4 /kfc

0NJ,V
.-ub

1C6
,utfSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	. nn ,.
Abb- postne i gmppo Cena 4(H) lir
Let« XXXVI. Št. 258 (10.778)
TRST, petek, 7. novembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Covcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Nfl TISKOVNI KONFERENCI « LOS ANGELESU JE NAKAZAL SMERNICE BODOČE ZUNANJE POLITIKE
Novoizvoljeni predsednik ZDA Ronald Reagan izbral prve osebnosti svoje administracije
«Jastreba» Henryja Jacksona je imenoval v komisijo za izdelavo stvarnejših smernic zunanje politike - Reagan podpira Carterjeva prizadevanja za osvoboditev talcev
NEW YORK — Novoizvoljeni ameriški predsednik Ronald Reagan le na včerajšnji tiskovni konferenci v Los Angelesu izjavil, da je že J°yabil tri predstavnike demokratske stranke k vodenju odbora, ki bi v prihodnjem obdobju pripravil smernice za zunanjo politiko ”'egove administracije. V ta odbor je imenoval senatorja Henryja acksona, ki je znan po svojih odklonilnih stališčih do Sovjetske zve-Wiilj *V^ega senatorja Richarda Stona in pravnika Edwarda Bennetta
B ?eaSan je v svojem srečanju z vinarji poudaril, da želi dati svoji zunanji politiki širšo osnovo in se zato ne želi omejiti le na nU?atlllike republikanske stranke, lenem pa je tudi najavil sesta-
v!aa°Seknega odbora, ki naj bi ga j, bivši direktor «Export-Import ank». VVilliam Casey in naj bi se-• stvan|ejši program politične mlh'tve nove administracije. Ta °r naj bi tudi imenoval približal® zveznih 'unkcionarjev in «ue vlade. S Casevjem naj bi med Dn.?*® sodelovala tudi bivša vele-lanica v Londonu Anne Armstrong.
Na tiskovni konferenci, ki je trajala približno 35 minut, je zmagovalec volitev 4. novembra odgovoril tudi na nekatera vprašanja novinarjev o smernicah svoje zunanje politike. V odgovorih je večkrat podčrtal, da se v prehodnem obdobju, ki bo trajalo do 20. januarja prihodnjega leta, ne namerava vmešavati v Carterjevo zunanjo politiko. Noče namreč, da bi svetovna javnost dobila vtis, da so Združene države razdeljene. Zato se tudi ne bo predčasno sporazumeval s tujimi politiki.
Spregovoril je o odnosih z vzhodno velesilo in je izrazil prepričanje. da popuščanje napetosti zahteva
obojestransko pripravljenost. Vendar ni povedal nič jasnega, če namerava dejansko začeti nova pogajanja za SALT 2, ki sta ga lani podpisala Carter in Brežnjev.
Reagan je kritiziral Carterja zaradi njegovega nedoslednega zavzemanja za človekove pravice. Carter naj bi namreč prevečkrat obr nil hrbet prijateljskim državam, ki so imele drugačno gledanje na to vprašanje.
Palestinsko osvobodilno organizacijo je označil za teroristično skupino, ki ne predstavlja palestinskih beguncev. Ko je govoril o Bližnjem vzhodu pa ni hotel odgovoriti, če se namerava sestati z Beginom, ki bo v nedeljo obiskal ZDA.
O odnosih med ZDA in zahodno Evropo pa je dejal, da se bo njegova administracija prizadevala jih graditi na takih temeljih, da bodo zavezniki bolj zaupali Washingtonu.
Novinarji so ga spraševali tudi o njegovem odnosu do ameriških tal-
TISKOVNA KONFERENCA NAPOLITANA PO ZAKLJUČKU CK
KPI za ponovno vzpostavitev dialoga s socialistično stranko
forlinguer izrazil zaskrbljenost ob Reaganovi izvolitvi za predsednika
Rim
Zasedanje centralnega
nuteja KPI se je uradno zaklju-t 0 v'čeraj zjutraj s tiskovno kon-orienc°. Ciorgia Napolitana, ki je dnif8 časnikarjem sklepni politični Kurnem,. v kateJfega so strnili tri gre ^ ,os^ debatfe. »Ni šlo za kon-v ,s>* je poudaril Napolitano, «tem hie cv P;lvsem normalno zaseda-tL Mnogi časnikarji so nam-P Podčrtali dejstvo, da so v raz-prišla na dan različna mne-*tv V vrstab komunističnega vod-VenH ^politano tega ni zanikal, skl ar P°uclaril, da poudarja in riPni dokument enotnost partije čl» • so zanjo enotno glasovali vsi bi centralnega komiteja, v* k - e so torej smernice, ki jih v ebuje sklenni dokument? Gre pred zabeležiti neko spremembo lit'č C socinlistične stranke: po-(cVcna.linija PSI je sicer zgrešena ,„;axija namreč komunisti obto-jojo, da ni storil prav nič. da bi vjoiostil nasprotovanje KD do
i.	t0Pa komunistov v vlado), vendar biunisti predlagajo, da bi z njo
n-Ppstavili dialog o resnih vpraša-J*”, ne pa o tej ali oni formuli . sestavo vlade. Poleg tega pod-licxdokument, da je v hudi po-nkk‘ kr*z'’ pretresa Italijo, negodno potrebno boriti se proti , biokristjanskemu načrtu, da bi yi®unistom preprečili vstop v
Vsvoji tiskovni konferenci je Na-[jbtano poudaril, da se bo KPI še “Prej borila za splošni politični . cobrat ter za oblikovanje vlade n bbkratične enotnosti. Gre za ci-jp in tega se v vrstah komunistični: Partije vsi dobro zavedajo, ki £? ni mogoče doseči v kratkem ij~jL Dokument nadalje obvezuje omunistično partijo, da okrepi svo-', .Pobude na družbeni in program Jd ravni. Med drugim se bodo ko-Unisti borili za zaščito zakona o lwi n*tvi nosečnosti, decembra pa °do sklicali vsedržavni aktiv ko ‘nnnistov FIAT.
Včeraj so tudi objavili besedilo sklepnega posega komunističnega Jnika Berlinguerja, ki je ognje-
j.	10 branil identiteto in značilnosti onjunistične partije Italije. Izrazil
ŽL Oskrbljenost spričo Reaganove m®ge na ameriških predsedniških «*vah ter spričo «vetra z des j.06*, ki veje nad vso Evropo in se odraža v krizi zahodnega so-. .^demokratskega gibanja. Komu-s‘stični tajnik je z relativno K°pimi besedami obravnaval ak-aaina notranjepolitična vpraša J®; Izrecno ni polemiziral z ni-Jrpcr (razen, morda, s tistimi komunističnimi voditelji, ki, kot na P irner Napolitano, večkrat trdijo, a bi hoteli tako partijo, ki se bi ?!®'j sklicala na ideologijo in bi *‘a bolj »laična* in moderna). Go-‘■>1 je o vprašanju žensk, delav-•ev in mladine ter ni skrival te-ay v katerih se nahaja vsa levica, PD tem pa je posvetil bore malo Pozornosti odnosom s Krščansko denariju.
Gre za govor, ki je bil nekako !?®Par partes*, Berlinguerjevo taj-»stvo nikakor ni v nevarnosti m ♦n ,ie v prejšnjih dneh govoril o „ iei’linguerjevem procesu*, je prav s°tovo povedal veliko neumnost. O-, Ja pa dejstvo, da se je položaj voditeljev kot s . Napolitano in Chia-omente, ki jih imajo nekje za des-'co KPI, dejansko okrepil. Tudi letro Ingrao, nekdanji predsednik Poslan ike zbornice, pa je dal razu-01 da je še vedno prisoten in da ne odpoveduje svojim ide'a m.
it. G.
Švedski poskus za premostitev zastoja na KEVS
MADRID — švedska je včerpj naredila nov, morda . odločujoč poskus, da bi zagotovili uspešen zaključek pripravljalnega sestanka o evropski varnosti in sodelovanju v Madridu, švedski veleposlanik je predložil celovit projekt za rešitev osnovnih vprašanj organizacije madridske KEVS. Predlog so vzeli kot dobro podlago za iskanje rešitev spornih problemov, ki so se pojavili zaradi tekmovanja blokov in posebej velikih sil na pripravljalnem sestanku. Vodja španske delegacije Ruperez je pozdravil prizadevanje švedske in poudaril, da
vzhodna stran ni negativno odgovorila na predlog. Vendar pa je useda švedskega prizadevanja še vedno nejasna, saj o predlogu zdaj razpravljajo.
Včeraj se je sestala Udi skupina devetih nevtralnih in neuvrščenih držav in pozitivno ocenila ta knrgli. .Švedske, njen predlog pa kot dober temelj pri iskanju političnega dogovora 35 držav z namenom zagotoviti potrebne pogoje za začetek glavne madridske konference 11. novembra, (dd)
Kraigher v Kolumbiji
BOGOTA — Podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je včeraj na čelu jugoslovanske državne delegacije dopotoval na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Kolumbijo.
cev v Iranu. Na ta vprašanja je v bistvu odgovarjal, da podpira Carterjeva prizadevanja za čimprejšnjo osvoboditev talcev ne da bi to oškodovalo ameriškega ugleda v svetu.
Spregovoril je o odnosih med Grčijo in Turčijo ter pri tem poudaril pomen, ki ga imata ti dve državi v okviru NATO, vendar se ni hotel obvezati, da bo njegova administra cija gospodarsko podprla Turčijo.
Dokončni rezultati ameriških volitev
Po končnih rezultatih je Reagan prejel 43.201.220 glasov ali 51 odstotkov, zmagal je v 44 državah in si zagotovil 489 velikih volivcev.
Za Carterja je glasovalo 34.913.323 volivcev ali 41 odstotkov, zmagal je le v šestih državah in v washingtonskem okraju in ima 49 velikih volivcev.
Anderson je prejel 5.581.379 glasov ali 7 odstotkov in ni zmagal v nobeni državi.
V	senatu imajo sedaj republikanci večino s 53 predstavniki, demokrati pa jih imajo 47. Pred volitvami pa je bilo v senatu 59 demokratov in 41 republikancev.
V	poslanski zbornici so demokrati obdržali večino, vendar so izgubili 30 mest. Demokrati so imeli zadnji dve leti 273 mest, sedaj pa jih i-majo 243, republikanci pa so jih pridobili 32 in jih imajo sedaj 191. V poslansko zbornico je bil izvoljen tudi en neodvisen kandidat.
Republikanci so na teh volitvah tudi osvojili sedem mest guvernerjev od trinajstih, Id jim je zapadel mandat.
V notranji politiki novoizvoljeni predsednik ne namerava zatajiti široko desničarsko evangelsko organizacijo »Moral Majority», ki je ve liko prispevala k njegovi zmagi.
Izrazil je svoje popolno zaupanje podpredsedniku Georgeju Bushu, ki mu je tudi med tiskovno konferen co stal ob strani. Dejal je tudi, dg bo eden od njegovih prvih ukrepov zamrznitev nadaljnjega zaposlova nja na ravni federacije Že v prvih dneh predsednikovanja namerava
•tiiiiiiitiMtititBiiiifiaiiiiaviigtiiitaitMaiMiaaiitairaiiMihMiMatiMMiMitvivMMiitiviMiiaiMivititatiitiBiMiMtiitfviiiiiBivntiiiiABvmaiitiiiiiiiaihiiifiiiMiMMiigiiiiaiMittiiiiittiMin
Sinočnja proslava 25 let SKGZ v Gorici
V Gorici je bila sinoči proslava 25-letnice delovanja SKGZ na Goriškem, združena z otvoritvijo novih prostorov za potrebe naših kulturnih ustanov, v stavbi v Ul. Croce. O proslavi, ki je privabila veliko
gostov, podrobneje poročamo na goriški strani
tudi zmanjšati javne izdatke.
Včeraj so sredstva množičnega obveščanja še naprej komentirala spremembe v ZDA. Največ pozornosti so posvečala vprašanjem, katere ljudi bo izbral Reagan, da bodo sodelovali z njim pri vodenju zahodne velesile.
Še posebno nasprotujoči si komentarji prihajajo iz Latinske Amerike, kjer nekateri vojaški režimi z navdušenjem pozdravljajo novega Stanovalca v Beli hiši. Drugi, kot mehiški predsednik Jose Lopez Por-tillo, pa že opozarjajo bodočo Reaganovo administracijo, da ZDA ne smejo poseči na to območje. Pri tem posredno opozarjajo na položaj v Salvadorju in poudarjajo, da treba rešiti te probleme globalno, brez zatiranja.
Reagan je včeraj prejel čestitke številnih državnikov. Med drugimi sta mu jih poslala tudi sovjetski voditelj Brežnjev in papež Janez Pavel II.
POUDARJENA POMEMBNA VLOGA SLOVENSKIH OPERATERJEV IZ 1-JK
Ploden obisk delegacije SDEZ pri Gospodarski zbornici Srbije
Osvetljene številne možnosti za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo
BEOGRAD — Delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki se mudi v Beogradu kot gost Gospodarske zbornice SR Srbije, je opravila na drugi dan svojega obiska naporen, pa tudi izredno ploden program, saj so številni in vsebinsko bogati razgovori omogočili poglobitev celotnega sklopa vprašanj in problemov v zvezi z razvijanjem tesnejših poslovnih vezi med gospodarstvom Srbije in gospodarsko strukturo tako slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot cele dežele Furlanije - Julijske krajine v okviru splošnega gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Današnja srečanja in poglobljena razprava na zvezni gospodarski zbornici Jugoslavije in na gospodarski zbornici mesta Beograd sta potrdili že izraženo resnično pripravljenost za sodelovanje s strani srbskega gospodarstva.
Zjutraj so se predstavniki SDGZ srečali z M. Todovičem, podpredsednikom Gospodarske zbornice Jugoslavije in Petrom Delevičem, sekretarjem odbora za sodelovanje s
tujino pri GZJ. Poleg Lojzeta Lesjaka, predstavnika GZJ v Trstu, ki stalno spremlja delegacijo se je tega razgovora udeležil tudi Slavko Beznik, predsednik odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri gospodarski zbornici Slovenije. To-dovič je uvodoma poudaril, da je obmejno sodelovanje komplementarni del splošnega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo (ki je na prvem mestu med u-vozniki srbskega blaga), v okviru katerega lahko slovenski operaterji iz Furlanije - Julijske krajine o-pravljajo vedno pomembnejšo vlogo. V tem sodelovanju pa ni dovolj samo okrepiti že tradicionalne o-blike trgovinske izmenjave, ampak je potrebno stremeti k vzpostavljanju višjih oblik dolgoročnega gospodarskega sodelovanja ( poslovno tehnično sodelovanje, industrijska kooperacija, skupna vlaganja), ki predstavljajo posebno kvaliteto, tudi v korist utrjevanja ekonomske osnovne slovenske manjšine.
Prisotni so v nadaljevanju podrobno analizirali situacijo v zve-
iiiiiiiiitiMiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiuuiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiii«
ISKANJE MIRNE REŠITVE IRANSKO-IRAŠKEGA SPORA
Varnostni svet OZN je podprl HVaidbeimovo mirovno pobudo
V Bagdad in Teheran bodo poslali posebnega odposlanca, ki bo skušal vzpostaviti dialog med državama in svetovno organizacijo - Manjša vojaška dejavnost na fronti
NEW YORK. TEHERAN - Varnostni svet OZN je soglasno podprl pobudo generalnega tajnika svetovne organizacije Kurta VValdheima. da v okviru iskanja miroljubne rešitve iransko-iraškega spopada pošlje na to območje svojega posebnega odposlanca.
Glavna naloga Waldheimovega posredovalca bo «olajšati ugledno in vplivno vzpostavitev dialoga z obema državama in med njima, da bi po hitrem postopku stekli mirovni pogovori*. Člani varnostnega sveta so izrazili upanje, da bosta Iran in Irak sodelovala z varnostnim svetom ter so pozvali obe državi, naj podpreta napore generalnega tajnika OZN. V izjavi predsednika varnostnega sveta, Britanca Anthonyja Parsona je tudi izražena zaskrbljenost zaradi nadaljevanja iransko-iraškega spopada. Medtem pa Kurt Waldheim išče svojega odposlanca, ki bi bil sprejemljiv za obe državi.
Vesti z iraško-iranske fronte pa so bile včeraj skrajno pomanjkljive. Sodeč po vojaških komunikejih obeh armad, so se včeraj napadi nekoliko polegli. Iraška vojska se je baje umaknila z južnega brega reke Ba-manšir, ko je spoznala, da bi položaje obdržala le za ceno hudih izgub. Branilci Abadana so po Homeinijevemu pozivu prešli v protinapad. Še najbolj nejasen je položaj ob glavnem mestu Kuzistana Ahvazu. Iranska tiskovna agencija trdi, da je iransko topništvo prisililo iraško vojsko, da se je umaknila z nekaterih ključnih položajev pred mestom, iraški generalštab pa trdi, da je položaj nespremenjen in je mesto za Irance že odpisano.
Medtem so v Teheranu objavili vest, da stopi v veljavo v južnih pokrajinah države mobilizacija letnikov od 1955 do 1960. Pomanjkanje orožja skušajo baje nadoknaditi s številčnostjo borcev. Kot kaže pa si je Iran v zadnjih dneh priskrbel nove količine orožja, predvsem a-meriških strojnic, ki jih je Libija kupila na londonskem tržišču. V
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiutiiiiHiiiiiiiiHiHiiiiifiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriimiMiiiiiiiiiiiriHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiuoMiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ŽIVAHNA JUGOSLOVANSKA ZUNANJEPOLITIČNA DEJAVNOST
Karamanlis ugodno ocenil pobude neuvrščenih držav
BEOGRAD — V palači federaci je so se včeraj nadaljevali pogovori med predsednikom predsedstva SFRJ Cvijetinom Mijatovičem in predsednikom Grčije Konstantinom Karamanlisom.
Posebno pozornost so včeraj na menili krizam po svetu. ■ Nekatere od njih so geografsko blizu območju, na katerem sta Jugoslavija in Grčija in je zato povsem razum ljiva pozornost, s katero sta Mija tovič in Karamanlis izmenjala vti-sc in ocene.
Glede bližnjevzhodno krize, kjer so stališča obeh držav zelo sorodna. so |K>udarili, da, je enotnost arabskih držav pomemben dejavnik pri reševanju krize, katerega bistvo .je uresničitev zakonitih palestinskih narodnostnih pravic. Obe strani sta
izmenjali mnenja o razmerah na Srednjem vzhodu, posebej o oboroženem spopadu Iraka in Irana in njegovih posledicah na neodvisnost obeh držav v spopadu in za mir in varnost nasploh. Cvijetin Mijatovič je grškega predsednika seznanil z jugoslovansko dejavnostjo v zvezi s to krizo, s stiki z Irakom in Iranom, s katerima ima Jugoslavija prijateljske odnose in z dejavnostjo neuvrščenih za prenehanje vojne. Predsednik Karamanlis je dejavnost neuvrščenih držav ocenil kot koristno, še toliko bolj ker sta oo budo spre'eli obe sprti strani.
Govor je bil tudi o ciorskem pro blemu in pogovori med obema na rodnostnima skupinama na otoku, .ki. lio pr«v i zdaj: in ki naj bi pripeljali do zaželenih rezultatov, (dd)
Zadovoljiv razvoj odnosov med Pekingom in Beogradom
PEKING — Predsedniku Z1S Veselimi Djuranoviču, ki je včeraj prispel v Peking na uradni in prijateljski obisk v LR Kitajsko, so popoldne priredili slovesen sprejem na Trgu Tien An Men. Najprej ga je prisrčno pozdravil piedsednik kitajske vlade Dzao Cejang, zatem pa so Djuranoviča seznanili z osebnostmi na sprejemu, med katerim' so bili podpredsednik vlade, minister za gospodarske stike s tujino Cen Mvhua. podpredsednik vlade Ci Feng Fej in drugi.
Djuranovič se je pozdravil tudi s predstavniki veleposlaništva in Ju goslovani, ki živijo v Pekingu, zatem pa se je v spremstvu voditelja Dzao Cejanga napotil v poslopje kitajske skupščine, kjer so se začeli prvi uradni jugoslovansko - ki
tajski pogovori.
V Pekingu so se včeraj popoldne začeli uradni razgovori. Predsednika Djuranovič in Cejang sta z za dovoljstvom ugotovila, da se odnosi med obema deželama dobro raz vijajo in izrazila tudi pripravlje nost, da bi takšen razvoj odnosov nadaljevali na trajnih osnovah. Ki sta jih postavila predsednika Tito in Hua. Včeraj se je začela tudi izmenjava mnenj o mednarodnih vprašanjih. Veselin Djuranovič je posredoval jugoslovanska stališča glede sedanje zaostrene in nevarne mednarodne situacije ter poudaril zaskrbljenost zaradi zaostajanja v procesu delanta, pojavljanju novih kriznih žarišč itd. Posebno poudarjen je bil v razgovorih pomen na daljhje aktivnosti neuvrščenih, (dd)
Kuvajtu celo zatrjujejo, da je ameriško orožje in nadomestne dele poslala Iranu-iSovjetska zveza, ki ga je dobila po1 umiku ameriške vojske iz Južnega Vietnama.
Objavljeno poročilo polkovnika Vitalija
RIM — Na pobudo predsednika senata Fanfanija so včeraj razdelili vsem senatorjem šest tipkanih strani znanega »poročila Vitali*, ki je prvi razgalil široko in razvejano nezakonito dejavnost številnih rafinerij in lastnikov naftnih zalog ob jadranski obali. Poveljnik finančnih stražnikov Veneta, polkov-
nik Vitali je v noti, ki jo je poslal nadrejenim oblastem obtoževal in-dustrijca Musellija In Milanija ter »neko znano politično osebnost*. O-koli -skrivnor.tnaga imena politika sta se prejšnji teden v parlamentu že sporekala misovec Pisanč in minister Bisaglig, včeraj pa je v polemiko posegel še radikalec Melega, ki se sklicuje na prav tako skrivnosten anonimni memorial, ki baje zatrjuje, da sta bila voditelja celotne sleparije Moro in Ancireotti.
Preiskovalni sodnik turinskega dela preiskav Vaudano pa je medtem dovolil prenos generala Giudiceja, ki so ga aretirali pred 15 dnevi v neko zasebno turinsko bolnišnico, kjer se bo zdravil za posledicami raka.
imniiMiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiinmiiiiiiiifiiiHiiiitiiiiuMifiinmiuiiiitttHtiiitiimitiiiiiHiiiiiiHiimiiimniMi
PRIPRA VLJALNI SESTANEK KONFERENCE SEVfR-JUG
Vrhovec bo na Dunaju govoril tudi o manjšini
la avstrijsko-jugoslovanske odnose je značilen nagel porast stikov
DUNAJ — Popoldne je prispel na Dunaj jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Udeležil se bo sestanka enajstih zunanjih ministrov razvitih in nerazvitih držav, ki bodo pripravili mehiško konferenco šefov držav in vlad Severa in Juga za prihodnje leto, potem pa se bo (v soboto popoldne) s svojim avstrijskim kolegom Willibaldom Pahrom Dogovarjal o mednarodnih in meddržavnih odnosih.
Sestanek enajsterice se bo začel danes dopoldne v redutni dvorani dunajskega Hofburga in bo trajal predvidoma do sobote opoldne. Udeležili se ga bodo predstavniki ZR Nemčije, Kanade, Frahcije. Švedske in Avstrije za razvite države in predstavniki Alžirije, Indije, Tanzanije, Mehike. Nigerije in Jugoslavije za države v razvoju. Sestanek bo vodil avstrijski zvezni kane ler Bruno Kreisky. Nocoj se bo z enajsterico ministrov srečal tudi predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke ir. bivši kane ler Willy Brandt, avtor «Poročila o problemih Severa in Juga», ki je bilo objavljeno kot dokument socialistične internacionale.
Po poprejšnjem dogovoru, da se bosta avstrijski in jugoslovanski zunanji minister občasno srečavala tudi na neformalnih delovnih sestankih, ne samo v okviru uradnih obiskov, se bosta Vrhovec in Pahr, kot je slišati, pogovarjala nred vsem o mednarodnem položaju in o pripravah na madridsko konfe renco o varnosti in sodelovanju. Izmenjava mnenj pa se bo nanašala tudi na dvostranske odnose, za katere je značilen nagel porast stikov na najrazličnejših ravneh in prijateljsko ozračje. Ministra Da bosta razpravliala tudi o odprtih vprašanjih, ki so povezana z izpolnje vanjem manjšinskih določil avstrii ske državne pogodbe - avsin^klb obveznostih glede vrnitve arhivov
Jugoslaviji, obmejnega gospodar skega sodelovanja in blagovne me njave.	/
Zvezni sekretar Vrhovec se bo vrnil v Jugoslavijo v nedeljo.
SLAVKO FRAS
Gaston Thorn na obisku v Rimu
RIM — Na uradnem obisku v I-taliji se je začasni predsednik ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti, Luksemburžan Gaston Thorn sestal s predsednikom Pertimjem, predsednikom vlade Forlanijem in zunanjim ministrom Colombom, s katerim je o-bravnaval številna gospodarska in zunanjepolitična vprašanja.
DUNAJ — V intervjuju s švedskim dnevnikom »Svensk Dagbla-det* je romunski predsednik Ceau-sescu pozval Sovjetsko zvezo, naj nemudoma umakne svoje vojaške sile iz Afganistana.
Plošči iz zamejstva
ČEDAD — Predstavniki mariborske založbe Obzorja, tovarne gramofonskih plošč Helidon in Založništva tržaškega tiska so včeraj v prostorih kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu predstavili dve novi plošči. Gre za plošči Dolina Rezije in Nedižki puobi.
Na prvi je posnetek izvirne rezijanske glasbe, ki jo izvajajo godci in pevci rezijanske folklorne skupine, na drugi pa izbor bogatega domačega folklornega repertoarja Nedi-ških puobov in pevskega zbora iz Beneške Slovenije. Plošči in njihovo glasbeno ter narodopisno vsebino je predstavil profesor Pavle Merku.
zi z avtonomnimi računi, se zavzeli za čimprejšnjo ratifikacijo list C in D ter za revizijo obstoječih list, z vključitvijo novih proizvodov. Poudarili so tudi potrebo po bolj elastičnemu načinu odobravanja sprememb s strani državnih organov ter podčrtali predlog SDGZ. da se avtonomni računi razširijo tudi na videmsko pokrajino. Zamejski gospodarski predstavniki so dobili zagotovila, da se takoj poišče vsaj začasna rešitev hude krize goriških prevoznikov, dokler ne nri-de do predlagane dokončne rešitve, v sklopu poslovanja preko avtonomnih računov za dodatnim kompenzacijskim kontom.
Kasneje je delegacijo gospodarskega združenja sprejelo predsedstvo gospodarske zbornice Beograd pod vodstvom dr. Miodraga Trajko-viča, podpredsednika GZ Beograd, prisotni pa so bili tudi inž. Slobo-dar Dimitrijevič in drugi člani Dred-sedstva. Inž. dr. Trajkovič, ki ie lani bil na obisku pri naši organizaciji na Tržaškem in Goriškem sa je gostom ponovno zahvalil za dobro počutje med Slovenci v Italiji in jih zelo toplo pozdravil na tem srečanju v Beogradu ter poudaril prepričanje, da v okviru interesov, ki jih ima srbsko gospodarstvo za sodelovanje in trgovinsko izmenjavo z Italijo pride v najkrajšem času do tesnejših poslovnih vezi s slovenskimi operaterji iz Furlanije - Julijske krajine. Potem, ko mu je predsednik Svetina prikazal stališča Slovenskega deželnega gospodarskega združenja o vseh vprašanjih, ki se tičejo medsebojnega gospodarskega sodelovanja .je v govoru dr. Trajkovič pozdravil napovedan prihod večje skupine operaterjev, ki se bo jutri sestala v delovnih skupinah z odgovarjajočimi partnerji iz posameznih sektorjev dejavnosti iz Srbije, rekel je. da bodo prav taka srečanja lahko dale zaželene konkretne rezultate.
P^poldpe se je delegacija SDGZ srečala s Pietrom Calamio novim italijanskim ambasadorjem v Beogradu ter ga informirala o namenu svojega obiska v Srbiji. V razgovoru. ki mu je prisostvoval tudi Drvi svetnik 'imbasade, zadolžen za. trgovinska vprašanja so bile osvetljene možnosti pospeševanja gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Problematika obmejnega gospodarskega sodelovanja preko avtonomnih računov — ki so življenjskega pomena za slovensko gospodarstvo v Italiji. Govorili so tudi o hudi krizi goriških prevoznikov. Veleposlaniku, ki je obljubil svojo zavzetostjo za čimprejšnjo rešitev nakazanih problemov, so predstavniki SDGZ prikazali tudi dejavnost svoje organizacije ter vlogo, ki jo slednja opravlja, med gospodarskimi operaterji slovenske manjšine v Italiji ter poudarili posebne možnosti povezovanja, ki jih ta organizacija lahko izpolni med gospodarstvom Jugoslavije in Italije.
Gospodarskemu odposlanstvu Slovencev iz Italije, se je danes v Beogradu pridružila še skupina štiridesetih zunanjetrgovinskih operaterjev, članov SDGZ iz Trsta in Gorice ter predstavnikov slovenskih denarnih zavodov.
V šestih delovnih skupinah — bančništvo, prevozi in špedicija, lesni sektor, agroživilski sektor, e-lektronska industrija, splošna trgovina in turizem — je prišlo do zelo konkretne obravnave vseh možnih o-blik sodelovanja, glede na potrebe srbskega gospodarstva, tako iz vidika uvoza — tu gre predvsem za repromaterial, strojno opremo, in tehnologijo, kot izvoza, ki stremi k povečanju prodaje polizdelkov in končnih proizvodov. Poseben poudarek je bil dan ugodnostim iz poslovanja po avtonomnih računih
Prevozniki in špediterji so posebej obravnavah zelo aktualne probleme v zvezi s krizo goriških prevoznikov (nekateri od njih so bili osebno prisotni). Glede na komplementarnost njihove vloge v odnosu do jugoslovanskega voznega parka, je bila poudarjena nujnost dolgoročne rešitve glede plačil in zagotovitve pogojev za skladen razvoj sodelovanja med prevozniki z obeh strani meje.
Predstavniki slovenskih denarnih zavodov, Tržaške kreditne banke, kmečke banke iz Gorice, Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Kmečko obrtnih hranilnic in posojilnic iz Nabrežine, Doberdoba ter Sovodenj in finančne družbe Safti, so imeli razgovor s predstavniki srbskih bank, Udružene beogradsk« banke. Jugobanke. Jugoslovenske izvozne i kreditne banke. Prisotna sta bila tudi predstavnika udruženja za bančništvo pri GZS ter viceguverner Narodne banke Srbije Slobodan Stanojevič.
Udeleženci srečanja so nato obiskali sedež Narodne banke Jugoslavije, kjer jih je sprejel viceguverner J. Korošec. Slednji je podčrtal že obstoječe sodelovanje Tržaške kreditne banke s številnimi jugoslovanskimi bankami ter izrazil željo, da se to sodelovanje še okrepi, posebno v perspektivi, da vsaj nekateri od naših denarnih zavodov prejme o potrebno pooblastilo za poslovanje z inozemstvom.
JOŽKO MOREU
■ |; -i
^	*	!	'■ i
7. novembra 1980
NADVSE POMEMBNO VPRAŠANJE NA DNEVNEM REDU
Občinski svet bo drevi razpravljal o varianti 25 regulacijskega načrta
Kraško prebivalstvo pričakuje ugoden odgovor občinske skupščine na svoje zahteve • Popravki variante, ki jih je sestavila deželna uprava, ne dovoljujejo sprememb sedanjih strogih gradbenih omejitev za Kontovel, Križ in Prosek
Drevi bo tržaški občinski svet začel razpravo o odgovorih, ki jih je pripravil občinski odbor na predloge deželnega tehničnega odbora o spremembi variante 25 splošnega regulacijskega načrta tržaške občine. Tržaška občinska uprava je pripravila varianto spomladi leta 1977, leto pozneje jo je odobril občinski svet in jo nato poslal v potrditev deželni upravi. Deželni tehnični odbor je sestavil ugovore proti koncu leta 1979, nakar je o njih seznanil občinski odbor. Minulo je torej že dve leti in pol in varianta 25 še vedno roma z občine na deželo, z dežele na občino itd.
Občinska uprava je ugotovila, da splošni regulacijski načrt, ki je bil odobren leta 1969 nc ustreza v polni meri skladnemu urbanističnemu razvoju mesta, zlasti pa načrtovanju območij, določenih za javne sto-
Slovenskc višje šole naj ostanejo pri Sv. Ivanu
V zvezi z današnjo razpravo o varianti 25 je Sindikat slovenske šole poslal svetovalskim skupinam v občinskem svetu pismo, v katerem izraža mnenje, da je za boljše delovanje slovenskih višjih srednjih šol neobhodno potrebno, da ostanejo nekako združene v sveto-ivanskem mestnem predelu. Občinski urbanistični načrtovalci so namreč v luči porazdelitve šol po šolskih okrajih predvideli, de se višje srednje šole končen rirajo v tri središča v treh mestnih predelih. Takšna rešitev je za slovenske šole po mnenju sindikata povsem neustrezna. To velja zlasti za trgovski tehnični zavod in priključeni tečaj za geometre ter strokovni zavod, ki je nameščen v paviljonu B bivše psihiatrične bolnišnice.
ge za dosego davčnih olajšav, ki bi jih nato predložili italijanskemu parlamentu.
Druga resolucija pa obravnava vprašanje ladjedelstva v naši pokrajini in nakazuje vrsto predlogov za premostitev kriznega stanja, ki že dalj časa teži- to gospodarsko stroko.
Predsednik Carbone je tudi napovedal. da bo pokrajinski odbor na ponedeljkovi seji predložil resolucijo o problemu katinarske bolnišnice, ki pa je bil s sklepom deželnega odbora o nakazilu finančnega prispevka v višini 17 milijard lir, vsaj za sedaj rešen.
Giancarlo Pajctta v nedeljo v Trstu
V tržaškem avditoriju bo v nedeljo, 9. novembra, ob 10.30, deželna manifestacija KPI. Tema javnega zborovanja bo: «Za mir, za popuščanje napetosti, za okrnitev vojaških služnosti in za razvoj mednarodne kooperacije.*
Govoril bo član vsedržavnega strankinega vodstva Giancarlo Pa-jetta, poleg njega pa še deželni tajnik Gtorgio Rossetti in svetovalec videmskega pokrajinskega sveta Pavel Petričič.
ritve ter urbanističnemu razvoju kraške planote. Iz teh potreb je nastala zelo obsežna varianta, ki ima vse značilnosti novega regulacijskega načrta.
Glede kraške planote od Bazovice do Križa (razen Opčin,), varianta 25 skuša vsaj delno dati slovenskemu prebivalstvu , urbanistične norme, da se bo 1 a hft oritol i skl a d -no razvijalo in da se %do«S4flhko vaška zgodovinska jedra, ki danes propadajo, obnovila, kar se še obnoviti da.
Popravki variante, ki jih je sestavila deželna uprava ne dovoljujejo nobene spremembe sedanjih strogih gradbenih omejitev za Kontovel, Prosek in Križ, za katere mora občinska uprava sestaviti po-drobnostne regulacijske načrte. Za vasi vzhodnega Krasa pa deželna uprava v glavnem potrjuje urbanistične norme, navedene v varianti 25. Zato je rajonski -vet za vzhodni Kras poslal občinski upravi zahtevo, da pri sestavi odgovorov deželni upravi spoštuje sprejete sklepe glede kraških vasi, čeprav samo delno zadostujejo zahtevam prizadetega slovenskega prebivalstva. Zaradi tega rajonski svet za vzhodni Kras poziva občino naj se obveže, da bo spoštovala zahteve kra jevnega prebivalstva in naj začne z novo urbanistično politiko, ki bo
v	korist prebivalstva kraške planote.
Za zahodni Kras pa ostane vse pri starem. Gradbene vinkulacije, ki jih je uzakoni 1 splošni občinski urbanistični načrt leta 1969, ostanejo v veljavi. To povzroča, da stari deli vasi Križa, Proseka in Konto vela propadajo, mladi ljudje pa zapuščajo rodni kraj, ker ne morejo preurediti starih hiš ali zidati novih, dokler ne bodo izdelali podrob-nostnih regulacijskih načrtov za vsako vas posebej. Zato je rajonski svet za zahodni Kras v zvezi z u-govori deželne uprave glede variante 25 predlagal občinski upra
vi	naj sestavi prehodna urbanistična pravila za zgodovinska središča Kontovela, Proseka in Križa. Ta pravila naj bodo podobna tistim, ki bodo na osnovi variante 25 veljala id vasi vzhodnega Krasa. Vse to, dokler ne bodo sestavljeni podrob nostni regulacijski načrti.
Do sedaj rajonska sveta za zahodni in vzhodni Kras nista prejela še nobenega zagotovila, da bo občinski odboi sprejel njihove predloge, ki so izraz zahtev prebivalstva slovenskih vasi Vasi, ki se dosedaj niso mogle skladno razvijati zaradi vsiljenih krivičnih grad benih prepovedi in omejitev. Zato slovenski prebivalci kraške planote pričakujejo, da bo občinski svet sprejel njihove zahteve In jih pravilno tolmačil deželni upravi.
s. š.
Stališče SSk {lede mednarodnega sodelovanja v Sesljanskcm zalivu
Pokrajinski odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji pregledal trenutni politični položaj na Tržaškem s posebnim ozirom na dogajanje na devinsko-nabrežinskem območju. Gre za pobudo o ovrednotenju turistične dejavnosti v Se-sljanskemu zalivu, za izvedbo katere se zanima tudi neka mešana italijansko - jugoslovanska družba.
Znani tukajšnji krogi, je rečeno v poročilu stranke, ki očitno ali prikrito nasprotujejo vsaki trajnejši in dolgoročnejši obliki gospodarskega sodelovanja med sosednima državama, so se že načelno postavili proti izvajanju takšnih skupnih po-
p* j&šisjsr&si?
predsodki in nasprotovanja, katerih skupni -imenovalec -je-v bistvu-zavestna ali podzavestna bojazen, da bi takšne pobude posredno ali
neposredno pomagale okrepiti gospodarsko osnovo manjšinskega tkiva in s tem odpornost asimilacijskim procesom.
Kot narodnoobrambna politična organizacija, je nadalje rečeno v poročilu, smo vedno zagovarjali pomembnost gospodarske osnove za obstoj in razvoj narodne manjšine in se skladno s tem zavzemali za tesno sodelovanje na vseh področjih med Italijo in Jugoslavijo, zlasti še po podpisu osimskih sporazumov.
V tem smislu se zaključuje poročilo. smo pozitivno ocenili zamisel mešane industrijske cone kot takšne (nismo pa se mogli strinjati, kot znano, z njeno lokacijo na Krasu). Ena takšnih oblik konkretnega medsebojnega sodelovanja bi bila tudi omenjena pobuda glede ovrednotenja Sesljanskega zaliva.
V DEŽELNEM SVETU
V torek razprava o predlogih za zaščito manjšin
Na dnevnem redu včerajšnje seje deželnega sveta je bila tudi razprava o dveh osnutkih državnih zakonov in o resoluciji, ki so obravnavali vprašanje zaščite jezikovnih in narodnostnih manjšin iz naše dežele. Osnutka državnih zakonov sta predložila SSk, oziroma Furlansko gibanje in DP, resolucijo pa podpisali komunistični svetovalci. Razprave o treh doku mentih pa ni bilo, ker se v skupščini še vedno nadaljuje diskusija o zakonskem osnutku o ukinjenih ustanovah, ki se bo zaključila šele na današnjem zasedanju sveta.
Razprava o treh dokumentih je bila torej odložena, skoraj gotovo pa je že, da se bo deželni svet spoprijel z vprašanjem zaščite jezikovnih in narodnostnih skupnosti iz naše dežele na torkovem zasedanju.
• Konzorcialno podjetje za prevoze sporoča, da bodo do novega o-dloka, upoštevajoč vremenske pogoje v našem mestu, prednja vrata avtobusov 410-1000 zaprta.
ZAHTEVA PO 160 DELOVNIH MESTIH
Delavci podjetja Sl RT še vedno brez zaposlitve
Predstavniki sindikatov in javnih ustanov so se včeraj sestali z deželnim odbornikom De CarGjem, da bi poiskali rešitev
Na deželi, pri odborniku za industrijo De Carliju je bilo včeraj sre Čanje, na katerem naj bi poglobili vprašanje, brezposelnih delavcev bivše tovarne SIRT in poiskali najboljše rešitve. Položaj je, kot smo večkrat poročali, dramatičen in zadeva okrog 160 delavcev, ki jim kljub zagotovilom ob majskem pod pišu sporazuma o mobilnosti še niso zagotovili primerne zaposlitve. Sporazum o mobilnosti je namreč predvideval, da bodo vse tiste delavce, ki so še ostali brez dela po odpustu iz podjetja SIRT zaposlili v drugih podjetjih. Združenje indu-strijcev je ob tisti priložnosti zatrjevalo, da je v Trstu na razpolago več kot tisoč delovnih mest. A kaj kmalu se je izkazalo, da ni tako. Nekaj delavcev so sicer zaposlili, veliko pa jih je še ostalo na cesti brez pravih jamstev. Sporazum je nadalje predvidel uvedbo tečaja za prekvalifikacijo delavcev, ki je trajal do konca oktobra in zahteval veliko deželnega denarja. To naj bi številnim brezposelnim

S SKLEPOM DEŽELNEGA ODBORA
Dežela nakazala 17,5 milijarde lir za dograditev katinarske bolnišnice
Nakazana vsota bo krila trenutne potrebe bolnišniške ustanove
Deželni odbor F-JK je na svoji zadnji seji, ki je bila v sredo, vzel v pretres zahteve bolnišniških ustanov glede potreb, ki jih ustanove imajo za dograditev bolnišniških struktur, da bi končno lahko služile svojemu namenu v okviru zdravstvene reforme. Za tovrstne posege je deželni odbor razpolagal s 56 milijardami lir, najvišja finančna prispevka pa je podelil ka-tinarski in huminski bolnišnici.
Za katinarsko bolnišnico je deželna vlada nakazala 17 milijard in 500 milijonov lir; višina podeljenega prispevka odgovarja zahtevam tržaške bolnišniške ustanove in bi morala vsaj v sedanjih pogojih kriti trenutne potrebe. Z nakazanim prispevkom bodo lahko dokončali gradnjo zidov in nekaterih drugih tega pa tudi na-in električne naprave; dokončali bodo torej lahko vsa- tista- dela,- ki. jih predvideva tretja, četrta, sedma in osma transa vseh del. To nakazilo ne vse-
lltllltllllltlttlltllttltMIIIIIIIIIttlltllllltlltlllllllllllf II	HHHIHMMHHMMIIMIHIIIIIi
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE NA OBČINI
Ponovna raziskava o osebnem in avtobusnem prometu v Trstu
Pred desetimi leti je tedanja ob činska uprava naročila raziskoval nemu inštitutu Somea, naj podrobno prouči promet v našem mestu; na ncdlagi podatkov raziskave so potem izvedenci skupaj z občino in prevoznim podjetjem popolnoma preuredili prometno mrežo.
Fo desetih letih se je seveda sta nje na tem področju spremenilo, povečal pa se je predvsem promet z osebnimi prevoznimi sredstvi Nujna je bila torej nova raziska va, ki bi pokazala te spremembe in omogočila izvedbo nekaterih u-krepov
Občinski odbornik za promet Ga lazzi .je skupaj s tehniki in inže nirji prevoznega podjetja ACT skli cal tiskovno konferenco, na kateri so obrazložili kriterije dela in cilje nove raziskave o privatnem in avtobusnem prometu v Trstu.
V prvem delu raziskave bo osebje. ki ga .je občina začasno spre jela v službo, anketiralo približno 4509 družin tržaške občine. Vsaka izbrana družina bo predhodno ob veščena o obisku začasnega občin skega uslužbenca, ki mu .je bila poverjena naloga, da intervjuva
njene člane; omenjeni uslužbenec bo imel tudi posebno izkaznico. Ta raziskava bo stekla že prihodnji teden. Nato bo na vrsti anketiranje pešcev in med temi bodo gotovo tudi prebivalci drugih občin, pokra jin ali držav (predvsem Jugoslavije). Sledile bodo seveda predelava zbranih podatkov, njihova proučitev in končno določitev primernih ukrepov za izboljšanje prometa z osebnimi in javnimi prevoznimi sredstvi. Predelavo podatkov bo opravila tehnična služba za promet krajevnega prevoznega podjetja. Nekoliko optimistično so prisotni menili, da bi raziskava morala biti nared v teku prihodnjega leta Raziskava bo zajela vso tržaško občino in verjetno celo nekatere jugoslovanske kupce v našem mestu Na naše vprašanje, ali je občinske odborništvo za promet sprejelo v začasno službo tudi določeno število slovensko govorečih oseb, je odbornik Galazzi odgovoril, da bo verjetno med sprejetimi v službi tudi kdo, ki slovenščino obvladal Vsekakor so za tiste, ki ne pozna jo italijanščine, velikodušno spre jeli v službo dva prevajalca! (km
buje prispevka, ki ga predvidevajo sedanji normativi za umetniška dela. Pozneje pa bo deželni odbor vsekakor v kratkem roku, porazdelil tudi tiste fonde, ki so na razpolago za nakup aparatur, tako da bo nova tržaška bolnišnica lahko začela delovati.
Za obnovitev huminske bolnišnice pa je deželni odbor nakazal 15 milijard lir; prejšnjo huminsko bolnišnico je močno poškodoval potres, zaradi če.'ar jo je bilo treba podreti. Up ava huminske bolnišnice je doslej že izpolnila skoraj vse bi rokratske procedure za načrtovanje in izgradnjo nove strukture, z nakazano vsoto pa bo sedaj tudi konkretno izpeljala zastavljene cilje. S podeljenima nakaziloma je deželna vlada izpolnila dve točni politični obveznosti: lansko leto se je obvezala za finansiranje stroškov za dograditev katinarske bolnišnice, leta 1976, takoj po potresu, ki je prizadel Furlanijo, pa se je obvezala finančno prispevati za izgradnjo nove bolnišniške strukture.
V orisu deželnega ukrepa je odbornik za higieno in zdravstvo An-tonini Canterin med drugim podčrtal važnost, ki jo ima podelitev nakazila v okviru deželnih zdravstvenih služb. Predsednik odbora Comelli pa je poudaril, da je dežela ponovno z visokim finančnim prispevkom odločujoče posegla za gradnjo bolnišniških struktur in s tem odgovorila na najnujnejše potrebe na tem področju. Naj še dodamo, da je deželni odbor tržiški bolnišnici nakazal štiri milijarde in 100 milijonov lir.
Deželna bolnišniška ustanova je torej prejela finančno rakazilo v višini 17 milijard in 500 milijonov lir, s katerim bo lahko nadaljevala gradnjo katinarske bolnišnice. Po dolgem pričakovanju ne gre pozabiti, da je deželni svet že meseca julija odobril zakon, s katerim je dežela nakazala 202 milijardi lir za družbeno gospodarski razvoj, v okviru katerega je bilo 56 milijard lir določenih za bolnišniške strukture — in po številnih posegih raznih političnih predstavnikov pri deželni upravi, bodo dela lahko ponovno stekla, kar sicer prebivalstvo pričakuje že s težko prikrito nestrpnostjo, saj je glavna bolnišnica odločno premajhna, da bi lahko krila vse potrebe tržaške pokrajine. K temu velja še dodati, da je odbornik za zdravstvo Anto-nini Canterin šele pred tednom dni predložil deželnemu odborniku načrt o porazdelitvi že nakazani! 56 milijard lir; ta zamuda je bila glavni razlog za vrsto ostrih posegov
do deželne uprave, ki pa je sedaj s podelitvijo finančnega nakazila izpolnila sprejete obveznosti.
Zavarovalna družba RAS, ki ima svoje urade tudi v našem mestu in ki je bila v preteklosti ena najaktivnejših tržaških zavarovalnih družb, je odločila, da bo dva svoja važna urada preselila iz Trsta v Milan. Proti temu poskusu, da bi v Trstu ukinili omenjena urada, je o-stro nastopila skupščina uslužbencev tržaškega RAS. Prejšnje dni se je delegacija delavcev sestala s poverjenim upraviteljem družbe RAS dr. Umbertom Zannijem; sestanek ni prinesel nobenih novosti in dr. Zamboni je potrdil odločitve družbe. Spričo dejstva, da se bodo v našem mestu s preselitvijo sedeža RAS številči* MH»ijŠ«fla VBZ--položljiva delovna mesta, je delavska skupščina sklenila stopiti v. sindikalni boj s takojšnjo prekinitvijo nadur.
delavcem bivšega podjetja SIRT pomagalo, da bi se lažje vključili v novo zaposlitev, ki jim je bila obljubljena. Toda za okrog 40 tečaj nikov, ki so se skozi vse poletje trudili z nelahkim študijem, toliko pričakovane zaposlitve še ni.
Namen včerajšnjega srečanja na deželi je bil prav ta, da bi ooiska-li možnost za izhod iz nevzdržnega položaja. Poleg tečajnikov je brez dela 20 uradnikov. 12 invalidov s pravico po obvezni zaposlitvi in okrog 60 delavcev, ki so stari nad 52 let in za katere je sedanji po ložaj še zlasti težaven, saj se pri teh letih ne morejo kar tako oprijeti kakršnega koli dela Srečanja so se poleg sindikalnih predstavnikov udeležili predstavniki raznih javnih ustanov in krajevnih uprav, ki so v prvi vrsti dolžne, da pomagajo pri vključevanju brezposel nih v delovni proces. Med odsotnimi velja omeniti tržaško občinsko upravo, ki očitno ni čutila dolžnosti prispevati svoj de'ež k razčiščevanju tega vprašanja.
Sindikalni predstavniki so izrazi li zaskrbljenost nad položajem in zahtevali, da se pospeši postopek za zagotovitev potrebnih delovnih mest. Odbornik De Carli .je podprl to zahtevo ter zagotovil, da bo po sredoval pri Združenju industriicev in pri INTERSIND. Prav tako bo posredoval na prefekturi s priporočilom, da se krajevne uprave ob vežejo za zaposlitev nekaterih delavcev, zlasti invalidov.
DRUGA PREMIERA SSG
V	nedeljo bodo v Mačkoljah odprli občinsko hišo. Prijetni dogodek je za vas in tudi za vso do linsko občino nadvse pomemben. To je že tretja hiša, ki jo je občina-obnovila v zadnjih dveh letih. Za Babno hišo v Ricmanjih je del denarja dala Aquila/kot odškodnino ricmanjski srenji, ki je dovolila prehod metanovoda po njenem o-zemlju. Hišo v Prebenegu in Mačkoljah pa je občina obnovila z lastnimi sredstvi in s sredstvi od odškodnine zaradi požiga vasi T. 1943.
V	Mačkoljah vlada te dni zelo živahno vzdušje, saj se vaščani, z veliko prizadevnostjo pripravljajo na nedeljsko otvoritev. Slovesnost sama bo potekala ves' dan. V jutranjih urah bo župan Edvin Švab predal hišo njenemu namenu. Po poldne pa bosta PD Mačkolje in KD Primorsko izvedli v novih prostorih prvo kulturno prireditev. Pri organizaciji otvoritvene slovesnosti sodelujejo vse vaške komponente, ki zadnja leta,, krojijo ^kulturno življenje v.'vasi. Društvo Primorski) se bo predstavilo z dramatiziranim partizanskim- • mitingom;' prilagojenem mišljenju današnje mladine, v režiji Sergija Verča. Društvo Mač-
NA PROCESU PROTI TIHOTAPCEM MAMIL
Javni tožilec zahteval zgledne kazni
Za 25 obtožencev in obtoženk je dr. Staffa vprašal skupno 283 let zaporne kazni in 250 milijonov lir denarne kazni
Na včerajšnji sodni obravnavi | ženo Periham je zahteval 12 let proseča proti 25 turškim državlja-1 ječe in 5 milijonov lir. Za ostale pom, moškim in ženskam, ki so1	— ""
skozi
Razna obvestila
Tečaj za vodje mladinskih zborov, ki ga je organizirala ZCPZ se začne danes, 7. t.m. ob 16.30 na sedežu Zveze v Ul. Donizetti 3 v Trstu.
Društvo staršev osnovne šole »Josip Ribičič obvešča, da je odhod na izlet v Postojnsko jamo v nedeljo, 9. t.m., ob 8. uri zjutraj izpred šole.
Vsi udeleženci morajo imeti s seboj veljaven dokument.
Fotografski tečaj v Zgoniku se bo pričel v četrtek, 13. t.m., ob 20. uri. Vodil ga bo priznani strokovnjak Marjan Terpin. Za prijave in potrebna pojasnila, naj zainteresirani telefonirajo na štev. 229-389.
PD Kolonkovec organizira v društvenih prostorih ženjan 4r tečaj slovenščine. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj za vpis in druge informacije telefonira na št. 813716 od 20. do 21. ure.
;-------(i	-i"
Tržaška knjigarna obvešča stranke, da bo zaradi »višje sile* do nadaljnjega zaprta.
V Kulturnem domu bo danes druga premiera Slovenskega stalne?* gledališča, ki bo uprizorilo Kishonovo veselo žaloigro »Bil je škrjanec*. Na sliki prizor iz žaloigre
V NEDELJO SLOVESNO ODPRTJE
V Mačkoljah bodo odprli obnovljeno občinsko hišo
kolje pa s prizorom iz vaškega živ-
mejni prehod pri Fernetičih pretihotapili več desetin kilogramov heroina, morfija in hašiša, je namestnik državnega pravdnika dr. Roberto Staffa zahteval stroge kazni: skupno 283 let zaporne kazni in 250 milijonov lir denarne globe.
Govor javnega tožilca je bil zelo dolg. trajal je skoraj ves dopoldan. Razpravo pa je za kratek čas prekinila nenadna slabost 33-letne obtoženke Periham Carklar, ki se je nenadoma zgrudila na tla žena enega glavnih obtožencev, 51-letnega Ahmeta Erdema, živi že dalj časa z eno samo ledvico in so jo morali nemudoma odpeljati iz sodne dvorane in nato v bolnico.
Kot smo že omenili, je dr. Staffa zahteval zelo visoke zaporne kazni in tudi denarne globe. Za Ahmeta Erdema, ki ga imajo za enega vodij tihotapske organizacije, je tožilec predlagal 25 let zapora in 100 milijonov lir globe. Za njegovo
V	ponedeljek seja pokrajinskega sveta
V	ponedeljek se bo sestal tržaški pokrajinski svet. Kot je napovedal predsednik Gianfranco Carbone na zadnji ceji. bedo na ponedeljkovem zasedanju med drugim proučili dve resoluciji, ki so ju pripravili načelniki svetovalskih skupin sedanje večine, se pravi načelniki PSI, KD.. SSk, PSDI in KPI. Prva resolucija obravnava vprašanje davčnih olajšav, oziroma predlog za ustanovitev posebne komisije, ki naj bi v sodelovanji: s tržaško in drugimi občinskimi upravami, s sindikalnimi organizacijami in z gospodarskimi združenji pripravila skupne predlo-
...................................
Naši ljudje o novem ameriškem predsedniku
O reakcijah v Italiji in po svetu na izvolitev Ronalda Reagana za novega predsednika Združenih držav Amerike smo že poročali. Danes bomo nanizali nekaj misli, ki so jih spričo navidezno presenetljivega izi da volitev iznesli tržaški Slovenci. Vendar ne gre za politične predstavnike ali zastopnike raznih naših organizacij, pač pa za osebe različnega sloja in poklica, na katere smo se obrnili tako rekoč slepo; ravno zato pa njihovi odgovori verno odražajo vtis. ki ga ima danes popročni manjšinec o Reaganovi zmagi in Carterjevem porazu.
Edvin Jernetič, uradnik pri Krneč ki zvezi: Že med volilno kampanjo sem skeptično gledal na Reagana in danes se kot demokratje res ne moremo preveč veseliti njegove izvolitve. To je tipičen predstavnik ameriškega kapitala, to je človek, ki je zavzel radikalnodesničarska stališča do socialnih vprašanj ,to je lutka v rokah industrijskih in fi nančnih magnatov. Njegova izvolitev pomeni negativen dejavnik v mednarodni politiki pomiritve in ra-zoroževanja.
Miro Krasna, uslužbenec poštne uprave: Reagana so Američani izvolili zgolj zato, ker podoživljajo hudo družbenogospodarsko krizo, s
katero je poprečni Evropejec pravzaprav le bežno seznanjen. Pomislimo že samo na to, da je v ZDA 9 milijonov brezposelnih. Volivci so, skratka, poudarili voljo, da se ameriško gospodarstvo ponovno vzpne na raven iz Kennedpjevih časov. Drugače so Reaganove programske izjave, kolikor zadeva še zlasti zunanjo politiko, sila nevarne.
Riko Majovski, uslužbenec železniške uprave: Reaganova izvolitev pomeni korak nazaj v pogajanjih za razorožitev in popustitev mednarodne napetosti. Takšnega izide volitev v ZDA se mi gotovo ne moremo ve seliti, saj ta izid pomeni, da demo kracija v Ameriki peša. Tamkajšnje prebivalstvo je očitno prepričano, da ZDA še vedno lahko po mili volji vladajo svetu. Carterja so po moji sodbi pokopali problem talcev v Iranu in ponesrečeni poizkus njihove osvoboditve z znanim Mitzamt ter moskovska olimpiada.
Marta Verginella, univerzitetna študentka: Presenečena sem nad izbiro ameriških volivcev. Tembolj še, ker je prišla v trenutku, ko se v Evropi in drugod na svetu potegu jejo za mirovno politiko. Upati jc le. da Reagan ne uresniči obljub, ki jih je dal med volilno propagando.
L. L. gostilničarka: Reagan je zato prodrl, ker so Američani volili proti Carterju. Bolje bi seveda bilo. ko bi za predsednika izvolili koga drugega, čeprav ni nikjer rečeno, da se bo Reagan strogo držal programskih izjav. Novi predsednik mi vsekakor ne vliva nikakršnega zaupanja.
Marta Pupulin, učiteljica: Takšnega volilnega izida nisem pričakovala. Reči moram, da sem spričo Reaganove zmage malce zaskrbljena.
Odo Kalan, ekonomist: Zaskrbljen sem zaradi Reaganovih izjav, četudi morda novi predsednik ne bo ukrepal tako kot je obljubil. Ameriško desnico je sicer težko presoditi, vendar se bodo mednarodni odnosi vsaj za določen čas zaostrili in to bomo tudi sami iz svojega žepa plačali.
Ivan Regent, cvetličar, nam je odgovoril s precejšnjo mero sarkazma: Veste, tam v Ameriki radi mnogo klepetajo in bolj malo ukrepajo, sicer pa, ali niso vsi ameriški predsedniki skoraj enaki? V bistvu je v ZDA nekako tako kakor pri nas v Italiji.
Korado Švab, zavarovalni agent: Sodeč po tem, kar je Reagan doslej pokazal, ga ni mogoče označiti drugače kot za šarlatana. Volivci so
čisto preprosto nasedli propagandi, za katero sta bila značilna zunanji blišč in notranja praznina; prav tako niso doumeli, kaj Reagan pravzaprav predstavlja, in to ne le za ZDA ampak za ves svet. Citiram naj ev-ropeista. ki je svojega dne naglasil, da pomeni izvolitev ameriškega predsednika tako važno dejstvo, da ga ne bi smeli zaupati le Američanom.
Kajetan Kravos, višješolec (izrecno se zanima za usodo ameriških Indijancev): Reagan sili k oboroževanju, za oboroževanje je potreben uran, a velik odstotek urana se na hojo v indijanskih rezervatih. Pod pritiskom multinacionalk bo u>a-shingtonska uprava v kratkem nosilno odselila z njihove lastne zemlje 6.000 Indijancev plemena Navajo, ker je njihova «sveta gora» (Mont Taplor) tako rekoč zasičena s pre mogom in uranom. Boj za obstanek postaja torej Indijancem še težji, kljub temu pa v svojem dostojanstvu ne klonejo; mi nismo ameriški državljani — pravijo — mi smo suveren narod, ki ne priznava zavojeva-nja in kolonializma, zato mi tudi ne volimo.
Dragica Blaževič, oddelkovodja v TKB .nam je posredovala najkrajši in najbolj jedrnat odgovor: Z 'Ježja pod kap..,	(dg)
obtožence pa so zahtevane kazni sledeče: za Mustafo Sharifa 18 let in 15 milijonov lir; za Huseina Gen-ga 17 let in 15 milijonov lir; za Mehmeta Kazankirana 15 let in 15 milijonov lir; za Saliha Suzerja 15 let in 10 milijonov: za Bozana Oz-demirja 13 let in 7 milijonov; za Zouheirja Hamado 12 let in 10 milijonov; za Hamdija Mahomeda Al Chalata 10 let in 10 milijonov; za Dibeja Mar, Fatmo Yergin, Sultana Pirdudaka, Guley Ozkidir, Na-zireja Egina 10 let in 4 mesece vsakega; za Fatmo Senem Cicek 8 let in 4 milijone. Prav tako je zahteval 10 let ječe in 10 milijonov za Fatmo Kart (alias Elito Maakir), Mursena Teskila, Aysena Serikajo in Mustafaja Seyerja. Za Nadino Gol, Emino Sabanci in Fatmo Tas 8 let ječe in 4 milijone lir ter j, končno 8 let zapora in 2 milijona lir za Cedgina Akbabaja, Timucina Kurja in Ibrahima Gelikkirana.
Prvi med branilci je včeraj zjutraj spregovoril odvokat Colaleo, ki zastopa Perihamo Carklar. Colaleo je zavrnil najhujše obtožbe in za svojo varovanko zahteval najnižjo kazen.
• V občinski umetnostni galeriji bodo v tem mesecu razstavljali u-metniki Ercole Colautti (od 8. do
16.	novembra), Renato Ariosi (od
17.	do 24. novembra) in Elsa Grant Martelli (od 25. novembra do 2. decembra).
liro, sprejeli, 54-letno učiteljico E-milio Anno Sossie, ki je doma v Ulici San, Lqrenzo in Selva 48.
Ženska je povedala, da jo'jet v torek, 4. -t.in.. okrog 16.30 podrl avto na Trgu Sansovino. medtem ko je prečkala cesto na prehodu za pešce. Voznik avtomobila, ki je bil namenjen proti predoru Sandrelli, se ni ustavil.
Ijenja, ki- ga je pripravil dramski odsek, in z nastopom pevskega zbora. Nastopil bo o.roški zbor Sl® venski šopek, novi dekliški zbof> ki se bo prvič predstavil. S točko bodo sodelovali tudi skavti. ,
V hiši sami pa potekajo še zadnja obnovitvena in namestitven* dela, tako da bodo novi prosto? povsem nared za nedeljo zjutraj, ko bo napočil toliko pričakovan trenutek.^	(ris)
Predstavnih EGS Natali se bo danes sestal z deželno vlado F-JK
Predsednik komisije evropsk® skupnosti poslanec Lorenzo Natal se bo danes in jutri mudil v F uri lanij' - Julijski krajini, kamor o° prispel na povabilo predsednika <*#* želnega odbora Comelli ja. V Trstu se bo sestal s predstavniki deželo® vladei s katerimi bo proučil stanj® sedanjih,; odnosov med Evropsk® gospodarsko skupnostjo in F-Jb> poslanec Natali se bo danes ste-čal tudi s predstavniki sredste* množičnega obveščanja. Jutri pa b° v Huminu prisostvoval odprtju «Ev-ropske hiše», ki so jo zgradili * prispevki, ki jih je osebje orga* nov EGS podelilo od potresa Prl' zadetemu furlanskemu prebivalstvu.
Na srečanju s predstavniki deželne vlade bodo podrobneje prouči)1 ■vprašanja, ki so vezana na koord>' niranje deželne in državne polit?® ter politike EGS, ki ga narekuj® uresničitev tako imenovanega «Pa' keta Trst - Furlanija - Julijska kra' jina», ki ie bil zasnovan na nedavnem obisku ministra Scotti.?1 V Huminu pa se bo predsednik ko* misije evropskih skupnosti sestal * deželnimi oblastmi in z njimi pr®' gledal in se neposredno seznanil * potrebami prebivalstva.
Odborniki ŠD Polet izrekajo globoko sožalje predsedniku Robiju 'Hrovatinu ob izgubi dragega nonota.
Ob nenadni smrti dolgoletnega člana partije tov. Franca Blažiča iz Ricmanj izreka sekcija KPI-PCI občine Dolina iskreno sožalje svojcem.	" ■	' . .
7. 11. 1979
7. 11. 1980
Ob prvi. obletnici smrti drage
Štefanije Žerjal
se je z žalostjo spominjajo
.	*' svojci in sorodniki
Nadaljujejo se tatvine v zasebnih stanovanjih
, Iz stanovanja v Ulici Smareglia 1, ki je last 48-letnega Pietra Mar kovica, so tatovi odnesli 300 tisoč lir in dve zapestni uri. od katerih je ena zlata. Lopovi so prišli v sta novanje skozi vhodna vrata in pre vrgli celo bivališče
Požrl iglo
pri zobozdravniku
Med obiskom v zobozdravniški ambulanti je 70-letni upokojenec Otto ne Fumolo požrl košček kovinskega zobozdravniškega materiala (beri: iglo). Ko so ga ob 16. uri sprejeli na otorinološko kliniko, ki izjavil, da se je nezgoda pripetila okrog 12.30 v zdravniški ambulanti v Ul. Im briani 6.
Podrl žensko in zbežal
Na nevrokirurški oddelek glavne bolnice so včeraj, nekaj pred 11.
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
FRANC BLAŽIČ
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 8. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo:	žena
Pepca, sinova Marij in Pino z družinami, vnuki ter drugo sorodstvo.
Ricmanje, Bergamo, Vedrjan, 7. novembra 1980
Dne 6. novembra nas je zapustil naš dragi
GlliUO ROVATTINI - HROVATIN
Pogreb bo jutri ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
Toplo se zahvaljujemo zdravniku dr. Poldiniji).
Žalostno vest sporočajo: sinova Rado In Giulio, vnuka Rnhv s Silvano in Gianfranco z Mirtam ter malim Glu-lianom, brat Franc ter drugi sorodniki
Trst, 7. novembra 1980

1 GLASOVANJEM 0 POSAMEZNIH ČLENIH
teželiii svet bo danes zaključil razpravo o zakonskem osnutku o ukinjenih ustanovah
Skoraj vse svetovalske skupine na splošno pozitivno ocenile vsebina zakona - Danes razprava o prevzemu funkcij ukinjene državne ustanove treh Benečij
Na včerajšnji seji deželnega sveta s« je nadaljevala razprava o j zakonskem . osnutku štev. 178, v ^mislu katerega bodo krajevne u-(Prave prevzele pristojnosti z državnim zakonom ukinjenih ustanov. Gre .^za enajst organizmov, ki 'so delo-;^an na skrbstvenem, dobrodelnem, kmetijskem in gradbenem področju, v razpravo sta včeraj posegla sve-'?vatea JErmano tPSI)' in Cocianni 1KD), vsem pa sta replicirala.poročevalec Dominici (KD) in .odbornik finaiice Zanfagnini (PSI). Bese-, J je prevzel tudi predsednik deželna odbora Comeili, ki je skup-tscino seznanil o stališču uprave do (Vprašanja gozdnih površin pri Trbižu,, ki jih v nasprotju z določili deželnega siatpt^ še vedno upravljajo državni organizmi. y nadaljevanju seje je deželni svet z večino glasov odobril pryih •isem členov zakonskega osnutka, z delom pa bo nadaljeval na da-našnji dopoldanski seji; že takoj ba začetku se bo o devetem člefiu razvila široka razprava: člen nam-teč določa usodo nepremičnin in premičnin ukinjene državne ustanove meh Benečij (Ente nazionale per le Pre Venezie). Gre namreč za velike Sozdne in obdelane površine v go-rajih predelih naše dežele, predvsem v Kanalski in Terski dolini. ■r° zasnovi dežele naj bi te površi-ne prevzela v upravo deželna usta-bova za gozdarstvo, v nekaterih pri-muerlh zainteresirane občine in de-“djna Ustanova za razvoj kmetijstva vERSA). že v splošni razpravi se o tej ukinjeni ustanovi, oziroma o prevzemu njenih pristojnosti, ra-2yila široka razprava, med katero *>i manjkalo polemičnih posegov do
V
načina ukrepanja deželne uprave. Na zatožni klopi je bila njena centralistična politika, ki v veliki meri pogojuje delovanje krajevnih u-prav. Eden od svetovalcev je kot primer . navedel primer gorskih skupnosti, katerim je deželni centralizem odvzel vse tiste naloge in jim praktično odvzel vsako moč. Z več strani je bilo poudarjeno, da morajo premičnine, nepremičnine in pristojnosti ukinjene državne ustanove treh Benečij prevzeti zainteresirane občine, ki lahko najbolj u-činkovito posegajo na teh goratih območjih.
Med splošno razpravo je bilo tudi poudarjeno, da bi zainteresirane občinske uprave na teh področjih
lahko speljale primerne pobude za razvoj turizma, kar bi gotovo koristijo splošnemu gospodarskemu razvoju teh goratih predelov in vsaj delno zajezilo pojav emigrantstva, ki je v teh dolinah zelo razširjen.
K temu členu so skoraj vse svetovalske skupine vložile več amandmajev, o katerih se bo deželna skupščina izrekla danes dopoldne. Sicer pa je treba poudariti, da so se skoraj vse svetovalske skupine na splošno pozitivno izrazile o vsebini zakonskega osnutka; tudi ob tej priložnosti pa je prišlo na dan vprašanje izvršilnih norm državne-za zakona št. 382 o decentralizaciji, ki je bil odobren že leta 1975, in ki jih naša dežela še ni pripravila.
Gledališča
VERDI
P« dvanajstih letih se v gledali “Ce Verdi vrača Rossinijeva opera *Pepelka». O operi bo prihodnji po-nedeljek v veliki dvorani CCA spre Sovoril kritik Rodolfo Celletti. Tiskovna konferenca bo ob 18.30. Pre-Bliera »Pepelke« bo v torek. ftOSSETTl
. Danes ob 20.30 Shakespearjevo „delo »Macbethi, v katerem igra Slavno vlogo Glauco Mauri. Zadnje >i dni.
,;!»** IP*S»g od 88 I
j, Dd lovka, 11. tim.; Do na sporedu shakespearjevo delo «RorhbH1WJJd ' “Ja» v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna.
Rezervacije pri blagajni v Pasa ® Protti.
avditorij
Ob 10.00 predstava Macedoniovega bela »Starka in luna« s skupino »La Vkmtradas. Predstava za šole.
tN I
Cappeiia Underground 18.00—20.00— 22.00 «Distretto 13: le brigate del-la morte«.
Ariston 16.30—22 00 «Gigolo». David Bowie, Sydne Rome, Marlene Die-Vrich, Kirn Novak.
Nazionale 16.00—22.15 «Un caldo de-siderio erotico». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 »Pole position«. Barvni film za vsakogar
**Rz 16.30 »Odio le bionde«. E. Mon-tesano.
Excelsior 16.00 »Lo spettacolo inčo-mincia*. Barvni film za vsakogar.
Dfattacielo 16.00 »Mia moglie e una strgga». Renatp Pozzetto, Eleono ra Giorgi. Barvni film.
*e*iice 16.00 »Cruising«. Prepovedan mladini pod 18. letom M‘gnon 16.30-22.15 »Kagemusha«. Barvni film.
Eilodrammatico 15.30 — 22.00 »Le ■ Ouattro porno amichea. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora Itn 00 »I due superpiedi qua-si piatti». T. Hill, B. Spencer. Krista Ho 15.45 «L’impero colpisce ancora«. Barvni film.
Vl‘torio Veneto 16 30 »Assassinio sul Tevere«. T. Milian. b-apitol 16.00 »Pri p ioni ero di Zenda«. .Peter Sellers. Barvni film. Moderno 16.30 «Quella sporca doz-h sina«.
Volta Zaprto.
KD L I P A
vabi na
zilj*sko svatbo v pesmi, besedi, plesu in glasbi
ki bo'jutri, 8. novembra ob 20. uri v kinodvorani v Bazovici,
> ..Sodelujeta ,.pevski. zbor SPD »Roži) - šehtjakob v-v Rožu na
Koroškem in akademska folklorna skupina'»France Marolt* iz Ljubljane.	Vabljeni!
SLOVENSKO 'STALNO _ GLEDALIŠČE V TRSTU
EPHRAIM KISHON
BIL JE ŠKRJANEC
vesela žaloigra v dveh delih
Režija MIRAN HERZOG
PREMIERA
danes, 7. novembra,
ob 20.30 —
PONOVITVE
jutri, 8. novembra, ob 20.30 —
v nedeljo, 9. novembra, ob 16.00 —
ABONMA
mierski
ABONMA sobota po ABONMA
RED A — pre-
RED B -premieri RED C -
nedelja po premieri
prva
prva
Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno nro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Lepo prosimo vse tiste, ki še niso dvignili izkaznic, da to storijo čimprej.
MLADINSKI
KROŽEK
TRST
javlja, da se bo plesni tečaj začel v sredo, 19. novembra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11, Tečaj bo samo za začetnike. Cena 17:000“"HF. Podrobnejše informacije—na ZSKD. Udeleženci , ma j^se,rja vi jo pol ure. pred začetkom.
SPK Č U P A
vabi vse člane in prijatelje na
MARTINOVANJE
jutri, 8. t.m., ob 19.30 v gostilni SILVESTER v Nabrežini.
Šolske vesti
Ravnateljstvi liceja »France Prešeren« in Trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois« sporočata, da se danes spet začne redni pouk ob 8. uri za dijake obeh šol.
Mali oglasi
telfjfon (040) 79 46 72
Prosveta
mu 1 r.mur^o m ru Mačkolje vabita na otvoritveno skupno prireditev, ki bo v nedeljo, 9. novembra, ob
17.	uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
V Prosvetnem domu na Opčinah
bo do 16. novembra razstava Milka Bambiča »Slike, risbe in povojni lepaki«
PD - MK Slovan priredi v nedeljo, 9. novembra, ob 17. uri v šoli «K. D. Kajuh« gostovanje dramskega odseka SPD Tabor z Opčin z gledališko predstavo Melonarjada.
PD Rdeča zvezda obvešča, da Do-do vaje otroške folklore v osnovni šoli v Zgoniku vsak torek od 16 30 do 17.30 za 1. skupino in od
18.	do 19. ure za II. skupino.
f Čestitke
Danes praznuje god ERNEST FRANDOLIČ iz Doberdoba. Čestitajo mu žena Karolina ter hčere in sinovi z družinami.
Včeraj je na visoki šoli za tuje jezike v Trstu uspešno diplomiral MILKO VITEZ. Iskreno mu cesti tajo starši in brat Boris.
.*• ..............................«•„•.......................................................

Včeraj - danes
BELI PINOT lastnega pridelka proda župnik v Štmavru pri Gorici, telefon (0481) 82157.
FIAT 131 S rnirafiori letnik 77 v zelo dobrem stanju z avtoradiom in priključkom za prikolico prodam takoj. Telefonirati od 16. ure dalje, št. 212-723.
MILKO BAMBIČ naproša more bitnega lastnika njegovega prvomajskega letaka za leto 1947, naj mu ga posodi ali proda. Javiti se čimprej na telefonsko številko 572734.
V RIMU dobi službo dekle, ki jo veseli strežba v hotelsk; restavraciji. Plača 450.000 lir. Nudim tudi sobo in hrano. Ponudbe poslati na naslov: hotel Bled. Roma 00185, Via S. Croce in Geru-salemme 40, telefon 06777102 ali 040/212-042.
DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244.
ŠOFER C kategorije z znanjem slovenščine in poznanjem trgovske stroke išče zaposlitev. Telefonirati na št. 228-475 v opoldanskih ali večernih urah.
USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda avto »panda 30» rablje, šest mesecev. Telefonirati na št. 229-250 od 14. do 20. ure.
USLUŽ3ENEC tvrdke Fiat proda 131 supermirafiori 1300 rabljen šest mesecev v odličnem stanju. Telefonirati na št. 911-404 od 20 ure dalje.
Danes, PETEK, 7. novembra
v,	ZDENKA
s°nce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.51 — Luka vzide ob 6.07 in zatone ob 16.59 Jutri, SOBOTA, 8. novembra BOGOMIR
Vreme včeraj: na j višja temperatura 7,7 stopinje, najnižja 4,3, ob 18. kri 7,7 stopinje, zračni tlak 1005,5 jih narašča, veter 12 km na uro hodnik - severovzhodnik, vlaga odstotna, po 12. uri je padlo 1,4 *im dežja, nebo pooblačeno, morje .malo razgibano, temperatura mor-'1* 14,6 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
V. RODILI SO SE: Mitja Stefančič, Antonietta Impagnatiello. Laura Si-ri>tti, Michela Donato, Iglif Zobec, peter Milič.
g UMRLI SO: 94 letna Engenia Cor-Ijktiec vd Atzorri, 75 letna Anna Ta {tiaro vd. Leoni. 66 letna Lucis De-hae vd. Lazar, 8R letni Silvio Saber, $ letni Rinajldo Marchetli, 42 letna Sossi por. Arzon, 76-letna A-
dele Vellan vd. Bastiani, 71-letna Loreta de Pasquale vd. Lopopolo, 55-letni Silvano Cossu, 51-letni Ar-mgndo Cociancich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul Giulia 1, Ul. S Giusto J, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od r1 do 8. ure tel. 73267, predpraznične od 14. do 21 ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165, Opčine: tel 211001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200 121. Sesljan: tel. 209197; Zavije tel. 213137; Milje; tel. 271-124.
. pa® y
BA-ftCAiD! GREDITO Di TI1IESTE , 'T li Ž K A K-R E D I T N A BANK A
■v.	p. a	' •
THBt - 'Ul.ir.A^P FIL/ZI ib	dSS • Ul '1'5B
6. n. 1980
Ameriški dolar	908,—
Funt šterling	2210,—
Irski funt šterling	1750.—
Švicarski frank	521.—
Francoski frank	201.—
Belgijski frank	28,50
Nemška marka	468.—-
Avstrijski šiling	65,25
Kanadski dola’	760,—
Holandski Lorint	431.—
Danska krona	150.—
Švedska krona	205.—
Norveška krona	176.—
Drahma	16,50
Mali dinar ‘	27,—
Veliki dinar	27.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
SINOČI V PRENOVLJENIH PROSTORIH V ULICI CROCE
Slavnostna otvoritev novih kulturnih prostorov združena s proslavo 25-letnice SKGZ na Goriškem
Prisotni so bili zastopniki krajevnih uprav, manjšinskih organizacij, strank in predstavniki iz matične domovine - Slavnostni govor je imel dr. Mirko Primožič - Nastop gojencev Glasbene matice in Sovodenjskega noneta
Razsvetljena okna stavbe nekdanjega Šolskega doma v Ulici Croce so sinoči pozdravila številne goste, ki so se odzvali vabilu prirediteljev, da prisostvujejo svečanemu odprtju novih prostorov za naše kulturne organizacije v mestu in proslavi 25-letnice SKGZ na Goriškem. Marsikdo med udeleženci sinočnje prireditve se je spomnil na šolska leta, ki jih je preživel v tem poslopju. Prišli pa so poleg stalnih obiskovalcev slovenskih prireditev in članov raznih kulturnih in drugih manjšinskih društev, tudi številni gostje, ki jih je uvodoma pozdravil tajnik TO SKGZ profesor Aldo Rupel. Prisotni so bili goriški podžupan Del Ben, jugoslovanski konzul v Trstu Cigoj, predsednik pokrajine Cumpeta, župana Sovodenj in Doberdoba Primožič in Lavrenčič, predsednik SKGZ Race, zastopniki strank KPI, PSI, SSk, KD in PSDI, sindikalne federacije, medobčinske konference SZDL za severno Primorsko in občinske konference SZDL v Novi Gorici, predstavniki partizanskega združenja. Svet slovenskih organizacij, kulturnih društev in zvez ter drugih manjšinskih organizacij, izvoljeni pokrajinski in občinski svetovalci in odborniki ter člani rajon-1 skih skupščin. Telegrama sta posla-la župana iz Tržiča in Rotik.
Po govoru predsednika TO SKGZ za Goriško dr. Mirka Primožiča, katerega objavljamo daljše izvlečke, so gojenci šote Glasbene matice v Gorici in pevci Sovodenjskega noneta izvedli krajši kulturni program.
Svečani govor ob 25-letnici Slovenske kulturne gospodarske zveze na Goriškem je imel predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič, ki je med otvarjanjem novega sedeža kulturnih organizacij v Ulici Croce dejal med drugim naslednje:
«Pretesen se je izkazal dosedanii skupni sedež organizacij vključenih v SKGZ v Gorici, tako, da je bilo nujno poiskati rešitve, ki naj našim članicam nudijo boljše pogoje za delovanje, ki je iz leta v leto večje, pestrejše in kvalitetnejše.
«Istočasno so ti prostori ponovna važna pridobitev za celotno našo skupnost na Goriškem, za Slovence v mestu pa izredna obogatitev. Izpričujejo namreč našo življenjsko moč .ihi.f.a^ potrjujejo našo voljo do nadaljtdčža. kulturnega snovanja in;^eijjvajjjgM1Y ptestu, kj je v za-
Pogled na udeležence sinočnje proslave
Dr. Mirko Primožič
četku tega stoletja prispevalo zelo velik delež v kulturno zakladnico vsega slovenskega naroda, na Primorskem pa bilo in ostalo glavno slovensko kulturno središče vse tja do največjega vzpona fašizma v dobi tridesetih let.
«Sklep, da se pripravijo novi prostori za naše članice, ki delujejo v mestu, je SKGZ sprejela pred par leti, ko je ugotovila, da zelo razvejani dejavnosti naše skupnosti v Gorici ne bedo zadoščali prostori v Kulturno šcortnem središču, ki bo naša osrednja kulturna hiša na Goriškem.«
Zatem se je govornik dotaknil splošnih vprašanj naše zamejske skupnosti in dejal;
«Kliub velikim težavam je skupna SKGZ, ki je leta 1958 združila prejšnji — tržaško in goriško — izpolnila in izpolnjuje sprejete obveze o vsestranski krepitvi svojih članic in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Boj za uveljavitev naših pravic, katerega osnovne nosilke so naše članice, se je z združeno SKGZ poenotil in razširil na celotno naše zamejsko o-zemlje od Miljskih hribov do Kanalske doline, zrastel in pridobil na moči ter dosegel današnji obseg, ko zaobjema izredno velik del vsega manjšinskega udejstvovanja.
«SKGZ je na Goriškem skrbela in skrbi za našo nenehno' kulturno in gospodarsko rast, za krepitev, razširitev in izpopolnitev slovenskega šolstva, za uveljavitev naše narodne skupnosti kot naravnega in nenadomestljivega povezovalca med državama, Italijo in Jugoslavijo.
«Goriški Slovenci, vključeni v SKGZ, vodimo skupaj z ostalimi našimi sonarodnjaki v Italiji dolgotrajen in izčrpavajoč boj za naš narodnostni obstoj in razvoj. V tem boju je SKGZ povezana z vsemi političnimi komponentami naše skupnosti, da enotno postavljamo zahteve po pravicah, ki nam jih zagotavljajo državna ustava in mednarodne obveznosti Italije. V tem boju računamo Slovenci na lastne sile. na odločno podporo demokratičnih sodržavljanov italijanskega večinskega naroda, na trajno pomoč naše matične domovine.
»Slovenci smo se kmalu po vojnem času vključili v italijansko po-
litično stvarnost in zato podprli italijanske delavske stranke, ker smo videli v njihovih programih uveljavljanje izročil NOB, ki nam je po petindvajsetletnem fašističnem zatiranju prinesla svobodo. Zato smo z njimi bili bitke za ohranitev in razvoj demokracije v celotni italijanski družbi. Zavedali smo se namreč, da je rešitev naših problemov vezana tudi na raven demokratizacije, ki jo le-ta doseže.
«V tej povezavi smo Slovenci na Goriškem beležili uspehe, ko so si v naših občinah demokratične uprave izborile pravico javne uporabe slovenskega jezika. In prav v tem skupnem boju in v aktivnem vsakodnevnem soočanju z demokratičnimi silami večinskega naroda smo tudi v goriški občini beležili določen napredek v pristopu k reševanju naših problemov, ko je občinska uprava sprejela nekatere za nas želo pozitivne ukrepe. Večkrat, težak, a konstruktiven dialog ,sl9yencj te .ggpšljo finsko upravo, je imel za posledico ne sa-,ipo večje spoznavanje naše problematike s strani večinskega; naroda, ampak tudi stvarno’ sprejemanje zgodovinskega in vse do danes nespremenjenega dejstva, da je Gorica bila in še ostaja življenjsko vezana na svoje slovensko zaledje. To je privedlo do zelo pogostih in dobrih odnosov med Gorico in Novo Gorico, do njunega zelo odprtega sbdelovanja na mnogih področjih, ki presegajo ozko formalistično utilitaristično raven.«
O vprašanjih splošnega pomena, ki zanimajo Slovence v Italiji v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov, katerih obhajamo prav v teh dneh peto obletnico podpisa, je dr. Primožič dejal takole:
«Pet lgt po podpisu te mednarodne obveze pa Slovenci še zmeraj čakamo na globalni zaščitni zakon. Doslej so nam ga obljubili že predsedniki šestih italijanskih vlad. SKGZ je že mnogo prej izdelala svoj paket manjšinskih zahtev in na svojem zadnjem občnem zboru dokument o pravicah Slovencev, KPI. PSI sta predstavili svoj osnutek zaščitnega zakona, SSk je predložila svoj zakonski osnutek v obliki peticije; pred mesecem je poslanka Liste za Trst Gruber Ben-cova predložila še svoj zakonski osnutek; Komisija, ki jo je vlada imenovala, da pripravi obljubljeni zaščitni zakon, pa še do danes ni končala z delom.
«Če torej še ne moremo z gotovostjo predvideti, kdaj bo vlada predložila svoj osnutek zaščitnega zakona, nimamo pa danes nobenih
dvomov več o tem, kakšen naj bi ta zakon bil, po jasno izraženih in napisanih namerah vladnih predstavnikov v omenjeni komisiji. Razen nekaterih pozitivnih področnih določb, nas vlada namerava ponovno teritorialno in vsebinsko razlikovati, tako da ne bomo diskriminirani samo po treh pokrajinah kot doslej, ampak tudi po občinah in delih občin, po tem ali bivamo v mestu ali na podeželju. Želijo nas potisniti na Kras in v Brda, izriniti iz mest in nižinskih centrov, osnovne narodnostne pravice pa deliti po našem številčnem razmerju z italijansko večino.
«Vesten in veren odraz teh namer je v zadnjih nekaj letih obnašanje. vladnih organov na Goriškem. Ponovno, kot pred dvajsetimi teti, grozijo slovenskim županom, da naj ne uporabljajo drugega jezika razen italijanskega; zavračajo, da pred nekaj leti nesporne odločbe občin v korist svojih slovenskih občanov, med
tena. možnost ujporabg slovenskega jezika v konzultah goriŠke občih«.
»Goriški Slovenci, kot vsi ostali Slovenci v Italiji, nismo nikoli sprejemali diskriminacije v delitvi pravic naši narodnostni skupnosti po treh pokrajinah, po Katerih smo n-pravno razdeljeni v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Ne bomo zato sprejeli določb, ki bi tako delitev ne le potrdite, ampak še celo zaostrile.
«še celo ne v zakonu, ki naj bi bil zaščitni, v katerem se pojem zaščite preobrača na glavo, ko se izhaja iz stališča, da je zaščita, k: jo Slovenci enotno zahtevamo že dolgo tet, ogrožanje pravic večine, da bi bila kakršnakoli posebna podpora našemu manjšinskemu delovanju neustavna, češ da se tako uvaja diskriminacija med državljani, da naj bo raba slovenskega jezika nepolnopravna in omejena na minimum, tudi zaradi visokih stroškov, ki naj bi jih dvojezično poslovanje zahtevalo, da morajo občinski sveti odločati o
.......................................n
PRVA OCENA 10VSKC SEZONI NA SORIŠKIM
V loviščih se je precej izboljšal stalež divjadi
Precej več je fazanov in zqcev ■ Zadovoljiv stalež zaščitenih živalskih vrst
Smo nekako sredi lovske sezone, ki je, kakor pravijo lovci na Goriškem, za spoznanje boljša od lanske. Precej se je namreč popravil stalež nizke divjadi. Precej več je fazanov, v loviščih pa je tudi več zajcev kakor prejšnja teta. O-čitno je omejevanje odstrela zajcev v prejšnjih letih imelo ugodne posledice za povečanje števila teh, nekdaj v naših krajih zelo razšir-. jenih živali. Stanje pa še vedno ni takšno, da bi si lovci lahko dovolili nekontroliran odstrel. Tudi za letošnjo lovsko sezono (lov na divjega zajca se je pričel 1. novembra, zaključil pa se bo 15. decembra) so se domenili za omejen odstrel. Vsak lovec bo lahko uplenil največ dva dolgoušca.
Zelo ugoden je tudi stalež srnjadi. V letošnji sezoni so jih na Goriškem uplenili nad dvesto, stalež pa je še zmeraj zelo visok, opaziti pa je še drugi pojav. Srne so

V SREDO PONOČI V GORICI
Na avtobusni postaji ukradli milijon lir in težko blagajno
Izginil je tudi star fiat 500 temnomodre barve
Tatvine v stanovanjih so v zadnjem času takorekoč na dnevnem redu tudi pri nas, očitno pa so tatovi postali bolj zahtevni in bi radi prišli do izdatnejšega plena. Tako so v noči med sredo in četrtkom vlomili v prostore avtobusne postaje v Gorici, v Ul. 9. avgusta, odnesli za okrog milijon lir denarja v gotovini ter okrog 100 kilogramov težko jekleno blagajno. Tako so ugotovili včeraj Zjutraj, kmalu po odprtju postaje Včeraj popoldne pa so uslužbenci podjetja APT ugotovili, da je ponoči izginil tudi star fiat 500 temnomodre barve, ki je bil parkiran na dvorišču.
Avtobusno postajo zapirajo približno ob 23.15, ko pripelje zadnji avtobus, odpirajo pa jo nekaj pred 5. uro zjutraj. Kako so tatovi lahko neopaženo vdrli na dvorišče iri nato v urade podjetja ter odnesli (ali odpeljali) težko blagajno, ni znano. Pri pokrajinskem prevoznem podjetju pravijo, da vsako noč redno zaprejo vsa vrata, tako tista na Ul. 9. avgusta, kakor tudi dostopna vrata na dnjgi strani, koder pripeljejo avtobusi.
V urad, kjer izdajajo vozovnice in kjer so izmaknili denar in blagajno,
so zlikovci vdrli skozi manjše okno v pritličju. Najbrž so bili poučeni o delovnih navadah uradnikov ter o drugih podrobnostih. Tako so najprej odprli manjšo železno blagajno (ki so jo potem odnesji), v kateri je bil spravljen ključ \’čje stenske 'blagajne, ki so jo odprii ter iz nje pobrali denar. Denar so iskali tudi po predalih, vendar je bil njihov trud zaman.
Vlom je odkril včeraj zgodaj zjutraj čuvaj.
Ponaredil jc letnico rojstva
60-letni Giovanni Augelli, nekdanji predsednik ustanove, ki upravlja ronsko letališče, je te dni že spet imel opravka s sodiščem. Tržiški okrajni sodnik, ga je namreč obsodil na osem mesecev zapora pogojno zaradi ponaredbe letnice rojstva v osebnih dokumentih. Možakar, ki je rojen teta 1920, je letnico spremenil v 1926. Augelli se je pred časom že moral zagovarjati pred sodiščem zaradi neupravičene uporabe študijskega naslova.
se odlično prilagodite tudi v ravninskem svetu, kjer jih še pred kakšnim desetletjem ni bilo. Kaže tudi, da so lovci uspeli nekako omejiti degeneracijske pojave z odstrelom slabotnejših in slabo razvitih primerkov.
Kaže, da ravninska področja u-strezajo tudi divjim prašičem, saj je ta divjad prisotna tudi v mnogih loviščih ravninskega predela Goriške.
Ker so lovci predvsem varuhi narave, oziroma redkih in ogroženih živalskih vrst in tako rekoč v vsakodnevnem stiku z naravo, lahko najbolj točpo ocenijo, kako je s posameznimi živalskimi vrstami. Tako ugotavljajo, da se je precej okrepilo število roparic in ujed. Prepovedan je tudi odstrel jazbeca, ki pa se je na nekaterih območjih razmnožil že preko optimalne meje. Tako naj bi bilo recimo samo na področju lovišča v Dolu okrog 20 primerkov te živalce, ki menda dela kar precejšnjo škodo v koruznih njivah. Zaradi izvajanja stalnega nadzorstva nad morebitnim širjenjem pasje stekline, je še zmeraj (skozi vse teto) odprt lov na lisico. Kljub temu. da so v lanski zimi odstrelili lepo število teh živali, jih je v loviščih, kjer delajo občutno škodo, še zmeraj preveč.
Lovci na Goriškem z zadovoljstvom ugotavljajo, da se bo po vsej verjetnosti posrečil poskus naselitve tuje vrste jerebic na goriš-kem Krasu, potem ko je'docela izginila domača jerebica. Nekaj družin te divjačine so pred dvema, oziroma tremi leti izpustili na gmajni v okolici Martinščine in so se do zdaj obdržale in celo razmnožite.
žal pa se' življenjski prostor divjadi, tako ugotavljajo lovci, zaradi najrazličnejših posegov, stalno krči Tako opozarjajo na novi visokonapetostni elektrovod, ki seče goriški Kras. V debelih žicah bo našla smrt marsikatera roparica in nje da, tako menijo lovci.
V priredbi društva »Lipize: >
V	nedeljo spet matineja v avditoriju v Gorici
V	nedeljo, 9. novembra, ob 11. uri bo na sporedu v avditoriju e-den izmed koncertov nedeljskih glasbenih matinej, za katere skrbi goriško kulturno društvo «R. Lipi-zen v sodelovanju z goriško hranilnico in tržaško radijsko postajo. Npstopala posta violinistka Bruna Barutti in pianistka Anna Barutti, obe iz Benetk, ki bosta izvajali skladbe Beethovna in Brahmsa.
Na prejšnjem koncertu, ki ga je priredilo že omenjeno društvo, so ljubitelji glasbe z užitkom poslušali kvalitetno izvedbo zanimivih skladb. Carulli, Djemil, Giuliani, lbert in Merku so v svojih kompozicijah, prirejenih za originalno izvedbo s flavto in kitaro, harmonično izzveneli v igri Giorgia Blasca in Enma Guerrata. Ta neobičajna združitev dveh godal, ki sta včasih v duetu, včasih solistično brzeli po melodijah, je dala nov pečat predstavljenim skladbam. Oba koncertista sta se v svoji umetniški zrelosti, ki sta jo nedvomno pokazala na nedeljskem koncertu, harmonično u-jemala v skupnih izvedbah, še lepše pa ju je bilo poslušati in oceniti kot solista. Iz flaute je glas prihajal v lahkotnem, čistem slapu not, nakar je mehkoba pihala prešla v tehnično dovršeno briljantnost kitare, kjer je predvsem prišel do izraza virtuozizem izvajatelja. Poslušalci so svoje navdušenje izrazili v vztrajno zahtevo po ponovitvi in odobravajočim ploskanjem, saj je tudi besedni uvod in komentar skladb glasbo približal občinstvu,.
Orgelski koncert v goriški stolnici
Na pobudo SKPD Mirko Filej v Gorici bo jutri. 8. novembra, ob 20.30 v goriški stolni cerkvi koncert za orgle in bariton solo. Nastopila bosta dva priznana slovenska glasbenika: Hubert Bergant (orgle) in Samo Vremšak (bariton).
Organist H. Bergant je našemu občinstvu že dobro znan. saj je že velikokrat nastopil v našem mestu. Zato ne potrebuje nikake predstavitve. Baritonist Scmo Vremšak pa v Gorici prvič nustopa kot solist. Njegova glasbena dejavnost je sicer raznolika,' saj se je uveljavil tudi kot skladatelj (na sobotnem koncertu bomo slišali tudi n:egovo orgelsko skladbo) in prej še kot zborovodja. Vodil je zbor v Kamniku. zadnji čas pa tudi zbor Slovenske filharmonije.
Na sporedu sobotnega krncerta so dela skladateljev Stradelle, Bacha, Mozarta, Mendelssohna, Fau-reja, Francka, Sattnerja, Johnsona in Vremšaka.
Koncert se po programu in nastopajočih solistih obeta zelo zanimiv, zato vabimo glasbeno občinstvo, da se ga polnoštevilno udeleži.
Prosveta
Prosvetno društvo «Oton Župančič priredi v domu Andreja Budala martinovanje, ki bo v torek, 11. novembra. Poskrbljeno bo za ajdovo polento, golaž, kostanj in novo vino.
Prosvetno društvo «Briški grič)i v Števerjanu priredi tradicionalno martinovanje, ki bo letos prvič v novih društvenih prostorih na Bukovju v soboto, 15. novembra, ob 20.30. Poleg jedi na žaru in briškega vina se bodo udeleženci lahko zavrteli ob zvokih ansambla »Gian-ni e gli allegri«. Za vpis se' je treba obrniti do Bojana Mikluša (Ščed-no), Silvana Pittolija (Valerišče) ter Rudija Koršiča (Jazbine).
Prosvetno društvo «Naš prapor* iz Pevme, štmavra in z Oslavja priredi jutri, 8. novembra, v gostilni »Pri Tildi« na Oslavju martinovanje. Vsakdo, ki bi se rad u-deležil družabnega večera, naj se zglasi pri Miri Sošol (Pevma) ter pri Berti Pintar in Stojani Grav-ner (Osla v je).
Razna obvestila
Kulturno društvo Oton Župančič
in športno društvo Juventina sta začela s tečajem rekreativne telovadbe za odrasle. Telovadba bo ob petkih, od 20.30 do 22. ure v občinski telovadnici v štandrežu. Prva vaja bo že danes ob 20.30.
Na pobudo Zveze slovenske katoliške prosvete bo v nedeljo, ob 16.30 v Katoliškem domu folklor-no-g!asbena predstava z naslovom »Ziljska ohcet«, ali kot ji pravijo Korošci »Vahcit pr Žile«, Gre za splet starih običajev iz te najbolj zahodne doline na Koroškem, kjer ponekod še živijo zavedni Slovenci, ki so se doslej uprli nasilnemu potujčevanju.
Na prireditvi nastopajo pevski zbor iz št, Jakoba v Rožu (Koroška), recitatorji in folklorna skupina «France Marolt« iz Ljubljane, skupno nad šestdeset nastopajočih.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes, Brian Clark: Čigavo je moje življenje. Ob 11. uri abonmajska predstava za red BP in ob 20. uri abonmajska predstava za red S petek. Obe predstavi bosta v gledališki dvorani v Solkanu.
Kino "
U uri c a
VERDI 17.00-22.00 »Saturno 3«. K. Douglas in S. Sawcett. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Zucchero, mie-le e peperoncino«. Barvni film.
VITTOK1A 17.00—22 00 «Ultra porno sexymowie». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iršič
EXCELSIOR 21.00 Nastop zbora SanFAmbrogio in solistov.
PRINCIPE 17.00-22 00 «Desideria — la vita interiore«.
J\orn (.orieti in okolica
SOČA 18.00- 20.00 «Mož iz Avstralije«. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Veliki skavt«. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Yakuza». Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Kor-zo Italija 244, tel. 83-538.
OB DRUGI PREMIERI SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA
EPHRAIM
KISHON:
Bil je škrjanec
Borut Trekman o svojem prevajalskem delu ter o svojem dramaturškem sodelovanju
Borut Trekman je Kishoriovo veselo žaloigro Bil je škrjanec prevedel izrecno za naše gledališče, bil pa je istočasno tudi dramaturški sodelavec režiserja Mirana Herzoga. Zdelo se nam je zato primerno, da tudi sam spregovori našemu občinstvu o poteku svojega dela, o tekstu samem in o vtisih, ki jih je v njem pustilo srečanje z dramskim delom Ephraima Kishona.
Odgovor: Doslej sem Ephraima Kishona poznal V glavnem' po njegovih kratkih satiričnih zgodbah.
Nekatere od teh so prevedene v slovenščino, v glavnem pa sem jih poznal iz nemških prevodov.
Kishon je namreč v Nemčiji e-den izmed najbolj branih pisateljev, saj znaša naklada nekaterih njegovih knjig do 20 milijonov izvodov. Ko sem prvikrat prebral njegovo dramsko igro Bil je škrianc, ki mi jo je tržaško gledališče ponudilo v prevod, sem imel mešane občutke. Po eni strani je bilo delo zanimivo in posrečeno. po drugi pa se mi je zdelo preveč preprosto, šele pozneje sem lahko spoznal, da skriva igra v sebi mnogo več kot bi se dalo sklepati po prvem vtisu.
Kishona v tem delu očitno zanima, kakšno je lahko realno življenje največjih ljubimcev vseh časov. In njuno življenje je tu v resnici na moč podobno našemu današnjemu, saj zajema Kishon vse teme in motive za svoje tekste iz sodobnega sveta. Igra ima več pomenskih plasti in nikakor ne smemo ostati pri prvem vtisu. Tudi gledalci bi morali malo globlje prodreti vanjo, da bi lahko opazili predvsem izredno teatraličnost strukture Kishonove i-gre. Trije igralci, ki nastopajo v več vlogah, to teatraličnost še podčrtujejo.
Vprašanje: S katerimi težavami ste se pri svojem prevodu spoprijemali in kaj je vaše delo najbolj oviralo?
•riltlMIKIIIIIIIIIIimilllllllllllfmillllllllllllllllllllllRtlllllllllllllllllMIIItlMimillKlllllllllllllinillllllMIIIIIIIIIIIUlMllllllllllllltlllllllllllllllltlllllHUtUIIIIIIIIIIIHIIIB
IZ NEW PORTA V ZDA JE PRISPELA V ISTRO KRATKA VEST
Pokojnik zapustil pravo bogastvo: prav nič manj kot milijon dolarjev
Ive Radojčič, ki ima bratranca v istem mestu, je astdl povsem miren
Odgovor: Pri prevodu so bile težave precejšnje, predvsem zaradi verzov in zaradi dveh stilnih ravni samega besedila. Romeo, Julija, dojilja, oče Loren-zo in Lucretia govorijo navaden, vsakdanji ježil:. Shakespeare pa se izraža v privzdignjeni govorici, polni stilnih in besednih značilnosti in zanjo neprestano uporablja blankverz. Nemška prevajalca — original je pisan v hebrejščini, sam pa sem prevajal iz nemščine — sta se v svojem prevodu Shakespearovega besedila o-prla na klasični nemški prevod Schlegla in Tiecka, zato m sam težil za tem, da bi svoj prevod naslonil na izročilo Otona Župančiča in Maleja Bora. še poseben problem so predstavljali songi, ki jih je bilo treba za naše razmere precej spremeniti. Nekatere teh sem skorajda prepesnil po svoje in ohranil pri njih samo glavne motive. Poleg težav, ki so mi jih predstavljali songi in verzi, — v delu je namreč skoro o-semsto verzov so se pojavili še problemi pri iskanju nekaterih originalov iz Shakespearovih del. Kishon ni nikjer označil citatov, ki si jih je izposodil iz Shakespeara. Sam sem dešifriral tri četrtine teh citatov, pri ostalih pa sta mi pomagala dr. Mirko Jurak in prof. Janko Moder. Slednji je sam prevajalec Shakespearovih del in eden od urednikov njegovih zbranih del.
Vprašanje: Bi mogoče spregovorili tudi o svojem sodelovanju z režiserjem in o vajinem skupnem iskanju smernic za graditev predstave?
Odgovor: Z režiserjem Miranom Herzogom, ki me je prosil za dramaturško sodelovanje pri tej predstavi, sva se po naključju ujela v temeljnem izhodišču, iz katerega naj bi rasla predstava. Strinjala sva se v tem, da ne sme predstava postati presiflaža Shakespearovega dela, niti ne ba-
nalna burka. V besedilu naj bi poiskali tiste prvinske teatralične vzgibe, ki določajo usodo figur na odru, ki odoločajo zaplet in razplet samega dejanja: nenehno naj bi se ogibali vseh ekstremov in tako obdržali predstavo v o-kviru neke prvinske gledališko-sti. Kishon sam je s tem, da je dal igralcem po več vlog in da jim je namenil tudi pogovor z občinstvom, jasno pokazal, da mu ni do tega, da bi se publika kakorkoli identificirala z dogajanjem na odru, ampak da bi to sprejela kot zabavo, v kateri jo avtor sezmnja tudi z nekaterimi globljimi problemi današnjega časa.
Vprašanje: Ephraim Kishon je pri širokih množicah občinstva izredno priljubljen, čeprav ga pri nas nekoliko manj poznamo. Čemu gre po vašem mnenju pripisovati ta njegov uspeh?
Odgovor: V Sloveniji je resda izšla samo ena njegova knjiga, številne njegove krajše satirične zgodbe pa so bile natisnjene po raznih časopisih. Koliko je Kishon priljubljen na Slovenskem, je težko reči. Doslej sicer še ni bila uprizorjena nobena od njegovih iger, vendar se je Mestno gledališče ljubljansko pred leti že u-kvarjalo z idejo, da bi m oder postavilo prav to njegovo veselo žaloigro. Kishona gotovo najbolj poznajo prav v Nemčiji, čeprav nemški založniki izbirajo samo tiste njegove tekste, ki so lahki in nemškemu človeku bližji. Najbrž gre njegov uspeh pripisovati dejstvu, da ni pretenciozen pisatelj, da je zabaven, dovtipen in humoren. Te zvrsti čtiva očitno zelo primanjkuje, večina bralcev pa si prav to zvrst tako zelo želi. Prav gotovo sodi Ephraim Kishon med tiste avtorje, ki so potrebni za vzdrževanie stikov z literaturo tudi pri tistih ljudeh, ki jim branje ne predstavlja najpomembnejšega opravila.
(Poseben dopis)	-'
PAZIN — številne družine iz vasi okoli Motovuna, Buzeta in Pazina, torej iz samega osrčja Istre, je te dni zajela prava pravcata »mrzlica*-, katere osnova je bogata dediščina. Kratka vest, ki jo je pred dnevi objavil zagrebški «Večevnji listo, je prispevala k višji temperaturi in ‘ tudi mnogim. upom..
Po -vesteh, ki jih je zbral iz povsem verodostojnih virov časnikar Stipe Jolič, je neki Istran, ki je zapustil svoj rojstni kraj še przd prvo svetovno vojno, ob svoji nedavni smrti zapustil nič manj kot milijon dolarjev dediščine. In mož je umrl baje brez oporoke. Ker pa si je še vedno dopisoval z nekaterimi sorodniki v Istri, je sodišče iz New Porta v državi Virginiji, kjer je pokojnik živel, obvestil nekatere pokojnikove sorodnike o velikem bogastvu, ki ga je njihov sorodnik zapustil. Sodišče je sporočilo da gre sicer za vrednost enega milijona dolarjev, po vesteh, ki jih je zbral časnikar Stipe Jolič, pa je sodišče preko jugoslovanskega konzulata v Washingtonu sporočilo ali bolje opozorilo, da bodo istrski dediči dobili le 5 tisoč dolarjev, kajti njihov sorodnik da je dolgo pred svojo smrtjo naoisal točno oporoko, v kateri da je dve tretjin: svojega bogastva zapustil nekemu ameriškemu odvetniku, 5 tisoč dolarjev svojim sorodnikom v Istri, preostanek pa naj bi si razdelili njegovi prijatelji.
Pri Motovunu v Istri smo po komaj preliodni poti, vendarle pri-
speli do doma Ive F-adojčiča, za katerega mhbgi menijo, da je e-den izmed dedičev bogatega ameriškega pred nedavnim umrlega sorodnika.
Ob našem prihodu je simpatični Ive Radojčič, ki je že prekoračil 70. leto, kar mirno nadaljeval s svojim delom na polju, nato pa nas je povabil domov na kozarec novega odličnega črnega vina. Bil je že obveščen o morebitni bogati'dediščini, vendar ga vest ni kdove kako razburila.
»Vprašujete me, če sem resnični dedič velikega bogastva enega milijona dolarjev? Vest so mi pred dnevi sporočili — pravi Radojčič. Res je, da sem imel v Virginiji sorodnike, toda doslej mi sodišče ni poslalo nobenega uradnega sporočila. Poleg tega doslej nisem vedel kolikšno je bogastvo mojega bratranca, i že nad 50 let živi v New Portu. K temu moram dodati, da je na našem področju Istre veliko ljudi s priimkon) Radojčič.*
Kaj pa bi bilo, če bi prav vi bili pravi dedič tolikšnega premoženja? Česa bi se vi v tem primeru lotili?
»V tem primeru bi šel do kraja. Če je res, da je neki Istran iz teh naših krajev zapustil milijon dolarjev in da bi njegovi dediči mogli dobiti le 5 tisoč dolarjev, pomeni, da se za vsem tem skriva kaka grda goljufija. Jaz bi hote! v tem primeru vse to razčistiti. To pa ne toliko zaradi denarja samega, saj sem že star, pač pa zato, ker ne pristanem na to, da bi me kdo imel za norca. Morda se bo čez
kak mesec vsa zadeva razjasnila in tedaj bomo zvedeli kaj več o vsej stvari,* meni Ive Radojčič, ki se je vrnil k svojemu dolu in ga velika vest ni spravila iz ravnotežja.
Medtem smo zvedeli tudi, da se je za zadevo velike dediščine začelo zanimati tudi jugoslovansko veleposlaništvo v Wa-shingtonu, ki je poverilo nekemu odvetniku nalogo, da razčisti vso zadevo, saj gre vendar za veliko vsoto. K temu bomo dodali še naslednje:
Pred nekaj meseci je neka zagrebška družina po dolgih in zapletenih pogajanjih vendarle prišla do dediščine, ki jo je zapustil njihov sorodnik in to kar čedne dediščine 200 tisoč dolarjev ali 510 milijonov starih dinarjev. V Zagrebu pa je celo poseben urad v okviru Republiškega odbora za delo in zaposlovanje, ki se ukvarja s podobnimi problemi. Ta odbor je lansko leto dobil iz raznih predelov Hrvaške nič manj kot 541 prošenj za posredovanje pri ameriških, kanadskih, argentinskih in čilskih oblasteh za dediščino hrvatskih ljudi, ki so u-mrli v teh deželah in svoja premoženja zapustili sorodnikom v »starem kraju*. V lanskem letu je bilo pozitivno rešenih 35 tovrstnih zadev, ki so dale skupno 530 tisoč dolarjev hrvaškim dedičem.
Bodo strokovnjaki tega urada prevzeli in pozitivno rešili tudi zadevo istrskih dedičav bogatega Istrana, ki je zapustil milijon dolarjev?
E. O.

Zenska in njena stvarnost
Koliko še velja stara popevka da brez ljubezni življenja ni
Rezultati obširne ankete, ki jo je napravil institut Makno
»Brez ljubezni življenja ni», poje stara popevka. O tem je še danes prepričana dobra polovica Italijank, če se seveda zanesemo na verodostojnost statistične raziskave, čeprav je omenjeni verz nekoliko spremenila v »brez prave ljubezni srečnega življenja ni*.
To je eden izmed zaključkov precej obširne ankete, ki jo je izvedel milanski sociološki raziskovalni institut Makno na temo «Današnja ženska in sreča*.
Torej sodobna italijanska ženska brez ljubezni ni srečna, kar je sicer precej predvidljiv zaključek, vendar pa ženska od ljubezni, oziroma od vsega svojega čustvenega doživljanja, zahteva in mu tudi daje nove kvalitetne vsebine.
Da ženska, zlasti če vzamemo povprečje, ki bi bilo odraz celotnega italijanskega področja, nima veliko drugega »delokroga*, kakor prav območje »čustev*, je stara in obrabljena tema in resnica. še danes so njene Složnosti, da bi se v celoti uveljavila kot polnopravna osebnost, še precej okrnjene, zlasti pri konkretnem uveljavljanju še vedno ospo-ravanega, čeprav zakonsko zapisanega načela o enakopravnosti med spoloma.
Zato ženska od nekdaj pripisuje prvenstveno vlogo »čustvom*, ki pa zajemajo tako odnose znotraj družine ali širše med sorodstvom, stike z znanci in prijatelji, splošno ljubezenska razmerja, doživljanje materinstva.
Predno si nekoliko podrobneje-ogledamo zbrane podatke — zadnje čase smo žensko sploh postavili pod drobnogled in jo skušali cim natančneje »obdelati* — še pripomba, da smo pred kratkim, objavili prvi del raziskave instituta Makno na to temo in sicer tistega dela, ki je srečo vezal na »duševno sfero*, čaka nas še zadnji, tretji del, ki zadeva odnos ženske do dela in sploh dobrin potrošniške družbe, vedno, seveda, v iskanju «sreče». To v toliko, da ne bi tokratno podajanje izpadlo pomanjkljivo.
note Mi nehote, družina je še vedno 'najtrdnejši ' steber ženskega sveta: »za srečno življenje* — kar lahko pomeni tudi »zato, da ne bi. imelil-JJrievfeč nevšečnosti* — je najboljše, da imajo ženske z vsemi družinskimi člani najboljše odnose. Ta nujnost sicer nekoliko pojema, ko se zmanjšuje stopnja sorodstvene vezi, predvsem pa hipno pade, ko se vprašana ženska s tistimi člani sorodstva ne videva pogosto. Lahko bi kar kratko rekli, da pravilo »o najboljših odnosih* premočrtno upošteva stopnjo sorodstva, o-bratno pa razdaljo posameznih bivališč.
Bolj romantične so italijanske ženske v odnosu do »Ljubezni*, tiste z veliko začetnico, ki je za popolno srečo sploh na prvem mestu. Za dobro polovico anketirank je za srečno življenje ljubezen necbhodno potrebna, za skoraj 40 odst. žensk je zelo »koristna, toda ni dovolj*, za same 4 cdst. je nepotrebna in nevarna (za osebno srečo seveda), 6 odst. vprašanih pa ni znalo odgovora.
Zelo zanimiv je podatek, da so trditvi »ljubezen je koristna, toda za srečo ne zadošča*, pritrdile ženske, ki sodijo v zelo različni kategoriji in sicer na eni strani zaposlene in angažirane ženske, na drugi pa ženske, ki še zagovarjajo načelo o »ženski angelu varuhu domačega ognjišča*. Navdušene pristašice »Ljubezni* pa so ženske, ki so drugače nekje' »sredi poti*.
Ljubezen z uradnim pečatom je še lepša: tako so razsodile vprašane ženske, kajti velika večina je mnenja, da je poroka vedno najboljša rešitev, tudi. v zvezi, kjer še ni otrok. Mogoče pa taka odločitev zakriva žensko nesigur-nost? Pobudnik raziskave je vpra-
šanje uvrstil med možne razlage.
Podobno sliko kot o ljubezni dobi mo tudi o še vedno kočljivem vprašanju spolnosti: 'zagovornic »koristnosti* spolnih odnosov je presenetljivo veliko (vsaj za predvidevanja instituta), vendar je odstotek znatno višji, ko gre za »legalizirane odnose*.
Tako na primer skoraj polovica intervjuvank daje veliko pomembnost spolnosti kot taki pri iskanju osebne, sreče, število pa naraste za približno 15 odst., ko gre za odnose z lastnim partnerjem. Zelo nizek pa je v obeh primerih odstotek tistih, ki bi spolnosti odrekale vsako pomembnost, oziroma ji celo prispevale kakšne kvarne vplive (vedno seveda glede na osebno srečo). Iz tega naj bi bilo razvidno, da so italijanske ženske vsaj deloma prebolele pravilo «ne počenjam tega iz lastnega veselja, temveč ker je treba .. .»
Veliko bolj pa spoštujejo stare nazore ob vprašanju »družinskega poglavarja*:	kar polovica
žensk je namreč prepričanih, da je ža njihovo osebno srečo in za dobrobit družine bolje, če je glava družine moška. Točneje 47 odst. žensk pravi, da je treba o vsem odločati skupaj, odstotek več pa pripisuje meč odločanja moškemu. Po drugi strani pa kar 55 odst. vprašanih žensk trdi, da bi ženske »morale imeti možnost, da svobodneje odločajo*, če bi hotele biti zares srečne. Ponovno torej protislovje, ki kaže na nekakšno žensko težnjo, da se prej vpraša, kaj bi sprožilo manj nasprotovanj, kakor pa, kaj je pravilneje in kaj bi njim — ne
torej vsej družini — prineslo srečo.
Vsekakor pa je harmonično vzdušje v družini bistvenega pomena, zato tudi odločna večina žensk meni, da mora v. ožji družini vladati enotnost; na drugem mestu je želja po sproščenem in veselem vzdušju v družinskem o-kolju, medtem ko izgublja popularnost trditev, da mora odnese upravljati »resnost*.
In končno še o velikosti družine v ožjem pomenu besed: največ žensk zagovarja družine z otroki, še najraje jih imajo po dva ali enega. Zanimivo je, da ženske materinstvu pripisujejo precejšnjo težo, čeprav ne več odločilno, za lastno srečo: medtem ko so precejšnje pesimjstke, kar zadeva nadaljnjo srečo o-trok — na zunanji svet torej ženske ne gledajo preveč dobrohotno. Po drugi strani tudi niso preveč prepričane, da so v okviru svojih družin otroci dovolj srečni, oziroma, če jim' res nudilo to, kar potrebujejo.
Odtečna večina pa je nadalje prepričana, da bi same od svojega materinstva imele veliko več, ko bi italijanska družba zares ščitila žensko kot mater. Za pozitiven pristop do tega vprašanja na primer 68 odst. intervjuvank meni, da bi bilo dovolj, če bi javne služnosti po številu in predvsem po kvaliteti odgovarjale resničnim potrebam. Do takrat pa je očitno ravnovesie med osebno srečo in srečo, ki ga prinaša materinstvo, še vedno izključno v breme vsake posameznice, breme, ki med drugim otežkoča vse ostale odnose v družini in tudi v družbi, (bp)
MmmmiiiiiiiiiiiiMittiuiiMiiiiiMiiiiiiitiiiiiuuiMiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiinititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiniiii
Domači dogodki v slikah
Na »torkovem večeru*, ki se ga je udeležilo razmeroma veliko ljudi, je predsednik SKGZ Boris Race napravil obračun tega, kar so osimski sporazumi dali v svojih petih letih obstoja
S. Severina ansambla Matia
Prejšnji teden so v Ljudskem domu v Trebčah ’ na pobud« KI) »Primorec* odprti razstavo raznih predmetov in zbirk. Razstava je vzbudila veliko zanimanja
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Obletnice, vzgojna oddaja
13.00	Hišna agenda
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: Ruščina
14.40	Vesolje 1999
15.05	Iskanje življenja v kozmosu
15.45	Big Mac
16.10	Los Angeles: North Hospital
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	3, 2, 1 .. . Kontakt!
Game, Rdečelasa Ana, TV film, Veliki lov
18.00	Kinoteka: Znanost in kino
18.30	DNEVNIK 1 — Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
19.05	Programi pristopanja
19.20	Zafir in jeklo:	Oktobrski
cvet — 5. epizoda
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping pong
Aktualni dogodki in problemi
21.30	Prototip,
22.50	Koncert Bazar
DNEVNIK — Danes v parlamentu — Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Obvarujmo si zdravje
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Skozi moderno umetnost
14.00	Ubežnik: Poravnava računov — TV film
14.50	Vesoljsko oko — TV film iz serije Atlas Ufo Robot
15.15	DNEVNIK 2 — Replay
16.15	Krt — risanke
16.30	Harold Lloyd Show
17.00	DNEVNIK 2 - Flash Program za mladino:
17.05	Pika Nogavička — TV film
17.30	Tam gor na nebu — dokumentarec
18.00	Glasba je vse, vzgojna oddaja
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2,— Šport
18.50	Kakšna je ta zgodba? Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	Un reietto delle isole, po romanu J. Conrada, 3. in zadnji del
21.40	Človek in ideje 20. stoletja
22.40	Jasno, spremenljivo — kviz DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Gianni in Pinotto
19.35	Raj kraljice Sibille — 2. del
20.05	Fotografija in' šola Peti dan
Napoved večernega programa
20.40	Andria — gledališka predstava
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45, 10.00, 14.55 TV v šoli
17.00	Poročila
17.05	Pravljica iz lutkarjevega vozička
17.30	Družina Smola, risanke
17.55	Domači ansambli: Planšarji Janeza Jeršinovca
18.25	Obzornik ,
18.35	Zakon o združenem delu: Zaključni račun , '
18.50	Varstvo pri delu: Nevarnost električnega toka
19.05	Risanka 19.24 TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
20.00	Kar bo pa bo, zabavno -glasbena oddaja
21.05	V znamenju
21.20	Washington za zaprtimi vrati, ameriška nadaljevanka
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček
'20.00 Risanke — Dve minuli
20.15	Stičišče
20.30	Rasho - rrton, film
21.55	Dnevnik danes
22.05	Ekonomske informacije
22.20	Velika dolina serijski film
23.10	Baletna oddaja
Zagreb
17.35	TV koledar
17.45	Otroška oddaja
18.15	Mladinska oddaja
18.45	Jazz na ekranu
20.00	Kar bo pa bo, zabavno -glasbena oddaja
21.05	Serijski film *
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Stanje slovenskih šol v zamejstvu od leta 1945 do 19aL 9.00 Glasbena matineja: 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka, sledijo — Folklorni odmevi; 12.00 Na geriškem valu: 12.30 Melodije cd vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba:	Mednarodno tekmovanje
«Seghizzi»; 13.48 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Boris Pasternak: «Doktar Živago* — 6. del; la-0U Doba kantavtorjev; 16.00 motivov zabavne glasbe; L 10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi 7-Slovenski priimki v Furlaniji m na Goriškem.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 Solisti klasičnih inštrumentov; 9.15 Poje Tereza Ke-sovija; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je. ..; 10.15 Fplk glasba: 10.32 Mozaik; 11.C0 Ki m;
11.32	Horoskop; 11.35.Liscio Hits 80-81: 12.00 Na.prvi strani: 12-P5 Glasba po željah: 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas;,
15.00	Samoupravljavec:, 15.10 M lijanski zbori; 15.45 15 minut skupino Hot Chccolates; jKfBj Kultura in družba; 16.10 Glasb®,-, ni odmor; 16.15 La Vera Roma-gna; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik?..
17.00	Glasb?., šport, zanimivosti:
17.32	Oddaja o nogometu; 18.12 Poje Al Jarreau; 18.32 Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.05	'Jutranji koledar; 6.15 Obve-
stila in reklame; 6.37 Kinospored, objave:	7.15 Najava sporeda;
13.00	Pregled dogodkov, najava sporeda; 13-.05 Jugoslovanska P»P scena; 13.40 Svirac sidra, kolo. igra: 14.00 Š polnimi-jadri; 14.37 Glasbeni notes: 15.00 Dogodki in odmevi; 14.30 Glasba po željah:
16.00	Kulturni relief; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba in objave.
RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila:
6.00	Glasbeno prebujenje:	6.30
Ob zori ' diskretno: 7.25 Kakšna glasba!; 8.40 Včeraj v pariamen-tu; 8.50 Glasbeni trenutek; 900 Radio anclTio; 11.00 Sexy West,
; giašteeoi itteabaret, 6. del; 12.03 !Wdn jaz; 13.-25 Kočija; 13.30 Od-: dajaiKSspubiiko: 14 03 Rdeči nageljni; 14.30 Vlak energetskega varčevanja; 15.03 Raliy; 15.30 Popoldanski radijski spored; 16.30 King Kongove misli; 17.03 Patcb-\vork. za mlade poslušalce. Big Pop, Glasbena kombinacija; 18.30 «1 Medici* radijska priredba: 19.30 Glasbeni trenutek; 19.35 Glasba je vse; 20.00 Lesena ženska; 20.20 New wave mušic; 21.03 Simfonični koncert; 22.30 Večerni zbori.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 1200, 14.00. 19.00 Poročila: 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 lz naših spo* i-edov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica — Ostržek; 843 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki;. 10.05 Rezervirano za . . ■! 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Iz glasbene tradicije: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe;- 13.30 Priporočajo vam . ..? 13.50 človek in zdravje; 14.05 Edvard Grieg: «Iz Holbergovih časov*; 14.25 Glasba po željah:
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabav* na glasba; 15.50 Radio danes, radio .jutri!; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjižnega trga;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute r ansamblom Borisa Franka; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo...;
21.05	Odda.ia o morju in pomorščakih; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov,
Vladimir Gradnik
Primorski prostovoljci v obrambi severne meje
8.	1918-1919
V začetku so ga imenovali *polk» čeravno sta njegova moč in sestava ustrezali le bataljonu. Pozneje je bil uradno preimenovan v »bataljon* v sestavi: štab bataljona — tri do štiri strelske čete — strojnična četa (4 do 6 težkih strojnic) ter pripadajoče preskrbovalne, zdravstvene, tehnične in transportne enote. V bataljonu je po prihodu bivšega 97. polka iz Ukrajine, ki se je vrnil iz Odese proti koncu decembra 1918 ter se naziva! prvi slovenski polk Nanos, število narastlo na okrog 550 vojakov. To so bili fantje in možje iz Primorske, ki so-se v nadomestnem bataljonu bivšega 97. polka v Radgoni 23. maja 1918 uprli. Upor so zatrle avstrijske, nemške in madžarske enote. Vojaško naglo sodišče je obsodilo na smrt. osem voditeljev upora. Obsodba je bila takoj izvršena, bataljon pa so brez orožja pod stražo madžarskih oddelkov prepeljali na fronto. V ruski Ukrajini se je ta polk konec septembra 1918. znova uprl. Uporniki so odstranili vse oficirje irt vojake drugih narodnosti, demokratično so izbrali svoje poveljnike in tako je bil v zavzetem Tiraspolu na Dnjestru formiran prvi slovenski pešpolk Nanos. Od avstrijskih Nemcev so prevzeli potem Odeso, od koder so se konec de-
cembra 1918 vrnili v domovino, kjer so se razen poveljnikov, bolehnih in v vojni izčrpanih, v veliki večini odzvali klicu generala Maistra.
Četudi so kasneje nekateri borci zapustili svoje enote zaradi bolezni in drugih vzrokov, se to začetno stanje ni mnogo spremenilo, ker je še vedno trajal priliv npvih borcev. Če upravičeno prištejemo k številu borcev v bataljonu tudi vse prostovoljce iz Primorske, oziroma iz zasedenega ozemlja, ki so bili razporejeni tudi po raznih drugih polkih in odredih, a teh je bilo okrog 250, lahko rečemo, da je pri obrambi severne meje 1918 -19 sodelovalo okrog 800 borcev iz zasedenega ozemlja, predvsem iz Posočja, s Krasa in z Vipavskega. To je bilo v tistem času in razmerah velika in pomembna pomoč pri o-brambi Maribora in severne meje sploh. Nesebično so pritekli na pomoč severnim bratom, dasiravno je prav takrat njihovo zemljo teptal italijanski okupator.
Naj tu ne pozabimo na upor slovenskega planinskega polka, ki je v predvojnem času bival v Gorici (Gebirgschutz 2.). Ta polk se je prvi od frontnih polkov že 24. oktobra '918 uprl v mestih Casarsa in Codroipo (pri Vidmu) povelju za odhod na fronto na reki Piavi in s tem je tudi zadržal odhod 44. avstrijske divizije na fronto. Ob zlomu Avstro-Ogrske in razpadu njene armade, se je ta polk napotil skozi Gradišče ob Soči v Gorico. 2e v Gradišču je tedanji predsednik Narodne vlade v Gorici dr. V. Podgornik pričakal ta polk In ga na Rojcah pri Gorici zaprisegel kot jugoslovansko vojsko. Bilo je nekaj sto vojakov, ki so v Gorici razoroževali vračajoče se vojake s fronte, pomagali pa so pri vzdrževanju reda m varovanju vojaške in privatne imovine. Zbirali so orožje z upanjem, da
bo to ostalo v slovenskih rokah in posesti, toda čez nekaj dni je prišla italijanska vojska in je Gorico in celo Primorsko naglo, okupirala., Slovenski fantje - vojaki planinskega polka, so se umaknili pred nadmočnim okupatorjem, mnogi so vstopili v enote prostovoljcev za obrambo severne slovenske meje.
PRISPEVEK PRIMORSKIH PROSTOVOLJCEV V KRITIČNIH DNEVIH OSVOBODITVE ^ARIBORA V prvih dneh tako imenovanega prevrata si je postavila vojska in civilna uprava Maribora za glavno nalogo: mir, red in varnost. Pri uresničevanju tega je že v prvih dneh sodelovalo precejšnje število Primorcev. V začetku to še ni bila posebna vojaška forhracija. temveč so bile le posamezne, v naglici organizirane skupine in vojaške enote, z namero, da opravljajo varnostno službo in vzdržuj«jo red na železniški postaji pri prehodu frontnih povratnikov. '	' ,
Ker so se vsak dan prijavljali povi primorski vojaki -povratniki, so tako mogli sestaviti skupino, ki:je bila najprej četa, a je končno zrasla v Tržaški bataljon. Primorcem je bilo naloženo tudi varstvo industrijskih objektov, skladišč, mostov1, prometnic itd. Predvsem ph so sodelovali pri razorožitvi avstrijskih in nemških ilegalnih šovinističnih sk;upin v Mariboru in okolici, ki so’ širile protislovensko propagando in ustvarjale strahovlado, posebno na območju Dravograda, Radelj in v Mežiški dolini. Nič bolje ni bilo tudi v Pomurju in v Ptuju.'
BOJ PRI LUČ ANAH
Potrebno je bilo obvarovati Maribor tudi s severne, avstrijske strani. Zgodaj . zj utraj 14. novembra 1918, je
namreč močna skupina avstrijskega vojaštva (Volkswehr> prodrla s severne strani proti vasi Lučane (zahodno od Šentilja) z namenom, da bi po zavzetju te vasi napredovala proti Mariboru in s tem dala znak za istočasni av-’ strijski napad čez Arvež (Amsfels) in čez Ivnik (Eibisvvald) v dolino Drave. V Radgoni in' Ptuju naj bi Nemci zanetili vstajo. Iz Maribora so takoj poslali četo Tržaškega bataljona pod poveljstvom poročnika Fabianija, ki je v hitrem pohodu skozi Kungoto še pravočasno prispel do vasi Lučane, kjer je v ostrem boju odbil napad Avstrijcev. Ti so se morali umakniti, pri tem so imeli enega mrtvega in trinajst ranjenih. Tako je bila v kali zatrta namera Nemcev, da bi zasedli Maribor in Podravje. Četo Tržaškega bataljona je general Maister v povelju posebej pohvalil. Četo so pozneje odpoklicali v Maribor, a na njeno mesto je prišla druga četa Tržaškega bataljona pod poveljstvom poročnika J. Hribarja.	,	,
ZAVZETJE ŠENTILJA
Ozemlje na območju Šentilja severno od Maribora predstavlja široka naravna vrata z avstrijske strani proti Mariboru in obratno. Skozi ta prirodni koridor so v zgodovini vojn prodirale armade raznih narodov in držav. Avstro-nemške politične in vojaške oblasti so se nedvomno zavedale pomena tega naravnega prehoda, kjer so v preteklosti živeli Slovenci. Zaradi njih se Nemci niso čutili varne, zato je bilo potrebno s ponemčevanjem in priseljevanjem nemških naseljencev ustvariti to zemljo nemško, kar se je z raznimi metodami in nasiljem v veliki meri posrečilo.
PORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET	. • *™»
PO DOKONČNEM SKLEPU FIFA
Bearzot le brez Causia na srečanju med Italijo in Jugoslavijo v Turinu
Zaradi izgredov na tekmi proti Luksemburgu je bil Causio izključen za tri kola, Antognoni za eno - Bettega in Gentile lahko nastopata - Miljanič že objavil postavo, Bearzot še čaka
ZliRICH — Causia so kaznovali s prepovedjo igranja v treh med-»Arodnih srečanjih, Antognoni ja pa v enem: to je sklep, ki ga je '’c®rai sprejela disciplinska komisija mednarodne nogometne zveze 1» r ’ P0,em k° si ie »gledala televizijski posnetek srečanja med ‘talijo ip Luksemburgom od preteklega 11. oktobra. Kot je znano,
«azzurri» v prvi tekmi v okviru---------------------------
kvalifikacij za nastop na svetov-Prvenstvu leta 1982 v Španiji jaso blesteli. Ravno nasprotno, pro-1 šibkim domačinom so se še zla-»izkazali* z grobo igro in šte-'r?Um* izpadi, tako da je nizozem-*« sodnik Weeringh predčasno po-«al v slačilnico Causia in Antogno-™Ja. že tedaj pa je postalo jasno,
?? ne bo ostalo le pri tem. Govo-uo se je, da igralca čaka še hujša azen, kar je še zlasti spravljalo
džič (Velež), Sečerbegovič (Slo-boda).
• • •
MILAN — Danes se sestane disciplinska komisija italijanske nogometne zveze, ki bo med drugim razpravljala o prizivih, ki so jih predstavili Juventus zaradi izključitve Gentileja (štiri kola), Bet-tege (tri kola), Furina in Tardellija (eno kolo), Perugie zaradi izključitve Bagnija (eno kolo)* ter Napo-lija zaradi globe 6 milijonov lir.
ZA TEKMO PROTI ITALIJI
Toplak izbral mlado reprezentanco
BEOGRAD — Za kvalifikacijsko tekmo mladih reprezentanc («under 21») proti Italiji (13. novembra v Bologni) je jugoslovanski zvezni trener Ivica Toplak že izbral reprezentanco.
Kandidati za »modri* dres so: Erič (Napredak), Ravnič (Rijeka), Pešterac (Napredak), Rumora (Zagreb), Djanič (Sloboda), Drobnjak (Budučnost), B. Djurovski (C. zvezda), Nikolič (Zagreb), Jankovič (C. zvezda), Bazdarevič (Željezni-čar), Marič (Vojvodina), Cvetkovič (Dinamo), Vulič (Hajduk), Fegic (Rijeka), Bošnjak (Olimpija).
(nb)
«Zlati čevelj» Van den Bcrghu
Gentile — r.ajstrožja kazen
v težave Bearzota, ki ni vedel, s kom bo razpolagal za skorajšnji “fecanji z Jugoslavijo (15. t.m. v lurinu) in Grčijo (6. decembra v
Atenah).
-.Sedaj so se te napovedi i.upesnj-rlle polovično. Antognoni je svojo azen že prestal, saj !uii(igrfll/»?W’ ‘ekjni z Dansko, Causio pa bo mo-p®' Počivati še dve koli. Kako je jtFA utemeljila svojo odločitev? "a televizijskem posnetku se je jas-videlo le prekršek, ki ga je sto-‘1 Antognoni, medtem ko so se za vausia morali odločati le na podla-Pl sodnikovega poročila, ker je bi-J® televizijska kamera v trenutku, je obračunaval z Luksemburža-^or» Schreinerjem (ta je bil izklju-0en dve koli) usmerjena v dru-®? stran igrišča. Tudi sam sodnik ’ videl ničesar. Po opozorilu stran-®.eSa sodnika pa je brez pomišlja-nja Poslal oba igralca v slačilnico.
Na včerajšnji seji je disciplinska k0*nisija FIFA po'eg teh kazni iz-rekla še opomin Baresiju ter Luksemburžanoma Weissu in Moesu.
, Kdor si bo pc sklepu FIFA globo-ko oddahnil, bo prav gotovo Bear-:°t. že včeraj bi moral namreč obliti seznam igralcev za bližnje Srečanje z Jugoslavijo, vendar je Naprosil mednarodno zvezo za odložitev, ker je hotel prej vedeti, ka-bo s Causiom in Antognonijem. f®, mednarodnem pravilniku je nam-treba seznam igralcev za tekate svetovnega prvenstva javiti vsaj ”eset dni prej, vendar prevladuje te‘nja, da bi to pravilo spremenili, vjjaj kar se tiče kvalifikacij, in ga otlranili le za zaključni del, če ne telo le za zaključne tekme.
, .Bearzot oa se je rešil še ene skr-Dl. Predvčerajšnjim je namreč «i-tebjanska nogometna pravica* spre-Ma nekaj izredno ostrih ukrepov, 5ai je docela nepričakovano izklju-tela za tri kola Bettego, za štiri pa “entileja. Dosedanja nogometna Praksa je velevala, da v državnem Prvenstvu izključeni nogometaši ne te°rejo nastopiti niti v reprezentanci' Kaže pa, da se bodo tej praksi te odrekli, saj bi tokrat preveč ško-a*te državni reprezentanci. Pred-5?dn>k italijanske nogometne zveze , ‘GC Snrdillo je namreč Bearzotu te zagotovil, da bodo izključeni i-*ralci lahko nastopili v državnem Presu. Tako stališče je tudi formal-"° upravičeno: nobeno pravilo FIGC ne Prepoveduje, da bi igralci ne s[neli nastopati v državnem prven-stvu, če jih izključi mednarodna nogometna zveza, torej lahko velja tedi obratno.
Medtem ko bo Bearzot šele v teh uteh objavil seznam kandidatov za flržavni dres, pa je jugoslovanski teezni trener Miljan Miljanič že vceraj predložil spznam 16 kandida-tev, ostalih šest imen pa bo obja-Vtl verjetno že danes. Jugoslovanki selektor ima največ težav gle-ae »zadeve Bul jan*, saj se Bulja-n°vo društvo Hamburger nikakor Poče odreči svojemu branilcu 15. Povembra, ko bo Jugoslavija igra-a v Turinu proti Italiji.
, Ba poglejmo Miljaničev seznam. VRATARJA: Pantelič (Radnički), Ljukovčan (Crvena zvezda) BRANILCI: Zoran Vujovič (Hajduk), Hrstič (Rijeka), Krmpotič (C. zvezda), Jovanovič (Manche ster), Primorac (Hajduk)
^ZNI IGRALCI: Jerolimov (Rije ka), Klinčarski (Partizan), Šljivo (Liege), Mihailo Petrovič (Olim-v Pi.ia). šalov (Hajduk). NAPADALCI: šestič (C. zvezda), Zlatko Vujovič (Hajduk), Haliho-
PARIZ — Nobena italijanska e-najsterica in niti noben italijanski nogometaš ni na lestvici najboljših. «Z!ati čevelj*, s katerim «France football* in tovarna Adidas letno nagrajujeta najboljšega strelca, so letos podelili 22-letnemu Belgijcu Ervvinu Van den Berghu, ki je v sezoni 1979/80 zabil 39 golov, klubsko nagrado pa so dodelili Real Madridu, prvaku Španije in zmagovalcu španskega nogometnega pokala ter polfinalistu turhirja za pokal PniajiPMnAtf« » i «-.</-*
Lestvici sta naslednu:
Posamezniki:
1.	Van den Bergh (Lierse) golov 39
2.	Pazekas (Ujpest Budimpešta) 36
3.	Schachner (Austria Dunaj) 34
4.	Nene (Benfica) in
Jordao (Sporting Lizbona)	30
6.	Ceulemans (Bruges)	27
7.	Kist (AZ ’67 Alkmaar)	27
8.	Staroukhine (Donetz) in
Rummenigge (Bayern)	26
10. Sulser (Grasshoppers),
Sonner (St. Mirren), Bajevič (Ajax Amsterdam) in Langers (Union Luksemburg)
Društva
1.	Real Madrid	točk 18
2.	Nottingham Forest in
Hamburg	'	17
4.	Bayern Muenchen	16
5.	Liverpool	15
6.	Arsenal, Sporting Lizbona,
Basi, Aberdeen, Rotterdam,
v ’ jg ,, ’ f ‘tb
KOŠARKA „
NOVA PODUDA
NAŠA DEKLETA POD KOSI
Na liceju Prešeren se že pripravljajo na letošnje šolske košarkarske nactcpe
Bettega
tri kola prisiljenega počitka
Pred leti je športno društvo Polet na Opčinah ustanovilo tudi ženski košarkarski odsek, ki se je s svojimi igralkami nekaj časa tudi u-deleževal prvenstvenih nastopov. Toda očividno zamisel o širjenju košarke med našimi dekleti ni naletela na dovclj plodna tla, kajti po kratkotrajni aktivnosti so Open-ke košarko opustile.
Po večletnem presledku je misel o slovenski zamejski ženski košarkarski ekipi ponovno oživela, vendar pa ne pri kakem našem društvu, ampak na liceju Prešeren v Trstu. Lani so naše dijakinje o-pravile prve korake pod koši. U-spehi sicer niso bili kdovekaki, zato pa je bilo več volje in vztrajnosti. Tako so prešemovke nastopile tudi na DOSP v Ajdovščini, kjer so doživele svoj košarkarski
aillllllllllllllllllmllllllllllimilllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIItllllllllllMIIIIIHIIIIIIMIIIIIHIHIIMIIIIIIIIinillMHIHIMIIIIIIIIMI
ODBOJKA
V PRVENSTVU DEKLIC
Nepotreben poraz mladih borovk
Interju so podlegle predvsem zaradi slabega sprejema servisov
Inter — Bor 3:2 (14:16, 15:11, 8:15, 15:6, 4:15)
INTER: Maraspin, M. in D. Taverna, Hlavaty, Marchi, Facchin, Scarcelli.
BOR: V. in M. Klemše, P. in B. Ferluga, Čač, Ukmar, Repinc, E.. Maver.
V	včerajšnji tekmi prvenstva deklic so mlade borovke povsem po nepotrebnem izgubile tekmo, v kateri bi bile lahko zasluženo zmagovalke. Srečanje so namreč izgubile predvsem zaradi izredno slabega sprejema servisov, zlasti v zaključnem delu dvoboja.
V	kolikor bi bolje obvladale to prvino, bi jim zmaga ne mogla uiti, saj so imele na mreži v Maver-jevi neusmiljeno «i zdelovalko točk», ki je vsako kolikor toliko dobro dvignejo žogo tolkla res neubranljivo. Proti koncu je tudi ona nekoliko popustila, toda to bi bilo morda mogoče popraviti z dobro i-gro, ki jo je pokazala Vesna Klemše, vsekakor najpopolnejša igralka v tej ekipi.
.Toda pri jodbojki je že tako: če ne braniš smVSsaj “tikli odlična igra vse ekipe irviudi najboljše tekačice' ne služijo ničemur.	st
Včerajšnji nastop »plavih* je pokazal še eno pomanjkljivost: če so dekleta tehnično še kar opravičila prizadevanja svoje trenerke Sonje Furlanič (tudi v taktični zasnovi),
pa tega ne bi mogli reči za njihovo osnovno telesno pripravljenost: o-snovo odbojkarske igre predstavlja delo nog, kajti ta igra zahteva ne le hitro, ampak včasih tudi bliskovito in celo anticipirano premikanje po igrišču; prav tu pa so bile borovke najbolj pomanjkljive. Brez tega elementa ni mogoče pokazati kakovostne igre in škoda je, da je med tistimi, ki se po igrišču pomikajo mnogo prepočaši, tudi Ele-na Maver, ena najbolj obetajočih Borovih igralk sploh.
Kljub tem pomanjkljivostim pa lahko rečemo, da dekleta vendarle sestavljajo ekipo dokajšnjih možnosti, če jih pa hočejo izkoristiti, bodo morala v svoje priprave vložiti precej truda ne le v okviru ožjih odbojkarskih treningov, ampak tudi v tistih, ki prispevajo k splošni telesni vadbi.
Bojan Pavletič
MLADINKE
Inter — Treg 3:2 (15:12, 15:6, 6:15, 5:15, 15:12)
, BREGvžjitevec, Martinelli, Stepan-! Čič,.' rečenjk, Kbfcjanč.ič, Ota, Salvi,
SODNIKA': Burlini in Milotti.
V gosteh pri Interju so Brežanke doživele svoj prvi poraz v tem prvenstvu. Domačinke niso bile tako močne, a naše igralke so podcenjevale nasprotnika in mislile, da bodo
MiiiiiMiiiMMiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMitiiiimimiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
KAR 83 GOLOV V POKALNIH TEKMAH
p!
S tekme Inter - Nantes ob golu Amissa, medtem ko so Canuti, Paslnato in Bordon z zaprepadenjem sledili žogi, ki je gostom prinesla izenačenje	(Telefoto AP)
zmagale brez težav. Toda zaigrale so zelo zmedeno in neurejeno ter zgubljale po dveh setih z 2:0. Takrat so se nekako umirile in zbrale ter začele igrati z večjo požrtvovalnostjo tako, da se jim nasprotnice niso več mogle upirati in končno izenačile.
V petem setu je bilo treba igrati vse za vse in pri menjavi igrišča so naše vodile z 8:3. Žal, so zgrešile vrsto servisov in popustile prav pred koncem, tako da je bil poraz neizbežen.	MRS
TENIS
Na mednarodnem teniškem turnirju v Stockholmu je v prvem kolu domačin Bjorn Borg premagal če-hoslovaka Tomasa Šmida s 6:4 in 6:3. Ker se Šmid po tekmi ni predstavil na uradni tiskovni konferenci so ga organizatorji kaznovali s pol milijona lir glob«.
ATLETIKA
TROFEJA »POMLAD 80»
Adria sc poteguje za drugo mesto
Danes popoldne bedo na občinskem stadionu v Trstu zadnje letošnje tekme dečkov in deklic, veljavne za trofejo »Pomlad 80». To tekmovanje se je pričelo meseca aprila in je bilo v teku sezone na sporedu poprečno dvakrat na mesec. Ob koncu bo sestavljena društvena lestvica, ki bo€ upoštevala vse najboljše rezultate'posameznih atletov v vsaki panogi. Za to obstaja posebna tabela točkovanj, ki da vsakemu rezultatu določeno število točk. Vse točke, ki jih dosežejo atleti, pa r.a koncu upoštevajo za društveno lestvico.
Zato je potrebno, da se atleti u-deležijo čim večjega števila tekmovanj ter nastopijo v najrazličnejših panogah, obenem pa mora društvo, seveda, upoštevati tudi normo, po kateri vsak atlet lahko nastopi v isti panogi le trikrat v sezoni, poleg nastopov na raznih prvenstvih. Zato je to tekmovanje zelo zapleteno ter je izredno važno, da se celoten program sezone sestavi že ob začetku, tako da lahko društvo in atlet čim bolje izkoristita dosežene rezultate.
Na začasni lestvici (pred današnjim zadnjim tekmovanjem) ima največ možnosti za dobro uvrstitev lo-njerska Adria med dočki, saj se nahaja na odličnem drugem mestu, Prevenire, ki ima v svojih vrstah čez stopetdeset tekmovalcev, (proti dvajsetim adrijvcem). Prav to dejstvo potrjuje, da je bil letošnji program Adrie odlično sestavljen, saj je nato na trenutnem tretjem mestu društvo S. Giacomo, ki spet šteje več kot dvakratno število članov lonjer-skega društva. Če bo Adrii tudi po današnjem tekmovanju uspelo obdržati drugo mesto, bo to največji uspeh, ki ga je kdajkoli doseglo slovensko društvo v kategoriji dečkov. Za današnje tekmovanje je pričetek predviden za 14. uro.	R. F.
krst. O rezultatih njihovega nastopa, kajpak, ne bomo govorili, vendar pa so dekleta tedaj spoznala, da bi lahko z rednejšo vadbo dosegla precej več.
Igralke, ki so lani branile Prešernove barve, so se zbrale letos že v začetku šolrkega leta in lanskim igralkam sj se pridružile še nove, tako da zdaj zahajajo na treninge Vesna Bajc, Eva Vesel, Irena Zubalič, Ivana Gerdol, Erika Junc, Bruna Ciani, Rada Cergolj, Kristina Guštin, Martina Grahonja, Tatjana Usenič, Livija Korošec in Čincija Ostrouška.
Ekipa je našla v Petru Gerdolu dobrega in potrpežljivega sodelavca, ki naša dekleta zavzeto pripravlja na prihodnje nastope in lahko rečemo, da ima mladi trener kar zadovoljive uspehe.
Kakih izrednih dosežkov, kajpak, od naših deklet še ne moremo pričakovati, saj opravijo tedensko mnogo premalo treninga, da bi lahko pokazale hitrejši razvoj, vendar pa se pojavljajo pred njimi že tudi bolj ambiciozne možnosti
Kolikor bi pri svojih prizadevanjih vsaj še malo napredovale, bi lahko zastopale licej na letošnjih mladinskih igrah, ki pa ne bi bile njihov glavni cilj, ampak bi jim predstavljale le izredno dragoceno izkušnjo za kasnejši nastop na DOSP v Sežani, kjer se jim vsekakor oonuja letos boljša uvrstitev kot lani. Na DOSP bi li-cejke lahko dosegle dobro uvrstitev tudi zato, ker bi v njihovih vrstah igrale nekatere izkušene košarkarice, k: na mladinsk:h igrah ne morejo.
Pobuda na liceju pa ni edina, kar se tiče obujanja ženske košarke. Tudi pri ŠZ Bor je namreč padla odločitev, naj bi se pri tem društvu številnim moškim pridružila ženska košarkarska vrsta in vse kaže, da bodo tudi ta prizadevanja dala dobre rezultate.
PRIJATELJSKA TEKMA Bor (dečki) — Don Bosco
(minibasket) 53:37
BOR: Kovačič 12, Krapež 6, Ko rošec 18, Brandolin 6, Pisani 2, Pupulin 2, Tavčar 8, Žnideršič, Jogan 4, Gruden.
Borova ekipa dečkov je odigrala prijateljsko srečanje proti miniko-šarkarjem Don Bosca, ki so favoriti za zmago v svojem prvenstvu, saj predvajajo res odlično (gro, poleg tega pa so^tsi bralno \teienti rani. No, proti mlajšemu in fizično slabšemu., n^prptftiku sg.. naši. fantje niso izkazali, igrali so vse preveč sebično ter zagrešili celo vrsto naivnih napak (podaje, dvojna vodenja ipd.). Igralci Borove vrste so preveč zaverovani vase in upra-
vičeno mislimo, da bi jim ne škodi lo malo boljše vedenje, predvsem pa dobra mera ponižnosti.
Cancia
hokej, na ledu;-
Ljubljanska Olimpija izenačila proti Gardeni
ORTISEI — V prvem srečanju 2. ko'a pokala prvakov v hokeju na ledu je sinoči ljubljanska Olimpija gostovala pri Gardeni iz Ortiseja. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1 (0:0, 0:0, 1:1).
V 3. kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva v hokeju na ledu so dosegli te izide:
Cortina - Bolzano 3:3; Alleghe -Brunico 7:3; Merano - Gardena 1:6; Valpellice - Asiago 5:4.
KOŠARKA
KORAČEV POKAL
Dalipagic najboljši tudi v Ilaifi
HAIFA — V prvem srečanju osmine finale Koračevega pokala je beneška Carrera zmagala v Haifi proti Hapaelu s 103:95. Najboljši strelec beneškega moštva je zopet bil Dražen Dalipugič, ki je dosegel 26 tečk, Haywocd pa je zbral 22 pik
Anderiecht (Bel.) —
Co.onilicio (Sp.)	94:71
Sla vi ja (cSSR) - Sunair (Bel.) 90:84 Orthez (Fr.) - BI Madrid (Sp.) 99:71
POKAL POKALOV
Sinudyne (It.) —
Partizani (Albanija)	112:67
Bosna (Jug.) —
Stevensgaden (Dan.)	97:44
POKAL L. RONCHETTI
Wasserbilling (Luks.) —
Voždovac (Jug.)	50:124
Antwerpsn (Bel.) —
Ziirich (Švi.)	74:44
Italijanska košarkarske zveza je dovolila goriškemu ligašu Tai Gin-sengu, da svojega tujega igralca Jchna Lainga zamenja s Stevem Hayesom.
NOGOMET
3. AL NA GORIŠKEM
Uspešno kolo za Mladost Juventino in Sovodnje?
Zadnje kolo v 3. amaterski ligi na Goriškem ni bilo najbolj uspešno za naše enajsterice, ki so od skupnih 6 dosegle točno polovico točk.
Edino zmago j« zabeležila štan-dreška Juventina, ki je na domačem igrišču nadigrala novinca, Adrio iz Tržiča. Kljub rezultatu 4:0 Štandrežci niso povsem zadovoljili s prikazano igro. Res je tudi, da je proti šibki ekipi težko pokazati lep nogomet. Menimo pa, da trener Borghes preveč misli na sredino igrišča (v ekipi je kar 4, 5 veznih igralcev), pozablja pa na napad, kjer ni nobenega, ki bi se znal kretati v kazenskem prostoru. S tem v zvezi velja omeniti, da je Juventina prav ta teden kupila novega igralca, srednjega napadalca, ki naj bi zapolnil vrzel v štandreški napadalni vrsti.
Doberdobska Mladost je kljub polovičnemu uspehu na domačih tleh obdržala 2. mesto na skupni lestvici. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da kraškim igralcem v . dastUT$rečf preveč naklonjena, saj so prav v zadnjih tek-"teh zapravj^ neltaj gobrih priložnosti, da bi se povzpeli vise na lestvici.
Sovcdnje so v nedeljo doživele v Šlovrencu prvi letošnji poraz. Kljub temu pa so slovenski igralci
pokazali zanimiv nogomet in bi za to zaslužili vsaj remi, če že ne zmago.
Kako pa bodo naše enajsterice igrale v naslednjem kolu? Poglejmo:
Vermegllano — Juventina
Vsekakor predstavlja gostovanje v Romjanu težko preizkušnjo za štandreške igralce. Zato, mislimo, da bi delitev točk vsekakor zadostovala Borghesovim varovancem.
Sovodnje — Farra
Po nedeljskem spodrsljaju bodo morali Sovodenjci dati vse od sebe, da bodo uspešni prod ekipi iz Fare. Z dobro igro bodo slovenski predstavniki lahko zmagali, čeprav je remi najbolj možen rezultat.
Caprlva — Mladost
Dcberdobci bodo gostovali v Koprivnem proti skromni enajsterici, zaradi česar predvidevamo, da bodo s precejšnjo lahkoto prišli domov, če že ne z obema, vsaj s točko.	(pr>
V Vj$te.8c>i so aretirali osebo, ki so jo »tožili, da je izsiljevala znanega argentinskega nogometaša Maria Kempesa. Po nekaterih vesteh naj bi skušal izsiliti od njega 5 milijonov pezet. Policija ni poved?la imena aretiranega, niti podrobnosti drugih v zvezi z izsiljevanje.
■llllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllltlllKItlllinillllia
OBVESTILA
SPK Čupa
vabi člane in prijatelje na martinovanje jutri, 8. t.m., ob 19.30 v gostilni Silvester v Nabrežini.
* * *
ŠD Breg
obvešča, da bo otroška telovadba po sledečem urniku: jutri, 8. 11., od 14.30 do 15.30: .1. skupina; od 15.30 do 16.30: 2. skupina.
• • *
SK Devin
sporoča, da bo tečaj telovadbe dvakrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici srednje šole »De Marchesctti* v Naselju sv. Maura v Sesljanu. Zainteresirani se lahko javijo pred pričetkom telovadnih ur.
• • •
ŠD Mladina
organizira predsmučarsko telovadbo. Telovadba bo v občinskem rekreatoiiju v Križu vsak četrtek,
od 20.30 do 22.00.
« • •
TPK Sirena In PD Barkovlje
vabita člane, da pridejo v nedeljo,
9.	t.m., okrog 9. ure v društvene prostore zaradi dogovora o izvajanju delovne akcije na sedežu v Ul. Cerreto 12.
Poleg kopice golov (kar 83, poprečno 2,6 na tekmo), predstavlja glavno značilnost povratnih srečanj drugega kola evropskih nogometnih pokalov izločitev lanskega zmagovalca v pokalu pokalnih prvakov, španske Valencie, in pa dejstvo, da nobena država ni uspela uvrstiti v nadaljnje kolo vseh predstavnikov, s kaierimi je v začetku startala. Kliub temu pa se lahko še najmanj pritožuje Zahodna Nemčija, ki je še vedno najštevilneje zastopana; zgubila ie sicer Kaiserlautejn, vendar ima še vedno šest svojih ekip, od katerih kar štiri v pokalu UEFA.
Veliko slabše se je tokrat godi lo rojakom iz Vzhodne Nemčije. Ni zozemcem, Bolgarom in Čehoslova-kom, ki so skupaj z ZRN bili najuspešnejši v prvem kolu. Vzhodni Nemci so od petih ekip zgubili kar tri, Nizozemci in čehoslovaki pa so ostali le z enim moštvom.
Dobro so se odrezali Angleži (trt ekipe), medtem ko so Italijani doživeli razočaranje z Juventusom in tako ostali le z Inter jem (v vokalu prvakov) in Torinom (pokal UEFA). V teh dveh pokalih ima svoja za stopnika tudi Jugoslavija (Crveno zvezdo v pokalu prvakov in Rad nički v pokalu UEFA), zato je možno, da bo v naslednjem kolu žreb postavil nasproti prav koga izmed jadranskih sosedov.

NAMIZNI TENIS
JUTRI V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Krstni nastop igralk goriškega Doma
V Sama torei dvoboj z ekipo zgoniškega Krasa
Pred dvema tednoma se je pričelo žensko promocijsko prvenstvo v namiznem tenisu. Letos nastopata v tem prvenstvu tudi dve slovenski ekipi: Kras iz Zgonika in goriški Dom. Tako je po večletnem premoru goriško športno društvo znova začelo gojiti to športno panogo, ki je imela nekoč precejšnje število vri vržen cev. Že lani se je zbrala skupina fantov in deklet, ki so ledno trenirali in kdaj na kdaj tudi tekmovali na kakšnem turnirju prijateljskega značaja. Vodstvo Doma je sklenilo, da bo večjo pozornost posvetilo dekletom, predvsem, ker je bil z njihove strani od2dv številnejši, a tudi zato, da se tudi dekletom omogoča aktivno gojenje športa, ki je v zadnjih letih na Goriškem zamrlo. Zato bodo de-
kleta nastopala v promocijski ligi in na pokrajinskih turnirjih, medtem ko se bo moška ekipa omejila le na pokrajinske turnirje in na morebitna prijateljska srečanja.
S treningi je ekipa pričela prve dni septembra in to kar štirikrat tedensko. Tudi letos mladi Domov-ci trenirajo pod vodstvom Andreja Lukeša, nekdanjega člana jugoslovanske mladinske reprezentance.
Kakšne pa so možnosti Domovih igralk na tem prvenstvu? Mimo tega. da ne poznamo efektivne vrednosti drugih ekip (poleg zgoraj o-menjenih slovenskih ekip nastopajo še Lega Nazionale iz Gorice. CRAL Ente Porto iz Trsta in ekipa Begtiana), ne moremo mimo dejstva, da bo ta prvi uradni na-
stop deklet. Zato si nihče ne dela prevelikih utvar in vsi se dobro zavedamo, da jim bo izkušenost, ki si jo bodo igralke nabrale (ne glede na dosežene rezultate) zelo koristila, tako da se bodo sadovi dela pokazali v bodočnosti.
V prvem kolu bi se morale Do movke srečati z ekipo Beglipna. Tekma pa je bila preložena, ker so nasprotnice nastopile v deželni reprezentanci na mednarodnem mladinskem prvenstvu Jugoslavije v Metliki. Tako bodo naše igralke opravile krstni nastop jutri, ko bo na sporedu drugo kolo promocijske lige. Domovke se bodo pomerile v slovenskem derbiju z ekipo Krasa. Tekma bo v Samatorci ob 16.30.
Marko Lutman
JUTRI V ULICI BRASS
V Gorici predavanje prof. Draga Ulage
Tečaj, ki ga je organizirala ko misija za STV pri ZSŠDI v Gorici, se bliža koncu. O tem smo že poročali, vendar smo tedaj tudi povedali, da bomo spoiočili, kdaj bo na njem predaval prof. Drago Ulaga.
Predavanje bo jutri, 8. t.m., ob.
15.30	v prostorih kulturno-športnega središča v Gorici (UL Brass). Vabljeni vsi vaditelji in trenerji, ki jih zanimajo vprašanja vadbe.
MUČ
lD «Dom» v Gorici
obvešča, da je prostih še nekaj mest v sekciji moderne ritmične gimnastike in orodne telovadbe. Zato prosi vse deklice, ki obiskujejo 2., 3., 4. in 5. razred osnovne šole, da se javijo '<ar na treningu in to ob sredah s pričetkom ob 15. uri v telovadnici v UL Brass. V skupini za nižjo šolo pa Je vpis zaključen.
• * •
Odbojkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da se bodo začeli treningi za začetnice v ponedeljek, 11. t.m., ob 14. uri v novi telovadnici na stadionu 1. maj. Treninge
bo vodil Saško Koren.
• « *
Košarkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da so treningi ženske ekipe ob sredah ob 17.00 ter ob petkih ob 20.00 na stadionu «1. maj». Dekleta, ki bi želela pričeti z igranjem košarke, naj se javijo ob teh urah. Vpišejo se
lahko dekleta vseh letnikov.
« • •
ŠD Dom
iz Gorice obvešča, da bo vsak torek in petek od 16. do 17. ure
vadba orodne telovadbe za dečke.
* • *
Namiznoteniška sekcija ŠZ Bor
sprejema vpisnine za začetnike (letniki 1967 in mlajši). Treningi so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Vpisnine ob urah treningov ali pa po telefonu
na št. 52779 (trener Ervin Žerjal).
• • •
ŠD Sokol
obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrežin' ob torkih i- petkih od
16.30	do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509 ŠK Kras
sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok za letošnji te? otroške telovadbe v Repnu.
Vpisuje Nadja Škabar, telefon 22-73-59.
• • •
ŠPORTNA ŠOLA TRST SV. IVAN
obvešča, da redno poteka vadba za predšolske otroke ne stadionu «1. maj*. Urnik: terek 16.30 do
17.15	(starejša skupina od 3 do 5 let); od 17.15 do 18 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši lin otroci). Petek od 16.00 do 16.45 (starejša skupina
od 3 do 5 let); od 16.45 do 17.30 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci). • « *
V ponedeljek, 17. novembra 1980, sklicuje
ŠPORTNA ŠOLA TRST
občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem roku z naslednjim dnevnim redom:
1.	Pozdrav in izvolitev delovnega predsedstva
2.	Predsedniško poročilo
3.	Tajniško poročilo
4.	Blagajniško poročilo
5.	Razprava o poročilih
6.	Razrešnica staremu odboru
7.	Volitve glavnega in nadzornega odbora.
Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
« • «
KD Oton Župančič Pri Kotaikarskem društvu Oton Župančič v Štandrežu sprejemalo v lem času nove člane. Starši ki bi svoje otroke radi prijavili Ir rednemu treningu kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobbtah med prvo uro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisu.
D o lova rije ZSŠDI
Sestanek s PŠD Naš Prapor
Pred dnevi so se predstavniki ZSŠDI sestali z odborniki orosvetno-športnega društva »Naš Prapor* iz Pevme z Oslavja in iz Št. Mavra. Večji del razgovora sta strani posvetili lokostrelstvu, saj .je pevm-sko društvo edino na Goriškem, ki goji to zvrst športne panoge. Zanimanje namreč med mladimi za to panogo raste, kar predpostavlja vrsto novih problemov (organizacijskega in finančnega značaja), katerim v glavnem društvo v tem trenutku ni kos. PŠD »Naš Prapor* namerava v prihodnjem letu organizirati občinsko, pokrajinsko in deželno tekmovanje v lokostrelstvu v okviru mladinskih iger za leto 1981, kar predpostavlja angažiranje vseh naših dejavnikov, da bo ta manifestacija dobro uspela. Nato sta se strani še dotaknili problema otroške telovadbe, ki že tretje leto pd-teka v prostorih prosvetne dvori-ne v Pevmi.
• * •
Dan »s. petek, 7. t.m., bo na si-dežu ZSŠDI v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) ob 20. uri seja odbora — tržaški del.
• • *
Na sedežu v Gorici (Ul. Malta D pa se bo ob 20. uri sestal goriški del odbora ZSŠDL
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ut. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotno 60.000 lit.'Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, 'za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	7. novembra 1980
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61C00 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 Ur beseaa Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Jiuh|SK» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih aezei v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
hJiliL J
in liske ri
7TT
trst
člen itilliensketepdl
zveze časopisnih
založnikov FIEG
iLUJPj

ima
Ne pustite se premagati!
Zdravje ohranjajte s pomočjo narave - uporabljajte
Apikompleks tonik poveču je obrambno sposobnost organizma, ohranja kondicijo, zavira rast mikrobov in virusov. Pomaga urejati osnovne življenjske funkcije in zadržuje degenerativne procese. Priporočamo ga: ljudem vseh starosti v obdobju prehladov in gripe, bolehnim in slabotnim otrokom ter I judem, ki so obremenjeni s telesnim ali umskim delom.
'mmmsam
SOCIALISTIČNI TAJNIK VČERAJ PRED PARLAMENTARNO KOMISIJO
DOLG CRAXIJEV MEMORIAL PRIČA 0 POGAJANJIH ZA REŠITEV MORA
Craxi: «Le jasno stališče KD bi lahko rešilo življenje državnika^
RIM — Preiskovalna parlamentarna komisija, ki proučuje zadevo Moro je včeraj sledila pričevanju socialističnega tajnika Craxija. Pred parlamentarci je Craxi prebral kar 33 strani dolg memorial o tistih tragičnih 55 dneh in o raznih takratnih pobudah za osvoboditev državnika.
«že takoj po tragičnemu zaključku zadeve, sem tako pred centralnim komitejem PSI i.. v dnevniku «Avan‘!> kot tudi pred javnim mnenjem vedno trdil, da smo v tistih tragičnih dneh pravilno ravnali. Ih to stališče zagovarjam še danes. Lahko samo potrdim tisto, kar sem že takrat pisal in govoril. Nerad odpiram spiralo polemike. V tej zvezi lahko samo to potrdim, da smo večkrat izkazali ves naš odpor ciničnim in grobim provokacijam. katerim smo žal stalno pri-
sostvovali^ S temi besedami je tajnik italijanskih socialistov pričel svoje pričevanje. Celotni memorial ne prinaša bistvenih novosti, le podčrtuje nekatere trditve in dogodke. Nedvomno najzanimivejši del memoriala so tiste strani, ki govorijo o srečanju z anarhistom Pacejem in s predsednikom senata Fanfanijem.
«S Francom Pacejem sem se o-sebno srečal popoldne 6. maja,» pripoveduje Craxi. «Med razgovorom mi je najprej preciziral, da ne pripada rdečim brigadam, temveč avtonomiji. Nato pa mi je zaupal, da je po njegovem mnenju prišlo do nevzdržnega položaja, posebno še po zadnjem, devetem komunikeju. Pravil jp. da se stanje slabša in da je skrajni čas, da se nekaj naredi. Nato je vztrajal pri dejstvu, da mora Krščanska demokra-

PRIREDITEV BO V DRUGI POLOVICI NOVEMBRA
Na Koroškem bo 5. srečanje narodnosti sosednih dežel
Poleg organizacij slovenskih manjšin v Ilaliji, Avstriji in Madžarski, bodo letos povabili še dunajske Čehe in Slovake ter gradiščanske Madžare
CELOVEC — V južnokoroški občini železna Kapla bo 21. in '22. no vembra 1980 peto srečanje narod nosti sosednih dežel. Zadnje tako srečanje je bilo ianskega septembra v Kopru, kjer je bila gostitelj manjšinskih organizacij italijanska skupnost obalnih občin. Letošnje srečat je — prvo je bilo pred petimi loti in so ga prirejali izmenoma v Furlaniji - Julijski krajini, v Sloveniji in na Koroškem — organizirata obe slovenski osrednji organizaciji na Koroškem, Zveza slovenskih organizacij ir. Narodni svet koroških Slovencev.
Počivati lio moral do leta 203«
TRENTO — Ali se bo morala medicino v prihodnosti soočiti z novo strahovito boleznijo stoletja? Vse tako kaže, saj je mo rala biti bolezen, ki je prizadela 39-letnega delavca iz Rive del Garda. Luigija Angelija res zelo huda. Zdravniško opravičilo, ki jo je upravi podjetja, kjer je Angeli zaroslen, poslal skrbni zdravnik Mario Rizzonelli, nam reč pravi, da mora nesrečni delavec počivati vse do leta. .. 2030.
Vestni zdravnik je izpolnil formular *neobičajnega» pacienta kar v nemščini, verjetno zato, da ne bi nihče podvomil v nje govo širokoglednost ali pa le zato. ker ni znal upravičiti izvor čudežne bolezni. Rizzonellijeva terapija, kajpak ne vsiljuje bolniku ležanja in počitka, temveč izrecno poudarja, da sme Angeli zapustiti bivališče, kadar se mu pač zljubi. Ni dvoma, da je pri tem zdravnik upošteval najsodobnejše dosežke medicine, nas pa vsaj pomirjuje dejstvo, da nova bolezen, kot kaže le ni nalezljiva. ..
na-
ščanskih Madžarov. Srečanja rodnosti sosednih dežel služijo v prvi vrsti izmenjavi mnenj in poročil o položaju vsakokratnih manjšin.
Spored letošnjega srečanja obsega poleg poročil in ogleda nekaterih ustanov slovenske narodne skupnosti na Koroškem tudi sprejem, ki ga prireja koroški deželni glavar Wagner. (Sindok)
VIDEM — Agenti..videmskega letečega oddelka so včeraj zalotili 33-letnega Vittorja Cass,etti]a. ko je razpečeval mamila skupini mladeničev.
VICENZA — Skupina roparjev je v noči iz srede na četrtek odnesla iz manjše obrtniške delavnice večje število ogrlic, zapestnic in drugih predmetov iz zlata v vrednosti nad pol milijarde lir. Roparji so v sredo zvečer vdrli * stanovanje Givanni-ja Bova, ki je povezam z njegovo zlatarsko delavnico. Potem ko je skupina zavezala Bova in njegove družinske člane, je z varilnim aparatom vlomila v železno blagajno in odnesla približno 15 kilogramov obdelanega zlata.
cija nujno zavzeti svoje stališče. Tedaj sem se pozanimal, če mu bi uspelo v 24 urah kontaktirati z u-grabitelji in jim izročiti krajši tekst, s katerim bi jim predlagal posredno zamenjavo rdečega bri-gatista za Mora. Pace mi je odgovoril. da je to skoraj neizvedljivo in da bi za izvedbo tega posega potreboval znatno več časa. Pustila sva se z dogovorom, da se bova ponovno srečala v primeru, da mi bo lahko posredoval novosti. Rdeči brigadisti pa so takrat zahtevali za izmenjavo izpustitev 13 somišljenikov, ki so bili priprti v raznih zaporih. S temi pogajanji pa se naše strankarsko vodstvo ni stri-njalo.s*
«Kot je izhajalo tudi iz stripa, ki so ga rdeči brigadisti objavili na reviji «Metropolis» so se Pace, Pi-perno. Morucci in Faranda v teh dneh srečali in baje prav v ponedeljek, 8. maja, to je 27 ur po izdaji komunikeja štev. 9, se odločili za usmrtitev predsednika KD.s>
^Popoldne 6. maja sem se srečal v palači Giustiniani s predsednikom senata Fanfanijem» — nadaljuje Craxi. FPovedal sem mu, da je stanje nevzdržno in da bi mogoče samo jasno stališče KD lahko rešilo življenje Mora. Fanfani mi je tedaj odgovoril, da bo posegel v teku zasedanja, ki je bilo napovedano za naslednje jutro. Povedal je tudi, da je že stopil v stik s predsednikom države.
V tistih dneh se je Fanfani srečal tudi z ministrom za pravosodje Bo-nifaciom, s katerim sta se nekako domenila o začasni svobodi skupini teroristov. 8. maja dopoldne je bila prošnja za pomilostitev že pripravljena, moral jo je podpisati le predsednik republike. Toda vse je bilo zaman, kot se je izkazalo po tragičnem odkritju naslednjega jutra na Ul. Caetani.*
To je Craxi.ievo pripovedovanje zadnjih dni pred Morovo usmrtitvijo. Memorial pa prinaša še popis srečanja med socialisti in krščanskimi demokrati, ki je potekal 2. maia in ki jg <zbližal» obe stranki, dalje srečanje > med - Signorii e jem in Piper-nom ter med Signorilejem, Fanfa-niiem in Bartolomeijem. "Včerajšnje pričevanje je potekalo umirjeno. Craxi je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so mu jih postavljali komisarji. Odgovarjal je jasno na vse. kar se je spominjal iz tistih tragičnih 55 dni.
Neurje v Veliki Britaniji
BENESKhONEVNIK
Redni občni zbor Beneškega gledališča
V Čedadu so izvolili nov odbor
in odobrili program za leto 1981
Razburkano morje v Bristolskem kanalu Lundy. Vsi člani posadke so se rešili
je vrglo nemško motorno ladjo «Kaaksburg»
na. čeri otoka (Telefoto AP)

NEZAVIDLJIV REKORD ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA
OB D VAJSET0DST0TNIINFLA CIJI 38 TOČK DRAGINJSKE DOKLADI
Industrijci bi se radi znebili socialnih dajatev na delu dravinjske doklade
RIM — Slabo vreme je včeraj v Rimu poškodovalo nekatere kable e-lektrične napeljave v krajevni telefonski centrali SIP. Posledica tega je bil «black-out» telefonov v številnih predelih mesta. Prizadeta je bila med drugimi tudi poslanska zbornica in pa elektronski center italijanske vsedržavne banke.
RIM — Decembrske plače odvisnih delavcev bodo za 23.899 lir višje, resnici na ljubo pa bomo decembra prejeli le nekaj več kot 16.000 lir, saj je treba upoštevati odbitke za davke in socialne dajatve. Draginjska doklada se je torej v trimesečju avgust-september-oktober zvišala za 10 točk. To so včeraj uradno sklenili na seji posebne komisije za računanje dra-ginjske doklade.
Višji znesek pa bo le prve dni kril višje življenjske stroške, decembrske podražitve bomo namreč »nadoknadili^ šele s februarsko plačo. Draginjska -doklada se je torej letos zvišala za 38 točk, kar odgovarja 20-odstotni inflaciji. To je najbolj negativen podatek zadnjih let ,saj se je draginjska doklada leta 1975 povečala za 9 točk, leta 1976 za 20 točk, leta 1977 za 24 točk, leta 1978 za 20 točk. leta 1979 za 28 in letos za 38 točk. Izgledi prihodnje leto pa niso ničkaj
klade. Enostavno povedano: država naj bi krila socialne dajatve, ki se računajo na draginjski dokladi, ali na delu slednje, še bolj grobo povedano: socialne dajatve si bo konec koncev plačal v celoti sam delavec, saj lahko država poravna višje izdatke samo s povečanjem davčnega pritiska, ki bremeni predvsem odvisne delavce.
Sindikati so že sprejeli z izredno hladnostjo tak predlog, saj se podjetniki ponovno izmikajo pravim vzrokom nekonkurenčnosti italijanskih izdelkov. Nihče noče trditi, da višanja plač ne vplivajo na proizvodne stroške, a preden bi «kazno-
vali» delavce, bi morali podjetniki delayec
obetavni. Optimisti upajo, da bodo inflacijo obdržali na letošnji ravni, pesimisti pa že napovedujejo, da se bo prihodnje leto draginjska doklada zvišala kar za 45 točk. • Kot običajno so ob tem zagnali največji vik in krik industrijci, ki trdijo, da ne morejo več prenašati takih bremen. Oonfindustria že predlaga fiskalizaeijo draginjske do-
niiiiiMuimiMiMiiiiiiiiiMmMiiiiffiHiMiiimfniiiiittiiittiiiiiiiiiMiiiiiimiimitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiu
Na dosedanjih srečanjih so sodelovale predvsem organizacije slo venskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter predstavni ki italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji in gradiščanskih Hrvatov, letos pa bodo poleg tega povabili tudi še organizacije dunajskih Čehov in Slovakov ter gradi-
NA POVABILO DRUŠTVA HRVAŠKIH KNJIŽEVNIKOV
Slovenski ustvarjalci iz Trsta in Gorice gostovali v Zagrebu
Na literarnem večeru so brali svoja dela Miroslav Košuta, Ivanka Hergold, Marko Kravos in Ace Mermolja - Odprtje razstave Franka Vekjeta
ZAGREB — V sredo so na povabilo Društva hrvaških književnikov nc.stopili na sedežu društva v Zagrebu književniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Miroslav Košuta, Ivanka Hergold, Marko Kravos in Ace Mermolja. Ob srečanju je bilo tudi odprtje razstave slikarja Franka Vekjeta, ki je tokrat predstavil vrsto novih konstrukcij. Prisotnim, med katerimi je bil tudi znam hrvaški pesnik.
akademik Dragutin Tadijanovic je goste iz Trsta in Gorice predstavil hrvaški pesnik Slavko Mihalič, ki je med drugim tudi prevedel nekaj pesmi naših besednih ustvarjalcev. Sam literarni večer je bil v bistvu razdeljen na dva dela. V prvem je vsak gostujoči pisatelj prebral nekaj svojih pesmi, nato pa je sledila diskusija o probtemih slovenskega pesništva in proze v zamejstvu. Diskusija se je razširila še
........................................................umi......................................................................................iHinimiiiiiiiiiiiiiiiii«
Poplave še pestijo Italijo
na splošna kulturno politična vprašanja, s katerimi se soočajo Slovenci v Italiji. Pogovor se je razvijal torej ob problemih, kot je na primer vključevanje «zamejskih» pesnikov v vseslovenski in jugoslovanski kulturni prostor. Prisotni so priznali, da se . literarno delovanje v Trstu ir Gorici integralno vključuje v širok kulturni in umetniški prostor, v katerega seveda vnaša tudi določene specifike. Prisotni so to še ugotavljali, da so potrebni tesnejši stiki med hrvaškimi književniki in slovenskimi ustvarjalci v Italiji. Pogovor o splošnejši manjšinski problematiki pa je osvetlil številne probleme in tudi vsestransko vitalnost naše slovenske narodnostne skupnosti. Skratka, večer v Zagrebu je nudil poslušalcem obširno informacijo našega dela na kulturnem in ne samo kulturnem področju.
Med prisotnimi so vzbudile veliko zanimanja tudi nekatere publikacije Založništva tržaškega tiska, posebno zanimanje je vzbudila knjiga
Tibera Je » Vec krajih prestopila bregove, položaj je zaskrbljujoč tudi v »večuem mestu*
(AP)
Kras, Kosovel, Spacal, ki je doživela ponatis obogaten s hrvaškim prevodom Kosovelovih pesmi. Sled nje je iz slovenščine prevedel Slavko Mihalič.
Literarni večer v Zagrebu je bil torej pomemben, saj ni predstavil samo delo štirih slovenskih književnikov v Italiji, ampak tudi kulturni prostor in nekatere kulturne dosežke naše slovenske narodnostne skupnosti. Prav gotovo je večer pomenil tudi voljo, da sc kulturni stiki med Trstom in Zagrebom nadaljujejo in poglabljajo na različnih ravneh.
SAN SALVADOR — Salvadorska policija je včeraj odkrila trinajst trupel pripadnikov levičarskih organizacij. Ubili so jih salvadorski desničarji med proslavljanjem Reaganove zmage.
pomisliti na produktivnost, tehnološko posodobitev, smotrnost in na sanacijo svojih obratov. Delavci navsezadnje kljub draginjski dokladi le s težavo nadoknadijo sprotno izgubo kupne moči svojih plač. V sindikalnih krogih pa se vedno bolj vsiljuje prepričanje, da skriva predlog Confindustrie hujše mezdne posege. Industrijci bi radi spremenili mehanizem draginjske doklade. ker bi s tem zmanjšali svoje izdatke, operacijo pa bodo skušali prikazati kot izvrstno sredstvo za preprečevanje inflacije. Seveda bremena takega reševanja, naj bi kot vedno plačeval predvsem odvisni
ČEDAD — Pred dnevi so se zbrali v dvorani kulturnega društva «Ivan Trinkos- v Čedadu člani Beneškega gledališča na svojem rednem letnem občnem zboru. Na dnevnem redu je bila obnovitev društvenih organov ih program za leto 1981. Kar zadeva delovanje in bodoče programe, so vsi člani izrazili željo, da bi se gledališče ne omejilo samo na glavne nastope; kot je Dan Emigranta v Čedadu, ampak uprizorilo predstave povsod, kjer se da v Benečiji in izven nje! Za leto 1981 so novi predstavniki društva naslednji:
Predsednik: Izidor Predan, direktor: Aldo Clodig, tajnica - blagajničarka: Daniela Lauretig, svetovalci:	Dario Martinig, Roberto
Bergnach, Giuliana Zufferli Qua-lizza,- Mario Bergnach, Luciane Qualizza, Luciano Chiabudini, Bruna Dorbolo Strazzolini. Nadzorni odbor:	Rosina Zufferli, Romano
Canalaz in Renzo G ari up.
Ob zaključku občnega zbora se je novo vodstvo iskreno zahvalilo za smotrno upravljanje in dobro vodenje dosedanjega predsednika gjospoda Marija Lavrenčiča. Bil je predsednik od nastanka gledališča, ki je bilo ustanovljeno 24. januarja 1976.
pred kratkim poškodoval plaz. O® koncu je kongres izvolil novega predsednika Giuseppa di Lenart«, okraje pa bodo vodili Tonino Na> don, Giorgio di Lenardo (Bnai. Livio Brida in Rino Moznič (SolM-ca); Nevio Madotto in Beniannn* i Lenardo (Osojane).
Jutri srečanje KPI - ZK Tolmin
ČEDAD — Predstavniki ske komunistične partije
videffl-in člani
Kongres rezijskih komunistov
kongresu sta se ga
REZIJA — Na šestem sekcije KPI iz Rezije, ki med drugimi udeležila tudi poslanec Colomba in deželni svetovalec Ma-grini so predvsem obravnavali težave občinske uprave, delavski in gospodarski napredek, turizem in probleme forske skupnosti Kanalske doline.
Komunisti polagajo največ pozornosti predvsem etnično-kulturnim vprašanjem, zavzemajo pa se tudi za ponovno izgradnjo ceste, ki povezuje Rezijo z Učejo, ki jo. je
Zveze komunistov Slovenije iz Tolmina bodo v soboto, 8. novembra na medsebojnem srečanju v Čedad« proučili številna vprašanja kultui-nega, gospodarskega in znanstvenega značaja. Obe delegaciji bos*“ predstavili lasten dokument, ki s’j* ga sestavili na podlagi številni« letošnjih predhodnih posvetovalni« srečanjih. Izglasovali bodo skupn0 resolucijo naslovljeno vsem dežei-nim komunističnim svetovalcem !? odgovornim posameznih krajevni« celic.
Raziskava o Nadiži
ŠPETER - Vodstvo podsekcij« «Val Natisone» alpinistov CAI P11' reja. v okviru svoje kulturne de-
javnosti raziskavo geografsko-zge-dovinskega značaja o reki Nadiži-Namen te pobude je prikazovani® prvenstvene vloge reke za vse pi®" bivalce Nadiške doline preko analize njenih naravnih, turističnih ib gospodarskih aspektov.
Prireditelji vabijo vse prebivalstvo, ne glede na starost in P?" klic, da z lastnim pričevanjem >n dokumentacijo na kakršen koli način pripomorejo k uspehu raziskave. Ob koncu bodo prireditelji ve* material zbrali na posebni razstavi, ki jo bodo pred božičnimi prazniki organizirali v sodelovanju * šolami in krajevno občinsko uprav*