Političen list za slovenski narod.
Pa poStl prejeman Teljš: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman TeljS: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 16 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se dena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlštTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.

v Ljubljani, v torek 8. julija 1884.
Letnili XII.
Rusi in Balkan.
Ni še davno, odkar so Rusi predlagali, naj bi se po Evropi razoroženje začelo. „Slovenčevini" bralcem bode že gotovo v dobrem spominu, koliko da ima vsaka država po celi Evr»pi po nepotrebnem vojakov pod orožjem v primeri s severno Ameriko. Tudi Rusi so to potrato ljudi in denarja sprevideli in so predlagali, naj bi se razoroženje začelo. Vse je bilo tiho; kar se doli na Laškem oglasi „Diritto", ki je na glasu, da je laška vlada teta njegova, in pravi, da je ravno sedaj splošnemu razoroženji najmanj ugoden čas, ker Rusija še vedno skupno Evropo vznemiruje, Francozi pa ravno tako delajo. Posebno poslednji le še ene minute niso opustili misli na maščevanje. Rusija pa noč in dan kuha in premišljuje, kako bi se polastila najprej Balkana in potem pa s časoma vrhovne oblasti nad vso Evropo.
Pri današnjem postopanji Rusije na Balkanu in pri njeni današnji politiki nasproti Jugoslovanom je tako sumničenje Rusov od strani laške vlade naravnost smešno. Nič manj smešna pa ni politična modrost Monakovske „Allg. Ztg.". Tudi ta podtika Rusom priboritev Balkana kot glavni smoter sedanje politike ruske. „Allg. Ztg." je v Rumuniji nekje zasledila umnega dopisnika, ki je do dobrega prepričan, da Ru.sija po Balkanu škili in da jo Rumunija pri tem podpira, to seveda prav po tihem. Za odškodnino je pa neki Giers rumunskemu Bratianiju celih 50 milijonov gold. obljubil, ktere bo Rusija takoj Rumuncem plačala, če bodo lepo tiho in mirni, kedar bo Rusija po Balkanu segla. Za nameček jim je pa še obljubila lastno rumunsko trgovinsko flotilo na Donavi, potem nek velik most, ki ga bo Rusija Rumuncem preko Donave potegnila in še več drugih takih drobnosti, ki človeka vesele, če jih ima. Ruski na pol uradni „Nord" se na obe sumničenji oglasi, kakor se spodobi in jih pošteno zavrne, glede poslednjega pa še pristavi, da se je pri izboru obljubljenih reči, ktere bo Rumunija za mir in neutralnost ob priliki zasedanja Balkana po Rusih od teh dobila, še na nekaj pozabilo in to je blaznica, kamor bi vse take časnikarje zapreti morali, ki dragi čas s tem zapravljajo, da si take bedarije izmišljujejo.
„Nord" ima toraj čisto prav, da smešno politiko
tudi smešno zaverne; v tej smešnici je pa žalibog britka resnica. Toda kaj se hoče. Tako imenovana „saison morte" na političnem polji je za časnikarja ravno to, kar je za kmeta trda zima, kedar pri peči sedi in treske kolje, ker druzega dela nima.
Ali pa res Rusija po Balkanu škili ? Vsa njena politika tako kaže, da ne! Giers je potujoč po Avstriji, tedaj ko se je domu grede tudi na Dunaji oglasil, tako določno rekel, da se bote Avstrija in Rusija glede Balkana že same med saboj tako sporazumeli, da bo za obe in za vse prav. To je gotovo prav dobro znamenje, da Rusija ne misli samolastna ondi prodirati in podjarmovati, kakor ji „Diritto" in „Munchener Allg. Ztg." podtikata. Drugič bi pa priklop celega Balkana po Rusih evropejsko ravnotežje toliko premaknil, da bi Avstrija in Nemčija kljubu dobremu prijateljstvu, ktero je sedaj med temi tremi državami, takoj po puški segli in se proti Rusiji obrnili. Kaj bi pa v tem slučaji rekli sami Jugoslovani na Balkanu, n. pr. sedaj samostojni Srbi in Bolgari? Kakor velika je njihova prijaznost in zaupanje do Rusov, prirojena prostost jim je vendarle še ljubša in te bi niti za rusko žezlo ne hoteli zamenjati. Saj se je to na Bolgarskem zadosti jasno dokazalo, ko sta ondi, še ni davno tega, dva ruska generala imela tako rekoč Bolgarsko v svojih rokah, koliko da so Bolgari za nje marali. Niso dali poprej miru, dokler jih niso iz dežele spravili, potem je bilo pa vse mirno.
Srbi pa že tako ne marajo mnogo za Ruse, izvzemši Rističa in njegovo liberalno stranko. In kdo ve, če bi se tudi ta za slučaj podjarmljenja Srbije pod ruskega orla ne dvignila skupna najmlajša kraljevina proti nasilniku ter se mu v zvezi z drugimi močnejšimi državami, ktere bi v tem slučaji tudi rok križem ne držale, ne postavila na vso moč po robu. Kako so se obupno in srdito borile nemške državice leta 1866 s sorodovinsko Prusijo, ki je bila ravno tiste krvi kakor same, ter jih je hotla podjarmiti!
In naj reče kdo, kar hoče, ugoden veter naj pride, ko bota Bismark in Viljem enkrat oči zatis-nila, kdo ve če se ne bo zopet tu pa tam na Nemškem kit topiti in trgati začel — obstoječ iz krvi in železa, s kterim je Bismark nemško državo skital.
Enako je bilo na Laškem; vgoden čas in položaj znd tudi tam spet prevrat napraviti. Kakor je bilo tu, tako bo, ako človeka sklepi iz enakih povodov na enake učinke ne goljufajo, svoje dni tudi na jugu, ako bi se res Rusija danes ali jutri nad Balkan spravila.
Razne izjave o lioleri.
Iz Francoskega in Laškega so že dohajale novice, da kolera pojema, kar h krati došli so nam včeraj telegrami, ki zopet po več mrtvih na 24 ur javijo, kakor poprej dva dni skupaj. Da je kolera dandanes poglavitna dnevna novica, za ktero se celo vsak pastir na pašniku briga, je prav resnično in znano. In da je večina takih ljudi, ki le z groznim strahom po nji poprašujejo je tudi naravno; saj so jim še dobro v spominu tisti strašni tedni v trideset, petdeset in šestdesetletji, ko se je ta grozni gost tudi po naših krajih oglašal ter grozovito moril. Velik strah pred kolero je toraj čisto razumljiv. Poveličujejo si ga pa vendar ljudje sami bolj, kakor je do sedaj treba in to so tiste vrste ljudje, ki iz vsa-cega komarja takoj konja narede. Tak človek kje kaj o koleri bere. Recimo bral je, da jih v Toulonu vsak dan po 20 pomerja. Ni še dobro odložil časnika iz roke, pride sosed memo z navadnim ogovo-rom: „Janez, kaj pa je v novinah?" „KoIera, kolera!" „ Ali je huda?" „ Kar le biti zamore, na Francoskem jih po 20 na dan pomrje." Sosed strah in novico dalje zanese in navadno celo vas zbega. Ko bi ljudje, ki časnike berejo, tudi tako in nepokvarjeno zopet drugim pravili, bi pač strahu na polovico toliko ne bilo, kakor pa ga je sicer. So pa tudi med novinarji črnogledi, ki imajo vedno črna očala na-taknjena in vse o najstrašnejših barvah vidijo. Tudi taki ljudje čitajoče občinstvo silno begajo, ker ga brez vzroka v velik strah pripravljajo, namesto da bi ga z modro, premišljeno in hladno besedo k snagi in zmernosti opominjali, kazaje mu le od daleč nevarnost, ktera mu žuga, ako bi se ne varoval tega in onega. Tako bi bilo prav in pošteno. Na čast naši politiki bodi rečeno, da na Slovenskem nimamo nijednega takega lista, ki bi narod na tak način be-
LISTEK.
šega in navada.
(Dalje.)
Šega toraj mnogim smešna, drugim priljubljena — da, prirojena; premnogim draga, vsem predraga,
je--novošegna ženska obleka. O joj, o joj!
Kaj te, podlistkar bes moti, da se tega lotiš! Da, da, dragi bralci, tudi jaz pravim: O joj, o joj in smete mi verjeti, da mi gre „o joj" prav iz dna srca, sem namreč družinski oče. Upam, da me bode po tej izjavi marsikdo razumel in — kdo ve, če tudi ne z menoj vred „o joj" - klica ponavljal znabiti še večkrat, kakor jaz, če namreč je bolj siten, še bolj nadležovan, kakor jaz; če ima bolj —, več —, pa pustimo to, saj ni da bi moral povedati, kar vem.
Kaj je toraj z novošegno obleko? Prvič to ni nič novega. Mar li niso bile ženske vselej, kar svet
stoji, lišpa žejne in lačne? Da — to mi bode vsak rad pritrdil, toraj je dokazano, da to ni nič novega. Zatoraj tudi ženskam ne očitam, da so se nove navade polastile ali jo vpeljale, ne, ampak le staro-dobno in sivo začele še malo bolj črniti. Ker je pa pri vsakem delu na namenu vse ležeče, toraj ne smemo žensk takoj obsoditi; znabiti imajo dober namen zraven, stari greh lišpaželjnosti tako ogrditi, tako v zasmeh pripraviti in tako pristuditi, da Evinim hčerkam nobeni več na misel ne pride, ali če že skušnjava pride, da jo bodo otresle, kakor se otrese iskra iz obleke.
Toraj naj se nikdo ne vmisli, da bi zato naše gospe in gospodične, žene in dekleta zaničeval; ne, ne, saj s svojo novošegno obleko hočejo le dejansko dokazati, kako je nespametna, smešna, škodljiva in pregrešna. Ker pa izgledi vlečejo, besedo pa le mikajo, tedaj dobro delo doprinašajo veliko boljše, kd-kor vsak pridigar, naj bi še tako živo slikal neumnost in škodljivost novošegno obleke. Kaj pridiga! — besede le mikajo, a izgledi, ti, ti vlečejo. — Koga, pa kam — no to ne gre nikomur nič mar. Jaz
mislim, in ženskim podtikam dober namen zgoraj imenovan; no, drugi pa kakor hočete, to saj meni nič mar.
Da pa našim dekletom in ženam k dobremu namenu kaj pripomorem, ne bom z zgovorno, gorečo pridigo dokazoval, tako nespametna je novošegna obleka, no, kaj to mene briga; naj to cerkveni govorniki ali drugi nravni pisatelji storijo; jaz pa hočem le dober namen naših gospej in gospodičin nekoliko dejansko podpreti ter jim tako pomagati grešno [navado pred ko mogoče zatreti in vničiti. Nate toraj nekaj izgledov neumnih in bedastih, kar se le dii, a resnični so; toraj smete iz sadu tudi na drevo sklepati, saj veste; „Dobro drevo rodi dober sad, malopridno drevo rodi malopriden sad."
Slišal sem gospico, da je rekla: „Nihče ne ve, kaj sem jedla, vsakdo pa vidi, kako sem oblečena. Rajši toraj ne jem, da imam le krasno in novošegno obleko." Ali ni to ironija življenja? Gizdalinka strada, v majhnem zaduhlem stanovanji živi in Šo celo svojim otrokom pri jedi pritrguje, da le prihrani denarja za gizdavo obleko in nečimerni lišp za-se
gal in strašil, pač pa jih je le premnogo na Dunaji in po drugod, židovski listi so sploh take baže.
Da bi se pa resnica prikrivala, bila bi druga ravno tako velika napaka in sicer že zarad toga, ker bi se ljudje preveč v varnosti čutili in bi ne razvijali potrebne opreznosti ter ne skrbeli za tisto snažnost in treznost, ki je neogibno potrebna, ako se hoče človek ogniti te grozne šibe božje, saj kolikor je v njegovi moči. Ko bi bili na Francoskem takoj o začetku vso skrb in vso silo v to obračali, da bi se bila kolera zatrla; ko bi je ne bili tajili, potrebne snage in drugih pomočkov pa ne opustili, bilo bi najbrž kolere že konec. Pa če tudi bi je popolnoma ne bili zatrli, vsekako bi jo bili pa omejili, da bi ne bila razun v Toulonu, ali saj le po francoskih pokrajinah tudi že po laških deželah svojih žrtev zahtevala. Kakor so črnogledi jako napačni, ker vsa poročila z najbolj črnimi in črno-sivimi barvami slikajo, kadar o koleri in druzih enakih nezgodah pišejo, v tisti meri so tudi tisti na napačnem potu, kteri tako strašno reč ljudstvu pri najlepši luči kažejo, da bi ga ne zbegali, če bi imeli voliti, bi se vendar le rajši za črnoglede odločili, kakor pa za politične krasno-slikarje, ki vse v soinčni svitlobi vidijo, na okoli in okoli zbirajočih se temnih oblakov ne zapazijo, ali jih imajo le za nedolžno šalo.
Eesnica toraj je, da kolero v Evropi imamo in sicer na Francoskem, kjer se tudi razširja. Na Laškem sta do sedaj-le že znana dva slučaja. Vsled tega je po celem Laškem razširjen silen strah pred neizprosljivo sovražnico človeškega rodu. V Moi'ozzo se je povrnilo nekaj domačinov iz Toulona, kjer so delali. Vsak je bil nekaj bolehen, ali pa je vsaj mislil, da je. Kakor hitro so po vasi zvedeli, da se delavci iz francoskega vračajo, dvignila se je cela vas proti njim s kosami, sekirami, vilami, sploh z vsem kar je komu pod roke prišlo, da bi jim vhod za-branili. Župah jim je potem določil neko na samem stoječe poslopje, kjer so morali ostati; a ni dolgo trajalo, in strahovita bolezen se je pri dveh naznanila. V Ventimigliji so napravili kvaranteno, kjer se vsak vlak s popotniki in prtljago vred popolnoma prekadi; Kolera se je prikazala tukaj samo enkrat, enkrat pa v Saluzzu. Vse drugo, kar se je slišalo o koleri v Eimu, v Florenci, v Livorni itd. je bilo pretirano in dotična bolezen je bila le navadna bolezen, ki se po tistih krajih ob vročem poletnem času vselej več ali manj prikaže. Tako je do sedaj. Kakor pa včerajšnji telegrami govore, sta v Eimu med onimi, ki so iz Francoskega tjekaj pribežali, dva za kolero obolela in eden izmed nju je vžcraj, t. j. 5. t. m. umrl. Ko so ga zdravniki pregledovali, so pripoznali, da ga je kužna azijaška kolera umorila. V Saluzzu pa pravijo, da nista le dva, temveč da so trije zboleli in od teh treh da je eden umrl za azijaško kolero. V Veroni napadla je nekega duhovnika, ki se tudi ni zamogel rešiti. Pri njem so pripoznali sporadično ali domačo kolero.
Po francoskih mestih Toulon in Marseille se je jela zopet huje oglašati in jih po poročilih v prvem mestu na dan navadno blizo 20, v drugem nekaj čez deset pomrje. Videlo še bo, kaj bode napravila huda vročina ki je neki sedaj-le ob francoskem po koleri okuženem primorji nastala. Še sta dva dobra meseca, ki sta kužnim in nalezljivim boleznim silno ugodna in kolikor se spominjamo, je
iu za svoje otroke. Ljuba pamet, kje si doma? Toraj ni čuda, da po mestih ženske svoje blede, suhe in zelene obraze z belo in rudečo barvo lišpajo, saj same krasao-naravne barve tako nimajo. Toraj hajdi v štacuno, lekarno po-njo.
Mislite li, da je mati, ki obleko in veselico bolj ljubi, kot svoje edino dete? Da, je; evo vara izgled: Mlada gospa je dobila novo obleko za ples. Njeno dete pa zvečer za smrt zboli. Posvetna mati se za to malo zmeni. Napravi se in odide na plesišče, akoravno njeni edini otrok umira, akoravno otrok, kterega bi morala nad vse ljubiti, svoje nedolžne ročico proti nji proseče steguje. „Ljuba mama, ostanite pri meni in no zapustite me". Pa vse zastonj. Brezsrčna mati hoče imeti svojo veselje na plesu in se ponašati v novi obleki. Ponoči dete v naročji dekle umrje. In prav je, da je umrlo in so ločilo od matere, ki ni vredna, da jo zemlja nosi.
(Konce jirih.)
bila kulera po naših krajih ob prehodu poletja na jesen, konec avgusta in o začetku septembra najbolj divjala. Bog nas je obvaruj!
Politični pregled.
v Ljubljani, 8. julija.
IVotranJe dežele.
Sprejem cesarja in cesarjeviča včeraj zjutraj ob 6. uri v Pulji je bil sijajen in navdušen, vreme pa lepo, da je veselje. Pregled vojaštva trajal je do 9. ure, potem se je pa cesar podal na cesarsko jahto „Miramar", kjer ima svoj cesarski dvor ter je sprejemal deputacije. Po malici peljala sta se z Eu-dolfom na razne otoke, brodovje je pa med tem )roti Fazani odrinilo. Obed je bil ob 6. uri popo-udne. Ko se je stemnilo, zabliščalo je nabrežje v v čarobni razsvitljavi, ktere so se vse ladije vdele-žile. Vse, kar se giblje, navdušeno cesarja pozdravlja.
„Slovan gre na dan!" Zabilježiti nam je danes pomenljivo in slavno zmago Slovanstva nad nem-ško-hberalstvom na 3Ioravskem. Ondi je namreč trinajst mest z mešanim prebivalstvom, t. j. čehi in Nemci in ondi so se na 4. t. m. vršile volitve, pri kterih so Cehi povsod sijajno zmagali, če tudi je bila dotična nada jako pičla. Nemško-liberalci so tako potrti, da se menda pri količkajšni pazljivosti Čehov ne bodo zamogli več do poslaniških sedežev vspeti. V moravskem deželnem zboru ste imeli do sedaj le dve mestni skupini svoje slovanske zastopnike in sicer Prerov—Kojetajn—Tovačov—Gulin, ktero je ^zastopal poslanec duhovnik Wurm in pa Unčov—Ždar—Bistrica—Veliki Byteš—Tišnov, ki jih je zastopal poslanec dr. Fandrlik. V trinajstih mestih bile so volitve, dobiček znaša toraj enajst slovanskih poslaniških sedežev. Zopet pridobljena mesta so: Kromeriž, Prostejov, Boškovič, Tfe-bice, Dačice, Pribor, Moravski Krumiov, Gradišče, Holešov, Kijov in Gostopeč. Da je bilo gibanje jako živahno nam pač ni treba opomniti; pač pa se nam zdi potrebnopriznatinačastinslavo toliko obrekovanega slovanskega plemena, da se volilci niso nikjer ničstepli, karse je pri poslednjih volitvah pri olikanih Nemcih na Dunaji in pri tepe ž a vajenih Madjarih po Ogerskem godilo. Nikakor pa bi ne stavili groša na goldinar, da bi bili Nemci jako radi kak škandal doživeli, toda naši bratje so znali hladne krvi ostati tudi še tedaj, ko jih je ob Vsl3. uri Brnski župan takorekoč že resnično dražil rekoč, da mu sedaj ni več mogoče za red skrbeti, od kar se je zmaga na slovansko stran nagnila, ter je izročil vso skrb za javni red in mir navzočemu političnemu komisarju. Slava Cehom !
V moravskem deželnem zboru bode od sedaj nadalje sledeča sostava poslancev: avto nora is to v .je iz kmetiških občin 23, iz mest 13, iz fldeikomisnega velikoposestva 5 in pa 2 virilista; skupaj toraj 43 mož. Srednje stranke 8 mož velikoposestnikov. Centralistov: Iz kmetiških občin 8, iz mest 23 in iz velikoposestva 17; skupaj 48. Zmaga Slovanov pri debatah bo v bodočnosti toraj le edino od srednje stranke odvisna; ako srednja stranka s svojimi 8 glasovi k avtonomistom pritisne, imajo 43 in 8 toraj 51 glasov in ob enem absolutno večino nasproti 48 glasovom centralistov (nemško-liberalcera.) Da bodo odslej nadalje za moravske Slovane boljši časi prišli, niti dvoma ni, kar jim bo vsak Slovan bodi si iz severa ali pa iz juga doma, prav iz srca privoščil. Volitve so se sploh po Mo-ravi za našo stranko mnogo ugodneje zvršile, kakor bi bili pričakovali, če se avtonomistom posreči srednjo stranko velikega posestva, ki je napravila s centra-listi kompromis, za-se pridobiti, potem so na konji.
Marsikdo je že občutil, kako britko da je, ako človeku h krati pod nogami tal zmanjka in se taisti iz strmoglave višine, na kteri je stal, prekopicne v vrtoglav prepad. Nekaj enacega moral je občutiti Dunajski profesor dr. Suess pri volilnem shodu v Leopoldovera raestu na Dunaji, kjer se je svojim prejšnjim prijateljera in zvestim vernim zopet za poslanca in zastopnika ponujal. Toda, kakor smo že večkrat rekli, da je današnji svet jalov in popolnoma neveren, tako je z njim tudi v političnem življenji. Bili so časi, ko so Dunajčani medenim in zapeljivim besedam Suessovim rajši in več vrjeli, kakor resničnim besedam, kakega konservativca, ktere so jim pravo jice političnega položaja kazale. A tista vera v Suessa je bila, zdaj pa — ni je več. Prepričali so se, da je Suess toliko lagal, kolikor je govoril. Mož je veliko obetal, kakor je pri poslancih, zlasti liberalnih, kedar so na volitvah, že navada — storil pa ni prav nič, ali če hočete še manj kot nič; kajti, ko bi no bil prav nič storil, bi Dunajčani iu deloma tudi cela država ne bila toliko oškodovana, kakor pa je po nestrokovnjaških poskusih prof. Suessa. Dunajski vodovod je njegova naprava iu se posebno s tem odlikuje, da silno veliko dragega denarja stane, vodo mu pa ravno tedaj zmanjka, kedar bi jo Dunajčani najbolj potrebovali, t. j. od sv. Petra pa do malega Šmarna, dokler se jih nebo zopet ne usmili ter jim nebeških zatvornic ne odpre, ter studenec iu Suessov vodovod
zopet z vodo napolnijo. Drugo tako popačeno podjetje je uravnanje veletoka Donave, o kterem strokovnjaki pravijo, da je tudi popolnoma skaženo, stane pa celo državo že sedaj mnogo milijonov goldinarjev in najbrž jo bo stalo še mnogo več. Ljudje so v očigled takih mojstrov-skaz prišli do prepričanja, da liberalizem in njegovi oznanovalci vendar-le ni nič druzega, kakor zanjke, s kterimi se ljudem goldinarji iz žepa vabijo in so se mu jeli celo na Dunaji v Leopoldovem mestu odpovedovati. Kolikor si je Suess tudi prizadeval, da bi se bil z navadnimi svojimi liberalnimi frazami zopet dvignil na častno mesto deželnega poslanca, toliko in vselej so ga pobili neusmiljeni demokratje z britko resnico, da je njegov evangelij čista in gola sleparija in mož je obležal,
lAheralizem po Dolenji-Avstriji in po Moravskem že v poslednjih zdihljejih pojema, kar ondašnje Nemce z nezmerno žalostjo navdaja. Sami ne vedo, kako bi si pomagali. Na Dunaji ga spodriva ljudstvena stranka (demokrati), o kteri se še z določnostjo ne da soditi kakošnega duha da bo, na Moravskem prodira pa slovanstvo na. dan ter liberalno nemčurstvo v kot potiska. Tudi Slovanom sovražni časniki jeli so te resnične dogodke priznavati in „D. Ztg." javka posebno glede Dunajskega volilnega gibanja, ktero z onim po drugih deželah primerja, rekoč: „Po drugih deželah Nemci trdno stoje in nikjer ni praznega prostora, kjer bi se sovražniki vriniti zamogli, na Dunaji pa se je nazadnjaštvo (reakcija) se Slovani zjedinilo". Ako se Nemcem zdi prestop ali povratek, kakor je komu ljubše od lažnjivega in sleparskega liberalizma, ki je ljudi več nego dvajset let za nos vodil in ob denar in premoženje spravljal, pa k poštenemu kon-servatizmu nazadnjaštvo, tudi prav; takega na-zadnjaštva in zveze ž njim se nam Slovanom ni treba sramovati. Če se dober gospodar kake reči, ki mu' škodo dela, makari tudi se silo znebi, mu ne bo nihče zameril, pač pak se bodo smejali onemu, ki dotično gtvar na lastno škodo še dalje obdržati in ohraniti hoče. Taka je tudi tukaj.
Na Ogerskem v Kecskemetu so imeli 3. julija še voHtev. Agitacija za antisemite je bila silna, ktere sta se tudi na vso moč že znani Verhovaj in državni poslanec dr. Geza Eacz vdeležila. Tudi ženske so to pot vse z antisemiti potegnile in so svoje moža in druge volilce toliko časa prigoirarjale, da morajo antisemite voliti, dokler jih niso vbogali, Kljubu temu so pa vendar-le antisemitje propadli, kar jih je tako vzdignilo, da so začeli judom okna pobijati in so pri tej priložnosti tudi nekega žida ubili. Vojaki so morali z nasajenimi bodali mir in red delati in še je tu pa tam kri tekla. Posebno je pa dri Eacs, še jako mlad poslanec se za antisemite pote-pval in ljudstvo proti Židom šuntal. Ko so pa vojaki pritisnili, se je tudi vojakom protivil. Na to so ga prijeli in peljali pred mestnega glavarja, kjer so ga lepo podučili, kako da se naj zadrži, če noče, da ne bo zaprt. Eacz je nad glavarjev nekoliko zarežal, ta ga je pa zopet z lepo besedo opozoril, da je sedaj pred mestno gosposko in na to je pa Eacsa sram ratalo. Ko je obljubil, da ne bo več ljudstva šuntal, so ga zvečer ob pol desetih zopet spustili. Znamenite so besede mestnega glavarja Hajagoša, sivega moža, ki jih je rekel z ginljivim glasom dr. Eacsu in Verhovayu: „Gospoda, po kaj hodita semkaj nemir delat, V našem kraju se ni poprej nikdar čulo o pretepih, dokler nismo vaji poznali; sedaj še le, odkar vidva ljudstvo šuntata, jelo se je klati med saboj,"
Pravna akaderaija v Sihinji na Erdelj-skem se bo opustila in se iz tega vzroka že bodočo jesen ne bodo nič več slušatelji za prvo leto sprejemali. Slušatelji od druzega do četrtega leta ostanejo pa do dokončanja študij ondi.
Vnauje države.
Snidenje cesarja Fralica Josipii in cesarja Viljema je sedaj po večletnem običaji pri ljudeh že tako v navi^di, da se, kedar dojde dotični čas za to, kar poprašujejo: kje se bota letos sešla? Ali bo letos kraj sestanka IschI, Gostin ali pa Solnograd se še nič ne ve. Menda se tudi ne bo pred časom zvedelo, ker'se iz Nemškega čuje, da menda zopet nekaj ondašnjemu cesarju po življenji strežejo. Vsaj so že ondi več sumljivih ljudi zarad tega prijeli, ktere so pa večinoma zopet spustili, ker se je dokazalo, d:^ niso napačni bili.
Bolgarsko sobranje (državni zbor) sešlo se je letos v Trnovem, kjer se je 7, t. m. pričelo. Podali so se tjekaj zastopniki ptujih držav in sicer: Nemške, Avstro-Ogerške, Eusije in Eumunske. Spored, ki je na dnevnem redu je jako kratek in se bo sobranje menda poglavitno s tem pečalo, da pregleda in potrdi najnovejše volitve in da izreče svojo sodbo o delovanji dosedanjega ministerstva. Tudi bo sobranje določilo, ktera stranka da ima v kneževini prav Za prav večino, ker bo nekaj poslancev prisililo, o kterih se ne v6 ali so krop ali voda, da bodo svojo barvo pokazali. Kakor se sploh sodi, bo najbrž strank a ; smernih liberalcev (ki ima načela podobna avstrijskim konservativcem) iz ktere jo tudi sedanje ministerstvd, zadobila večino in bo potem takem Tninisterstvo tudi še na dalje ostalo, kakor je. V vsakem drugem slučaji slišali bomo pa o spremembi ministerstva.
Bodočnost nam morda prinese kake ruskoki tajske spletke. „Moskovskija Vudomosti" tožijo
namreč o kitajskem sovražnim postopanji Kitajcev nasproti ruskim trgovcem in drugim ruskim podlož-nikom, ki so po kitajskih mestih ob meji ležečih naseljeni. Iz Kašgarja in iz druzih mest so jih menda kar naravnost pregnali, sicer si pa vse prizadevajo, da kolikor le mogoče sosednjim ruskim prebivalcem nagajajo. To se ne sme dalje trpeti. Malopridnežem se mora pokazati, koliko je ura; treba jih je opomniti na pogodbe, ki so jih z nami sklenili. Večje kot Kitajcev je ondi število Rusov in nVjedomosti" na-svetujejo, da bi ruske čete morale gorovje Thian-Šan prekoračiti in Kitajce od zad za kite zgrabiti. Sploh se pa v najnovejšem času o Kitajcih jako mnogo čuje. Tudi s Francozi nimajo še poravnanega računa, kterega bodo poslednji z gromečimi topovi tirjali. Francoska admirala v istočno-azijaškem vodovji imata povelje takoj bombardovanje obali v obližji Pekinga pričeti, ako bi se Kitajci še dalje vstavljali dati zahtevanega zadostenja. Naj konečno h krati Rusi in Francozi čez Kitajce planejo, prvi od severo-zapada, drugi pa od jugo-iztoka in krvav boj se bo vnel, kakoršnega še ni bilo kmalo. Da bodo v tem slučaji Kitajci tepeni, pač ni treba omenjati. Ako pretočeno zimo samim Francozom niso bili kos, koliko manj se jim bo združenim Rusom in Francozom vstavljati mogoče, ako bodo še nadalje na začeti poti trmoglavosti proti obema narodoma pohajali.
Kakor najnovejša poročila iz TonMna govore, so bili Francozi menda že zopet tepeni. Zahtevali so od Kitajcev naj jim izroče vtrjeno mesto Lang-Son. Kitajci so jim odgovorili, da tega ne morejo storiti, ker nimajo od svoje vlade v tem oziru ni-kakega pooblastila, na kar so jim Francozi tri dni časa v premislek določili. Ko tisti trije dnevi minejo in se Kitajci le še nočejo umakniti, so Francozi Lang-Son napadli in so — tepeni odšli. Pet častnikov so jim menda Kitajci celo vjeli.
Angra Pekvena imenovala se bo najnovejša državica, ki bo od vsih držav neodvisna ob veletoku Kongo v zapadni Afriki. Naselilo se je ondi največ Nemcev in ti so med saboj in v zvezi z drugimi narodi ondi imenovano državo osnovali. Iz začetka so prosili angleško Kapsko naselbino, da bi jih vzela pod svoje pokroviteljstvo, kar so jim pa sebični Angleži iz trgovinskih razlogov naravnost.odbili, ker so se bali nemške konkurence,. Sedaj jih je pa Bis-mark vzel pod svoje varstvO' in jim je tudi že potrebne pomoči v podobi vojnih ladij in topOv poslal, kterih se bodo smeli ob času' pbtreb"e ^posluževati Kakor se čuje, hodo ono najnovejšo državico pripo-znale za neodvisno in svobodno • severna Amerika, Francoska in Nemčija. Kjer so pa' te velesile, tudi drugo ne bodo izostale, razun Angleške,' ki se bo morda najdalje časa pomišljala.ali hi ali.bi ne. Avstrija v zapadnji Afriki nima nobenega dobička in nobene zgube; nji bo toraj pač vse "eno, ali je ond' kaka prosta država, v kteri" kretajb Nemci ali pa drugi izobraženi ljudje in se toraj tudi ne bo vstavljala priznanji njenega vstanovljenja, kedar se j bodo dotična pisma predložila. Kar se Angležev tiče, je do sedaj toliko znanega, da so obljubili sa-mostalno državo Angro Pekveno z nemškimi naseljenci brez obotavljanja pripožnati; ako se jim obljubi, da se ne bodo v angleško trgovino vtikali in da Nemčija ne bo iz Angre Pekvene napravila kake naselbine za kaznjence, kakor jo Ima Anglijška v Avstraliji, Rusija pa v Sibiriji. Prej ko ne morajo že tamošnji rojaki Angležem mnogo preglavice v južni in zapadni Afriki delati, da se pred kako kazensko naselbino nemških falotov že naprej tako boje.
Izvirni dopisi.:
Iz Kostanjevibe, 7. julija. Marsikteremu čitatelju ^Slovenca" je gotovo znano^ na .kako, slab.em glasu je bila, kar zdravje zadeva še pred nekoliko leti Ko stanjevica, in to ne po krivici, ker tu je imela mrzlica svoje gnjezdo, dokler niso ,osušili in, deloma izrodili krakovskega gozda. Zdaj. je mrzlica tukaj čedalje bolj redka in tudi druge bolezni ne obiskujejo preveč našega kraja. Zadnji čas je pa še celo po doba, da se je celo smrt od Kostanjeviške fare po slovila, ker jutri bo že tri mesece, odkar smo zad njega mrliča spremili na pokopališče. To je gotovo najboljši dokaz, da imamo tukaj zdrav zrak, zdravo vodo in tudi zdravo vinsko kapljo. Da bi naše vinograde Bog le obvaroval trtne uši, polja pa hude ure, ktera se nam dan za dnevom od daleč ponuja.
Ljudje, ki dalje mislijo, kakor od danes do jutri, že dolgo trdijo, da se bo moralo naše ljudstvo poprijeti poleg vinoreje posebno še sadjeroje, in prav bi bilo, če tudi vrboreje. Pa takih je malo; in njih glas se zgubi enako dobrodejni rosi pred pekočimi soinčnimi žarki. Se je čas za delo, ali pred vsira se morajo zdramili možje, kterim je ljudstvo svoj blagor v roke položilo. Spanje takih mož jo poguba naroda. Koliko lepega in priličnega sveta jo še pri nas praznega, kjer bi lahko sadno drevje rastlo. Koliko jo
mokrih travnikov in golih od vode spodjedenih bregov, kjer bi lahko in veselo rastle koristne vrbe; pa e tistega manjka, ki bi ljudem oči odprl in jim bi vse te pomanjkljivosti pokazal, zraven pa tudi po-mogel s svetom in djanjem, kjer bi bilo treba.
Nočem pa s tem reči, da nimamo za sadjerejo sposobnih in v tej stroki kmetištva dovolj znajdenih mož, le to trdim, da njih glasu noče ljudstvo slišati, zato ker ne pride, kakor je bila tukaj navada in je še zdaj, od gosposke ali saj od županstva. Znabiti se bode to komu čudno zdelo, in vendar je tako. Tu na hrvaški meji, kjer je stoletja le vojaška zapoved kaj veljala, je tudi ljudstvo bolj navajeno, kakor drugod, le na gosposko gledati in njenega povelja pričakovati. To pa tudi kaže, koliko bi se dalo storiti, naj bi vikši imeli razum o kmetijstvu, pa tudi resno voljo za blagor ljudstva.
Kdor tukajšnega prečast. gosp. župnika pozna, mi bo rad pritrdil, da si je pridobil največje zasluge za ta kraj. Vsi pošteni in pametni ga tudi res spoštujejo, a sploh se mu pa vendar le malo hvaležnosti skazuje. Kdor na farovški mostovž stopi, vidi mnogo kolov, kterih potrebe znabiti ugane, a res so čez vse potrebni, sicer bi se bili po zadnjem potresu zdavnaj že stropi udrli. Mar li že ni čas, da se farovž saj toliko popravi, da bode brez strahu v njem stanovati mogoče?
Iz Goriške okolice, 5. julija. (Lahonska ne-strpljivost pa novi Poreški škof.) Med tem ko Vam to pišem, ste že gotovo zvedeli, kakor piše današnja „Soča" od 5. t. m. v god slovanskih aposteljnov sv. GiriM in Metoda, da je odbor podpornega društva enoglasno sklenil, da se zastava podpornega društva, na kteri sta naslikana sv. Ciril in Metod to nedeljo 6. t. m. ne blagoslovi! Prave vzroke nam prinese prihodnja štev. „Soče''. — Vkljub temu so vzroki znani, med ljudstvom razširjeni in ti so vrtoglavna predrznost mnogih meščanov, po kt-erih ščivanju se je drznila lahonska druhal onesnažiti zidovje cerkve čč. 00. frančiškanov na Kostanjevici nad Gorico z žugalnimi besedami: „Guardateyi Slavi, il resto verrii!" To je: „Varujte se Slovenci, ostalo bo prišlo!" Okoli tega napisa je vse pomazano in s križi na-čečkano*). In takošnjo omiko nas hočejo učiti te lahonske šleve polne srda in' nestrpnosti do prepo-trpežljivih Slovencev!? Tudi „Eeo", ki je naznanil v Svojem listu dne 2. julija to „rieversko in neomi-kano dejanje", v kterem nagovarja- svoje čudne z b.arbarsko neversko omiko napojene someščane, k spodobnemu vedenju ob priliki blagoslovljenja iste zastave, je .storil to le z lakoničnimi besedami blizo enako, kakor se godi psu, kedar je primoran jesti zarad lakote — česen! In to čini on vselej, kedar le zine sploh kaj o Slovanih; potuhnjenost mu je brati med vrstami. O kako vse drugače govorijo sv. oče Leon XIIL „o plemenitosti- slovanskih narodov", kako bratovsko so pozdravljali zdaj tri leta vsi katoliški časniki izhajajoči v Rimu slovanske romarje ob priliki tridnevnice obhajane na' čast našim sv. aposteljnom. Če še nekteri tako imenovani katoliško-politični časniki le neradi in kolikor toliko le prisiljeni pripoznavajo Slovanom njih narodne pravice, kaj si hočemo misliti še le o Goriškim judovskem „Corrieru", ki sloni na plečih slabotne semitske žlobudraste ženske, akoravno je na koncu" podpisan neki: Zetresnig, pravzaprav: Gvetrežnik, kakoršnih imen je mnogo med Slovenci, saj se celo cela vas v čisto slovenski Rihenberžki fari zove: Čvetrežnik. Ubogi „Zetresnig"! Tega „slamnatega" vrednika drži kviško Goriška Židinja, da še svojega lastnega primka pravilno pisati ne zna. Pomilovanja vreden je pač takšen vrednik — in dvostroki odpadnik! Habeant sibi! Kaj meni storiti vlada na to lahonsko ščuvanje in prazni „bav-bav"! bo prinesla prihodnost. .Jaz pa menim, da bi ne bilo primerno drugje blagosloviti zastave, ker ima isto društvo sedež ravno v sredi mesta in sicer na starodavnem slovensko-donečem trgu Travniku!
Goriški mameluški meščani pa bodo ob enem zgubili za naprej tudi v gmotnem oziru, ker kedar zvemo imena tistih surovih nestrpnežev, med kterimi je mnogo slovenskih odpadnikov, pač jim ne bomo hoteli dajati več zaslužkov po pregovoru: Svoji k svojim! Saj se mora že enkrat po vsem Primorji, to je, po Goriškem, Tržaškem in Istri, potegniti ne-prekoračljiva črta narodne meje: do tukaj in ne dalje Italijan, naprej pa Slovenec in Hrvat!
Italijanissimi so nam krivični sploh; saj nam
je temu priča borba v deželnem zboru v Poreču, Trstu, pa zadnji čin nestrpnih Goriških meščanov z njih starašinstvom vred. Ali mi nočemo opešati v tej borbi, ampak se še bolj ohrabriti, dokler si ne priborimo vsega tega, kar že davno vživajo naši sosedje Lahi in Nemci. Tu mi pride na misel, kaj mar bi li ne bilo prav. da bi se saj dotle, dokler ne dobimo toliko potrebne zedinjene Slovenije, vse Primorjo razdelilo v dve kuriji, v laško pa slovensko-hrvaško? Drugače ne dospeme tako lahko do svojih narodnih pravic, zlasti ako je Tržaški vladi vse eno, je-li se nam v narodnostnem oziru godi krivica ali pa ne. Da je temu dosihmal res tako, kaže že zagotovljeno imenovanje novega Poreškega škofa rojenega Furlana sicer vsega spoštovanja vrednega dr. Flappa. Ako je imela res najvišja oseba v Primorju pri tem svoje roke vmes, potem bi človek res kmali dvomiti jel nad rekom: „Quos posuit Deus regere Ecclesiam Dei!" Potem bi znalo res biti, kar mi je pravil in trdil nek resno cerkveni mož: Na Pruskem je očiten boj proti cerkvi, namreč zloglasni »Kulturkampt-", pri nas je pa deloma nič boljši, namreč: „der schleichende Kulturkampf", to so žalostni nasledki zloglasnega Jozelinizma. Slišim, da omenjeni veleučeni čast. gosp. dr. in profesor prevzame z veseljem Poreško stolico. Odgovornost njegova in onih, ki so pomagali k njegovemu imenovanju bo velika pred Bogom. Nič ne rečemo, da gospod ne bi bil sposoben ali vreden, a v teh oko-Ijiščioah kakor so, bo komaj zamogel vspešno delati. Zato pa prosimo neprestano in tim goreče sv. apo-steljna Cirila in Metoda, kterih god danes 5. julija mi in vsa katoliška cerkev obhaja, naj prosita in rešita z njunimi mogočnimi priprošnjami pri Bogu, dobre pa nesrečne v veri razkoljene in v narodnih pravicah zatirane slovanske rodove!
Pri tej priliki bi h koncu rad še nekaj omenil. Bili ne bilo namreč prav, da bi se imeni obeh svetnikov pridjali, se ve da s cerkvenim dovoljenjem, t litanije vsih svetnikov, za imeni: sv. Gervazij ia Protazij, rekoč: sv. Ciril in Metod za nas Boga prosita!? Mnogo duhovnov sem slišal govoriti, da bi bilo to zdaj primerno, zlasti odkar je slavni Vatikanski jetnik njuno češčenje po vsi katoliški cerkvi zapovedal. Kaj porečeš pa Ti, dragi mi „Slovenec", na to? O priliki zopet kaj. Dotihmal pa vstani mi zdrav z vsimi Tvojimi čitatelji vred!
*) To priČHjo, da so boje Lalioni blagoslova, kakor luidii' znainnja sv. kri/.a!	Dopisnik.
DomaČe novice.
(Stare pismene znamke — marke.) C. kr. trgovsko ministerstvo opozoruje občinstvo, da se bliža čas, ko pridejo stare pismene znamke ob veljavo. Od 1. avgusta t. 1. dalje se smejo pri poštnih uradih in pri prodajalcih znamk le 1883 1. izdane poštne znamke prodajati, vendar se dovoljuje strankam, ktere po 31. juliji t. I. še poštne znamke 1867 leta imajo, da tiste do konca oktobra t. 1. za pisma porabijo ali pri kakem poštnem uradu za nove zamenjajo. Po preteku meseca oktobra 1884 ni nobena menjava dovoljena in od 1. novembra t. 1. dalje se bo s pismi s znamkami 1867 leta tako ravnalo,, kakor bi bila brez znamk.
{Tri C. k. vojaškem oskrhovalnem zalofiSci v Ljubljani) se bode d ne 11. julija t. 1. na javne ponudbe oddajalo oskrbovanje s senom, slamo in z drvmi, in sicer za postaji Ljubljano in Rudolfovo za čas od 1. septembra 1884 do 31. avgusta 1885, in za postajo Toplice za čas od 1. junija 1885 do 31. avgusta 1885. Natančneje se izve pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani.
{Otroška nehvalešnost.) Na spodnjih Poljanah bivajoči železnični prevožnik R. izplačal je svojim trem sinovom doto v znesku po 200 do 230 gold., s ktero svoto je bil izjemno najstareji sin obdarovan. Zaradi tega sta skočila mlajša sinova nad očeta in ga je eden z nožem osuval, poleg tega pa tudi še starejega brata, ki je očetu na pomoč priskočil. Mir so je naredil še le ob 10. uri zvečer, ko so prišli policaji in divjaška sinova pobrali ter ju odvedli na magistrat. Dobrota, ta jc že od nekdaj sirota.
(Občni zbor slov. delavskega pevskega društva) bil je v nedeljo v salonu gostilnice g. Ferlinca („pri zvezdi") in sicer jako mnogobrojno obiskovan. Vde-ležilo se ga jo razun delujočih članov tudi nekoliko podpornih udov. Z veseljem moremo zabilježiti, da ima mlado društvo okolu 70 delujočih ali pevskih moči ter 35 podpornih članov. Za predsednika bil je jednoglasno izvoljen fabrikant g. Anton Jeločnik,
iteri je v kratkih besedah povdarjal potrebo izobraževanja nižjega stanu ter zagotovil društvu njegovo pomoč, na kar mu krepki »živijo-' in »slava" pričujočih zadoni. V odbor bili so izvoljeni naslednji gospodje: Za podpredsednika Petrič, za blagajnika M. Jeločnik, za 1. zapisnikarja J. Pajek, njegov namestnik A. Gorišek, nadalje za odbornike: Pregl, A. Kavčič, Kostelac, Stibil, Perdan, Dekval, Dežman, Hribar, Milavec in J. Šturm. Društveni pevovodja je g. Iv. Justin. — Vse čestito občinstvo, prijatelje petja ob jednem vse pospešovaice narodnega napredka, vabimo k obilnemu pristopu, k temu zelo važnemu društvu, kjer ima tudi vsakdo priliko izobraziti se v petji. Mlado društvo in njega vodstvo sta nam porok, da bode stvar krepko napredovala.	—n.
{Fri petdesetletnici) Mahrovega zavoda se je, kakor se nam poroča, hrvaškim in srbskim učencem menda prepovedalo vpiti svoj narodni „Živio", „damit das Fest einen eminent deutschen Charakter habe". Mi naravnost rečemo, da se nam novica čisto neverjetna zdi, ker je vendar trgovinska šola za gojence vsih narodov in za denar vsakemu pristopna ; če je pa res, kar se nam poroča, je pa reč tim bolj obžalovanja vredna. Tembolj z radostjo pa priznavamo zaveden govor Ljubljanskega župana g. Grasselli-ja, ki je došle goste najprvo v slovenščini pozdravil.
{Ploha) s hudo uro, ki je zopet po Ljubljanskem polji kozolce podirala, pridrla je danes zjutraj med peto in šesto uro nad Ljubljano.
{Petrolej dober pomočeh zoper vnetico v grhi.) Te dni je zbolela 91etna hčerka uradnika v neki tovarni za steklo, za vnetico v grlu (difteritis). Žalostni stariši so poskusili, kar so vedeli in znali, da bi rešili smrti ubozega otroka. Na to se spomni oče svojega prijatelja, ki mu je enkrat pripovedoval, da je petrolej najboljši lek zoper to hudo bolezen. Hitro dš. otroku, ki je že nezaveden ležal, žlico petroleja, potem žlico laškega olja in nekaj kaplic limoninega soka in obeže bolni vrat s špehom. In lejte, to je bolniku zdatno pomagalo. Drugo jutro bil je otrok Že popolno zdrav in vesel, — Slišali smo že večkrat, da potrolej o vnetici grla pomaga in lahko mogoče, da ojstro kamnoolje znane gobice v grlu pokonča, a brez zdravnika to zdravilo poskušati, bi vendar nikomur ne svetovali, ker z življenjem se tudi v ne-Tarni bolezni ni norčevati.
(F dobrih rokah.) Ko se je cesar včeraj na skoliji St. Pietro hotel zopet vkrcati, videl je ob cesti klečati starčeka, ki mu je s suho roko s strahom molil prošnjo. Cesar to videti, k njemu pristopi ter mu sam prošnjo od»žame. Generaladjutant baron Mondel hotel je prošnjo cesarju vzeti iz rok, toda cesar mu je željo odbil ter rekel: »Pustite mi jo, v dobrih rokah je !"	»Tr. Tagblatt".
Teleg:raiiii.
Dunaj, 7. julija. Izvoljeni poslanci v deželni zbor so: v I. okraji: Gg. Konigs-warter, Lederer, Matzenauer, Nikola in Som-maruga, v II. okr. Leopoldstadt: Suess, v III. okr. Landstrasse: Grubl, v IV. okr. Wieden: Winkler pl. Forazest, v V. okr. Margarethen: Steudel, v VI. okr. Ma-riahilf: Schiechter, v VII. okr. Neubau: Kiss, v Vin. okr. Josefstadt: Uhl, v IX, okr. Alsergrund: Borschke. Trgovinska zbornica volila je gg.: Lindheim, Kaiser, Naschauer, in Kitschelt.
Pariz, 7. julija. Dr. Rochar se je povrnil iz Toulona in je priznal, da kolera med mornarji pojenjuje.
Marseilie, 7. julija. Od včeraj umrlo je tukaj 26 ljudi za kolero, ki so uradno naznanjeni.
London, 7. julija. Na britanski ladiji „Cartagena" ki je iz Marseilie v Carviff odrinila, napadla je kolera dve osobi.
Kahira, 7. julija. Debbah so ustaši napadli konec m. m. s 13.000 možmi, toda niso ničesar opravili. Boj je bil hud na obeh straneh, padlo jih je mnogo. Konečno so uporniki odšli.
Tujci.
7. julija.
Pri Mallil: John J. Pollok, nadzornik, s soprogo, iz Novega Jorka. — Poper, Lehman, Pcrjatu, Engel in Preschnig, trg. potovalci, z Dunaja. — pl. Piehtenan, grajS^-ak, iz Rudol-fovega.
Pri Slonu: Josip Stcincr, s soprogo, z Dunaja. — Davorin Jenko, skladatelj, iz Ueigrada. — Frane Pirtzl, trgovec. — Josip Assaui, trgovec, iz Kuežaka.
Pri Tavčarji: David Fried, trgovec, z Dunaja. — Lu-dovik Burgstaller, trgovce, iz Zagreba. — S. Metzoles, trgovec, iz Trsta. — 0. vitez Seemann, o. k. kapitan, z Reke. — pl. Piehier, c. k. fastnik, s soprogo, z Heke.
Pri Savarsheni dvoru: Peter Mayer, posestnik, iz Trbiža. — Marija Miiiler, z družino, iz Pulja. — Josip Smole, lesni trg. iz Logatca. — Anton Grašek, posestnik, iz DomžaL — Jakob Stibi, posetnik, iz ČrnuS.
Pri Avstrijskem cesarji: Matija Prijatelj, posestnik, z Blok.
Umrli so:
4.	julija. Meta Dornik, tovarniška delavka, 17 let. Rožne ulice št. 35, vsled vnetja trebušne kožice.
5.	julija. Jožefa Kozainernik, cevljarjeva hči, 3'/, mesca. Krakovske ulice št. 29, božjast.
6.	julija. Janez Srakar, delavec, zdaj kaznenec, 47 let, ulice na Grad št. 12, srčna vodenica.
V bolnišnici:
4. julija. Marija Stopar, delavka, 46 let, Dysorasia carei-nomatosi.
6. julija. Janez Sporn, delavec, .52 let, vsled edema v možganih.
SksekutiTue dražbe.
15. julija. 1. e. džb. pos. Franc Knifie iz Spodnje Besnice, 4265 gl. Kranj. — 3. e. džb. pos. Jožef Sedmak iz Nadanje-sela. Postojna. — 1. e. džb. pos. Janez Brunskole iz Maverla, 630 gl. Črnomelj.
19. julija. 1. e. džb. pos. Jožef Trost, iz Orehovca. Vipava.
—	1. o. džb. pos. Ana Pire iz Nemške vasi, 2675 gl. Krško.
—	1. 0. džb. pos. Franc Zdravje iz Straže, 80 gl. Krško. — 1. e. džb. pos. Anton Mesesnev iz Podrage. Vipava.
]>uuajska borza.
(Telegraficno poročilo.) 8. julija.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl.	50	kr.
Sreberna „ „ .......81	„	50	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	05	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	75
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	856	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	301	„	10	„
London.......121	„	90	„
Srebro........_	^^	_	^
Ces. cekini.......5	„	76	„
Francoski napoleond......9	„	68	„
Nemške marke......59	„	60	„
Od 7. julija.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122	„	05	„
....... . . .	91	„	20	„
papirna renta 5% . . .	88	„	20	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	108	„	50	„
„ Liinderbanke.....100	„	50
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	546	„	—	„
„ državne železnice ....	316	„	80	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	216	„	90
4% državne srečke iz L 1854 . 250 gL	125	„	25
4% „ ...... 1860 . 500 „	134 „	80	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168	„	25	„
„ „ „ 1864 . . 50 „	168	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	175	„	75	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	75	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	107 „	70	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„	75	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104	„	50	„
Vožnji red cesarjevih Rudolfove železnice.
Is IJuhljane v Beljak.	1» Beljaka v Ljubljano.
Osol>nl'vla.l£i	O sobni vlaki
Postale	Postale	st-	št. 2011	»t. 2015	»t. 2013
^^	po noči	zjutraj	dopoldne	zvečer	"	po noči	zjutraj	dopoldne	popoldne
Ljubljana j. k. . . . .	113-15	6-40	11-40	6-35 Beljak j. k...... 10 50	6-39	10-26	5 10
Ljubljana R. k..........1219	6 44	11-45	6 39 Trbiž.......12 40	7-30	11-42	6-25
Vižmarje............1229	6-53	11-55	648	Rateec-Weissenfels , . .	150	7.46	11 59	6 46
Medvode............12 41	7- 4	12- 7	6 59	Kranjska gora ....	1-25	7.59	1213	7- 2
Loka................12-56	7 17	12-21	7 12 Dovje..............1-56	822	12-38	7-29
Kranj..............1 12	7-32	12-38	7-26 Jesenice............2-23	8-41	12-58	752
Podnart ............1-30	7-50	12-56	7-43 Javornik............2-30	8-47	1- 5	7-59
Radovljica............1-48	8- 7	1-13	7-59 Lesce..............2 57	9- 6	1-26	8-21
Lesce..............1-55	815	1-24	8- 8 Radovljica............3-3	9 11	1-31	8 26
Javornik............2 16	834	1 46	825 Podnart........329	929	149	847
Jesenice ............2-27	8 45	1-57	8 33 Kranj..............3-50	9 45	2- 5	9- 4
Dovje..............2-47	9- 4	218	8-49 Loka ..............412	9 59	2 20	9-20
Kranjska gora ....	3 16	9 33	2 48	911 Medvode............4 29	1012	2-33	9 34
Rateoe-Weissenfels . . .	3 31	9 48	3- 3	9-24 Vižmarje............4 42	10-23	2 44	9 46
Trbiž..............3-48	10- 5	3 20	9 38 Ljubljana R. k..........4-53	10 31	2 52	9 55
Beljak j, k............5--	1151	4-51	10 24 Ljubljana j. k..........5--	10 35	2-56	10.—
zjutraj	dopoldne popoldne	zTečer	zjutraj	zjutraj	popoldne	zvečer
Druge železnihne zveze na Slovenskem.
št. Petor—KeUa.
Št. Peter.......Odhod
Reka........Dohod
Zidani SdCoist—
n
8-55
zjutraj	zvečer
9-20	9-40
popold.	po noči
12-31	1213
Reka........Odhod
Št. Peter . ......Dohod
zjutraj popoldne	zvečer
5-45 4-30	8-15
zvečer
812 7-56	10-20
Zidani most ....	Odhod
Zagreb......Dohod
Zagreb......Odhod
Zidani Most ....	Dohod
zjutraj	zjutraj	popoldne
4- 5	4-40	12-55
6-33	9-12	4--
zjuti-aj	popoldne zveČor
8- 8	1-15	6-40
dopoldne
10-59	4-20	11-20
Divača.....Odhod
Pulj......Dohod
IPi-agerslco—Kanina.
zjuti-aj	zjutraj popoldne zvečer
7-33	9-15 4-52 8-57
dopoldne	popoldne iTečer po noči
11--	1-15 9-46 12-10
Pulj......Odhod
Divača.....Dohod
zjutraj zjutraj	popold.	popold.
5-— 7-05	12-22	4-50
dopoldne	zvečer
8-15 11-46	4-26	822
Pragersko.......Odhod
Kaniža........Dohod
Kaniža........Odhod
Pragersko.......Dohod
zjutraj	zjutraj
3-35	9-35
popoldne
6-17	1-15
popoldne	zvečer
2-45	11-20
6-12	1-28
zreČer
5-15 7-42
zvečer
lo-io 1- 4
zvečer 8-10
11-35
Maribor—C«lo-vec.
]Vnl>režiiia—Ooriea.
zjntraj	zjutraj	dopoldne	zvečer	zvečer
Nabrežina . Odhod 4--	8- 9	10- 8	5-48	10--
Gorica . . . Dohod 6 40	9- 4	1123	6 59	11-37
zjutraj	zjntraj	popoldne	zvečer	zvečer
Gorica . . . Odhod 5--	9 24	4-45	8- 9	10 30
Nabrežina . Dohod 6-41	1041 6-52	9-8	-
Maribor.......Odhod
Celovec........Dohod
Celovec........Odhod
Maribor .......Dohod
popoldne zjutraj
3-- 9-15
zvečer popoldne
7-35 1-52
popoldne zjutraj
1-55 8- 5
popoldne
5-58 12-19
5-20 8- 7
po DOUI
2-	5
zjutrai
5-29
zvečer
11-40
po noči
3-—
I^o^tiae zveze.
Iz LJubljane: v Novomesto (Rudolfovo) ob 6. uri zjutraj in dojde ob 310 m. popoldne tja. Nazaj grede se odpelje zjutraj ob 5 in dojde ob 2 popoldne v Ljubljano; — v Kočevje ob 6-30 zjutraj in dojde ob 3-20 popoldne. Vrača se ob 10 dopoldne in pride v Ljubljano ob 620 zvečer; — v Kamnik ob 3 popoldne in dospe ob 5 popoldne. Vrne se ob 6 zjutraj in je ob J-5 dopoldne ze v Ljubljani; — v Polhov Gradec vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 2 popoldne in je tam ob 5 popoldne. Nazaj ob 6 zjutraj in pride točno ob 9 v Ljubljano.
Jz Novega mesta (Rudolfovega): v Litijo ob 530 popoldne in pride tja ob polnoči. Nazaj grede zjutraj ob 4 30 n dojde v Rudolfovo ob 11 dopoldne; — v Krško ob 130 popoldne, kamor pride ob 5 55 zvečer.
Iz Kranja: v Tržič ob 9 zjutraj injeondiob 10-45. Vrne se ob 10-35 dopoldne in pride v Kranj ob 12-20 popold.; — v Cerklje ob 3 popoldne in dospe ob 5 popoldne. Nazaj gredi) se odpelje iz Cerkljan ob 5 20 zjutraj in jo ob 7-10 v Kranji; — k Jezeru po Kokriški dolini ob 8 45 zjutraj in je tam ob 1 35 popoldne. Odide ob 3-15 popoldne in je v Kranji ob 7-35 zvečer.
Iz Lesec na Bled ob 915 dopoldne in je ondi ob 10
dopoldne. Obrne ob 12 45 popoldne in je ob 1-30 že zopet y Lescah.
Iz Lolee v Poljansko dolino ob 930 dopoldne in pride v Gorenjo vas ob 1145 dopoldne. Odpelje se nazaj ob 5 popoldne in je ob 7 zvečer v Loki.
Iz Borovnice na Vrhniko ob 7 zjutraj in pride ob 815 dopoldne. Odpelje se ob 8 zvečer in jo v Borovnici ob 9-15 zvečer.
Iz Logatca v Idrijo ob 8 zjutraj in je ondi ob 1220 popoldne. Iz Idrije nazaj ob 8 zjutraj in pride tje ob 12 20 opoldne.
Iz Italeeka: v Kočevje ob 4 zjutraj in se pripelje ob^ 12-15 popoldne. Obrne ob 9 zvečer in pride zjutraj ob 5-30 v Rakek; — v Lož ob 9 zjutraj in dospe ob 1115 dopoldne nazaj ob 5-45 popoldne in jo v Rakeku ob 8 zvečer; — v P1 a-nino ob 8 zjutraj in jo ondi ob 9 dopoldne. Nazaj gre ob 6 30 zvečer in pride v Rakek ob 7-30 zvečer.
Iz Postojne na Vipavo in Gorico ob 8-20 zjutraj in je v Vipavi ob 1145 in v Gorici ob 3 35 popoldne. Iz Gorice ob 12-30 popoldne in pride v Vipavo ob 4-35 popoldne v Postojno pa ob 8 30 zvečer.