»
f-^vi-yrtitoj. .^^ptK«*-.---
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
KO. 136
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 12, 1939
LETO XLII. — VOL. XLII.
taljevi in predsednikov govor
i i
Kaj govorijo kralji in predsedniki republik, ko se javno pobijajo, dimo i? sledečih dveh govorov, ki s-ta jih imela angle-ta'alj Jurij VI, ko .je obiskal predsednika Roosevelta. Roose-Je govoril prvi, nakar mu je kralj odgovoril: Je rekel predsednik Roosevelt: Vaše veličanstvo! V življenju mfNov kot v življenju posameznika so dogodki, ki so izrednega lena. Tak dogodek imamo danes, ko vse Zedinjene države pra-iS ^jo prihod angleškeg? kralja in kraljice na tla ameriške zem-Mi mislimo, da je to primerna prilika, da se zahvalimo, da lah-Jl rsteje utrdimo prijateljske vezi, ki so dosedaj prevladovale tijS Ameriko in Anglijo.
Meni se zdi, da sta Amerika in Zedinjene države največ pri-T!i ;lale k dobrim odnošajem z raznimi ostalimi narodi. In vzrok je, ,Se eden druzega ne bojimo in ker naše meje niso utrjene. Nih-lz^ed nas se ne boji napada. Mi se ne oborožujemo proti Angli-^'ti se Anglija ne pripravlja na vojno proti nam.
smo prijatelji. Jaz iskreno želim, da se dobri in iskreni °S!iji, ki prevladujejo med Anglijo in Zedinjenimi državami se j, učvrstijo. Na ta način bomo vsi napredovali. Gospe in gos-Je> pijmo na zdravje angleške kraljeve dvojice! Tako je govoril predsednik Roosevelt. In angleški kralj George %ovoril sledeče: Gotovo mi boste verjeli, da sem dolge meseno z nepotrpežljivostjo čakal na moj obisk v Zedinjene drža-
V
peal
iS '. pee«
V počast nadškofu
Redkokdaj je bilo v cleveland-skem stadionu, še toliko naroda kot v nedeljo popoldne, ko je clevelandski nadškof Most Rev. Joseph Schrembs praznoval 50-letnico mašništva in se je odzvalo skoro 70,000 ljudi, da proslavijo njegov jubilej. Ob isti priliki je graduiralo skoro 10,000 učencev in učenk iz katoliških višji šol clevelandske škofije.
dri'
prvi vrsti se vam moram zahvaliti za vašo prijazno povabi-za krasni sprejem, ki sem ga doživel v Zedinjenih državah, f !°io soprogo sva bila globoko ganjena radi prisrčnega spreje-s ^ v Washingtonu.
Jz Kanade, odkoder sem pravkar prišel, vam prinašam prav pozdrave vaših sosedov, ki so vaši dobri prijatelji. In iz delov sveta, kjer se nahaja angleški imperij, vam prinašam 0 globoke in iskrene pozdrave.
ko pijem na vaše zdravje, gospod predsednik, vam želim ^ici najboljše zdravje in srečo. Trdno pričakujem, da v letih, f1(fejo, bodo Zedinjene? države šle naprej po istih potih napred-*ot danes. In prosimo prisrčno, da v letih, ki pridejo, bomo i -0 korakali skupno, na potu najožjega prijateljstva in bratske Delovali bomo za svetovni mir. — Tako se je glasil kraljevi ^ V Washingtonu.
4
Dver
# le
Jk angleškega kralja v Ameriki pomeni več Prijateljstvo. Ali pride do vojaške zveze!

v
oa
a
'v ilič

4shfagton, 10. junija. Obisk f^ega kralja Georga ne po-&amo navadno prijateljstvo ^'njenih držav, pač pa piše-"	kritiki> da namerava
'J isvelt posebno zvezo z Angliji diktatorjev. >n, kako je bil angleški |n j ^Prejet v Zedinjenih držala Nttio kaže, da si Anglija pri-f* dobiti gotovo pogodbo od av za slučaj voj-1 da Amerika ne bi bila na-^ taki pogodbi, jfovora, ki ga je imel pred-Roosevelt pri uradnem ki je bil nalašč prirejen TjJ. Reškega kralja, se posne-" a Amerika nikakor ne napis angleškim stremlje-,(la Anglija še nadalje ob-
S
imperij.
Indirektno je poudarjal predsednik Roosevelt, da je ponosen na demokratsko državo kot je Anglija, dasi mu je dobro znano, da ima Anglija več narodov za-suženjenih kot katerakoli druga država.
Prvič v zgodovini se je pripetilo, da je kak angleški kralj ob-iskal Zedinjene države, proti katerim je Anglija dvakrat direktno, enkrat pa indirektno vodila vojno. Zdelo se je ob sprejemu angleškega kralja, da so vsi to zgodovinski dogodki pozabljeni.
Pri slavnostnem banketu, ki ga je predsednik priredil v počast angleškemu kralju, se ni govorilo o prijateljstvu, pač pa o mednarodnih razmerah, ki prevladujejo, kar je dalo banketu povsem političeii značaj.
134 kandidatov
l2nih predmestjih in vaseh lci Clevelanda bodo imeli »tu mesecu primarne voli-izberejo kandidate za ra-j Dosedaj se je prigla-! 4 kandidatov v sedmih va-pfedmestjih. Večinoma so ,'kanci. Primarne volitve v ^ttdu se vršijo prvi torek v ^ mesecu, dočim pravi po-*** se primarne volitve za I mesta in vasi v okolici vršijo v avgustu.
u Štrajk še traja
razvažalci kruha in sladki so začeli s štrajkom pri ž,]stih večjih kompanijah v ^du, še ni prišlo do spora-j, Nobena stranka se neče .' Unija je doslej zavrgla ^Panijske ponudbe.
Na štrajku
delavcev je odšlo na ki so bili zaposleni v skladi poznani tvrdki The »ijv^n Co. Delavci zahtevala delavske ure in zvišati.
Katoličani graduanti
V	nedeljo so bile v cleveland-skem stadionu podeljene diplome kakim 9,000 katoliškim graduan-tom iz katoliških šol clevelandske škofije. Diplome je delil nadškof Most Rev. Joseph Schrembs, ki je pravkar dobil od papeža pravico, da lahko nosi palium. Obenem je nadškof Schrembs praznoval zlato sv. mašo, ko je poteklo 50 let, odkar je bil posvečen v mašnika. Ob tej priliki so dospeli v Cleveland štirje nadškofi in 32 škofov.
49 kovčkov
Ko sta dospela angleški kralj in kraljica v Washington, sta pripeljala s seboj 49 ogromnih kovčkov garderobe. Baje ima kraljica s seboj 62 različnih oblek, angleški kralj pa 17 različnih uniform in civilnih oblek.
Oče Mr. Lučaka
V	bolnišnici je umrl Martin Lučak, oče councilmana Lučaka iz 28. varde, na posledicah poškodb, katere je dobil 1. junija v avtomobilski nezgodi.
Pokojna Mrs. Franc
Poročali smo že, da je preminula Mrs. Frances Franc, rojena žužek, stara 49 let. Ranjka je bila doma iz vasi Dolina pri Bo-štanju in je dospela v Cleveland pred 26. leti. Tu zapušča žalujočega moža Josepha, sina Josepha in hčer .Frances Plut ter sestro Angelo Rajer, dočim zapušča v domovini pet sester in tri brate. Pokojna je bila članica društva sv. Mjarije Magdalene št. 1621 KSKJ. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče iz hiše žalosti na 1113 E. 67th St., pod vodstvom Frank Zakrajška. Naše iskreno sožalje preostali družini. Naj bo ranjki rahla ameriška zemlja.
Važna seja
V četrtek 15. junija se vrši važna seja točno ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani. Na to sejo so vabljeni vsi, ki so imenovani v odbor za sodelovanje tekom svetovne konvencije in pri paradah, ki se bodo vršile 28. in 30., julija. Na sejo pridejo tudi mestni uradniki, ki bodo dajali pojasnila glede programov pri javni otvoritvi vseh kulturnih vrtov. Bodite točni za sejo. Pridejo lahko tudi drugi, ki niso v odborih. Prav gotovo pa naj bodo navzoče lia-čelnice krožkov in one, ki zastopajo narodne noše. Vas vabi — A. Grdina.
Napad na Roosevelta
Charles E. Rush, ki je načelnik javnih knjižnic v Clevelandu, sporoča, da mu je odbor ameriških načelnikov javnih knjižnic poslal brzojavko, v kateri se zahteva, da se protestira proti predsedniku Rooseveltu, ker je imenoval nekega pesnika Archibald Mac Leisha za načelnika kongresne knjižnice. Kongresna knjižnica v Washingtonu je največja knjižnica v Zedinjenih državah in zahteva moža, ki je tehnično izobražen, ne pa idealnega pesnika, pravi brzojavka. Mr. Brush je izjavil, da bo poslal protestno brzojavko predsedniku. Mr. Brush je povedal, da pomeni imenovanje pesnika kot načelnika knjižnice toliko, kot če bi predsednik imenoval romanopisca za načelnika zvezdar-ne na Harvard univerzi.
K molitvi
Članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se naznanja, da se vrši molitev za pokojno sestro Frances Franc, 1113 E. 67th St. danes, v pondeljek ob 2. uri popoldne. Prošene so sestre, da se v obilnem številu udeležijo, obenem pa tudi pogrebne sv. maše v torek ob 9. uri zjutraj.
Herman Nord
Včeraj so pokopali v Clevelandu enega najbolj poznanih Cleve landčanov, Hermana C. Nord, ki je bil tu 35 let kot odvetnik in ki je bil obenem 23 let kot švedski konzul v Clevelandu.
V bolnišnici
Mrs. Agnes Gračanin iz Bay Village je bila prepeljana v Fair-view bolnišnico na W. 33rd St. in Franklin Boulevard. Ure za obiske so od 1-3 popoldne.
Pes—doktor!
New-arlc, N. J.. 10. junija. Tu je graduiral z odliko Bon-zo, nemški pes volčjak, M je clobil diplomo in naslov "doktorja pasje zvestobe." Diplomo je dobil na univerzi v Newarku. Diploma je bila podarjena, ker je pes dolgo vrsto let vodil slepega dijaka Johna Mellilo okoli. Mellilo je graduiral včeraj z odliko. Ko je prišla gradu-acija na vrsto so oblekli psa v obleko kot jo imajo gradu-iranci na univerzah. Dobil je tudi posebno kapo. Predsednik univerze je 'podelil diplo-mo Mellilu, a slednji je izro-' čil diplomo psu, ki jo je vzel v gobec!
-o—
71 graduirancev
Prihodnjo soboto bo na Col-linwood High šoli, ki je največja višja šola v državi Ohio, graduiralo 524 učencev in učenk in med temi je 71 slovenskih mladih fantov in deklet. Njih imena so: Robert Azman, Joseph Barbish, Mary Bartel, Albert Batich, Inez Bizjak, Mary Bratovich, Joseph Brodnik, Stanley Cajdek, Anto-nia Celhar, Frances Celigoj, Jack Cic, Elizabeth Erbežnik, Elizabeth Furlan, Anthony Germ, Alfred Bogolin, Irma Golob, Victoria Habjan.
Henry Hlabše, Dorothy Hrar star,, Albert Hribar, Albert Iv-nik, William Je.rše, Hedwig Kali-šelt, Peter Kekič, A ime Kastelic, Mary Klun, Victoria Knaus, Wm. Kosanovich, Valentine Kosec), Josephine Košmerl, Rose Kos, Carl Kovač, Stanley Kožuh, Geo. Leovic, Helen Lukanc, Mihael Matoh, Edith Modic, Frances Novak, Josephine No^ak, Amelia Ogrin, Antoinette Pavlovčič.
Donna Penko, Ruth Penko, Doris Pire, Pauline Pire, Elmer Pintar, Jean Pintarich, £leanor Poje, Edith Puncoh, George Pu-trich, Mary Rolih, Stanley Rossa, Henry Saletel, Louis Sanabor, Frank Seme, Josephine Sercelj, Diana Sibenik, Albert Skok, Frank Slovenec, Thomas Telis-man, Josephine Tome, Dorothy Trobentar,- Anthony Vadnal, Emily Vicic, Frank Vidmar, Frances Zabukovec, Vida Zobec, Sylvester Zupan, Mary Zupančič. Vsem graduantom kot tudi njih «taršem iskrene čestitke in mnogo napredka v življenju.
Ponesrečeni zrakoplovec, ki je hotel na Mars
Chatham, Mass., 10. junija. Cheston Eshelman, zrakoplovec, je bil potegnjen iz vode, kamor je padel. Rešilcem je povedal, da je nameraval s svojim zrakoplovom poleteti na planet Mars. Planet Mars je oddaljen 350,000,000 milj od zemlje. So še norci na svetu, tudi med zrakoplovci.
Zanimiva seja
Nocoj se vrši zanimiva seja podružnice št.-25 S. ž. Z. Po seji bo pa prijetna zabava za lepe nagrade. Pridite v lepem številu. — Predsednica.
Nova tajnica Mrs. Josephine Praust, 1281 E. 169th St., nam naznanja, da je prevzela tajniške posle pri podružnici št. 18, Slovenske ženske zveze. Asesment pobira vsako sredo in četrtek na svojem domu Mr. James Debevec Naš Mr. James Debevec je uspešno prestal operacijo v Charity bolnišnici, toda bo moral po nasvetu zdravnikov ostati še najmanj en teden v bolnici.
Hot dogs!
Angleški kralj je sinoči ob 11. uri zapustil Zedinjene države. Tekom nedelje je bil gost pred sednika na njegovem domu v Hyde Park, kjer je predsednikova žena priredila piknik in na pikniku so servirali — vinarice! Prav tako kot ha naših domačih piknikih.
-o-
Kruta nemška vlada zatira svobodo
Praga, 10. junija. Nemška vlada je odredila izredne določbe za Češko, kjer soxse prebivalci deloma uprli nemškk nadvladi. Med drugimi so bile izdane sledeče odredbe: Vršiti se ne sme nobeno javno zborovanje. Zapreti se morajo vsa filmska in druga gledališča. Zapreti se morajo vse šole, ker nemške oblasti trdijo, da učitelji agitirajo proti Nemčiji. Vrata in okna pri vseh privatnih stanovanjih morajo biti zaprta od 8. ure zvečer do 5. zjutraj, sicer bodo nemški vojaki streljali v hišo. Odstavljen je bil češki župan v Kladnu, ker se ni strinjal z nemškimi povelji. Kladno je mesto, kjer je bil rojen Anton Cermak, bivši chicaški župan, ki je bil ubit, a je bila krog-Ija namenjena predsedniku Rooseveltu.
Kanadski delegati
Videti je, da se zanimajo samo bogatini za prihod angleškega kralja v Ameriko, pač, pa so delavske organizacije enako ' na njegovi strani. V Clevelandu zboruje že dalj časa konvencija ameriških železniških uslužbencev. Na tej konvenciji je tudi kakih 100 kanadskih delegatov. Ti delegatje so pretekli petek na konvenciji vstali s svojih sedežev in zapeli kraljevo himno: "Bog čuvaj kralja!". Ameriški unij-ski železničarji so vstali s svojih sedežev in pozdravljali kanadske delegate, znamenje, da tudi oni ne nasprotujejo angleškemu kralju.
Iz dalnje Montane
V soboto se je zglasil pri nas Mr. John Počervina, ki je prišel iz Butte, Mont., pogledat svoje prijatelje v Clevelandu. Stanuje pri Mr. M. Svete, 1062 Addison Rd. Dobrodošel v Clevelandu.
Spremenjeno ime
Šolske sestre sv. Jožefa, ki poučujejo v St. Joseph Academy v Garfield Heights, naznanjajo, da se bo ime akademije s 1. septembrom spremenilo v Marymount High ^chool.
Cullitan doma
Državni prosekutor v Clevelandu Mr. Frank Cullitan, ki se je nahajal dalj časa v bolnišnici, je slednjo zapustil, toda potreboval bo najmanj en mesec, da bo popolnoma okreval, kar mu vsi želimo.
Zaroka
Zaročil se je Mr. Frank J. Hočevar, 1032 E. 61st St. z Miss Margaret Sneller, 15703 Grove-wood Ave. Naše prav iskrene čestitke !
Za otroke.
Razne dobrodelne organizacije v Clevelandu bodo poslale letos 3,000 revnih otrok v razna taborišča na oddih.
Adria društvo
Pevsko društvo Adria ima nocoj večer po vežbi sejo. Prosi se obilne udeležbe.
Seja trgovcev
Progressive Merchants Association ima v nedeljo večer v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. važno sejo. Bodite navzoči.
Japonski voditelji nameravajo narediti konec vojni na Kitajskem. Važna posvetovanja v Tokiu
Tokio, 10. junija. Med višjimi japonski narodnimi voditelji se te dni vršijo jako važna posvetovanja, katerih namen Je najti sredstva in pota,, kako bi se mogla končati vojna na Kitajskem.
Razprave se tičejo predmeta, da se ustvari posebna kitajska vlada, ki bi bila pod načelstvom Wang čing Weja ali pa Wu Pej Fuja, ki sta dva kitajska voditelja, ki nista prijazna režimu kitajskega generalisima Kajšeka.
Japonsko ministerstvo je že prevzelo ta problem. Pet ministrov je bilo imenovanih, da se ba-vijo podrobneje s problemom.
1 Treba je samo malega pritiska od! strani japonskega cesarja in vojne bi bilo konec.
Da silijo Japonci za konec vojne, tako se trdi v dobro poučenih krogih, je vzrok, "ker je Japonska radi kitajske vojne že skoro popolnoma izčrpana, tako v političnem kot^v finančnem smislu.
Japonci so mnenja, da se mora ustanoviti sedaj nekaka kitajska vlada, katero bi Japonci lahko priznali. Japonska si je naprtila radi vojne mnogo sovražnikov in japonska trgovina je globoko padla.
Zvezna vlada preiskuje, zakaj republikanska vlada v državi Ohio odslavlja uradnike
Columbus, 10. junija, že več tednov je na delu večja skupina zveznih agentov, ki preiskujejo rekorde državnega urada za brezposelno zavarovalnino, da se do-žene, zakaj je republikanska administracija odslovila toliko uradnikov.
Zvezna vlada želi dognati, če je republikanska administracija v Columbusu kršila določbe civilne komisije s tem, da je pregna-a iz uradov demokrate, ki so bili zvežbani in jih nadomestila z ne-
izkušenimi republikanskimi uradniki.
Od marca meseca sem je governor Bricker odslovil že kakih 800 uradnikov iz urada za brezposelno zavarovalnino, dasi je večina teh uradnikov prestala skušnjo z dobrim uspehom.
Odslovljeni uradniki so se pritožili na kongres in na samega predsednika, ki je sedaj odredil natančno preiskavo. Uradnike so vodslovili v Columbusu ne da bi niti vzroka navedli za odslovitev.
Zanimive vesli iz življenja arneriikih
Slovencev po številnih naših naselbinah
Mrs. Mary Dolinar v Imperial, Pa., je bila zadeta od nekega avtomobila, ko se je vračala iz cerkve. Zlomljeni ima obe nogi in se nahaja v bolnišnici.
Farrel, Pa. — Sem je dospela vest, da je v New Castle, Pa., naglo umrl rojak Frank Likovič, doma iz Gornjega Iga, občina Iškavas. Tam je živel 25 let. Njegova smrt je zagonetna. Uradno je izjavljeno, da je umrl za srčno hibo, toda odborniki lokalne unije CIO, pri kateri je bil Likovič aktiven, sumijo, da je bil umorjen in zahtevajo natančno preiskavo.
Barberton, O. — Frank Plat-nar se je pri svojem delu v tovarni nevarno ponesrečil. Vrelo železo, ki je bilo tekoče, mu je pljusknilo po nogah in ga hudo opeklo. Nahaja se v mestni bolnišnici.
Joseph Russ, Hibbing, Minn., star 24 let, se je 26. maja ustrelil z lovsko puško na svojem domu v Kitzville. Mladi Rus, ki je bil železniški zavirač v rudniku Webb, je istega dne prejel ček kot za svojo plačo. Ko je pa prišel domov z dela, je povedal svoji materi, ki je vdova, da je ček zgubil. Bil je silno potrt in kmalu potem so ga našli v njegovi sobi ustreljenega v sence.
V	Milwaukee je umrla Ana Spende, stara 52 let in rojena v Spodnji Rečici v Savinjski dolini na Spodnjem štajerskem. V Ameriki je bila 32 let in tu zapušča moža, dva sinova, tri hčere in sestro. Bolehala je dve leti.
V	New Philadelphia, Ohio, je umrla Mary Fišer, stara 53 let. Rojena je bila v Kranju na Gorenjskem. Zapušča moža in tri hčere.
V	Sheboyganu, Wis., se je ponesrečil te dni rojak Jakob Rup-nik, ko se je z dela* vračal domov v avtobusu. Ko je izstopil in hotel prekoračiti cesto, ga je podrl
neki avtotruk in ga težko poškodoval. Zdrobil mu je nogo pod kolenom in mu prizadjal še druge poškodbe. Nahaja se v bolnišnici.
Cle Elurn, Wash. — Miss Olga Medved, mlajša hči rojaka Bar-tola Medveda, je pravkar dokončala študije bolničarke v Yakima, Wash.
V	Calumetu, Mich., je umrla Mary Vidmar, stara naseljenka, ki je tam živela 45 let. Stara je bila 72 let in rojena v okolici Črnomlja v Beli krajini. Zapušča dve omoženi hčeri, tri brate in sestro.
Jugoslovanski konzulat naznanja, da se bo tudi tekom poletja oddajal jugoslovanski radio program iz Beograda, in sicer na enak način kot sedaj, vsakega 1. in 14. v mesecu. Program se oddaja preko berlinske kratkoval-ne postaje.
V	Chicagu je pobrala smrt rojaka Štefana Gjura. Star je bil 47 let. V Ameriko je prišel pred 30. leti iz vasi Trnje, fara Ceren-šovci, Prekmurje. V Chicagu zapušča ženo in dve hčeri, brata in sestro, v stari domovini pa mater, enega brata in sestro.
Novo postavo glede vina je sprejela država Ohio in dobiček bo imelo stotine slovenskih farmarjev v Lake in Ashtabula county. Postava pravi, da se mora vse vinp importirano v Ohio, plačati v gotovini, na sladka vina je naložen davek 30 centov od galone, dočim je na ohijska vina davek samo 12 centov. Izdelava vina je tudi tako predpisana, da daje prednost vinogradnikom v državi Ohio.
Liga ameriških-jugoslovanskih volivcev je priredila novemu slovenskemu sodniku vi West Allisu, Wis., slavnosten banket, katerega se je udeležilo 300 ljudi. Na programu so nastopile slovenske, hrvatske in srbske skupine.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 12, 1939
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 Bt. Clair Avenue Cleveland, Oblo ________PubUflhed dally except Bundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta «3JO Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto >5.60; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for S month* Cleveland and Euclid, by carriers. $5.50 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 136, Monday, June 12,1939
Jugoslavija na razstavi
Vsakdo, ki obišče newyorsko Svetovno razstavo, je največ radoveden, kako izgleda pavilijon njegove domovine in ga primerja z drugimi. Jugoslovani moremo biti ponosni na svojega, kajti po slikovitosti cele izložbe in zlasti po nazornosti se more postaviti prav dostojno poleg vsakega.
Ne more se sicer primerjati s paviljoni svetovnih držav, kot so Anglija ali Francija, najmanj pa z Rusijo, čije paviljon daleč presega vse druge, toda jasno in zelo lepo kaže naravne vire Jugoslavije, njen prispevek k mednarodni kulturi in njeno naravno, pokrajinsko krasoto.
Takoj pri vstopu v paviljon vsakdo takoj opazi čez celo steno veliko sliko, ki kaže življenje po deželi. Pred seboj vidiš celo vas s hišami, gospodarska poslopja, celo kozolec, drevje, znamenje, žanjice s snopi pšenice, ženo z jerbasom na glavi, ženo, na kolu nosečo koliko vode spredaj in zadej; vidiš fante in dekleta plesati, spredaj pa stoji velika podoba možakarja s hrbtom proti gledalcu in je najbrž župan, ki gleda svoje "podanike."
To delo na prvi pogled ni gledalcu nič posebnega, toda je največje strokovno umetniško delo. Sestavljeno je iz nad 800 lesenih kosov in vse barve razun rdeče, so naravne. In to podobo je izdelala strokovna šola v Zagrebu.
Pri tej podobi manjka samo nekaj: opisa, ki naj bi pojasnil celo sliko, da bi jo mogel vsakdo razumeti in bi jo potem tudi znal ceniti.
Za to podobo je ličen prostor, ki je podoben, ako bi bilo v njem kaj več pogrnjenih miz, prijazni malomeščanski gostilni. Stene iz kamna, sredi majhen ograničen prostor z vodo, v kateri se šopirijo lepe povodne cvetlice. Poleg stoji okrogla, krasno izdelana miza iz orehovega lesa. V sredini plošče je vdelan prerez drevesnega djsbla z vsporednimi zelo temnimi in svetlejšimi rižami. Okoli pa so vloženi manjši prerezi v svetlejših barvah, To je umetniško delo prve vrste.
V	istem delu paviljona je plastično vpodobljen zemljevid Jugoslavije in na njem so v zabojčkih izloženi pridelki raznih krajev: žito, premog, razne rude itd.
Po stenah, ob katerih vodi vijugasta pot navzgor in na drugi strani zopet navzdol, so slike naših najlepših krajev: Bled, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Plitvička jezera, kopališča ob dalmatinskem obrežju in kaj ša vse. V slikah je mogoče videti vse najlepše kraje Jugoslavije.
V	pritličju so v zaprtih predelih ppd steklom izložene najstarejše knjige v cirilici in glagolici, majhne lesene, mnogo stoletij stare podobe svetnikov, po steni posnetek starodavnih slik, ki se nahajajo v raznih cerkvah, več posnetkov •stare jugoslovanske arhitekture, itd. ■	•
Zastopane so narodne noše iz vseh krajev Jugoslavije, od Slovenije, do Prekmurja, preko Hrvatske in Slavonije, čez Bosno, Črnogoro, Dalmacijo in Srbijo.
Le podobe v narodnih nošah naj bi imele mesto ploščatih obrazov samo i nosom, brez oči, ušes in ust, lepe tipične slovenske, hrvatske, srbske, črnogorske, bosanske, hercegovske in dalmatinske obraze in celotni utis bi bil mnogo ugodnejši. Vsakdo ima namreč najrajši pred seboj popolno istinitost brez vsakega, prikritja. Kakor obleka olepša obraz, tako tudi obraz dvigne lepoto obleke.
Še je čas, da se to napravi.
Zares: lep je pugoslovanski paviljon in ga je vredno pogledati.
Farani in prijatelji cerkve sv. Vida, pozor!
V som vam je gotovo znano, da je od prvega maja v veljavi postava o prodajnih znamkah (Sales Tax Stamps). Te znamke se lahko hrani v dobrodelne namene. Za vsakih $100.00 v znamkah, dobijo dobrodelni zavodi $3.00 Posamezniki lahko pomagajo tistemu zavodu, ki §i ga sami izberejo. Ni lahka reč Obrati $100.00 v znamkah, kajti kupiti je treba že za $3,333,33 blaga, predno se dobi $3.00 dolarje za vaš zavod.
Ako pa hočejo vsi farani nabirati te znamke in jih darovati svoji cerkvi, se bo pa tudi nekaj nabralo. Farani ste prošeni, da hranite te znamke in jih oddajte v nedeljo v zabojčke, ki jih vidite pri glavnih vratih v cerkvi. Da vam pa olajšamo delo, smo postavili več zabojčkov po vsej naselbini, pri trgovcih. Torej,
kadar kaj kupite V naselbini od svojega trgovca, vprašajte za te znamke in ako ima vaš trgovec zabojček naše cerkve, pa jih pustite tam v zabojčku, ako ga pa nima, pa oddajte znamke ob nedeljah zjutraj pri glavnih vratih v cerkvi.
Čim več boste nabrali teh znamk, tem večja vsota se bo nabrala za vašo cerkev. Vprašajte tudi svoje prijatelje, ki so< mogoče kupili avtomobil ali pa pohištvo, ali kako drugo,večjo reč, da vam dajo te znamke in jih prihranite za našo cerkev.
Naše zabojčke imajo sledeči trgovci :
Ameriška Domovina, Grdina Furniture' Stores in Funeral Heme, Francine's Lingerie Shop-pe, Texaco Gas Station (Frank Pohar), Zakrajšek Funeral Home, Ig. Slapnik St., Norwood Appliance and Furniture, Jos. Stampfel, Smrekar's Hardware, •Jos. Grdina, Grdina's Shoppe, Frank Suhadolnik, Zavasky
Hardware, Boncha Bros., Voel-ker Motors, Bruss Radio, Zele Funeral Home, Oblak Furniture, Kremzar Furniture, Anton Mer-var, Mervar Cleaners, Louis Cim-perman, R. Znidaršič, CarlSpret-nak, Brazis Tailors, 6113 St. Clair Ave., Superior Home Supr ply, Sohio Gas Station (D. Lu-šin), špeh bratje, Louis Prince, Anton Anzlovar, Mayer Shoes, Slapnik Jr., Frank černe, John Gornik, Frank Belaj, Grdina Hardware, Stanich Grocery in Anton Martincich.
Ako smo slučajno izpustili kakšno ime, naj nam trgovci povedo, ko jih obiščemo in bomo prihodnjič popravili. Je pa tudi več trgovcev in gostilničarjev, ki tudi hranijo za nas znamke, a nimajo naših zabojčkov. Če mogoče še kateri izmed trgovcev želi imeti naš zabojček, ga prosimo naj"liam sporoči na Mr. Anthony Baraga, 1172 E. 58th St., ali na Mr. M. Kolar, 1025 E. 61st St. in vam jih bomo drage volje prinesli.
Vsem skupaj najlepša hvala za sodelovanje in za naprej: Vprašajte' 'za prodajne znamke in hranite jih za cerkev sv. Vida.
Odbor za pobiranje prod. znamk. -o-
Pionirska mati in jubilej
Da prihaja naša prva generacija svoji dozoritvi je lahko sklepati iz tega namreč, da smo pričeli praznovati že 25. poročni jubilej tu rojenih naših otrok. Menda je to prvič tak slučaj, zdi se mi torej vredno to malo opisati, naj ostane zapisano za poznejše rodo've vse ono, kar se zrcali po vrednosti iz zaslug naših pionirskih parov, ki so dospeli sem v Ameriko pred 40. in več leti.
Mislim na zasluženo mater-vdovo, na Mrs. Apoloni j o Lah, in druge njene vrstnice, na njeno hčer Mary in moža oziroma zeta Mr. Joseph Modica, trgovca z giocerijo', ki sta obhajala srebrni'jubilej njiju poroke. Že vsa leta mojega bivanja v Clevelandu sem imel priliko opazovati to družino Lahovo, saj je bil za to tudi vzrok. Oče naše slavljenke, Louis Lah, poznan pod imenom "Mestek," doma iz fare Bloke, je dospel v Ameriko leta 1892. Bil je med prvimi naseljenci pa tudi med prvimi trgovci, žal da je bil prezgodaj poklican od svoje ljubljene družine, da ni dočakal več let, da bi bil vžival veselje svoje številne družine, ki je ponos vsej naselbini. Rajni je preminul že pred 18 leti. Naj mu ostane blag spomin.
Njegova cenjena soproga Apolonija, rojena Laurich, mati jubilejne neveste, je posebne vrste cagti vredna žena, doma iz Hudega vrha, fara Bloke, kakor je bil rajni soprog Aloj-je dospela v Ameriko leta 1893, leto pozneje kakor soprog. Značilno je to, da se je vršil ta jubilej hčere ravno na dan 46. letnice, odkar 'je dospela mati Mrs. Apolonija Lah v Ameriko v družbi z Mrs. Ka-rolino Modic, ki je tudi iz tistega kraja doma in je v sorodu z zetom Joseph Modicem.
Mrs. Lah ima doma še eno sestro, Agato, ki je stara 80 let. Ima tudi še brata, Antona Laurie, ki se nahaja v državni službi v Beogradu. Pri hiši Lahove matere so rekli pri Jernejevih. Najbolje je, da zapišem prav tako, kakor mi je pripovedovala sama Mrs. Lah isti dan ko se je imela zvečer vršiti*srebr-no-ženitovanjska veselica. Vsak rad sliši iz življenja naših pionirskih parov, ki povedo resnične dogodke:
Dospela je na Lakeside Ave. k neki ženski, Mrs. Vidmar, in slednja še živi. Prišle so skupaj s Karolino Modic. prvo je šla v službo v gostilno znane Lukče-ve družine (Tekavčič) za tri mesece. Samo tri mesece je bilo ledik stanu v Ameriki za njo, ker jo je kmalu zapazil Louis
iz Bloške fare in je rekel poročila se bova. Mi, ki smo v, tistih letih bivali že v Ameriki, vemo, da so dekleta le malo časa služile v salonih, tam so prihajali fantje, po nje, da so se z njimi poročili in si tako ustanovili svoj stalni dom.
Ni pa potreba ponavljati iste navadne zgodbe, namreč, da so neveste takrat poročene takoj postale še večje dekle kakor so bile poprej. Skoro vsak slednji mož, ki se je poročil, je takoj poskrbel, da je svojo kra-sotico zaposlil in z delom pre-skrbel, skoro bi rekel, da so se možje nekako ravnali po neki turški navadi, da so ženske tako težko obložili z delom in hišnim opravilom, da so postale nekakšne sužnje, to je bila nehote že taka navada. Dosedaj 'so mi še vsi pari sporočili v popisu pionirskih sporočil, da so takoj po poroki drugi dan že začeli tisti boarding house, kar je pomenilo nič manj nego toliko kakor, da si ženo zaklenil ali priklenil k hiši, dokler se nisi spametoval in opustil tisto suženjsko delo, ki je vse padalo na ženske, za vzdrževanje hišnega reda od zgodnjega jutra do poznega večera, dan za dnem, leto za letom, ponekod zelo mnogo let. Da bo ložje spoznati vrjetnost moje trditve, da je bilo to življenje podobno sužnjosti, naj navedem v to malo pojasnil:
V tistih dneh niso bile hiše, kakor so hiše dandanes, takrat so največ ob železniški progi ali tam blizu postavljali kom-panijske hiše, prav revno zne-šene skupaj. Nikdo ni vedel o nobeni vodi ali o stranišču v hiši, vse to je bilo zunaj na dvorišču. V teh hišah so takorekoč naši novi pari ustanavljali tako zvane stanovanjske boarding house, kjer se je naselilo po nekaterih hišah tudi med 20 in 30 mož na stanovanje, nekaterih tudi manj. Prav dobro primero lahko potrdim s tem, da pripomnim, kako smo vozili tem gospodarjem pohištvo že potem, ko sem sam imel svojo prodajalno: Gospodar, ki je hotel napraviti stanovanjsko hišo, je prišel v trgovino in rekel: Osem postelj bi rad za 16 fantov; kupčija je bila kmalu gotova, postelje so bile železne po $2.50, blazine iz excelsiorja po $2, gugala (springs) približno $1.75, če je pa hotel blazino iz koruzne slame je stala pa 75 centov več. Vso to robo smo naložili na voz prav tako kakor se doma nalaga seno vi-) soko, preko voza deske, nato blazino, potem železje in gugala in zopet blazino itd., in smo peljali v kako staro hišo, ki je bila polna življenja malih po-nočnih živalic, in boarding house se je pričel in nadaljeval. K vsemu temu so pa moški delali po 12 ur dnevno težka in umazana dela ter prihajali nekateri pozno domov, drugi so delali še ponoči itd. Ta uboga gospodinja ni mogla niti par ur zaspati brez skrbi, vsak je zahteval vsak čas svojo košto, če pa ne bo postrežen dovolj, dobro, bo šel pa drugam, že takrat je bila konkurenca v tekmi, katera žena bo znala bolj. zadovoljiti fante s hrano in mažnostjo. Žene so pa morale doma največkrat na dvorišču prati tiste zašmirane površne vse od olja poltirane hlače in vse drugo perilo. Takrat ni bilo nobene "wash machine"; v trgovini smo prodali gospodinji samo lesen škaf in pa ribežen, na katerem je gospodinja ribala tisto perilo, da je bilo kakor v vicah. Tla v hiši niso bila pogrnjena s preprogami, kaj še, še tnalo linoleuma ni bilo, k ve-čim se je kupil tako velik kos linoleuma, da so ga dejali pod peč, da se ni vžgal pod, vse drugo je morala gospodinja z vodo in cunjo omiti. Za razsvetljavo so bile oljnate svetilke, ki so bile tudi gospodinjam določene jih oskrbovati in z oljem nalivati, le kakšna hiša
je že imela plin. Leta in leta je šlo tako naprej, dokler se ni pričelo malo bolje zaslužiti in so mestne oblasti začele pritiskati, da so gospodarji napeljali vodo v stanovanje in kanale itd. Prva dela, ki so jih imeli nekateri rojaki, so bila taka, da so snažili iz stranišč odpadke. Vse to je že davno pozabljeno, vendar bilo je tako.
Malo sem se odstranil od mojega cilja z dopisom, toda nič zato, naj še omenim kaj mi je ravno tisti večer povedala Mrs. Karolina Modic, ki je z Mrs. Lah isti večer obhajala 46. letnico prihoda v Ameriko, namreč: "Veste," je rekla, "drugi dan ko sem se poročila sem šla s košaro na železniški tir nabirati koščke premoga, da sem mogla zakuriti in večerjo skuhati." In takih se je že prej prijavilo veliko, ki so povedale na isti način, tudi moja soproga je vzela otroški voziček in prvorojenca Tončka notri, pa ga je peljala k jezeru na Willson street (E. 55th), da je k sinčku naložila v voziček malo drobnih drv. Da, tako je bilo življenje pionirjev, ki je pa bilo sreča za današnje dni. Vsi tisti, ki so šli preko takih preizkušenj, so si znali potem pomagati do bolj samostojnega življenja potom varčnosti in pridnosti ter potom pametnega gospodarstvi- To sem omenil le mimogrede, da se ne pozabi to, da če je kdo kaj napredoval, je moral za to delati in varovati in si. pritrgovati na vseh koncih in krajih.
Lahov pionirski par se je ukvarjal s stanovalskim poslom samo sedem let. Tudi sedem let je dolgo za mladi par ne-prenehanega dela, brez vsakega oddiha. Kdo je takrat poznal počitnice ali oddih alf osemurno delo!
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se je v družini množila družinica, gospodinja je bila tu*di družinska mati in mati številnih otrok, ki so zahtevali tudi svoj čas od matere, pa je šlo vse kar zadovoljno naprej. Danes moramo#občudovati to požrtvovalnost teh mater, tem materam gredo v resnici po za-služenju tiste čestitke, ki se po-jo materam. Danes bi že rekli tu zadnje čase rojeni otroci, da lažemo, ko to pišemo, toda imamo še žive dokaze za to, matere še same to pričajo. Pa pustimo to, da ne bomo žalili v sedanji komodni dobi tu rojene mladine. Nekaj od teh besedi bo že zadelo na dober spomin, mnogo je od takrat rojenih otrok, ki že vedo, da je bilo to res.
Ena od teh je prav naša slav-ljenka, Mrs. Marija Modic, ki je delila to skromno življenje s starši in se tega tudi navzela in je danes prava posnemalka svojih staršev, skromna in delavna, podjetna in varčna gospodinja in dobra mati in previdna hišna ravnateljica. Nikakor pa ne morem mimo, da ne bi opomnil na nekaj o materi La-hovi, o njeni posebni čednosti: Ona je ljubiteljica berila, bere vedno, prebira knjige in časopise in ima izborno zbirko revij, časopisov in knjig. Mnogo je žensk, ki rade bero, in to je za nje prav in kratek čas, je izobrazba in podučno, toda nadvse je pa Lahova mama zavzeta in nadarjena za lepo in poučno berilo. Tudi sedaj, ko je že več let priklenjena radi oslabelosti k postelji, še vedno veselo prebira, odtod pa tudi vedno njen veseli duh, vedro lice in vedno prijazna za razgovor z vsakim. Zelo čestitam! Kdor je ohranil veselje do berila, bo vedno lahko vesel živel. Že zopet sem zavozil od cilja, oprostite,!
Pet let potem ko sta se poročila Lahova sta že začela trgovsko grocerijsko obrt s stanovskim poslovanjem skupaj. Vedno več dela za hišno mater, in šlo je naprej in družina se je
množila. Prva je bila rojena Mary, slavljenka, za njo Josephine, ki je pa umrla stara 11 let, potem Louis je tudi umrl, Frank, ki je danes grocerist v mestu v novih državnih poslopjih z lepim uspehom, Anthony, ki je učen plumber, Anna, poročena Zupančič, Leona, poročena Blatnik, John in Dorothy. To je družina, ki še živi in dela materi največjo uteho in veselje na njena stara leta. Prav iz srca se je mama pohvalila in rekla: "Moram pa že reči, da imam zelo dobre otroke, redno prihajajo k meni v moji bolezni in mi delajo veselje in kratek čas." Srečna taka mati, ki tako spričuje s svojimi besedami in srečni tudi tisti otroci, ki se tega zavedajo in tako delajo.
Ali ni res to, da je vredno občudovanja delo, ki so ga te in take matere-pionirke doprinesle? Lahko rečemo, da je to več kot so človeške možnosti mogoče. Dandanes mlade matere obupavajo, eden ali par otrok je že križ, kdo bo mislil na družino raznih imen in pa-troiiov. Nekdaj so matere že težko dobile dovolj imen v pra-tiki za krstitev otrok, danes pa dajejo enemu otroku kar po tri imena. Včasih je bilo težko za dobavo boter in boterc, danes je teh na razpolago, pa krstov ni dovolj. Včasih je bilo zelo malo zdravnikov in še manj bolnikov, danes se zdravniki množe in bolnikov je pa še vedno z^ vse zdravnike preveč. Svet se suče hitro na druge strani, dočim je nekdaj zadostoval en pogrebnik, smo sedaj zaposleni vseh pet slovenskih po-grebnikov. Ali ni res tako? To mi bodo lahko potrdile priletne pionirke, ki so šle skozi najhujše težke čase in pri vsem tem dočakale 70 in še več let. Čast vam, matere! Kar ste dosegle in premagale, ste to dosegle v tisti živi veri in v tistem velikem in trdnem upanju do Boga, ljubezen do vaših otrok je pa orala brazde in ruvaia kamenje izpod nog življenja, da ste, kakor križarska vojska dosegle vse. Ve ste šle mimo modernosti naprej po poti težkih preizkušenj, po poti previdnosti in modrosti, in ta je vas pripeljala do srečne, sladke starosti.
Slišal sem mater, ki mi je tožila : "Najbolj mi je žal na stara leta zato, ker nimam otrok." Lahova mati pa je rekla: "Kako sem srečna, ko imam toliko dobrih otrok"! Ko bo mati, bila katerakoli, bolj in bolj oslabela in se bližala koncu življenja, bo bolj in bolj spoznavala kako srečna je, da ima več dobrih otrok. Kako se človeku milo stori ko ob gotovih časih gre na pokopališče in tam vidi sinove in hčere klečati na gomili očeta in matere. Ob takih prilikah se nehote človeku pojavi globok vzdih: "Kako dobri so ti otroci do svojih staršev, ki se jih spominjajo tudi po smrti." Vse to sem omenil mimogrede zato, da povem resnico tem, ki mislijo in računajo drugače; dokazi že na tem svetu sami spričujejo, matere same naj govore!
Imam 65 let, pa mislim, da bi bil srečnejši človek kakor vsak milijonar, če bi mogel svojo mater še enkrat srečati in se z njo razgovoriti. Kar bi ji hotel povedati bi bilo samo to, da bi jo prosil odpuščanja za nehvaležno ravnanje, ki sem ji ga skazoval s tem, ker nisem vedel koliko je mati bila zame vredna. Tako bi moral reči vsak otrok. Na vse to si potem lahko domišljujemo kako pravično in potrebno je, da se materam izkažemo hvaležne, ker so nam in za nas toliko prenesle in pretrpele na svetu.
Pa še eno je važno, da pribi-jem v ta dopis: Vsaka pravična in dobra mati, ki je želela, da bi postali njeni otroci srečni na zemlji, je najbolj skrbela in poudarjala to, da bi njeni otroci
bili dobri, verni družinski ci. Ne toliko jih je skrbelo Pre' moženje ali imetje, nego ji®j skrbelo to, če ne bodo A otroci izpolnjevali verskih ^ žnosti. Lahko trdim, da od sto naših mater 99, ki so lele otrokom bolj vere ka* premoženja na svetu. Ved so, da če bodo otroci ohranl vero, bodo ohranili tudi sp0^ vanje do njih in da se o® znali kot verni otroci tudi življenje pošteno preživeti-govorite mi, matere, če 111 res! Vaš odgovor, matere- ^ grmi v svarilo in strah oni*11' si na vse načine prizade™, da bi prej ko mogoče odvr vaše sinove in hčere od vers

jhri
fas i
nil. 1
tin
do
resnic.
Oprostite mi, bralci teg» pisa, ne vem zakaj da me 1 in zopet zapelje misel strai1
cilja namenjenih poro
čil.
m
mora biti nekaj v tem. D°v,
v	x ^a bo"
mi, prosim, se samo to, od pri tem omenil še eno ma^ j^ jeprvi slična in ki sta obe b
paj dospeli v Ameriko
o» ti
aro"
obe
vzgojili častne družine, di v sorodu z jubilejnim Pa Ta matije Mrs. Karolina ( tudi junaška vdova in PoZl1 dobra in za revne radodar ,
M01
Lab
našel brni. Mrs. Karolina je bila za tovaršico Mrs. potem botra otrokom. ^ je tudi dospela sem v A^
zerr val I luč
tule h
H °tnc "lis:
(r tlltl; II
Si 8ftir «o.
Ir Hoj, Zi Hay*

z njo skupaj in bila ta Vl nami na praznovanju Sy^
ga jubileja na dan 46. - ^
prihoda v Ameriko, Je
vsi .on1"
kor potreba, da se jo sp1^ mo, posebno pa še rad1 j ker je naš ženin, Mr.
Modic, prfromal ravno k

covim v Ameriko,
četu
gozd, kjer so imeli ^

delo in zaslužek. Mrs.
pro
na Modic je doma iz vas1 ca, fara Bloke (rekli bi> ^ prišla ta dekleta iz
g oVO"
Ameriko, pa so bile m°. )lt pametne). V domovini > ^ brata Andreja Zakraj^ ^ sestro Ano Žnidaršič na cah. Ko je prišla v Am«?1.
. K
iu&i
Hi I
V
Drva »tel Ji b; -W]
foal We] H "toč:
»bije
Hovr
'i je Pr
a ivti
služila pri teti. Njen J-^.. ^ prog John pa, ki ga je P° j influenza pred 21 leti, J® ^ tetl)'
rado. Poročila sta se ,])e i^..
1894 v cerkvi sv. Pet.r» \ b ^
ška fara), ker takrat še j ^ .
TU**1 ,, L nČil» Sl|l, (
in Mrs. Lah sta se jgi qJ( isti cerkvi 11. septenib1'^,,
V tej cerkvi se je tudi P ^ prva fara sv. Vida v kaPe i( ^ novane cerkve kmalu ' ^ M^j po posredovanju sl°yC'^.Mo^., misijonarja Rev. Fathe1 ^
Ranjki Mr. Modic j? % hj Sg dela in korajže, naj1*^y 4ju prevzel delo v šumi i'1 s'.c j( j(1(. domače delavce gozda ^ ^ ^ njimi dosegel vse kar JL ^ L Mnogi so pri njemu- ^ lepe denarje v gozdovi ^ je dospel v Cleveland i'^: i^. formana v znani velik' ^ ^ ^
h
H-P, kjer so zdeloval' ^ je tudi meni preskrbe' isti tovarni leta 1899- ^ bilo leto moje ženitve. di spomin ranjkemu Modicu. Prerano je 0 nas, od tega je že 21 lev.'])e Dom Modicove drlI^v< vzema eden najvažne.)b_ j,i 62d ^
lov y naselbini, E.
Clair Ave. Tu se na

jet'
žina Modicova že 29 ? rejša hči je poročena ^ Frank Belajem, trgoV°L j0 ških oblek. Drugi Frank, Joe, Anna
so-
nO?

Milavec, Toni, CaroljJ0i ephine in Benjamin. ^^ __ imela Mrs. Lah križevj^
lom in družino, je Jl0 Modic na isti poti.
s®
Staf
in gostilna, poprej Pa/
vih, pri tem pa množec
žina. Kdor to raz^^l priznati spoštovanje ^ je
ram. Slišali smo ze,
Šla
Mrs. Modic tista, ki Je ° Vi)
dan po poroki nabirat a ve1'
je imela za kuhanje
P K
bi\ei
Zdaj pa nazaj k .1U 0 Slišali še nismo ničesa1 ^ nu, Mr. Joseph Modi^.^, ga nego to, da je do®Pj
(Dalje a* 3.
iH, ^
">i*ii S 1(im i
di
i*e je
Ho Po
Sil
Kr
V.
S,
.Hi t "i ti
o i
s
t'e u
Nu 'Det ]
5p!;

* v Pa 'ji
V
bo-
■.Kmm
^ n
* mam lig


l|ftm»nmumnt»tit»>tttHn»tti»tni»»»tittmt»»»»»»8t»»H»Ht»»t»»tt»t»»ii»»n
WINNETOU
Po oemAkem Izvirnika K. Maj«

Pripravljen sem!" me je na- „cer silno preprosta in otročja,
hrul Inču čuna. "Kaj "Se še obiraš? Brž v vodo!" "Res mora biti?" sem se hli-
"Res ni druge pomoči?" Hrupno se je zakrohotalo občinstvo. Pa vse je prevpil glas angue:
"Pustite žabo živeti! Dajte mu lobodo! S takim strahopetne-em ni vredno, da bi se omadeževal pošten bojevnik!" In kakor jezen tiger je zarenčil
"V vodo! Sicer te mahnem kar ule ,s tomahawkom po glavi!" Naredil sem se silno prestrašena, sedel sem na rob brega, si l^očil noge in se delal, kot da ^ 1 ^slim čisto počasi in previdno !}ezti v vodo.
vodo!" je spet zavpil Inču Cl,na in me brcnil v hrbet. In to sem pričakoval. Zakri-sem z rokami, kriknil kakor v n črtnem strahu in pljusknil v vo-
do
oP6 „o< l
olii
$
ob
e« rort od'1 n«1
lod ah
iH
eti
te' br» ■tu'1 3eK
iti
U< idi
P fi-0
str" d> dov
jre
11
In v tistem hipu je bilo tudi 'Me komedije konec. t
Začutil sem dno, sunil z glavo ^Vzdol in plaval, seve vedno pod trdo ob bregu navzgor. Koj nato sem čul nad seboj Vedel sem, kaj pomeni. Tu-Inču čuna je planil v vodo. °2neje sem zvedel, da mi je iz-'rva mislil pustiti precejšen prejel ■jtek, pognal bi me bil na dru-j(o( breg in šele tam vrgel toma-za menoj. Ker pa sem tak tl'ahopetnež, .si je mislil, mi ni lotel prav nič prizanesti, koj je sWil v vodo za menoj, da me %'e, brž ko bi pomolil glavo na ^Vršje. S takim bojazljivcem, je dejal, je treba na kratko daviti.
Prispel sem na mesto, kjer je v°da izpod jedla breg, in šel na Nršje, Pa seve le za toliko, da pomolil usta iz vode. Nihče me ni mogel opaziti ko po-, ki je bil v'vodi, gledal-me je breg zakrival. Pa tudi jaz sem ga videl. K je bil obrnjen proč od me-j> gledal je po vodi navzdol in iskal. Pač zato, ker si je mi-da sem utonil —. Globoko sem šel po sapo, se po-
dna in plaval dalje. Prišel sem do naplavi j enega se dvignil na površje in si dahnil. Lesov je me je popol-t 't&a zakrivalo, nihče me ni moji! i*®) videti, niti Inču čuna ne. Os-sem nekaj trenutkov na povr-
čuna je ležal na vodi ka-roparica, ki je pripravljena, se vsak hip zažene na svoj Še vedno je bil obrnjen na-^ol po reki. Kaj so drugi poče-i, nisem videl. Spet sem se ^opii.
. Priplavati sem moral do kraje gozd segal do brega, je grmovje viselo nad vodo Jni nudilo varno kritje. Srečno prispel in zlezel za grmov iz vode.
^iše gori nad tem mestom se rekrj obrnila v ovinek. Naj e je bilo, če sem ga presekal . suh'3m in preplaval reko za o-
Hom.
s Poprej pa sem se še ozrl za °jimi sovražniki. Kričeč; in z rokami krileč so na bregu ter se ozirali na ^ strani za Old Shatterhan-poglavar pa je še vedno ^al na mene v vodi in plava ter tja. Kako preprosti so ti ljudje! Saj vendar nisem ostati tako dolgo pod vo ! Ali se je pač Sam Haw-Yns spomnil na moje# besede e utonem, smo rešeni!"

iO'
^ naglimi skoki sem odhitel po presekal ovinek in šel rs]{j_ Zlezel sem v vodo | '-Plaval reko ter srečno in do-Volje prispel na drugi breg Pač vse le zato, ker so verjeli '' A" komediji in mislili, da i
1 *	MlVl	i v, /1,, on trr.KS.0 17
j -ni plavati in da se vobče vo-kojim. Zvijača pa je bila si-
dali so se premotiti, čeprav so me vendar dobro poznali in so morali vedeti, da nisem tak strahopetnem.
Na drugem bregu sem hitel po gozdu spet navzdol in se skril v grmovju na robu ter z zadovoljstvom opazil, kako je nekaj rdečih, skočilo v reko ter s sulicami stikalo po vodi za utopljenim Old Shatterhandom —.
Dogovor se je glasil, da je zmaga moja, ako pridem živ do cedre.
čisto mirno in ravnodušno bi bil lahko šel k cedri. Ni bilo več daleč. Zmagal bi bil.
Pa nisem šel. Nisem hotel zmagati samo z zvijačo, hotel sem Inču čuno res tudi premagati, mu dati dober nauk in ga prisiliti, da mi je moral biti hvaležen.
Še vedno je plaval gorindol in me iskal. Niti na misel mu ni prišla, da bi se bil ozrl na drugi breg. Zdrknil sem v vodo, legel na hrbet, da so le nos in usta molela iz vode, se pognal z rahlimi udarci in se prepustil toku. Nihče me ni opazil.
Tako sem priplaval, vedno ob bregu, do mesta kjer so stali gledalci. Tam sem se potopil, plaval nekaj metrov pod vodo, šel na površje, stopal z nogo v vodi in zaklical:
"Sam Hawkens, Sam Haw-kens, zmaga je naša, naša je!"
Gledalci so si morali misliti, da stojim na plitvini, čuli so me, vse se je ozrlo po meni.
Kak krik in vik so zagnali! Bilo je, kot da je pekel izpustil tisoč vragov, ki tulijo za stavo. Kdor je tako tuljenje le enkrat v življenju čul, ga ne pozabi nikdar več.
Seveda me je opazil tudi Inču čuna. V dolgih, mogočnih skokih se je zagnal proti meni. Že ni več plaval, skakal je v vodi. Nisem ga smel pustiti preblizu, šinil sem k bregu, zlezel na suho in čakal.
"Dalje, dalje, sir —!" je kričal Sam. "Glejte, da pridete k cedri !"
Da, k cedri —! Nihče mi ni mogel braniti, tudi Inču čuna ne. Do cedre je bilo le še kakih tri >to korakov in Inču čuna je bil se v vodi. Preden je vobče na suho prišel, sem bil že zdavnaj na dcgovrjenem cilju. Zmagal bi bil.
Toda imel sem z Inču čuno svoje posebne namene.
Krivo me je sodil, že pri zasliševanju. Pa tudi pozneje, ko sva se pripravljala na dvoboj. Poučiti sem ga hotel, da se je zmotil v meni. In življenje bi naj spet sprejel iz mojih rok, hvaležen bi mi naj bil, da mu ga nisem vzel —.
Počakal" sem na bregu, da je bil le še kakih štirideset korakov oddaljen. Tedaj šele sem se obrnil in stekel k cedri.
Da sem bil še v vodi, bi se mu bil napad s tomahawkom brez dvoma posrečil, vrgel bi ga bil in zadel bi me bil, ker se mu v vodi nisem mogel dovolj naglo izogniti. Na suhem pa je bil položaj za mene mnogo ugodnejši in njegova leteča sekira mi ni bi la več tako nevarna. Vedel sem namreč, da ne bo vrgel tomahaw-ka prej ko da pride do brega, iz računal sem si lahko, kedaj ga bo vrgel, pa se mu izognil.
Od brega do cedre je bilo, ka-kor rečeno, tri sto korakov. Pol te poti sem prehitel v dolgih sko^ kih pa se obrnil.
Res! Inču čuna je pravkar sto pal iz vode. Šel je v past, ki sem mu jo nastavil. Dohiteti me ni mogel več, le tomahawk je še lahko vrgel za menoj. Izdrl ga je iz pasu in zdirjal za menoj.
In vedel sem, mož je bil moj
Spet sem počakal in spet sem šele bežal, ko mi je bil že nevar no blizu. Pa bežal sem le na vi dez. Računal sem takole.
K OLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
17., 18. (sobota in nedelja) —Svetovidski oder priredi Očetovsko proslavo.
18.—Godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi.
18.—Piknik društva na Ju-trovem na Bradley Rd.
24.—Letni	banket St. Lawrence Alumni v S. N. Domu na 80. cesti.
25.—Skupna	društva fare sv. Vida, piknik na Pintarjevi
25.—St. Anthony Society, piknik na Stuškovi farmi.
25.—Cerkveni piknik fare sv. Lovrenca na Zornovih prostorih na Bradley Rd., Brooklyn.
25.—Otvoritev doma Zapad-nih Slovencev na 6818 Denison Ave.
25.—Piknik fare sv. Kristine na špelkotovih prostorih.
JULIJ
2.—Mladinski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi piknik na Stuškovi farmi.
2.—Gospodinjski klub SDD na Prince Ave., piknik na Zornovih farmah, Bradley Rd.
9.—Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi piknik na černetovih prostorih na Glen-burn Rd.
9.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
9.—-Podružnica št. 3 SMZ, piknik na Stuškovi farmi.
9.—Slovenska zadružna zve-
i za priredi svoj letni veliki piknik na Močilnikarjevi farmi.
23..—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
23.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi.
AVGUST
5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
13.—Društvo Danica št. 34 SDZ, piknik na Zornovih prostorih, Bradley Rd.
13.—Društvo Ameriški Slovenci št. 21 SDZ, Lorain, O., piknik na Lovčevih prostorih na Clinton Ave.
20.—Piknik Zveze društev Najsv. Imena na Špelkotovi farmi.
20.—Koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v Gordon parku.
27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi.
27.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zor-nu na Bradley Rd.
SEPTEMBER
2.—Društvo Majnik št. 28 SDZ, Barberton, O., praznuje 25-letnico obstoja v dvorani društva Domovina, na 14. cesti.
2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
9.—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
OKTOBER
7.—Društvo	Marije ^fagda-lene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—Skupni	mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave.
12.—Plesna veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev.
21.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park.
26.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND.
27.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avditoriju S. N. Doma.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND.
29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
4.—White	Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND.
5.—K	o n c e r t mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
11.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Samostojna	Zarja, opera in ples, v avditoriju SND.
12.—Mladinski pevski zbor
Ko m je potopila ameriška podmornica Squcdus, so spustili mornarji iz podmornice na vrh vode pripravo, ki Jcaže mesto, kjer leži potopljena podmornica. Ta buoy se vidi v kotu, na desni- Prvi je prihitel na pomoč parnik Falcon, ki je pripeljal tudi potapljaški zvon, potom katerega so rešili še živeče mornarje iz podmornice, iz globočine 2h0 čevljev.
"črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. DECEMBER
3.—Društvo Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.—Slovenska	mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma.
31-.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
-o-
PIONIRSKA MATI IN JUBILEJ
(Nadaljevanje z 2. strani)
riko k Modicovim v gozd. Prav velik^ nisem zvedel o Mr. Mo-dicu, vem le, da je dober gospodar, da je delaven, kakor mora biti vsak trgovec če hoče, da obstane pod streho, da je iz dobre hiše doma, kjer je bilo 13 otrok rojenih. Mr. Joseph Mo-dic je doma iz Vovčje vasi, sin brata ranjkega John Modica iz fare sv. Mihaela na Blokah, po domače Bahnetov, pod katerim imenom je tudi tukaj poznan.
K srebrnemu ženitovanju se je zbralo lepo število prijateljev obeh družin, z njimi tudi oba tovariša, ki sta bila priča poroki, Mr. Frank šober, ki ima 2a ženo sestro od Mrs. Apolonije Lah, in pa Mr. Andrej Tekavec. Zelo smo pogrešali Lahove matere, ostala je doma pri postelji, pooblastila je druge, da so jo zastopali, njen duh se je zedinjal z nami, veselila se je te prireditve, ker jubi svoje otroke in jim želi vsega najboljšega. Govorance na ženitovanju so bile pomenljive pri veselem omizju, drug drugemu so stiskali desnice v znak pravega, iskrenega prijateljstva.
Lahova družina je bila ena od prvih, ki se je naselila na West Parku, kjer imajo zelo prijazen in obširen dom z velikim vrtom.
Mr. Joseph Modic, jubilant, in Mary, njegova soproga, sta pa tudi par, ki sta že dolgo v trgovini v starem Lahovem domu na 1033 E. 62d St. Trije sinovi, Joe, John in Edward, delajo čast, ko vsi pohajalo v višje šole in dajejo upanje bolje bodočnosti. O teh bomo še lahko večkrat poročali, ko bodo dovršili svoje študije.
Vzornemu paru, kakor tudi vsem sorodnikom, o&obito pa pionirskim materam, čestitamo in jim želimo še mnogo veselih in srečnih let.
Anton Grdina.
dovolite. No, zdaj bo pa menda bolje. Zobje Vas ne bodo več boleli, nega je vzidana, le prerez ima prosto pot, da bolezen polagoma odhaja. Toda vkljub tolikim nadlogam pa ste še vedno korajžni. Mr. Kužnik vedno zatrjuje: Je že tako božja volja. Res, veliko potrpljenja imate in ste podobni svetopisemskemu Jo-bu, saj je tudi on rekel: "Bog je vse dal, pa> tudi vse vzel, češče-no bodi njegovo ime!" Tako je vzklikal ko je izgubil vse svoje premoženje in vse svoje ljublja-ne sinove; toda Bog je uvidel njegovo pokorščino, pa mu je zopet dal zdravje in premoženje. Zaupajte torej v božjo previdnost in vdano nosite težki križ trpljenja. Vaše voljno trpljenje Vam spleta lep venec nebeškega plačila. Z Vami sočutstvujemo Vaši prijatelji in prosimo Boga, »da Vam podeli zopetno ljubo zdravje.
Rojakom iz naše naselbine pa priporočam, obiščimo tega bolnika ob priložnosti, posebno društveni člani bi vršili to dolžnost. Vam Mr. Kužnik pa k sklepu želim, da čim prej zapustite bolniško posteljo, in^ da zopet kmalu zdravi pridete med svoje številne prijatelje. Bog daj!
J. Resnik.
Prvi potapljač se pripravlja, da se spust' v globino na morsko dno, da pride na pomoč moštvu v potopljeni podmornici Squulus.
Zdravje je bogastvo
Cleveland (Newburgh), O.— Dokler smo zdravi, smo bogati: Kako je težko za tistega, ki je bolan. Tako sem si mislil oni dan ko sem obiskal svojega prijatelja Frank Kužnika, katerega muči neljuba bolezen že dolgo časa in sicer nadležni revmatizem, da je prikljenjen na bolniško posteljo že nad pol leta.
Pravijo, da Bog istega ljubi, katerega tepe. Res, Mr. Kužnik, Vi ste pravi ljubljenec božji. Koliko gorja ste že prestali zadnjih par let! Vaš ljubljeni sin, duhovnik se je ponesrečil; prišla je bolezen, Bili ste ves potrt in bolan, pa Vam je še ljubljena žena umrla; poleg vsega tega pa bolezen še noče poj en jati. Zdravnik pravi, da bi dali vse svoje zobe populiti, pa tudi to še ne zadostuje. Zdravnik dalje pravi, dajte si nogo prerezati, in tudi to
DNEVNE VESTI
Mlada Čehinja je baje priznala umor
Praga, 10. junija. Tu je policija prijela neko mlado Čehi njo, ki je baje priznala, da je umorila nekega nemškega policijskega sarženta. Radi tega umora je bilo mesto Kladno, kjer se je pripetil umor, plačati $20,000 kazni in so bile napram prebivalcem izdane druge stroge odredbe. Omenjena mlada ženska je bila zaposlena v neki bolnišnici kot bolničarka in je bila med svojimi poznana kot velika patriotinja. Ali je bil umor policjskega sarženta izvršen iz sovraštva, ki ga čutijo Čehi do Nemcev ali iz osebnih vzrokov, se ni moglo dognati.
-o-
Romunska država se ponovno oborožuje
Bučar est, 9. junija. Romunski kralj Kari je naznanil, da se je Romunska začela ponovno obo-roževati, dasi Romunska želi imeti mir, toda ne za vsako ceno. Ves profit od novega trgovanja s Francijo, Anglijo in Nemčijo je namenjen v oboroževalne namene. Kralj je včeraj slovesno odprl novi parlament, v katerem ni zastopana nobena politična stranka, pač pa samo interesi države, kot se je izjavil kralj.
—--o—--
Martinova lokalna unija ne prizna štrajka
Flint, Mich., 10. junija. — Lokalna unija št. 2, ki spada k avt-ni organizaciji, katero vodi Homer Martin, nikakor ne prizna štrajka, katerega je odredil Homer Martin, bivši predsednik U. A. W. Člani so odglasovali 10 preti 1, da ne bodo štrajkali, rekoč, da jih Martin ni vprašal za nasvet. Dotična lokalna unija spada k A. F. of L., in med člani se že govori, da se vrnejo k C. I. O. organizaciji.
----(J-----
Amerikanka obsojena v sovjetski Rusiji
Moskva, 10. junija. Tu je bila včeraj obsojena ameriška državljanka Mrs. Ruth Rubens ali Robinson, potem ko se je priznala krivim, da je ponaredila neštevilli o napačnih potnih listov za potovanje po Rusiji. Mrs. Rubens je bila aretirana že leta i937 in nd tedaj se je od nje le malo slišalo. Njena zadeva je šele sedaj prišla na sodni j sko razpravo, po-"em ko se je nahajala dve leti v ječi.
MAH 06LASI
Išče se stanovanje
ki ima tri ali štiri sobe, za novo-poročenca. Oddajte naslov v Fisher prodajalni na 6424 St. Clair Ave.	(138)
| ft.tfg
a « «» « « * *

bo popolen uspeh, ako
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih
KoneČno se odloči ter stopi v vežo.
V tej hiši je stanoval njegov tovariš grof Meršinski, ki mu je posodil tistih pettisoč rubljev, katere bi moral drugi dan vrniti.
Hotel je prositi grofa Meršin-skega za odlog za par dni, toda ta ga je neprijazno odbil, češ, zakaj pa je dal častno besedo.
žalosten se je vrnil Vladimir domoir.
Sonja se je začudila, da je tako hitro prišel nazaj.
—Ne dopada se mi nocoj zabava. Pa tudi s teboj bi še rad govoril, ker jutri; odpotuješ v Kur-landijo k Nataliji Kardovi.
Dolgo sta še govorila mati in sin.
Drugo jutro sta se poslovila pred vlakom.
—Nikdar več te ne bom videl. Čez dve uri bo deset, tedaj propade moja čast, takrat bo grof Meršinski javil poveljniku, da nisem držal svoje častne besede — je mislil pri slovesu Vladimir.
Nato se je podal domov ter napisal dve pismi. Eno povelj ni ku, kjer mu je sporočil, da ni mogel držati svoje besede, drugo pa svoji preljubi materi.
Ko je napisal pisma, napolni revolver.
že je nameril na svojo glavo ko nekdo nenadno pozvoni na njegova vrata.
Vladimir odloži orožje ter stopi k vratom in jih odpre.
Zunaj je stal elegantno oblečen človek ter vprašal, če je on poročnik Vladimir Rašinski.
—Da, jaz sem — reče Vladi mir.
Neznanec reče: —Jaz sem Lorikov, blagajnik industrijske banke, ter imam nalog, da vam izplačam 10,000 rub ljev.
—Meni? To je nemogoče. Od kod bi jih naj jaz dobil?
—Denar je vaš, gospod Rašinski. Odkod je ne vem. Samo to vem, da vam mora naša banka vsak mesec izplačati isto vsoto.
—Mesečno deset tisoč rubljev? Kaj sem znorel?
Uradnik vzame nato svoj klobuk ter reče:
—še to vam moram povedati : Ravnatelj banke mi je naročil, da vam povem:
—Kadarkoli se nahajate v denarnih neprilikah, se oglasite v naši banki.
—Za sedaj pa zbogom, gospod poročnik!
—Vladimir je nekaj časa razmišljal, odkod ta denar. —To je gotovo moj oče! Nihče
drugi.	j
Nato se obleče ter odide hitro v klub.
Tam najde grofa Meršinskega, ki je ravnokar pripovedoval, da poročnik Rašinski ni držal svoje besede.
Vladimir mu vrže omenjenih pettisoč rubljev pred noge..
Ker sta se sprla, je prišlo db dvoboja.
Izbrala sta amerikanski dvoboj na kocke.
Zmagal je Vladimir in grof Meršinski se je moral v treh me secih usmrtiti.
Ko se je Vladimir vračal iz kluba, ga na potu ustavi neki berač.
Bil je to čuden človek, manjka-
sta mu obe nogi ter je hodil po Dergljah.
—Kaj želite! Zakaj se ne u-maknete — zakliče Vladimir.
—Ne bojte se, Vladimir Rašinski — odgovori berač. — Danes ste doživeli vesele stvari, zato mi lahko date kak milodar.
—Kako veste vi moje ime. Vi niste navaden berač.
—	Ne nisem navaden berač. Nekdaj je ležal cel Petrograd pred mojimi nogami.
Vladimir se nasmehne ter mu da pet rubljev.
—Hvala vam, Vladimir Rašinski. Dovolite, da vam nekaj pro-rokujem.
—Jutri ob dveh popoldne pridite v malo vasico blizu Petro-grada.
—Tam se bo peljala neka kočija. Konji se bodo splašili, in vi boste postali rešitelj. Pridite go tovo, tam vas čaka sreča.
—Neumnost — reče Vladimir.
-	Kdo pa ste vi prav aa prav? —Jaz sem Ivan Kardov, bivši
ravnatelj petrograjske policije. Nato izgine v temni noči.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
t Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino toCno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Hollander ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.
Naslednjega dne se je Vladimir točno ob določeni uri sprehajal na obali Neve.
Vse kakor je napovedal berač • Ivan Kardov — se je zgodilo. Kakih trideset korakov pred njim so se splašili konji pred elegantno kočijo.
Vladimir brž zgrabi razdivjane konje ter tako reši kočijo m ljudi, da se niso prevrnili v Nevo.
Kako še le se začudi Vladimir, Jco zve, da je rešil življenje velikemu knezu Konstantinu in njegovi ženi Heli.
Ko se je kočija spet odpeljala, se pred Vladimirom naenkrat pojavi pohabljeni berač.
—Ali ni bila cela stvar dobro izvedena. Kaj ?
—Kako izvedena? — vpraša Vladimir —taj to je zgolj slučaj.
—Haha — se nasmeje berač. —To je bilo vse pripravljeno in izvedeno samo za to, da vas, Via dimir Rašinski, storimo mogočnim in vplivnim.
Ko je prišel Rašinski domov ga je tam čakalo imenovanje za adjutanta velikega kneza Konstantina.
V	hiši velikega kneza Konstantina se je Vladimir seznanil Vero, hčerko knezovo.
Vera je bila lepa deklica, stara kakih šestnajst let.
V	palači velikega kneza Konstantina je bila velika svečanost.
Princeza Vera je slavila svoj šestnajsti rojstni dan.
Car Aleksander II. sam je obljubil, da bo prisostvoval svečanosti.
Car je prinesel Veri krasne bisere v dar, bisere ki jih je nosila velika carica Katarina na dan ko je stopila na prestol.
Tudi Vladimir je bil na svečanosti.
Ni mu ugajalo, zato je šel raa lo na vrt, da se navžije svežega zraka.
Naenkrat ga objameta od zadaj dve roke. On se naglo obrne ter spozna princeso Vero.
—Visokost! — vzklikne ter poskoči.
—Menda ne boste odšli odtodT? — ga vpraša Vera. Zakaj me niste enkrat prosili za ples.
—Kako bi se predrznil, princesa?
—Kaj zato. Sedaj hočem govoriti z vami na samem.
Ona se vsede. na klop ter povabi Vladimir j a, da prisede k njej.
Vladimir zakliče: — če naju kdo vidi?
—Kaj se bojite, vitez moj? — reče princeza.
—Ne bojim se ničesar — reče
Vladimir — zahtevajte od mene, karkoli želite, princeza.
— Res? — vpraša Vera. — Dobro, zahtevala bom nekaj od vas/pa bom videla, če ste pogumni.
—Recite mi, princeza, kaj naj storim — pripravljen sem dati življenje za vas.
-Dobro — šepne ona. — Hočem vas preizkusiti, Vladimir Rašinski. Pozi vi jem vas, da me osvojite.
-Da vas osvojim. Kako naj to "razumem. Raztolmačite mi te aesede, princeza.
Takrat se zgodi nekaj nepričakovanega.
Princeza Vera objame mladeniča in ga vroče poljubi na usta.
-To je smisel mojih besed!— vzklikne, ona. Ljubim te, Vladimir, hočem postati tvoja!
-Kaj je mogoče, kaj je resnica? — zakliče on. — Ti me res ljubiš, Vera?
-Toda kaj to? Saj ne bova nikdar srečna, ker ne bova smela biti srečna. Ti si princeza, jaz pa, jaz pa nič! čez ta prepad ni mosta.
—Vladimir, veš kaj, pobegniva Ameriko, jaz imam denar, in' tam bova lahko nemoteno živela reče Vera.
—Verjamem,, da bi se nama to posrečilo, toda bojim se, da bo prišel dan, ko boš obžalovala ta korak.
—To se ne bo zgodilo nikdar — zakliče Vera;
V	bližini se je skrila za grm neka senca, ki pa je srečna zaljubljenca nista vedela.
—Vedno bom ti zvesta, vedno do smrti. Ljubila bom samo tebe, in s teboj poj dem na konec sveta.
—V Sibirijo! V Sibirijo! — se zasliši nek čuden glas za njima.
Zdrzneta se ter se ogledata, toda videla nista nikogar.
Nato se podasta v dvorec nazaj.
Pri nadaljnji zabavi vrže Vera, ki je sedela zraven carja Aleksandra II. kito cvetja Vladimir ju.
Ta pobere rože ter jih pritisne na svoja usta.
Carju ta kretnja ni ušla. Hitro vpraša Vero. — ICdo je ta častnik, ki si ga tako odlikovala. Nisem ga mogel dobro videti.
—To je adjutant mojega očeta, Vladimir Rašinski. — čuvaj se, Vera, — reče car. — Skrivaj svoje čustva, kajti tvoja ljubezen bi pomenila njegovo prog-nanstvo. Zavedaj se da si knegi-nja.
Vera je razumela smisel carjevih besed.
V	nekem drugem* kotu sta sedela med tem neki gospod in dama, oba že precej v letih.
Ta gospod je bil Iso de Mar-genta, argentinski poslanik, znan kot jako izvrsten diplomat, ter oseben prijatelj Asinovov.
—Kje pa si bil tako dolgo, ga vpraša dama.
—Preljuba moja Fiorina, zasledoval sem plemenito divjači-
no. Bil sem priča, ko je princeza Vera poljubljala onega mladega častnika.
Pri tem pokaže na Vladimirja.
—Veš kaj, Fiorina, poskusi postati prijateljica mlade Vere, tako bomo lahko vplivali na velikega kneza in potom njega na carja samega.
—Imaš prav^ Iso, čudim se tvoji bistroumnosti.
—To bo nama pomagalo do premoženja, Fiorina.
—Spomni se na najino življenje. še veš, ko sem te rešil iz norišnice doktorja Kalčeva, kako naju je preganjal tvoj mož Bo-janovski, kako sva preko Pariza konečno prišla v Argentinijo, kjer se mi je posrečilo postati minister in poslanik.
—Ko bi ti ljudje vedeli, da sem jaz nekdanji nihilist Izidor Mar-golinski in ti Fedora Bojanovska.
—Ne spominjaj me na to, Izo. Nerada govorim o tem. —Kaj se je zgodilo? Kaj naj
to pomeni.
Zaslišali so se klici r —Princeza je padla v nezavest. Sluge so odnesli princeso v dvorec, car pa je rekel prestrašenemu velikemu knezu Konstantinu :
—Razložil ti bom Verino nezavest. Rekel sem ji da bo morala postati žena ruskega princa — toda ona ljubi drugega, nekega mladega častnika.
—Pazi na svojo hčerko, Konstantin, da naša hiša zopet ne doživi kaj takega, kar si ti storil v svoji mladosti. V njenih žilah teče tvoja kri.
Nato car odide in tudi gostje so se kmalu poslovili.
ga mladega častnika, pa hočem vedeti za vsak njen korak.
—Mogoče bi bilo dobro, če se premesti dotični častnik kam daleč iz Petrograda — reče Ašinov.
—Ne vem,sče bi to kaj pomagalo, kajti zaljubljeni znajo najti pota, da se sestanejo — odvrpe car.
—Zanesite se na mene — Vi-sočanstvo — reče Ašinov. Ure-
dil bom celo stvar tako, da botf°> vohun v njeni stalni bližini.
—Ali naj nadziram tudi dimira Rašinskega? vpraša nov.
As''
-Da, bilo bi dobro — rece
car-
—	Kakor ukazujete, Veliča"' stvo!
—	Kaj delajo nihilisti? vpraša car.
(Dalje prihodnjič)
Drugi dan je dal poklicati car| Aleksander II. policijskega ravnatelja Ašinova ter mu naročil:
—Od danes naprej morate | strogo nadzirati mojo nečakinjo | princeso Vero. —Ona se je zaljubila v neke-l
■ Prerez 'potapljaškega zvona, katerega spuste v moi'lc in v katerega ne pride voda. Ta zvon so spustili v morje « potopljene podmornice Sqnalus in ga priklojnli nad podm°r' nico. Potem so odprli na podmornici zaklopke in tako so se še živeči mornarji rešili iz podmornice. 33 mornarjev s° rešili potom te,priprave.
Mala Roberta Coffey, moli pred sliko svojega očeta, ki je bil pomorščak na potopljeni podmornici Squalus. Dekletce moli, da bi prišel atek zopet živ domov.
ZGRADBE Refinanciranje
IN DOMOVE
Nove graditve
F. H. A. vknjižbe Hitra postrežba	Nizke obresti
PRIPOROČAMO SE TUDI ZA HRANILNE VL0GE
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 5670	Vloge zavaroval
Prvo rešeno moštvo prihaja iz podtopljene podmornice. Ker s\o prestali na dnu morja silno mraza, so jih odeli v tople odeje.
AMERICAN RADIATOR PRODUCT
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLcnville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
ŽENINI IN NEVESTE!
t
Naša slovenska unijaka tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.
HEnderson
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 12, 1939
02530201020248482348234848480253484848482300000200024848485323235353