MAZDA AVTOHIŠA KRŽIŠNIK ZAGORJE
Dobiček da, davek ne!
Vas tolar je sedaj vreden 10 % več!
•j*^
{od 2.5 I 9.205 SIT + DD<)
Oh nakufu VlastOe 82500 i«>xl»wcni nad	kogMn	m Ji*ynim
pt&tgmkaM* ph DDV in da\i« od dohkiia. Dav^i aneumd lahko DDV Kvlštcictc k»w \-s«<»pni «.k»\iek, nakupfettfel&Stft pa pnnaia so olajšaw pn davku na «k4wock. Sc splača, kajne? Ddnntc v valcnao r vtwh Ma«fa in prihranrto,	^ ma^mmvsi
. Hatil* 9nčuiitim
\^prihr,»n«fc do 300.000 SIT* j
mtUb (Hilj^hliotiili nw<Wlm' h-^kjgp:m WH*tk> SM. H‘dk«'^*ilni'ir«dkwm*Mvws'm' wl|n ^mmdm IMhitllp-v stjlrtlK ? Wf ili IftNVkfc. kn‘v ^'vaš'ik'nHe V»v*iWt) v«š .
■* PnhvanH:«- »»».h w«v «0 up>v«vhifn«'«i p»«an»MWWM
Opravljamo visoko kvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela.
V času popravila vašega avtomobila, nadomestno vozilo 2 dni GRATIS
KREDIT
&
LEASING
odprto: od 8. do 18. Ure sobota: od 9. do 13. Ure
Tel.:
mazoB
Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje, Selo 65
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
(03) 56 64-729, 66-500, Fax: (03) 56 68-359
TRGOVSKO PODJETJE
v •
lotrosnja d.d
AOMIO-
ŠE ENO PRESENEČENJE IN PRILOŽNOST V PRAZNIČNEM DECEMBRU
SODELUJTE v veliki igri "ZA 50 BRINIH LET, ERIKOVIH 50 POD SREČNO ZVEZDO."
KUPONE ste prejeli na dom z letakom, dobite pa jih lahko tudi v vseh prodajalnah Potrošnje d.d., Zagorje.
ŽREBANJE bo v petek, 22. decembra 2000 ter zaključno žrebanje v soboto, 6.1.2001 v prodajalni Era Standard v Velenju. Samo izpolnite nagradni kupon in ga oddajte v skrinjico v najbližji poslovalnici Potrošnje, najkasneje do 31.12.2000.
nagrade:	1. Cruiser Yamaha XVS 125 Drag Star
Barvni televizor Mariner 51. Hladilnik Gorenje Olditmer, Kuhinjski robot MuM 4400, Sesalec Siemens, mokro - suh, Rezalni strojčki Gorenje, Glasbeni stolp Schneider, Alpske smuči, Kavni avtomat DeLonghi, Likalne deske, Mobilni telefoni, 9 delni komplet posode lnox Emo, in še številne praktične nagrade...
3SREe«ii
mJIŽNICA -
jmieft j g
MDE: 03/56-61-002 IBBOVUE: 03/56-21-102 BBASINIB: 03/5641-602 BADEČE: 03/56-61-002

LI1IJA: 01/89-83-142 PROIIINEIMMACIJM/56-64-420 IA)(1:0609/61-63-48 0609/63-31-07
Uvodnik
Prešerno leto se s tem mesecem zaključuje z veličastnimi spominjanji na pesnika, ne nazaOnje tudi z zaenkrat dobro televizijsko stvaritvijo. Le kaj se je spremenilo v naši miselnosti, da smo končno začeli slaviti tudi rojstvo’ kdo ve ali morda ravno zaradi tega ni bilo nikjer zaslediti, da je 11.12. pred dvainosemdesetimi leti umrl Ivan Cankar.
Je pa tudi tista resnična, da ko se človek rodi še nič ne vemo ali bo "ratal", ko pa umre, pa zagotovo vemo, kaj smo izgubili...
Podobno kot počnejo Janša-Bajukov klan in "lani", ko jib je narod, ta neumni in slepi narod, odstavil na smetišče zgodovine... Pa vendar, od nekdaj je veljalo, da je manjšina gibalo naroda in napredka - a je, vsaj do sedaj, to bila skupina ljudi neobremenjenib z ideologijo, tako ali drugačno.
Sicer pa pustimo politikante, raje se veselimo drobnib stvari (velikih se tako že dolgo ne moremo več), ki nam jib prinašajo čisto navadni dogodki, pogovori s prijatelji, drobne pozornosti, nežnosti. Saj nas še čas k temu vzpodbuja!
ZBRAVS1VENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE):
Mojmir Maček
Kje je kaj:
<2>
<?>
<?>
<S>
p
Projekt Leonardo v Trbovljah Miklavž na ulicah Ob rob trboveljskemu napredku Vedeževalka
Glasbena šola Litija izdala CD Naj frizerka, naj frizer Zaključek GOLU VIP turnirja
26 RADEČE: 03/56-88-207 ZD HRASTNIK: 03/56-44-006 ZDTR80VUE: 03/56-26-322 IZD ZAGORJE: 03/56-55-1100

Naslednjič izidem se pred novim letom, ZS.decembra 2000/
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, IV. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
0"m»
J. H.
j r £11 fi G
ODPRLI SO NOVO SREDNJO
ŠOLO
V sredo, 6.decembra tega leta ob 12.uri so odprli novo zgradbo - šolsko poslopje Srednje tehniške in poklicne šole v Trbovljah v Šuštarjevi koloniji. Otvoritev sta organizirala vodstvo šole in občina Trbovlje. Šolo, oziroma njeno novo zgradbo so gradbinci SGP Zasavje zgradili v zadnjih dveh letih in jo
dokončali jeseni letos. S poukom pa niso mogli začeti takoj, ker prostori še niso bili opremljeni s potrebno šolsko opremo v razredih, laboratorijih, specializiranih učilnicah, pisarnah ipd. Srednja tehniška šola je več let izvajala svoj učni programa bivši industrijski rudarski šoli na isti lokaciji, kot
stoji nova zgradba, ki sojo zgradili leta 1963. Kasneje je služila zgradba šoli za vzgojo tehniškega naraščaja elektro in strojne usmeritve. Ko so nameravali to zgradbo hkrati z gradnjo nove športne dvorane Polaj nadzidati in obnoviti, se je pokazalo, da zgradba ni potresno varna. Skupno z vodstvom šole, občino Trbovlje ter ministrstvom za šolstvo in šport so se odločili, da obstoječe zgradbe porušijo in na njenem mestu zgradijo novo. Hkrati s to odločitvijo je potekala akcija za ustanovitev tehniške gimnazije, ki bi delovala skupno s Srednjo tehniško in poklicno šolo. Uspešno pa je bila.izpeljana tudi akcija za začasno preselitev učilnic te šole v prostore
last LB Banke Zasavje in to v drugem nadstropju upravne zgradbe STT Strojegradnja. Vse te aktivnosti, torej gradnja nove športne dvorane, ustanovitev tehniške gimnazije, ureditev prostorov za začasno preselitev šole in zgraditev nove zgradbe šole, so potekale po sprejetem dogovoru in načrtu uspešno. Vsi ti cilji so bili doseženi. Slavje ob otvoritvi novozgrajene šole so začeli z
glasbenimi točkami in govori v novozgrajeni športni dvorani, ki so jo zgradili ob šoli, govorila pa sta predvsem mag. Janez Vene kot v.d.direktorja šole ter župan občine Ladislav Žiga Žgajnar. Ob tej priliki so podelili priznanje dvema dolgoletnima uspešnima sodelavcema in to Milanu Lavriču, ki je bil dolga leta direktor šole in pa profesorici Alenki Knez, slavni gonilni sili teh projektov. K Srednji tehniški šoli Trbovlje pa sodi tudi poklicna šola, ki jo vodi ravnateljica Marjetka Bizjak. Sledil je ogled šole, nato pa še predstavitev projekta Leonardo 2000, v katerem je sodelovalo 14 profesorjev in 40 dijakov šole. Projekt predstavlja izdelavo naprave za nasek pile po zamisli Leonarda da Vincija, sledila pa mu bo še sodobnejša naprava, kjer bodo dijaki elektro usmeritve nekatere mehanske dele zamenjali z elektičnimi.
Besedilo IL, slikal PRAV
SŠZvMunchnu
V Munchnu je 7. in 8. novembra potekal računalniški sejem systems 2000, na katerem seje z nekaterimi podjetji predstavila tudi Slovenija.
Lansko leto smo bili kot šola prvič izbrani, da smo sodelovali na sejmu, letos pa so nas ponovno povabili. Tako se mentorica Anita Roglič in dijaka 5. letnikov Katarina Blaj in Tadej Forte 7. - 8. Novembra na sejmu pripravili predstavitev slovenskih vin in jedi.
Upamo, da so bili s predstavitvijo zadovoljni in da nas bodo drugo leto zopet povabili k sodelovanju.
Ludvik Groboljšek ml.
VESELI DECEMBER PRIJATELJEV MLADINE
Društvo prijateljev mladine Trbovlje je tudi letos pripravilo vrsto zabavnih in razvedrilnih prireditev v predbožičnem in prednovoletnem času. Potekale bodo pod geslom Veseli december. S tovrstnimi prireditvami bodo pričeli 15.decembra in se bodo odvijale vse do dne, ko se bo dedek Mraz s svojim spremstvom sprehodil od Delavskega doma Trbovlje do Mestnega parka na Mestnem trgu. Domala vsak dan se bo v tem času nekaj dogajalo.	-.
uTinšh 3?r,
MIKLAVŽ NA IZLAKAH...	... IN V ZAQORJU
V soboto, 2.12.2000, je v kinodvorano na Izlakah k najmlajšim prišel na obisk dobrodušni Miklavž s svojim spremstvom. Krajevna skupnost je otrokom pripravila lutkovno igrico o Repi velikanki. Otroci so z zanimanjem opazovali dogajanje na odru. Miklavž je vse navzoče pozdravil in otrokom do desetega leta podelil darila. Za jok so poskrbeli le parklji, vendar so kmalu pokazali, da nočejo nič hudega. Za konec je prijazni Miklavž privolil še k fotografiranju z otroki. Dvorano so tako zpustili z iskricami v očeh in v pričakovanju še dveh preostalih dobrih mož v tem letu. Božička in dedka Mraza.
Besedilo in slike IRH
V zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla se je v torek, 5. decembra ob 17. uri s kulturnim programom in z obdarovanjem pričel "Miklavžev sprevod", ki je potekal še v spremstvu mažoretk iz Radeč in Pihalnega orkestra SVEA. (Slikal Tomo Brezovar)
Hej, a je to Miklavž? Vsem pridnim otrokom je podaril na kupe sladkarij in še za poredneže se je kaj našlo. (Slikal Tomo Brezovar)
Sprevod se je vil proti centru Zagorja, kjer je zbrane nagovoril tudi zagorski župan Matjaž Svagan, nastopil je ansambel ČUKI, vrvež pa je bil pestrejši kot zadnjih nekaj let. (Slikal Tomo Brezovar)
jr j.
77. j?. £ u G jTG
VERA DANILOVA - MLADA, LEPA IN NADARJENA
V sredo, 6.decembra je bil v Glasbeni šoli Hrastnika že trtji koncertni abonma, ki ga ponuja društvo GM in ZKD Hrastnik. Nastopila je mlada, lepa in izjemno nadarjena sopranistka Vera Danilova, rojena v Makedoniji, ki je dobila letos kot študentka Akademije za glasbo v Ljubljani prvo nagrado na
29.tekmovanju mladih glasbenikov RS. Na klavirju jo je spremljal Žiga Stanič, Ljubljančan, ki ima status samostojnega kulturnega delavca. Študiral je tudi kompozicijo in prejel zanjo študentsko Prešernovo nagrado. Je tudi avtor samospevov, ki jih je pela Vera Danilova na koncertu v Hrastniku.
Fanči Moljk
PRIZNANJE OŠ LITIJA, PODRUŽNICA S
PRILAGOJENIM PROGRAMOM
Vlada RS, Urad za invalide, je tudi letos podelil nagrade in priznanja za inovacije na
področju usposabljanja, življenja in dela invalidov. Sklad je za leto 2000 podelil tri nagrade in pet priznanj.
Priznanje so prejeli Marjata Mlakar-Agrež, Jožica Amon, Polona Baš, Slavi Govekar, Katarina Grošelj, Marjana Igličar, Berta Juvan, Marija Mihelič, Olga Ravnikar, Andreja Ribnikar, Neli Škrbec, Aleksander Šparemblek, Sonja Tolar - torej kolektiv Osnovne šole Litija, Podružnice s prilagojenim programom, za priročnik "Z voščilnicami v novo tisočletje".
Avtorji so zbrali delovna sredstva, didaktične pripomočke, otroške izdelke in ideje ter ustvarili zbirko voščilnic, kakršna v Sloveniji še ni bila predstavljena. Da bi bil priročnik predstavljen širši javnosti, je izšel v posebni izdaji. Pri delu so sodelovali ves kolektiv in otroci.
Avtorska skupina pedagoških delavcev je priprafvila in izdala priročnik, ki zelo sistematično in pregledno prikazuje izdelavo 75 modelov novoletnih voščilnic (praviloma vsaka v več različicah) iz enostavnega in dostopnega gradiva. S primernim vodstvom, pripravo dela in sprotnimi navodili lahko večino tega dela opravijo otroci, mladostniki ali odrasli z motnjami v duševnem razvoju, kar je tudi dejanska dolgoletna praksa v teh šolah in zavodih.
Priročnik je pripravljen, razumljiv in zelo uporaben vir idej za delo, ki ga lahko opravljajo tudi osebe s posebnimi potrebami. Uporaben je pri delu v razvojnih oddelkih, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih in drugih šolah.
Priznanje je v imenu kolektiva prejela Marjeta Mlakar-Agrež v četrtek, 30.11.2000 v prostorih Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani.
M.MA
NOVOSTI V VRTCU KEKEC V KS SAVA PRI LITIJI
V KS Sava stoji obnovljen vrtec Kekec. Vključuje 31 otrok v starosti od 11 mesecev do 6 let. Otroci so razvrščeni v dveh
oddelkih. Zanje skrbijo Mirjam Andrejčič, Ivanka Simončič, Melita Lazar, Mojca Bezjak, Štefka Merzelj in Helena Žurga.
V letu 1998 nam je po obnovitvi vrtca primanjkovalo igral, okolica je bila pusta in neurejena. Zato smo s pomočjo Sveta staršev, katerega predsednik je bil Brane Povše in s pomočjo sponzorjev obnovili okrasni mini arboretum in nabavili zunanje igralo za plezanje, igrače za peskovnik in druge didaktične pripomočke.
Ob večjem številu otrok, predvsem najmlajših, seje v vrtcu pokazala nujna potreba po pomivalnem stroju in sesalcu, predvsem iz zdravstveno-higienskega vidika. Ker VVZ Litija zelo primanjkuje sredsteva za osnovne stvari, smo se ponovno obrnili na g.Braneta Povšeta, ki je takoj našel posluh in razumevanje pri prijaznih sponzorjih, ki so nam radi priskočili na pomoč. Merkur d.d. nam je v vrtec dostavil sesalec za prah, pomivalni stroj pa že veselo pomiva posodo.
Za dobroto se iskreno zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so kakorkoli prispevali za boljši jutri naših in vaših otrok. Najlepšo zahvalo bi vam sigurno dali otroci sami, ko bi jih pogledali v sijoče oči ob čistoči vrtca Kekec in ob veseli ter zadovoljni igri na igralih.
Podjetja in samostojni podjetniki, ki so prispevali za nabavo igral, pomivalnega stroja
in ureditev mini parka:
Minipekarna Friškovec s.p., Avtotehna VSi Opel Mahkovic s.p.. Vrtnarstvo Klinc s.p.. Cvetličarna Vijolica s.p., Krekova zavarovalnica d.d.. Zavarovalnica Triglav d.d., NLB d.d., SKB d.d., Telekom Slovenije d.d., Set d.d., Lek d.d., Hermes Softlab d.d., BTC d.d., Tehnounion d.d., Spar SLovenija d.o.o., Nika d.o.o.
Kolektiv vrtca Kekec
NOVOLETNE ČESTITKE
Na veseli december se pripravljajo tudi v Knjižnici Zagorje. Odslej bodo vsak četrtek potekale bodisi likovne ustvarjalnice bodisi ure pravljic za predšolce in osnovnošolce. Najmlajši - kar 28 se jih je zbralo - so v četrtek, 30. novembra ob 17. uri lahko prisluhnili pravljici o hrčkovi hruški in ugankam o živalih. Otroci so z zanimanjem poslušali in podebatirali o svojih vtisih o zimi in o tem, kako se živali pripravljajo na zimo. V četrtek, 7. decembra ob 17. uri pa sta knjižničarki Romana Bizjak in Urša Kurež pripravili likovno ustvarjalnico za osnovnošolce. Izdelovali so novoletne voščilnice in kot je povedala Romana Bizjak, se iz različnih materialov in z različnimi vzorci lahko izdelajo super voščilnice. Takšne so prijetne tudi zato, ker so podane z neko osebno noto, ali kot so dejali nekateri od udeležencev, bodo tudi rajši in še večim prijateljem voščili z njimi.
Besedilo in slika: RR.
.K 3
ra
V HRASTNIKU JE VZLETELA ČEBELICA TAJA	OBRTNIŠKE NOVICE V NOVEMBRU
V zadnjem času po Sloveniji na veliko odpirajo nakupovalna središča, ki privabljajo kupce z nizkimi cenami za določeno vrsto blaga. Manjše trgovine pa propadajo. Zato je tembolj razveseljiva novica, da kakšna trgovinica na novo zaživi. Tako je bilo živahno v Hrastniku, na Novem Logu 23, ko so v četrtek, 30.novembra odprli trgovino Čebelica Taja, nekaj deset metrov nad vrtcem Dolinca.
Direktorja podjetja ABC Intertrade Mirana Vidmarja in Mijo Vidmar Jevšnik smo povprašali, kako jima to uspeva. "Za majhne trgovine je danes res problematično," pripovedujeta, "treba se je razširiti, sicer jim grozi zaprtje..." Zaradi povečanega obsega dela so prešli letos iz oblike poslovanja s.p. na d.o.o. Taja se je pridružila trgovini Čebelica na Dolu in franšizni prodajalni Abeceda na Logu, kjer se ves čas trudijo, da bi bile cene diskontne, blago pa sveže in dobro založeno. Seveda pa se zavedata, da je vse odvisno od kupcev, če bodo želeli izkostiti nakup v svoji neposredni bližini.
Miran in Mija pa se že nekaj let ukvarjata tudi z grosistično dejavnostjo, kjer v diskontu za Savo nudita gostincem in trgovcem iz Zasavja blago po veleprodajnih cenah. Ob kakšnih praznikih pa še posebej radi nabavljajo pri njih tudi posamezniki in podjetja.
V mesecu decembru poteka v vseh njunih trgovinah nagradna akcija, ki bo kupcem pri nabavi nad 5000 SIT zagotovila sodelovanje prri novoletnem žrebanju barvnega televizorja.
Čebelici Taja pa želimo, da bi kljub mrazu, ki pritiska, razveseljevala kupce v okolici Novega Loga.
______________________________________Besedilo Fanti Moljk, sliko PRAV
TUŠ ODPRL VRATA VELETRGOVINE V ZAGORJU
V uvodu sekretarke obrtne zbornice v Hrastniku Jolanda Gobec razlaga antibirokratski program v zvezi z razmahom podjetništva pri nas. Upa, da ga bo nova vlada vsaj delno realizirala. Opozarja tudi na tečaj higienskega minimuma, ki ga morajo po novem opraviti zaposleni v živilski stroki. Doslej so imeli pred nastopom dela le zdravniški pregled. Jolanda Gobec seznanja hrastniške obrtnike še z nekaterimi razpisi in objavami.
Fanči Moljk
NOVO VODSTVO STEDEKA
V spodnjem delu Trbovelj deluje tovarna Stedek. Svoje proizvodne in poslovne prostore ima v bivših prostorih obrata cestne mehanizacije STT. Stedek je bil ustanovljen leta 1993 kot ena izmed hčerinskih podjetij Steklarne Hrastnik. Doslej je to podjetje (od selitve iz Hrastnika v Trbovlje) vodil Janez Kavzar. Na zboru delničarjev pa so konec novembra izvolili za novega direktorja oziroma predsednika uprave podjetja Boruta Repšeta, ki je bil doslej nekaj časa v podjetju kot komercialist. Družba za obdelovanje in dekoriranje stekla s kratico STEDEK naj bi pod novim vodstvom naredila korak dalje tako v pogledu proizvodnje, kakor tudi prihodka. Razviti bo treba nove izdelke in novo tehnologijo.
IL
PRAZNIK STEKLA IN SVETLOBE 2000
V soboto, 25.novembra so priredili steklarji v športni dvorani na Logu v Hrastniku srečanje, ki je bilo letos po uspešno opravljeni generalni obnovi peči in ene proizvodne linije ter montaži čisto nove linije, posebno svečano., Srečanje je bilo tudi v znamenju praznovanja 140-letnice steklarne in 210-letnice steklarske tradicije. Številnim oiskovalcem tega praznovanja so spregvorili Soniboj Knežak, predsednik sindikata, direkotr Stojan Binder, župan Leopold Grošelj in poslanec Miran Jerič. Podelili so tudi priznanja, ki so jih prejeli:; magister Marjan Polak, Radovan Krnela, Joži Močilar iz Opala pa Ivo Kaluža in Ladislav Vidmar.
Za prijetno vzdušje pa so poskrbeli godbeniki pod vodstvom Matjaža Cerarja, pevci pod taktirko Karla Plazarja in ansambel Zasavci. Prireditev je povezoval Matej Kaiser.
Naj še dodamo, da je sredi novembra izšel tudi Steklar, ki z vrsto članki prikazuje utrip steklarne. Še posebej pa izstopa razgovor s hrastniškima poslancema Leopoldom Grošljem in Miranom Jeričem, ki jih je prijetno predstavil Brigita Stopar - po človeški plati in kot politika.
Fanči Moljk
Pred dobrima dvema mesecema so zastavili gradnjo, 5. decembra pa so jo otvorili. Na sicer dovolj velikem parkirnem prostoru je bilo komaj postaviti avto. (slikal PRAV)
Vozili smo jo in ugotavljamo, da je čvrst, živahen mali avto, dovolj velik tudi za voznika višje rasti.
14. GRUDNA 2000
j. u .u r? irr^j.
Prejeli smo:
Ob rob okrogli mizi o razvojnem prestrukturiranju Zasavja
Razprava, ki so jo v večji meri zapolnili po službeni dolžnosti referati vodij različnih služb, ki se ukvarjajo z razvojnim prestrukturiranjem, ni dala odgovorov, niti ni poudarila namena okrogle mize.Žal tudi redki čustveni nastopi prizadetih podjetnikov niso dali analize in sinteze kaj je še potrebno postoriti, kar pa je bil sicer namen posveta.
Lepo je sicer slišati, kaj vse so vrli možje že storili za dobrobit podjetništva v Trbovljah, in za to jih je sicer lahko pohvalimo, a z vidika podjetnika, ki se vsak dan sooča z drugimi, dejanskimi problemi, je to enako Nič.
In pravi namen okrogle mize bi bil poslušati, kaj se dogaja na terenu in na podlagi tega ukrepati, ne pa zadeve apologizirati, odgovornost pa prevaliti na tuja ramena.
Vsi vemo, da so zadeve lahko zastavljene enkratno, zadosti pa je že en sam slab člen v verigi, pa se kompozicija strga. V Trbovljah pa je takih ozkih grl kar precej:
1.Center za razvoj... daje »subvencionirane » kredite za podjetniške projekte.Prvič: ti krediti so dražji, kot navadni komercialni krediti pri konkurenčni banki. Drugič, kredit dobite lahko samo pri eni banki, ki pa v zavarovanje terja pod enakimi pogoji kot vse druge banke. S tem pa si še bolj utrjuje monopolni položaj v Trbovljah.
Človek dobi vtis, daje Centru bolj za provizijo, ki jo dobi od banke kot, da bi resno pomagala podjetnikom, saj vsakemu, ki zaprosi za kredit pobere še 50.000 sit, ne gleda na to ali je le-ta potem kredit dobil.
SKLEP: Center naj subvencionira obrestno mero, ne glede na to pri kateri banki je bil najet kredit, ter vsako na novo odprto delovno mesto za nedoločen čas od sprejetja Zasavskega zakona naprej.
Center naj daje strokovno pomoč podjetnikom pri pridobivanju kreditov, izpolnjevanju obrazcev za subvencioniranje, dodeljevanju državne pomoči, itd.
Skratka naj dodeli človeka, ki bo podjetnika/obrtnika (če ta to seveda
želi) spremljal z nasveti od ideje do realizacije projekta.
2. Postopki na Upravni enoti trajajo v Trbovljah skoraj praviloma dvakrat dlje kot drugod.Obrtniki, katerih število v Trbovljah se manjša, odhajajo v sosednje občine registrirat svojo dejavnost, ker so v Trbovljah postopki prekomlicirani, birokratski in neživljenski. Tudi občinska uprava ni kos izzivom podjetniških zahtev.
Medtem ko se župan in njegova ekipa trudijo vzpostaviti normalno podjetniško klimo in zagnati zarjavel gospodarski ustroj Trbovelj, si najmanj dve delavki v občinski upravi,na vse možne načine prizadevajo, ne le upočasniti podjetnike pri uresničevanju svojih idej, temveč jih trajno onemogočiti.Njuna nerazumna dejanja potem mečejo v slabo luč celotno občinsko upravo!
SKLEP: Animirati in izobraziti uradnike o nujnosti in servilnosti do privatne iniciative.Spoznati, kako optimalno rešujejo zaplete (in jih simplificirajo) v eksemplaričnih občinah npr. Zagorje, Hrastnik, Ljubljana,Domžale.
Organizirati koordinacijo uradnikov iz Upravne enote. Občinske uprave in Inšpekcijskih služb, se seznaniti z problemi in na podlagi ugotovitev sprejeti ukrepe za odpravo ozkih grl. Za vse uradnike sprejeti kodeks profesionalnega obnašanja.Če pa še to ne bo pomagalo, pa tistih nekaj birokratov zamenjati in nastaviti nove!
3.0bčinski stanovanjski skladje povsem namenjen polnjenju proračuna.
Deluje kot okoreli kapitalist. Mar mu je samo čisti dobiček, ne vzdržuje svojih objektov tako kot bi moral, nima posluha za težave svojih najemnikov...
SKLEP: Stanovanjski
sklad naj prevzame razvojno fikcijo. Odproda naj lokale podjetnikom, ki so že dolgo podnajemniki in si želijo nakupa. S tem bi dali podjetniku/ obrtniku malce več socialne varnosti.. Kupi pa naj nove lokale, ki si jih podjetniki zaradi visokih cen ne morejo privoščiti, jih uredi in daje v najem. Takih lokalov je trenutno v Trbovljah kar nekaj.
4. Veliko je bilo povedanega o odlivu kadrov v Ljubljano. Zmotno je prepričanje, da samo zaradi bolje plačanih služb in možnosti napredovanja.
Velik vpliv na takšne odločitve ima tudi samo mesto Trbovlje, ki je prej spalno naselje kot mesto s svojimi atributi. Odpiralni čas gostinskih lokalov pa je tako še iz Hitlerjevega obdobja (služba od 6h do 14h, ob 22h pa spat, da prideš spočit v službo).
SKLEP: V Trbovlje pripeljati nove gledališke predstave (ne tiste, ki sojih v Ljubljani videli pred dvemi leti), koncerte, prireditve zabavno rekreativnega značaj a.predavanj a, okrogle mize.... In odpraviti občinsko prakso zapiranja lokalov ob 22h, celo konec tedna.
Ne pišem na pamet, temveč na podlagi investicije, ki jo pravkar zaključujem in na podlagi pogovorov z obrtniki in podjetniki, ki imajo skoraj vsi enake probleme. Namesto, da bi se ukvarjali s svojo primarno dejavnostjo in poskušali iz investicije dobiti maksim, nam razne birokratske ovire (normalnemu človeku skoraj nedoumljive) pri pridobivanju dovoljenj vzamejo več kot 50 % časa.
Vsi imajo polna usta podjetništva, sestanki se kar vrstijo. V letu in pol kolikor sem rabil od začetka do konca investicije me niti eden o pristojnih ni vprašal, kako poteka, ali kaj rabim, kje so problemi. Kot da v Trbovljah ni brezposelnih.
Dejansko smo podjetniki melanholični optimisti. Ko uspešno zaključimo projekt, pričakujemo le malce pohvale, dobimo pa še večje sovraštvo, škodoželjnost, da o zavisti sploh ne govorimo. Sicer pa smo se s tem že sprijaznili, z neprijaznim obrazom trboveljske birokracije PAČ NE.
Milenko Škrinjar
		RENAULT
		
Twingo ima veze pri

Božičku in Dedku Mrazu!

m "a
:
Če se zanj odločite do konca letošnjega decembra, vas čakata kar dve darili. Božiček vas bo razveselil z zneskom do 150.000 SIT, Dedek Mraz pa bo primaknil še darilo po vaši izbiri. V vrednosti 20.000 SIT si ga boste lahko izbrali v Renaultovih butikih. In še vesela novica za tiste, ki boste Tvvinga kupili na kredit: z odplačevanjem obrokov boste lahko začeli šele aprila naslednje leto.
"rtEffiES	www.renault.si
MjSmUJMT MALGAJ
^.'Trbovlje
telefon prodaja (03) 56 33 110, servis (03) 56 33 120

E-mail: malgajtrb@dealer. renaultsi
RENAULT
GNEČA ZA NOVE OSEBNE LEGITIMACIJE
Rok veljavnosti starih, doslej veljavnih legitimacij, se vse hitreje izteka. Ta namreč poteče 20.decembra 2000. Zato imajo na prijavnih uradih vseh upravnih enot v Sloveniji zadnje dni nenormalno visok obisk. Tako je tudi na UE Trbovlje vsak dan večja gneča občanov, ki želijo dobiti nove osebne legitimacije. Po dobljenih podatkih so lani na tej enoti izdali 1204 nove osebne legitimacije, letos pa še precej več. Dnevno se zvrsti na prijavnem uradu več deset občanov, ki si želijo čimpreje dobiti nove legitimacije.
tL
ti ;i 5; tti a
------------------------------------------------
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
O SEJMU NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME V TRBOVLJAH
S hčerko se v petek, 17.novembra, odpraviva na prodajo nove in rabljene smučarske opreme. Pri pultu za prodajo smuči mi jih prijazni gospod oceni za 5.000 SIT. S to ceno se strinjava. Oddava še palice in čevlje ter odideva z mislijo, da je vse v varnih rokah.
V nedeljo zjutraj se odpraviva na ogled, kaj je prodano in kaj ni. Takšna so pač pravila. "V nedeljo pridi do 12.ure, drugače boš robo iskal v kontejnerju!" To je bilo pač opozorilo gospoda pri prevzemu smučk. Pridem do pulta s smučmi, oddam listek z evidenčno številko in čakam. Čez nekaj časa mi gospa, katera je bila zadolžena za vplačila in izplačila pove, da je prodano. V istem trenutku pa druga gospa poleg nje reče, da ni prodano, ker je ena od smučk poškodovana.
Ker vem, da so bile smuči pred oddajo nepoškodovane, ampak samo rabljene, zahtevam pojasnilo, kako je do tega prišlo.
Gospa mi odgovori, da jih je neki fantek že kupil in potem vrnil, ker so pač poškodovane.
Lepo vas prosim, kje je tu ocenjevalec in kje prodajalec. Na drugi strani zagledam gospoda, ki mi je ocenil smuči in stopim do njega ter spoštljivo vprašam, kaj se je zgodilo s smučko. Prijazno mi odgovori: "Malo jo polimaj, pa bo". Ko mu odgovorim, da sem jo prodajal, ne pa kupoval, pa se nesramno znese nad mano: "Kaj misliš, da se ti jo jaz počil!?" Ker sem vzgojen, da starejše ljudi vikam, sem pričakoval drugačen odnos. Toda bilo je vse na "ti".
Ker sem videl, da ne bom nič dosegel, sem se odpravil proti izhodu. Pri napisu "Vzemi" vidim fantka, ki poželjivo pogleduje, kaj bi bilo še dobro za njega. Pokažem mu smučke, povem kje so počene. Veselo jih vzame in reče: "Striček, puni ti hvala!".
Z mislijo, da je v slabem tudi nekaj dobrega se odpravim proti domu. Ne gre za 5.000 SIT, če tako mislijo odgovorne osebe na sejmu. Gre za princip in ugled sejma, kajti organizatorji so se
VcbCŽCVAlliA JvUtAŠA
obkrivA
Ste tudi že vi primemo okrasili svoje stanovanje? Kar naenkrat bodo tu tako dolgo pričakovani prazniki. Vsi sijih želimo in jih tudi zelo željno pričakujemo. Prinašajo nam seveda takšne in drugačne dobrote in seveda tudi darila.
Eden izmed treh dobrih mož nas je že obiskal. Ostala dva pa sta na poti k nam.
Prijetne, tople in vesele decembrske dni vam želim in ne dovolite, da bi vas predpraznični vrvež vrgel s tira.
Vedeievalka Nataša
	VEDEŽEVALKA NATAŠA		N
	Karte, nihalo, razlaga sanj	
	090/46-89	
			y
14. GRUDNA 2000
potrdulili, nekateri pa vse skupaj demantirali.
Spoštovani bralci Zasavca, naj vam bo moj primer v poduk. Pazite, kj prodajate ali kaj kupujete na sejmu rabljene in nove smučarske opreme v Trbovljah. Pa ugodno smuko! Bralec iz Hrastnika (naslov (e v uredništvu)
PISMO UREDNIŠTVU
Moram se podvizati,
da me čas ne prehiti!
Ni še dolgo tega, ko smo si vsi zadovoljni v veselem pričakovanju želeli vse najboljše, posebno pa zdravja.
Pa vendar ni vedno tako. Ko živiš jesen življenja, so velike spremembe. Zdravje se ti ruši, ni več lahkotne hoje. Ravnotežje je pa sploh problem zase. Vid se ti slabša. Torej se ti zdravje neopazno izmika. In tako se utrjevala moč in zdravje na rehabilitacijskem oddelku v D.S.O. Polde Eberl Jamski Izlake.
Tu mi je bilo dano tri-tedensko zdravljenje. Ni mi bilo jasno kako to poteka. Zame je bila popolna neznanka. Dvomi so se kresali. A ob sprejmu in namestitvi v sobo na oddelek so se dvomi kmalu razblinili. Začutila sem, prišla na pravo mesto, med prijazne in dobre ljudi, vrhunsko usposobljene. Terapije so trajale celo dopoldne. V prikupnem, s termalno vodo ogretim bazenom, s polurno hidroterapijo, je počutje fantastično.
Izlake, lep in prisrčen kraj, daleč od mestnega vrveža. Miren, prijazen s kulturo na pravem mestu. Ta ambient pa še polepša in dopolni lepo grajen stanovanjski blok. Opazila sem, da so v DSO prav vsi balkoni, kakor tudi notranjost prostorov ter vsak kotiček v cvetličnem aranžmaju.
Da ne govorim o stanovanjskem bloku, ki se bohoti ves v raznovrstnem cvetju. Res prava paša za oči ter vsakdanje sprehode.
Dano mi je bilo, da sem to izjemno lepoto preživela v toplem lepem septembru.
V popoldanskem času, če mi je zdravje dopuščalo, sem si pa ogledala naselje, na obeh straneh tega ambijenta, z lepo urejenimi hišami in okolico, kot da se sprehajam med samimi gradiči.
A ko se dan prevesi v noč, je prav romantično. Objekt je ves razsvetljen. Na ulici drugačna razsvetljava, na hribčku cerkvica Sv.Jurija ravno tako, da daje prijaznemu kraju pravi čar, kot da si v pravljici.
Kaj naj še rečem ob zaključku. Lepo so poskrbeli zame in dodali na moje zdravje še piko na i.
Z veseljem in spoštovanjem se jih bom spominjala ter vedno našla zanje lepo besedo.
Še enkrat prisrčna hvala prav vsem v domu Polde Eberl Jamski Izlake.
Mira Rožaj, Trbovlje
1. ŠIFRA: SREČKA
1 .BOM V KRATKEM NAŠLA SLUŽBO?
Verjemite mi, da je za vas kratek čas veliko krajši kakor zame. Imate eno samo in veliko željo, da bi vam končno uspelo priti do dobre in dostojne hkrati pa tudi stalne službe. Želite si vsaj za malo daljši čas rešiti ta problem in ne da se neprestano srečujete z njim.
Kaj vam naj rečem? Za enkrat tako
dobre rešitve kot si jo vi želite žal ni videti. Vedno mi je težko napisati takšno napoved, toda žal raje napišem resnico. Praviloma ne obljubljam gradov v oblakih, ker to na koncu nikomur ni všeč.
Boljši časi se vam obetajo od pomladi naprej, tam nekje od meseca marca. Do takrat pa bo enkrat malo bolje, drugič malo manj dobro.
Potrpljenje pa se bo na vsak način splačalo.
Vedeievalka Nataša
Datum rojstva: Rad a bi izvedel a
14. GRUDNA 2000

flju f:

KAKŠNA DARILA ZA VESELA VOŠČILA?
Najprej ste se lahko zagledali v izložbe, odkoder so že spočetka decembra brlele lučke. Potem so se razkošja navzele tudi ulice, parki, skorajda že ni kotička, ki ne bi na svojstven način pridodal k novoletnemu okrasju in tovrstnemu vzdušju. Kot da bi večerna romantika, ki jo ustvarjajo živopisane lučke, lajšala tudi vsakdanja obremenjevanja, saj marsikdo kar pozabi na prepirčke, nesoglasja in bi na kavo povabil še popolnega neznanca, ker se pač z novim letom pričenja nekaj novega in torej naj bodo zadeve slavnostne, prijetne, razburljive.
KAJ PA
PRESENEČENJA?
Decembra se nehote slehernemu vsakdanji tempo tudi malce upočasni. Ne le zato, ker se hoče spominjati, kaj vse je zamudil, prezrl, presanjal ali tudi dosegel v tekočem letu, marveč predvsem zato, ker je končno napočil trenutek, ko lahko nakupi daril vsem svojim znancem, kolegom, žlahti, prijateljem, sodelavcem ali še komu kar tako.
zimske sezone. Zakaj ne bi ob darilih nasmejali in s tem še polepšali druženje?
DARILA? ZGOLJ POZORNOST!
Tisti, ki se temeljiteje ubadajo z uspešnostjo v medsebojnih kontaktih, pravijo, da se tudi na račun horoskopov lahko pošalite ob darilih. Kajti, če boste nekomu kupili dežnik zgolj zato, ker sta se pred kratkim razšla s punco in mu je ta slednje v nejevolji
Kdo se bolj veseli daril - otroci ali odrasli?
In k vsemu temu seje včasih treba zamisliti, ker šele takrat, ko se darila nakupujejo, mnogi ugotavljajo, da nimajo pojma, kaj bi kupili. Pa ne le zato, ker znajo biti razna darilca predraga za vaš žep, temveč jih spodbode dejstvo, da so si komaj zapomnili, česa vsega dotični obdarovanec ne mara. Če prej ne, vas pa ob nakupu daril, spravi v jezo njegova ali njena izbirčnost in se zanašate, da vsaj ne boste spregledali tistih malenkosti, ki bi dotičnega razveselile. Sicer pa, le zakaj ne bi z darili tudi presenečali? Sploh, če nimate denarja, da bi nakupili raznih bordo ali olivno zelenih nogavic, šalov ali rokavic, ker sta to še vedno najmodernejši barvi
odnesla, bi bila to huda napaka. Boljše je, pravijo, če mu dežnik podarite zato, ker je rojen jeseni, ko ponavadi največ dežuje. Ali da tistim, ki praznujejo pozimi, kupite kakšno CD-ploščo, da se bodo naužili vsaj glasbe, ko se pozimi nikomur ne ljubi pretirano kolovratiti naokoli. Poleti je drugače, takrat vsaka rada navleče nase, kar ima ogrlic ali korald, in vsakdo še bolj poudari parfum, kar k izzivalni poletni obleki vsekakor paše. Če za "pomladanske" še nimate nobene ideje, jim kupite kar kakšno vazo, ker se takrat narava prebuja tudi na tak način, da spodbudi rože k cvetenju. Moški moškim še vedno povečini kupujejo kar buteljke, saj to druščino spravi
skupaj, napolni mizo še z jedačo, ob polnih kozarcih pa tudi beseda da besedo in ni vrag, da še kakšen bolj redkobeseden ne pride do besede.
Da je namreč ves čar dobrega vzdušja v pripravljanju na srečanje, saj se s tem poglobiš, da znaš ugajati, poskušaš najti primerne besede, razvedriti
Tudi knjiga je lepo darilo.
TRENUTKI ZA DRUŽENJE IN ZABAVO
Vsekakor so božično-novoletni prazniki bolj družinsko obarvani in vse bolj jih mnogi lahko preživijo tudi na skupnih zabavah. Kajti tudi v Zasavju se bo dogajalo veliko koncertov, atraktivnih za vse generacije in za različne glasbene okuse. Predvsem pa, če se želite zabavati, ne čakajte, da bo nekdo drug naredil prvi korak, marveč pristopite k druženju, naredite si veselje tudi z drugimi. Saj bi se mogoče v nasprotnem primeru prikrajšali za dobro razpoloženje. Kajti tudi druženje marsikoga razbremeni neprijetnih vtisov, ki so se morebiti nakopičili skozi ves dan ter je druženje prijetno sredstvo, da se razvedriš in navdaš z dobro voljo. Itak namreč pravijo, da skrbi zbledijo, kadar jih zmoreš deliti z drugimi. Drugi bi vam pa itak zamerili, če ne bi vsaj pred novim letom pokazali malce zanimanja zanje v smislu, kako jim gre ali kaj si novega obetajo.
VZTRAJAJTE OB DOBREM VZDUŠJU
Zakaj ste mnenja, da se za božično-novoletna slavja ni treba urediti, polepšati, si mogoče edinkrat v letu nadeti umetne trepalnice ali obleči kaj drznega? Modni kreatorji zatrjujejo, da se vzdušje začne z dobro obleko oziroma z občutkom urejenosti.
komunikacijo ter se dobro počutiti ob zbrani druščini. Če se zdi dolgočasno praznične dni preždeti pred televizijo, popestrite in obložite mizo s kakšnim prigrizkom, in če se vam še kdo pridruži, se bo tudi televizijska oddaja zdela prijetnejša.
KAJ PAŠE K RAZVEDRILU?
Ker so vse bolj popularni komunikativni ljudje, lahko preskusite svoje komunikativne veščine. In da ne bo zgledalo, da se bo vsem vašim kolegom in znancem končno lahko 'kolcalo', ker znate govoričiti le o njih in tovrstnih tračih, skušajte presenetiti s prijaznostjo. Bolj, kot ste izvirni s prijaznostjo, bolj kot se znate približati sogovorniku s tem, da zveste, kje kupuje obleke in šminko, pri katerem frizerju se striže, ali če boste utegnili biti še bolj zaupni tudi, zakaj je zadnjič prestavil randi, skratka, bolj kot se utegnete zaklepetati, več možnosti imate, da spletete novo znanstvo ali prijateljstvo. Seveda je tudi pri komunikaciji podobno kot pri igranju tenisa - bolj važno je namreč, da je klepet prijeten, kot pa, da se debata odvija za vsako ceno in brez vsakršnega zanimanja. Kakopak pa že razna razvedrila s krašenjem, obdarovanjem in kopico prireditev, pripomorejo, da vsaj za hip tudi drugim za novo leto voščimo le tisto najboljše.
Besedilo in slike: RR.
1; ?5Taa
ZASAVSKI BRUCI V UUBUANI
Šolsko leto je obrnilo novo stran, za marsikoga pa se je začelo novo poglavje. Tako smo se znašli v Ljubljani, Maribom, Portorožu, tudi mi, maturanti 2000.
Vsi ti novi obrazi, sošolci iz cele Slovenije, spoznanje, da se najde kdo, ki ne ve, kje je Zasavje... tisti pa, ki vedo, nas pomilujejo, češ, hudo je živeti v tisti »črni luknji«...
Preberite si, kako študij doživljaj(m)o zasavski bruci, še posebej bo koristilo srednješolcem, saj ponujamo koristne napotke...
Sem študentka Fakultete za družbene vede, študiram politologijo, smer analiza politik in javna uprava. Študiju bi, kot izbirna maturitetna predmeta, najbolje ustrezala sociologija in zgodovina. Študij na FDV je izziv za tiste s pogumom, saj je ogromno nastopov (za oceno) pred razredom, ni pa, kot se morda v nazivu šole razume, popolnoma brez matematike, v prvem letniku je obvezen predmet statistika... tako, da tudi na FDV ne gre brez kalkulatoija...
Andrej iz FIrastnika študira vodarstvo in komunalno inženirstvo, na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Fizika in kemija, kot izbirna predmeta na maturi, bi bila najbolj v pomoč pri študiju. Študij priporoča naravoslovcem. Sam sicer nad študijem ni navdušen, ker to ni bil nj egov
ciljni šnidij.
Za dvopredmetni študij na Filozofski fakulteti se je odločila Manca z Izlak, ki študira japonologijo in geografijo. Njena izbirna predmeta pri maturi sta bila geografija in nemški
jezik in oba ji prideta prav pri študiju, ker je veliko literature v nemškem jeziku. Ker je edina študentka prvega letnika s to kombinacijo, se na njenem umiku prekrivajo določena predavanja, ki pa niso obvezna, večji problem so bile vaje -obvezne, ki so seji na prvotnem umiku prekrivale, a je slučajno prišlo do sprememb in tako lahko obiskuje tako vaje pri japonologiji, kot tudi pri geografiji. Zanimive so terenske vaje - v višjih letnikih se odpravljajo tudi na daljša potovanja in pa izmenjave (Barcelona, Kijev, Porto, Zagreb,...). Pravi pa, da naj japonologijo študira tisti, katerega ta jezik res zanima, in ki je pripravljen veliko vložiti, saj jih mnogo študira to le zato, ker niso bili nikamor drugam sprejeti, a ti kmalu obupajo...
Študentka Fakultete za družbene vede je z oktobrom postala tudi Tea iz Trbovelj, ki študira sociologijo, smer trženje in tržno komuniciranje. Najbolj uporabna izbirna maturitetna predmeta za ta študij sta sociologija in psihologija. Moti jo preobsežen umik, a so jo navdušila nekatera zanimiva predavanja.
Andragogiko na Filozofski fakulteti študira Klavdija iz Trbovelj. Psihologijo/filozofijo in zgodovino priporoča bodočim študentom te smeri za izbirna maturitetna predmeta. Pravi, da je študij bolj ali manj tisto, kar je pričakovala, ima pa probleme z navajanjem na študentski način življenja. Moti pa jo poudarek na filozofiji pri nekaterih predmetih.
Študentka novinarstva na Fakulteti za
družbene vede je Sabina iz Trbovelj. Pravi, da študij je tisto, kar je pričakovala, navdušena je nad predavatelj i. Kot izbirna maturitetna premeta pa priporoča sociologijo in psihologijo.
Nadja iz Kisovca je prav tako študentka Filozofske fakultete, študira splošno jezikoslovje in filozofijo. Sociologija bi koristila kot izbirni maturitetni predmet. Ker pričakovanj ni imela, joje študij prijetno presenetil. Motijo, zaenkrat, še nič, navdušujejo predvsem svoboda in spoznanje, da ni vse takšen »bav-bav«, kot je bilo slišati.
Alenka z Izlak študira geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti, priporoča kemijo in fiziko za izbirna maturitetna predmeta. Študij ji je všeč bolj, kot je pričakovala, moti pajo profesor pri matematiki - vaje.
Študentka prvega letnika medicine, na Fakulteti za medicino, je Maja iz Hrastnika. Kemija in biologija sta zagotovo najbolj ustrezna izbirna predmeta na maturi. Študijjebolj naporen, kot je pričakovala. Všeč ji je anatomija.
Pravo, na Pravni fakulteti študira Tea iz Zagorja. Priporoča zgodovino in sociologijo za izbirna maturitetna predmeta. Moti jo, ker je študentov preveč in vsi ne morejo biti na predavanjih, prav tako je veliko tudi snovi...
Špela z Izlak pa je študentka Visoke policijsko - varnostne šole. Temu študiju najbolj koristita psihologija in sociologija kot izbirna maturitetna predmeta. Navdušila jo je samoobramba, moti pajo, da_je*veliko predmetov in so vsi pogoji za napredovanje v drugi letnik.
Katja S.
Srečanje na temo zadovoljnih staršev in otrok
Že drugo predavanje v ŠOLI ZA STARŠE se je zgodilo letošnje šolsko leto. V četrtek,
7.	decembra, je v organizaciji Društva Prijateljev mladine Zagorje ob Savi kar nekaj zbranih staršev, vzgojiteljev in pedagogov nagovorila prof. Marja Strojin, ki je sicer že tretje leto upokojena, prej se je kot psihologinja udejstvovala tudi v pedagoškem poklicu, med drugim pa je tudi predsednica slovenskega odbora UNICEF-a- Predavanje, ki ga je naslovila Vzljubimo življenje v vseh razsežnostih in je potekalo v zagorski OŠPP dr. Slavka Gruma, je namenila prepoznavanju zadovoljstva v vsakdanjem življenju in kaj sploh lahko osrečuje ljudi - poleg tistega, seveda, kar lahko kupijo po trgovinah. Prof. Marja Strojin je z veseljem odgovorila tudi na nekaj vprašanj za bralke in bralce Zasavca.
Katerim temam z vašimi predavanji zlasti Posvečate pozornost?
Ena od zelo pomembnih tem današnjega časa je otrokova samopodoba. In seveda, kako
vplivati na to, da bo otrokova samopodoba dobra. Izhajam iz tega, da morajo najprej starši začutiti pozitivne stvari pri sebi, saj šele potem lahko dajemo pozitivno podporo otroku. Nasplošno je znano, da Slovenci nimamo visoke samozavesti, da smo sicer pridni ljudje in znamo biti dobri, ampak smo kot balon, ki mu hitro zmanjka zraka, če gre karkoli narobe. Toda za čas, ki ga živimo, bi morali biti bolj odporni in tudi svoje otroke bi lahko vzpodbujali k temu, da bi postali bolj odporni. Kajti to, da si bolj odporen, pač pomeni, da imaš samozaupanje in da se ne bojiš narediti napake. Saj se iz vsake napake učimo in treba je znati tudi "vstati", če ti kaj spodleti. Marsikakšno mamico tudi preveč moti, če njihov otrok kdaj naredi kaj narobe ali če ga kaj polomi. Kot da so napake prepovedane, namesto da bi otrok sam pridobival izkušnje in se pri tem veliko tudi naučil.
Ali gre pri tem tudi za preveč stremljenja po uspehu?
Mislim, da je stremljenje po uspehu zelo
dobra stvar, vendar glede na to, kaj otrok hoče in potlej še, kaj je smiselno. Mnogi naši učenci in dijaki pa so utrujeni predvsem od tega, ker ne vidijo smisla v tej ogromni faktografiji, da se učijo in učijo.
Kakšno vlogo pa pripisujete družini?
Družina je na nek način zmeraj dobra in zmeraj slaba. Družina ima pač usodno funkcijo v človekovem življenju. Moramo pa tudi vedeti, da včasih poveličujemo družino iz preteklosti. Ampak tudi tista družina je imela težave in tudi ni bila brez napak. Kar je resnično za današnjo družino, je, da je bolj labilna, saj so velik pritisk zanjo brezposelnost, alkoholizem in drugo. Kljub vsemu pa bi rekla, da današnja družina še kar dobro krmari in nekako poskuša delovati v tem toku časa. Mogoče manjka le tega, da bi včasih starši malo premislili in ugotovili, kaj je bolj pomembno in kaj je manj pomembno. Pravcate veščine pa pokažejo že tisti starši, ki znajo svoje otroke motivirati, da so komunikativni in to ne glede na številne destruktorje, ki vplivajo, da je komunikacijo v medsebojnih stikih čedalje težje vzpostaviti.
e j7.jr.auf?
^J/tud 30 špas in ugajanje
Včasih se zadeve odvijajo dobro, brez da bi terjale kakšnega izrecnega posvečanja ali ubadanja z njimi. Nobenih težav, ko se prvošolčki navajajo na šolske klopi, nič posebnega, ko srednješolci okušajo najstniška oziroma kot pravijo: leta pubertete. Ali še: nikakršnih preglavic ne povzročajo prijateljevanja, čeprav je dostikrat kakšna beseda rečena bodisi preveč ali že kar škodoželjno. Potlej pa se prikrade tisti včasih, ko marsikomu učne težave njihovih nadebudnežev ne predstavljajo hkrati tudi izziva, da se lahko z njimi še kaj pogovorijo ali poglobijo stik. Tudi sosedina neiznajdljivost, ker še ne zna kuhati omak, jim ne pomeni variante, da bi se pobliže spoznali in poklepetali. In še, ko se odpravljajo na randi, bi se najrajši pozanimale, s čim jih bo, če jih sploh bo, presenetil njihov dragec. Ker imajo nekateri ljudje radi novosti in spremembe, drugi pa so bolj privrženi navadam, tudi različno sprejmejo situacije, v katerih se nekateri izvrstno znajdejo. Čeravno je ravno v takih situacijah največ priložnosti za nove dosežke, cilje, druženja. Zgolj izgovor je, če nekdo pravi, da ne zna biti pozoren do drugih. Zato se ljudje tudi znajo potruditi za razne stvari: občasne cilje, ljubljeno osebo, za poslovni uspeh in drugo. T\idi jim različne stvari veliko pomenijo, torej tiste, za katere potlej ugibajo, kako in kaj bi se potrudili. In nekateri anketiranci so o zdajšnjih truda vrednih stvareh prijazno poklepetali.
Besedilo In slike: Petro Radovič
Sebastjan Podbregar, študent, iz Trbovelj:
"Včasih se za kakšno stvar potrudiš zaradi materialne potrebe. Od medčloveških vrednot pa spoštujem ljubezen in družino. Treba se je znati potruditi tudi za druge in za dobro medsebojno vzdušje."
Stanko Plevčak, upokojenec, iz Trbovelj: "Nikoli ne čakam, da bi kdo drug naredil prvi korak. Tudi pri Rdečem križu sem aktiven in ljudem veliko pomeni, če si pozoren do njih. Brez prijaznosti in poštenosti pa tudi dobrih
kontaktov ni."	„ -
■
Slavi Kukovič, gospodinja, iz Trbovelj:
"Vsakdo se trudi, da kaj izboljša, najsi so to medsebojni kontakti, služba ali če hoče v kakšni stvari uspeti. Vendar so dobri
medčloveški odnosi najpomembnejši."
Marjan Kalšek, gostinec, iz Trbovelj:
"Sproti se potrudim, če je kaj treba, saj mi ni težko biti pozoren do drugih. Bolje pa je, da si prijazen le do takih, ki ti prijaznost vračajo. Truditi se splača za dobre
prijateljske stike in za stvari, za
katere meniš, da ti veliko pomenijo."
Mateja Božič, prodajalka, iz Trbovelj:
"Ponavadi se potrudim za dobre družinske in poslovne odnose, kot tudi za dobre prijateljske stike. Čeprav ni zmerom labj^najti način glede ustrezne pozornosti ali pristopa, se vendarle potrudim in včasih mi uspe."
Anka Koritnik, upokojenka, iz Trbovelj:
"Potruditi se je vredno za vrednote, ki naredijo medčloveške kontakte prijetnejše in
prijaznejše. In sicer, da znaš biti pošten, vljuden in obziren do drugih."
Nina Božjak, dijakinja, iz Trbovelj:
"Trudim se, da bi bila srečna.
K tej sreči spada tudi uspeh v šoli in prijetni prijateljski stiki.
Nisem
koristoljubna in
menim, da ti je bolj v škodo kot v korist, če se za nekoga potrudiš le zaradi koristi."
Mateja Ivačič, šivilja, iz Zagorja: "Potrudim se za finančno dobrobit in včasih tudi za dobre prijateljske stike.
Če se za kakšno
stvar trudiš,
je bolj važno, kako dobro stvar opraviš in ne le, da gledaš zgolj dobičkonosno."
Matic Vukič, dijak, iz Zagorja:
"Najbolj se potrudim za uspeh v šoli, včasih pa tudi za kakšne občasne cilje, da si kupim knjigo ali izboljšam
kakšen prijateljski stik."
Denis Bolte, dijak, iz Zagorja: "Če
vidiš, da si v kakšni stvari uspešen in da boš imel od tega korist, se splača potruditi. Tudi za prijatelje se potrudim. Dobro novoletno vzdušje pa prijetna družba.'
naredijo tudi voščilnice in

Branka Jan
Avionček gori gre#...
... An, ban, pet podgan,..., Eci, peci, pec...,... so bile izštevanke, ki smo jih kot otroci uporabljali, ko je bilo treba določati. Določiti, kdo bo lovil, kdo bo mižal pri skrivanju, kdo bo moral izpeljati to ali ono neumnost,... Skratka, to je bil nekako naš kriterij izbiranja oziroma odločanja. Brez posebne utemeljitve, vendar dovolj močan, da ni nihče nikoli ugovarjal. Saj smo »žrebali«. Čeprav si včasih že vedel, kje moraš začeti, da ne boš sam »nastradal«.
Ko seje število svečk na torti povečevalo, seje tudi zahtevnost naših odločitev večala. Vlečenje vžigalic ni več vžgalo. Bolj je bilo treba upoštevati resnične kriterije, stvari pogledati z večih vidikov, pretehtati prednosti in slabosti neke 'zbire. Odločiti se je bilo na primer treba, koga povabiti na rojstni dan, kaj Prijatelju, prijateljici kupiti za darilo, iti na ples ali ne... No, o tem, ali fanta ali dekle, ki ti je všeč, povabiti na zmenek, si lahko vprašal tudi kar marjetico. Ljubi? Ne ljubi? Končno je bilo treba odgovoriti tudi na vprašanje, kam v srednjo šolo, ali želim na koncu opravljati maturo ali ne, katere predmete izbrati za to in nenazadnje, kam na fakulteto. Pri slednjih je bilo treba včasih že koga vprašati za nasvet, včasih so možgani zaradi tega še pozno v noč delali in skušali pregnati strah pred novostmi ali morebitnimi napačnimi odločitvami. Kaj je bilo potem tisto ključno, kar je narisalo kljukico pred enim od danih odgovorov? Ali namje bilo kdaj zaradi takšne izbire žal, je že drugo vprašanje. Kolikokrat smo si želeli, da bi lahko pravilni odgovor prepisali ali da bi kdo drug odgovoril namesto nas, spet nekaj drugega. Na koncu je bila to naša odločitev. In mi smo se mogli spopasti z vsemi njenimi posledicami.
Naprej lahko razmišljamo, kolikokrat na dan se morajo odločati naši starši, odrasli. O stvareh v službi, o naši družini, tudi o naših, otrokovih težavah in radostih. Nekateri sicer večkrat dajejo vtis, da se odločajo povsem spontano, vendar vprašanje (že spet!), kakšne sadove prinašajo takšne odločitve. Ja, včasih je tako fino nekaj izpeljati povsem spontano, brez pretiranega ubadanja, kaj bodo drugi rekli, kaj bi drugi naredili,... Ampak pri odločitvah, za katere že vnaprej vem, da lahko vplivajo na razvoj mojega življenja, ta način običajno vsaj dolgoročno ni najbolj ploden.
Kaj potem največkrat odloča v življenju? Se pri izbiranju zatekamo k ljudem, ki jim zaupamo? Nam lahko oni svetujejo? Lahko sprejmemo neko odločitev Zgolj zato, ker namje to nekdo svetoval? Ali nas ta nekdo dovolj dobro pozna? Ah po drugi strani sploh upoštevamo tisto, kar nam nekdo priporoča? Ali za nasvet vprašamo le zato, da naredimo potem po svoje? Znamo sami sprejemati odločitve ali iščemo potrditev pri drugih? Smo samostojni pri odločanju? Dokler odločitve niso življenjsko usodneje mogoče tudi ta sistem uspešen, kaj pa, ko bomo mi tisti, ki bi morali svetovati? Ko bodo naši otroci pri nas iskali pomoč? Ali za tiste, ki želijo vedno odločati namesto svojih otrok, svojih partnerjev -kaj pa, ko vas ne bo? Se bo takšna oseba sposobna samostojno opredeliti? Kako se odločamo, ko v bistvu nimamo izbranega nekega favorita, oziroma s° nam vse možnosti enako blizu? Gremo na stari, preverjeni an ban?
Pred nedavnim smo bili v »igro kviza« povabljeni vsi polnoletni državljani Slovenije. Vprašanje je bilo samo eno. Kdo, mislite, da zna najbolj uspešno v°diti Slovenijo? Kdo bo to delal najbolj strokovno, najbolj pravično, v čim VeČje zadovoljstvo vseh? Da z nobeno odločitvijo ni mogoče zadovoljiti vseh, ie Inko več kot kristalno jasno. Za nekatere življenjsko pomembno vprašanje, 2a nekatere bolj obrobna stvar, mogoče nič bolj pomembna kot na primer n°gomet. In naše sposobnosti ter značilnosti odločanja so bile spet na Preizkušnji. Naša (ne)samostojnost, naša vodljivost, naša želja po vplivanju, naša vdanost, naša premišljenost in treznost glave.
Samo moja izbira še ni prinesla odločitve, (ne)glasovi vseh volilcev pa so na koncu obkljukali neko možnost. Če je bila to moja izbira, je drugo. Glavno je, dn vem, zakaj sem se odločil, tako kot sem se.
Boštjan Grošelj
Šport številka 1
Za kateri šport neki gre? Ali se pri njem razgibamo? Kaj pa nevarnost poškodb? “Kakšen šport!” bi lahko kdo vzkliknil. To je šport, pri katerem si razgibamo ustne in trebušne mišice. Pa še katere ... To je popularen šport, priljubljen pri vseh narodih. To je šport, ki prinaša kratkotrajne užitke, lahko pa tudi nepredvidljive posledice. Kaj mislite, o čem teče beseda? O opravljanju, jasno. Morda ste čudno pogledali, a resnično bi opravljanje lahko tako označili.
Opravljanje je govorjenje neresničnih stvari o drugih. Presenečeni bi bili, če bi opazovali pogovor dveh ali več oseb in merili čas, ki ga porabijo za obiranje tistih, ki jih ni zraven. Opravljanje je ventil, skozi katerega odvajamo slabe občutke, ki nas navdajajo ob misli na obnašanje, mišljenje, čustvovanje in ravnanje drugih. Če opravljamo, krepimo družabne vezi med člani skupine, ki se je spravila k pomenku. To je ena plat medalje, kaj pa druga? Druga je precej manj rožnata.
Kaj sploh imamo od opravljanja razen naštetega? Prav malo. Kratkotrajni učinek opravljanja je lahko užitkarski, a dolgoročno nas lahko zasvoji. Sok opravljivosti nam preide v kri in zato vsako družabno priložnost izkoristimo za opravljanje. Ne zavedamo se, da s tem omejujemo, okrog prinašamo pravzaprav sebe. Kdo se je že kdaj vprašal, od kod izvira nagnjenje k opravljanju? Ne povzročata ga posameznik ali skupina, ki ju nosimo po zobeh. Povzročamo ga sami. Ali se zavedamo, da z morebitnim jezičnim škodovanjem drugim škodimo tudi sebi?
Jezik je eno najnevarnejših orožij in uvodničar uporabe vseh hladnih in ognjenih orožij v zgodovini. Opravljanje, povezano s spletanjem niti neresnic in polresnic, je netilo in neti besne strasti raznoraznih spopadov, končno tudi vojnega prelivanja krvi. Zato je treba jezik obvladovati. Obvladujemo pa ga lahko samo, če se naučimo obvladovati svoja čustva. Ljudska modrost pravi, da dvakrat premisli, preden kaj izrečeš, kajti dokler držiš besedo v sebi, je tvoj služabnik, ko pa jo izrečeš, postane tvoj gospodar.
Nepremišljeno govorjenje je že marsikoga drago stalo. Kdo nam jamči, da bodo opravljive besede ostale v krogu ljudi, v katerem so bile izrečene? Tisti, ki se danes z nami smeje in nam kima, lahko jutri o našem opravljanju seznani opravljanega. Slišano še malo preobrne in še kaj doda, da se čim bolj prikupi sogovorniku. Pride do zamere, a na koga se jezimo? Jezimo se na tistega, ki je naše opravljive besede raznesel naprej. Kako bebasto! Jeziti bi se morali nase, ker smo se vdali opravljanju.
Pa ne le jeziti, predvsem bi morali nekaj ukreniti, da bi opravljanje črtali s seznama naših dejavnosti. Kaj ko bi tekmovali v iskanju dobrih strani pri drugih? Morda se sliši utopično, a dejstvo je, da opravljanje seje semena nestrpnosti in izključevanja tistih, ki nam niso po volji. Samo zdi se nam, da bi bil pogovor brez opravljanja osiromašen. Tudi brez opravljanja bi se lahko sprostili, predvsem pa obogatili s sodelovanjem v pomenku.
Bliža se novo leto 2001, priložnost za spremembo. V njem lahko presežemo pretirano opravljivost in se ognemo besedičenju, ki nam kvari odnose z drugimi in s samim seboj. Zapira nas v kletko negotovosti, saj ponavadi opravlja samo človek, ki se čuti negotovega. Ali bo torej novo leto res novo ali zgolj nov začetek “vsega po starem”?
0*^	J • j*-
j. i j . j j. r* ufij. u
KONCERT OB ZGOŠČENKI LITIJSKE GLASBENE
ŠOLE
Glasba je življenje - so naslovili zgoščenko, ki so jo predstavili na koncertu, ki je potekal v četrtek, 30. novembra ob 18. uri v dvorani na Stavbah v Litiji. Glasbena šola Litija je povabila učence, da še enkrat zaigrajo skladbe, ki so jih prispevali za prvo zgoščenko Zavoda za izobraževanje in kulturo - Glasbene šole Litija. Moderator Gorazd Mavretič pa je v napovedni program vpletel kar verze pesnika, katerega dvestoletnico rojstva letos proslavljajo. In Prešernove pesmi so k inštrumentalnim točkam zagotovo vnesle nekaj svežine in glasbene ubranosti.
Uroš Hribar, ravnatelj litijske glasbene šole, je poudaril, da so zelo počaščeni, ker jim je uspelo izdati prvo zgoščenko, saj je glasba edinstveno razodetje ter si z glasbo sleherni lajša manj in bolj vesele trenutke. "Zahvalju-jem se direktorju Zavoda za kulturo in izobraževanje, Jožetu Sevljaku," je dodal, "ker je po finančni plati pripomogel k izdaji zgoščenke in pa Radu Černetu, učitelju kitare, JL, v čigar snemalnem studiu jePfR zgoščenka nastala." Povedal je, da ima litijska glasbena šola mlad in ambiciozen kolektiv, kateri
pogosto citirajo tisto, kar je dejal že skladatelj Beethoven, da je namreč glasba največje razodetje tega sveta. Mentorji, ki so vtkali svoje delo v koncertni program, kot tudi nastopajoči, so ob zaključku koncerta prejeli v dar zgoščenko, Jože Sevljak pa je še
povedal: "Dobro jim
je uspelo in z zgoščenko se lahko uvrščajo med najboljše slovenske glasbene šole." In mentorji oziroma glasbeni pedagogi, ki so poskrbeli, da so učenci korajžno in takorekoč brez napak nastopali, so: Polona Demšar,
Kolektiv, ki zna z glasbo.
Dušan Drobnič, Mira Panič, Slavčo Gorgiev, Rado Černe, Veronika Hauptman, Franci Malavašič, Maja Lebar in Urška Vidic, ki je nekatere od nastopajočih spremljala tudi pr> klavirju. Nastopali pa so: v vokalno instrumentalni zasedbi - Dajana Kragulj. Urša Poglajen, Lea Dobravec, Mirjana Tomažin in Vanesa Žontar, najdlje in sicer osmo leto pa se igranja inštrumentov učita: Klara Štrus - klavir in Dunja Gorišek - klavir. Na preostalih inštrumentih so se predstavili še: Nejc Grm - harmonika, Janja Babnik -prečna flavta, Ana Vavtar - kljunasta flavta, Marcel Kralj - kitara, Maruša Koprivnikar - kljunasta flavta, Tina Logar - klavir, Živa Pohar - prečna flavta, Jani Izlakar - trobenta, Jernej Poglajen - harmonika. Rok Berdajs -kitara, Urša Plaskan - kljunasta flavta in Špela Kos - violina. Kaj je še lepšega, kot 2e posnameš glasbo za CD oziroma za zgoščenko, so še pripomnili, saj se s tem že tudi pripravljajo na jubilejno, petdeseto leto litijske glasbene šole, ki bo čez tri leta. S cilji pač ne skoparijo - ker imajo radi glasbo in ker zmorejo marsikaj povedati tudi z glasbo-
WWW.MULTIMA.SI
VI PRESENETITE VLOMILCA - NE ON VAS!
Cesta komandanta Staneta 15, 1270 Litija - Slovenija Telefon,fax:01 898 34 65 ; e-mail: ma3ca@siol.net
KOLEDARJI, ROKOVNIKI, KOCKE, PLANERJI...
H TRODELNI KOLEDARJI (3 vrste) od 295,00 SIT naprej M. KOLEDARJI Z MOTIVOM NARAVE - barvni, 12 listni od 590,00 SIT naprej SŽ KOLEDARJI (sole ženske) -13 listni, barvni od 590,00 SIT naprej H PVC KOCKE s papirjem in predalom za svinčnike od 290,00 SIT M ROKOVNIKI - usnjeni od 990,00 SIT M VŽIGALNIKI, SVINČNIKI od 30,00 SIT naprej
Mm mg mffMfkh Wmm š^žMksmm
expres izdelava štampiljk
j 9lon stop naročila:041 412-060 in 041 437 060
Tel. 03/565 - 40 - 23
tl a ntvialvTi
JOŽE BARACHINI - RADEŠKI DOLAN
Jože Baracini se že dobrih deset let ukvarja s slikarstvom. Dom in družino si je ustvaril v Radečah, sicer pa je mladostna leta preživel na Dolu, kjer se je leta 1942 rodil. Marko Planinc ga je povabil na razgovor v knjižnico Antona Sovreta v četrtek, 30.novembra 2000 v okviru Hrastniških obzorij.
Najprej ga je zanimal njegov Priimek, ki zveni italijansko. Jože Barachini je potrdil, da izvira njegov rod iz Udin, ko je praded sodeloval pri gradnji naše prve
kot štipendist steklarne moral vpisati na strojništvo. Ljubiteljsko je sicer slikal, na srednji šoli se je s tem celo nekoliko preživljal. To mladostno ljubezen je lahko nadaljeval šele zdaj, v invalidskem pokoju, ki si ga je "prislužil" po okrevanju kapi. "Šele v tem času sem opazil, kako lepa je naša Slovenija..." Na filmskem traku ima 5800 posnetkov, ki jih potem v ateljeju prenaša na platno. "Je realist, ki objektivno beleži tisto, kar resnično vidi...," je zapisala
dveletno izobraževanje na področju slikarstva. Najraje slika z oljem, najrajši pa izbira motive iz narave v vseh letnih časih. S temi motivi je izdal tudi večje število koledarjev in raznovrstnih voščilnic.
Marko Planinc je odstiral tudi njegovo poklicno pot. Prvo zaposlitev je imel v Steklarni. Ker ga je vse zelo zanimalo in ker je spoznaval tovarno že med počitniško prakso, so mu kmalu zaupali tudi vodstvo ekskurzij po steklarni. Šest let je preživel v radeškem prevzgojnem domu, kjer je kot vodja priprave del organiziral po pet, šest dejavnosti za 140 gojencev. V Metallesu je bil 11 let, opravljal je tudi vidstvene funkcije. Ko se je vrnil iz Nemčije brat, sta ustanovila
podjetje in začela z izdelovanjem manjšega orodja. Postala sta znana tudi kot inovatorja. Prva nagrada na celjskem sejmu je le ena izmed
številnih uspehov. Dobila sta jo za žago s premerom 70 cm, ki jo je bilo mogoče postaviti v gozdu brez fundamenta.
Seveda si vzame Jože Barachini tudi čas za druge stvari. Že od mladih nog je navdušen ribič in Radečani so znani ribiči daleč naokoli. Mogoče bodo uspeli drugo leto pridobiti celo tekmovanje v ribolovu svetovnega formata. "Še lepše pa je jadrati," je prepričan Jože, ki pripada radeški mornarici. Na jezeru Vrhovo obsega ta mornarica že štiri jadrnice. "Na reki," je razložil, "so specifični vetrovi, ki jih je treba obvladovati."
Na koncu ga je Marko Planinc pobaral, kako spremlja razvoj Hrastnika oziroma Dola. "Največ
izvem iz časopisov," je dejal. Dol pa je zanj biser med zasavskimi kraji, kamor se še vedno rad vrača.
Besedilo Ponči Motik, sliki arhiv Barachini
železnice okrog leta 1840. Živel je v Zidanem Mostu, 1860 pa se je prestavil v Hrastnik, ko so začeli graditi TKI. Njegov brat pa Je bil med največjimi delničarji takratne TKI. No, dobrodušni Jože je zagotovil, da se ne bo grebel za uveljavitev kakšnih lastninskih pravic.
Potem je spregovoril o svoji slikarski poti. Že po končani osemletki si je želel na srednjo šolo za umetno obrt, vednar se je
slikarska kolegica na eni izmed njegovih razstav, ki jih je bilo že 52. Vključno z razstavo, ki jo je uredil ob tej priložnosti v knjižnici Antona Sovreta. Prvo razstavo je imel pred sedmimi leti, 50. po vrsti pa v Zidanem Mostu. "Tam so na kulturnem in turističnem področju zelo prizadevni in je lepo sodelovati z njimi," pravi. Je tudi član društva Samorastnikov iz Ljubljane in ljubiteljskih slikarjev iz Celja, kjer je končal
NOČNI POHOD Z BAKLAMI NA MRZLICO
Planinsko društvo Trbovlje je ludi letos prvo soboto v decembru organiziralo in izpeljalo Iradicionalni planinski pohod z Baklami na Mrzlico (1122 m). V soboto, 2.decembra so se večje in oianjše skupine ter posamezniki Podali na Mrzlico iz različnih izhodiščnih točk iz Trbovelj in Hrastnika ter Savinjske doline. ^Jed temi pohodniki v nočnem času je bilo tudi precej drugih Planincev iz ostalih krajev
Slovenije.
Pred planinskim domom na Mrzlici so člani tega društva tako kot prejšnja leta tudi letos postavili velik šotor za zatočišče vsem prispelim pohodnikom, ker planinski dom pač ni mogel sprejeti vseh številnih udeležencev pod svojo streho, pohoda se je letos udeležilo blizu 1200 planincev. Ob 19.uri je udeležence nočnega pohoda pozdravil predsednik PD Trbovlje Vili
Treven, nato pa je Miklavž prevzel besedo in z majhnimi dobrotami razveselil mlade udeležence. Letošnjega pohoda se je skupno s starši udeležilo veliko število mlajših planincev, tako da je bil Miklavž v zadregi, ko mu je zmanjkalo malih darov. Vendar jim je obljubil, da bo to nadoknadil. Vsakoletni pohod z baklami na Mrzlici nekateri imenujejo tudi Miklavžev pohod, nekateri pa tudi Barbarin pohod.
ker se vsakoletni pohod odvija vedno prvo soboto v decembru, to pa nekako sovpada z godom sv.Barbare in dva dni kasneje z godom sv.Miklavža. Večina pohodnikom se je vrnila na svoje domove že v zgodnjih, deloma tudi poznih večernih urah. Tokrat ni bilo snega, niti dežja, bilo pa je hladno vreme, prav primerno za hojo.
U.
s.ct ji p. j n jr p. j. n ~r&
Acer-javor
Drevesa ali grmovnice, ki jih poznamo predvsem zaradi okrasnega listja, je pri tujerodnih vrstah še posebej izrazito v jesenskem času. Izredno popularni so tako imenovani japonski javorji, kjer si vsak predstavlja nizko grmasto razrast in močno pahljačaste liste, ki morajo biti izrazito rdeči. Vendar rod javoijev obsega kar 150 vrst in prav toliko še sort, ki jih s pridom uporabljam v svojih zasaditvah, čeprav se nagibam k temu, da bi v vsak vrt posadil kakšno posebnost in v tem so javoiji pravi šampijoni v raznolikosti.
Javor ni težko prepoznati, saj se v jesenskem času okrasi z množico plodov, ki imajo značilne perutke. Prav te perutke omogočajo javorju, da veter raznese semena daleč po okolici. Javorje svetloljubna drevesna vrsta, ki jo prištevamo k pionirskim rastlinam, saj hitro zasemeni dano področje. Tudi glede tal ni zahtevna, čeprav ji ustrezajo vlažna območja z visoko zračno vlažnostjo.
Javorji se razlikujejo predvsem po habitusu in obliki listov. Kot primer si lahko ogledate javoije pred Mladinsko knjigo v Zagorju. To sojesenolistni javorji, ki so v mladosti hitro rastoča drevesa iz Severne Amerike, kjer rastejo v bližini voda. Liste imajo pernato sestavljene s tremi do sedmimi, izjemoma devetimi lističi, ti so jajčasti z napiljenimi robom. Dvodomna vrsta, cvete že v marcu, še preden se drevo olista. Te javorje vsako leto močno iznakažejo, vendar spomladi ponovno
odženejo, kar lahko s pridom izkoriščajo gozdarji pri panjevskem gospodarjenju z gozdovi. Prav na isti javor Jesenovec, pa je cepljena vrsta, ki raste pred tržnico v Zagoiju. (glej sliko). Acer negundo 'Elegans', ki se ponaša s pisanimi listi in pahljačasto krošnjo.
Po Zasavju imamo ogromno različnih vrst javorjev. Omenil bi le najznačilnejše. Acer ginnala - madžurski javor, proti mrazu odporen grm ali nizko drevo. Listi dlanasto deljeni trikrpi, srednja krpa je dolga in koničasta, jeseni se obarva živo oranžno rdeče. Ogledate si ga lahko v Zagorskem parku. Acer rubrum- rdeči javor, visoko drevo iz Amerike, kjer raste v dolini rek. Mladi poganjki so rdeči, listi dlanastokrpi, s 3 - 5 trikotnimi krpami, listni rob je debelo napiljen. Listje zgoraj temno zelen, spodaj modro zelen. Cvete rdeče, pred olistanjem v marcu ali aprilu. V tleh ne prenaša apna. Acer palmatum -pahljačasti javor, gmi ali manjše drevo iz Koreje in iz Japonske. Listi dlanasto razrezani, s 5 - 7 roglji. Jesenska barva se preliva od rumenih do rdečih odtenkov. Mladike zelene. Zahtevajo zmerno vlažno, rahlo kislo, prepustno, z organskimi snovmi bogato zemljo in zavetno lego. Prav na pahljačasti javor danes cepiji vse tako imenovane japonske javoije.
Javorje razmnožujemo s semeni ali s cepljenjem, kar zahteva veliko strokovnosti in predvsem skrbne nege. Ko se odločimo za zasaditev javorja v svoj vrt, se najprej prepričajmo o velikosti želene rastline. Resje, da javor zelo dobro prenaša obrezovanje, res pa je tudi, da rastlina, ki slovi po popolnem habitusu, prinaša v vrt pravo pašo za oči, saj so javorji v jesenskem času prava poslastica za ljubitelje vrtov. Še posebej so dobrodošli ob vodnih motivih.
Slika in besedilo: Tažkar Sašo
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
-	načrtovanje in urejanje vrtov
-	svetovanje
-	obrezovanje dreves
-	urejanje grobov
-	izdelava vodnih objektov
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE
ORANZEVEC
Maurice Messegue je zapisal, da je bila pomaranča zanj vedno prazničen sad. Na deželi so jih jedli le ob novem letu. Ljudski izrek pravi, da je sok tega sadeža zjutraj zlato, opoldne srebro, zvečer bron. Vendar takrat ljudska pamet ni še nič vedela o insekticidih, s katerimi današnji »pametnjakoviči« škropijo oranževce, ko požene prve popke, ali pa jih, ko plodovi dozorijo »neškodljivo« prelije s konservansi. Prav zaradi zgoraj napisanega, je težko opisovati zdravilne učinkovine tega drevesa, sadeža.
Poznamo več vrst oranževcev, ki so koristni zaradi okusnih sadežev in tudi zaradi zdravilnih lastnosti (neškropljeni). Naštete vrste: pomarančevec, bergamotka in grenivka imajo podobne zdravilne lastnosti. V zdravilstvu uporabljamo liste, cvetove, sadeže, sok, lubje. Cvetovi oranževca delujejo pomiijevalno in proti
krčem. Zato jih zdravilci priporočajo astmatikom, živčnim ljudem, epileptikom, tistim, ki imajo migrene idr. Iz cvetov pridobivajo tudi olje, ki ga uporabljajo v kozmetični industriji. Z listi oranževca uspešno zbijamo vročino in spodbujamo znojenje, odganjamo gliste in spodbujamo delovanje želodca. Pomaranča, ta sladki sadež, zelo dobro vpliva na organizem. Organizmu da dovolj vitaminov C in B. Še posebej je primeren za otroke, mladostnike, bolnike in starejše. Ker ne vsebuje veliko sladkorja, tudi za diabetike ni prepovedan. Pomarančni sok ima veliko krepčilnih in protikužnih učinkovin. Zato je priporočljiv, če zbolimo za gripo, če imamo oslabelo telo, vročino, angino, prebavne motnje in bolečine v ledjih in mehurju. Kuhano meso pomaranče je zelo učinkovito, če ga polagamo kot obliže na tvore in abcese. Pomarančna lupina je krepčilna, dražilna in poživilna. Pospešuje
delovanje želodca, pomaga nam tudi pri zaprtju. Poleg tega znižuje vročino in odganja gliste. Seveda to velja le za nešpricane sadeže.
KREBULJICA
Spada v isto družino kot korenček in peteršilj-Ker so nekatere krebuljice strupene, se priporoča, da se uporablja le tista, gojena doma v vrtu. Nabiranje v naravi si »privoščite« le skupaj z botanikom. Krebuljica je enoletna zelika, ki zraste do 60 cm visoko in ima močno pernate liste in drobne bele cvetove in drobne plodove. Zdravilno moč daje dišeča snov. Že v antiki sojo uporabljali kot zdravilo za oči. Spomladanska kura (kozarec soka te zeli na dan, in sicer v mleku ali kopel) s to zeljo, je priporočljiva za vse tiste, ki jih muči zaprtost, revmatizem, putika in kožne bolezni.
Pripravil IgorGošM
Največja ponudba zimskih avtoplaščev v Zasavju, vseh priznanih svetovnih proizvajalcev.
Na zalogi tudi obnovljeni avtoplašči M + S
I VAŠE LETNE (ZIMSKE) PNEVMATIKE LAHKO I V SHRANITE V NAŠEM SERVISU DO NASLEDNJE ■
^	LETNE (ZIMSKE) SEZONE	^
OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE!
"PA SREČNO VOŽNJO"
POLNJENJE S PLINOM SECUR PNEUS
stalni gotovinski popust za vse pnevmatike
DELOVNI ČAS:
DARILO PRI NAKUPU 4 PNEVMATIKE	SOBOTA
n (10	00
- 1xpranje ali izpiranje osebnega vozila	~lz'
ARI OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/56-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/56-29-041
*	Vellfea izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 03/5626-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure.
DEKOR, Obrtniško ulica 11, Trbovlje, tel.: 03/5621-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
AVTOPREVOZNIK
^ Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE
pAiietne/ Uv
*T	Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
-v£
ŠIVIUA ANA
Oblecite svoje ideje!
GSM: 041/ 395 301
MARTIN VESEL
SERVIS
PRODAJA
Češnjice 16b 1251 Moravče, Slovenija Tei. & fax: 01/72 31 032
AKCIJA
4x4 s klimo POPUST
KAMNOSEŠTVO Lovro Mežnar
1230 Domžale, Ihan šolska 8 _ Telefon: (01) 7211-286« GSM: 041 409-366
	
	
r#SP		'•Hrt
IZDELAVA SPOMENIKOV, STOPNIC, POLIC, KUHINJSKIH IN KOPALNIŠKIH PULTOV IZ NARAVNEGA MARMORJA IN GRANITA
ivaoaxNi'r'

Skrčili smo cene
Zdaj je pravi čas za nakup Lupo
prihranek 167.000 SIT
Polo Limuzina in Variant prihranek 140.000 SIT
Golf 1.4 in 1.9 SDI prihranek 140.000 SIT
Passat Limuzina in Variant prihranek 300.000 SIT
aiiciai
T KISOVI. J E £>.0.0. ■
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/898-44-50
Efi.rčTT Ci.77.Ji.
ulsbsl^o 7
ALBERT PAVU
Skupno s podružničnimi osnovnimi šolami v Štangarskih Poljanah, Javorju, Primskovem in Veliki Kostrevnici, je v Osnovno šolo Šmartno pri Litiji vpisanih vsega 579 učencev, kar je le nekaj manj kot šolsko leto poprej. Albert Pavli je ravnateljevanje prevzel šele s šolskim letom 2000/ 01, prej pa je osem let na taisti šoli učil športno vzgojo. Njegov delovni staž je sicer daljši, saj je sprva dokončal šolo za telekomunikacije, se zaposlil in ob delu dokončal Fakulteto za šport v Ljubljani, saj ga je športno področje zelo zanimalo. Tudi stiki z ljudmi in z otroki so ga pri delu zmeraj navduševali, zato je svojo delovno vnemo hotel posvečati medčloveškim udejstvovanjem, pa četudi gre za vzgojno, športno ali družabno področje.
Na OŠ Šmartno pri Litiji so aktivni tudi na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih iz kemije, fizike, matematike, tekmujejo v CICI-Veseli šoli in še bi lahko naštevali. Trudijo se za dobre odnose s starši, organizirajo zimsko šolo v naravi za peti razred na Soriški planini, za četrti razred pa letno šolo v naravi v Fiesi. Tudi z raznimi krožki ne štedijo, da imajo učenci možnost seznanjanja z raznovrstnimi razsežnostmi zanimanj. Pa vendar so radovedni tudi za igro in razvedrilo, čeravno vselej pač tudi v prid vzgojnih in učnih uspehov. Kot je povedal Albert Pavli, ki sicer izhaja iz Moravč, družino pa si je ustvaril v Litiji, se na šoli trudijo, da je pedagoški poklic zanimiv tistim, ki ga opravljajo, kot tudi, da učenci radi hodijo v šolo. Poudaril je, da naj bi bil učitelj, sploh pa športni pedagog, vešč motiviranja učencev in da je motivacija zlasti pomembna pri predmetih, kot so likovna, glasbena in športna vzgoja. •
"Že v osnovni šoli je važno," je dejal, "da učenci športne panoge spoznajo na tak način, da se bodo še pozneje radi ukvarjali s športom." In tudi zato, da bi učenec ugotovil, v kateri športni panogi je uspešnejši, je treba, da se aktivno ukvarja s čimbolj raznovrstnimi športi. Pri športni vzgoji se učenci naučijo tudi ekipne uigranosti. "Športna ekipa je kot orkester," pravi Albert Pavli, "in igralci morajo znati igrati skupaj, saj šport ni zgolj poznavanje neke tehnike ali taktike." Za učence pa se mu zdi pomembno, da v osnovni šoli pridobijo učne navade, kar jim še v srednjih šolah koristi. Zaradi prostorske stiske pouk na šoli poteka v dveh izmenah, zato pogojev za devetletko še ne izpolnjujejo. Kot je omenil, jim doslej potrebna sredstva za dodatne učilnice, ni uspelo dobiti.
Medsebojni kontakti so mu všeč, če so pristni, odkriti, iskreni. Prijateljstvo pa mu le, če je iskreno, mnogo pomeni, saj je prijateljski klepet lahko tudi razbremenilen. In ker je razrednik in ker osme razrede poučuje tudi etiko, se z učenci rad pogovarja o tekočih problemih in pravi, da so včasih bolj kritični do okolja kot do sebe. Poleti veliko kolesari, rad ima glasbo in petje, ter mu niso povšeči ljudje, ki znajo opaziti le napake. Saj se še v vsaki slabi stvari ponavadi skriva kaj dobrega.
Petra Radovič Slika: Marjan Šuštaršič
SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE (22. del)
ANTON VOVK, nadškof
Generalni vikar Anton Vovk je skoraj z nadčloveškimi močmi krmaril barko ljubljanske nadškofije v težkih časih po drugi svetovni vojni, ki so bili težki za Cerkev. Oblast je od njega zahtevala izjavo o lojalnosti. Predstavniki Cerkve so to izjavo predstavili na sprejemu pri oblasteh kot spomenico o odnosih med Cerkvijo in državo.
Kljub vsemu seje versko življenje začelo obnavljati. V jeseni leta 1945 je ponovno pričela delovati Teološka fakulteta ter malo in veliko semenišče. Vendar pa Vovk ni mogel opravljati obredov iz pristojnosti škofovske službe. Postalo je tudi jasno, da se škof Rožman ne bo vrnil iz Koroške. Proti njemu je namreč bil uveden sodni proces, na katerem je bil (v odsotnosti) obsojen na 18 let prisilnega dela. Po mnenju Svetega sedeža je bil najprimernejši kandidat za pomožnega (in naslovnega) škofa generalni vikar Anton Vovk. Po mnenju beograjskih oblasti Vovk ni bil sporna oseba (z vidika delovanja med vojno in po njej), zato je apostolski nuncij škof Hurley prišel v Ljubljano k Vovku. Vovk seje najprej upiral. Toda takratnja slovenska republiška vlada seje čutila prizadeto, ker ni bila povprašana za mnenje.
Posvetitev je bila 1. decembra 1946 v ljubljanski stolnici. Posvetitevje vodil apostolski nuncij škof Hurley v sodelovanju z mariborskim škofom Tomažičem in beograjskim škofom Ujčičem. Kot apostolski upravitelj ljubljanske škofije je bil naslovni škof Vovk imenovan leta 1950.
Škof Vovk ni bil prav trdnega zdravja, vendar pa veselega značaja. Breme vodenja škofije in težke razmere so ga povsem izčrpavale-Komunistična oblast ga sicer ni nikoli zaprla, toda prihajali so ponj zvečer, in ga vodili na zaslišanja, ki so trajala vso noč. Namen teh zaslišanj je bil duševno zlomiti škofa Vovka.
Preganjanje in obsodbe duhovnikov, redovnikov in redovnic so bila na dnevnem redu. Kmalu so obsodili kanonika Pogačnika (kasnejšega ljubljanskega nadškofa) na pet let ječe, škofijskega tajnika dr. Leniča (kasneje je bil pomožni škof) pa na šest let. Podobno usodo so doživeli tudi drugi kanoniki ter verniki.
20. januarja 1952 seje škof Vovk odpravil z vlakom v Novo mesto birmovat. Na postaji gaje pričakala naščuvana razjarjena množica in se nad njim znesla. Eden od udeležencev je škofa polil z bencinom, drugi Pa vanj vrgel prižgano vžigalico. Škofje zagorel, vendar je uspel s sebe vreči gorečo suknjo, dobil pa je močne opekline po vratu. Množica tudi ni dovolila-da bi škofa odpeljali z rešilnim avtomobilom in mu nudili medicinsko pomoč-Po štirih urah divjanja (oblast ni posredovala) so škofa Vovka porinili na vlak, kije peljal proti Ljubljani.
Novica o zažigu seje hitro razširila po vsej državi. O tem so pisali tudi tuji vplivni mediji (npr. ameriški New York Times, vatikanski Osservatore Romano). Ker je bil ugled Jugoslavije na kocki, je predsednik Tito osebno ukazal zdravnikom, da morajo škofa Vovka, ki seje takrat nahajal v bolnišnici, za vsako ceno rešiti.
Leta 1957 je v begunstvu umrl škof Rožman. ŠkofVovkje bil tako leta 1959 imenovan za rednega škofa v Ljubljani. Ob 500-letnici ljubljanske škofij3 leta 1962 pa za nadškofa.
Škof Vovk seje v dušnem pastirtvu ves predajal vernikom, ki so v njena odkrivali dobroto, dostojanstvo, prijaznost pa tudi požrtvovalnost, in kljub vsem težavam tudi veselje. Posebej seje posvečal bogoslovcem, bodočim duhovnikom.
NadškofVovkje od izčrpanosti in bolezni umrl 6. julija leta 1963. Pr^ kratkim pa seje pričel proces beatifikacije.
Branko Nin'0C
o

produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	> ^
možnostjo sponzoriranja	postanite, Ujfj 1§ p
trženje in produkcija za gospodarsko	u* ^
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584
041 765-113
- ______________________________________________________________ -
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
L
OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
http://www. radio-trbovlje. si
J^G.jTfiTr G.T7.JI
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
V	prejšnji številki smo zapisali, daje bil pesnik (katerega ime vpišite v kuponček) 26.oktobra star enainsedemdeset let ter daje pred štiridesetimi leti delal samomor, ki mu na srečo ni uspel. Izdal je veliko pesniških zbirk, med njimi: Požgana trava, Ubijavci kač, Zarotitve, pa ml.poezija Bela mačica, Abecedarija, Lokomotiva idr. Napisal je tudi nekaj mladinskih proznih del: Mlada Breda, Leteča hišica,...
Zaupali vam bomo še, daje v svinčenih časih nekaj časa preživel v socialističnih zaporih in tudi v samici.
V	pomoč pri
reševanju uganke vam ^ danes predstavljamo	Avtor:
prvo kitico njegove
pesmi z naslovom Kot
zamolkla bolečina.	Moje ime:
In na rjuhah še leži
vonj drhteče tvoje	Naslov:
kože,
ki me s črno roko boža
sredi noči.
Uganko sestavi! Igor Goste
POEZIJA IN KUD KNAPI
V industrijskem okolju skupne spreoblačilnice in kopalnice Zagorskih rudarjev, v rudniku Zagorje, je KUD KNAP v soboto 2.12. organiziral literarno filmski projekt.
Večer se je začel s predvajanjem filma o “Reclaim the streets” uličnih zabavah in urbani gverili.
Predstavljajte si 10.000 ljudi, ki jih javni prevoz pripelje na skrivnostno Ikacijo, kjer preoblikujejo avtocesto v ogromen peskovnik, plesišče, gozd, dnevno sobo... Predstavljajte si, da se radikalni ekologi združijo z odpuščenimi delavci in skupno nastopijo proti izkoriščevalcem... Predstavljajte si metamorfozo Prešernovega trga v ogromno zabavo in to ob navzočnosti protiizgredniške policije... to in še več je reclaim the Street...
Za filmom je prišel na vrsto pesniški del večera, kjer sta se s svojo poezijo predstavili Miša Gams, ki je predstavila svojo novo pesniško zbirko z naslovom ŠE in Irena Kovačevič. Omenjena zbirka ŠE je nastala v sodelovanju z Mišino sestrično Tino, s katero sta dru‘no pre‘iveli številna leta radostnega naslajanja, praznovanja in sotrpinčenja. Zbirka ŠE je avtoričina tretja zbirka, saj je ‘e leta 1994
izdala zbirko “Študija telesa” in jo objavila skupaj z An‘etom Prešernom v knjigi “Študija telesa/Harmonikar”. Leta 1997 pa je objavila samostojno zbirko “Balerina”!
Recitalom in performansom je sledila zabava in še en dokumentarec iz Škratove čitalnice. Prireditve se je udele'ilo cirka 50 -60 obiskovalcev, v glavnem mladih, kar je le še en dokaz zapostavljenosti kulture mladih ter sub-kulturne scene v Zasavju na splošno, ki je glede na število populacije Zasavcev vse preveč zapostavljena. Sploh če gledamo razvitost tovrstnih scen naprimer; Ilirsko Bistriške, Črnomeljske ali končno tudi sceno iz Loke pri Radečah! Rešitev iz nastale situacije pa bi po našem mnenju predstavljalo ustanovitev Mladinskega kulturnega centra...
KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJE DANAŠNJEGA DNE
2®i9
Prešerno leto
Zgodbe o Prešernu
O, KAKŠEN OSEL SEM TI BIL TAKRAT!
Z nekoliko plašnim in kmečko preprostim Ribičevim študentom se je usoda že takoj prvo leto in na prvem stanovanju na Dunajo prešerno poigrala.
France si je najel sobo pri neki vdovi, ki je imela lepo mlado hčer. Obe ženski sta se ves čas živo zanimali zanj in bili z njim nenavadno prijazni. Zmerom sta ga vabili na skupne sprehode, mu delali vse mogoče usluge in si na moč prizadevali, da bi mu pri njiju ugajalo. Še posebno ljubezniva in do Franceta ustrežljiva je bila seveda hči. Mladenič je po tihem kar medlel od samega spoštovanja do dekleta. Častil jo je kakor Madono, celo boginja Venera po njegovem ne bi mogla biti lepša od nje. Bil je še tako preprost in nepokvarjen, da ni ničesar razumel in da si zaradi čistega občudovanja in oboževanja ni upal dotakniti niti dekletove roke. Na srečo je kmalu zatem dobil skužbo domačega učitelja v Klinkowstromovem zavodu in se odselil od žensk. O spogledljivi dunajski lepotici pa je še kar naprej sanjal, dokler mu ni nazadnje nekdo povedal resnice o njegovi domnevni Madoni. Na skrivaj je namreč imela ljubezensko razmerje z nekim moškim, posledice tega razmerja pa bi bila rada naprtila Prešernu.
Ko je pesnik kasneje pripovedoval o teh študentovskih doživetjih Ani Jelovškovi, materi svojih otrok, je na koncu hudomušno dodal: "O, kakšen osel sem ti bil takrat!"
Iz knjige IMušiča izbrala Fanči Moljk
ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 68-510
Vsem strankam in
poslovnim partnerjem,
želimo vesele IBožične prašnike,
ter srečno in uspešno novo leto!
Delovni čas: ponedeljek / petek: 8h - 19h sobota: 8h - 13h
14. GRUDNA 2000
-Gjjnr^R Žf:

A)A?-FRa2^RKA JAJ FRJZ^R Zy\SAV5:A 2000
PREDSTAVLJAMO NIKO KRAUSKOPF IZ SALONA KRAUSKOPF V ZAGORJU
Salon Krauskopf deluje že od leta 1932, ko je pričel z obrtjo Hinko Krauskopf, Nikin tast. Kot zanimivost velja omeniti, da je salon že skoraj sedemdeset let na istem mestu, vseskozi kot družinsko podjetje, ki ga od leta 1972 vodi Matjaž Krauskopf.
Nika Krauskopf pravi, da je v tem poklicu, v katerem je že 37 let, potrebno slediti modne trende in zato obiskovati sejme in tečaje, ki jih prirejajo vodilni strokovnjaki. Včasih so bila taka izobraževanja večinoma v Londonu, sedaj pa hodijo strokovnjaki tudi k nam in pokažejo najnovejše stvaritve. Največ je naredila na tem področju Ilirija. Niki je prva Ilirijina diploma iz leta 1967 posebno draga, saj se spominja, da so morali zanjo v studiu veliko narediti. Hvaležna je Narta studiu, ki so jim kot mladim frizerkam dali samozavesti in jih navadili na sprotno izobraževanje.
Kot frizerska hiša Krauskopf sledijo poleg trendov tudi preparate, pripomočke in sredstva za nego las. Niki je v zadnjem času
všeč kreativnost pri barvanju las, tako da so tudi stranke zadovoljne. Sicer pa pravi, da je v tem poklicu potrebno imeti občutek za stranko, ji marsikdaj svetovati glede pričeske in tudi nege.
OBISKALI SMO ANDREJO BREMEC IZ SALONA LAS ZAGORJE
Andreja Bremec je sorazmerno mlada frizerka, saj je v tem poklicu tri leta. Začela je v Litiji v različnih salonih, pa tudi v Ljubljani je delala v štirih. Dekleta iz salona gredo večkrat na sejem v Bologno, sicer pa obiskujejo seminarje in revije. Tudi Andreja. V poklicu ji je všeč takrat, ko so stranke zadovoljne in se vračajo v salon. K temu ji gotovo pripomore znanje, ki si ga pridobi na izobraževanjih.
Najraje imajo, da se stranke najavijo, sicer pa imajo odprto od sedme do dvajsete ure vsak dan, ob sobotah pa do dvanajstih.
Besedilo MM, slikal PRAV
GLASOVNICA ZA
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
______________, , •..AvV/A>V
•ir\xe^Ul . na
Vl^wJpnimek, naslov glasovalca (ke) ' I
Trenutni vrstni red:
I.	Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 93
2.	Moj ca Klinc, Salon Cveta, Zagorje - 54
3.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 48
4.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje - 35
5.	Luka Holešek, Salon ML, Trbovlje - 27
6.	Marta Sivko, Moško in žensko frizerstvo Sivko, Trbovlje; Daija Knez, Frizerski salon Darja, Briše - obe 25
S.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni, Zagorje -24
9,	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Košir, Izlake - 19
10.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel, Hrastnik -17
II.	Sonja Zupan, Frizerski salon Zupan, Zagorje -15
12.	Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik, Zagorje - 14
13.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 13
14.	Alis Pufler, Salon Metka, Hrastnik -12
15.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Zagorje; Koni Vran, Frizerski salon Koni, Zagorje; Petra Juvan, Frizerski salon Rajka, Zagorje - vse 11
18.Brigita Klarič, Studio Las, Zagorje; Saša Kem, Ženski frizerski salon Saša, Trbovlje - obe 7
20.Matjaž Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje; Ana Gomboc, Frizerski salon Ana, Hrastnik - oba 6
22.	Maja Smeje, Frizerski salon Mateja, Izlake - 5
23.	Marta Bartol, Salon Marta, Trbovlje; Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje; Romana Tabor, Frizerski salon Rok, Dol pri Hrastniku -vse 4
26.Rajka Lebar, Frizerski salon Rajka, Zagorje; Nina Kajič, Frizerski salon Karnel, Hrastnik; Branka Lamovšek, Frizerski salon Kamel, Kisovec - vse 3 29.Zala Ljubič, Salon Zali, Trbovlje; Andreja Bremec, Studio Las, Zagorje; Monika Volaj, Moško in žensko frizerstvo Sivko, Trbovlje; Mateja Laznik, Frizerski salon Mateja, Hrastnik; Irena Jere, Studio Las, Zagorje; Mira Žibret, Salon Mira, Trbovlje; Marjana Majhenič, Salon MM, Zagorje; Marta Novak, Frizerski salon Marta, Dol pri Hrastniku - 2 37Jožica Fijačko, Frizerstvo Joži, Trbovlje; Sara Urnaut, Frizerski salon Metka, Hrastnik; Nadi Perpar, Frizerski salon Nada, Hrastnik; Leopoldina Lindič, Frizerski salon Koni, Zagorje -vse 1
Tokratno nagrado (po lx fen frizura) prejmeta Darja Pintarič, Dolenja vas 35, Zagorje in Dani Herman, Cesta 9. avgusta 58, Zagorje.
Vaše zdravstveno podjetje
Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 03-56-79-060, GSM: 041-733-528, e-mail: vitasan@siol.net
Drage pacientke in pacienti, spoštovani postavni partnerji, dragi Zasavcil
Veseto pričakpmnje ‘Božičnihpraznifipv Vamždimol Breživitejih s top Cino v srcu, potni pozitivnih misti na prihodnost, preživite jih v prijetni družSi Vaših dragih!
Vaše zdravstveno podjetje VITASAN
telefon: 03 - 5657 700 fax: 03 - 5657 710
^etimcv usem/ oAcanom/	Ln članom/ zudmge/
Vabimo Vas, da obiščete:
-	market Ajdo, Polje, trg. Čemšenik in Mlinše, ki vam ponujajo bogato izbiro prazničnih dobrot ter drugih živil in neživil
-	prodajalni Medeo in Margo, kjer boste lahko obuli vso družino z modno obutvijo po ugodnih cenah
-	prodajalni Agrio in Lipo, ki vas oskrbuje z ročnim in električim orodjem, barvami in laki, gradbenim materialom, gnojili, žiti, krmili, hrano in opremo za male živali, belo tehniko, ponuja vse za vrtičkarje
-	bar Ajdo in okrepčevalnico Zarjo, kjer si boste s prijatelji ob dobri kavi ali pijači polepšali dneve iztekajočega se leta
jlTi , j7, fr "li J*
POZDRAV PESNIKU
V LITIJI JE FRANC RODE POSVETIL PRENOVUENO CERKEV
Pretekli četrtek je bila v litijskem kulturnem centru osrednja občinska proslava ob 200-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna. Učenci in učenke šmarske osnovne šole so pod vodstvom mentorice Danice Sedevčič pripravili recital Prešernovih pesmi pod skupnim naslovom »O Vrba srečna draga vas domača« oblečeni v oblačilih iz prve polovice 19 stoletja. Obiskovalci prireditve pa so si ob tej priliki lahko ogledali tudi gostujočo razstavo »Ex librisov«, kije danes samostojna veja umetniškega izražanja.
V nedeljo 10. decembra je slovenski metropolit nadškof Franc Rod® izkazal posebno čast litijskim faranom, ko je maševal v nanovo dozidani cerkvi Sv.Nikolaja. V prihodnji številki bomo objavili vec podrobnosti o poteku zidave in načrtih za bodočnost.
(slikal M.Š-)
Prireditev so organizirali: Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Matična knjižnica dr. Slavko Grum Litija, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Litija in Osnovna šola Šmartno.
Besedilo in slika:M.Š.
SREČANJE RUDARJEV PRI MARIJINEM SVETIŠČU V TRBOVLJAH
V soboto, 2.decembra je potekalo v Trbovljah srečanje predstavnikov rudarjev iz slovenskih premogovnikov v počastitev praznovanja goda sv.Barbare, zavetnice rudarjev. Srečanje je bilo v organizaciji mariborske škofije in nove župnije v spodnjem delu Trbovelj, potekalo pa je v okviru svetoletnih srečanj posameznih stanov. Ob napovedani uri se je zbralo več predstavnikov nekaterih slovenskih premogovnikov, le iz Trbovelj in Hrastnika jih ni bilo. Za začetek je nastopil Pihalni orkester Svea iz Zagorja. Najprej je godba zaigrala nekaj skladb zunaj cerkve, nato pa še na koru v cerkvi. Najprej je vse udeležence pozdravil domači župnik Franc Mlakar, nato pa je domačin v okviru predavanja seznanil navzoče s Trbovljami nekdaj in danes, z nastankom in razvojem rudnika, pa z načinom praznovanja goda sv.Barbare pri knapih v preteklih desetletjih. Nekaj besed je namenil tudi upodobitvam sv.Barbare na slikah in kipih na področju Trbovelj. Po predavanju so za
udeležence pripravili preprosto malico s kavo, čajem in prigrizki. Malce kasneje je bila sv.maša v počastitev sv.Barbare in z njo vezanega sztanov-skega praznika slovenskih rudarjev. Mašo je vodil mariborski pomožni škof dr.Anton Stres, ob asistenci večjega števila duhovnikov, bogoslovcev idr. Škofje imel pomemben nagovor, v katerem je dal posebno priznanje rudarjem vseh slovenskih premogovnikov oziroma rudnikov, še posebej pa je poudaril pomembnost njihovega dela v vseh obdobjih ter spoštovanje njihovih pravic. Škoda le, da se tega stanovskega svetoletnega shoda slovenskih rudarjev ni udeležilo več domačih rudarjev.
T.L.
# H/		Clio ^KOMPAS
		Vaš že za 1.599.000 SIT
Na posebno dobrem glasu
v prednovoletnem času!
Clio Kompas je posebej za Slovenijo zasnovan model, ki s sistemom varnostnih pasov in varnostnih blazin skrbi za vašo varnost. Z dodatno opremo (platišča iz lahke litine in avtoradio Sony) je narejen po vašem okusu in željah, cena modela pa je še privlačnejša. Zakaj si ne bi torej letos sami izbrali novoletnega darila?

www.renault.si
miEmmir malgaj
Trbovlje telefon prodaja (03) 56 33 110, servis (03) 56 33 120


E-mail: malgajtrb@dealer.renault.si
RENAM^
dlefta	cUev&
tft dteett& rtovO' CetO'
2001

ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o. ZAGORJE o/S
tel.: pos. Dol 03/5648-616 pos. Zagorje 03/5664-058 pos. Izlake 03/5673-696
14. GRUDNA 2000
R Jr.C7.?\ P.
POINT 21 - RESTAVRACIJA V NEKDANJI ROŠEVI HIŠI
Ko sta leta 1991 Vesna in Andreja Ojsteršek odprli lokal POINT 21, je bilo vsem jasno, zakaj takšno ime. Obe sta bili namreč uspešni tekmovalki v namiznem tenisu - Vesna celo večkratna državna prvakinja, enkrat je osvojila naslov evropske prvakinje, dvakrat pa je bila druga.
Tudi lokacija je bila ugodna. Vzeli sta v najem staro Roševo hišo, znano po znamenitih Hrastničanih. Dve leti kasneje stajo že odkupili. V začetku je bila v hiši tudi trgovinica, vendar so jo kmalu ukinili in na njenem mestu razširili gostinske prostore. Tako lahko zdaj sprejmejo ob kakšnih obletnicah in drugih priložnostih na tem mestu celo dve zaključeni družbi. Prostor ima namreč premično steno. Ena soba pa je na voljo tudi nekadilcem.
S prehrano so svojo gostinsko ponudbo obogatili pred dvema letoma. Najbolj popularne so seveda pice in drugi hitri prigrizki. Na voljo so tudi zrezki, ocvrti piščanci, lignji, jedi na žaru... pa vse do vegetarijanskega krožnika. Nedeljska kosila so po naročilu. In če pokličemo 56-46-570, dostavijo hrano tudi na dom.
O prenovi zimskega vrta smo pisali že v prejšnji številki Zasavca, ko so praznovali deset let trgovine
TRENUTNI VRSTNI RED:
1.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 213
2.	Gostišče Kum, Zagotje - 97
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 69
4.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 62
5.	Point 21, Hrastnik - 22
6.	Gostilna Ašič, Zagotje - 17
7.	Naš hram, Kisovec - 12
8.	Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga - 10
Restavracija L, Trbovlje - 10 .
Gostilna Zaloka, Jesenovo - 10
11.Gostišče Jež, Radeče - 9
Kmečki turizem Zorec, Izlake - 9
Restavracija Vrtinec, Trbovlje - 9
14.Gostišče Brin, Trbovlje - 7
15-Gostilna Pod kostanji, Podkum - 4
Eurotrade iz Zagorja. Vodi jo mož Marko Drnovšek, ki priskoči na pomoč ženi Vesni, kadar je potrebno. Posebno ob petkih in sobotah, ko prirejajo party zabave z DJ-jem, ki vrti glasbo po željah. Privlačne so tudi nagrade trgovine Eurotrade, kijih razdelijo glede na uspeh pri kvizu. Ob vikendih je na voljo tudi cenejša pijača. Določen proizvod reklamirajo namreč zastopniki kakšnega podjetja in njihove hostese delijo tudi reklamne izdelke. V soboto, 16.decembra bo cenejši na primer whisky JIM BEAM.
"Zadnjega pol leta smo začeli z organizacijo rojstnih dni za otroke. Na razpolago imamo posebno sobo, ki jo v ta namen lepo okrasimo, z otroki pa se ukvarja ena izmed naših natakaric, ki ji je to v veselje," z nasmehom pripoveduje Vesna, ki je tudi sama mamica petletnemu Tilnu in enoletnemu Eriku. Najem prostora, varstvo otrok in darilo slavljencu je brezplačno, starši plačajo za neomejen čas zabave le hrano in pijačo. Mamidam tako odpadejo večdnevne priprave, pospravljanje in še vožnja v večje kraje, kjer imajo take prireditve že vrsto let.
V Pointu 21 skrbijo za dobro počutje gostov tri natakarice in dve kuharici. "In moj oče," doda
16.Kmečki turizem Trojka, Jesenovo - 3 Gostilna Maks Celestina, Sopota - 3 18.Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 2 Kmečki turizem Ocepek, Mlinše - 2 Gostišče Celestina, Sopota - 2 Gostilna Račič, Trbovlje - 2 22.Picerija Ašič, Zagotje - 1 Gostišče Klek, Trbovlje - 1 Gostilna Majcen, Polšnik - 1 Gostišče Klek, Trbovlje - 1 Pizzerija Ašič, Zagorje - 1
Tokratno nagrado poklanja Point 21 iz Hrastnika in sicer nagrado prejmeta Jasna Drnovšek, Prešernova 37, Zagorje ter Andreja Urh, Veličkova 38, Hrastnik (obe lx pica). Zopet pa vas čaka nagrada Presada iz Gabrovke.
Vesna, "kije že od vsega začetka moja desna roka..." Vili Ojsteršek, nekdanji športni delavec v Hrastniku, je bil tudi prvi trener svojima hčerama. Vesnina sestra Andreja, solastnica restavracije, pa živi in dela v Italiji, kjer v večjem centru vodi trenerje namiznega tenisa, nekaj otrok pa trenira tudi sama. Uspešni dekleti, ni kaj.
Fond Moljk, slikal UM
NAGRAJENKA PRESADA
Presadovi izdelki so med našimi bralci izredno cenjeni. Tokrat je nagrado iz Gabrovke prejela Sabina Gajsar in pri njej doma so bili nagrade izredno veseli. Zanimivo je, da so tudi naročnino na Zasavca dobili kot nagrado, vseeno pa je treba povedati, da je naročnica tudi stara mama, ki, mimogrede, peče zelo dobre piškote. Sicer pa je Sabina na sliki z nagrado skupaj s sestro Simono.
NAGRAJENEC FRTICE
. t i i .. I________________________J
Zdravie je v vaših rokah
ij tj
------------------------------------------------------------i
!^<	(p
Naj gostilna Zasavja 300(
Alojz Kukec je pred časom prejel praktično nagrado Frtice iz Litije, ki jo poklanja lastnik Tone Hostnik-Hribovc. Nad nagrado je bil navdušen, ob tem pa je potrebno povedati, da je Alojz naš redni bralec vse od prve Zasavčeve številke.
Glasujeip(^%% ^vw
Glasove
______________________________________j
uspehov polno
4
o*..	^
V ZAPIRANJU d.o.o.
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU, d.o.o., 1410 ZAGORJE, Grajska 2
Veselv prairmanje Borna in Srečno novo leto
HBogO STAHOVMJSKO SSiL	PODJETJE
PPnaHr4^
gg ^	______________ZAGORJE 08 SAVt
Cesta zmage 16/b, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56 55 500, fax: 03/ 56 61 242 E-mail: spz.zagorje@siol.net
loščimo '-Vam ucse?
^ogič, ten s/teče, uspefioi/ in gadoi/ofijsti/a
(inko Hrovatič s.p.	tel.:03 562 60 40
iušfarjeva 42, 1420 Trbovlje	fare 03 562 66 01
email:rsh@rsh-sp.si www.rsh-sp.si

fr u ('l j!1 G
OBETAVEN PEVSKI KONCERT
Iz četrtka, 7. decembra je fotka APZ Tone Tomšič iz Ljubljane, ki je z dirigentom Stojanom Kuretom pripravili koncert v KC DD Zagorje. So med najpomembnejšimi usmerjevalci slovenskega zborovskega petja, v samozaložbi so izdali že osem zgoščenk in prejeli že številne mednarodne nagrade. Tudi s koncertom so bili prepričljivi glede njihove pevske ubranosti in repertoarne zanimivosti. Pevski nastop je bil obenem tudi spominski koncert ob 200-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna in zato je v avli DD tudi priložnostna razstava nastisnjenih akvarelov akad. slik. Alenke Kham Pičman iz Kranja z naslovom: Dvanajst postaj dr. Franceta Prešerna.
(foto: Tomo Brezovar)
PRIREDITVE IN ZABAVE VESELEGA DECEMBRA
Za pestre, vedre in živahne prednovoletne dni bo tudi letos v zagorski občini obširno poskrbljeno. Zanimive prireditve so pripravile šole in vrtci, marsikaj se bo dogajalo tudi v zagorski knjižnici, atraktivno modno revijo pa so pripravile učenke Srednje šole Zagorje. Seveda bodo za zabavo poskrbeli tudi pevci in pevke ter ansambli, ki bodo nastopali POD ŠOTOROM OB MEDIJI in ker je za vse prireditve vstop prost, se jih splača udeležiti že zaradi družabnosti in radovednosti, zagotovo bo tudi zanimivo in prijetno, kot ste upali.
Program v organizaciji Občine Zagorje ob Savi je letošnji sklop prireditev začel s četrtkom, 14. decembra, ko bo ob 17. uri v Knjižnici Zagorje ustvarjalna delavnica za najmlajše. Naslednji dan, v petek, bodo ob 8., 10. in 12. uri v Dvorani DPD Svoboda Izlake predstave OŠ Ivana Kavčiča: Vse, razen hotela; v KC DD Zagorje pa bosta ob 9. in 10.15 uri prestavi zagorskega vrtca: Mojca Pokrajculja. V soboto bo v izvedbi DPM Zagorje ob 14.15 uri za namlajše organiziran izlet v Ljubljano in ogled predstave Pika Nogavička v Mladinskem gledališču ljubljanskem. Izlaški osnovnošolci bodo gledališko igro Vse, razen hotela v zagorskem delavskem domu odigrali še v torek, 19. decembra ob 8. in 10. uri, ob 17. uri pa bo v Knjižnici na Izlakah potekala ura pravljic za najmlajše. Zagorski osnovnošolci si bodo v sredo v dopoldanskih urah ogedali svojevrstno opero: Janko in Metka, ob 17.30 pa bo v stekleni dvorani DD Zagorje ples osmošolcev z ansamblom Hiša in modna revija SŠ Zagorje. Kaj pa v četrtek, 21. decembra? Tokrat se bo v KC DD Zagorje ob 8.30, 9.15 in ob 10.30 uri predstavila gledališka skupina iz OŠPP dr. Slavka Gruma s predstavo: Nerodni Ivanček, v popoldanskih urah, ob 17. uri pa bo v zagorski knjižnici ura pravljic potekala za otroke od 4. do 9. leta starosti. Ne zamudite
tudi prednovoletnega koncerta VIVE mladinskega pihalnega orkestra GŠ Zagorje z dirigentom Dragom Peterlinom, ki bo v KC DD Zagorje nastopil ob 19. uri. Pestro in zabavno bo tudi dva dni kasneje, saj bo v soboto, 23. decembra ob 17. uri predbožični večer z radijem Snoopy in nekaterimi slovenskimi glasbeniki - na zagorski tržnici POD URO. Predno bodo startale zabavne prireditve POD ŠOTOROM OB MEDIJI, pa se udeležite še božično-novoietnega koncerta GŠ Zagorje, ki bo v soboto, 23. decembra ob 19. uri v KC DD Zagorje.
________________ER.
V LITIJI SE JE LANI RODILO NAJVEČ OTROK, V TRBOVLJAH JIH JE NAJVEČ UMRLO
V zadnjem času je kar nekaj naših bralcev izrazilo željo, da bi na Zasavčevih straneh radi prebrali, koliko je bilo lani rojenih, koliko osebje umrlo idr. Obrnili smo se na Statistični urad Republike Slovenije ter jih povprašali še po nekaterih drugih podatkih, ki vam jih bomo predstavili. Ker leto še ni končano, vam bomo tokrat postregli z lanskoletnimi (1999) statističnimi podatki za Slovenijo ter za zasavske občine Hrastnik, Litijo, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi.
Ker so nam vsem rojstva ljubša od smrti, bomo predstavili najprej število rojstev v Sloveniji in v omenjenih občinah po spolu. Največ živorojenih otrok šolani imeli v Litiji, skupaj 191. Od tega 101 dečkov in 90 deklic. V Zagoiju je bilo novorojenčkov 169, 82 dečkov in 87 deklic (edino zasavsko mesto, kjer seje rodilo več deklic). V Trbovljah se lahko pohvalijo s 121 rojstvi (tudi dvojčka Žan in Monika), dečkov je bilo 64, deklic 57. V Hrastniku je bilo lani rojenih 71 otrok, 39 dečkov in 32 deklic. V Radečahje bilo dečkov 29, deklic pa 24, skupaj 53 novorojenčkov. V Sloveniji je bilo lani rojenih 17533 otrok, 9049 dečkov in 8484 deklic.
Da našemu narodu ne kaže prav dobro, je zgovoren naslednji podatek. V Sloveniji je lani umrlo 18885 oseb, kar je 1352 več kot se jih je rodilo. Med umrlimi je bilo več moških (9671), žensk, ki sejihje sicer lani rodilo manj kot moških, je manj tudi umrlo (9214). Največ osebje umrlo v Trbovljah in sicer 177,76 moških in 101 žensk. Povprečna starost umrlih v Trbovljah je bila 70,9 let oziroma pri ženskah 74,4 in pri moških 66,4 let. Do 19 leta starosti sta v Trbovljah umrli 2 osebi, največ (30) jih je umrlo starih med 75-79 let. Najstarejša umrla oseba je bila stara več kot 95 let. V Zagorju je umrlo 172 oseb, 96 žensk in 76 moških. Povprečna starost umrlih je bila 71,3 let oziroma pri moških 68 in pri ženskah 73,9 let. Do 19 leta so v Zagorju umrle 4 osebe. Največ umrlih so beležili pri osebah starih med 85-89 let. Teh je bilo 33,27 ženski in 6 moških. V Zagoiju so 3 osebe umrle starejše od 95 let. V Litiji je lani umrlo 167 oseb, 94 moških in 73 žensk. Povprečna starost umrlih je bila 71,1 let,pri ženskah 76,5 in pri moških 67 let.Do 19 letajeumrla 1 oseba. Največ (24) jihje umrlo starih med 75-79 let. V Litiji je 5 oseb živelo več kot 95 let. V Hrastniku je umrlo 160 oseb, 87 moških in 73 ženske. Povprečna starost umrlih je bila70,7 oziroma pri moških 67,6 in pri ženskah 74,5 let. Do 19 leta sta umrli dve osebi. Največ (27) smrti beležijo v starostni skupini med 70-74 let. Tri osebe so živele dlje kot 95 let. V Radečahje umrlo 47 oseb, 22 moških in 25 žensk. Povprečna starost umrlih je bila 71 let oziroma pri ženskah 72,5 in pri moških 69,3 let. V Radečah ne beležijo umrlih starih do 19 let. Največ (9) umrlih imajo v starostni skupini 65-69. Najstarejša umrla oseba je bila stara 90-94 let.
Poglejmo še število samomorov. V Sloveniji je bilo teh kar 590,453 moških in 137 žensk. V Litiji beležijo 10, v Hrastniku 9, v Trbovljah 6, v Zagoiju 4 in v Radečah en samomor. Ubojev je bilo v Sloveniji 30,20 med moškimi in 10 med ženskami. V Zasavju beležimo dva, enega v Hrastniku in enega v Zagorju. Prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo v Sloveniji še vedno veliko, kar 415. Moškihje v nesrečah umrlo 224, žensk 191. V Zagorju je bilo nesreč s smrtnim izidom 6, v Trbovljah 5, v Litiji 3, v Radečah 2 in v Hrastniku 1 oseba.
Pripravil Igor Goste
VITASAN d.0.0. IZLAKE
Vaše zdravstveno podjetje
Podlipovica 43,1411 Izlake, Teiyfax: 03-56-79-060, GSM: 041-733-528, e-mail: vitasan@siol.net

J,
nevu
Vaše zdravstveno podjetje VITASAN
GOSTISCE
Prešernova 1, Zagoije, tel.:03 5666-177
odpiralni čas vsak dan od 8. do 23. ure, petek, sobota od 8. do 24. ure.
Vesele Božične praznike ter uspešno novo leto 2001
želimo vsem občonkom in strankam!
VINOTEKA
'"KLOPOTEC
i Tržnice. Zogiorj® tel @ Im 03156-64195 .M. Uroi Ifepfuinit Lp.
Vabljeni na pokušine vin!
16.12.™
iz Radgonske Kapelske Gorice 23.12. ISIENIČ Bizeljsko Sremski okoliš V decembru odpiranlni čas NON S10P 8 -1911 sobota: 8 - 13h
lel.: 03/ 5664 195	Vljudno vabljeni!
V ZAPIRANJU d.....
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU, d.o.o., 1410 ZAGORJE, Grajska 2
Vam čestita
oh
dnevu
državnosti!
BLAGOVNICA LITIJA
/ČENTROMERKU
Valvasorjev trg 25, Litija, tel.: 01/ 8983 238;8983 836; fax:01/ 8981 20!
Voščimo Vam vesele IBožične praznike!
#
14. GRUDNA 2000
dr ■ ^	^*-
j. ii.ji.ir u j. r>
MOBITEL SE NADEJA PODARITI TISOČ RAČUNALNIKOV
Družba Mobitel, oziroma zanjo Lara Ham, je v zadnjem mesecu dni podarila računalnike že na štirih osnovnih šolah v Zasavju. Najprej so šest računalnikov sredi novembra dobili na Podružnični osnovni šoli Vače, v začetku decembra pa so štiri računalnike dobili na POŠ Štangarske Poljane, dva računalnika na POŠ Čemšenik in dva računalnika na POŠ Podkum. V petek, 8. decembra ob 11. uri je ravnateljica POŠ Čemšenik Damjana Jelševar z veseljem sprejela računalnike, šolarji pa so ob tej priliki pripravili tudi kulturni program. Lara Ham, predstavnica za stike z javnostmi in za tržno komuniciranje
Čemšeniškim osnovnošolcem podarili dva računalnika.
pri Mobitelu, poskrbi, da šole zagotovo prejmejo računalnike, saj gre za družbeno akcijo Mobitela, ki želi osnovnošolce in osnovne šole oskrbeti z računalniki. Družbeno akcijo 8netK (Osemnetka) so pri Mobitelu začeli, ker si kljub vsesplošni rabi računalnika, tega večina še ne more zagotoviti. V omenjeni projekt pridobivanja računalnikov so pri Mobitelu vključili tudi druge gospodarske organizacije. Kot pravijo pri Mobitelu, se nadejajo, da bodo osnovnošolci s pomočjo Osemnetke dobili vsaj tisoč računalnikov.
RR., sliki: PRAV
Ravnateljica Damjana Jelševar (na sliki še Lara Ham) ne skriva navdušenja ob pridobitvi računalnikov.
HOHKRAUTOVA KOLONIJA SE BO PRAZNILA
V povojnem času po letu 1045 je zraslo na območju Limbarja, sedanje Hohkrautove kolonije, več deset manjših hiš. Zgradili sojih na področju pridobivalnega območja rudnika Trbovlje, ki pa v tistih letih ni ogrožal zgradb niti prebivalcev v njih. Stanovalci so si v teh hišah in najbližji okolici zgradili in uredili poleg vrtov še manjše pomožne objekte za gojenje malih živali, za garaže, drvarnice, kleti ipd, pa tudi razna igrišča za otroke in starejše. Čeprav naj bi šlo po napovedih za postopno zapiranje rudnika, pa se zdi skorajda nemogoče, da bi v času zapiranja rudnika oziroma opuščanja proizvodnje premoga, rušili nadzemne objekte. Pa je tako. Pred kratkim so namreč dobili stanovalci-najemniki stanovanj v tej koloniji sporočilo lastnika hiš Neprofitne stanovanjske organizacije Spekter iz Trbovelj, ki je lastnica večine teh stanovanj. Najemnikom so sporočili, da bodo v naslednjih štirih letih postopoma izpraznjevali te hiše oziroma stanovanjazaradi rudarskih del v polju Gagel. S površino tega območja imajo namreč za bodoče svoje načrte.
Spekter bo vsem tem stanovalcem (vseh gospodinjstev je 42) priskrbel druga stanovanja, primerna posameznim gospodinjstvom. Seveda pa bodo v zvezi s preselitvami nastajali kar številni problemi raznih vrst. Spekter je v ta namen že začel izvajati razne akcije oziroma aktivnosti, v okviru katerih bi postopoma zagotavljali druga stanovanja stanovalcem Hohkrautove kolonije, bodisi z odkupi stanovanj, bodisi s preurejanjem raznih manjših stanovanjskih hiš, ali tudi z gradnjo novih neprofitnih stanovanj. Obeta se torej kar zahtevno štiriletno obdobje iskanja novih stanovanj in preseljevanja stanovalcev v druga stanovanja.
U.
KRATKE NOVICE Z IZLAK
PLAZ NA VALVASORJEVI ZNOVA STRAŠI
Močno jesensko deževje je ponovno sprožilo plazenje zemlje na istem mestu kot pred dvema letoma. Tamkajšnji krajani so začudeni, da zopet plazi, saj je sanacijo plazu pred letom dni opravilo strokovno usposobljeno podjetje. V KS Izlake so povedali, da jim na občini še ne vedo povedati,
kako bodo pristopili k ponovni sanaciji. Zaenkrat jim preostane le to, da bodo za nadaljnjo prevoznost ceste poskrbeli tako, da bodo po potrebi nanjo dovažali in vgrajevali gramoz. In s strahom pogledovali v nebo.
POHOD NA KALANOV HRIB
Kalanov hrib nad Izlakami je tudi sicer dokaj obiskana izletniška točka. Pristop nanj je mogoč iz večih strani (po strmem robu, ali nekoliko manj strmi trim stezi, dostop pa je mogoč tudi po makadamski cesti). Prvo nedeljo v decembru je bilo obiskovalcev, tega okoli 650 m visokega hriba, še mnogo več. Krajevna skupnost in Gorniška sekcija ŠD Izlake sta namreč organizirala prvi uradni Decembrski pohod, ki bo postal tudi tradicionalen. V planinsko knjigo seje vpisalo okoli sto pohodnikov, prav toliko pa jih je prijelo tudi posebne kartončke Gorniške sekcije, kamor bodo lahko vpisovali vse naslednje organizirane pohode. Vse pohodnike, ki so srečno prispeli na vrh, do kozolca, je čakal topel čaj, dobila pa se je tudi druga osvežilna pijača. Med pohodniki je bil tudi predsednik KS Izlake Jože Smrkolj, kije izrazil željo, da bi bilo dobro na hribu postaviti manjšo brunarico.
Besedilo in sliko Igor Goste
Na Kalanovem hribu, pod kozolcem, so se zbrali pohodniki
J%>IP0REX	
^ YT0NG	fSVEA IPnjetne m tople
<£oglč je nekaj	IBožične praznike,
posebnega, Mo	slovesen dan samostojnosti,
2001 je nekaj neponoiPjiiega,	ter obilo sreče in
naše ge^je ob teh dogodkih pa so nekaj iskrnega!	zadovoljstva v prihajajočem letu 2001 Voščimo iz Sagorske Svee!
Elektro Ljubljana
Elektro Ljubljana d.d.
PE ELEKTRO TRBOVLJE Trbovlje, Gimnazijska cesta 25
BARTEC
Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav Cesta 9. avgusta 59, 1410 Zagorje ob Savi Tel.: ++386 (0) 356 64 366 Fax: ++386 (0) 356 64 167 E-mail: info@bartec-varnost.si Internet: http://www.bartec.de
Cenjenim odjemaUem
rm pm w trnu mm itrmt w w
mm
Zaključek turnirja so popestrila mlada dekleta, dijakinje Srednje šole Zagorje, članice manekenskega krožka (mm)

\mk
! %
Za nami in organizatorjem Ginterjem Kržišnikom je še ena uspešna sezona GOLD VIP teniških turnirjev, ki se jih je udeležilo kar nekaj zvenečih imen. Dijakinje SŠZ so se poleg svojih stvaritev pokazale še v majicah Pizzerije Botana, Lespala Količevo, Harly.bara, Telekoma in Delamarisa.
SPONZORJI:
TC AS Litija, Pivovarna Union, Radenska, Droga Portorož.Delama-ris, Slovenijavino, OMV Istra Benz, Hydromec Robert Hauptman Litija, Rudi Tours, Mesarstvo Prekoršek, Janez Bregar Graverstvo Šentjernej, SŠ Zagorje, Vulkan, Vlasta Frelih Šentrupert, Žito, Lahec, Tadeus Bar, G7, Intergal Zagorje, STIP Marela, Zasavc
Litijanka Brigita Zebič je bila v paru s Tatjano Kržišnik zmagovalka turnirja (mm)
Marjan Seničar iz Hrastnika eden od zmagovalcev (mm)
Srečko Katanec in Melita Poglajen, lastnica Tenis parka AS
Dare Andolšek in Marjan Seničar zmagoviti par (mm)
Srečko Katanec, Mario Cifer, Ginter Kržišnik in Boris Sajovic
Martin Strel, Monika Kodrnja, Mario Cifer
Še en izhod mladih manekenk (mm)
Boris Smrkolj, moderator in vodja tekmovanja Andrej Andolšek
OBČINA TRBOVUE ŽUPAN
SREČNO LETO 2001!
Spoštovane 'tT/tbovefijčanlee, spoštovani <3T/tbove^eanif
Si počastitev S^ogtča, S)neva d/tgavnosti in cAlovega deta Siam ge^im ob do osebne in cbuginsbe s/teče. 'Sg'(ebam Siam isfo/tene čestitke g ge^jo po čimlut/tepšem ziagvoju naše občine in dftgave. uK&čem Siam na Siaše gd/iavje, gadovo^stvo, na Siaš pogum in odločnost p/ii uresničevanju Siašd in našiti
sbupniti cifijev.
Si letošnjem detu se odnehamo pošiljanju osebniti voščd, namesto tega pa nafcagujemo Sadečemu brigu STrbov^je 150.000,00 SSriT.
Župan Občine Trbovlje Ladislav Žiga ŽGAJNAR
	^ / / Splošno gradbeno podjetje
	/ / ZASAVJE TRBOVLJE d.d.
	dj-j Savinjska cesta 15,1420 Trbovlje
Trg svobode 11/a, tel.: 03/56 31 190 Grajska ulica 2, Zagorje, tel.: 03/56 55 120	
Ob dnem	
samcstcjmsti	Vam čestita *|
Vam čestiiame!	OD
Direktorica in kolektiv Zasavske ljudske univerze	Dnevu samostojnosti!
14, GRUDNA 2000
77.j j (j Jf.fi J fiji.fr Jrr:
SVETA BARBARA JE G0D0VALA, TEREZIJA JE PRAZNOVALA
Ponedeljek, 4. decembra 2000...praznik svete Barbare, zavetnice rudarjev.
Sivi oblaki so ves dan viseli nizko nad trboveljsko dolino. Kratek
praznuje 4. decembra. Dva rudarja sta budno čuvala njen kip, ki ga je lani izdelal in poklonil domu pobudnik oživitve stare rudarske tradicije.
Prireditev je bila posvečena tudi
jesenski dan, je bil zaradi njih še krajši. Razpoloženje, ki po prosti soboti in nedelji že tako ni na višini, je bilo le še malo bolj turobno, kot bi bilo v sončnem dnevu... Vendar le do trenutka, ko je noga prestopila prag Doma upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. V prostorni jedilnici in avli seje gnetlo ljudi, ki so prišli praznovat. Občutek topline in ljubezni ter pripadnosti kraju in njegovi tradiciji je zajel človeka, ko se je pomešal med stanovalce in obiskovalce.
Precej eminentnih gostov seje ta večer zbralo v Domu na Tereziji, da bi skupaj s stanovalci in njihovimi obiskovalci praznovali star rudarski običaj, ki je bil lani priklican iz pozabe in obujen prav v tem domu na pobudo umetnika in literata Janeza Krajnca. To je god svete Barbare, zavetnice rudarjev, ki
petdeseti obletnici Planinskega društva KUM Trbovlje. Mnogi upokojenci so njegovi člani in med njimi so tudi stanovalci doma, ki Kum še vedno obiskujejo, če ne gre drugače, pa v mislih, pripovedih, pesmih, saj so ponosni na ta zasavski vrh in radi ga imajo.
V avli Doma upokojencev je pozornost obiskovalcev pritegnila slovenska pokrajina, upodobljena na slikah Staneta Bizjaka. Slikar prihaja iz Maribora. Njegove umetniške stvaritve so takoj osvojile srca prisotnih, saj so realističen prikaz delčka naših čudovitih naravnih lepot. Otvoritev razstave je pripadla Bogdanu Baroviču, slikarju in poslancu, ki je tudi spregovoril o slikah in slikarju. Med gostije bil ta večer tudi drugi trboveljski poslanec Zoran Gračner in videti se je dalo tudi hrastniškega poslanca Mirana
Jeriča.
Zanimivost večera je bil Roman Matek, direktor Zdravilišča Laško, kije bil v akciji časopisa Delo izbran za turistično osebnost leta 2000. Njegove izkušnje in nasveti, ki jihje nanizal v kratki pripovedi, bodo zagotovo dobrodošli Turističnemu društvu Trbovlje.
Prisotne je pozdravila in kratko orisala pomen praznovanja in sploh druženja v Domu upokojencev direktorica Danica Hren, ki se ji je s svojim pozdravom in nagovorom pridružil tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec.
navdušili samo poslanca Zorana Gračnerja, kije želel "še", ampak prav vse prisotne. Med nežno melodijo iz slovenskega filma "Cvetje v jeseni", je Albina Ocepek prebrala štiri pesmi Janeza Krajnca, ki jih je posvetil "zasavskemu Triglavu".
Organizatoija, Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje in Janez Krajnc sta ob tej priložnosti podelila Priznanje in zahvalo Planinskemu društvu Kum Trbovlje in slikarju Stanetu Bizjaku iz Maribora. Na tej prireditvi sta zbrala pisano paleto zanimivih gostov, ki so vsak po svoje dali pečat praznovanju, ga popestrili in ga vtisnili v spomin prisotnih ter
Med vsemi govorniki je ta večer božala ušesa slovenska pesem, ki so jo prepevali člani Mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Svoboda Pobrežje Maribor. Da pa so nekatere že med prireditvijo zasrbele pete, je poskrbel Franc Flere, ki še vedno odlično raztegne meh svoje harmonike. Mili zvoki, ki jih je iz citer izvabljala Jasmina Levičar iz Senovega, niso
jim na ta način polepšali dni "veselega decembra", ki pa to za vse gotovo ni...
Slike, ki jih je razstavil Stane Bizjak, so lahko zelo lepo darilo in so v prodaji (po primerni ceni), informacije v zvezi s tem daje recepcija Doma.
Marta Hrušovar Sliki: Franc Kostanjevec-Maci
UPOKOJENCI SKRBIJO ZA SVOJO KONDICIJO
Pri Društvu upokojencev Trbovlje že več let delnjs zde aktivno planinska skupina PD Trbovlje. Tudi v letošnjem letu je ta skupina, ki jo vodi Vinko Pfeifer, sicer usposobljen planinski vodnik in inštruktor iz vrst tega planinskega društva.
izpeljala po programu številne izlete in pohode v bližnji, pa tudi nekoliko bolj oddaljeni planinski svet. Tako so v zadnjem obdobju V Začetku novembra izpeljali skupinski izlet na Nebeško goro nad Čimernim onkraj Kuma. Ob tej priliki jim je Branimir Bajde z Dobovca kot predstavnik Turističnega društva Trbovlje opisal Kumljansko s posebnim
ozirom na Nebeško' goro in cerkev pod njo. Nazaj grede pa so se ustavili v smučarski koči Trotovnik, kjer so pripravili kostanjev piknik. V popoldanskih urah so se zadovoljni vrnili domov, vseh udeležencev je bilo 40. Dva tedna kasneje so izpeljali skupinski izlet na Čemšeniško planino z izhodiščem v Kotredežu. Potem, ko so se
okrepčali v planinski koči in zapeli Mi ne damo se, so se vračali domov preko Trojan. Tega izleta se je udeležilo 35 upokojencev-planincev. Nočnega pohoda na Mrzlico se je
2.decembra iz vrst te skupine udeležilo 30 članov.
tL
LDS
LIBERALMA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
OBČINSKI ODBOR ZAGORJE o/S
uspehov polno novo leto 2001 Vam žeh
LDS
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA iff	Industrija gradbenega materiala d.d.( 1410 Zagorje ob Savi, Savska cesta 1 | J H	telefon nc: (03)56 55 560, prodaja: (03)56 55 583, fax: (03)56 64 023, (03)56 64 284	K ZAGORJE
	besede ^Bogičnc p/tagtufce
m	in uspešno ii
IGM Š&apMpe'	:	nouo Mo 2001f
	4^
g riT £ u-rnn O
MLADI LIKOVNIKI SE PREDSTAVLJAJO
V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je potekala v času od 4. do 9.decembra skupinska razstava likovnih del mladih članov RELIK-a. Ti mladi člani so se predstavili z imenom Packe z najavo, da so čisto novi, čisto sveži in čisto samosvoji. V desetčlanski skupini mladih ustvarjalcev so se predstavili s svojimi likovnimi, v glavnem slikarskimi deli, naslednji nadebudneži: Kristijan Marodi, Jaka Tavš, Tadej OStanek, Anja Vičič, Irena Kuhar, Alena Medič, Kaja Železnik, Ines Besednjak, Anja Štrajhar in Maja Kuhar. Na razstavljenih delih so se v različnih slikarskih tehnikah in z različnimi motivi skupno 13-ih del pradstavili kot "filmska ekipa"
s svojim "zvokom in obdelavo" z napovedjo, da "divja mladost zmaga in da na mladih svet stoji."
IL
Tudi najboljšim vedno ne uspe
Kot morda nekateri veste, je naš znani ekstremist Ludvik Groboljšek z jadralnim padalom načrtoval in skoraj uresničil podvig, pri katerem naj bi z enim jadralnim padalom trije odleteli z naj višjega vrha Kamniških Alp - Stola.
Tako so se 17. oktobra letos odpravili v Radovljico, kjer jih je pričakal Franc Stroj iz Begunj-firma Stroj in jih približno ob 9. uri zjutraj prvič s helikopterjem odpeljal na vrh Stola, kjer so morali zaradi slabih vremenskih pogojev odleteti nazaj v Radovljico.
Čez približno eno uro so ponovno poleteli na vrh, kjer so bili prvi občutki o vetru zelo ugodni, a so se ob razgrnitvi padala močno poslabšali.
Kljub takšnim pogojem so se odločili, da izpolnijo dolgo pričakovan
polet, a se je pri prekinitvi štarta dogodila manjša nezgoda, zaradi katere so se morali vrniti nazaj v Radovljico.
A kaj bi, človek se pač ne more boriti ali igrati z naravo, saj je le-to lahko zanj usodno.
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS
mladim
Zasavcem
Z risbami pesnikovega obraza nas še niste zasuli, veseli pa smo bili izdelkov prvošolcev z Dola. Objavljamo Larino podobo, ki mu je še najbolj podobna - ko je imel kakšnih 15 let. Ga je pač pomladila - še bolje.
Obljavljamo tudi dva prispevka natečaja, ki so ga razpisali na ZB Hrastnik in sredi novembra vse avtorje pohvalili in nagradili. V vseh spisih izžareva želja, da se vojna ne bi ponovila. Letos je poteklo že 55 let od tistih težkih časov.
Ker pa decembra posvečamo precej časa tudi zabavnim rečem, objavljamo zapise dolskih mišk. Če se bodo kaj fotografirale, bomo objavili pa še sliko.
Pa še opozorilo, čeprav nekaterim nič ne pomeni: OGIBAJTE SE PETARD. In če veste, kdo jih v šoli ima, povejte učiteljem. Mogoče boste preprečili nesrečo.
S'
PODKUPOVANJE NA CŠOD
Veste, da se CŠOD polnijo z vso močjo in da so vsak dan v njih veseli in razigrani otroški obrazi. V takšnem centru, ki ga imajo na Kozjaku, ocenjujejo tudi sobe. Vsaka ima tudi zabavno ime, tako kot ga imajo deklice v sobi Čebelice in Gobice. Vendar se govori, da zaradi tiste usodne ocene 9,5, ki so jo dobile Čebelice, ni bilo poštenega ocenjevanja. Otroci iz drugih sob, med njimi so tudi Gobice, so dobili pri ocenjevanju le 9. Ta čudna visoka ocena je bila razlog, da so se deklice v sobi Gobice podale v raziskavo. Po krajši preiskavi so prišle do zaključka. Ugotovile so, da se je civilnik D.D. obnašal v času ocenjevanja sob zelo čudno in okoli ust je bil skoraj zmeraj umazan s čokolado, natančneje s čokolado
Milka z lešniki. Seveda sum ni bil zaman, saj so se tudi Gobice prepričale na svoje oči, če je soba Čebelice res tako čista, kot je bila tista ocena. Po tleh je bil prah, čips, nepostlane postelje in seveda neprezračen prostor. Preiskava še poteka in bo potekala do 14.00 ure danes.
Alja Potisek, 6.c, Hrastnik
PARTIZANI SO OSVOBODILI HRASTNIK
Vojna je uničujoča stvar. Naš slovenski narod se ni vdal sovražniku.
Tudi moj ded Drago je nosil pošto in vozil orožje v Čeče. Pri Janezu so bile nemške straže, a moj dedje na voziček naložil orožje in pošto, na vrh pa dal material za vodovod. Še prej pa je v dolini zaprl vodovod in ko so bili naselje in uradi brez vode, so deda rade volje spustili
mimo straže, vse do Čeč. Tam je orožje predal štabu partizanske vojske, vodovodni material pustil pri kmetih in se večkrat srečno vrnil. Kasneje pa mu "akcije" ni bilo več treba ponoviti, kajti nemški župan se je bil pripravljen predati, kaj drugega pa tudi vojakom ni kazalo.
V dolini je bila zmeda vseh zmed. Iz Bobna so strumno prikorakali naši partizani, v soteski pa je odmevala pesem. Nemci so begali sem ter tja in se hoteli poskriti. Toda kam? Vsepovsod so jih zajeli naši borci.
Hrastničani so navdušeno pozdravljali partizanske junake. Moj ded je te doživljaje mnogokrat pripovedal družini. Tako sem zanje izvedel tudi jaz.
Jure Gašparut, 6.c, Hrastnik
Slišala sem že veliko zgodb o Il.svetovni vojni in o osvoboditvi Hrastnika.
Partizani I.bataljona IILbrigade VDV so se za Hrastnik borili tri dni. 7.5.1945 so ob 16.uri odrinili iz Katarine proti dolini. En dan kasneje, to je 8.5.1945 so se z nemškimi vojaki v gostilni pri Logarju poskušali domeniti za popolno vdajo. Dogovorili so se, da bodo mesto zapustili najkasneje do 9.5.1945 do
3.ure zjutraj. Kmalu po dogovoru so na križišču pri savskem mostu sovražniki že odlagali orožje. Naslednji dan - 9.5.1945 je v Hrastniku, kakor piše v knjigi Jožeta Štoka Korotan, končno zasijala svoboda.
Letos je minilo že 55 let od konca Il.svetovne vojne, vendar se njenih grozot še vedno spominjamo.
Mateja Zadobovšek, S.b razred OŠ NH Rajka Hrastnik
doj ohjovv '8|0UJS !0jpuv Mip
iI.ttiš Jnrri.TLn
14. GRUDNA 2000
mm
Ampak želja Ludvika Groboljška je še vedno uresničiti ta podvig, vsem sponzorjem pa se zahvaljuje
za njihovo podporo pri projektu.
Generalni sponzor - Radio Trbovlje, Občina Zagoije, Gip Beton,
Gostišče Naš hram, Fortuna, Gostišče Vidrgar, Založba Zlati zvoki, Era, POP-TV, ATV, Pivnica
Čuk, Nina bar. Slapi, Bife Slavi, Foto Asja, Trgovina EVJ, SMP- Ocepek Jože, Trgovina Podjed, Stroj
Otvoritev planinske koče no Bohorju
V soboto 2. 12. Je na Bohorju potekala otvoritev planinske koče, na kateri se je zbralo kar lepo število ljudi, ki so uživali ob glasbi skupine Štirc Band in okusni hrani ter pijači.
Kot nekateri veste so po letu 1949, ko je koča pogorela, zgradili lepšo, večjo in lepo opremljeno planinsko kočo, ki ima z dneva v dan več obiskovalcev, saj se poleg ogleda slapov lahko sprehodite tudi po mnogih označenih planinskih poteh in uživate na svežem zraku. Seveda se v to lahko prepričate tudi sami, da pa ne boste hodili zastonj, odgovorite na tri vprašanja in prejeli boste okusno nagrado:
Vprašanja so:
1.	) V katerem hribovju leži koča na Bohorju?
a.	) Zasavskem
b.	) Posavskem
2.	)Kdaj je bila otvoritev koče na Bohorju?
3.	)Na kakšni nadmorski višini leži koča na Bohorju?
a.	) 8123 m
b.	) 925 m
c.	) manj kot 100 m
Moj naslov:_________________
Vse pravilne odgovore napišite na kuponček in ga najkasneje so petka 22. 12. 2000 odpošljite na uredniftvo Zasavca, kjer bomo do naslednje izdaje številke 28.12.2000 izžrebali tri srečneže, ki bodo prijeli večerjo v planinski koči na Bohorju.
Ludvik Groboljšek ml.
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
PREŠEREN MED PRVOŠOLČKI
Učiteljica Božena sprašuje svoje prvošolčke, kaj že vedo o Prešernu. Povedo, da je imel rad otroke in da jim je dajal fige.
"Kaj bi jih tudi vam dajal, če bi šli v njegov rojstni kraj?" se pošali.
"Bi..., ne bi..., bi...," se glasijo odgovori.
Potem pa Ana Nuša razsodi: "Ne bi. Ker je Prešeren zdaj kip."
F.M.
SODOBNI MIKLAVŽ
Drugošolka Rebeka napiše za Miklavža pismo in ga položi zraven košare. Potem odpre reklamni katalog z igračami in pripiše: "Prinesi mi, prosim, tudi vse na strani 22..."
F.M.
DOLSKE MIŠKE SO POVEDALE
Tina Marinko: Meni je najbolj všeč, ko se učimo plesati. Vpisala sem se zato, ker mi je bilo všeč, kako so plesale Nimfe in Mačke.
Urška Planinc: Pri Dolskih miškah mi je zelo všeč, saj se zabavamo in plešemo. Na vajah pridno plešemo in se učimo za decembrski nastop. Učita nas dve potrpežljivi učiteljici. To sta Romanna in Danijela.
Maša Kladnik: Pri Dolskih miškah se najprej ogrejemo, vadimo prevale in sveče. Ko se ogrejemo, se igramo, potem pa plešemo, oziroma vadimo za nastop.
Maša Pavlič: Pri Miškah sem vesela, ker telovadimo.
Laura Pavlič: Všeč mi je bilo, ko smo delali prevale naprej in nazaj. Všeč mi je tudi, ko smo se med odmorom igrali.
Inga Salmič Zajec: Ker se rada ukvarjam s športom, ki je pri Miškah všeč, saj se razgibamo in hkrati učimo tudi prvih osnov plesnih gibov. Upam, da se bomo veliko naučile in svoje znanje pokazale na nastopih.
Rebeka Napret: K Miškam hodim rada, ker rada plešem. Všeč mi je, ker tudi telovadimo. Včasih vrtimo obroč, se lovimo, plezamo in igramo hokej. Prinesti moramo kasete, da bomo imele muziko tudi doma.
Ajka Havoli: Delamo prevale in svečo. Gibamo se.
Metka Mokotar: Rada hodim na Dolske miške. Najprej se ogrejemo, potem pa vadimo za nastop. Če želiš znati plesati, moraš gledati, kako pleše učiteljica in nato ponoviti. Na
•	kaj veš o Prešernu
|	Ob petkih zvečer gotovo spremljate
:	TV nadaljevanko o Prešernu.
|	V njej nastopata
:	tudi njegova najboljša prijatelja.
I	Imenuj ju:
2(§)i9
Prešerno leto
treningih ne smemo velikokrat manjkati, ker se potem ne znamo pravilno gibati. Dobile smo letno vstopnico za vse tekme.
Marjanca Bukovinski: Kadar grem na treninge, se zelo sprostim in sem zelo vesela. Pozabim na čisto vse. Učiteljice so tako prijazne, da zelo rada hodim na treninge in se tam učim. Najraje plešem in rada imam tudi pavzo. Zelo malo je pavze, ampak se bomo veliko naučili. No, pri pavzi pa skačem po telovadnici, si grem kupit ledeni čaj in se igram v hišici, ki je pri vratih.
Ana Nuša Moljk: Doma z Rebeko včasih ponavljava gibe, ki se jih učimo v telovadnici. Veselim se prvega nastopa.

Risba Prešerna: Narisala Lara Drnovšek, 1 .a.
14. GRUDNA 2000
Ml
j! j. j. II fl j j. ti
POD KOŽO SMO VSI......
EMIL ŠTERN: »TUŠ (IRANJE) POSPEŠUJE CIRKULACIJO«
Trenutki sprostitve (osebni arhiv E.Š.)
Emil Štern, oče dveh odraslih otrok, je direktor Potrošnje, d.d. Zagorje. Po poklicu je ekonomist. Doslej je bil zaposlen v ETI-ju, v OK ZKS Zagorje, CK ZKS in v Svei. Je tudi član zagorskega občinskega sveta, kamor ga je predlagala ZLSD, volivci pa izvolili. Kljub temu, da ima prostega časa malo, ga včasih le opazimo na kakšni nogometni tekmi. Predvsem, ko za Svobodo igra njegov vnuk Anej Kurež.
1.	Za kateri pregovor menite, da vam je najbolj pisan na kožo?
Vsakdo mora imeti pogum do lastnega mnenja.
2.	Je lahko TUŠ za Potrošnjo hladen tuš?
Vsak tuš- vroč ali hladen-je zdrav, ker pospešuje cirkulacijo.
3.	Kje, seveda, če to delo ne opravlja žena, nabavljate za gospodinjstvo?
Z ženo nabavljava izključno v
trgovinah prijaznih nakupov- v Potrošnji.
4.	Naštejte tri največje slabosti občine Zagorje in države Slovenije.
Odgovore na to vprašanje prepuščam tistim, ki imajo škaije in platno.
5.	Kot krajana Izlak vas sprašujem, kakšen odnos imate do tega, da bi nekoč lahko postali občan Izlak?
Sem krajan Čemšenika, občanstvo Zagorja pa mi povsem zadošča.
6.	Župan Zagorja,Matjaž Švagan, je ob neki priložnosti izjavil, da je evropski socialdemokrat. Kaj pravite, kaj dela med liberalci?
Tako županu, kot vsakemu drugemu prepuščam svobodo odločitve za njegovo strankarsko pripadnost. Sicer pa, karkoli dela v LDS in tega ni malo, dela pošteno.
T.Mnogi nekdanji člani ZKS so se (izgleda tako) prebarvali in so sedaj npr. v zagorskem občinskem svetu v večini svetniki LDS. Vi se niste, saj nadaljujete delo v naslednici ZKS, ZLSD. Kaj pravite, zakaj so se eni prebarvali, drugi (še) ne?
Poznam rek »Kakršen režim, pojdimo za njim«.
S.Menite, da je lahko nekdo, ki je direktor nekega srednje velikega podjetja social-
demokrat?
Zakaj pa ne, če je sposoben.
9.	Navedite	katerega
slovensko in svetovno osebnost najbolj cenite.
To sta Matevž Krivic in Simon Wiesenthal.
10.	Kaj najrajši delate v prostem času?
Zaradi stanja, v kakršnem je bila Potrošnja, ko sem prevzel vodenje podjetja, zaenkrat žal, prostega časa skoraj nimam.
Igor Goste
DNEVNIK JE NAPISALA ROŽA URBANIJA, TAJNICA KS IZLAKE
Pred mano je teden, v katerem se iztekajo zadnji dnevi meseca novembra in hkrati začenjajo prvi dnevi decembra. Dnevnika nisem nikoli pisala, ker nikoli nisem pomislila na to, da bi mi zapiski lahko kdaj prišli prav. Danes, ko pišem dnevnik, ugotavljam, da bi bilo zelo zanimivo pogledati in osvežiti spomine v preteklost za 20 ali več let nazaj. Ko razmišljam o tem, kaj zapisati, se mi dozdeva, da kljub obilici dela, kakšen dan ne bi bilo kaj bistvenega spraviti na papir.
V	tajništvu krajevne skupnosti sem zaposlena že polnih 23 let.
Vsa ta leta sem sodelovala pri spreminjajoči se podobi kraja in spremljala problematiko v kraju in življenje krajanov. Obseg in vsebina del v tajništvu KS se ves čas prilagaja zakonskim spremembam, še bolj pa aktivnostim organov KS in nasploh krajanov.
V	preteklosti pa tudi sedaj, so se
krajani in vodstvo v KS dobro ujemali in izpeljali ogromno načrtovanih nalog, zato sem imela polne roke dela. V vseh teh letih smo se v KS ukvarjali z marsičim. Nikoli nismo samo čakali, da nam bo država ali občina radodarno izboljšala in zgradila to ali ono. Vedno smo prisluhnili interesu krajanov, se z njimi dogovarjali in izpeljali marsikatero akcijo. Vsa ta dogovarjanja in pristopi so temeljili na zbiranju in zagotavljanju samoprispevkov krajanov in prostovoljnem delu. V današnjo infrastrukturo kraja, naše ceste, igrišče, javno razsvetljavo, vodovod in še kam je vloženega veliko namenskega zbranega denarja in prostovoljnega dela krajanov. Vse te organizacijske aktivnosti in zbiranje prispevkov so se odvijale preko tajništva KS.
Po izgradnji Doma društvenih dejavnosti, ki smo ga Izlačani zgradili s krajevnim samoprispevkom, so se pogoji
mojega dela v tajništvu KS neprimerljivo izboljšali. Napredno vodstvo krajevne skupnosti je po vselitvi KS v nove prostore postopoma'opremilo tudi pisarno z novim pohištvom in sodobno pisarniško opremo (računalnik, fax, kopirni stroj, internet). Skratka osnovni pogoji za delo so takšni, da rada in z veseljem pa tudi z odgovornostjo hodim v službo.
Pogosto odhajam iz službe z neizpolnjenimi nalogami, ki me spremljajo na poti domov, velikokrat vse do naslednjega dne. Včasih se zamislim in se sprašujem, če je prav, da osebne in družinske obveznosti podrejam službenim. Imam družino, dva odrasla otroka, ki sta bila v otroštvu zaradi mojih službenih obveznosti in obilice sestankov v večernih urah pogosto v marsičem prikrajšana. Napake preteklosti skušam popraviti ob 10-letni hčerki, ki jo pogosto kar preveč razvajam. Sprostim se v
gospodinjskih opravili, v delu na vrtu, občasno pa tudi za šivalnim strojem. Zelo rada pa spremljam tudi kakšno TV nadaljevanko.
Če se vrnem na začetek, me ta teden v službi čaka kar nekaj neodložljivih obveznosti. Potrebno je opraviti in oddati obračun DDV. V sredini meseca decembra naj bi izšle Izlaške novice, zato me bo maksimalno zaposlilo zbiranje in pisanje prispevkov, poleg tega pa tudi pridobivanje oglaševalcev-sponzoijev. V soboto popoldne pa organiziramo za najmlajše srečanje z Miklavžem. Prireditev mora imeti tudi neko vsebino in težko je oceniti, koliko otrok bo prišlo, kajti daril ne sme zmanjkati. Nedelja je dan, ko se sprostim ob pripravi nedeljskega kosila, vmes postorim še razna druga gospodinjska opravila, popoldne pa si vzamem čas za najdražje. Obiščem starše, se srečam z bratom, otroki.
Ureja Igor Goste
aTITIS
■ Vi
h
n ^ r.
NOVA KASETA ANSAMBLA ZASAVCI
V specializiranih prodajalnah boste lahko že pred božično-novoletnimi prazniki kupili novo, že šesto kaseto in peto zgoščenko ansambla Zasavci z naslovom Igramo vam, ki bo izšla pri založbi
Zlati zvoki. Na kaseti bo po šest narodno zabavnih in zabavnih skladb, na zgoščenki pa ena več. Skladbe so prispevali Milan Kuder narodno zabavne ter zabavne Oto Pestner in Igor Podpečan. Besedila so napisali Nande Razboršek , Dare Hering in Monika Žurič. Skladbe, ki se že vrtijo po naših radijskih postajah, za TV postaje še pripravljajo video posnetek, so ohranile njihov dosedanji stil, predvsem narodno zabavne, medtem ko zabavne tokrat »dišijo« na meksikanski melos in mambo ritme.
Nagradno vprašanje: Na dopisnico nalepite sliko ansambla Zlati zvoki in napišite, koliko članov šteje. Srečnemu izžrebancu bodo Zasavci poklonili svojo zadnjo kaseto.
Slika Studio Brbre, besedilo Igor Goste
NOVOLETNE DELAVNICE
Na Dolu so se tudi letos lotili ustvarjalnih delavnic, kjer so otroci predmetne stopnje izdelovali voščilnice pod mentorstvom učiteljic razrednega pouka. Tako seje v sredo, 22.novembra lotilo voščilnic 35 učencev kar na šolskem hodniku. Iz valovite lepenke, semen, rafije, suhega sadja in podobnega materiala so napravili izdelke, ki so jih
ponudili staršem na govorilni uri. Sredi decembra pa so slikali na steklo in keramiko, izdelovali rože in podobne okraske. Tudi to bodo ponudili v prodajo, da pokrijejo izdatke za material.
Fond Moljk
OBČINA
ZAGORJE OB SAVI
Spoštovane in cenjene občanke in občani ^ago/tja
^rasavčanif
C\) imenu občine ^ago/tje ob Savi Siam ge&m bfegosfovfijen ^ogič te/i s/tečo in mi/t v cbugbi svojiti najd/tagjiii.
Župan: Matjaž Švagan
BLAGOVNICA LITIJA
15ENTROMERKUR
Valvasorjev trg 25, Litija, tel.:01/ 8983 238;8983 836; fax:01/ 8981 209
Občankam in občanom Občine Litije čestitamo ob njihovem prazniku!
ze/tm	/es'
Če/o-J?
Slavica Golobič


28. MEDNARODNI KARATE TURNIR
Pred 28 leti, ko seje karate v Trbovljah šele začel dobro razvijati, enako kot tudi drugje v Sloveniji, je Karate klub izvedel 1. turnir ob koncu leta, na katerem so se tekmovalci pomerili v borbah v absolutni kategoriji. Ker se je turnir pokazal kot izredno dobra tekma, so bile izražene želje, da bi z njim nadaljevali. Tako je turnir v Trbovljah začel z leti dobivati vse večjo veljavo v Slovenskem karateju. Kmalu je pričel veljati kot neuradno prvenstvo Slovenije v absolutni kategoriji. To paje bilo tudi razumljivo, saj so se na njem vsako leto pomerili najboljši slovenski karateisti.
V trboveljskem klubu so vsako leto vložili maksimalne napore, da bi ga organizirali in izvedli čim kvalitetnejše. Tako so pred nekaj leti tudi preskočili prag togih in neatraktivnih karate tekmovanj. Kot dodatek k samemu karate tekmovanju so ljubitelji karateja v zadnjih letih lahko občudovali veščine lomljenja opek, aikida, boksa, evropskega prvaka z nunčaki ter izvrstne demonstracije jiujitsua in juda tacenskih policajev. Poleg teh sprememb so bili v klubu mnenja, daje potrebno dimenzije tega, že kar tradicionalnega turnirja močno razširiti, saj je karate v zadnjem desetletju v veliki meri postal šport oziroma
veščina otrok. Tako so na trboveljskih turnirjih našli svoje mesto tudi najmlajši karateisti. Poleg tekem v športnih borbah so se začela vrstiti tudi tekmovanja v katah. Turnirje z leti začel dobivati tudi značilnosti meddržavnega oziroma mednarodnega turnirja. Nekateri dosedanji zmagovalci so tudi nosilci medalj z evropskih prvenstev. Iz leta v leto je na turnirju prisotnih več tekmovalcev. Največ jih je doslej nastopilo že preko 600 iz 7 držav.
V soboto 16. decembra bo v telovadnici OŠ Trbovlje na Mestnem trgu 6, Karate klub TIKA Trbovlje izvedel že 28. Mednarodni karate turnir »Trbovlje 2000«. Turnir ima poleg uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate tumiijev celo v Evropi. Tudi letos pričakujejo številčno udeležbo, prijave pa še prihajajo. Trboveljčani bodo nastopili, kot že vrsto let nazaj s številčno ekipo izkušenih in tudi že mednarodno uveljavljenih tekmovalcev ter mlajših, ki šele spoznavajo skrivnosti te atraktivne športne panoge. Tudi letos želijo, da se ne bi izkazali samo kot odlični organizatorji, temveč da bi si tudi domači tekmovalci priborili nekaj stopničk na zmagovalnem odru.
Na lanskem turnirju sta se v kategoriji mlajših
mladincev v športnih borbah v finalu pomerila domačina Franci CEFERIN in Jernej SIMERL. To borbo je dobil Jernej, še pomembnejše paje bilo to, da sta obe najvišji medalji ostali v Trbovljah. Letošnji doseženi rezultati na predhodnih tekmovanjih so dobro izhodišče za optimistične napovedi. Med drugim bo v trboveljski ekipi nastopil tudi letošnji mladinski vice prvak Evrope, Dalibor FILIPIČ.
Uradna otvoritev bo ob 15.00 uri in bo popestrena s shovv programom. Poleg trboveljskih karateistov bodo nastopili tudi akrobatska skupina »Flyersi« ter plesna skupina Janje Zupan, Latino passion ali v prevodu latinska strast. Dekleta so vrhunske plesalke, ki s svojim nastopom in profesionalnostjo v trenutku vsakega prevzamejo in ga vsaj za trenutek zazibajo v nikoli končan sen vroče latinske Amerike in njenih ritmov.
Karate klub TIKA Trbovlje VABI vse tiste, ki jih ta šport zanima in tudi vse ostale, ki želijo v športnem vzdušju preživeti kakšno urico, da pridejo v soboto 16. decembra v Telovadnico OŠ Trbovlje. Začetek tekmovanja bo ob 9.00 uri dopoldan.
Franjo GLAVICA


Zdravja in obilo sreče
,v w -'v ^
1.............'..'
i M

vsem vam, našim prijateljem, želimo vsi mi iz skupine Grafex.
GBESjgroup
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO
www.grafex.si


IPSK

TISKARNA
TISKARN A
C. Tončke Čeč 44a, 1420 'Trbovlje, Slovenija
TOTOKOPIRN1C A
Trg Franca Fakina 2a, 1420 Trbovlje
O
š
Tj
73
>
Z
L-
m
^	C/O o.
'Ooiuč

f//fy
‘jjj t jCefOio c
O
S
n Z
(p f-(ouo yjefa
(tiskarnajtel.: +B86 (0)3 56 34 555 (fotokopirnlca) +386 (0)3 56 34 545 fax: +386 (0)3 56 34 564 e-mail: info@tiskarna-tori.si
S
A6 pomzale
Servis in trgovina d o.o., Blatmca 3a, IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 ___________tax: 01/562 37-05__
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2000
TOURING	moč (kW/KM)	MFC
GL 1500 SE Gold Wing	74/100	3.689.000
ST 1100 Pan European	74/100	2.655.000
ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird	121/164	2.489.000
CB 1100 SF (X-11)	103/140	2.289.000
VFR 800 F1	81/110	2.412.000
CB 600 F Hornet	71/97	1.634.000
CB 600 S Hornet (poloklep)	71/97	1.719.000
ŠPORT VTR 1000 SP-1	100/136	2.749.000
VTR 1000 F Fire Storm	81/110	2.137.000
CBR 900 RR FireBiade	112/152	2.366.000
CBR 600 F	81/110	1.889.000
NSR 125 R	11/15	869.000
CHOOPER GL 1500 CValkvrie	74/100	2.724.000
VF 750 C Magna	64/87	1.928.000
VT 750 C2 Snadovv	32/44	1.719.000
VT 750 C Shadovv	32/44	1.622.000
VT 600 C Shadovv	29/39	1.510.000
VT 125 C Shadovv	11/15	1.078.000
ENDURO XL 1000 V Varadero	70/95	2.251.000
XRV 750 V AfricaTvvin	44/60	1.899.000
XL 600 V Translap	41/55	1.400.000
XR 650 R	45/61	1.581.000
NX 650 Dominator	32/44	1.114.000
NX 250 Dominator	17/23	1.211.000
XLR 125 R	8/11	959.000
CROSS CR 250 R	43/58	1.199.000
CR 125 R	30/41	1.183.000
CR 80 RD	20/27	759.000
SKUTER		
X8R-S (cestni) X8R-X (cross)	4/5.5 4/5.5	444.000 444.000
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 10.1.2000.
j’.
u
S ŠAHOM PROTI DROGI
V hotelu Medijske toplice na Izlakah, sta Šahovsko društvo Zagorje in Šahovska sekcija ŠD Izlake organizirala 1.mednarodni šahovski turnir, ki je potekal pod geslom S šahom proti drogi. Poleg dveh hrvaških velemojstrov, seje na turnirju zbralo kar 80 slovenskih in hrvaških šahistov in šahistk. Tekmovanje je potekalo v pospešenem šahu, devet kol po 15 minut, po švicarskem sistemu. Hrvaška velemojstra Palač in Zelčič nista dovolila presenečenja in sta rutinirano osvojila prvi dve mesti in nagradi 50 tisoč oz. 35 tisoč SIT. Tretjeuvrščenemu Hrvatu Pavičiču
nekajletnem premoru zaradi bolezni ponovno vrnil med čmo- bela polja, je bil s šestimi točkami zelo dober deseti. Najboljši mladinec je bil Martin Ocepek, kije osvojil 4.5 točke, kar mu je v seštevku prineslo 43 .mesto. Mateja Florinda je bila kot najboljša mladinka s tremi točkami na 69.mestu. Še pred začetkom tekmovanja je goste pozdravil predsednik ŠD Izlake Milan Bedrač, predsednik TD Izlake Alojz Kreča, predstavnik občine Zagorje Brane Omahne in glavni sodnik Sašo Anžur. Omenimo še, da je Alojz Kreča v svojem nekoliko daljšem govoru opozoril na naraščajoč pojav drog (tobak, alkohol in druge droge)
KEGLJAŠKI KOTIČEK
Končal se je jesenski del državnega prvenstva v 1.kegljaški ligi za moške, kjer nastopa tudi trboveljski Rudar. Že v prejšnjih številkah Zasavca smo zapisali, da so letošnje prvenstvo Trboveljčani začeli močno oslabljeni. Stoklas je odšel v Kranj, Jerič v Litijo, Šeško pa v Hrastnik. V jesenskem delu se je pokazalo, da jim manjka vsaj še eden kvalitetnejši tekmovalec, saj ostali ne dosegajo rezultatov Blaha, Hribaija in Izgorška. Kljub zadnjemu mestu in le z dvema zmagami, pa prvenstvo za to ekipo še ni izgubljeno. V kolikor bodo v drugem delu premagali vsaj neposredne tekmece za izpad iz lige, se kaj lahko zgodi, da ostanejo v elitni ligi. Uspešnejše tekmuje ekipa iz Kranja Iskraemeco, kjer dobro keglja tudi Stoklas. Trenutno so v vodstvu brez izgubljene točke, Stoklas pa tudi v tem delu še ni doživel poraza.
Rezultati zadnjega, 9.kola: Prosol Stiking-Rudar 6:2. Zmagala sta Blaha (936) in Hribar (898), poraz pa so doživeli Izgoršek (881), Klančišar (839), Laznik (861) in Gantar-Vincek (815). Stoklas je v Celju podrl 935 keglje.
Končano je tudi prvenstvo v prvem delu LB lige za moške in ženske. Ženska ekipa Rudarja si s petimi točkami deli zadnje mesto. V LB moški ligi je z 12 točkamo v vodstvu Litija, Sinet Hrastnik jih ima 9 in je v sredini prvenstvene lestvice. Rudar 2 pa je s tremi točkami predzadnji.
Slika in besedilo Igor Goste
TRIM LIGA ZAGORJE
V zagorski Trim ligi, v kegljišču Toplice, so odigrali četrto kolo. Po
4.kolih sta med devetimi ekipami v vodstvu ekipi ETI L in ALNEX, ki je v 4. kolu v derbiju proti ekipi Varnost Ekektroniki doživela poraz s 375:398. Po štiri točke imajo ekipe Cvetličarna Lenarčič Kumplast, Društvo invalidov, Varnost Elektronika, ETI II. in ŠD Mlinše. Brez zmage sta še ekipi IGM in Siporex-Ytong. V četrtem kolu je največ kegljev podrla ekipa Društva invalidov (402), najmanj pa ekipa IGM (264)
Igor Goste
SANKANJE PO UMETNIH PROGAH
Predsednik strokovnega sveta za umetne proge, Bernard Kovačič, ki seje udeležil 2.tekme svetovnega pokala v nemškem Oberhofu, nam je po prihodu sporočil, da je predvsem Barbara Pilih nastopila zelo dobro. V 2. tekmi za svetovni pokal v sankanju po umetnih progah za sezono 2000-2001, je sodelovalo več kot 70 tekmovalcev iz dvanajstih držav. V ženski članski konkurenci, kjer je slavila Nemka Otta Sylke, je debitirala tudi Trboveljčanka Barbara Pilih. Osvojila je zelo dobro 24 mesto, kar je za šestnajstletno tekmovalko lep uspeh. MEd moškimi je zmagal Nemec Albert Karsten, reprezentant Primož Fakin iz Trbovelj pa je po napaki v prvem teku odstopil.
Igor Goste
jfisp
^ j
M j..
sf i T
S šahom proti drogi
je pripadlo 25 tisoč SIT. Med slovenskimi šahisti je s petim mestom najboljšo uvrstitev dosegel Fide mojster Božo Štucl iz Celja, med ženskami je s 4 točkami in pol najboljšo slovensko uvrstitev, delitev 37. in 38.mesta dosegla Simona Orel. Njen mož Oskar (v mladosti je živel v Kisovcu), ki se je po
v našem okolju.
Uvrstitve najboljših:
1 .Mladen Palač, Hrvaška, 8 točk
2.	Robert Zelčič, Hrvaška, 7.5 točke
3.	Željko Pavičič, Hrvaška, 7 točk
4.	Branko Rogulj, Hrvaška, 7 točk
5.	Božo Štucl, Slovenija, 6.5 točke
Besedilo in slika Igor Goste
Rekreativna košarkarska liga Zagorje 2001
KELTI V VODSTVU
Sokol - Rudar mladi Trbovlje 24:34 (15:15); strelci: S.Drolc 8, Vozelj 4, Hendija 2, Medved 5, Kalšek 5; Žagar 8, Jeraj 6, Bec 7, Konrad 7, Košnik 4, Tomažin 2.
Vodstvo je ekipa mladih Trboveljčanov prevzela v zadnjih minutah prvega polčasa in
prepričljivo zmagala.
Sokol - Kelti 25:56 (11:33); strelci: Miha Gruden 6, Pirnat 13, Manfredo 1, Jotič 5; Vidas 15, Meško 14, Lorber 1, Zupan 2, Borštnar 2, Borovšak 9, Otopal 13.
Od začetka pa vse do konca so
imeli vse vajeti v rokah Kelti. Trenutni vrstni red: Kelti 8 točk, Fortuna 6, Rudar mladi 5,
Sokol, Old boys in Bikci 4, Hus-tlers/Hidroinžiniring 3, Rorčki 2. (mm)
Košarkarske novice
V ZAGORJU ZAMENJALI TRENERJA
Novica sicer ni sveža, je pa še vedno aktualna. Martina Gorenca, ki je Zagorjane uspešno vodil skozi preteklo sezono, je uprav kluba sklenila zamenjati z Milošem Sagadinom, sicer bratom bolj znanega Zmaga Sagadina, trenerja Union Olimpije. Očitno je, da je zamenjava že obrodila sadove, saj so Zagorjani v dveh krogih, kolikor jih vodi Sagadin, že prikazali boljšo igro, čeprav so
Novi zagorski trener Miloš Sagadin (slika Barbara Rozina)
nesrečno izgubili doma z Geoplinom Slovanom. Svoj pravi obraz pa so pokazali minuli vikend, ko so gostovali pri do takrat četrtouvrščenemu Kraškemu zidarju in ga premagali z 92:79. Očitneje, daje novi trener uspel Zagorjanom povrniti borbeni duh in željo za igranje in navijači upajo, da bodo košarkarji Zagorja Banke Zasavje to uspeli tudi potrditi v soboto ob 19.uri, ko v zagorski športni dvorani igrajo z Roglo Atras. Ob tem omenimo še, da je sedan že bivši trener Zagorja Martin Gorenec postal novi trener Rudarja iz Trbovelj, ki nastopa v tretjeligaški konkurenci
Rokometne novice
RUDARJI FENOMENALNO
V nasprotju s pričakovanji, ko so rokometaše trboveljskega AvtoMikolič Rudarja vsi prištevali med moštva, ki se bodo borila za obstanek v najboljši ligi, so Trboveljčani zaenkrat največji hit prvenstva. V devetih tekmah so namreč doživeli le 2 poraza, petkrat so zmagali in dvakrat igrali neodločeno. Trenerju Dušanu Žagarju je očitno uspelo najti pravo formulo za uspeh, saj fantje znajo nadomestiti kateregakoli
poškodovanega igralca in ob takšnem moštvenem vzdušju tudi uspehi ne morejo izostati. Druga stvar pa je, če lahko uprava kluba sledi takšnim uspehom.
V drugoligaški konkurenci to sezono nastopa ekipa ŽRK Zagorja. V zadnjih dveh krogih so dekleta doživela dva poraza. Najprej jih je s 28:17 v zagorski športni dvorani premagala ekipa Škocjana, v soboto pa so bile Zagorjanke poražene s strani ŠD Polje z 30:22. Srečanje je bilo do 25.minute prvega dela izenačeno, v zadnjih petih minutah pa so gostje povedle z dvema zadetkoma. V drugem delu so Zagorjanke do 40.minute poskušale uiti gostje, vendar jim kaj več kot na zadetek zaostanka ni uspelo priti. Gostje so razliko v svojo korist le še večale, nakar je domači trener dal priložnost vsem svojim igralkam. Za Zagorjanke so zadetke dosegle: Urška Čibej 7, Jasna Medvešek 6. Urška Šikovec 5, Ina Poglajen 2 ter Petra Ritter in Maja Renko po enega. S to tekmo se je zaključil jesenski del prvenstva, v katerem so Zagorjanke s 6-imi točkami osvojile 5.mesto.
Bolj uspešne od članic pa so starejše deklice letnik 1986. Slednje so namreč gostovale v Novem mestu pri istoimenski ekipi in zmagale s 24:5. Igralke Ota Pavlina so tako dosegle še šesto zmago. V srečanju neizenačenih nasprotnic velja pohvaliti razpoloženo strelko Zagorjank Matejo Jelševar s sedmimi zadetki, ostale zadetke pa so dosegle: Špela peterlin 5, Tjaša Klukej 3, Lea Medvešek in Eva Kovač po 2 in Urška Kastelic, Tamara Marinovič, Katja Borštnar in Sanja Mišič po enega.
ROKOMETNI LIST
V začetku decembra je izšel drugi rokometni list v letošnji sezoni. Predstavili so vse ekipe RK od članov do mlajših pionirjev letnik 88 z njihovimi cilji in dosedanjimi rezultati. Med novicami je posebno zanimiva ta, da je vodstvo kluba odpovedalo sodelovanje z dosedanjim trenerjem Vitom Selčanom. Zamenjal ga je Sevničan Janez Simončič, ki je Dolane v preteklosti že treniral. Fantje so pod njegovim vodstvom že zmagali pomembno tekmo v Kranju proti Preddvoru, čeprav je večina igralcev igrala s poškodbami. Pra zaradi tega v listu razglašajo za osebnost meseca Mateja Čeboklja, novega fizioterapevta, ki je rokometaše s poškodbami izjemno hitro usposobil. V Rokometnem listu so predstavili tudi Edija Papa, tehničnega vodjo članske ekipe in Dolske miške, ki se že veselijo prvega nastopa v tem mesecu.
Fanči Moljk
TRBOVLJE
PORTRET
SKAKALEC MIRAN ZUPANČIČ
Miran se je rodil ob koncu leta 1989. Skakati je začel pred petimi leti, ko ga je navdušil prijatelj Rok. Kmalu mu je njegov ata na vikendu naredil manjšo skakalnico in z alpskimi smuči je začel delati prve skakalne korake. Glede na njegov vzdevek, Funaki mu rečejo, ste pravilno uganili, da je našel svojega vzornika prav v Japoncu Kazujoši Funakiju. Težko je verjeti, a ta komaj enajstletni Zagorjan je v Beljaku skočil kar 67 metrov. Očitno mu tako kot nekoč njegovemu trenerju Zvonetu Pograjcu poguma ne manjka.Poleg skakanja se ukvarja še z nogometom, košarko, zelo rad pa ima tudi telovadbo. Njegova želja povezana s skakalnim športom je, da bi bil še naprej tako dober skakalec, želi si pa še, da bi na planiški velikanki poletel tako (daleč) kot njegov vzornik. Za konec portreta smo prihranili še nekaj njegovih najvidnejših skakalnih uspehov. Ima zmago v ekipnem državnem prvenstvu, dvakrat je bil drugi na posamičnem državnem prvenstvu, osvojil je pokal MIP v Mislinji, ima pa še veliko pokalov in diplom iz preostalih večjih in manjših tekmovanj. Če bo še tako pridno zbiral pokale, bo v njegovi sobi kaj kmalu zmanjkalo prostora. Pa nič ne de. Naslednji portretiranec bo Urban Javoršek.
Besedilo in sliko Igor Goste
jr.rrrn.j.Gn.G
ZASAVSKI FRKER
TRČILA V DROG JAVNE RAZSVETLJAVE
Hrastnik, 5.12 ob 05.30 uri je B.D. iz Hrastnika vozila osebni avtomobil znamke renault 19 po mestni ulici od Loga proti Trgu Franca Kozarja, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom trčila v drog javne razsvetljave. Po trčenju se je B.D. s kraja odpeljala, zaradi bolečin pa kasneje iskala zdravniško pomoč in zato ob 13.30 uri tudi na PO prijavila prometno nesrečo. Policisti so po ogledu zoper njo napisali še predlog SP. Na vozilu je nastalo za najmanj 50.000,00 SIT škode.
PO TRČENJU ODPEUAL
Hrastnik, 9.12. ob 21.30 uri je H.K. iz Laškega na parkirnem prostoru na Logu 28 v Hrastniku med premikom z osebnim avtomobilom znamke golf trčil v parkiran osebni avtomobil znamke suzuki baleno, last G.S. iz Hrastnika, po trčenju pa s kraja odpeljal. Policisti PO Hrastnik so ga še istega večera izslediil v gostinskem lokalu Guliver, kjer so mu izdali plačilni nalog, zaradi pobega s kraja prometne nesreče pa so podali še predlog SP. Na vozilih je nastalo za najmanj 150.000,00 SIT škode.
NAPAČNA STRAN IN SMER VOŽNJE
Trbovlje, 2.12. ob 00.18 uri je prišlo do prometne nesreče na Trgu Franca Fakina, kjer je L.S. zaradi napačne strani in smeri vožnje trčil v vozilo, ki jo je vozila S.M. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola in povzročitve nesreče sledi zoper L.S. predlog SP-ju.
NI UPOŠTEVAL ZNAKOV POLICISTOV IN POVZROČIL NESREČO
Trbovlje, 8.12. ob 22.10 so policisti na Rudarski cesti opazili vozilo, ki je vozilo po enosmerni cesti n napačni smeri. Policisti so se zapeljali za njim in ga s prižganimi modrimi lučmi in sireno ustavljali. Kljub temu je voznik K.G. nadaljeval vožnjo proti Kešetovem. Ko je opazil nasproti vozeče vozilo, je zapeljal na pločnik in nato vožnjo nadaljeval po Kešetovem, kjer je izsilil prednost enemu od vozil, pri križišču ob znaku stop ni ustavil, temveč zavil desno in nadaljeval vožnjo proti Domu in vrtu ter nato proti Koloniji l.maja 12. Ves čas so za njimi vozili policisti, toda voznik ni ustavil. V križišču Kolonije 1 .maja in Partizanske ceste kljub znaku stop voznik ni ustavil, ampak je spet nadaljeval z vožnjo. V tistem trenutku je pravilno po prednostni cesti pripeljala B.A., v katero je K.G. trčil. Pri tem je nastala materialna škoda. Zoper voznika
sledi več predlogov, naknadno pa je bilo ugotovljeno, da je vozil pod vplivom alkohola.
ŠTIRJE S CESTE
Zagorje, 2.12. ob 06.20 uri je prišlo do prometne nesreče v Kandršah. Zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje na vozišču (poledica) je voznica v desnem ovinku zapeljala z vozišča. Za njo je pripeljal drug voznik, ki ga je na cesti obrnilo, vanj je trčil tretji voznik, ko pa je pripeljal četrti voznik, je zapeljal z vozišča in močno trčil v (do tedaj še nepoškodovano) vozilo prve voznice, ki je zapeljala z vozišča. Materialne škode je za najmanj 2 milijona tolarjev, vsi udeleženci pa bodo predlagani SP-ju.
PREVRNIL SE JE
Zagorje, 2.12. ob 13.50 uri je voznik motornega kolesa suzuki M.P. pri Trojanah zaradi vožnje preblizu desnega roba zapeljal z vozišča in se prevrnil. Voznik in potnica nista bila poškodovana, nastala pa je materialna škoda.
POSKUSIL JE POBEGNITI
Litija, 2.12. so policisti ustavljali voznika osebnega vozila. Med varnostnim pregledom je poskušal pobegniti, med poskusom pobega tudi odvrgel kovinsko škatlico, toda policisti so ga že po nekaj metrih ujeli. Škatlica se je medtem odprla in se raztresla. V škatlici je bilo nekaj ostankov posušene rastline, za katero sumijo, da gre za drogo.
IZSILIL PREDNOST
Litija, 7.12. je prišlo do prometne nesreče v Tenetišah, ki se je zgodila zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročitelj je bil v nezgodi lahko telesno poškodovan.
Kradejo kot srake
Dne 27.1 L ob 7.10 uri so policiste poklicali s strani KS Kisovec in naznanili, daje neznani storilec ukradel dva prometna znaka in s tem oškodoval KOP Zagorje.
Dne 29.1 L ob 17.40 uri je prišlo do vloma v osebni avtomobil v Kisovcu. A.C. je na Tonkovi cesti pustila vozilo in odšla v stanovanjsko hišo, v tem času pa je neznani storilec iz odklenjenega vozila odvzel žensko torbico, v kateri je imela več denarja in prenosni telefon. Predrzneža še iščejo.
Dne 2.12. ob 15.45 uri je prišlo do taline s stanovanja na Polju 2. Ugotovljeno je bilo, da sta v stanovanje R.R. prišla dva mlajša fanta, ki sta prodajala osvežilce zraka. V času, ko je R.R. odšla v kuhinjo, ji je eden izmed storilcev ukradel 10.000 SIT iz denarnice. Policisti storilca še iščejo.
Dne 3.12. ob 02.40 uri so bili policisti obveščeni o poskusu vloma v lokal Zarja na
zagorski tržnici, kjer je neznani storilec s kamnom razbil steklo in skušal vstopiti v lokal. S kraja je bil prepoden s strani občanke, ki je prišla na kraj vloma. Za storilcem še poizvedujejo.
Dne 3.12. ob 10.uri so bili policisti PO Zagorje obveščeni o vlomu v dva avtobusa na avtobusni postaji v Zagorju. Ugotovljeno je bilo, da je neznanec vlomil v dva parkirana avtobusa in ukradel denar ter žetone. Žetone je razmetal po avtobusni postaji in odšel neznano kam. Za storilcem še poizvedujejo.
Dne 3.12. so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v Litiji, pri katerem so bili odvzeti razni dokumenti, nekaj denarja in večja količina zlatnine.
Dne 7.12. je prišlo do tatvine iz nezaklenjene pisarne v občini Litija. Nenanec je ukradel žensko denarnico z dokumenti, ki je bila naslednji dan najdena, v njej pa ni bilo več denarja.
V noči iz 9. na 10.12 so policisti pri vlomu v osebni avto prijeli mladoletnika.
Dne 7.12. seje na PP Trbovlje zglasila K. J. in podala prijavo o tatvini denarnice. V razgovoru je dejala, da je med 10. in 10.30 uro zapustila svojo pisarno na občini Trbovlje. Ko se je vrnila, je opazila, da je bil predal pisalne mize odprt, prav tako tudi torbica, v kateri je imela več bančnih kartic in približno 7.000 SIT gotovine.
Dne 8.12. ob 11.24 uri je na Rudarski cesti 2 v Trbovljah prišlo do tatvine. D.I. je iz levega zunanjega plašča ukradel občanki P.M. denarnico ter s kraja pobegnil. Storilca je prijel in do prihoda policistov zadržal občan.
METALI SO PETARDE
Dne 4.12. ob 20.uri so bili policisti obveščeni o metanju petard v okolici bloka na Cesti zmage 12 v Zagorju. Patrulja je ugotovila, da so trije mladoletniki z metanjem petard povzročali detonacije. Vsi trije bodo predlagani v postopek sodniku za prekrške.
Dne 9.12. ob 22.10 uri so bili policisti s strani občanke obveščeni, da na Izlakah neznani storilec meče petarde občanom pod noge. Na kraju je bil prejet M.U., ki bo predlagan SP-ju.
SO BILE KRIVE PREBAVNE TEŽAVE?
Dne 8.12. ob 6.15 uri so bili policisti obveščeni o poškodovano sanitarij v prostorih železniške postaje Zagorje. Patrulja je ugotovila, da je neznanec oziroma neznanka v WC-ju razbil/a WC pisoar, školjko, umivalnik ter ogledalo, pri tem pa je nastalo za 40.000 SIT škode.
DELAVEC HUDO POŠKODOVAN
Dne 8.12. ob 10.uri je prišlo do nezgode pri delu, ki se je zgodila na Kolodvorski cesti v Zagorju. Delavec podjetja Hidrotehnik je z roba betonskega zidu padel v potok Medija z
Iv T D TL ir, TL r>
globine 4,5 metra. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe obeh nog.
VNOVČILA PONAREJEN BANKOVEC
Dne 7.12 ob 17.45 uri je iz Železniške postaje Hrastnik vlakovni odpravnik obvestil policiste PO Hrastnik, da sta dva neznana fanta pri okencu za prodajo voznih kart kupila vozni karti, kateri sta plačala z bankovcem za 10.000,00 SIT. Ko jima je skozi okence vračal karti in razliko denarja, je opazil, da je bankovec ponarejen, vendar sta neznanca takoj pričela bežati. Policisti so ponarejen bankovec zasegli, neznanca, ki sta bila visoka okoli 170-180 cm, suhe postave in sta govorila slovensko, pa policisti še iščejo.
ZAKOMPLICIRAL JE PROMETNO NESREČO IN ŽIVLJENJE
Dne 10.12. ob 03.30 uri je Š.Z. iz Radeč obvestil policiste, daje vozil osebni avtomobil fiat uno po lokalni cesti v Pokraju. V bližini gostinskega lokala Zadnja šansa so k njemu pristopili neznanci, kateri so ga nasilno zvlekli iz vozila, mu iz jakne ukradli kontaktne ključe, njega pa vrgli preko varovalne ograje po strmini v reko Savo. Š.Z. je nato nekako splaval iz reke in odšel domov v Radeče, od tu pa poklical tudi policiste za pomoč, saj je na kraju tudi videl, da avtomobila nima več. Na kraj so takoj odšli policisti PO Hrastnik in PPP Ljubljana, kriminalisti LKS in UKP Ljubljana, kateri pa so ugotovili, da je Š.Z. podal lažno prijavo, saj je z vozilom sam zapeljal v reko Savo. Na kraju so gasilci GD Hrastnik in potapljači Potapljaškega društva Trbovlje vozilo v reki Savi tudi našli. Š.Z. je bil tudi preizkušen z alkotestom, ki je še ob 10.15 uri (sedem ur po podani prijavi) pokazal 0.66. grama alkohola. Odrejen je bil tudi
Avifbiks
^29.11. ob 11.15 uri so policisti PO Zagorje prejeli prijavo o družinskem nasilju oziroma pretepu ženske v stanovanju. Patrulja je ugotovila, daje mož R.L. doma pretepal svojo ženo in jo hkrati tudi zmerjal ter nadlegoval. Zoper njega bodo podali predlog SP-ju.
^ 29.1 L ob 20.45 je prišlo do družinskega nasilja na Vrheh. Ugotovljeno je bilo, da je mož G.Z. doma pretepal ženo in hčerko in so ga morali policisti umiriti. Predlagan bo sodniku za prekrške.
£ 30.11. ob 16.15 uri so policisti intervenirali na Nasipih, kjer je P.V. najprej brez dovoljenja vstopil v stanovanje D.O. in na njeno zahtevo stanovanja ni hotel zapustiti. Poleg tega jo je še večkrat udaril. Vinjeni P.V. tudi ni upošteval odredb policistov, zato je bil pridržan do iztreznitve, zoper njega pa je bil podan predlog SP-ju in kazenska ovadba.
2.12. ob 01.50 uri je bila policijska patrulja PO Zagorje napotena na parkirni prostor pred diskoteko Mesečina. Na kraju je bilo ugotovljeno, da sta D.J. in B.D. pretepla občana Ž.S. Ker je B.D. pri postopku še vedno grozil s pretepom, mu je bila odvzeta prostost in je bil pridržan do iztreznitve.
^4.12. ob 11.45 uri so policisti PO Hrastnik pohiteli v stanovanjsko hišo RF. iz Hrastnika, kjer so ugotovili, daje pijan P.D. nadlegoval RF. in ga izzival k pretepu. PD. je bil napoten domov, zoper njega pa podan predlog SP.
4.12 ob 20.00 uri je M.D. iz Hrastnika obvestila policiste PO Hrastnik, da neznanec pred trgovino Jagoda na ves glas prepeva. Na kraju je bilo ugotovoljeno, da gre za pijanega P.A. iz Hrastnika, kateri je bil po pogovoru napoten domov, zoper njega pa podan predlog SP.
Jjl0.12. ob 02.00 uri je lastnik nočnega kluba Shake's bar policiste PO Hrastnik zaprosil za intervencijo, ker je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Na kraju so policisti ugotovili, da je Z.T. iz Hrastnika izzival k pretepu K.S. Le-ta se z njim ni hotel prepirati, pač pa se je umaknil v stranišče (WC), kamor je odšel tudi Z.T. s prijateljem J.D. in z nadlegovanjem nadaljeval. Redar nočnega kluba je vse kršpitelje odstranil iz lokala, policisti pa so zoper kršitelje podali tudi predlog SP.
strokovni pregled, zoper njega pa bo zaradi prometne nesreče podan predlog, zaradi lažne prijave kaznivega dejanja pa še kazenska ovadba na ODT.
POLICIJA OPOZARJA ^
-------------------------------------------------------------------------------------------
Cvetke zabeležene v zagorskem policijskem oddelku DOBILI SO GA - S SPUŠČENIMI HLAČAMI
Dne 1.11. ob 11.30 uri so bili policisti PO Zagorje obveščeni o moškemu, ki leži pri slaščičarni v križišču z avtobusno postajo v Zagorju. Patrulja je na kraju ugotovila, daje A.R. zaradi vinjenosti obležal ob ograji. Na kraj je bilo klicano tudi reševalno vozilo in skupaj so ugotovili, da je A.R. močno vinjen. Zaradi kršenja javne morale - možakarje imel ob pijanosti še spuščene hlače - bo predlagan sodniku za prekrške.
V naslednjih dneh so policisti morali posredovati še pri dveh primerih "onemoglosti". Najprej so 8.12. ob 21.30 uri policisti prejeli obvestilo o neznanem moškem, ki leži na pločniku v bližini avtobusnega postajališča na Cesti zmage v Zagorju. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je Š.Z. zaradi pijanosti obležal in ni mogel nadaljevati poti. Zaradi kršenja javne morale bo predlagan v postopek SP-ju. Dne 9.12. ob 23.50 uri pa so bili policisti obveščeni, da v bližini Petrola na Cesti zmage v Zagorju leži neznan moški. Patrulja je ugotovila, da gre za I.K., ki je zaradi pijanosti obležal. Policisti so takoj ugotovili, v katerem gostinskem lokalu se "gaje napil". Zato bo zoper I.K.-ja in natakarja uveden postopek SP-ju. Dne 7.12. je na cesti v Ponovičah obležal pijan moški in oviral promet. Odstranili so ga.
NI VEDEL KJE SE JE ZALETEL IN V KOGA
Dne 5.12. ob 21.14 uri se je v prostore PO Zagorje zglasil B.Z. in naznanil, da se je na neznanem mestu zaletel v neznano vozilo. V razgovoru z njim je bilo ugotovljeno, da kaže močne znake pijanosti. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal več kot tri promile alkohola v izdihanem zraku. Naknadno so policisti tudi "razkrinkali" neznani kraj in neznani avtomobil, v katerega se je zaletel B.Z. in ga predlagali SP-ju._____________________________________
M
Glede na bližajoče praznike policisti opozarjajo vse lastnike stanovanj in hiš ter počitniških hiš, naj zavarujejo svoje imetje, saj se v vse večjem številu pojavljajo vlomi predvsem v počitniške hiše.
Poleg tega velja tudi opozoriti, da so pirotehnična sredstva dovoljena le v času praznikov.
Velja opozorit še voznike, da naj ne vozijo pod vplivom alkohola, kar je v prazničnih dnevih sicer običajno, saj bodo policisti poostreno izvajali kontrolo prometa.
ZASEGLI ZELENO RASTLINO
Dne 1.12. so policisti zasegli občanu Litije 3,2 grama heroina. Napisali bodo tudi predlog SP-ju.
Dne 8.12. so policisti občanu v Šmartnem zasegli manjšo vrečko z zeleno posušeno rastlino. Sumijo, da gre za drogo.
ŽIVLJENJE JE ODER IN JE VEČ KOT MORTADELA ll.del
Po njegovem obisku in klepetu z domačini v Radečah pa sva se snidla ob kavici v gostišču Jadran in nastalje ta pogovor.
Glede na to, da si iz krajev, ki so znani bolj po Papirnici, železnici in kmetijah, se ti je zdelo, da se je bilo prav zato dokazovati na tem področju tudi v času študija?
Zelo, zelo. Bil sem doma s kmetije in v tistih časih smo bili precej diskriminirani. Na akademijo sem prišel brez kakršnihkoli izkušenj, ki sojih imeli mestni ljudje.Ne samo da smo imeli probleme, tisti iz obrobja mesta, ampak, so bili protežirani tisti, ki so se že ukvarjali z gledališčem. Vse te stvari od giba do nekega odrskega gibanja sem moral najprej premagati in celo vrsto kompleksov, vrsto zavor in tudi gimnazija mi je manjkala. Imel sem občutek, da ne znam nič, da premalo znam in imam tu “luknje” v znanju. Moram reči, daje bila huda pot, vendar ne toliko ,kar se tiče dojemanja, ampak neke uglajene tradicije, ki so jo nosili tisti iz ljubljanske okolice.Po drugi strani pa so to bili tudi ljudje, otroci znanih ljudi kot Iztok Valič sin Aleksandra Valiča ipd, ki so prišli na Akademijo, ker je bilo nekako samoumevno, da tja spadajo. Medtem ko smo mi bili nekaki vrivki, tujki iz podeželja je bila meni ta borba bolj nad samim sabo. To je nekako po drugem letniku prešlo ko je ta kriza minila in sem se lahko potem obvladoval in končal šolo s povprečno oceno 9. Ni bil problem v zahtevnostni stopnji študija, ampak v meni samem v manjvrednostnem kompleksu, ki so mi ga vcepili že kot otroku. Papirnica je bila protežirana še posebej če si šel k doktorju. Imeli smo takšno kartonasto zdravstveno izkaznico, ki si jo trikrat odprl, paje razpadla in ko si jo položil tja so te posebej obravnavali . Vse te drobne diskriminacije in majhni utrinki so zapustile sled in s temi stvarmi sem si moral boriti in opraviti sam, tako da sem se enakovredno vključil v ta prostor. Ta pa je bil zahteven, saj smo Ljubljansko dramo gledali kot jaslice. Tu so igrale legende slovenskega igranja -Boris Kralj, Bert Sotlar, Stane Sever, Duša Počkajeva. S temi vsemi sem kasneje imel priliko tudi nastopati in se ob tem počutil ob njih par centimetrov višji, saj je to bil čas velikih igralcev. Najbrž je danes tudi tak čas, vendar so to danes enakovredni kolegi in jih drugače gledam. Vseeno pa mislim, da so takrat te legende lahko zrasle medtem, ko danes kdor zraste, ga takoj potlačijo noter. Recimo Milena Zupančič je tako rekoč izginila z ekranov paje v polnem cvetu ustvaijanja. To se Duši Počkaj ni zgodilo, medtem ko bi se ji to danes zagotovo. Takrat je rasla iz vloge v vlogo,
čeprav je začela tako, da so jo na Akademiji zavrnili in je končala samo ljudski oder. Nikoli ni bila sprejeta na Akademijo, takrat je ta imela še ljudski oder, ki gaje vodil Cesar znan bolj kot ljudski igralec in je iz tega zrasla v igralko.
Težko je bilo priti iz teh krajev, kako pa je bilo z vračanjem in kakšna so bila vračanja nazaj rodni kraj?
Ko sem šel z Akademije in sem se redno zaposlil v Celju sem začel v Radečah z režijo predstave Gospod Evstahij iz Šiške, ko nekako prof. Pešec ni mogel sprejeti glavne vloge jo v bistvu odigral in je bila kar simpatična. Kasneje je bila želja da bi še naredil kaj, vendar je klima za gledališče, tisti žar tukaj ugasnil. Bili so še poskusi s predstavami s prof. Pešcem je še
kakšno naredil ampak to je bilo tudi vse. Takrat v tisti zlati dobi so vsi stali za tem “teatrom”- od Papirnice, kije bila močan faktor in je dala dopust vsem, ki so igrali. Potem so obrtniki prostovoljno naredili tribune in ker so bile predstave na prostem je celo mesto stalo za temi predstavami so se te predstave pogosto ponavljale. To je bilo enkratno vzdušje, ki ga slovenska mesta niso imela. Predstave so bile občasno tudi na prostem, vendar tako kontinuirane in dobre, da so posebni vlaki vozili iz Koroške na Miklovo Zalo, kar je pomenilo enkratno zgodovino Radeč. Ta žar in interes je z leti pogasil in imam občutek, da bi bilo zelo težko prebuditi to mesto in ustvariti zanimanje za gledališče, ki paje žlahtnega pomena za razvoj nekega kraja inmladino.Tukajjelahko krog, ki se vedno bolj širi in ta je zdrav, ker je posvečen
v neko umetnost v neko izpoved - ne v drogo alkohol ipd.. Res pa je da me ni veliko tu v domačem kraju, ker se mogoče res kaj dogaja. Nekako imam občutek, da je to - upam vsaj le speča Trnuljčica, katero pa bo vendar nekod enkrat prebudil.
Kakšno pa se vam zdi obdobje vašega igranja v Celju?
V Celju sem doživel dve obdobji, eno je zagotovo slavno obdobje teatra, ko smo bili v samem vrhu in je bil vrhunski v celi Jugoslaviji. Takrat publika ni zelo stala za nami. Dvorane na vrhunskih predstavah so bile precej prazne. Potem je bilo še obdobje, ki je bilo tudi kvalitetno ampak komunitativno. Tisto obdobje, čeprav ni bilo tako vrhunsko, je bilo zame večji užitek, ker je bil vsak igralec vesel, če naredi vrhunsko stvaritev. Noben igralec pa nima zadovoljstva ob vrhunski stvaritvi, če ne stoji za njim publika. To zadovoljstvo je šele, ko se vzpostavi most med njim in dvorano in ko začne srce publike in igralca utripati v istem ritmu. To je potem tista zgodba, kije žlahtna in te napolni z veseljem in te na koncu krona aplavz, ki je potrdilo da sta dve uri utripala istočasno.Isto se je zgodilo tudi v Gorici, ko smo imeli izjemna obdobja, ko nam je publika stala ob strani in izjemna obdobja, ko smo bili sami (takrat seje nek veliki režiser izrazil "Sedaj ste veliki in...sami”).V Gorici je bil to do osamosvojitve fenomen, ki nam je zagotavljal eno izjemno publiko . To je bil znani festival malih odrov, ko so prišle odlične predstave iz cele Jugoslavije in tujine in je publika živela za gledališče. Karkoli smo naredili so tudi v našem gledališču napolnili predstave. Potem je ta festival začel ugašati, zaradi tega ker seje preimenoval v Festival Alpe -Jadran.V njem ni bilo več Jugoslovanskih gledališč ampak evropska gledališča, ki pa so zaradi jezika naletela na hladen odziv. V tem mediteranskem novogoriškem prostoru, so poleg slabega italijanskega gledališča, bili ustvarjalci, katerih jezikje bil nerazumljiv. Težavaje bila v denarju, saj bi npr. za cel festival kolikor je bil vreden lahko dobili eno predstavo iz nemškega Kamerspiela. S tem seje začela kriza publike, ki seje tudi zamenjala. Tako seje petkrat ponovil in propadel je poizkus za iskanjem publike. Sorodne težave pri iskanju primernih predstav za svojo publiko so na imela vsa slovenska gledališča. Vse je odvisno od dobrih režiserjev in umetniških vodij, ki skrbijo za kvaliteto in kontinuiteto. Zato je bilo pri meni v Gorici in Celju, kot bi dejali svetopisemsko, sedem suhih in sedem debelih krav. (se nadaljuje)

Občina Zagorje ob Savi
VABI
na novoletne prireditve pod šotorom ob Mediji: Ponedeljek, 25.12. ob 20.00: SAMSON, MAMBO K1NGS, LUNA Torek, 26.12. ob 20.00: LEVLA, ORLEK, THE DRINKER'S, SLOVENIJA GRE NAPREJ: KRESLIN, LOVŠIN, PREDIN Sreda, 27.12. ob 20.00: REMI BAND, KINGSTON, PETAR GRAŠO & BOLERO
Četrtek, 28.12. ob 20.00: GAUCHO, GIBONNI IN OLIVER DRAGOJEVIČ & DELFINI
Petek, 29.12. ob 15.00: AFERA, AGENTI, PETA BRZINA, MI2 ob 20.00: 5 DOLLARS BAND, DIVJI KOJOTI, TINKARA KOVAČ, BIG FOOT MAMA
Sobota, 30.12. ob 20.00: RAF&BAND, NUDE, JASMIN STAVROS Nedelja, 31.12. ob 20.00: SILVESTROVANJE S ČUKI (OB l.URI OGNJEMET)
Ponedeljek, 1.1. ob 15.00: REVIRČANI, ZASAVCI Ponedeljek, 1.1. ob 22.00: HELENA BLAGNE ZAMAN IN VETER
Vabljeni!
Športno društvo Izlake Šahovska sekcija
OBVEŠČA,
daje šahovska sekcija odprta vsako sredo od 17. do 19.ure v prostorih KS Izlake. Vsako tretjo sredo v mesecu je nagradni šahovski turnir s tempom 2x15 minut.
Ljubitelji šaha, vabljeni!
Športno društvo Suzana ORGANIZIRA
božično-novoletni turnir v pikadu 301 D.O., ki bo v soboto, 23.12.2000 ob 19.uri.
Nagrade:
1.	mesto: 50% od prijavnin
2.	mesto: 30% od prijavnin
3.	mesto: 20% od prijavnin
Vljudno vabljeni!
KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta
VABI
vse otroke na ustvarjalno delavnico, ki bo v četrtek, M.decembra
2000 ob 17.30 uri.
Vabljeni!
Knjižnica Zagorje
VABI
na "Veseli december", ki bo potekal po naslednjem programu:
14.12.	ob 17.uri: ustvarjalna delavnica za najmlajše (od 5.1eta dalje),
19.12.	ob 17.uri: ura pravljic v Knjižnici Izlake (od 4. do 9.1eta),
21.12.	ob 16. in 17.uri: ura pravljic v Knjižnici Zagorje (od 4. do
9.leta),
27.12.	ob lO.uri: mladinski film (video),
28.12.	ob lO.uri: risani film (video).
Vljudno vabljeni!
Župnija Zagorje ob Savi
VABI
na koncert pevskih zborov in inštrumentalnih skupin, ki bo v sredo, 27. decembra ob 18.30 uri v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla. Koncert bo potekal v počastitev dneva samostojnosti, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni za obnovo cerkve. Vabljeni!
Občina Zagorje ob Savi OBVEŠČA IN POZIVA
Na podlagi tretjega odstavka 36.člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta in naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št.9/94, 16/ 97, 8/98) Občina Zagorje ob Savi sporoča, da so v hrambi na čistilni postaji v Selu pri Zagorju:
-	Zastava yugo, bele barve, brez reg.št., odpeljana z javne površine
v Selu,
-	dve vozili Zastava 750, obe rdeče barve, brez reg.št., obe odpeljani
z javne površine v Šklendrovcu.
Pozivamo lastnike vozil naj vozila prevzamejo, sicer bodo vozila odstranjena v skladu s citiranim odlokom. Informacije na tel.: 56-
55-719.
Občina Zagorje ob Savi OBVEŠČA,
da bosta v času do 31.decembra 2000 v občini Zagorje ob Savi potekali javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta kompleksa Svea Zagorje ter sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje IGM v Zagorju ob Savi. Osnutka bosta javno razgrnjena v avli upravne zgradbe občine Zagorje ob Savi in na sedežu KS Jože Mam.
Vse zainteresirane občane vljudno vabimo, da si razgrnjena osnutka ogledajo in eventuelne predloge in pripombe vpišejo v knjige pripomb in predlogov.
Stanovanja, parcele
PRODAMO hišo z vsemi priključki, lahko tudi vikend, tel.: 56-65-201 ali 041/507-975
IŠČEM dobre ljudi, ki bi me vzeli v stanovanje, tel.: 041/406-492
V NAJEM oddam poslovni prostor 120 m2 v Trbovljah, s parkirnim
c\c
ncratmičfline
UIICII I, lUflllD 7 - TRBOVUE TEURHi 0601/fcm J5-H0
FltODM, MKUP, Uflliom Hli, poiiovnm projiorov,
VIKEADOV IR PARCil
prostorom, trgovski lokal, tiha obrt, pisarne, razstavni prostor, slaščičarna, tel.: 56-35-726
MAMICA Z OTROKOM išče enosobno stanovanje za najem v Zasavju, tel.: 040/527-563, 56-61-958
IŠČEM stanovanje, tel.: 041/406-492
PRODAM zidano garažo z elektriko v centru Zagorja, tel.: 041/347-987
Avtomobili, deli
PRODAM dostavno vozilo seat terra, letnik 1991, cena 210.000 SIT, informacije na tel.: 041/768-548
Razno
PRODAM krznen plašč št.44, skoraj nov, nemške izdelave, tel.: 041/546-167
Delo
63-LETNA UPOKOJENKA nudi
pomoč in družbo starejši osebi z bivanjem, tel.: 07/8140-111
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 063/715-735
Posebno obvestilo!
V soboto, 9.12. sta se pomotoma zamenjali dve dekliški bundi lila in črne barve iste znamke. V eni izmed bund se je našel tudi izklopljen GSM aparat. Torej, če katera pogreša bundo z mobitelom (mobireglja), lahko pokliče na telefon 56-66-808 (po 14.uri).
&
3
Splošno gradbeno podjetje ZASAVJE TRBOVLJE d.d. Savinjska cesta 15,1420 Trbovlje
0dcayiJ$(ZM trt

¥f,

RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o.
Obrat Trbovlje, Nasipi 45, 1420 Trbovlje
ter srečno, zdravo, m uspehov polno flovo leto 2001 Vam želi!
RTH
"b t> l"l D S TL O 3
HOM
Posvetite se stvarem, za katere menite, da so pomembne. Potrudite 22.3.-20.4.	se razumeti
smisel tega, kar se vam dogaja in se iz vsega skupaj nekaj naučiti. Marsikaj se bo spremenilo, a ne samo v vaši glavi.
Št: 19.
m
21.4.-21.5.
Zelo pomembni vam bodo odnosi z dragimi. Zavedajte se, da pri vsem skupaj ni pomembno le to, da ste sprejeti. Pomembnejša
je kvaliteta in nivo odnosov, ki jih imate z ljudmi okrog sebe.
Št: 7.
Včasih je dobro utišati misli, ki vam rojijo po glavi in doseči tišino. Šele potem boste lahko začutili, kaj je res pomembno in kaj ne. Ne pričakujte namreč, da vam bo razum dal odgovore na vsa vprašanja.
Št: 3.
w	Utesnjenost
in oviranost, ki >y7 jo občutite je znak, da so
22.5.-21.6.


22.6.-23.7.
postali obstoječi okviri preozki in da mo-'rate napraviti korak navz-
ven. Precej boste pod vplivom literature, ki ste jo vzeli v roke in vam je nekako razširila obzorja.
Št: 25.
24.7.-23.8.
Čeprav si še tako želite, ne morete postati nekaj, za kar nimate osnov. Če ne želite že vnaprej le igrati vloge, ki vam
je všeč in se silit v stvari, ki vam niso pisane na kožo, bo potreben korenit preobrat. Št.: 14.
24.8.-23.9.
Neglede na vaše želje in pripravljenost pomagati ste lahko prepri-čani, da nikomur ne morete odvzeti bre-mena, ki ga mora nostiti sam. Bil bi že čas, da tudi sami odrastete in ne
iščete staršev v ljudeh, ki to niso. Št: 9.
Qlej čudo prečudno,-le kaj se godi?
Nikomur se več na ta svet ne mudi!
Saj je prav težko verjeti, da seje v času od 27.11. do 10.12.2000 rodilo v trboveljski porodnišnici le sedem dojenčkov, ampak fantje so kljub vsemu v vodstvu - pet jih je bilo in le dve punčki.
27.11.2000
Janja Plantan, Šentgotard 18, Trojane - sin Matic
1.12.2000
Petra Železnik, Cesta 1.julija le, Hrastnik - sin Nik Gričar
2.12.2000
Nataša Ceraj, Ulica bratov Vošnjakov 3, Celje - sin Nejc Rihter
4.12.2000
Marija Košar, Taborniška 25, Sevnica - sin Matic
6.12.2000
Tatjana Drnovšek Zavšek, Ulica prvoborcev 1, Zagorje - hči Nika
7.12.2000
Brigita Podsebšek, Gradiške Laze 9, Šmartno pri Litiji - sin Nik
10.12.2000
Mej ra Beganovič, Trg svobode 29, Trbovlje - hči Klavdija Veličkov
egan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: odpon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10-12
IIM
I0M0?
24.9.-23.10.
Na nekatere stvari, ki se tičejo vaše pretekosti, boste začeli drugače gledati, kar pa še ne pomeni, da je vse rešeno. Pomebno je, da
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
se o tem, kar vas že dalj časa mori, odkrito pogovorite s partnerjem. Št.: 10.
Nikar si ne dovolite, da bi zaradi svoje lenobe popustili pri stvareh, za katere dobro veste, da so nujne. Ob partnerju se boste počutili vame in sprejete, pogrešali boste le malo več čustvene vznesenosti. Št.: 15.
Kar nekaj stvari vam bo uspelo samo zaradi vaše vztrajnosti. Kar ste si »zapičili« v glavo boste tudi izpeljali. Če se boste v družinske zadeve preveč vtikali, se bo vse samo še poslabšalo.
Št.: 27.
Stvari, ki vas težijo, boste nehali odrivati in se skušali z njimi odkrito spopri-jl jeti. Ni nujno, da je vaš partnerski odnos res takšen, za kakršnega ga ocenjujete, zato ne reagirajte prihitro. Št.: 1.
VODNAR Če nočete svojega življenja preveč zakomplicirati, boste morali biti bolj tolerantni in prilagodljivi. Nikar se ne trudite na vsakem koraku na vas ne more
23.12.-20.1.

iii
21.1.-19.2.
dokazovati, da nihče vplivati.
Št.: 18.
Ne dovolite si, da bi nenehno bremenili drage s svojimi problemi in se potrudite občasno tudi poslušati. Čeprav imate pogosto ta občutek, nikakor niste sami. Bodite iskreni tudi do sebe.
Št.: 21.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
AVTOR:
MARKO
BERTON-
CEU
EKSPLO-
ZIVNA
SNOV,
IZUM
KITAJCEV
iDEVANIH
ESTENIN
OTROK
BREZ
TA IN ITRE
LESEN ODER ZA SUŠENJE SADJA
POŽELENJE
TERMO-
.EKTRARN
VIHAR;
TUDI
UNIČUJOČE
DOGAJANJE
KAR JE POTREBNO ZA DOSEGO KAKEGA __CILJA
DRŽAVNA
SEKRE-
TARKA
ZDA
OBSTAKEL.
PREPREKA
ZMEREN
MRAZ
PODLASICI
PODOBNA
ŽIVAL
ENOTA ZA MERJENJE MOČI, STO-TISOČINA NEVVTONA
BARVILO ZA LASE, HENA
VIŠJA
/ZPETINA
V NAŠEM REKU IMA SVpjC MOČ
AMERI
DRŽAV
IŠKI
GORI
ORODJE ZA ZABIJANJE
SOPRA-
NISTKA
BRATUŽ-
* OTOK ČAROVNIC KIRKE IN
GRŠKO OTOČJE V JUŽNEM EGEJSKEM MORJU
*3t
RASTLINA ZA OLJE IN PLATNO
ODDAJANJE
TRESOČIH
GLASOV.
DOKAZ, KI GA POTREBUJE OSUMLJENEC
BRATOV
ALI
SESTRIN
SIN
BOUŠA
SORTA
DOMAČEGA
KROMPIRJA
IME
AVSTRIJSKEGA SKLADATELJA BERGA
REDKA KOVINA. KATERE OKSID JE BARVILO V STEKLARSTVU (SIMBOL Frl
MAJHNA SMOKVA
RUSKI ZGODOVINAR (JEVGENIJ) TIH
LJENJE
VLADE
ZDA
(STRIČEK)
PRODUKT
rfOLŽE
ZEMELJSKA
KROGLA
VIR
/ETLOE
MLAJŠI SL. SMUČAR (MITJA)
POPEVKA V ITALIJI
ULRICH
VVEHLING
ŠALOM
AŠ
ZAŠČITNA
PRIPRAVA
PRSNI OKLEP BREZ ROKAVOV
PTIČ. KI NE LETA
ANTHONV
EDEN
BALKANSKO
DOMAČE
SUKNO
DVOJNI
KOZOLEC
AZIJSKI DELAVEC-TEŽAK
HITRO
ZAPRTJE
ODPRTJE
OČI
ENO OD IMEN REŽISERJA ANŽLO-VARJA
VIDI
STALI:
VVILHELM
LEIBL
KRAJ NA LJUBLJANSKEM BARJU
PISEC "ŽIVALSKE FARME" (GEORGE) ELEMENT
UROŠ
ROJK
FR. FILMSKI REŽISER (PIERRE, "CLOCH-
GOSPO-
DARSKA
ZBORNICA
NEKDANJI AMERIŠKI ZLATNIK ZA DESET DOLARJEV
KNJIGA
ZEMLJE-
VIDOV
IGRA§ .lAMENCKI NA PLOŠČI S STOTIMI POLJI
KRAJ POD RAŠICO PRI
LJUBLJANI ii
SLOVARČEK: EA(^LE: ameriški zlatnik CHENAL: francoski režiser ONEIDA: sorta krompirja TARLE: ruski zgodovinar
Zaspane
Med dolgočasnim predavanjem učiteljica opazi, da Tonček spi, zato prosi Mihca:
"Miha, prebudi Tončka."
"Zakaj pa jaz? Saj ste ga vi uspavali."
Pediker
Jaka je srečal na cesti neznanega gospoda, ki se mu je zdel izjemno znan, zato gaje ogovoril:
"Od kod pa se midva poznava?" "Pojma nimam."
"Ste morda v naši stranki?"
"V vaši? Ne vem, v kateri ste vi." "Jaz sem v stranki šaljivcev."
"Ne, ne."
"Ali ste morda igralec?"
"Tudi ne. Veste, jaz živim od tujih žuljev."
"Aha, zakaj pa niste takoj povedali, da ste znani pediker."
"Nisem pediker. Politik sem."
Cikcak
Mož pride opoldne domov in na mizi najde ženino sporočilo:
"Šla sem k frizerju. Vrnem se tiktak."
Žena se proti večeru vendarle vrne in na mizi najde moževo sporočilo: "Šel sem v gostilno. Vrnem se cikcak."
50-letna blondinka
"Kako rečejo Japonci blondinki, ki ima več kot 50 let?" "Tahirakakura."
Da plavanje povzroča nekaterim vojakom hude preglav ice, so opazili tudi na obrambnem ministrstvu, zato opozarjajo, da bi britanske otroke morali naučiti plavati že v zgodnjih letih. Na šolskem ministrstvu nasprotno zatrjujejo, da so vsi 11-letniki na Otoku sposobni preplavati 25 metrov.
# * i A it
Egiptovska sredstva za obveščanje zelo pogosto poročajo o nesrečah v dvigalih, ki zahtevajo tudi človeška življenja. Večina dvigal je zelo stara in slabo vzdrže-
vana, zato postanejo nekakšni zaboji smrti, ki namesto v drugo nadstropje peljejo na drugi svet.
Tako na primer, je padlo v »globino dvigalo v kairski bolnišnici in pokopalo pod sabo bolnika, neka mati pa je obtičala v dvigalu s šestmesečnim dojenčkom. Rešila se je tako, da je z otrokom v naročju skočila dva metra v globino.
Po mnenju nekaterih se nesreče dogajajo predvsem zato, ker v Egiptu nimajo zakona, ki bi zahteval od lastnikov stavb, naj vzdržujejo dvigala, in ker jih je večina uvoženih, je težko dobiti nadomestne dele.

NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 13.12.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.24/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1. Glasbena čestitka na Radiu Geoss
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
2.	Glasbena čestitka na Radiu Geoss
3.	Glasbena čestitka na Radiu Geoss
Izžrebanci nagradne križanke 73/ 2000 (nagrade prispeva Zasave d n o Zagorici:
1.	: Praktična nagrada: Lara Buzina,
Šemnik 9b, Kisovec
2.	: Praktična nagrada: Jože Obran,
Titova 6, Radeče
3.	: Praktična nagrada: Mojca Judež,
Naselje na Šahtu 45, Kisovec
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasave, C. 20. julija 2c, Zagorje od 18.12.2000 do 22.12.2000. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sredah
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
-‘OLs'
•-ar®* •
■' v
r. ^
telefon studio: fax*
marketing:
internet:
elektronska pošta:
IVIHZ ^	y--,;
Iz središča Slovenije v Vaše srce!
01 8985 252 018980 060 01 8983 740 041 682 146 radiogeoss.sioI.com radio.geoss@siol.net
H -

urin ® It) 1K Ji B)
fl N ©
Kino Zagorje
14.12.	-19.12. DOBRE MRHE (komedija), čet., pet., sob., ned., pon. in tor. ob 19.00; 15.12. -17.12. MULAN (risanka), PET., SOB. IN NED. OB 17.00;
17.12.	-19.12. DOBRE MRHE (komedija), ned., pon. in tor. ob 19.00; 20.12. - 22.12. NI KINO PREDSTAV; 24.12. - 26.12. TRČENI PROFESOR 2.DEL (komedija), ned., pon. in tor. ob 17.00 in 19.00; 27.12. - 29.12. TARZAN (risanka), sre., čet. in pet. ob 17.00; 27.12. - 29.12. VESOLJSKI KAVBOJI (ZF komedija), sre., čet. in pet. ob 19.00; 30.12. - 31.12 NI KINO PREDSTAV;
Kino Izlake
17.12.	VIHAR VSEH VIHARJEV (katastrofa) ob 19.15; 24.12. MISIJA NEMOGOČE 2 (akcijski), ob 19.15; 31.12. VESOLJSKI KAVBOJI (ZF komedija) ob 19.15;
Kino Trbovlje
14.12.	-19.12. DOBRE MRHE (mladinska komedija), čet, ob 18.00, pet., sob., ned. ob 17.00, pon. in tor. ob 19.00; 14.12. - 17.12.TRČENI PROFESOR II (komedija), čet. ob 20.00, ned. ob 19.00; 15.12. - 19.12. ROAD TRIP (mladinska komedija), pet. ob 19.00, pon. in tor. ob 17.00; 17.12. - 18.12. VESOLJSKI KAVBOJI (ZF komedija), ned. in pon. ob 21.00; 20.12. - 21.12. ZAJTRK PRVAKOV (drama), sre. ob 18.00 in 20.30, čet. ob 20.00; 22.12. -
30.12.	KREMENČKOVI (komedija), pet., sob. ob 17.00, ned., sob. ob 18.00, sre. ob 19.00; 22.12. - 26.12. SHAFT (kriminalka), pet., sob. ob 19.00, ned. ob
20.00,	pon. ob 18.00 in 20.00, tor. ob 18.00; 27.12. - 30.12. MULC (komedija), sre. ob 21.00, čet. in pet. ob 18.00, sob. ob 20.00; 31.12. NI KINO PREDSTAV;
Kino Hrastnik
14.12 -17.12. JACK, BRIAN IN ANA (romantična komedija), sob. in ned ob 17.00; 15.12. - 17.12. POTOPLJENE SENCE (triler), pet. ob 17.00 in
19.00,	sob. in ned. ob 19.00; 18.12. -19.12. NI KINO PREDSTAVE; 20.12. -
24.12.	VESOLJSKI KAVBOJI (akcijski spektakel), sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 22.12. - 24.12. MULC (komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 25.12. - 29.12. SVET IGRAČ 2 (risani), pon., sre. in pet. ob 10.00;
26.12.	- 30.12. PAST ZA STARŠE (komedija), tor., čet., sob. ob 10.00; 27.12.
- 31.12. LETOŠNJA LJUBEZEN (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 29.12. - 31.12. NEIMENOVANI (španska grozljivka), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00;
Kino Dol pri Hrastniku
15.12.	JACK, BRIAN IN ANA (romantična komedija), ob 18.00; 22.12. VESOLJSKI KAVBOJI (akcijski spektakel), ob 18.00; 27.12. PAST ZA STARSE (komedija), ob 10.00; 28.12. SVET IGRAČ 2 (risani), ob 10.00;
29.12.	LETOŠNJA LJUBEZEN (romantična komedija), ob 18.00;
j.j.jr.Gj:
IrifaillnlHttu
Emil: perkmandeljc@trbovlje.si
ZASAVC-ev "DOBER JE, SAMO DA ODLEŽI! ... V trgovinicah, kakršnih je na brezpotju italijanskih avtocest na stotine, smo se na poti domov malo pred našo mejo ustavili, da, kot ponavadi, kupimo nekaj steklenic chiantia. Po običaju in že rutinirano sem pobirali s polic, ko, nenadoma, zastanem v trenutku pred flaško, polimano z etiketo, iz katere meje ponosno in brez kakršnekoli slabe vesti pozdravljal veliki imperator - Benito Mussolini. In takrat sem pomislil ...kako bi bilo ... v Celovcu vinoteke, v katerih svobodnjaški Heider kupuje pinote in schardonnaye vseh sort južno od Drave, v flaškonih, ki so etiketirani z motivi, iz katerih se smehlja Maršal iz Zagorja s havanko. V vozičku pa že prevaža karton, poln rizlinga izpod Rena, ki ga krasi podoba arijca z imenom Adolf... če bi kaj takšnega Slovenci res storili.. .bi nam avstrijci zamerli, da smo titoidni. Tako pa, namesto na mero vinske etikete manjše od dlani, damo več na človeško mero. Pravzaprav s tem historično velike in veliko večje osebnosti enako nekritično napihujemo v brezmejne višave in obenem enako nekritično te iste osebe rinemo v brezna brez vsakega rešnega dna ...
ZASAVC-eve MARIONETE IZ TRGA SLOVENSKIH PARLAMENTARCEV... Službena slovenska oblast je v pravljici o nedavni ameriški vojaški vaji v Sloveniji zavestno izbrala vlogo nekompetentnega statista. Kajpak, pokazalo se je, da je pristala na skrajno ponižujoč scenarij vključevanja v zahodni svet, od katerega pa v Slovenijo ni prispela še nobena in nikakršna konkretna ekonomska pomoč. Zato pa k nam, že v drugo, zaporedoma prihajajo ekološko sumnjivo vpakirani vojni kontingenti ...
Iskrice Igoija (»ošteta
IMAMO NOVO MNOGOTRANKARSKO VLADO, SESTAVLJENO IZ LDS, ZLSD, SKD+SLS, DESUS in podpornikov SMS in SNS, KI SMO JO DOBILI NA NEKDANJI DRŽAVNI PRAZNIK, IN ZELO ŠIBKO OPOZICIJO, SESTAVLJENO LE IZ STRANK SDS in NSi. ALI JE TO DOBRO, BOMO OBČUTILI ŽE KMALU, POMEMBNO JE PA ŽE SEDAJ, DA VEMO, KDO JE V POZICIJI IN KDO V OPOZICIJI.
ENKRAT TAKD, DRUGIČ DRUGAČE
Se še spomnite, kako so po državi protestirala upokojenska društva, pa stavke napovedovali znanstveniki, zdravniki, šolniki idr., ko je oblast začasno prevzela Bajukova vlada. Ker naj bi j im ukinila pokojnine, dotacije znanstvenim institucijam ipd. Zdaj so povsem utihnili, ko vlada Drnovškova ekipa. Še več, tudi zganili se niso, ko so znanstvenikom in turizmu ukinili ministrstvi, ko so napovedali (Rop, finančni minister) spremembe plačne politike in način usklajevanja pokojnin. Zaradi podobnih napovedi vladajočih, stavkajo stotisoči v Avstriji. Seveda pri nas ne, pa čeprav le največji optimisti še verjamejo, da se bodo po tej usmeritvi nove vlade, plače in pokojnine višale tako kot doslej. Pa čeprav se za mnoge, tudi niso kdovekako.
ehien
V prejšnjem Zasavcu je bilo zapisano. V Zagonu so začeli z okrasitvijo naselij. Lučke bodo prižgali 5.decembra, ko se obeta Miklavžev sprevod (vir Bilten). To drži. Vendar drži (kot pribito, kot bi zapisala novinarka Večera, Mateja Grošelj) tudi, da so praznične (Miklavževe, Božične ali ne vem katere) lučke po Zagorju gorele že vsaj pet dni prej. Tudi v ponedeljek, 4.12., celo (še) malo pred dvanajsto uro dopoldne. Prav zanima me, kdo je »sponzor« za porabljeno električno energijo, za vzdrževanje, montažo in nakup lučk. Doma pri meni, stroške krije družinski proračun.
ZASAyC-ev VSI V ZAHOD! ... Bazičnost nedavno nastale nove slovenske oblasti je, z podelitvijo komisijonarske koncesije ortodoksni desnici, praktično razširjena, točneje, meje njene oblasti so skrivoma razširjene tako zelo, da pokrivajo tudi reprezentativni del tistih, ki so te volitve izgubili. Tako tudi radikalna desnica postaja, ne zavedajoč se tega niti sama, neizbrana sokreatorka slovenske poti v Evropo ... ne smemo pa ob tem odmisliti niti tega, kako se je v vsej, ampak res v vsej njeni zgodovini zunanja politika odvijala med dvema skrajnostma ... in zato ni razloga, da se kaj takšnega ne bi zgodilo tudi tokrat...
NI RAZLnUi!
Vedel sem, da kar nekaj športnikov posega po alkoholnih pijačah in cigaretah. V Smučarski koči v Kisovcu (Naš hram) sem se v nedeljo, 3.12., prepričal, v prostoru kjer smo bili z družino na kosilu, da po alkoholu in cigaretah posegajo tudi nekatere športnice (nogometašice).
ZARADI NORIH KRAV BOMO JEDLI MANJ MESA, BOMO PA ZATO INTENZIVNEJE JEDLI DRUG DRUGEGA.
2,ASAV£_ev0 jajce NA OKO ... V teh novih časih samostojnosti je pravnomočno sicer res drugače imenovan, pa vendar, gledano datumsko, v uporabi še vedno star praznik. Ni cajteng, štacune bolj ali manj pozaprte, ulice opustele, mestni promet grabi loto-dobitnike, ki love avtobus. Kaj slavimo, jebenti, se sprašujem. Ne slavimo nič, so mi razložili iz vladnega kabineta, „veste to je kot nekakšen Nujen Praznik, ker starega, zaradi vseh še živečih, še nismo uspeli ukiniti, neumno pa ga je javno slaviti
ČISTKE
Znova so se začele čistke. Kje? Tam, kjer so se končale prejšnje. Le da so tokrat (baje) strokovne.
ČEPRAV JE TUŠ POCENI, RAJŠI KUPUJEM MALO MANJ POCENI IN ZATO MAČO MANJ ČAKAM V VRSTI PRED BLČAGAJNO.
ZASAvc-ev ALPE - JADRAN ... „Lončaričeva aretacija je slovensko kupovanje vstopnice za Evropo.!!!,, je za Večernji list izjavil Silvo Degen, odvetnik mafijskega bossa in tihotapca ljudi na veliko, Josipa Lončariča ...
Jože OVNIK
SATIRA
TONČKOV ROP
Vedno za sabo je pustil potop, delavcem mnogim izkopal je grob.
Zdaj bo za državne finance skrbel, nam tisto kar še imamo, z davki vzel.
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
pili boste v
Celje - skladišče
D-Per
6/2000
- ' ;■%