Pekarna mm Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1,Kočevje, telefon.: 855-558 Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica ♦ PRVIH DESET PO ČISTEM DOBIČKU ♦ DVE ŽRTVI “ROPA” V GOTENICI ♦ SANTANA ALI SANTA ANA ♦ S POTI PO JUŽNI AFRIKI - 2. del ♦ TUDI SMRT JE DEL ŽIVLJENJA GET d.o.o. Vernek 3 61 281 Kresnice tel.-fax 877-522 UGODNA PRODAJA REZERVOARJEV ZA KURILNO OLJE • standardne dimenzije: 680X1650X1000 do 3000 • rezervoarji posebnih dimenzij po naročilu so za enako litražo dražji za 20% • atestirane z garancijo • prevzem na RIKO-tu ali dobava na dom • možnost plačila v več obrokih 1.000 1 23.000 SIT 1.500 1 29.400 SIT 2.000 1 34.650 SIT 2.500 1 39.800 SIT 3.000 1 47.250 SIT TRGOYMA KOVinnn Reška c. 23, Kočevje, tel. 853-621, fax 851-613, 7.00-12.00, 16-18 Opekarska 41 a, Ribnica, tel. 861-064 8.00-18.00 sob. 8.00-12.00. VRTNA KOSILNICA 26.000,00 VRTNA KOSILNICA samohodna 62.000,00 TV SPREJEMNIK VOYAGER 51 cm 52.000,00 55 cm 61.900,00 ART LINE 63 cm 97.800,00 ART LINE 71 cm 100.000,00 iTiE HiirH i im DOS] (S @3Q&2AÜ7 Bela tehnika na 6 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti, za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! Pred vami je stota številka NOVIH NOVIC, za nami v uredništvu pa okrogla štiri leta trdega dela z vsem, kar je tako ali drugače povezano z izhajanjem časopisa. Človek je na svoja velika dela v življenju lahko upravičeno ponosen -pošteno priznam, da smo tudi mi, ki smo doslej polna štiri leta včasih v prav nemogočih delovnih razmerah ustvarjali naš in vaš časopis. Vsako leto je izšlo v povprečju 25 številk, torej v povprečju vsakih štirinajst dni. Brez bolnišk, plačanih dopustov... Od poklicanih se v teh letih ni nihče odločil, da bi bilo pametno podpirati kronologijo svoje občine. Morda so se bali in se še bojijo, da bi preveč osvetlili njihovo (ne)delo... Mi gremo naprej, čeprav včasih z luknjo v žepu, a morda še prav zaradi tega. Štiri leta je, ne nazadnje, dolga doba, marsikdaj pa tudi pomembna življenska prelomnica (štiriletni mandati, štiriletne vojne, štiriletne srednje in visoke šole...). Upamo, da bodo tudi pri našem časopisu nastopile spremembe - seveda na bolje. Zavedamo se, da ste prav vi, ti in ti, kreatorji naših in vaših novičk in novic, da skupaj pišemo kronologijo naših krajev, ki jo bodo nekoč listali naši zanamci. Za vse nas pa je to - brez slehernega dvoma - zelo odgovorno in nujno pošteno delo. Če ne bi imeli vas, naših oglaševalcev, in vas, naših bralcev, bi bilo naše delo kljub dobri volji hitro pri koncu. Brez denarja pač človek v teh časih ne more živeti, pa če ga še tako kolnemo ’. Zato se bom prav tukaj in zdaj zahvalila in še enkrat zahvalila vsem, ki nas tako ali drugače podpirate, saj že s tem, ko nas zdaj držite v svojih rokah, opravičujete naše delo. Upam, da bomo tudi v prihodnje dobro sodelovali, tako z bodočimi dopisovalci kot z bralci in oglaševalci. Vsi puščamo za seboj neko sled in če jo vi na tak ali drugačen način puščate tudi v NOVIH NOVICAH, iskreno mislim, da delate dobro. In človek, ki dela dobro, tudi dobro živi. Za vse nas upa.ni, da to - kljub norim časom - še drži. /0^ __________________________________UREDNICA VSEBINA POUTIKA............................4 Občinski svetniki so se znašli pred hudo odgovorno dilemo: kako gospodarno razdeliti po deset in več milijonov mark proračunskega tolaija. Nekateri bi kot dobri podjetniki v občinsko blagajno od malega človeka ali od vsemogočne države radi spravili čim več, ven pa jemali le po lastni presoji. GOSPODARSTVO........................5 Če bi naši gospodarstveniki znali in hoteli izkoristiti vse stroje in opremo, ki so jo v sicer drugačnih časih generacije pridnih spravile skupaj, potem danes v bilancah ne bi bilo vse rdeče. Še bolj pod vodo pa bi bili, če bi ne bilo podjetnih, ki dobičke ustvaijajo tako rekoč iz nič. . V GOSTEH........................10-11 Prazna vreča ne more stati pokonci, zato bodo v Loškem Potoku morali najti način, kako vrniti svojim lepim krajem in pridnim ljudem dela in kruha. Medtem ko moški razmišljajo o bogati prihodnosti, ženske delajo za majhne denarje in za golo preživetje... VAŠ INTERVJU...................12-13 Naše predstave o Dunaju, kjer je treba pustiti trebuh zunaj, je povsem postavil na glavo tokratni sogovornik, ki nadaljuje častno tradicijo pomembnih Slovencev v multikulturalnem mestu ob Donavi. REPORTAŽA......................14-15 Naši popotniki spoznajo, da se tudi za nas primitivni ljudje med sabo zmerjajo s primitivci: debeli črnci so civilizirani meščani, suhi pa zahojeni hribovci. Ali je po taka spoznanja sploh treba na drugi konec sveta...? RAZVEDRILO........................21 Ob koncu ligaških tekmovanj so športna srečanja postala bolj šaljive narave, preselila so se na podeželje, kjer znajo združiti šaljiva in strokovna opravila s športnim duhom. Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Stavek in fotografija: NOVE NOVICE Tisk: ADL d.o.o.. Po dločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1600 SIT. Naslov uredništva: Gorenjska c. 7, Ribnica. Poslovni čas od 9.00 do 12.00. Tel. /fax 860-710 med poslovnim časom, ostalo .861-704. Žiro račun: 50100-620-128 05 1114115-41068 POLITIKA št. 100 Občinski svet Kočevje KJE JEMATI, KOMU DAJATI? Na zadnji seji kočevskega občinskega sveta so se največ časa zadržali pri predlogu za ponovno odločanje o občinskem statutu. Zupan je namreč zadržal njegovo uradno objavo, ker se mu je zdela sporna odločitev svetnikov, da so krajevnim skupnostim odvzeli status pravne osebe. Precej razprave so nameninili tudi osnutku letošnjega proračuna, pri katerem so iskali predvsem dodatne možne vire za pokrivanje velikih investicij, ki se nadaljujejo od prej ali pa se bodo začele realizirati letos. Županu Janku Vebru ni uspelo prepričati svetnikov, da bi Vzeli nazaj’ svoj sklep, po katerem so iz KS prenesli žiro račune in lastnino na občino. Svetniki so z veliko večino odločili, da o spremembi statuta ne bodo niti glasovali, ker pa so predstavniki krajevnih skupnosti precej argumentirano grajali takšen statut, so na seji zadolžili župana, naj tako njim kot javnosti pojasni, da s tem ne bo delovanje KS v ničemer okrnjeno. Statut bo moral v uradno objavo, če pa bi bilo to proti županovem prepričanju, mu preostane le še pritožba na ustavno sodišče. Odbor za finance je pripravil obširen osnutek letošnjega proračuna, ki naj bi znašal skoraj miljardo tolarjev. 600 miljonov naj bi zagotovila država, ostalo pa naj bi bili t.i. izvirni prihodki občine, ki bi jih morali precej povečati, če bi hoteli z njimi pokriti vse investicijske potrebe. Razpravljalci iz vrst SDSS in LDS so videli velike rezerve v napajanju proračuna pri davku na premoženje (od 3.000 stavb se jim pobira le od 800), pri dohodninah (30 % dohodnine občanov ostane občini), v naravnih danostih (renta na zemljo in gozdove, ki se odvaja državi), drugi pa so opozarjali na dejstvo, da teh potencialov v tem letu niti v času njihovega mandata ne bo mogoče realizirati. V poslanskem klubu ZLSD so celo ugotovili, da svetniki lahko prosto odločajo o razporeditvi le okrog 150 miljonov SIT, saj naj bi bila vsa ostala poraba že določena z že začetimi investicijami in normativi za posamezna področja. Kljub temu so se svetniki prizadevali zagotoviti po kakšen tolar vsak predsem za področje, ki mu pripada poklicno ali lokalno. Svetnik iz liste neodvisnih pa je načel tudi vprašanje financiranja obveščanja javnosti o delu svetnikov in občinske uprave, ki je po mnenju tudi drugih razpravljalcev prepuščeno zgolj subjektivni presoji novinarjev in uredniški politiki medijev. Poseben položaj ima v tem kontekstu radio ŽUPANOVO POSREDOVANJE NI ZALEGLO Vsakdo, ki je v zadnjih mesecih ob delavnem času imel opravke na ribniški občini, se je na hodniku srečal z Antonom Šmalcem iz Dolenjih Lazov. S kupom dokumentov o domnevni krivici, ki naj bi jo mu napravila občina že pred leti, je po ves delavnik presedel pred vrati občinskih uradov in na tak način vendarle dosegel, da ga je konec maja sprejel novi župan Jože Tanko. Župan je na srečanje s Šmalcem povabil tudi mejaša Škulja, obema pa je ponudil v podpis medsebojni dogovor, s katerim naj bi se odrekla koriščenju spornega, nekaj metrov širokega pasu občinske zemlje med njunima parcelama, za katerega bi poslej skrbela komunala. Za Škuljeve je bil mejaški spor sicer rešen že pred dvema letoma, ko so skupaj s sosedovimi podpisali soglasje z na novo odmerjenimi mejami parcel, zaradi ljubega miru pa so se pri županu podpisali še pod ponujeni dogovor, da se odrečejo kakršnemu koli koriščenju občinskega zemljišča. Načeloma, toda brez podpisa, so se poseganju na ta občinski pas zemlje odrekeli tudi Šmalcevi. Vztrajali pa so pri tem, da jih je prejšnja občina oškodovala za nekaj deset arov zemlje in da zato terjajo od nove občine, da popravi krivico. Župan je ocenil, da bi lahko Šmalc svoj prav uveljaljal le po sodnih poteh. Vanje pa je Šmalc že igubil zaupanje tako kot tudi v izmere geometrov, ki so svoje usluge ponovno ponudili tudi na pobudo župana. Antonu Šmalcu je dolgoletno pravdanje s sosedom, ki naj bi ga po njegovem zakrivila pravzaprav občina, že močno načelo psihično zdravje in kot kaže mu tudi srečanje z županom ne bo prineslo duševnega miru. Univox, ki pa po mnenju nekaterih razpravljalcev občini odplačuje kredit z zaračunavanjem objav po precej nedefiniranih kriterijih, katere informacije so občinskega pomena. O finačnem vrednotenju pomena Novih novic za obveščanje javnosti o delu sveta in upravnih organov svetniki niso izgubljali besed. Konkretno ovrednotena ponudba o medsebojnem sodelovanju je očitno obtičala v županovem predalu in se morda sramežljivo skriva v podstavki "sredstva za promocijo občine Kočevje"- kot da Novice ne bi bile tudi kočevske in bi služile zgolj njeni promociji na območju Ribnice, Loškega Potoka in Osilnice... RIBNIS BREZ STATUS PRAVNE OSEBE računi. Svetnik« zanima P® Sprejeli so s'a'u'a’/ 'S?™”,,0 krajevne skupnosti statusa prav sistematizacija delovnih V cuna ter (do ib sprejetje odloka n javnih službah, ■ ■ , Dreko j:' Finančni položaj gospodarstva v lanskem letu TOLAŽBA IZGUBARJEV JE DOLGOROČNA STABILNOST... ... toda "dolgoročno gledano smo vsi mrtvi”, se glasi pesimistična ugotovitev podjetja bi glede na svoje veliko svetovno znanega ekonomista. Z malo ironije bi lahko bila umestna tudi premoženje torej lahko pridelala več ob ugotovitvah, ki so jih na tiskovni konferenci o finančnem položaju kot so, manjša ribniška podjetja pa gospodarskih družb v letu 1994 podali na kočevski podružnici Agencije (še) ne razpolagajo s tolikšnim za plačilni promet, nadziranje in informiranje . Poslovni izid gospodarskih premoženjem, da bi jim lahko očitali pravnih oseb s področja nekdanjih občin Ribnica in Kočevje je namreč slabo gospodarjenje z njim. Med v seštevku obarvan rdeče ne glede na to, na kakšnih stopnjah so njimi so celo nekateri pravi ugotavljali poslovne izide. fenomeni, ki ustvarjajo sorazmerno velike dobičke z malo premoženja in še manj zaposlenimi. Skupna izguba vseh 477 pravnih oseb ribniška pa so v tem pogledu znaša skoraj miljardo tolarjev, finančno nestabilna. Kočevska največji delež pa so k izgubi prispevali odhodki iz naslova financiranja, to je revalorizacija in obresti. Skupna izguba iz poslovnega leta pa je nekoliko manjša in znaša 354 miljonov tolarjev, večino (274 miljonov SIT) pa so pridelala ribniška podjetja. Izredni prihodki in seštevek vseh dobičkov kočevskih gospodarsko uspešnejših podjetij so skupaj uspeli pokriti skoraj 90 % vseh izgub iz lanskoletnega poslovanja, ribniško gospodastvo pa niso uspela potegniti iz globin niti številna uspešnejša podjetja niti lanskoletni izredni prihodki. Agencija za plačilni promet ugotavlja, da so kočevske pravne osebe finančno stabilne, saj jim je ..... D., . . . , , , , . .... .. v J J. Mj območju Ribnice je z izgubo poslovalo 40 pravnih oseb, z dobičkom pa 124.Na uspelo z dolgoročnimi viri pokriti območju Kočevja je z izgubo poslovalo 95 pravnih oseb, z dobičkom pa 193. vsa stalna sredstva in še del gibljivih, Informacijska tehnologija predstavljena v Ribnici ZA BOUŠI NADZOR KOMUNALNIH SISTEMOV Ribniško zasebno podjetje Andotehna je v začetku junija v Ribnico že drugič povabilo predstavnike komunalnih in drugih podjetij iz vse Slovenije, da so se seznanili s prednostmi informacijskega sistema za vodovode, plinovode, elektrovode in kanalizacijo. Predstavitve so plod sodelovanja z nemškim partnerjem, ki je razvil Software in ga že uporabljajo v številnih nemških in avstrijskih mestih. Andotehna se je v projekt razširjanja informacijskega sistema vključila zato, ker nadgrajuje njihovo andotest metodo analize vodnih izgub. Sistem namreč omogoča računalniški nadzor in vzdrževanje sistemov, tako da ima upravljalen vodovoda, plinovoda in m mm m podobnih sistemov v vsakem trenutku podatke o glavnih vodih, priključkih, porabnikih, pretočnih količinah in okvarah. Glede na to, da ima večina sedanjih komunalnih podjetij le na katasterskih | načrtih zarisane j trase vodov s podatki, ki jih ni mogoče povezovati, j so slušatelji z zanimanjem spremljali računalniške ani- uPorabo ter cenovno dostoPm tudi macije katastrskih načrtov in omrežij, manJsim organizacijam, ki postajajo vse bolj enostavni za OBVESTILA št. 100 Zveza telesnokulturnih organizacij Kočevje, Trg zbora odposlancev 30, daje po sklepu predsedstva z dne 10. 5. 1995 naslednji JAVNI RAZPIS za sklenitev najemnega razmerja za poslovni objekt Kegljišče Gaj, ki stoji na parceli št. 1175/1 k.o. Kočevje z zbiranjem pismenih ponudb. Od ponudnikov pričakujemo naslednje: 1. ponujeno višino najemnine, 2. čas, za katerega so pripravljeni skleniti najemno razmerje, 3. vrednost in namen morebitnih investicijskih vlaganj, 4. kratko predstavitev koncepta namena poslovnega objekta, 5. pozitiven odnos do športa in športnega parka Gaj. V postopku javnega razpisa lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Ponudniki naj pošljejo svoje ponudbe v roku 30 dni od objave tega razpisa na predsedstvo Zveze z oznako "ponudba za najem Kegljišča Gaj". Predsedstvo bo izbralo ponudnika, ki bo za Zvezo najugodnejši. Po preteku osmih dni od datuma obvestila o izbiri bo sklenjena ustrezna najemna pogodba. Ponudnike predhodno opozarjamo, da v objektu, ki je predmet najema, izvaja redne treninge in tekme Kegljaški klub Kočevje brezplačno. Bodoči nejemnik bo dolžan skrbeti za urejenost in tehnično izpravnost kegljišča ter dovoliti brezplačno uporabo kegljišča za treninge in tekme Kegljaškega kluba. Objekt ob prevzemu nima pogojev za opravljanje gostinskih dejavnosti. Predsedstvo zveze bo obravnavalo ponudbe po preteku 30 dnevnega roka, upoštevajoč ponudbe, ki bodo poslane zadnji dan izteka roka javnega razpisa s priporočeno pošiljko. Vse ponudbe bo predsedstvo odprlo na dan obravnave. Kočevje, 12. junij 1995 ZTKO ELEKTROSERVIS IN MONTAŽA Jože LEVSTEK Trg 25. maja 1 Sodražica Tel.,fax 866-466 ♦ ELEKTROINSTALACIJE ♦ STROJNE INSTALACIJE ♦ STRELOVODNE INSTALACIJE ♦ REKLAMNI NAPISI ♦ MERITVE EKETROINSTALACIJ IN STRELOVODOV (pooblaščen od rep. elektroinšpektorata) Mercator - Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica z.o.o. Šeškova 15 61310 Ribnica objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo stavbno - kmetijskega zemljišča z obstoječimi objekti v naselju Sodražica, ki bo dne 21.6.1995 ob 10. uri na sedežu zadruge v Ribnici, Šeškova 15, I. nadstropje. I. Zemljiško-knjižno stanje in lokacija 1. Številka parcele 2087/69 k.o. Sodražica, pripisana pri zemljiško-knjižnem vložku 1392. Površina zemljišča 7.098 m2. 2. Zemljišče leži v Sodražici ob cesti Na Pesek v zazidalnem področju cona 2 in 3 in je delno komunalno opremljeno ter namenjeno pozidavi. II. Izklicna cena je 11.500.000,00 SIT. III. Pogoji dražbe: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki so državljani RS in vse pravne osebe s sedežem na območju RS. Fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu, pravne pa overjen izpis iz sodnega registra. 2. Udeleženci dražbe morajo najkasneje en dan pred javno dražbo vplažati varščino v višini 10% od izklicne cene na ŽR M - KGZ Ribnica štev. 51310-601-13042, kar dokažejo z izvodom virmana. Varščino lahko vplažajo v gorovini pred javno dražbo na blagajni zadruge. 3. Varščina se ne obrestuje in bo upoštevana pri kupnini. Neuspešnim ponudnikom bo vrnjeno v roku pet dni po javni dražbi. 4. Kupec je dolžan v osmih dneh skleniti kupoprodajno pogodbo in plažati celotno kupnino, sicer se kupoprodaja razveljavi, varščina pa se ne vrne. 5. Prometni davek, kot tudi vse druge stroške za prenos lastninstva in ureditev zemljiško-knjižnega stanja plača kupec. 6. Kupec kupi nepremičnino v dejanskem stanju brez kasnejših ugovorov po sistemu "videno-kupljeno". 7. Ogled zemljišča je možen vsak delavnik, razen zadnji dan razpisa med 8. in 14. uro po predhodnem dogovoru na telefon 061/861-114 ali 862-131. Upravni odbor M - KGZ Ribnica NOVO NA SNEŽNIKU Konec maja je podjetje Snežnik v Kočevski Reki obnovilo svoj obrat SIMPO, v kateri proizvajajo palete, lesno galanterijo in opremo za gospodinjstvo. Vanj so vložili 300.000 DEM in bo imel status invalidskih delavnic, saj naj bi od 80 delavcev zaposloval kar 33 invalidov. V prihodnosti naj bi v razširitev proizvodnje vložili še 150.000 DEM, tako da bodo lahko v njem zaposlili vse invalide s tega področja. VOC Gotenica LOV NA ROPARJE BENCINSKE ČRPALKE Prvo soboto v juniju so trije roparji ubili črpalkarja na bencinski črpalki v Gotenici in pobegnili s plenom v smeri proti Kočevski Reki. Kamlu so jih v zasedi počakali policisti in prišlo je do streljanja, v katerem je izgubil življenje eden od roparjev, druga dva pa so zajeli in prepeljali v Gotenico. Zadevo so v roke prevzeli kriminalisti, zavarovali kraj doganja in začeli z zbiranjem dokazov... Tako bi se lahko zgodilo v resnici, a je šlo na srečo le za vajo, v kateri so se na čim bolj avtentičen način urili bodoči kriminalsti. Prihajajo z različnih višjih šol in fakultet, pod vodstvom izkušenih inštruktorjev pa se na štiri mesečnem tečaju srečajo z večino situacij, ki jih čakajo pri kasnejšem kriminalističnem delu. Med 34 tečajniki jih je večina ekonomistov, saj na tem področju najbolj manjka usposobljenih kadrov, ki bodo kos zapletennim potom gospodarskega kriminala. Vsi pa morajo vedeti, kako pravilno postopati v primeru vloma, ropa, uboja, eksplozije požara ali drugih nesreč, saj le tako lajo ugotovijo vzroke, motivive in nenazadnje preiskovalnemu sodniku izročijo osumljence in dokaze. Iz sodne prakse je namreč poznano, da se osmuljeni kaznivih dejanj pogosto sklicjujejo na napake v postopku kriminalistov, zato se zgodi, da niso obtoženi kljub očitni krivdi. Kriminalisti se večine naštetih veščin naučijo na štirinajstnevnem usposabljanju prav v Gotenici, po enem letu dela z mentorji pa bodo sami soočeni s kriminalom vseh vrst. Dela jim v časih, kakršne preživljamo, žal najbrž ne bo manjkalo. Petrol v Kočevju NOVI BENCINSKI SERVIS Pred kratkim je črnomaljski Begrad začel z obnovo leve strani bencinskega servisa v Kočevju, ki pa bo po obsegu del sodeč povsem novogradnja. Sedanjo že precej zastarano črpalko so zravnali z zemljo in odstranili cisterne, ki jih bodo nadomestili z varnejšimi. Nova bencinska črpalka bo imela čelni samopostrežni sistem natakanja goriva, poleg pa bodo postavili tudi večjo trgovino z mešanim blagom ter terminal za točenje kurilnega olja. Celoten kompleks obsega 4.000 m2, z deli pa bodo predvidoma končali že v oktobru. Turizem BIRO V NOVI PODOBI Konec maja je ponovno oživljeno Turistično društvo Kočevje odprlo prenovljen Turistični biro za avtobusno postajo. Ob tej priložnosti so povabili glavnega tajnika Turistične zveze Slovenije Alojza Šoštra ter sredstvom javnega obveščanja prestavili tudi program razvoja gostinstva in turizma M-KG Kočevje, ki kombinira gostinsko in drugo turistično ponudbo podjetja s kočevskimi naravnimi danostmi. Pripravili so različne programe tako po trajanju kot po zahtevnosti gostov, med atraktivnejšimi pa je 5-dnevni pohod s konji ali kočijami v naravo. Turist Biro je zaenkrat odprt vsak delovni dan med 12 in 15. uro. ČRNA KRONIKA ROP V GRADU IN MAŠČEVANJE 23. maja so ribniški policisti raziskali prijavo ropa, ki se je zgodil v večernih urah v ribniškem gradu. Begunec iz begunskega centra Fuad M. se je tam nahajal z Romom Igorjem B in Markom K., kjer so skupaj popivali. Igor je Fuada večkrat udaril po obrazu, da je le-ta padel po tleh, nakar mu je iz žepa vzel denar. Pri tem mu je pomagal Marko, naropala pa sta med 800 in 1.500 SIT. Begunec je zadobil lažje poškodbe, policisti pa so pri osumljencih ugotovili močno prisotnost alkohola in 1.040 SIT. Denar so vrnili žrtvi, zoper napadlaca pa podali kazensko ovadbo. Dan kasneje sta na policijsko postajo pritekla romska otroka Jožica H. in Boris B., za njima pa še Zijdad. C. Otroka sta potožila, da jih je Zijad pričakal v temi, začel nanju kričati in zamahovati z nožem. V suknjiču so mu res našli lovski nož, Zijad pa je močno pijan še naprej grozil, da bo pobil vse Rome, ker so mu prejšnjega dne oropali sorodnika. Zadržali so ga do iztreznitve in prijavili sodniku za prekrške. ODNESLI KARDANE IN NAJGO 24. maja je Ivan M iz Rajhenava sporočil na kočevsko policijsko postajo, da so mu neznanci dopoldne odnesli iz garaže kardan za nakladalko, dva kardana za krožno kosilnico in 120 1 "najge" za žganje. Ivana M. so s tem oškodovali za 150.000 SIT DOSTAVUENI DO MEJE št. 100 I 24. maja dopoldne so policisti pri nelegalni prodaji sadik na Šeškovi ulici v Ribnici zalotili Radovoja R., državljana ZRJ. Ker se je pri nas zadrževal po preteku dovoljenja za bivanje, mu je sodnik za prekrške odrekel gostoljubje naše države. Dostavili so ga na mejo. 1. junija so ribniški policisti v Jurjeviči legitimirali dva poljska državljana, ki sta brez dovoljenja prodajala posodo in drugo tehnično blago. Ker jima je pred 10 . dnevi poteklo dovoljenje za bivanje, so ju po podobnem postopku kot prej Jugoslavana dostavili do meje. Nazaj ne smeta vsaj eno leto. TRDE PESTI OB POLNOČI 25. maja malo po polnoči sta dva neznanca v klubu Pagat pretepla Darka K. in Miho M., oba iz Kočevja. Žrtvi sta se zatekli po zdravniško pomoč, Miha pa so poslali celo na ljubljanski klinični center. Policisti sumijo, da sta neznanca prišla s področja Ribnice. S CESTE PRI MORAVI IN ŠTALCERJIH Voznik motornega kolesa Dušan B. iz Dolenje vasi je 25. maja preveč pritisnil na plin, zato ga je med nožnjo proti Moravi na ostrem ovinku odneslo s cestišča. Na srečo je zadobil le lažje telesne poškodbe, na motorju pa je nastalo za 100.000 SIT škode. Zaradi neprimerne bistrosti je 3. junija pri Štalcerjih zletel s ceste tudi voznik VW hrošča L.J. iz Kočevske Reke. Pri tem je uničil še daljši pas zaščitne ograje, AVTOHIŠA GRIlK PRODAJA VOZIL,. REZERVNIH OPLOV m SFUVliS ^ d.o.o. KOČEVJE LJUBLJANSKA C. 87 TEL.: 061/851-447, 855-387 DEL. ČAS: od pon. do pet. od 8.00 do 17.00 ‘ sobota od 9.00 do 12.00 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA OPEL I ^ r* I j Tl od 17.900 DEM od 23.800 DEM od 29.999 DEM od 48.937 DEM od 30.572 DEM od 53.853 DEM od 47.016 DEM OPEL CORSA OPEL ASTRA OPEL VECTRA OPEL OMEGA OPEL TIGRA OPEL CAUBRA OPEL FRONTERA NOVA VOZILA SUZUKI SUZUKI SWIFT 1.3 GL HB 16.990 DEM SUZUKI SWIFT 1.3 Gl UM. 18.990 DEM SUZUKI BALENO 1.3 GL HB 21.990 DEM SUZUKI VITARA 2000 V6 46.990 DEM KREDITI OD 12 DO 48 MESECEV DEVIZNA KLAVZULA * 11% primer kredita: za 10.000 DEM prepU OPEL ■©- $ SUZUKI OPEL KADETT 1.7 D KARAVAN, 1.91 od 13.900 DEM OPEL ASTRA 1.4 KARAVAN 1.92 18.900 DEM OPEL VECTRA l.A 1.91 16.900 DEM OPEL VECTRA 1.8 1.92 18.900 DEM OPEL VECTRA 2.0 1.91 18.500 DEM OPEL VECTRA 2.0 1.93 (MS, MmMi) 22.900 DEM OPEL KADETT 1,6 IS__________od 14.800 DEM OSTALA RABUENA VOZILA VW PASSAT 2.0 L91 22.100 DEM VW PASSAT 2.0 KARAVAN 1.92 22.S00 DEM VW PASSAT 1.8 1.91 19.900 DEM VW 60LIIII 1.41.93 19.900 DEM FORD M0NDE0 2.0 16V GLX 1.93/12 2S.900 DEM FORD ESC0RT KARAVAN 1.93 19.900 DEM BMW 31« 1.92 30.900 DEM FIAT PUNT0 55 S 1.94 od 14.100 DEM FIAT PUNT0 75 S (nov) od 19.500 DEM R-5 CAMPUS 1.90 1.000 DEM HONDA ACC0RD (klimo) 1.90/12 | «.900 DEM ROVER 216 OH 1.92 14.S00 DEM SUBARU LE6ACY 2.0 4WD 1.93 19.100 DEM TEL: 061/851-447,855-387 V.:.y: '•i•:x:.?:•' j-.;.:.x;/f' 'V- ’ rt-f-Tv- tako da je nastalo za 400.000 SIT škode.. ZBIL DVA KOLESARJA IN POBEGNIL 26. maja je nekaj po 22. uri neznani voznik pripeljal iz Konce vasi. Na križišču pri OŠ v Stara Cerkev se ni držal svoje strani vozišča, zato je zbil najprej Tonija M., po tem pa še Benjamina L., ki sta s kolesoma pravilno pripeljala iz smeri magistralne ceste. Kolesarja sta zadobila sledove poškodb, voznik pa se zanju ni zmenil in je odpeljal dalje, ne da bi jima nudil pomoč. Kasneje so policisti izsledili pobeglega voznika Bojan B. iz Šalke vasi, ki so ga zaradi opustitve pomoči ovadili pristojnemu tožilstvu. PREOZKE PRIFARSKE CESTE 25. maja se je zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo po ozki cesti pri Slavskem Lazu prevrnil Renault espase. Voznik Roman I. iz Ljubljane se je med prevračanjem hudo poškodoval, na vozilu pa je napravil za 200.000 SIT škode. OPOZORILA NISO ZALEGLA 26. maja ponoči se je v Željnah odvijal družinski spor, zaradi katerega so policisti morali intervenirati kar dvakrat. Prvič opozorilo pijanemu občanu, da naj neha z nasiljem nad materjo in bratom, očitno ni zaleglo. Spravil se je še nad pohištvo, zato so ga nekaj ur kasneje prišli iskat in ga do iztreznitve pridržali v prostoru, kjer ni mogel ogrožati niti ljudi niti stvari. V JURJEVICO PO NAPAČNI STRANI 27. maja je v Jurjeviči pri hišni št. 2 prišlo do prometne nesereče, ker je Igor G. vozil preveč po levi v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal Ivan T.. Na vozilih je nastalo za 600.000 SIT škode. 30. maja sta se na podobno nesrečen način srečala v Jurjeviči še voznika Marjan H. in Stanislav P., le da so policisti ugotovili, da si zaradi vožnje po sredini delita krivdo. Napravila sta si za 150.000 SIT škode. KOLPA NAPLAVILA TRUPLO 30. maja je bilo v Bližini Slavskega Laza najdeno truplo. Ugotovili so, da gre za od februarja pogrešanega 60 let starega Antona Kezeleta iz sosednjih Delnic. DIVJA VOŽNJA PO PARKIRIŠČU 31. maja je nervozna voznica na parkirnem prostoru pred Namo s svojim vozilom rinila pred sabo vozilo Cirila H. Lastnik je voznico opozoril, naj neha, ta pa ga je z nenadno vzvratno vožnjo zbila na tla in pobegnila. Ciril je zadobil sled poškodbe, voznico B.M. iz Lukovice pri Brezovici pa so izsledili in jo kazensko ovadili zaradi opustitve pomoči. PREVOZIL RDEČO 31. maja je voznik kolesa z motorjem B. B. pripeljal iz Šalke vasi vkrižišče pri ZD ne da bi se zaustavil pri rdeči luči. V tem trenutku je iz smeri Melamina pripeljala voznica N.R., ki je trčila v kolo z motorjem. B.B. je utrpel sled poškodbe, kolo pa je bilo povsem uničeno. TROJNO TRČENJE Istega dne, 31. maja, se je nekaj minut za trčenjem v križišču zgodila prometna nesereča še nekaj više na Roški cesti. Voznik katrce KJ. se je vključil na to cesto iz Rozmanove, ko pa je že bil na svojem pasu, se je vanj od zadaj zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje ceste (dež) zaletel voznik yuga B.R. iz Zeljn. Trčenju se ni uspel izogniti kljub zaviranju in umikanju, katrco pa je udarec od zadaj potisnil na nasprotni pas, kjer se je vanjo zaletel še nasproti vozeči Đ. B.. Sopotnica v spredaj in zadaj zaleteni katrci je bila telesno poškodovana, v trojnem trčenju pa je nastalo za 300.000 SIT škode. IZGINIL DENAR ZA ŠOLSKI IZLET 1. junija je Dušan L. na ribniški policijski postaji prijavil tatvino 19.000 SIT, ki naj bi izginili iz torbice njegove hčere med telovadbo. Denar so učenci zbrali za šolski izlet, za storilci pa še poizvedujejo. PREHITRO PO DOLENJIH LAZIH 2. junija so iz zdravstvenega doma sporočili na ribniško policijsko postajo, da s tam nahajata Uroš K. in Sandi F., ker sta bila udeležena v prometni nesreči. Uroš je vozil Sandija na kolesu z motorjem po Dolenjih Lazih, kjer je zaradi neprimerne hitrosti trčil v osebni avtomobil. Padla sta po vozišču, poškodovanega Uroša pa so iz ZD napotili na opazovanje v KC. V GOSTEH št. 100 j Loški Potok LETO DNI PO STEČAJU RIKA Loški Potok se v gospodarskem pogledu podobno kot ostanek nekdanje skupne občine Ribnica le stežka pobira iz šoka, ki ga je pred letom dni doživel s stečajem ene najvitalnejših gospodarskih dejavnosti -tamkajšnjega obrata Rika. Na območju sedanje občine Loški Potok večino zaposlenih trenutno predstavljavljajo ženske v obratih Saturnusa in BPT-ja, v šolstvu, trgovini i gostinstvu, občani pa se z bojaznijo ozirajo na tamkajšnji Inles, ki ga pestijo nakopičene izgube. Socialno stisko so si nekateri omilili z vsakodnevnimi prevozi s posebnim avtobusom v loško Kovinoplastiko, le redki pa so si v na območju brez prave obrtne tradicije zagotovili možnosti za samozaposlitev. ČETRTIČ BREZUSPEŠNO Rikova družba v Loškem potoku je šla stečaj več kot pol leta kasneje kot ostale družbe, tako da prav v teh dneh obhaja prvo obletnico stečaja. Konec maja je propadel že četrti poiskus, da bi industrijski kompleks v Malem Logu prodali v enem kosu. Izklicno ceno so iz prvotnih 4,2 miljona DEM spustili na 1,75 miljona DEM, kot kaže pa je tržna vrednost še precej nižja. Veliki upi, da se kot kupec utegne pojaviti bližnja Kovinoplastika so padli v vodo, ker so se tam odločili za nakup proizvodne hale v Rakeku, tako da postaja realnejša prodaja obrata po delih. Riko v stečaju daje v najem proizvodne prostore trem zasebnim podjetjem, v katerih dela okrog trideset delavcev. Vsaj dve podjetji sta v lokalnih merilih kar uspešni, vsekakor pa ju v primeru odkupa proizvodnih prostorov in opreme ter dražje delovne sile (ko bo večini potekla pravica do prejemanja denarnega nadomestila, čaka manj rožnata prihodnost. Loškopotoški Riko je šel v stečaj s sorazmerno majhnimi dolgovi do dodobaviteljev (večino terjatev predstvaljajo odpravnine in druge terjatve delavcev), zato so bili po svoje upravičeni upi mnogih, da bo šlo po prodaji naprej podobno kot včasih. Ti upi pašo se po nespešnih poskusih priodaje počasi razblinili, zato so se vsaj nekateri odločili, da se bodo z delovskim avtobusom prevažali po sicer slabih cestah v Lož, kjer z večinoma pogodbenim delom začasno rešitev brezposelnosti vse bolj spreminjajo v trajnšo obliko zaposlenosti. Pridružilo se jim je tudi nekaj predvsem mlajših žensk, saj so jim v Ložu baje postavili starostno omejitev nekje pri tridestih letih. TEKSTILKE VEDNO ZADNJE Obrat Bombažne predilnice in tkalnice Tržič se je na Hribu ohranil kljub črnogledim napovedim in celo stečaju matičnega podjetja. Delo nudi 32 ženam in dekletom, ki z dohodki pod že tako nizko kolektivno pogodbo za tekstilno branžo plačujejo davek preteklim zablodam podjetja. Obljubljajo jim, da se bodo še letos razmere popravile in skušajo preživeti z 30 tisočaki in dodakom za malico, ki je vreden več kot dve delovni uri. Vsaj dela imajo dovolj, dodelavajo pa posteljnino in prte, ki jih vse bolj potrebujejo gostinci pred prihajajočo turistično sezono. Zavedajo se tudi, da jih podjetje po svoje potrebuje, saj v Tržišu delavk a takšen denar ne morejo dobiti. DA JE LE DELO 43 zaposlenih v obratu Saturnusa (med katerimi je 39 žensk), dobiva plače redno in se vsaj javno ne pritožujejo čeznje, saj dobro poznajo razmere v drugih podjetjih v Loškem Potoku. Skrbi jih predvsem, če bo matična firma v Ljubljani dovolj prodorna v razvoju svetlobnih teles in druge opreme, saj prizvajalci vozil od tovrstnih dobaviteljev zahtevajo vse bolj celovit izdelek, da ga kot celoto z ostalo opremo pritrdijo na vozilo. PREŽIVETJE Z VIZIJO Skoraj 170 zaposlenih v Inlesovi družbi Smreka se skuša otresti izgub, ki jim ne pustijo prav zadihati. Tehnološko manj zahtevni programi so dodaten razlog, da so njihove plače teže primerljive z nekaterimi družbami, ki so v preteklosti uspele posodobiti proizvodnjo, vendar novo vodstvo vidi v tem le fazni zamik, ki ga je mogoče v nekaj letih nadoknaditi. ! Prihodnost Smreke ni le v mesečnem r povečevanju proizvodnje, zato ni pričakovati, da bo z zaposlovanjem blažila socialno stisko Potočanov. Vzporedno se mora dvigovati kvaliteta proizvodnje, zato pa potrebujejo dodatna sredstva in znanje. Ker nepovratnih sredstev ni, delavci ceno za preživetje firme plačujejo z nižjimi plačami od kolektivne pogodbe, vodstvo pa se bo moralo identificirati s krajem in Mormona v Ribnici SIMPATIJE Z OSEBNIM VZOROM V teh dneh sta se na obisku pri znancih v Ribnici mudila zakonca Dowdle iz Arizone, ki v Ljubljani leto in pol zastopata Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ali popularneje rečeno mormone. Cerkev ima svoje izpostave po vsem svetu s preko 9 miljoni članov, pred kratkim pa so prostor za obrede najeli tudi v Ljubljani. Za pripadnike te cerkve, ki sicer priznavajo biblijo in so organizirani po vzoru prvotne cerkve, so značilna izredno visoka moralana načela, ki se navzven kažejo v poudarjeni urejenosti v oblačenju in obnašanju ter priznavanju zakonov in običajev države, v kateri živijo. Izreden poudarek dajejo družinskemu življenju in so znani po velikem številu otrok, hkrati pa imajo zelo razvite mehanizme socialne pomoči tako v lokalnem kot svetovnem merilu. Kljub tradicionalnim vrednotam pa živijo v sodobni družiski skupnosti: zakonca Dowdle imata 12 odraščenih otrok in 43 vnukov, ki medtem, ko onadava opravljajta svojo laično poslanstvo v Sloveniji, živijo razkropljeni po vsej Ameriki. G. Dowl je upokojeni mizar, žena pa gopodinja, kljub temu pa sta vse otroke brez državne pomoči (doklad, porodniških dopustov ali štipendij) izšolala na srednjih šolah ali celo univerzi. Mormoni torej niso sekta, ki živi daleč v pretklosti in bi v naše kraje razširjala povsem neprimerne religiozne in življenjske nazore. V pogovoru z njimi pa se tudi izkaže, da so razgledani ljudje, ki svoje simpatizerje pridobivajo predsem z osebnim vzorom. Katoliški pedagogi Slovenije POTREBA PO KODEKSU Kočevska postaja vse pogostejša gostiteljica raznih združenj in društev, ki svoje letne zbore združijo s seznanjanjem z njeno zgodovino in naravnimi danostmi. Praviloma se zaradi tako zastavljenega programa srečanj udeleži večje število članov, kar se je lani jeseni pokazalo pri društvu zgodovinarjev in kasneje konzervatorjev, 3. maja pa tudi pri društvu katoliških pedagogov Slovenije. Ti so se v programu letne skupščine seznanili z zgodovino in sedanjostjo kočevske župnije, župnije v Kočevski Reki ter področja Kostela. Letno skupščino društva katoliških pedagogov so razdelili na dva dela. V prvem so obravnavali poročila o delu 12 območnih enot, v katerih je vključenih okrog 250 članov. Predsednica društva Mari Žabjek ugotavlja, da je bil interes po včlanjevanju v društvo večji predvsem v začetnem obdobju (društvo deluje četrto leto), v zadnjem času pa se sicer aktivni posamezniki teže odločajo za registrirano članstvo, kot da bi se bali pritiskov iz okolja. Katoliški pedagogi so si sicer v svoj program zastavili nalogo, da se v šolah uvede t.i. pedagoške delavnice in da se ponovno vzpostavi vez med šolo in družino. Izpostavili so tudi pomembnejšo vlogo učitelja kot vzgojitelja, na tem področju pa pogrešajo etični kodeks, na katerega bi se učitelji pri vzgoji opirali in ki bi jih hrati poklicno zavezoval. poiskati tudi dolgoročnejšo vizijo razvoja. Mnogi zaposleni namreč vztrajajo zaradi otrok, ki se šolajo po različnih krajih po Sloveniji in bi jim radi omogočili perspektivno zaposlitev tudi v domačem kraju. In Smreka je trenutno edina, ki ni le dislociran obrat bre zrazvojnih in poslovnih funkcij, pa tudi za njo najbrž dolgo ne bilo njej podobne. ZASEBNA POBUDA Eden redkih, ki je preživetje in vizijo vzel v svoje roke je Levstek Dušan, ki si jinaz bratovo pomočko na Hribu 80 postavil žago. Samo zaidovje, papirji in oprema sta ga stala 100.000 DEM, saj je začel čisto iz nič. S polno paro delo že skoraj leto dni, tako da žaganju tramov za okoliška gradabena podjetja in pri izpolnjevanju drugih naročil že potrebuje pomoč sorodnikov in nekaterih tamkajšnjih fantov. To je kljub bogatem zaledju gozdiv v Loškem Potoku edina zasebna žaga in prav gotovo bi se našlo dovolj prostira še za kakšno podobno dejavnost, če bi kraj premogel več tovrstne tradicije in zdrave podjetnosti. Časi, ko so delo in kruh prinesli podjetni ljudje z doline, so žal najbrž nepreklicno minili. S.H. mag. Anton LEVSTEK v NAUČIMO DRUGIM SE ŽIVETI EDEN Z Anton Levstek je mlad, izobražen svetovljan, ki živi na Dunaju. Je predsednik slovenskega kulturnega centra, direktor slovenskega študentskega doma Korotan in kurator Knafljeve ustanove na Dunaju. Je oče dveh otrok, Julijane in Tonija, žena je Madžarka, sicer profesorica na madžarski šoli na Dunaju. Na Antona smo Ribničani lahko ponosni podobno kot smo lahko na duhovnika Knaflja, saj sta oba ponesla dobro ime Slovencev širom izven slovenskih meja. Ponosni pa toliko bolj, saj sta naša človeka, Ribničana, v svetu dokazala, da Ribničani nismo le šegavi rešetarji, ampak da se v nas skriva redko bistra pamet, ki je sposobna obvladati več svetovnih jezikov, biti khrati teološko, filozofsko in umetniško obarvana, pa ob vseh teh lastnostih tudi preudarno gospodarna in človeško topla. Prav taka sta namreč Ribničana, o katerih se bo prav na tem mestu prepletala beseda. * Otroštvo ste preživeli v Dolenji vasi. - Anton: Rojen sem bil v Dolenji vasi in tam sem preživel tudi vsa otroška in osnovnošolska leta. 12 Osnovno šolo sem obiskoval najprej štiri leta v Dolenji vasi, nato pa do osmega razreda v Ribnici. * Šolanje ste nadaljevali na Gimnaziji Želimlje in se posvetili študiju teologije. - Anton: Po želimeljski gimnaziji sem končal še klasično gimnazijo Poljane v Ljubljani, ker želimeljska ni bila državno priznana. Nato sem v Ljubljani zaključil prvo stopnjo filozofije pri prof. Janezu Janžekoviču. Takoj zatem sem se odpravil na Koroško, kjer sem s študijem nadaljeval ob pedagoškem delu. Po študiju teologije v Rimu sem v Jeruzalemu končal biblično teologijo in arheologijo, se intenzivno ukvarjal tudi z judiais-tiko in islamologijo... * Na Dunaju ste se posvetili umetnosti... - Anton: Iz Jeruzalema sem se odpravil na Dunaj, kjer sem študiral likovno umetnost in pisal doktorsko dizertacijo Duhovni vidik v umetnosti. Umetnost je sestavni del življenja in z njo se prepleta moje življenje vseskozi. Vseskozi pa imate v tujini tudi stike s Slovenci... - Anton: Na Dunaju sem začel kot socialni delavec za Slovence in kmalu smo začeli izdajati slovenski bilten DUNAJSKI VALOVI, v katerem je sodeloval tudi slovenski pisatelj Lev Detela, sicer begunec na Dunaju. Bil sem pobudnik knjige SLOVENSKI DUNAJ in postal tudi njen urednik. * Zakaj prav Slovenski Dunaj? - Anton: Dunaj je bil včasi tudi naša prestolnica in v njem je živelo in še živi mnogo Slovencev. Včasih je bilo na Dunaju registriranih 1200 rešetarjev, neuradno pa jih je bilo gotovo še precej več. Se danes npr. živi na Dunaju 80-letni rešetar Bartol, seveda Ribničan po rodu. Tudi mnogo kostajnarjev je bilo z našega konca (Perhaj iz Lašč...)... * Tudi Ribničan Knafelj je živel na Dunaju... - Anton: Luka Knafelj je bil Ribničan, sicer pa zelo gospodaren duhovnik, ki je živel na Dunaju. Kot dekan je bil v tistih časih (18. stol.) tudi veleposestnik. Napisal je testament, da se mora iz njegove zapuščine ustanoviti fondacija za štipendiranje slovensko-kranjskih študentov. Leta 1776 se je ta fondacija res ustanovila in ko so njegovo premoženje - nekaj v goldinarjih, nekaj v posestvih - pametno obrnili, se je že nekaj let zatem že začelo razpisovati Knafljeve štipendije. * Knafelj je odigral pomembno vlogo za slovenske intelektualce v tujini... - Anton: V centru Dunaja so leta 1850 že stoječo Knafljevo hišo povečali in obnovili. Prav iz te hiše je bilo štipendiranih veliko slovenskih študentov in mislim, da smo prav na račun Knaflja ohranili Slovenci korak z evropskimi strokovnjaki... Večina slovenskih vodilnih intelektualcev in strokovnjakov je dobila njegovo štipendijo in jo tudi pomagala ohranjati (Danjko, Prešeren, Kopitar, Vodnik, Kastelic, Miklošič, Župančič. Prijatelj, Maks Gaspari...) * Zadnja leta ste tudi upravnik Knafljeve zapuščine... - Anton: Za gospodarjenje z njegovo zapuščino je bil vedno postavljen kurator - kura torij - in tega je vedno postavljala Dunajska univerza kot varuh te ustanove. Po drugi svetovni vojni je to fondacijo prevzela ljubljanska univerza. Zadnja leta sem to veliko Knafljevo poslanstvo (kar Knafljeva zapuščina brez dvoma je) prevzel in za osnovni cilj sem si zadal, da je najprej potrebno obnoviti hišo, ki je trenutno v zelo slabem stanju. Denar za njeno prenovo se je že skoraj natekel (okrog 8 miljonov mark je potrebnih za to), tako da bomo z deli kmalu začeli. * Od leta 1990 ste tudi direktor slovenskega študentskega doma KOROTAN. - Anton: Korotan je ustanovil pater Ivan Tomažič pred 30 leti in je druga slovenska ustanova na Dunaju. Njegov nastanek je bil nujen ob dejstvu, da se je vse več slovenskih študentov odločalo za študij na Dunaju, saj so bili v Celovcu izpostavljeni protislovenskim pritiskom raznih organizacij. Pred enim letom smo Korotan generalno obnovili, tako da ima sedaj ločeno študentsko in hotelsko stran. * V Korotanu se nenehno dogajajo za tiste kraje še toliko bolj pomembne slovenske kulturniške dejavnosti... - Anton: V spodnjih prostorih Korotana imamo urejene prostore za kulturne dejavnosti. Tam se nenehno dogajajo razne razstave, gostovanja, teatri in gledališke skupine...Tudi sami imamo svojo gledališko skupino... Slovenska kultura ima pri nas pravo zatočišče in vsi zavedni Slovenci na Dunaju se je množično udeležujejo. Na Dunaju sta gostovala tudi ribniški pevski zbor GALLUS in nonet VITRA, v bližnji prihodnosti pa pripravljam v naših prostorih razstavo rešetarstva, ki bo še toliko bolj zanimiva za vse Ribničane. * Sodelujete pa tudi s slovenskim in avstrijskim političnim vrhom? - Anton: V Korotanu imajo na stežaj odprta vrata vsi Slovenci, ki so pri nas iskreno dobrodošli. Pri nas ni pomembno, kdo pripada kateri stranki, vsi so enako toplo sprejeti. Pokaže naj, kaj zna. Smo multikulturalno usmerjeni, saj je osnova vsake družbe, da se ljudje naučijo živeti eden z drugim, ne glede na narodno, versko in politično pripadnost. Pred tremi leti sem organiziral predstavitev Slovenije v avstrijskem parlamentu. Prišli so vsi pomembni avstrijski politiki iz praktično vseh avstrijskih političnih strank. Seveda pa so prišli tudi vodilni slovenski predstavniki, npr. Kučan in Peterle. Prav v kratkem pa bo imel v naših prostorih tiskovno konferenco Janez Janša... * Kakšno posebno sporočilo za Ribničane? - Anton: V našem Korotanu imajo možnost poletnih tečajev nemščine vsi dijaki in študentje, ki si seveda sami tega želijo. Torej - vsi mladi, ki imate take želje, me lahko pokličete po tel. 00431/403 17 99, 403 41 93 ali 408 64 43. Naš rojak j| Levstik je zapisal: Kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj. Zdaj pa je tako: Če greš na Dunaj, ne pusti trebuh zunaj! Pridi k nam v domači KOROTAN. Darja D. Hafnar REPORTAŽA št. 100 Ljubo Mlakar in Matjaž Cilenšek v PO JUŽNI AFRIKI NAMIBIJI . Vinko Mlakar in Matjaž Cilenšek sta se pred kratkim vrnila iz enomesečnega popotovanja po Južni Afriki in Namibiji. Tja sta se odpravila s še šestimi popotniki iz Slovenije, in Hrvaške. Osnovni motiv potovanja je bil za njiju predvsem dejstvo, da na tem koncu sveta še nista bila, zveze pa sta imela tudi pri nakupu avionske karte, saj sta jo dobila po relativno ugodni ceni. V naše uredništvo je Ljubo Mlakar prinesel poleg neštetih fotografij eksotičnih krajev in naravnih lepot s potovanja tudi še sveže spomine in vtise na nepozabna doživetja iz afriške celine. Tokrat objavljamo drugi del. V VASI HIMBA UUDI Ko so se približali prvi vasi, ograjeni s suhimi vejami kot zaščita pred zvermi, so jim naproti pritekli otroci iz vasi. Ti mali divjački ne obiskujejo nikakršnih šol, so pa sicer prijazni in nasmejani otroci kot vsi njihovi vrstniki po svetu. Pripeljali so jih do vhoda v vas. Popotniki so himba ljudi z obzirnim spoštovanjem zaprosili, če jih lahko fotografirajo. Z otipljivimi argumenti ( podarjenimi bonboni, tobakom) so jim domačini prošnjo uslišali. Himba ljudstvo ne pozna denarja, vse trgovanje temelji na naturalni menjavi. Od ene do druge vasi, ki šteje okrog 30 ljudi, je razdalja 20-30 km, vsaka vas pa razpolaga z 600-700 glav živine. Prehranjujejo se v glavnem z mesom in nabiranjem plodov, s poljedelstvom se zaradi slabih pogojev ne ukvarjajo. Kljub temu pa niso podhranjeni in jim ni videti, da bi pogrešali civilizacijske dobrine (kot so razni stresi, položnice)... mimo naselij himb do prečudovitih slapov Epupa falls na reki Konene, ki je hkrati mejna reka z Angolo. Tukaj so občudovali pol kilometra oroke široke slapove, ki so nenavadni za subtropsko klimo. HERERA PEOPLE Domorodci niso debeli, le v mestih je moderno biti debel. Debeli so npr. pripadniki ljudstva Herera, ki so v bistvu civilizirane Himbe, saj govorijo isti jezik. Oni se ne barvajo z rdečim prahom, ne hodijo po svetu brez oblek, Himbe pa zmerjajo s primitivci. SLAPOVI EPUPA FALLS MESTO KHORIXAS Po gozdnatih poteh so se prebijali Posloviti so se morali od manjših vasi, ki se jih še ni dotaknila civilizacija in se po dveh dneh vožnje približali mestu Khorixas. Zopet so začutili pod kolesi svojega jeklenega konjička asfalt! V samem mestu so si ogledali ene najstarejših risb v Afriki, vklesanih v stene, ki so v glavnem upodabljale afriške živali (slone, zebre, leve...) in dokazujejo, da je nekoč obstajala na tem mestu določena kultura. SWAKOPMUND Preko zanimive kamnite puščave so naši popotniki prispeli do Atlantskega oceana. Lepa pričakovanja - malo poležavanja ob morju - so se v hipu razblinila. Ob zahodni obalijužne Afrike kroži mrzli morski tok, morje ima 14’ C in izparevanje povzroča meglo, ki sega do 20 km v notranjost celine. Obala je raj za ribiče. Swakopmund je drugi nejvečji letoviški kraj, kamor prihajajo nemški turisti, ki so zgodovinsko povezani z Namibijo, v kateri sedaj živi tretja generacija Nemcev. V dveh dneh so si ogledali razkošne vile, ogromne soline, nepregledne jate flamingov, pelikanov in tjulnov. Glavna značilnost tega dela Namibije je velvičevka, rastlina, ki raste v kamniti puščavi. Njeni zeleni, trdi listi - jeziki se raztezajo v premeru 6 metrov, tekočino pa črpa preko korenin, ki segajo do 200 m globoko. Ocenjujejo, da je največja velvičevka stara 1500 let, biologi pa so jih odkrili šele pred 25 leti. PUŠČAVA NAMIB -PRAZNINA Pot se je nadaljevala skozi nacionalni Park - peščeno puščavo NAMIB. Zaradi občudovanja peščenih sipin ob sončnem zahodu - prelivanje oranžnih in sivih barvnih nians - so morali iskati naši popotniki primeren prostor za nočitev, saj je bilo do kampa, ki Posluje strogo po sončni uri, Predaleč. SORODNE DUŠE SE najdejo povsod Za postavitev šotorov so zaprosili na farmi (11.000 ha), katero katero sta upravljala dva Irca. "Ni problem!" so dobili odgovor. Kasneje nied razgovorom sta Irca Povedala, da sta bivša hipija, ki sta bila koncem šestdesetih let tudi udeleženca zgodovinskega ^oodstock festivala. Po večerji so vsi skupaj Priredili prvo neuradno niednarodno tekmo med Slovenijo in Namibijo v Pikadu. Na veliko začudenje gostiteljev so gostje iz Slovenije povedli 2 1:0, kasneje pa sta domačina izenačila rezultat. Ostalo je pri neodločenem izidu, hladilnik s primerno ohlajenim pivom pa se je od naporne tekme skoraj izpraznil... Čeprav so se poznali zgolj 16 ur, je bilo slovo žalostno, hkrati pa so bili vsi skupaj presenečeni, kako hitro se najdejo sorodne duše, četudi na drugem koncu sveta. SOSSUSVLEI Vožnja se je nadaljevala ob puščavi do 350 m visokih sipin Sossusvlei, ki so največje na svetu. Dan so preživeli v puščavi na sipinah, katere sproti oblikuje veter. Popotnikom je še kako prav prišla obutev, sicer bi od peska dobili opekline. Nikjer ni bilo živega bitja in popotnikom je bilo jasno, zakaj pravijo domačini tej puščavi PRAZNINA. V pičlih osmih urah so se zavedli, kaj je puščava: pesek, sonce in v daljavi meglice, katere se spreminjajo in nudijo vizualne predstave. DIAMOND ASEI V bistvu je bilo to slovo od Namibije. Pot se je nadaljeval mimo puščave in ob Diamond Asea, ogromnem področju, kjer kopljejo drage kamne. Ker pa je vstop na to področje strogo prepovedan za vse slučajno mimoidoče, torej nepovabljene, si ga popotniki niso •i pobliže ogledali, saj ga čuvajo oboroženi stražarji. ZOPET ASFALT Makadamska cesta je prešla v asfaltno in zagledali so obmejne zgradbe, kjer so popotniki po opravljenih carinskih formalnostih vstopili v Južnoafriško republiko. D.D.H. -konec prihodnjič- AYTtHISA RAJNTDEIiJ DAMJAN MAHOVNIK 2 KOČEVJE hL/taMl/S5I-488 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL * Avtomehanična dela * Avtokleparska dela * (miza CAR-O-LINER) * Avtoličarska dela * NON STOP vlečna služba POSLOVNA STRAN r Onyx d.o.o.# rozmanova 1# ljubijana Domofoni, --------^ VIDEODOMOFONI trOO J VIDEO NADZORI, ---------VIDEO ALARMNI SISTEMI Izdelava vseh vrst elektroinstalacu, POPRAVILA, ADAPTACIJE IN STOPNISCNI AVTOMATI Profesionalna razsvetljava za poslovne PROSTORE, OBJEKTE, FASADE, SVETLOBNI PANOJI Zagotovljeni dobavni roki, garancija IN REDNI SERVIS Onyx - vaš partner v odločilnih trenutkih POKUČITE 061/451-465, 323-520 ZAJC s.13-, Zim.strice 62 • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, ki jih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice št. 100 i PONUDBA SKB banke PO CEM SO POSOJILA? Ste si že kdaj sposodili kaj od soseda, recimo kosilnico za travo? Najbrž je vaš odgovor pritrdilen. Razlika med sposojanjem od soseda in denarja iz banke je seveda očitna: sosedu zadošča protiuslu-ga, banka pa za posojanje denarja zaračuna obresti v precej večji vrednosti. Izposojeno kosilnico boste verjetno vrnili takoj po uporabi, v roku enega ali dveh dni. Banka je kar se tega tiče boljši sosed, saj vam zaupa denar za mesec dni, eno ali celo več let. Prav tako z izposojenim denarjem ustvarjate precej večjo vrednost. V banki se tudi ne more zgoditi, da bi jim zmanjkalo denarja. Denar je vendarle blago posebne vrednosti, ki zasluži posebno ceno. Pa poglejmo, po kakšnih pogojih ponuja posojila prebivalstvu SKB banka. Kratkoročna potrošniška In gotovinska posojila obrestna mera: - občan poslovno sodeluje z banko 11% + R - občan poslovno ne sodeluje z banko 15% + R doba vračanja: do 12 mesecev Dolgoročna potrošniška In gotovinska posojila obrestna mera: - občan poslovno sodeluje z banko 13% + R - občan poslovno ne sodeluje z banko 17% + R -15% depozit nad 24 mesecev doba vračanja: -od 13 do 36 mesecev za nakup blaga široke potrošnje, gotovino - do 48 mesecev za nakup avtomobila (razen Adria avto) - do 60 mesecev za nakup in gradnjo garaž, izplačilo dednih deležev, naknadno opremljanje stavbnega zemljišča, nakup vrednostnih papirjev, adaptacije, kmetje za nakup premičnin -do 120 mesecev za nakup, gradnjo in prenovo počitniških enot, kmetje za nakup oz. gradnjo nepremičnin (gospodarska poslopja) Stanovanjska posojila obrestna mera: - na osnovi depozita (vezave tolarjev) 10% + R - na osnovi dolgoročnega varčevanja 10% + R - na osnovi hipoteke (depozit) 10% + R - na osnovi nakupa in zastave obveznic SKB banke 12% + R doba vračanja in vezave sredstev: do 15 let. Odločitev za posojilo je seveda vaša. Za vse dodatne informacije pokličite SKB banko PE Kočevje, Agencijo Ribnica ali Zeleni telefonJJSO 15 15. PE KOČEVJE Trg zbora odposlancev 18 Tel.: 855-222 SKBMXKAB.I. Agencija RIBNICA Kolodvorska ul. 9a Tel.: 861-117 SANTANA ALI SANTA ANA Dan pričeti z erotiko ali kavo? "Vse se začne z dobro kavo", seveda SANTANO in seveda z "užitki- erotiko". Približno takšno sporočilo veje iz panojev, pritrjenih ob cesti, tudi na častite stare slovenske hiše, ko se vračamo iz naše prestolnice po končanem delovnem dnevu proti domu - Ribnici. Tisti dan smo uspeSno opravili kar nekaj pomembnih del in seveda popili tudi nekaj kavic, zato mi ponavljajoče "cestno" sporočilo, ki nas izzivalno opozarja, da smopri vsem tem pa pozabili na "bistvene erotične užitke" porodi sledeče razmišljanje. Santana ali St. Ana? "Biti ali ne biti" smo si Slovenci vrsto let ponavljali vprašanje in se pred leti z veliko vežino odločili 'biti’ samostojna državna skupnost. Odločili naj bi se za skupnost, ki bo živela in se razvijala po svojih in hkrati 'naprednih' civilizacijskih naželih in vrednotah, ki temeljijo na preverjenih naželih tako imenovane zahodne civilizacije, predvsem humanistične tradicije in ne 'mladostniške revolucije’, vendar je ni nikoli prevladala. Družbi s takšno naravnanostjo bi po mojem lahko rekli zrela, odrasla skupnost, sposobna samostojnega preživetja in rasti. 'Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi" pravi latinski pregovor, ki hkrati tudi pove, da spremembe ustvarjamo mi, ljudje s svojimi svobodnimi odločitvami, česar pa se po mojem preveliko število Slovencev ne zaveda in noče zavedati, ker Ervin Pongračič Obrtna cona Ribnica Cesta na ugar avtopralnica avtooptika vulkanlzerstvo trgovina bi ostali radi 'neodrasli', radi bi, da bi odgovarjal za stanje 'nekdo drugi’.Takšnemu stilu bi lahko rekli 'življenje s figo v žepu’, kar močno zaudarja in spominja na dolino šentflorjansko in ne na svobodno srečno deželo na sončni strani Alp. Čemu takšno naslovno vprašanje, uvodno razmišljanje? Ker se človek v življenju vsak dan odloča za 'biti ali ne biti’ in med drugim tudi za življenski slog santana ali Sv. Ana! Ker živim v osrčju slovenske dežele, v Ribnici, kjer so v bližnji in daljni okolici v zgodovini živeli ljudje, ki so zagotovo ogromno prispevali v slovensko in evropsko zakladnico kulture, misli, vrednot, dela, na osnovi katerih hočemo biti in postati enakopravni dediči te zakladnice. Ker živim v Ribnici, kjer smo se z rekordno višino odločili za samostojno Slovenijo? Ker živim v Ribnici, kjer na pogorju Male gore stoji obnovljena cervica Sv. Ane, ob kateri vedno več ljudi, v vsej različnosti, obnavlja svoje življenske moči... Ker menim, da je javno podpiranje podjetništva s paradigmo gospodarjenja 'biznis - prvo je dobiček za vsako ceno’ v naši 'zgodbi o uspehu’ zmotno in že preživeto, vendar naša velika koalicija skupaj z njeno stroko z njim še naprej prepričuje in osrečuje slovenske zlasti 'male’ državljane... Ker menim, da lahko samo kultura -civilizacija občudovanja stvarstva in ustvarjenega spodbuja človeka k ustvarjalnosti - za drugega, kar je njegova bit in poslanstvo ter pogoj za nadalnji razvoj človeštva in človečnosti. Ker menim, da je dosežena stopnja civilizacije in blagostanja rezultat kulture ‘Dneva’ in ne kulture 'Teme’... Ker vem in doživljam, da se številni mladostniki in njih starši pogosto niso v stanju zoperstaviti skušnjavam kulture 'Teme’, zlasti če ima ta javno družbeno podporo. Ker vem, da je človek človek tedaj, ko je tudi družaben, občestven, vendar ta naravna težnja k družabnosti se lahko spodbuja k življanju kulture 'Dneva’ ali Teme’. To razmišljanje ni toliko namenjeno tistim mladim, ki vstopajo v življenje in iščejo svojo držo, naravnanost, temveč odraslim, predvsem tistim, ki imajo spoznanje, predvsem pa javno odgovornost, pristojnost in moč v naši mladi slovenski državi. Za zaključek: Z ženo sva se odločila, da vam priporočava kavico in Sv. Ano in ne ’Santane’. Marica Mihič, prof., Franc Mihič, dipl. ing. Kosovelova 2a, Ribnica TA NORI SVET Pred dnevi je bilo končano sojenje vojaku Darku Njavru iz Kočevja. Po znanih čistkah v Ministrstvu za obrambo, to je, odstranitvi najzaslužnejših mož v osvobodilni vojni, je bilo pričakovati, da bo-prišel na vrsto tudi vodja takratne varnostne službe DarkoNjavro. Premestili so ga na Vrhniko. Toda to ni bilo dovolj; novo politično in vojaško vodstvo ga želi tudi na novem delovnem mestu povsem onemogočiti oz. odstraniti. In akcija v to smer je stekla. Poiskati ( bolj natančno izmisliti) je bilo treba le nekaj obremenilnih dejanjin zadeva naj bi stekla po željenem scenariju. Janezu Janši so naprtili krivdo za mari-borskoorožje, Tonetu Krkoviču za nezakonito nabavo ploščic za opremo stanovanja, Darka Njavra pa je kočevski tožilec obtožil, da v skladišče enot Moris ni vrnil video kamere, pištole Makarov 160 nabojev - vse skupaj vredno 160.000 SIT. Vsa zadeva je bila toliko bolj pritlehna, scenarij pa dokončno prepoznaven, ko je tožilec zahteval kazen, čeprav je bilo s pričami dokazano, da je Njavro vse opisane predmete pravočasno vrnil. Obtožnica je bila le preveč tragikomična in ’za lase privlečena’, da bi se sodnica lahko odločila drugače kot za oprostilno sodbo. (Zanimivo bi bilo, če bi tokratni domnevni delikt - pri katerem prekrška ni bilo mogoče dokazati, saj ga sploh ni bilo -obsodili, pri tem pa so krajo 120.000 ton orožja v Mariboru ensotavno zamolčali oz. raziskavo ustavili.) In kljub temu tej državi rečemo, da je pravna država. Seveda je to mogoče le v naši državi, katero vodi tak liberalizem, kakršnega imamo. Da je groteska še bolj zastrašujoča, potrjuje dejstvo, da so prav ob tem dogodku v parlamentu liberalni demokrati ZL ministrici Župančičevi oprostili vsa nepravilna in kazniva dejanja, ki jih je ugotovilo in potrdilo ustavno sodišče. Gre torej za povsem nasprotujoče reagiranje naših liberalnih magistrov in doktorjev. Pomembna je diskvalifikacija in nato odstranitev že v naprej odpisanega oziroma popolna zaščita tistega, ki izhaja iz vrst vodilne garniture. In če si ob vsem tem prikličem v spomin, kam so se predstavniki tega liberalizma nagibali, ko smo se osamosvajali, potem bi rad poznal ozaveščenega Slovenca, ki bi ponovno dal svoj glas tej liberalistični vladavini. Ta nori svet, bi lahko rekli. Pa vendar menim,, da volilci le niso nori, da bi se pustili prevarati še v tretje. Predvolilna propaganda je že povsem neučinkovita, postaja vse bolj osladna in zato kontrapro-duktivna. Take in podobne poteze posameznih strank opredeljujejo volilce že danes, sedaj. Samo dogodkom je treba dosledno slediti in seveda opaziti uničujoč virus v sicer še zdravem narodovem tkivu. Ive A. Stanič POSLOVNA STRAN št. 100 Lepovče 23, Ribnica stavba Riko Robotika tel. 861-147 kontaktna oseba OBIS .... d.o.o. Ribnica Trdan Mirjam PODJETJEM IN S.P. NUDIMO • vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike • vodenje dvostavnega knjigovodstva za podjetja • svetovanje na finačnem in davčnem področju • izdelavo poslovnih načrtov • prodajo standardnih paketov za samostojno vodenje knjigovodstva tako podjetij kot s.p. 'gostišče ‘T‘R?LtVLjm($‘KP Anton Potisek, Trava 22, 61319 Draga, tel. 868-180 TOmOM JtVl: jedi iz divjačine (lovsk v .Ovčaki * brusnicami, io.sk, telečji in puranji zrezzek z jurčki ter ostali /rezki, žabii kraki «wtNiiiiiiiOopoi TLm 90 golaž, pečeni kozlički, jai ‘DOM& Odprto od 14. do 22. ure. Ponedeljek zaprto. -»■■■■■■■■ »-■-wVVVVyVM-irTrTrTrTrrirryWV1 RIHTAR LOTUS 1 K.D..PE Ribnica. Šeškova 12 tel. 861-488, 860-653, fax. 860-740 SOVRAŽITE VROČINO? KUPITE SEAT S KLIMO! CORDOBA 1.6 CLX 75 KM Oprema: klimatska naprava, električni pomik prednjih stekel, servo volan, deljiva zadnja klop, kovinska barva, predpriprava za radio DEM 23.900,00 TOLEDO 1.8 GLX 90 KM Oprema: klimatska naprava, air-bag na vozniški in sovozniški strani, električni pomik vseh stekel, centralno zaklepanje, električno nastavljiva zunanja ogledala, nastavitev žarometov od znotraj, meglenke, po višini nastavljiv vozniški sedež, deljiva zadnja klop, servo volan, kovinska barva DEM 27.500,00 INFORMACIJE vsak delavnik od 08-12 in 13-17 tel. 061/860-653 in 861-488 Vsa vozila so nova, na zalogi, cene so v DEM, plačljive v SIT po prodajnem podjetniškem tečaju LB. g < LESING PODJETJE ZA TRGOVINO IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEVr DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH INFORMACIJE NA TEL: 853-306. 853-645 Klinja vas 7, Kočevje odkup lesa, razrez in prodaja rezanega lesa in elementov Odkupujemo gozdne Sortimente jelke/smreke in vseh vrst listavcev Oglasite se na sedežu podjetja ali na tel. 855-172, kjer boste dobili vse informacije. STORITVENO PODJETJE P^profesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Knčfivjs. delavnice Reška 2S(novil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. PREDSTAVLJAMO VAM | MORANA d.o.o. v TUDI SMRT JE DEL ŽIVLJENJA Izguba najbližjega je za slehernega med nami tragičen dogodek in čustven stres, ki bi si ga želeli preboleti v miru ali ožjem krogu ljudi, ki čutijo enako. To pa žal ponavadi ni možno, saj svojce čaka še cel kup opravil v zvezi z dostavo pokojnega, ureditvijo dokumentacije in obveščanja znancev in sosedov, ki pomagajo pri urejanju mrliške vežice in pogreba samega. Skratka, dostojno slovo od pokojnika se za marsikoga spremeni v tekanje od vrat do vrat, ki ga spremlja bojazen, če bo vsakdo res opravil svojo nalogo in ali se bodo pogrebne slovesnosti sploh odvijale na dostojni ravni. Takih in podobnih stisk se je že pred štirimi leti zavedalo tudi štajersko podjetje MORANA d.o.o., ki je opravljanje kompletnih pogrebnih storitev kmalu razširilo tudi drugam po Sloveniji. V Ribnici bodo s svojimi uslugami na voljo 24 ur na dan od 1. julija, ko bodo na Gorenjski c. 7. odprli novo poslovno enoto. Pogrebne storitve so v tujini zelo cenjena dejavnost, saj se od uslužbencev podjetja poleg organizacijskih sposobnosti zahteva tudi pieteta do pokojnika in korekten odnos do vseh, s katerimi se v najtežjih trenutkih srečujejo. Podjetje MORANA bo s svojimi izkušnjami skušalo zapolniti vrzel v tovrstni ponudbi storitev na celotnem ribniško-kočevskem področju vključno s številnimi vasmi in zaselki. Podjetje je tudi tehnično primerno opremljeno z novimi vozili za prevoz pokojnih in s potrebno pogrebno opremo, po potrebi pa postavijo mrtvaški oder tudi na domu. Uredijo tudi vse potrebno za izkop in zasip grobnih jam ali žarnih grobov, ponudbo pogrebnih storitev pa dopolnjujejo z vzdrževanjem in urejanjem pokopališč in mrliških vežic, izdelovanjem in prodajo pogrebne opreme in cvetja. Večino od naštetih pogrebnih storitev bodo v MORANI opravljali že s 1. julijem tudi v Ribnici in okolici, svojo ponudbo pa bodo sproti prilagajali tukajšnjim navadam in možnostim. S svojo prisotnostjo 24. ur na dan bodo tako kot drugje po Sloveniji sledili svojemu načelu "vse na enem mestu", tako da bodo ljudje, ki se znajdejo v stiski, vse potrebno uredili že po telefonu 861-230 (mobitel 0609-63-22-26). Podjetje si bo dolgoročnejšo prisotnost na našem koncu lahko zagotovilo le s profesionalno storitvijo in korektnim odnosom do strank. Le na tak način bo mogoče premagati med našimi ljudmi razširjen predsodek, da so pogrebne storitve manj častna dejavnost, s katero se ukvarjajo le ljudje iz roba družbe in so zaradi tega koristniki zanje pripravljeni odšeti več, kot so dejansko vredne. MORANA pa s vsojo prisotnostjo v slovenskem prostoru in na našem koncu uvaja tudi na področje pogrebnih storitev principe tržnega obnašanja in s tem višje standarde, ki se jim bo zaradi interesov koristnikov storitev morala prilagoditi tako zakonodaja kot vsi dosedanji on bodoči nosilci tovrstne ponudbe. Pogrebna služba MORANA d.o.o. PE Ribnica Gorenjska c. 7., tel. 861-230, mobitel 0609-63-22-26 POSLOVNA STRAN Velika izbira moških in ženskih poletnih oblačil Novo: moško spodnje perilo Tel.: 861-980, 861-983 Fax.: 861-981 RESTAVRACIJA KRONA, tel.: 861-530 KVM GRAFIKA d.o.o.. tel.:861-840 izdelava vseh vrst grafičnih izdelkov (rač. papir, obrazci pl. prometa, zaprte kuverte, vizitke..) i H KVM SOFTWARE d.o.o. izdelava in instalacija vseh vrst poslovnih aplikacij. RIKO ROBOTIKA v zasebni lasti Lepovče 23, Ribnica Poslovne prostore za servisno ali podobno dejavnost 320 m2 in večje število pisarniških prostorov oddamo v najem. Informacije in ogled poslovnih prostorov po predhodnem dogovoru na tel. (06I) 263 - 052 ali 273-761 od 8. do S.ure. Žaga Predelava in obdelava lem. Blate 12 Dolenja Vi ZOBEC '864-070 /864-071 / ODKUP HLODOVINE: smreka L h. smreka II. kv Slemena VEDRO NA KMEČKIH IGRAH 1. junija sta Društvo podeželjske mladine in Kmetijsko svetovalna služba organizirali na Sv. Gregorju Kmečke igre, ki se jih je udeležilo osem ekip. To je v kratkem času že druga tovrstna prireditev na območju Ribnice, dogajanje na Slemenih pa je spadalo v kontekst celostnega razvoja podeželja, saj naj bi kot turistična prireditev poleg domačinov privabila v ta lep konec tudi obiskovalce od blizu in daleč. Vreme in razpoloženje sta bila na tisto sobotno popoldne na Slemenih zelo vedra, čeprav je dež v dolini zadržal v zapečku marsikakšnega navijača te ali one ekipe. Pomerile so se v izdelovanju grabelj, oblikovanju pletenice, pajsanju hlodov, košnji in grabljenju, vasovanju ter vlečenju vrvi za seniorje. Domača ekipa iz Slemen je izkoristila prednost domačega terena in pustila za sabo Ribničane, Laščane, Osolničane, Kočevarje, Črnomaljce, Grosupeljčane in Metličane. Tekmovalne strasti in napori so bili pozabljeni na veselici, ki je prva najavila tovrstno sezonsko zabavo na podeželju. Pajsanje hlodov kot špoma panoga... Zgoraj: Vasovanje na Slemenih prinaša radist le, če vasovalec potrka na prava vrta. Če ne, dobi v glavo vedro vode.. Levo: Zmagovalna ekipa domačinov. 7. KROG OLMN RIBNICA GOST. MURN : SODRAŽICA 3:4 D. JEZDECI : GRAFIT 6:5 TRG. SAN : PRESTIGE 1:7 MALIBU : KOT 5:1 BIBA-MARKET T: T.P. JURJEVIČA 2:4 LESTVICA: L PRESTIGE 7 6 1 0 30:12 19 2. MALIBU 7 6 0 1 33:09 18 3 .SODRAŽICA 7 5 1 1 27:16 16 4. GRAFIT 7 4 2 1 31:20 14 5. D. JEZDECI. 7 3 0 4 21:26 9 6. TRG. SAN 7 3 0 4 21:27 9 7. T.P. JURJEV. 7 2 1 4 19:31 7 8. GOST. MURN 7 1 2 4 13:23 5 9. BIBA-MAR.T 7 1 0 6 15:25 3 10. KOT 7 0 1 6 14:23 1 VODILNI STRELCI PO 7. KROGU: 16-NosanJ (prestige), 11- Kaukovič M. (T.P. Jurjeviča), 10-Kromar V.(Grafit), Ilc M. (Malibu), Levstek T.(Sodražica) 6. KROG OLMN LESTVICA A KOČEVJE 1 .BARBARA 5 4 i 0 30:10 9 2. TRI ZVEZDE 5 4 0 1 32: 5 8 3. ŠTALCERJI 5 4 0 1 22: 5 8 4. KOSTEL 6 4 2 0 13:11 6 5. JUŽNI VETER5 3 1 1 15:12 7 6. SLOVENKA 5 2 0 3 17:11 4 7. ATLETIKO. 5 1 0 4 20:17 2 8. KLINJA VAS 6 1 0 5 12:32 2 9. MAHOVNIK. 6 0 0 6 4 :55 0 LESTVICA B 1. ROG 5 4 0 1 25:10 8 2 .KOVINAR 4 4 0 0 18: 4 8 3. AG INŽENIR. 6 3 2 1 28:18 7 4. ŽELJNE 5 2 1 2 9:45 5. ČRNI POTOK 4 1 2 1 9 :4 4 6. BABI-LON 5 1 2 2 15:16 4 7. MOZEU. 4 0 1 3 4 :14 1 8. FLAMENGO 5 0 0 5 9 :47 0 SUPER PONUDBA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV! HDD/CPU 486DX2 66 MHz 486DX2 80 MHz 486DX2100 MHz PENTIUM 90 MHz 420 MB 125.500 129.700 136.000 - 540 MB 129.700 133.900 140.200 235.700 850 MB 140.200 144.400 150.700 246.200 1200 MB - - - 265.400 KONFIGURACIJA: Osnovno ploščo 486 ZIP SOCKET/256 KB CACHE/VLB, 4 MB RAM, VLB IDE HDD/FDD + I/O krmilnik, 3,571,44 MB FDD, VLB SVGA grofično kartico CIRRUS LOGIC z 1 MB DRAM, SLO tipkovnica CHICONY, MINI TOWER ohišje, VGA 14' monitor LR TYSTAR. Pri PENTIUMU 8 MB RAM in grafična kolica ACTIX 1 MB DRAM MIŠKA IN PODLAGA GRATIS! PLAČILO DO 6 OBROKOV! Garancija za rač. sisteme je 24 mesecev. Servis v Kočevju Vse cene so v SIT in brez 5% RD. HAJK VEČ KOT PRIČAKUJETE! REŠKA C. 15, KOČEVJE tel 854-587 GOSTILNA TRAVNIK 74, LOŠKI POTOK TEL.:867-031 PLES vsak konec tedna od 21. do 2. ure VABLJENI! OPTIK Janez Poznič VrvarskaS, 61 310 Ribnica tel. :061/860-367 PRIPOROČAMO VAM: NA RAZPOTJU - drama/ KALIFORNIJA • kriminalka / ALJ KASKA V PLAMENIH-akcija / DENIS POKORA • komedija / PONOVNO MRTVA- triler Dolga vas. Kočevska e. 6 Del časi 9-12, 15-20, sobota 10-17 Kvalitetne usluge za vse vrste domačih in uvoženih okvirjev -AKTUALNO: steklo s protiodbojnim (AR) slojem proti bleščanju vse vrste sončnih očal svetovnih proizvajalcev Delovni čas: vsak dan razen sobote od 9.00 do 18.00 M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. Trgovina KMETOVALEC nadi pestro Izbiro blaga za kmetovalce In vrtičkarje: ♦ orgaska mineralna gnojila ♦ orodja ♦ semena trav, vrtnin, ♦ sredstva za varstvo rastlin Itd. STROKOVNO SVETOVAN]El Novo: po ugodnih cenah vam nudimo rtudi cement 579,00 SIT/vreča apno 405,00 SIT/vreča in rezervoarje za gorivo (kurilno olje) Informacije: 851*485 W, 4 Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d. d. VELIKA IZBIRA - UGODNA CENA ženske, moške in otroške majice kratek rokav BERMUDA HLAČE - KOPLAKE 1.402,50 SIT ŽENSKE KOPALKE 2.224,70 SIT ...— - —j Kemična tovarna Kočevje p.o. _ - TRGOVINA NA DE- M ELAM IN belo in drobno Tomšičeva 9. tel. 853-133, Cpt 853-344 EKO AGROGEL 1 I® 1.300 SIT MELLAK za ladijski pod: SIJAJ *4, '%^.900 SIT MAjfeJ^gjpSO SIT Kuhinje BREST: Bianca kredit (6-1 čekovi NA ZALOGI: rač. kredit, vgradni pomivalno EXLUZJVNO trenirke FRED VELIKA IZBIRA Sportnh oi športni copati LOTTO'; Del čas: 9-12, 15-19, so] J Nudimo vam mladinski program: Pridite in prepričajte sei TZ01, Kočevje tel. 851-056 POLETNE TORBICE IN NATIKAČI (ortopedski, samomasažni), PLATNENI COPATI Z DEBELIMI PODPLATI, SANDALI BULERJI, SUPERGI ADIDAS MODEL 95 (visoki), REEBOK (nizki), MADIGAN (visoki, nizki) Še vedno vam za pri nas kupljene čevlje damo kupon in nudimo še druge ugodnosti (prvo popravilo zastonj!) X M K K % K X M #C NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA OB JUBILEJNI 100. ŠTEVILKI IN 4. OBLETNICI IZHAJANJA ČASOPISA s SE VSEM ZVESTIM BRALCEM IN OGLAŠEVALCEM ISKRENO ZAHVALJUJEMO | ZA IZKAZANO ZAUPANJE. | M uredništvo