miru in prijateljstva - Predsednik republike Josip Broz-Tito je v soboto popoldne na novem štadionu v Splitu, ki gaje napolnilo okrog 2500 športnikov iz štirinajstih „ 06 Sredozemskem morju, več kot 400 sodnikov in okrog 50.000 gledalcev, odprl osme sredozemske igre, doslej največjo športno manifestacijo v naši domovini. Iger udeležuje tudi okrog 450 jugoslovanskih športnic in športnikov, ki so že prvi dan tekmovanja osvojili U kolajn, od tega tri zlate. Upamo lahko, da bodo tudi v nadaljevanju tko dobro branili športno slavo naše domovine. leto XXXII. Številka 74 lanovitelji: občinske konference SZDL Knice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Trtic — Izdaja Časopisno podjetje i Kranj - Glavni urednik 'gor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar LASILO SOCIALISTI Kranj, torek, 18. 9. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO pri Kropi — V petek, 14. septembra, so v temeljni organizaciji Iskre ci podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju in proizvodnji štev-hpogovorov z mehiško firmo SCI, po kateri bodo izvozili na mehiško trži-200.000 kosov števcev-pogovorov. Iskra v Lipnici se z lastnim kadrom in th/um izpopolnjevanjem tehnologije vedno bolj uveljavlja na zunanjem - Foto: F. Perdan skra izvaža v Mehiko )ce iz Upniške temeljne organizacije Iskre je tržišče sprejelo že pred leti, zdaj bo na-mjala svoje kvalitetne števce tudi za mehiški - Že 1. novembra naj bi začeli s proizvodnjo Upnica - Temeljna organizacija re v Lipnici pri Kropi je v zadnjih tnajstih letih doživela izreden irski razvoj in proizvodni saj se danes uvršča med jporoembnejše delovne organiza-radovljiške občine. Nadaljevali z lipniAko tradicijo, z izdelo-jem ur, vendar so danes daleč od n Jerice, ure, ki bi jo lahko našli it v stari izbi ali le v dekoracijo mističnega vikenda. Iskra v kri je s hitrimi koraki stopala za vojem pri nas in v svetu ter z im zanosom in marljivostjo la da so njeni izdelki enako-no cenjeni in iskani na našem in tujem tržišču. [Danes 350-članski kolektiv ni brez kanja zabeležil odličen delovni tat: izvoz dosega 2 milijona tržišče je sprejelo v letih anja Števcev-pogovorov 7 nov kosov števcev pogovorov v osti 17 in pol milijona dolarjev, proizvodnji in prodaji je več kot odstotkov izdelkov, namenjenih zahodno tržišče, kar prinaša n>bne devize in možnost na-Ijnje razširitve in razvoja. Ze zdaj v Lipnici tare prostorska stiska in kolektiv si na vse načine prizadeva, da bi v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja vendarle zgradil novo proizvodno halo, ki naj bi prinesla še večji prihodek. Letošnja vrednost proizvodnje dosega 190 milijonov dinarjev, še naprej pa imajo v programu, da bi čimveč izvozili. Tako pomeni tudi nedavni podpis pogodbe s firmo iz Mehike nadaljnji korak lipniške Iskre k cilju, ki so si ga začrtali v sedanjem srednjeročnem obdobju in ki je temelj tudi za njena nadaljnja izvozna prizadevanja. Šestletna pogodba s firmo SCI iz Mehike in tovarno mehanizmov iz Lipnice temelji na sodobni ekonomski izmenjavi, ko bosta oba partnerja med seboj povezana in bosta z združenim delom oskrbovala mehiško tržišče. Tovarna naj bi v Mehiki začela delati že 1. novembra, pod strokovnim vodstvom in ob sodelovanju strokovnjakov Iskre. Iskra bo tako izvozila 200.000 števcev-pogovorov v štirih letih, v vrednosti 450.000 dolarjev na leto ali v skupni vrednosti milijon 800.000 dolarjev. D.Sedej STRAN 5: DOGOVORIMO SE seja kranjske občinske skupščine V sredo, 26. septembra, se bodo na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine Kranj. Na dnevnem redu je vrsta pomembnih zadev: analiza o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov, prehod na ekonomske stanarine, predlog spremembe in dopolnitve statuta občine Kranj, predlog ukrepov za omilitev posledic toče, sprememba urbanističnega programa za območje občine Kranj, detajlni urbanistični red u KS Podbrezje in drugo. 6. STRAN seja Škofjeloške občinske skupščine V rubriki Dogovorimo se objavljamo povzetke gradiva za zase-Igpje vseh treh zborov občinske skupščine Skofja Loka, ki je sklicano m Medo. 26. avgusta. Posebej opozarjamo na analizo o uresničevanju družbenega plana občine Skofja Loka v letih 1976, 1977, 1978, prognozi o uresničitvi plana za letos in izhodišča resolucije za leto 1980. ZDRAVKO KRVINA: Izpostaviti moramo ključna vprašanja razvoja Smernice srednjeročnega razvoja gorenjskih občin so bile sprejete julija. Nekatere občine so smernice razvoja začrtale bolj, druge manj uspešno. Enotna ocena prvih dokumentov in priprav novega srednjeročnega plana pa je, da je usmeritev v redu in izhaja iz analiz sedanjega srednjeročnega obdobja in nekaterih že pred tem oblikovanih dolgoročnih usmeritev. Vendar pa smo pri pripravi srednjeročnih planov razvoja do leta 1985 naredili šele prvi korak. Potrebnega bo še veliko resnega in odgovornega dela v vsaki samoupravni skupnosti in celici kot tudi v občinah, regiji, republiki in Jugoslaviji, da bo plan pripravljen in bo tak, da bo njegovo uresničevanje zagotavljalo hitrejši in skladnejši razvoj ter boljši položaj delovnega človeka. O prvem in naslednjih korakih izdelave načrtov naslednjega petletnega obdobja smo se pogovarjali s sekretarjem medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko, Zdravkom Krvino, ki je izpostavil vrsto ključnih vprašanj, na katera pri izdelavi planov ne smemo pozabiti. »Vsako delo je treba dobro zastaviti, če hočemo, da bo uspešno. Kako je zastavljeno planiranje?« »Poudaril bi, da imamo pred novim srednjeročnim obdobjem bistveno več osnov in dokumentov za planiranje, kot smo jih imeli pri izdelavi planov in dokumentov za sedanje srednjeročno obdobje. Imamo novo ustavo, zakon o združenem delu, Kardeljevo študijo Smeri razvoja političnega sistema družbenega samoupravljanja, zakon o temeljih plana Jugoslavije, osnutek zakona o družbenem planiranju v Sloveniji, kongresne dokumente, priročnik, ki ga je izdal Gospodarski vestnik za izdelavo planov OZD in SOZD, izdelana je enotna metodologija. Zato ni več vprašanje kako in iz česa planirati v krajevni skupnosti, TOZD, občini ali v širši skupnosti, potrebna je le močna akcija vseh subjektivnih sil, da se v temeljih našega sistema dogovorimo za čimbolj realne načrte razvoja. Nosilci družbenopolitične aktivnosti v občinah in krajevnih skupnostih so koordinacijski odbori pri SZDL, v TOZD pa sindikat. Menim pa, da bi se morali temeljni nosilci planiranja bolj nasloniti na regijsko gospodar- sko zbornico, ki lahko veliko pomaga s strokovno opredeljenimi osnovami planiranja v posameznih panogah in možnostmi razvoja, ki jih lahko primerja z razvojem v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Zbornica mora postati tudi mesto dogovarjanja in sporazumevanja združenega dela o vseh ključnih problemih razvoja.« »Katera so temeljna izhodišča za pripravo novih planov?« »Troje temeljnih načel bi rad izpostavil. Prvič: pri izdelavi novih planov gre za celovito planiranje družbenega, gospodarskega, prostorskega, socialnega razvoja, skratka za planiranje razvoja našega družbenoekonomskega sistema. Drugič: gre tudi za sočasno in srečujoče planiranje in za usklajevanje planov v KS, TOZD, delovnih organizacijah sestavljenih organizacijah, v občini, regiji, republiki in Jugoslaviji. Tretji: planiranje bo uspešno le, če bomo uresničevanje planov sproti preverjali in jih dograjevali, če bo prišlo do sprememb na kateremkoli področju.« »Kako potekajo priprave novega srednjeročnega plana?« »Nekoliko smo v zamudi, vendar menim, da s poglobljeno aktivnostjo Nadaljevanje na 3. str. Begunjski zapori so in morajo ostati nad spomenik Pretekli petek so se ™ Predlog Zveze združenj borcev NOV občine Kranj in Tržič na enodnevnem izletu po partizanski Gorenjski srečali prvoborci, nosilci spomenice obeh občin. Prvi postanek je veljal Begunjam, kjer so prvoborci položili venec k spomeniku žrtvam v Begunjah Ob tej priliki so zbrani tovariši, ki so skoraj brez izjeme okusili begunjske zapore, spregovorili tudi o problematiki, ki se na Gorenjskem pojavlja okrog muzeja NOB. Enotni so si v tem da morajo begunjski zapori ostati muzej naše revolucije in naše borbe. Grad sam. Nobenih prizidkov, kamor bi preselili muzej, ni treba. Ostati mora tam, kjer je, tak kot je, le dopolnjen. .... V Bohinju, kamor jih je naprej vodila pot, so si ogledali nov kulturni dom, položili venec.k spomeniku naši borbi in revoluciji, ki je bil odkrit v počastitev 60-letnice ZKS in ostalih jubilejev. Obiskali so tudi rojstno hišo in muzej predvojnega revolucionarja in borca, Tomaža Godca. V Zlatorogu pa so sledili razgovori s predstavniki skupščin in družbenopolitičnih organizacij Kranja in Tržiča. Oba predsednika skupščin, Stane Božič in Milan Ogris, sta zbranim prvoborcem spregovorila o uspehih in načrtih obeh občin. Spregovorili so tudi o novih akcijah N.N.N.P. in o resnično dobro organizirani zdravstveni službi za borce v obeh občinah. Zbrani tovariši pa so prišli na to srečanje tudi z novo mislijo, da bi bilo treba postaviti spomeniško obeležje, kjer je počila prva partizanska puška na kranjskem območju. Gre za Veliko Poljano pod Storžičem, kjer je koncem julija 1941 padel prvi Nemec. V živahnem razgovoru so prvoborci obeh občin vse do večera obujali spomine na tiste težke, a vendar lepe dni. D. Dolenc Na enodnevnem srečanju so prvoborci iz Kranja in Tržiča obiskali tudi družbeni dom Joža Ažmana v Bohinju. — Foto: D. D. NASLOV: r Tito odlikoval Dolanca Predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz Tito je članu predsedstva CK ZKJ Stanetu Dolancu v soboto izročil visoko odliko vanje — red junaka socialističnega dela. Slovesnosti v vili Dalmacija v Splitu so se udeležili najvišji državni in partijski voditelji. Ob podelitvi odlikovanja je predsednik Tito dejal: »V veliko zadovoljstvo mi je, tovariš Dolanc, da ti lahko izročim to visoko odlikovanje reda junaka socialističnega dela v znamenje priznanja za tvoje dolgoletno delo, posvečeno krepitvi socialistične države, utrjevanju enotnosti naše partije ter njeni kvalitativni in kvantitativni rasti, za vse kar si storil za bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Prepričan sem, tovariš Dolanc da boš v prihodnje ravno tako kakor doslej prispeval k nadaljnjemu razvoju naše socialistične skupnosti, k njeni enotnosti in reševanju problemov, ki se nam zastavljajo bodisi v notranjem bodisi na zunanjepolitičnem področju. Pri nadaljnjem delu ti želim veliko uspehov!« Stane Dolanc se je predsedniku Titu zahvalil za visoko odlikovanje in med drugim dejal: »Dragi tovariš Tito, v takih trenutkih je težko najti besede, s katerimi bi človek izrazil vse, kar čuti. Predvsem se vam iskreno zahvaljujem za to odlikovanje. Srečen sem, ker mije dano sodelovati z vami, in zmeraj sem delal, kolikor sem vedel in znal. Naklonjeno mi je bilo, da živim v vašem, Titovem času. To je čas nenehnega revolucionarnega boja, ne samo pri nas v Jugoslaviji, temveč tudi v svetu. Človek je kratko in malo ponosen, da živi v državi kakršna je naša, ponosen, da lahko stopa po vaši poti, za vami, ki ste nam bili vsem zmeraj zgled, kako je treba delati za delavski razred, za blaginjo de lovnih ljudi, za razvoj socialističnega samoupravljanja, zgled za to, kaj se pravi biti revolucionar tudi danes, v mirnem času.« Počastitev Netovega spomina Jugoslovanska delegacija pod vodstvom člana predsedstva SFRJ Vidoja Žarko-viča se je v nedeljo poklonila preminulemu angolskemu predsedniku dr. Agostinhu Netu, ki so ga včeraj pokopali v Luandi. Jugoslovanska delegacija je v imenu predsednika republike Josipa Broza-Tita izrazila soprogi preminulega predsednika Marii Eugenii Neto in članom ožje družine iskreno so-žalje. Na oder s posmrtnimi ostanki pokojnega angol-skega predsednika je jugoslovanska delegacija položila venec z napisom — »Sinu angolskega naroda dr. Agostinhu Netu — Josip Broz-Tito.« EGS na zagrebškem velesejmu Veliko pozornost vzbuja na letošnjem zagrebškem velesejmu dejstvo, da se je evropska gospodarska skupnost predstavila s skupnim paviljonom vseh devetih članic. Za predstavitev v Zagrebu so se odločili, kot je dejal vodja službe za stike z javnostjo pri EGS Marie — J ose de Sam t Blanquat, ker Jugoslavija zavzema pomembno mesto med deželami severa in juga, še posebno pomembno pa je njeno mesto ob Sredozemlju. Mladinska akcija v Lesa h — Mladinska delovna brigada Kokrški odred iz Tržiča je v soboto in nedeljo urejala kanalizacijo in nasipe ob novi cesti vpadnici v Lete. Brigadirji so razen marljivega dela na akciji organizirali tudi interesne dejavnosti. (H. J.) — Foto: F. Perdan RADOVLJICA Za ponedeljek, 17. septembra, je bila sklicana redna seja izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, na kateri so člani obravnavali predlog tehničnega dela zazidalnega načrta Bleda, obravnavali in odločali o izjemnih lokacijah, poslušali poročilo vodnogospodarske inspekcije, obravnavali poročilo o statističnih podatkih za julij letos, program občinskih blagovnih rezerv ter poročilo o preskrbi premoga na Gorenjskem. D. S. ŠK. LOKA Danes ob 7. uri se je sestal izvršni svet občinske skupščine skupaj s predstavniki delavskega sveta in vodstva Lokainvesta, da bi skupaj pretresli uresničevanje usmeritev za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva. Potem pa bo izvršni svet na današnji seji obravnaval med drugim še osnutke odloka o zazidalnem načrtu centra Železnikov, Trnja Železniki, stanovanjske cone v Gorenji vasi, centra Žirov in »skladiščno-predelovalne živilske cone Godešič«, osnutku odloka o urbanističnem načrtu Soriška planina problematiko s področja kmetijstva in še nekatere druge zadeve. V petek, 21. septembra, ob 12. uri bo seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov. Za dnevni red je predlagana obravnava osnutka dogovora o oblikovanju družbenega sveta za vprašanja prostora in za varstvo okolja, obravnavo gradivo za 6. sejo sveta, gradiva za 7. sejo DPZ skupščine občine Skofja Loka, zaključne priprave na akcijo NNP in obravnavo predloga programa proslav in prireditev v letu 1980. Bližajoči se akciji NNNP na rob Vse bo kot ponavadi, le. Akcija »Nič nas ne sme presenetiti«, ki bo 29. in 30.sej potekala po vsej Slovenij, in ki pomeni vrh preverjanja na$e: ščitne usposobljenosti, buri duhove tudi po Kranju in prav neobveščenosti se širijo razne govorice, da bodo te dni trgovine, gostišča in tako naprej. Povprašali smo o tem pri odgovornih na Komiteju za ljudski rambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti Kranj-O kjer se bo največ akcij odvijalo, in so nam povedali, da bo Kranju vse kot ponavadi, le akcije bodo tu. Trgovine bodoč običajnem urniku, prav tako bodo odprte gostilne, slaščičarne banka in tako naprej. V nedeljo bodo odprte vse dežurne tryc živili in Centralova Delikatesa. Izjemoma po bosta ta dan odprt;* slaščičarni v mestu. Ni se bati, da bi te dni ostali brez osnovnih: čeprav bi bilo prav, da bi bili za take dneve resnično pnpra\ ti imeli vsaj za teden dni živil vedno doma. Glavne akcije bodo v središču Kranja v soboto, 29. novembri 10. in 11. uri, ko bo prikazana vaja o reševanju ponesrečencev in* kateri bo sodelovala gorska reševalna služba Planinskega i in enota občinskega štaba civilne zaščite. Na Titovem trgu bodc> ljudske obrambe in civilne zaščite reševale ponesrečence iz poJn gasile in nudile prvo pomoč ranjencem. V istem času pa fcj: diverzantski napad na nekatere delovne organizacije v centru m«s osrednje kranjske knjižnice bo evakuiran del knjižnega fonda, po šola Kranj pa bo evakuirala celo šolo. Po zaključku akcije se bo na posebni seji sestala skupščina! ne skupnosti K ran j-Center. V nedeljo, 30. septembra, pa se bo v Kranju zvrstilo neka la bo tudi dve kranjski .v organizaciji, Iskro in 1B! čas pa bodo gostje iz pobnvj mesta Rivoli izkoristili j \ bolnice Franje v Ctritaij menika v Dražgošah mrV*j njihovi delegaciji bomo lahko pozdravili tudi :i borce, ki so se z našimi pr' borili z ramo ob rami vse-boditve. 3 STRAN GLAS ™ tUr Stare, sekretar skupnosti otroškega varstva Kranj, je svečano odprl *j mta novemu otroškemu vrtcu za 40 otrok na Visokem. — Foto: F. Perdan Praznik krajevne skupnosti Visoko relomnica v delu n organiziranosti *o odcepitvi Hotemaž in Olševka iz krajevne lupnosti Visoko Lužanci, Miljani in Visočani )mć praznujejo samostojno — Ob prazniku nov >c, zgrajen v treh mesecih v prostorih zadružna doma na Visokem, novi družbeni prostori in )novljena javna razsvetljava na Lužah in na fi&okem — Dolg spisek želja za naslednje sred-iročno obdobje: glas za popolno osemletko in samopostrežno trgovino Visoko — Krajani Luž, Milj in so za svoj krajevni praznik ili 16. september, dan, ko so se 1941 v Zormanovem mlinu ob m na Visokem zbrali tedanji junisti in zavedni Slovenci ter lovili odbor Osvobodilne fronte /en-.kega naroda za to območje. Iji OF so prežemali ljudi s tako >, da je le-ta že jeseni 1941 pred-rljala »državo v državi«: večina tega naroda je v tem času že ukazom organov OF in pričeti srditim bojem proti okupatorju. n, ustanovljen v mlinu na Viso-je skupaj z drugimi odbori po Sloveniji sestavljal zametke ijajoče ljudske oblasti. Zorma-mlin je postal »leglo« revolu-irjev - kar trije člani so daro-ih u svobodo življenje: Valentin ilj, gospodar in mlinar, čigar nosi vi soško kulturno-umetni-društvo, Janez Koaelj in komaj •letna Valentinova nečakinja ta Kokalj, ki je kot borka dru bataljona Kokrškega odreda lla v IJdin borfttu. Od teh dogodkov ob Kokri na jm je preteklo že 38 let in letos jih krajani proslavili z nekaj limi zmagami. V soboto so u vrata novega otroškega vrtca zadružnem domu na Visokem, ki ponudil varstvo in vzgojo 40 >iskim otrokom. Vrtec nosi ime nlek po partizanu in aktivistu Lorunu, ki je v dneh vojne vihre domala na pragu svoje doma-Z deli za vrtec so na Visokem li v mesecu juniju. V dobrih mesecih so preuredili zgornje »ostore v zadružnem domu, kar ie na enotnost in prizadevnost janov pri reševanju problemov tega varstva. Po predračunih j bi vrednost del znašala 750.000 rjev, skupnost otroškega var-Kranj je zagotovila 450.000, iko pa je »nadomestila« krajev-■skupnost in krajani s prostovolj-ddom. Opravili so čez 1300 mtfkih ur in prepeljali okoli 170 čnih metrov različnega mate-Ostala dela je v sodelovanju obrtniki solidno opravilo Komu-Ui'j obrtno in gradbeno podjetje nuj Sobotni svečanosti ob otvo-"drj vrtca so prisostvovali številni sjam in gostje, otvoritveni trak pa prereza I sekretar skupnoti otro-varstva Kranj Peter Stare. ^i*rn so na Visokem v soboto i i nove družbene prostore predaJi namenu obnovljeno javno redjavo na Lužah in na Viso- Mtoinji krajevni praznik proslav-/r^.ani Luž, Milj in Visokega samostojno. Pred nedavnim II odcepili iz visoške krajevne -iosti krajani Olševka ter Hote-tanovili svojo skupnost. S ^ k bo načelo neposrednega iz-P|p m usklajevanja interesov. pobud in predlogov še lažje in bolj dosledno uveljavilo, kar bo prispevalo med drugim tudi k večji akcijski enotnosti krajanov obeh krajevnih skupnosti in k še hitrejšemu razvoju njunih vasi. Veliko je bilo na Visokem storjenega od lanskoletnega praznika. Pobude krajanov, posredovane preko frontne Socialistične zveze novoizvoljenemu svetu . krajevne skupnosti so bile glede na možnosti več ali manj upoštevane in uresničene. Otroški vrtec, nove družbene prostore in obnovljeno javno raz-svetlajvo smo že omenili. Gasilci so zgradili dva protipožarna bazena na Visokem in na Miljah ter dom gasilcev na Lužah, v tem mesecu pa teče v krajevni skupnosti akcija v vsako gospodinjstvo ročni gasilski aparat. Visoški športniki in rekrea-tivci so uredili nogometno igrišče, kulturniki pa so poleg redne dejavnosti prenovili dvorano in oder. S skupnim programom in usklajeno akcijo sveta krajevne skupnosti in vseh delegacij, z učinkovito samoupravno organiziranostjo in z enotnim nastopanjem vseh krajanov so na Visokem dobro zastavili delo tudi po odcepitvi Olševka in Hotemaž, našli pa so tudi stik "s širšo družbenopolitično skupnostjo. Le sodelovanje namreč rodi pričakovane sadove, razprtije, ki niso v korist krajevnemu naparedku, naj ostanejo ob strani. Volja in želja po še hitrejšem razvoju vasi naj zmagata v vseh sredinah. Misli pa imajo krajani Luž, Milj in Visokega usmerjene že v prihodnje srednjeročno obdobje. Dolg je spisek ne le-želja, temveč stvarnih potreb. Na Visokem naj bi zgradili popolno osemletko; s tem bi dokončno tudi opravili z dejstvom, da otroci treh vasi visoške krajevne skupnosti hodijo v štiri okoliške šole: v Olševek, v Preddvor, v Predoslje in Šenčur. V tem so tudi morda vzroki, da na Visokem delo mldinske organizacije ne zaživi, saj se otroci že od mladih let odtujujejo drug od drugega. To pa je tudi eden izmed argumentov, s katerim krajevna skupnost Visoko vse glasneje nastopa v družbenopolitični skupnosti. Druga, prav tako dolgoletna želja krajanov je ureditev ustrezne samopostrežne trgovine na Visokem, ki bi razrešila dokaj perečo družbeno preskrbo. Sedanja trgovina v zadružnem domu že nekaj časa ne more slediti razvoju kraja in vse večjim zahtevam kupcev. Se bi lahko naštevali želje in realne cilje sveta krajevne skupnosti in njenih družbenopolitičnih organizacij. Velja pa pritrditi tistemu, kar so dejali na sobotni svečani seji sveta krajevne skupnosti, da bo le njihovo lastno delo in prispevki krajanov obogatilo vsakdanji "utrip teh vasi. združenih v visoško skupnost. C. Za«ploMwk Izpostaviti moramo ključna vprašanja razvoja Nadaljevanje s 1. str. še vedno lahko nadoknadimo zamujeno. Pri pripravi novih srednjeročnih planov moramo namreč izhajati iz analiz in možnosti, ki so bile opredeljene in dosežene v tem srednjeročnem obdobju. Pri teh nekoliko zamujamo in zato je treba usmeriti vse sile v poglobljene razprave o ključnih vprašanjih razvoja. Sklenjene naj bi bile do konca oktobra, ko morajo biti znane opredelitve za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah.« »Naš cilj je nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in s tem krepitev položaja delovnega človeka v celotnem združenem delu. Bi lahko opredelili nekatera ključna vprašanja, ki so pomembna za nadaljnji razvoj?« »Treba bo združiti vse sile za razvoj samoupravnih odnosov na vseh področjih našega življenja, skratka, treba bo biti politično bitko za uresničevanje zakona o združenem delu, Kardeljeve študije in partijskih dokumentov. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti delegatskemu sistemu, ki ne deluje tako, kot je željeno in doseči, da bodo delegatske skupščine resnično odločale v svojih sredinah. Dogovoriti se bo treba, da bomo vlagali sredstva v tista področja združenega dela, ki imajo dolgoročne možnosti napredka in pogoje za ustvarjanje večjega dohodka in za prodajo na tuje. Več pozornosti bo potrebno posvetiti izgradnji gospodarske infrastrukture, predvsem pa večji proizvodnji hrane in razvoju kmetijstva. Ob vsem tem pa poskrbeti, da bomo živeli v lepem in zdravem okolju. Posebej bi izpostavil družbeni standard, ki je na Gorenjskem glede na velik industrijski in gospodarski potencial veliko prešibak. Tudi kultura, telesna kultura, družbene organizacije in društva lahko veliko prispevajo k hitrejšemu razvoju samoupravnih odnosov in ne nazadnje tudi boljšemu gospodarjenju. Ob vsem tem pa se bomo morali dogovoriti tudi za večjo odgovornost pri uresničevanju dogovorov in sporazumov in s tem tudi za večjo osebno odgovornost pri izvrševanju nalog vseh delavcev, zlasti pa najodgovornejših.« »Katere pa so osnovne usmeritve razvoja Gorenjske?« »Vsaj ohraniti, če ne povečati, je treba stopnjo gospodarske rasti v primeri s stopnjo rasti, ki bo dosežena v republiki, glede na to, da je Gorenjska star industrijski center. Zaposlovanje bo potrebno omejiti na 1700 novih delavcev letno, toliko kot znaša naravni prirastek. Doseči večjo izvozno usmeritev, da bomo uvoz pokrili z lastno prodajo na tuje. Takšna je tudi trajna usmeritev v Sloveniji in Jugoslaviji. Gorenjsko gospodarstvo mora več vlagati v manj razvita področja v republiki in državi. Na tem področju imamo že vrsto spodbudnih rezultatov, ki jih kaže posnemati. Izboljšati je treba preskrbo prebivalstva, ki postaja iz leto v leto večji problem. Posebna pozornost bo veljala PRIREDITVE OB PRAZNIKU Praznovanje se je na Visokem pričelo v soboto in bo trajalo vse do nedelje. V soboto je bila svečana otvoritev otroškega vrtca, družbenih prostorov in obnovljene javne razsvetljave na Lužah in na Visokem združena s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti. V nedeljo so se krajani zbrali na množičnem rekreacijskem teku po poteh Visokega, v ponedeljek pa olševski pionirji in člani zveze borcev na vsakoletnem srečanju. V četrtek bo nočna gasilska vaja visoškega in lužanskega društva, v soboto ob 15. uri se bodo pomerili v nogometni tekmi veterani in člani ekipe TVD Partizan. Istega dne se bo' ob 19.30 prvič predstavil krajanom novoustanovljeni pevski zbor KIJI) Visoko, recitatorska skupina pa bo na izviren način obudila spomin na Ančko Kokalj. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo ob 17. uri z občinsko revijo folklornih skupin. Nastopilo bo preko 200 plesalcev z Jezerskega, Preddvora, Visokega, Predoselj, Nemil j, Stražišča in Kranja. . . . (\ Z. < / t r r f ■ j , i t t , J kadrovski politiki, glede nato, da imamo nižjo kvalifikacijsko strukturo delavcev, kot na drugih področjih v republiki in v zvezi s tem usposabljanju na osnovi usmerjenega izobraževanja. V smernicah je opredeljen celovit splet priprav za SLO in družbeno samozaščito kot sestavnega dela samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v sklopu naše neuvrščene zunanje pol i take. Nadalje so pomembna vprašanja razvoja zdravstva, ki se mora usmeriti v preventivo, vprašanja varstva okolja in s tem vlaganj v komunalne in čistilne naprave, prizadevanj za čiste vode, skratka vsega, kar lahko prispeva k razvoju Gorenjske.« »Industrija ustvarja največji del družbenega proizvoda. Splošna usmeritev je, da bi se pospeševala le kapitalno intenzivna proizvodnja. Kaj to pomeni za Gorenjsko?« »Na Gorenjskem imamo zaposlenih 10,9 odstotka vseh slovenskih delavcev, ustvarjamo pa 11,4 odstotka družbenega proizvoda. Tudi nove naložbe nam v slovenskem prostoru prinašajo največ. Zato menim, da je naša usmeritev že sedaj dobro začrtana. V prihodnje pa moramo še bolj izpostaviti tiste nosilce razvoja, ki imajo velik ugled doma in v svetu. Gre za Iskro, Savo, Železarno, LTH, vso lesno industrijo, čevljarsko industrijo itd. Vsi pa bodo morali še več vlagati v znanstveno raziskovalno delo, bolje izkoristiti veliko število strokovnjakov, ki so v razvojnih službah, bolje organizirati delo in izrabo prostega časa. Le tako bodo lahko nastopale na zunanjem trgu s kompletno ponudbo proizvodnje in znanja. Zlasti to velja za ponudbo v deželah v razvoju, kjer Gorenjci še vse premalo izkoraščamo njihovo pripravljenost za sodelovanje in povezovanje. »Omenili ste preskrbo prebivalstva, ki na Gorenjskem peša. K izboljšanju lahko pripomore ne le razvoj trgovine, temveč predvsem kmetijstva.« »Imamo živinorejo in krompir in še dovolj kmetijskih površin. S spodbujanjem kmetijske proizvodnje je treba ohraniti vse kmetijske površine. Spodbujati pa je treba z združevanjem zemljišč, boljšo organizacijo in z dosledno izpeljanimi dohodkovnimi odnosi med primarno proizvodnjo in predelavo. Skratka, v kmetijstvo je potrebno vlagati več denarja in to na domačem področju, kot povsod v Jugoslaviji, kjer nam zagotavljajo preskrbo.« »Kaj pa kmečki turizem?« »Kmečki turizem smo pred leti začeli lepo razvijati in je predstavljal koristno dopolnilo proizvodnje na kmetiji. To je panoga, ki lahko veliko pripomore na eni strani do zmanjševanja razlik med mestom in vasjo in na drugi daje možnosti delovnemu človeku za lep in dokaj poceni oddih. Hkrati pa gre tudi za izredno važen element v pripravah na SLO in družbeno samozaščito, saj tudi na ta način pomagamo ohranjati naseljenost gorenjskega prostora.« »Tudi turizem kot gospodarska panoga postaja vse pomembnejši. Zakaj?« »Turizem postaja sestavni del gospodarstva, močno povezan z industrajo. Turazem seveda, če je razvit in ustvarja dohodek, lahko preskrbi industriji potrebna devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala, medtem ko industrija v zameno sovlaga v njegov razvoj. Zato je izredno pomembno, kakšno mesto bo dobil razvoj turizma v novih srednjeročnih planih.« »Ves razvoj je povezan z ener- ^»Iles je. Kot na drugih področjih, se moramo tudi tu opreti predvsem na lastne sile. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo zgrajena hidroelektrarna Mavčiče, odprt pa bo tudi rudnik urana Zirovski vrh, važen energetski objekt ne le za Slovenijo, temveč za vso državo. »Velik omejevalni vpliv raznim razvojnim težnjam je prostor. Samo toliko ga lahko porabimo in koristimo, kot ga imamo. Je prostorski razvoj dovolj opredeljen v smernicah za pripravo družbenih planov?« »Prostorski razvoj je izredno pomemben, zato ga je treba izpostaviti v vsaki sredini. Kad pa bi poudaril, da se dogovorjeno prav pri ravnanju s prostorom /se premalo uresničuje. Pa naj bo to pri stanovanjski ali industrijski gradnji, pri gradnji cest in podobno. Hkrati pa bi poudaril tudi izreden pomen načrtovanja sistema infrastrukture za vso regijo. »Bliža« se nam avtocesta, ki ne bo služila le Gorenjski, bo pa kot vhod v Jugoslavijo prinesla precej spre memb.« »Bi lahko za konec povedali še to, kaj je bilo v zvezi s pripravo planov na Gorenjskem že opravljenega in katere akcije so pred nami?« Smernice razvoja so bile sprejete v vseh občinah. Posebno kvalitetno so bile pripravljene v Kranju in na Jesenicah. Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko je že maja razpravljal o političnih izhodiščih srednjeročnega planiranja. Pri medobčinskem svetu SZDL in vseh občinskih konferencah SZDL delujejo koordinacijski odbori za pripravo plana, imeli smo sestanke s predsedniki občinskih skupščin, posvete sekretarjev občinskih komitejev ZKS in predsedniki drugih družbenopolitičnih organizacij. Gospodarska zbornica je pripravila gradivo o tistih usmeritvah, ki so skupnega pomena za vso Gorenjsko ali pa vsaj dve občini. Srečujemo pa se z že starim problemom Gorenjske — nimamo ustanove, ki bi pripravljala predloge za dolgoročnejše planiranje. Do takšne strokovne službe moramo nujno priti, ker bomo le tako lahko začeli z izdelovanjem dolgoročnih pogledov razvoja do leta 2000, kot to že delajo nekatera druga področja v Sloveniji. Hkrati pa bi v zvezi s pripravo planov poudaril tudi na izreden pomen informiranja. Veliko lahko k dobremu obveščanju an ne nazadnje tudi usklajevanju pri pripravah planov pripomore Glas, ki mora odigrati vlogo pokrajinskega časnika in obveščevalca. Velika je tudi vloga radijskih postaj in glasil delovnih organizacij in pa seveda osrednjih slovenskih medijev.« Leopoldina Bogataj tko\ Z novim letom klub samoupravljavcev -TTT-7 Tržič — Pred dnevi je bila v Tržiču seja pripravljalnega odbora za ustanovitev kluba samouprav-Ijalcev. Obravnavali so samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba in dopolnitve k družbenemu dogovoru 0 družbenem izobraževanju, ki jih bodo posredovali v razpravo vsem temeljnim organizacijam združenega dela. V tem času, do 10. oktobra, naj bi izvolili tudi delegate v skupščino kluba samoupravljalcev, ki naj bi jo izoblikovali do konca tega leta. tako da bi klub z novim letom že začel delati. ' ' ' H ' ' , ,Prek kluba naj bi v prihodn-je steklo ceJotno družbeno izobraževanje v tržiški občini. Za vsako leto posebej bo pripravil program izobraževanja skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, ki ga bo potrjevala skupščina kluba, seveda v okviru finančnih možnosti. Prav s tem v zvezi je dal odbor pobudo, naj bi temeljne organizacije v naprej združevale več denarja za družbeno izobraževanje, da bi bili programi lahko bogatejši. Klub samoupravljavcev bo razen i izobraževanja organiziral še razne problemske konference, ^ posvete, i predavanja in podobno., ' rl.Ji r Zelenici dodatni kredit TRZIC — Gostinsko podjetje Zelenica, ki te vrsto let posluje na meji rentabilnosti, je edini izhod, da bi lahko odkupilo bistro v Bistrici in s tem izboljšalo svoje gospodarjenje, videlo v odpisu sanacijskega kredita iz občinskega sklada skupnih rezerv. O vlogi Zelenice je pred dnevi razpravljal upravni odbor sklada in ugotovil, da se gostinsko podjetje še zdaleč ni približalo rezultatom, ki jih je predvidevalo v svojem sanacijskem programu. Zato je odbor menil, da kredita v višini 5,2 milijona dinarjev ne bi bilo pravično kar enostavno odpisati, saj so to družbena sredstva, s katerimi upravlja celotno tržiško gospodarstvo. Skupščini sklada Zelenici zato predlaga, naj bi občinski rezervni sklad Zelenici odobril še dodatni kredit v višini do 2 milijona dinarjev za nakup poslovnih prostorov bistroja v Bistrici. Stari in novi kredit naj bi ae združila, odplačilna doba pa naj bi po dveletnem odloku trajala petnajst let. S tem bi zagotovili socialno varnost zaposlenih ter nadaljevali sanacijo gostinstva v Tržiču. Odbor tudi predlaga, naj bi skupščina ta predlog sprejala le, če bo Central, s katerim se bo Zelenica v novem letu združila, v svojem srednjeročnem planu za prihodnjih pet let dal prednost uresničitvi sanacije Zelenice. H. J. Obravnav ni bilo Tržič - Ha/prave o zaključnih računih za minulo poslovno leto so bile v tržiških temeljnih organizacijah dokaj plodne. Take naj bi bile tudi ob vsakem periodičnem obračunu. Vendar pa za to polletje skoraj v nobeni temeljni organizaciji niso pripravili obravnave na zboru delavcev. Hile so le v ozkih krogih izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij in na delavskih svetih. Vzroki za to so. lahko bi rekli, delno tudi opravičljivi. Ko so bile izdelane ocene polletnega gospodarjenja, so delavci odhajali na dopuste, v večjih organizacijah so imeli celo kolektivne dopuste. Zato so razprave na zborih delavcev ponekod nameravali organizirati šele zdaj, kar pa po mnenju članov predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Tržič, ki so pred dnevi obravnavali poročilo o polletnih gospodarskih rezultatih, po tolikš- nem času ni več smiselno. Menili so. naj bi se v temeljnih organizacijah raje temeljito pripravili na obravnavo poslovnih rezultatov za tretje tromesečje. Sicer pa so po podatkih Službe družbenega knjigovodstva v Tržiču poslovni rezultati v prvem letošnjem polletju kar ugodni. Seveda so to le finančni podatki, ki ne povedo dovolj nazorno, ali so v posameznih temeljnih organizacijah plod višje produktivnosti ali zgolj ugodnejše konjunkture na trgu. Od vseh temeljnih organizacij je le Kompasova na Ljubelju v prvem polletju zabeležila izgubo. Na meji rentabilnosti je poslovalo tudi Gostinsko podjetje Zelenica, medtem ko je na primer Bombažna predilnica in tkalnica v primerjavi z nekaj preteklimi leti dosegla izjemne uspehe. H. J. Minka Soklič s Sela pri Bledu Mleko je poceni Sa Selu pri Bledu so kmetje uredili skupne pašni-Radovljica - v Radovljici ke - Krompirja dovolj in preveč - Otava nado- Veliki stroški s podvozom se intenzivno pripravljajo na iz gradnjo obvozne ceste. Glavni projekt je te izdelan, zdaj ae začenja postopek o medsebojnih odškodninskih odnosih z lastniki zemljišč. Pričakujejo, da z lastniki ne bo težav, kajti vsi so bili ie prej obveščeni o posegu na njihova zemljišča. Večje težave pa bodo - po ugotovitvah komunalne interesne skupnosti - s pridobitvijo projekta - podvoza, saj Železniško gospodarstvo se ni dalo dokončnega mnenja o rešitvi gorenjske hitre proge. Se vedno ni znano, če bo proga enotirna ali dvotirna, prav od širine proge pa je odvisna dolžina podvoza. Idejni projekt podvoza bo Železniško gospodarstvo - projektivno podjetje Ljubljana izdelalo v dveh variantah, na podlagi tega dokumenta pa ae bo moralo Železniško gospodarstvo odločiti za širino proge. Progo naj bi ali prestavili ali pa zgradili opornike pod provizoriji. Pri gradnji radovljiške obvoznice torej ne bo težav, večji stroški pa bodo nedvomno z gradnjo podvoza in z usmeritvijo železniškega prometa. I). S. mestila izgubo Selo pri Bledu - Na južnem vznožju Dobre gore in na pobočju, ki ae spušča proti Savi Bohinjki, na Selu pri Bledu, so bili nekdaj izraziti kmetje, znani po plansarstvu in dobrem siru. Ko je bila ukinjena paša po gozdovih in ko je industrija ponujala dober zaslužek, je bilo sirarstva vedno manj, hlevi so se praznili, polje na ravnini Jarše se je manj obdelovalo. Čeprav sirarstva ni več in čeprav se danes s kmetijstvom in živinorejo ukvarja na Selu okoli dvajset kmetov, polja niso neobdelana. Nasprotno: marljivi Selani preorjejo in okopljejo vso rodovitno zemljo, za živino pa so ob pomoči zemljiške skupnosti uredili skupni pašnik. Tako značilne kmečke hiše širijo in obnavljajo, tudi pri Krištofovih, kjer se s kmetijstvom ukvarjata Minka in Anton Soklič. »Nimamo veliko,« pravita Minka in Anton, »deset glav živine je v hlevu, štiri hektare obdelovalne zemlje čaka spomladi ter okoli 4 hektare gozda.« »Kakšna je in po čem - letošnja krompirjeva letina?« »Krompirja je dovolj, še preveč. Povpraševanja skoraj ni, odkupa zato tudi ne. Porabili ga bomo doma, sicer pa ga zadruga odkupuje po 3,50 dinarja. Take letine - da ga bo še enkrat več — res nismo pričakovali.« »Oddajate mleko ... Ste zadovoljni z odkupom?« »Z odkupom te, z odkupno ceno ne. Na Selu imamo dobro in lepo opremljeno zbiralnico, redno ga odvažajo, s Sela odpeljejo poleti okoli 700 litrov. Pri nas ga prodamo le SS litrov, plačujejo ga različno, po kvaliteti, po maščobi. Ce dobimo okoli 4,70 dinarja za liter, cena ne prenese vseh stroškov, še posebno pa je nesprejemljiva, če jo primerjamo s ceno krmil. Mleko je poceni...« »Se letošnja suša občuti?« »Seno je bilo res slabo, otava pa boljša. Umetna gnojila so pomagala in nadomestila izgubo..« »Pod vasjo imate lep pašnik .. .« »V vaškem pašnem odboru smo se zavzeli, veliko je pomagala in še pomaga kmetijsko zemljiška skupnost. Pasemo na skupnih pašnikih, okoli 70 hektarov jih je, zdaj urejamo okoli 20 hektarov. »Jalova« živina je posebej, molznice pa so vse leto v skupnem pašniku in v čredin-kah ...« D. Sedej SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Iz šol v zaposlitev — brez problemov Celoten priliv kadrov a šol se ne zaposli na področju Gorenjske. Po podatkih zadnjih treh let. to ie v obdobju 1976- 1978. se je zaposlilo i m T. i delavcev, ki so zaključili šolanje To pomeni v .strukturi vseh novozaposletiih delavcev v gorenjski regiji ii odstotkov. Del kadrov, ki zaključi šolanje, se zaposli drugje in sestavlja tako imenovano dnevno migracijo delavcev ali pa tudi stalno migracijo; manjši del solznega kadra pa se po zaključku šole tudi umakne v delovne rezerve, torej se ne zaposli. Strokovne službe Skupnosti za zaposlovanje v letošnjem letu z vključevanjem letnega priliva kadrov v zaposlitev v glavnem nimajo težav. Drugače je za trenutno manj iskane poklice, za katere ni prostih del oziroma nalog, za problematične osebe, ali pa za želje po zaposlitvi v določeni organizaciji združenega dela; vendar pa takšne težave pri zaposlovanju nastajajo le v manjšem obsegu in gre le za nekaj primerov. Med poklici, ki trenutno niso iskani in v katerih se izraža v manjši meri tudi neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem, so predvsem gimnazijski maturanti, ki v dosedanjem sistemu izobraževanja niso pridobili poklica neposredno uporabnega v praksi. V posameznih primerih pa so trenutno manj iskani tudi tile poklici: prof. angleščine — italijanščine, prof francoščine — angleščine in prof. nekaterih drugih jezikov, dalje dipl. biolog, dipl. psiholog, arheolog, učitelj likovne umetnosti, defektolog, likovni tehnik ali pa celo gradbeni tehnik — visoke gradnje, elektrotehnik — jaki tok ter strojni tehnik. Večina teh poklicev sodi v poklicne skupine, za katere smo že ugotavljali nagibanje k suficitarnosti V določeni meri pa ti poklici kažejo tudi probleme pri zaposlitvi nekaterih tehničnih kadrov, ki jih sicer najbolj primanjkuje in katerih izobraževanje naj bi bilo pospešeno Seseda pa gre pri zaposlitvenih težavah ponekod tudi za problem težnje po zaposlitvi v drugi občini Minu Pintar Izgube znatno nižjj Radovljiško gospodarstvo beleži še ugodne rezultate v zunanjetrgovinski vi — Izgub je manj — Precej naložb v gc stvo in kovinsko industrijo RADOVLJICA — V primerjavi s prvim polletjem lui gospodarstvo radovljiške občine v letošnjih šestih « povečalo celotni prihodek za 37 odstotkov, dohodek u stotkov, amortizacijo za 18 odstotkov. Ugodni finančni] pa so posledica višjih cen, večje industrijske proi; porasta prenočitev. Gospodarstvo je razporedilo za splošno porabo ter za druge namene 41 odstotkov dol združeno delo pa 58 odstotkov. Z izgubo je poslovalo deset temeljnih organizacij, izgube pa je skoraj za polovico nižja kot lani. Največ izgaj gostinstvo — 90 odstotkov, ostalo pa kmetijstvo. V go< so nastale izgube zaradi mrtve sezone, razen tega pa j« stvo namenilo precej sredstev za nove naložbe, neka gostinske organizacije pa imajo precej neplačanih pre Vzrok za izgubo v Kmetijski zadrugi Bled pa so n prihodki, v radovljiški pa neusklajene cene med materiale« storitvami ter prodajnimi cenami mleka. Radovljiška industrija je izvozila za 25 odstotkov «tf kv" tega na konvertibilno področje 82 odstotkov. Pomembni M niki so Elan, lesna in kovinska industrija. Gospodarstvo p -uvozilo za 36 odstotkov več, vendar pa ima radovljiško j* darstvo aktivno plačilno bilanco, saj je izvozilo za 4,4 od«,- mKi več kot uvozilo. Z upoštevanjem deviznega priliva in turia» f*t stanje še bolj ugodno, saj je gostinstvo v prvih šestih *«# ustvarilo okoli 3 milijone ameriških dolarjev deviznega pr < " Slabosti zunanjetrgovinske menjave pa so predvj« Lta počasnem razvoju menjave z deželami v razvoju in v potmi * nadomeščanju uvoza surovin z domačimi surovinami. V Radovljici, ki je na področju gospodarstva dosegla«« znatno boljše rezultate, ki ne zaostajajo več za gorenjski*' r«a letos namenili precej denarja za naložbe, predvsem v fx -stvo, v kovinsko industrijo ter v Elan, vendar pa realiag •" naložb ne poteka povsem v skladu s planom. Vzroki * zamudah pri gradbenih delih ter v zamudah pri dobavi u* opreme. Gradijo največ z bančnimi sredstvi, tako, da št ^ -prevladuje kreditiranje in se le počasi uveljavlja zdnd«*, * dela in sredstev na novi dohodkovni povezavi. Tako v radovljiški občini letos beležijo bolj uakl« gospodarska gibanja ter gibanje vseh oblik porabe z rastjo < benega proizvoda. V primerjavi z lanskim prvim polletja, znatno povečala tudi sredstva za reprodukcijo. Da I uspešno nadaljevali, bodo v prihodnje morali odpraviti re slabosti: omejiti zaposlovanje, smotrno izkoristiti . zmogljivosti, združevati delo in sredstva, več izvažati skrbeti za večjo produktivnost in večjo učinkovitost § jenja z izboljšanjem organizacije dela, z uvajanjem _ tehnologije ter ne nazadnje z večjo odgovornostjo prf ijanju z družbenimi sredstvi. D. Kako spodbuditi Razvojni program malega gospodarstva ■ Tržič je še vedno premalo konkreten Tržič — Na Študijo o razvoju malega gospodarstva v občini Tržič, ki jo je pripravil Regionalni inštitut za ekonomiko in socialni razvoj v Ljubljani, je izvršni svet skupščine občine Tržič že spomladi letos imel vrsto pripomb. Glavna je bila, da je v »razvoju« premalo povedanega o razvoju, o davčnih, kreditnih in drugih olajšavah, ki bi spodbujale razmah storitvene in proizvodne obrtne dejavnosti v tržiški občini. Pred dnevi je izvršni svet o razvojnem programu malega gospodarstva, popravljenem in dopolnjenem, ponovno razpravljal. V njem so predlagane nekatere rešitve in predvsem v proizvodni družbeni dejavnosti tudi nosilci razvoja. Tako naj bi na primer Tiko postal nosilec razvoja kovinske obrti. Obrtno podjetje naj bi prevzelo prvenstvo v lesni obrti, medtem ko bi bila Obrtno in Komunalno podjetje skupaj lahko zametek storitvene oziroma servisne dejavnosti v stanovanjskem gospodarstvu, tako imenovano stanovanjsko podjetje. Za vso storitveno obrt v zasebni lasti program predvideva, da bi morali najprej ugotoviti družbeni interes, torej poiskati deficitarne storitve. Njihov razvoj bi nato spodbudili ne toliko z davčnimi olajšavami, ki so že tako majhne, kot s primernimi poslovnimi prostori. Te je zdaj težko dobiti ali pa so izredno dragi. V povezavi s stanovanjsko skupnostjo bi to vprašanje v tržiški občini lahko rešili. Pri zasebni proizvodni obrti bi, ko gre za obdavčenje, morali upoštevati tudi opremljenost delavnic, je rečeno v razvojnem programu. Kazalo pa bi čimprej razmisliti o ustanovitvi obrtne zadruge, saj tržiški obrtniki pogosto iščejo naročila zunaj občine, enako kot tržiško gospodarstvo storitve. Po preučitvi celotnega razvojnega programa malega gospodarstva so člani izvršnega sveta menili, da je še vedno preveč izbir trenutnega sta- nja, premalo pa je na kretnih razvojnih rešitev? hitreje priti do prostorov dejavnost, kako do tur gostinskih objektov v manjših krajevnih kakšne davčne in kredi so možne in tako dalje1 T«s< ne pove. Strokovnjaki, sestavlja*, nega programa malera tw stva, se bodo torej morah j potruditi. H V progri tudi jesenij obvoznic Jesenice — V krajevt stih in v organizacijah dela jeseniške občine nu gradnji jeseniške obvoinv* morajo zgraditi na Save ob načrtovanem predoru. Obvoznica bo Belega polja, preko Save l območju Mežakle in Podn Vrbe. Delovni ljudje in ol Ijajp o elementih I plana cestne mreže v vključuje tudi izgradnii škega predora, ploščadi Naklo — Ljubljana Mnenu< mora v programu i z grad: vati tudi gradnja obvozi* ploščadi predora do Vrb, v razpravah tudi /.ahtem bi republiška skupnost t*«l 18. seja družbenopolitičnega zbora občinske •kupAčine Kranj, sreda, 26. septembra 1979, ob 15. uri v sejni dvorani st. 16 18. seja zbora združenega dela skupščine občine Kranj, sreda, 26. septembra 117», ob 15. uri v skupščinski sejni dvorani 19. seja zbora krajevnih skupnosti občinske -kupAčine Kranj, sreda, 26. septembra 1979, ob 15. uri v sejni dvorani 4t. 14 Dnevni red Vfl tnje zbori kranjske občinske k«pttiae bodo obravnavali na ločenih li ajafc tele zadeve: > - predlog za začetek postopka za liSBSSSa in dopolnitev Statuta obči-^Iraaj - aretničevanje urejanja odnosov pri gospodarjenju a h i Sam i in prehod mckoaooMke stanarine - predio« odloka o splošnih pogojih ■ najemala razmerjih med etažnimi 'W1 aaaJiza delitve sredstev za osebne - latememba urbanističnega pro- '-"irujlm urbanistični red za KS ia< »«aVtcje «K - predlog z* omilitev posledic toče . a [litin solidarnosti za občino •a« L___^ " - dodelitev združenih sredstev KS M EsreajsStv« Vlj - kadrovske zadeve - predlogi in vprašanja delegatov sl t* Jtajlfli urbanistični red * ikcijskih območij KS Pbdbrezje ko in urbaniatično urejanje se 1 MkOiati tri~ programu za območje ' \t obČipe' izvaja tudi na osnovi de-irbaliadenih redov, to je za vse » občine* Kranj, ki ni zajeto z urbana! ali zazidalnimi načrti. To ob-«dioku o urbanističnem redu za ! obeiae Kranj obsega 18 krajevnih med njimi tudi KS Podbrezje z Bitt/ica^robovce in Podbrezje. ■i red obravnava namensko izrabo program ureditve in oblikovanje lik ia zazidljivih površin, način ure-tu posegov v prostor, zaklanjanje vtittva, komunalno omrežje, spome-><^*n urbaniatično oblikoval I nt red ureja stara vaSka jed-ij« novo gradnjo obstoječi zazi-■ 4 •gpmeniSko varstvenega kot klika. Namen detajlnega la je torej ohraniti kvali-in novejšo zazidavo, ob dopol-igfkdaii n« prostih površinah pa upo-' i vključitev v obstoječo zazidavo rj«k« dejavnost, stanovanjski objekta mora biti sanacija taktna, da se ijejo posegi in ukrepi, ki rušijo hole obstoječe zazidave in zago-Uksr}s>Ve oblikovanja posameznih Pomoč za odpravo posledic toče Na osnovi ugotovitev komi ia pospeševanje kmetij izvrta i svet Skupičine se Kranj predlaga z bo •očinske skupičine , da dodelijo 1 milijon rjev za omilitev posledic toče. Izvršni svet ae občine pa je odo-pomoč kmetom v visini m din. Dodeljen« sred-U ae delila po določenih « iritsrijih: osnovno merilo za 1» ftairlitev naj bo koruza, ker «1 i Hla ta najbolj uničena, je $ seveda eno najvažnejših I saoTBib krmil pri prehrani j vin«. Pomoč iz teh sredstev •j bi dobili kmetje, ki jim je ] rta oničila več kot 20 od-3 (etkov silažne koruze, svojih y< Hevkor pa niso imeli zava-runih. V hribovitih predeli pa naj bi kmetom povrnili v n ikodo na posevkih, ne gle-1 ga kulturo in na odstotek , niti se ne upošteva za-anje posevkov. Družbenemu sektorju kme-atva in kmetom, ki imajo raj« posevke zavarovane, se \ teh sredstev povrnejo prelja za zavarovanje silažne proz«. Tako dodeljena post ar> bo izplačevala v obliki nail in gnojil nabavljenih Nfcn kmetijske zadruge. Ikod* po toči 8. julija in < avajuata na posevkih v tajski občini je 13,233.595 Razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ne sledi družbenim prizadevanjem in tudi ne sorazmerno velikim vlaganjem sredstev v stanovanjsko gradnjo. Družbenoekonomski odnosi se niso dovolj uveljavljeni zlasti na področju družbene reprodukcije, saj stanarine ne zagotavljajo normalne amortizacije stanovanjskega sklada, niti ne zadoščajo za normalno vzdrževanje in upravljanje stanovanjskih his in stanovanj. Uresničevanje urejanja odnosov pri gospodarjenju s hišami in prehod na ekonomske stanarine je nadaljevanje procesa pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. S prehodom na ekonomske stanarine bo treba dograditi sistem subvencioniranja stanarine. Ze dosedanji sistem je uveljavil nekatere kriterije, ki bodo sprejemljivi tudi v prihodnje in se zanje zavzema tudi skupnost socialnega varstva Slovenije. 0 subvenciji naj bi odločal skupni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti in Občinske skupnosti socialnega varstva ob sodelovanju ustreznega organa v krajevni skupnosti. Osnove za izračun planirane količine stanovanj so plani tozd in Samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer mora biti jasno opredeljena količina stanovanj za posamezno obdobje. Ekonomska stanarina je bistveni element družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, materialna osnova za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Zato mora biti osnova za izračun: planirana letna stanarina in vsakoletna revalorizirana vrednost točke ob predvidenem vsakoletnem povečanju cene novih stanovanj za 12 odstotkov. Delež stanarine v odstotku od poprečnega 'dohodka gospodinjstva znaša v letu 1978 4,8, medtem ko bi s prehodom zagotovili v letu 1985 6,6 odstotka in tako obremenitev dohodka gospodinjstva povečali za 1,8 odstotka. Samoupravni sporazum o določitvi ekonomske stanarine in prehod na ekonomske stanarine bodo stanovalci sklenili v zborih stanovalcev hiš, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v delovnih skupnostih. Vsi udeleženci bi s tem samoupravnim sporazumom sprejemali osnove, skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z določitvijo ekonomske stanarine in način prehoda na ekonomske stanarine, s tem da se v začetni fazi udeleženci sporazuma opredelijo z notranjo delitvijo stanarine v primerjavi z delitvijo odstotka vrednosti stanovanj: — 1 odstotna amortizacija — 1.1.335 odstotka za vzdrževanje hiš v okviru SSK — 0,3923 odstotka za vzdrževanje hiš v okviru zborov stanovalcev — 0,3653 odstotka za stroške upravljanja in delo strokovne službe — 0.1422 odstotka za funkcionalne stroške Ekonomsko stanarino bomo dosegli v letu 1985 z letnim povišanjem sedanje stanarine za 20,5 odstotka in sicer od 1. junija vsakega leta dalje. Udeleženci sporazuma se bodo obvezali, da bodo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj, da bo gradnja cenejša, saj bo s tem manj obremenjevala stanovalce z ekonomsko stanarino: to pa bomo dosegli predvsem z učinkovitim izvajanjem družbenega dogovora o cenah stanovanjske gradnje v SRS. Temeljni pogoj za oblikovanje ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu tako na področju graditve kot pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, je uvedba ekonomskih stanarin. Ekonomsko stanarino se opredeljuje kot družbeno priznano ceno za uporabo stanovanja, ki jo določijo vsi prizadeti dejavniki, upoštevajoč splošno raven cen ter potrebe za enostavno reprodukcijo. Tako opredeljena stanarina omogoča vzdrževanje in obnavljanje stanovanjskih hiš in stanovanj in na ta način ohranja njihovo stalno vrednost. Ekonomska stanarina tudi zagotavlja večjo materialno osnovo za samoupravljanje in odločanje stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, s tem pa se zagotavlja gospodarno vzdrževanje stanovanj. Z upoštevanjem specifičnih pogojev v vsaki občini temelji prehod na ekonomske stanarine na enotnih izhodiščih. — Stanarina mora pokrivati najmanj amortizacijo v višini 1 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanja ter vzdrževanje in upravljanje. — Osnova za izračun ekonomske stanarine je revalorizirana vrednost stanovanja na dan 31. 12.1978. — Prehod na ekonomske stanarine se določi s samoupravnim sporazumom tako, da je postopen in da bodo najkasneje do leta 1985 v vseh občinah prešli na ekonomske stanarine. — V letih prehoda na ekonomske stanarine se k izračunanemu in samoupravno dogovorjenemu deležu stanarine priračunava tudi povečanje stanarine zaradi inflacije. Odlok o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki Odlok o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki okvirno določa način uporabe tistih delov stavbe in zemljišča, preko katerih so etažni lastniki v medsebojnem oziroma vzajemnem razmerju ter način vzdrževanja teh skupnih delov in naprav. Določbe o načinu uporabe skupnih delov in zemljiiča bodo predvsem omogočile vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo »E«, kar je v občini Kranj zaradi velikega Števila etažnih lastnikov Se posebej aktualno. Določbe v ostalem delu odloka pa bodo podlaga za sklepanje pogodb med etažnimi lastniki in z etažnimi lastniki, ker določajo obveznosti etažnega lastnika, da prispeva k stroikom za investicijsko vzdrževanje skupnih delov in naprav, k stroSkom za revitalizacijo skupnih delov in naprav v stanovanjskih hiSah. Pogodbeno razmerje v tem smislu je nujno, ker se sicer dogaja, da etažni lastniki odklanjajo plačilo stroSkov. Sprememba urbanističnega programa za območje občine Kranj Po predvidenem razvoju cestnega gospodarstva na Gorenjskem sedanja asfaltna baza v Naklem ne bo mogla zagotoviti zadostnih količin kvalitetnega asfalta. Sam tehnološki postopek obstoječe baze ne ustreza zahtevam varstva okolja niti ni baza na lokacijsko primernem mestu. Veljavni urbanistični program ne predvideva potrebnih površin za asfaltno bazo niti urbanistični načrt Kranja, ki govori le o proizvodnih površinah za izkoriščanje in ne dovoljuje širjenja asfaltne baze na nove površine. Po ugotovitvi, da sedanja asfaltna baza ne ustreza več zahtevam sodobne tehnologije, saj je v bližini naselja, proizvodne zmogljivosti pa tudi ne bodo mogle kriti potreb po asfaltu, spremenjeni urbanistični program predvideva okoli 14 ha površin za zgraditev nove asfaltne baze na območju gospodarskih gozdov, vendar pa v zadostni oddaljenosti (okoli 700 m) od najbližjega naselja Podbrezje; tu bo mogoče urediti tudi ustrezno prometno povezavo s cestnim omrežjem za transport surovin in izdelkov. Gre torej za spremembo namembnosti površin v območju, kjer ni predviden niti urbanistični niti zazidalni načrt, sama lokacija pa pri sedanji tehnologiji zagotavlja tudi varovanje naravnega in bivalnega okolja (varstvo podtalnice, vodotokov, varstvo pred hrupom in prahom): sama lokacija se predvideva v območju med magistralno cesto Ljubljana'-Jesenice in regionalno cesto Podbrezje-Kovor. To je prikazano tudi v detajlnem urbanističnem redu za KS Podbrezje. ki je zboroma predložen v sprejem kot sprememba urbanističnega programa. Spremembe in dopolnitve statuta občine Kranj Sprejem vrste sistemskih zakonov in drugih pomembnih dokumentov zahteva, da se z njimi uskladi Statut občine Kranj. Pri tem gre predvsem za usklajevanje z — zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela, — resolucijo o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti, — resolucijo o temeljih sistema družbenega sistema informiranja, — osnutkom zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS, — predlogom za izdajo zakona o urbanističnem planiranju, — staliSči, sklepi in priporočili f lup-Sčine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, — zakonom o sistemu državne uprave in — zakonom o temeljih sistema družbenih svetov. SkupSčina občine sprejme sklep p začetku postopka za spremembe in dopolnitve statuta in izvoli komisijo, ki bo pripravila oanutek sprememb in dopolnitev Statuta občine kranj.' ' " ' O uporabi sredstev amortizacije odločajo delovni ljudje in občani na osnovi samoupravno sprejetih planov v skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti ih sicer za reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš, za gradnjo ali nakup nadomestnih stanovanj in za prenovo (revi talizacijo) že dotrajanih ali že amortiziranih stanovanjskih hiš in stanovanj. Samoupravni sporazum o izvajanju vzdrževalnih del in oblikovanju cen po srednjeročnem programu vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Kranj sklenejo stanovalci V zborih stanovalcev, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela gradbeno komunalne dejavnosti, združenje zasebnih obrtnikov. Samoupravna stanovanjska skupnost in izvršni svet Skupščine občine Kranj, s katerim se dogovorijo o izvajanju vzdrževalnih del, o načinu oblikovanja cen pri teh delih ter 6 načinu realizacije srednjeročnega programa vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj z namenom, da bi s sporazumnim sodelovanjem dosegli optimalne rezultate, spremljali kvaliteto del, da bi se tako ohranila vrednost družbenega stanovanjskega sklada. Ta sporazum naj bi veljal za vzdrževanje vseh stanovanjskih hiš in stanovanj glede na lastništvo, lokacijo in velikost objekta, razen za stanovanjske hiše v privatni lasti občanov. Ce smo hoteli slediti družbenim smernicam o izpolnjevanju in uresničevanju sistema samoupravnega' družbenega planiranja tako. da bo planiranje celovito, da bodo vsi temeljni nosilci planiranja enakovredno vključeni v proces planiranja ter da bodo odpravljene slabosti v usklajevanju planov temeljnih nosilcev planiranja in slabosti v uresničevanju samoupravno sprejetih nalog, smo morali izpopolniti sistem planiranja vzdrževalnih del na stanovanjskih hišah in stanovanjih v občini Kranj. Letni plani nastajajo na podlagi srednjeročnih planov vzdrževalnih del. DOGOVORIMO SE Analiza oblikovanja in delitve | sredstev za osebne dohodke Večina OZD ima primerno delitev Zaradi pomena ustreznega oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke je pripravljena analiza o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke v občini Kranj v letih 1976, 1977 i 1978; vendar v njej niso obravnavana merila in kriteriji za delitev sredstev za osebne dohodke po načelu delitve po delu, ampak sredstva za osebne dohodke in njihova delitev s stališča razporejanja dohodka. Prav zaradi tega analiza poskuša poiskati odgovor na vprašanje, kakšen vpliv je imelo oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke na materialni in družbeni razvoj v občini in v kolikšni meri gre na tem področju za uveljavljanje samoupravnih družbeno - ekonomskih odnosov. Za celotno združeno delo velja, da realne rasti čistih osebnih dohodkov na zaposlenega v letu 1976, 1977 in 1978 ne presegajo rasti dohodka, družbene produktivnosti in čistega dohodka. Enaka ugotovitev velja za leti 1977 in 1978 tudi za realno rast mase izplačanih osebnih dohodkov, medtem ko je v letu 1976 ta masa presegala realno rast dohodka in produktivnosti dela. Mase izplačanih osebnih dohodkov, bruto in neto osebnih dohodkov na zaposlenega v celotnem združenem delu, kažejo visoke rasti, še zlasti velja to za leto 1978 v primerjavi z letom 1977. Cisti osebni dohodki na zaposlenega v občini le za nekaj 10 din odstopajo od republiškega poprečja, pa tudi njihove rasti so skoraj enake. V primerjavi s šestdesetimi občinami v republiki ima občina Kranj po poprečno čistih izplačanih osebnih dohodkih na zaposlenega ugodno 12. oziroma. 15. mesto Oblikovana merila za ugotavljanje dogovorjenih sredstev za osebne dohodke v samoupravnih sprazumih so vsebinsko preveč ohlapna, ne dodelana in neusklajena, kar kaže tudi obseganje le-teh na področju gospodarstva in negospodarstva. Poudariti pa je treba, da OZD upoštevajo ta merila pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke, saj se v letu 1978 število prekoračitve zmanjšalo na 12 od 14 v letu 1977. Za celotno združeno delo tudi velja, da izplačana masa bruto osebnih dohodkov po letih narašča počasneje kot dohodek in čisti dohodek, kar pomeni, da njihova udeležba v čistem dohodku upada, povečuje pa se udeležba sredstev za reprodukcijo v čistem dohodku. Tako ugodne ocene pa ne veljajo za posamezne dejavnosti in OZD znotraj dejavnosti. Čeprav za občino kot celoto lahko trdimo, da na področju oblikovanja osebnih odhodkov uspešno izpolnjujemo zakonska določila, je v gospodarstvu še mnogo takih OZD, ki kažejo dokaj samovoljno in neutemeljeno rast osebnih dohodkov primerjavi z rastjo dohodka, produktivnostjo dela in čistega dohodka. V večini OZD rast osebnih dohodkov presega poleg čistega osebnega dohodka tudi rast dohodka in produktivnost dela. Posebno zaskrbljujoč pa je položaj v tistih temeljnih organizacijah, kjer rast osebnih dohodkov presega rasti vseh treh kategorij. V letu 1977 so poslovno leto zaključile z izgubo tri temeljne organizacije združenega dela, v letu 1978 pa dve. Neustrezno delitev čistega dohodka, oziroma oblikovanje sredstev za osebne dohodke, pa so imeli v letu 1977 v TOZD Elektro Sava in TOZD Elektro ERTG, saj so osebni dohodki v rasti presegali rast produktivnosti dela, dohodka in čistega dohodka. V tozd Elektro Sava so njihovi osebni dohodki tudi v letu 1978 v rasti presegali rast produktivnosti dela in čistega dohodka. Pri ostalih temeljnih organizacijah oblikovanje sredstev za osebne dohodke ni bilo tako problematično. Veliko pa je v gospodarstvu takih OZD, pri katerih so bile ob zaključnih računih ugotovljene motnje v poslovanju. V obeh letih je bilo takih OZD 31, od tega 17 tozdov, kjer so motnje v poslovanju tudi posledica hitrega naraščanja osebnih dohodkov. V negospodarstvu je v letih 1977 in 1978 rast izplačanih sredstev za osebne dohodke precej podobna kot v gospodarstvu. V negospodarstvu so porasla izplačana sredstva za osebne dohodke v letu 1977 v primerjavi z letom poprej za 22,6 odstotka, v letu 1978 pa za 27 odstotkov; v gospodarstvu pa v letu 1977 za 19 odstotkov, v letu 1978 pa za 27 odstotkov. Niso redki tudi primeri, ko se pomanjkljivosti razporejanja dohodka kažejo že v procesu planiranja, ko delavci ne upoštevajo nujnosti hkratnega planiranja pogojev ustvarjanja in razporejanja dohodka ter sredstev za osebne dohodke. Neracionalnost deiitve dohodka in čistega dohodka v nekaterih OZD kažejo tudi izračunane dosežene ravni dobodka, stopnje bruto akumu-lativnosti in čistih osebnih dohodkov na zaposlenega. Praviloma velja, da višja raven osebnih dohodkov na zaposlenega pogojuje doseženo nižjo raven stopnje bruto akumulativnosti in obratno. Med 49 delovnimi organizacijami je v letu 1977 imelo neustrezno delitev dohodka in čistega dohodka 13 delovnih organizacij, v letu 1978 pa 15. V negospodarstvu so dosežene ravni dohodka nizke, medtem ko so ravni osebnih dohodkov visoke. Deloma so visoke ravni osebnih dohodkov tudi posledica višje kvalifikacijske strukture zaposlenih v negospodarstvu v primerjavi z gospodarstvom. Nepravilnosti na področju delitve se v celotnem združenem delu kažejo tudi pri osebnih dohodkih na pogojno nekvalificiranega delavca, saj delavci za enako delo v različnih organizacijah združenega dela ne dobivajo niti približno enakih osebnih dohodkov. Razlike so velike, saj se osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca gibljejo med 2814 dinarjev in 6836 din, izhajajo pa iz različnih kvalifikacijskih količnikov, iz različnih pogojev pri pridobivanju dohodka ter deloma tudi zaradi nepravilne delitve dohodka. O LAS 6 STRAN TORtK. 18 SEPTtajj ® ŠK. LOKA L Analiza uresničevanja srednjeročnega plana 7. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Skofja Loka, ki bo ob 13.30 v mali sejni sobi skupščine občine Skofja Loka, Poljanska cesta 2 10. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Skofja Loka, ki bo v sredo, 26. septembra, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine. Poljanska cesta 2 Konjunktura se nadaljuje, vendar z usmeritvijo na domači t r Družbeni plan razvoja občine do leta 1980 je prvi plan, ki sloni na nalogah in ciljih, dogovorjenih in usklajenih med delovnimi ljudmi. V posameznih letih tega srednjeročnega obdobja so bila v gospodarskih gibanjih prisotna močna konjunkturna gibanja, zlasti pod vplivom gospodarske politike in korenitih sprememb v našem gospodarskem sistemu, katerih obseg in globina nista mogla ostati brez vplivov na celotno gospodarsko ravnotežje. Skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Skofja Loka Dnevni red — izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov — potrditev zapisnika 9. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 11.7. 1979 ter poročila o izvršitvi sklepov — analiza o uresničevanju družbenega plana občine Skofia Loka v letih 1976, 1977, 1978, prognoza o izvršitvi za leto 1979 in izhodišče resolucije za leto 1980 — osnutek dopolnitev družbenega plana razvoja občine Skofja Loka 1976- 1980 — predlog odloka o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Skofia Loka — predlog dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo mestnega zemljišča — volitve in imenovanja — delegatska vprašanja SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE SKOFJA LOKA - ugotovitev sklepčnosti zbora — potrditev zapisnika 6. seje družbenopolitičnega zbora z dne 11. 7. ter poročilo o izvršitvi sklepov — analiza uresničevanja družbenega plana občine Skofia Loka v letih 1976. 1977. 1978, prognoza o uresničevanju za leto 1979 in izhodišča resolucije za leto 1980 - osnutek dopolnitev družbenega plana razvoja občine Skofia Loka 1975- 1980 - volitve in imenovanja — delegatska vprašanja Leto 1976 tako lahko označimo kot leto bistvenih sprememb v gospodarskem sistemu in omejevalne ekonomske politike, ki je bila usmerjena zlasti v zmanjšanje inflacije in izboljšanje plačilno-bilančnega položaja v državi. Izboljšana je bila finančna disciplina in odpravljena nelikvidnost, veliko se je zmanjšala inflacija in dosežen je bil suficit v plačilni bilanci. Vendar pa so bili ti rezultati doseženi na račun izredno nizke gospodarske rasti, medtem ko dolgoročni vzroki neskladij niso bili odpravljeni. Zato so se že leta 1977 ob nekoliko bolj sproščeni ekonomski politiki in v pogojih, ki' so omogočili dinamič-nejšo gospodarsko aktivnost, ponovno pojavili okrepljeni pritiski na rast cen na vseh področjih, izvozna ekspanzija je usahnila, ponovno se je povečal deficit v plačilni bilanci, na visoko gospodarsko rast pa je namesto izvoznega povpraševanja čedalje močneje vplivalo domače povpraševanje, ki se mu je ob koncu leta pridužilo še močno investicijsko povpraševanje. Leta 1978 so se takšne tendence nadaljevale, s tem da se je še povečal vpliv investicijskega povpraševanja na gospodarsko aktivnost, ki ga je v veliki meri omogočala zlasti ekspanzivna kreditno-monetarna politika. Prav tako je še vedno hitro naraščalo povpraševanje prebivalstva, kar je vplivalo na dokaj visoko rast proizvodnje, zlasti v industriji, hkrati pa omogočilo realizacijo celotnega povečanja proizvodnje na domačem trgu. Ob tem se je interes za izvoz v pogojih visoke konjunkture na do- mačem trgu še nadalje zmanjševal, upadala pa je tudi konkurenčna sposobnost gospodarstva zaradi zaostajanja rasti produktivnosti in hitrejše rasti cen. Visoke konjunkture in pregreti blagovno denarni odnosi so značilni tudi za gospodarske tokove na začetku letošnjega leta. Nekatere neugodne tendence v gospodarskih gibanjih, prenesene iz leta 1978, so se namreč letos še poglobile; ob sicer živahni gospodarski aktivnosti, zlasti v industriji, so se nadaljevale neugodne tendence v potrošnji, povečal se je deficit v zunanjetrgovinski bilanci in nadaljevala se je ekspanzija kreditno-monetarnih odnosov. Prišlo je tudi do naglega dviga cen. Zato je zvezni izvršni svet že aprila sprejel nekatere ukrepe za umiritev omenjenih gospouarskih gibanj in ti ukrepi naj bi prišli do izraza predvsem v drugem polletju. Družbeni proizvod Realni družbeni proizvod je v prvih treh letih srednjeročnega obdobja porastel za okrog 14 odstotkov. Največji porast beleži gradbeništvo, za njim pa je industrija in druga področja. Manjša rast je v prometu in trgovini. Industrija je še povečala svoj delež v strukturi družbenega proizvoda, tako da znaša 73,6 odstotka. Povsem pod planom in s še večjo tendenco padanja se giblje terciarni sektor, tako da njegovega zaostajanja v preostalem planskem obdobju ne bo mogoče nadoknaditi. Analiza strukture družbenega J Spremembe v katastrski ureditvi Zakon opredeljuje območja občin I katastrskimi občinami in naselji. V škofjeloški občini sta katastrski občini, Dole in Ledine, deljeni na upravni občini Skofja Loka in Idrija, medtem ko je katastrska občina Križna gora deljena na upravni občini Skofja Loka in Kranj. V praksi razmejitev ni bila opravljena, oziroma določena s pravnim aktom, temveč so bile meje vrisane le v katastrske načrte po dogovoru med občinama, oziroma med občinskimi upravnimi organi. Ob imenovanju komisije za razdelitev katastrskih občin je izvršni svet škofjeloške občinske skupščine zahteval od komisije, da preveri tudi mejo med katastrsko občino Dor-farje in Zabnica. Komisija je ugotovila, da so na območju dorfarske občine štiri hiše iz naselja Sutna, ki spadajo v krajevno skupnost Zabnica in da sta na območju žabniške občine dve hiši iz Dorfarjev, ki spadata v KS Sv. Duh. Ker bo novi zakon, ki bo sprejet le letos, točno opredelil katastrske občine kot nespremenljive prostor ske oziroma zemljiške enote, je treba katastrske občine razmejiti prej, oziroma njihove meje čimprej določiti DOGOVORIMO SE Volitve in imenovanja Enotna merila Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem določa, da občine sklenejo dogo vor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Skupnost slovenskih občin je pripravila osnutek takšnega dogovora, ki je bil v javni razpravi od junija do septembra lani. Na podlagi pripomb je sedaj pripravljen predlog dogovora. Predlog za izvolitev sodnice sodišča združenega dela v Kranju: Komisija za volitve in imenovanje predlaga, da se za sodnico izvoli Vera Račič iz Kranja, diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom. Predlog za razrešitev in imenovanje komandirja Postaje milice Skofja Loka: Uprava javne varnosti v Kranju je dala pobudo, da občinska skupščina razreši dolžnosti komandirja milice v Skofji Loki Janeza Erjavca. Za razrešitev je zaprosil sam. ker se namerava zaposliti izven organov za notranje zadeve. Za novega komandirja pa predlagajo, da se imenuje Meho Me-honič, dosedanjega namestnika komandirja PMM Brnik. Predlog za delegiranje delegata in namestnika za gorenjsko regijo v odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Za člana odbora je predlagana Branka Kosič, vodja kadrovske službe pri kranjski občinski skupščini in za namestnika Marjan Žitnik, kadrovik iz jeseniške železarne. Predlog za soglasje k imenova- Spremembe družbenega plana V času izdelave sedanjega srednjeročnega plana občine Skofja Loka od leta 1975 do 1980. še ni bilo natančno opredeljenih območij, kjer naj bi se /gradili objekti za pred videni industrijski, stanovanjski in družbeni razvoj. Ker so bila z novelacijo urbanističnega programe lani ta območja natančneje opredeljena, jih je potrebno vnesti v družbeni plan razvoja občine v obliki dopolnil Spremembe se nanašajo predvsem na opredelitev območij za stanovanjsko in industrijsko gradnjo v .Skofji Loki in drugih krajih občine proizvoda kaže na to, da je delež družbenega proizvoda, ki je ostal v OZD lani, enak letu 1977. Povečan je delež za splošno porabo in druge namene, zmanjšan pa za skupno porabo. Osebni dohodki v strukturi delitve družbenega proizvoda padajo, to pa pomeni večjo akumulativno sposobnost OZD. Delež sredstev za razširjeno reprodukcijo" znaša 10,7 odstotka, kar je malo, če ga primerjamo z deležem naložb v osnovna sredstva. Uvoz in izvoz Obseg blagovne menjave s tujino se je leta 1978 povečal. Uvoz je dosegel 94,4 odstotka izvoza, kar je zelo ugodno v primerjavi z letom 1977. Uvoz je tako za 5,6 odstotka zaostajal za izvozom. Predvsem je naraščal izvoz izdelkov hitreje kot uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in opreme. Na tako ugoden rezultat je v nekaterih primerih vplival tudi administrativni ukrep, ki sili OZD v zamenjavo uvoženega z domačim. Vendar pa v zadnjih letih razmerje med uvozom in izvozom zelo niha. Investicije Čeprav se iz dohodka v delovnih organizacijah oblikujejo sorazmerno nizka sredstva za investicije, je prihajalo na osnovi porazdelitev med gospodarstvom, negospodarstvom in prebivalstvom ob ekspanzivno kre-ditno-monetarni politiki do oblikovanja znatno višjih sredstev za reprodukcijo združenega dela. To se kaže v končni porabi razpoložljivih sredstev za investicije, ki znašajo kar 21 odstotkov družbenega proizvoda. 2e leta 1978 so obveznosti iz kreditov močno naraščale, letos pa se je rast nadaljevala in so bili nujni ukrepi za omejitev investiranja. Skupščina občine jih je sprejela na zadnji spomladanski seii. Družbene dejavnosti Vsa planirana sredstva skupne porabe naj bi v občini predstavljala 20,48 odstotka družbenega proizvoda, od tega za občinske SIS odpade 9,35, republiške 10,13 in za druge 0,45 odstotka. Poleg nalog npt^, samoupravnimi sporazumi,, delavci v združenem delu <*] za dodatne naloge za lani t* za leto 1980. S tem se ie stev za skupno porabo \ družbenega proizvoda do\* 20,72 odstotka. V letih solS bile 622.434 tisoč din ali |, stotka družbenega proizvodi Gospodarski d( letos Podatki kažejo, da je mi hodek v prvem letošnjea višji za 26 odstotkov v ptjJj enakim obdobjem leta 1!D^ ljena sredstva so porasla a hodek za 27 in Čisti dohodsl odstotkov. Pri ocenjevanj* ■ rasti pa nikakor ne more**) porasta cen in življenjskih* Celotni dohodek pada, porabljena sredstva. Število zaposlenih se I povečalo za 3,1, od tega3<*\, gospodarstvu in 7,4 odstotki, spodarstvu, kar je v skladu$■ mi materialnimi okvirji letos. Sicer pa je za škofjeloški darstvo letos značilna vetjU ženost gospodarstva, kij*] kraj. večja od lanske To | se plačilna sposobnost zmanjšuje. Vzrok za takl^J je treba iskati tudi.v obseKj cijski dejavnosti. Izplačila sticije so letos porasla u m kov, od tega v gospodarst^' negospodarstvu pa za I44, Negospodarske investicij izredno hitro zato, ker * leta niso gradila po planu il hova realizacija počakala njv prihodnje leto. Kljub mr, mikom v strukturi invem*! delež gospodarskih im^.' vedno visok in znaša $0 \i Struktura investicij tako v ostaja eden ključnih ivM škofjeloškega prostora $K>f vesticijska intenzivnost u mesec pada, kar je vsekake* ca omejitvenih ukrepov £ se investitorji poslužuj/* ki že predstavljajo 4, v kritja naložb. nju individualnega poslovodnega organa SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj Komisija za volitve in imenovanja predlaga, da se da soglasje k imenovanju Edgarja Vončina za individualnega poslovodnega organa SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj Predlog za imenovanje delegata — predstavnika ustanovitelja v svet Osnovne sole »Ivan Tavčar« Gorenja vas Predlagan je Franc Žagar, doma iz Srednje vasi nad Skofjo Loko. Predlog za imenovanje delegata — predstavnika ustanoviteljev v zbor delavcev Loškega muzeja Skofja Loka Predlagan je Janez Ahačič, doma iz Škofje Loke Predlog za imenovanje delegatov - predstavnikov občinske skupščine Skofja Loka v nekatere organe OK SZDL. Predlagano je, da se v koordinacijski odbor za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri pripravi planov imenuje Martina Cuš iz Gorenjske predilnice — v koordinacijski odbor za spremljanje in koordiniranje javne razprave o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu Marija Pod-lipnik-Krže iz SGP Tehnik — v svet za družbenoekonomske odnose Jože Stanonik iz Termike — v svet za mednarodna in politična vprašanja Viktor Zakelj, predsednik občinske skupščine — v koordinacijski odbor za proslave Buh Ferdinand, sekretar občinske skupščine Predlog razrešitve in imenovanja v svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito — razrešijo naj se Nikola Do-pudja, Lojze Bogataj, Benjamin Nastran in Janez Erjavec — imenujejo pa naj se Vraničar Fedja, Jurka Sinko,' Vinko Be|-ter in Mehonič Meho V planih razvoja občine ima pomembno mesto podeželje. Poročilo o uresničevanju s k lepo — 6. seje družbenopolitičnega zbora — 9. skupnega zasedanja zbora združenega dela in gW jevnih skupnosti z dne 11. 7.1979 1. izvleček sklepov iz zapisnika 6. seje družbenopolitičnega M 9. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevni nosti je bil posredovan članom predsedstva in izvršnega svett, nim organom in drugim v vednost in neposredno uresničevanje 2. Spremembe dokumentarnega gradiva k resoluciji o politiki čevanja družbenega plana razvoja občine Skofja Loka 1975-1« tu 1979 — poglavja 3, ki govori o investicijah, so bile objavljen*, nem vestniku Gorenjske. 3. Pripombe, mnenja in stališča na osnutek zakona o družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije aMjZ sredovana skupinam delegatov za zbore republiške skupščine in s ni SR Slovenije. 4. Smernice za pripravo družbenega plana občine 1981-$? storskega plana so objavljene v Biltenu Indok centra Skofia I ,, klada te številke Biltena je bila 700 izvodov. 5. Izdan je bil sklep o sofinanciranju nakupa poslovnih prosi«* potrebe časopisnega podjetja GLAS. 6. Odlok o organizaciji in delovanju predsedstva, izvrtajMi g upravnih organov skupščine občipe Skofja Loka v vojni sene^ v Uradnem vestniku, ker gre za uradno tajnost. 7. Predpisa: — odlok o javnem mestnem prometu — odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti n ali gozdnega zemljišča sta bila objavljena v Uradnem vestniku Gorenjske in se uresaito 0. Javna razprava o osnutku urbanističnega načrta SoriŽtail_ je bila zaključena 31.8. 1979. Predlog odloka urbanističnega lu^fco predložen zboru združenega dela in zbora krajevnih skupnosi s jem na eni od prihodnjih zasedanj. 9. Sklepi o razrešitvah, volitvah in imenovanjih so izdani. 10. Na delegatsko vprašanje delegacije krajevne skupnosi \ glede obnove poškodovanega cestišča P od r oš t — Sorica V n v* >r* i fin BOGINJA - MATI VETROV ANDREJ STREMFELJ .nadaljevanje T it* dan smo delali na žičnici in Sele pozno vidne odšli v bazo. Naslednja dva dneva smo rvali V tem času sta dve skupini napenjali vrvi »u taboru II (Induplati). Prva skupina je napela *t < i preko ledenih vesin in Se naprej čez skalni pas. m delu je bilo plezanje zahtevno in smo kasneje trdili jamarske lestvice. Druga skupina je napela % sadaljnih 400 m vrvi in jim je do prostora za M apU" zmanjkalo Se dvesto metrov. Končno smo N irrmaknili iz sedla! *[> V času počitka v bazi je treba opraviti kup 1 bnih opravil. Murna je poskrbel za našo higieno. °* lodov je napravil »kopalnico«. V 60-litrski sod je w dnu vdelal cevko, ki se je lahko odpirala in ^ irala V kuhinji smo v velikih posodah segreli ■ m z njo napolnili sod. V opoldanskih urah, c > jar je bilo toplo in ni pihal veter, smo se tako i * rvah kar na prostem. šerpe so nas z začudenjem ia^ Bovali, ćeš, kaj neki pride na misel tem sabom. **v, buth !W metrov stene do sedla LHO-LA je bilo opremiti z lestvami. Previsen vstop v steno. .NI ^■lf oči tek v bazi je bil namenjen tudi »nažiranju«. ^ j v začetku na hribu nismo imeli najboljšega Poleg tega smo morali na hribu kuhati sami. «i v glavnem samo pogreješ kako konzervo, juho in čaj. Namesto kruha je prepečenec Zaradi vsega tega smo bivanje v bazi dodobra inatili Na Žalost naš nepalski kuhar Pima ni pečji mojster svoje stroke. Za vsako jed mu je treba dati natančna navodila, pa še tako si I med kuhanjem vsake toliko časa nadzorovati, ■anprotnem primeru se je lahko zgodilo kaj ■rividenega. Tako smo mu enkrat naročili, naj i n kosilo pripravi fižolovo solato. Fižol iz (Krve malo pogrej ( v takem mrazu ti namreč ena mrzla stvar ne tekne), potem pa kis, olje, ik> poper,... Pima je naredil vse tako kot smo aaročili, le da nam je potem že pripravljeno nolato še dobro prekuhal, bazi smo pekli tudi kruh. Peka je izgledala kot doma, le da nismo imeli na razpolago pečice. Namesto nje pa smo uporabljali ikiminiasto posodo. Postavili smo jo na ogenj, kruh pokrili s pokrovom in potem Se na pokrovu zakurili. Vsake toliko časa se je kuhe v bazi lotil Slave. On je pravi mojster in nam je kuhal res odlično, tako da sem nekatere odlične jedi prvič v življenju jedel v bazi pod Everestom. Vsakič sem se v bazi najedel prav čez mero, tako da sem moral na koncu paziti, ker sem se preveč sit vedno slabo počutil. Preden smo odšli na hrib, sem napisal še nekaj pisem. Po kosilu sem sedel v šotoru, kjer je bilo lepo toplo in pisal. Z želodcem nekaj ni bilo v redu. Vedno slabše sem se počutil. Postalo mi ie slabo in kar naenkrat sem moral v diru zapustiti šotor. Za ogromnim bolvanom sem ravno še o pravem času počepnil. V šotor se nisem vrnil dobri dve uri. Kar teklo je od mene. Od neprestanega čepenja so me že bolele noge. Stiskal sem se pod bolvan, kajti sneg, ki je začel sredi popoldneva, je vedno gosteje naletaval. Skrbelo me je, kako bom naslednjega dne prišel na enko. Končno sem počasi, že v temi, odcapljal v šotor. Komaj sem se približal kuhinji in zaznal vonj po hrani, že mi je postalo slabo. Hitro sem moral nazaj. Tokrat sem bruhal. Počutil sem se grozno. Že samo ob misli na hrano mi je bilo slabo. Zatekel sem se v šotor in zadremal. Vso noč sem slabo spal. V trebuhu mi je bilo, kot bi mi vanj nekdo naložil kamenje. Tudi Nejc in Mk sta se neprestano premetavala. Že pred menoj sta tako nenadno slabost in drisko doživela Vanja in Franček. Dohtar vzroka ni mogel ugotoviti. Več ali manj pa smo vsi vedeli, da kuhar in njegova dva pomočnika niso najbolj čisti. Zjutraj sem bil tak kot cunja. Po mlečnem rižu, ki je bil za zajtrk, sem le malo pobrskal. Potem pa smo odšli v Alpino. V novozapadlem snegu je bila pot zoprna. Na vsakem koraku je drselo. Mukoma sem se pomikal meter za metrom. Žleb nad šotorom, katerega smo postavili kakih 100 m pod spodnjo postajo žičnice, se mi je zdel neskončno dolg. Potem je prišlo še sonce. V deviški belini novozapadlega snega je postalo neznosno vroče. Povrh vsega pa še slabost. Grlo sem imel suho. Popolnoma sem bil dehidriram Pod lestvami mi je bilo že bolje. Na vrhu sem moral popiti malo čaja. V Alpini je bila luknja že dokončana. Vse do večera smo si kuhali. Popil sem ogromne količine čaja. Po zajtrku se je vreme popravilo. Oprtali smo si nahrbtnike, oziroma krošnje, in se napotili proti Induplatiju (T2). Ledna pobočja pod skalnim pasom smo hitro premagali. V skalah je bilo treba pritrditi lestve. To sva opravila s Štefanom, ostali pa so šli naprej, da bi napeli vrvi do dvojke. Za lestve sva potrebovala kar dve uri. Zgoraj nisem mogel zabiti klina. Prekopal sem ves led daleč naokrog. Štef, ki je brez čelade sedel spodaj na polici, je neprestano jaukal, ker sem mu metal na glavo kose ledu. Za pritrditev lestev sem porabil kakih 10 m vrvi. Tako mi je v svitku ostalo skoraj 100 m, zaradi česar se je že splačalo oditi naprej do Induplatija. Pohitel sem za prvo skupino. Ujel sem jih ravno na mestu, kjer naj bi stal Induplati. Med potjo se je vreme poslabšalo. Pričelo je snežiti. Mrzel veter nas je prepihal do kosti. Vse, kar smo prinesli gor, smo privezali in pritrdili s klini. Bili smo zelo utrujeni. Mk je rekel, da v življenju še ni bil tako utrujen. Ob pritrjenih vrveh smo hitro sestopili v dolino. Preko sedla smo hodili počasi. Sedlo je dolgo kak kilometer. Na koncu je treba premagati še rahlo vzpetino kakih petdesetih metrov. To je bilo najtežje. Počivali smo na vsakem koraku. Imel sem občutek, da so šotori Alpine Fata morgana in jih ne bomo nikdar dosegli. K sreči sta čez dan Gafo in H amo z bambusovimi palicami označila pot preko sedla, sicer v megli tabora sploh ne bi našli. SE NADALJUJE ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Jdombo je krasno mesto. Ob k v nebo dvigajo novi nebo-■ Prebivalstvo zaradi hude fa* m vlage Ae vedno oblači tra-■jaimr nanje in široke halje, ven-■ v, umiti in Čisti. Ženske so lepše Ina celini. stlikim dobičkom sem prodal L n Indije »prišvercana«, sarija. anil aem se v hotelu in prešel v ^ttiran napad. Zaprosil sem za ti knjako vizo, potem še za tajsko, burmansko singapursko in čisto Ee| ta indonezijsko in avstral-V«r bo bile odbite, čim so ugle-_i»y/j rdeči pasoš. * W jugoslovanska vlada je ko-matM. Cejlonaki tank... Drugič: nimam povratne letalske karte. Da potujem okoli sveta, mi nihče ne verjame. V obupu dva dni »štrajkam« pred rezidenco tajskega konzula. Potem me policaji z bambusovimi pendreki naženejo proč. Prekolnem vse in sklenem prežive- ti zimo v džunglah Cejdona. Tarzan bom, naj gredo k hudiču ljudje, njihova trapasta družba in politična ureditev. Naj gre k hudiču moja pot okoli sveta. Obala proti Adamovi gori, kjer je menda Adam, pregnan iz raja, prvič stopil na zemljo, je gosto naseljena. V neznosni vročini blodim po revnih vasicah. Prebivalstvo se močno razlikuje od onega v Colombu. Veliko žensk je po glavi obritih - znak žalovanja za umrlim možem. Kobra je na Ceylonu sveta žival. Tudi največji škodljivec - opica -je zaščiten. Vsi jo obožujejo, celo fa-kirji. Vojska je slikovita. Proti džunglam ob reki Kumbu-kan Oya se bližam najprej z vlakom, nato z avtobusom, peš in na koncu s čolni. V zadnji vasi za tisoč petsto din na dan najamem vodiča in se podam ob reki navzgor proti pragozdni vasici Kilu ti, kjer menda Se vedno gojijo stare primitivne običaje. Ko peš rineva po ozkih stezicah, evropske hlače povsem odpovedo. Zaradi stalnega potenja in mokrega drgnjenja se koža vname. Od domačina kupim »lungi«. To je nekakšen predpasnik, ki pa je za tropske kraje veliko bolj primeren. Najbolj prekleta žival je komar. Ogromno vseh sort, velikosti, barv in sitnob jih je. Nekateri narede veliko bulo, ki izgine šele po nekaj dneh. Postajam vedno bolj izčrpan in pobit. Volja iz-puhteva kot voda iz mlakuž, polnih Skofja Loka - V nedelj o so obiskali škofjeloško občino krvodajalci iz pobratene občine Sovodnje ob Soči. Gostje iz Italije so si najprej ogledali mesto in muzej na gradu, potem novi vrtec Najdihojca v Podlubniku, Center slepih in slabovidnih dr. Antona ,Kržišnika, Železnike ter Dražgoše. (Ib) -Foto: F. Perdan Skofja Loka — V soboto in v nedeljo je bila na obisku v škofjeloški občini skupina zadružnic in zadružnikov iz pobratene občine Medicina v Italiji. Škofjeloški zadružniki so jih v soboto popoldne sprejeli pred hotelom Transturist v Skofji Loki, potem pa so jih odpeljali na svoje domove v Poljanski in Selški dolini, ter v okolici Škofje Loke. V nedeljo pa so si gostje iz Italije ogledali kmetijo Jožeta Hribernika v Dorfarjih. Posebno so se zanimali za pridelovanje krompirja in živinorejo ter sodobno urejen hlev. Na kmetiji Vinka Hafnerja pa so si ogledali sodobno urejeno drevesnico. Popoldne so si ogledali še spomenik v Dražgošah in Begunje ter Bled. (Ib) -Foto: F. Perdan pijavk. Ze skoro dva dni sem v džungli sam s trapastim Joganando, ki praktično ne zna angleško, potem pa me končno zvije. StraSna mrzlica se spremeni v hudo vročico. Jesti ne morem, noge se opotekajo kot pijane. Ponoči zvečim listje Coce, ki jo je našel vodič in poslušam trobljenje slonov. Zjutraj me spravi v nek tempelj. Za nekaj tisoč din je vrač z marihuano in čarobnim obredom izganjal hudiča iz mene. Začuden sem opazil, da mi je res odleglo. V resnici Udomačena kobra — »veta žival. Podobno kot tudi krave, opice... je le minil napad malarije, ki se ponavlja vsaka dva dni. Vrač mi najde pirogo, s katero me po nevarni ozki rečici pod visečimi ovijalkami lijan peljejo v Pantarogo. Z ladjo se takoj vrnem v Colombo. Pri naslednjem napadu malarije mi s tabletami pomaga neki švicarski študent. Ležim v poceni hotelu, okrog mene pa skačejo živalce. Majhne, velike, še večje, podolgovate, pobarvane. Frcam jih s telesa. Ugasnem luč, da jih ne bi videl in se mi ne bi gnusilo, potem se lahko samo Se praskam, zdaj tu, zdaj tam. Eno ubijem, pa jih pride tri tisoč na pogreb. Sredi noči se z vrtečo glavo s težavo splazim na stol. Blede se mi. Na stranišče drsam po riti čez visoke stopnice. Vročina in vlaga mi vedno huje škodita, zato se vrnem nazaj v Indijo. Iz Madrasa do Calcutte se dva dni cijazim z vlakom in prispem popolnoma crknjen. Želim na prvo jugoslovansko ambasado, ki bi mi mogoče lahko pomagala naprej na vzhod. Polizan Zagrebčan me sploh ne jemlje resno. »Sto če tebi Tajska, vrati se natrag u Jugoslaviju pa radi nešto!« Že v New Delhiju sem spoznal indijske kolege, ki so me povabili k sebi na dom v Calcutto. Tri dni sem bil njihov gost, potem pa so me naložili na avion s karto Calcutta — Bang-kok — Hong Kong in svetovali prevaro. SE NADALJUJE 99999999 G LAS 8.STRAN TOREK, 18 SEPTEI Pohod po Karavankah Jesenice — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah bo^ soboto, 22. septembra, organlv rala tretji množični pohod po Karavankah. Odhod vseh udeležencev bo tudi letos iz Planine pod Golico nad Jesenicami in sicer v soboto ob 7. uri in 30 minut. Pot bo potekala na Ment, na Možišče in naprej na Kožco, kjer bo na kontrolni točki vsak udeleženec prejel značko in bon za prehrano. Pohodniki bodo nato odšli po grebenu preko Mlince do Bajerja pri nekdanji karavli JLA nad vasjo Dovje, kjer bo zaključek pohoda. Po pohodu, bodo tudi športna tekmovanja, pohoda pa se bodo udeležili člani sindikalnih organizacij iz temeljnih in drugih delovnih organizacij jeseniške občine. J. Rabič Razgibano delo radovljiških planincev Radovljica — Tudi v letošnjem letu člani Planinskega društva Radovljica dobro delajo. Letos so vse tri njihove postojanke — Roblekov dom, Valvazorjev dom in Pogačnikov dom — dobro obiskane, na Po-gačnikovem domu pa so dosegli rekord prenočitev. Člani Planinskega društva Radovljica pa se počasi, a vztrajno pripravljajo na veliko naložbo, na gradnjo tovorne žičnice od Trente do doma. S prvimi pripravami so že začeli. Okoli 2000 članov Planinskega društva Radovljica se redno udeležuje raznih pohodov, predvsem, v pripravah na splošni ljudski odpor'in družbeno samozaščito ter v okviru letošnje velike akcije Nič nas ne sme presenetiti. V okviru društva pa tudi zelo uspešno deluje sekcija planincev v Plamenu Kropa. Lani so organizirali odpravo v tuja gorstva, član društva Zvone Andrejčič pa je bil tudi član zmagovite odprave na Mont Everest Sicer pa so člani alpinističnega odseka poleg plezanja aktivni tudi pri udarniškem delu na planinskih postojankah. V zadnjem času so namenili več pozornosti dejavnosti. Zaenkrat so maloštevilni, upajo, pa, postali množični. Na zadnji seji upravnega odbora društva, v začetku septembra, pa so se pogovorili tudi o pripravah na 85-letnico društva, ki jo bodo praznovali prihodnje leto. Imenovali so odbor, ki bo poskrbel za organizacijo proslave ob tem jubileju, j RaDič ponovno izletniški izleti še da bodo Na Brezjah boljša cesta Brezje pri Tržiču - Cesta, ki povezuje krajevno skupnost Brezje pri Tržiču z republiško cesto Bistrica—Begunje in s sosednjima Ko-vorjem in Lešami, za vse gostejši promet ni bila več dobra. Zato so se krajani odločili za obnovo. Prvo delo je bilo opravljeno pred dvemi leti, ko so zgradili vaško kanalizacijo, pri čemer jim je pomagala tudi mladinska delovna brigada iz Tržiča. Nato so se lotili še zemeljskih del in položili f>etonske cevi za kanalizacijo v vasi :n ob novi trasi ceste. Strojna dela za makadamsko ureditev ceste, ki jih je prevzelo SGP Gradbinec iz Tržiča, so že sklenjena. Zdaj pa bo treba urediti še nabreži-ne, bankine in jarke ob cesti. Krajani so se, kot že večkrat doslej, zmenili, da bodo to sami opravili. D. Papler Največ inozemskih gostov Radovljica — Čeprav bo podoba ietošnje turistične sezone v radovljiški občini popolna šele konec septembra, že podatki, ki so zbrani za prvih sedem mesecev kažejo spodbudne rezultate. Od januarja do julija se je število nočitev v vseh krajih občine v primerjavi z lanskim letom povečalo za 12 odstotkov. Domačih gostov je prenočevalo 13, tujih pa 11 odstotkov več kot lani. Skoraj polovica vseh nočitev odpade na Bled z najožjo okolico. V Bohinju je prenočevalo 30 odstotkov vseh gostov, v Radovljici z okolico 16 odstotkov in na Pokljuki 3 odstotke gostov. Po pričakovanju so bili najbolj zasedeni hoteli, ki so ustva-•ili 62 odstotkov nočitev. Največ nočnin so prispevali gostje iz Nizozemske, ki so 30 odstotkov pred Nemci, slede gostje iz Velike Britanije, Italije, Združenih držav Amerike in Avstrije. Iz vzhodnih socialističnih dežel pa so gostje oovečali nočnine od lanskih 2 odstotka na 3 odstotke. Morda bi bili turistični delavci še bolj zadovoljni, če bi uspeli doseči tudi daljše bivanje svojih gostov. Letos so se julija zadrževali v povprečju le 4 dni. Krivda je v muhastem vremenu, ne gre pa prezreti dejstva, da tudi izvenpenzionska ponudba še vedno ni dovolj vabljiva. JR Jesenice — Komisija za športno rekreacijo pri konferenci osnovnih organizacij sindikata v jeseniški železarni je ob sodelovanju planinskih društev 8. in 9. septembra pripravila tradicionalni, 10. pohod slovenskih železarjev na Triglav. Sodelovali so tudi planinci iz drugih jugoslovanskih železarn in delovnih kolektivov, tako, da se je proti vrhu povzpelo okoli 600 udeležencev. Sestop vseh udeležencev pohoda je bil v dolin Krme, kjer je b/la sklepna prireditev. Pa še nekaj: ta pohod jeseniških železarjev na Triglav je bil zadnji, ker so se organizatorji odločili, da pohodov na Triglav ne bodo več organizirali, temveč se bodo odločili za druge vrhove. Na desetih*pohodih na Triglav je sodelovalo okoli 4.500 železarjev. — Foto: J. Rabič Množičnega teka od spomenika do spomenika v Naklem se je udeležilo prek 200 tekmovalcev — Foto: F. Perdan Tek od spomenika do spomenika Jezik naš vsakdanji Naklo — V počastitev 37. obletnice herojske bitke v Udin borštu, kjer je padla glavnina drugega bataljona Kokrškega odreda, je v soboto popoldne TVD Partizan iz Naklega organiziral množični rekreacijski tek od spomenika do spomenika. Start in cilj teka sta bila na nogometnem igrišču v Naklem, pot pa je tekmovalce vodila mimo spominskega obeležja ustanovitve prve Kranjske čete v Cegelnici, mimo rojstne hiše narodne herojke Pavle Mede-Katarine in spomenika padlim borcem Kokrškega odreda v Strahinju ter mimo spomenika borcem in talcem iz druge svetovne vojne v Naklem. Naročniki žrebajo naročnike Žreb s pomočjo Jenko Marije, Jama 8, Kranj, je v prvem kolu izbral za »jesenski« izlet Glasovih naročnikov naslednje naročnike: Kne Ivan, Jezerska c. 124, Kranj; Guzelj Milka, Kolodvorska 48, Bled; Oman Anton, Seljakova H, Kranj; (več kot 15 let naročnik). Murnik Štefka. Pšata 26, Cerklje; Kozjek Alojzij, Kamna gorica 45, (več kot 15 let naročnik). Kunšič Vera, Strahinj, 89, Naklo; (več kot 15 let naročnik). Jelene Tone, Podbrezje 24, Duplje; (več kot 15 let naročnik). Ogris Krišpin, Podhom 58, Zg. Gorje; (več kot 15 let naročnik). Klavžar Peter, C. 1. maja 75, Jesenice; (več kot 15 let naročnik). Množičnega teka se je udeležilo več kot 200 tekmovalcev in šest ekip iz 27 društev iz vseh koncev Slovenije. Prehodni pokal občinskega odbora ZZB Kranj, za katerega je letos prvič tekmovalo šest ekip, so osvojili člani SK Kamnik. Rezultati — mlajši pionirji (1000 m); 1. Davor Pajk (Strahinj) 3.16, 2. Igor Jarc 3,27, 3. Franci Kra-marič (oba Naklo) 3,29; pionirke (2500 m); 1. Rozi Mlakar (Kamnik) 8,55, 2. Irena Nagode 9,10, 3. Tatjana Frjan (obe Gorje) 9,30; pionirji (2500 m): 1. Jani Škerjanc (Kamnik) 7.17, 2. Grega Grilc (Šenčur) 8,05, 3. Darko Kovač (Guljč) 8,15; članice (2500 m); 1. Smolnikar (Kamnik) 8,01, 2. Modic (Brdo pri Lj.) 8,15, 3. Reš (Gorje) 8,35; mladinci (5000 metrov); 1. Križaj (Naklo) 15,05, 2. Lamprečnik (Kamnik) 16,11, 3. Hrovat (Mošnje) 16,22; člani (5000 metrov). 1. Reberšek (Radovljica) 15,08, 2. Djuričič (Jesenice) 15,10, 3. Podlogar (Gorje) 15,32; veterani (5000 m): 1. Gregorič (Kranj) 16,23, 2. Talar (Jamnik) 16,35, 3. fttros (Strahinj) 16,42. H. J. KROPA - Športno društvo Plamen Kropa je v spomin na bitko na Lipniški planini prejšnjo soboto organiziralo tradicionalni tek od spomenika do spomenika. Nastopilo je 17 tekmovalcev iz slovenskih športnih klubov. Start je bil v Kropi, potem pa so tekmovalci pretekli 10 kilometrov dolgo progo mimo partizanskih spomenikov in obeležij preko Jamnika, Orlovne in Mošenj-ske planine do Lipniške planine, kjer je bil cilj. Višinska razlika je bila 700 metrov. Med člani je bil prvi Jelene (Triglav), med mladinci pa Kožuh (Tri- Klav> J. R. Kako ga Slovenci po ljubljanskem kriči žingamo KAKO GA SLOVENCI PO LJUBLJANSKEM KRlCACU 2INGAMO (Zadnje besede v mojem naslovu v Slovenskem Pravopisu strani 1027, kjer bi jo morali tiskati, ni najti) 6. september 1979 04.50 Slavko Kastelic razlaga, kakšen je radijski koledar za ta jasni dan: POSMRTNE OSTANKE ustreljenih (bazoviških žrte\ j šisti odpeljali neznanokam. ... rka madona, človek, ki ima količkaj posluha za naš jezik. * | kem stavku vpraša: Je truplo POSMRTNI OSTANEK? Pomeni: Ko se bo Matilda poljubila z mano, bom ostal le še posmrtnih čeprav mi dohtarji ne bodo izrezali ne jeter, danke, ne ledvic Pćjdite vi nekam s posmrtnimi ostanki\ Ko mi bo moj nadvse ceni, omagujoči srček nehal biti, bi mi bilo všeč, če bi me v krstom nili kot čisto navadno človeško t r up l o, ne pa kot kakšen p os*?! o stane k\ Bilo bi mi ljubše, če Iti o tistem, kar bo ostalo po smrti za mer vorili kot o t rup lu ,nev& kot o posmrtnih o s t a nkih Takšnih izrazov bi se morali posebno varovati, kadar gre :c.x: ške žrtve. 05.03 Računajo, da bodo za popravilo (mostarskega mostu) potni kar tri milijone in sto tisoč dinarjev. Naj žive Turki, Mostarci pa njihov čudoviti most pa zaradi > tudi tisti trije milijoni in Še sto tisoč dinarjev zraven. Kot Slovencu, ki prisrčno stiska roko Hercegovcem, bi mi bi neznansko bolj všeč, če bi jih porabili, namesto da jih bode trošili. 05.18 Pogovor s ključavničarjem kaj vem katerega TOZD: Ste vi recimo obveščeni o perspektivah o tem, h perspe.'-tivno na primer jutri delali? Bole mili, čuda velikoga! Kad se sleže na Kosovo vojska! Kakšne perspektive za Jurija Brankoviča! Perspektivno sploh del, kaj bi naj počel naslednji dan! Kako časnikarju uide taka oslarija: »Kaj boste perspektivno na primer jutri delali?« Kaj bo na primer ON jutri perspektivno delal Naj si privoščim malo zlobe! Slovenski pravopis 1962, stran 574, šesto geslo v prvem stolpci; ja perspektiva, iz ptičje perspektive, pogled v globino, pogled 11 nost, prihodnost brez perspektive, brez upanja, pričakovanja, atriji Ce ga bomo še naprej tako lomili, potem za jezik naš vsakd^ vidim nobene pametne p e r s p e k t i ve. Brez upanja, brez pivi vanja, brez obetov . .. Pogled v prihodnost? Radio Ljubljana, 6. septembra 1979 ob 10.18: »Koliko je ... eeeeee .... govor... eeee ... dal v eeeeee.. vprašanje . . eeeee . .. Arabska politika .. . eeee .. . ni izvzeta .... tega ... kako naj .... eeee .... rečem .... Takšne je iz sebe metal poročevalec o delu na konferenc na j nih v Havani. Zaprl sem radio. Postalo me je sram. Katere ljudi smo poslali v Havano? Menči Klančarjeva, Tonja Rahonc, Saša Veronik, Rudi Casl.S* Mencinger — da vseh drugih, ki ob zgodnjih jutrih kramljajo. i sploh ne naštevam — nam znajo tak6 prijetno govoriti, da se ob;* vih domislicah predramimo, pa če smo se vzdignili še tako slabe voh Z druge poloble našega planeta mi neka jecljajoča reva (ime vri nega revšeta sem vestno zapisal, vendar naj mu bo prizaneseno kaj sto mašili sporoča, da je neki govor dal. .. eee .. . v ospredje vprašanje . .. Dobro, Slovenci, zmenimo se: Bomo govorili po domače ali se bomo odločili za slovenskog vansko-slovanski esperanto? Druge stavke v kurzivu raje puščam vnemar. Škoda papir,; i zanje porabil (ne potrošil). Menim pa: Lepo in prijetno je potovati v svet. Iz Jugoslavije v Have^ Beijing, kot se po Teleksovem zdaj reče Pekingu, živeti v tujini tal skimi dnevnicami na domače stroške, zraven se pa veselo požvi!«^ jezik naš vsakdanji pa meketati, jecljati, cmokati, eeeeeejati, drobencljati, se pow>\ in se sploh norca delati iz slovenskega jezika. Verjemite, Gorenjci: Naše zamejske pisatelje ob takšnem govorjenju poliva rdečic« verjamete: Narod naš dokaze hrani. Janez Svo.^ Prva slovenska razstava k( v Ptuju 8. septembra je bila v Ptuju, našem najpomembnejšem konjerej-skem središču, prva slovenska razstava konj, ob 45-letnici rodovniške službe v slovenski konjereji in 15-letnici zreje žrebcev v žrebetišču Veterinarskega zavoda Slovenije. Slovenski konjerejci so z razstavo položili obračun minulega dela in nakazali smeri nadaljnjega razvoja slovenske konjereje. Ob tej priložnosti so najbolj zaslužni prejeli priznanja za uspešno in dolgoletno delo. Razstave se je udeležilo več kot tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije, iz drugih republik in zamejstva. Na otvoritvi je bil tudi Viktor Avbelj. predsednik predsedstva SRS, slavnostni govornik pa je bil general-podpolkovnik Branko Jerkič. Iz govora smo lahko povzeli, da je število konj v Sloveniji zelo nazadovalo, slabša je njihova kvaliteta in starostna struktura, kar je kritično še posebno z vidika ljudske obrambe. Takšno stanje se mora b»\ sanja spremeniti. Konj k v potrebno delovna žival, tudi za rekreativne, športne \ stične namene ter za prehrr Razstava je bila zanimns smo slovenske hladnoknr* ške konje kot tudi te*M živali: haflinški konj za turizem in tovorjenje. hanoveranski konj za spor cance kot večnamenske pasme konja, ki slavi prih 400-letnico obstoja. Na razstavi so sode konjerejci iz Gorenjske, u< Cerkelj z noriškimi Živa r niče in Kranja s hafltrvs grada Brdo z lipicanskimi Živali so bile dobro oceejs. prejele več priznanj. To naj ki spodbuda za nadaljevat ; | tudi namig, da so na Gore * rejci, na katere se pri obnov reje lahko naslonimo. HfTOKK. 18. StPTtMBRA 197S 9.STRAN O LAS Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI m V Krču bomo poleg glavnih igralcev Mateje Glaiar, Milene Zupančič, Iva Bana in Borisa Cavazze videli tudi Kranjčana Jožeta Kovačiča. Gledali bomo Krč V četrtek zvečer bo v kranjski dvorani Center slavnostna premiera novega slovenskega filma Krč, prvenca režiserja — domačina, Boža Šprajca Film Krč riše realistično podobo majhnega slovenskega kraja, razpetega med tradicije predvojne Evrope in sodobne, samoupravne socialistične graditve, riše podobo njegovih človeških in družbenih dilem. Za kraj je na eni strani značilno vegetirajoče kmetijstvo, na drugi strani pa pnzadevanje domačinov za razvoj industrije, ki naj bi preprečila odhajanje ljudi s kmetij v mesto. V tem prelomnem prostoru se odvija zgodba junakov, ki je smiselno in logično povezana z družbeno stvarnostjo: ljubezensko razmerje Tanje, medicinske sestre v kraju, z Igorjem, nekdanjim zdravnikom, sedaj politikom v glavnem mestu, niha med čisto iskrenostjo in pragmatizmom, saj je Igorjevo mnenje odločilno za gradnjo načrtovane cementarne v malem kraju. Tanjini prijateljici Kristini, učiteljici, je vaška miselnost njenega okolja pretesen okvir. Njena nazorska entropija ae pijelije v živčni zlom pri pouku, ki jo pripelje v pedagoški prekršek in suspenz. V teh okoliščinah odpove tudi Igor; razkrije se, kako leporečen je njegov svet. Tanja po eni strani niha med strastno ljubeznijo do Igorja, čeprav j« človeško prizadeta, saj je Igor poročen, ima družino in v razmerju s Tanjo ne vidi trajnejšega odnosa; po drugi strani pa se vedno bolj navezuje na kmeta Matevža, ki si prizadeva za boljši jutri majhnega kraja. V to podeželsko kroniko je vpleten tudi mlad fant - vsi ga kličejo kar Maturant — ki ne najde svojega mesta v družbi. Stare vezi se pretrgajo, spletejo se nove, v novem okolju. Matevž proda kmetijo in s Tanjo brez gradbenega dovoljenja zidata hišo na robu mesta Kristina se zaposli kot turistična vodnica. Vzporednica tega dogajanja je tudi oseba in dejavnost katoliškega duhovnika, ki s svojo prisotnostjo in načinom dela razkriva manj vidno, vendar obstoječo di-MMHO slovenskega življenja: preračunljivo skrb za osamljene, ki jih razgibanost sveta pusti za hip ob strani. Nova družbena stvarnost se tako poraja v krču, ko se usklajajo interesi ob vitalizmu kmeta in žaru delavca. Film sodi med družbene drame, kjer se polni človeški značaji vzročno-posledično prepletajo z družbenimi razmerami. Dramatičnost pripovedi dopolnjujejo elementi kriminalke pa tudi humorno-sati-nčni režijski poudarki. Film, ki je bil prvič prikazan na letošnjem puljskem festivalu, sta si med drugimi ogledala tudi Milutin Colič, kritik beograjske Politike, in Dragan Belič, kritik Borbe. Takole sta ga ocenila: »Film resnično teče v nekem nenehnem krču, v sekvencah, kot strip, v nenadnih, toda ne tudi upravičenih postopkih, kar mu v veliki meri tudi brani, da bi - ob sicer dobri igri fl relativno zanesljivi režiserjevi roki - zbudil ustreznejši odmev. No, Krč je vendarle svojevrsten in zanimiv poskus prikaza našega ča*a a In Dragan Belič: »Izvrsten scenarij Željka Kozinca obravnava motive, ki označujejo socialne razmere v slovenski vasi danes in provinciali-zem, ki ovira vsak radikalnejši korak v težkih okoliščinah propadanja in zapuščanja zemlje. Sprajčeva namera, da v tem miljeju zaobjame vse probleme od eksistenčnih pa do dru*benopolitičnih, največkrat v odnosih med glavnimi osebami, deluje kot zavirajoča okolnost in filmu v bistvu preprečuje, da bi celoviteje izoblikoval podobo težkih in mučnih okoliščin, v katerih prebivajo ti starci, kjer domuje provincialna miselnost in kjer je le nekaj osamljenih posameznikov drugačnih nazorov. No, ne glede na to in na pripombo, da režiser sklene film s ponavljanjem določenih detajlov, je Krč gotovo pomembno filmsko delo. Mnoge preseneča dejstvo, da je mlada filmska ekipa z debitantom-režiser-jem na čelu tako zrelo obdelala izjemno aktualno temo in pri tem pokazala visoko profesionalnost in iščočo ustvarjalno zavest pri filmski obdelavi slovenskih družbenoekonomskih razmer.« H. J. (Jdeona Jafcenice - Po daljšem premoru so se v sredo, 10. septembra, spet zbrali člani filmske skupine Odeon iz Jesenic. Jeseniški kinoamaterji so sprejeli program dela. Tako bodo letos organizirali kino krožke po osnovnih šolah v jeseniški občini in v Železarsko izobraževalnem centru. S kino krožki bodo začeli oktobra, pred tem pa bodo imeli seminarje za mentorje krožkov. Ob tej priliki sta dva člana opravila seminar za filmske mentorje v Kopru. Domenili so se tudi za organizacijo filmskih večerov, ki bodo enkrat mesečno. 5. oktobra bo na Jesenicah gostovala skupina kranjskih kino-amaterjev s filmi svojih članov; 19. oktobra koroški kino-klub Pre-valje; 16. novembra kino klub Mini film iz Ljubljane; 14. decembra pa se bodo z najnovejšimi filmi predstavili člani filmske skupine Odeon iz Jesenic. Jeseniški kinoamaterji bodo prihodnje leto organizirali 9. mednarodni festival amaterskega filma, ki bo od 14. do 20. aprila prihodnje leto na Jesenicah. Tudi organizacija festivala je še odvisna od denarja. Jeseniški kinoamaterji pa si želijo v svoje vrste pritegniti čimveč ljubiteljev sedme umetnosti. V načrtu imajo ureditev klubskih prostorov in nakup najnovejše opreme ter opremo prostora za filmsko montažo in tonsko obdelavo filmov. A. Kerštan Spominska razstava - V galeriji Prešernove hiše v Kranju je odprta spominska razstava slikarskih del Franceta Boltarja. - Foto: F. Perdan Novi izdelki dupljanskih filmarjev Duplje — Za nami je četrti tradicionalni dan amaterskega filma v Dupljah, ki ga vsako leto pripravlja domači Kino klub Duplje. Dogodek se je pred presenetljivo številnim občinstvom odvijal v soboto, 8. septembra, na rokometnem igrišču pri osnovni šoli v Dupljah. Kljub temu, da so gledalci drgetali" v hladu večernih ur, je stvar uspela kot se spodobi. Dupljanski filmarji so si pač v preteklosti nabrali dovolj izkušenj, tako da znajo predstavljati svoje izdelke na celuloidnem traku. Festival amaterskega filma so začinili s humorjem Toneta Fornezzija-Tofa, svoje je prispevala humoristična skupina iz Tržiča z Borisom Kubu-ričem, bilo pa je še veliko drugih zanimivih in veselih stvari. Ustavili se bomo seveda predvsem pri najnovejših filmskih izdelkih dupljanskih navdušencev. Lahko rečemo, da je nj;'iov DAF (tako prireditev imenujejo s kratico) prinesel precej pestre amatersko-film-ske izdelke. Začeli so z dokumentarcem 4. dupljanski maraton, ki pomeni nekakšno klasiko njihovega filmanja, saj se je smučarsko dogajanje iz naslova filma v Dupljah že lepo udomačilo ter poneslo ime kraja po Sloveniji. Film Po Zelenici navzdol je pomenil pravo snežno poezijo. Prinesel je občutek svobode na smučeh; polet v belino, obsijano z zimskim soncem. Vasovalca so dupljanski filmarji predstavili že lani. Tokrat so ga zavrteli na željo številnih obiskovalcev. Gre za »luštno* podoknico v narodnih nošah, po staro-gorenjsko obarvano. Tudi film z naslovom Trgovina, je dokumentarec. Nastal je ob otvoritvi nove trgovine v Dupljah. Kolo-cross je prvi izdelek pionirske sekcije pri Kino klubu Duplje. Dovolj dognano delo o mladih kolesarjih, ki dirjajo po asfaltu in po stezah zelenih travnikov in gozdov, daje slutiti, da so pionirjem pomagali tudi »stari« člani kluba. Najtehtnejše delo je tudi letos pripravil amatersko-filmski maček Zvone Balantič. Film Vejko, Skalko in Kamenko nas popelje v kameno dobo. Na bolj ironičen in sarkastičen kot smešen način, pogleda v čase človekovih prvih izumov in odkritij. Film deluje epsko, razmišljajoče, včasih pretresljivo. Ob izumu atomske bombe se vrteči globus sveta ustavi in z njim tudi film. Znajdemo se v temi in pred mnogimi vprašanji. Balantičeva zgodba pomeni lep odskok od lanskoletne »NLP storije« z naslovom Zakaj so rešili zemljo, a je tako tudi manj komercialna, manj cenena in dobi tudi manj aplavza kot ga zasluži. Dupljanski DAF 79 se je uspešno zaključil. Kljub temu, da ni naletel na kakšno pravo finančno podporo in ga je društvo organiziralo skoraj izključno iz svojega žepa. Mladi filmarji so svoje izdelke želeli predstaviti ljudem in to jim je uspelo. Več niti niso želeli in pričakovali. Kazimir Mohar r Tudi to se zgodi Tržič — Izvršni svet tržiške občinske skupščine je letos že drugič obravnaval razvojni program malega gospodarstva, ki ga je dal izdelati strokovnjakom Regionalnega inštituta za ekonomiko in socialni razvoj v Ljubljani. Zakaj prav njim? Po eni strani je to strokovna ustanova, usposobljena za take naloge, po drugi strani pa je občinski oddelek za plan in finance kadrovsko tako šibak, da nihče od tam zaposlenih v rednem delovnem (10. zapis) V prejšnji številki sem omenil tudi spominsko ploščo na pročelju rojstne hiše pisatelja Josipa Ogrinca, domačina iz Podgorja pri Kamniku. Nepoučeni-popotnik, ki napis na plošči prebere, se gotovo ustavi pri oznaki »pisatelj in šahist«. Pisatelj Ogrinec je znan, šahist Ogrinec pa vsaj današnjemu rodu docela neznan. No, to velja popraviti! ŠAHIST JOSIP OGRINEC Sšahom, z duhovito umsko igro, se je Ogrinec seznanil že v Ljubljani, kot gimnazijec v Alojzijevišču, Sčasoma je postal kar dober igralec, zanimati pa ga je začela tudi splošna šahovska problematika, teorija. Rezultat Ogrinčeve poglobitve v šahovsko igro je bil najbolj viden z njegovimi objavami v Slovenskem Glasniku v letu 1868. V štirih številkah je najti več njegovih šahovskih problemov; posebno pa je važna njegova obljuba: »Naš namen je, da z vsakim listom Slovenskega Glasnika poklonimo našim bralcem, kolikortoliko že izurjenim igralcem šaha, kako nalogo, sem in tja pa tudi kako zanimivo partijo. Sčasoma hočemo podati tudi pravila, katera pri šahu veljajo«. Žal, že ob koncu leta 1868 je Slovenski Glasnik prenehal izhajati in Ogrinec ni mogel izpolniti obljubljenega. Pokojni profesor Ivan Zika, znan šahovski teoretik in zgodovinar, je menil, da gre Josipu Ogrincu prvenstvo v razvoju našega šaha; saj je združeval praktično igro s teoretskimi razmišljanji. O življenju in delu Josipa Ogrinca je bila objavljena obsežna študija (izpod peresa Miloša Christofa) v Kamniškem zborniku 1959, na straneh 86-158. No, in še naključje: pred dobrim tednom sem se v Kamniku seznanil s pisateljevim pranečakom in soime-njakom Josipom Ogrincem. Tudi pn njem sem na prvi vtis ugotovil nenavadno podobnost s sliko edine Ogrinčeve fotografije, objavljene v prejšnjem zapisu. Krvavo znamenje pri Podgorju, ob cesti in železnici proti Kamniku. Starost mu določa vklesana letnica 1510. se ponorčujejo iz svojih bolj bistrih vaških sosedov. Počasnejša govorica in premišljene kretnje razodevajo modro preudarnost, razsodnost — kar vse je nasprotje mestni klepeta-vosti in zaletavosti. Tako je tudi z odrezavimi Ribničani, ki so še vselej znali zavrniti vsakogar, ki se je vanje zaletaval in jih skušal smešiti. KRIŠKA GRAŠČINA Zares daleč sem od misli, da bi objokaval razrušenje kake stare graščine — saj so bile skoraj vse po vrsti le spomeniki naše tlačanske preteklosti in tujega gospostva. Toda pri sedanji stavbi kurje farme na prostoru nekdanje Kriške graščine — pa je le nekaj narobe. Na eno od najlepših razgledišč (ki ima tudi svojo kulturno-zgo-dovinsko pomembnost) bi sodilo vse kaj drugega! Ce že ne gostinska stavba, potem vsaj kak dom počitka, šola ali karkoli že — le kure ne! Od stare grajske stavbe, požgane dne 22. novembra 1943, je ostalo kaj malo — en sam oporni zid na zahodni strani platoja. Gospodarska poslopja, ki so bila postavljena na vznožju griča pa še danes pričajo o nekdanji bogataški posesti. — Požig (in sledeče samorušenje) grajske stavbe na tako izpostavljeni točki Kriška graščina še v polnem sijaju, v kakršnem jo je videl stari Valvazor (l. 1679). DVOJE PODGORIJ Preden se poslovim od kamniškega Podgorja (ki ga seve ne smemo - mi, popotniki od drugod, zamenjavati s kamniškim predmestjem Podgoro, stisnjenim med strugo Bistrice in strminami Starega gradu), kar ne morem mimo nenavadnega naključja: kot so brumni Novomeščani radi ponaga-jali Podgorcem izpod Gorjancev, tako si tudi današnji Kamničani radi privoščijo svoje Podgorce (pa tudi Tuhinjce!). Pisatelj Janez Trdina je v svojih Bajkah in povestih z Gorjancev zelo veliko pisal o svojih Podgorcih in trdil, da je za domišljave meščane prav značilno, da na- 1 času programa ne bi uspel praviti. Kaže pa, da se tudi v strokovnjakih včasih lahko zmotimo. Izvršni svet je njihov program že dvakrat zavrnil, češ da ni dovolj konkreten. Seveda je zdaj prepozno, da bi ga naročili kje drugje. V prihodnje pa bi vendarle kazalo razmisliti, kje v tržiški občini je kakšen strokovnjak, in teh prav gotovo ne manjka, ki bi take stvari bolje poznal in tudi bolje pripravil. Pa četudi za honorar. A kaj, ko je nevoščljivost mati prenekaterih zmot. H. J. nad kamniško - mengeško ravnino je bil nujen, ker bi se sicer v dobro ohranjenem gradu utegnil naseliti okupator s svojimi domobranskimi hlapci. Akcijo je izpeljal Zasavski bataljon Šlandrove brigade. - O zgodovini kriške graščine kaj več v prihodnjem zapisu, za zdaj moram prej še povedati nekaj besed o vasi Križ, ki je dobila ime po gradu — ne obratno, kar je v navadi drugje. ZATOČIŠČE LUTERANOV Kot Podgorje, tako je tudi Križ slovel v reformacijski dobi po svojih simpatijah do »krivo-vercev«. Bilo je celo tako hudo, da je bojevnik proti novi veri, škof Tomaž Hren, moral kriško cerkev kar razstreliti. Križanov je kar precej 400. Svoje domačije imajo nih legah na skrajnem vznožju Tunjiških Dobrav. Prst je rodovitna — vendar so polja, nekdanja grajska lastnina, sedaj po večini v upravi podjetja Emone. Več kot polovica aktivnega prebivalstva je zaposlena v okoliški industriji. Cerkev sv. Pavla je razmeroma mlada stavba - zgrajena 1. 1797. Vas sama pa je listinsko izpričana že 1. 1400. Stara cerkev, ki jo je dal razrušiti Tomaž Hren, je stala na vzhodni strani pomola pod Gav-škom. - Ime prihaja očitno od »gavg«, vislic, ki sta jih za obsojence uporabljali kar dve sodišči, kriško in kamniško. - blizu v prisoj-južnem r Predstavljamo vam Drago Legat: Priložnosti za mlade KRANJ - Nogomet ima v Kranju dolgoletno tradicijo. Prav zato so vsi dogodki v tem najbolj mnoiičnem »portu še toliko bolj na očeh javnosti. Po prehodu na selekcijski siatem tekmovanja ae je iz mnogih »za« in »proti« tudi v Kranju oblikovala piramida 14 selekcij, članaka ekipa pa je a pet začela tekmovati v SNL. Začetek dela s mladimi nogometali je minil v znamenju metanja polen pod noge tistim, ki ao delali, nezaupanje in celo posmehovanje V ekipi ao ae znašli fantje, ki so do takrat igrali le v rekreaciji, zato je prehod v nov način dela in tekmovanja za vse pomenil tudi ponovno učenje nogometne abecede. Mnogi ao po trdih treningih in slabih rezultatih obupali in odali nazaj v rekreacijo, nekateri pa so ostali in vztrajali. Eden od njih je tudi Drago Legat iz Nakla, branilec pete aelekcije Kranja in kljub mladosti ie prava osebnost, saj zanj trener Rajko Kotar pravi, da je ie neštetokrat podstavi! hrbet tam, kjer so ie vsi obupali. Svoje igralske pomanjkljivosti nadomešča s srčnostjo, je pa tudi primer športnega obnašanja in poštenosti. »Drago, opisi tvojo nogometno pot!« »Do sedaj so me trenirali trenerji Feldin, Vogler in Kotar, ki mu dolgujem tudi največ zahvale za njegov trud. Sem iz Naklega, kjer sem se začel ukvarjati z nogometom in kjer mislim tudi končati svojo nogometno pot bodisi kot igralec ali pa kot kaj drugega, saj menim, da nogomet potrebuje ljudi, ki hočejo delati.« »Kaj mislit o selekcijskem sistemu?« »Ocene o njegovi prednosti ne bi dejal, menim pa, da je nogometno Slovenijo priailil v delo z mladimi zaradi starostne meje 24 let v članski konkurenci. Prav zato smo tudi v Kranju dobili priloinost mladi, ki nas na nati poti razvoja ne bo ustavila peščica tistih, ki skušajo zavirati razvoj nogometa. Osebno mislim, da je prav v mladosti in delu z mladimi edina prava bodočnost kranjskega nogometa.« » Kavo usklajuje* sport in lolo?« »Treniramo štirikrat na teden, kar predstavlja napor. Toda tekmovanje v SNL je pokazalo, da je tudi to premalo, saj ao bili rezultati te zelo alabi. Sem ttudent tehnične matematike, bil pa sem tudi odlicnjak v gimnaziji, zato mi usklajevanje sporta in tole ni nikoli predstavljalo teta ve.« je zaključil Drago. Kranjski nogomet v svojem vzponu potrebuje te veliko takih, kot je Drago Legat, saj morajo mladi dokazati vsem, da bodočnost pripada prav njim! M.Subic VIII. sredozemske športne igre Split '79 Veličastna otvorite na mestnem stadion Veličastno sobotno popoldne na otvoritvi sredozemskih športnih iger v Splitu — Več 50.000 gledalcev je prisrčno pozdravilo pokm\ telja iger in predsednika republike Josipa Birmi Tita, ki je odprl osme igre — Med gosti najm nejši predstavniki zveze, republik in pokrop J Split — Krona večletnih priprav in ogromnih naporov, ki so jih vložili Splitčani, Dalmacija, Hrvatska in vsa naša samoupravna skupnost, je bila sobotna veličastna otvoritev osmih sredozemskih Športnih iger na novem mestnem stadionu v Poljudu. Tu je bil najdražji gost, pokrovitelj osmih iger in predsednik republike, Josip Broz-Tito. Tu so bili tudi najvidnejši družbenopolitični delavci, predstavniki zveze, republik in obeh pokrajin. In več kot 2500 športnic in športnikov iz štirinajstih sredozemskih držav, več kot 450 sodnikov in več kot 50.000 navdušenih gledalcev. V dveurni otvoritveni slovesnosti smo videli bogat športni program, ki so ga pripravili mladi Splitčani in mornarji. Vse je bilo enostavno, a zato nič manj lepo in slovesno. Nepozaben je bil ples amfor. Dekleta so na stadionu zaplesale simbol Sredozemlja; v vodnjak pod zastavo sredozemskih iger so iz amfor vseh štirinajstih držav-udeleženk zlile vodo njihovih morij. Pred slovesno otvoritvijo sta o pomenu sredozemskih športnih iger govorila predsednik izvršnega komiteja sredozemskih iger v Splitu Ante Skataretiko in dosedanji predsednik mednarodnega komiteja sredozemskih iger šejk Gabriel Gemail. »V veliko čast mi je, da lahko v imenu organizatorjev letošnjih osmih sredozemskih iger prisrčno pozdravim pokrovitelja, predsednika socialistične republike Jugoslavije Josipa Broza-Tita,« je izrekel dobrodošlico Ante Skataretiko. »Pred 188 dnevi, 11. marca, smo vam na gradbišču tega štadiona obljubili, da bomo vse športne objekte dokončali do otvoritve sredozemskih iger. Obljubo smo izpolnili in najdragoce- Nogomei Točka kot zdravilo KRANJ - Nogometati pete selekcije Kranja so na gostovanju v Ptuju igrali neodločeno z domačo Dravo. Čeprav so tudi domačini kandidati za izpad, pa pomeni točka iz tega gostovanja pravo zdravilo za ekipo, ki je »štirih kolih osvojila dve točki in dosegla le dva zadetka. V boju za obstanek se Igre in okoliščine pozabljajo, ostajajo pa točke, ki so najbolj dragocene. Tudi ostale selekcije nadaljujejo s tekmovanjem. Vnovič so zmagali kadeti Bri-tofa, ki so v Ihanu premagali svoje vrstnike z 2:0. Manj razveseljivo pa je, da gostov iz Mengša ni bilo v Stražisce in so Savčani nove točke osvojili brez boja. Očitno nekateri nadaljujejo z neresnim pristopom in so jim mladi nogometaši deveta skrb. Pri drugih selekcijah so pionirji odigrali drugo kolo, favorit Šenčur pa je bil porar.cn na Primskovem. M. Subic Zmaga in poraz Triglava KRANJ — Med tednom so nogometaši Triglava odigrali prijateljski tekmi. Na gostovanju v Ljubljani ao premagali mlade nogometaše Olimpijc s 4:3 (3:1). Gole za Triglav so dosegli: Mokič. Mrak, Stular in Radosavljevič. V prijateljskem srečanju z NK Slaven Koprivnica pa so doživeli visok poraz 1:4 (0:1). Koprivnice so igrali zelo dobro detek za domačine je dosegel Mokič. R.Ora moStvom domačini Gostje iz Edini za- Novice KRANJ — V drugem kolu občinske nogometne lige so bili doseženi pričakovani izidi. Zanimivo je le, da je novinec v A razredu, ekipa Podbrezij, premagal lanakega prvaka, Savo. Dobro formo je potrdil Triglav, ki je v lepi igri napolnil mre/o Ko-krici, rezultat je bil kar 8:0. šenčurjani so premagali Primskovo, Korotan pa brez teta v frboje. V B razredu so Filmarji zabe-letili novo zmago in vodijo. Vai organi ONZ so sredi aktivnega delovanja, ki je uamerjeno k izboljšanju organizacijskega dela in aeveda rezultatov. Tako so sklenili, da morajo tudi selekcijski igralci naatopati z izkaznicami v rekreaciji, kar pomeni, da bo le trener odločal o tem, kdo bo igral tudi v rekreaciji. Vzrok za to je dejatvo, da ae mnogi pred tekmami v SNL izčrpavajo te v rekreaciji. V okviru odbora za selektivni nogomet je bil formiran tudi odbor za tolski nogomet, ki bo skrbel za nogomet v oanovnih Šolah, ki je v zadnjem čaau doti vel velik razmah. Odbor sestavljajo trenerji Ovsenek, Žu-mer, Subic B., 2umer, Gatperlin in O sred-kar. Liga prvih selekcij (otroci do 12 let) se bo pričela v aoboto. Manj pohvalna pa je novica o formiranju Občinake zveze nogometnih trenerjev. Na ustanovni akuptčini ao štirje trenerji oziroma člani iniciativnega odbora zaman čakali aa ostale. To meče slabo aliko na delo nogometnih trenerjev tako v selekcijah kot v rekreaciji. Upajmo, da se podobni ne* po rt ni dogodki v interesu nogometa ne bodo več ponavljali. M Sume Na stadion so zastavo sredozemskih iger prinesli Borut Petrič, Mirza Delebašić, Mehmed Bogu-jevci. Matija Ljubek, Milorad Stanulov, Dragan Zivotić, Vladimir Bogoevski, Miodrag Perunovič, Kaja Fleš, Vesna Separovič, Majda Novak in Mirjana Mašić. Na drog pa so jo dvignili Djurdja Bje'dov, Mirit Cerar in Stipe Božič. Smučarski skoki Bizjak in Benedik izenačila rekord Judo KRANJ — V sredo, 29. septembra, bo v Kranju gorenjsko prvenstvo v judu za mlajše mladince. Prvenstvo se bo začelo ob 18. uri v kranjski gimnaziji. KRANJ - Smučaraki klub Triglav je v nedeljo dopoldne organiziral meddru-Stveno tekmovanje v smučarskih akokih na dveh skakalnicah, pokritih a plastiko, na Gorenji Savi. Nastopilo je okoli 50 skakalcev, med njimi tudi mladi skakalci iz treh avstrijskih klubov. Največ uspeha so imeli skakalci iz Kranja in K rize v Člana državne reprezentance, Kranjčana Miro Bizjak in Branko Benedik, ata a skokoma Semenič zmagal v Predmeji PRKDMRJA - Na prvi tekmi za pokal SRS v smučarskih skokih na skakalnicah s plastiko za mlajše pionirje je zanesljivo zmagal Kranjčan Roman Semenič. Na splošno so imeli največ uapeha kranjski skakalci, saj so se kar štirje uvrstili med prvih pet. Po prvem kolu tekmovanja za republiški pokal tako med mlajšimi pionirji prepričljivo vodi Triglav v ekipni konkurenci. Rezultati 1. Roman Semenič (Triglav) 201.» (21. 21). 2. Borut Mur (Ziri) 197.3 (20. 20.5). 3. Martin Skrjanc (Triglav) 199,3 (20,6, 20), 4. Matjaž Zupan (Triglav-Krite). 5. Boril Juatin (Triglav). 0. Andrej Gorjup (Žiri). 7. Ivo Gorjup (Triglav), 8. Jote Jagodic (Triglav), 10. Robi Kopač (Ziri). •I. Javprtnk po 5 1 metrov izenačila rekord 50-metrske skakalnice. To je bilo drugo letošnje večje mednarodno tekmovanje na skakalnicah na Gorenji Savi. Tretje večje mednarodno tekmovanje ob zaključku letošnje sezone tekmovanj na plastičnih skakalnicah v Sloveniji pa bo v Kranju. Smučarski klub Triglav bo organiziral 29. in 21. oktobra na obeh skakalnicah na Gorenji Savi mednarodno tekmovanje za vae kategorije, razen cicibanov. Ob tej priliki bodo Kranjčani organizirali tudi prvenstvo SR Slovenije za starejše pionirje na skakalnici, pokriti s plastiko. REZULTATI - ČLANI: 1. Bizjak (Tr.) 225,0 (51. 51), 2. Finlgar (Tr.) 218.4 (50.5, 49). 3. Cimiar (Tr.) 208,1 (49. 47). 4. Benedik (Tr.) 205,3 (44,51), 6. Kancilja (Tr.) 183.5 (41. 45,5), «. Sink (Tr.) 159.7 (31, 39.5); MLADINCI: 1. Beton (Tr.) 218,6 (59,5. 59.5) in Jošt Krite 218,8 (49, 49.5). 3. Kaštrun (Krite) 299,8 (48,5, 46.5), 4. Mar tinjak (Tr.) 291.9 (49.6. 47,5), 5. Silar (Tr.) 199.3 (45.5, 42). 8. Poljane (Krite) 175.5 (43, 41); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Poljane (Krite) 237,4 (37. 37,5), 2. Silar (Tr.) 2*9,7 (36. 34) 3. Jekovee (Krite) 218.3 (33. 32.5). 4. Česen (Tr.) 219.1 (39. 32.5), 5. Stirn (Tr.) 294L7 (34. 39). 9. Slatner (Tr.) 293.9 (39, 31); MLAJŠI PIONIRJI: I. Skrjanc (Tr.) 202.2 (39, 29). 2. Semenič (Tr.) 1973 (M.5. 29,6). 3. Zupan (Krite) 197,7 (39,6, 29.5). 4. Gorjup (Tr.) 195,5 (28.6. 39), 5. Kešnar (Tr.) 187,3 (25.5. 39). 6. Juatin (Tr.) 189.5(28, 28). A. Javomik Jeseničan Ivo Zupan je s skokoma 53 in 54,5 metra zmagal na mednarodni tekmi na pla stiki v Mostecu Mednarodna tekma v Mostecu LJUBLJANA - Na plastični skakalnici v Mostecu se je pomerilo 51 skakalcev iz šestih držav: Avstrije, ZRN, CSSR, Madžarske, Španije in Jugoslavije. Zmagovalec zanimivega tekmovanja, ki ga je smučarski klub Ilirija priredil te osmič, letos pa je bil prvič uvrščen tudi v koledar FIS, je bil Jeseničan Ivo Zupan. Rezultati - člani: 1. Zupan 232,5 (53, 64,5), 2. Kajzer 229.6 (63,5. 53.5), 3. Ban-tan 225,8 (53, 53); mladinci (daljši nalet): 1. Turv (CSSR) 225,9 (62, 53,5), 2. Komel 223.5 (63, 52), 3. Ulaga 222,4 (52.5. 50.5). Prvi dan 11 kolajn Jugoslovanski športniki »o otbfe začeli boje na osmih sredouaM' igrah v Splitu. Prvega dne so ©tvouh kolajn, od tega 3 zlate. Naslove m v ših v Sredozemlju so si priborili: lec Zdravko Milutinovič v strelju« MK puško proste izbire, »kiflu MiKx» Stanulov in dvojec s krmarjem a*> skega Gusarja. Prvega dne so bili ie uspešnejši francoski Športniki i 7 ■> tirni odličji. nejša nagrada je, da ste danes nami.« Za njim je spregovoril Vik 0» briel Gemail. »Jugoslovanskim sf jateljem, ki so v tako kratkem^ zgradili toliko lepih športnih tf* tov, izrekam hvaležnost in obtoir vanje,« je dejal in še poudari sredozemske igre simboliziram i tenja narodov po miru na t■ Na drog so jo dvignili nekdanja* valka Djurdja B jedo v, tčlova* Miro Cerar in član j u gosi ova** alpinistične odprave na Bw* Stipe Božič, medtem ko sta vas* Duško Mrduljaš in sodnik P Pavičič v imenu vseh športnika ' sodnikov prebrala prisego, da Kv tekmovanjih spoštovali vsa pn>* in se športno borili oziroma pra»>* sodili. D. Hun* Sajzanimuvjši del dvanajstih kovaških iger Slovenije v Tržiču je bilo tekmo-"inje I ročnem kovanju. - Foto: F. Perdan 450 delavcev na kovaških igrah TRZIC - Tovarn* ko* in srpov iz Trtica » bila v soboto organizatorica letoinjih letaih, te dvanajstih po vrsti, kovaških t»r Slovenije, ki se jih je udeletilo kar Miza 4(4 športnikov in športnic iz devetih Korenskih delovnih organizacij. Tekmovanje, ki je potekalo v ročnem kolaju ter v malem nogometu, kegljanju, itrtijan/u, namiznem tenisu in šahu, je odpri predsednik trziškega sindikalnega »reta Jote Zupančič, pred tem pa sta vse m noče pozdravila direktor Tovarne kos i* srpov Trtic Vili Logar in predsednik republiškega odbora sindikata kovinarjev Srečko Mlinaric. Prihodnje, 13. kovaške igre Slovenije Meo organizirali delavci Tovarne poljedelskega orodja iz Batuj, medtem ko bodo Tračaai še organizatorji drugih zimskih lovUkih iger v veleslalomu. Rezultati — ročno kovanje: 1. Tovarna kes m srpov Lovrenc I 104 točke, 2. Unior Zreče I M, 3. Železarna Ravne III 83, 4. To- varna kos in srpov Trtic 81, 5. Unior Zreče II 74; kegljanje - ženske ekipno: 1. Tovarna kos in srpov Lovrenc 981, 2. Tovarna kos in srpov Tržič 765, posamezno: 1. -2. Pisnik in Parkljič (obe TKS Lovrenc) 255; moški ekipno: 1. TKS Lovrenc 1285, posamezno: 1. Praprotnik (TKS Lovrenc) 228; mali nogomet: 1. Unior Zreče, najboljši igralci: 1. Krančar (Union Zreče); streljanje - ekipno: 1. Jeklo Ruše 887, posamezno:' 1. Žafran (Jeklo Ruše) 178; namizni tenis — ekipno: 1. Železarna Ravne, posamezno: 1. S trtic (Ravne); šah - ekipno 1. Gorenje Muta 19,5, 2. TKS Tržič 17, posamezno: 1. deska Podberžnik, 2. deska Kočivnik (oba Gorenje Muta), 3. deska Gubic (TKS Tržič), 4. deska Jerčič (Gorenje Muta); skupni vrstni red: 1. Gorenje Muta 36, 2. Unior Zreče 34, 3. Gorenje-Fecro Slovenj Gradec 33, 4. Jeklo Ruše 27, 5. Tovarna kos in srpov Tržič 24. J. Kikel Namizni tenis Reprezentanca že znana KRANJ - Srečanje med jugoslovansko s (vedsko namiznoteniško reprezentanco, ti tekmujeta v evropski super ligi, bo M septembra ob 17. uri v hali Gorenjskega tejat v Kranju. Pokroviteljstvo nad švedsko ekipo je prevzel begunjski Rlan, nad iomato p* kranjaka Planika. K boljši in eeaejti organizaciji tega pomembnega sre-taaja je prispeval tudi Gorenjski sejem, ki j« dvorano odstopil brezplačno. Organizacijski odbor je ob tej priložnosti pripravil poseben prospekt dvoboja,ki je že » tisku,v delovniii organizacijah inšolah pa prodajajo tudi značke in od včeraj naprej Tttopaiee. Reprezentanci — jugoslovanska bo pri-tU v Kranj dan pred dvobojem — bo ti. •eptembrs ob 12. uri spejel predsednik •kupščine občine Kranj, Stane Božič. Zvena kapetana Osmanagič in Janškovec JUGOSLAVIJA KRANJ 79 sta naše najboljše že izbrala. To so Surbek, Stipančič in Kalinić ter Palatinuševa in Cvikovičeva, ki jih bomo videli v štirih igrah moških posamezno, v igri žensk posamezno ter v moških in mešanih dvojicah. Kot je določila evropska namiznoteni-ška zveza KITU, bodo dvoboj sodili madžarski sodniki. H. J. TENIS Prek sto nastopajočih Kranj - Teniški Kranj je dobil nove prvake v dvojicah ter v moški in ženski koskarenei. To ao Znidar pri moških, Fe-rtačakova pri tenakah in dvojica Jezer-tekhodnik. O organizaciji prvenstva lahko rečemo le vae najboljše, saj so teniški ielsvri znova dokazali, da ao odlični orga-■iutorji Poleg kvalitete je potrebno ome-ajti tad i mnotičnoat in nekatere značil-»octi prvenstva. Tako so pri moških bili vMeteni nekateri nepričakovani izidi rr>yvjak, Serazin), prava presenečenja pa ■o ae vrstila pri ženskah, kjer je nepriča-ksvaao slavila komaj 12-letna Ferenča-k#ra, ki je premagala Tratnikovo. Stevilč-Mft tenlsačev je znova potrdila, da je zani-pjgšj za tenis v Kranju vedno večje in da m aova igrišča iz potrebe te postala nuj- REZULTATI: DVOJICE - POLFINALK: Starc-Starc : Uranič-Starman 1 >«, 0:6, Žni-dar-Seratin : Jezeršek-Sodnik 0:6, 6:3, 6:8, FINALE: Jezeršek-Sodnik : Uranič-Starman 7:5, 4:8, 6:1; ČLANI - CETRTFINA-LE: Znidar : Stare W O., Nadiiar : Starman 1:6, 1:6, Urbane : Dovjak 6:2, 6:3, Jezer-šek: Mulej 6:7, 5:7. POLFINALE: Znidar: Starman 6:4, 8:2, Urbane : Mulej 7:5, 3:6, •6; v FINALU sta se pomerila najboljša kranjska igralca, zmagal pa je Znidar s 6:2, 3:6, 9:4; ČLANICE - POLFINALE: Tratnik : Skarabot 7:6, 6:4, Perne : Ferenčak 2:6, 4:6; FINALNO srečanje pa je potem nepričakovano dobila obetavna Ferenča-kovas6:l,3:6,6:1. Največja konkurenca je bila pri članih, kjer se je prijavilo 60 igralcev, članic je bilo 15, ter 32 tekmovalcev pri dvojicah. M.Subic 2« Roosbov memorial - Preteklo nedeljo je bilo v Kranju tekmovanje za I R'umov memorial v balinanju. Udeležilo se ga je dvanajst ekip iz cele Slo-»mje, ki so se pomerile na vseh štirih kranjskih baliniščih. Prvo mesto ie /,a*dla ekipa Loka 1000 iz Škofje Loke, ostali pa so se razvrstili takole: ■■ H**ednjak Maribor. Trata Skofja Loka, Zarja Ljubljana itd. Tekmovanje jt organiziral balinarski klub Huje. — Foto: -/. Sifkitvič._______________... . Rokomet Jelovica poražena, Alples slavil Največja zanimivost drugega kola druge zvezne rokometne lige — sever za moške je, da niti en slovenski predstavnik ni dobil niti ene točke. Jelovica in Jadran Timav sta izgubila doma, Minerva, Partizan TUS in Inles pa v gosteh. Po drugem kolu vodi zagrebški Borac. REZULTATI: Borac : Inles 21:18, Zagreb : Minerva 28:22, Jadran : Uniondalmacija 22:24, Kvarner : Partizan TUS 26:21, Jelovica : Slavonija Dl 22:24 (10:11). V prihodnjem kolu bo Jelovica igrala v gosteh proti ekipi Zameta. Več sreče pa so imele ženske predstavnice v drugi zvezni rokometni ligi — sever. Alples in Velenje sta zmagala doma, Olim-pija pa v Varaždinu. REZULTATI: Alples : Zamet 21:18(10:8), Koka : Olimpija 13:22, Podravka : Rudar 18:13, Velenje : INA 12:11. Slavonija DI : Drava PP 8:6, Djakovo : Dl Trokut 19:15. Na vrhu lestvice je po tretjem kolu Podravka s 6 točkami, Alples pa je s 4 na 4. mestu. Rokometašice Alplesa bodo v prihodnjem kolu doma gostile ekipo Koke. Zanimiva so bila tudi srečanja v republiški rokometni ligi. Zal sta oba gorenjska predstavnika. Peko in Preddvor, ostala praznih rok. REZULTATI - moška liga: Inles : Celje 18:22, Rudar : Šoštanj 22:21, Črnomelj : Brežice 15:18, Lipa : Sevnica 27:16, Prule : Peko 15.13, Maribor : Polet 24:24; ženske: Novo mesto : Mlinotest 23:14, Preddvor : ETA 10:11, Maribor : Itas Kočevje 17:16, Ljubljana : Šmartno 15:12, Obala : Lisca 20:6. V prihodnjem kolu bo Peko doma igral proti Črnomlju, Preddvorčanke pa bodo gostovale v Smartnem. H. J Kolesarstvo Sovjetski kolesar Sergej Suhoručen-kov je že drugič zapored zmagal na tradicionalni amaterski kolesarski dirki Tour de 1'Avenir v Franciji. Zmagal je s prednostjo 4 minute in 39 sekund pred rojakom Guseinovim ter 8,59 pred tret-jeuvrščenim Norvežanom Wilmannom. V zadnji etapi, ki je imela dva dela, sta zmagala Petrov (SZ) in Mucken-huber (Avstrija). V prvem delu je bil Kranjčan Bojan Ropret tretji, na cilj pa je prišel v času zmagovalca. Predzadnjo, zelo težko etapo od St. Gervaisa do Morzina je dobil Guseinov (SZ), odličen pa je bil naš Borovičanin, ki je prišel na cilj trinajsti. V skupni uvrstitvi je Borovičanin za zmagovalcem zaostal za okrog 35 minut in zasedel solidno 25. mesto, Ropret je zaostal skoraj za dve uri in pol in bil 70., Arsovski in Cuderman pa sta bila še z večjima zaostankoma 72. oziroma 73. ATLETIKA Atleti Triglava tretji NOVA GORICA - Nova Gorica je bila v soboto prizorišče zaključnih bojev finala za atletski pokal Slovenije za starejše mladince. V konkurenci najboljših mladih atletov so Triglavani prijetno presenetili z osvojitvijo tretjega mesta. Izkazalo pa se je tudi nekaj posameznikov z uvrstitvijo v zvezni finale, ki bo konec meseca v Crni gori. Ob boljših pogojih - kranjski atleti imajo Se vedno stezo iz ugaskov — bi bili podobni uspehi pogostejši in prav gotovo Se večji. Rezultati - 100 m: 3. Stare 11,28, skok v daljavo: 6. Omerza 610 cm, 10. Markič 597 cm, troskok: 2. Stare 13,58 m, palica: 3. Kurnik 360 cm, 4. Sajovic 360 cm, 6. Ku-rat 320 cm, krogla: 4. Gašpirc 12,60 m, disk: 3. Gašpirc 36,88 m, 12. Ribnikar 29,26 metra, kopje: 6. Leben 44,04 m, kladivo: 6. Nardin 33,20 m, 7. Zorič 26,42 m, štafeta 4 x 100 m: 2. Triglav 44,06. V Celju pa so tekmovale mladinke. 15-letna Živa Rant je zmagala v skoku v višino. Preskočila je 162 cm. USPEŠNI TUDI POSAMEZNIKI Pretekli teden pa je bilo v Kranju in Celju prvenstvo Slovenije za posameznike. V Kranju so se pomerili starejši mladinci in mladinke, v Celju pa mlajši. Triglavani so osvojili skupaj dvanajst kolajn. Naslova republiških prvakov pa sta dobila skakalec s palico Rado Sajovic s 370 centimetri in metalka krogle Marija Petaus z 11,20 metra. Boljši rezultati - starejši mladinci: tek 100 m: 2. Stare 11,0, 209 m: 2. Stare 22,3, 800 m: 2. Križaj 1:58,7, disk: 4. Bizjak 33,58, 5. Klbnlkar 30,3«, kladivo: 4. Nardin 32,98, štafeta 4x 100 m: 2. Triglav 45,2, starejše mladinke: disk: 2. Dolinar 28,48, 3. Podobnik 26,52; mlajši mladinci: višina: 6. Svegelj 188, troskok: 6. Omerza 12,88, palica: 1. Sajovic 370, 4. Kurat 320, krogla: 3. Gašpirc 13,69, kopje: 4. Leben 47,48, disk: 3. Gašpirc 39,34, kladivo: 3. Grašič 32,88, 4. Zorič 31,12; mlajše mladinke: 400 m: 4. Kavčič 82,1, višina: 2. Rant 159, krogla: 1. Petaus 11,20, disk: 4. Petaus 26,80. L. KogovSek Košarka Zmaga nad francoskim prvoligašem TOLMIN — V sklopu priprav na prihodnjo košarkarsko sezono so se igralci kranjskega Triglava v Tolminu, tja jih je povabila telesnokulturna skupnost Tolmin, pomerili z ekipo francoskega prvoligaša Mulhousa. Pred več kot tisoč gledalci smo bili priča zares zanimive, razgibane predstave, ki je bila napeta do konca, saj sta se moštvi neprestano menjali v vodstvu. S svojimi nastopi so še posebno navdušili: član francoskega moštva, sicer Američan, White ter Slobodan Subotič in Marko Gvardjančič, ki sta bila gosta Triglava. Med Kranjčani pa sta z izjemno borbeno igro presenetila Omahen in Traven. Izid srečanja: Triglav : Mulhouse 91:86 (40:44); za Triglav so igrali: Erlah 1, Traven 7, Stefe, Strniša 2, Gvardjančič 15. Omahen 19, Sajovic, Subotič 31, Vidič 8,' 2ura, Behčan 8. I). Ambrožih VARČEVANJE Sezona jabolk in ozimnice trka na vrata. Premog bo treba kupiti pa drva, krompir, vložiti paprike in spet bo tanka denarnica. Ti septembrski meseci so finančno najhujši, začnejo se že z novo šolsko torbico za trideset ali več j ur je v pa s knjigami, svinčniki, barvicami in zvezki. Povsem razumem, da je kdaj pakdaj treba stisniti pas, var čevati, a nekam sitno in mučno mi je bilo oni dan, ko sem iz golega dolgočasja opazoval druži-nico, ki je kupovala ozimna ja bolka. Bili so štirje: še mlada mami ca, od glave do pete vsa šik in napucana, še mlad oči, s kravato, punčki, V jeans kombinezonih made in sosednja Italija. Pripeljali so se v čisto novem bmweju .. . Pri prodajalcu so si izbrali tista jabolka, ki so bila v gajbi na pol piškava in na pol črviva. Dovolil je, da izbirajo in da jih naberejo nekaj kil, po smešno nizki ceni, kvaliteti primerni. In mamica je izbirala, kar je iz tistega črvičevja sploh mogla nabrati, da je bilo na tehtnici pet kil. Ko je prodajalec že računal, koliko stane pet kilogramov jabolk, je glava družine ostrovidno opazila, da jih je nekaj manj kot pet kilogramov in brž stopil po nova jabolka. Prodajalec, ki se mu ni sploh zdelo vredno, če vzame kupec še nekaj obtolčenih »poberavcev« ali ne, je prikimal, češ, le naberite, naj bo le točno. Gospodinja je potem vrgla v vrečko še tri jabolka in tehtnica se je močno prevesila na šest kilogramov. Brž je pograbila vrečko — da ja prodajalec ne bi opazil — in odvihrala z obtolče no, pretolčeno in gnilo vsebino k bmw-eju. Res, nekje je treba varčevati, boste rekli. Ze, le, ampak meni tovrstno varčevanje nikakor ne gre v račun, sem pač že druge sorte. Za zdaj se še vozim v razmajani avtomobilski škatli, za zdaj še mislim, da je zunanji blišč in sij na račun prehrane — zdrave! — bleščeče škodljiva malomeščanščina. Za zdaj še kupujem knjige namesto kožna tih avtomobilskih pregrinjal in končno: za zdaj mi še na kraj pameti ne pade, da bi mi otroci pojedli le pol jabolka, ker je \ druga polovica gnila . . . Srečanje delavcev Kliničnega centra - Po uvodnem nagovoru Franca Sifkoviča se je v soboto dopoldne na Golniku začelo sedmo športno srečanje zdravstvenih delavcev Kliničnega centra. Za prehodni pokal in diplome so tekmovali v desetih športnih panogah, nekateri pa so se udeležili tudi trima in planinskega pohoda. (H. J.) - Foto: F. Perdan Tekmovanje podmladkov na šolah Kranj — V četrtek, 13. septembra, je bila redna seja komisije za turistični podmladek pri Turistični zvezi Gorenjske. Na njej so se dogovorili o pripravah na tekmovanje podmladkov, ki delujejo na šolah in v okviru turističnih društev. Sprejeli so pravila o tekmovanju, ki jih bodo prejele vse šole. Učenci osnovnih Sol bodo v okviru Gorenjske turistične zveze tekmovali v treh kriterijih. Podmladke na Šolah bodo ocenili na osnovi njihovega celoletnega dela na področju turizma. Za to pridejo v poštev akcije čiščenja, predavanja, izleti, zbiranje gradiv za vodič. Tretje tekmovanje bo kviz o turizmu škofjeloške občine. Vse šole bodo prejele posebno knjigo, kjer je to gradivo, razen tega pa tudi vprašanja in odgovore. Komisija se je sporazumela, tta bodo vsi najboljši prejeli vabilo za dvodnevni izlet, ki bo predvidoma spomladi. V tekmovanje se bodo vključile tudi srednje šole. B. B. ENTRAL Maistrov trg 11 Kranj objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Vino in na podlagi Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge 1. fakturista 2. prodajalca v Diskontu Bled 3. transportna delavca Pogoji: pod 1.1 NSI ekonomske smeri, 1 leto v finančni računovodski službi, poskusno delo 3 mesece; pod 2.: šola za prodajalce, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; pod 3.: osnovna šola, poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene prijave o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11, Kadrovski oddelek. O L, A S12.STRAN_ Iz ciklusa razgovorov z Miho Logarjem Invalid TOREK, 18 SEPTEMBRA^ delavec Miha Logar je predsednik socialne komisije pri kranjskem Društvu invalidov in član komisije republiškega odbora pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova nja za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. V razgovoru sva se dotaknila področja, v katerem je skozi leta dela in odgovornih funkcij ze postal izvedenec, in ima mnogo kritičnih pripomb ter predlogov za izboljšanje. NEUSKLAJENOST ZAKONOV S SAMOUPRAVNIMI AKTI Znano je, da imamo v Jugoslaviji najbolj napredno in humano invalidsko zakonodajo, mnogo dovršeno napisanih zakonov in resolucij-skih zapisov, premalo pa so ta načela vnesena v samoupravne akte, da bi bilo olajšano uresničevanje v praksi. Zakoni so utemeljeni na humanosti in naprednih točkah našega družbenopolitičnega sistema — ne na dobrodelnosti — toda za varstvo invalidov je to vse preveč splošno, treba hi bilo konkretneje opredeliti zaposlovati je. premeščanje, nadomestila, skrajšan delovni čas, nosilce in način reševanja teh življenjskih predpostavk. Tako je precej nejasnosti med strokovnimi službami, ki se ukvarjajo z varstvom invalidov — socialno službo, medicino dela, kadrovskimi oddelki, vodstvom delovne organizacije, sindikatom — kaj je v »pristojnosti« posamezne od njih. Tudi med temeljnimi organizacijami dogovori o premeščanju invalidov na bolj odgovarjajoče delovno mesto precej šepajo. Ko bi imele omenjene službe več moči, sklicujoč se na natančno opredelitev delovne organizacije v samoupravnih aktih, bi se te stvari uspešneje in neboleče reševale. Ce bi torej vsi deli celote sin-hronizirano delovali, bi se invalidovi problemi brez neprijetnih posledic rešili že v delovnem okolju, ne pa na sodiščih. Mnogo invalidov namreč prav tam išče pravico, ki jim jo delovna organizacija ne zagotovi ali celo krati.Republiški sindikat ugotavlja, da je na oddelku za prošnje in pritožbe od 700 pritožb invalidov, ki po tej poti obračunavajo s svojo delovno organizacijo, 0r>0 upravuV nih in ugodno rešenih. Ko bi bili odnosi v tem okolju urejeni, ko bi praksa ne ubirala tako počasnih korakov za avantgardno teorijo, bi bile marsikatere neprijetnosti prihranjene. . ^ ' UGODNOST* INVALIDA V DELOVNI ORGANIZACIJI V vseh delovnih organizacijah ugodnosti invalida niso enako opredeljene. Občinski sindikalni svet, ki je zadolžen za usklajevanje le-teh, je na željo društev invalidov dal priporočila delovnim organizacijam za ustanovitev aktivov invalidov. Aktivi, ki pa jih spet nimajo vse delovne organizacije, potem osvetljujejo in opozarjajo na invalidsko problematiko v združenem delu. Med važnimi bonitetami, ki jih zagotavlja status invalida, je prav gotovo dodatni dopust, merilo za dodelitev pa je odstotek telesne okvare. Pri uveljavljanju te pravice so zapostavljeni brezstatusni invalidi, saj medicina dela pogosto predolgo odlaša s pošiljanjem na komisijo za ugotavljanje invalidnosti, invalid pa ostaja v zagotovitvi osnovnih pravic praznih rok — tudi glede pravice do stanovanja, posojil za gradnjo in adaptacijo, pravice do zdravljenja in letovanja in ne nazadnje tudi preventivnih zdravstvenih ukrepov, ki zagotavljajo spremembo invalidnosti in nadaljnjo delovno zmožnost. Za mnoge ugodnosti, ki jih nudi delovna organizacija svojim delavcem, pa je tudi statusni invalid prikrajšan, na primer pri jubilejnih nagradah, osebni oceni itd. Merilo za omenjene pravice je delovna doba v delovni organizaciji, invalid pa — seveda ne po svoji krivdi — v njej nima dovolj staža. Sindikat bi moral enotneje misliti na te stvari, morda bi za kriterij dodeljevanja teh pravic upoštevali, koliko časa invalid že ustvarja z družbenimi sredstvi, ne glede na to, kje je. BOLJE PREPREČEVATI KOT ZDRAVITI Preventivni zdravstveni ukrepi bi morali biti nujen element varstva delavcev v vsaki organizaciji združenega dela, vendar na žalost ni tako. Delovne organizacije, ki se sklicujejo na pomanjkanje sredstev, bi morale vedeti, da so sredstva za preventivo mnogo cenejša kot sredstva za kurativo; tudi v humanem smislu, da bi z njo lahko mnogo pripomogli k zmanjšanju nastanka invalidnosti, bolniškega staleža in invalidske upokojitve. Preventiva se začne že s pravilnim usmerjanjem mladih delavcev na delovnem mestu, poučevanjem in opozarjanjem na nevarnost, kjer bi morali predvsem varnostni tehniki odigrati glavno vlogo. Pomemben je varen dovoz, urejeni delovni pogoji, zaščitna sredstva, še bolj pa zavest varnostnih strokovnjakov in služb glede varnosti delavcev. Posebno ostarelim in izčrpanim je potrebno posvetiti veliko pozornosti, saj so prav oni potencialni kandidati za invalide, manjša spretnost in izčrpanost pogojujeta manjši dohodek, s tem slabo voljo, živčnost, izostanke z dela in nazadnje invalidsko upokojitev S premestitvijo na drugo delovno mesto ne bi bil nihče oškodovan, delavec pa bi dobil voljo do dela in pokazal tudi večjo produktivnost. Eden od prispevkov k preventivi je tudi skrajšan delovni dan na zdravju škodljivih delovnih mestih. Beneficiran staž, ki ga nekateri tako vneto zagovarjajo, pri tem ni v kdo-ve kako veliko pomoč, saj omogoči le, da gre delavec prej v pokoj, toda bolan. HUMANIZACIJA ODNOSOV Največja ugodnost, ki jo invalid uživa v delovni organizaciji, je prav gotovo razumevanje sodelavcev in predpostavljenih. Toda kljub parolam o humanosti družbe mnogokrat naletimo na superioren odnos do prizadetega. Sodelavci in vodilni gledajo nanj kot na tretjerazredno delovno silo. katere produktivnost je manjša kot pri zdravem delavcu. Morali pa bi doseči razumevanje do človeka, ki je občasno manj sposoben za delo, saj se s pravilnim odnosom veliko vpliva na zdravstveno počutje, na produktivnost, voljo do dela. SINHRONIZIRANOST V ZDRUŽENEM DELU Ne le strokovne službe, vse združeno delo se bo moralo spoprijeti s to problematiko, ne le, da zaposluje invalidne osebe, ki jih priporočajo ustrezne strokovne službe. V svoje delo bi jo morali vključiti samoupravni in poslovodni organi, ki bi jo konkretno opredelili v svojih programih. Enkrat letno bi morali tudi kritično premeriti izvajanje in uresničevanje zadanih nalog na tem področju in odgovarjati za neizpolnjene programe. I). Zlebir Bilanca uspehov Na seji izvršnega odbora Društva invalidov Kranj so imenovali v. d. predsednika, pokazali na polletno bilanco uspehov in se dogovorili o programu za nadaljnjih šest mesecev Kranj — V torek, 4. septembra BC je sestal izvršni odbor Društva invalidov Kranj. Ker je dosedanji predsednik Konrad Pavli prevzel odgovorno funkcijo predsednika republiške zveze društev invalidov, so najprej imenovali v. d. predsednika, dolgoletnega sodelavca DI Kranj. Mirka Galičiča. V razgovoru pa so ocenili letošnje akcijsko obdobje. Roke proč od aktivov V Mladem rodu, ki je bil sprva invalidska delavnica, je čutiti največjo potrebo po trdnem in dejavnem aktivu, povezanim z vodstvom in samoupravnimi organi. Toda delovna organizacija, ki se ie dlje časa bori s krizami, ne more zagotoviti sposobnega kadra, ki bi reševal zadeve invalidov. Tu je interveniralo Društvo invalidov Kranj, ki se je zadolžilo, da kadrovsko in organizacijsko usposobi aktiv za vnaprejšnje uspešno osvetljevanje invalidske problematike. Tudi delo aktivov v drugih delovnih organizacijah pesa. Aktivi namreč včasih preveč posegajo v delo strokovnih služb, namesto da bi jih le opozarjali na težave. Tako bo v kratkem potrebna temeljita akcija, ki bo njihovo delovanje spet spravila na utečene tirnice. Zato pa pri nekaterih delovnih organizacijah - kar brez ovinkarjenja in pogumno naj jih imenujemo: I BI, Tekstilindus, Alpetour, Triglav konfekcija — ne pomaga nobena prijateljska intervencija kakega društva ali sindikalnega sveta po ustanovitvi aktiva invalidov. V Tekstilindusu, kjer zaradi težkih pogojev dela, zastarele tekstilne tehnologije in starosti delavk najlaže pride do invalidnosti, menijo, da »invalidi sploh ne čutijo potrebe po organiziranosti v aktive«, da niso niti zdaleč zainteresirani... Toda zakaj ne, se sprašujejo neuspelni pobudniki. So bili morda delavci - invalidi že pri zagotavljanju najosnovnejših eksistenčnih pravic v delovni organizaciji zavrnjeni, so naleteli na težave pri vodstvu in tistih, ki so odgovorni zanje, pa so obupali nad iskanjem sekundarnih? Spet druge delovne organizacije, ki nočejo nič slišati o organiziranju invalidov v aktive - tu tal ne vemo imenovati tistega, ki se tako brani - trdijo, da v organiziranju invalidov ne vidijo pozitivnih rezultatov, kajti aktivi se »tako ali tako ukvarjajo le z izleti«. Na neobveščenost nosilca take izjave kažejo uspešni rezultati nekaterih aktivov, na njegovo nehumanost in nezrelost pa to, da je rekreacija ena temeljnih prvin zdravega in zadovoljnega življenja in ima svoje mesto tudi v ustavi. Drugačne, še bolj nečloveške postopke »reševanja« takšnih problemov v združenem delu, razna »metanja polen pod noge« in podobno, raje pustimo ob strani. O njih bi se dalo na široko razpravljati. Za začetek pa je sklenilo Društvo invalidov Kranj raje izvesti anketo in invalide same vprašati, kako ocenjujejo svoj položaj v združenem delu. Rezultati bodo morda prepričali vodstva delovnih organizacij, da so aktivi potrebni, da ni škoda sredstev za kanček človečnosti, kajti tudi invalidi znajo biti produktivna delovna sila. D. Zlebir Tudi letošnje leto je bilo uspešno nadaljevanje desetletne kontinuitete, so ugotovili, priznanja dejavnemu društvu — med drugim ga je izrekla tudi Skupščina občine Kranj — so torej upravičena. Društvo se je ukvarjalo predvsem s temeljnim položajem invalida, njegovimi pravicami in ugodnostmi v združenem delu, materialnim položajem, ustanavljanjem aktivov in socialnimi zadevami. Nekaj je skušalo storiti tudi samo zase, namreč rešiti prostorski problem, ki ga s krajevno skupnostjo Vodovodni stolp vred rešuje tako, da odvaja namenska sredstva za nove poslovne prostore. Do konca leta čaka društvo še mnogo neizpolnjenih nalog. Prvi dogodek, ki ga načrtuje, je izlet v Bosno po poteh AVNOJ, v rekreacijski program pa je vključeno tudi plavanje v zimskem bazenu. Kar najhitreje bo treba izdelati predračun za leto 1980 in ga predložiti virom financiranja, da bodo potrebe društva vključili v svoj finančni program. Istočasno jih čaka izdelava programov in priprava občnih zborov — v aktivih bodo v začetku novembra, v društvu pa decembra. Aktivi se bodo morali do tedaj kadrovsko pripraviti, kajti društvo načrtuje tudi obnovo predsedstva. Za leto 1980 morajo pripraviti informativni list — lani so ga članom posredovali kar na koledarju z novoletnimi čestitkami — letos pa bo najbrž treba misliti na drugo obliko. Tudi socialna komisija bo v nadaljnjih nekaj mesecih precej obremenjena. Na podlagi vprašalnikov, ki jih je poslala članom preko poverjenikov, bo evidentirala težje pokretne in socialno ogrožene, da ob novem letu ne bo težav z obdarovanjem. Treba pa bo misliti tudi na letovanje članov v zimski sezoni. V vojaškem okrevališču Strunjan namreč ni prostih mest, zato bo potrebno iskati možnosti v drugih centrih klimatskega zdravljenja. Društvo je kritično ocenilo tudi delo aktivov, potem pa je razpravljalo o vprašanju avtobusnega prevoza za invalide, o avtobusnih postajališčih, o nalepkah za vozila invalidov ter o drugih problemih, ki tarejo telesno prizadete osebe. I) Z) Jeseniški invalidi na Sutjesk Tudi jeseniški invalidi so konec junija dali svoj prispevek k obujanju tradicij NOB, odpravili so se na tridnevni izlet na Sutjesko. Na poti do zmagovitega prizorišča ene največjih sovražnih ofenziv so se ustavili tudi v Sarajevu, kjer so si ogledali džamijo, staro čaršijo in mesto, kjer je Gavrilo Princip 1914. leta ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda. Mimo izvira Bosne so se peljali skozi Fočo ob Drini in Bistrici do skalnatega Tjentišta. Obiskali so sporna* hišo bitke na Sutjeski. v ka:r poleg zgodovinskih fresk o bonfc» Sutjeski vpisanih preko 6 tišoj** padlih v tej krvavi bitki za rani*1 Na sosednem griču stoji veličaš spomenik z grobnico narodw* heroju Savi Kovačeviču. Tjemite« obširen nacionalni park, ki skri« sebi boleče spomine na borbeno^! teklost, v obiskovalcih pa tuđici I dovanje nad junaštvi in trpljerV žrtev NOB. Marica Potohi Vsestranska predanost delu Na nedavni slovesnosti ob 10-let-nici delovanja društev invalidov Slovenije je najvišje priznanje — zlati znak in diplomo za vztrajno in požrtvovalno delo — dobila tudi Marica Potočnik, predsednica društva invalidov Jesenice. Priznanje je prišlo v prave roke, saj je delo Marice Potočnik resnično vtkano v delo te organizacije, posebno se je namreč posvetila družbenemu varstvu invalidov in uveljavljanju organizacije v samoupravni socialistični družbi. Iz ' najinega sicer obširnega razgovora sem izluščil le delček resnično bogate in vsestranske aktivnosti sobesednice. Za začetek sva se povrnila deset let nazaj, ko so se začela snovati društva invalidov. »Takoj ko sem bila invalidsko upokojena, sem se včlanila v to humanitarno organizacijo. Najprej sem opravljala tajniške in blagajniške posle pri medobčinskem društvu Gorenjske, potem sem od leta 1970 opravljala funkcijo tajnice. Tistih časov se še posebno rada spominjam, saj smo tako rekoč orali ledino v novi organizaciji.« Leta 1975 so se ustanovila samostojna društva, jeseniško je za predsednico izvolilo Marico Potočnik. V nadaljnjem razgovoru sva se s sobesednico zadržala v glavnem pri delu jeseniškega društva. »V začetku so v društvu potekale mrzlične akcije za povečanje članstva. Izvolili smo poverjenike v posameznih krajevnih skupnostih, ki so zbirali člane. Do danes imamo registriranih 924 članov, kar ni malo, a še vedno nismo zadovoljni. Predvidevamo, da je v občini okrog 1600 invalidov, bodisi s statusom ali brez. Delo v našem društvu poteka preko treh komisij — z« socialna vprašanja, za kulturo, šport in rekreacijo. Vsako leto ae is meseca v mesec vrstijo različne aktivnosti, organiziramo izlete, počastimo vsakoletni dan invalidov, veliko pozornost namenjamo tudi humanitarni dejavnosti, obiskovanju težjih invalidov na domu. Posebno ti obiski nam mnogo pomenijo. Najprej nas sprejmejo z nezaupanjem, zadržano, potem pa se razgovorijo in na koncu nas komaj hočejo spustiti domov. Poleg tega imamo pestro športno rekreacijsko življenje. Prirejamo športna srečanja, kjer se srečamo z invalidi drugih društev.« Seveda pri tako razgibani dejavnosti ne manjka tudi težav? »Tako je. Poglavitni problem je že ves čas prostor. Imamo tesne prostore v zgradbi gasilskega doma, ki pa služijo le za uradne ure. Vse ostalo moramo postoriti kar doma. Toda doslej so bile vse akcije za pridobitev prostorov zaman. Odgovorni v občini bi se morali bolj zavzeti za našo organizacijo, saj smo sestavni del družbe, pa tudi naše akcije pričajo, da nismo pasivni.« Kako gledate na vlogo in organizacije invalidov v zaUnjik" tih? »V desetih letih se je poki*» da je naša organizacija nujne«" trebna. Poglejmo si to u 0\ življenjskem primeru: štetili gredo iz delovnih organiu^' validsko upokojeni, imajo 11 ljenju še nek cilj, še biaevif čili v delo in pomagali so ir*V močeh. Zal se še dogaja, tc*4 ba na invalida gleda kol-' osebo, ki ne zmore toliko *i zdrav človek. Prav zaradi «rf jih delovne organizacije oaVf njajo, čeprav bi s svojim W* seveda s prilagojenim praf* mom, lahko še veliko kon* našli pa bi tudi nov smisel p| nja in voljo do dela.« Potem se je Marica Potočni* široko razgovorila o delu društva' je neprestano povezano z ^ življenjem. V zadnjem času v dala nekatere odgovorne nalo^ jih mora uresničiti kot pre Invalidi po poteh Avnoja Se vedno je dovolj prostih ae> v avtobusu, ki bo 6. oktobri | 5.30 odpeljal udeležence dvodrif nega izleta po poteh AVNOJA Zanimiva pot/ ki bo ooy&> spomin na dni junaškega bo* nas bo preko Zagreba popeiy do nekdanjega zloglasne** Ig škega taborišča Jasenovac, ki' danes spremenjen v narodni pr» na trpljenje in heroizem Ime vojne pa spominja monument len spomenik. Obiskali bonv g legendarno Kozaro. priion* III. sovražne ofenzive, in spominski muzej. Drugega dne se bomo odpe *t v Bihač. kjer je bilo 1. zaseda' AVNOJA. ogledali si boaa« druga slikovita bosanska me* ca. proti večeru pa bomo kw»» domov. Vsi zainteresirani se i. javijo v pisarni Društva invalsv Kranj, kjer bodo člani vpiačakit izlet 950. ostali pa 1100 di NESREČE TRČILA V AVTO Kranj - V sredo, 12. septembra, ofc 1030 se je na lokalni cesti med U Bitnjami in Stražisčem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mato Begič (roj. 1935) iz Kranja je na desni strani ceste ustani, da bi njegov sopotnik lahko izstopil. Za njim pa je pripeljala z neprimerno hitrostjo voznica osebnega avtomobila Marija Bogataj (rojena 1939) iz Škofje Loke, tako da stoje-'eja avtomobila ni mogla obvoziti, pač pa ga je zadela z blatnikom. Njoj avtomobil je nato odbilo s ce-, ie slabše pa je ponoči, saj je ta del ceste izredno slabo osvetljen. Voznik uito ponoči kljub previdni vožnji in zmerni hitrosti lahko spregleda pešca na prfhtdu, kar se je na žalost prav na tem prehodu že nekajkrat zgodilo z nadete tragičnimi posledicami. Foto: F. Perdan Z miniranjem do priprave mesta za opornik novega kranjskega mostu Kranj — Danes, v torek, zjutraj je močna eksplozija, ki so jo nadzorovali strokovnjaki Geološkega zavoda, odtrgala 2500 kubičnih metrov konglomerata na gradbišču novega mostu čez Savo na Laborah. Priprave na miniranje terena, na katerem bo stal opornik novega mostu, so bile obsežne. Ze pred mesecem dni so delavci SGP Gradbinca pregledali okoliške hiše, da bi lahko kasneje stanovalci uveljavljali IMtebftno nastalo škodo. Ze od včeraj pa je promet na železniški progi . '!o,Venih urah zaprt. V ponedeljek sodelavci odstranili vozne mreže, signalizacijo in telefone, od danes naprej pa do 25. septembra pa bodo • i progo in spet nameščali naprave. V času, ko bo železniški promet ■taliljen, bodo potnike za Ljubljano vozili do Škofje Loke avtobusi. BGP Gradbinec, tozd industrija nizkih gradenj, se je na to težko . , pri gradnji mostu dobro pripravil. Delavci organizirani v narodni zaščiti so ob sodelovanju Postaje prometne milice Kranj zavajali mesto miniranja v razdalji 200 do 300 metrov. Zaprli so tudi ce-• , io Planike ter izpraznili parkirni prostor pri Planiki. Tako so tudi ■ajlftifnn preizkusili svojo organiziranost v okviru akcije NNNP. Pri tem ao |im pomagali tudi člani združenega odreda CZ občine Kranj. M L.'M. Osmančeviča (roj. 1955) iz Kranja. Pešca so z zlomljeno ključnico in drugimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. OTROŠKA IGRA Jesenice — V soboto. 15. septembra, nekaj po 15. uri se je na Cesti maršala Tita pripetila prometna nezgoda. Edin Odobrašič, star 10 let. je hodil po pločniku skupaj s prijateljem; med potjo sta se za šalo prerivala. Pri močnejšem sunku pa je Edin zletel poldrug meter daleč na cesto; prijatelj ga je sicer skuša! zadržati, vendar je bilo prepozno. Prav tedaj je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila Jaka Rozman (roj. 1935) z Jesenic; vanj je nenadoma priletel Edin. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. AVTO VPEŠAKINJO Skofja Loka - V nedeljo, 16. septembra, nekaj po 14. uri se je na lokalni cesti Puštal —Sora pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Martin Sink (roj. 1955) s Puštala je peljal proti Sori. Pred avtobusno postajo je v levem preglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno, nato pa nazaj na vozišče, pri tem pa ie zbil Jožico Jugovic (roj. 1968) iz Škofje Loke, ki je hodila po desnem robu vozišča. Jugovičevo so z zlomljeno nogo in pretresom možgan prepeljali v Klinični center. L. M. r VAŠA PISMA PREDRAG SOK Radovljica — Nedavno sem brala, kakšne astronomske cene so bile na Bledu, ob času regate. Tako sem se tudi jaz odločila, da opišem svoj doživljaj glede cen v Tržiču, na dan 9. septembra 1979. Kot mnogi drugi sem tudi jaz imela tombolske karte, še od šuštarske nedelje. Nekaj sem jih še dokupila in ker ni imel nihče nikjer drobiža, sem porabila tudi tega. Tik zraven tribune za tombolo sem kupila sendvič. Odlična postrežba, vse v redu. Malo naprej prva točilnica podjetja Zelenica iz Tržiča. Stregli sta dve tovariši ci. Mene je postregla manjša. Postregla mi je čez nekaj časa. Vprašala sem jo, če je ribezov, kot se mi je zdelo po barvi. Rekla je: >rVo, sedaj boste še izbirali, kaj boste pili. Bodite veseli, da ga sploh dobite!* Ker nisem imela več drobiža, sem pač morala plačati s sto starimi tisočaki. Vrnila mije 44 starih tisočakov. Nihče ni nezmotljiv, sem mislila in čakala ostali denar, namreč, da pač nima drobiža. Pa nič. Opomnila sem jo, da mi je premalo vrnila od tega denar ja. Saj sem vam dala, je rekla. Ker nisem hotela od točilne mize, mije po daljšem času prinesla 50 tisočakov s pripombo, da je sploh neumna, ker mije dala sok. Preste je m in ji povem, da je še vedno premalo 5 starih tisočakov, če stane sok 10 dinarjev. Pri njih je stal sok 15 dinarjev, zaradi drobiža pa je pri njih sok stal 10 dinarjev. Mislim, da ljudje s tako matematiko in s tako postrežbo ne sodijo za prodajno mizo. M. D. Radovljica Kranj — Spodnja dva znaka na križišču cest na Primskovem sta kaj nerazumljiva, saj se ne ve, v katero smer kažeta. Lahko bi sklepali, da so se jih lotili objestneži, vendar pa bo gotovo bolj držalo, da sta vsaj spodnji dve tabli postavljeni prenizko. Tako nizko, da je znak skoraj mogoče odbiti z glavo, kaj šele z vozilom. - Foto: F. Perdan TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ -VJK prodala** " Tržič" Dom je zgrajen, denarja ni Ko je bil pred dvema letoma zgrajen veličasten spomenik dražgoiki bitki, se je zanimanje za obisk Dražgoft zelo povečalo. Številni obiskovalci so se poleg ogleda spomenika želeli seznaniti tudi z dražgožko bitko in junaki tega boja. Zato so se gorenjske občine dogovorile, da postavijo v Dražgoiah dom. Dom so odprli letos ob dnevu vstaje, poimenovali pa so ga Dom Cankarjevega bataljona — dom junakov dražgoske bitke. V njem Denar za nujna dela Na natečaju za dodelitev združenih sredstev za ureditev odvodnjavanja na Gorenjesavski cesti v maju letos krajevna skupnost Gorenja Sava ni uspela, saj je zagotovila le 10 odstotkov lastne udeležbe, kriteriji natečaja pa zahtevajo 45 odstotkov lastne udeležbe. Na odbor za dodelitev združenih sredstev krajevnih skupnosti je zato krajevna skupnost Gorenja Sava ponovno zaprosila za dodelitev manjkajočih sredstev; problem odvodnjavanja na Gorenjesavski cesti namreč ni tako majhen, saj meteorna voda ogroža nižje ležeče hiše, pozimi pa zaradi zmrzali na cesti ogroža varnost v prometu. Odbor za delitev združenih sredstev krajevnih skupnosti predlaga zboru krajevnih skupnosti, da izjemoma dodeli KS Gorenja Sava le del potrebne vsote, in sicer 125.000 dinarjev namesto zaprošenih 384.539 dinarjev za najbolj nujna dela. Predlagani znesek ustreza doseže- nemu odstotku dejanske lastne udeležbe. Del sredstev za odvodnjavanje pa je že zagotovila tudi Samoupravna komunalna interesna skupnost, ker gre za »občinsko cesto«. V letošnjem letu se bo predvidoma v sklad združenih sredstev za investicije doteklo 8,170.000 din. Zbor krajevnih skupnosti in odbor pa sta v letošnjem letu že odobrila 29 krajevnim skupnostim 12,968.000 din ali 4.798.000 din več kot bo dohodkov. Presežek odobrenih sredstev bo zato bremenil razpoložljiva sredstva v letu 1980; to pa pomeni, da bo za investicije toliko sredstev manj na voljo prihodnje leto. Problem pa je, kako zagotoviti še letos odobrena sredstva krajevnim skupnostim, če bodo lete dejansko potrebovale celotna odobrena sredstva za poravnavo svojih obveznosti, saj so že prejele 7,923.000 din ali 97 odstotkov od predvidenih dohodkov sklada za te namene so uredili muzej dražgoftke bitke, Partizanska knjiga in založba Borec tam ponujata partizansko literaturo, v domu je tudi okrepčevalnica in urejene sanitarije. Ob dogovoru o gradnji doma je bil narejen tudi ključ zbiranja prispevka gorenjskih občin — vsaka naj bi prispevala določen delež. Dom je zgradila škofjeloška Jelovica, ki je tudi prevzela pokroviteljstvo, opremila pa sta ga Alples in LTH. Svoj delež je poravnala občinska skupščina Skofja Loka, polovico svojega deleža tudi občina Radovljica, medtem ko druge že ne. Tako sedaj dom kreditira Jelovica, čeprav je bil dogovor o zbiranju denarja že davno sklenjen. Dom Cankarjevega bataljona je nedvomno pomembna pridobitev, saj je z muzejem, ki je v njem in z razlago dražgoftke bitke, spomenik dobil pravo revolucionarno spominsko obeležje. Če se javijo večje skupine, Zveza združenj borcev Skofja Loka poskrbi, da eden od udeležencev bitke razlaga potek bojev. Ker pa je treba računati z leti udeležencev, bodo spomine preživelih borcev posneli na magnetofonski trak in jih prevedli v vsaj tri tuje jezike. Poslušati jih bo moč v muzeju. Tako bodo omogočili, da se bodo tako domači kot tuji obiskovalci v Domu Cankarjevega bataljona in ogledom spomenika seznanili j s tem pomembnim dogodkom nafte narodnoosvobodilne borbe in revolucije. L. H • C Lr A S14.STRAH. TOREK. 18. SEPTEMBRA I ALPETOUR DO CREINA Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge 1 SKLADIŠČNIKA v Servisu osebnih vozil 2 TRANSPORTNEGA DELAVCA več delavcev 3. SKLADIŠČNEGA DELAVCA več delavcev Pogoji za sprejem: pod 1.: poklicna šola avtomehanske ali trgovske stroke in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, pod 2. in 3.: končana osemletka in 1 leto delovnih izkušeni Poskusno delo 1 mesec. Odslužen vojaški rok in stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici. Za vsa dela se delovno razmerje sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Rudnik urana Žirovski vrh Skofja Loka, Kidričeva 66 objavlja oglas za sklenitev delovnih razmerij z novimi delavci za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1 RUDARJA - 2 delavca za opravljanje dela rudarska pomožna dela (stalno delo v jami — 3-izmensko) Pogoj: uspešno opravilen zdravniški pregled. 2 RUDARJA - FIGURANTA - 2 delavca za opravljanj*' pomožnih del v jami. 3-izmensko delo. stalno delo v jami Pogoji: - KV ali PK delavec, — 6 mesecev delovnih izkušenj v jami. — zaželen vozniški izpit B kategorije, — uspešno opravljen zdravniški pregled. 1 1 DELAVCA za elektromontažna dela in elektrovzdrzevalna dela z občasnim delonf v jami. 3-izmensko delo Pogoji: — poklicna šola, — 2 leti delovnih izkušenj, — uspešno opravljen zdravniški pregled. 4 1 DELAVCA za vzdrževan je elektrohidravličnih vrtalnih garnitur in elektromontažna dela Pogoji: - elektrotehnik, — 2 leti delovnih izkušenj, — zaželeno znanje angleščine, — uspešno opravljen zdravniški pregled; ali VK elektrikar, — 5 let delovnih izkušenj, — zaželeno znanje angleščine, — uspešno opravljen zdravniški pregled. E AVTOELEKTRIČARJA - 1 delavec za opravljanje dela: vzdrževanje jamskih vozil (občasno delo v jami, enoizmensko) Pogoji: — poklicna šola, — 2 leti delovnih izkušenj, — uspešno opravljen zdravniški pregled. 6 RUDARSKEGA TEHNIKA - 1 delavec za opravljanje dela: priprava obratovne dokumentacije (stalno delo v jami) Pogoji: — zaželena praksa v rudarstvu, — uspešno opravljen zdravniški pregled. 7. EKONOMSKEGA TEHNIKA ALI ADMINISTRATORJA za opravljanje dela: administracija, dokumentiranje Pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj, — dobro znanje st rojepisaja. Zaposlitev takoj Rok prijave 15 dni od objave oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po izbiri. SGP GRADBINEC n.sni.o.KRANJ narorjeva 1 TOZD stanovanjske in visoke gradnje Jesenice objavlja prosta dela in naloge 1. 3 KV tesarje 2. 2 KV zidarja 3. 3 KV železokrivce 4. K) NK gradbenih delavcev Pogoji: pod točko 1„ 2. in 3. poklicna gradbena šola Delo se združuje za nedoločen c.is Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov SGP GRADBINEC Kranj - Kadrovsko socialna služba Jesenice, Cesta maršala Tita 16, 64270 Jesenice. Vzgojni zavod Frana Milčinskega Smlednik razpisuje prosta dela in naloge 1 VZGOJITELJA za nedoločen čas 2 VZGOJITELJA za določen čas (nadomeščanje delavca med služenjem kadrovskega roka) Pogoji: PA - MVO ah ustrezna fakulteta, predhoden preizkus osebnostnih lastnosti in poskusno delo 3 mesece. Nastop dela takoj. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Osnovna dola Prešernove brigade Železniki Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE na centralni osnovni šoli v Železnikih za nedoločen čas Na razpolago je enosobno stanovanje v bloku. Prijave pošljite v 15 dneh na Osnovno Solo Prešernove brigade Železniki. NAMA TOZD veleblagovnica Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge: SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj: — nedokončana osemletka, poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s kratkim življenjepisom sprejema poslovodstvo TOZD veleblagovnica Skofja Loka, Titov trg 1, v roku 15 dni po objavi. K MESU ODLIČNA X KAMNIŠKA " GORČICA Vzgojno varstveni zavod Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 1 VZGOJITELJICO za določen čas za vrtec na Bledu (od 1.11. 1979) 2 2 VZGOJITELJICI za določen čas za vrtec v Gorjah 3 1 VARUHINJO za določen čas za vrtec na Bledu (od 1. 11. 1979) 4. 1 VARUHINJO za določen čas za vrtec v Lescah 5. 1 KUHARICO za otroški vrtec v Bohinjski Bistrici za nedoločen čas Pogoji: pod 1. in 2.: dokončana vzgojiteljska šola, ustrezne moralnopoljor ne lastnosti, pod 3. in 4.: dokončana šola za varuhinje ali osnovna šola, $tjj*i najmanj 17 let, pod 5.: dokončana gostinska šola, opravljen tečaj iz higienskega -nimuma. Nastop dela s 1. 10. 1979. Rok za prijavo: 15 dni od objave razpisa. ALPETOUR TOZD Gostinstvo Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge: 1. 2 POMIVALKI 2 SOBARICE (določen čas) 3 POMOŽNEGA DELAVCA V BIFEJU 4 TOČAJA II. 5. NATAKARJA I. 6 2 KUHARJEV I. 7 VODJE IZMENE V KUHINJI H VODJE IZMENE V STREŽBI 9. 2 BLAGAJNIKOV V BIFEJU 10. KNJIGOVODJE OSNOVNIH SREDSTEV, DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE 11 VODJE KUHINJE Zahtevani pogoji: Pod 1. in 2.: osemletka in 0 mesecev delovnih izkušenj. Fosk delo 1 mesec. 3. : priučen gostinski delavec in 1 leto delovnih izkušeni q kovnost znanja se bo preverjala s testom. 4. : priučen natakar in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno i 1 mesec. 5. in 6.: poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkjA Poskusno delo 2 meseca. 7. in 8.: gostinska šola in izpit za VKV kuharja oziroma nj» karja in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesec priučen gostinski delavec in 2 leti delovnih izkušeni skusno delo 1 mesec. ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj Poti ■ delo 2 meseca. gostinska šola in izpit za VKV kuharja ter 4 leta dekn-izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. Pod Pod Pod Pod Pod 9. Pod 10 Pod 11 Za vsa navedena dela se delovno razmerje sklene za nedolotet čas, razen pod točko 2, kjer se delovno razmerje sklene za doKv čen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopum Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrov^ oddelek Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izidu obvešto v 60 dneh po izteku prijavnega roka. KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj ponovno objavlja prosta dela in naloge vodje računovodskega sektorja Pogoji: — ekonomska fakulteta II. oziroma I. stopnje, — 36 mesecev delovnih izkušenj pri odgovornejših delih, — moralnopolitična neoporečnost, — organizacijske sposobnosti in sposobnosti dela z ljudmi. Razpisana prosta dela in naloge so s posebnimi pooblastili* odgovornostmi, mandatna doba je 4 leta. Nastop dela je mo'fc« takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema upr*M delovne organizacije Koroška cesta 53 in 15 dni po objavi Trgovska delovna organizacija GOLICA Jesenice objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas dveh prodajalk za potrebe poslovalnic TO Pogoj: končana šola za prodajalce Kandidati naj ponudbe z dokazilom o strokovnosti pošljejo K naslov: Trgovska delovna organizacija GOLICA Jesenice - to- drovska služba Jesenice, Titova 1, v 15 dneh od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljen* postopku. • »a****** MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM -e Ugodno pr(xiam eno sezono rabljen SILOKOMBA.JN. Bernard. Kontno 31, Bled 7249 Prodam KAVČ. FOTELJE (primerno za vikend) in otroško POSTELJICO. Informacije tel.: 26-7.38 - popoldan 7263 Ugodno prodam KAVČ, dve POSTELJI skupaj ali posebej. Informacije telefon 22-553 7281 V oktobru bom prodajal dva me-leca stare JARCKE. rjave barve. Cena 45 din — za enega. Sprejemam naročila Stanonik. Log 9. Sk. Loka 7327 Prodam rabljeno betonsko STRESNO OPEKO. M. Simič, GodeAič 85 pri Sk. Loki 7438 Prodam KRAVO hohinjko, staro 7 let. Noe Mira, Javorniški rovt 26, Jesenice 7439 Prodam PUNTE in BANKINE. Gartner Jakob. Selca 140, Selca 7440 Prodam S AZ panjev ČEBEL z inventarjem zaradi onemoglosti. Filip Valant, Bodešce 37, Bled 7441 Prodam lončen KAMIN in TER-MOAKUMULACIJSKO PEC, >KW Telefon 81-820 7442 l.'Kodno prodam ŠTEDILNIK nuperbusch. širok 42 cm. Novak lafe ^trukljeva 2, Radovljica 7443 Poceni prodam rabljeno cementno STREŠNO OPEKO špičak in domače ŽGANJE. Klemenčič Franc, Topol je 8, Selca 7444 Prodam dobro KRAVO s tretjim teličkom. Hrosten, Reteče 4, Sk. Ufa 7445 Prodam KRAVO po drugem teletu Preša, Cerklje 118 7446 Prodam 8 let starega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Sidraž 6, Cerklje 7447 Prodam .ŠPORTNO KOLO na 3 prestave Boštjan Gradišar, Sp. Duplje 4 7448 f-" !id»ja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski titk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljvdaka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in oprava Mata: Kranj, MoAe Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranja številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oflilni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kol porta t i 5 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ^_ Prodam globok otroški VOZIČEK in prenosno TORBO za dojenčka. Kej žar jeva 37, Jesenice 7492 Prodam NAVADNO HARMONIKO. Voklo 100, Šenčur 7449 Prodam OTROŠKO POSTELJO. Ogled od 14. ure. Kamhič. Mandelj-čeva 10, Kranj 7450 Prodam, globok OTROŠKI VOZIČEK, otroško POSTELJICO z jogi-jem in otroški KOŠEK. Kristan, Ber-t on c 1 jeva 35, Kranj 7451 Prodam OTROŠKI VOZIČEK. Oglasite se od 16. do 17. ure. Oman, Planina 64, Kranj 7452 Prodam globok italijanski VOZIČEK. Nalov v oglasnem oddelku ali telefon 27-623 7453 Prodam MOTORNI ČOLN Elan 401 z motorjem evinruda 33 in PRIKOLICO. Naslov v oglasnem oddelku 7454 Prodam KRAVO H mesecev brejo pred tretjo telitvijo. Letence 15, Golnik 7455 Prodam 200 kg ACRYNOLITA št. 445 za fasadni zaribani omet. Telefon 44-510 7456 Prodam drobni KROMPIR. Breg 6, Križe 7457 V petek 21. in v soboto 22. septembra bo RAZPRODAJA eno leto starih KOKOSI pri Pavlin, Pivka 45, Naklo 7458 Poceni prodam novo DIATONlC-NO HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku 7490 Prodam pletilni stroj STANDARD in ITISON 3,55 X 5 m. Kranj, Sorlijeva 37, tel. 28-004 KUPIM Kupim 12W DINAMO za avto. Telefon 23-341 - dopoldan 7493 Kupim »SPINGER« za krožno žago, ni nujno da je uporaben. Telefon 064 49-149 7482 VOZILA Prodam ZASTAVO 101 - 1300, 73 KM, december 1978. Ogled možen od 16. do 18. ure popoldan. Legat Vili, Retnje 12, Križe pri Tržiču 7491 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled vsak popoldan. Sp. Besnica 15 pri Kranju 7290 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije po telefonu 27-031 7303 Prodam FIAT 750, letnik 1975. Zminec 60, Sk. Loka 7360 Prodam ugodno SIMCO 1000 GLS, motor generalno obnovljen. Telefon 23-067 7.389 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, z obnovljeno karoserijo. Telefon 27-329 7385 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Toman Frančiška, Bodešče 29, Bled 7318 V 91. letu je 6. septembra 1979 umrla v Kranju naša draga mati in teta MICIKA KOROŠEC vdova po Alojziju Korošcu 8. septembra smo jo pokopali na pokopališču v Kranju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji storili kaj dobrega, zlasti s postrežbo v bolezni v Domu upokojencev. Gospodu kaplanu pa zahvala za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: pastorek Viktor in vsi njeni sorodniki KMETOVALCI! Traktorje URSUS in DEUTZ dobite na kredit pri KŽK TOZD AGRO-MEHANIKA Kranj v poslovalnici na Koroški cesti 25, telefon 24-786 Prodam FIAT 850 spon coupe. odlično ohranjen, po generalni, registriran eno leto, parna številka, stereo radio na kasete. Berce, C. Revolucije 2, Jesenice 7460 Prodam STROJ za fiat 850, letnik 1972. Smojič Idriz, Prešernova 3, Jesenice 7461 Ugodno prodam FIAT 750, obnovljen, potreben montaže in MOPED T 12. Avsenik Alojz, Letališka 12 Lesce 7462 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1975, registriran, dobro ohranjen. Telefon 064-60-026 7463 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1963. Pegam, Topol je 9, Selca 7464 Prodam NSU 1200 C, letnik 1970, registriran do decembra. Jenko Ciril, Vešter 34, Sk. Loka 7465 Prodam ZASTAVO 101, letnik november 1976, prevoženih 30.000 km, registriran do konca aprila 1980. Hafnerjevo naselje 97, Sk. Loka 7466 Ugodno prodam ZASTAVO 101. Zbil, Kranj, Nazorjeva 4, telefon 23-138 7467 Prodam prednji levi BLATNIK za austina 1300. Sodja Martin, Gorjuše 71, Boh. Bistrica 7468 Prodam SPAČKA, letnik 1975, prevoženih 67.(KX) km. Registriran do junija 1980. Novi pragi in pod. Informacije od 6. do 14. ure telefon 061 611-341 7469 Prodam osebni avto FIAT 126 P, letnik november 1978. Ficko Sonja, Križe 95/a, Tržič 7470 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik za 8.000 din. Gogala Matija, Rupa 36, Kranj 7471 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, 77.000 km, stalno garažirana. Telefon 28-320 7472 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Jelovčan, Cirilova 17, Orehek 7473 Prodam APN 4. Kožuh Bojan, H rastje 150 7474 Prodam AMI 8 po zelo ugodni ceni. Tavčarjeva 22, Kranj 7475 Prodam FORDA 17 M, letnik 1963. Zabnica 63 7476 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1973. H rastje 70. Telefon 24-818 7477 Prodam ŠKODO KX), dobro ohranjeno. Loka 79, Tržič 7478 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Telefon 22-158 7479 Prodam DIANO. Ogled od 15. do 17. ure. Brillv Janez, Tomšičeva 24, Kranj 7480 Ugodno prodam KOMBI IMV zaprt, letnik 1972, registriran do avgusta 1980 ali zamenjam za avto karavan. Štefan Jerebic. Ribno 1 7481 ZAPOSLITVE Nujno rabim VARSTVO za 8 mesecev staro deklico. Vičič, Staneta Zaga rja 55, K ran j 7412 STANOVANJA V centru Kranja najamem, za dve do tri leta, komfortno dvosobno STANOVANJE. Oddati ponudbe pod Predplačilo 7392 Oddam SOBO s kuhinjo na Bledu proti predplačilu. Partizanska 5/a, Bled 7482 Zamenjam družbeno trosobno STANOVANJE, brez centralne kurjave, na Jesenicah, za enako v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 7483 ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, dobrega očeta, brata in strica ANTONA DEMŠARJA iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili v prerani grob, mu darovali cvetje, sočustvovali z nami v naši neizmerni bolečini in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo prijateljem, znancem in sosedom. Najlepša hvala članom čevljarne Rati-tovec, DO Alples TOZD 2. Hvala osebju ZD Železniki, Markotovim, Aničinim in Igorjevim sošolkam in sošolcem, ZB Ćešnjica, pevcem, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za pogrebni obred. Ljubili smo ga in v naših srcih je zapustil prelepe spomine, ki jih bomo ohranili do konca naših dni. Žalujoči: žena Ivanka, otroci Peter, Marko, Anica in Igor, brata in sestre Železniki, 6. septembra 1979 Upokojeni glasbenik, vsled zasebnega življenja, želi zamenjati eno sobno komfortno stanovanje (novogradnja), 38 kv. m, v tretjem nad stropju v Ljubljani, Glinškova ploščad, za podobno, tudi brez centralne in tople vode na Bledu. Oddati ponudbe pod Zelenje na Bledu 7484 S kolegico iščeva GARSONJERO ali kakršnokoli stanovanje za daljšo dobo v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod Kolegici 7485 Študent išče ogrevano in opremljeno SOBO v Kranju. Oddati ponudbe pod: » I leto« 7486 AVTOVLEKO poškodb-vanih vozil in avtokamp prikolic nudim hitro in poceni. Hafner Milan, Hafharjevo naselje 97, Šk. Loka, tel. 064 62-625 7489 obvestila: POSESTI SERVIS za čiščenje: »tepihov«. tapisoma in itisona, izvršuje storitve. Telefon 22-043 7236 (iospodarsko poslopje ali delavnico v bližini Kranja kupim. Oddati ponudbe na Glas pod Tudi v slabem stanju 6998 Prodam HIŠO blizu Kranja. Oddati ponudbe pod Delno vseljiva takoj - 300.000 7487 IZGUBLJENO V nedeljo, 9. septembra, sem v avtobusu Sk. Loka - Kranj poza bila knjigo STEVARDESA. Prosim najditelja naj jo vrne v garderobo v avtobusni postaji Sk. Loka ali Kranj 7488 KINO KRANJ vas vabi na svečano premiero slovenskega filma KRC v četrtek, 20. septembra 1979 ob 20.15vkinu CENTER Scenarij: Željko Kozinc Režija: Božo šprajc Igrajo: Teja Glažar, Boris Cavazza, Milena Zupančič, Ivo Ban, Zlatko Šugman, Jože Kovačič, Željko Hrs, Janez Hočevar FILM BO NA SPOREDU: KINO CENTER KRANJ: 21. — 26. septembra KINO DOM KAMNIK: 27 — 30. septembra, KINO TRŽIČ: 4. — 7. oktobra /\_ ALPETOUR Skofja Loka SOZD Alpetour Skofja Loka - TOZD ŽIČNICE VOGEL UKANC, BOHINJ objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. SPREVODNIKA na nihalni žičnici Pogoji: KV strojni ključavničar ali KV elektrikar ali z delom pridobljena strokovna usposobljenost ter 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju žičničarstva. Poskusno delo 2 meseca. 2. STROJNIKA gradbene mehanizacije Pogoji: KV avtomehanik ali KV strojni ključavničar ter 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. 3. NOČNEGA ČUVAJA s polovičnim delovnim časom Pogoji: NK delavec ter 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. Za navedena dela se združuje delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, razen pod točko 3. 4 Pogoji 2 STROJNIKOV U KV strojni ključavničar ali elektrikar ter 2 leti delovnih izkušenj ali z delom pridobljena strokovna usposobljenost in 4 leta delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju žičničarstva. Poskusno delo 1 mesec. 5. 5 STROJNIKOV III Pogoji: KV strojni ključavničar ali elektrikar ter 1 leto delovnih izkušenj ali z delom pridobljena strokovna usposobljenost ter 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju žičničarstva. Poskusno delo 2 meseca. 6 3 STREŽNIKOV Pogoji: PK delavec — s končano osemletko ter 1 leto delovnih izkušenj, od tega 3 mesece prakse na podobnih delovnih nalogah. Poskusno delo 1 mesec. Za navedena dela se združuje delo za določen čas od 15.12.1979 do. 15. 5. 1980 (zimska sezona). Pismene ponudbe z opisom dosedanjih izkušenj in dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naalov: SOZD Alpetour Skorja Loka - kadrovski oddelek, Titov trg 4 b. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Sladka jabolka za zimsko klet V Resjah pri Podvinu že prodajajo okusna in trpežna jabolka za ozimnico - Poskusni sadovnjak - Letošnja letina je obilna in kvalitetna Resje pri Podvinu — Na Gorenjskem smo v tistem predelu alpekega sveta, kjer so ie možnosti za pridelovanje sadja. Čeprav nimamo tako velikih nasadov sadja kot v toplejših predelih Slovenije — številni nasadi so nam brez stalne oskrbe in nege propadli — in čeprav moramo vložiti znatno več dela in truda v sadovnjakih, je sadje, ki nam uspeva, konkurenčno sadju sončnega juga. Ostra klima, veliko vlage in višja lega zahtevajo več gnojil in več Ikropiva, plodovi sicer niso veliki, so pa bolj trpežni in bolj okusni. Nimamo breskev in marelic, zato pa dovolj ribeza, kosmulj, lupinastega sadja, hruik in seveda - jabolk. V Podvinu bodo obrali okoli 700 ton jabolk Na izlet z novimi mercedesi Alpetour ima za potrebe turističnih in posebnih prevozov na voljo že 900 sedežev — Novi avtobusi so delo^ karoserijske tovarne Dubrava iz Zagreba, ki je v*kooperacijskem odnosu z nemškim merce-desom — Za vsakega »lepotca« po 280 starih milijonov Kranj — Alpetourova temeljna organizacija združenega dela Potniški promet je v teh dneh dopolnila svoj že dokaj obsežen vozni park — razpolaga z 200 avtobusi za mestni, primestni in medkrajevni promet ter za turistične oz. posebne in z 80 voli za rent a car in taksi službo — se šestimi novimi avtobusi. Izdelal0 Šteli 280 za kar so zagotovili - -™«uni. izaelali jih je v sodelovanju z zahodnonem-ftkim Mereedesom karoserijska tovarna Dubrava iz Zagreba. Za vsakega »lepotca« so pri Alpetouru od-6t»i; ^ milijonov starih dinarjev, i sredstva skoraj v celoti iz lastnih virov, le del so pokrili s krediti. Kot nam je zagotovil direktor temeljne organizacije Potniški promet Velimir Pešič, bodo nove avtobuse uporabljali predvsem za turistične in posebne vožnje, čemur ustreza tudi sama izdelava vozila. Mercedesi imajo po 50 sedežev, več je prostora za prtljago, ponašajo pa se tudi s dobnim ozvočenjem, s sedeži, ki s premikajo bočno in vzvratno, zračn oblazinjenost podvozja pa močno zmanjSuje občutljivost vozila na tresljaje, kar vse prispeva k udobnejši vožnji vedno bolj zahtevnega domačega in tujega izletnika. Omeniti velja tudi posebne klimatske naprave na dveh izmed šestih novih avtobusov, ki vzdržujejo stalno temperaturo v vozilu ne elede n« toplot- so-se ne spremembe v okolju. Takšno upravnavanje temperature omogoča prijetno vožnjo tudi v dneh, ko živo srebro pretirano poskoči oz. pade v drugo skrajnost. Z razširitvijo tovrstnega voznega parka sledi Alpetour vse večjim zahtevam po udobnem in hitrem prevozu izletnikov, hkrati pa bodo z novimi vozili lažje zadovoljevali takšne potrebe predvsem na Gorenjskem. Prevoz pa je le delček tistega, kar si želi turist. Treba mu je zagotoviti celovito ponudbo, kar kaže na Se tesnejše sodelovanje temeljne organizacije PotniSki promet z gostinci, žičničarji in drugimi, ki imajo na »skrbi« domačega ali tujega gosta. S 300 novimi sedeži za prevoz izletnikov, skupaj jih imajo že 900, so v Alpetouru številko zapisano v planih za to srednjeročno obdobje že dosegli. V prihodnje pa naj bi se vozni park za turistične in posebne prevoze še povečal, na kar pa TOZD Potniški promet veže tudi vse širše sodelovanje s poslovnimi partnerji, predvsem s Kompasom in General-turistom kakor tudi z delovno organizacijo Turizem v okviru SOZD Alpetour, ki je pred nedavnim prenesla svoj sedež iz Ljubljane v gorenjsko metropolo. C. Z. Vitek šest novih Alpetourovih avtobusov znamke mervedes je v petek krenilo na poskusno ninjo od Sko(je Loke do Bohinja. Po besedah lo%r%**™i£. ni*ov m ostalih, ki so se udeležili vožnje, so »lepotci* uspešn,> prestali uradni »krst« - in že čakajo, da prepeljejo prve izletnike. - Foto: CZ. POSKUSNE HRUŠKE V PODVINU Naš največji sadovnjak v Resjah pri Podvinu meri 30 hektarov, uredili so ga leta 1959 in dve leti kasneje zasadili, delno pa še pred sedmimi leti. Sodi v Kmetijsko živilski kom-, binat Kranj — temeljno organizacijo Radovljica, v okviru katerega je še okoli 20 hektarov velik nasad v Preddvoru, znan po dobrih hruškah. Podvinski sadovnjak so po lastnih močeh obnavljali in uvajali nove sisteme gostejše zasajenega sadja, brez ogrodnih vej, vitke sadne grme so zasadili, da bi se razdalje še bolj zmanjšale in da bi na hektar zasadili tudi več tisoč dreves. Zato, da bi dosegli večji pridelek na hektar, večjo rodnost in hitrejšo amortizacijo nasada. Obnova sadovnjakov v Sloveniji nasploh je kritična, saj se jih le malo urejuje in izpopolnjuje, večino sadja še vedno dobivamo z juga, čeprav je manj trpežno in za ozimnico manj primerno. Podvinski sadovnjak je zadnje leto bogatejši še za poskusni nasad, kjer imajo 300 vrst novih hrušk, na dveh hektarih, da bi ugotovili, kakšne vrste bi bile za Gorenjsko sadjarstvo še primerne. Ta poskusni sadovnjak je prvi na Gorenjskem, edini tudi zato, ker za poskusne nasade še ni organiziranega sistema, ne denarja. Predlanska letina je bila v Podvinu odlična, tri vagone sadja na hektar. Lanska je bila slabša, zaradi vlage, infekcij in prepoznega škropljenja, letošnja pa bo spet obilna. Čeprav imajo dovolj stroškov: do osemkrat na leto morajo kositi, stalno škropiti, obrezovati ter nazadnje obirati, bodo nedvomno dosegli dober čisti dohodek, ki pa ga bo najbrž solidarnostno treba nameniti živinorejcem, kajti letos so zaradi znanih vzrokov v precejšnjih težavah. ZLATA PARMENA PO 9 DINARJEV Predlanskemu rekordu 900 ton se bodo letos približali s 600 do 700 tonami. Od ponedeljka, 17. septembra dalje že obirajo in prodajajo zgodnje sorte, ki so letos še posebno sočne in vzdržljive. V Sloveniji smo se odločili za najvišjo ceno 10 dinarjev, v Podvinu pa so pri prvi kvaliteti za dinar cenejši. Tudi letos pričakujejo precej stalnih kupcev iz Gorenjske in ljubljanskega območja, ki sadje v Podvinu že lahko kupijo, kajti hkrati z obiranjem so začeli tudi s prodajo, vsak dan od 8. ure dalje, tudi ob nedeljah, vse dotlej, dokler bo zaloga. Pod drevjem so vešči obiralci iz radovljiške in jeseniške občine, ki zaslužijo od gajbice obranega sadja 7 dinarjev Najbolj spretni tako dobijo po 40 dinarjev na uro ali Se več. Nasad v Preddvoru je letos prizadela toča, letina je nekoliko slabša, vendar hruške niso poSkodovane. V Resjah pri Podvinu pa je zdaj dovolj jabolk, za katere veljajo naslednje cene: v prodaji na drobno veljao prve kvalitete sort cox oranžna, zlata parmena, križanci in druge 9 dinarjev; druga kvaliteta teh sort stane 7 dinarjev in tretja kvaliteta 3 dinarje, v količinah nad 20 kilogramov. Na debelo nad 3 tone so cene prve kvalitete 7,50 dinarjev, druge 6 dinarjev in tretje 2 dinarja. Najboljši jonatan, zlati delišes, boskopski kosmač so po 9,50 dinarjev, v drugi kvaliteti nad 20 kilogramov 7,50 dinarjev in v tretji 3 dinarje. Na debelo so te vrste po 8 dinarjev, po 6,50 dinarjev v drugi kvaliteti in po 2 dinarja v tretji. Jabolka prodajajo v sadnih zabojih po 20 kilogramov neto teže. D. Sedej DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 PROMET UMIRJKN - Gorenjske ceste so bile včeraj normalno prevozne, zastojev v prometu ni bilo. Turistična reka, ki je na visku sezone rada zgoatila promet posebno na mejnih prehodih, je te v glavnem usahnila. Nikakor pa ne usahnejo prometne nezgode, ki jih ni bilo ravno malo pretekli vikend. Tudi vCeraj so nam s stalne slulbe UJV Kranj sporočili, da se je dopoldan ob 8.40 v Skofji Loki pripetila prometna nezgoda in sicer v križišču na Lipici. Voznik tovornjaka Drago Baje iz Kamnika je peljal proti Skofji Loki, ko je v omenjenem križi • sču z neprednostne Kidričeve ceste zapeljal predenj kolesar Djurdja Srni-ljanič, ki se ni prepričal, če je cesta proata. Tovornjak je kolesarja zadel, čeprav je nesrečo hotel preprečiti z odvijanjem v levo. Smiljanic si je zlomil nogo in se zdravi v Kliničnem centru. OBLKTNICA JUNAŠKEGA BOJA — Na Kadinjači bo v nedeljo velika slovesnost, na kateri bodo obudili spomin na obletnico junaške smrti delavskega bataljona, katerega borci so padli na Planini nad Ucicem. Odkritja orjaškega spomenika, ki se razprostira na 5 ha, se bo udeležilo okoli 50.000 ljudi iz vse Jugoslavije. Obenem bodo proslavili tudi 35-letni-co t'tiske republike in tO-letnico odkar Utice nosijo ime tovariša Tita. AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ KOROŠKA 53 VABI na srečanje vsa član« svojega društva, ki bo v soboto h 22. 9. 1979 s pridelkom ob 10. uri v Ribnem pri Bk* Piknik bo popestren z raznimi igrami. 0 V okviru srečanja organizira društvo GORENJSKI ŽENSKI AVTO RALLY } Rallva se lahko udeležijo vse ženske voznice, ki so članic« v enem od gorenjskih avto-moto društev, ali če je kdo član i ožje družine. Prijave sprejema AMD Kranj do vključno 20. 9. 1 979. Prijave — obrazce dobite pri svojih matičnih društvih Zlato polje - V globino poprečno 6 metrov delavci polagajo cem i rom 1 4 metra; rajonski zbiralnik na Zlatem polju, eden največjih stt nroerama izgradnje kanalizacije v občini, bo imel propustnost *m odpadne vode na sekundo. - Foto: F. Perdan Izgradnja kanalizacije po programu Gradnja rajonskega zbirnega kanala na ZW polju je začetek obsežne izgradnje kanalktf skega omrežja v naslednjih desetih letih v oW Kranj — Kanalizacija se bo vezala na či$$ napravo v Zarici, ki naj bi bila gotova v letu \i f - Desetletni program izgradnje kanalizt/ zahteva po 34,5 milijonov novih din letno Pred mesecem začeta gradnja rajonskega zbiralnika na Zlatem polju na gradbišču bodočega izobraževalnega centra se je že prevesila v svojo drugo polovico. Delavci KOGP Kranj TOZD Gradnje z dvigali polagajo v dobrih 6 metrov globok izkop orjaške cementne cevi, ki jih nato še povežejo in utrdijo s cementnim plaščem. Več kot 760 metrov dolg kanal od Zlatega polja do sedanjega zbirnega kanala ob Savi mora biti gotov najkasneje v treh mesecih, to je nekako do konca oktobra, ko bo tudi nova stavba Dijaškega doma nared za vselitev. Kanal na Zlatem polju sodi v okvir desetletnega programa izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v kranjski občini. Obsežni in tudi finančno zahtevni program je sedaj v svoji prvi fazi, ko je treba sedanjo kanalizacijo in pa nove glavne zbiralne kanale povezati in priključiti na Čistilno napravo v Zarici. Ta bi morala začeti s čiščenjem odpadnih voda v letu 1983, ko bo začelo zaradi bodoče hidroelektrarne Mavčiče na-, raščati akumulacijsko jezero. Ne-prečiščene odpadne vode bi zajezeno Savo od Zarice naprej spremenile v smrdeče jezero, to pa bi bilo nevarno tudi za podtalnico Sorskega polja. Rajonski zbiralnik na Zlatem polju je prvi večji objekt petletnega programa izgradnje kanalizacije ki jo investite KOGP TOZD Komunala označuje kot »nujni program«. Gradnja je že v začetku pokazala vrsto pasti, na katere investitor ni računal: zaradi globljih kleti novega Dijaškega doma je bilo treba izkop poglobiti, pri tem pa so delavci nale-teki na skalo. Vendar pa se graditelji, vsaj zdaj tako kaže, še zelo uf spopadajo s težavnim terenoa.1 ga okoli 70 odstotkov ocenili u*' težavnostno kategorijo. SknVl zavarovali zemeljske kable ni ne transformatorske posuj* zini in mednarodni telefonski v ki prečkajo kanal, zdaj pa * ^ žajo magistralni cesti. Nekaj v oktobru, približno teden. b«i magistrala zaprta, da se bo tat cija lahko prebila na dru|« * proti Savi do začasnega zbirneH nala. Od tu naprej je predviduj ni kanal, Jti bo nekje pn mestu »prečkal« reko in se ^ na del že zgrajenega glavne«.I la na desnem bregu Save. Rajonski zbiralnik n« t polju bo predvidoma veljal 131 nov novih din, sredstva pa »t Samoupravna stanovanjski nost, Samoupravna I skupnost, koordinacijski izgradnjo Dijaškega doni KOGP Kranj. V naslednjih letih, ko naj bi gradili kan po »nujnem« programu, bo zgraditi glavne kanale ob «j bregu Kokre po Partizanski »jI gorČičevi, glavni kanal ii preko Primskovega do ie ^ kanalizacije na Planini, glavni) po levem bregu Save. del | kanala na desnem bregu ter i nega kanala mimo Planike rnp izgradnje predvideva, da bi bel trebno zato vsako leto zbrati milijona novih din iz sredstev > zbirajo pri Samoupravni kocm* skupnosti, Stavbno /emljisk. j nost i, del sredstev pa bi prc|>' tudi območna vodna skupn* i investitor hidroelektrarne UJ