" izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šffcnga
V. b. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
IZ VSEBINE:
Na prelomu — Igra — Sijaj, sijaj, lunica — Jama, po kateri se pride na oni svel — Iz. moje mladosti — Kako sva z Levstikom krompir pekla — Daritev
LETNIK VI
CELOVEC, SOBOTA, 6. X. 1951
Štev. 70 (43»)
MARŠAL TITO:
Kmet in delavec imata skupne interese
njih bolje, kot pa če bi ostal sam zase — in nadaljeval:
»Ne bomo se odrekli zadružništvu, čeprav v tem smislu delajo propagando proti nam, toda nikogar ne bomo s silo gnali v zadruge, temveč hočemo praktično pokazati ugodnosti in smotrnost ustanavljanja zadrug. Naš namen ni, da bi zadružništvo ustanavljali samo zato, da bi država lahko laže molzla kmete ter laže
Dva glasova
Spet enkrat očitata vodilna nemška lista v deželi drug drugemu »dvojno igro“ v zadržanju do koroških Slovencev. Tokrat je povod za te že značilne debate premestitev učitelja Armina Kurbusa iz Št. Lenarta pri Sedmih studencih na Knežo pri Djekšah, ki se je izvršila po pisanju ,,Die Neue Zeit“ na pritisk „domovinizvestih“ vseh barv iz Št. Lenarta. Proti tej premestitvi je ugovarjal gospod Ka-risch od OeVP, kakor poroča »Volkszeitung", ki ob tej priliki deli svoj narodnopolitični pouk socialistom in zahteva uradno preiskavo za premeščenega učitelja.
Vsekakor čudna kombinacija. Težko bi Verovali, da bi se bila gospod Kariscb in njegov trabantek na Varnostni direkciji Guggenbergor spreobrnila v zagovornika upravičenih pritožb koroških Slovencev proti personalni politiki na dvojezičnih šolah. Zakaj torej ves hrup?
Učitelj Kurbus je begunec iz Jugoslavije. Gotovo ni ubežal iz narodne zvestobe pred svojim lastnini ljudstvom. Vsekakor pa so ga pred namestitvijo na šoli v Št. Lenartu vzgajali še na celovškem učiteljišču in je to po mnenju »Volkszeitung" pač zadostno jamstvo, da je učitelj Kurbus ,,v redu“. Ugotovitev, ki je brez dvoma upravičena, če upoštevamo vlogo, ki jo je v službi ponemčevanja in širjenja luha nestrpnosti do koroških Slovencev dolga desetletja stoodstotno izpolnjevala ta celovška šola. Izgleda pa, da se učitelj Kurbus le ni v celoti uživel v to nalogo koroških učiteljev: Učil je izročene mu slovenske otroke namreč v njihovem materinem jeziku in šel celo tako daleč, da je gojil poleg nemškega tudi slovensko petje med mladino in celo med šoli odraslimi. Nad tem se niso mogli pomiriti niti v drugi polovici 20. stoletja neki čudni ljudje, ki
duh
se v ostalem imenujejo socialiste. Obdolžili so učitelja Kurbusa »poslovenjenja'* naših slovenskih kmetov v ziljskem Št. Lenartu. In tako je moral učitelj Kurbus stran.
Žal je ta primer ponoven dokaz, da »socialistično zadržanje'1 le ne pomeni »popolnega zapuščanja koroške tradicije", kar očita koroškim socialistom »Volkszeitung", Prav ta otipljivi slučaj, kaj tudi naprednejši krogi na Koroškem še vedno smatrajo za nevarno in škodljivo, nam pove, kako daleč smo še od resnične in Stvarne enakopravnosti. Kako je sicer mogoče, da se „Die Neue Zeit" še nikdar ni oglasila ob neštetih primerih načrtnega ponemčevanja naše mladine v šoli in v vseh izključno temu namenu služečih »vaških skupnostih" in v krožkih nemških ljudskih plesov l>o naših slovenskih vaseh?
Cas bo, da bi se vsi odgovorni in zreli ljudje na Koroškem končno znebili za mirno sožitje obeh narodov skrajno škodljivega gledanja, da je gojitev severnonemških ljudskih plesov na slovenskih Radišah ali kjer koli po naši zemlji kulturno dejanje in vredno zaslužnega križca, nega slovenskega ljudskega petja med slovensko mladino pa zločin in veleizdaja!
Dokler pa vzgaja v posebnih tečajih koroške učitelje prosluli SA-Standartenfiihrer Steina-cber, bo ostalo žal pri »koroški tradiciji", ki slej ko prej istoveti v smislu tega nepoboljšljivega velenetnškega hujskača »nacionalno zanesljivost" s stoodstotnim udinjanjem v službi nasilnega iztrebljanja koroških Slovencev. Takšno pojmovanje, tudi danes še, pa je res možno samo na Koroškem, kjer le prečesto kljub dvem glasovom še vedno veje silno slični škodljivi duh.
„To so vendar stvari in številke, ki nekaj
povedo”
Potek zborovanj kmetijske zbornice
jemala od njih in dajala delavskemu razredu. To je navadna in zlobna kleveta, kajti naš delavski razred nima takega namena, naš delavski razred nima interesov, ki bi se križali z interesi kmetov. Naš smoter je, da dobimo tudi srečnejšega kmeta, da ustvarimo iz njega čim bolj kulturnega človeka in mu damo vse, kar potrebuje, kar mu danes še manjka in kar mu nekdanji režimi nikoli niso nameravali dati!"
Zadnje čase so razni časopisi objavili čudna poročila o gospodarski ureditvi v novi Jugoslaviji, ki očitno razodevajo namen, da bi tam-kajšno stvarnost prikazali v popolnoma popačeni in neresnični luči. V zvezi s temi poročili je govoril o jugoslovanskem gospodarstvu tudi maršal Tito na nekem zborovanju in dal nedvoumen odgovor na vsa zlonamerna podtikava« j a.
Najprej je maršal Tito pobil razne časopisne trditve, po katerih se jugoslovanski kmetje upirajo obveznemu odkupu in vstopu v gospodarske zadruge, to se pravi, da hočejo ostati pri starem, in poudaril, da je to največja žalitev za jugoslovanske kmete. »Hitro stopamo na vseh črtah po svoji poti — je dejal — in seveda ne moremo v kmetijstvu iti po stari. Tudi naše kmetijstvo zahteva svoj novi tir, svojo novo smer ter mora biti dvignjeno na višjo stopnjo v načinu obdelovanj ? zemlje in tudi drugače."
Govoril je nato o tehničnih sredstvih, ki jih je treba dati kmetijstvu, da bo z modernim načinom obdelovanja zemlje mogoče dobiti tudi potrebno delovno silo za industrijo« Hkrati pa je dejanje tehničnih sredstev tudi prvi pogoj, da se od kmetijstva lahko zahteva, da s svoje strani da, kar je potrebno za prehrano prebivalstva. Nato pa je maršal Tito načel vprašanje zadružništva in naglasil:
„Mi se nismo lotili ustanavljanja zadrug zato, ker hi bili hoteli napraviti iz kmeta kolektivom, ki bo jedel iz kotla in ki se ho moral v teh zadrugah podrediti diktatu, kakor nam nekateri podtikavajo. Ne, ustanavljanje zadrug je življenjsko vprašanje nove socialistične Jugoslavije in se mu nikoli ne moremo odreči. Pri tem lahko povem samo to, da zadružništva ni mogoče ustvariti čez noč, v enem ali dveh letih, ker je vprašanje ustanavljanja socialističnega gospodarstva v kmetijstvu pravzaprav vprašanje prevzgajanja naših ljudi na vasi. Postopoma moramo dvigniti zavest naših delovnih kmetov in doseči, da bodo razumeli, da je socialistični način kmetijske proizvodnje mnogo koristnejši zanje in za vso skupnost." Take zadruge — je dejal — morajo biti zgled, morajo otipljivo pokazati kmetu, da mu bo v
Vietminh spet napreduje
Položaj v Indokini se je zadnje mesece že precej pomiril in ni več bilo slišati vznemirljivih vesti o napadih Vietminhovih čet, ki so posebno lansko leto znatno ogrožale francoske postojanke v deželi. Po novih poročilih pa izgleda, da je Vietminh ponovno zbral svojo vojsko, s katero hoče izgnati iz dežele tuje zasedbene sile. Agencija »Reuter" namreč prinaša iz Saigona poročilo vrhovnega poveljstva francoskih čet v Indokini, v katerem je rečeno, da je deset Vietminhovih bataljonov z 8000 mož napadlo severozapadni del pokrajine Tonking. Čete so v dveh kolonah napredovale do gorovja, ki varuje dohod v pokrajinsko mesto Lai-čav in do vojaške postojanke Soula.
Izdatki za evropsko oboroževanje
Proizvodnja vojnega materiala v Evropi bo letos dosegla skupno vrednost, ene milijarde in pol dolarjev, prihodnje leto'pa 2.5 milijarda. Skupni izdatki za evropsko oboroževanje pa se bodo predvidoma povečali za 50 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom in za 80 odstotkov v primerjavi z letom 1950.
Evropske oborožene sile so se od začetka korejske vojne povečale za 300.000 mož in se bodo še naprej povečale v skladu z razpoložljivim orožjem. Tega pa je Evropa dobila kar tri četrtine od dveh milijonov ton, ki so jih ZDA poslale v inozemstvo.
Zborovanja, ki jih Kmetijska zbornica prireja tudi po naših krajih pod parolo »Dan kmetijske zbornice", imajo nekaj na sebi. Ena izmed bistvenih njihovih značilnosti je, da vabi, kakor je to bil primer v Borovljah, k udeležbi tudi Bauernbund in da jih imenuje svoja zborovanja. Še bolj značilen in zanimiv pa je potek teh zborovanj.
Za kmeta, ki se z namenom udeležbe odtrga od svojega obilega dela, da bi slišal, kaj mu ! bodo povedali njegovi zastopniki, je tako zborovanje prava muka. Najprej ga prične predsednik ali sekretar Okrajne kmečke zbornice obsipati s tisočaki in milijoni — seveda samo I v številkah. Ko enkrat navzoči ne ve več, kaj vse je — v številkah — dobil njegov okraj (včasih tudi še povedo, kaj je dobila občina), i kaj vse so njemu v zadnjih letih obljubljali iz svoje loterije subvencij, potem pritisne na meh še prezident Gruber in ponovno prične deže- j | vati številke in zasluge, ki jih ima „on“ m |
»njegovi sodelavci". Človek dobi vtis, da se je na Koroškem vse pokadilo samo iz »ravfanka" Kmetijske zbornice. Zadnji meter električne napeljave, sleherna vreča cementa in da kmetje sploh še gospodarijo, vse je zasluga »njega" in »njegovih sodelavcev" v Kmetijski zbornici. Takšno je namreč jedro poročila g. prezidenta.
Kmetovalec posluša to dve- do triurno bombardiranje s stotisočaki in milijoni, ter gleda čedalje bolj trudno in mrko izpod čela. Ta in oni zraven še za par minut zakima. V takem primeru ga pretrese Gruberjev gromki glas „Ja, dragi moji, ali to ni nič? To so vendar stvari in številke, ki nekaj povedo!"
Ko se je po dveh urah tudi gospod prezident že utrudil, se zasliši v dvorani trudno ploskanje, prav gotovo kot izraz veselja, da je deže-vanje zaslug in bombardiranje s številkami končno le pri kraju. Diskusije je kmalu konec. (vaj hoče kmet še k vsemu povedati. Gospodje
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naša stvarnost je drugačna
Uradni list »Karntner Lnndeszeitung" je v svoji zadnji številki ponatisnil izjavo, nanašajočo se na položaj koroških Slovencev, kakršno naj bi bil dal pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Leo Mates sodelavcu dunajskega lista „Die Presse". List piše, da je Mates med drugim dobesedno dejal: »Poudariti je treba, da jugoslovanske manjšine izven naših meja v nobeni drugi državi doslej niso deležne tako širokogrudnega upoštevanja njihovih na-odno kulturnih zahtev in pravic kakor v Avstriji. Tozadevno je sicer ostala neizpolnjena še ta ali ona posamezna želja. Vendar pa bi bili zelo srečni, če bi z makedonsko manjšino v Grčiji ali s slovensko v Italiji prav tako dobro ravnali kakor s Slovenci na avstrijskem Koroškem."
Med koroškimi Slovenci je ta izjava zbudila veliko začudenje. Res je, da koroških Slovencev danes ne izseljujejo, kakor to delajo z jugoslovansko manjšino v kominformistični Bolgariji, Romuniji ali Madžarski, in da so se takih metod posluževali na Koroškem samo v času fašizma. Res je tudi, da koroških Slovencev, ki so dezertirali iz Hitlerjeve vojske, ne vlačijo pred sodišče, kakor se to dogaja v Italiji. Danes tudi ni več fizičnega terorja šovinistov nad koroškimi Slovenci, medtem ko je v Beneški Sloveniji še na dnevnem redu. V tem pogledu so nedvomno jugoslovanske manjšine v drugih državah na slabšem kakor Slovenci na Koroškem. Vendar pa to še z daleč ne pomeni, da bi bile narodno-kulturne zphteve in pravice našega ljudstva širokogrudno upoštevane, dokler mu avstrijske oblasti kratijo pravico in jemljejo možnost vzgoje lastnega inteligenčnega naraščaja potom slovenske srednje šole in slovenskega učiteljišča in dokler se morajo koroški Slovenci boriti celo za ohranitev malenkostnega pouka slovenščine na redkih obstoječih dvojezičnih ljudskih šolah. Da pri tem ne gre za izpolnitev te ali one posamezne želje, temveč za osnovne pravice in zahteve vseh koroških Slovencev, je pokazal nedavni sprejem slovenske delegacije pri zveznem preži-dentu, ki ga je v imenu vseh organizacij koroških Slovencev opozorila na neenakopravni položaj našega ljudstva na vseh področjih.
Takšno je stvarno stanje. Ne mislimo se spuščati v ugibanje, ali je pomočnik ministra Mates dejansko dal prav takšno izjavo, ali pa si jo je tako prikrojil sodelavec dunajskega lista „Die Presse". Zavedamo se namreč, da niti naša ugibanja niti kakršne koli izjave dejanskega stanja Slovencev na Koroškem ne morejo spremeniti. Na spremembo sedanjih nezadovoljivih prilik lahko vpliva namreč samo pripravljenost in volja avstrijskih oblasti.
Sklad za brezposelne kaže slabo
Minister za socialno oskrbo Maisel je na kongresu avstrijske sindikalne zveze poročal tudi o tako imenovanem skladu za brezposelne. Dejal je, da je ta sklad kljub dobri zaposlitvi pasiven in da bo morala država samo za tekoče leto prispevati lepo vsoto 60.5 milijona šilingov. Samo za brezposelne v zimskem četrtletju 1951 bodo na podlagi ministrovih izvajanj porabili 50 milijonov šilingov.
Kakor znano mora vsak delavec od svojega zaslužka plačevati tri odstotke tudi za zavarovalnino v primeru brezposelnosti. Ti prispevki pa zadostujejo, kakor je izjavil minister Maisel, le za oskrbo kakih 50.000 brezposelnih. Ker pa je število nezaposlenih vsako leto večje, mora država prispevati lepe denarje. Kaj vse bi lahko napravili s tem denarjem, če bi imela avstrijska ureditev zdravo podlag.
Washington. — Vlada Združenih držav Amerike bo vrnila CSR vlak, s katerim je okofe sto češkoslovaških državljanov 11. septembra iribežalo v Zahodno Nemčijo, odklonila pa je zahtevo po izročitvi onih potnikov vlaka, ki »o izaaziH željo, da se ne vrnejo več domov.
Na koncertih Akademskega pevskega
zbora iz Ljubljane V
Malokdaj so feneli pri nas kulturni dogodki tako močan odmev kot gostovanja Akademskega pevskega zbora.
Ze lansko leto, ko nas je obiskal mladi Akademski pevski zbor, so bili vsi kraji, kjer je priredil svoje koncerte polni navdušenja. Tudi ▼ avstrijski javnosti in v časopisih so našli ti koncerti živahen odziv. Nič manj učinkovito je bilo tudi gostovanje starega Akademskega pevskega zbora, ki prej že dalj časa ni več deloval, a se je ob smrti Franceta Marolta ponovno sestal iz pietete do svojega velikega mojstra in gostoval z njegovimi pesmimi tudi na dveh prekrasnih koncertih v Celovcu in Št. Jakobu v Rožu.
S prav takim navdušenjem in nestrpnim pričakovanjem smo tudi tokrat pričakovali prihod mladega Akademskega pevskega zbora, ki nas je pod vodstvom dirigenta in komponista Radovana Gobca že pred letom razveselil s svojim prekrasno ubranim petjem, da je ostal slehernemu v neminljivem spominu.
Tudi tokrat Akademski pevski zbor ni prišel samo zato, da bi dal s svojo pesmijo izraza ne-razdružljivi povezanosti in enotnosti slovenskega naroda tu in onstran Karavank, temveč je bila njegova misija tudi v stremljenju za poglobitev in izgraditev dobrososedskih odnosov med slovenskim in avstrijskim ljudstvom in kočno med jugoslovansko in avstrijsko državo, ki sta v današnji nemirni dobi željni in potrebni prijateljskih odnošajev.
Tako je bil prvi koncert, ki ga je priredil APZ na svoji turneji v Beljaku, predvsem namenjen temu cilju. V teh mislih je pozdravil številno občinstvo, ki se je zbralo v dvorani „G6sser-Bierhausa“, tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze, ko je med drugim izrekel: „Obisk Akademskega pevskega zbora, ki ga lahko štejemo k reprezentantom slovenske pesmi, za nas ni samo kulturni dogodek in nam ne bo ostal v spominu samo kot umetniško doživljanje. Pesem, ki se je rodila iz srca in duše naroda in izraža najgloblja in naj plemenitejša čustva, je kakor ničesar drugega bolj ustvarjena za to, da zgradi most medsebojnega prijateljstva, most v mirno, lepšo in srečnejšo bodočnost, ki je v današnjih nemirnih časih cilj naših želja. Naj bi postal tudi današnji koncert naših dragih gostov iz Ljubljane nadaljnji doprinos k visokemu cilju, kateremu je že pel veliki slovenski pesnik France Prešeren visoko slavo v svojem verzu:
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak”.
Ko je zapel APZ ta slavospev bratstva in prijateljstva, je zahrumela dvorana v burnih ovacijah, ki se niso pomirile prej, da pevci niso zapeli to zadnjo kitico Prešernove »Zdravi-ce“, ki jo je uglasbil Stanko Premrl.
Program pesmi, ki jih je povezoval lektor v slovenskem in nemškem jeziku in tako raztolmačil njihovo vsebino, je bil razdeljen v tri dele.
Prvi del je obsegal znane narodne pesmi, med njimi mnogo koroških iz Zilje in Podjune.
Mile melodije otožnih pesmi kakor ,,Mrzel veter tebe žene“ so se menjale z razposajenimi akordi razigranih popevk kakor »Ženka mi v goste gre*‘ in »Komarjeva ženitev” in razodevale v zaokroženi celoti globino naše narodne duše, katere odtis nosi sleherna narodna pesem. Od vseh teh pesmi pa je zlasti na prireditvah v slovenskih krajih najmočnejše učinkovala slovesno-otožna »Pesem o Zilji”, ki so jo morali ponavljati na vseh prireditvah.
V drugem delu so prinašali borbene napeve iz časa najslavnejše dobe slovenske zgodovine in iz sedanje stvarnosti nove jugoslovanske države.
Vse te pesmi so obdelane od vešče umetni -kore roke in izražajo močan življenjski optimizem in zaupanje v zmago in srečnejšo bodočnost. Najboljša izmed vseh je nedvomno
Avstrija na pariški avto-razstavi
V Parizu so v četrtek odprli 38 mednarodni avto-salon, kjer razstavlja 37 francoskih, 30 ameriških, 19 britanskih, 13 zapadnoneinških. 8 italijanskih, 2 češkoslovaški in 1 španska tvrdka avtomobilov svoje« izdelke. Na sektorju koles in motornih koles je udeleženih 200 tvrdk, med temi je zastopana budi Avstrija.
»Jutri gremo v napad”, ki jo je priredil in fi dal lepo umetniško obliko dirigent in komponist Radoven Gobec. Tudi »Zdravici” Franceta” Prešerna, ki so jo peli za zaključek drugega dela, se je odzvalo občinstvo z burnim aplavzom in so jo morali povsod spet ponoviti.
Tretji del pa je bil posvečen slovenski umetni pesmi.
V njem je pokazal zbor vso svojo umetniško zrelost in tehnično dovršenost, ki ji je znal vtisniti dirigent svoj posebni osebni pečat.
Nedvomno so bili koncert! tega edinstvenega zbora doživetje za vsakogar, ki jih je imel priložnost slišati itn bodo ostale v vsakomur živa želja, da bi kmalu spet lahko poslušali petje teh izbornih pevcev.
Ko so odhajali pevci APZ s svoje turneje domov, niso nesb' seboj samo skromnih rož, s katerimi so bili nagrajeni v znamenje iskrenega priznanja, odnesli so seboj srca in globljo hvaležnost vsega občinstva, vsega našega ljudstva.
»To
so vendar stvari in številke, ki nekaj povedo”
so razbrskali zadnji tisočak, njihovim govorom je mogel slediti deseti, devetim pa nemščina tako slabo leži, da niso dojeli vsega in da niti povedati ne morejo vsega, kar k takemu poročilu mislijo. Le redki se dvignejo k besedi in se potrudijo, da bi dovolj razumljivo povedali, da je celotno »havžvanje” za nič. Misli tistih
pa, ki molčijo, ni težko uganiti. »Dolgo ste govorili, gospodje, in dolgo delili, toda kam in kako ste delili, to mi je pa še vedno nejasno. O vaših uspehih čutimo na vasi samo toliko, da pisalni stroji vaših pisarn glasneje ropotajo, kakor pa naše mlatilnice,” — tako si misli kmet naših vasi in prav ima.
Če nihče ne prizna zaslug, jih je treba naštevati sam
Gospodje si štejejo v največjo zaslugo, da so v zadnjih dveh letih po navodilih ECA-misije in Kmetijskega ministrstva na Dunaju znali s »trgovsko žilico” uporabiti in razdeliti 32,531.083 šilingov, Id so bili namenjeni za dvig koroške kmetijske proizvodnje. To je v resnici številka, ki je nikakor ni podcenjevati. Ce bi bil denar, izražen v tej številki, uporabljen in razdeljen v prave namene,bi se kmetijstvo kot celota z njim močno okoristilo in njegova proizvodnja vidno dvignila. Vendar to ni primer in zato stvarni opazovalec ne more izluščiti takih zaslug, kakor jih gospodje znajo izluščiti.
Ni zasluga, če so znali razdeliti za subvencioniranje kmetijskih strojev 4.25 milijona šilingov, za ureditev »Musterbetriebov” kmetijskega gospodinjstva 5.35 milijona Šilingov, za zboljšanje prevoznih možnosti lesa okoli 7 milijonov šilingov, za gradnjo gnojišč in gnojnič-nih jam 3.27 milijona šilingov, da so izdali za gradnjo stanovanj kmetijskim delavcem 5.8 milijona šilingov, za uspešnejši razvoj kmetijskega zadružništva 1.2 milijona šilingov ter za strokovno objasnjevanje in nasvetovanje 1.23 milijona šilingov. Podpor v te namene je bilo vsega skupaj deležnih tritisoč kmetij, dočim jih
je fridesettisoč gledalo skozi prste. Trideset-tisoč kmetov zato upravičeno sprašuje, kam in komu so delili te denarje. Na to vprašanje pa gospodje Kmetijske zbornice nimajo namena odgovarjati niti pred javnostjo in niti pred svojimi člani, kljub temu, da je to njihova dolžnost, ki je bila celo uradno zasidrana v sklepu seje deželnega zbora z dne 29. maja 1951. Raje vabijo kmete, naj pridejo posamič na kmetijsko zbornico g'edat v »kartoteko”, da bi tam vsakega posebej kot v papirnatih stvareh neveščega vnovič »nafarbali".
Vendar pa je na teh zborovanjih OeVP-jev-ska zemljiška gospoda kljub vsem poskusom zavijanja in domnevni spretnosti le nekoliko razgrnila zaveso pred svojo tajinstveno »kamro”. Številke, ki so jih tu in taiih navajali, te nekoliko osvetljujejo način uporabe in delitev milijonov. Tako je na zborovanju v Borovljah in v Celovcu prišlo na dan, da so kmetje 17 občin okoli in severno od Celovca dobili še enkrat toliko denarja kakor pa 16 občin po Gu-rah in v Rožu. Tudi pliberški primer, kjer so povedali, kako pospešujejo živinorejo v veli-kovškem okraju (ki je, kakor so ugotovili, na rakovi poti), govori zase.
Ena proti tri za nemško ozemlje
Po zborovanju v Št. Vidu ob Glini pa je način in s tem tudi namen delitve postal še bolj očiten. Iz primerjave številk, ki so jih navedli v Borovljah, Celovcu, Pliberku in Št. Vidu, sledi, da so dobili na javnih podporah okraj Št. Vid	8,194.000	šilingov
okraj Celovec	6,432.799	šilingov
okraj Velikovec	2,878.000	šilingov
Velikovški okraj, ki je po obsegu kmetijsko obdelane zemlje večji od celovškega, je dobil skoraj dvakrat manj podpor. Kam je šla v celovškem okraju večina denarja,	pa ni težko
razsoditi, ko so gospodje vendar sami povedali, da je od skupnega zneska, ki je bil namenjen za posamezne občine, prišla v občine Gur m Roža samo ena tretjina. Končno pa tudi razmere po kmetijah na Gurah in v Rožu več kot jasno govorijo, da slovenskemu ozemlju tega okraja gospodje niso dodelili nič več, kakor pa slovenskemu okraju Velikovec.
Očitno sledi iz tega, da je OeVP-jevska gospoda odločila v svoji igri: trije naši kmetje za enega iz nemškega ozemlja in eden od tam za tri naše. To ne kaže samo zgornja primerjava, temveč vidimo to tudi pri podporah za gnojišča in gnojnične jame (Št. Vid 534.000 šilingov, Velikovec 224.000 šilingov), nadalje pri subvencioniranju nakupa kmetijskih strojev (Št. Vid 585.000, Velikovec 195.554) ter zboljanju stanovanjskih razmer na kmetih (St. Vid 1,221.000, Velikovec 141.000).
Da, „te stvari m te številke nekaj povedo”. Povedo in potrjujejo, da Je načelo Kmetijske zbornice — bolj jasno povedano — OeVP-Bauernhunda: Najprej slabiti gospodarsko šibkejše in zaostale kraje in kmete in na njihov račun utrjevati svoje OeVP-Jevsbe postojanke in veleposestniške interese.
Naj gospodje zavijajo m se izgovarjajo kakor kofi hočejo. Izgovori m uadno lahko naj-
dejo in oni jih bodo tudi našli, ko bodo pred 25. novembrom šli s svojo »trgovsko žilico” trgovat za glasove. Jasno je: Prvič, ta zborovanja so prvi propagandni val za »Bauern-bund”. Drugič, javne denarje, s pomočjo katerih naj bi zboljšali kmetijsko proizvodnjo in zajamčili prehrano ljudstva, so uporabljali in delili neodgovorno in prikrajševali tiste kraje in kmete, ki so pomoči, pa naj bo v kakršni koli obliki, najbolj potrebni.
Kmetje naših vasi! Pokažite lovcem glasov za to gospodo vrata in združeno ter enotno izpovejte 25. novembra: Proč z osebnimi koristmi na račun naše skupnosti, proč s koman-diranjem veleposestnikov v Kmetijski zbornici!
		i	
		
Rio de Janeiro. —- Izpod ruševin smodišni-ce »Estreala” v Raiz da Serra, kjer je prišlo do eksplozije, so potegnili 7 trupel in 10 težko ranjenih.
Washington. — Senatna komisija za zunanje zadeve je začetkom tedna potrdila sklep kongresa o prenehanju vojnega stanja med Združenimi državami Amerike in Zahodno Nemčijo.
Firenze. — Sodišče je zaradi korupcije in poskusa izsiljevanja z zlorabo uradnega položaja obsodilo na štiri leta in pol zapora bivšega namestnika državnega tožilca pri okrožnem sodišču v Genovi dr. Maria Greca, odvetnika Renza Pieronija pa na tri leta^ zapora zaradi sokrivde pri poskusu izsiljevanja.
Buenos Aires. — Argentinska vlada je opozorila prebivalstvo, da bodo najstrožje kaznovani vsi, ki bi širili vznemirljive vesti. Upokojenega generala Menendeza, ki je vodil udeležence neuspešnega upora 29. septembra, so internirali v vojaškem kolegiju v Buenos Airesu skupno s 13 oficirji.
Trst. — Vojaška policija v Trstu je zaprla 12 oseb v zvezi z eksplozijo 27. septembra zvečer pred sedežem anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu. Vse aretirane osebe so člani ali simpatizerji profašističnega socialnega gibanja.
Praga. — Sodišče v Pragi je 30. septembra obsodilo osem oseb zaradi »prepovedanega nošenja orožja, sabotaže in sodelovanja s terorističnimi skupinami na Češkoslovaškem”. — Glavnega obtoženca so obsodili na smrt, druge pa na prisilno delo od 16 do 20 let.
Aretacija italijanskih kmetijskih delavcev
V Italiji so na eni strani velikanske površine neobdelane zemlje, ki je last raznih knezov in drugih Veleposestnikov, na drugi strani pa primanjkuje državi obdelane zemlje in je poleg tega še vpliko število brezposelnih kmetijskih delavcev, ki vsled pomanjkanja zemlje životarijo na razne načine.
Država pa ne misli na to, da bi se tudi n« tej doslej nehobdelani zemlji dalo pridelovati, če bi jo odvzeli sedanjim lastnikom, ki se nikakor ne zmenijo za njo, in tudi ne upošteva, da bi se s tem znatno zmanjšalo število brezposelnih. Nasprotno, vedno ko so kmetijski delavci na lastno roko hoteli pomagati sebi in državi, so bile oblasti tiste, ki so posegle vmes.
Tako je bilo tudi začetkom tega tedna, ko je kakih 200 kmetijskih delavcev zasedlo neobdelana Zemljiča raznih knezov in veleposestnikov v bližini Rima. Prišla je policija m aretirala kmetijske delavce.
Vesti iz Rima, ki ostro obsojajo početje kmetijskih delavcev, dodajajo, da se italijanska vlada bavi z vprašanjem razdelitve neobdelane zemlje. Tako je neki poročevalec rimske vlade izjavil, da nameravajo v prihodnjih petih ali šestih letih razdeliti kakih 700.000 hektarov veleposestniške zemlje. Torej bo demokristjan-ska vlada potrebovala še lepo število let, da napravi čudno »agrarno reformo” okusno tudi za kneze in druge veleposestniške izkoriščevalce. Medtem pa naj obširna zemljišča še naprej ležijo neproduktivna in se brezposelni kmetijski delavci naprej preživljajo, kakor vedo in znajo.
Gospodarska mobilizacija ZDA
Glavni ravnatelj za obrambno mobilizacijo ZDA, Charles E. Wilson, je poročal predsedniku Trumanu o delu Urada za obrambno mobilizacijo v tretjem četrtletju letošnjega leta.
Ravnatelj za obrambno mobilizacijo pravi, da so Združene države sedaj na pragu mogočne vojne proizvodnje. V zadnjih treh mesecih, od junija do septembra, so ameriške dobave orožja' znašale nad 5 milijard dolarjev, kar je za eno tretjino več kot v prejšnjem četrtletju m štirikrat več kot pred eniin letom. Tako so pošiljke s področja letalstva dvakrat tolikšne, pošiljke tankov in avtomobilskega materiala pa sedemkrat tolikšne kot pred letom dni. Toda vse to — dodaja Wilson v poročilu — je komaj začetek. Cez eno leto se bodo ti zneski znova podvojili in dosegli vrednost od 10 do 11 milijard dolarjev na četrtletje.
»Danes ima naša obrambna mobilizacija tri velike cilje pred seboj,” dodaja Wilson v svojem ptmočUm »Ti cilji so: doseči uajvišjo psota-
vodno in razdeljevanje vojaškega materiala, ki bo sorazmerno za vse vrste proizvodnje, ohraniti stabilnost gospodarstva ZDA in doseči dejansko enotnost med vsemi svobodnimi narodi v skupnih obrambnih naporih.” ■
Dalje Wilsonovo poročilo navaja: »Za dolgo obdobje je varnost Združenih narodov in vsega svobodnega sveta odvisna od moči, toda ne le od moči Združenih držav, ampak od moči Evrope, Srednjega vzhoda, Daljnega vzhoda, in od moči, ki jo bomo imeli drugje po svetu.”
Wilson govori nato o evropskih naporih *a oborožitev in pravi, da je ta napor še vedno nezadosten za dosego zastavljenih ciljev, vendar priznava, da vsako povečanje oboroževalnega napora v evropskih državah ogroža življenjsko raven prebivalstva. Glavna težava, pravi VVilson, je v tem, da ima Evropa nezadostne mre premoga m drugih wov energije
FRANCE BEVK:
Bilo je v tistih prvih dneh, ko se je na šolskem svetu zaupno nagnil do znanca: „Ali bomo morali priseči?" Vsaj tega ne! In že je zastavil novo vprašanje, ki se mu je skrivalo v srcu: „Ali bomo poučevali slovensko?" Zadel ga je oster pogled, da se je zdrznil.
Pričelo se je novo življenje. Ali je bilo le za las podobno prejšnjemu? Leban se je s tesnobo zavedal, kako neizmerno se je svet spremenil. Še otroci so bili drugačni. Sola mu je bila v muko. Stel je leta. §e štiri, pet let.. .
Priučil se je novi dobi, novim otrokom, novim ljudem. Vse je bilo bolj nemirno, bolj površno, kakor zapisano kratkotrajnosti. Že iz srčne želje, da bi bilo tako, novi vladavini ni prisojal dolgega življenja. Hladen razum in mirovne pogodbe so govorile proti temu. Meč je zarisal nove meje; Rafael je sklonil glavo in se vdal. Skušal je najti soglasje med narodnim čustvom in lojalnostjo do države. Ne ob zastavi, ne ob himni se mu ni ogrelo srce. Na prelomu dveh dob je ostal brez korenin, svoje notranjosti z obstoječim ni mogel spraviti v sklad. Storil je vse, kar so mu ukazali, a je ostalo vselej nekaj grenkega na dnu. Nekoč se je razburil in ni hotel razobesiti državne zastave. „Naj me zaprejo!" je vzkliknil. To je bilo takrat, ko je bil prejel v dar ogorek od Narodnega doma. čutil je, kako mu iz prsi vstaja sovraštvo. Kakor da je šele sedaj spoznal, da ne dela tega, kar misli in čuti, in se je zgrozil nad lastnim hinavstvom. Občudoval je nekatere mlajše tovariše, ki so se odlikovali po svoji drznosti in v katerih družbi le je ves pomladil. Od kod so prišli ti ljudje?
Trepetaje je stal pred šolskim nadzornikom, ki je kazal velike rjave zobe, kakor da mu z njimi grozi. „Gospod Leban, vpišite se v stranko ali vsaj v sindikat!" Vrtel je svinčnik med debelimi prsti in čakal. „Kakor hočete — prej ali slej..Leban se je ozrl. Za njim je stal mlad tovariš, pomenljiv nasmeh mu je igral na obrazu. Tedaj mu je prišlo: „Ne!“
Besedica je bila kot smrtna obsodba, vendar inu je prinesla olajšanje. Nadzornikov svinčnik je trdo legel na polo papirja. Učitelj je zastrmel v znak na nadzornikovih prsih: suop s sekirico. Zdelo se mu je, kakor da mora v tistem hipu položiti glavo na snop, da mu pade sekira na vrat... Ni odšel, še je stal za vrati. Nasmejani tovariš je stopil mimo njega in izginil na hodniku. Tedaj se je Leban zopet pomaknil k nadzornikovi mizi. „Prej ali slej pravite? če je tako, pa me vpišite!" In mu je bilo huje, kakor da drži glavo na snopu.
Režanje v redkih štrlečih nadzornikovih zobeh je Lebana zabolelo. V tistem režanju je tičala neka misel, ki mu ni ostala skrita. Ali se je res prej bal mladega tovariša, ki je stal za njim? Če se ga že ni bal, se je sramoval. S solzo v očeh je spremljal nadzornikovo roko, ki je zapisala njegovo ime. Zadenski se je pomaknil do vrat, nova teža mu je legla na dušo.
Mladi tovariš ga je čakal na stopnicah. Leban ga ni razumel, kaj mu govori, vsa pozornost mu je bila obrnjena le v notranjost. »Vpisal sem se," je dejal. „Prej ali slej..." Zdelo se mu je, da tega ne sme zatajiti; občutil je živo potrebo, da se na kak način opraviči. Dvoje mladih oči ga je očitajoče prebadalo. „Kaj hočemo starci! Vi, mladi, se bojujte! Bog vas živi!" Stal je na vratih poslopja in stiskal tovarišu roko. Ta je hotel nekaj reči, a je bržkone opazil, kaj se dogaja v duši starega učitelja, in je ppoustil.
Rafael je trpel. Srečal ga je tovariš in ga prisrčno pozdravil, a on mu je samo prikimal. Izogibal se je družbe. Prav tako težko mu je bilo tudi med tistimi, ki so šli njegovo pot. Ali je mar mogoče hudiču in bogu obenem zažigati kadilo? Najrajši bi bil vse preklical, se izbrisal, a ni imel poguma. Kakor da so mu pošle vse duševne moči in se ničemur več ne more ustavljati. Za bojazljivca ga imajo in ga prezirajo. Ne, saj mu tega nihče ni rekel, a on je to čutil. Tako majhen, tako ponižan v sebi ni bil še nikoli kot takrat. In vendar je bil s srcem in z bolečino še ves med tistimi, ki so glave še nosili pokonci...
Polagoma se je uravnovestil. Lepote slovenskega jezika nikoli ni občutil tako globoko, nikoli ga ni govoril s tolikšno ljubeznijo kot tiste dni. Slednja beseda mu je pela, vsak glas mu je bil poln sladkosti. Cankarja nikoli ni maral, bil mu je nerazumljiv, a zdaj ga je v šoli rad navajal: „Ah, lepota naše besede!"
vzklikal rned učenci. Zdelo se mu je, da nima nikogar več na svetu, še žene ne, in da
NA PRELOMU
ne more ljubiti nikogar več razen teh otrok povojne dobe, razvajenih in razposajenih, ki ga niso razumeli in so mu grenili ure.
Voditelj mu je nekoč dejal: „Stari ste že, ne ustrahujte jih več. . Priznal je, da neizmerno trpi med njimi, skoraj docela je že osivel, gube so se mu zarezale v obraz. „Prvi razred dobite, le italijanski morate poučevati." Rafael je bil zadovoljen. Nekaj dni je imela prvi razred drobna Sicilijanka, ki je venomer brbljala: „Non capisco". Otroci so jo zaradi tega imenovali: „Mala piška". Piška je odšla, Leban je stopil v razred, otroci so se začudili. Sedel je in gledal zorne obrazke. Dolgo se je bojeval v sebi, slednjič je spregovoril: „Otroci moji!" Rafael je opazil v mladih očeh blagodejni vpliv materinega jezika. Mali Peterček si je obrisal nos in se je dvignil: „Mala piška je tako govorila, da je nismo razumeli." Otroci so planili v glasen smeh. Leban je pomislil: tudi jaz bi moral govoriti, da bi me otroci ne razumeli. Vse drugo, le tega ni mogel. Srce mu ni dalo.
Hkrati je občutil vso slast prepovedanega; nekaj lepega, mikavnega je bilo v tem. Bilo mu je kakor obsojenemu na smrt, ki v sme-lu pove vse, kar mu je na srcu, vedoč, da mu kazni ne morejo zvišati. Tiste ure so bile najbolj sladko razburljive, najlepše v njegovem življenju. Otroci so bili mirni, poslušni; on si je celo želel, da bi bili razposajeni. Vsako uro, vsako minuto je pričakoval, kdaj pride zlo in se zruši nadenj...
„V katerem jeziku poučujete?" ga je slednjič vprašal voditelj. „Slpvenski“, mu je odgovoril Leban mirno, dasi mu je srce burno razbijalo in so mu trepetale roke^„,človek, vi si sami kopljete nesrečo! Dovolj ste stari, da bi vas ne bilo treba nadzorovati...“ Ne, tega ni treba. Leban se je trpko nasmehnil. Molče je šel v razred.
Nepremično je gledal po otrocih. Bili so mu neizmerno ljubi in mili. Nekateri so bili nemirni, spogledovali so se, a nobeden se ni zasmejal. Ali so mar spoznali, kaj se godi v njem! Ali mu vidijo v srce? Zdaj mu ni š]o več za disciplinsko preiskavo, za izgubo službe ali za pokojnino, zdaj ni več šlo za njegovo besedo, ampak za vse nekaj drugega, večjega, pomembnejšega. Ali bo mogel nagovoriti te
otroke v tujem jeziku? Včasih je mislil, da je končno to mogoče. Tako kot je bilo mogoče, da se je proti svoji volji vpisal v sindikat. Nekateri mlajši tovariši se niso vpisali, a vendar poučujejo v laščini. Nihče bi mu ne mogel kaj očitati. Zdaj je šlo le zato, ali bo mogel spregovoriti: Ce ne odpre ust ali če spregovori slovenski, zanj tu ni več prostora. In če bo spregovoril italijanski, bo moral nadaljevati. Ali je to samo zadeva telesnega napora brez vsake zveze z dušo? Kakor bolnik, ki po dolgem času zopet skuša stopiti na noge — ali bo hodil ali pa se bo zgrudil?
Otroci so postali nemirni. Zresnil se je in z ravnilom udaril po mizi. Naglo se je odločil in spregovoril... Sprva se je zdrznil, kakor da glas, ki ga sliši, ni njegov, ampak jeclja nekdo za njegovim hrbtom. Nato je govoril dalje v eni sapi, kakor da se mu je beseda ! splašila in beži...
„Cari bambini! Da oggi in poi dobbiamo j parlare e studiare in lingua italiana. Non piu j in lingua slovcna che e la lingua dolce detle vostre madri ... perche . .
Perche? Zakaj? Beseda se mu je ustavila. Otroci so ga gledali z nedolžnimi, zvestimi očmi. Že koj spočetka so bili začudeni, odprli j so usteča in niso več obrnili obraza od njega. I „Kaj mislijo, kaj čutijo, kako me sodijo?" je ! spreletelo Lebana. Ni se bal nobene druge | sodbe razen sodbe otrok. Perche? In ni vedel, j zakaj. Ali vedo oni, ki so to ukazali?
Predolgo je molčal, otroci so znova postali ! nemirni. Ali ne čutijo, ne slišijo, kako mu bije j srce? Dvignila se je neka učenka in vprašala: I „Prosim, gospod učitelj, ali se ne bomo več j učili po naše?"
Prišlo mu je, da bi rekel: „Ne več." Rad bi bil odkril srce v domačem jeziku pred otroki. Potožil bi, povedal, kakor bi vedel in znal, da bi ga mali razumeli in po krivem ne sodili, j Hotel bi se razjokati, objeti vse po vrsti, nato zbežati iz sobe, iz vasi, ven v polje. Premagal j se je, zatajil samega sebe in reke! trdo: ,,Non capisco."
Otroci so se tiho spogledali. Med splošnim molkom se je dvignil Petrček in naredil dovtip, kakor svojčas pri črnolasi, drobceni uči- j teljici s Sicilije: „Piška!"
Stisnil je glavico med ramena m se potuhnil čisto v klop. Nekateri so se zasmejali, drugi so še vedno zrli v učitelja. Ta se je razburil in z roko udaril po mizi „Si!enzio!“ Zdelo se mu je, da razume vso nemo govorico obrazov in oči. Tega ni mogel prenašati. Da bi zatrl strahotni občutek, ki ga je prevzemal, je začel znova: „Cari bambini . . . Adesso ... Čari bambini ..."
Ni bilo mogoče, beseda mu je lepela na jeziku. Občutil je, kako mu slednji zvok trga kas srca in duše. Materin jezik je tako njegova last in last vsakega teh otrok, kakor je srce njegova last. Povezan je s telesom in dušo, iz pradedov v sinove in vnuke. Ce sam prodaja materinščino za skledo leče, ali jo sme jemati tudi otrokom, ki zavzeti sede pred njim in ga ne razumejo? Kaj so mu takega storili, da je v tujem jeziku zavpil nad njimi? Petrčku so se na njegov „silenzio" udrle solze, ko se je hotel le pošaliti. Prav je imel! Nekoč je slišal igrati „Lepa naša domovina". Jokal je. V čitalnici je pel: „Buči, buči morje Adrijansko" — Mravljavci so mu lezli po životu. Zdaj je občutil mrščavico ob slednji tuji besedi, ki jo je spregovoril pred prepadlimi obrazki, ob zamrlem smehu otrok . .. Čutil je, da se mu stiska grlo. zapeklo ga je v očeh.
„Cari bambini" ... Gledal je po klopeh in se zavzel. Deklici, ki ga je bila prej vprašala: ..Prosim, gospod učitelj. . .“ so tekle solze po licih. Čemu joče? Ali ji je Petrčkovo kisanje šlo tako do srca? Ni čutil solze, ki je bila njemu pritekla iz oči. In vsi obrazi, kakor da bodo zdaj planili v jok. To ga je neznansko razburilo in ga še bridkeje zgrabilo za srce. Oči so se mu tako zameglile, da je videl obraze otrok le v nejasnih obrisih kot skozi motno steklo. Tedaj se je Rafael Leban zavedel, da joče pred otroki, da mu solze silijo iz dna duše, ki se mu krčevito zvija. Se trenutek — pa bo glasno zahlipal in za njim ves razred . . . Vzel je klobuk in stekel na hodnik ...
Nikoli več ni stopi! v šolo, zaprosil je za upokojitev. Čudili so se mu. „še dve leti — zakaj ne bi počakali?" Toda Leban je bil v enem samem dnevu doživel za deset let, ni se dal pregovoriti. „Ne morem več," je ponavljal. „Res ne morem več..." In je pristavil: „žjvci in srce . .." Ni lagal. Srce, srce!
Miško Kranjec:
Ustav® smo se pri neki hiši visoko v gorah. Kurirja sta šla noter poizvedovat po Švabih in 9pk>h po novicah, jaz pa sem ju čakal zunaj. Ker sta se dokaj zamudila, sem kadil in se razgledoval po dolini, ki je ležala med gorami pod menoj. Za hišo sem zagledal gručo otrok, ki so se očividno igrali. Dekletca in fantje, slabo oblečeni, po otroško skuštrani, resnih, skoraj že nekako starčevskih obrazov, so bili globoko zaverovani v igro. Igra sama mi je bila docela tuja, pa sem jo s tem večjo radovednostjo gledal.
Postavili so enega fantov k steni m mu zavezali oči. Trije so stali nekaj metrov od njega in držali v rokah palice. Eden pa je vsekakor vodil vse to, zakaj stal je zase. Potlej so stala dekleta z rokami na hrbtu, ena si je vrtala s prstom nos. Vsi so bili napeti, dokler ni triletno dekletce zajokalo, se odtrgalo od njih, steklo in vzkliknilo:
„Jaz že ne bom gledala te igre, pa ne bom!" In zakrila si je oči z roko. Lahno, umazano krilce je frfotalo za njo, ko je tekla nekam proti drugim hišam.
„Anica, počakaj," je rekla druga, „saj je samo igra."
„Pa naj gre," je rekla tretja, „kaj se pa sili povsod zraven."
Fant, ki je stal zase in ki je vsekakor vodil igro — bilo mu je kakih devet let —, se za dekletce ni zmenil, pač pa je rekel tistemu pri steni, ki je imel zavezane oči:
„Strgati si moraš ruto z oči, jo vreči stran in zakričati: ,Talco bom umrl! Poslednjič hočem videti svoj dom, svoje polje in gozdove, videti hočem svoje ljudi? — Pri tem se moraš prijeti za prsi z obema rokama, se ozreti okrog, pomahati ljudem in zaklicati: ,Zbogom, pa ne pozabite name! In pošteni ostanite!' “ Potem se je obrnil k tistim trem, ki so s palicami v rokah stali nekaj metrov stran, in jim naročal: „Vi na povelje dvignete puške in streljate, ko jaz zamahnem z roko. Ti, Franci, padeš, pa nisi takoj mrtev. Moraš se zvijati, iztegovati
IGRA
roke, grgrati, naposled pa zakliče«: ,Ubij me, svinja, do kraja me ubij!' Potem jaz pristopim in te še obrcam, nato pa ustrelim. Ve, dekleta, pa morate glasno zajokati in ti, Tona, ki si njegova žena, moraš zavpiti, nato pa padeš po tleh. Samo paziti morate! No, bom videl, kako pojde?'
Pristopil je, k tistim trem s palicami v rokah in že se je začel dreti. Izpuščal je nerazumljive, surove glasove iz grla, kar naj bi pomenilo tujo zoprno govorico. Njegove kretnje so postale nenadoma ostre in res se je zravnal in izprsil.
Medtem je nekje mala Anica še vedno na ves glas jokala in klicala, proseč; ,,Ne te igre, ne te! Ta je tako strašna!"
Tedaj se je, bodisi na njeno klicanje, bodisi po naključju, odtrgal od nekod dvanajstleten slok, bled, a strašno resen fant. Za trenutek je gledal ves prizor, nato pa nenadoma pristopil k družbi in dejal:
„Tega pa ne boste, ne tega ne pustim!"
Njegov glas, ki je drhtel, je bil tako strašen, da je družbica nenadoma onemela, postala in se spogledala, nato pa so se pobrala najprej dekleta, poparjena in osramočena, za njimi pa fantje vsak na svojo stran. Samo dvanajstletni sloki fant je za trenutek še postal. Zdel
mMMMmiMMBroiMMHIMMMHMMI
Narodna:
Jifflr/*, lunica
Sijaj, sijaj, lunica! sijaj v naša srčeca; lahek vetrič pihlja, drevje bajno mi šumfe,
Sijaj, sijaj, lunica! sijaj, v naša srčeca!
Misli tožne se bude.
po domovju hrepene!
se mi je ne samo resen, temveč tudi nekam čudno star. In ko bi bil pri svojih mladih letih že ves siv, se mi tedaj ne bi bilo zdelo nič čudnega.
Nato je počasi s starim, utrujenim korakom šel za hišo. Dolge roke so mu visele ob telesu. Ni me pogledal.,
Takrat sta se iz hiše vrnila kurirja. Gremo," je rekel eden. ,,Nič ni novega."
Prižgal sem si cigareto in še! za njima.
„AK so tu kdaj koga ustrelili?" sem vprašal spotoma.
„Da,“ je odvrnil starejši. „Pri tej hiši »o ustrelili gospodarja, očeta štirih otrok. Tu za hišo so ga," je rekel, se obrnil in pokazal m hišo, kjer so se prej igrali otroci.
Zdaj sem razumel, zdaj se mi je razodelo vee tisto, kar se je malo prej tam dogajalo. Zdelo se mi je tako strašno, mučno. Nisem vedel, kaj je strašnejše: tisto, kar se je nekoč v resnici tu odigralo, ali to, kar so zdaj poskušali tu obnoviti otroci, prav gotovo ne v svojo zabavo, temveč bog si ga vedi zakaj. Tisto resnično je bilo strašno, prav gotovo je bilo: toda še stra*-neje je bilo, kar sem videl; vsaj zdelo se mi je strašno: tisti mir, s katerim so skušali igrati, potem tisti nenadni krik male Anice: Ta igra je tako strašna! — In naposled se mi je zdel strašen tisti dvanajstletni, mnogo prezgodaj ostareli gospodar tega doma v gorah s svojim: Tega ne boste, tega ne pustim!
Kako čudni so otroci dandanes, me je obšlo, kako vse drugačni, kot smo bili nekoč! Kakšni, le kakšni bodo, ko dorastejo? Ko smo šli dalje, se mi je spet vsilila predstava igre teh otrok in videl sem tistega, ki je vse vodil, kako je fantu pred zidom naročal resno: Moraš se prijeti za prsi z obema rokama, nato se ozreš okrog, pomahaš ljudem in zakličeš:
„Ne pozabite name! Pa pošteni ostanite!"
Ne, saj to rri bila več nikaka igra, pa naj »o jo otroci imeli za igro. In četudi hi bila, t* khc, ki bi ga morali vsak dan ponavljati tisočim, ta klic po poštenosti ni bila več igra, tu se je igra srečala z življenjem.
Tihožitja in pcjnaži. 1346
Sto*. W «489)
______a---------
Jama, po kateri se pride na oni svet
Takole so mi ded pripovedovali:
1.
V Brezovščkovi hostf fe bila jama. V jami Je bil nekdaj prostorček kakor izbica in od tod se je še globlje videlo v zemljo.
Ven in ven so hodili stiški menihi le-sem, potem ko so jamo izvohali; menda te boljšega opravka niso imeli. „Kaj je neki notri?" so dejali in obetali tistemu, ki 'bi šel gledat, nekaj veliko denarja, ne vem že koliko. To se ve, da so denarja preveč imeli, ko so ga za take reči ponujali. Niso vedeli, koliko človek za polovičar trpi, preden ga dobi.
Bil pa j« neki KadunjČar, kloštiski podložnik, Id se j« bil menihom zameni tako, da so ga hoteli iz hiše spoditi. Ujezil pa jih je bil prav po nedolžnem. Imel je namreč na vrtu pred svojo hišo prav lepe hruške. Nekega popoldneva ravno gnoj iz hleva kida, ko pride opat sprehajaje se mimo.
„0, kako imate lepe hruške," nagovori opat Kadunjčarja in gleda na drevo. „Lepe so, lepe, res," pravi nato KadunjČar. — ,,A!i so kaj dobre?" — „Todi dobre so, gospod oče“. — „Kako jim je pa ime?" poprašuje opat. — „Poku»je", pravi KadunjČar, kajti hruškam se je zares dejalo p o k a s j e. — „Kako jim je ime, pravim?" reče opat nejevoljen, da ga kmet tika in namesto, da bi mu povedal, kako se hruškam pravi, veh mu jih pokusiti. „1, pokusje," pravi drugič KadunjČar. Tako se nista pobotala. Opat je ki jezen proč, rekoč: „To je pa vendar odveč, da me moji podložniki tako grdo tikajo in še ne povedo, kar vprašam." KadunjČar pa je bolj hitel gnoj kidati in je godrnjat: „Ne vem, ah so gospod danes ušesa kam posodili, kaj-b, dvakrat sem jim povedal, pa menda še niso slišali"
Kmalu mu pride pisanje, da mora od hiše, Idožtrsk« pristavice, kamer hoče. V kloštru ne marajo za takega p rista vrnita, ki opata ne spoštuje, temveč prevzetno govori z njim. KadunjČar pa je debelo gledal in si mrihtr „Kdaj sem jaz prevzetno govoril? Kako je to?"
Naglo obuje pražnje čevlje in leti dol čez kamenje v klošter. Mislil je: ...Nimam vendar pozvedati, zakaj me po sveto gonijo," Ali vratar se je jezno držal, obrnil se je napol stran in rekel: „Ne smete noter več." — „1, lepo vas prosim, kaj sem pa naredil, za božjo voljo?" vpraša KadunjČar in se kislo drži. „Ne smem, pa je ven," pravi kloštrski vratar.
KadunjČar gre žalostno dometi’.
Uprav v istem času se je bito razglasilo, da menihi veliko denarja obetajo tistemu, kr bi se dal po vrvi v jamo spustiti, da bf potlej povedal, kaj je rta dnu. V vsej okohci sr ni rrrhče upal noter; vsak se je bal škrata, ki pravijo, da stanuje v takih podzemeljskih luknjah. KadunjČar je pa dejal sam pri sebi: ,,Hember te, hudo je, če se sam vrag iz pekla človeka loti ali namara da je huje,, oko mora človek z ženo in z otroki gol po božjem svetu kobacati. Še slabši je potlej ko polž, ta vsaj hišo s seboj nosi. Morda p« hu-dir ni tako hud, morda se da preprositi; saj še ne pomnim, da bi koga ujel, če le budir ni, tudi mene ne boi Ako bi šel v jamo. dobri bom denarjev, da si bom lahko lastno streho napravil, ali pa se bodo dali ©mehčati in mi bodo pustili hišo, kakor jo imam zdaj."
Zopet spodveže stremeni' in jo prasne čez mejo in čez plot v klošter. „NLč ne bo, nič," vpije vratar nadenj. ,,.Bo, bo," odgovori Kad-unjčar in pripoveduje, kaj bi zdaj rad. Vratar ni rekel ne bev ne mev, ampak je šef opata vprašat. Na vso srečo je bil opat zve-daven mož. Jezen je bil na Kadunjčarja, alr še bolj; ga je mikalo izvedeti, kaj je v jami. Poprasa druge menihe in vsi svetujejo, da' naj se kmet za zdaj še v pristavi pusti, ako gre v jamo.
KadunjČar gre vesel domov. Vendar skrbelo ga je malo, kaj, b©„ ako ga škrat zagrabi-Ali tolažil se je: „Naj, bodo p« gospodje v kloštru o meni odgovor dajali!"
Iz vseh zvonikov pobero vrvi po stiski in po šentviški fari. Znese vkup poveznite in vse, kar je bilo iz vlakna v tri gube spletenega. To se ve,, da ni šTo samo pred jamo na kupček, ampak le za denarje sc vse stori.
2.
Snide se na tisti dan velika množica ljudi in menihov. Privozi jajo na koncu vrvi krape lec; ta krepelce je olurobalif KadunjČar, z eno rok® se je držaj za vrv, z eno pa za ma jhen motvoz, ki je bil k zvončku napeljan, da
bi precej pozvonil, kadar bi ga zgrabil zlodej za stegno in da bi ga potem možje tlačani na beli dan potegnili.
Spuščajo. Kmalu se utopi KadunjČar v temo. Zmanjkalo je vrvi, do vez ali so drugo dolgo in tako dalje. Poldrugo uro je jama požirala vrvi. Kar je jela lahka prihajati in možje so rekli: „Zdaj je na dnu," Pol ure so baje čakali, kdaj bo zvonček zapel. Potlej so pa menili, morda se mu je kaj primerilo.
».Vlecite venkaj!" zapovedo menihi. In molzli so zopet vrvi iz zemlje. Nazadnje prijezdi KadunjČar na svojem krepelcu ves vesel, samo bled in uj^aL
„Kaj je, da » tako bled?" vprašajo menihi. — „1, kaj bi ne bil bled, ko bi bil kmalu tepen." — „Kdo pa bi te bit tepel?"
„Tako je bilo," pripoveduje KadunjČar. Po vrvi sem prišel na drugi svet. Tam ravno tako sonce sije kot pri nas spomladi. Zemlja je j>a še lepša od naše. Videl sem lepe travnike, vrbovje ob vodi, ki teče po krivi, gladki strugi, in tako je kot v malih nebesih. Lepi mladi kosci so kosili. Ko so mene zagledali, dali
so mi koso iu me prosili, da bi de jaz koke tri redi odrezal. Pa kakor sem mahnil, sem kos-je zlomil in vsi so me obstopili, da bi me našeškali. Pa ravno, ko bi imel tepen biti, ste me potegnili venkaj."
Menihi so odkimavali, niso verjeli. Kadunjčarja je to zgrabilo in rekel je jezen: „Devet kosmatih veji Gospodje očetje, hišo ste mi obljubili, če grem v jamo, hišo mi boste dali in jo boste. Kdor ne verjame tega, kar prijpo-vedujem: tukajle se gre v jamo, naj gre pa sam gledat, bomo videli, ali bo prinesel celo polt nazaj."
,,Ali je šel kdo gledat za Kadunjčarjem?"
„Nihče. Vsak raje verjame Kadunjčarju, kakor da bi se z vragom seznanil."
„Ab tudi vi verjamete?"
„To je da," odgovore ded. „Saj so nam neki gospod pravili, da je zemlja Amerika pod nami. In jaz sem tako premišljeval in uganil, da je bil KadunjČar tačas v sami Ameriki.
Tako so moj ded menili in jaz sem jim tačas verjel.
Josip Jurčič.
Iz moje mladosti
1.
Stanovali smo zunaj mesta. Pri hiši je bil vrt, na njem so rasle jablane, hruške, češplje in tudi češnja. Na gornjem koncu so bile pa gredice, na katerih so vse poletje do pozne jeseni cvetele cvetice, modre, rdeče, rumene in pisane. Moj oče so imeli z njimi posebno veselje in, če le niso imeli boljšega opravila, so bili gotovo na vrtu. Mati so bili pa bofj stvarni; po strani so gledali cvetice in, če ie prišla govorica na vrt, so vedno godrnjali, češ zakaj ta lepi prostor brez vsakega dobička stoji na vrtu. Oče, ki jim je bil hišni mir nad vse, so se naposled vdali materinim željam m neke pomladi — jaz sem se fef ravno ABC učiti — so mati vrgli z vrta vse cvetice in korenike,, ki so jih oče še prejšnjo jesen zavarovali s slamo proti mrazu. Iz gredic je postala njiva in namesto tulipanov in nareisov, namesto balzamin in grnrgfn so posadili mati drago ameriško zelišče — krompir. Le pri plotu so pustih očetu majhen prostor, kamor so presadili tiste cvetice, ki so jim bile najbolj prirasle k srcu; zakaj materi bi se oče na tihem vendar smilili, ako ih jifcn uničili vse vesel je.
Ali ljubša kot cvetice in krompir, ljubša kot jabolka m češnje, d asi sem jih nerad pozabil, mi je bila velika mlaka konec vrta, ki tudi v najkrajši suši ni usahnila. To je bilo moje morje, po njem so se vozile inoje barke v daljna mesta, na niti sem jih peljal celo v Amerika. Tja sem vozil pesek, nazaj sem pa naložil češnjevih peška. In če se mi je po nesreči bar-
ka potopila, nisem dolgo žaloval, naredil sem drogo — fz papirja.
2.
Moje morje je bilo tudi živo. Žabe vsake velikosti so gospodoval« v njem, vodni močera, dr so kakor somi plavali sem ter tja, široki vodni kebrf v č rrih frakih so se potapljali, vodni ščfpalec je s kleščami prežal na mušice, ki so plesale nad vodo. Fo ves dan sem stal kraj svojega morja in premišljeval živali, ki so tu notri živele in trpele. Še ponoči v sanjah sem bil pri njih. O pomladnih večerih, ko sem že v postelji ležal, mi je bila najslajša muzika regljanje mojih žab, ki sem vse poznal od rrajmlajše do najstarejše, ki je bila lepo zelena, na hrbta pa je imela tri rumene proge. Najipr-vo je jel debel moški glas poskušati žalostne glasove, odgovarjal mo je tenek glas — zdelo se mf fe, da ga poznam. — Nekaj časa sta s* odgovarjala. Potem vse potihne, ali v tem hipu zagrmi ves zbor in regljanje se je razleglo daleč okoli v moje neizrekljivo vese'je, ali v veliko nejevoljo moje matere. In tudi pozimi, ko so žabe spale pod ledeno skorjo, sem imel na morju nepopisljivo veselje. Bilo je mraz, da je vse pokalo, s sosedovim Andrejekom sva se pa drsala v vrtu, da so iskre švigale izpod podkovanih jpeta — kadar ni bilo matere dom*. — Nikoli te ne bom pozabil, mlaka na vrtu! Dnevi, ki sem jih preživel kraj tebe, so bili najsrečnejši
Fran Erjavec
Ka&e sva z LenSmui lamm pekla
r
To je bilo vselej nekako tako; Popoldne proti večeru sem se napotil, iz Lašč v bližnje Reje, Levstikov dom. Tu je prebival v leseni izbi nad hlevom. Ko sem vstopil, je sedel za miz« pa pisal. Ko sem sedel, mf je molče pokazal kakega p«jf hleba krofi« pit nož na miri, če* naj si ga urežem. To me ni kaj posebno mika tri, vendar sem si ga moral privoščiti košček, da S* se n« zameril motm. Km se no je zdet®, da jc dela dovolj za ta dan, je oditožil pisanje in vstal. Nato sva šla v vežo, kjer si je izbral in nabral v košek krompirja, pripravnega za peko. To je prvo. Ni vsak krompir dober za pelo. Biti mora neke posebne vrste, ki je pa ne znam prav popisati: srednje velikosti, ne predebel, ne predroben, lepo okrogel in kolikor mogoče gladek, brez bunk in jamic. Ce rre najdeš takega, pa pusti rajši vso stvar pri rtom. To je bil prvi pouk mojega učitelja.
Nato sva koračila v blfžrrji' gozd nw pripravno mesto. Tu je bilo treba najprej nabrati in nanesti suhih drv za ogenj. To je dr«gp, kar je imenitno. Vsaka drva niso za to rabo, da so le suha. Suha seveda morajo biti, drugače bodo dala več dima ko> ognja, pa ne predrobna, ne predebela; najboljšo žerjavico dado korenine in grče; in dobre, hud« žerjavice je treba. Ko je bilo suhljadi nanesene in nakopičene za potrebo, odkazal mi je Levstik sedež na bližnjem parobku. Nato fe začel ogenj delati. A kako? Imel je za to nalašč pripravljen kamen, kresilo in gobo. Pa je začel kresati. Ko je goba ujela iskro in začela tleti, jo ja j,e zavil v kepo dobro suhega mahu pa začel v krogu vihteti kepo in jo vihtel, da se je vnela. Gorečo je
potaknil pod droben les, za to pripravljen; ko se je ta vnel je naložil debelejšega. Ce je začel ogenj, pojemati, kar se je v časi zgodilo, je pa zgrabil širokokrajrri klobuk, p« začel mahaje z njim dajati sape, kakor je sploh pastirska navada.
Zdaj je vzel krompir iz koška p« g* lepo položil k ogrrjri, da se je ogrevaj in izpuhteval vlažnost. Ko je bilo že dovolj žerjavice, je jrdfflžžl nanjo posamezen sadež, pa tako, da se ris® dotikali drag dragega. Nato je vzel v roke polico,, nalašč za to pripravljeno pa ga je vedno prevračal z njo, da sc je okrog in okrog popolnoma opekel in tako dobil lepo skorjo, kar je posebno imenitno.
Ko se mu je zdelo, da bi utegnil biti že dober, je s tisto palico dregnil enega, kr se mn je videl najbolj godan, z žerjavice, vzel ga v roko, ga strini! ter tako poskusil, če je že dovolj pečen. Ce poči, je dober; če ne, ga položi zopet na žerjavica pa poskusi dragega. Ko fflajr de dobrega, ga lepo ostri« z nožičem, da se pokaže lepo rumena skorja okrog in: okrog, pa ga pomoli meri. Jaz ga starem pa mi zadiši prijetno- kakor pečen kostanj, če ne še bolje-Dragega »i je privoščil sam. Ko jp bilo vse pospravljeno, sva ostala še nekoliko časa pri ognju sede, da j« vse pogorelo,
Tako sva krompir pelda z Levstikom, oba mlada, oba vesela pa oba — Laščana! Prav za prav, pekel ga je on, jaz pa sem ga gledal m se ličil, kako so dela. In učil se nisem brez uspeha. V drugih rečeb se ne morem meriti s tem ah. onim ali če fe treba krompir peči, se ne ustrašim nfkogar	Josip Stritar
F. i nrifeHi
^Daritev
Razžarilo se je krasno jutro. Spomladi vstajajo take zore. Svarun se je dvignil z ležišča, ki je bilo pogrnjeno z mehkim krznom. Radostno je pozdravil dan, veliko upanje se mu je zbudilo v srcu.
.Jeseni — pa tako jutro! Vse solzno od same rdeče radosti, kakor bi Devana hodila po pašnikih in mimo brstečega žita. Srečo oznanja tako jutro, ki je določeno daritvi."
Starosta se je dvignil in krepko udaril t drobnim kijem po leseni steni.
Hipoma je stal pred njim mladec, močan, golih, rjavih prsi, dolgih, rdečkastih las. Ob pasu mu je visel na lanenem konopcu kozlovski rog
„Krok, pozovi rogove, vedi jih na okope, glasno zatrobite, da se zberejo vojščaki krog žrtvenika. Bogovi so se mi nasmehnili iz zarje. Praznične volje so. Hitimo z obetom."
Krok je odšel; ni preteklo, da bi obrnil plug na ozarah in ga zastavil za novo brazdo, pa je zagrmelo in zabučalo krog in krog po okopu. Sunkoma kakor udarci so peli zakrivljeni kozlovski rogovi — vsa dolina je tonila v jeki in glasovi so pluli od gora po orumenelem hrastu in bukovju.
V dolini se je zganilo, kakor bi posijalo veselo sonce na neizmerno mravljišče. Izpod šotorov so se usipali bojevniki; pripenjali so si meče z debelimi jermeni, tule, natrpane s strelicami, so si obešala mladci na pleča, z levico so segali po lokih. Starešine so klicali svojce, rjave gruče na pol golih borcev so se zgrinjale krog vojvod.
Krok je znova zatrobil z visokim, slovesnim glasom. Vse glave so se obrnile proti gradišča. Skozi močno zatvomico se je prikazal z okopov starosta SVaron. Bela halja se je lila po visoki postavi do tal. Ponosna in mogočna je bila ta postava. Hrbet ni bil upognjen, z dvignjeno glavo je stopal krepko pred zborom najstarejših starešin. Bili so brez mečev — svečeniki. Za trenutek je za-šumelo in vzkliknilo med vojščaki, pa takoj je vse umolknilo v globoki pobožnosti. Švar lun, starešina in svečnik se je bližal žrtve-miku.
Vsi starešine so stopili okro«, ottaurja in podajali Svarunu obetov, da bi jih položili na ogenj.
Vsul je v plamen najlepše pšenice, na žerjavic® j« izSl dehtečega olja. Hlapci so zaklali belo jagnje, starešine so ga položili na grmado. Darove so objeli zublji, visoko se je dvigal ogenj, veje na hpi so se pripogibale, naokrog je zadišalo.
Tedaj je Svarun razprostrl roke. Visoko jih j« dvignil; vojščaki so pripognili glave.
„Dažbog mogočni, ki odpiraš roko in seješ setve in polniš hrame, ki plodiš črede ovac in pitaš goved, usmili se uas! Ne daj, da bi bili prazni tvoji žrtveniki, ko nam bo sovražnik jpoteptal njive, ugrabil goved, odgnal ovce. Usmili se nas! Veles, ki čuvaš pašnike, odvrni sovražno kopito od zelenih trat! Penin, sproži strelo in. grom, ukroti bese, nadeni Morani vrv, da nam prizanese — dovolj ji bodi naših mrtvih sinovi Svetovit, ki gledaš z enim samim očesom po vsej zemlji, pokaži nam sovražnika, da ga uzro naše streKce, da ga zadene kopje in mu naše sekire razkoljejo glavo. Usmili se nas!"
Svarun je umolkni 1. roke so se mu tresle, s hrepenečo prošnjo mu je plulo oko proti soncu.
Kar potegne piš, lipa zasumi, listje se uspe na oltar, na svečenike. Vojska se zgane in zatrepeta. Kakor da se je zveselila vsa dolina in da hoče zavriskati. Zamolkel krik jekne >z množice. Svarun se veselo obrne.
„Bogovi. so nas čuli!"
Obrazi so se zjasnili, roke so se oklenile mečev in kopij, završefo in zažumelo je, kakor bi planil ogenj v suho goščavo.
„Bogovi so nas čnE Z nami pojdejo, da nam pokažejo njega, ki nam fe obsenčfl svobodno sonce. Pbžrešnemu Bizantincu df*> naša zemlja. Toda veste, bratje, da »mo Sloveni vajeni zemlj« pridobivati, n« pa dajati-Zato prisezhno maščevanje sinovom in naši zemlji. Dokler je kaj sonca, dokler je kopij >fl strelic in mečev, se Sloverr ne poda!"
Vojska je molčala — pa samo trenutek. Nato je zagrmelo, kakor bi izbruhnil vulkan iz osrčja zemlje. Gozdi kopij so se dvigrf, polni toK so zarožljali, tetive na lokih so z»* brnele,- visoko nad glavami so se bliskali meči. Krik je donel do neba. S varamo v o> lice P* se je smehljalo, sončni žarki so se radovafi T njegovih belih kodrih.
(Fkxf svobodnim soncem — odlomek)
m&mmm
Sobota, 6. oktober: Bruno Nedelja, 7. oktober: Marija Ponedeljek, 8. oktober: Brigita Torek, 9. oktober: Dionizij.
SPOMINSKI DNEVI
8.	10. 1826 — Rojen v Podgori pri Kamniku pe-
snik, pisatelj in narodni buditelj Luka Svetec — 1864 Rojen v Beogradu pisatelj in dramatik Branislav Nušič.
9.	M. 1547 — Rojen španski pisatelj Miguel de
Cervantes Saavedra — 1792 Rojen v Kamni gorici na Gorenjskem slikar Matej Langus — 1857 Rojen v Dubrovniku pesnik Ivo Vojnovič — 1912 Začetek balkanske vojne.
BILČOVS
Za precej vročim in suhim poletjem polagoma stopa med nas hladna in vlažna jesen. — Kmalu bodo poljski pridelki pospravljeni in tudi jesenska setev se bliža h koncu. Polni najboljših nad in upov smo v vigredi gledali naša polja in vsak je pričakoval, da mu bo zemlja obrodila kar najbolje in čim več sadov. Ko danes gledamo na ušpehe svojega dela ter merimo in tehtamo količine naših pridelkov, moramo ugotoviti, da je bila letošnja letina kolikor toliko zadovoljiva. Seveda je pri marsikaterem sadežu ali žitu bil uspeh našega dela manjši, toda kljub vsemu, toliko bo, da se bomo prebili skozi zimo. Saj obogateti pa naš kmet pri svojem delu itak ne more. V potu svojega obraza si pač prideluje svoj vsakdanji kruh, katerega pa rad deli tudi z drugimi ter tako pomaga, da se industrijsko in upravno kolesje v državi more vrteti. Samo žal, da za to svoje veliko delo naš kmet ne dobi od gotovih Strani pravega razumevanja in priznanja.
Naj navedemo kratko, kako so naša polja in travniki letos pri nas obrodili. Kar se tiče krme, je bila košnja sena res obilna, nasprotno pa je bila otava večinoma slaba. Tudi z deteljo in lucerno smo bili zadovoljni. Rž in pšenica pa nam s svojim donosom nista izpolnili naših nad. Lepši so bili vigredni posevki in tudi koruza je letos kar dobro obrodila. Bolj slab pridelek je dal krompir, katerega je precej manj kot lani. Tudi pesa (rona) Zaostaja za povprečnim pridelkom. Ravno smo sedaj pri ajdovi žetvi. Daši vsled suše ajda ni mogla tako bujno rasti .vendar je videti, da bo kljub temu še kar precej zrnja. Sadja pa je pri nas letos tudi bolj malo in kar ga je, ni tako lepo in zdravo kot bi človek želel. Pa tudi precej čebelarjev je pri nas. Že več let ni bilo ugodnih medenih let in marsikateri gojilec naših čebelic že obupava. Tudi letos ni bilo ravno medeno leto, vendar nekoliko boljše je kot lani. Daši odvišnega medu ne bo, pa bo vendar toliko, da ne bo treba toliko sladkorja po-krmiti za prezimovanje kot zadnja leta.
Tako smo danes povedali nekaj o našem kmetovanju, pa drugikrat še kaj povemo o našem splošnem in kulturnem življenju.
Knjižni dar Družbe
Družba sv. Mohorja v Celju, ki je pred 101 letom začela svoje plodonosno delovanje v takratnem kulturnem središču slovenskega naroda v Celovcu, sporoča, da bo k novemu letu naklonila koroškim Slovencem naslednji knjižni dar:
1.	Dr. Jakob Šket: „Miklova Zala" — 102. zvezek Slovenskih večernic
2.	Ksaver Meško: Mladim srcem - V. zvezek
3.	Fakin Anton: Iz življenja rastlin.
Družba sv. Mohorja bo knjige poslala na Koroško, kakor sporoča, še v teku meseca decembra.
To lepo naklonilo Družbe sv. Mohorja v Celju koroški Slovenci najtopleje pozdravljamo in bomo knjižni dar z največjo hvaležnostjo sprejeli.
Prav dobro se zavedamo, kaj je bila Družba sv. Mohorja Slovencem v teku stoletja. Kaj je bila Družba Slovencem, spričuje najbolj rast njenega članstva, razširjenost pa vseh slovenskih pokrajinah, razmerje števila Mohorjanov do števila slovenskega prebivalstva v Avstriji in posameznih deželah, prav posebno pa število knjig, ki jih je razposlala kot društveni dair.
Število Mohorjanov je naglo rastlo. Od nekaj nad 1000 udov leta 1860 je štela Družba leta 1918 nad 90.000 udov. Nato je prišel po prvi svetovni vojni zaradi izgube Koroške, Primorske in dela Notranjske silen padec. Družba se je preselila leta 1919 v Prevalje, leta 1927 pa v Celje. Na Koroškem je bilo v letih 1919 do 1939 še vedno toliko Mohorjanov, da je Družba za nas izdajala posebno, za inozemstvo prirejeno izdajo Koledarja. Druga svetovna vojna je Mohorjevo družbo skoraj uničila. Nemci so ji uropali tiskarno v Celju in uničili skoraj vso zalogo knjig. Po zlomu Hitlerjeve Nemčije in vstajenju Jugoslavije se je Mohorjeva družba spet vzpostavila.
Število knjig, ki jih je Mohorjeva družba razposlala po vsem Slovenskem in še Slovencem v tujini kot redni letni knjižni dar, si je le težko mogoče predstavljati; od 1860 do 1918 je dosegel ogromno število 16,318.402 knjig. V tej številki pa niso upoštevane založne knjige, ki se niso razposlale vsem udom, in knjige, ki so se posebej naročale h knjižnemu daru.
Veliki pomen Mohorjeve družbe za vso slovensko ljudsko književnost je neprecenljiv, takisto njen pomen za občno izobrazbo vsega slovenskega naroda. Mohorjeva družba je bila, ki je slovensko ljudstvo naučila tiste ljubezni do slovenske knjige, s katero so v dobi krvave nemške okupacije z življenjsko nevarnostjo spravljali svoje knjige na varno pred nacistič-
sv. Mohorja v Celju
nimi uničevalci. Velik je kulturni pomen Mohorjeve družbe kot knjižnega zavoda, ki je vedno ohranil svojo prvotno vseslovensko smer, kar očituje tudi dar, ki ga je letos namenila nam koroškim Slovencem.
tega tedna vračal s svojim lovskim plenom in Sentjakobčani se kar nismo mogli načuditi. Ustreljeni dvanajstletni jelen je namreč tehtal celih 160 kg. Res izreden primer za naše pojme.
ST. JANZ V ROŽU
SV. HELENA NAD BILČOVSOM
Viskoko gori v hribu nad Bilčovsom stoji ob širnih gozdovih podružnica bilčovske župnije. L.e malokrat v letu se tukaj mašuje, a vendar pravijo, da je ta naša cerkvica starejša od farne cerkve v Bilčovsu. Šentalena, tako domačini nazivajo našo cerkvico in za mežnarja je tukaj naša gorjanska korenina p. d. Rajnar. Ponosen je ta naš mežnar na svojo cerkvico, ker ima v zvoniku dva zvonova, ki sta se k sreči še cela vrnila iz druge svetovne vojne. Hitlerjev režim je namreč pobral tudi naša dva zvonova, a smo jih po vojni po naključju dobili še ohranjene nazaj. S temi zvonovi naš Rajnar razganja ob pretečih nevihtah grozeče oblake, ki so polni toče, groma in bliska. Pa mu moramo priznati, da ima res tudi pri tem svoje uspehe.
Pa je zazvonilo pri Šentaleni tudi dne 16. 9. t. 1. Ta dan je zvonilo k veselemu dogodku. Svatje so se zbirali pri pd. Plavcu na Sodra-ževi in pri pd. Požarniku na Potoku. Z veselimi svati sta prišla v našo cerkvico France; Lauseger in Marija Sitelkopf, kjer sta si pred j glavnim oltarjem sv. Helene obljubila zakonsko zvestobo. Veselo ženitovanje je sledilo na nevestinem domu pri pd. Plavcu na Sodraževi. Želimo novoporočencema mnogo sreče!
ST. JAKOB V ROŽU
V zadtiji številki smo že na kratko poročali o lovskem uspehu našega živinozdravnika dr. Pušpika. Na žalost se nam je vrinila neljuba pomota, ki jo hočemo danes popraviti.
Dr. Kristo Pušnik, ki je poleg svojega poklica tudi strasten in kar je glavno uspešen lovec, je pretekli teden spet obiskal svoje lovske tovariše v Sloveniji. Skupno z njimi se je udeležil lova v bližini jugoslovansko-italijanske meje in dosegel izredno lep uspeh. Nenadoma, ko je stal na preži, se je pojavil na njegovem področju velikanski jelen, da je našemu Kristu kar zaigralo srce. Ni se dolgo obotavljal, marveč takoj nameril puškino cev proti lepi divjačini in sprožil. Toda smola — jelen je bil sicer zadet, a ne smrtno; preplašen jo je hotel S odkuriti. Kristo pa ni hotel popustiti in takoj j je počil še drugi strel: tik ob rogovju je krogla j prodrla v jelenovo glavo in ga podrla na tla.
‘ Zmagoslavno se je uspešni lovec začetkom |
Nedavno so praznovali pri p. d. Činkovo« na Rutah vesel družinski praznik. Mladi gospodar je pripeljal na dom svojo življenjsko družico. Toda, v življenju je že tako, za veseljem obišče prečesto družino tudi žalost. Pri Čin-kovcu se je nenadoma oglasila bela žena in iztrgala iz njihove srede nad vse priljubljeno teto Mojco. Kratki in mučni bolezni je v svoji visoki starosti po trudapolnem in z delom izpolnjenim življenju podlegla.
Ob številni udeležbi žalnih gostov smo pokojno teto zanesli na šentjanško pokopališče k zadnjemu počitku. Teta Mojca naj si spočile v ljubljeni domači slovenski zemlji, preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
MEDVEDJI DOL pri Bistrici v R.
Kakor znano, so s šolskim poukom na osnovnih šolah vsepovsod že pričeli. Je že tako, kljub temu, da kmetje po večini potrebujejo vsako delovno silo, tudi otroke, pri obilnem jesenskem delu doma, se prav tako dobro zavedajo, da je šola mlademu človeku potrebna in nikakor ne morejo razumeti, da na naši šoli še do danes ni pouka. Topa zaradi tega. ker se merodajni činitelji niso zganili, da bi v času poletnih počitnic, kakor to delajo povsod, šolsko poslopje popravili Že o božiču preteklega leta je del šolskega poslopja pogorel in so mogli le zasilno poučevati do konca šolskega leta. Dvomesečne počitnice so minile in občina se ni potrudila, da hi čas izrabila ter med tem časom prostore popravila. Kmetje in delavci v Medvedjem dolu so bili pripravljeni potrebni gradbeni material navoziti in so danes upravičeno ogorčeni, da se v tej zadevi ni ničesar ukrenilo. Starši šoloobveznih otrok se sprašujejo, kedaj bodo otroci spet lahko sledili pouku, ali pa je morda volja nekaterih, da bi bili naši otroci pri šolskem napredku prikrajšani m oškodovani, kar bi gotovim ljudem šlo gotovo v račun.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kaminer Druck- und Verlagsgesellschalt m. b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
3
Najprej je kramaril v Podgradu ob nedeljah pri cerkvi. Nato je jel kmetom posojevati denar na velike obresti. Ker mu pa niso mogli dolgov plačevati v gotovini, je od njih namesto denarja jemal žitnih pridelkov, a seveda po najnižji ceni. Mojega mejaša in prijatelja Kneza je spravil ob hišo in kmetijo. Tako je.postal naš sosed, o katerem pa ne vemo, ali je Žid, ali kristjan. V cerkev ne hodi nikdar; pa tudi njegovo hčer in njeno mater vidimo malokdaj pri službi božji.“
Starec umolkne in pogleda Mirka s pomenljivim očesom. A ta',se obrne pri teh besedah nagloma v stran. Rdečica je zalila sinu lice, srce mu je jelo hitreje biti; hud strah ga jc obšel, meneč, da oče že vedo za njegove srčne skrivnosti. Da se ne izda, molči, oče pa nadaljuje mirno in razločno:
„Ko je ta tujec dospel v Podgrad, ni nihče vedel, kako se piše in odkod je. Prideli so mu ime T r e s o g 1 a v. To Znači pač njegovo krctanjc pri kupčiji; potresa namreč vedno z glavo in zasluži res ta priimek.
Pravo svoje ime je zamolčal. Gotovo se boji, da bi mi po njem ne spoznali njegove vere in rodu. T e toliko sem mogel zvedeti, da jc prišel iz Benetk in da baje ni naše
j vere. Iz kramarja je postal veliki kupec. Zdaj kupčuje sicer večjidel zdoma, a naselil se je vendar v našem kraju. Jaz sem se sicer protivil temu, ali gosposki ni bilo mar mojih besed. In kakor se vidi, se že kesajo, da so mu dali pjravico, naseliti se med nami.
Mi sosedje smo živeli sprva z njim, kakor da ne bi poznali drug drugega. Pozneje se nam je jel približevati. Jako prijazen mož je, ali odkritosrčen ni. Govori sicer veliko in zaupno, toda v srcu misli drugače. Zdaj se nam dela jako prijaznega, a to je le gola hlimba. Koristil nam ne bo nikdar, naj še tako lepo govori. Navidezno nas l jubi, v resnici pa goji njegova duša le sovraštvo do nas.
Tudi tebi, moj Mirko, se je že prikupil ta Lah. Zdi se mi, da kaj rad zahajaš pod njegovo streho. Bojim se celo,
[ da te v njegovo hišo bolj vlečeta dekle in mati, kakor pa on sam. Vse to že dalje časa opazujem. A nocoj te moram posvariti, da se mi izogiblješ, kolikor mogoče, te družbe, j osobito Almire!"
Kakor okamenel je stal Mirko pred očetom. Vedel je, da imajo oče prav; sam je dobro čutil, da ga jc tuje dekle malo da ne že ujelo v nastavljene mreže ...
Sin se je začel nato opravičevati, ali ni mu bilo več mogoče utajiti svojega občevanja z Almiro. Saj je videl danes oče sam, kako se je Mirko poslovil od deklice, preden je šel na Gradišče. Pa tudi poprej je bil Serajnik že večkrat opazil, kako pogleduje Almira za njegovim sinom.
„Ne taji, Mirko, tega, kar že dolgo opazujem," odvrne oče na sinovo opravičevanje. „Ti poznaš mojo željo in veš tuai, kaj nameravam. Zdaj nastopijo hudi čast 1 Treba je krepke roke pri gospodarstvu. Jaz ti mislim
kmalu svoje posestvo izročiti. Ali poiskati si moraš družico, ki je tvojega stanu in naše vere. Ne denar, temveč pridne roke in zvesto srce so najboljša dota vsakemu dekletu.
Dalje je treba tudi pomisliti, Mirko, na bodoče čase. Kdo naj podeduje našo kmetijo, če bi ubili Turki mene ali tebe? Kdo naj gospodari na zemlji, katero so od nekdaj že obdelovale žuljave roke naših slovenskih pradedov in kjer še zdaj orjejo in sejejo roke kristjanske? Misliš li, da bi naj prišla ta zemlja tujcem in nekrščanskim ljudem v roke?!
Le tega ne, Mirko! Bog ne daj, da bi sc šopirila kdaj laška glava pod mojo streho in rodili nekristjanski otroci! Ne mogel bi mirno počivati v hladnem grobu, dokler bi ne izumrl zadnji tvoj rod."
Globoko ganjen utihne sivolasi oče; notranja žalost ga je hudo prevzela. Svetla solza se mu utrne iz rosnega očesa. Nato se ozre proseče proti nebu in potoži v globokem vzdihljaju svoj žalostni stan Bogu v nebesih. Vsemogočni v višavah je uslišal molitev bogaboječega starca; zakaj sina so ganile očetove besede. Ko je namreč videl, kako je oče milo in zaupno gledal proti nebu, pristopil je k njemu, ga prijel za vele roke in rekel:
„Oče, moj dobri oče! Vaša želja mi je bila in mi bo vedno sveta. Nikdar ne pozabim, kar sem dolžan vam in svojim pradedom in vsej okolici. Prišli so zares trenutki, ko sem omahoval in so me preslepili nasmehi jaji Almu. v. Ali nocoj, oče, vam prisegam, da se vdam za vselej vaši želji in — M i k 1 o v i Zali."
Mirno se ozre sedaj oče na sina; težek kamen se mu je odvalil od srca. Nato položi roke na njegovo glavo in
Katero je naj starejše glasbilo?
j Kil N Oj* PREDSTAVE]!
CELOVEC
Od meseca maja 1950 poseduje pariški mu-štej najstarejši glasbeni instrument, na katerega je še danes mogoče igrati. Imenuje se litophon. Kakšen je ta litophom in kaj vemo o njegovem odkritju?
Litophon je glasbilo, sestavljeno iz zvenečih kamnov. Našli so ga v Vietnamu, francoski Indokini, ko so domači delavci krčili neprehodno grmovje za novo cesto. Glasbilo je staro najbrže več tisoč let. Čeprav je bilo dolgo časa zakopano, so ostali kamni popolnoma nepoškodovani z izjemo enega, ki je bil po sredini razbit.
Domačini se sprva niso zmenili za te kamne in bi jih ignorirali še danes, če ne bi vodila cesta prav preko mesta, kjer so bili kamni zakopani. Medtem ko so kamne odvažali, so delavci zapazili, da oddajajo pri najmanjšem tresljaju kovinski zvok. Mislili so, da so bili kamni najprej kovina, ki pa se je pozneje na čudežen način spremenila v kamen.
V sosedni vasi je prebival takrat francoski raziskovalec Georges Condaminas, ki je ujel razgovor med dvema domačinoma o teh čudežnih kamnih. Kamni so bili — tako je slišal — navpično položeni v zemlji drug poleg drugega. Takoj se je podal na kraj, kjer so kamne našli. Brez truda je spoznal, da so predzgodovinskega izvora.
Tu je kamne identificiral glasbeni zgodovinar Andre Schaeffner in ugotovil, da gre za odkritje novega edinstvenega glasbenega instrumenta. Spojil je enajst kamnov z veliko kovinsko žico, razporedil kamne in jih izoliral od zemlje. Ko je nato udaril po njih z lesenim kladivcem, so dali poseben, zelo čist zvok, zelo podoben glasu, ki ga daje bronast zvon.
Ta uspeh pa je mogoče doseči le s čudovito natančnostjo, s katero so morali izdelovati litophon, prirezovati kamne, da bi dobili za-željene tone. Ce pomislimo na skrajno primitivna sredstva, s katerimi so razpolagali takratni ljudje, si lahko predstavljamo, koliko časa so potrebovali za izdelavo takega glasbila. Ti bistroumni glasbeniki so morali mesece in mesece potrpežljivo delati, da so izvabili tem trdim kamnom glasove popolne in dovršene glasbene lestvice. Verjetno je, da so že tedaj poznali nekatere glasbene instrumente iz brona. Toda ker niso poznali tajnosti taljenja, so se pač posluževali sredstva, ki so ga najbolj poznali, to je, kamna.
Temu litophoou gre zahvala, da danes vemo, da so v onih davnih časih predniki današnjih Vietnamcev poznali tako precizen in napreden glasibeni instrument. Danes vemo, da so bile generacije, ki so jim sledile, mnogo manj muzikalne, ker niso spoznale v kamnih glasbila svojih očetov, temveč jih smatrale le kot nadnaravne reči in jih zakopale. Še več: nobeno drugo staro glasbilo ni bilo odkrito do danes v tako dobro ohranjenem stanju. Kovine in les se izpremene, samo tak kamen je mogel ohraniti svojo prvotno obliko in vrednost skozi stoletja in se upirati vlagi tamkajšnjih tropskih krajev.
To odkritje pa ni prineslo koristi samo onim, ki pišejo zgodovino glasbe. Enajst kamnov, izkopanih v Vietnamu, predstavlja tudi za arheologe najlepši primer brušenih kamnov, ki so bili kdaj koli najdeni na svetu. Tudi za tiste, ki niso ne arheologi in ne glasbeniki, pomeni litophon važno odkritje. Litophon nam
predstavlja človeka iz davnine, ki si je prizadeval vnašati lepoto glasbe v preizkušnje in neprijetnosti vsakdanjega življenja. Če vzamemo samo to odkritje litophona, vidimo kako nepravilno je mišljenje nekaterih sodobnikov, ki označujejo ono dobo kot „nespretno in zaostalo".
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC Nedelja, 7. oktober:
7.15	do 7.45 Duhovni nagovor — Pester glasbeni spored — 7.45 Jutranji koncert — 8.10 Kmečka oddaja — 8.20 Godba na pihala — 11.15 Lepe melodije — 11.30 „Alojz in Alojzija" — 11.50 Zabavni koncert — 13.00 Pozdrav za mesto in deželo — 16.00 Koncert za vse — 23.00 Plesna godba.
Ponedeljek, 8. oktober:
6.10 Jutranja glasba — 7.15 Pestra godba —
8.15	Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate —
10.15	Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta —
11.00	Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 do 15.00 Poročila — Iz svetovne literature —
16.00	Pevska ura — 17.10 Popoldanski koncert —
19.15	Glas mladine — 19.40 Športna poročila —
20.15	Zelje, ki jih radi izpolnimo.
Torek, 9. oktober:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 10.45 Veder dopoldne — 11.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 do
15.00	Poročila — Zdravnik — Razmišljanja: „Osebnost“ narodov — 15.30 Za ženo in družino
—	16.00 Solistična ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 do 18.45 Jezikovni paberki iz Koroške — Pesmi — 18.45 Kmečka oddaja.
RADIO SLOVENIJA Nedelja, 7. oktober:
6.30 Z vedro glasbo v nedeljsko jutro — 8.00 Lahka glasba — 11.00 Surovine, ki odločajo v vojni
—	11.15 45 minut po svetu v besedi in glasbi —
13.00	Od pravljice do pravljice — 13.30 Želeli ste
—	poslušajte! — 15.50 Pogovor s poslušalci —
16.00	Pester spored slovenske narodne in umetne pesmi — 16.50 Kmetijski nasveti — 17.40 Reportaža iz institutov Tehnične visoke šole — 22.30 Janez Mencinger: Moja hoja na Triglav — 22.50 Za oddih in zabavo.
RADIO SCHMIDT
»hiša malega človeka" Radio-aparati za vsakogar (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo • Modema reparatuma delavnica • Študijo za snemanje na plošče.
Celovec. Bahnhofstrasse 22, Tel. 29-48
O ženskih dvobojih
Predstavnice ženskega spola so v današnjem času precej bojevite, o čemer bi marsikateri soprog vedel mnogo kaj pripovedovati. Pri tem pa pozabljamo, da so ženske danes vseeno bolj pohlevne v primeri s tistimi časi, ko so svojo čast branile kot moški v rajnih dvobojih. Samo nekaj podatkov o teh junakinjah.
V 17. stoletju sta bili dve damii močno zaljubljeni v grofa de Riome, ki je bil poprej duhovnik. Zaradi njega sta si tudi napovedali dvoboj. Nesreča je hotela, da je grof med dvobojem nenadoma skočil med obe ter jlobil kroglo v nogo. Ta dogodek je ohladil obe gospe, Id sta se potem sprijaznili. L. 1868 je prišlo v Parizu do resnega dvoboja. Obe dami sta bili težko ranjeni, medtem ko je mladenič, zaradi katerega sta se spoprijeli, oženil neko tretjo. Med groficami de Nesle in Pilignac je prišlo za časa Ludvika XIII. do dvoboja s pištolami zaradi ljubezenske afere, katere junak je bil neki vojvoda. Dvoboj je končal tako, da je grofica de Nesle zadela svojo nasprotnico v levo uho, medtem ko je krogla njene nasprotnice obtičala v nekem drevesu. V dobi francoskega vladarja Ludvika XVI. je živela lepa
plesalka, ki je pozvala na dvoboj vsako so-vrstnico, pa tudi moške, ki se niso dovolj klanjali pred njeno lepoto. L. 1929 je bila Budimpešta priča zanimivemu dvoboju, o katerem je časopisje precej pisalo. Vzrok dvoboja med neko plesalko in uradnico je bil nek slikar. Plesalka je bila v dvoboju ranjena. Slikar pa rti' ttfcleval ‘ tet' se 'je 'postavil na preizkušeno stališče: čez dan je bil pri ranjeni plesalki v bolnioi, zvečer pa je večerjal z uradnico.
Tržno poro čilo
V četrtek, dne 4. oktobra so na celovškem trgu prodajali: krompir kg S 1.—; rdečo peso kg S 1.50 do 2.—; strniščno repo kg S 0.70; kolerabo kg S 3.—; čebulo kg S 2.50 do 3.—; česen kg S 8.—; korenje kg S 2.—; hren kg S 15.—; redkev kg S 1.50 do 2.—; solato kg S 3.— do 4.—; zeljnate glave bele kg S 1.50 do 2.—; zeljnate glave rdeče kg S 3.—; ohrovt kg S 3.—; papriko kom. S 0.10 do 0.25; karfijolo kg S 5.—; štrankljc kg S 4.— do 5.—; špinačo kg S 4.—; paradižnike kg S 3.—; kislo zelje kg S 3.—; gobe — šampion kg S 4.—; gobe — goban (Herenpilze) kg S 10.—; jabolka in hruške po kakovosti kg S 1.20 do 5.—; breskve kg S 4.—; pšeno kg S 6.—; ješpren (ričat) kg S 4.50; kokošjo krmo kg S 2.50 do 3.—,
Carin thia
Dne 7. oktobra ob 10.00 in 14.00 uri pravljične predstave:
„Drei VViinsche"
Od 9. do 11. oktobra:
„Vogelfrei“
* _
Peterhof
Dne 7. oktobra ob 10.00 in 14.00 uri:
„Tabu“
Od 9. do 11. oktobra:
„Im Trubel der Millionenstadt"
KRIVA VRBA Od 10. do 11. oktobra:
„Der Schrecken von Texas“
VRBA
Od 8. do 9. okrobra:
„Die Letzten votn Fort Gamble" Od 10. do 11. oktobra:
„Das Tor zum Frieden"
VELIKOVEC Od 8. do 9. oktobra:
„Liebesabenteuer in Casablanca" Od 10. do 11. oktobra:
„EhrenIegion“
Izmenjava dobrin med Avstrijo in Jugoslavijo
Delegacija jugoslovanskih novinarjev, ki je obiskala Avstrijo, je bila v ponedeljek sprejeta v zvezni trgovski zbornici. Po pozdravnem nagovoru je generalni sekretar dr. Korinek očrtal razširjenje obojestranskega trgovskega volumena, ki je dosegel 120 milijonov dolarjev. S tem je tudi v zvezi močno zastopstvo Avstrije na zagrebškem velesejmu. Generalni ravnatelj Bauer se je bavil z Donavo kot mednarodno vodno potjo. Pred vojno, tako je naglasil, je bilo skupno delovanje med Avstrijo in Jugoslavijo po pogodbenem dogovoru z Donava o paroplovno družbo zagotovljeno. Danes vozijo jugoslovanske ladje že do Regensburga, dočim Avstrija paroplovne službe še ni mogla v zado tni meri vzpostaviti. Na podlagi zadnjih dogodkov uporablja Avstrija prosto jugoslovansko tonažo za transporte vzdolž Donave. Prostornina jugoslovanskih ladij je na znatni višini. Govornik je izrazil upanje, da bodo pri prihodnjih trgovinskih pogajanjih udeleženi tudi obestransko zastopniki Donavske paroplovne družbe.
O avstrijsko-jugoslovanskih trgovinskih odnosih je poročal vladni svetnik Zvverina in jih označil kot zelo povoljne. Jugoslavija je zavzemala leta 1937 med avstrijskimi dobavnimi deželami četrto in med nabavnimi sedmo mesto, leta 1950 pa deseto oziroma osmo mesto. Nazadovanje uvoza iz Jugoslavije v preteklem letu je predvsem prip sali veliki suši. ker je zaradi tega izostala vsaka dobava žita. Kljub temu pa je Jugoslavija med južno-vzhodnimi državami kot trgovinski partner zavzela prvo mesto. Nove so dobave surovega tobaka v vrednosti 15 do 16 milijonov šilingov na leto. Nasproti temu pa je prenehal uvoz bombažnega sukanca iz Jugoslavije. V ostalem pa v zunanie trgovinski strukturi ni ugotoviti posebnih sprememb razen tega, da Jugoslavija dobavlja iz Avstrije sedaj tudi motorna vozila in motorje. Za nadaljnji razvoj blagovne izmenjave med obema državama so dobri izgledi, če bo dovolj plač'!n h sredstev. Kontingenti za dunajski in zagrebški velesejem so bili popolnoma izkoriščeni.
peosi pod mčlkn nebom blagoslova zanj in za njegovo nevesto.	'
Lahkega srca sta korakala potem oče in sin proti do-m«. Hitro sta prišla skozi sadni vrt do hleva. Tu kreneta proti hiši, in glej, hič je še svetila v materini sobi. Zdaj pospešita korake, a naenkrat ju ustavi velik, črn pes, ki zalaja hudo nad njima. Ko ga pa pokliče Mirko po imenu, umolkne takoj ki se jima začne dobrikati in skakati okoli njiju, kakor da mti je žal, da m že od daleč spoznal prišlecev.
V tem trenutku sc odpro hišne duri. Na prag pride z lučjo ▼ roki — Miklova Zala. Vsi trije se prijazno pozdravijo in stopijo skupaj v hišo.
Tretje poglavje
06e Serajnik ni pričakoval družbe na svojem domu Mislil si je, da bodo že vsi spali, ko dojde domov. Imel je namreč dobro kmetsko navado, da so šli v njegovi hiši zvečer hitro spat, v jutro pa so s svitom vred vstajali Zatorej je bila zvečer malokdaj družba pri njem.
Tudi to noč ne bi bilo Miklove tete in njene Žalike pri Serajniku, ko j« ne bi bila Serajnikova mamica povabila k sebi na večer, da ji sami doma ne bode predolg čas.
Zafika je bila hči Serajnikovega soseda Mikla. Miklo-vo potestvo ni bilo veliko. Mikla so prištevali srednjim kmetom. Brl pa je svoboden gospodar. In to je bilo velike važnosti v tedanjem času, ko niso vsi kmetje imeli še lastne pravice nad svojim posestvom.
Lepa, belo zidana hiša Miklova je bila le par strdja-j»v od Serajnika oddaljena; visoko sadno drevje jo je ob dajala
Žalika je bila edini otrok pri Miklovih. Oče je imel veliko veselje s svojo hčerko. Ali te radosti ni dolgo užival. Dve leti po njenem rojstvu je gnalo njega in njegovega brata Marka blago navdušenje za krščansko vero v boj proti Turkom, a nobenega ni bilo več nazaj. Le Serajnik, Mirkov oče, ki je bil tudi šel z njima, je prišel srečno domov, prinesle pa s seboj žalostno novico o nesreči svojih dveh tovarišev.
Miklova žena je ostala vdova. Njena edina sreča in veselje je bila odslej Žalika. Njo je redila in odgojcvaln, kakor koli je mogla in znala. Serajnik, njen sosed, je bil odslej tako rekoč desna roka in edina podpora Miklovi hiši. Pomagal je svoji sosedi s svetom in dejanjem. Bil je tudi Žaliki krstni kum (boter) in njen varuh. Zaradi tega se je še bolj poganjal za Miklovo gospodarstvo. Rekli bi torej lahko, da je Serajnik gospodaril na dveh kmetijah, doma in na Miklovem.
Tako so leta hitro potekala. Posebno veselje je bilo gledati, kako sta rastla Serajnikov Mirko in Miklova Zala. Veliko radost je imel Serajnik s svojim sinom, a še večjo s svojo varovanko, Zaliko. Dekletce se je lepo razvijalo in postalo pravi biser za vso župnijo. Devet župnij ni baje premoglo tako brhkega dekleta. Zategadelj so jo imenovali Zalo ali Zaliko, ne pa Roziko, kakor so klicali druga dekleta istega imena.
Zalina lepota je zaslula daleč na okrog po Rožni dolini. Prešla je celo v pregovor. Kdor je namreč hotel lepo žensko postavo označiti z besedami, rekel je le: Lepa je kakor Miklova Zala, in to je bilo največje priznanje.
Spomin na njeno lepoto živi še dandanes v Rožni do lini. Milo se stori človek«, ko sliši, kako sivolasi možje
ognjevito opisujejo Zalino lepoto in ti pripovedujejo o njeni žalostni usodi.
Žalika pa se ni ponašala s svojim zakladom. Dobro je vedela, da je zunanja lepota minljiva in da lahko škoduje človeku. Le kadar se čednost druži z lepoto, zadobi ta svojo pravo vrednost. To je znala tudi naša Žalika. Tn če ji je katera tovarišica zavidala njeno zunanjost, je vselej odgovorila: ženska lepota je podobna cvetoči, nežm rožici, katero lahko slana čez noč pogubi.
Žalika je bila ponižno dekle in je živela le za dom in za svojo mater. Nikdar se ni laskala Hudem. Kazala sc je bolj trdega kakor mehkega srca. Mladeniči so jo vsi častili in spoštovali; marsikateri je tudi gojil tajno prijateljstvo do nje. Približevati pa se ji ni upal nobeden izmed njih, ker so dobro vedeli, da jo je oče Serajnik izvolil svojemu sinu za ženo. A z Mirkom, naibogatej-šim mladeničem v vsej okolici, ni mogel nobeden tekmovati.
In to bi bilo tudi zastonj; Žalika je od nekdaj že rada videla Mirka, svojega tovariša in prijatelja v mladosti. Z njim je vzrastla, z njim igrala, z njim se učila, z njim pretrpela dobre in hude čase. Serajnika pa je imela z3 svojega, kakor za njegovega očeta. Sploh se je smatrala za njegovo lastno hčer. A tudi Mirko je rad videl svojo tovarišico. Njegova otročja vdanost do nje pa se je iznre-menila pozneje v mladeniško in moško ljubezen. In t” :e ostala dolgo časa trdna kakor železo. Iskro njegove bežni je netila in vzdrževala Zalina lepota in njena deviška čednost.
(Dalje)