., druga (Adamič, Ograjenšek, Hriberšek in Globačnik) pa 14. Po pričakovanjih je zmagala prva ekipa kranjskega Triglava za katero je ob Primožu Peterki skakal tudi Velenj-čan Milan Zivic. Na sobotni posamični tekmi je seveda zmagala Primož Peterka, Dejan Robnik iz Mislinje je bil 11, Rolando Kaligaro 24. in David Adamič 28. V nordijski kombinaciji je zmagal olimpijec Perko, Mislinj-čan Gorazd Robnik je bil 3., Velenjčan David Adamič pa je pri članih osvojil 6., pri mladincih pa 3. mesto. Zaradi tragične nesreče prvenstva v nedeljo niso nadaljevali. Na skakalnici v Mostecu je bila v soboto pokalna tekma za dečke do 11 let, kjer je bil med velenjskimi upi s 17. mestom najboljši Aljo-ša Čutuk, hkrati pa je bilo tudi državno prvenstvo dečkov do 10 let, kjer sta bila med Velenjčani najboljša Kokolj z 9. in Urlep s 15. mestom. m jo STK Velenje -Jutri volilna skupščina V posebni sobi restavracije Klub bo Šaleški teniški klub Velenje jutri, v petek, izvedel letno volilno skupščino. V prvem delu bodo udeleženci poslušali poročila o preteklem delu in o njih razpravljali, v drugem pa bodo izvolili nove člane upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Skupščino bodo pričeli ob 18.00. ■ Šah - Brusnjak odličen V petek so na Planini pri Sevnici odigrali tretji krog kadetske lige celjske regije. Med 82 udeleženci je bil odličen 2. Sašo Brusnjak, Peter Lendero je bil 6., Jernej Mazej pa je osvojil 8. mesto. 107,8 MHz Mim VIMKJE Vlada Republike Slovenije je na podlagi drugega odstavka 49. člen in 2. odstavka 58. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 64/94) izdala uredbo o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. MESTNA OBČINA VELENJE OBVESTILO 1. januarja 1998 so začeli veljati NOVI ZNAKI ZA ALARMIRANJE OB NEVARNOSTI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ. ZNAKI ZA ALARMIRANJE OB NEVARNOSTI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ i. OPOZORILO HA NEVARNOST - enoličen zvok sirene, ki traia 2 minuti - se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče in drugih nesreč. Prižgi radio ali TV in spremljaj obvestila o nevarnostih in ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi. 2. NEPOSREDNA NEVARNOST - zavijajoč zvok sirene, ki traja i minuto - se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih. Prižgi radio ali TV in poslušaj navodila o zaščitnih ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi. 3. KONEC NEVARNOSTI - enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund - se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost. Spremljaj obvestila na radiu ali TV. 4. PREIZKUS SIREN - zvok sirene je enak znaku za konec nevarnosti - se opravlja vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri. Če potrebuješ nujno medicinsko ali veterinarsko pomoč, pomoč gasilcev, gorske reševalne službe ali drugih reševalnih služb ali če opaziš naravno ali drugo nesrečo, pokliči center za obveščanje -112. /»TV 18 KAS CAS OBVEŠČEVALEC 5. februarja 1998 Kaj? Telefaksi CailOII. Kje? Samo v Teletrgovinah Kdaj? Februarja. Kako? Cenejši za 4.500 SIT. Zakaj? Ker so stroški vključitve v ceni! Canon dr avtotehna CANON ao{ URADNI niSTRl Ni vsaka trgovina ^^Teletrgovina Telekom Slovenije Elektronika Velenje d.d. Štrbenkova 10, 3320 Velenje V Velenju iščemo prostor za našo INDUSTRIJSKO PRODAJALNO TELEVIZORJEV IN PRIBORA Pogoji: - poleg prodajalne želimo imeti še manjši skladiščni prostor (velikost prodajalne in skladiščnega prostora naj bo najmanj 80 m2, - trgovina mora imeli dostop z vozili in ustrezno parkirišče. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Elektronika Velenje, Strbenkovo 10, 3320 Velenje, Oddelek trženja Za morebitne dodatne informacije kličite 8/91-137 (g. Aleš Kukovičif). EVELUX - LEPO GA JE GLEDATI notranja oprema # < i ODKUPUJE ; i > ■' | '-'■• '-"V."' 'J:'}-' > = i " * -f©? 't 'h > Hp fcHlr ^ ; hlodovino hrasta, javorja, jelše, bukve in bora v kvalitetah F, L in I - odkup in prevzem na skladišču v Šoštanju • za večje količine prevzem pri dobavitelju - plačilo po ceniku Gorenje Notranja oprema 1 dan po dostavi hlodovine Za dodatne informacije kličite na telefon 063/40 22 600. IKOMUNALNO I PODJETJE IVELENJE 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev i obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 KINO l WK\ DOM KULTURE VELENJE TITANIC (epska ljubezenska drama) Petek, 6.2., ob 18. uri Sobota, 7.2., ob 21. uri Nedelja, 8. 2., ob 15. in 18.30 uri Ponedeljek, 9. 2., ob 20. uri Režija: James Cameron Vloga: Leonardo Di Caprio, Kate Winslet,... Dolžina: 190 minut Film je čudovita ljubezenska drama, prepletena z dogajanjem na najlepši POSEBNI POPUSTI PRI NAKUPU KURILNEGA OLJA V mesecu februarju je cena kurilnega olja nižja za 1,50 SIT na liter. GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO MAGNA pri nakupu nad 1000 litrov 42,20 SIT/liter pri nakupu nad 2000 litrov 41,70 SIT/liter ■ OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD 1000 LITROV v 3 obrokih 43,00 SIT/liter v 5 obrokih 44,00 SIT/liter brezplačen prevoz brezplačen prevoz brezplačen prevoz brezplačen prevoz • MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA IN PLAČILA OB DOSTAVI • TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN • PRAKTIČNO DARILO ZA VSAK NAKUP NAD 2000 LITROV Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih. in največji ladji, ki je veljala za nepo-topljivo, kar pa se je na njeni prvi poti do Amerike izkazalo za neresnično. Naključno srečanje se na tej ladji spremeni v veliko, a prepovedno ljubezen in ob usodi te ljubezni spoznavamo tudi usodo mnogih, ki so se komaj rešili iz potopljene velikanke ali pa izgubili življenje v mrzlem Atlantiku. Film, ki je nastajal pet let in so zanj porabili 280 milijonov dolarjev, ki je bil v originalni verziji dolg kar pel ur, je v ZDA zaslužil že 250 milijonov dolarjev, v ostalem svetu pa že počasi podira rekord najbolj obiskanega filma v zgodovini. Tudi v Sloveniji bo film porušil vse rekorde, saj se bo njegovo prikazovanje podaljšalo vse do podelitve Oskarjev (23. marca) in še kakšen mesec čez. Že sedaj si je v Sloveniji film ogledalo 115.000 obiskovalcev. Bodite med njimi tudi vi! Film je dobitnik štirih Zlatih Globusov, naslednji teden pa bodo objavili tudi nominacije za Oskarja, ki jih gotovo ne bo malo. KINO ŠOŠTANJ TITANIC (epska ljubezenska drama) Petek, 6.2., ob 16. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI TITANIC (epska ljubezenska drama) Sobota, 7. 2., ob 14.30 uri Naslednji filmi: Zbogom dekleta, Naga resnica, Šakal, Anastazija. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! ČETRTEK, 5. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapoj-mo eno po slovensko; 15'.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 6. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbena gosta - Jana in Božo Kolarič; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 7. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi ledna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 8. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke - vodita Jože Krajnc in Jože Robida; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PONEDELJEK, 9. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličejno UNZ Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov, 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, k?j; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 10. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 11. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila;8.00 Težava je vaša, rešitev je naša(iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. V spomin Serafimi Andersin 30. decembra lani smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od gospe dr. Serafime Andersin, kije 26. decembra v 99. letu starosti umrla v Domu upokojencev v Velenju. Rodila se je v večjem industrijskem mestu Kursk v Rusiji. Izhajala je iz premožne in izobražene družine, kije bila ob oktobrski revoluciji v Rusiji ideološko bližjepredrevolucionarnemu kot boljševiškemu režimu. Mlada študentka se je pred odhodom poročila na Jalti in skupaj z možem odšla v svet. Ruska pesnica Marina Cvetajeva, kije skupaj z družino doživela krutosti boljševiškega režima, je zapela: Oj, goban ti moj, gobanček, karželj zlat! Rusija takole tarna preko trat. Pomagajte - slaba sem v nogah! In krvi, te rude črne me je strah. Tudi novoporočenca je bilo strah, strah je zajel Rusijo, krije tekla in še danes je svetu in Rusiji ta krvava morija in boljševiški režim večen opomin na grozljive čase, ki so trajali desetletja. Spominjam se, kako nam je pripovedovala o svojem domu, o daljni Rusiji, o žitnih poljih, o brezah, ki pripovedujejo pravljice, ko ozelenijo, o slovanski niski pesmi, ki te dviga in polni srce in dušo. Sanjala je o svoji deželi, hrepenela po njej, a tja ni smela, ni mogla in ne upala. Žalostni spomini ji tega niso dovolili. Ko sem ji prinesel cvet iz Kijeva, je zajokala in govorila o domu. Z njo sem se spoznal kot 12-letni deček leta 1942 in ostal v stikih takorekoč do njene smrti. Gospa Serafima je v Beogradu končala medicino, diplomirala je v januarju 1932 ter se zaposlila kot zdravnica. Službena pot jo je vodila po raznih krajih nekdanje Jugoslavije. Poklic zobozdravnice sije pridobila med delom na specializaciji. Med vojno ji je pri partizanih v Bosni padel mož in tako je ostala sama. Po vojni leta 1945 se je iz Topolšice preselila v Šoštanj in delala kot zobozdravnica v Šaleški dolini. Vzljubila je to dolino in njene prebivalce in ljudje so vzljubili njo. Bila je članica zdravniških društev Jugoslavije in Slovenije ter članica svetovnega združenja zdravnikov. Potomcev ni imela, za sorodniki v Rusiji so se izgubile vse sledi. V Argentini živi le še Vera, njena nečakinja po možu. Ta jo je tudi nekajkrat obiskala v Sloveniji. Ljubljena gospa doktor! Vem, da ste nas imeli radi in nidi mi vas. Veliko lepih spominov je v mojem srcu, najlešipa je tisti, ko sem odhajal k vojakom. Po rusko ste izgovarjali besede blagoslova, trikrat ste me pokrižali in poljubili na čelo. Ta blagoslov hodi z menoj, ta vaš blagoslov me je spremljal, ko sem šestkrat prehodil vašo deželo, ta blagoslov bo v mojem srcu do konca mojih dni! Zbogom, ljubljena gospa doktor Serafima Lipskaja Andersin! Peter Simoniti 5. februarja 1998 OBVEŠČEVALEC KAS ČAS 19 mali OGLASI KUPIM DELNICE TELEKOMA, Gorenja, Save, Žita in ostale odkupimo za gotovino. Telefon 041 -669-221. KUPIM DELNICE podjetij in skladov. Telefon 063-485-049 DELNICE GORENJE, Atomske Toplice, Žito, Telekom in druge, kupim. Telefon 483-970 ali 730-033. DELNICE GORENJA in Notranje opreme B,D,G, najugodneje odkupujemo. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. DELNICE GORENJA, Telekoma, Save kupimo. Telefon 0609-651-646. LOKALI KOLODVORSKO RESTAVRACIJO V VELENJU, prodam. Telefon 484-515, od 8. do 14. ure. OSTALO INŠTRUIRAM NEMŠČINO IN ANGLEŠČINO ter prodam kratko maturantsko obleko. Telefon 861-643. SERVIS IN PRODAJA SIVLANIH STROJEV. Blagovnica Šoštanj, telefon 882-914. PREKLIC PREKLICUJEM DEJAVNOST CVETLIČARSKO-VRTNARSKA TRGOVINA in videoteka, Polonca Podsedenšek s.p., Ljubno, Plač 3 z dnem 12.4.1998. PRENEHANJE OBRATOVANJA FIRME SANA, na ime Damir Fikič s.p., Janka Vrabiča 26. OPRAVIČUJEM SE DRUŽINI OBELŠAR, za vse neresnične besede. Kozovinc. POSESTI PARCELO IN SATELITSKO ANTENO, prodam. Telefon 861-492. V CENTRU MOZIRJA prodamo hišo 1000 m2 v prvi fazi. Telefon 882-976, po 20. uri. OPREMLJEN VIKEND PRODAM. Telefon 865-003. KUPIM GARSONJERO. Telefon 853-284. ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Velenja, kupim. Telefon 852-569 popoldan. ZIDANO GARAŽO V ŠOŠTANJU, prodam. Telefon 881-648. KMETIJO V ŠKALAH, prodam. Telefon 895-148. PARCEL01000 m2, na odlični legi, prodam. Telefon 881-074. RAZNO PRODAM TR0SED IN DVA FOTELJA, rabljeno leto dni, poceni prodam. Telefon 853-058. OPREMO ZA NEŽIVILSKO TRGOVINO, skoraj novo, prodamo. Telefon 893-680. DEKLIŠKO OBHAJILNO OBLEKO, prodam. Telefon 885-989. SMUČARSKI PRTLJAŽNIK THULE za Akcenta (4-5 vrat), prodam. Telefon 863-834. OTROŠKO PISALNO MIZO, prodam. Telefon 857-401. PLETILNI STROJ KR 830 z vso dodatno opremo in navodili. Telefon 856-551. DVIGALO VERIŽNO 51., prodam ali zamenjam. Telefon 063-882-075. KOMPLET SISTEM ZA CENTRALNO OGREVANJE na olje, prodam. Telefon 854-187. VISOKO TLAČNI REZERVOAR ZA ZRAK 1100 litrov, ugodno prodam. Telefon 857-459. SLADKO SENO PRODAM. Telefon 881-763. FANTOVSKO BIRMANSKO OBLEKO PRODAM. Telefon 881-351. RAZTEGLJIVO KOTNO SEDEŽNO garnituro prodam 280 x 240 cm. Telefon 857-838. SEDEŽNO GARNITURO (trosed, dvosed in fotelj), prodam. Telefon 854-295. 0S0VIN0 ZA TRAKTORSKO PRIKOLICO, 31, prodam. Telefon 882-940. HLEVSKI GNOJ za vrtove in neškro-pljena jabolka, prodamo. Telefon 863-234. DOMAČA JAJCA, dostava na dom. Telefon 863-234. PEG PEREGOV VOZIČEK, skoraj nov, ugodno prodam. Telefon 862-863 ali 856-837. STANOVANJA ODDAM SOBO. Telefon 852-541. TRIINPOL DO ŠTIRISOBNO STANOVANJE PRODAMO. 87,5 m2, ugodno prodam. Telefon 852-303. NAJAMEM GARSONERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Velenju ali Šoštanju. Telefon 851-855, po 15. uri. STANOVANJE S POSEBNIM VHODOM v stanovanjski hiši, oddam. Telefon 865-086. ŽENSKI BREZ OBVEZNOSTI, pošteni, z vozniškim izpitom, brezplačno nudim stanovanje v privat hiši, za manjšo pomoč in družbo starejši gospe. Svoj naslov lahko pustite na upravi lista 855-450 VOZILA ZASTAVO 750 prodam za rezervne dele. Telefon 893-063. R-4 CAMPUS, letnik 93, rdeč, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041-670-866, po 15. uri. FIAT 750, letnik 82, prodam za Ko nastopi smrt, zgine ži in se nikoli več ne povrne Ob bolečini slovesa od vaših dragih ras skušamo razbremeniti in vam pomagati, zato se obrnite na nas. Spoštovanje, dostojnost, solidne cene in kvaliteta naših storitev so jamstvo za to, da se ob tem žalostnem, a za vsakogar neizbežnem trenutku, spomnite na nas. Namesto vas uredimo VSE, vi pa se lahko v miru posvetite žalovanju. Vedno smo vam na razpolago! MORMA, Pogrebna služI 720-003,720-662,720- GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroki: Robert Canjac, Podgora 49 in Aleksandra Mulej, Slatina 4. 50 let skupnega življenja sta praznovala Branko in Neža Stopar iz Velenja, Ulica 3. julija 9. Frančiška Podvratnik-Kuhar, rojena 1913, Lepa njiva 11; Ismeta Muslimocič, rojena 1933, Sfantetova 11, Velenje,; Josip Bezgovšek, rojen 1931, Pongrac 66; Viktor Zager, rojen 1929, Velenje, Tomšičeva 4; Jakob Ločnikar, rojen 1925, Gortina 117. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje 711. OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856- Zdravniki: Četrtek, 5. februarja - dnevni dežurni dr. Rus, dr. Janežič in dr. Žuber, nočna dr. Grošelj in dr. Gusič Petek 6. februarja dnevni dr. Rus in dr. Stvarnik, nočna dr. Renko in dr. Kočevar. Sobota 7. in nedelja 8. februarja, dnevna dr. Friškovec in dr. Lazar, nočna dr. Friškovec in dr. Lazar. Ponedeljek 9. februar 1998 dnevni dr. Grošelj, dr.Rus in dr. Vrabič, nočna dr. Slavič in dr. Renko. Torek 10. februar 1998 dnevni dr. Friškovec in dr. Stvarnik ter dr. Slavič , nočni dr. Rus in dr. Lazar. Sreda, 11. februar 1998 dnevni dr. Friškovec, dr. Vrabič in dr. Renko, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič. Zobozdravstvo: Nedelje 8. februarja 1998-dr. Gordana Čižmek, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: .6. februar do 13. februar Ivo Zagožen dr. vrt. med. Mobitel 0609-633-677 Upravna enota Žalec Barbara Rojšek, stara 84 let, Prekopa 1; Marica Zagorščak, stara 52 let, Šempeter v Sav. dolini; Hilda Pečar, Stara 82 let, Dolenja vas 126 Mijo Bratovčak, star 68 let, Pernovo 4 a; Marija Ferme, stara 76 let, Limovce 3; Anton Leskošek, star 55 let, Gotovlje 69; Mihael Bogataj, star 44 let, Vransko 110/a. 40.000 SIT. Telefon 858-165. (registriran). AVTO DELE ZA ZASTAVA 128 in Lado 1500 S, prodam. Telefon 882-842. JUGO 45 AX, letnik 87 in otroško hojco-avto, prodam. Telefon 850-703. KUPIM CLIO od 93 letnika dalje, s petimi vrati. Telefon 851-875. CITROEN GA 1300, letnik 80, dobro ohranjen, reg. 98/9, prodam za 1000 DEM ter rdečo strešno opeko, rabljeno in kozolec na dva okna, prodam. Telefon 892-102 ali 894-033. NOVO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO z atestom 160 x 110 prodam za 70.000 SIT. Telefon 722-151. ZAPOSLITVE ZAPOSLIMO KV PEKA z najmanj 5 let delovnih izkušenj, za nedoločen čas. Telefon 0602-42-688 ŽIVALI ODDAM MLADIČA NEMŠKEGA OVČARJA. Telefon 885-146. RJAVE KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo so vam na razpolago na Farmi Varoplje, Rečica ob Savinji od 6.2. do 12. 2.98 od 7. do 14. ure, po ceni 200 SIT/kom. PRAŠIČA ZA ZAKOL, težkega 150 kg, prodam. Telefon 894-047. ZADNJE STEGNO GOVEDA PRODAM. Telefon 882-788. TELIČKO, STAR010 dni, prodam. Telefon 888-728. PIŠČANCE, težke 2 kg, prodam. Kladnik 885-116. TELICO, TEŽKO 320 kg, Prodam. Telefon 854-538. PRAŠIČKE ZA NADALJNO REJO od 20 do 25 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon 885-846. OVCE VSEH VRST, prodam. Telefon 893-280. V ted«u od 26 januarja e že več kot pred desetletjem, ko je željo za gradnjo izrazil takratni dekan Marjan Kuk, pet lokacij. Nekako še najbolj sprejemljiv je bil za župnijo sv. Barbare Pirglov hrib. Pri usklajevanju te lokacije sem osebno sodeloval, to je tudi moja dolžnost. Kot strokovnjak za prostor moram namreč vsako tovrstno pobudo strokovno oceniti z vseh prostorskih vidikov. To sem tudi storil in moram povedati, da po sedanjih prostorskih aktih (za to področje velja stari zazidalni načrt iz leta 1986) na Pirglovem Cerkev je kupila zemljišče in po stari krščanski navadi postavila križ na prostoru pod Herbersteinom, tam bi radi gradili cerkev, ki je povzročila v tem okolju že veliko polemik. Marko Vučina, odgovoren za prostor v upravi Mestne občine Velenje: "To, kar trdi gospod župnik, seveda ne drži..." ti cerkvi, saj so njegove dosedanje izkušnje take: začnimo postopek, peljimo ga čimbolj počasi, pa začnimo drugega, pa tretjega, pa prepustimo vse skupaj stroki, ko ta odgovori pa spet začnimo nov postopek." Kaj pa pravi o tem Marko Vučina? Začnimo z izjavo, ki jo je dal za naš časopis pred 14. dnevi. Omenil je namreč, da cerkev ni dala nobene uradne vloge, Jože Vehovar pa trdi drugače. "To kar trdi gospod župnik seveda ni res. Uradno vlogo cerkve za lokacijo v območju R4/8 (prostor, kjer stoji križ), smo obravnavali že na drugi seji sveta Mestne občine Velenje, to je bilo 11. aprila leta 1995. Svetniki so o tem glasovali in zadevo zavrnili, predlog župnije torej ni dobil potrebne večine glasov. To je bila povsem jasna in demokratičen odločitev, "je dejal Marko Vučina in v nadaljevanju pojasnil, da je največ nesporazumov zato, ker mnogi ne ločijo, da so v tem času razpravljali o dveh lokacijah. Prva je torej na zemljišču, kjer stoji križ, in je bila v svetu zavrnjena in je glede na veljavno prostorsko dokumentacijo tudi ni mogoče graditi. Cerkev po tistem po trditvah Marka Vučine ni vložila nobene zahteve za gradnjo cerkve na kakšni drugi lokaciji. Pa za želje župnije velenjski prostorski načrtovalci res niso vedeli? Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: "Novi prostorski akti v svetu ne bodo potrjeni prej kot sredi prihodnjega leta." hribu gradnja cerkve ni mogoča, saj sodi to področje v tako imenovani zeleni pas. Pri proučevan -ju lokacije sem sodeloval izključno kot prostorski načrtovalec, zadeva pa se je med tem tako zelo spolitizirala ..." Pa vendar gospod Vehovar trdi, da je bilo za to gradnjo na Pirglovem hribu vse pripravljeno, da bi jo lahko gradili po tako imenovanih prostorskih ureditvenih pogojih, vse skupaj pa naj bi tudi vi osebno pogojevali z zahtevo, da on osebno pregovori določene svetnike v svetu, kako naj izglasujejo elektorje. "Vse to ne drži. Usklajena je bila zgolj ideja o tem, da je lokacija možna na Pirglovem hribu. Ko je ideja usklajena, jo je treba še strokovno proučiti. Res smo se sestali z gospodom Vehovarjem, pa ne, da bi kupčkali z volilnimi glasovi, ampak je bila tema pogovora, kako je v svetu možno sprejeti spremembo prostorskega dokumenta. Naj tu še enkrat poudarim, da je moja naloga, da zadevo strokovno pripravim, končno besedo pri vsem pa imajo svetniki. O zadevi ne morem odločati jaz, ne more župan in tudi gospod župnik ne." In kakšne možnosti sploh ima župnija? "Takšne kot vsi ostali - v skladu z zakonom naj predlagajo spremembo posameznega prostorskega dokumenta, mi bomo zadevo strokovno ocenili in podali predlog najvišjemu občinskemu organu, da o tem odloči," je sklenil pogovor Marko Vučina. Potrkali smo tudi na županova vrata Pričakal nas je z zajetno mapo, v kateri ima spravljeno vse na temo nove cerkve v Velenju. Tu je mnogo odgovorov, ki jih je naslovil na tiste, ki so skušali na takšen in drugačen način vplivati nanj, pri tem pa pozabljali, kot je poudaril, da živimo v demokratični družbi in da so pristojnosti v njej jasno opredeljene. Pri oblikovanju vprašanja županu smo izhajali iz prazničnega intervjuja objavljenega 18. septembra v Našem času. Takrat je na vprašanje "Delovno gradivo je že zagotovo toliko pripravljeno, da lahko rečete, ali opredeljujete kakšno lokacijo v te namene(cerkev)," odgovoril: "V dogovorih je doseženo soglasje za Pirglov hrib." "Gradnja cerkve na zemljišču pod Herbersteinom, tam, kjer so postavili križ, ni možna po veljavni prostorski dokumentaciji. Vedeli pa smo, da želi župnija cerkev blizu tega prostora, zato smo v strokovnih krogih oblikovali idejo o postavitvi cerkve na Pirglovem hribu. To je bilo usklajeno, nikakor pa to ni nikoli pomenilo in tega tudi nikoli nisem rekel, da bi lahko cerkev gradili brez sprememb ustreznih prostorskih dokumentov. Brez sprememb prostoskih planov ni mogoče graditi niti sakralnega niti kakšnega drugega dokumenta," je dejal župan Srečko Meh, ki je odločno zavrnil tudi namig, da bi sodeloval pri kakršnem koli političnem kupovanju glasov. "O čem takem se z gospodom Vehovarjem nisem nikoli pogovarjal. V vseh pogovorih sem vedno znova in znova poudarjal, da veljavni prostorski dokumenti niti na prostoru, kjer stoji križ niti na Pirglovem hribu gradnje cerkve ne dopuščajo in da je treba najprej dogovorili in sprejeti spremembo veljavne prostorske dokumentacije. Gospodu Vehovarju sem predstavil celoten postopek sprejemanja teh dokumentov, kar je dolgotrajen proces; verjetno v svetu ne bodo potrjeni prej kot sredi prihodnjega leta." Pa ima župnija kakšne možnosti? "Takšne, kot so vedno bile! Tri lokacije za gradnjo sakralnega objekta so še vedno na voljo. Za prostor, kjer stoji križ in za Pirglov hrib, pa je treba sprejeti spremembo prostorske dokumentacije," pravi Srečko Meh. To so torej tri zgodbe. Zelo različne, zelo nasprotujoče in več kot jasno je, da vse zapisano ne drži. Kaj je resnica in kaj je laž, pa bo zanesljivo pokazal čas. ■ Mira Zakošek ERA na internetu: http://www.era.si '/j hjBiiml nhkih [Brnim