k 42. listu Novic. 1849. Kdor želi, kako oznanilo v do k la dni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. j. Rlaznik. Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. št. 17565. Razglas ci8?o cd c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran ravnanja s tri in pol, štiri in petpercentnih, 1. kimovca 1849 v serii 430 vzdignjenih erarialnih obligacij čeških deželnih stanov. Po sklepu c. k. denarstviniga ministerstva od 2. kimovca tega leta št. 9654 se da z oziram na razglas od 14. listopada 1829 št. 26642 sploh na znanje, de se tri in pol, štiri in petpercentne era-rialne obligacije čeških deželnih stanov, ki so bile 1. kimovca t. 1. v serii 430 vzdignjene, in sicer Nr. 140383 s petino ali finfteljnam kapitalove šume, potem Nr. 144059 do vjemama 144733 s celimi kapitalovimi zneski po določbah previsociga patenta od 21. sušca 1818 za nove v dobrim denarju izobrestljive deržavne tudi tri in pol, štiri in petpercentne dolžne pisma zamenjujejo. V Ljubljani 16. kimovca 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 16408. Razglas Ciwo.») c. k. ilirskiga poglavarstva. Njih c. k. Veličastvo so po enoglasnim nasve-tovanju ministrov vunanjih in notranjih zadev in pravstva s previsocim sklepam od 26. maliga ser-pana t. I. blagovoljno privolili, de imajo Černogorci pri dedšinah, ktere imajo cesarske gosposke obrav-nati, če sprotne pripise zastran enaciga ravnanja z avstrijanskimi deržavljani prinesejo, kadar se njih dedšine v Cerni gori razsojujejo, po pravilu vzajemnosti in z nanašenjem tega vkaza na že razpe-čatene dedšine, ktere paše niso izročene, v stanu, dedi (erbi) biti, tode samo tako, kakor previsoki sklepi od 20. rožnika 1825 in 11. kozoperska 1845 zapovejo, namreč, de se ta dobrota na vgodnost, grunt in zemljo na avstrijanskim svetu posestovati, nima razprostreti, ampak de imajo denarji za posestvo , ki se v obroku ali brištu enkrat za veselej postavljenim proda, kakor dedšina veljati, ki se ima Cernogorcu kakor dedu ali sodedu odrajtati. Ta privisoki sklep se dapovkazu ministerstva notranjih oprav od 18. veliciga serpana 1849 št. 16898 s tem sploh na znanje. V Ljubljani 29. veliciga serpana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št7l8d27: Razglas C179.) cs) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Prepoved, denar iz cesarskih dežel voziti, se prekliče. Ministri so, prevdarši sadanje razmere, sklenili, prepoved cesarske zlate in sreberne denarje iz cesarstva voziti, ktero je denarstvino minister-stvo z vkazi od 2. in 4. maliga travna 19. rožnika in 23. maliga serpana 1848 dalo, na vsih mejah cesarstva z 18. dnevam kimovca tega leta ob veljavnost djati. Ta naprava se da po vkazu denarstviniga ministerstva od 11. kimovca t. 1. št. 9952, z ozeram na poglavarstvina razglasa od 26. rožnika in 29. mal. serpana 1848 št. 14720 in 17570, na znanje. V Ljubljani 18. kimovca 1849. Leopold grof Welsersheimb0 deželni poglavar. št. 18150. Razglas C181-) cs) Zastran Dunajskih somnjev. Visoko ministerstvo za kupčijstvo, obertništvo in javne dela je z ukazam od 12. kimovca t. 1. št. 6383 naznanilo, de bota dosadanja dva dunajska somnja, „Jubilate" in „somenj ob vsih svetih" imenovana, prihodnjič „pomladanjski" in ^jesenski" somenj se imenovala, in de bo pervi v pondeljek 14. dni po veliki noči — in drugi 15. kozoperska vsako leto se začel, štirnajst dni za-poredama terpel in de so pri vsakim razun tega še 3 dnevi za izkladanje in nakladanje blaga in reči odločeni, ki pridejo na prodaj. Somnjiše bo za zdaj na planjavi na desni strani pred Šotnimi vratmi proti novim vratam. Kar dosadanji z imenam Šent-Margaretni znani somenj utiče, ostane razun prikrajšanja do 14 dni vse pri starim. To se sploh na znanje da. V Ljubljani 20. kimovca 1849. Leopold grof Welsersheimb5 deželni poglavar. št. 16494. Razglas t173) c« c. k. ilirskiga poglavarstva. — Nove naprave zastran kovaštva. Ker je za krajnsko kronovino v Ljubljani javna učilnica za živinsko zdravništvo in podkovašt-vo napravljena bila, na kteri se uk zastonj in v domačim jeziku deli in ktere pervi tečaj se o vsih svetih 1849 začne in v velikim serpanu 1850 konča, se glede potrebnosti, de se prihodnjič tisti, kteri hočejo kovaštvo imeti, tudi v gori imenovani učilnici izuče, postava da, de se od 1. maliga serpana 1851, kakor od časa, ko mora drugi tečaj učilnice v Ljubljani že dokončan biti, v krajnski kro-novini nikomur ne sme pripustiti, kovaštvo začeti, kteri se ne more s pričevanjskimi listi Cc&jgnisf) izkazati, de je polletni tečaj na Ljubljanski ali pa na kteri drugi javni učilnici dobro izdelal, ktera ima pravico, take pričevanjske liste dajati. Tistih, kteri imajo zdaj že pravico za kovaštvo ali jo pred 1. maliga serpana 1851 dobe, ta naprava ne zadene, pa vunder nej se v sicer enačili razmerah tudi že zdaj na take, kteri si kovaške pravice išejo, posebno gleda, kteri se za-morejo izkazati, de so se živinskiga zdravništva in podkovstva naučili. To se da po sklepu visociga ministerstva za kupčijstvo in obertnijstvo od 14. veliciga serpana t. 1. št. 5857 na znanje. V Ljubljani 25. veliciga serpane 1849. Leopold grof \Velsersheimb5 deželni poglavar. 38. Dokladni list Tarifa za vožnjo ljudi po železnici med Ljubljano in Gradcam, kakor je od c. k. vodstva železnice za zdej postavljena. -----------------------------------'— " v Gradec V Iijubljano Cena Toiiijc »a ljudi | Vozovi sir jo: Vozovi 11 * Vozovi z blagam Poštni vozovi Vozovi gvvjo: Poštni vozovi z ljudmi Vozovi z blagam in z ljudmi v vozeh II. in III. klasa Vozovi za ljudi in z blagam Iz Liubliane se plača: Na vozu z blagam in z ljudmi I. klasa U. klasa III. klasa gld. kr. Sld. kr. grl d. kr. Iz Ljubljane .... 7 y2 zvečer 5'/4 zvečer 8'/4zjutrej Iz Gradca ..... 7l/4zjutrej U'/2 dopol. 5 72 zvečer Do Zaloga . . . . , — 20 — 12 ----- 9 » Zaloga . . 73/4 » 5 y2 » 8% » » Kalždorfa . . 7 V. » 12 » 574 » » Laz .... — 36 — 22 — 16 » Laz . . 8 » 5% » 83/4 » » Vildona . . . 8 » 12 »/a » 6'A » » Kresnic . . . — 59 — 36 — 26 » Kresnic . , , 8'/4 » 6'/4 » 9 » » Lebrinja . . 8 » 123/, » 6 V2 » » Litije .... 1 14 — 45 — 33 » Litije . ¦ , 83/4 » 63/4 » 9 74 » » Lipnice . . . 874 » 1 popol. 674 » » Save .... 1 30 — 55 — 40 » Save . . . , 9 » 7 » 9 ya » » Ernavža . . . 872 » 174 » 7 » » Zagorja . . , 1 50 7 14 — 49 » Zagorja . . 97, » 1% » 10 » » Bpilfelda . , 83/4 » i% » 774 » » Trebovlj . . . 2 2 54 « Trebovlj . . 93/4 * 7% » io y4 » » Pesnice . . , 974 » r/2 » 7% » » Hrastnika . . 2 15 23 1 — » Hrastnika . 10 » 8 » 10 7, » » Marburga . , 93/4 » 374 » 874 » » Zidaniga mosta o 33 34 1 8 Od Zidanica mosta io y4 » 83/4 » 103/4 » » Rac .... 10 » 33/4 » 83/4 » » Laških toplic . 2 51 45 1 16 Iz Laških toplic Loya » 9 » u » » Pragerskiga io 74 » 474 » 9 » » Laškiga terga . 3 7 54 1 23 » Laškiga terga ii » 9 y2 » u \ » » Pelčdn . . n » 5»/4 » 93/4 » » Celja .... 3 32 2 9 1 34 » Celja . . . , u3/4 » i o y4 » l2'/4popold » Ponkve . , 11V2 » 6 » 10 7, » » Šent Jurja . , 3 54 2 23 1 44 » Sent Jurja . 12 » 103/4 » 12 72 » » Šent Jurja , uy4 » 6 7, » io3/4 » » Ponkve . . , 4 17 2 37 1 54 » Ponkve , . l2'/2zjutrej h'A » 1 » >, Celja . . , 123/4 » 77, >\ U7, » » Pelčan . . , 4 55 3 -— 2 11 y> Pelčan . . l'/4 » 12'/4zjutrej l'/9 » » Laškiga terga l74popold 8 zvečer uy4 » y> Pragerskiga 5 29 3 21 2 26 » Pragerskiga 2 » 1 » 2 y4 » y> Laških toplic 17, » 874 » 12y4 ponoči » Rač .... 5 44 3 30 2 33 » Rac . . . , 2 74 » iY4 » 2 72 » Od Zidaniga mosta t i3A » 9 » 12 7, » » Marburga . . 6 14 3 48 2 4b » Marburga 3 » ru » 3 » Iz Hrastnika , 2 » 9V4 » 123/4 » » Pesnice . . . 6 29 3 58 2 53 » Pesnice . . 3 74 » v u » 3'/4 » » Trebovlj 274 » 97, » 1 » * Spilfelda 7 5 4 20 3 9 » Spilfelda ¦ . 3% » 31/4 » 3% » » Zagorja . , 2 72 » 10 » 174 » * Ernavža . . 7 17 4 27 3 14 » Ernavža . . , 4 » 3 Va » 33/4 » » Save , . . 3 » 107, » 174 » » Lipnice . . 7 37 4 39 3 23 » Lipnice . . 4 74 » 4 » 4l/4 » » Litije . . . 3f/4 » u » 2 » » Lebrinja . . 8 2 4 54 3 34 » Lebrinja . . 4% » 4y2 » 4l/2 » » Kresnic » . 37, » u 74 » 27, » J> Vildona . . 8 11 5 — 3 38 » Vildona . . 43/4 » 5 » 47* » » Laz . . » 33A » H74 » 23/4 » » Kalždorfa . 8 40 5 18 3 51 » Kalždorfa 5'/4 » 5 72 » 5 » » Zaloga . . 4 » 12 74 » 3 » » Gradca . . 9 9 5 36 4 4 Pridejo v Gradec -------------------------------------------- 6'A » 7 » 53/4 » \ Pridejo v Ljubljano . 4y4 » 12 7, » 374 » - Opomba. Iz zaznamovanih ur odhoda voz na vsaki postaji sleherni popotnik lahko zve: kdaj de ima na postaji ah na stacijonu biti, de voza ne zamudi. Se ve de mora vsak popotnik saj eno četertinko ure popred na stacijonu biti, de se za vožnjo zapise. Pristavek. Za otroke pod 2 letama, če jih kdo na naročji derži, ni nič plačati; vunder ne sme nihče več, kakor eniga otroka brez plačila sabo na voz vzeti* — Za otroke od 2 do 10 let se plača polovica voznine. — Ce hoče kdo po poti iz voza nižjiga klasa na voz višjiga klasa iti, doplača tisti, ki se iz 3. klasa preseli v 2. klas, še polovico voznine 3. klasa; tisti, ki prestopi iz 3. klasa v 1. klas, doplača celo voznino 2, klasa; tisti pa, ki prestopi iz 2, klasa v 1. klas, doplača celo voznino 3. klasa. v ¦ .i .'" Cena za vožnjo blaga je po lastnosti blaga tudi v 3 klase razdeljena, namreč za cent blaga 1. klasa se plača za eno miljo 3 vinarje, — 2. klasa 1 kraje, in 1 vinar, — 3. klasa pa 1 kraje, in 3 vinarje. Ker se pa kaša z vinarji pečati ne more, je postava dana, de se to, kar pri celi rajtingi menj kakor pol kraj carja znese, v plačilo ne vzame, — kar pa znese pol krajcarja ali -čez, se pa za en krajcar v plačilo vzame. Sploh se pa voznina nikoli menj kakor za 10 kraje, ne zarajta. Blago spod in čez 50 funtov velja za pol centa; kar je pa čez 50 fantov, se pa po centnih desetinkah (Beljntel; 3entner) prerajta in sicer tako, de vsaka začeta desetinka za celo desetinko velja. — Od z i ve živine, ki se po železnici pelje, se plača kakor za blago 1. klasa, — za kočije, vozove, seni in brizglje za ogenj se plača kakor za blago 2. klasa — in za prejemanje, nakladanje, zlaganje, vaganje in asekuracijo mnogoverstniga blaga so na-tanjčne postave dane. Razun nedelj in praznikov se jemlje blago na vsih postajah od 8. do 12. dopoldne in^od 2. do 6. popoldne. Če se pa blagu mudi in če se za-nj odločena tarifa plača, se pa tudi ob nedeljah in praznikih naloži, tode eno uro pred odhodam voza se mora na postajo pripraviti, zadnji čas pa je ob 7. zvečer. Blagu, ki se na železnico da, se mora tudi nakladni list (gracijtfcrief) pridjati, v kterim stoji zapisano: čigavo je blago, v čem obstoji, koliko vaga, kam ima iti i. t, d. Pri železnici sploh so vse plačila v dobrim denarji zarajtane. Opomba, Iz te tarife vsaki lahko prerajta, koliko je od ene postaje do druge (od eniga štacijona do druziga) plačati, če se cena ene postaje od cene druge postaje odšteje. To karti pri odštevi ostane, je cena medmesne postaje, — postavim? Iz Ljubljane v Zalog na vozu III. klasa se plača 9 kr. » » v Laze pa » » s> » » 16 » te dej vsak lahko prerajta, de iz Zaloga v Laze je le 7 kr. plačati, ker, če od 16 kr. 9 kr. odsteješ, ki jih je za vožnjo med Ljubljano in Zalogam plačati, ostane 7 kr. za vožnjo med Zalogam in Ljubljano.— Sploh je za eno miljo pota v 1. klasu 18 kr. ,vdru-gim 11 kr., v 3. klasu pa le 8 kr. plačati. — Sabo v voz zna vsak za 40 funtov blag** vzeti, tode vse, kar kdo sabo vzame, mora tako biti, de popotnik lahko pod svoj sedež vtakne ali pa na naročji derži, brez de svojiga bližnjiga nadležuje.