8 5 5 4- A 60 1.00200 OSREDNJA KNJIŽNICA PPlMuKdiCI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r, ,.AA . Abb. postale i giuppo L,ena JUU lir Leto XXXIV. Št. 150 (10.062) TRST, torek, 27. junija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra ms v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZIDI NEDELJSKIH IN PONEDELJKOVIH VOLITEV V NAŠI DEŽELI Demokratične sile potrdile premoč v deželi Furlaniji-Julijski krajini V deželnem svetu dosedanji centristični odbor nima več večine - KD ohranila svoje svetovalce, KPI pridobila enega, socialisti izgubili 3, MSI 2, na novo pa bodo prisotni predstavniki PD UP, DP in heterogena «Lista za Trst», ki bo imela 4 svetovalce - SSk ohranila svojega predstavnika POTREBNA JE ENOTNOST DEMOKRATIČNIH SIL Rezultati nedeljski hin včerajšnjih volitev v deželi Furlaniji -Julijski krajini so pred nami. V trenutku, ko jih komentiramo, niso sicer še uradni vendar so praktično dokončni in dovoljujejo precej točno analizo. Prvo, kar pada v oči je, da imajo te deželne volitve dva obraza — splošno deželnega in tržaškega. Upoštevajoč izide za vso deželo vključno s tržaškim volilnim o-krožjem, toliko bolj pa še brez njega, sta vodilni politični sili v deželi, to je Krščanska demokracija in Komunistična partija, v primerjavi z deželnimi volitvami leta 1973 utrdili svoje pozicije v vseh okrožjih (razen v tržaškem) in ponekod, kar velja zlast: za KD, tudi v primerjavi s političnimi volitvami leta 1976. Vse ostale manjše laične stranke, med njimi najbolj PSI. so nazadovale tako v primerjavi s prejšnjimi deželnimi kot s predlanskimi političnimi volitvami. Močno so nazadovali fašisti, tudi upoštevajoč razkol med njimi. Slovenska skupnost je v bistvu ostala pri tfvtjih glasovih ali komaj opazno nazadovala, furlansko gibanje je rahlo pridobilo, kot nova grupacija pa se je v deželnem okviru (seveda izključno zaradi nastopa v tržaškem volilnem okrožju) pojavila Lista per Trieste * 6,5 odstotka glasov. Tik pred zaključkom redakcije je bila znana tudi razdelitev sveto-Valskh mest v novem deželnem svetu. Krščanska demokracija je ohranila svojih 26 svetovalcev, KPI je pridobila enega in jih ima sedaj 14; PSI je izgubila 3 (od 8 na 5), MSI je izgubila dva (od 4 na 2), PSD1 je izgubila enega (od 4 na 3), PL1 je padla od dveh na e-nega, Lista per Trieste pa je dobila 4 svetovalce. Dva ima kot prej MF, po enega pa imajo PRI, PDUP, DP in Slovenska skupnost, kar pomeni, da je dosedAnji svetovalec dr. Drago Štoka ponovno izvoljen in bomo tudi poslej imeli v deželnem svetu Slovenci dva predstavnika, saj je bil po nočnih informacijah izvoljen na listi KPI tudi Boris Iskra. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da dosedanja deželna centristična koalicija v deželnem odboru (KD, PSDI, PRI) nima več večine, ker razpolaga samo s 30 svetovalci na 61. Globalen rezultat tako na splošno ne ..otrjuje trenda na majskih volitvah, saj je KPI sicer nazadovala v primerjavi s političnim volitvami 1976, a je napredovala v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami, PSI pa ni ponovila svojega uspeha na letošnjih delnih majskih volitvah in je nasprotno celo občutno nazadovala. Do vseh drugačnih zaključkov Pa nas privede tudi le površna a-naliza izidov deželnih volitev v tržaškem volilnem okrožju. Tukaj beležimo v primerjavi z deželnimi volitvami leta 1973 in v primerjavi s Političnimi leta 1976 nazadovanje Vseh strank, pri čemer je najbolj nazadovala KD, ki je v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami izgubila nekaj nad 5 odst. in v primerjavi s političnimi volitvami 1976 kar okrog 10 odstotkov glasov, MSI - DN je izgubila okrog 6,5 odst. oziroma 3,7 odst. glasov, PLI 5 oziroma 0,5 odstotka glasov, PSI 3.5 oziroma okrog 2 odst. glasov, KPI pa okrog 2,5 oziroma kar 6,7 odst. glasov. Izgubile so tudi vse ostale stranke, pri čemer je v primerjavi s političnimi volitvami 1976 za kaka pol odstotka pridobila le Slovenska skupnost. Skoraj vse te izgube pri tradicionalnih strankah so se združile v izkupičku heterogene Liste per Trieste, ki je po neuradnih podatkih zbrala nad 25 odstotkov ali nad 54.000 glasov, kar je le za kakih 13.000 glasov manj, kot jih je zbrala pri svoji protiosimski pculpisni kampanji. Pri tem je seveda treba upoštevati tudi dejstvo, da se za deželne volitve v tržaškem okrožju niso predstavili Pamiellovi radikalci, kčaterih glasovi so, kot se zdi, v pretežnem številu zapopa-deni v Listi per Trieste. To je vsekakor nov moment v krajevnem odnosu sil, s katerim je treba odslej računati. V deželnem sklopu njegova teža sicer ne bo tako izstopala, bo pa, če se odstotki ponovijo, pa čeprav ne v celoti, ustvaril nevzdržen položaj v tržaškem občinskem svetu. Nobenega dvoma namreč ni, da so se okrog Liste per Trieste, mimo njenega protestnega značaja zaradi nezadovoljnih rezultatov dosedanjega vodenja občinskih zadev, zbrale pretežno najbolj konservativne sile, ki so doslej vedrile v nekaterih tradicionalnih strankah, zlasti v KD, pa tudi v drugih, katerih skupni imenovalec je v bistvu protijugoslovansko in protislovenstvo, ki se odraža v odklanjanju osimskih sporazumov glavnih pobudnikov liste. Če smo v našem nedeljskem u-poclniku zapisali, da beda te deželne volitve preizkus zrelosti in odgovornosti demokratičnih sil, potem lahko ugotovimo, da so te sile v celotnem deželnem merilu ta preizkus prestale, čeprav bo potreben v novem deželnem svetu napor vseh demokratičnih sil za zagotovitev uspešnega vladanja, da pa so v Trstu žal imele nepričakovan uspeh demagoške parole nosilcev konservativizma in lokalnega nacionalizma, kar prav gotovo ne odpira jasnih in ugodnih perspektiv za bližnjo prihodnost Trsta in tržaške pokrajine. Nobenega dvoma namreč ni. da bo tržaško občino na podlagi sedanjih rezultatov za deželo, mogoče upravljati samo, če se bo ustvarila najširša povezava vseh demokratičnih strank sedanje vladne večine v njem. Tiste stranke, ki bi nasprotovale taki povezavi, bi nosile odgovornost, če tržaške občine ne bo mogoče upravljati in bi zaradi tega moral priti komisar. TRST — Pozno zvečer so bili objavljeni volilni izidi v naši deželi, iz katerih izhaja razmeroma homogen podatek za vsa okrožja, razen za tržaško, kjer je prisotnost krajevne meščanske liste ta izid izkrivila, ni pa bistveno spremenila razmerja sil v bodočem deželnem zboru Furlanije - Julijske krajine. Krščanska demokracija je v bistvu ohranila volivce iz prejšnjih deželnih volitev (39,6 odst.), je pa nazadovala v primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami, ko je prejela nad 42 odstotkov glasov. Pri tem, kot pri vseh ostalih izidih pa velja poudariti, da je primerjava s političnimi volitvami težka, ker so 20. junija 1976 glasovali v naši deželi krepko prisotni vojaki in gasilci, ki so sodelovali pri pomoči po potresu prizadetemu prebivalstvu. Komunisti so prejeli 21,8 odstotka in torej napredovali, v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami za skoraj dva odstotka ter pridobili še enega svetovalca. V primerjavi z volitvami 1976 je KPI nazadovala za nekaj čez 4 odstotke. Socialistična stranka je nazadovala, saj je prejela 9,5 odstotka, kar pomeni skoraj tri odstotke manj v primerjavi s prejšnjimi deželnimi in dva odstotka v primerjavi s po litičnimi. To se bo poznalo, saj bo PSI imela 5 svetovalcev (prej 8). Manjše laične stranke so v glav nem krepko nazadovale, kar pa potrjuje težnjo, ki je že bila izražena na zadnjih političnih volitvah. Tako bosta PRI in PLI imeli r> enega svetovalca, medtem kp jih bo imela PSDI tri. namesto prejšnjih 4. Zaradi tega centristična koalicija, ki je doslej vladala v deželi (KD-PSDI-PR1) nima več absolutne večine 31 svetovalcev. Določen uspeh sta zabeležili skrajno levičarski listi «Democrazia proletariat in PdUP, ki bosta odslej prisotni v našem deželnem svetu s po enim svetovalcem. Kljub prodornemu uspehu v videmski pokrajini bo furlansko avtonomistično gibanje (MF) imelo kot doslej dva svetovalca. Slovenska skupnost bo prav tako ohranila svojega predstavnika. Poraz so doživeli mi sovci, ki so v prejšnjem deželnem svetu imeli štiri svetovalce, sedaj pa dva, saj so krepko nazadovali v primerjavi s prejšnjimi deželnimi in prejšnjimi nolitičnimi volitvami. Njihovo raz-kolniško gibanje (DN) pa je dokazalo, da je «bluf», saj je zbralo malo več kot pol procenta glasov. Na Goriškem so radikalci bili prisotni s svojo listo in tako onemogočili izvolitev socialističnega sveto- valca v tem okrožju. Štirj deželne svetovalce bo imela »Lista per Trieste*, ki je zbrala v deželnem razmerju 6,5 odstotka glasov. V prejšnjem deželnem svetu je KD imela 26 svetovalcev in prav toliko jih ima sedaj. Levica (KPI in PSI) je imela 21 svetovalcev, sedaj pa lih vsa levica (KPI, PSI, PdUP in DP) ima prav toliko. Razmerje sil se pa spreminja na centru in na desnici zaradi prisotnosti predstavnikov tržaške meščanske liste. Stranke ^ m Deželne 1973 Pokrajinske 1975 Parlamentarne 1976 Deželne 1978 Glasovi % Sedeži Glasovi % Glasovi % Glasovi % Sedeži KD 315.198 39,7 26 322.247 37,8 381.513 42,3 332.627 39,6 26 KPI 166.018 20,9 13 211.929 24,8 240.026 26,6 182.832 21,8 14 PSI 97.259 12,2 8 133.671 13,3 102.480 11,4 79.808 9,5 5 PSDI 64.959 8,2 4 66.738 7,8 48.867 5,4 41.945 5,0 3 PRI 21.306 2,7 1 25.767 3,0 31.433 3,5 19.444 2,3 1 PLI 28.883 3,6 2 23.024 2,7 12.117 1,4 10.541 1,3 1 MSI - DN 59.585 7,5 4 56.282 6,6 51.314 5,7 35.113 4,2 2 DN - - - - - - - 5.351 0,6 — SSk 10.185 1,3 1 9.270 1,1 8.045 0,9 9.473 1,1 1 MF 23.648 3,0 2 12.948 1,5 - - 38.168 4.6 2 DP - - - - - 13.936 1,5 11.145 1,3 1 PDUP - - - . - - - - 11.233 1,3 1 PR - - - - - 6.939 0,8 3.354 0,4 — Gib. za STO 4.864 0,6 - 4.984 0,6 4.547 0,5 4.052 0,5 — L. per TRIESTE - - - - - - - 54.681 6,5 4 ..........................iiiiMiHltllliminillliiinliliHlllllullllimumilimMluuiiumnillllllllim......■■■■im....mn ................................................................................... PREVIDNO ZADRŽANJE ZARADI PROTISLOVNOSTI TEŽENJ VOLIVCEV Predstavniki osrednjih vodstev strank ocenjujejo rezultate deželnih volitev D’Arezzo (KD): «Utrdili smo položaje» - Cossutta: KPI napreduje v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami - Aniasi: PSI je vzdržala - Splošno mnenje, da je uspeh krajevnih list prehodnega značaja - Zadovoljni radikalci in MSI RIM — V kolikšni meri bodo volitve v deželi Furlaniji - Julijski krajini, v Trstu in Dolini Aoste vplivale na vsedržavno politiko? Podrobno analizo i.i komentar deželnih volitev pri nas objavljamo na straneh, posvečenih krajevni kroni ki. Okoli devetih zvečer pa so vsekakor, v trenutku, ko so bili objavljeni skoraj dokončni izidi, predstavniki vsedržavnih vodstev glavnih strank komentirali izide volitev. Na splošno lahko zapišemo, da so izrazili zasluženo zaskrbljenost za izid tržaških volitev, čeprav je vsem očitno, da so to nekaj posebnega Zopet dva Slovenca v deželnem svetu Po prvih neuradnih podatkih bomo Slovenci imeli v novem deželnem svetu ponovno dva predstavnika. Izvolitev predstavnika SSk dr. Štoke je potrjena, slovenski predstavnik nu listi KPI Boris Iskra pa je bil ob 2.15 pri preštevanju preferenc v 351 od skupnih 425 volišč na tretjem mestu za Ros-settijem in Tonelom. Kot znano je KPI v Trstu izvolila 4 svetovalce. in po mnenju večine tudi nekaj prehodnega. Za demokristjane je spregovoril načelnik volilnega urada Bernardo D’Arezzo. «Ce izvzamemo Trst, ki je ločen in pusehčn .problem, je KD na splošno okrepila svoje pozicije,» ugotavlja D’Arezzo in poudarja, da so »krajevne liste v manjši merj iz krivile osnovni politični podatek*, ki dokazuje, da je «KD temeljna sila. ki je nenadomestljiva za razvoj demokracije*. Globljo cceno izida v noši deže li in Dolini Aoste je dal član tajništva KPI Armando Cossutta: «Ko-munistična partija je edina sila, ki je izboljšala svoje pozebe v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami, v glavnih delavskih središčih pa je ponekod celo povečala svoj vpliv v primerjavi z izidi 20. junija 1976.» V tem primeru se je torej težnja 14. maja letos zaokre-nila in spremenila. V tržaškem o-krožju je viden uspeh krajevne meščanske liste, kar je »znak določene krize v odnosu med državljani in strankami, med državljani ter demokratičnimi ustanovami in državo. Priča smo nezadovoljstvu določenih ljudskih slo;ev, o katerem bo vredno še razmišljati. Vsi bodo morali upoštevati, tudi naša partija, stvarnost, ld jo tak izid prikazuje,* kajti to, po mnenju senatorja Cos-sutte, dokazuje, kako «potrebno je PRIPRAVE NA VOLITVE NOVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Komunisti in socialisti za kar največje možno soglasje med demokratičnimi silami KPI upošteva možnost socialističnega kandidata ■ Srečanje predstavnikov PSI s KD in z liberalci - Stranke bodo v sredo in četrtek izoblikovale svoja dokončna stališča RIM — Zadnje dni pred volitvami predsednika republike, ki se bodo začele v. četrtek, ko se bodo zbornici in predstavnik5 dežel zbrali na skupni seji v palači Montecitto-ria, so srečanja med strankami vse bolj pogosta. Sestanki in pogajanja, katerih cilj je najti dogovor o izvolitvi predsednika, kj naj v največji možni meri pooseblja enotnost države, je prava in zelo pozitivna novost v italijanski povojni zgodovini, saj je med drugim prvič, da se za volitve predsednika krščanska demokracija pogaja z levico. In v vidu tega novega vzdušja so nekateri politiki — med njimi je tudi vidni socialist Riccardo Lombardi — predlagali, na,, bi se stranke ž od vsega začetka odpovedale že tradicionalnemu glasovanju za svoje najvidnejše predstavnike. «če pa bi vsekakor prišlo do takih glasovanj — je izjavil Lombardi — poudarjam, da ne bj nikoli pristal na to, da bi v tem primeru stranka glasovala zame.* Socialisti, ki se zavzemajo z. kandidaturo nekega lastnega predstavnika, ker sodijo, da bi lahko bila izraz enotnosti demokratičnih sil in bi pomenila novo ravnovesje med strankami, so bili včeraj med vsemi najbolj aktivni. V prvih popoldanskih urah se je njihova delegacija. ki jo je vodi! tajnik Craxi in v kateri so bili podtajnik Signori- i le ter načelnika parlamentarnih | skupin Balzamo in Signorile. sestala z liberalci, nato se je srečala s predstavniki krščanske demokracije, končno pa še z delegacijo komunistične partije. Srečanje KPI • PSI je trajalo skoraj dve uri in je bilo, kot so pou- tur. «Sestanek je bil pozitiven — so poudarili socialisti — saj smo lahko precizirali svoja stališča in [»udarili skupni namen, da omogočimo izvolitev predsednika na osnovi čim-večjega demokratičnega soglasja in v vidu okrepitve demokratičnih u- darili predstavniki obeh strank, po- j stanov.* Giancarlo Pajetta pa je v — • imenu Komunistične delegacije po- zitivno. Kaže, da so v tem primeru načeli tudi zelo konkretna vprašanja, medtem ko so socialisti med sestanki z demokristjani in z liberalci govorili le zelo načelno in se niso dotaknili problema kandida- «Veliki volivci» predsednika republike RIM — V četrtek se bodo v palači Montecitorio zbrali ((veliki volivci* predsednika repu blike, se pravi 630 poslancev, 323 senatorjev in 58 odposlan :ev deželnih svetov, torej sku paj zbor 1011 volivcev. Po skupinah bodo razdeljeni takole: KD 421, KPI 336, PSI 95, DN 27, PSDI 26, neodvisna levica 26, MSI 25, PRI 23. PLI 9, DP 7, SVP 6, neodvisni 4, radikalci 4 ter »Union ^aldotaln* 2. udaril, da »socialistična kandidatura v okviru naših hipotez, možnost, ki jo moramo upoštevati. » Zgovornejši so bili politiki ob zaključku srečanja med PSI in KD. Tako socialistični kot demokrščan-ski predstavniki so poudarili, da so razčlenili vprašanje le z načelnega vidika in se niso lotili konkretnih problemov kandidatur. V imenu KD je načelnik poslanske skupine Pic-coli dejal, da bo stranka dokončno izoblikovala svoje stališče, ko se bodo v sredo sestali njeni «veliki volivci*. Dodal je, da se stranka poteguje, da bi uveljavila lastnega kandidata, povsem logično pa je, da se za isti cilj potegujejo tudi o-stale stranke. »Vsekakor pa — je poudaril Piccoli — nočemo izzivati spopadov.* «Naše stališče — je pripomnil podtajnik Galloni, ni togo, pač pa zelo prožno in upamo, da bo osnova volivcev kar najširša,* Kar zadeva pa srečanje med, socialisti in liberalci so udeleženci poudarili, da je bilo prisrčno in pozitivno. Tajnik PLI Zanone je dodal, da je stranka že pred časom poudarila svojo naklonjenost za kandidaturo, ki naj bo izraz načel laične demokracije in naj zajamči u-činkovitost posredovalne funkcije državnega poglavarja, po mnenju socialistov, pa liberalci čakajo z oceno, da preučijo imena možnih kandidatov. Končno naj omenimo še da se bodo »veliki volivci* vseh strank sestali v prihodnjih dneh, da dokončno o-blikujejo lastna stališča. V sredo popoldne se bodo kot rečeno sestali parlamentarci in deželni predstavniki KD, liberalcev in socialdemokratov, medtem ko so bili sestanki KPI, PST in DN sklicani za četrtek zjutraj. Najbrž se bodo ta dan sestali tudi »veliki volivci* o-stalih strank, (vt) Levica napredovala na islandskih volitvah REYKJAVIK - Na nedeljskih volitvah za obnovo islandskega parlamenta sta obe levi stranki, socialdemokratska in komunistična, vidno napredovali, nista pa pridobili večine v parlamentu. Na šestdeset poslancev islandskega parlamenta, bosta obe levi stranki imeli po 14 poslancev. Do sedaj je Islandiji vladala vladna koalicija med konservativci in liberalci. novo politično vodstvo v državi, ki naj ob sodelovanju ljudskih demokratičnih dl, nudi pozitivne odgovore na pričakovanja, ki prihajajo do izraza* in predvsem na potrebo po demokratični soudeležbi. Za PSI je spregovoril Aldo Aniasi, član vodstva stranke, ki se u-kvarja s krajevnimi problemi. Predvsem je tem volitvam pripisal predvsem krajevno obeležje, kar dokazujeta predvsem izida v Trstu in Dolini Aoste, kjei so krajevne liste odvzele vsedržavnim strankam glasove. Tako gre uspeh «Union Vaido-taine* pripisati nazadovanju soda listov, ki so se pred volitvami raz klali v Aosti. V Furlaniji PSI v bistvu «dobro drži*, če upoštevamo, pravi Aniasi, «da je izseljevanje iz potresnega področja prizadelo predvsem socialiste*. Poleg tega pa smo bili priča posplošenemu «protestu proti državnemu centralizmu ter zahtevi po nepesrednejši soudeležbi ter ovrednotenju krajevne avtonomije*. Izidi volitev so torej «poziv vsedržavnim strankam, naj zajamčijo dejansko soudeležbo državljanov pri izbirah vlade in parlamenta, ko je treba upoštevati mnneje krajevnega prebivalstva pri sprejemanju sklepov.* Za PdUP je komentirala volilne izide poslanka Luciana Castellirra: «PdUP žanje v Furlaniji - Julijski krajini pomemben usneh, saj sam ponavlja ali celo presega uspeh izpred dveh let." Toda «ta uspeh nas ne tolaži, saj ga spremlja neuspeh levice*, tega pa še splošno oporekanje vsedržavnim strankam. To oporekanje je v Tistu prišlo do i-zraza z uspehom «dvoumne liste, v kateri so ljudje, ki so se kompromitirali s preteklim vodenjem mesta*. Zato je »tržaško odrekanje obsojeno na neuspeli, oziroma bo privedlo do povsem nasprotnih rezultatov.* O «oporečniškem kvalunkvizmu* govori tudi tajnik PSDI Roniita. ki opozarja, da bo potrebno še bolj »povezati krajevne probleme splošnemu načrtovanju razvoja, kar pa je mogoče samo preko državnih strank.* Poglejmo še, kaj pravijo predstavniki reakcije. Misovski voditelj Ro-mualdi je mnenja, da je Trst »pričal o svojem italijanstvu ter zavrnil osimske dogovore ter z njimi povezano slovansko nevarnost*. Radovanju za uspeh kraievre meščanske liste pa se seveda pridružuje radikalec Giacinto Pannella, ki meni, da je bil priča »razkroju strank* in predvsem neuspehu «an dreottijevsko - berlinguerske večine*. «Mi pozdravljamo uspeh na teh volitvah, ker so beležile uspeh radikalne politike nasnrotovanja sedanjemu režimu.* To, zaključuje Giacinto Pannella, se bo še pokazalo pri tržaških občinskih volitvah. (st.s.) državna stavka osebja na letališčih. Za stavko, ki se je bo udeležilo osebje Alltalia. Ati in Aero-porli, se je sindikat Fulat odločil zaradi nevzdržnega stališča in zaprtosti Intersinda in drugih podjetij do vprašanja ukinjenih praznikov. To stališče, kot poudarja v svojem poročilu Fulat. je še zaostrilo izzivalno stališče Alitalie: na delavskih plačah je izvajala od-trgljaie za čas, ko so bili na skupnih zborovanjih. Rdeči brigadisli vložili priziv proti razsodbi TURIN — Zgodovinski vodje rde- i čili brigad, ki jih je turinsko porotno sodišče obsodilo na različne zaporne kazni, so včeraj vložili priziv proti razsodbi sodišča. Vest kot taka ni nikako presenečenje, če se ne bi spominjali izjav obtožencev, ki niso priznavali ne italijanskega demokratičnega ustroja ne sodnega procesa, ki je bil zanje le farsa u-mirajočega režima. Obsodba jih je morda spametovala, da se danes, kot navadni smrtniki, in ne kot revolucionarni mučeniki, obračajo na italijanski sodni sistem in zahtevajo priziv. Rezultati volitev v Dolini Aoste AOSTA — Volitve v dolini A-oste, kjer so prav tako kot v naši deželi obnavljali deželni svet. so potrdile težnjo Po uveljavitvi krajevnih in dokaj avtonomistično obarvanih političnih skupin. Komunistična partija in krščanska demokracija sla v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami ohranili glasove, medtem ko so socialisti krepko nazadovali. Primerjava s političnimi volitvami 1976. leta je veliko težja, ker so se stranke združile v večje formacije. A oglejmo si rezultate: KD je dobila 15.710 glasov, kar jc 21,2 od sto in 7 sedežev (na prejšniih volitvah 21.4 od slo in 7 sedežev); KPI 14.439 glasov, ali 19,5 odst. in 7 sedežev (19,5 odst. in 7 sedežev); PSI 2.650 glasov 3,6 odst. in 1 sedež (8,5 odst. in 3 sedeže); MSl-DN 914 glasov, 1,3 odst. no-Itrnega sedeža (2,1 odst. in 1 sedež); DN 205 glasov, 0,3 odst. nobenega sedeža (na prejšnjih volitvah se ni predstavila); PSDI 1.544 glasov, 2.1 odst. I sedež (2 odst. 1 sedež); PLI 1.318 glasov, 1.8 odst., 1 sedež (nu preiš-njib volilvah 2,9 odst., I sedež); PRI 1.395 glasov, 1,9 odst. 1 sedež (1,3 ods(. nobenega sedeža); UV 18.314 glasov, 24,7 odst. 9 sedežev (11,6 odst. 4 sedeže); UVP 2.315 glasov, 3,1 odst. 1 sedež (6.7 od.-t. in 2 sedeža); Democra-zia popolare 8.700 glasov, 11,8 odst. 4 sedeži (22,4 odst. 8 sedežev); DP 1.454 glasov, 2 odst. 1 sedež (na prejšnjih volitvah se ni predstavila); Autonomia socialista 1.959 glasov, 2,6 odst. 1 sedež (na prejšnjih volitvah se ni predstavila); Indipcndentisti (O-hrtniki in trgovci) 1.118 glasov, 1.5 odst. 1 sedež (na prejšnjih volitvah se niso predstavili). PO SREČANJU I GOSPODARSKIMI IZVEDENCI Andreotti se danes sreča s tajniki vladne večine Sindikati ponavljajo grajo gospodarske politike vlade RIM — če ne bo pomembnih sprememb v »političnem koledarju* bi se moral Andreotti sestati danes s tajniki petih strank vladne večine in njihovimi gospodarskimi izvedenci. O izvolitvi predsednika republike ne bomo govorili, ker to ne spada naravnost v pristojnosti parlamentarne večine in potekajo o tem ločena pogajanja med strankami. Temeljna vprašanja »vrha* bodo torej izvajanje vladnega programa, posebno še njegovega gospodarskega dela. Pri tem sta KPI in PSI že pred dnevi prevzela pobudo s pismom Berlinguerja, ki je bilo zelo kritično na račun ohromljenosti vlade Pred vrhom so se sinoči zbrali pri Andreottiju podtajniki strank vladne večine. Srečanja so se, za vlado, u-deležili še podtajnik v predsedstvu vlade Evangelisti, minister za finance Malfatti, zakladni minister Pandolfi, proračunski minister Morlino, minister za javna dela Stammati. minister za južne pokrajine De Mita. Za KPI so se srečanja udeležili Napo-litano, Barca in Alinovi, za KD Gal- Dolar k vedno pada RIM — Še vedno se nadaljuje padec ameriškega dolarja, ki je pod hudim pritiskom mednarodne špekulacije zlasti japonskega jena. Ta ko je pred desetimi dnevi dolar veljal nekaj manj kot B Br v petek ” ^ri“^g“X’za“paSi^' 857, danes pa že 8o5,r5 lire. rjJe Cicchitt0 g** Capria, za PSDI Longo. Vizzini, Gargiulo in Cuc-cioli, za PRI Compagna, Terrana in Trezza. Srečanje je odprl Andreotti s poročilom o prihodnjih programskih po tezah vlade, ki bodo predmet današnjega vrha s tajniki strank. Sledilo Jutri stavka na letališčih RIM — V sredo, 28. junija, bo ob koncu vsake izmene triurna vse- je Malfattijevo poročilo o »davčnem programu* vlade. S tem v zvezi je Andreotti zagotovil prisotnim izvedencem strank, da bo vlada odslej skrbela za neizprosen boj proti davčnim utajam, med prihodnjimi vladnimi u-krepi pa bodo tudi vprašanja javnih gradenj in ukrepi za južne pokrajine. Medtem ko se bo Andreotti danes pogovarjal s tajniki strank vladne večine se bo sestalo tudi tajništvo sindikalne federacije CGIL • CISL • U1L. ki bo preučilo rezultate nedavnih srečanj z gospodarskimi ministri vlade. Na sestanku bodo. kot vse kaže, potrdili skrajno negativno oceno sindikatov o trenutni vladni gospodarski politiki in zahtevali nov »razčišče-valni sestanek*, lama. ki pripravlja poročilo za sestanek vodstva CGIL, je izjavil, da je do sedanje vladne politike »izredno oster*. Pri tem je tudi naštel najnegativnejše točke vlade. To so ministrstvo za državne soudeležbe, sledi mu minister za industrijo, ministrstvo za Jug, kar pa še ne pomeni, da so ostali ministri iznad kritike. Srečanje gospodarskih izvedencev i Andreottijem in ministri je trajalo skoraj deset ur. Komunist Barca je n« koncu sestanka izjavil, da so skrbno pregledali vse točke in pripravili nekakšno prednostno lestvico za današnji vrh tajnikov. Minister Morlino pa jo bil mnenja, da je bilo srečanje »konstruktivno, kot se spodobi za večino, ki ima zelo obsežen program*. VISOKA UDELEŽBA VOLIVCEV V MESTU IN OKOLIŠKIH OBČINAH Izidi volitev v tržaškem volilnem okrožju narekujejo enotnost demokratičnih strank V' Komentarji deželnih tajnikov KPICuf‘fara, SSk Stoke in KD Colonija ter pokrajinskega tajnika PSI Carboneja o rezultatu deželnih volitev Slika o izidu deželnih volitev v tržaškem volilnem okrožju je bila popolnoma jasna vsem že od prvih popoldanskih ur, ko so se začeli v zbiralni center na deželi stekati prvi podatki z volišč. Krajevna lista »Per Trieste*, skrpucalo z vseh vetrov zbranih »nezadovoljnežev*, oziroma nasprotnikov odprtejših odnosov, sožitja in razvoja Trsta ter dežele, je vrtoglavo kopičila glasove, tako da so se prvi podatki približevali tridesetim odstotkom, medtem ko se je že od samega začetka pokazalo upadanje glasov na listah skoraj tradicionalnih strank, s KD, PSI in KPI v prvi vrsti, da o nekaterih manjših strankah, kot so PLI in PSD! sploh ne govorimo. To stanje se je z manjšimi spremembami in delnimi izboljšavami ohrnailo do konca, tako da je bila dokončna slika naslednja: KD je dosegla 26,5 odst. glasov (na prejšnjih deželnih jih je zbrala 31,9, na zadnjih političnih pa kar 36,4). KPI 21,9% (prejšnje deželne 24,5, zadnje politične 28.7), PSI 4.8 (prej 8,3% in 6,9%). SSk 2,8% (3,5%, 2,1%), lista «Per Trieste pa 25, 8 odst. To je krajevni listi prineslo tudi štiri deželne svetovalce, obenem pa dokaj jasno pokazalo, kakšna bo sestava prihodnjega tržaškega občinskega sveta. Podatki o izidu občinskih in rajonskih volitvah bo do znani šele danes, vendar se splošno težnjo, ki je tokrat pogojevala izbire tržaških volivcev, da dovolj jasno razbrati že iz izida deželnih volitev. Vprašanje je le, kako je z glasovi radikalcev, ki se za deželne volitve v tržaškem volilnem okrožju niso predstavili. Kakšna je bila prva reakcija na te presenetljive rezultate? Ali je volilni rezultat v tržaškem volilnem okrožju samo posledica naraščajočega nezaupanja ljudi v stranke, ali pa predstavlja nad 50 tisoč glasov, ki so bili odvzeti raznim strankam, ofenzivo nazadnjaškega, reakcionalnega, zakrknjenega in protiljudskega dela trsta proti vsem pridobitvam teh zadnjih let, s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo o ureditvi meje ter gospodarskem sodelovanju v prvi vrsti — to je osnovno vprašanje, ki terja takojšen odgovor. V tem smislu so osnovani tudi prvi komentarji predstavnikov raznih strank. Deželni tajnik KPI je v zvezi z izdom deželnih volitev dejal, da je KPI edina stranka, ki je v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami iz leta 1973 potrdila svojo moč ter napredovala. Posebno pomenljiv je volilni izid v nekaterih krajih dežele, in sicer v krajih, ki jih je prizadel potres, nadalje v nekaterih krajih pordenonske pokrajine, v Tržiču, predvsem pa v Kamiji. Volivci naše dežele, je v svoji izjavi poudaril tajnik Cuffaro, so v glavnem dokazali, da so razumeli pomen naše politike enotnosti, take v deželi, kot v državi, naše napore za premostitev emergenčnega stanja ter donos naših predlogov za prihodnjo mandatno dobo deželnega sveta. Potrebno je, je nadaljeval Cuffaro, da vse demokratične politične sile sprejmejo na znanje voljo po spremembah, ki se kaže v izidu tega glasovanja ter da takoj ukrepajo in zagotovijo enotno vodstvo deželi. Glede volilnega izida na Tržaškem pa je Cuffaro dejal, da morajo ob visokem odstotku glasov, ki ga je dosegla krajevna lista »Per Trieste*, vse politične sile razmišljati o krizi, ki je dozorela v našem mestu in o načinu, s katerim so razne dosedanje vlade obravnavale njegove probleme. Potrebno .je upoštevati odgovornost krščanske demokracije v vseh teh letih na krajevni ravni. Odgovornosti, ki se kažejo v negotovem, šibkem in neenotnem upravljanju Trsta, mesta, ki je imel in ima potrebo, da se uveljavi v širšem merilu. Volilni rezultat v Trstu ter splošni rezultat v deželi narekujeta, da se v četrti mandatni dobi deželnega sveta opusti vsako diskriminacijo napram KPI in da se korenito preobrazi način dela deželnega sveta ter tako zagotov’ Furlaniji - Julijski krajini upravo deželne enotnosti, ki bo ovrednotila njeno avtonomijo. Za socialistično stranko je pokrajinski tajnik Gianfranco Carbone v zvezi z volilnim izidom na deželi dejal, da se je njegova stranka ta- ko ali drugače vendarle uveljavila kot tretja politična sila v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Upadanje glasov je treba pripisati predvsem zadržanju volivcev v Trstu in Gorici. Izgubo glasov v Trstu, je dejal Carbone, lahko opravičimo z dejstvom, da se je uveljavila krajevna lista «Per Trieste*, to je lista, ki je od jedla dobro tretjino volivcev vsem strankam. Za Goriško pa je treba poudariti, da so se tu pač predstavili radikalci z edinim ciljem, da bi odvzeli socialistične glasove ter s tem preprečili izvolitev tako socialističnega deželnega svetovalca, kot tudi radikalnega deželnega svetovalca; to se pravi z edinim namenom, da bi razpršili glasove. Poleg tega so porastli tudi glasovi liste »Movimento Friuli*. Čeprav je bil ta porast neznaten v primerjavi z glasovi tržaške krajevne liste, potrjuje to, kar smo vselej zatrjevali, in sicer, da gre za posledico zgrešene politike dosedanje ga deželnega odbora, ki je omogočila razkroj dežele. Razkrojevalne sile so se usmerile proti tistim, ki so odgovorni za sedanji položaj, o-benem pa tudi proti vsem demokratičnim silam, ki so morale na en ali drugi način plačati davek za napake določene politike, ki ni bila njihova. Vloga socialistične stranke, je za ključil Carbone, bo kljub rahlemu upadu glasov vendarle zelo pomembna. tudi zato, ker ne bo več mogoč noben tip centristične večine in bo zaradi tega pogajalna moč socialistične stranke veliko večja kot doslej. Deželni tajnik KD Coloni je z določenim optimizmom ocenil izid deželnih volitev. Z zadoščenjem in hvaležnostjo opažamo, je poudaril Coloni, da je večji del volivcev naše dežele potrdil vlogo naše stranke kot vodilne stranke. Deželni tajnik je nato v svoji izjavi dejal, da je število glasov na listi krščanske demokracije naraslo v nekaterih krajih dežele, glede izida v Trstu pa je dejal, da se je uveljavila krajevna lista, na račun katere je morala tudi sama KD plačati določeno ceno. »čeprav je bila krščanska demokracija v središču najrazličnejših polemik, smo v "Bistvu vzdržali bolje od drugih strank in v tem je dokaz, je .dejal Coloni, da so ljudje ‘razumeli’ "stališči, s katerimi smo dokazali jasnost in odgovornost.* Seveda moramo vzeti na znanje uveljavitev liste «Per Trieste*, je nadaljeval Coloni, o-benem pa ie treba poudariti, da je velika večina tržaških volivcev v bistvu odklonila poziv, naj se nastopi proti vsem in proti vsemu in na ta način zrahlja solidarnost v odnosu do drugih krajev dežele, v odnosu do države in v odnosu do Evrope. Dve tretjini volivcev se je izreklo proti takšnemu odnosu in to je treba v prvi vrsti upoštevati. Za nas, kakor tudj za druge stranke, je zaključil Coloni, bo v prihodnje velika skrb, kako odgovoriti na protest, ki ga je iarekel del volivcev. Končen rezultat bo mogoče vsekakor v podrobnosti analizirati šele danes ali v prihodnjih dneh, ko bomo imeli jasnejšo sliko o izidu teh volitev ne le na deželni, temveč tudi na občinski ravni. Deželni tajnik SSk, katerega izvolitev za deželnega svetovalca je bila do zadnjega trenutka v negotovosti, nam je v poznih urah dal sledečo izjavo: »Volilna bitka je bila zelo huda. Kar petnajst list se je predstavilo na teh volitvah, od teh veliko z zelo mikavnimi in obenem avanturističnimi programi. V tej zmešnjavi je morda tudi kdo od Slovencev pozabil na svojo dolžnost, vendar smo kot Slovenska skupnost obdržali pozicije in imamo svojega deželnega svetovalca, kar je najbolj važno. Osebno se zahvaljujem vsakemu volivcu, ki je podprl Slovensko skupnost tako na Tržaškem in Goriškem, kot v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini ter drugod, in za gotavljam, da bom še z večjo silo in zagonom zagovarjal pravice našega ljudstva ne glede na veter, ki trenutno piha v drugačno smer.* OBVESTILO SSŠ Sindikat slovenske šole sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 28. junija, ob 16. uri na sedežu sindikata, Ul. Fabio Filzi 8. Dnevni red; 1. reforma višje srednje šole; 2. razno. Izidi v tržaškem okrožju in v 5 okoliških občinah DEŽELNE 1973 POKRAJINSKE 1975 POLITIČNE 1976 DEŽELNE 1978 Štev. glasov Vo Štev. glasov Vo Štev. glasov Vo Štev. glasov Vo KD 66.402 31,9 69.244 31,7 82.588 36,4 56.245 26,5 KPI 51.007 24,5 62.282 28,5 64.991 28,6 46.601 21,9 PSI 17.247 8,3 18.803 8,6 15.770 6,9 10.084 4,8 PSDI 11.394 5,5 11.157 5,1 7.043 3,1 4.684 2,2 PRI 10.660 5,1 10.637 4,8 10.356 4,1 5.509 2,6 PLI 13.838 6,7 10.225 4,7 4.515 2,0 3.140 1,5 MSI-DN 26.773 12,9 24.871 11,4 23.050 10,2 13.868 6,5 DN — — — — — — 2.119 1,0 SSk 7.196 3,5 6.300 2,9 4.763 2,1 5.885 2,8 MF — — — — — — 695 0,3 DP — — — — 2.222 1.0 2.578 1,2 PDUP — — — — — — 2.205 1,0 PR — — 4.984 — 6.939 3.1 — — Gib. za STO 3.405 1.6 — 2,3 4.547 2,0 4.052 1,9 Lista TS — — — — — — 54.681 25,8 SKUPAJ 207.922 100,0 218.503 100,0 226.784 100,0 212.346 100,0 Občina Devin-Nabrežina Vol. 1 (Nabrežina - center) KPI 133, KD 20; PRI 3; MSI 0; MF 0; L. per Trieste 4; SSk 110; PSDI 4; PSI 33; Gib. za STO 0; DN 0; PLI 0; PDUP 10; DP 0. Vol. 2 (Nabrežina postaja) KPI 109; KD 90; PRI 6; MSI 17; MF 3; L. per Trieste 32; SSk 43; PSDI 12; PSI 43; Gib. za STO 1; DN 0; PLI 2; PDUP 6; DP 3. Vol. 3 (Nabrežina - kamnolomi)) KPI 110; KD 61; PRI 3; MSI 7; MF 3; L. per Trieste 19; SSk 23; PSDI 15; PSI 24; Gib. za STO 5; DN 2; PLI 1; PDUP 8; DP 5. Vol. 4 (Sesijan, Vižovlie) KPI 136; KD ,104; PRI 16; MSI 22; MF 5; L. per Trieste 100; SSk 46; PSDI 9; PSI 45; Gib. za STO II; DN 4; PLI 9i‘K>UP 14; DP 10. Vol. 3 (Devinr^"” KPI 55; KD 89; PRI 1; MSI 19; MF 0; L. per Trieste 61; SSk 47; PSDI 10; PSI 22; Gib. za STO 3; DN 3; PLI 3; PDUP 7; DP 7. Vo'. 6 (Mavhinje - Cerovlje) KPI 113; KD 14; PRI 4; MSI 1; MF 1; L. per Trieste 6; SSk 87; PSDI 6; PSI 14; Gib. za STO 1; DN 1; PLI 0; PDUP 12; DP 3. Vol. 7 (Šempolaj, Prečnik, Trnovca, Pranrot) KPI 207; KD 7; PRI 6; MSI 6; MF 1; L. per Trieste 9: SSk 85; PSDI 5; PSI 17; Gib. za STO 0; DN 1; PLI 1; PDUP 4; DP 5. Ve'. 8 (Nabrežina, Križ. Slivno) KPI 144; KD 37; PRI 9; MSI 10; MF 1; L. per Trieste 29; SSk 112; PSDI 9; PSI 29; Gib. za STO 2; DN 3; PLI 2; PDUP 8; DP 3. Vol. 9 (Ribiško naselje, Štivan, Medja, vas) KPI 146; KD 203; PRI 6; MSI 9; MF 3; L. per Trieste 94- SSk 46; PSDI 16; PSI 27; Gib. za STO 3; DN 3; PLI 3; PDUP 10; DP 2. Vol. 10 (Seslian) KPI 86; KD 45; PRI 24; MSI 30; MF 1; L. per Trieste 68; SSk 54; PSDI 25; PSI 43; Gib. za STO 8; DN 7; PLI 3; PDUP 13; DP 5. Voh 11 (Ses'ian) KPI 27; KD 218; PRI 11; MSI 25; MF 1; L. per Trieste 91; SSk 5; PSDI 14; PSI 23; Gib. za STO 10; DN 5; PLI 3; PDUP 9; DP 7. Vol. 12 (Sesljan) KPI 41; KD 238; PRI 3; MSI 21; MF 2; L. per Trieste 97; SSk 4; PSDI 20; PSI 22; Gib. za STO 5; DN 3; PLI 6; PDUP 4; DP 9. Vol. 13 (Nabrežina - kamnolomi) KPI 117; KD 83; PRI 16; MSI 16; MF 0; L. per Trieste 43; SSk 30; PSDI 6; PSI 46; Gib. za STO 1; DN 1; PLI 5; PDUP 9; DP 4. Vol. 14 (Devin) KPI 82; KD 96; PRI 17; MSI 20; MF 2; L. per Trieste 90; SSk 42; PSDI 12; PSI 21; Gib. za STO 8; DN 1; PLI 6; PDUP 6; DP 7. SKUPNO KPI 1506; KD 1405; PRI 125; MSI 203; MF 23; L. per Trieste 743; SSk 734; PSDI 163; PSI 409; Gib. za STO 58; DN 34; PLI 44; PDUP 120; DP 70. .................................minil.. Neurje, nogometna tekma in še kaj... Volitve so pri nas potekale po-olnoma mirno, če izvzamemo nočni tentat pred stanovanjem nosilca ste krščanske demokracije Nerea topperja, kateremu so v noči od obote na nedeljo neznani vandali ažgali dva avtomobila, fiat 500 in lužbeni avto podpredsednika deiel-ega odbora, to je funkcije, ki jo t imel Nereo Stopper v pretekli landatni dobi. Zanimivo je, da je bil v nedeljo dstotek volivcev nižji kot običaj-:o; letos so se številnejši volivci vdali na volišča v ponedeljek do-Ktldne, saj je končni odstotek vo-ivcev rahlo višji kot na prejšnjih tolitvah. Kot zanimivost naj nave-lemo, da je bilo najmanjše število volivcev prav v nedeljo zvečer, ko so j. j televiziji oddajali prenos finalne tekme svetovnega nogometnega prvenstva. Na nekaterih voliščih so se tudi skrutinatorji «organizira-li» in prinesli s seboj televizor ter skoraj nemoteno gledali tekmo, saj so jih v tistem času «zmotile» le maloštevilne volivke, ki se očitno ne zanimajo za nogomet. Na volitve v nedeljo je verjetno vplivalo tudi vreme, ki je v jutranjih urah dobro kazalo, a se je po poldne bistveno skisalo in se je o-koli 15. ure ulila močna ploha, ponekod pomešana s točo. Deževalo je skoraj vse do začetka tekme i.i ie bilo torej razlogov več kot dovolj, da so Tržačani odložili to dr- žavljansko dolžnost na ponedeljek. Kar zadeva najmlajše in najsta rejše volivce, naj predvsem omenimo, da prvič po dolgih letih ni volil nihče, ki je presegel 100 let starosti; po referendumu je namreč u-mrla najstarejša Tržačanka, Emma Bizzarini. Kar 111 volivcev pa je v nedeljo in v ponedeljek volilo prvič; toliko mladincev je namreč dopolnilo 18. leto po 11. juniju, to je po referendumu. Med temi sla bila najmlajša Egle Defenti Steiner in Giorgio Cocet, ki sta dopol nila 18. leto prav v nedeljo. Cocet pa je svoj rojstni dan praznoval /car na volišču, saj je bil slcru-tinator na sedežu štev. 198 na Trgu Valmaura. Volilnih upravičencev 6.254; volilo 5.792 (92,6 odst.); bele glasovnice 80, neveljavnih 174. Občina Dolina Vol. št. 1 (Srednja šola, Dolina) KPI 118; KD 34; PRI 1; MSI 5; MF 1; L. per Trieste 18; SSk 66; PSDI 3; PSI 27; Gib. za STO 5; DN 0; PLI 1; PDUP 11; DP 3. Vol. št. 2 (Srednja šola, Dolina) KPI 262; KD 71; PRI 5; MSI 6; MF 1; L. per Trieste 19; SSk 76; PSDI 8; PSI 61; Gib. za STO 3; DN 2; PLI 2; PDUP 10; DP 2. Vol. št. 3 (Osnovna šola, Boljunec) KPI 124; KD 52; PRI 1; MSI 2; MF 3; L. per Trieste 12; SSk 18; PSDI 4; PSI 29; Gib. za STO 3; DN, l.;,PLI 0; PDUP U; DR Q,..v.. Vol. št. 4 (Osnovna šola, Boršt) KPI 211; KD 22; PRI 7; MSI 2; MF 0; L. per Trieste 20; SSk 80; PSDI 9; PSI 30; Gib. za STO 6; DN 3; PLI 0; PDUP 12; DP 4. Vol. št. 5 (Osnovna šola, Ricmanje) KPI 267; KD 47; PRI 6; MSI 5; MF 2; L. per Trieste 33; SSk 46; PSDI 5; PSI 25; Gib. za STO 4; DN 0; PLI 1; PDUP 10; DP 5. Vol. št. 6 (Osnovna šola, Donijo) KPI 168; KD 98; PRI 6; MSI 6; MF 3; L. per Trieste 65; SSk 30; PSDI 17; PSI 19; Gib. za STO 6; DN 3; PLI 4; PDUP 12; DP 6. Vol. št. 9 (Osnovna šola, Žavlje) KPI 157; KD 104; PRI 9; MSI 12; MF 7; L. per Trieste 108; SSk 5; PSDI 18; PSI 33; Gib. za STO 19; DN 8; PLI 8; PDUP 10; DP 4. Vol. št. 10 (Osnovna šola, Boljunec) KPI 228; KD 32; PRI 6; MSI 3; MF 0; L. per Trieste 27; SSk 59; PSDI 10; PSI 52; Gib. za STO 1; DN 1; PLI 0; PDUP 9; DP 5. Vol. št. 7 (Osnovna šola, Pesek) KPI 64; KD 19; PRI 1; MSI 4; MF 3; L. per Trieste 6; SSk 41; PSDI 1; PSI 6; Gib. za STO 1; DN 1; PLI 1; PDUP 7; DP 3. Vol. št. 8 (Osnovna šola, Mačkolje) KPI 207; KD 28; PRI 2; MSI 10; MF 1; L. per Trieste 8; SSk 123; PSDI 4; PSI 27; Gib. za STO 1; DN 0; PLI 5; PDUP 8; DP 2. Vol. št. 11 (It. sred. š. Lakotišče-Krmenka) KPI 146; KD 66; PRI 2; MSI 5; MF 4; L. per Trieste 54; SSk 28; PSDI 9; PSI 22; Gib. za STO 9; DN 4; PLI 2; PDUP 7; DP 2. SKUPNO KPI 1952; KD 573; PRI 46; MSI 60; MF 25; L. per Trieste 370; SSk 608; PSDI 88; PSI 331; Gib. za STO 58; DN 23; PLI 24; PDUP 107; DP 36. Volilnih upravičencev 4.749; volilo 4.508 (94,94 odst.); bele glasovnice 83; neveljavne 148. Občina Zgonik Vol. št. 1 (Osnovna šola Zgonik) KPI 222; KD 41; PRI 7; MSI 7; MF 0; L. per Trieste 41; SSk 123; PSDI 8; PSI 43; Gib. za STO 1; DN 3; PLI 1; PDUP 11; DP 3. Vol. št. 2 (Osnovna šola Salcž) KPI 166; KD 13; PRI 2; MSI 1; MF 0; L. per Trieste 23; SSk 83; PSDI 12; PSI 34; Gib. za STO 2; DN 0; PLI 0; PDUP 9; DP 3. Vol. št. 3 (Proseška postaja) KPI 153; KD 43; PRI 13; MSI 10; MF 3; L. per Trieste 84; SSk 34; PSDI 14; PSI 23; Gib. za STO 4; DN 0; PLI 6; PDUP 10; DP 6. SKUPNO KPI 541; KD 97; PRI 22; MSI 18; MF 3; L. per Trieste 148; SSk 240; PSDI 34; PSI 100; Gib. za STO 7; DN 3; PLI 7; PDUP 30; DP 12. Volilnih upravičencev 1.424; volilo 1.321 (92,7 odst.); bele glasovnice 22; neveljavne 37. Občina Repentabor Vol. št. 1 (Osnovna šola, Col) KPI 171; KD 62; PRI 10; MSI 17; MF 8; L. per Trieste 43; SSk 126; PSDI 14; PSI 67; Gib. za STO 2; DN 2; PLI 1; PDUP 10; DP 4. Volilnih upravičencev 628; volilo 570 (90,60 odst.); bele glasovnice 19; neveljavne 14. Sožalne brzojavke Ob smrti našega delovnega tovariša Albina Bubniča smo prejeli še naslednje sožalne brzojavke: Globoko užaloščen zaradi smrti dragega tovariša Albina Bubniča, s katerim so me vezala čustva iskrenega prijateljstva in skupnega socialistične, ga delovanja, vam izražam čustva i-skrenega sožalja zaradi izgube, ki je prizadela vse demokratično in protifašistično gibanje. Pittoni » » » Ob hudi izgubi vašega dolgoletnega sodelavca in odločnega protifašističnega borca tovariša Albina Bubniča vam izrekam naše globoko sožalje. Republiški odbor ZZB NOV Slovenije Drago Žvab • * » Vest o smrti dragega kolega Albina Bubniča je prizadela vse Italijanske kroniste. V nas ostaja živ zgled njegovega profesionalnega življenja in družbene zavzetosti, žalujem z vami. Piero Passctti, predsednik Vsedržavnega združenja italijanskih kronistov * * # V imenu tržaškega pokrajinskega odbora KD in v svojem osebnem se pridružujem vašemu žalovanju ob smrti Albina Bubniča. Spominjali se bomo njegovih človeških vrlin in zgleda doslednega antifašizma. Dario Rinaldi, pokrajinski tajnik • * * Ob nenadni in boleči izgubi Albina Bubniča vam sporočam iskreno sožalje. Imeli ste sodelavca, ki je bil zgleden tovariš in vzor naprednega novinarja. Miro Kocjan v imenu kolektiva Radia Koper Šolske vesti Občina Milje Vol. 1 (osn, šola Milje) • KPI 204; KD 136; PRI 26; MSI 14; MF 1; L. per Trieste 61; SSk -; PSDI 12; PSI 23; Gib. za STO 9; DN 1; PLI 9; PDUP 9; DP 6. Voi. ‘i (osn. šola Milje) KPI 162; KD 148; PRI 17; MSI 10; MF 1; L. per Trieste 55 ;SSk 0; PSDI 12; PSI 18; Gib. za STO 6; DN 4; PLI 7; PDUP 4; DP 5. Ve'. 3 (Osn. šola Milje) KPI 215; KD 144; PRI 35; MSI 10; MF 1; L. per Trieste 100; SSk -; PSDI 19; PSI 16; Gib. za STO 10; DN 4; PLI 11; PDUP 5; DP 2. Vol. 4 (Osn. šola Milje) KPI 276; KD 157; PRI 22; MSI 10; MF —; L. per Trieste 129; SSk 2; PSDI 24; PSI 50; Gib. za STO %.?&&&&»■ » KPI 190; KD lOT^PRMO; MSI 5; MF 1; L. periTrfčSte 54; SSk 2; PSDI 15; PSI 19; Gib. za STO 7; DN 1; PLI 4; PDUP 8; DP 1. Vol 6 (Srednja šola Milje) KPI 195; KD 123; PRI 9; MSI 4; MF 3; L. per Trieste 56; SSk 3; PS Dl 15; PSI 27; Gib. za STO 17; DN 2; PLI 5; PDUP 11; DP 22. Vol. ?■ (Srednja šola Milje) KPI 287; KD 130; PRI 12; MSI 9; MF 1; L. per Trieste 85; SSk 6; PSDI 14; PSI 23; Gib. za STO 4; DN 4; PLI 3; PDUP 2: DP 4. Vol. 8 (Srednja šola Milje) KPI 152; KD 225; PRI 6; MSI 16; MF -; L. per Trieste 93; SSk 1; PSDI 14; PSI 18; Gib. za STO 6; DN 1; PLI 6; PDUP 6; DP 3. ' Vol. 9 (Srednja šola Milje) KPI 232; KD 138; PRI 24; MSI 8; MF —; L. per Trieste 80; SSk 1; PSDI 11; PSI 21; Gib. za STO 3; DN 5; PL. 2; PDUP 2; DP 5. Vol. 10 (O. š. Korošci - S. Barbara) KPI 402; KD 59; PRI 5; MSI 2 MF 1; L. per Trieste 55; SSk — PSDI 7; PSI 32; Gib. za STO 9 DN 2; PLI 4; PDUP 6; DP 3. Vol. 11 (Osn. šola Zindis) KPI 365; KD 72; PLI 3; MSI 6 MF 2; L. per Trieste 45; SSk — PSDI 16; PSI 24; Gib. za STO 9 DN 1; PLI 3; PDUF 10; DP 6. Vol. 12 (Osn. šola Zindis) KPI 277; KD 157; PRI 19; MSI 21; MF 2; L. per Trieste 94; SSk 2; PSDI 13; PSI 33; Gib. za STO 11; DN 5; PLI 5; PDUP 7; DP 5. Vol. 13 (Osn. šola Čampore) KPI 318; KD 87; PRI 12; MSI 13; MF 2; L. per Trieste 73; SSk 5; PSDI 11; PSI 21; Gib. za STO 14; DN 0; PLI 12; PDUP 12; DP 6. Vol. 14 (Osn. šola Žavlje) KPI 149; KD 127; PRI 9; MSI 10; MF 0; L. per Trieste 138; SSk 9; PSDI 11; PSI 22; Gib. za STO 18; DN 2; PLI 3; PDUP 10; DP 9. Vol. 15 (Osn. šola Žavlje) KPI 216; KD 119; PRI 11; MSI 5; MF 2; L. per Trieste 50; SSk 13; PSDI 9; PSI 22; Gib. za STO 12; DN 1; PLI 3; PDUP 12; DP 7. Vol. 16 (Osn. šola Žavlje) KPI 203; KD 86; PRI 9; MSI 16; MF 1; L. per Trieste 75; SSk 19; PSDI 10; PSI 23; Gib. za STO 14; DN 0; PLI 7; PDUP 12; DP 8. Vol. 17 (Osn. šola Žavlje) KPI 175; KD 112; PRI 5; MSI 13; MF 1; L. per Trieste 78; SSk 7; PSDI 9; PSI 20; Gib. za STO 5; DN 1; PU 4; PDUP 10; DP 4. Vol. 18 (Srednja šola Milje) KPI 163; KD 107; PRI 21; MSI 3; MF 1; L. per Trieste 73; SSk 1; PSDI 12; PSI 22; Gib. za STO 8; DN 2; PLI 11; PDUP 5; DP 7. Vol. 19 (Osn. šola Milje) KPI 149; KD 79; PRI 4; MSI 5; MF 0; L. per. Trieste 34; SSk 1; PSDt i: . PSI 21; Gib. za STO 6; DN 5; PLI 3; PDUP 2; DP 2. SKUPNO KPI 4330; KD 2313; PRI 259; MSI 180; MF 20; L. per Trieste 1428; SSk 72; PSDI 249; PSI 455; Gib. za STO 179; DN 45; PLI 107; PDUP 144; DP 92. Volilni upravičenci: 10.936; volilo 10.309 (94,27 odst.); bele 144; ne veljavne 266. Do 30. junija vpisovanje v 1. razred osnovnih šol Tržaški šolski skrbnik obvešča, da zapade rok za vpis otrok v 1. razred osnovne šole 30. junija. Starši so naprošeni tudi, da ob vpisu o-pozorijo na morebitne težave, ki Di jih imeli otroci pri vključevanju v razred, zaradi katerih je potrebna posebna nažnja. SPD TABOR - OPČINE v soboto, 1. julija, ob 21. uri predpremiera B. BRECHT PUŠKE GOSPE CARRAR Režija in priredba: D. GORUP Scena: A. KRALJ Glasba: M. BELIČIČ Tehnično vodstvo; V. SOSIČ I. SIMONIČ Včeraj'danes Danes, TOREK, 27. junija ’ EMA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.41. — Luna zatone ob 13.10. Jutri, SREDA, 28. junija ZORANA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 23.5 stopinje, najnižja 15,1 ob 13, uri 23,5 stopinje, zračni tlak 1012,7 mb. ustaljen, vlaga 27-od:.lotna, nebo mal0 oblačno, padlo je 3,9 mm dežja, veter sever - severovzhodnik 22 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 26. junija 1978 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 20 oseb. RODILI SO SE: Antonietta D Urzo, Stefano Saitta, Giari Maria Mijat, Mitja Rabar, Alessandro Malusi, Alan Zanni, Adriano Tius, Massimiliano Zen, Davide Fiorentin. UMRLI SO: 86 letna Isabella Chiuck vd. Quargnal, 70-letni Giacomo Di Monte, 50-letni Miroslav Colič, 93-let-na Maria Miloch vd. Braini, 83-letni Santo Ciullo. 77-letna Maria Foraus por. Prasel, 93-letni Giuseppe Faidutti, 84-letni Carlo Porges, 82-letna Marian-na Niero vd. Illich, 66-letna Gemma Finderle por. Cossetto, 78-letna Maria Giacomini vd. Pinzi, 48-letni Umberto Pregellio, 58-letni Luigi Facchin, 82-letna Anna Pin vd. Bovo, 76 letna Nun-zia Camardo vd. Lorusso, 82-letna Paolina Rusich, 65-letni Eugenio Ger-dolini, 52-lctni Giordano Messi, 82-letna Olga Kiss vd. Polita, 54-letni Lo-dovico Guštin. \ šola Glasbene matice v Trstu — vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice v Trstu za šolsko leto 1978 ■ 79 bo do vključno 30. junija na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, od 9. do 11. ter od 16. do 18. ure. Dosedanji gojenci naj čimprej potrdijo vpis. Vpisovanje gojencev v podružnico šole Glasbene matice v dolinski občini za šolsko leto 1978/79 bo v gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu danes, 27. junija, od 17.30 do 19.30. Ravnateljstvo znanstvenega liceja «F. Prešeren* v Trstu obvešča, da se znanstveni in klasični zrelostni izpit pričneta 3. julija, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Obvešča tudi, da zapade rok za predložitev vpisa v prvi razred ali vpis na drugo šolo dne 8. julija 1978. Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole po Francetu Bevku vabi vse Opence, da izrečejo svoje mnenje p bodočem kipu pred šolo. Osnutki bodo izpostavljeni jutri, 28. t.m., od 9. do 12. ure v šolskih prostorih. Kino POTOVALNI URAD AURORA prireja enotedenska bivanja v hotelu «Larlx» v KRANJSKI GORI in sicer v času od 15. julija do 19. avgusta. Odhod avtobusa vsa ko soboto. Cena polnega penziona in vožnje 105.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cl-cerone 4, tel. 60261. Miramarski park — »Luči in zvoki*. ob 21.30 «11 sogno imperiale di Mi-ramare* (v italijanščini); ob 22.45 «Der Kaisertraum vem Miramar* (v nemščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05. Ariston 21.30 «L'ultima donna*. G. De-pardieu, O. Muti, M. Piccoli. Prepovedan pod 18. letom. Mignon 16.00—22.15 «11 bacio della ta-rantola*. Prepovedan pod 14. letom. Nazionale Poletna zapora. Grattacieio 17.00—22.15 «Sexy jeans*. Prepovedan pod 14. letom. Excclsior Poletna zapora. Fenlce 17.00 «Agente 007 vivi e lascia morire*. Roger Moore. Barvni film. Ritz Zaprto Eden Zaprto. Cristallo Zaprto Filodrammatico 16.00 «Una ragazza a due posti*. Prepovedan pod 18. letom. Aurora 16.30 »Bandito e la madama*. Capitol 17.00 «Poliziotto senza paura*. Prepovedan pod 14. letom. Moderno 16.30 «11 grande attacco*. Barvni film. Ideale Zaprto. Vittorio Veneto Zaprto. Astra 16.00 «Sansone e Dalila*. Radio Zaprto. Volta Zaprto. Združenje Union vabi na izlet v Škofjo Loko in v Železnike, ki bo /29. junija z ogledom zgodovinskega mesta. Vpisovanje vsak dan od 10.30 do 12. ure, razen ob ponedeljkah in četrtkih, popoldne od 17. do 19.30 razen ob ponedeljkih in sobotah. Združenje Union priredi v nedeljo. 2. julija, enodnevni izlet na otok Krk (Baška) z avtobusom in trajektom. V ceno sta vključena prevoz in obilno kosilo z ribami. Vpisovanje na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30, vsak dan od 10.30 do 12. ure, razen ob poredeljkih in četrtkih, popoldne od 17.00 do 19.30 razen ob ponedeljkih in sobotah. Sekcija VZPI - ANPI Opčine priredi v nedeljo, 16. julija 1978, izlet v Ljubljano z ogledom muzeja narodne osvoboditve (muzej revolucije), katerega začetki segajo v leto 1944. Nato 's' .bodo izletniki ogledali Sv, Urh, eno izmed prič domobranskega množičnega ubijanja naših ljudi. Izlet se bo zaključil v Dražgošah pri spomeniku, ki nas spominja na žrtve domačega prebivalstva, saj so Nemci po umiku partizanov Cankarjevega bataljona na Jelovico moške vaščane postrelili, žene in otroke izselili, hiše pa požgali. Vpisovanje bo v prostorih prosvetnega društva na Opčinah danes, 27. junija, jutri, 28. in v četrtek, 29. junija, od 17. d0 20. ure. Smučarski klub Devin priredi v ne. deljo, 2. julija, avtobusni izlet na Roblek. Cena izleta znaša 4.500 lir. Vpisovanje se vrši pri odbornikih kluba ali na telefonsko številko 22-91-09 V poznih večernih urah. Odhod je predviden ob 6.00 iz Devina proti Opčinam. Društvo slovenskih upokojencev javlja. da bo odhod avtobusa za izlet v Škofjo Loko — Železniki, dne 29. 6. ob 7.30 uri izpred «Palazzo regione*. BESEHEHi V počastitev spomina dragega prijatelja Albina Bubniča darujejo družine Kodrič in šiškovič 20.000 Ur za postavitev spomenika padlim v NOB s Kolonkovca, iz Skednja in od Sv. Ane. Namesto cvetja na grob Ludvika Guština (gostilničar) daruje družina Anton Husu 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V počastitev spomina Albina Bubniča daruje Dragica Blaževič 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega Jožefa Starca daruje družina 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kon-tovelu in 20.000 lir za ŠD Kontovel. Trgovsko zastopniško podjetje zaposh takoj mlado delovno moč. Potrebno lastno vozilo in pripravljenost -potovEfti ‘ 4 tujino. Dobri- pogoji. Pismene ponudbe na o- K» c*'- .'ia• p is , glasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: Trgovski potnik. Ob prerani smrti nepozabnega tov. ALBINA BUBNIČA izreka Zveza vojnih invalidov NOV težko prizadeti družini iskreno sožalje- Sekcija borcev VZPI - ANPI iz Križa ižrčka ob smrti tov. ALBINA BUBNIČA globoko sožalje svojcem in kolektivu 'PHhlčVskcga dnevnika. Mali oglasi CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 7?. 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupč 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7. tel. 826084. Svoji sodelavki — raznašalki Zori Svetlič iz Prečnika izrekata svoje najgloblje sožalje ob smrti dragega moža AVGUSTA uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. Oh nenadni smrti našega sovaščana, tovariša in soborca SLAVKA SULČIČA ženi Dragici, sinovoma, staršem, sestram in sorodnikom izrekamo naše iskreno globoko sožalje. Sekcija borcev VZPI - ANPI Križ pri Trstu DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ul. 35, Drevored Miramere 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Trg Borsa 12. Dne 24. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona ROZALIJA ŽIVEC vd. KALC Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 13. Uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev' na Proseku. žalostno vest sporočajo: sin Alojz, hčere Valerija, Anita in Pina, zeti Vilko, Bruno in Giordano, vnuki Boris, Vasilij, Peter in Sandy, sestra Marija, brat Ladi in nečakinja VVilma. Trst, 27. junija 1978 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3) ZDRAVSTVENA DF/IIRNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel, 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JOŽEFA STARCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Kontovel, 27. junija 1978 Dne 25. junija nas je za vedno zapustil naš dragi SLAVKO SULČIČ Pogreb bo danes, 27. junija, v Kopru ob 16. uri po krajevnem času. Žalostno vest sporočajo: žena Dragica, sin Boris in sin Vojmir z družino, ma. ti in oče, sestri Mira In Rina z družinama, družina Tence in sorodniki. Križ, Koper, 27. Junija 1978 Zadnje slovo od Albina Bubniča Anton Lever se poslavlja v imenu domačinov od pokojnega vaščana cev v italijanščini Giovanni Posto-gna. Oba sta orisala pokojnikovo antifašistično borbeno pot in njegovo pogumno zadržanost v nacističnem taborišču, iz katerega se je vrnil fizično izčrpan a živ in navdušeno predan nalogam, ki jih je prevzel za kulturno, gospodarsko in politično obnavljanje življenja primorskih zlasti zamejskih Slovencev. Ganjen je nato pristopil h grobu Albinov časnikarski kolega in prijatelj iz novejšega časa, prav tako zavzeti raziskovalec italijanskega odporniškega gibanja in eden glavnih Wiesenthalovih sodelavcev v I-taliji, tržaški rojak Ricciotti Lazze-ro. Govoril je o velikem nauku in o žlahtni oporoki, ki mu jo je zapustil Albin: o ljubezni, ki naj druži ljudi in narode, o zvestobi idejam svobode in napredka in o tisti topli človeški skromnosti, ki je odlikovala njegov lik. Govoril je o njegovi zgodovinski vlogi pri odkrivanju resnice o Rižarni in mu prinesel zadnji pozdrav Simona Wiesen-thala, s katerim je tudi pokojni Albin sodeloval pri odkrivanju nacističnih zločincev. Zadnji se je od Albina poslovil v Albin Bubnič počiva od nedelje popoldne na pokopališču svoje rojstne vasi Pregarje. Ta brkinska vas z razgledom na valovito pokrajino travnikov, gozdov in polj, najbrž v vsem povojnem času še ni sprejela tolikšne množice, kakršna se je zbrala, da pospremi na zadnji poti našega dragega Albina. Že od zgodnjega popoldneva so se prihajali poslavljat od njega na njegov rojstni dom brezštevilni sovaščani, tovariši, prijatelji, znanci, celo ljudje, ki ga osebno niso poznali, pa so vedeli za njegovo neumorno in zaslužno delovanje. Prišli so predstavniki političnih, borčevskih in strokovnih organizacij, v katerih ali za katere je deloval, njegov; tovariši iz slovenske sekcije socialistične stranke, zastopniki slovenske komisije KPI, sotrpini povezani v Vsedržavnem združenju bivših deportirancev (ANED), Vsedržavnem združenju bivših antifašističnih političnih preganjancev (AN PPIA) in v Vsedržavnem združenju partizanov (VZPI - ANPI) iz Trsta in drugih zamejskih krajev, predstavniki Združenja zveze borcev iz Kopra, Ilirske Bistrice in drugod, zastopniki zamejskih osrednjih političnih in strokovnih organizacij: Slovenske kulturno - gospodarske zveze s predsednikom Borisom Racetom, Kmečke zveze in raznih drugih gospodarskih organizacij, predstavniki slovenskega šolstva, župani nekaterih slovenskih občin, prišel je generalni konzul SF RJ iz Trsta Ivan Renko, sodnik tržaškega sodišča Sergio Serbo, ki je vodil preiskavo proti krvnikom iz Rižarne in pri svojem delu riajvest-neje sodeloval z našim Albinom, prišli so naši stanovski italijanski kolegi in bil; smo vsi mi, ki smo 'z Albinem živeli v našem uredniškem kolektivu Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska in še drugi, ki so hoteli vsaj še za trenutek ostati ob krsti našega delovnega tovariša in izreči sožalje njegovim svojcem. Pred hišo žalosti mu je pevski zbor zapel žalostinko, nato pa se je od njega najprej poslovil v imenu krajevne skupnosti Pregarje in krajevne organizacije Zveze borcev domačin Anton Lever. S preprostimi besedami je orisal Albinovo življenje od revne mladosti do zadnjih dni njegovega življenja in posebej poudaril njegovo zavzetost za raz voj Brkinov, ki so toliko darovali v boju za svobodo. V imenu tovarišev Socialistične stranke Italije, posebej njene slovenske sekcije, je občuteno spregovoril ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča Fili-bert Benedetič in svoj spomin na Albina povezal z uprizoritvijo Rižarne v SSG, pri kateri je bil Albin ne samo soavtor besedila, marveč tudi dragocen sodelavec pri odrski postavitvi. Potem se je dolg žalni sprevod s številnimi venci na čelu usmeril proti domačemu pokopališču, kjer se je po verskem obredu pred odprtim grobom odvil drugi del pogrebnih svečanosti. V imenu Vsedržavne zveze partizanov (VZPI -ANPI) se je od Albina najprej poslovil v slovenščini Vladimir Kenda, nato pa v imenu Zveze bivših deportirancev v nacističnih taboriščih in Zveze političnih preganjan- HlIMIIMUMIIIIIMIIMIIIIIIHIIIIMlHIIMIIHMIimMminiiniMMlUllimniHMMMHMIIIIimiHHHIHUllimillllllllll imenu nas vseh pri Primor dnevniku in Založništvu tržai tiska njegov sodelavec v trideset udejstvovanje, njegovo veliko časnikarsko etiko, tople besede spomina pa je namenil tudi Albinu kot srčno dobremu človeku, ki ni pozna] ne sovraštva ne zamer in ki je bil v uredništvu najbolj žlahten posrednik tiste domačnosti, ki jo je prinašal iz svojih rodnih Brkinov in stalnih stikov v našimi okoliškimi ljudmi. Za Albinom — je dejal — ostaja huda vrzel v vrstah slovenskega zamejskega časnikarstva in zlasti kolektiva Primorskega dnevnika. Zadnje njegove besede so se izgubljale v šumu vetra, ki je nenadoma zavel preko poljane pokojnih, v udarcih debelih dežnih kapelj in v zvoku žalostinke, ki so se mešali z bobnečimi udarci zemlje na krsto v grobu, poslednjem bivališču od težke življenjske poti in neizprosne bolezni izčrpanega kolege, tovariša in prijatelja Albina Bubniča. PO VOLILNIH IIIDIH ZA DEŽELNI SVET ZAUSTAVILA SE JEŠIBITEV LEVICE KI SO JO POKAZALE MAJSKE VOLITVE V primerjavi z deželnimi volitvami leta 1973 je KPI napredovala za vež kot 2 odstotka - SSk, KD in PRI obdržale svoje glasove • Padec PSI ■ Radikalcem 3 odstotke Še štiri dni za prijavo dohodkov DEŽELNE VOLITVE V GORIŠKEM OKROŽJU (207 volišč) DEŽELNE 1973 POKRAJINSKE 1975 POLITIČNE 1976 DEŽELNE 1978 Štev. glasov % Štev. glasov °/o Štev. glasov °/o Štev. glasov °/o KD 37.319 38,6 36.821 35,8 42.938 39,9 40.431 39,4 KPI 26.621 27,6 32.556 31,7 34.515 32,0 30.665 29,9 PSI 10.020 10,4 11.307 11,0 11.037 10,2 8.423 8,2 PSDI 6.721 7,0 7.353 7,2 5.348 5,0 4.430 4,3 PRI 2.255 2,3 3.387 3,3 3.829 3,6 3.118 3,0 PLI 2.995 3,1 2.647 2,6 1.202 1,1 1.235 1,2 MSI-DN 6.519 6,7 5.700 5,5 4.857 4,5 4.278 4,2 DN — — — — — — 565 0,5 SSk 2.989 3,1 2.970 2,9 2.353 2,2 2.954 2,9 MF 947 1,0 — — — — 2.075 2,0 DP — — — — 1.607 1,5 1.104 1,1 PRI — — — — — — 3.354 3,3 Gib. za STO 240 0,2 — — — — — SKUPAJ . 96.626 100,0 102.741 100,0 107.686 100,0 102.632 100,0 V SOBOTO JN NEDELJO NA OPČINAH Uspeh 1. srečanja otroških folklornih skupin s Tržaškega Nad 150 otrok na prireditvi «ZapksšhnO; zapojmo> Dva večera zapored je približno 150 otrok in mladih na Opčinah, v soboto na ploščadi pred Prosvetnim domom, v nedeljo pa zaradi slabega vremena v dvorani, izvajalo slovenske narodne motive. Večji del sporeda so zapolnili mladi folkloristi, saj je bila tudi prireditev namenjena v prvi vrsti njim. Opensko prosvetno društvo »Tabor*, si je namreč pod pokrovitelj stvom Slovenske prosvetne Zveze omislilo «Zaplešimo, zapojmo* kot prvo srečanje otroških folklornih skupin na Tržaškem. Teh še ni veliko in tudi skupine, ki so nastopile ha Opčinah, ne vadijo dolgo. Zato je bila pobuda openskega društva obenem priložnost za prvj prikaz delovanja na področju otroške folklore, po drugi strani pa spodbuda, da bi se tovrstno delovanje še povečalo oziroma pravzaprav šele dobro začelo. Pa še v nečem je bila prireditev »Zaplešimo, zapojmo* prvenstvena: na njej so se namreč občinstvu prvič predstavili člani vseh treh skupin, ki delujejo v okviru domačega društva, ostale plesne skupine pa so prvič nastopile izven domačega kraja. Nekoliko bo.j vešči nastopov pa so bili gosti, ki so dokazali, kako se folklora lahko prikaže brez plesnih korakov. Domače skupine so točke za svoj krstni nastop črpale izključno iz bogate belokranjske zakladnice. Za najmlajše, ki so obakrat pričeli spored, sta Stojan Petaros in Norka Rauberjeva, ki je otroke tudi vadila, izbrala motiva «Carska kasa* in «Pobelelo pole*. Drugi skupini, številne otroke, ki so se prijavili k BENEŠKI DNEVNIK OB OPASILU V ŠPETRU SLOVENOV V okviru prireditve «Moja vas» dve zanimivi slikarski razstavi V pripravi antološka razstava del domačinke Lorette Dorbolo in slikarski ex tcmpore na temo d 29. maja do 5 avgusta ter od 16 avgusta do 30. sep tembra, razen ob praznikih **) vlak ne vozi ob praznikih Osnovni življenjski cilj prebivalcev krajevne skupnosti Lig se je uresničil. Dobili so asfaltirano cesto v dolino, dobili so tovarno. Oba objekta so slovesno predali namenu prejšnji teden, ob navzočnosti številnih krajanov in predstavnikov javnega življenja. Asfaltirano cesto iz Kanala preko Čolniče do Liga, ki je obenem najkrajša povezava Soške doline z Beneško Slovenijo, so gradili nekaj let. Zamisel sama pa je stara prav gotovo že desetletje. Potem so se prebivalci krajevne skuonosti odločili za 4 odstotni samoprispevek, veliko pa so pomagali tudi s prostovoljnim delom. Tako zbrana sredstva pa vseeno ne bi zadostovala, če ne bi na pomoč priskočile nekatere delovne organizacije, predvsem Salonit iz Anhovega in republiška skupnost za ceste. Nov asfaltni trak z dolino je dolg 8 kilometrov. Druga velika pridobitev za prebivalce, na tem do zdaj nekoliko zanemarjenem koncu novogoriške občine, pa je nova tovarna Iskra. Zrasla je sicer kasneje kot cesta, saj je bila nova povezava z dolino pravzaprav vzpodbuda za gradnjo proizvodnega obrata. Delovno mesto v domačem kraju (v tovarni izdelujejo nekatere dele za zaganjalnike), je prebivalce Liga spodbudilo za še hitrejši vsestranski razvoj tega območja. Sicer pa se kaže to predvsem v dejstvu, da se ljudie ne izseljujejo več v dolino, še več. nekateri si popravljajo stare in gradijo nove domove, kar je jamstvo, da kraj ob meji ne bo izumrl. Na pobudo sindikata kmetijskih delavcev CGIL, bo v četrtek, 29. junija, v Ogleju prva deželna konferenca delavcev, ki so včlanjeni v to organizacijo. Srečanje bo v telovadnici v Ul. Fermi, s pričetkom ob 14. uri. # Doherdohskn županstvo sporoča, da občani lahko že predložijo letno prijavo dohodkov in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure. Do petka, 30. junija. bodo prijave sprejemali tudi v popoldanskem času in sicer ob ponedeljkih in petkih od 17. do 19. ure. Jutri skozi Gorico dirka kolesarjev Jutri, okrog 12.30 bodo skozi Gt rico vozili kolesarji 9. krožne dirk diletantov. Vozili bodo po sledeči ulicah: Tržaška, Terza ArmaU Vittorio Veneto, 24 maggio, Korz Italija, Aquileia, ločniški most, Br gata Re. Udine. Goriška občinsk uprava naproša avtomobiliste ns jutri med 12. in 13. uro ne vozij po omenjenih ulicah, da bi se izof nili nepotrebnim gnečam. Razna obvestila Prosvetno društvo »Vipava* sporoč da bodo v ponedeljek, 3. julija, pi čeli z rednim tečajem kotalkanja j začetnike. Prijave bodo sprejemali četrtek in petek, 29. in 30. t.m., « 17. do 20. ure, na kotalkališču na Peč kjer bodo staršem nudili tudi vse ii formacije. Izleti Društvo slovenskih upokojencev jav lja. da bo odhod avtobusa za izlet \ Škofjo Loko — Železniki dne 29. • 6 ob 6.30 s Trga Travnik. Kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »n compagno Do Camillo*. F. Femandel, G. Cervi. MODERN1SSIMO 17.15-22.00 »Ultin bagliori di un crepuscolo*, B. Lai VITTORIA Zaprto. VERDI 16.30—22.00 »Papillon*, S. M Queen in D. Hoffman. Tržič PRINCIPE 18,00—22.00 «Profumo i donna*. EXCELS10R 18.00—22.00 »Un violent weekend di terrore*. Nora Gorica in okolica SOČA »Mesto groze* — angleški filn ob 18. in 20. uri. ŠEMPETER »Dvanajst žigosanih* -ameriški film ob 18. in 20. DESKLE »Hitri Murphi* — amerišk film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Goril dežurna lekarna Alesani, Ulica Ca ducci. 38, tel 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržič dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cal sto Cosulich 117, tel. 72480. ZANIMIVA MANIFESTACIJA NA MADRIDSKI PLAZA MA YOR ■v Španski Cigani so naveličani biti drugorazredni državljani Policijsko nadzorstvo nad slehernim Ciganom - Poslanec J. De Dios Ramirez zahteva ukinitev vseh predpisov, ki omejujejo enakopravnost Gilanov MADRID — Španskih Ciganov ali Romov ne poznamo pod njihovim normalnim imenom, pač pa so španski Romi znani kot Gitani. Spadajo že v nekakšno značilnost Pirenejskega polotoka, kot «vede-ževalci». Pravzaprav so Ciganke ali Gitane tiste, ki prebirajo u-sodo človeka z roke ali iz kvart, moški pa se ukvarjajo z najrazličnejšimi obrtmi predvsem s kovanjem bakrenih kotlov in bakrene posode na sploh. Kaže pa, da so se španski Romi za trenutek odpovedali tej svoji normalni dejavnosti, svojim življenjskim poklicem in se opredelili za — boj. Kakor je znano, imajo Romi ali Cigani veliko težav in to tako v kapitalističnem, kot pogosto tudi v nekaterih socialističnih deželah. Znan je na primer primer nekdanjega turinskega župana, ki je pred nekaj leti izgnal iz turinske periferije vse Cigane, ki so se nato zatekli v nekatera mesteca v Abrucu. Znan je primer spora med nekaterimi skupinami Ciganov v Romuniji, kjer so Ciganom določili točen kraj, kjer bi morali živeti, a so se v tem zbudili pri teh ciganskih plemenih odpor. Morda še najboljše so zadevo rešili v Jugoslaviji, kjer je sploh prepovedano Ciganu reči, da je cigan, ker se jugoslovanski Cigani ime- nujejo Romi in ker se Ciganom o ziroma Romom priznava nacionalna pripadnost. V nekaterih krajih imajo Romi tudi svoje šole. V Španiji "a so razmere vse drugačne. Res je, pred kratkim so španski Cigani ali Gitani uspeli v v zelo ostrem boju proti tistim policijskim zakonom, ki so veljali že 35 let in na osnovi katerih je bil vsak Rom oziroma Gitan pod policijskim nadzorstvom. Sedaj so španski Cigani ali Gitani začeli o-stro kampanjo, ki jo vodi član madridskega parlamenta prav tako Gitan Juan De Dios Ramirez Heredia, ki sicer pripada vladajoči stranki, torej Uniji demokratičnega centra, ki pa odločno postavlja vprašanj^, da je treba ukiniti vse tiste zakonske predpise, ki po stavljajo Cigana oziroma Gitana v položaj drugorazrednega državljana. Poslanec Juan De Dios Ramirez Heredia pravi, da se v Španiji še vedno izvaja povsem rasistična diskriminacija, ki se bliža diskriminaciji, kakršno morajo prenašati črnci v Združenih državah, Res je, da španski Cigani ali Gitani ne predstavljajo milijonskega ljudstva, ker jih je približno 600 tisoč, vendar menijo, da imajo prav tako vso pravico postati enakovredni državljani brez vsakršne kontrole in policijskega nad- ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Dnevnik 1 — KRONIKE 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik in Danes v parlamentu 17.45 Argumenti 18.15 Adamo in rastline — risanka 18.20 Centogiorni teen 19.20 Trije nečaki in majordom — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 La formica padana 21.40 Weimar: kako nastane in kako propade demokracija Filmske premiere Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Človeško telo 16.30 Rim: Lahka atletika 17.45 Otroštvo danes 18.15 Program za mladino Trideset minut mladih 18.50 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 ŠPORT 19.10 Simplicissimusove prigode Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Ring 78 21.30 Druga Hollgivood IL MEDIATORE - film Film je režiral Robert Mul-ligan. V glavnih vlogah nastopajo Jason Miller, Linda Haynes,. Victor Frech itd. Filmske premiere Ob zaključku DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Obzornik 19.10 Bojevniki sonca — zaključno nadaljevanje 19.45 REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 78 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Mi med seboj: Osnovna organizacija — temelj delovanja sindikata 21.55 M. Dombroivska: NOČI IN DNEVI 22.50 DNEVNIK 23.05 Glasbeni magazin Koper, 20.30 ODPRTA MEJA 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Aktualna tema 22.05 šah mat: Najvišja karta — TV film 22.55 Rovinj - TURISTIČNI DOKUMENTAREC 23.15 Narodna glasba Glasbeni pejsaži Srbije »Gornja Resava* Zagreb 19.15 Poletje v gozdu 19.45 Brigadirski TV studio 20.30 DNEVNIK 21.00 Stop 21.50 Akcije: VARSTVO PRI DELU 22.00 Ptice in ptičice — film 23.25 DNEVNIK ŠVICA 20.25 Španija — dokumentarna oddaja 20.55 Dogodki v italijanski Švici 21.45 Neznanec v San Marinu — film 23.00 Portreti: ROLF LIEBER MANN TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2; 9.05 Glasbena kronika; 9.30 Maši nepozabni znanci; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Motivi iz filmov in revij; 15.35 Top lestvica; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Koncert orkestra slivenske filharmonije; 18.05 Pra-vorečje; 18.20 Klasični album. KOPER 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 9.32 Emme-elle; jfl.OO Z nami je; 10.15 Orkester Baiardi; 10.40 Glasba in nasveti; Ll.00 Kirn. svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kino danes; 14.10 Ital. zbori; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15-10 Mini juke box; 15.32 Trobentač Al Hirt; 16.40 Flash v glasbi; 16.45 Orkester T. Freddolini; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po želajh; 19.35 Do m&ci pevci zabavne glasbe; 21.00 Glasbena fantazija; 21.32 Rock party: 22.30 Komorna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Jutranje prebujanje; 8.4o Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.05 Radio an-ch'io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.00 Si-decar; 16.25 Strnjena opera; 17.05 Radijska prideba; 17.55 Besedico na dan; 19.15 Big groups; 19.50 Kulturna rubrika; 21.05 Radio jazz; 23.15 Za lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00. 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Mladi koncertant; 10.40 Vedre note; 11.40 Turistični napotki: 12.03 Promenadni koncert; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V korak z mladimi; 16.30 Mozaik zvokov; 17.00 »Vrtiljak*; 19.05 Obiski naših solistov...: 20.20 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Radijska igra; 22.27 Zvočne kaskade; 23.20 Skupni program JRT; 0.05 Literarni nokturno; 0.15 Popevke se vrstijo; 1.05—4.30 Nočni program. lltMItMIIMIIIIimilllllllllllllMIHIIMIIIItllllimilllllMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllfllMIIIIimilllll zorstva, ki se že toliko let vrši nad njimi. Gitani ali Cigani so prišli na Ibe-rijski polotok razmeroma pozno, a so že v 15. stoletju doživeli velika preganjanja, leta 1619 pa je tedanji španski kralj Filip IH. obsodil vse Gitane na smrt, saj je ukazal vsem oblastem, da vsakega Gitana ali Cigana na mestu u-morijo. Samo ob sebi se razume, da je bilo tako ravnanje proti tem «selivcem» zelo krivično in da je tedaj bilo pobitih veliko Gitanov. Prav zaradi tega je tem ljudem ostal v kosteh strah, ki se odraza tudi v sedanjem občutku, da so še vedno drugorazredni državljani Španije. Razmere so se sicer spremenile, toda španska policija jih stalno nadzira in sicer na osnovi zakona, ki je bil izdan leta 1943 in sicer v obliki «statuta;>, ki pravi: «Ker gre za take ljudi, ki po veliki večini nimajo stalnega bivališča in se pogosto selijo iz kraja v kraj, torej tudi v kraje, kjer jih nihče ne pozna, naj se zbirajo podatki in informacije, ki so potrebne za preprečevanje kraje konj in drugega*. Čeprav je tako zapisano v «statutu» tako imenovane Guardie civil, torej fran-kistične polvojaške policije, je to praktično zakon, ki še vedno velja pa čeprav je frankizem odpovedal že pred leti. Španski Cigani ali Gitani živijo kot vsi Cigani n. svetu. Bolj redki so tisti, ki imajo stalne domove in sploh domove, večina pa se seli v karavanah iz kraja v kraj. In vendar je v Španiji še največ takšnih Ciganov oziroma Gitanov ki imajo stalno bivališče, le da nimajo normalnih domov, pač pa žive ' barakah in zasilnih stanovanjih ob robovih mest. Ker so zapostavljeni, stežka pridejo do stalnega kruha in se ukvarjajo s priložnostnim delom. Že prej smo re kli, da se ukvarjajo s klepanjem in popravljanjem bakrenih kotlov, toda ženske se ukvarjajo tudi s prodajanjem cvetja in česna. V zadnjem času se je veliko Gitanov lotilo novega dela: zbiranja starega železa, odrabljenih avtomobilov, hladilnikov, pralnih strojev itd, kar postaja donosen posel, ker je v naši potrošniški družbi tega starega železa veliko in na pretek. Ob nedeljah pa vidimo v Španiji pred cerkvami veliko mladih Cigank mater, ki z dojenčkom v naročju prosijo miloščine. V Španiji, prav na račun dosedanjega preganjanja, je veliko Ci ganov oziroma Gitanov ki so brez dokumentov. Starši iz strahu svojih ' trok niso prijavljali na ana-grafskem uradu in danes živijo ljudje 20-ih in 30-ih let, ki sploh «še niso rojeni*. Brez rojstnega dokumenta pa ne morejo do ostalih dokumentov in niti do osebne izkaznice, še manj do potnega lista ah' IIII111111(11lllllllll■11111111111111111111IIIIIlili11111111111111 Pismo uredništvu Netočno o zboru PD «Igo Gruden» Ob 10. obletnici sedanjega moškega zbora SPD dgo Gruden» v Nabrežini, ki jo je zbor praznoval dne 3. 6. 1978, moramo vsi zavedni Nabrežinci čestitati pevovodji prof. S. Radoviču in discipliniranim pevcem za dosežene uspehe v tej panogi prosvetnega delovanja. Neutrudljivemu Sergiju Radoviču gre tudi zasluga za obstoj dekliškega zbora, ki prav tako žanje vedno večje uspehe. V sporedu, ki ga je izdal zbor ob svojem jubileju, pa beremo nekaj netočnosti v besedah, ki jih je zabeležil pevovodja prof. U. V. in sicer: »Prvi podatki o našem moškem zboru «Nabrežina», ki ga je več let vodil pev. A. Tanče, segajo že iz leta 1891. Zbor je deloval do leta 1906. Sledil mu je mešani zbor društva «Javna Ljudska Knjižnica» pod vodstvom učitelja Koršiča, ki je deloval do 1. svetovne vojne. Pevci in pevke omenjenih zborov so v večjem številu sodelovali tudi v cerkvenem zboru. Pelo se je tudi po 1. svetovni vojnih Po drugi vojni leta 1945 je bila tudi moja malenkost med ustanovitelji PD «lgo Gruden» in kot tajnik društva bi dodal še nekaj resnice k pevskemu delovanju v društvu. Pevovodja V.V.: «Takoj po končani drugi svetovni vojni in zlo mu fašizma se je zbor spet obnovil, a so ga prav kmalu ohromile posledice pol. spora v zvezi s ko-PERTOT IGNAC - SLAVKO fNadahevnme no -artnv strani) OVEN (od 21.3. do 20.4.) S spretnostjo se boste izognili nepotrebnemu prepiru. Spiemenili boste mnenje o neki osebi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ponudili vam bodo sodelovanje. Sprejmite ga. Uredili boste spor z ljubljeno osebo. ' DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vzdušje bo napeto. Moglo bi priti do preureditve, ki vam bo v škodo. Nova globoka čustva. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Naleteli boste na težavo, ki pa se .ji boste izognili. V prijateljskih odnosih bo prišlo do razčiščenja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Imeli Horoskop boste opravka z nasprotniki. Ko obravnavate družinske zadeve, ne rinite v ospredje. DEVrCA (od 23.8. do 22.9.) Zahtevno nalogo vam bodo naprtili. S potrpežljivostjo jo boste izpeljali. Prijeten večer doma. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Morda vas bo nesporazum prisilil k ostrejšim potezam. V družini prijetno vzdušje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Plodno obdobje za ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo. STRELEC (od 23. 11. d0 21. 12.) Nepričakovana ponudba vam bo odprla nove perspektive. Odlično se boste počutili. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1) Naj se vam ne mudi, kajti vsaka naglica bi znala vse pokvariti. Prijetno razumevanje v družini. VODNAR (cd 21. 1. do 19. 2.) Premalo ste potrpežljivi in vendar boste edino z njo dosegli zaželene cilje. Ne prepirajte se z ljubljeno osebo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Iskali boste zaveznike in jih ne bo lahko najti. Preveč ste zahtevni, da bi mogli uspeti. NIHIIIIIIIIIIIIIItlMIIIMtllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllHIIIIIMIIIIIIIIIIIliaillllltllllllHIllllllltmilllllllllllillllllllllllimilllllllMIIIIIIIIIIIIIII do tistih dokumentov, ki bi brezposelnemu ali bolnemu Gitanu zagotovili socialno skrbstvo, še cn podatek, ki govori o zapostavljenosti španskega Gitana: nad 85 odstotkov španskih Ciganov je nepismenih. Seveda tudi to vpliva na zaposlitev teh ljudi. To. kar je nekoč veljalo tudi pri nas, velja v Španiji še danes: Cigan ali Gitan je nekakšen sinonim za tatu. Cigan bi tako rekoč ne mogel živeti brez kraje. Tako so pri nas mislili nekoč, tako mislijo danes v Španiji, že omenjeni španski poslanec De Dios Ramirez Heredia. zelo lep moški 35 ih let, časnikar in avtor dveh knjig »Moji Gitani* in «žjvljenje Gitanov*, je v zvezi s tem rekel takole: «Med Gitani je najbolj pogost zakonsk' prekršek kraja, toda moji Gitani kradejo le zato, da se preživljajo, ali zato, da si zanetijo ogenj v hladnih zimskih nočeh. Moj Gitan ne bo nikoli kradel. zato da bi si kopičil bogastvo.* Pred dnevi se je na Plaza Ma-yor v Madridu zbralo kakih 500 Gitanov, ki so zahtevali delo, šolo in stanovanja. Glavno njihovo geslo je bilo «Gitani zahtevajo delo*. Morda bo ta akcija pripeljala do reševanja njihovega vprašanja v Španiji. Na filmskih platnih TUDI PO KONČANI SEZONI ŠE NEKAJ ZANIMIVIH DEL Resnični konec filmske sezone je vsako leto bolj zgoden. Že kmalu po velikonočnih praznikih se ne predvaja več veliko novih filmov in kmalu zatem stopijo v 0-spredje ponovna predvajanja že predvajanih filmov, ki se dokončno uveljavijo čez vse poletje; kvečjemu lahko rečemo, da se nova sezona začenja malo prej kot nekdaj, d. bomo torej že v sep tembru mogli gledati nekaj večjih novih filmov. , Letos se je la tendenca še poudarila zaradi nekaterih dogodkov, na katere se je osredotočilo zanimanje samih potencialnih filmskih gledalcev: mislim pred vsem na svetovno prvenstvo nogometa. zaradi katerega so v Trstu razne premierske kinodvorane bile kar zaprte: v večjih mestih pa so se nekatere kinodvorane odločile, da prekinejo predvajanje filma, ko se začenja tekma, in prikažejo občinstvu namesto filma samo tekmo na večjem ekranu 2,30 metra. Pred tem dogodkom pa so se distributerji nekaterih filmov odločili, da predvajajo . v kinematografih nekaj filmov, ki. so bili prikazani na festivalu v Cannesu. To velja predvsem za ameriški film Paula Mazurskega «Una don-na tutta sola» z novo igralko Jill Clayburgh. Film nas sicer ni posebno zadovoljil in je na samem festivalu v Cannesu dobil le nagrado za žensko interpretacijo. Veliko večino filmov, ki so bili prikazani na danes največjem festivalu na svetu pa bomo lahko gledali šele v začetku nove sezone. A razen omenjenih izjem nam že dalj časa premierski kinematografi nudijo predvsem riedicije, ki so žal večkrat tičejo zelo zna nih filmov, ki smo jih še pred meseci lahko gledali v manjših kinematografih. Le malo je «hva levrednejših» riedicij, s katerimi lahko spoznamo filme, ki že več več let niso bili na razpolago gle dalcem. Med redkimi izjemami lahko omenimo ameriški film Georga Sidne/ja «Viva las Vegas» (1964), ki nam ga ponujajo v okviru posmrtnega «revivala» Elvisa Prešlega. Gre nedvomno za film, ki presega srednji nivo filmov s tem pevcem, za kar je odločilna izvedenost v «mus>calu» režiserja in proizvodnje M-G-M. a tudi vloga koprotagonistke Ann-Margret. Bralce pa bi radi opozorili predvsem, da je poletne obdobje zanimivo ne le zaradi riedicij, ampak predvsem, ker se včasih le za en dan ali dva prikažejo filmi, ki so si sredi sezone s težavo priborili zanimanje kinematografov; treba je torej zelo paziti, kajti ljubitelj filma bo imel prav poleti nekaj zanimivih priložnosti. Nekako sredi riedicije in postranskega prikaza novega, a manj uspešnega filma, je pojav, ki se tiče dveh del ameriškega režiserja Monteja Hellmana. Filma «La sparatoria» (The Shooting) in «Le colline blu» (Pide in the Whirlwind) sta oba iz 1967. leta, a nista še prišla do nas; distribucijsko podjetje je menilo, da ju sedaj, ko je protagonist obeh Jack Nichdson zaslovel, lahko z uspehom prikaže. A žal se je morda odločilo prepozno, ko so se po Nicholsonu uveljavil, že drugi ameriški zvezdniški miti. Prvi film se je tako v Trstu neuspešno predvajal le za kak dan, zaradi tega pa bomo na drugega verjetno še dalj časa čakali. Ali pa nam ga bo kak kinematograf sredi poletja prav tako nudil le za par dni. Zares škoda, ker gre za čudovita filma. Režiser Monte Hell-man se približa k zvestemu na čudovit način, predvsem če upoštevamo, Ja je 1967. leta. ko sta filma nastala, prevladovala v a-meriškem filmu površna modernizacija in «demistifikaeija» žanrov. Hellman pa spoštljivo upošteva prvine klasičnega uiesterna in prav zaradi tega lahko isvetli njihov pomen. S tem je Hellman že tedaj uveljavljal pristop, ki se je v ameriškem filmu dokončno uveljavil le v tekočem desetletju. Zato še s posebnim zanimanjem pričakujemo nov film, ki ga je pred kratkim Hellman režiral v Italiji in v katerem igra tudi mojster «modernega westerna» Sam Peckinpah. V omenjenih dveh filmih Jack Nicholson ni le protagonist (poleg Millie Perkins v obeh in poleg Camerona Mitchella v drugem), ampak tudi producent in v drugem primeru celo scenarist. Opozarjamo vas torej na ta dva filma. Če boste redno sledili filmskim oglasom, vam bo morda čez poletje dana priložnost, da ju gledate. SERGIJ GRMEK VESTI Z ONSTRAN MEJE Poimenovanje dekanske šole po 1. tankovski brigadi Ob prisotnosti velikega števila prebivalstva so v Dekanih poimenovali osnovno šolo po Prvi tankovski brigadi- NOV. Slovesnosti so se udeležili tudi nekdanji borci te brigade, ki ima svoj domicil na Vrhniki pri Ljubljani, prisotni pa šo bili tudi pripadniki JLA. V priložnostnem programu so dekanski pionirji povedali, da si že leta prizadevajo. da bi šola nosila ime slavnih partizanskih tankistov in da se iim je zdaj ta želja tudi u resničila. Brigada je namreč skupaj z drugimi enotami NOV velik0 prispevala pri osvoboditvi Slovenskega primorja in Istre. Na slovesnosti so tudj podelili priznanja OF zaslužnim krajanom, nato pa je učenka Dolores Vele prebrala pozdravno pismo maršalu Titu. Zaključek šolskega lela Na vseh primorskih osnovnih šolah se je zaključilo šolsko leto. Podatki kažejo, da .>0 skoraj povsod zabeležili boljše učne uspehe kot lani. Na osnovni šoli Pinka Tomažiča v Kopru je bilo od 643 učencev kar 146 odličnih, vzornih 148. razred bodo ponavljali le štirje učenci. Na šoli Dušana Bordona v Semedeli pa jih bo od 1274 u-čencev ponavljalo razred le 6. Na vseh šolah so ali pa še bodo ob zaključku šolskega leta organizirali priložnostne prireditve. Družbbna glavnica od 65,8 na 79 milijard z brezplačnim povišanjem (ena vsakih pet) užitek 1.1.78 dividenda: 600 lir, plačljiva s 5. julijem v.. GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. r' Potrjeni: Cesare Merzagora predsednik; Enrico Randone podpredsednik in poverjeni upravnik; Camillo De Benedet-ti in Mario Luzzatto podpredsednika. Imenovana dva nova poverjena upravnika Alfonso Desiata in Emilio Duši .J Strnjeno poročilo upravnega sveta občnemu zboru Poslovni dobiček a*,,.* »ut*.'.'." '' za skoraj 23 milijard Družba «Generali» je bila, tudi v letu 1977, eno redkih podjetij, ki so zmogla in znala premostiti večji del težav, ki so še vedno prisotne v italijanski gospodarski, politični in finančni panorami in je napredovala na poti zdravega razvoja, zahvaljujoč se njeni premoženjski trdnosti, učinkovitosti tehničnih in organizacijskih struktur, veljavnosti sprejetih preosnov in duhu sodelovanja, tako kar zadeva direkcijo kot tudi kar zadeva osebje. Dobiček bilance 1977, ki znaša 22 milijard in 819 milijonov lir, je le nekaj višji od tistega -■ leta 1976. toda zelo različen je proces njegovega formiranja: ta je bil namreč dosežen brez izrednih in srečnih okoliščin, ki so na razne načine označevale prejšnjo poslovno dobo, pač pa zahvaljujoč se čisti izboljšavi pri tehničnem u-pravljanju dela na italijanskem področju. Aktivni presežek skoraj za 2.. milijard je omogočil delitev dividende v višini 600 lir za delnico, kar je izboljšanje za delničarja za skoraj 31%, upoštevajoč kapital na bolj široki osnovi, z užitkom s 1. januarjem 1977. Ustanovljen je bil obdavčen rezervni sklad za uravnoteženje dividende, v višini 10 milijard. Tehnični rezultati obrata so pozitivni; na področju zavarovanja r.c.a. je bilo doseženo — po le tih uničujočih izgub — primerno ravnotežje, medtem ko ostale panoge zavarovanja proti škodi predstavljajo v Italiji splošne izboljšave na račun odločne reforme v izbirnem kriteriju stroge selekcije. Premoženjske naložbe so dosegle, kljub izpisu aktive dunajskega sedeža, 1.827 milijard in so da le čistega dohodka preko 97,2 milijarde. Skoraj polovica tega je bila dodeljena kapitalizaciji mate matičnih rezerv. Kljub negotovostim in popuščanjem na večini delniških tržišč, je družba realizirala dobiček pri posredovanju vrednostnih papirjev za 5,5 milijarde lir; v Italiji je tržišče še naprej, kljub zapoznelemu spoznanju vlade, kazalo žalostno sliko, toda naslov »Generali* se je nonovno ovrednotil, vsekakor za 10% glede za splošni padec 26%. V prisotnosti bistveno trdne lire v primerjav] z glavnimi valutami, so menjalni odnosi od- prli za družbo pozitiven saldo za 5,4 milijarde, ne da bi vplivali na gospodarski račun. V smislu zakona Visentin jo bilo dopolnjeno ovrednotenje nepremičnin v tujini ter nad nadzorovanimi in povezanimi za skupno vsoto 8,7 milijarde: ustrezna rezerva je znašala konec leta 1977 58,5 milijarde. Omeniti je treba še komunitarne norme, ki se nanašajo na ustanavljanje in na maržo likvidnosti, kateri se Italija šele sedaj prilagaja. Za družbo »Generali*, na osnovi rezultatov iz leta 1977, o presežek prostega premoženja glede na predpisano raven za zgoraj omenjeno maržo likvidnosti bil višji od 45 milijard. V kontrolirani finančni družbi »Gefina* — ki povečuje glavnico s 5 na 55 milijard — se je začela koncentracija tujih zavarovainili soudeležb, tudi z namenom, da se zajamčijo kriteriji splošnega vodenja grupe. Omeniti je treba, da operacija nakupov družbenih delnic na borzi, kar je bilo sklenjeno na prejšnjem občnem zboru in dopolnjeno v prvih mesecih leta 1978 je privedlo do nakupa skupno 392.004 delnic za skupno vrednost približno 14 milijard lir. OBRAČUN POSLOVANJA DOHODKI (V milijonih lir) » I. • Premij ec .fcirutto J —odstopljene Cisti dohodki Drugi prihodki IZDATKI (v milijonih lir) Nesreče, zapadlosti in odkupnine Povečanje tehničnih skladov Proizvodni in upravni stroški Davki DOBIČEK (v milijonih lir) NA DELNICO Dobiček: lir Dividenda: lir a triu >>, 827.767 155.796 Alf 778.111 6T1.971 07.209 8.931 330.682 189.312 228.788 6.510 755.292 22.8X9 1.387 600 Finančni in premoženjski aspekti upravljanja NALOŽBE ZA NAD 1800 MILIJARD Med vidnejšimi postavkami bilance: 607 milijard vrednostnih papirjev s stalnim donosom in participacijo, nepremičnine za 490 milijard, depoziti za ponovno zavarovanje 624 milijard. Ustanovljen poseben obdavčen rezervni sklad za izenačevanje dividend v znesku 10 milijard lir. V letu 1977 se je finančna dejavnost družbe konkretizirala v o bilnih 400 mili jardah novih naložb (predvsem v vrednostnih papirjih s stalnim donosom) in v 315 mili jardah prodanih ali izterjanih vrednostnih papirjev. Kljub temu, da se je v Italiji kriza na tem področju zavlekla, je bilo na področju nepremičnin izdanih približno 42 milijard lir. čemur je treba dodati še 9 milijard za tujino. Na kmetijskem področju je kosmata produkcija dosegla vrednost 13,8 milijarde s povečanjem v višini 31,4 %. V premoženjskem stanju so nepremičnine vpisane v bilanci za znesek 489,6 milijarde, vrednostni uapirji za 607,7 milijarde; (pri čemer za 8,5 milijarde družbenih delnic); ustanovitev novih kontroliranih avstrijskih je privedla do izpisa nepremičnin v vrednosti 56 milijard ir vrednostnih papirjev za 176 milijard, v tem ko je bilo prevzetih delnic za vrednost 6.6 milijarde. Skladi za ponovna zavarovanje znašajo 624 milijarde, bančni skladi 94,5 milijarde. Tehnične rezerve se približujejo 1.600 milijardam. premoženjske pa presegajo 116 milijard. Med postavkami računa dobička in izgube je čisti dobiček naložb dosegel vsoto 97,2 milijarde. Stroški za nesreče, zapadlosti in odkupe so znašali 330,7 milijarde. Produkcijski in upravni stroški — vključujoč plače in socialna bremena za osebje — so znašali 228,8 milijarde. Poiem ko je občni zbor odobril poročilo upravnega sveta, bilanco in remuneracijo kapitala, je bilo na izreden občnem zboru sklenjeno povečanje glavnice s 65,8 na skoraj 79 milijard in sicer z brezplačno emisijo po eno novo delnico na vsakih 5 starih v posesti in sicer z užitkom od 1.1. 1978. Grupu je v svetovnem merilu zbrala 2.113 milijard premij ODLOČEN TEHNIČNI NAPREDEK DELOVANJA MATIČNEGA ZAVODA Izredno dobri rezultati na italijanskem področju. Različne teritorialne komponente kažejo, v okviru družbe in grupe, svojo odločilno uravnoteževalno funkcijo. Grupa General! se je z inkasom zavarovalnih premij v znesku 2.115 milijard lir ( + 21,7%) v letu 1977 ponovno najavila kot eden glavnih evropskih in svetovnih zavodov, kar se tiče obsega poslov, ter kot prvi v mednarodnem merilu, kar zadeva teritorialno prisotnost, v njej sc strnjuje 33 zavarovalnih družb, ki operirajo v 30 deželah. Družba Generali je vrhu tega manjšinsko soudeležena, pa čeprav v precejšnjem obsegu, v nadaljnjih 31 družbah, ki delujejo v 19 deželah. Največji prispevki iz premij prihajajo iz avstrijskih, francoskih, nemških in italijanskih družb. Ustanovljeni sta bili dve novi družbi z avstrijsko registracijo in sicer «Generali Allgemeine Leben sversicherung* za življenjsko za varovanje ter »Generali Allgemeine Ve' sicherung* za zavarovanje proti škodi, ki sta absorbirali portfej ter premoženje direkcije družbe za Avstrijo. Del grupe Generali je 37 družb, ki so specializirane na finančnem, nepremičninskem, kmetijskem ter 'ia raznih drugih področjih. Bilanca same matične družbe prikazuje premij za 827,8 milijarde lir. kar je za 10% več kot leto prej; upoštevajoč tudi delo, ki sta ga izvedli dve novi kontrolirani av strijski družbi, se je raven dvigni la za c.0,4%. Kar zadeva življenjsko zavarovanje. so ekonomske težave ter inflacija ovirale razvoj nove produk cije. vtem ko je uspeh na industrij skem področju še vedno pogojen zaradi bremen stroškov, pa čeprav so ti v primerjav s prejšnjim po slovitim letom manjši. V večini zavarovalnih panog pro ti škodi - razen zavarovanja pro ti toči — je akcija za sklepanje zavarovanj z bolj strogo selekcijo tveganj ter zaradi bolj stroge tarifne politike imela pozitiven uči nek na tehnični saldo, ki je bil v letu 1977 odločno boljši; zavarovalna panoga proti kraji se je po dolgih letih prvič zaključila s pribitkom. Na področju civilne odgovornosti (r.c.) je bilo doseženo tehnično ravnotežje in to ne le v splošnem merilu (ustreznejša raven zavarovalnih tarif ter skrčenje števila nesreč in škode), pač pa tudi zaradi izboljšav, ki jih je družba uvedla pri obravnavanju nesreč tem, da je med drugim okrepila tehnična središča za hitrejše izplačevanje; povečanje povprečne škode (za približno 30%) pa je bi lo višje od inflacije. Dejavnost na področju transporta pa je dala do bre rezultate tudi zaradi tega. ker ni rišlo do nesreč katastrofalne ga značaja, Na področji letalske ga zavarovanja se je zabeležilo precejšnje povečanje, nov impulz je bil dar posegu na področju ve soljskih tvegani Posredna dejavnost na področ ju zavarovanja proti škodi je za beležila poslabšanje rezultatov n; raznih tržščih. KOLESARSTVO ITALIJANSKO PRVENSTVO Pierino Gavazzi presenetil Franccsco Moser, favorit letošnje dirke, se je uvrstil na 2. mesto ODOI.O — Letošnji italijanski poklicni kolesarski prvak je Pierino Gavazzi. Zmaga tega 28-letnega kolesarja predstavlja veliko presenečenje, saj ni bil med favoriti in nekateri ga niso šteli niti za «outsi-derja» na letošnjem prvenstvu. Prav vsi so se pošteno ušteli in to predvsem zato, ker je Gavazzi tekmoval doma, to je na cestah, ki jih pozna kot lastni žep. Prav odlično poznavanje proge in še posebej odločilnega dela pri zaključnem šprintu mu je - največji meri pripomoglo, piliti! umih HM JUHI Š I ^ 1. — 1. Quascrin 1 2. Ragliore 2 2. — 1. Erisea 2 2. Ervarulo 2 3. — 1. Primus X 2. Lupo« 2 4. — 1. Alipang 1 2. Fisima 1 5. — 1. Mad X 2. Dolzago 2 6. — 1. Iceniqueen X 2. Sinding X KVOTE 12 — 39.979.921 lir 11 — 85.637 lir 10 - 63.600 lir V SOBOTO MED AMATERJI Godnič imel smolo Sobotne amaterske dirke v San Vitu al Tagliamento za amaterje prve in druge kategorije se je udeležil tudi lonjerski predstavnik Godnič, ki pa tokrat med izredno hudo konkurenco ni imel sreče. Na dirki je startalo 82 kolesarjev, ki so predstavljali smetano amaterskega kolesarstva severne in srednje Italije, ki se pripravljajo za amatersko dirko po Italiji, ki bo jutri startala v Trstu na prvi etapi iz da je premagal velika favorita Mo-serja in Saronnija. To je bila za no vega državnega prvaka 17. zmaga med poklicnimi kolesarji. Pred kratkim je zmagal v zadnji etapi krož ne dirke po Italiji v Milanu. VRSTNI RED 1. Gavazzi, ki je prevozil 253 km v 6.26’ s poprečno hitrostjo 39,326 km na uro Moser Saronni Algeri po Vandi Panizza Battaglin 8. Tosini 9. Bellini 10. Crespi NOGOMET V prijateljski tekmi Začetniki ZSŠDI boljši V Trebčah so premagali Ilirijo iz Ljubljane ZSŠDI — Ilirija 4:1 (3:0) STRELCI: v 15. min. Sedmak, v 22. min. Fonda, v 29. min. Žerjal, v 65. min. Žerjal, v 67. min. Drnač. ZSŠDI: Vidali (Škabar), Ražem, Albertini, Kalc. Igor Tul (Meden), Gregori, Sedmak, Fonda (Lovriha), Žerjal, Salvi, Pečar (Miloš Tul). ILIRIJA LJUBLJANA: Kumar. Korošec, Trampuž, Bobič, Taklič, Jelačič, Krstič, Brankovič, Mencin, Šemrov, Lah. V 2. polčasu so igrali še: Simčič, Topič, Boždar, Ahlin, Grm, Drnač in Stevanovič. V soboto sta se v Trebčah v prijateljski nogometni tekmi spoprijeli začetniški ekipi ZSŠDI in Ilirije iz Ljubljane. Po zelo lepi in prijetni igri so slavili zamejski nogometaši, ki so v tem srečanju dokazali, da bi se kaj kmalu lepo uveljavili, če bi nastopili s skupnimi močmi. Naši m%ii nogometaši bodo gostom vrnili obisk konec poletja. V. M. AVTOMOBILIZEM F 3 ZA EVROPSKO PRVENSTVO Italijani razočarali MONZA — Izredno slabo vreme je v nedeljo prekrižalo račune italijanskim pilotom, ki so bili favoriti na VN «Lotteria», ki je veljala za evropsko prvenstvo v kategoriji F3. Posebno Fabi, ki je drugi na skupni lestvici, in Stohr, ki vodi v skupnem seštevku za italijanski naslov, sta razočarala, saj sta kmalu odstopila. Nizozemec Lam-mers in Francoz Gaillard sta imela tako lahko delo in sta brez težav prispela na cilj kot prvi oz. drugi. Na tretje mesto je pristal Marzio Romano, ki je bil najboljši med domačimi piloti. VRSTNI RED 1. Jan Lammers (ralt toyota) 38'53"70 s poprečno hitrostjo 152,101 km na uro; 2. Gaillard (Chevron toyota) po 14"5; 3. Romano (march toyota) po 47”64; 4. Coloni (ralt toyota) po 58"13; 5. Rottengarter (ralt toyota) po 1'0”7; LESTVICA ZA EVROPSKI NASLOV 1. Olofsson (švedska) 35 2. Fabi (Italija) 28 3. Gaillard (Francija) in Lammers (Nizomeska) 25 - 5. Bleekemolen (Finska) 21 Rosberg prvi DONINGTON (Anglija) — Finec Kilti Rosberg — je osvojil prvo mesto na VN Doningtona za evropsko prvenstvo f 2. Italijan Bruno Giacomelli, ki vodi na skupni lestvici, je moral odstopiti, ker je trčil v avtomobil rojaka Necchija, ki pa je lahko nadaljeval dirko. Vrstni red 1. Rosberg (chevron) 2. lecchi (march) 3. S"rer (march) Skupna lestvica za evropski naslov 1 Giacomelli (It.) 46 2 Surer (ZRN) 33 3. Daly (Ang.) 19 Porsche je osvojil prvo mesto na dirki v Misanu Adriaticu in po še stih dirkah za svetovno prvenstvo znamk gladko vodi na skupni lestvici pred bmvv. Nedeljsko zmago sta osvojila Francoza VVillek in Pešca rolo, ki sta privozila na cilj pred itntnansko dvoiioo Victor Montirane tenis•••,> IPKfvlH V tVlMbLEDOiNll Težka zmaga Borga LONDON — Včeraj se je začel med narodni teniški turnir v VVimbledonu. V uvodnem srečanju tega najbolj prestižnega turnirja na Svetu je Šved Bjom Borg le s težavo premagal A- meričana Amayo z 8:9, 6:1, 1:6, 6:3, 6:3. Od ostalih izidov prvega kola preseneča izločitev Američana Stocktona (nosilca št. 10), ki ga je premagal Avstralec John Marks s 6:2, 9:8, 7:5. Naj omenimo še, da je Italijan Ocleppo odpravil čehoslovaka Bimer-ja s 6:3, 4:6, 6:4, 8-6. KOTALKANJE V SOBOTO IN NEDELJO Na kotalkališču Poleta deželno prvenstvo Na kotalkališču Poleta na Opčinah bo v soboto in nedeljo deželno prvenstvo UISP v umetnostnem kotalkanju, ki se ga bo udeležilo pet društev z nad 100 tekmovalci. Tekmovali bodo kotalkarji PD Oton Župančič, AP Ronchi, AP Pordenone, PD Vipava in seveda Polet. Nastopali bodo v vseh kategorijah, od začetnikov do «azzurov», in sicer posamezniki ter dvojice. Na to tekmovanje opozarjamo vse ljubitelje kotalkarskega športa, saj bodo lahko oba dneva, zlasti v popoldanskih urah, ko bodo tekmovalci izvajali prosti program, sledili izvajanjem najboljših kotalkarjev naše dežele. Trsta preko Gorice do Pordenona. Na 146 km dolgi in naporni progi, kjer so se morali tekmovalci boriti tudi z močnim vetrom, ki je v soboto zajel Furlanijo, se je skupina kolesarjev kmalu razbila, tako da jih je na cilj prispelo le šestindvajset. Nedeljska dirka je veljala tudi kot preiskušnja za Trofeo Tricolo-re. na katerem vodi milanski kolesar in specialist na dirkališčnih proga Orfeo Pizzoferrato, ki si je s sobotnim drugim mestom še utrdil položaj na skupni lestvici. V soboto popoldne pa se bodo lonjerski in deželni kolesarji, ki ne bodo nastopili na dirki po Italiji, udeležili cestne dirke Terenzano -Trst - Terenzano, na 126 km dolgi progi. Naj omenimo še, da bo uradna predstavitev udeležencev 11. mednarodne amaterske kolesarske dirke po Italiji danes popoldne ob 17.30 na Gradu sv. Justa. Vrstni red na cilju sobotne dirke: L Orlandi (VC Melzo Meggiarin MI), ki je 146 km dolgo progo prevozil v 3.23’ s poprečno hitrostjo 43,153 km na uro 2. Pizzoferrato (Nuova Baggio San Siro MI) 3. Bacchin (Lanterna TV) po 3” 4. Pozzo (Quarella VI) 7” 5. Fossato (Nuova Baggio San Siro MI) 40" R. Pečar KOŠARKA MEDCELINSKI POKAL Real Madrid uspešen Mobilgirgi le četrti BUENOS AIRES - španski Real Madrid je že tretjič zaporedoma o-svojil košarkarski medcelinski pokal. V finalnem srečanju je z veliko težavo s 104:103 premagal domače moštvo Obras. Tudi tokrat Mobilgirgi ni imel sreče, v finalu za tretje mesto je dokaj gladko podlegel brazilskemu moštvu Sirio, razlog za to pa je bila odsotnost večine ključnih igralcev. V malem finalu je namreč od peterke, ki je osvojila prvo mesto v italijanskem prvenstvu in drugo v pokalu prvakov, igral le Morse, z njim pa so stopili na igrišče še Colombo, Gualco, Rusconi in Bra-dy. Trener Messina je tako dal možnost tudi mlajšim košarkarjem, da nastopijo v mednarodni areni. Izidi zadnjega kola Sirio - Mobilgirgi 112:92 Real Madrid - Obras 104:103 KONČNA LESTVICA Real Madrid 8, Obras 6, Sirio 4, Mobilgirgi 2, Rhode Island 0. OD SOBOTE DO NEDELJE V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA DRUŠTVA SOKOL K0ŠARKARSKIMARAT0N V NABREŽINI JE ZELO DOBRO USPEL Nastopilo je nad 130 košarkarjev vseh starosti, ki so skupno dosegli kar 2650 točk Bosna uspešna CHIETI — V včerajšnji prvi tekmi mednarodnega košarkarskega turnirja v tem kraju je Bosna iz Sarajeva premagala poljsko reprezentanco s 96:79 (48:32). MILAN — Na mednarodnem mladinskem teniškem turnirju (za tekmovalce do 16 let) v Milanu je slavil Šved Simonsson. V finalu je premagal rojaka Svenssona s 6:3, 6:4. Kot smo že obširno poročali, je bil od sobote do nedelje (24. in 25. t.m.) v Nabrežini košarkarski maraton - 24 ur. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo kar 133 naših košarkarjev, je zelo uspelo, saj so tekmam skozi sledili številni navijači. Košarkarji so bili razdeljeni v dve e-kipi (plavoA in belo-B) in so se na igrišču razvrstili v petnajstih izmenah. V skupnem seštevku točk so zmagali Plavi s 1343:1307 (točno ob polovici je bil rezultat 645:644 vedno za Plave), v posameznih izmenah pa so Plavi slavili osemkrat, Beli pa sedemkrat. Kot zanimivost naj omenimo še, da so bili najmlajši tekmovalci rojeni v letu 1969, najstarejši pa v letu 1938, torej kar 31 let razlike! IZIDI Sobota, 24. junija L Izmena (12.00—13.30) BELI - PLAVI 31:57 PLAVI: M. Caharija 4, Pieri 14. Job, Ret 2, M. Bandelj 5, Ukmar 6. BELI: Kralj, A. Košuta 7, D. Pahor 2, Edi Grilanc, Virgilio, Korošec 44, M. Starc 4. SODNIK: Pupis. 2. Izmena (13.30—15.00) BELI - PLAVI 97:32 PLAVI: Kovačič, Krapež, Emili 16, Ukmar 2, Piras 4, Grilanc 10, M. Starc. BELI: D. Starc 34, Grilanc 8, Pertot 18, B. Tavčar 29, Job. SODNIK: M. Terčon. ZAPOREDNI IZID Beli - Plavi 154:63 3. izmena (15.00—16.30) PLAVI - BELI 152:81 PLAVI: M. Ušaj 43, Egon Grilanc 12, Niko Pertot 28, Bogateč, I. Sedmak, A. Tavčar 10, Gulič 59. BELI: M. Devetak 31, Volk 28, Robi Žerjal 17, Nevenko Pertot 2, Civardi 3, P. Sedmak. SODNIK. Maver. ZAPOREDNI IZID Beli - Plavi 235:215 4. izmena (16.30—18.00) BELI - PLAVI 76:62 PLAVI: P. Busan 8, Žbogar 10, P. Sedmak 2, I. Legiša 4, Niko Pertot 22, D. Bandelj 8, Egon Grilanc 8. BELI: Klanjšček 22, M. Legiša, Kojanec 9, Nevenko Pertot 4, Maver 18, D. Busan 4, M. Devetak 17, Robi Žerjal 2. SODNIK: Della Schiava. ZAPOREDNI IZID Beli - Plavi 311:277 5. izmena (18.00—19.30) BELI - PLAVI 93:77 PLAVI: M. Caharija 8, M. Ušaj 30, Pangos, Kobal 9, D. Bandelj 16, Egon Grilanc 8, P. Busan 4, I. Legiša 2, Bogateč. BELI: A. Gruden 34. Maver 21, M. Devetak 20, Robi Žerjal 8, Peric, D. Busan, Klanjšček 10. SODNIKA: S. Ušaj in Oblak. ZAPOREDNI IZID Beli - Plavi 404:354 Posnetek s košarkarskega maratona v Nabrežini llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllltlllllllllllllllllllllllllHIHIIIIIIIinilltlllllllflllllHIHIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIHinilllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllHIIIUIIlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII« ATLETIKA POKRAJINSKO PRVENSTVO DEČKOV IN DEKLIC Naši mladi tekmovala osvojili kar osem zmag Nikdar prej nismo imeli tolikšnega števila pokrajinskih prvakov Osem zmag, enajst drugih mest ter mnogo dobrih uvrstitev je obračun treh naših društev na pokrajinskem prvenstvu za dečke in deklice A in B kategorije. Seveda je končni obračun presegel najbolj rožnato pričakovanje, saj nismo še nikoli doslej imeli med slovenskimi atleti toliko pokrajinskih prvakov. Lani so na primer naša društva zbrala le pet zmag, od katerih so štiri pripadle ekipi Bora, ena pa Levstiku, medtem ko ni Adrii uspelo uvrstiti nikogar na prvo mesto, saj se je najboljši njen tekmovalec uvrstil komaj na tretje mesto. Prav ta ekipa je letos napravila najlepše presenečenje, saj je s skupno 9 fanti zasedla kar trikrat prvo, netkrat 2. ter eno četrto mesto. Gotovo je v treh letih, odkar lonjersko društvo deluje na propagandnem sektorju, ta največji uspeh, saj je doslej imelo društvo le enega pokrajinskega prvaka v letu 1976. Od ostalih prvih mest so borovci stopili trikrat na najvišji stolpec, člani Levstika pa dvakrat. Ta uspeh gotovo predstavlja lepo jamstvo za bodoči razvoj zamejske atletike, saj morajo društva prav med najmlajšimi črpati nove sile, ki Hi nato v višjih kategorijah dostojno branile ugled slovenskega športa v Italiji. Če pogledamo posamezne izide, ki so jih dosegli naši atieti, moramo pohvaliti predvsem metalce, ki so imeli'predvsem v metu kroglice, ki je letos prvič na sporedu, le ta problem, kdo bo zmagal, ali član Adrie ali Bora ali Levstika, saj jim atleti italijanskih društev niso delali večjih skrbi. Lepo so se obnesli tudi zaprekaši ter skakalci, medtem ko so nekoliko odpevadali le sprinterji in to predvsem po krivdi organizatorja, ki je naše atlete postavil v šibkejše skupine, kjer se tako niso mogli polnomečno izraziti. Kot smo že prej omenili, so naši atleti imeli v metu kroglice premoč nad ostalo konkurenco in prav tu smo zabeležili najboljše rezultate. Zmagovalca obeh kategorij, člana Adrie Vaško Pečar in Tibor Gordan ter drugouvrščeni borovec Aljoša Gašperlin so s svojimi rezultati gotovo med najboljšimi v deželi. Lep napredek sta v A skupini na 80 m ovire dosegla tudi Fausto Bonanno (Adria) ter borovec Edi Škerlavaj, ki sta se do zadnjega metra borila med seboj za zmago v tej disciplini. Tudi v B kategoriji je , najmlajši član Adrie Marko Saksida izboljšal svoj prejšnji osebni rekord in prvič premagal zid 16”. Nov osebni rekord je postavil tudi Fabio Brigadini (Adria) v višini, kjer je zasedel presenetljivo dobro drugo mesto. Častno mesto so zasedli nato še Lonjerci Alfred Zudek v hoji na 4 km, David Gregori v daljini, kjer bi z malo sreče lahko tudi zmagal ter metalec kroglice Andrej Čok, ki je skupaj z Gordanom opravil svoj krstni nastop na atletskih stezah. Od borovcev je David Poljšak še enkrat dokazal, da je letos najboljši skakalec v daljino v naši pokrajini. Isto velja tudi za metalca krogle Carlija, ki je brez težav zmagal v B kategoriji. V sprintu je bil Gorazd Pučnik gotovo oškodovan, saj bi v močnejši skupini lahko celo zmagal, tako pa se je s časom 10"7 moral sprijazniti s skromnim petim mestom. Najbolje pa se 'je v Borovih vrstah odrezala štafeta 4x100 m, ki je v postavi Škerlavaj, Poljšak, Gašperlin ter Pučnik s časom 53”7 dosegla nov društveni rekord. Med deklicami je lepo presenetila Irena Kebar, Li js z razdaljo 20,78 m zmagala v metu kroglice B kategorije, medtem ko je bila sprinter-ka Tiziana Natural spet oškodovana zaradi slabo sestavljenih skupin in ji tako ni uspelo zmagati, čeprav je potencialno boljša od zmagovalke. V vrstah Levstika je med dečki zmagal na 2 000 m Mario Ban z novim osebnim rekordom, medtem ko se je moral drugi proseški srednje-progaš v višji kategoriji, Robert Soave zadovoljiti s tretjim mestom, k\iub osebnemu rekordu. Med deklicami je za popolno zrna go slovenskih atletov v metu kroglice poskrbela Karmen Menegatti, ki je z razdaljo 25,32 m prevladala v A kategoriji. Ostali dve predstavnici Levstika pa sta tekmovali pod svojimi sposobnostmi in nista tako posegli po boljših mestih. IZIDI DEČKI KATEGORIJA A 80 m ovire: 1. \Eausto Bonanno (Adria) 15"4 2. Edi Škerlavaj (Bor) 15 ”5 Višina: ’ Lassini (S. Giacomo) 1,63 Alojz Langan (Bor) 1,50 Daljina: | David Poljšak (Bor) 4,96 80 m: Aquilante (CSI-TS) 10”3 Gorazd Pučnik (Bor) 10”7 Disk: Guido Cibic (Bor) 14,76 Kroglica (400 g): L Tibor Gordan (Adria) 40,72 Aljoša Gašperlin (Bor) 39,66 Igor Meden (Bor) 33,28 Igor Kakovič (Adria) 28,62 Marjan Gregori (Bor) 28,34 Sergij Zettin (Bor) 21,50 7. Egon Gornik (Bor) 14,52 2.000 m: 3. Robert Soave (Levstik) 14,52 Štafeta 4x100 m: L CSI - TS S'49"5 2. Bor A 53”7 4. Bor B 59”7 KATEGORIJA B 80 m ovire: L Pagliaro (CSI) 14”9 2. Marko Sakside (Adria) 15"9 Hoja 4 km: 2. Alfred Zudek (Adria) 29’51"0 Daljina: David Gregori (Adria) 3,62 Višina: Eabio Brigadini (Adria) 1,20 Boris Paoli (Bor) 1,00 Krogla: Fabio Carli (Bor) 6,20 Bruno Sels (Bor) 5,69 2.000 m: L Mario Ban (Levstik* 7’17"0 Kroglica (400 g): L Vaško Pečar (Adria) 33,02 2. Andrej Čok (Adria) 28,82 DEKLICE KATEGORIJA A Disk: 2. Tatjana Milkovič (Bor) 19,40 Višina: 5. Klara Štefani (Levstik) 1,20 Daljina: 8. Andreina Menegatti (Lev.) 3,43 Kroglica (300 g): 1. Karmen Menegatti (Lev.) 25,32 KATEGORIJA B 60 m: 2. Tiziana Natural (Bor) Kroglica (300 g): 1. Irena Kebar (Bor) 20,78 Ruzzier NOGOMET TURNIR 4X4 V DOLINI Rekordno število ekip Tudi letos so v Dolini organizirali turnir 4+4 v malem nogometu. Tekme se odvijajo na betonski ploščadi pri srednji šoli Simon Gregorčič. Tudi letos so se ljubitelji te igre odvzali v velikem številu vabilu pri-, rediteljev. Organizator je 14 ekip razdelil v dve skupini, vsak večer pa so na sporedu po tri tekme, razen v nedeljah, ko bo počitek. Prijavljene ekipe so: Trgovina PAM, Trgovina Jež in Šanson od Domja, Mačke iz Mačkolj, Prebeneg 78 iz Prebenega, Mode Lara, Riba 75, O-smica, Cianocolori in Autodemolizio-ni Mauro iz Boljunca, NK Ricmanje iz Ricrr.anj, Gostilna Ljena iz Boršta ter NK Pri studencu in Zadružna gostilna Ezio iz Doline. s Turnir se je pričel sinoči s prvo tekmo v nogometu med brežanskimi dekleti, kar je prava novost letoš-I nje prireditve. Ob otvoritvi je prisotne zabavala še godba na pihala iz Boljunca. V. L. BERLIN - Vladimir Zednik (ČS SR) je osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju v Berlinu. V finalnem dvoboju je v treh setih premagal zahodnega Nemca Heral-da Elschenbroicha s 6:4, 7:5, 6:2. 6. izmena (19.30—21.00) PLAVI - BELI 85:71 PLAVI: Pupds 14, Kalc 23, Vremec 38, Peter Starc II. 2, Emili 8. BELI: M. Terčon 22, Vassallo 35, F. Tavčar, Štoka 6, Ravbar 8, Slavec. SODNIK: Čok. ZAPOREDNI IZID Beli - Plavi 475:439 7. izmena (21.00—22.30) PLAVI - BELI 118:101 PLAVI: Slavec 8. Vellussi 36, Rajko Pertot 41, Vremec, Pupis 4, Volpi, F. Koren 18, Dovgan 8. BELI: Čok 10, Barut 62, štavar 4, Bajc 14, Ravbar, Pečenko 2 Mesesnel 11. SODNIK: Oblak. ZAPOREDNI IZID Beli - Plavi 576:557 8. izmena (22.30—24.00) PLAVI - BELI 88:68 PLAVI: Š. Pegan, I. Starc 29, Dovgan 7. B. Gruden 8, V. Ban 16, F. Koren 22, Rajko Pertot, A. Pic-cini 6. BELI: Volpi 5, F. Mazzucca 21, V. Kerpan 6, V. Sosič, Bratož 4, Jančar 13, Mesesnel 19. SODNIKA: V. Vitez in Kraus. ZAPOREDNI IZID Plavi - Beli 645:644 Nedelja, 25. junija 9. izmena (24.00—2.00) BEI I - PLAVI 156:151 PLAVI: I. Starc 4, Vitez 35, Fer- luga 14, Danev 2, Trevisan 38, Pelini 14, Š. Pegan, Prašelj 44. BELI: M. Ban 47, Race 37, V. Sosič 2, M. Piccini 4, Udovič 24, K. Starc 42, B. Devetak. SODNIK: Vitez. ZAPOREDNI IZID Beli - Plavi 800:796 10. izmena (2.00—4.00) PLAVI - BELI 134:127 PLAVI: P. Žerjal 33, Parovel 10, A. Pahor 8, L. Koren 14, A. Mazzucca 11, Oblak 12, Gantar 6, Klobas 32, I. Košuta 8. BELI: Lisjak 24, Nabergoj 13, Vatovec 12, Kraus 17, P. Starc I. 6, žužič 2, Kapun, E. Košuta 19, M.' y7 Q4 SODNIK: Lakovič. ZAPOREDNI IZID Plavi - Beli 930 - 927 11. izmena (4.00—6.00) PLAVI - BELI 136:108 PLAVI: Fabjan 45, S. Tavčar 23, D. Žerjal, Furlanič 10, W. Pertot, Oblak 40, Siega 24. BELI: štokelj 4, S. Ušaj 35, Spacal 21, Gergolet 6, Jelinčič 6, Zadnik 36. SODNIKA: E. Košuta in Pupis. ZAPOREDNI IZID Plavi - Beli 1066 - 1035 12. izmena (6.00—8.00) BELI - PLAVI ' 153:102 PLAVI: Slavec 33, M. Ušaj 23, Pupis 46, Bogateč, Pangos, T. Caharija, Egon GHlHiiČ'. BELI: Vassallo 67, M. Terčon 48, A. Gruden 20, M. Devetak 18, Kojanec. SODNIKA: Pegan in Parovel. ZAPOREDNI IZID Beli - Plavi 1188:1168 13. izmena (8.00—9.30) BELI PLAVI 35:32 PLAVI: Feri 22, Perosa 4, Ipa vec, A. Terčon 2, Job, M. Bandelj M. Caharija. BELI: Persi 2, Jerič, Fabčič, Gra nier 7, Furlan 22, Kralj, D. Pahor Edi Grilanc, Zajec 4. SODNIKA: M. Devetak in M Ušaj. ZAPOREDNI IZID Beli - Plavi 1223 - 1200 14. izmena (9.30-11.00) PLAVI - BELI 80:30 PLAVI: Žbogar 5, Kobal 19, P. Busan 8, D. Bandelj 24, Niko Pertot 12, P. Sedmak, I. Legiša. BELI: M. Legiša, D. Busan, Peric, Klanjšček, Nevenko Pertot 8, T. Caharija 4, M. Devetak 18. SODNIKA: M. Ušaj in A. Gruden. ZAPOREDNI IZID Plavi - Beli 1280:1253 15. Izmena (11.00—12.00) PLAVI - BELI 63:54 PLAVI: I. Košuta 13, L. Koren 6, Siega 7, Gantar, Oblak 10, P. Žerjal 15, Parovel 12, BELI: S. Ušaj 11, Zadnik 8, Lisjak 19, Kraus 16, Nabergoj, Štokelj. SODNIKA: Terčon in Vassallo. Končni izid Plavi - Bell 1343:1307 NAJBOLJŠI STRELCI: 1. M. Devetak (Beli) 104; 2. Vassallo (Beli) 102; 3. M. Ušaj (Plavi) 96; 4. M. Terčon (Beli) 70; 5. Niko Pertot (Plavi), Barut (Beli) in Oblak (Plavi) 62; 8. Gulič ‘Plavi) 59; 9. A. Gruden (Beli) 54; 10. D. Bandelj (Plavi) in P. Žerjal (Plavi) 48; 12. M. Ban (Beli) 47; 13. S. Ušaj (Beli) 46; 14. Fabjan (Plavi) 44 itd. NAJBOLJŠI STRELCI V ENI SAMI IZMENI: 1. Vassallo (Beli: 6.00-8.00) 67; Barut (Beli: 21.00- 22.30) 62 ; 3. Gulič (Plavi: 15.000- 16.30) 59; 4. M. Terčon (Beli: 6.00- 8.00) 48; 5. M. Ban (Beli: 24.00- 2.00) 47; 6. Fabjan (Plavi: 4.00- 6.00) 45; 7. Korošec (Beli: 12.80- 13.30) in Prašelj (Plavi 24.00-2.00) 44; M. Ušaj (Plavi: 15.00-16.30) 43; 10. K. Starc (Bell: 24.00-2.00) 42; 11. R. Pertot (Plavi: (21.00-22.30) 41; 12. Oblak (Plavi: 4.00-6.00) 40; 13. Vremec (Plavi: 19.30-21.00) in Trevisan (Plavi: 24.00—2.00) 38; 15. Race (Beli: 24.00—2.00). 37. ATLETIKA TROBOJ V VILJNUSU Zmaga NDR VILJNUJ — Atletski troboj prijateljstva med SZ, NDR in Poljsko ni prinesel tistih rezultatov, kot so vsi pričakovali in je bilo obenem tudi pričakovati. Nekoliko slabše izide pa gre nedvomno v največji meri pripisati izredno neugodnim vremenskim razmeram. Poleg vetra, ki je v naivečji meri oviral tekače in še posebej sprinterje, saj jim je pihal v ciljni ravnini v prsi, je povrhu deževalo. Svetovni rekotuer Jaščen-ka se je moral v skoku v višino zadovoljiti s skokom 227 cm, kar je seveda še vedno odličen dosežek. I sto višino je preskočil tudi njegov rojak Bjelkov, ki je novo odkritje plejade odličnih skakalcev iz te države. Za Bjelkova seveda pomeni ta dosežek nov osebni rekord. V skoku s palico je Trofinjenko izboljšal državni rekord SZ z odločnim skokom 5,61 m in premagal odlična Poljaka Kozakjevisza in Slu-sarskega. V metu kladiva je slavil mladi Stevk z odličnim metom 77,04 m pred rojakom Zajčučkom, ki je zaostal samo za 8 cm. Odličen nemški sprinter Ray je bil tako v teku na 100 kot tudi na enkrat daljši progi samo tretji. V skoku v daljino je Delovanje ZSŠDI Košarkarski tabor v Sežani Pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije bo v Sežani od 3. do 7. julija v organizaciji domačega KK Kras košarkarski tabor, na katerega so vabljeni tudi košarkarji in trenerji zamejskih slovenskih športnih društev. V poštev pridejo košarkarji, rojeni leta 1958 In mlajši, trenerji pa brez omejitev. Vpisovanje še danes na sedežu ZSŠDI v Trstu ali Gorici, ki nudi tudi vse zadevna pojasnila. zmagal evropski prvak Podlužni z 8,02 m, v troskoku Piskulin, ki je kot edini preskoči’ 17 metrov ali točneje 17,07 m. V moški konkurenci bi še omenili nepričakovano zmago Mironova v metu krogle 20,82, ki je premagal favorita Beyerja. V ženski konkurenci bi omenili 11"49 olsnerjeve na 100 m, 50”7l Streidteve na 400 m, Brunsove 4'02”93 na 1500. Zmagala je NDR. ki je premagala SZ s 197:182 in z 223.5:154,5 Poljsko, SZ pa Poljsko z 244:136. PLAVANJE MITING «SETTKCOLLI» Revelli in tujci RIM — Italijansko prvenstvo v plavanju se je zaključil) z dvema rekordoma in z odličnimi nastopi Paola Revellija in Cinzie Savi. Revelli je namreč osvojil prvo mesto na 200 in 400 m prosto, na 200 m delfin in na 200 m mešano, medtem ko je Savijeva slavila na 200 in 400 m prosto. Na splošno pa so bili junaki na plavalnem mitingu «Settecolli» tujci, še posebno priznanje gre Madžaroma Vermesu, ki je na 200 m prsno premagal Lalleja in postavil nov državni rekord, in Verraszti, ki je z rekordnim časom zmagala na 200 in 400 metrov prosto. miMJIOR TRST Ul. Milano 27/A ZASTOPNIK: Tel. 62862 HONDA /1'DRIIMI OBLAČILA — GUME OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193 v * r* šport VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO moderno pohištvo, ustrezna servisna služba in predvsem pohištvo paolo IZREDNO UGODNE CENE prodajamo tudi za dinarje DOMJO 137 TRST VOLKSVVAGEN GOLF program «po meri» ■k;... <. -v • .rtj:.*"” V tolikih izvedbah. Da lahko izberete Golf-a po vaši pravi meri. Trije bencinski motorji: 1100 kub/(50 KM) in 140 km/h; 1500 kub. (75 KM) in 158 km/h, 1600 kub. (110 KM) na športnem GT1 s hitrostjo 182 km/h. Diesel s 1500 kub. (50 KM), ki porabi 5,6 litrov goriva na vsakih 100 km. Karoserija s tremi ali petimi vrati. ...in za poskusno vožnjo ga dobite tu dinOODnti n O ZASTOPNIK: Ul. Coroneo 33 — Tel. 76-23-81 — TRST NADOMESTNI DELI — SERVIS Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številko 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 27. junija 1978 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* . DZS ■ 61000 L|ubljano. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IrdaiaL A in tiska T~ ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih |k||l|| založnikov ZAOSTRITEV POLOŽAJA NA JUGU ARABSKEGA POLOTOKA Po hudih spopadih zadušili poskus državnega udara v Južnem Jemenu Poskus udara je izvedel včeraj odstavljeni predsednik Rubayi Ali BEJRUT — Po sobotnem umoru severnojemenskega predsednika Al Ghashmija se je položaj na jugu Arabskega polotoka še zaostril. Včeraj so po dvanajstih urah hudih spopadov, v katere je poseglo celo letalstvo, zadušili poskus državnega udara v Južnem Jemenu, kjer je PROCES O POKOLI' V BRESCII Glavna bremenilna priča potrdila prvotno verzijo BRESCIA - Na včerajšnji razpiavi o pokolu na Trgu Del-la Loggia je prišlo do nepričakovanega preokreta. Glavna priča Ombretta Giacomaz-zi, ki je prejšnji torek umaknila obtežilne izjave, je včeraj ponovila prvotno pričevanje, da sta se Ermanno Buzzi in Nando Ferrari poznala. Predsednik sodišča Allegri jo je vprašal, zakaj je dala v torek drugo izjavo. Giacomazzijeva ni ho-te.a odgovoriti, niti ko je predsednik vprašal, ali ii je kdo grozil ali pa skušal podkupiti. Sledil je mučen molk, ki sta ga zaman skušala prekiniti predsednik in stranski sodnik Maresea. Giacomazzijeva je nato izprosila, da se je posvetovala s svojim zagovornikom. Predsednik sodišča je odredil kratek odmor, kar je izzvalo burno reakcijo zagovornikov obtožencev. V nadaljevanju razprave je zagovornik Nanda Ferrarija odvetnik Gianfranco Bordoni spomnil predsednika sodišča na člen 433 kazenskega postopka, ki prepoveduje prekinitev razprave. da lahko zagovornik da smernice priči. Diverzantski poskus mu ni uspel in Ombretta Giacomazzi je lahko nadaljevala svoje pričevanje. Pred dnevi naj bi jo ustavila odvetnik Bordoni in sorodnik nekega obtoženca, ki sta jo prepričala, da je umaknila prvotno izjavo preiskovalnemu sodniku. Vsekakor je bil včerajšnji preokret pozitiven za javnega tožilca, je pa pokazal pravo luč celotnega procesa. Resnica si le s težavo utira pot med vsemi poskusi, da se čimbolj zmešajo štrene, (voc) na oblasti levičarsko usmerjena Fronta za nacionalno osvoboditev, ki jo vodi glavni tajnik Fattah I smail. Napetost, ki je vladala med njim in predsednikom države Ru-bayiem Alijem, se je pred dnevi še zaostrila okrog stališča, ki naj PARIZ — Versailles, najbolj znamenito francosko palačo, ki jo je dal zgraditi »sončni kralj* Ludvik XIV. in kjer so ohranjena nešteta pričevanja zadnjih treh stoletij francoske zgodovine, je včeraj o-krog dveh ponoči pretresla izredno močna eksplozija, ki je razdejala njeno levo krilo. Odgovornost za atentat, ki je povzročil ogromno materialno škodo, si lasti revolucionarna bretonska armada, vojaško krilo Fronte za osvoboditev Bretanje. Pred kratkim so predstavniki te armade v ilegalno natiskani brošurici najavili, da se bodo z vsemi sredstvi borili proti »francoski kolonialni politiki* za neodvisnost Bretanje. Vratarju, ki je nemudoma obvestil policijo, prvi trenutek sploh niso verjeli: v zadnjih letih je bilo namreč nešteto telefonskih pozivov o bombah v Versaillesu. Kot je izjavil preiskovalcem, ga je okrog ene in pol ponoči prebudil zvonec na glavnih vratih, vendar tam ni našel nikogar. Zazdelo pa se mu je, da nekoliko bolj daleč, na nekem obcestnem kamnu, sedi moški. Vrnil se je v svoj urad, kmalu zatem pa je prišlo do eksplozije. Peklenski stroj so atentatorji postavili za nekim kipom v pritličju. O njegovi jakosti priča dejstvo, da je ostal 'lažje ranjen tudi čuvaj, ki je bil tedaj v tretjem nadstropju, zračni ;.ritisk je vrgel iz okvirjev vse okna, poškodovana pa sta bila tudi avtomobila, ki sta bila na dvorišču. Še sreča, da ni prišlo do požara. Uničena je bila vsa električna napeljava, tako da do jutranjih ur niso mogli sploh točno ugotoviti, kaj vse je šlo izgubljeno. Največjo škodo je utrpela tako imenovana «galerija bitk*, kjer so bile številne slike, ki so ponazarjale znamenite vojaške epizode vse od rimske dobe do Napoleona, ter o-krog 80 raznih doprsnih kipov. Ga- ga država zavzame v spopadu med Etiopijo in Somalijo. Predsednik Rubayi Ali je zagovarjal bolj zmerno stališče, medtem ko se je Fattah Išmail brez pomislekov o-predelii za politiko Sovjetske zveze in za okrepitev njenega vpliva na tem področju. Verjetno pa je to trenje še zaostril sobotni atentat. Kot poročajo iz arabskih časnikarskih krogov, naj ' i prejšnji petek Rubayi Ali obvestil severnojemenskega predsedniku, da ga bo obiskal njegov odposlanec. Namesto tega odposlanca pa je prišel atentator, ki naj bi bil agent Fattaha Ismaila. Severni Jemen ,ki ga podpira Saudova Arabija, je za atentat obtožil Južni Jemen in z njim prekinil diplomatske odnose. Prav o tem atentatu in o posledi- VIDEM -*■ Po prvih približnih ocenah je sobotno silovito neurje povzročilo v gričevnatem pasu Furlanije nad 10 milijard lir škode. Končni obračun bo mogoč šele čez kak teden, predvsem glede kmetijstva, saj je na nekaterih območjih orkan skoraj popolnoma uničil pridelek. Pobesnela narava je ponovno prizadela kraje, ki jih je opustošil potres pied dvema letoma, v pasu petdesetih kilometrov od Humina do Spilim-berga. Nad Golloredom di M. Albano je ujma dosegla pravo orkapsko jakost. Zračni vrtinec je dobesedno o-pustošil na samo trhlih struktur barak. temveč tudi strehe in okna zidanih hiš. Deset barak je popolnoma uničenih, trideset je poškodovanih in so jih gasilci že zasilno popravili, Prav tako so delavci državnega električnega podjetja zasilno popravili e-lektrično omrežje. Zdravstveno stanje ranjencev ni zaskrbljujoče, saj so vsi bili le lažje opraskani in potolčeni. Kot znano, je bila edina žrtev sobotnega neurja prav v Colloredu di M, Albano priletne ženske pa ni ubil gradbeni žerjav kot smo zgrešeno poročali. le baraka se je pod silo vetra dobesedno zrušila na njeno glavo. Žerjav se je k sreči zvrnil na cesto, prve sobotne vesti pa so poročale, da je padel na barake. lerijo, ki je dolga okrog 120 metrov in široka 13, so pred kratkim restavrirali, Hudo je bilo poškodovano tudi gornje nadstropje, kjer je sedem soban s številnimi znanimi umetninami, (db) • Netočno o zboru PD «lgo Gruden» (Nadaljevanje s 4. strani) minformom. Z različnimi pevovodji je zbor še nekaj časa životaril, nato pa čisto usajinil.» Pesnice o tem pa je čisto drugačna: leta 1945 - 46 je štel zbor SO sodelujočih, število teh se je zmanjšalo, ko je bil ustanovljen mladinski mešani zbor, ob nesrečni resoluciji je odstopilo lepo število pevcev in končno se je skrči-‘lo število pevcev, ko je SDZ ustanovila mešani zbor «A. Tanče*. Pevci, ki so ostali zvesti PD algo Gruden», bilo jih je 30-35 po večini takih, ’'i so že sodelovali pri prosvetnih in cerkvenih zborih, so nadaljevali s petjem in pod vodstvom prof. K. Boštjančiča želi lepe uspehe. Nastopali so na radiu Trst, Koper in Ljubljana, na množičnih nastopih v Dolenjskih Toplicah, na Okroglici, Ostrožnem, Pr-vačini itd., nešteto nastopov so i-meli v matični domovin* in v zamejstvu, pri pogrebnih svečanostih. Vsi ti nastopi so pevcem o-stali v prijetnem spominu. Po odhodu prof. K. Boštjančiča je zbor nadaljeval s vetjem pod vodstvom pok. prof. Ambrozeta, moški člani zbora so sodelovali nekaj časa skupaj z pevci iz šempolaja. Skupne vaje so bile v šempolaju pod vodstvom pevovodje S. Zidariča. Šele leta 1964 je zbor nehal delo vati zaradi odsotnosti članov ali cah, ki bi jih lahko imel, bi morali razpravljati na seji centralnega odbora nacionalne fronte. Na tej seji naj bi zahtevali tudi odstop predsednika Rubayia Alija. Ta pa naj bi odgovoril s poskusom državnega udara, ki so ga, kot smo omenili, zadušili po dvanajstih urah, predsednika samega pa aretirali. Južni Jemen, ali kot je uradni naziv Ljudska demokratična republika Jemen, zavzema izredno pomemben strateški položaj, saj ob Rdečem morju kontrolira ožino Bab El Mandeb, torej dohod do afriškega roga iz Sueškega prekopa. Pozno zvečer je prišla vest, da je predsednik Južnega Jemena Ru-bayi Ali ubit. Kot poroča tiskovna agencija iz Katarja, naj bi ga skupaj z notranjim ministrom Salehom Moslehom umorili med spopadi. V Magnanu in Riviera je zračni vrtinec dvignil montažno hišo zakoncev Revelant in jo zagnal petnajst metrov daleč v sredino vinograda. Zakonca in njuna otroka sta zadobila le lažje rane. Ceni e se je orkan le dotaknil, kljub temu pa je škoda o-gromna. Odkril je številne industrijske hale. poškodovalo montažna bivališča, plastično streho nove osnovne šole je veter zagnal petdeset metrov daleč. Pet tisoč piščancev je poginilo v kraju Riva d’Arcano. Na vsem prizadetem območju je orkan odkrival hleve, izruval stoletna drevesa, pustoši! polja, sadovnjake in vinograde. Nedvomno je ogromna škoda v kmetijstvu zadosten razlog, da dežela proglasi za prizadeto vse območje, saj le na tak način lahko izstavi prepotrebno finančno pomoč. Deželno od-bomištvo za kmetijstvo je že s svojimi pristojnimi obiskalo prizadete kraje. Veter in toča sta uničila nad 70 odstotkov pridelkov, v hujše prizadetih krajih je škoda skoraj stoodstotna, številna kmetijska poslopja so bila poškodovana, prav tako kmetijska mehanizacija. Glede prometa je še vedno zaprta zaradi zemeljskega plazu le cesta, ki iz Učje pelje v Jugoslavijo,' druge zaradi njihove osiarelosti. Priznati moramo, da pevski zbor PD ni životaril in da gre zahvala sodelujoč'm za njihove s požrtvovalnostjo dosežene uspehe. Naj omenim, da je društvo zaradi svoje aktivnosti prejelo visoko priznanje glavnega odbora O-svobodilne fronte. Proces zoper morilca Olge Julic Calzoni MILAN — Z zasliševanjem obtožencev Fabrizia Di Michelisa in Giorgia Invemizzija se je včeraj pred milanskim porotnim sodiščem nadaljeval proces zaradi umora Olge Julie Calzoni, 16-letnega dekleta, ki sta jo mlada fašista umorila iz gole morilske strasti, da bi se vsaj za trenutek rešila vsakodnevnega dolgočasja. Na vprašanja sodnega zbora je odgovarjal samo Di Miche-lis, medtem ko je Invernizzi, ki je bil zaročen z Olgo, molčal in pripomnil, da bo ob potrebi spregovoril med obravnavo. Di Michelis, ki je sicer med preiskavo že priznal zločin, je skušal včeraj z izmikanjem vsaj delno zmanjšati lastne odgovornosti in je med drugim dejal, da so mu na kvesturi s silo iztrgali priznanje o načrtu za ugrabitev dekleta. «Neki funkcionar mi je vsilil lažno priznanje — je dejal — vendar ne morem povedati njegovega imena, ker se bojim za življenje matere in sestre.* MADRID — Tajnik španske komunistične partije Santiago Carrillo bo od jutri razstavljen v galeriji uglednih osebnosti v madridskem muzeju voščenih lutk, prekinitve v prometu pa so delavci ANAS, gasilci in vojska že odpravili. (voc) Mednarodna okrogla miza v Portorožu Novinarji o novem mednarodnem ekonomskem redu PORTOROŽ - V Portorožu se je včeraj začela mednarodna okrogla miza novinarjev o vlogi tiska, radia in televizije v prizadevanjih za vzpostavitev in uveljavitev novega mednarodnega ekonomskega' tfeoai V organizaciji Zveze novinarjev Jugoslavije in pod pokroviteljstvom zvezne gospodarske zbornice se je zbralo okrog 90 novinarjev iz nad štirideset držav vsega sveta. Prisotni so tudi zvezni sekretar za informacije Ismail Bajra in ugledni družbenopolitični delavci Mitja Ribičič, Stojan Andov, Vida Tomšičeva in drugi. V imenu pokrovitelja je udeležence pozdravil predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije Dija Va-kič. Orisal je jugoslovanske poglede na objektivno obveščanje sveta o problemih gospodarstva, kjer najbolj -askrbljuje vedno večji prepad med razvitim in manj razvitim delom sveta. Nanizal je tudi številne ukrepe, ki jih sprejema Jugoslavija tako na političnem kot na gospodarskem področju, da bi dosegli spremembe v mednarodnih ekonomskih odnosih. Uvodni referat pa je imel predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič, ki je poudaril izredno pomembnost resničnega in objektivnega obveščanja v današnjem času, ko se še vedno r -daljuje oboroževalna tekma in so krizna žarišča v svetu vedno bolj zapletena. Jasno obveščanje ima nesporno moč in tudi v boju za enakopravnost ljudi in narodov. Okrogla miza bo trajala tri dni, v tem času bodo novinarji iz raznih držav razpravljali o novi gospodarski ureditvi sveta, predvsem pa o prispevku sredstev javnega obveščanja pri uresničitvi ciljev te politike, ki so jo začrtale že članice gibanja neuvrščenih na svojih vrhunskih srečanjih. %l II Milili MIHI MIHI III lili III lllllllll MII III Milili Milili liMIIIII II MII IIIIIHIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIMII Ulili lil III1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111III* VČERAJ PONOČI V VERSAILLESU Motna eksplozija uničila krilo najbolj znamenite francoske palače Smrtnih žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je ogromna Odgovornost za atentat si lastijo bretonski nacionalisti niiMiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.ii.iiiiiiiii.iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimHiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiii..„.. TEŽAK OBRAČUN ZA NAŠO DEŽELO Sobotni orkan v severni Furlaniji povzročil nad 10 milijard lir škode Najbolj je prizadeto kmetijstvo, saj je skoraj v celoti uničen letni pridelek IZREDNA PRODAJA POHIŠTVA OD 30 00 40% POPUSTA na DNEVNE SOBE «OLD AMERICA« — SPALNICE VSEH VRST — KUHINJE — OBLAZINJENE in USNJENE SEDEŽNE GARNITURE ter druge vrste pohištva in opreme do izčrpanja zaloge. POHITITE! SPLOSNA OPREMA 3ra- TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 NUDIMO M02NOST NAKUPA V DINARJIH V FINALNEM SREČANJU 11, SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA \v#w Argentina (po podaljških igre) JUL premagala moštva Nizozemke Dokaj ostra igra - Gonella je bil precej popustljiv - Naslov svetovnega prvaka le sad dolgotrajnih priprav argentinske reprezentance Argentina — Nizozemska 3:1 ARGENTINA: Fillol, Olguin, Ta-rantini, Gallego, Passarella, Gal-van, Bertoni, Ardiles (v 66. min. Larrosa), Luque, Kempes, Ortiz (v 74, min. Housemann). NIZOZEMSKA: Jongbloed, Poort-vliet, Jansen (v 72. min. Suurbier), Haan, Brandts, Krol, R. Van der Kerkhof, W. Van der Kerkhof, Rep (v 59. min. Nanninga), Neeskens, Resenbrink. UBALDO FILLOL, vratar, 27 let, 15 nastopov v reprezentanci, na svetovnem prvenstvu je prejel le tri gole HECTOR BALEY, vratar, 27 let RICARDO LAVOLPE, vratar, 26 let DANIEL PASSARELLA, branilec, 25 let, kapetan reprezentance in eden izmed najboljših prostih igralcev SP RUBEN PAGANINJ, branilec, 29 let ALBERTO TARANTINI, branilec, 22 let, 21 prisotnosti v reprezentanci, po »mundialu* bi sc rad preselil v tujino DANIEL KILLER, branilec, 28 let LUIS GALVAN, branilec, 30 let, 18 prisotnosti v reprezentanci MIGUEL OVIEDO, branilec, 27 let, 7-krat v reprezentanci JORGE OLGUIN, branilec, 26 let, 32-krat v reprezentanci OSVALDO ARDILES, vezni i-gralec, 25 let, 46 prisotnosti v državni reprezentanci OMAR LARROSA, vezni igralec, 30 let, 9 prisotnosti v reprezentanci RUBEN GALVAN, vezni igra- ](k£ let AMERICO GALLEGO, vezni i-gralcc, 30 let, 54 prisotnosti v reprezentanci, verjetno najbolj grob igralec prvenstva, kljub temu le enkrat opomnjen DANIEL VALENCIA, krilo, 22 let, 29-krat reprezentant RICCARDO VILLA, vezni Igralec, 25 let, 21 prisotnosti v reprezentanci, z 82 kg je najtežji v argentinskem moštvu NORBERTO ALONSO, napada-dalec, 25 let, 17 prisotnosti v rezprezentanci RENE HOUSEMANN. 24-letni napadalec, 51 prisotnosti v reprezentanci DANIEL BERTONI, napadalec, 23 let, 28-krat reprezentant LEOPOLDO LUQUE, napadalec, 29 let, 33 prisotnosti v reprezentanci, v petih tekmah je dal štiri gole MARIO KEMPES, napadalec, 23 let, 37 prisotnosti v reprezentanci, s šestimi goli je najboljši strelec »mundiaia* OSCAR ORTIZ, napadalec, 25 let, 20 prisotnosti v reprezentanci SODNIK: Gonella (Italija). STRELCI: Kempes v 37. min., Poortvliet (Nizozemska) v 81. min., Kempes v 104. min., Bertoni v 114. minuti. Zgodilo se je torej, kar smo vsi pričakovali. Argentina je novi svetovni prvak, saj je po podaljški)) strla odpor Nizozemske in se tako prvič v zgodovini nogometa povzpela na najvišje mesto. Takoj na začetku moramo povedati, da so bili mnogi, ki so sledili nedeljo finalni tekmi, na koncu precej razočarani. Ne moremo trditi, da je bila zmaga Argentincev nezaslužena, a očitno je bilo, da so bili Južnoameričani dokaj favorizirani. Italijanski sodnik Gonella je dopuščal, da so se na igrišču dogajale neverjetne stvari. Argentinski nogometaši so dobesedno delali, kar so hoteli, prekrške pa je sodnik žvižgal vedno nasprotnikom. Predvsem Gallego, Passarella, Ta-rantini, Ardiles in Galvan, so večkrat bolj merili na noge Nizozemcev kot pa na žogo. Nedopustljivo je tudi dejstvo, da je sodnik dopustil, da so Argentinci na koncu tekme mirno ustavljali žogo z roko namesto z nogami; Gonella bi moral nedvomno v takih primerih postopati odločneje, tudi z izključitvijo, a verjetno ga je 70.000 gledalcev nekoliko ustrašilo. Tekma se je začela z 8 minutami zamude, ker si je moral W. Van der Kerkhof zamenjati obvezo na roki. Nizozemci so imeli prvo priložnost za zadetek v 5. min., potem pa so bili nekoliko boljši domačini. V 37. min. so prišli v vodstyo s Kempesom, ki je spretno prodrl v kazenski prostor in premagal Jongbloeda. V drugem polčasu je Nizozemska stalno napadala in nazadnje zasluženo izenačila v 81. min. Tik pred koncem regularnega časa pa je Resenbrink zadel vratnico. Potrebna sta tako bila še dva podaljška za določitev novega svetovnega prvaka, Kempes je zopet povedel svojo ekipo v vodstvo, čeprav je pri tem napravil prekršek nad dvema Nizozemcema. Za Gonello je bilo vse v redu tudi ob priliki tretjega gola, ko sta bila kar dva argentinska napadalca v off-sidu, razen tega pa se je, verjetno, Kempes dotaknil žoge z roko. Ob koncu srečanja je bilo veselje domačih nogometašev in navijačev neizmerno. Državni poglavar Videla pa je izročil kapetanu Passa-relli pokal FIFA, To je bilo zaključno dejanje tekme, ki smo ji lahko sledili po televizijskih ekranih in ki je privedla Argentino do naslova svetovnega prvaka. Kaj na bi še povedali k zmagi Argentincev? Poudariti je treba predvsem to, da njihov uspeh ni bil slučajen, ampak sad dolgotrajnih, ostrih in temeljitih priprav. Argentinskemu vojaškemu režimu je bilo mnogo do tega, da bi to prvenstvo propagandno čim bolj izkoristil. In kolikor se je dalo mu je to res u-spelo. Prvenstvo je bilo na splošno dobro pripravljeno in organizacija je tekla brez večjih zastojev. Glavno vlogo pri vsem tem pa so, seveda, odigrali argentinski nogometaši. Trener Menotti je do- bil za pripravo svojega moštva vsa pooblastila in praktično neomejena sredstva. Kandidate za državno reprezentanco je zaprl v pravi «lager», kjer so živeli pod izredno ostrim športnim režimom: vsak dan so bile na sporedu ure in ure vadbe, nihče ni smel niti ob blizu pogledati cigarete, ne alkohola, prepovedane so bile vse igre, razen kartanja in (včasih) biljarda, pa tudi obiski žena in zaročenk so lahko prihajali (kot nagrada) le po tekmai). Igralci so morali do potankosti izpolnjevati trenerjeve zahteve, ki so bile programirane do zadnje potankosti. In ena od programiranih stvari, katero je naročil general Videla, je bila tudi zmaga v finalu. Kot smo torej videli, so Argentinci svoj program izpolnili skoraj prav do konca. Vsemu nakljub pa Videla neke vmesne (in zelo pomembne) točke le ni uspel izpolniti: ni mu uspelo ustvariti vtisa, da v tej deželi vlada demokracija, svoboda in pravni red. Glasovi proti njegovi vladavini so bili ves čas prvenstva dovolj glasni in nasilje njegovega režima preveč o-čitno, da bi lahko vse to utišala ena sama športna prireditev, pa čeprav tako velika in pomembna, kot je svetovno nogometno prvenstvo . miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiimiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiMiia PO OSVOJITVI ČETRTEGA MESTA V ITALIJANSKEM TABORU ZADOVOLJNI Z DOSEŽENIM Letošnje prvenstvo je ovrednotilo kolektivno igro Včeraj se je italijanska državna nogometna reprezentanca vrnila iz Argentine v domovino. Na letališču v Rimu jo je sprejela pettisočglava množica, ki je navdušeno pozdravila svoje ljubljence. Kempes, prvi strelec svetovnega prvenstva Mariju Kempesu je zadostovalo sedem tekem svetovnega prvenstva, da je postal idol vseh argentinskih nogometnih navijačev. Nedvomno si je to tudi zaslužil, saj je domača re-prezentana v glavnem po njegovi zaslugi v finalu premagala Nizozemsko. Mario se je pokazal kot izvrsten nogometaš in, kar smo najbolj občudovali. zelo korekten ter pošten. Skupaj z vratarjem Fillolom je bil edini, ki v finalu ni izkoristil favoriziranja sodnika, saj ni opravil nobenega hudega prekrška. Le ob priliki drugega in tretjega zadetka ni bil preveč «pošten*. a je to tudi razumljivo. Mario Kempes je star 24 let, igra pa pri španskemu klubu Valencia. Prvič je nastopil v argentinskem prvenstvu, ko je bil star 16 let, prisoten pa je bil tudi pred štirimi leti na svetovnem prvenstvu v ZRN. ko je Nizozemska premagala Argentino s 4:0. II1111111111111111111111111111111II llllllll ll«lllllltUlllllllll||||lllll MM lili IIIII Iflll II lili III Hill llllllllllllll Odmevi na ^Argentino 78» Kaj pravijo naši ljudje o svetovnem prvenstvu Svetovnega prvenstva je konec. Delajo se prvi obračuni in statistike. Ob koncu smo se obrnili do vodje oddelka pri ZTT za radijsko in televizijsko reklamo ter športnega urednika agencije A A Jurija Ku-fersina in mu zastavili nekaj vprašanj. tKako ocenjujete televizijske prenose iz Argentine?» "Mislim, da so bili precej dobri, predvsem pa smo imeli veliko prednost, ker smo imeli možnost izbire; tako smo lahko poslušali tistega reporterja, ki nam je bolj ugajal.) "Vas torej vsi spikerji niso zadovoljili?* »Res, tokrat so bili poročevalci za italijansko televizijo R Al slabi, rekel bi površni in tudi premalo objektivni:.p "Kaj pa mislit'’ o registriranih prenosih, ki smo jih videli naslednjega dne in o raznih vložkih med posameznimi tekmami?* "Glede prvega vprašanja mislim, da je prav, da so pokazali nekatere tekme prihodnji dan in s tem dali možnost tistim, ki niso bili vztrajni zvečer, da so lahko sprem- ljali naslednji dan tekmo. Kar se tiče vložkov pa mislim, da argentinska televizija ni bila preveč objektivna. Argentinci so pač pokazali tisto, kar se jim je zljubilo. Ponovitveni vložki pa so zelo pozitivni, predvsem ker lahko ponovno vidiš akcijo in možne napake ter prekrške, katerih v neposrednem prenosu nisi opazil.* "Kaj pa mislite o reklami?* "Na igriščih je bilo mnogo rekla me, kar jasno potrjuje, da se ljudje vedno bolj zavedajo njene učinkovitosti, Letos smo celo videli, Ja je bila sama italijanska reprezentanca sponsorizirana.* "Kako sprejemajo naši trgovci vedno večjo vlogo radijske in televizijske reklame?* ('Delam na tem področju že skoraj dve leti in moram reči. da naši mlovni ljudje, razen seveda izjem, niso pokazali večje odprtosti do lega novega način reklame. Sem pa prepričan, da bodo v bodoče razumeli možnost in učinkovitost televizijskega medija, ki je danes, že skoraj bi rekel, del našega življenja in ima zato velik vpliv na ljudi.* Sprejem »azzurrov* ob povratku je bil torej precej drugačen od slovesa ob odhodu pred mesecem dni. Tedaj je nekaj sto navijačev na letališču igralcem žvižgaio, prav nič milostno pa se o reprezentanci niso izražali niti komentatorji v tisku. Seveda, pa ni to nič čudnega. Spomnimo se samo nekaterih bledih nastopov »azzurrov*. krono vsega pa je predstavljala vse prej kot spodbudna igra v tekmi z razmeroma precej slabo Jugoslavijo. Toda navdušenje italijanskih ljubiteljev nogometa je zdaj upravičeno. Italijanska reprezentanca se je vrnila iz Argentine z ugledom, ki ga prej ni imela ravno preveč. Na «mundialu* je imela eno najlepših in najbolj učinkovitih iger. Bila je edina, ki je premagala svetovnega prvaka Argentino. Poleg tega pa jo še sestavljajo razmeroma zelo mla di igralci, tako da so, vsaj kar se tega tiče, možnosti za bodočnost res izredne. Zadovoljstvo v italijanskem taboru je torej posledica dejanske vrednosti izbrane italijanske vrste, katere črto mesto na svetu je povsem realno in upravičeno. Kaj je pa še sicer pokazal letošnji «mundial»? Dokončno je potrdil zaton nekega obdobja v nogometu, v katerem je lahko uspešno živela tudi obrambna igra. Skoraj vse ekipe na tem prvenstvu, tudi «najslabše», so pokazale, da je treba nadaljevati po poti, ki so jo pokazale že na prejšnjem prvenstvu Nizozemska, Zahodna Nemčija, Poljska in še nekatere reprezentance: «totalni» nogomet, igra po vsem igrišču in predvsem napadati, napadati, napadati. In Se dodatna ugotovitev: novo vrednost je dobila tudi skupna igra. Nič več ni prostora za zvezdnike, za odlične posameznike, za katere skrbi celotno moštvo in jih zalaga z uporabnimi žogami. Letos smo sicer videli mnogo odličnih posameznikov, kot so bili Kempes, Rossi in drugi, vendar pa so se tudi oni podredili skupni igri, igrali so za moštvo, ne pa obratno, kot se je dogajalo v prejšnjih obdobjih. Nadaljnja značilnost letošnjega prvenstva je bila velika izenačenost praktično vseh sodelujočih enajsteric. Res, nekatera moštva so bila boljša od drugih, zato so tudi zmagovala, vendar pa je bila razlika v kakovosti skoraj povsod tako tesna, da ni bilo mogoče podcenjevati prav nobene enajsterice, niti take, kot sta bili n.pr. Tunizija ali Iran, za kateri bi morda na prvi pogled sodili, da sodita v drugi svetovni kakovostni razred. Skratka, dober nogomet igrajo danes tudi tam, kjer do včeraj t' igre še skoraj poznali niso. Če smo po enj strani ugotovili, da so letos tudi «s!abe» ekipe igrale dober nogomet, potem moramo po drugi strani tudi reči, da tak0 imenovane «dobre* ekipe niso tako izstopale, kot so na skoraj vsej prejšnjih prvenstvih. Prav to je morda tega aii onega ljubitelja zaneslo, da je bil nezadovol jen z igro na tem prvenstvu, toda v resnici proti na sprotniku, ki igra podobno kot ti, ki pozna skrivnosti tvoje igre, ni mogoče igrati tako uspešno, kot proti onemu, ki ne razpolaga s tvojim znanjem, s tvojimi skrivnostmi. To pa obenem tudi pomeni, da bo treba iskati v svetovnem nogometu novo pot. Sedanja je že precej uho- KONČNA LESTVICA 1. Argentina 2. Nizozemska 3. Brazilija 4. Italija 5. ZRN in Poljska 7. Avstrija in Peru 9. Francija, Tunizija, Španija in škotska 13. Madžarska, Mehika, Švedska in Iran jena in preveč ekip hodi po njej, da bi lahko ta ali ona enajsterica izrazito izstopala. Sicer pa tako ali drugače, zanimivo ali nezanimivo, dobro ali slabo, prvenstvu je vseeno sledilo na stotine ljubiteljev športa, kar je ponovno potrdilo, da je atraktivna in spektakularna mod nogometa še vedno velika. Prav gotovo največja med vsemi športnimi panogami. STRELCI 6 GOLOV: Kempes (Argentina) 5 GOLOV: Rensenbrink (Nizozemska) in Cubillas (Peru) 4 GOLI: Krankl (Avstrija) in Luque (Argentina) 3 GOLI: Rep (Niz.), Rossi (It.), Rum-mcnigge (ZRN), Roberto ter Dirceu (Brazilija) 2 GOLA: Gemmil (ško.), Ret lega (It.), Flohe in D. Miillor (ZRN), Boniek in Lato (Polj.), Ne-linho (Braz.), Haan, Brandts (Niz.), Bertoni (Arg.) 1 GOL: Vasqucz in Rangei (Meh.), Ali Kaabi, Gommidh, Dhouib (Tuu.), Bertoni, Passarella, Houscman, Turantini (Arg.), Csapo, Toth in Zombori (Madžarska), Lacombc, Platini, Lopez, BerdoII in Rocheteau (Fr.), Zaccarelii in Benetti (It.), Jordan, Dalglisb (ško.), Cueto in Velasquez (Peru), Schachner, Oberma.ver (Av.), Dani in Asensi (Sp.), Sjo-berg (šve.), Reinaldo, Žico (Braz.), Causio (It.), Abram-czik, H. Miillcr in Holzenbein (ZRN), Danuifard in Row-shan (Iran), Dc.vna in Szar-mach (Polj.), YVilly in Rene Van de Kerhof ter Poortvliet (Nizozemska) AVTOGOL: Eskandariun (Iran), Brandts (Niz.), Vogls (ZRN)