Poštnina plačana v gotovim. Stav. 50. Mesečna priloga ..DOMOUUBOVE PODOBE", tf Uubliani. dne 17. decembra 1925. teto XXXVII|t Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Oin za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — Vinseratnem delu vsaka drot na vrstica ali nje prostor lODin. g«, m Spisi in dopisi sc pošiljajo Uredništvo »Domoljuba« naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvu »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Proračun in državno gospodarstvo. Vlada je predložila v roku, določenem po Ustavi, to je 20. nov. Narodni Skupščini proračun za leto 1926/27, ki se začenja s 1. aprilom 1928. Finančni minister je pač poslal omenjenega dne predsedništvu Narodne skupščine spremno pismo, da predlaga proračun in naznanja višino državnih izdatkov in dohodkov, ni pa predložil po-s ancem obenem tudi tiskanega proračuna poedinih ministrstev. Finančni minister ni lega storil, ker proračuna do tega dne sploh še ni imel dogotovljenega. Pretekli tiden je sklical predsednik fin. odbora, g. (Ir. l adonjič sejo fin. odbora, da bi se člani podelili v dva odseka, v katerih bi se najprej podrobno razpravljal proračun, preden pride pred celotni fin. odbor. Odseki pa še do danes niso mogli priti do razpravljanja o proračunu, ker niti člani fin. odbora do danes, t. j. 11. dec. še niso dobili tiskanega proračuna v roke. To je pač najjasnejši doka/., kako neodgovorno postopa vlada v vprašanju najvažnejšega zakona državnega proračuna. Državni dohodki. Novi proračun predvideva državne dohodke v višini 12.900,000.000 Din. Te dohodke hoče fin. minister dobiti iz sledečih izvorov: Neposredni davki so predvideni v višini 18.856,231.265 Din. Posredni (trošarina, takse, carina, carinske takse itd. 3.646,100.000 Din. Monopoli 2.426,400.000 Din. Državno gospodarstvo (ministrstvo sa-obračaja, ministrstvo pošt, ministrstvo za šume in rude, državna imetja, državna kmetijska posestva in državne poljedelske sole, denarne ustanove, kapitali in fondi, državne tiskarne, obrtne in industrijske (istanove) 4.841,589.586 Din. Razni mali dohodki 129,679.149 Din. Največja obremenitev proračuna. „ Najbolj obremenjujejo državni prora-JJto osebni izdatki, to je'izdatki za uradnico in državno uslužbenstvo." Ti izdatki znašajo nad 40% celoletnih drž, izdatkov m dosegajo ogromno svoto okoli pet mili- jard dinarjev. To je tako neznosna obremenitev drž. proračuna, da tega država absolutno ne more prenesti. Zato so se vsi, tako vladna večina, kakor tudi opozicija trdno odločili, da se morajo ti izdatki znatno znižati. To je pa le mogoče, če se število državnih nastavijencev znatno zniža. Znižanje uradništva je nujno potrebno, toda zabraniti je treba, da se ne izvede tako znižanje samo po strankarskih vidikih. Zato je pa najprej treba ugotoviti načela, da se ne bo uničevalo eksistenc, državi pa nič pomagalo. Mnogo preveliki so tudi izdatki za vojsko. Če seštejemo izdatke za osebne izdatke in vojsko, vidimo, da preostajajo za druga najvažnejša področja državnega gospodarstva razmeroma male svote. Splošna nezadovoljnost s finančno politiko. Finančna politika, kakor jo že strogo tri leta izvršuje sedanji finančni minister dr. Stojadinovic, je izzvala ne samo v vseh gospodarskih krogih, nego tudi v znatnem delu radikalne stranke veliko nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo se obrača proti davčni neenakosti, davčni preobremenitvi prečanskih krajev in proti stalnemu zviševanju državnih izdatkov. ,To politiko fin. ministra je imenoval član vladne večine, poslanec Grgin, nemoralno, ki se ne sme več dalje trpeti. Splošno se zahteva državno znatno zmanjšanje državnih izdatkov in zenačenje davčnih zakonov. Pod splošnim pritiskom je izjavil finančni minister, da bo tekom enega meseca Narodni Skupščini predložil nov zakon o izenačenju davkov. Finančni odbor je to tudi sklenil, da se morajo izdatki v predloženem državnem proračunu znatno črtati. Dinar. Za redno gospodarsko življenje v državi je nujno potrebno, da imamo stalno valuto. Dinar se drži pri nas že nekaj, časa na isti višini. Finančni minister dr. Staja-dinovič je večkrat izjavil, da hoče dinar polagoma dvigniti in na gotovi višini za dalj časa zagotoviti stalnost dinarja. Po vsej priliki hoče finančni minister dvigniti dinar na 10, tako da bi veljal dinar deset švicarskih csntimov. Na tej višini bi ga prtom ustalil in ob ugodni priliki uvedel zlato valuto. Vrednost dinarja pa ni vredna I od dobre volje finančnega ministra, ampak aktivne trgovske plačilne bilance, kakor tudi od ravnotežja v državnem proračunu. Finančni minister more pač vplivati na stalnost valute s tem, da posreduje na korist dinarja na borzi. V zadnjih dvanajstinah si je dal finančni minister izglasovati posebno pooblastilo, po katerem bo mogel kupiti za državni račun veliko količino tujih deviz, s katerimi bo lahko stopil v zaščito stalnosti dinarja na denarni trg. 2a do sedaj je imel fin. minister v ta namen večje svote deviz na razpolago. Ker si je fin. minister zagotovil še posebno pooblastilo za večji nakup deviz, je to znamenje, da hoče stalnost dinarja za vsako ceno še vzdržati. Državni dolgovi. Mi svojih državnih dolgov še nimamo urejenih. Druge zavezniške države so svoje vojne dolgove, zlasti z Ameriko že uredile. Naša država je s končno ureditvijo tega važnega vprašanja odlagala do skrajnosti. Sedaj se pa to vprašanje ne more več odlagati. Te dni poide tudi naš fin. minister s posebno komisijo v Ameriko, da uredi z ameriško vlado naše državne dolgove. Ti dolgovi znašajo, kakor se splošno trdi, okoli 60 milijonov dolarjev. To pa niso edini dolgovi. Neurejeni so še naši vojni dolgovi z Anglijo, Francijo in naše obveze, ki jih moramo nase vzeti kot nasledstvena država po Avstro-Ogrski. Ko bodo vsi ti dolgovi urejeni in odlašati se ne da več — bomo morali začeti plačevati tudi obresti in pa amortizacijske svote. Te svote bodo segale v stotine milijonov, znašale bodo gotovo eno milijardo in nekaj stotin milijonov dinarjev. Ta ogromna svota se bo morala postaviti v proračun in bo naš že tako previsoki državni proračun še bolj obremenjen. Vse to kaže, da naše finančne politike niso rožnate. Državna posojila. Naša država potrebuje nujno večje drž. posojilo. Če ne dobi v kratkem posojila v inostranstvu, ji ne bo mogoče izvrševati nobenih investicij več. Vlada se že dolgo trudi, da bi dobila posojila v inostranstvu. Dosedaj se je morala prepuščati, da ji je angleški in francoski denarni trg zaprt. Na Francoskem je pač dobila predlanskim 300 milijonov frankov posojila, toda le za vojne lamene. Sedaj tioče fin. minister porabiti priliko, ko bo urejeval naše vojne dolgove v Ameriki, da stopi s tamošnjimi finančnimi karteli v zvezo in skuša zaključiti večje drž. posojilo. Kakor pa razmere danes kažejo, mu ne bo ostal drug izhod, kakor da zopet potrka na vrata banke Blair. Proti davčnemu izmozpvanju Slovenije. Gospodarstvo iz rok v usta. Od 1. aprila 1. 1925. do 31. marca leta 1926. naša država ne bo imela rednega proračuna. Med tem časom so se vlade pomagale s tem, da so narodni skupščini predlagale dvanajstine, to se pravi; podaljševale so s temi dvanajstinami proračun prejšnjega leta. Da je tako gospodarstvo z dvanajstinami slabo in ničvredno, je samo po sebi umevno. Zakaj ne more se gospodariti s proračunom, ki je bil sestavljen za potrebe prejšnjega leta tudi v naslednjem letu, ker so potrebe in gospodarske razmere drugega leta čisto drugačne, kakor so bile poprej. In res so vlade tudi v dvanajstinah skušale proračun prejšnjega leta popravljati in so ga res tako popravile, da so izdatke povečede za najmanj dve milijardi in s tem tudi obenem državne dohodke, t. j. davke povečale za prav toliko. Od vsake občine se zehtava, da sestavi in sprejme proračun za prihodnje leto, in vsak župan ve, da to mora storiti. V državi pa imamo celo leto gospodarjenje brez rednega proračuna na podlagi dvanajstin. Večji stroški — višji davki. Koncem novembra je zopet sedanja vlada, ki jo sestavljajo in podpirajo srbski radikali, radičevci in slovenski del radi-čevcev, takozvani samostojneži, predložila narodni skupščini dvanajstine za mesece december, januar, februar in marec. Torej tudi ta nova vlada, ki se tako rada baha, da ima dvetretjinsko večino za seboj, ni mogla priti pred narodno skupščino z rednim proračunom, ampak si pomaga že v drugič z dvanajstinami. Razpra -a, ki se je vršila o tem zakonskem predlogu vlade, je bila izredno zanimiva, tako v finančnem odboru kakor tudi v narodni skupščini. Jasno kot beli dan je vlada s temi novimi dvanajstinami dokazala, da vedno bolj zvišuje državne izdatke in obenem tudi vedno večje davke zahteva od državljanov. Besede o šted-nji, ki jo je finančni minister obljubljal, in o znižanju davkov, o katerih so preje toliko govorili, so ostale prazne besede. Šte-dijo v državnih izdatkih tako, da se izdatki vedno zvišujejo in so dosegli nezaslišano in nepojmljivo visoko svoto ivfd 12 milijard dinarjev. Če so izdatki ve^ji, potem je naravno, da skuša vlada dobiti za izdatke tudi pokritje. In pokritje more dobiti samo v davkih. Zato pa uvaja vedno nove davke in navija glede vseh davkov do skrajnosti davčni vijak, da more iz ljudstva izviti tem več denarja in sebi pri-baviti tem večje dohodke. Slovenija vzdržuje pol drfave. Ta način gospodarjenja upropašča vse. To tem bolj, ker so nekateri kraji 1 mnogo bolj obdavčeni kakor drugi. V nekaterih pokrajinah so dajatve tako velike, da jih ljudstvo pod nobenim pogojem več ne zmore. To so predvsem kraji izpod nekdanje avstro-ogrske države, in med temi v prvi vrsti Slovenija. Naši poslanci so v linančnem odboru in v narodni skupščini z uradnimi številkami v roki nepobitno dokazali, da se slovensko ljudstvo pod sedanjo vlado na neusmiljen način do skrajnosti izmozgava. Z uradnimi številkami v roki so poslanci Slovenske ljudske stranke dokazali, da nosi Slovenija približno šestino vseh neposrednih davkov. To je tako neupravičeno visoka svota, da so se tudi mnogi poslanci iz vladnih strank nad to neupravičeno obremenitvijo Slovenije zgražali in to početje obsojali. Boj proti davčnim krivicam. Poslanci Slovenske ljudske stranke so z vso odločnostjo zahtevali od vlade in vladne večine, da to neznosno stanje vendar enkrat odpravi in uvede davčno pravičnost tudi v Sloveniji. Poslanci Slovenske ljudske stranke so stavili tudi vse tozadevne predloge, ki bi, če bi jih vlada in vladna večina sprejela, prinesli našemu ljudstvu clajšavo davčnih bremen. V finančnem odboru je nastopil poslanec iz vladne večine, g. Grgin, in je izjavil, da je dosedanja vladna davčna politika nemoralna, t. j. nedopustna, neznosna in vse obsodbe vredna. Izjavil je, da take davčne politike, če bi jo vlada še naprej vzdrževala, ne bi mogel več podoirati, in sicer radi tega ne, ker to vodi ljudstvo v propast. To je menda dovolj jasna obsodba sedanje vlade in njene davčne politike, če mora celo vladni poslanec take besede izgovorili. Pri razpravi o proračunu pa tudi pri dvanajstinah je čas in prilika, da se take stvari izpremene. Takrat zavisi od poslancev, da izjavijo s svojim glasovanjem, ali so z vladno politiko zadovoljni ali jo obsojajo. Oni poslanci, ki so zadovoljni z vlado in njeno davčno politiko, oziroma, ki vsaj resne volje nimajo, da bi vlado obsodili, glasujejo z vlado in s tem vzdržujejo vlado in njeno gospodarstvo v državi. Vzdržujeo vladno davčno politiko ter davčne krivice in vse davčne prenapetosti, ki se pri nas izvršujejo nad nami Slovenci. Poslanci pa, ki hočejo drugo davčno politiko in spremembo in pravičnejšo razporeditev davčnih bremen, glasujejo proti vladi, če vlada v bistvenih točkah i noče odnehati. Slovenija naj še dalje krvavi. Dasi je bilo v zadnji razpravi o dvanajstinah za vsakega trezno mislečega člo-j veka razvidno dokazano, da se izvaja nad nami glede davčne obremenitve neznosna i krivica in da v tem oziru vlada oziroma finančni minister ni hotel v bistvenih toč-. kah, ki pomenijo za nas največjo obremenitev in s tem tudi največjo davčno krivico, odnehati, $e vendar vladna ve-1 čina glasovala za predložene dvanajstine in ■ tem tndi xa dosedanje davčne obremenitve- Za te dvanajstine so glasovali tudi radičevci in njihovi slovenski priveski, prav v smislu izvajanj g. Radiča na ljubljanskem shodu, kjer je ta mož govoril, da bi preveč dohodkov državi odpadlo, če bi se tudi za nas uvedla davčna pravičnost in s tem odvzela od nas davčna preobremenitev. V tem oziru ne velja noben izgovor. Če je bilo tem zaveznikom srbskih radikalov res kaj na tem, da se Slovenija gospodarsko oddahne, potem je bi'o njim kot članom vladne večine treba samo reči, da le v tem lučaju glasujejo za predloženi zakonski načrt, če se bodo vsaj glavne davčne krivice odpravile. Če vlada tega ne bi hotela sprejeti, potem bi tudi ostala v manjšini, če bi glasovali ti poslanci proti vladi. Od njih je zaviselo, ali bo ostalo pri starem ali bomo dobili pravičnejše davčne razmere. Toda pri teh ljudeh ni bilo prav nobene resne vol e. Mirno so glasovali za vse, kar jim je vlada predložila. Drobtinice. Vlada je le v dveh stvareh na splošen pritisk malo odnehala. In to je, da je znižala davek na hišno najemnino v Ljubljani od 20 na 12% in pa da je opustila invalidski davek in pa komorsko doklaclo od one dohodnine, ki prihaja od dohodkov, ki so tem davkom že podvrženi. To so razmeroma majhne stvari v primeri z drugimi krivicami, katerih odpravo so zahtevali naši poslanci in ki bi jih vlada in vladna večina, če bi imeli kaj smirla za davčno enakopravnost, morali odpraviti. Pod silovito težo uradnih številk, ki so jih poslanci Slovenske ljudske stranke v odboru in v narodni skupšč'ni o krivič-nosti davčnih bremen navajali in pa ker so se nekateri vladni poslanci iz Vojvodine, vsega skupaj 23, začeli puntati proli vladi, je končno finančni minister v teh stvareh popustil in še v nekaterih drugih, ki zadevajo samo Vojvodino in Hrvatsko. Poslanci Slovenske ljudske stranke so stali s temi poslanci iz Vojvodine v zvc?.i in tudi nanje pritiskali, da bi vztrajali t"di še glede drugih točk ter zahtevali odpravo. Finančni minister glede teh drugih točk ni hotel odnehati in je potolažil upornike radikale iz Vojvodine z obljubo, češ, da bo to prihodnjič upošteval. Boj zoper preobremenitev Slovenije se bo nadaljeval. Poslanci Slovenske ljudske stranke so se odkrito in moško borili za odpravo davčnih krivic, ki vladajo v Sloveniji. Vlade, ki take krivice vzdržuje, ne morejo podpirati in so zato glasovali tudi vsi proti dvanajstinam. Boj za davčno enakopravnost se bo nadaljeval z vso odločnostjo. Pod pritiskom javnosti in boja v parlamentu bo vlada prisiljena, rada ali ne rada, da popusti in da vendar enkrat pridemo vsaj po zakonu do davčne enakopravnosti, če se bodo tudi v dejanju nekateri in nekatere pokrajine skušale te davčni enakopravnosti tudi za naprej odtegovati Carina na izvoz lesa in g. Pucelj G. poslanec Pucelj je v številki Kmet. lista1 od 2. dec. razložil svoje nazore o vplivu carine na izvoz lesa, ki jih smatra za tako tehtno, da baje popolnoma pobijejo nazore opozicije, ki so bili izraženi v carinski debati po poslancih gg. dr. Kulovcu in 1'ušenjaku. Pri vsem Širokem ra/.motrivanju toga problema pa dotični nazori vendar niso tako tehtni, da bi mogii ovreči pravilno mišljenje skupščinske opozicije. Bistvena razlika med obojimi nazori tiči v tem, da vladna večina, predvsem pa g. posl. Pucelj, vidi v carini edino rešitev naše lesne industrije, saj vendar ugotavlja, sda je carina v vseh državah in po vseh pojmih pravi regulator odnosa domačega gospodarstva do sosedov . Opozicija pa temu nasproti misli in sicer popolnoma upravičeno, da se ti odnosi ne dajo samo regulirati edinole s carino, ampak tudi s prevoznimi tarifami. Le smot-rena skupna prometna in carinska politika moreta uspešno braniti domačo industrijo. G. posl. Pucelj .se je postavil na preozko in zato tudi pogrsšno stališče in mora dosledno iz njega tudi izvajati stvari, ki so naravnost v protislovju z gospodarskim razvojem. Ves evropski gospodarski razvoj stremi danes za tem, da se pi*bmet med posameznimi državami kolikor mogoče olajša. V tej smeri je bilo narejeno od leta 1918 naprej veliko poskusov. Da omenimo tukaj samo zadnji poskus: Na konferenci v Lo-carnu so vse merodajne države sprejele sklep, naj zveza narodov v najkrajšem času skliče mednarodno gospodarsko konferenco z izrecnim namenom, da zavrejo ves krat pretirane smeri v carinski zaščiti. Temu toku se bodo morali sčasoma ukloniti vsi, tudi sedanja vladna večina. Zdi se, da je zaščitna carinska politika dosegla vrhunec in da bomo morali iti zopet počasi nazaj. Prva posledica tega razvoja bo, da odpadejo v posameznih državah vse izvozne carine. Izvozne carine so bile pred vojsko nekaj nenavadnega in je imela n. pr. stara avstrijska tarifa ie nekaj malenkostnih in brezpomembnih izvoznih carin, kar bo naj-brže g. posl. Puclju tudi znano. Ko bodo odstranjene izvozne carine, potem v vsaki državi ne bo preostalo nobeno drugo sredstvo za zaščito domače industrije kot samo prometna politika. Mislim seveda pri tem samo one industrije, ki se nahajajo v enakem položaju kot naša lesna industrija. Edinole s pomočjo železniških tarif bo mogoče podpirati našo domačo lesno industrijo. Ta prometna politika nam bo pa tembolj potrebna, ker po letnem priznanju g. posl. Puclia 'kapaciteta naših žag v Sloveniji daleč prekorači Potrebo, ki jo povzroča vsakoletni prirastek naših gozdov«. Če se bo torej naša domača lesna industrija hotela obdržati, bo morala brezpogojno dobiti vse olajšave za cenen dovoz neobdelanega lesa in primerne postavke Zi> izdelano blago. Prometna politika pozna celo vrsto načinov, kako se take olajšave Nadaljevanj £lei v naslednjem stolpcu pod črto. d Blagoslov centralizma. Resno se govori v slovenskih političnih krogih o treh stvareh: 1. da se bo ukinilo ljubljansko pcštiio ravnateljstvo in bomo Slovenci podrejeni Zagrebu. 2. da se bo ukinila z novim zakonom samostojnost naših občin in bo država lahko vsak sklep obč. odbora razveljavila. Občine bi bile samo še tovorno živinče za državo, kot je povedal ptujski župan drč Senčar. 3. da se bo ukinila slovenska univerza. — Gospod Pucelj in Prepeluh pa kljub temu častita Pašica ter se držita g. Radiea. d Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan izjavlja po listih, da vsled starosti in bo-lehnosti izstopa iz političnega življenja. Dosedaj je bil predsednik ene struje slovenske radikalne stranke. d Hišo začeli pri vrhu zidati. Izseljevanje kmetov iz naše države zlasti v Brazilijo, kjer po večini popolnoma propadejo, j:j tako narastlo, da je sklenilo socialno ministrstvo sklicati tozadeven posvet v Belgradu, kjer se bodo vršili razgovori kako ustaviti to kmetsko povodenj iz države v tujino. Če država misli, da se to da doseči z raznimi izseljeniškimi paragrafi, bo sama sebe tolkla po glavi. Ljudje ne gredo od doma na zabavo, temveč zato, ker nimajo kaj jesti in zlasti, ker nimajo denarja, da bi plačevali vedno višji davek. Tu je treba prijeti, tu, vse drugo ne bo nič pomagalo. Znižane književne cone! V predzadnji številki Dmoljuba je naznanila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani razne zelo koristne gospodarske knjige po znižani ceni in povedala, da dobi knjige poštnine prosto, kdor pošlje denar naprej. Za pošiljanje denarja se lahko posluži poštne nakaznice ali pa poštne položnice. Vsled tiskovne pomote pa smo navedli v »Domoljubu« napačno številko na položnico. Kdor želi torej poslati denar po položnici, ki se dobi pri vsaki pošti, mera napisati na položnico »Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, poštno čekovni račun štev. 10.547. Lahko pa tudi piše Jugoslovanski knjigarni, da mu dajejo; nekaj teh imamo že v veljavi n. pr. za mlinsko idnustrijo. Iz vsega tega je pa jasno, da se tistih 15% našega prebivalstva, ki živi od lesne industrije, ne sme zanašati na izvozne carine. Izvozne carine spadajo v preteklost. Rešitev tega vprašanja leži edinole v prometni politiki. Vse ostalo, kar navaja g. posl. Pucelj, je postranskega pomena. Pri stvarni debati je pa važnejše, da človek ne samo praviino razume vprašanje, ampak tudi pravilno oceni vse razloge za in proti in pri tem ne izgubi izpred oči smeri v splos-nem gospodarskem razvoju. Ravno tega pa ne vsebuje obravnavani članek g. poslanca Puclja in zato ne ovrže pravilnega in gospodarskim razmeram odgovarjajočega stališča, ki pa je izrazi a opozicija po poslancih gg. dr. Kulovcu in Pušenjaku. pošlje položnico, na kateri je naslov in številka že natisnjena. d Upokojen je na lastno prošnjo višji sadjarski nadzornik M. Humek. d Odlikovanje. Red sv. £ave V. razreda je prejel upokojeni šolski vod a skladatelj in pisatelj g. Ja-ko I eban. Ob pril ki podelitve se je vršila v Novem mestu prisrčna slovesnost. d Znižane železniške vožnje. Kar so že celo napoveduje, bo z novim letom menda uvedeno. Znižajo se cene železniškim voznim listkom menda 20 do 30%. Če nas ne bodo zopet potegnili. d Sbvesna otvoritev novega društvenega doma v Trbovljah se bo vršila dne 26. t. m. d Šolski štrajk. Na eni ljubljanskih gimnazij so pretekli teden študentje 7. razreda zapustili šolo ter odšii domov, ker je bilo v šoli premrzlo. d Invalidski zakon. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 12. decembra 1925 objavlja invalidski zakon. d Pletarska šola v Jelšah. Ministrstvo poljedelstva je konečno dovolilo, da se ustanovi v Jelšah pletarska šola, kjer pa se bodo poleg pietarstva učili tudi v drugih kmetijsko-strokovnih predmetih. d Koledar Kmečke zveze pošel. — Na razna naročila in vprašanja moramo žali-bog sporočiti, da nam je koledarja Kmečke zveze popolnoma zmanjkalo in novim naročnikom ne moremo poStreči. — Tajništvo JKZ. d Umri je v Št. Jakobu ob Savi dne 13. t. m. zvečer ugledni mlinar in posetnik Ivan Zaje iz Pešate, nagle smrti. Še zjutraj je pr;jel sv. zakramente ne vedoč, da zadnjikrat. Zapušča vdovo in 8 nepreskrbljenih otrok. Bil je dober katoličan, kremenit krščanski značaj, zvest pristaš SLS. Bog tolaži ubogo preizkušeno družino! d Umrl je v Brežicah ondotni frančiškanski gvardijan p. Edvard Ravstehar. cl F^rl je na Vrhu pri Sv. treh kraljih pri svoj ; sinu g. Franc Miglič, bivši orga-nist na ign in pri Sv. Križu pri Litiji. Naj v miru počiva. d Smrt. V četrtek, dne 3. dec. je zdihnil svojo plemenito dušo Alojzij Šegula, dolgoletni naročnik »Domoljuba . Rodil se je leta 1870. v Kranju kjer je tudi preživel večji del svojega življenja. Bil je dolgo let nadmlinar v Maidičevem mlinu in zadnij čas v elektrarni istega gospodarja. Ta naporna služba mu je nakopala večletno naduho. Zadnje njegove besede so bile: »Kako sem vesel.« Zapušča soprogo tri sinove in dve hčeri. so imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz naj- boljšega ameriškega bombaža — Po trikratnem pranju postane snežno bela V zalotil pri A. & E SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10. v d Strašen mraz. Pretekli teden se je po vsej Evropi razlil silno oster u nevzdržen val mraza. V Parizu je reka Sena zamrznila ter zvila most, ki vodi preko nje. Tri osebe so zmrznile. Na francosko-belgij-ski meji je zapadel sneg 2 m visoko in je bil ves promet ustavljen. Ob atlantskem oceanu, kjere so navajeni milih zim, je bil tak mraz, da ga tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Tudi Italija je silno trpela radi mraza, kar je bilo toliko neprijetnejše, ker stanovanja splošno nimajo peči. Najhujši mraz pa je bil na Balkanu, kjer je v Bosni dosegel 25 stopinj pod ničlo, (v Ljubljani in okolici 22 stopinj). Donava je na mnogih mestih zmrznila in je ves promet ustavljen. Po Bosni in Hercegovini je divjala strupena burja, kar je mraz le še povečalo. Koncem preteklega tedna je mraz prav zelo odnehal in so postale ceste popolnoma mehke. d Smrtna nesreča, povzročena po hudem mrazu. V sredo teden je prišel v Celje po svojih opravkih Maks Vrečar, posestnik iz Dobrave. Ker so vsled izredno hudega mraza zamrznjena vsa pota in tudi po večini trotoarji, se mu je v mestu spodrsnilo na tako nesrečen način, da je padel in zadobil pri padcu tako hude notranje poškodbe, da je izkrvavel in tekom dveh ur izdihnil. d Dve dekleti zastrupljeni od plinov. Iz Doba peročajo: 21- in 23 letni služkinji pc estnika Slareta sta 12. t. m. zvečer skrivaj odnesli velik lonec žerjavice v svojo spalnico. Zjutraj na to pa ju je našel gospodar s posinelimi obrazi in penečimi usti mirno ležeči z že otrplimi udi na posteljah. Na lice mesta došli zdravnik je mogel le ugotoviti, da je smrt že pred polnočjo ugrabila mladi žrtvi. d Huda nesreča. V četrtek dne 10. decembra je šel posestnik Drolc Franc iz Špitaliča št. 31 kot najemnik prvič na delo v gczd barona Abfaltrerna k spravljanju le?a. Toda revež, kateri se trudi, da preživi svojo družino, je bil takoj prvi dan nesrečen. Priletla je smreka v njega s tako silo, da se je siromak takoj nezavesten zgrudil na tla. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ima nad komolcem zlomljeno levo roko in da ima tudi smrtnonevarne notranje poškodbe. Da bi ozdravel, je malo upanja. d Dvakrat prestreljen. V Šmiklavžu pri Mariboru so pili. Prišlo je do neredov in orožnik je hotel aretirati Zalokara Franca, ki pa se ni hotel podaji. Orožnik je rabil orožje ter dvakrat ustrelil v Zalokara. strela s!a šla skozi telo, toda rane niso nevarne in bo mož še lahko veselo živel. d Požar. Dne 9. decembra je gorelo v Kropi. Vnelo se je v podstrešju hiše št. 79, last delavca Matije Praprotnika (rojstna hiša ljubljanskega trgovca I. Fabjana). Ker je bilo vse podstrešje polno hoste in drv, je bil ogenj zelo velik. Hvala Bogu, da je izbruhnil ogenj ob pol 1 popoldne in da so bile vse strehe polne snega. Če bi se zgodilo to ponoči ali poleti, bi bil velik del Krope rop požara, ker so v tem delu hiše blizu vkup. Dasi so ogenj v dveh urah udušili, vendar ima lastnik hiše in drugi, ki so notri stanovali, veliko škodo. d Drobiž po cesti. V sredo 9. decembra je prišla zopet večja množina — 7 me-i* terskih stotov — kovanega denarja v Belgrad. Drobiž, ki se je nahajal v velikih vrečah, so naložili na avtomobile Narodne banke, da bi ga odpeljali v bančne tresore. Na poti od kolodvora se je pa sesulo nenadoma več vreč iz tovornega avtomobila po ulici. Žaklji so se pretrgali in en- ter dvadinarski novci so se zakotalili po tleh. Prihitelo je takoj več stražnikov, ki so pazili, da ni radovedno občinstvo prišlo preblizu raztresenega denarja, ki so ga spremljevalci avtomobilov hiteli basati — ne v svoje žepe, ampak nazaj v vreče, katere so za silo poflikali. d Sijajna zavarovalnina. Minoli torek je v Požegi pogorel tamkajšnji veliki >Ema-mlin« z vso opremo in zalogami. Mlin, ki je imel najmodernejše stroje v Jugoslaviji, se je cenil na 12 milijonov dinarjev. Zavarovan je bil za 24 milijonov dinarjev. — Kako je požar nastal požar, še niso dognali. Na vsak način pa lastnik ne bo imel škode. d Po svetu za očetom. Te dni so dopo-tovali v Belgrad trije ruski fantiči, da poiščejo svojega očeia. Oče je pred revolucijo pobegnil v naso državo. Otroci — na's'a-reiši med njimi ima 11 let — so se klatili lela in leta po vsem svetu, dokler niso zvedeli preko Rdečega križa, kje je njihov oče. Brez vsakega spremstva so potovali z Duna a v Belgrad, kjer jim ie pos'ajena"el-nik kupil kosilo, nakar so oče'.a teleTonično obvestili, da so oiroci v Belgradu. Oče treh o'rok je g. Belika, sedaj pos'aienačelnik v Slovcu. d Predrzen plavač. Neki Gjuro Dobro-savljevič je v Belgradu stavil za 1000 Din, da preplava Savo dvakrat kljub silnemu mrazu 12 stopinj pod ničlo. Predrzni plavač, katerega ie gledalo številno občinstvo, je stavo dobil. d Strašna vožnja iz hrepenenja po domu. V Palanki so pod vagonom simplon-ekspresa prihajajočega iz Pariza, našli Rusa, bivšega oficirja Wranglove armade. Hotel je na ta način priti do Carigrada in od tam nazaj v Rusijo, da bi spet videl domovino in svojce. Mož je v tej strašni legi (rrivezal se ie bil k osem) prebil že 54 ur. Ko so ga potegnili izpod vagona, je bil od mraza in gladu napol mrtev. A zdaj pride nailepše: namesto da so temu siromaku kako pomagali do zaželjenega svojega cilja, — so ga zaprli. d Zgorela. Gledališka igralka v Zagrebu gospa Raškovič je pisala pri mizi ob peči. Iz neznanega vzroka so se odprla vrata pri pečici in plamen je švignil v poleg sedečo igralko ter jo objel. Gospa je popoldan umrla. Pred par dnevi je pokopala svojega soproga. d Brezposelnost raste. V Nemčiji postaja brezposelnost nevaren pojav. V Berlinu je tekom enega tedna zgubilo 10.000 ljudi delo. Brezposelnost, ki ie v Evropi vedno hujša, bo v bodoče najtrši oreh za države in najnevarnejše razstrelivo. d Zavarovanje na starost so uvedli v Švici. Zavarovan je vsakdo, polovico stroškov so prevzeli država in dežele, polovico pa delodajalci in delojemalci. d Ljubljanska porota se je sestala 14. decembra in bo trajala približno en teden. Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto. m-^-m PDLITlCni • 2RPISKI m*__ p Dr. Korošec se je odpeljal na agita-cijsko potovanje po Medjimurju. p Proti katoličanom. Sedanja vlada, ki jo tvorijo radikali in radičevci, vrže kamen na katoličane, kjer le more. In to se ponavlja mesec za mesecem, sedaj na ta, sedaj na oni način. Tako je smatrala v zadnjem času vlada za potrebno, da pokaže škofom na čisto balkanski način, da so katoličari ljudje druge vrste. Ko je prišlo namreč odposlanstvo vseh jugoslovanskih škofov v Eelgrad, da bi predložilo pravične zahteve katoličanov, škofov ministri niti sprejemati niso hoteli in tudi na dvor h kralju jih ni o pustili. Škofje se bodo seveda premi lili še enkrat ob takih razmerah hoditi v Belgrad in se bodo obrnili naravnost na ljud ho. Naši škofje niso lakaii, ki bi poljubl ali brce belgraiskih vladnih gospodov kakor kak Radič ali Pucelj. p Gospod Pucelj, odstopite! To, kar je napravil Pucelj kot »kmetski poslanec pretekli teden v finančnem odboru, presega vcako mejo. če hoče Pucelj za vsako ceno v vlado, je to njegova reč, toda potem naj pove, da nima s kmeti nobenega opravka. Zgodilo se je tole: Naš poslanec Puše-njak je govoril za to, da se ukine carina na pluge, ki jih naši kmetje morajo dobivali iz inozemstva in jih morajo radi visoke carine zelo drago plačevati. Temu predlogu so se pridružili tudi radikal Protič, radi-čevec Čelan in načelnik kmetijskega ministrstva. Govoril pa je proti poslanec Pucelj ter predlagal samo polovično znižanje. Pri glasovanju sta glasovala proti krro-tu samo Pucelj in še en radičevec, tako da je Pucljev predlog hvala Eogu propadel. Če imajo slovenski radičevci še trohico samostojnega mišljenja, bodo pozvali gospoda Puclja, naj odloži svoj poslanski mandat; zakaj Pucelj je bil izvoljen zato, da ščiti kmetske koristi. O stvari bomo še obširneje poročali. p »Kmetska stranka.« Nekdanii samostojneži ali sedaj radičevci radi trdi;o v. a-kemu, kdor jih hoče poslušati, da so samo d Ali prodaja Vaš trgovec tudi priznano milo »Gazela«? Ako ne, tedaj zahtevajte, da ga takoj naroči. Milo »Gazela« ima dobre lastnosti, tako da je pranje z njim naravnost užitek. d Tri leta je dobil Ivan Pogačar od ljubljanskih porotnikov, ker je 6. septembra ponoči udri v prodajalno komsumne^a društva v Gorjah pri Bledu, pobil v pisarni spečo prodajalko na tla ter odnesel čez R0 tisoč dinarjev, ki so jih pa pozneje našli pri njem. d Jaslice vseh vrst in cen si lahko šo vedno ogledaš v prodajalni KTD (Ničman) v Ljubljani poleg Jugoslovanske tiskarne. Sveti večeri K polnočni maši_ družina gre, je mraz ne plaši. Jo greje čaj; in ko nazaj se vrne, jo čaka »BUDDHA«-čaj! PRI NAKUPU BLAGA se priporoča R. RUTNEB, nasl., VRHNIKA. kmetska stranka. Toda približale so se volitve v Delavsko zbornico. Takoj so pokazali, da bi bili radi tudi delavska stranka. Ustanovili so »Slovensko delavsko zvezo«. Opozarjamo na to zvezo, da naši somišljeniki vedo, kje se je rodila in koliko je dati na tisto kričanje radičevcev, da so >:kmet-sku stranka. p »Gosposki« iu »slovenski«. G. Pr. je napisal v »Kmetskem listu« članek, kjer pripoveduje, da je politika samostojnežev lovonska -, politika naše stranke pa da je ■:gosposka £. O slovenski politiki piša mož, ki v potu svojega obraza vozi bratski voz radičevstva na Slovensko. In »gospo-sko politiko predbaciva Slovenski ljudski stranki »gospoda, ki kmetskega dela nikoli ni poznal. Tudi papeževe okrožnice niso všeč samostojnim. V zadnji številki znani gospod dokazuje, da Krek ni bil svoboden, ker se je držal navodil papeža Leona XIII. — Pa bodo drugič spet sila pobožni in bodo pisali o vdanosti do Cerkve. Če jih naši ljudje re bi poznali, bi jih spoznaii po tej gr3i dvojni igri. Ali je g. Prepeluh svoboden? Ali mu ne ukazuje g. Radič? p Pucelj obuja kosanje. Na Radičevem shodu v Mariboru je govoril tudi Pucelj. Rekel ie dobesedno takole: ?Ko smo spoznali, da je bila naša pot napačna, smo bili dovolj moža, da smo zmoto pripoznali in šli k Radiču.« — Torej sam priznava, da je hodil po napačni poti. Kolikokrat je govoril po shodih, da ima on prav, seda' pa prizna, da je imel napak. Koliko ljudi je v tem času šlo za njim po isti napačni poti! Koliko gorja ie prišlo nad Slovenifo po centralizmu, za katerega je glasoval. Pa Bog mu grehe cdpusti, da bi vtaj sedaj, ko je spoznal svojo slabo pot, ne rinil spet na drugo napačno. Kakor je napačen Pašičev centralizem, tako je tudi Radičev. Na slovanskem je prava politika le slovenska, av-tonemistična in ljudska politika naše stranke. Dokler g. Pucelj ne pride do tega spoznan ia, bo vedno hcdil po napačnih potih. Po še treba spoznanj! P Radič v Mariboru. Preteklo nedeljo jc vzbujal veliko veselje po Mariboru g. Radič. Stražilo ga je 300 orožnikov, cela vojska rediteljev in množica najetih plo-skafev mu je vpila živijo. Najbolj žalostno jo za politika ne takrat, kadar se vsi ljudje nanj jezijo, temveč kadar se vse vprek iz n]ega norca dela. p Radič si še vedno ne upa na noben 8ncd na Hrvatskem. p Propadanje radivščine. Pri vsakih pMuskih volitvah na Hrvatskem z malimi izjemami ostanejo radičevci v manjšini. Mi Se Radiču nič ne čudimo, če si ne upa pri-/^.l'.1,0 Hrvatskem shodov. Zakaj v Slo-Veniji se ljudje na njegovih shodih zaba-va|o, Hrvaije pa, ki so bili po radičevski Politiki tako sijajno potegnjeni, nimajo vo-JJe zabavati se ob Radičevih besedah. P »Jaz nisem Radič,« piše znani vo-aite'j Slovakov Hlinka, da bi spreminjal ®vo.jO politiko zato, da bi šel v vlado. Grem » vlado, toda zahtevam avtonomijo. Če bi «unka poznal Prepeluha, bi gotovo zapi-®al: Jaz nisem Radič ali Prepeluh. Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto. POSVETU Nova češka vlada. Novo češkoslovaško vlado je sestavil prejšnji ministerski predsednik Švehla iz šestih slrank. češka ljudska stranka ima v novi vladi 3 ministre in sicer dr. Srameka, ki je minister za pošto in brzojav, dr. Noseka, ki je prevzel ministrstvo notranjih zadev in dr. Dolanski, ki je minister za prehrano. Agrarci imajo v novi vladi 4 ministre, narodni socialisti 3, socialni demokratje 2, narodni socialisti 3, enega in obrtna stranka tudi enega. Razen teh sta v vladi še 2 strokovnjaka. Pri sestavi nove vlade se jasno kaže velik vpliv ljudske stranke, ki je prevzela eno najvažnejših ministrstev namreč notranje zadeve. Želeti bi bilo le, da Čehi čimprej pristanejo na zahteve Slovakov po avtonomiji, tako da bo tudi slovaški ljudski stranki omogočen vstop v vlado. Tudi v Nemčiji je vladna kriza. Nemška vlada je po podpisu Locarnske pogodbe odstopila in se že vrše pogajanja za sestavo nove vlade, kateri bo predsedoval najbrž zopet prejšnji ministrski predsednik dr. Luter. Sveta vojna« proti Francozom v Siriji. V Siriji se Francozi in Druži še vedno srdito bore. Druži so zlasti razkačeni, ker Francozi večkrat obstreljujejo Damask, ki ga imajo za nekako sveto mesto. Proglasili so »sveto vojsko« in pozivajo ves mohamedan-ski svet, na boj zoper Francoze. Vojska v Maroku. V Maroku so boji vsled slabega vremena malo pojenjali in sla oba nasprotnika pričela misliti na mir. Vodja Maročanov Abd-el-Krim je poslal svojega odposlanca v Pariz, da predloži franc. vladi mirovne pogoje. Abd-el-Krim zahteva avtonomijo v svoji deželi in svojo samostojno in neodvisno armado. Povratck Ilabsburžanov na Mažarsko? Iz Budimpešte prihajajo vesti, da se zopet zelo živahno gibljejo monarhisti, ki hočejo zopet Habsburžane za kralje. Ena stranka bi rada nadvojvodo Albrechta, druga pa Otona oklicala za kralja. To pa nameravajo vlade male antante na vsak način preprečiti. Italijani nadaljujejo s preganjanji Slovencev. Italijanom ni dovolj, da so poitali-jančili vse šole, zatreti hočejo še vsa slovenska kulturna društva. Šikanirajo jih z vsemi mogočimi sredstvi in jim nagajajo, kjer le morejo. Te dni so hoteli v Ajdovščini vprizoriti slovensko igro, pa so Italijani predstavo prepovedali. _ Italijanska nasilja res presegajo že vse meje. V~P«šič je zopet politično bolan. V radikalnem klubu se je namreč zopet začela ostra medsebojna bofba. Na eni strani je Pašičeva struja, na drugi strani pa Ljube JovanoviSeva. Pri sobotni seji so se radikalni poslanci zmerjali med sabo kot cigani ter si očitali korupcijo in tatvino. Pašič pa je zbolel za toliko časa, da se duhovi pomirijo. Vse pa kaže, da postaja borba proti Pašiču vsak dan ostrejša, posebno ker je tudi dvor proti njemu in bo mož težko vzdržal na površju. mznpim ..»Sifrr^ ... hule>W Uiiakkega podpornega društva. Naši dijaki so s praznovanjem svojega praznika 8 de-cembra ponovno dokazali, da so verni iti zavedni sinovi slovenskega naroda. Njih notranje vrednosti ni treba več dvigniti, dvigniti je pa treba njih š o-vilo. Kako vse drugače bi bilo lahko pri nas, čo bi bila večina našega posvetnega izobražeii3tva verna in svojemu narodu vdana. Tako pa žal vidimo, da to, kar doseže duhovnik, le prevečkrat posvetni izobraženec z besedo, tiskom in zgledom podira. Število naših dijakov, iz katerih bodo izrastli taki verni možje, je danes v Ljubljani še v manjšini. Povečali bi se dalo le na ta način, da se jim z denarnimi podporami olajša študiranje. Naši študentje prihajajo namreč po večini iz revnih kmetskih in delavskih družin, ki same ne morejo plačevati velikih stroškov zn sina dijaka. Kar pa ne zmore posameznik, je mogoče doseči s skupnimi močmi. — Najlažji način podpirati naše dijake je danes kupovanje srečk Dijaškega podpornega društva v Ljubljani, ki skrbi za hrano in podpore revnim dijakom. Le mesec dni nas še loči od žrebanja (15. januarja), zato prosimo prijatelje in podpornike našega dijaštva, da pohite z nakupom in razprodajo. Vsi dopis in naročila srečk — če se ne dobe v domačem kraju — naj se pošiljajo na odbor D. P. D. v Ljubljani, Akad. dom, Miklošičeva cesta 5. n Županski poučni tečaj v Cerknici priredi Županska zveza v soboto, dne 19. de-ccmbra t. 1., in sicer za sodna okraja Cerknico in Lož. Predavajo kot na vseh dosedanjih tečajih trije od velikega župana določeni uradniki o raznih poslih javne, zlasti občinske uprave. Predavanja se prično ob devetih dopoldne ter se nadaljujejo popoldne. Občinski odborniki naj se udeleže tečaja v obilnem številu. Županska zveza. n Žabnica pri Škofji Loki. V nedeljo, dne 20. decembra priredi tukajšnje izobraževalno društvo ob 3 popoldne lepo igro: >P>ela vrtnica«. Pridite jo v obilnem številu pogledat. n Kat. izobraievalno društvo v Škocijanu pri Turjaku bo priredilo dne 20. decembra 1925 igro: »Mlinar in njegova hči«. Vabimo k obilni udeležbi! n Ljutomer. Na splošno željo občinstva ponovi Prosvetno društvo v Ljutomeru v nedeljo, dne 20 decembra ob pol 4 popoldne v Katoliškem domu igro Crnošolec«, ki jo je spisal pesnik Anton Medved. Igra je občinstvu tako ugajala, da so mnogi rekli, da jo bodo šli znova gledat. Vstopnice se dobe v preJprodaji v Gospodarski zadrugi. — Srečke za efektno loterijo Kat. doma se pridni kupujejo. Kdor jih še želi narrčiti, jih dobi doposlane, ako jih naroči po dopisnici. Naj nikdo ne zamudi krasne prilike, ki se mu sedaj nudil Za 5 dinarjev lahko dobi celo spalno opravo, ki je iz trdega lesal Kdor jo želi videti, naj v uradnih urah pogleda v prostore Okrajne posojilnice v Ljutomeru. Prilika enkrat zamujena, nikdar nazaj pridobljena 1 n Iz Preddvora nad Kranjem. Igra »Oderuštvo in dobrota«, ki jo je uprizoril Ljudski oder na praznili 8 decembra, je prav dobro izpadla. Ker je igra primerna za božični čas in jo mnogi še niso videli, se ponovi na sveti večer točno ob tričetrt na devet. Dvorana bo kurjena. Vstopnina znižana, tako da bo mogoče vsakomur ogledati si to krasno igro. Ne zamudite ugodne prilike. Na svidenje! n Mlekarsko društvo zi ljubljansko okolico vabi na izredni občni zbor, ki se bo vrSil v nedeljo, dne 20. decembra t. 1. ob 9. uri pri Mraku v Ljubljani, Rimska cesta. Dnevni red: 1. Povišanje cene mleku od 3 Din na 3-50 Din za liter. 2. Slučajnosti. — Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico. d Onim, ki so dobrega srca Pod tem besedilom smo priobčili v našem listu št. 47 od 26. novembra med novicami vest o obupnem gmotnem Dobro in poceni s« kupuje v tnanulakturni trgovini A. A E. SKABERNE -> Ljubljana, Mastni trtf 1«. jmluiuiii viij.n«a invalida s številno rodbino. Na jiopojnsu • nacln »e nam ju vrinila neljuba po-un.ln p ,iVf ll>i uitslova oiiegu, ki zbira tlnrovo ...ii v tem, du smo navedli naslov osebe, ki > .rtuiil ue obstoji, torej anonimni naslov, toliko v uiiuije, da m* i.<" Iii mogoče ladevn napačno tolmunu in l.uiiiu ililnl« krivil« Naslov opisanega vojue«a invalid« je v našem uredništvu. Morebitni darmi no lahko (loJIjujo našemu uredništvu. it Radovljica. V nedeljo, dne lil. decimbro t. 1. ri n,iS Ljuduki («li-r priredil ipro: >Gi«tilničarknt, i ju je u nni oder priredil J- Šolar. 'K1'". je bil« prvič Igriuin na siovt naKeni odru, je imel« ri>|H>leit u- peli. I.juilje so so od srcu nasmejali du-DVitoM.m v ij.fi, l.i |>« najnuinj ne lilijo Se tako občutljiveg« u:- -.i lijro ponovi Ljudski oder v nedeljo, dno '.Hi dti-. ob pol 4 jiopo.dne. Za okoličane jo t v o« a z vlaki kar najbolj ugodna. Tuli vstopnimi je tmiiuia, itn --i \s;ikilo Inuico privošči mulo oddiha ii Sr je (itn, da sn imrt-tile v bitgali loteriji jKntollikf«« prosvetnima druAlva \ Sv. l'elru pod Sv Rornini«, ki vsebuje 250 kr«-nih dobitkov v vrednimi 50.000 Din, če takoj mireč.te čimveč srečk, ki »tauejj samo 5 l'iii l« loterija v/buja povsod pozoruonl iu dnevno jioseča množica Ijuili kr.isn.v ra»«tavu ilubitkov, Ki so zares (Irngoreui. Opozarjamo tudi V a«, d« seiele (>i> i>«r srečkah, s katerimi lahko v srečnem slučaju unteneto pohištvo it č.rš-njevesia les«, Sini;er< šivalni stroj, rofo in stole. Žil kx k«\r, salonsko uro, 2tM I bizeljskega vina, pltanega pmiif.i, vrečo fine mike, dnljnasle.l, balo platna, obleke z« moške in ionske, odeje, svilene rute i 1 ti. Se Otllnialie, temveč pišite takoj z dopisnico ua Loterijski odbor v Sv Petru pod Si ut>-ramu, ki tam srečke tnkoj pošlje iu traven po-loinu-n Kdor naroči !(• sre^k, dobi eno -ročko brezplačno ti troMini «!i Mala Ima Varnim , lo Ijubk i poirstiiM male deklice, ki je ie v starosti ^ le' iu t"i itni prejel« prvo s\ obhajilo in umrla v netil- mU lomit stai« komaj 4 leta in S mesecev, kot bela litine* evharističupi;« Siva Jezus >ve«a — bo prič.-l orimiati v uovim letom /amorček T« mala dt l.lura, ki je tudi že v iletiuskih letih prerokovat«, ima ua isjkr^a postbno |irivlačnu»t m nien iivoto-pts p. -T-bno dobro in vz^ojevalno \ plit a na lju!>o mla tž Zato vstni eeuj starišem in gjj kateiietoui toplo : . jo.-ft čjui Ja z n mm letviui -ŽauiurOk« v množim naročaj« Vk|t-r, kier imajo otroke, luj bi Ur uiaiikal ia ljubki inlauiu-ki li»t t lepimi jh>-vrstii-a.ni iu stik:iuu Uhaja i piti |n-h liubeiiii Jo naših mjuboineiših čruih bratov Naročnina z.t vse letu a1 3 l>tu Nat.č.l« »prejema 1'ruiba sv. Petra Klait-rja, L.iubliaua, Mikhši-t-va cesta S. Naročajte »kui>aj, pri t-akiti w naročnikov ilobi it. nau.-!.«. zastonj. ti fitUtk piavljična i^ra v treh deiantth. Sp.>.*al \ 1'ajui^. \ iiložbi .Svete Vojske, v l.jub-l.!«iu je ušla kot prvi tveiek uo\e sortje protialk-v-fc luv kajiinu-e mladinska ixra, ki bo v*m km i-u am iu olrviJkiui odrvui nelo ilobrodoiJa li toplo pnjvorv)-vsem Jroštvouu, p««et>ao pa uilaOia-skiui kniii-».■«aw tu otlroui Stau-«i Din 5,— tvr se nareča pri >S>eti Voi.sku, Ljubljana, Poljjui-ski nasip 10. UČfinCft "w>4n*4t«mh kmečkih starjev, VMtllVa ia iagartko in ob- tntru m 11 d i k o obrt i vso oskrbo v hiii. - Ktt\.N MiHELCiC, Dolenji Lo^aUc. W24 Rflicjm »Mi»»t»tn« britv«, tkarj« ia oo«. W« IMItll Stanujem v Sp1 iklav i obilnril mnupo otrok in tudi marsikateri odrastrl je pre.cl od njpRa marsikaj. Na veferu je bilo iiilclcitno skoraj vse ljudstvo, mlado in -taro. Mikliui je napravil s svojim ornati m, ki je b i v to »vrlio napravljen jako dovršeno in lipo. na rs« občinstvo izredno prikupljiv in naravnost ofar.vof vtis. Ob tej priliki je cabavala udeleienre tudi mla-tlinn s svojim petjem pod todsMom uč'telja. BEGl'NJE, GORENJSKO. (Liberalno društvo.) Mi -nio ilmduj spali v temi. A novo dni-tvo — Prosveta — je prineslo svetlo luč k nam. V ljudski šoli ima knjižnico in v nji muoio nečednih knjijt. n. pr. ponatisnjeni podlistki v »Jutru«. Zd*j si je postavilo pri Jeievin še oilcr ia isrc. Društvo se votli v liberalnem duhu. Za 7Jivednega katoličana torej ui prostor« v tem društvu ali pri njegovih pri-re litvali. BANJALOKA PRI KOČEVJU. (Požar.) l)nc K. deiemhr« na dan sv Mikavia je nasuti i (uknj-nji vasi požar. L.i ude. ki so šli rnvno ml desete maše, so zapaiill. da eori skrdenj Mihe Briskija. T*!.oj so bili ta>čani ua delu, 2ene so nosile »odo. m-lje pa so s»s,li o^enj več ur. Vendar usnja ui bilo mogoče pogasiti in pogorel je skedenj, v katerem ;e b lo okroe 23 s otov sen«. — Velik« sreča pri tem je bila, d* > vel k sne* in d« ni bilo vetrovno vreme. Sirer bi rrorcli vsa vas. ki šte e približno 50 his. Skedenj je »:»l b!iiu drugih lesenih hiš. Kdo je požiralec, n? nv-reji irsle-diii, sumijo p« »trnke, ki v skednjih skrivaj >pu-šijt»<. »J .V\ CU E. (Smnn* ko-a.) Lep pogreb je iuiel« v četrtek V. decembr« Marijetka Jenku z Jame pri Matricah. Bila je «tar» šolo 28 let, pa je bolehala \> let. Trpela je voljno in n* praznik Cistejt« Spočetja je leiala n« mrtvaškem odru. Marijina družba ji je prired'1« lep potreb. Obil« uiuožitra jo je sprenil.ala na dumare pokopališče. Z lepimi ialostiakami so se se-tre po.lovile od r.tjnee. Pokojniro »ta opremila ■« r«d-uji poli tudi ob« stric« če. k. župnik* Valenria io Janei Cblak. — -U je p« plačilo k Mariji k'X uje ilober otrok. KARA PRI KOVTEIA'. (DrušUttuo življeajr.) Katoli-k« prost etuo društvo j« «ede!jo 25. oktobra -Koroški tlan< i i« prei«*aa;em i dvorani pri Baueru. Dne 22. novembra j« imelo tlru-tvo predavanje o škofu Slomšku in tir. Kreku. — Due t>. deeeinbra pa je obiskal na-1, katoliško prosvetno društvo tudi Miklavi, ki j« s svojim lepim spremstvom v napolnjeni dvorani skuro il»e «ri delil pr«r lepe darove. SOSTRO. (Orlovski odsek.) l»ne S. decembra je imel orlovski odsek v So»tra sprejem Kovovpisaaih članov in člani«. Slar-aost s« obhajali h sv rnašv i« skupnim sv. obhajilom. Popoldne je priredil odsek akademi j katere s« se udeležili razni za»{opniki kakor predsednik ljubljanske orlovske ekspoziture f. Torkar. zastopnik Ijubijanskega orlovskega okrožja br. Žirovnik, predsednik šentpeterske orlovske srenje br. Gra-dišek in korporativa« taacopaoi orlovski odsek Hrušifii, Slovesno zaobljubo je vodil predsednik šentpeterske orlovske srenje br. Gradišek. vrsta miadiA lantov Orlov mu je krepko odgovarjala, da hočejo biti »vesti orlovski organizaciji, katere smer jiin je jedrnato zarisal g. Torkar. in po tej naj pogumno ho.Ji.jo naprej. Po sprejemu se je vršila telovadba članov in članu-, ki je lepo izpadla v povzdigo odseku ia v uuiovol.nosc občinstva. priredilo v deklamacijo IZ KRŠKE DOLINE. Blagoslov centralizma čutinto po vsej Sloveniji, posebno pa še v naši dolini, kjer je p:a. šičereja iz. izre.a m.adih pujskov giavci dclio. dek tukajšnjega kmeta. Zakaj po taši dolini so po večini le maii kmetji in kočarji, ki jim je odprodaja mladih pujskov g.avni in sko.o edini dohodek poleg vita, kdor t* ima. Sedaj je ia dohodek cd prašičereje popo.noma uničen vs .d nezr oslc carine in ker se sploh ne smejo mladi pujski pod 70 kg izvažati. Kdor pomisli, da prodajamo prašičke 8—10 tednov stare po 100 do 125 Din za komad, ta lahko izračuna, koliko imamo dobička. Niti delo se ne izplača, ko bi sttoo vedo nesili. Kje pa i® krma! — Viča s^ o letos pridelali boli malo, toda k.jub deževju ie dobra kapljica, ker smo pczco trgali. Cera z t giblje od 24—30 K za liter. Kupci se oglašuj-); kdor ga rabi, se naj pežuri, ker ra poletje C* bo ziracjkalo. — Zadcja povod ?r»i ie capravi a tudi po raši dolini precej škede, posebno pt> njivah. — Zadnje državnezborske volitve so po naši dolini izpadle slabo preti drugim ckrajca v Sloveniji, to pa največ vs'ed nczadcstce co-litične izobrazbe. Ali je še kdo v S oveniji. ki ne vidi, kam pelje sedanje caše gospodarstvo centralizem? Ali je še kakšen političpn »'en s, ki še ni izpregiedal? Skoro ▼ vsaki občini rez-g'aša obč. sluga: tu se vrti predaja ene svit: e, lam je prodaja krave, zopet drugi« kaj družeča in to po večini rubežen vsled zaostalih davkov, kajti kmetje re iroreio več olačevati — n posledice? Dobre k-uetije bodo prišle na boben, ra mesto trdnih kmečkih posestnikov -o nastala trena brezposelnih remaničev. — Ii kdo je kriv? Znano je že vsakemu, ampak sa'; bolj žalostno je ra to, da se dob::o ljudje, ki vse to vedo in vidro, ca še za-e.jujeio sv':e rbege stanovske tovariše z besedo, posebno pa šc z naročanjem bf-kekratsk«-''« 1'Vc-alr-'a časopV«. So nekateri dobri krščccski lcne slo-ci. Ne veUko, ker so ▼ iracišiv-i. ali a'*o ne bi cič družeča, jc to dosti, ker niso za a:' i svotega prem ama in da vztraia'o za avtoa^tni o Sloveniie, doči-n so vse druge slovenske stranke to zatajile. In kltub tefu. <•• z v o silo delajo za cpntra*ize-n in >*odoira:o vlad", se Sloveniji vedno slabše godi. D^a^i čHate'>i P^-o-liuba oo raši lep', a sedaj obubožali Kriki io-lipi. step te sedaj ob novem letu do vašega soseda, ki le mrrra vaš po'it'čen na-protrik ter raj raroči naš list nomo"ub, zaka<' ako "i vidoma r«š ra?orot-''k. se bo spreb-ri). ker 1« v resnični izobrazbi ie koč in naša bodočnost VODICE. (Občni zbor sadjarskega društva.) Podružnica -Sadjarskega in vrtrarskeea društva« v Vodicah ima svoi redni letni cbčni zbor v nedeljo, dne 20. decetrbra ob 3 popol-dre v društveni dvorani. Občnega zb^ra re udel-ži tudi glavni tajnik »Sadjarskega in vrtnarskega društva iz Ljubljane gosp. nadzornk And. Skulj, ki bo imel tudi pri tei priliki zanimivo predavanje iz sadjarstva in vrtna-stva. po predavanju sledi poročilo tajnika o podružničnem delovariu v preteklem letu in nato volitev novega odbora. — Člani, zaveda jo 5«. da smo organizirani sadjarji, in da nam ie s k o za uspešno delovanje podružnice globoko vtis-njera v s^ce. Zato se udeležimo občnega zbe^a vsi brez izjeme. Toplo in prisrčno pa ste: vabljeni k občnemu zboru in predavariu tudj vsi ostali sadjarji, čeprav riste člani vaše nedro niro PIK t.i .. k. .kt^mln tudi P.CGS nstrada«, oziroma je lačna nekaterih hranil. Manjkajoča hranila mora živinorejec nadomestiti a tečnimi krmili in krmilnimi dodatki (nikakor pa ne s kakimi redilnimi praški). Živini moramo torej pokladati najprej beljakovine, potem josforovokislega anna in za boljšo prebavo kuhinjske soli (živinska sol se težko dobi). Beljakovine dodajamo živini predvsem j z oljnatimi tropinami (lanene, kokosove, ! ogrščične), z žitno krmilno moko, z otrobmi in prašičem posebno z ribjo moko. Pri tem treba povdariti, da ne smemo nikdar živini takoj začeti pokladati celotno množino navedenih močnih krmil, ker bi ji znalo to škodovati ali bi se jim vsaj težje privadila. Tečna krmila, posebno oljnate tropine in ribjo moko pričnemo dodajati najprej v j IZ ST. VIDA NAD LJUBLJANO. I Kmetijsko društvo r Št. Vidu nad Ljubljano ' priredi 21., Sa in 23. decembra kmetskl poučni tečaj, na katerem bodo predavali priznani strokovnjaki o govedoreji, svinjereji, mlekarstvu, sadjarstvu, gnojenju ter o travništvu. Tečaj se bede vršil v Ljudskem domu vsak dan od 8. do 12. ure ter popoldne od 2. do 4. ure. Da se omogoči tudi oddaljenejšim obisk tečaja, je odbrr kmetijskega društva sklenil na društvene stroške prirediti zanjo kosilo v gostilni Cirman. Ker so časi za kmetsko prebivalstvo vedno bolj resni ter oouk za konkurenčni boj tako leo potreben, se vs. kmetski tant o in možje ter tudi gospodinje vabijo, da se tega tečaja udeleže. Zaradi reda naj se javijo pri društvo-' nem predsedniku Francetu Erjavcu, ki bo prihodnjo nedeljo sprejemal prijave po prvi »v. maši v Ljudskem domu. LITIJA. (Gospodinjska razstava.) Gospodaril b« gospodinje! Gospodinjska gola vas vabi aa razstavo, katero priredi ob priliki zaključitve šole v nedeljo, dne 20. t. m. Razstava bo otvoriena ob pol osmih (po prvi sv" maši) in bo zaključena ob štirih popoldne. Vabljeni ste tudi vsi drugi, kateri se zanimata sa kuharsko umetnost. majhnih množinah, ki jih polagoma stopnjujemo do dopustne višine. Lanenih tropin pokladamo odraslemu govedu v začetku po V4 kg na dan in glavo in zvišamo to množino največ do 1 kg; mladi živini seveda primeroma manj, približno za polovico. Ravno tako ravnamo z drugimi vrstami oljnatih tropin. Krmilne žitne moke in otrobov damo- lahko več. Ribja moka je najboljša in najizdatnej-ša beljakovinasta krma za prašiče. Dokazano je namreč, da se pri njeni pravilni uporabi celo za tri mesece da skrčiti doba pitanja prašičev. Toda ne samo velikim živalim se nudi ribja moka, ampak tudi že malim pujskom, ko so 8 do 10 tednov stari, jo pokladamo in preprečimo predvsem obolenje nog in druge bolezni v njih mladosti, obenem pospešimo razvoj njih telesa. Ribja moka se preprosto pomeša med pripravljeno prašičjo krmo. Pujski jo dobijo začetkom 30 gramov na dan in na glavo, pozneje se ta množina stopnjuje do 60 gramov, večji prašiči jo dobijo do 100 gramov, odrasli pa kvečjemu do 150 gramov. Ribja moka imd"v sebi najmanj 50% beljakovin, torej petkrat toliko kakor otrobi. Za prašiče je zato tako važna, ker ima v sebi dovolj živalske beljakovine, ki je prašičem neobhodno potrebna. Klajno apno vsebuje fosforovokislo apno, ki ga v krmi največkrat primanjkuje. Apno v živalskem telesu ne vpliva le kot hranivo za napravo kosti, ampak se kažo njega vpliv tudi v tem, da omejuje neprijetni učinek razkrajajočih se kislin, dalje, da pospešuje prebavljanje in presnavljanjo in s tem izkoriščanje pokladane krme. Posledica zadostne množine apna v krmi jo okrepitev živalskega telesa, zdravja in odpornosti proti raznim boleznim. Pomanjkanje apna v letošnji krmi se bo marsikje pokazalo v neprijetnih posledicah in boleznih, ki smo jih začetkoma navedli. Da se že sedaj obvarujemo pred njimi, pokladajmo med ostalo krmo na dan in glavo mladi živini eno tretjino žlice, odrasli pa do eno žlice klajnega aj>na. Zelo važno je klajno apno za mlade prašičke, pa tudi za breje svinje, ker stori potem krepkejše pujske. Živinska sol je dobro znana vsakemu našemu živinorejcu, žal da jo sedaj v naši državi ni mogoče dobiti; oziroma dobi se kamnita živinska sol, ki je pa ravnotako draga kakor navadna kuhinjska sol. Zatorej smo pač primorani rabiti ju tudi za živino. Sicer pa četudi je ta draga, se vendar še vedno izplača tudi pri živini. Sol namreč pospešuje tek in prebavo ter zbolj-ša posebno slabo krmo. Na vsako glavo se da po eno žlico soli, ki se jo primeša med ostalo krmo. Mladi živini temu primeroma manj. Morda se bo komu zdelo, da so dandanes navedena krmila in krmilni dodatki dragi. Ca pa pomislimo, da si ž njimi ohranimo zdravje živine, izkoristimo dobro tudi slabejšo krmo, pospešimo razvoj živine in Nadaljevanja glej v naslednjem stolpcu pod črt« 2* J povečamo posebno mlečnost krav, potem nam ne smo biti žal stroškov za nje. V najkrajšem času se nam bodo bogato poplačali. Gospodarska obvestila. DENAR. g Vrednost denarja 15. t. m. Curiška borza ceni naš dinar še vedno okrog 9.20 centimov. Tupatam se sicer (a cena menja ter pade na 9.17 centimov, potem se pa zopet dvigne na 9.22 centimov. Vendar služi vedno kot podlaga 9.20 centimov. Na podlagi tega tečaja se gibljejo tudi tuje valute, ki se kupujejo ali prodajajo na domačili borzah, 'ludi te so bile večinoma slalne, le francoski frank zaznamuje v zadnji dobi precejšen padec. — Plačeval se je inozemski denar povprečno tako-le: 1 angleški funt šterling Din 274, 1 ameriški dolar 56.50, 1 nemška marka 13.44, 1 švicarski frank 10.89, 1 avstrijski šiling 7X4, 1 francoski frank 2.13, 1 italijanska lira 2.27, 1 češka krona 1.67, 1 grška drahma 0 74, 1 bolgarski lev 0.42, 1 rumunski lej 0.26, 10000 mažarskih kron 7.95 Din. CENE. g Ljubljanska blagovna borza. Blago, ki se prodaja in kupuje na borzi, se označuje s cenami ki veljajo pri vagonskih množinah za 100 kg. Pri vsakem blagu je tudi označeno, ali veljajo cene za blago poseljeno v Ljubljano ali naloženo na vagon tam, k\t se naklada. — Pšenica, 76 kg težka, postavljena v Novi Sad, 2£5 Din; ista pšenica, pos avljena v Postojno, 350 Din; pše-n'ca bačka, na bački postaji, 300 Din; pše-nYa slavonska, 77—78 kg težka, postavljena v Ljubljano, 320 Din. Koruza nova, naravno sušena, na nakladalni postaji, 133 Din; koruza v peči sušena, ra slovenski postaji, 1S0 Din; ajda domala, na slovenski postaji, 2)0 Din; proso domače, na slovenski postaji, 210 Din. Otrobi drobni, na bosanski postaji, 110 Din, posavljeni v Postojno, 175 Din. Krompir beli, na slovenski postaji, 80 Din; čebula v vrečah na bosanski posaii, 105 Din. Seno sladko, stisnjeno, na postaji v Sloveniji, 75 Din. g Tržišče z lesom. Na ljubljanski blagovni borzi se razumejo cene za les pri vagonskih dobavah in sicer za 1 kubičen meter, kjer ni to drugače označeno. Pripomniti je, da se lesna kupčija še vedno ne more poživiti, vsled česar grozi naši lesni industriji huda kriza, ki bo istočasno zadela tudi naše kmetijstvo. — Trami monte, pos avljeni ra mejo, 300 Din; bordonali suhi, na nakladalni pos'aji, 840 Din; re-meljni monte, nostavlieni na meio, 350 Din; smrekove in ielove deske, paralelne, 13 mm, na nakladalni postaji, 540 Din; enake deske, 20 mm. 500 Din; bukovi hlodi prvovrstni, posf avl jeni na mejo, 390 Din; hrastova drva na nakladalni postaji, za 100 kg 17.50; bukovo oglje, Ia vilano, pos*avlieno na mejo, za 100 kg 94 Din, na nakladalni postaji 80 Din. g Naraščanie r»n. Bel^raiski ^Privredni pregled« ie ob'avil indeks cen (povprečno 8'anje cen vseh živPensklh no+rebščin) za november 1.1., iz katerega je razvidno, 8' da so se v tem mesecu cene zvišale za '22 točk. V posameznih skupinah življenskih potrebščin so se v novembru nasproti ok > tru (številke v oklepajih) izvršile sledeče spremembe; 1. poljski pridelki 1785 (1340); 2. živina in živalski proizvodi 1785 (1843); 3. sadje in sadni izdelki 1422 (1253); 4. gradbeni materijal 1774 (1745); 5. kolo-nijalno blago 1355 (1378); 6. industrijski proizvodi 1868 (1892) celotni indeks 1567 (1572). — Od posameznih skupin se je dvignila skupina poljskih pridelkov za 45 točk; v tej skupini so se podražile žito, zlasti pa krompir in krma. Skupina živine in živinskih izdelkov pa je nasprotno padla za 61 točk; znižale so se cene prašičem, masti, dočim so cene jajc nekoliko porasle. Sadje in sadni izdelki so poskočili za 172 točk: podražile so se suhe češplje, vino in žganje. Gradbeni materijal je v ceni nekoliko poskočil. Kolonijalno blago je padlo pri kavi, rižu, olju, medtem ko je sladkor nekoliko porasel. Industrijski proizvodi so padli za 24 točk. Padle so cene bomua'.-liemu blagu. — Izvoz je bil še dalje s'ab, vendar boljši kot v oktobru. Uvoz slab. Trgovinski pesli so bili slabi, ker je kmečko prebivalstvo malo prodajalo, pa tudi malo kupovalo. ŽIVINA. g Cene živini v Lubljani 12. t. m. 7a kilogram žive teže se ie plačevalo: voli prvovrstni 9.25—9.50 Din, voli rejeni 8.25 do 8.50 Din, slabo rejeni voli 7—7.50 Din, krave debele 7—7.5t3 Din, krave re!ene 6.50—6.75 Din, kiave klobasarice 3.75 do 4 Din, telice debele težje 8—8.50 Diu, ie-lice rejene 7—7.25 Din, teleta težja debela 10—10.25 Din, teleta rejena 8.75—9.25 Din, teleta zaklana po kakovosti 13—14 Din, prašiči špel ai ji domači 13.50—14.75 Din, pra-šiči peršutarji 10.75—11.25 Din, zaklani prašiči domači po kakovosti 15.50—16>0, banaški špeharji prvovrstni težji 16.75 dn' 17.50, lažji 16.50—16.75 Din. — Cone goveje živine, telet in prašičev se drže na svoji višini in to vslod povpraševanja za tožične praznike. Vsako leto je bilo \ Um tasu opaziti nazadovanje cen, kar s« pa letos vsled ugodnega vremena ni zgodilo. Pričakovati pa je, da bodo cene vsled spremenjenega vremena in tudi prenapolnjenega trga popustile. Za bodoče imamo torej pričakovati znižanje cen. g Živinski sejem v Maribora 7. I. m. Prignanih je bilo: 3 konji, 5 bikov, volov, 159 krav, 5 telet, skupaj 237 komadov. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli 8—8.50 Din, poldebeli \o-I i 6.75—7.50 Din, vprežni voli 6—6.5!) I tn, biki za klanje 6.50 Din, klovne krave debele 7—7.50 Din, plemenske krave 6—6.50, krave za klobase 3.50—4.50 Din, mlada živina 6.75—7 Din, teleta 11 Din. Prodanih je bilo 138 komadov, od teh 41 za izvoz v Avstrijo. Mesne cene so bile: govedina 10 do 19 Din, teletina 12.60—20 Din, svii'; h sveža 12.50—30 Din za kilogram. RAZNO. g 75 letnica »fViener Landtoirtsi ni; lirhe Zeitung«. Dne 5. decembra t. 1. ie > Duna;ski kmetijski list« praznoval 75 let- h je veselje, taka pena! Kdor uporabijo ,GAZELA milo. ima prijetno delo in je hitro gotov. laz ne perem nikdar i drugim kakor i .GAZELA"-milom A x r m AZELA >11 LO Socialna vzgoja. Čut za čast jc ena največjih moralnih dobrin, ki jo v-ak dober in čednoslni človek visoko ceni in varuje. Ta čut, namreč priznanje osebne časti od strani drugih, ni le samo dovoljen, nego naravnost polre-b~n. V resnici pa je tudi močan nagib za nravnost in za vsa velika dela. Človek, ki jn:a resničen in visoko razvit čut za čast, spoštuje samega sebe in se ima za tako vuokega in vzvišenega, da kakega podlega dejanja, kake nepoštenosti niti storiti ne mere. Kakršen je sam, misli potem tudi o drugih; poštenost in plemenitost pričakuje od vsakega. Ker tako visoko misli o drugih, mu morebitne malenkostne napake na bližnjem ne morejo omajati njegovega zaupanja, dočim malenkostni človek v takih, komaj vidnih napakah že sluti dokaze za svoje nezaupanje. Plemenito mišljenje in hotenje je značilna poteza za človeka, ki ima dobro raz-vi' čut za čast. Ako čuti in opazi, da mu kdo ne zaupa, ga tako nezaupanje zelo užali. Neredni nagon, iskanje lastne ča;;ti se izprevrže v ničemurnost in častihlepje. Častihlepen človek hoče vso čast zase, pri vseh prireditvah hoče biti glavna oseba, vsi in povsod ga morajo le hvaliti in občudovali. Na zunaj nastopa včasih ponosno, včasih pa skriva svojo domišljavost pod krinko napačne skromnosti. Pri malem otroku še ne moremo govorili o časti in čulu zanjo. Noče, da bi ga kdo zasmehoval in se sramuje. Čut za čast naj mati v niem goji s tem, da neguje njegovo sramežljivost. Sram ga mora bili, če je umazan; sramovati se mera, če stori kaj takega, kar je grdo, sramovati se mora vsake samopašnosti in vsakega dejanja, ki ga ne narekuje ljubezen. Na ta način se z lastočim razumevanjem izoblikuje pravi čut za čast, ki ga je potem treba negovati, drugače otrok ne pride do samozavesti in živi le v nekaki plahosti in negotovosti. Vendar naj mati otrokovih prirojenih lastnosti nikoli ne hvali in občuduje. Tudi za vršitov svojih malih dolžnosti otrok še ne zasluži pohvale. Le tam, kjer se je prav posebno potrudil in iz lastne volje storil več, kakor je bilo treba, tam naj ga mati pohvali. In ta pohvala mu je več vredna, ka':or še tako plačilo. nico svojega obstoja. Ta list je ustanovila Kmetijska družba na Dunaju, ki deluje že od 1807. 1.. in je še dandanes njeno glasilo. V prejšnii Avstrij je bil obenem glavno glasilo kmetijskih krogov in je z vnemo >n uspeno zastopal koristi kmetijstva. Pa tudi še dandanes preds'avl'a glavni avstrijski kmetiiski list. Ob tej priliki je izšla tudi Posebna slavnostna številka, v kameri je v Rralkih potezah orisan razvoj lista in njega vpliv na zbolišanje kmetijske produkcije v Avstriji v zadnjih 75 letih. Kuhinja. GOSPODINJA KUHARICA. Zelo važno opravilo v kuhinji je sna-ženje kuhinjske posqde kakor krožnikov, skodelic, skled in skledic ali z eno besedo: belo pomivanje. Za to pomivanje je Ireba vroče vode, ki se mora dovolj zgodaj pripraviti, da je, ko se rabi, na mestu. Za pomivanje se rabijo tri posode, ki so lahko banjice, škafi ali pa velike sklede. Ena posoda služi za prvo pomivanje, druga za splako-vanje, tretja za polaganje umite posode. Pri pomivanju se ne sme štediti z vodo. Le v obilni vroči vodi se posoda lepo sveti. Pred pomivanjem se spravijo vsi ostanki, ki se porabijo za živino, kokoši, psa ali zajce, če so pri hiši. Drobne kosti se sežgo. Debele se pa navadno spravljajo, da se potem prodajo. Osušeno belo pomivanje zbrišemo še s čedno krpo in spravimo na določen prostor. Za pomivanje se poslužujemo bele krpe, s katero drgnemo umazano posodo. Za belo posodo pridejo lonci, kožice in ponvice. Ker la posoda od plamena zunaj pečrni, jo jc treba zdrgniti z drobnim peskom ali pepelom. Lepo omita se spravi na štedilnik na drva, da se odteče in osuši. Potem se zbriše in spravi na določeno mesto. Leseno kuhinjsko orodje kakor deske za testo, sekalnice, žlice in kuhainice zribaj z drobnim peskom in gorko vodo, nato jih zmij z vročo vodo in splakni z mrzlo. Na gorkem na štedilniku se lesena posoda zve-riži in potemni, zato jo suši vedno na zraku. Pomivati z milom leseno robo ni priporočljivo, ker les vsrkava milo in se jedi kaj rade navzamejo milovega okusa in duha. Tudi snaženje s sodo ni na mestu; soda potemni les, pri deskah za meso in slanino se spoji kemičnim potoni s tolščo in tvori milo. Zelo grda navada je puščati žlice in kuhainice med kuho v jedi. Žlica se na-vzame tolšče in drugih snovi in se ne da več. lepo osnažiti. Jed, v kateri se kuha žlica, spremeni kolikortoliko okus, zato naj se ta navada pri kuhanju popolnoma opusti. Madeži od zelenjave, ki se z ribanjem s peskom ne odpravijo, odpravi z žveplom. Madež zmoči in drži nad posodo, v kateri si zažgala košček žvepla. Moč žvepla madež odstrani. Seveda moraš potem še tisto orodje zribati in dobro splakniti in posušiti. Pločevine (plehe), ki služijo za pečenje drobnega peciva in drugih stvari, ni dobro pogosto umivati z vodo, ker prav rade zarujave. Če pa jih pomiješ, jih dobro obriši in suhe namaži z mastjo. Se boljše pa je, da jih snažiš na bedeči način: Razgrete odrgni' s soljo in jih potem prav dobro in temeljito zbriši s papirjem. Spravljene morajo biti na suhem prostoru. Kožice iz kositra in modele najlepše osnažiš z zvitkom preslice in vročo vodo. Da se prav lepo svetijo, jih razdrgni s stolčeno kredo ali opeko in trdo obriši z volneno krpo. KAJ BOMO 0 BOŽIČNIH PRAZNIKIH? Božični prazniki se bližajo in vsaka gospodinja ima vse po'no skrbi, kako bi pripravila svojim domačim za sv. večer kak boljši prigrizek. To je danes zelo, težko, , velik£» draginja in primanjkuje zlasti jajčk. Zato podajam par navodil, kako se z malimi stroški napravi prav dobra in okusna potica, kakor tudi dobri medeni keksi, h katerim se prileze tudi dober domač lipov čaj. Orehova potica s figami. Nalij v lonček 4 žlice mlačnega mleka, prideni žličico sladkorja in 2 dkg drožja; vse zmešaj z žlico in postavi za nekaj minut v sti 'an, da vzide. Potem vlij v skledo % I vročega mleka, žličico soli, 7 dkg masla ali masti, par žlic sladkorja 1 moke, ko si dobro premeša'a, prideni vzhajani kvas in na kvas eno jajce. Vse skupaj dobro zmešaj in četrt ure dobro stepaj. Stepeno testo po vrhu potresi z moko, ga pokrij s snažnim prtom in postavi na gorko, da vzhaja. Ko testo vzide, ga stresi na z moko potreseno desko, potresi z moko, razvaljaj na mezinec debelo in pomaži s sledečo nadevo: Najprej zmelji ali zreži % litra izbranih orehovih jederc, jih popari z % litrom zavrelega mleka, prideni eno pest bolj suhih krušnih drobtin, drobno zrezane lupine pol limone, ščep cimeta, ščep stolčene nageljnove žbice, 3 žlice sladkorja in 5—6 dkg masti; nato vse dobro zmešaj in ko se nekoliko ohladi, namaži enakomerno testo ter ga potresi z 10 drobno zrezanimi figami, ki jih zmešaj z žlico krušnih drobtin, da se laglje potrese. Potem testo na robu obreži in ga zvij precej na testo. Tako pripravljeno potico položi v kozo, namazano z mastjo, ter jo potlači z roko ter na večih mestih prebodi z nožem, da ne bo luknjasto. Postavi jo na gorko, da vzide. Ko je vzšla, ja pomaži po vrhu z mlekom ali smetano in jo končno speci v precej vroči pečici. (Iz tega testa in nadeva se napravi ena zelo velika potica ali dve manjši). Medeni keksi. Mešaj par minut 5 dkg surovega masla ali masti, eno jajce, 10 dkg sladkorja, 2 žlici medu ,pol žličke cimeta in nageljnove žbice, pol drobno zrezane limonine lupine in 1 dkg natrona (sode bikarbone), ki se. dobi v vsaki lekarni. Prideni U litra mrzlega mleka in % kg moke, dobro zmešaj, stresi ra desko in pogneti še z % kg mok; ko si dobro ugnetla, razvaljaj za pol prsta debelo in izreži v različne oblike. Pokladaj jih na pomazan in z moko potresen pleh in peci v srednje vroči pečici. Ako rabiš kekse za drevešček, izreži še z manjšim obodcem luknjico. Lipov čaj z bezgovimi jagodami. Nalij v lonec 1 liter vode in prideni toliko posušenega lipovega cvetja, kolikor ga moreš prijeti s tremi prsti, en eno polno žlico posušenih bezgovih jagod ter pusti, da vre 5—10 minut. Nato ga odcedi, prideni par poščkov sladkorja in pol limoninega soka. Ta čaj postavi zelo vroč na mizo (za 4 osebe). _____ Varčna gospodinja pere samo z milom »Gazela« l Vigreclnicam. Na mnoga vprašanja, 6e morejo postati tudi mlade žene naročnice »Vigredk, sporočamo, da lahko. Že doslej je prinašala članke iz gospodinjstva, kuhinje in praktičnega gospodinjskega dela. V tem oziru bo delala še nadalje tudi za tovrstno izobrazbo našega ženstva. Zlasti žene, ki so izšle iz naših dekliških organizacij, kaj težko pogrešajo svojega li?ta in si ga naročajo tudi za naprej. Saj je izobrazba našega ženstva po enotnem načrtu — kakor je rekel Krek — nujna potreba za zboljšanje družinskega in sploh družabnega življenja. Za to izobrazbo pa »Vigred« baš dela, saj jo je rodila potreba tega dela. Zato rada in z veseljem odpira svoje predale za či-tanje in sodelovanje vsemu ženstvu, ki hoče črpati svojo izobrazbo iz naših katoliških virov. »Vigred« se naroča: Ljubljana, Ljudski dom. — Stane za vse leto 25 Din, pri 15 izvodih na skupen naslov le 20 Din, na 10 izvodov eden brezplačen. Praktični migljaj!. Snaženje oken pozimi ob hudem mrazu je z vodo skoraj nemogoče, ker se na mokrih šipah naredi takoj ledena skorjica. Ker pa je vendar treba šipe tudi pozimi osnažiti, naredimo to takole: Najprej zbrišemo s šipe prah s suho cunjo, potem pa zdrgnemo šipo z volneno cunjo, ki jo povaljamo v prah stolčenega plavila. Vsaka šipa, celo stara in zatemnela se na ta način lepo osnaži. x Pcdpletanje tankih kupljenih nogavic nam dela včasih velike težave, ker so petlje zelo tanke in jih je preveč za podple-tanje ter bi postala nogavica preširoka. Temu odpomoremo na taie nečin: VzaT.e-rco nit (sukanec ali svilo), ki je dvakrat tako dolga, kakor je nogavica široka. Da se nit ne raztrga, jo vzamemo dvojno. S šivanko, v katero smo vdele to nit, poberemo vsako petljo. Ko so vse nabrane, jih uredimo tako, da so enakomerno na niti. Zdij jih vzamemo le toliko na pletilko (Hlo), kolikor zahteva širina nogavice. Ako približno izračunamo, koliko jih rabimo, vemo čisto dobro, koliko jih je treba i'.pu-ščati. Luknjice, ki pri tem nastanejo, lahko pustimo kot okrasek, ali pa jih s par bodi okrog in okrog zamašimo. Goreči petrolej pogasi mleko. Plamen gorečega petroleja zadušiš, ako posuješ nanj precejšnjo množino pepela. Isto stori tudi. velika, gosta cunja ali koc, če ž njo nastali ogenj pokriješ, Petrolej bolje in svetlejše gori, če de-neš v svetilko žlico soli. Sol petrolej oči-ščuje, da gori z jasnejšim plamenom. Dobro sredstvo proti ozeblini Pol kilograma hrastove skorje kuhaj v dveh litrih vode toliko časa, da se vkuha na t tretjino. Tej zmesi prideni 30—40 g galuna. To sredstvo uporabljaj takoj, ko to začne srbeti. Proti bolečinam v vratu: Časa gorke vode, vanjo 2—3 žlice medu in sok polovice limone T Far?ič in katoličanstvo. Že večkrat smo pojasnili, kako je Radiču katoličanstvo na potu. Ker pa se naši radičevci baš sedaj zelo pobožne delajo in to zato, da bi vjeli čim več ljudi, je prav, da v Radičevo vernost večkrat posvetimo. V Zagrebu je bila meseca oktobra razstava, kjer so bile na pogled razne stvari iz hrva'.ske zgodovine. 29. oktobra je to razsiavo obiskal tudi kralj Aleksander s kraljico Marijo. Po razslavi je spremljal kralja tudi Radič in s svojo zgovornostjo razlagal razne predmete. Pridejo do kosa s!are verige. O tej verigi trdijo, da je bil vanjo vklenjen nesrečni Matija Gubec. Gubec je bil voditelj kmetskega upora proti graiščakom leta 1573. Po ponesrečeni vslaii so gra:šiaki premaganega Gub-ca kronali ra Markovem trgu v Zagrebu z železno razbeljeno krono. Tako je v strašnih milicah umrl kine'.ski kralj. — Ko je Radič prišel s kraPem do te verige, je razlagal, kaj ta veriga pomeni, potem pa je dodal: In vse to se je dogodilo v službeni navzočnosti kardinala svete katoliške Cerkve.«; Tako poroča sam Radičev list t Pome; in je torej že gotovo res tako govoril. Lcla 1573. je bil v Zagrebu nadškof Jura j Praškovič. Ta ob kronanju Gubca sploh ni bil kardinal. Nobeno zgodovinsko sporočilo ne poroča, da bi bil nad?kof pri strašnem kronanju navzoč. Tudi je znano iz zgodovine, da se je nadškof Draškovič za preganjane kmete zavzel pri cesarju. — Iz tega sledi, da je Radič kraPu naH'e-zel raenkrat dve nercsnici. In zakai? Poročali smo že, da je Radič neštetokrat udaril proti katoličanstvu. Svobodomiselna žilca, ki io poznamo pri ras iz liberalnih liVov več kot preveč, tudi njega vedno srbi. Zadati udarec katoličanstvu, to je bil niegov cilj, ko 1e kraPu Aleksandru razlagal ra neresničen na">n kroranje k^et-skerra kral'a. Mislil ie, da se s tem kraPu, ki ie. kakor zrano. pravoslavno vere, prav posebno pr'kur>i. Krali ie izobražen mož in se mu mora tako zavranie sfuditi. torta mi si r-oramo zapomniti, kako Radič vsako prn;ko rorabi, da more delati proti katoliški Cerkvi. Pri nas 'e nekaj liudi. bivših samosloj-nežov in nekdaniih republikancev, k? so v Radiča zaverovani in ra zlasti v »Kmet-sk nm listu« vedno hvalijo. Iz zgornjega pa vsakd' la'iko uv;di. kam nePe ta Ps1 svoie bralce in kam bi prišel, če bi kdo bil tako nespameten, da bi stopal v Radičeve stopinje. R°kli smo, da le to opisano v Radiče-vem liVu >Dom<-<-. Na tisoče Pudi bere taVa 8:: ?šer'a katoliške Cerkve in se obraxa'o zastrupljeni po takem časop!siu od Cerkve. Žalosten pojav ie, da kmetie okroDom« povsod, kjer se ie uprizorila, lepe uspehe. Ta nova drama je še boljša cd prve. Igra zahteva malo oJ odra, zato bo »Srenia« povsod lahko uprizor-ljiva, zlasti ker ima samo 8 vlog, 5 moških in 3 ženske. Tudi podeželski odri bodo radi segli po njej. Fantovski večeri v pismih. Pogoj srečne zakonske zveze je daljo nerazdružnost zakona. Kar jo Eog združil, naj človek ne loči. Tega nas uči nele božja postava, ampak tudi naravni zakon. Zakon je poslavljen pred vsem nele zato, da se človeški rod ohrani in množi ampak, da zakonska svoje otroke izrejaa v strahu božjem in skrbita za njihov časni in večni blagor. Pri tem morata oba: oče in mati sodelovati in sicer ne le ne"kaj časa, ampak ves čas. La pa jima bo to mogoče, je samo po sebi umljivo, da morn a os'ati združena vse življenje. Zakonska mo-ra a da;ati drug drugemu dober zgled s krščanskim življenjem in se podpirati med seboj. Kako pa bilo to mogoče, ako bi se zakon smel razvezati. — Ali pa ni ravno slab tisk in posebej krščanstvu sovražno judovsko časopisje tisto netivo, ki nepres'ano ruje in dela za razdružitev zakonske zveze, za razporoko. Ne mine mesec, da bi te vrste časopisja r.a en ali drugi način ne proslavljalo te usodepolne zahteve onih lahko-mišljencev, ki se pri sklepanju zakonsko zveze niso ozirali na voljo božjo. Na:lalini pogoj srečne skupnosti v družini je zakonska zvestoba. Mož in žena s'a nerazdružno zvezana in med njiju se ne sme vrivati nobena druga oseba. "lako zahteva ona čisla, srčra ljubezen, ki ju je v zakon privedla. Tako tudi zahteva obljuba, zatrditev, da naravnost prisega, ki si jo das'a drug drugemu celo pred oltarjem. Na to prisego ju spominja tudi prstan, ki si ga pri poroki natakneta in ki ju spominja, Vedno najnovejše volneno blago za Ženske obleke In bluze A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni W 10' da morala zakonsko zvestobo neoskrunjeno oliraniti do smrti. Je pa nezakonska zesto-la — ki jo Bog varuj vsakega — tudi vir jeze, sovraštva, mržnje, celo umora. — Ali pa ni zopet slabo časopisje kakor dinamit, K i ruši zakonsko zvestobo? Saj te vrste časopisja ne pozna nobene svetosti zakonske zveze. Najgrše prešeštvo ti opisuje kot odpustljivo človeško slabost, kot ljubeznjiv in zanimiv doživljaj, kot nekaj samoumevnega, vsakdanjega, po vsem znanega, čemur , te človek ne more odtegniti. Ni treba posebnih priložnosti, zadosti sc navadne življenjske prilike, da tisti, ki take stvari požirajo, knalu omahnejo in lahkomišljeno pogazijo s tako resnobo dano prisego zakonske zvestobe. Močan steber družinske sreče so tudi d o b r o v z g o j e n i otroci. Dobro vzgojeni otroci so kakor bogate setev, ki kmalu prinaša sad in še potem zori, ko jc roka očetova ali materina, ki jo je sejala, že zdavnaj strohnela v zemlji. Dobro vzgojeni o»ro-ci so srečni sani in srečo in blagoslov prinašajo tudi drugim. Nasprotno pa otrcci, ki so z mladega zanemarjeni, razvajeni, > pateni. sejejo strupeno seme hudobije naprej in naprej, prirašajo žalost ir. gorje r.o samo domačim, ampak so nesreča za cclo ol čino, celo deželo, napravijo na svetu veliko hudega, ki ne neba kmalu in njihov spomin ostene prokle*. ko nov rod hodi po zemlji. Kako važni jc torej dobra vzre.a in vzgoja otrok! — Ali pa bodo mogle hiše, v katerih se nabadajo slabe knjige in časopisi, pra" vzga ati svoje otroke? Kako naj tak oče in mati obvarujete svo'co strupa, če pa sla sama zastrupljena? Kako naj na-\a a'.a otroke na premagovanje, brez katerega ni dobre vzgoje, če ga pa sama ne poznate? Kako naj priuči'a otroke pobož-nosti in pokorščini, ki s'a dva na'lep"a bisera otroške duše, če pa jo sama teptate? Ne! Vsa vzgoja bo šla /a tem, da bo inte-nsauten v življenju. Taki s'ariši se delajo kakor da 1'ubijo otroke, toda ta ljubezen je rV.o živalska, opiča, slepa, ki sicer zaljša otr. kovo telo, ru dušo njegovo pa popolno r.a pozabi. Ta ljubezen ne verame, da so v otroku kali strasti; zate mu dovoljuje vse, popušča v vsem. In kar ie glavno: nadnaravnih sredstev kot so molitev, sv. zakramenti, poslušane božje besede noče vpošte-ya'i. In kani vodi laka vzgoja? — Naravnost čudež je, če otroci lakih sterišev os anejo še kelikor toliko dobri. — Kaj pa šele, če otrok sam dobi v roko slabo čtivo. In kako b; ga ne dobil prej ali slej, če ga hranita, berete oče in mati, če mu ga celo sama dajeta v <1«< za božič, za god in podobne prilike. Še to, kar sla oče in mati s trudom vsejala dobrega v srca otrok skozi 20 let, uniči ne-redkokdaj slaba knjiga ali Časopis že v par tednih, kaj pa šele, če ni bilo v srca "it dobrega vsejanega? KončaH tnoram. Še bi fako rad zapisal jo in ono, da izprevidiš dragi fant in vsakdo, ki bere te vrstice, da je slab tisk eden naj-Nših sovražnikov srečnih druž n. Toda že Po vsem tem lahko spoznaš, da takemu tisku sme biti meste v no d\ hišah. Zato ven 7 "jim do zadnje trohice, na njegovo mesto I,a dober tisk, o čigar pomenu, kakor upam, » spregovorim prihodnjič. DoMej te znova Pozdravlja tvoj vaški učitelj. žena s solncem. To je enajsta knjiga stolnega govornika g. kanonika dr. Mih. Opeke. V štirinajstih govorih opisuje in slavi govornik tiste čednosti Marijine, ki nebeško Mater najbolj približajo strtemu človeškemu srej, njegovo žalost najbolj tešijo, njegovo nemoč najbolj krepe ter človeško dušo ..aj-više dvigajo. Dr. Opeka se ne spušča v učena in podrobna dokazovanja posameznih resnic, kar poslušalca in bralca samo utruja, temveč zna podati vsa!: nauk v par najznačilnejših potezah in potem mu je glavna skrb, da si to resnico osvoji ne samo naš razum, temveč v prvi vrsti naše sice in naša volja. Opekov govor ni ra namena podajati vernikom bogoslovie učenosti, temveč verske gorkote, njegov cilj ni podrobno znanje katekizma temvč notranji ogenj, ki gori in vnema. Pouk je res potreben, a ogenj je potrebnejši, to bi moralo veljali ne samo za vs'? cerkvene govornik". temve* še prav posebro za ka-tehete. Dr. Opeka kaže pravo pot. Dr. Opckovi govori se gladko in lepo bero, ne samo slišijo. Ko v knjigarni izbiraš sveji duši hrnr.o, sezi po tej Opekovi knjižici. Dobiva sc v Ničmanovi prodajalni poleg Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Cent Din 18, po pošti Din 19.50. Pripovedne knjige po znižani ceni. V predzadnji številki »Domoljuba« smo naznanili po znižanih cenah razne zelo važne gospodarske knjige, ki li preneso bla-goslanje, če vpeštevaš njih nasvete v svojem go.pcdarstvi'. Povedali smo, da dobi knjige pcšlnine prosto eni, ki pošlje denar naprei. Za plačilo naj se pesluži poštne nakaznico. Če se pa posluži peštne položnice, ki jo dobi pri vsaki pošti, po kateri peš 1 jo denar brez .stroškov, mora pa nave-s!i poleg našega na Jova tudi številko pešt-neea čekovnega računa. Vsled tiskovne pomote pa jo bila v zadnji številki »Domoljuba« natisnjena napačna številka. Pravi naš naslov, oziroma prava številka za položnico se glasi: »Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani«, poštni čekovni račun št. 10.547. Lahko pa tudi piše nam, da mu pošljemo položnico, na kateri je na.;lov in številka že natisnjena. Poleg zadnjič imenovanih gospodarskih knjig se dobe po znižani ceni tudi razni pripovedni spisi in sicer: Josip Jurčič: Spisi. Uredil dr. Ivan Grafenauer. 10 zvezkov po Din 16, trdo vezani po Din 20, elegantno vezani po Din -10. — Glavna vsebina: i. zvezek: Jurij Kozjak - Domen - Dva prijatelja. — II. zvezek: Jurij Kobila - Tiho-ta-ee, - Ui-br.n Smukova žonitev - Kloštrski žolnir - Grad Kojine - Golida. — III. zvezek: Deseti brat - Nemški valpet. — IV. zvezek: Cvet in sad - Hči mestnega sodnika - Kozlov-»ka sodba - Dva brata. — V. zvezek: Sosedov sin - Sili kmetskega cesarja - Med dvema stoloma — VI. zvezek: Doktor Zober - Tugo-mer — VII. zvezek: Lepa Vida - Pipa tobaka - Pravda med bratoma. — VIII. zvezek: Erazem Tatenbach - Rojim se te - Telečja pečenka - Šest parov klobas - Po tobaku smrdiš — IX zvezek: Rokovnjači - Ponarejeni bankovci. - X. zvezek: Slovenski svetec in učitelj - Veronika Deseniška Erjavec Franc. Izbrani spisi. I. zvezek: Povesti: Na Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto. ODDHnCSIMDČERRD &&-_m I! RAM ZNANOSTI. V ameriškem mestu Pittsburghu, sedežu jeklene industrije, imajo sicer vboko šolo, ki je pa že davno premajhna. Šela ima sicer 536 arov prostora za zgradbo novega poslopja, a to je vse premalo, tudi če bi zidali štirinadstropna poslopja. Zato so sklenili, da bedo šli z zgradbo bolj v zrak in bodo zgradili nad 200 metrov visoko stavbo. Poslopje bo četverokotno, stranica bo 78 metrov dolga. Zazidali bodo samo sedmino prostora in bo stavba pro:ta na vse strani. Na stavbi bo nastavljen stolp s četverokotno podlago, 27 metrov dolgo. Okraskov na stavbi bo malo, saj bo to hram znanosti in učenja. V stolpu bodo upravni in gospodarski prostori, inženerstvo, vzgoja, juristi, lekarnarji, profesorski oddelek, knjižnice, čitalnice, zbo-rovalnice, jedilnice. Ko bo enkrat vse dograjeno, bo v tem hramu študiralo lahko 12.000 dijakov. Stroški gradbe so preračunani na 10 milijonov dolarjev. Izbira stolpa pomeni prihranitev stavbnega prostora v izmeri 1.8 do 1.5 milijona dolarjev. Dvigal bo dvanajst, in samo ta dvigala bodo stala na leto 15.000 dolarjev. Isto število dolarjev si bodo pa prihranili s kurjavo, če bi imeli namreč štiri nadstropja iste prostornine. Z AVTOMOBILOM NA SEVERNI TEČAJ. V Parizu se je osnovala družba, ki hoče iti na severni tečaj. Vzela bo s seboj ladjo, ki lomi in reže ied, aeroplane in pa avtomobile. Avtomobili se bodo dali po potrebi spremeniti v motorne sani. člani družbe so trdno prepričani, da se jim bo naloga posrečila, in so za bivanje na tečaiu določili že kar naprej 14 dni. Tam bodo raziskovali in opazovali in odšli nato vi Ameriko, kjer bodo s predavanji in kino-predstavami skušali dobiti potreben denar za kritje stroškov. Uporabljali bodo enkrat aeroplan, enkrat avtomobil, kakor bo pač kazalo. Ekspedicijo bo vodil sloviti norveški kapitan Sverdrup, ki je prebil v tečajnih pokrajinah že celo vrsto let in ima silno bogate skušnje v potovanju po teh kraiih. _ strijčevem domu - Zamorjeni cvet - Hudo brezdno - Ni vse zlato, kar se sveti - Huzarji na Polici itd. — Trdo vezano Din 16. Kellermann, Tunel. Roman (N. Velikonja.) Din 24, trdo vez. Din 30, elegantno vez. Din 40. Meško, Slike. Broš. Din 20, vez. Din 30. Dr. Vinko Sarabon, Zgodovinske anekdote. Trije zvezki. Broš po Din 12, vezani v eno knjigo Din 45. I Burnett. Moli lord. Roman. Din 20, v platno vez. Din 30. J Levstik Franc, Martin Krpan. S podobami. Slikal II. Sinrekar. Trdo vezano Din 20. Baar, Zadnia pravda. Roman. Din 16, v platno vez. Din 26. Ivan Cankar, Moje življenje. Din 16, trdo vezano Din 20. „ Dostojevskij. Bete noči - Mali junak. Roman. Din 10, trdo vez. Din 16. Kdor želi naročiti te knjige in posije denar naprej, kakor zgoraj povedano, jih dobi poštnine prosto. — »Jugoslovanska l.ujigarna r Ljubljani.« Razno. Žepni robec se je pojavil najprvo v Benetkah, v 16. stoletju. Imeli so ga pa samo nekateri, drugi so se vsekovali po stari navadi s prstmi. Šele s finejšimi običaji je postal žepni robec to, kar je danes. Srinec Svinec na trupla izredno dobro vpliva in nič ne razpadejo. V glavni cerkvi v Bremenu na Nemškem so kleli iz svinca. Nekateri mrliči v teh kleteh so čez 490 let stari, pa so tako dobro ohranjeni in tako lahki, da jih lahko vzameš iz rakve, jih postaviš po koncu in jih poljubno nosiš sem in tja. Sol v morju, če bi vsa morja popolnoma izhlapela, bi ostalo toliko soli na dnu, da bi lahko z njo pokrili vso zemeljsko po-vr.iino 60 metrov na • !e-belo. Zemlja pa meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov, za 51 .'>00 kranjskih dežel. Pnsionslcp irrre so itjrali v Bozenu na Tirolskem že v 15. stoletju. Bile so takj dolge, da so potrebovali zanje cel te''en. Či,j s kollrunovo mastjo. V deželi Tibel v Aziji imajo čaj stisnjen v podobi opeke, zalo, da ta lažj« jemljejo s seboj. ,le pa sam prah. Ne pripravijo ga pa z rumom in sladkorjem, temveč s 1;> Strun iv i mastjo. Vsak ima svoj okus. 7.iusestnikov te grofije, sem prepričan, da bodo zadevo najvestneje preiskali... Hočem Vas posebno opozoriti ra slučaj Leary, katerega ni zapeljevala revščina in ki je stal razmerno varen ob strani ter le pošiljal svoje kaznive sle, da izvrže njegova krvava povelja. Če porotniki verjamejo tem dejstvom, tedaj on ne bo vzbudil pri njih posebne naklonjenosti. Verjetno je, da ga bo marsikdo zagovarjal zaradi njegovega poštenega značaja, toda če so ta dejstva, ki pričajo proti njemu, dokazana, kaj pomaga značaj? Kaj pomnga, če je delaven v svojem poklicu, zvest v svojih pogodbah, trezen v svojem življenju, če se mu pa more dokazati, da je vodil hudobno zaroto in polnočne umore? — Je neka strahovlada, ki včasih uklone značaj. Toda jaz si ne morem misliti, da bi gospodovala tudi tukaj — da bi si izkušali plemeniti gospodje, nepristranski uradniki ali neodvisni posestniki na tak poniževalen način pridobiti sramotno, beraško priljubljenost pri ljudstvu.« »Plemeniti gospodje!« »Nepristranski uradniki!? »Neodvisni posestniki!« Kje so pa bili tovariši obtožencev? Kje drugje, kot nazaj potisnjeni, kakor vedno? Celo zidovi eodnijskega poslopja bi se oglasili, ko bi znali govoriti, s svojo prvo besedo: »Na?ajk V vsem okrožju ni bilo nikjer videti kakega kmeta ali delavca. Cospoda je napolnjevala prostor za porcinike, poplavljala klopi v dvorani in v.:e dohode zunaj, se siiskala na stopniicah in se razprostirala po ulicah, kjer so v vrstah straži!i konjeniki in orožniki, varihi pravice in simboli meči. Toda laskave kmetske suknie ni bilo nikjer videti, tudi re dolgih plaščev z velikimi kapucami, ki bi zakrivali matere ali se?tre ali žene teh liudi, ki so bili že skoro na smrt (bsojeni. Strah jih ie zadrževal, da nno mogli k svojim drapim. To je bil ? rdeči strah' , presajen od Seine k reki Lee. En sam pogled ali kretn:a, ki bi pričala, da se z obsojenimi pozna'o, in tudi nje bi bilo videti za železno mrežo ra strašni obtožni klopi. Ta strah je izviral iz blazne groze ve-lepcestnikov, ki jih je prignala semkaj, kakor bi iskali med=ebo'ne pomoči. Strah je bolj usodepoln kot sovraštvo in zato jih je žejalo po krvi. Tu je vse dobro, zakaj tu so konjeniki in orožniki, tu stojimo krepko drug ob drugem. Toda kai bo, če obdolžence oproste in se bomo mi morali vrniti na svoie samotne gradove, k zaortim Oknom, nabasanim pištolam, t!a v črne hribe ali ob samotno reko sredi med gnezda »Celih mož« in razbojnikov? Ne, samo ra en način si moremo pomagati — s tem, da si 'zagotovimo razsodbo, v?led katere bo strahu preble-dela vsa dežela od Aberloe do morja! In tako so v uscdepolno sredo in četrtek ves dan stopale priče državnega pravdnika druga za drugo k mizi ter enoglasno in odločno pričale o krivdi onih štirih mož za njimi. Kaj bi ne? Ali se ne izplača takoj dobiti sedemstodvajset funtov za eno krivo prisego? Ali ni v neizmerni Ameriki ali pa v divji Avstraliji dosti pustih krajev, kjer se ne bo nikdar izvedelo njihovo ime in kjer jih ne more 1 Ko velika porota razsodi, da je tožba opravičena, odločuje o njej mala porota, ki obstoji iz dvanajstih porotnikov: njihova razsodba mora biti vedno enoglasna. — Op. prev. najti vedno zasledujoča, vsevidna boginja maščevanja? Sodnika sta odločila obtožencem dva zagovornika. Ta cKa sla bila zmožna dobro rešili kak slučaj, če kdo ni držal dane obljube, ali uveljaviti kako oporoko, ki je sodišče ni bolelo priznati. Toda ko jo bilo treba obravnavali s temi v hudobiji zakrknjenimi in v svojem vražjem peslu izurjenimi faloti, sla bila nemočna kakor otroku. Spreten odvetnik bi ju bil takoj pregledal. Nadzornik Grady je pri zadnjem zasedanju posvaril veliko poroto, naj nikar ne sprej. me tožbe samo na podlagi pričevanja ovaduhov. Toda to je posebna komisija in njena posebnost je za-slišati — ne obsoditi nesrečneže. Mc Carthy, prvi zagovornik obtožencev, je bil dober, toda slab jen mož; državni pravdnik <;a je ttrahoval. Obrnili so mu je bilo na porotnike in vladalo je splošno prepričanje, da se nekaj mora storiti. On je seved;i moral izvršiti svojo dolžnost in ne več, a to je po splošnem mnenju toliko ket nič. Zakaj r.e pripelje prič, ki bi pričale za obtožence? To so mu vrgli v obraz z obtožne klopi iu mu jasno povedali, da jih jc izdal. Mlajši zagovornik, Pigot, je bil učen mež, dober govornik, toda več ali manj nespreten; zakaj učiti se kretenj pred ogledalom v svoji knjižnici, ni najboljša priprava za bojno polje. Nikomur, niti pesniku, ni potrebna tolika jeza jez, sovraštvo sovraštev«; kakor odvetniku, ki s svojim govorom odločuje o življenju in smrti. V četrtek zvečer je bila stvar /a vlado končana, za obtožence se pa ni bila niti začela. V petek zjutraj so bile, kakor je državni pravdnik pričakoval, pozvane priče o značaju obtožencev — najslabši na'in zagovarjanja, ki je sploh mogoč v kaki pravdi. Dr. 0'tJrien, župnik v Donoraileu, ki je sezidal žtip o cerkev in ondotni samostan, je pričal o lepem življenju obtožencev in zlasti o častivredni osebi Loa-ryja. Gospod Harold Earry, katoliški veleposestnik in možat značaj, je podal podobno izjavo; Doherty ga je vse križem izpraševal, toda njegova izjava e neomajana in določna: lak mož nc more biti kriv takega zločina. Zdi se, da sle posebno naklonjeni obtožencu, prijatelji Ali niste morda tudi Vi zarotnik? Kaj, če bi odkrili, da imate Vi kot uradnik Njegovega veličanstva še drugo opravilo kot načelnik »belih m oži? Harold Earry se zaničljivo obrne na poti in pusti Dohertyja, »odličnega gospoda prikupi ji ve zunanjosti«, nekoliko zmedenega. Druge priče o značaju in življenju in splošnem slovesu obtožencev pristopajo k mizi, med njimi — bedi jim to povedano v večno slavo — pričajo nekateri veleposestniki in uradniki, ki so zlomili železne oklepe sloja in vere, proti uradnemu umoru. Sledniič pridi k mizi starec — Lea-ryjev gospodar in oče Mihaela Creagha, čigar življenju je baje veljala zarota. Bil je približno iste starosti kot obtoženec; ko slopa po stopnicah, se njuna pogleda ujameta. Kaj bo? Midva, posestnik in najemnik, sva petdeset let stala z ramo ob rami, sva vestno izvrševala svoje obveznosti (priča temu je dvestopetde-aet funtov, ki jih je oni mož tam na zatožni kloni v.;ako leto plačeval), sva skupaj lovila po gorah, skupaj ribarila v reki, skupaj lomila kruh v pobeljeni koči nad Avvbegcm. Ali naj se sedaj ločiva? Tradicije njegovega stanu, ljubezen do sina, njegova lastna varnost ga vlečejo na eno stran, čast in poštenje na drugo. »Prisegam,« je zaklical, dvignivšt roko, »in rečem, da je obložba proti tem možem krivična. Noben dokaz me ne bo nikdar prepričal, da je bil Leary kakorkoli deležen napada na življenje mojega sina.« Plemenite besede in plemenit starec! Ko bi jih bilo več takih, bi ee žalostna zgodovina irska nikoli ne bila pbala. Kak solnčni žarek so vrgle te besede skozi temo žalostnega sodnijskega poslopja! Kako so morali obtoženci občutiti: Po tako odlični obrambi je smrt lahkal In v resnici je bila smrt! Sodnik Torrens je nabral obraz v temne, mračne gube in je obteževalno govoril proti obtožencem. Porotniki se niso umaknili v svojo sobo. Po posvetovanju, trajajočim pet minut, so podali svoj sklep: Krivi. Torrens se jo pokril s svojo črno kapo in razsodil, da se štirje obtoženci, Leary, Shine, Roche in Magrath, usmrle dne prihodnjega 14. novembra. Ko so cdhajali z obtožne klopi, je Leary zavpil: »Usmrtili nas bodo! Tu ni pravice! Ne preostaja nam drugega kot maščevanje!« Tako je! Uradni umor! Maščevanje! Naša telesa bodo tukaj visela v zraku zimskega jutra, \ am pa razbijejo črepinjo tam pod črnimi gorami pri Limericku. Lepa vrsta dogodkov, ali ne? Vzrok in posledica, posledica in vzrok, skozi vso večnost! Ves blrašni rodovnik irske zgodovine se glasi takole: Croimvell je rodil poboje in požare; poboji in požari so rodili maščevanje; maščevanje je rodilo kazenske zakone; kazenski zakoni so rodili upor; upor je rodil unijo; unija je rodila brezpravnost; brezpravnost je rodila »Bele može«; >Beli možje« £0 rodili ovaduhe in uradne umore; uradni umori so redili maščevanje - in iznova. Boginja pravice je gotovo zapustila zemlje. Še ne! Glas, kateremu mora biti pokorna, jo je čr^c nekaj dni odločno poklical nazaj. ORZEK in njegovo burkajto življenje IV. atoržkova zgodba z Murnom Marnjačem, ki uči, kako so malopridni dečaki po rebni šibe in pouka oil starejših. Povem vam torej, fantiči, medtem ko so odpeljali ibcžca Pepka brez njegove krivde v keho, je ostal pobalin Storžek prost in premetaval nege proti polju, da bi se vrnil čimprej domov. V svojem teku je s.;akal čez visoke krtine, žive meje in čez jarke tako spr. tno, kot bi mogel to storiti le še kozlič ali zajec, ki ga preganjajo lovci. Ubožec Pepek je tekel za njini, « ni gn mogel dohiteti... Ko je dospel do hiše, je dobil vrata zaprta. Odprl e, vstopil in ko je bil pod streho, se je vrgel na "a, da bi se odpočil. Ves zadovoljen se je globoko oddahnil. Pa kaj, njegova zadovoljnost ni trajala dol-ker v sobi je zaslišal nekoga, ki se je oglasil: »Kri, kri, krik »Ti, ti, ti!« je razumel Storžek in ves prestrašen je vprašal: »Kdo je, ki me kliče?« »Jaz sem!« Storžek se je ozrl za glasom in je videl velikega murna, ki se je počasi pomikal po zidu. »Povej mi, Murnček: si li ti ali nisi?« »Seveda sem; jaz sem Murn Marnjač, ki stanujem v teh prostorih že sto let in čez.« »Prav, a danes je to stanovanje moje,« je poudaril lesenjak, »in če mi hočeš napraviti posebno veselje, glej, da brez obotavljanja izgineš!« »Veš kaj,« je odgovoril Murn, »prej pa se res ne poberem odtod, dokler ti ne zaupam velike resnice!« Stražnik ga je zgrabil lepo za nos in ga izročil Pepku... »Le hitro z njo na dan, potem jo pa pobriši!« >Gorje si ga onim mladencem, ki se zoperstavijo svojim rodcem ino napustijo otcev dom! Nikdar jim ne bo dobro na tem sveti ino prej ali poslej se bodo bridko kesali.« »0 le marnjaj, Murnček moj, kakor misliš in meniš; jaz jo pa le uberem jutri zarana cdtod, ker če bi ostal, bi me doletelo, kar doleti vse dečake ...Je planil Storžek ves divji pokonci, pograbil s klopi leseno kladivo Ja ga zagnal proti Murnu Marnjaču. Tableta aspirina, v vod t razstopljena, na novo poživi veliko krizantemo, ki je začela že veneti. Telefon ta gluhe. V Ameriki so začjli prodajati telefone, ki so tako močni, da jih slišijo tudi taki, ki so skoraj popolnoma oglušeli. V aeroplann, ki je bil obtežen a 1000 kilogrami, se je dvignil Francoz Pau-mier nad 4000 metrov visoko. Iz starih časov. Nekdo je šel po cesti in je mrmral sam s seboj: »Cesar je neumen.« Detektiv ga je slišal, je stopil k njemu in mu je rekel: »Aretiram vas, zabavljali ste na našega cesarja in ste rekli, da je neumen.« — »Nisem mislil na našega, mislil sem na nemškega cesarja.« — »Nikar se ne delajte lepega; če ste rekli, da je cesar neumen, niste mogli na nikogar dri'ge?a misliti kakor ns našega.« Pregovori. Učitelj 3e trudi v šoli in hoče otrokom dopovedati, kaj je pregovor. Vpraša, če kdo katerega ve. Slednjič dvigne najmanjši deček v prvi klopi roko. »Torej, Peterček, povej pregovor!« — »Norec lahko več vpraša, kakor more deset modrijanov odgovoriti.« -Učitelj je bil še"eda hud in je rekel: »Ali ne veš nič boli pametnega, tepec neumni?« — »O ia, gospod učitelj. Kom ur je čevelj prav, ta ga obuje. Sedaj je bilo dosti. Učitelj gre k ravnatelju in ga prosi, naj predrzneža pokara. Prideta v razred in ravnatelj vnraša: »No, Peterček. ali znaš sedaj kakšen boljši pregovor?« — »O ja, gospod ravnatelj, nesreča pride redkokdaj sama« Ker je bil namreč sedaj še ravnatelj zraven. Angeli in vrag. »Gospod Strpan, včeraj sem vas videl z vašimi tremi hčerkami. Reči moram, pravi angeli!« — »Kaj naj mi to pomaga, če jih pa noben vrag ne vzame.« Riba, ki pleza. V Afriki je riba borni, ki zna skakati in plezati. Dihalne organe ima take, da živi lahko po več ur izven v one. Večkrat gre fz vo'le, da lovi po drevesih žuželke. Pivn v starem veku. Med najbolj znanimi ine-sli starega veka, ki so varila pivo, sta bila Peluzij in Aleksandrija v Egiptu. Pivo so imenovali zitos. Močni mineralni studenec. Na renskem otoku Namedy je zdravilni studenec, ki ima 25 cm v premeru in ki brizgne na štiri ure vodo 60 metrov visoko. Ker je navrtana luknja 850 metrov globo-4* ka, znaša cela višina curka nad 400 metrov. Množina vode pri enem samem izbruhu znaša 40 tisoč litrov. Mineralna voda ima v sebi zdravilno ogljikovo kislino. O plcs-i in belu. Izraču-nili so, da ženska, ki pleše pet ur, s prestanki seveda, napravi najmanj TO tisoč korakov. To bi dalo 40 kilometrov dolg sore-hod. Z navadnim vnlcer-jem naoravimo' pot enega kilometra in '250 melrov, z galopom pa poldrug kilometer. Koliko dobička na "zdravju bi imeli ljudje, če bi se loliko kilometrov gibali prosto na svežem zraku, ne pa v zaduhlih prostorih! moje starosti: v šolo bi me dali in hočeš nočeš — moral bi se učiti. A jaz — odkrito hi zaupno ti povem — nimam prav nič velje za to, rajši letom za metulji in plezam po drevju in iztikam ptičja gnezda ter pobiram mlndiče.< >0 ti šema trapasta, ali ne veš, da postaneš tako lepega dne lep bedasti osel in se bedo vsi iz tebe norca brili? »Taka prerokovanja obdrži le '/ase, ščurkač! je zakričal Storžek. Toda Murn, ki je bil potrpežljiv modrijan, ni zameril Storžku njegove neotesanosti In je nadaljeval z istim mirnim glasom: »Če se ti že ne ljubi hediti v šolo, zakaj bi se ne učil kakega rokodelstva, da bi si lahko pošteno prislužil svej ko-, kruha! »Hočeš, da ti povem? ie edvrnil Storžek, ki je postajal že nestrpen. >Med vsemi rokodelstvi na svetu bi bi.o eno samo, za katerega se navdušujem.c »In to bi bilo? .. ^Rokodelstvo jedače, pitja, spanja, zabave in po. tepana cd jutra do večera. v S takim rokodelstvom — je mirno ugotovil Murn Marnjač — gredo vsi po zlu in končajo v bolnici ali v kehi. Nehaj že enkrat, ščurkač, s svojimi črnim povedmi, ker če me zgrabi jeza, bo gorje tebi! 0 ti ubogi Storžek! Prav zares se mi smiliš! >Zakaj se ti smilim? Smiliš se mi, ker si pač dondek, še bolj ker imaš trdo — lesen jat o meUo glave. Po teli besedah je planil Storžek ves divji koncu, pograbil s klopi leseno kladivo in ga zagnal proti Murnu Marnjaču. Mogoče Storžek ni nameraval kaj posebno hudega, a nesreča je hotela, da ie zadel Murna prav na glavo; ubržček je še zavzdihnil kri, kri, kri! in cbvisel prilepljen na steni. na- pa, po POŠTO MEČEJO NA TLA. Na Angleškem prevažajo najvažnejšo in najhitrejšo pošto aeroplani. Ker pa pristanejo samo na nekak rih krajih in bi radi tudi drugi kraji ob prometni črti imeli pošto kmalu v rokah, so v bližini teh krajev priredili ssdaj daleč vidne prostore, na katere spustijo aeroplani pešto del. Da pa ne pade premočno in se ne poškoduje, ima vsaka poštna vreča padalni dežnik, ki se v gotovi višini odpre in pripel e pošto previdno na tla. Tam jo čakajo avtomobili in jo hitro prepeljejo na določena mesta. RASTLINE V VIŠINI 60[)0 METROV. Naše evropske rastline gredo kvečjemu do višine 8500 metrov. Veliko više gredo pa rastline v azijskem visokem gorovju, zlasti v Himalaji. V višini 4000 metrov so nalet: li Angleži ra svoji lanski ekspediciji v gorskih dolinah povsod še na sočno zeleno travo. Že koncem maja so bili travniki pokriti z bujnim ptiem različnih cvetlic. Rcdcdendron ali natek, breza in brinje gredo do višine 4100 metrov; v višini 3650 metrov so videli Angleži še ccle brinjeve gozde, drevc a so bila samo pol metra visoka, a so imela do šest metrov v obsegu. V Evropi gre planika ali pcčnica do 3H00 metrov visoko, v Himalaji pa do višine med 4COO in 5100 metri. V isti višini so videli Angleži tudi velike rastline, natla- čene z bombažem; notri so dobili zmeraj čmrlie, ki so obiskovali te tople sob?-zlasti radi ob sneženih mrzlih dnevih. Do 5">00 metrov gori pleza še modri encijan, kojega cvet iira še v tej višini premer pol-tretjega centimctra. In kar je prav posebno čudno, v isti višini raste lep divji mak medre barve, ki po3tane še dva metra visok in ima po deset cvetov s premorem petih centimetrov. Najviše gre majhna pe-ščenska rastlinica, do 6100 metrov. Pšenica uspeva do višine 3800 metrov, ječmen pa do 4500 metrov. NE DRUŽITE SE Z IZDAJALCI IN 10 VSOD ODKLANJAJTE NJIHOVE ČASOPISE: DOMOVINO, JUTRO, SLOVENSKI NAROD. TA V ■MM *'A K Kg H H H H & N * K H N N H I Hranilnica in posojilnica v Branili IjlldSM tiOin" poleg cerkve r. z. z o. z. sprejema: Vloge na knjižice in tekoči račun (žiro) po najugodnejši obrestni meri. Hranilne vloge se lahko vplačujejo UHi potom poštne hranilnice, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Hranilne vloge napovedi. se izplačujejo brez Posojila daje na vknjižbo, proti poroštvu (menična posojila), zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. Izvršuje; Konverzijo hipotečnih dolgov. Kredite v tekočem računu daje najugodnejšimi pogoji. pod Poslovne ure: razen nedelj in praznikov vsak dan od 8.-12. ure dopoldne in od 2__6. ure popoldne. « M M * * M K tf N ti H IN * A * ps XXXXXX. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJ^ Preizkuiaite mirne duše najprej vsa milal - Naposled se boste odlotili vendar le za Elca-mira. Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, ampak AVTOMOBILI IN MOTORNA KOLESA. V letošnjem oktobru so napravili v Zctlinjenih državah 454.000 avtomobilov, največ dosedaj. V prvih desetih letošnjih mesecih so napravili 3,620.000 avtomobilov, za 422.000 več kakor v istih mesecih lanskega leta in samo za 24.000 manj kakor v vsem lanskem letu. — Motornih koles je na vsem svetu okoli 1 milijona. Prva je Anglija s polovico milijona, nato Nemčija s 130.000 in Francija s 100.000 motornimi kolesi. Pošljite naročnino! H mm n soi 10 Din istic zatulile, aho ne [lisic tega oglasa i V svrho upeljavc naših specialnih parfuir-" smo se odločili za posebno božično reklamno prodajo, ki ho trajala do 21. decembra i. i]. Onim, ki sc bodo poslužili t^ reklamne prodaje, poklanjamo sledeč- velike nagrade, I'i se ia željo dobitnika izplačajo tudi v gotovini: 1 nagrada v akupri vrednosti 50.00(1 Din 2 nagradi po 10.000 Din . . 29.000 Din 4 nagrade po 5000 Din . . . 20.000 Din 2 nagradi po 2000 Din . . . 4.000 Din 10 nagrad po 1000 Din . . . lO.OGO Din 41 nagrad po 500 Din . . . 20.500 Din lekmovnnja za navedene nagrade se lahko udeleži vsakdo, kdor nam po poštni nakaznici ali v denarnem pismu posije Din 65 — nakar dobi poštnine prosto I Etanon o specisainlh Hakonov ra-Kicnetza llnega »odeoii" parfuma (običajna vrednost 90 Din). V svrho tekmovanja za razpisane nagraJo jc vsaki pošiljki priložena zaprl t kuverta s kuponom opremljenim s tekočo iteviUo, kakor tudi načrt o razdelitvi nagrad, j katerim soglaša vsak naročnik. Vlaganje kuponov se vrši pod nadzorstvom kr. notarja. Da pa naše odjemalce v vsakem oziru zadovoljimo, poklanjamo razen omenjenih 60 velikih nagrad prvim 15.000 naročnikom še nadaljnjih 5000 posebnih manjših nagrad v shupni vrednosti Din 450.080 Z ozirom na veliko število teh posebnih nagrad odpade povprečno na vsakega trct.e^a nu-fo.nika po 1 posebna nagrada. Vrhu tega je pa dana seveda tudi možnost, da razen te pripade "anj še ena izmed gorenjih velikih nagrad. Ker je število navedenih posebnih nagrad omejeno na E0C0 dobitnikov ter je pričakovati lelo velike udeležbe, Vam priporočamo, da se za udeležbo božične reklamne prodaje TAKOJ ODLOČITE! * Naročila je točno nasloviti na! <", tirna hosmet. izdelkov ia parfumov LJUBLJANA — Vejova ulica štev. 8/45. imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajer.i in različnim nečistostim kože. One store kožo m«.hko. nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst Elsa-mil: Elsa-lilijno mlečno milo, Elsa-glicerinsko milo, Elsa-boraksno milo, Elsa-milo za britje, Elsa-ka- transko ali šampon milo. Za poizkušnjo 5 kosov tlsa-mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti vnaprej poslanemu denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila je nasloviti na lekarnarja Eugen V. Feller v Donjoi Stubici, Elsatrg 16, Hrvatska. Ljubl:ana, Krekov trg 10 prvo nadstropje TeksiilbazarUubliana- Kreko,uil10 prodaja po Izredno nlzld ceni stofa, dublna, flanele, sukna, kamgarna, velourja za ženske plašče m Din 88—, dalje dubelne za moške vrhnje suknje m Din 90—, dalje štrikane jumperje in vestice. — Pišite po cenik na TEKSTILBAZAR, Liubllana, OSTANKE Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnic; ■j lubljani, poleg hotela ,Union'. Obrestovani najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. Ali ste že poskusili? &ie-bto°vS tudi dani'":. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni praš k za živino, posebno za praši:e, »MASTELIN«, zakonito zavarovana znamka. 7. malim zavitkopi za 12 kron se prepričate. Razpošilja A. KOSEC, Maribor. 3 in 5 kfi po pošti, iranko pakovano v zavitkih po '/■o in '/» kg. Za trgovce 50% popusta. 67,0 PO ZEIO ZNIŽANIH DNEVNIH CENAH si lahko nabavite raznovrstno manuiakturno bla^o za ženske in moške obleke ter k temu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor 'udi spcccrijsko blago in železnino pri R. Rutnerja nasl., Vrhnika ila zalogi vse potrebščine za šivilje in krojače, kateri;.! dajem popusl - Postrežba točna in solidna. NafboljSl Šivalni stroj Je edino Ic Josip Peiellnc-e znamke Orltzner ln Acller sa rodbino, obrt In Industrijo Llublfana m« Pfrfernova. i spomenika, ob »odi Pouk » menja bruplifen. Večlelna garancija. Delavnica za popravila l< valilo Telefon 913 Ka mala Ržena ZIKA je samo ena! To ve vsaka gospodinja, ki lioče imeti na mizi okusno, zdravo in re- dilno kavo. Zato zahteva v trgovini le Ž I K O v rdečem zavitku. POZOR prsd BOMrsdbsmll Semensko DETELJO kupi FRAN POGAČNIK — LJUBLJANA, Da-najski cesta štev. 36. 8170 Kupujem bukove HLODE in cele gozd. parcele za posek. H. PETRIč - Ljubljana Gosposvetska cesta št. 8. — Telefon 343. Motna vina očistiti IN TRPKA TER PREKISLA OMILITI JE ZELO ENOSTAVNO!. Na zalogi imamo spec. francosko želatino »LAINO« tvrdke Clerment & Quignard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! — Glavna zaloga: DROGERIJA »SANITAS« — Celje in Ljubljana, Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin fr gr štev. S sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. - Vezane vloge obrestuje po dogovoru. - Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne — posebno kratkoročne kredite. SREBRNE KRONE se najvišje plačujejo. — ŠIVALNI STROJI, najboljši, 15 let garancija. Zahtevajte cenik. BUDILKE - ure, natančne, 3 leta garancija. Samo pri Jos. Selovin - Čuden, Ljubljana, Mestni trg št. 13. ženske plašče (mantelne) lepo moderno narejene ali pa blago za iste v vseh" barvah, dobite najceneje pri F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 29. Radi opustitve podružnice Mihajlo Lapuh, Škofja Lok«, kapucinsko predmestje, prodaja vm manuiakturno blago do 31. decembra 1.1. od 10 — 20 % pod dnevno ceno! ipeciaina mehanična Mrnte za wnM pisnlnih, rt^iH in m* rtnjn IgjmLgM^ 5gi'"b"rg0Ba ferpcntinoio milu Io neprenosljiva sestava mila in ferpenana vs&buie pristno zlaio! Dobroidoča KOVAČNICA • stanovanjem se od-da takoj. Ponudbe opravi pod: »KovtJnica« 8239. Okrog 4C0 m' prvovrstnega ETERNITA ie naprodaj v Mladinskem domu na Kode, cvem, LjuVlj. Suhe slive In fige se dobe po ugodni ceni pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Duna',ska cesta Stev. 36. 8320 imunim .............................................................................umnimi | Prometni zavod za premog d. d. \ ^ v L/ubi/am I proda,o premog I iz slovenskih premogovnikov I vseh kakovost, v ce ih va°owh do orig nalnih = cenah oremmovnikov zn domačo uporabo kukor | tudi za indushtiska nodiiha i:t raioecavn na i debelo inozemski premog m koks \ vsake vrste in vsakega mora ter priporoča 1 posebno nrvovrslm češk slovaški in 1 ngeiki | kaki za livarne m domačo upi.rabo, kovaški 2 oremog m br.kctc. Naslov: Prometni zavod zu premog, % d. d v Ljubi ani, Miklošičeva cesla 15 I. "■mtiimi 'iiiiiiiii'i'tininimii"i'iiimi'it'')»i'iiii