Leto XVI., štev. 72 upravuištvo; Ljubljana. Knafljeva ulica o. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. lnseratm oddelek: Ljubljana Selen« burgova m S. - Tet 3492, 2492. Pocružmca Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — TelefOD št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Berlinski sestanek V soboto sta prispela odgovorna voditelja angleške zunanje politike, Simon in Eden v Berlin na že dolgo napovedani poset. Njegovo prvotno svrho so nepričakovani dogodki čisto spremenili in dali posetu popolnoma nov pomen. Bil je prvotno zamišljen kot sestanek angleških in nemških državnikov, da bi se "proučila način in možnost nemškega pristopa k londonskemu sporazumu, ker je nemška vlada izrazila željo, da bi o tem problemu najprej rada razpravljala samo z Anglijo. Toda medtem so voditelji tretjega Reicha svoje mnenje iz-premenili, ker so smatrali, da lahko tudi sami brez tujega dovoljenja in pristanka izvedejo to, čemur naj bi služila pogajanja in razgovori z angleškimi državniki. Tako je Nemčija na lastno pest uvedla splošno vojaško dolžnost in postavila svet pred izvršeno dejstvo. S tem. je izgubil berlinski sestanek svoj bistveni pomen, saj so bila njegova svr-ha ravno pogajanja za nemško enakopravnost v okviru londonskega sporazuma. Pričakovati je bilo, da pride zaradi Hitlerjeve odločitve do skupnega nastopa treh velesil Francije, Anglije in Italije proti Nemčiji. Zgodilo se je pa drugače. Velika Britanija je poslala v Berlin svojo noto, podvzela zasebno akcijo in s tem močno olajšala Nemčiji položaj v trenutku, ki so ga gotovo Nemci že sami smatrali za nevarnega. Naravno je angleški postopek vzbudil v Parizu veliko razočaranje, zlasti ker so bili tam trdno prepričani, da je bila z londonskim sporazumom obnovljena solidarnost obeh zapadnih velesil napram vedno bolj očitni nemški nevarnosti. Idil? londonskega sporazuma pa, kakor vidimo, ni trajala dolgo in v Berlinu so najbrž s tem računali, ker bi se sicer do tako dalekosežnega koraka, kakor je uvedba splošne vojaške dolžnosti, ne mogli odločiti. V Parizu tudi niso s posebno simpatijo sprejeli dejstva, da se je Anglija še vedno zavzemala za poset Johna Simona v Berlinu, dasi je Nemčija s tako očividnim kršenjem versajske" pogodbe porušila vse bistvene pogoje za pristop k londonskemu sporazumu. Angleška vlada pa je vseeno sklenila, da gresta John Simon in Eden v Berlin, ker je nemška vlada na angle-šk< noto odgovorila, da si želi tega pose i a ... Toda medtem je morala angleška vlada spoznati, da je prevelika naklonjenost napram nemškim podvigom vendarle nevarna in škodljiva in da bi razcep med zapadnima velesilama v dneh, ki so morda usodni za razvoj bližnje evropske politike, bil za evropski mir lahko naravnost poguben. Baldwinova teza. da jc treba danes braniti Anglijo na Renu in da braneč Francijo brani Anglija sama sebe, se je medtem namreč' že globoko zasidrala v zavesti angleške javnosti. Zato je opozicija srdi-o napadla Simona v parlamentu, češ da angleški narod noče politike, ki neposredno pomaga poraženemu nemškemu militarizmu zopet na noge. Angleška vlada je morala tako pristati na to, da se njeni zastopniki sestanejo, preden odide Simon v Berlin, z zastopniki Francije in Italije v Parizu, Izjavila je tudi, da se odhod njenih ministrov v Berlin ne sme smatrati za samostojno, oziroma ločeno akcijo, temveč da ima le informativen značaj, ki bo omogočil zapadnim velesilam dobiti najavtentič-nejša pojasnila o namerah Nemčije. Po teh izjavah torej nemško časopisje nima prav, če gleda v angleškem posetu nekak triumf svoje diplomacije in zmago nad Francozi, pač pa je sestanek v Berlinu bil po mnenju angleških državnikov potreben le ko L poslednja vez, ki danes veže Nemčijo z nekdanjo antan-to, ter kot zadnji poskus, ki vodi do pogajanj z Nemčijo in ki lahko prepreči, da ne zagazi Evropa v zopetno oboroževalno tekmo. Sestanek v Berlinu naj bi bil potem takem le uvod v zavezniško konferenco v Stresi. Angleška ministra bosta tam razložila rezultate in vtise svojih razgovorov z nemškimi državniki. Že sedaj je pa jasno, da ni pričakovati nobene energične reakcije in da je Nemčija že dobila najvažnejšo bitko v povojni diplomatski borbi brez vsakih žrtev in mnogo lažje, kakor je prej dosegla na primer izpraznitev Porenja ali odpravo repara-cijskih plačil. Anglija si namreč prizadeva pridobiti Francijo in Italijo za to, da bi se razgovorov v Stresi udeleževala tudi Nemčija, dočim stoji Francija na stališču, da nima Nemčija ničesar iskati pri razgovorih, katerih smoter je, določiti skupno akcijo proti njenemu izzivalnemu nastopu. Dejstvo je, da se je mednarodni položaj v Evropi v drugi polovici meseca marca precej poslabšal. Tudi nada na Društvo narodov, ki jo zlasti goje Francozi. ni posebno upravičena, ker vemo, da je Društvo narodov doslej v še vseh velikih vprašanjih odpovedalo. Tudi^če bo ta spor Društvu narodov ^predložen v razpravo, bo ostalo brez moči ob strani. V najboljšem primeru bo izglasovalo resolucijo, ki bo sicer obsodila Nemčijo, priznala na pa novo ustvarjeno stanje, ki kaže, da stremi Nemčija zopet z vsemi silami za vojaško premočjo v Evropi. LJubljana, sreda 27. marca 1935 Cena 2 Din Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Oln 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. 1. Teiefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi- nemške zahteue in ponudbe Berlinski razgovori dokazujejo, da Nemčija samo zahteva, a ničesar ne nudi - Glavni cilj Nemčije je razbitje londonskega sporazuma Pariz, 26. marca. r. Razgovori angleškega zunanjega ministra Simona v Berlinu, po informacijah pariških krogov dosedaj niso rodili uspeha, ki so ga pričakovali v Londonu. Simon je napel vse sile, da ne bi odšel praznih rok iz Berlina. Preko prvotnega programa je zato podaljšal svoje bivanje v Berlinu in se bo jutri dopoldne ponovno sestal s kancelarjem Hitlerjem, dočim bo lord Eden nocoj odpotoval v Moskvo. Komunikeji, izdani o dosedanjih razgovorih, ki so trajali včeraj polnih 7 ur ter so se nadaljevali danes skoro ves dan, so sumljivo skromni, prav tako pa je tudi nemški tisk nenavadno rezerviran. Vse kaže, da Nemci sami nimajo mnogo upanja in so se očividno omejili zgolj na to, da bi zabili klin med Francijo in Anglijo ter razbili londonski sporazum. Po mnenju pariških krogov jim to ne bo uspelo, ker so berlinski razgovori docela informativnega značaja in bo padla odločitev šele v Stresi na konferenci vodilnih državnikov Anglije, Francije in Italije. Kolikor se je moglo izvedeti v poučenih krogih, gre vsa nemška taktika za tem, da oddvoje Anglijo od Francije in Italije. Nemci se zaradi tega skrbno izogibajo vsega, kar bi moglo ozlovoljiti angleške državnike in skušajo pridobiti Anglijo za svoje načrte. Berlinska vlada si v zvezi s tem prizadeva, da bi preprečila razpravo o francoski pritožbi v svetu Društva narodov in je pripravljena preklicati izstop Nemčije iz Društva narodov pod pogojem, da se svečano prizna njena enakopravnost v vsakem pogledu. Z nemške strani predvsem skušajo dokazati, da je še vedno možna razorožitev, čeravno je Nemčija sedaj proglasila oborožitev. Zakon, s katerim se uveljavlja splošna vojaška dolžnost, je po pojasnilih, ki jih je dobil Simon v Berlinu, samo okvirni zakon, ki pa se da vsak čas spremeniti. Dosedanji Simonovi razgovori z nemškimi državniki so bili zgolj splošnega značaja in do podrobne razprave o posameznih problemih, ki so na dnevnem redu, še ni prišlo. Spričo tega položaja je po mnenju pariških krogov treba velikega optimizma, kdor hoče verjeti, da bo Simon dosegel kak uspeh. »Temps« resumira mnenje francoskih političnih in diplomatskih krogov v kratkem komentarju, v katerem pravi, da je samo ena stvar, ki bi mogla spametovati sedanje voditelje Nemčije. Treba jih je postaviti pred izbiro: plodno mednarodno sodelovanje ali pa popolna politična in gospodarska osamljenost. Hitler zahteva: i. Priznanje nemške oborožitve 2. Plebiscit v Avstriji 3. Spremembo statuta Društva narodov 4. Umik francoske pritožbe London, .26. marca. r. Listi objavljajo obširna poročila iz Berlina, vendar pa nimajo avtentičnih informacij o poteku razgovorov. Omejujejo se zaradi tega več ali manj na ugibanja, ker so tako v angleških kakor v nemških krogih skrajno rezervirani in odklanjajo vsake podrobnejše informacije. Vendar pa listi dokaj soglasno naštevajo probleme, ki so na dnevnem redu in obeležujejo stališče, ki ga zavzema Nemčija. »Times« poročajo, da se gibljejo pogajanja v okviru londonskih predlogov, vendar pa stavi Nemčija na-slednje glavne pogoje: V pogledu oboroževanja odklanja Nemčija zase vsak poseben režim, ki ne bi veljal v enaki meri tudi za vse druge narode in države. Nemčija je pripravljena sodelovati pri organizaciji miru in razorožitvi, toda le pod pogojem, da bo merilo za vse enako in da se prizna popolna enakopravnost Nemčije. Odklanjajoč vsak riziko pogodb, ki bi jo mogle zaplesti v tuje spore, odklanja Nemčija vzhodni varnostni pakt v predlagani obliki in se zavzema za sklenitev dvostranskih nenapadalnih paktov, slič-nih onemu, ki ga je že sklenila s Poljsko. Najbolj težaven je problem podunav-skega pakta. Nemčija je pripravljena sodelovati pri obnovi srednje Evrope, vendar pa pakt, ki bi se sklenil, v nobenem pogledu ne sme ovirati ali onemogočiti naravnega razvoja v odnošajih med Avstrijo in Nemčijo. Nemčija je pripravljena odreči se vsakemu vmešavanju v notranje avstrijske zadeve, odklanja pa vsak pakt, ki bi jamčil sedanje politično stanje v Avstriji, ker to po nemškem pojmovanju ne pomeni jamstva za neodvisnost Avstrije, marveč za neodvisnost sedanjega režima. Hitler je v razgovoru s Simonom naglasil, da večina avstrijskega prebivalstva simpatizira z narodnim socializmom in da je zaradi tega neobhodno potrebno dati prebivalstvu Avstrije možnost, da z javnim glasovanjem dokumentira svoje razpoloženje. Obenem je Hitler zahteval, naj velesile, zlasti pa Francija in Italija, ki se toliko zavzemata za neodvisnost Avstrije, točnejše definirata pojem nevmeša-vanja v avstrijske notranje zadeve. Dočim Italija z milijonskimi vsotami subvencionira avstrijsko Heimwehr, tega ne smatra za vmešavanje v avstrijske notranje zadeve. Ako pa Nemčija nudi podporo avstrijskim hitlerjevcem, ki žive zaradi postopanja sedanjega avstrijskega režima v največji bedi, jo takoj obtožujejo, da se vmešava v notranje zadeve Avstrije. Vsa ta vprašanja se morajo predhodno podrobno razčistiti in urediti z mednarodnim sporazumom, preden bi mogla Nem- Amerika izjavlja, da se je nemško oboroževanje ne tiče, ker je to izključno evropska zadeva; poleg tega Zedinjene države tudi niso član Društva narodov. V Angliji zahteva eden njenih vodilnih politikov, Chamberlain, združitev vseh držav, ki si žele miru. V Parizu zaseda pod predsedstvom predsednika republike vojni svet in proučuje organizacijo države za primer vojne. Iz Rima pa poročajo, da so iz previdnosti mobilizirali letnik 1911, tako da je italijanska vojska dosegla brez čet, ki so bile odposlane v vzhodno Afriko, stanje pol milijona mož... Vse to so znaki, da si od berlinskega sestanka v velikih centrih svetovne politike ne obetajo posebnega uspeha. čija nadaljevati pogajanja o podunavskem paktu. Zeleč dati locarnskemu paktu primerno okrepitev, je Nemčija pripravljena podpisati tako zvani zračni pakt, ki ga predlaga londonski sporazum, prav tako pa tudi razorožitveno konvencijo, toda le pod pogojem, da velja enakopravnost za vse in v vsakem pogledu. Kar se tiče povratka Nemčije v Društvu narodov, bo to vprašanje aktualno šele takrat, ko bo končnoveljavno priznana enakopravnost Nemčije in urejena zadovoljivo vsa ostala vprašanja, ki so s tem v zvezi. Vse tako dolgo, dokler Francija vztraja na svojem stališču, ki ga je izrazila v svoji protestni noti, ne more biti govora o tem, da bi se Nemčija vrnila v Ženevo. Poleg **ga zahteva Nemčija iz-premembo statuta Društva narodov, iz katerega se mora izločiti vse, kar je v kakršnikoli zvezi z versajsko mirovno pogodbo. Hitler zahteva razorožitev — Rusije! London, 26. marca. w. Kakor javlja poročevalec Reuterjevega urada v Berlinu, je Hitler o dozdevnih vojaških pripravah Rusije izjavil, da Nemčija glede oboroževanja ne more dati substancialnih koncesij, ako tudi Rusija ne bi pristala na to, da se glavni del ruske efektivne vojske premesti z njene zapadne meje na Daljni vzhod in da zniža celokupno moč svojega efektivnega staleža. Včerajšnji razgovori Berlin, 26. marca. g. Konferenca med Hitlerjem, Neurathom in Ribentroppom na eni ter Simonom, Edenom, Phippsom na drugi strani, se je danes ob 10.50 zopet pričela ter se je popoldne nadaljevala. Danes so razpravljali o razorožitvenem problemu, o vzhodnem paktu in o povratku Nemčije v Društvo narodov Na angleški strani s posebnim poudarkom naglašajo, da nemško-angleški razgovori ne zasledujejo nobenega drugega cilja, kakor informirati se o obojestranskih naziranjih. ne da bi se storiii kaki sklepi ali prevzele kake obveznosti. Hitler je včeraj predočil angleškim državnikom nevarnost boljševizma. Odklonil je vzhodni pakt v sedanji obliki z znano nemško argumentacijo ter opozoril na pripravljenost Nemčije, skleniti z vsemi sosednimi državami pakte o nenapadanju. Simon se je z velikim zanimanjem informiral o nemškem stališču v sporu glede Klajpede. V koliko odgovarja dejstvu, da je kancelar Hitler v razorožitvenem vprašanju namignil na koncesije glede efektivnega stanja in oborožitve nemške vojske, se do sedaj še ni moglo dognati. Simon se je zelo zavzemal tudi za povratek Nemčije v Ženevo, kar ie Hitler obljubil pod pogojem, da se Nemčiji po zaključku sedanjih političnih akcij potrdi varnost in enakopravnost in da se izvrši temeljita reforma Društva narodov, ki bo dala ženevski instituciji večio učinkovitost, kakor jo ima sedaj. Komunike omenja londonski komunike z dne 3. februarja. Razgovori so se vršili v kar najbolj prostodušnem in prijateljskem duhu in so popolnoma razčistili vsa viseča vprašanja. Državniki so ugotovili, da je cilj obeh držav zagotoviti mir v Evropi z mednarodnim sodelovanjem. Nemški listi Berlin, 26. marca. AA. Glede na dosedanje razgovore med nemškimi in britanskimi zastopniki pravi »Berliner Tageblatt« med drugim: Očitno je, da na obojestransko željo proučujejo britanski in nemški delegati položaj odkrito in brez pridržkov. Tako je Hitler podal svoje temeljno stališče do vprašanja o vzhodnem paktu. Prav tako ie neovrgljivo. da tudi Velika Britanija kaže dobro voljo ,da bi razumela nemško stališče do raznih vprašanj. »Deutsche Allgcmeine Zeitung« piše: Nemško stališče glede vprašanj, navede- nih v londonskem komunikeju od 3. februarja, je jasno. Glede vprašanja oboroževanja ne sme biti nikake razlike glede postopka. Mi smo pripravljeni na razorožitev, toda to mora veljati enako za vse. Glede vzhodnega pakta in pakta o vzajemni pomoči pravi list, da je nemogoč. Mi nočemo tvegati, da bi se morali morebiti vmešavati v neke tuie spore. Prav tako nočemo, da bi bile v kakšnem pokrajinskem paktu zastopane sile (Rusija!), ki po svoji zemljepisni legi tja ne spadajo. Morebitni po-dunajski pakt ne bi smel preprečiti, da se med Nemčijo in Avstrijo razvijejo prirod-ni odnošaji. Sploh bi ta pakt pomenil nevarnost da bi se druge države mešale v notranje zadeve Avstrije. Glede letalskega pakta smo svojo stališče že povedali: pripravljeni smo ga sprejeti. In naposled glede Društva narodov mislimo, da je treba najprej odgovoriti na glavna vprašanja glede varnosti in enakopravnosti. Društvo narodov ne sme biti enostransko orodje samo nekaterih držav. Nemški manever S praznimi obljubami hočejo Nemci premamiti Anglijo in jo pridobiti na svojo stran Pariz, 26. marca. AA. Listi precej nezadovoljno spremljajo potek razgovorov v Berlinu, češ da hočejo izzvati Nemci razkol med Veliko Britanijo in Francijo in postaviti Francijo pred alternativo, da se odloči za London ali pa za Moskvo. Manever se nadaljuje, pravi med drugim »Journal«. Nemci so pripravljeni omejiti oboroževanje na podlagi enakopravnosti med njimi in Francozi, zlasti glede materiala. Tudi pristanejo na nadzorstvo nad oboroževanjem, ker računajo s tem. da se jim bo posrečilo nadzorstvo izigrati. Nasprotno pa Berlin ne pristane na pakt o nenapadanju s Sovjetsko unijo. Berlin se trudi, da spravi London navskriž z Moskvo. >Oeuvre« piše: Varljive nemške obljube naj bi omogočile Londonu, da bi lahko pritiskal na Pariz in skušal F?ancijo pripraviti do tega. da se v Stresi odloči bodisi za Veliko Britanijo, bodisi za Rusijo tako da bi Francija prevzela odgovornost za to, da se Evropa ne pomiri, če bi se odločila za Rusijo. »Petit Parisien« piše: Ce so nemške ponudbe res takšne, kakor trdijo, si lahko predstavljamo razpoloženje britanskih ministrov, ko gledajo, kako se kamen za kamnom ruši zgradba 3. februarja v Londonu, in sicer največ zaradi nesrečnih izjav, ki so jih pred kratkim neprevidno podali nekateri angleški državniki. Flandin o nalogah Francije Pariz, 26. marca. AA. Pri posvetitvi novega občinskega poslopja v Vincennesu je govoril tudi predsednik vlade Flandin. V svojem govoru je poudaril, da so danes bolj kakor kdajkoli doslej potrebna dejanja, ne pa besede. Francozi morajo imeti vero vase in v svojo moč, ker ni resnica, da bi bile milijarde izdane teh 15 let za narodno obrambo, vržene na. cesto. Prav tako morajo pa verovati v svojo moralno moč, saj je patriotizem že v bistvu slehernega Francoza, in to mnogo bolj, kakor bi kdo mislil. Madžarska špekulacija Budimpešta, 26. marca AA. Razvoj dogodkov v zvezi z uvedbo splošne vojaške obveznosti v Nemčiji slej ko prej zelo in-teresira tukajšnje politične kroge in tisk. Uradno stališče sicer še ni objavljeno, toda iz poučenih krogov se doznava, da Madžarska vsaj za zdaj nikakor ne misli slediti nemškemu zgledu. Madžarska misli, da je vprašanje njene vojaške enakopravnosti načelno že urejeno z deklaracijo velesil z dne 12. decembra 1932, ki pravi: Eden izmed temeljev razorožitvene konference mora biti v tem, da se dovoli enakopravnost Nemčiji in drugim razorože-nim državam, in sicer v okviru režima, ki bo vsem državam jamčil varnost. Po madžarskem uradnem tolmačenju so vse velesile, ki sodelujejo pri sedanjih mednarodnih razgovorih, pristale na načelo, da ima proglasitev vojaške enakopravnosti Nemčije avtomatsko za posledico dejansko vojaško enakopravnost ostalih raz-oroženih držav. Društvo narodov sklicano za 15. april ženeva, 26. marca AA. Generalni tajnik Društva narodov Avenol je brzojavil dr-žavam-članicam sveta Društva narodov, da bo zasedanje sveta Društva narodov, če s tem soglašajo, 15. aprila. Na dnevnem redu bo spomenica francoske vlade. V Londonu rezervirani Deljeno mišljenje londonskih listov o dosedanjem poteku berlinskih razgovorov London, 26. marca AA. Reuter poroča iz Berlina: Uradni komnnike, ki je izšel nocoj, pravi, da so bili razgovori med Angleži in Nemci, ki so se vršili med Johnom Simonom, Edenom, Hitlerjem in Neurathom, nocoj končani. Predmet razgovorov so bila vprašanja, ki jih London, 26. marca. AA. Današnji >Daily Herald« priobčuje poročilo svojega poseb nega berlinskega dopisnika, ki pruvi, da sta Simon in Eden mnenja, da bo njun berlinski obisk kljub vsem težavam rodil koristne sadove in da ni bil odveč. Dopisnik »Ne\vs Chronicla« por-^a svojemu listu med drugim, da zastopnikom listov uradni krogi niso veliko posedali o poteku berlinskih razgovorov. Pač pa L^ž« vse, da razgovori ne potekajo brsz ovir. Nemško stališče glede vzhodnega Lucarnu st- pač ni tzpremenilo. »Dailv Telegiapht pravi, da so daa^-s govorili o vprašanju nemške v .-»jaške moči. Sporazum o tem vprašaniu jc ztlo dvom ljiv, ker p«- bodo pogajanja vršila ua ped lagi zalrev, ki jih v t m oziru stalita Francija in lti.!ija Hitler je pojasnil minisfru Simonu stališče Nr-mčije v tem vprašanju. Angleška drža'u.'I a sta zahtevala J njega, naj stavi «>crk?etne predloga. Simonovo opozorilo Hitlerju »Daily Mail« poroča: Angleški zunanji minister Simon je najprvo pojasnil kance-larju Hitlerju, kakšno je razpoloženje angleškega javnega mnenja napram Nemčiji. Angleški narod sicer ni sovražen Nemčiji, vendar je zdaj postal nezaupljiv in so ga zadnji vojaški ukrepi Nemčije silno presenetili. Boji se. da je edina pot do kolektivnega varnostnega sistema postopna koalicija vseh tistih držav, ki se boje Nemčije in ki bi si med seboj zajamčile skupno varnost. Macdonaldovo mnenje London, 26. marca AA. V spodnji zbornici so stavili na predsednika vlade vprašanje, ali je nemški vojaški zakon kršil poleg vojaških še druge določbe versajske mirovne pogodbe. Macdonald je na to vprašanje odgovoril: Uvedba splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji od 16. t. m. se ne sme tolmačiti kot enostranska odpoved versajske pogod- be. Nemška vlada je hotela po vsej priliki odstraniti samo vojaške določbe te pogodbe. Kolikor je meni znano, niso s tem nemškim ukrepom prizadete nobene druge določbe versajske pogodbe. Italija čaka s puško ob nogi Rim, 26. marca. r. Mobilizacija letnika 1311 dokazuje najbolj, kako resno presoja italijanska vlada položaj. Značilen za razpoloženje je članek »Giomale del Popolo«, ki naglasa med drugim, da italijanska vlada nima namena priznavati dovršenih dejstev, če so zaradi tega ogroženi materi-jalni in moralni interesi Italije. Italija ne more dopustiti, da bi se mednarodne obveznosti odpovedale enostransko. Na to pustolovščino bo Italija odgovorila z udarcem s pestjo; vendar pa upa da bo prišlo pri vršečih se pogajanjih do sporazuma. Londonska konferenca London, 26. marca d. >Daily Mail« je te dni objavil, da je angleška vlada sklenila sklicati v London konferenco držav, katere bi se udeležila tudi Nemčija, če bodo Simonova pogajanja v Berlinu uspela. Do te konference bi prišlo šele po konferenci v Stresi. Glede na sobotne sklepe zastopnikov treh v Parizu je ta vest »Daily Mailac vsekako prezgodnja in tudi v angleškem zunanjem uradu izjavljajo, da ne vedo ničesar o kakem takem sklepu. Neurath odžagan? Pariz. 26. marca. g. V pariških političnih krogih govorijo, da namerava Hitler osebno prevzeti vodstvo nemške zunanje politike. Zunanji minister Neurath in g. BiiIow bi v kratkem zapustila svoji mesti ter prevzela zastopstva v inozemstvu. Kancelar Hitler bo svojega zunanje-politif. svetovalca Ribben-tropa vzel t zunanje ministrstvo kot drža r-nega pod tajnika. Posvetovanja Male antante in Balkanske zveze Med zunanjimi ministri Male antante in Balkanske zveze se vrši živahna izmenjava misli o evropskem položaju Pri menstrualnih težavah Beograd 26. marca p. Rumunski zunanji minister Titulescu, ki je obenem predse 1-iiik Male antante, je tudi današnji dan izkoristil za razgovore in posvetovanja z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Jevtičem. Snoči so trajal1: razgovori pozne v noč ter so se nadaljevali tudi še danes popoldne. Zvečer je Titulescu odpotoval v Bratislavo, kjer se bo sestal z dr. Benešem, nato pa poseti Pariz in London. Po prvotnem načrtu je nameraval danes priti v Beograd tudi turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, da bi se posvetovanja, ki so se vršila v glavnem v okviru Male antante, raztegnila tudi na Balkansko zvezo. Ker pa je bil zadržan, je stopil danes popoldne v telefonsko zvezo s Titulescom in Jevtičem in v celoti odobril njune sklepe. Na potu v Ženevo — Ruždi Aras je predsednik sveta Društva narodov — se bo v pričetku prihodnjega tedna ustavil v Beogradu in se pri tej priliki podrobno porazgovoril z Jevtičem, dočim se bo s Titulescom sestal v ženevi. V vseh diplomatskih krogih pripisujejo beograjskim posvetom veliko važnost, ker ho imeli predvsem namen proučiti do'ožaj. ki je nastal spričo postopanja Nemčije ter določiti enotno stališče Male antante in Balkanske zveze. Mala antanta in Balkanska zveza morata kot najvažnejša činite-Ija v Srednji Evropi in na Balkanu sodelovati pri urejevanju problemov, ki so prišli na dnevni red zaradi najnovejših dogodkov* v Nemčiji. Titulescu je zaradi te- ga želel, da kot predstavnik Male antante v svetu Društva narodov razmotri položaj s svojima ministrskima tovarišema iz Male antante Jevtičem in dr. Benešem, nakar bo v Parizu in Londonu pojasn.I stališče Male antante tn v ženevi zastopal njene interese. Beneš odpotoval v Bratislavo Praga, 26. marca g. Zunanji minister dr. Beneš je danes popoldne odpotoval v Bratislavo, kjer se bo jutri sestal z ni- munskim zunanjim ministrom Titulescom Bukarešta, 26. marca AA. »Diminiaca« in » U ni v G rs u l« poudarjata, da sta Mala antanta ln Balkanska zveza na strani tistih držav, ki izvajajo svojo mednarodno politiko na podlagi mirovnih pogodb in mednarodnih obvez rituleseovo potovanje je važno zato, ker je nemška kršitev mirovne pogodbe ustvarila nezaupanje, ki zahteva takojšnje ukrepe glede varnost: in glede konsolidiranja mirovne fronte. V avdacitsah na dvoru Beograd, 26. marca AA. Nj. Vel. kraljica -mati je sprejela danes opoldne v avdien-ci g Nikolo Titulesca, zunanjega ministra kraljevine Rumunije in njegovo soprogo Nato sta bila sprejeta v avdienco pri Nj. Vis. knezu-namestniku, ki je oba pridržal na kosilu, ki sta mu prisostvovala tudi g. Jevtič in njegova soproga Vasi Zeeland je sestavil koalicijski kabinet, v katerem so zastopani krščanski demokrati, liberali in socialisti — Naloge novega režima Bruselj. 26. marca k. Snoči je viceguver-3HT belgijske Narodne banke Van Zeeland sestavil listo nove vlade in jo predložil kralju Leopoldu, ki jo je takoj tudi potrdil. V vladi so prevzeli: ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo Van Zeeland, narodno obrambo Deveze, pravosod-stvo Seudan, finance Gerard, poljedelstvo Deschrvver, notranje zadeve de Varnaffe, narodno prosveto Bovese, kolonije Rub-bens, gospodarstvo Van Isacker, javna dela Demajin, delo Delattre, prevozništvo, pošto in telefon Spaak. Imenovani so bili 1 udi trije ministri brez portfelja, in sicer Vandervelde, Poullet in Hymans. ,Nova vlada je davi položila prisego kralju. Izmed 15 članov nove vlade je 12 poslancev, 3 pa so bivši parlamentarci. V novi vladi je 7 dosedanjih ministrov. Po strankah so: Van Zeeland, de Varnaffe, Poullet, Van Isacker, Rubbens in Deschrvver člani katoliške odnosno krščansko-de-mokratske stranke, Hvmans, Deveze, Gerard in Bovesse člani liberalne stranke, Vandervelde, Seudan, Demain, Delattre in fc>paak pa socialisti. Belgijski socialisti so od leta 1927. sedaj prvič spet stopili v vlado. Med njimi eta najuglednejša zastopnika Vandervelde, vodja stranke in predsednik H. internacionale, ter gradben' minister Demain. Miinister za javna dela je sestavil načrt o borbi proti brezposelnosti, ki ga je stranka sprejela z velikim navdušenjem. Vprašanje brezposelnosti je vzeto iz pristojnosti ministra za delo in 6ocialno politiko in dodeljeno ministru za gradnje. Novo belgijsko vlado smatrajo za vlado nacionalne sloge. Za zdaj ni računati, da bi se predsednik vlade Van Zeeland odločil za devalvacijo belgijskega franka. Nova vlada bo poglobila nadzorstvo nad zasebnimi bankami predvsem v vprašanju obrestne mere, ki jo je treba znižati. Druge važne programske točke nove vlade ©o: konverzija državnih papirjev, znižanje delovnega časa, in obnova diplomatskih stikov z Rusijo. Predsednik vlade Van Zeeland je znan pristaš mednarodne stabilizacije valut in splošnega zoižanja carin. Zadruge in zaščita kmetov Kmetijske zadruge smejo izterjevati dolgove od kmetov le po odplačilnem načrtu, ki ga predpiše zveza Beograd. 26. marca. n. Uredba o izpre-membah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmeta, ki jo je izdal ministrski svet 2. februarja 1935. določa, da se od zaščite iz-vzamejo dolgovi kmetov nasproti kmetijskih (zemljoradničkim) zadrugam ter njihovim zvezam, tako da niso več zaščiteni oni kmečki dolžniki, ki imajo svoj dolg pri kmetijski zadrugi. Iz uredbe same ni točno rrzvidno, katere zadruge naj se v sn-islu gornjih določb smatrajo kot »kmetijfke* in je kmetijski minister dr. Jankovič že 5. februarja izjavil, da bo v pravilniku k uredbi točno določeno, katere zadruge so izločene iz zaščite, obenem pa je napovedal, da bo v tem pravilniku odrejeno tudi prehodno stanje, da posamezne zadruge ne bi zlorabljale svojega novega položaja in da ne bi brezobzirno terjale od kmetov dolgova. Na podlagi pooblastila iz čl. 5. uredbe od 2. februarja 1933 o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmeta je kmetijski minister sedaj izdal napovedani pravilnik. ki vsebuje tri člene. Po čl. 1. tega pravilnika so kmetijske zadruge vse gospodarske zadruge, ustanovljene in delujoče po obstoječih zakonih o zadrugah, in ki imajo kmete za svoje člane. Zadruge morajo biti iflanjene v takšni zvezi. ki je članica Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, oziroma oblastne zadrege za kmetijski kredit ali pa članica državne Zveze zadrug za kmetijski kredit. Po čl. 2. tega pravilnika bodo zadruge iz prejšnjega člena izterjale svoje terjat* e. nastale pred 2(1. aprilom 1932, pri svojih dolžnikih - kmetih po odplačilnih načrtih, ki jih bodo zadrugam predpisale njihove z^eze. oziroma oblastna zadruga za kmetijski Kredit. Te odplačilne načrte nima odobriti kmetijski minister kot vrhorua nadzorna oblast. Po čl. 3. so zveze in oblastne zadruge dolžne v roku meseca dni po uveljavljenju tega privalnika izdelati in poslati v odobritev kmetijskemu ministru odplačilne načrte. ki jih odreja čl. 2. tega pravilnika Zasedanje Tarifskega odbora v Ljubljani Včeraj se je ob polnoštevilni udeležbi sestal v Ljubljani k večdnevnemu zasedanju Tarifski odbor, ki je. kakor znano, posvetovalni organ prosvetnega ministrstva za vse zadeve železniških blagovnih tarif. Zasedanje je otvoril in ga vodi predsednik Tarifskega odbora g. direktor Cugmus. Prometno ministrstvo zastopata načelnik komercialnega oddelka g. Stojan Jovano-vič in višji svetnik g. Manfreda, ministrstvo trgovine in industrije pa g. dr. Pav-letič. Iz dravske banovine prisostvujejo zasedanju kot člani Tarifskega odbora gg. dr. Basaj, inž. Lenarčič, Ivan Mohorič in dr. Vrhunec. Na dnevnem redu je razprava o novi blagovni tarifi državnih železnic, ki jo je napovedal prometni minister g. inž. Vujič že v svojem govoru po radiu. Razprava se bo danes nadaljevala: posvetovanja se vrše v dvorani Zbornice za TOI. Versajska pogodba na javni dražbi Pariz, 26. marca AA. Danes se je začela javna razprodaja knjižnice pokojnega Louisa Barthouja. Med prodanimi knjigami ie tudi izvod versajske mirovne pogodbe z lastnoročnimi beležkami Joffra. Poincareja, Focha, Clemenceauja in Lloy-da Georgea. Smrtne obsodbe v Kovmi Kovno. 26. marca. AA. Včeraj je vojaško sodišče v Kovnu izreklo razsodbo, po kateri so Emil Boli, Walter Priess. Henrik Banagat in Emil Loepa obsojeni zaradi umorov, ki so jih izvršili kot člani tako imenovane »Feme« (tajnega sodišča) jezuitske skupine, na smrt. Ivan in Ernst Walat sta bila obsojana na dosmrtno ječo. dr. Iremamn na 12 let, ostalih osem obtožencev te skupine pa na ječo po 10 let Voditelja krščansko-socialne skupnosti Sasea in 11 so-obtoženih iz njegove skupine je sodišče obhodilo na 8 let ječe. Vsem obsojencem je zaplenjeno vse imetje. Ostale obtožence je sodišče obeodilo od poldrugega leta do 6 let. Oprostilo je le malo obtožencev, in sicer več takšnih, ki so prišli pod obtožbo tako rekoč le zaradi zamenjave imen in več mladoletnih otrok. Berlin. 26 marca. A A. Vest o razsodbi vojaškega sodišča v Kovnu proti nemškim prvakom v Klajpedi je zbudila veliko razburjenje v nemški javnosti. Berlinski listi imenujejo obsodbo drakonsko in samovoljno in trdijo, da je bil dokazni postopek zelo kratek in nepopoln. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« pravi, da bi morala obsodba v Kovnu vplivati tudi na sedanje mednarodne razgovore o vzhodnem paktu. I migreni, nevralgiji in vseli vrstah bolečin učinkuje naglo In zanesljivo ALGOCRATINE Izdeluje E. LANOOSME, Pariz Dobiva se v vseb lekarnah. Ogl. reg. pod 2573 11. XII. 1933 I Volilno gibanje London, 26 marca AA. V rudniku Blackaon v južnem VValesu je stopilo dva tisoč rudarjev v stavko. Sovjeti in nemški vojaški zakon Varšava, 22. marca. Na Poljskem je povzročila veliko presenečenje izredna mirnost, s katero ;o sovjet. sprejeli vest . ustanovitvi riuve nemške armade na tm 80.273. Dravska banovina je torej po številu volilcev na šestem mestu. Nove kandidature v raznih banovinah V zaječarskem srezu sta prijavljeni na listi g. predsednika Jevtiča dve kandidaturi. Prvo je prijavila sreska organizacija JNS. ki je postavila kandidaturo župana zaječarske občine Nikolo Nikoliča, drugo kandidaturo pa je postavila konferenca volilcev. pripadnikov raznih bivših strank, in sicer odvetnika Ilijo Stojanoviča. Predstavniki vodnih zadrug v srezu apa-tinskem so postavili za kandidata na listi g. Jevtiča inž Jovana Stojiča. V srezu ariljskem so postavili zadrugarji za kandidata predsednika sadjarske zadruge Širno Miladinoviča. V titelskem srezu kandidira beograjski odvetnik Jaša Tomič. V Preiskava občinskega poslovanja na Viču Vič pri Ljubljani, 2.'). marca Že več časa se je pri nas šušljalo, da v blagajniškem poslovanju občinskega urada ni vse v redu. Na zahtevo občinske organizacije JNS in kluba občinskih odbornikov JNS je občinska uprava uvedla preiskavo, ki sicer še ni zaključena, ki pa je ugotovila, da blagajniško poslovanje ni povsem v redu, čeprav ne gre za tako ogromne zneske, kakor so nekateri govorili. Za drevi je sklicana seja občinskega odbora, za katero vlada med občani izredno zanimanje. Od kluba občinskih svetnikov JNS smo naprošeni za objavo naslednjega sporočila: Ker se širijo po občini razne netočne govorice glede nerednosti v občinskem uradu smatra podpisani klub za potrebno, da poda naslednjo izjavo: Občinska uprava, ki vrši revizijo, dosedaj ni ugotovila pomembnejših nerednosti v upravljanju občinskega premoženja. Diference, ki so bile ugotovljene so po prizadetih že krite; povzročene niso bile zlonamerno, marveč le iz površnosti. Nerednosti večjega obsega pa je občinska uprava ugotovila pri pobiranju in odvajanju vodarine. Vodarina ne tvori posebne postavke v občinskem proračunu, ker občinski urad po svojih organih le posreduje plačevanje vodarine ljubljanskemu mestnemu vodovodu. Nerednosti pri voda-rini segajo v dobo pred letom 1933, torej v čas, ko so druge skupine tvorile večino v občinskem odboru in ne podpisani klub. Ta je ve6 čas svojega obstoja, domala pri vsaki seji, odločno zahteval izvedbo temeljite revizije. Občinska uprava je bila s to zahtevo solidarna, pa je bila v stanu pričeti z revizijo šele meseca decembra preteklega leta, ker ji občinski urad, izgovarjajoč se na prezaposlenost, ni dal na razpolago potrebnih pripomočkov. Poleg zahteve po reviziji je podpisani klub tudi nekajkrat zahteval spremembo pisarniškega oeobja, vendar je pri tem redno naletel na odločen odpor g. župana, pri katerem je vse pisarniško osobje uživalo neomejeno zaupanje. Govorice, ki bi hotele naprtiti odgovornost za sedaj do-gnane nerednosti sedanjemu občinskemu odboru ali občinski upravi, so tedaj povsem neosnovane in prozorne. Podpisani klub se ne spušča v podrobno poročilo o dosedanjih ugotovitvah revizije ter prepušča to občinski upravi, ki bo po završeni reviziji podala točno poročilo občinskemu odboru in nadzorni oblasti. Klub občinskih odbornikov JNS na Viču. * Zvečer nam poročajo z Viča, da je seja občinskega odbora trajala več ur, da pa je bila tajna. Pred občinsko hišo je ves čas stalo po več sto ljudi, ki so čakali na konec seje. Na seji je občinska uprava poročala o poteku in ugotovitvah svoje preiskave glede poslovanja občinskih uradnikov ter predlagala potrebne nadaljnje ukrepe zlasti glede zavarovanja, da občina in občani ne bi trpeli škode. Občinski odbor je odobril revizijsko poročilo in stavljene predloge. Janez Kalan obsojen na 7 mesecev Ljubljana, 26. marca Pred senatom trojice tukajšnjega okrožnega sodišča se je danes popoldne nadaljevala in končala pred tedni preložena razprava proti bivšemu voditelju slovenskega protialkoholnega gibanja, duhovnemu svetniku Janezu Kalanu in njegovemu tovarišu, upokojenemu kaplanu Antonu Komljancu od Sv. Križa pri Moravčah zavoljo brošure, ki jo je izdal Janez Kalan pred dobrima dvema letoma v Gradcu pod naslovom: »Dosti je!« Senatu je predsedoval s. o. s. Orožen, obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca Goslar, obtoženca pa je zagovarjal dr. Krek. Janez Kalan se od pričetka novembra nahaja v preiskovalnem zaporu. Anton Komljanec pa se je branil iz prostosti. Kakor prva ie bila tudi današnja razprava po odločbi senata tarna Janez Kalan je odnotoval jeseni 1932 v inozemstvo in je od takrat pa do novembra lanskega leta živel po večini v okolici Berlina in pa v Andritzu pri Gradcu. Iloku je določila sreska konferenca JNS za sreskega kandidata dosedanjega narodnega poslanca proto Dušana Popoviča. V Varaždinu bo kandidira! na listi predsednika jevtiča med drugimi tudi odvetnik Rudolf Pjecki, katerega listo je sodišče že potrdilo. Ravno tako je že potrjena lista bivšega narodnega poslanca Gavra Miloševiča. ki kandidira na Cetinju in v srezu Cetinju okolici. Za kandidata sreza Gračanice je postavila skupščina JNS bivšega narodnega poslanca Mustafo Mulaliča, ki je doslej zastopal srez Livno. V Smederevu kandidira dosedanji narodni poslanec Milivoj Perič. V Bitolju bo kandidiral na listi predsednika Jevtiča tajnik združenja trgovcev Teodosij Rabelič. V mestu Banjaluki, ki voli za sebe, je bila poleg dveh že postavljenih kandidatur postavljena od gospodarskih krogov še kandidatura Nikole Koljenoviča, predsednika banjaluške obrtniške zbornice. Angleški list o naših volitvah London, 26. marca. AA. Znana angleška revija »Near Kast« piše v svoji zadnji številki o volilnem položaju v Jugoslaviji. List pravi med drugim: »V Beogradu je polno ljudi iz notranjosti ki žele kandidirati na listi predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča. Medtem ko jc v zapadnih državah Evrope navada, da vlada pred volitvami obljublja, kar bo storila po svoji zmagi, Bogoljub Jevtič ne posnema te politike, marveč že izvaja reči, ki jih je obljubil še pred volitvami. Tako so se že začela javna dela in posledica bo ta, da bo Jugoslavija dobila lepo mrežo novih cest, ki bodo spajale Beograd z glavnimi točkami na rumunski. bolgarski in madžarski meji. Viada je razen tega znižala prevozne cene na državnih železnicah in odložila plačila kmečkih dolgov do septembra.« Kmalu po njegovem odhodu iz domovine je tiskarna Stvria v Gradcu izdala brošuro »Dosti je!« V brošuri je obtoženi Kalan na tak način pisal o razmerah v Jugoslaviji, da je prišel v konflikt s kazenskimi zakoni Knjižico jc izdal v nakladi okrog 10 000 izvodov, kar je za slovenske publikacije vsekakor rekordna številka. Sam je nato odpotoval iz Gradca v Nemčijo, poskrbel pa je, da je bilo precej izvodov ti■-ga njegovega umotvora vtihotapljcnih v Slovenijo in tu razširjenih. Vrh tega jc tudi še sam iz Nemčije direktno razpošiljal brošuro na razne naslove v Sloveniji. Naše sodišče jc proti Janezu Kalanu. ki se ni prav nič skrival kot avtor in izdajatelj svojega dela, že takoj jeseni 1(>32, ko je knjiga izšla, uvedlo kazensko postopanje, ki pa je bilo potem prekinjeno, ker je bival v inozemstvu. Obnovljeno pa je bilo, ko se jc lani v jeseni vrnil v Jugoslavijo in je bil ob prestopu meje aretiran. Po končani preiskavi sta se vršili proti njemu dve razpravi. Prva je bila prekinjena, da zdravnika izvedenca preiščetsi obto-ženčevo duševno stanje. Izvcdenca sta to storila in ugotovila, da se je obtoženec sicer v polni meri zavedal kaznivosti svojega dejanja, vendar pa njegovo duševno stanje ni tako, da bi mogel biti kot neprišteven v smislu kazenskega postopka oproščen. Tako se je danes vršila druga razprava, pri kateri jc bil Janez Kalan obsojen na 7, njegov soobtoženec Anton Komljanec pa na 3 mesece strogega zapora. Japonske DN nič veČ ne briga • j Tokio. 26. marca. AA. Zunanji minister Mirota je izjavil, da so z današnjim dnem prenehale vse obveznosti Japonske napram Društvu narodov. Peščeni vihar ji v Ameriki Kewyork, 26. marca. AA. Peščeni viharji v zveznih državah Oklahoma, Colorado. Canzas, Arkanzas in Te.\as se še niso polegli. V državi Koloradu je na tisoče hektarjev njiv pokritih s peskom, ki je mestoma meter visok. Živina je v največji nevarnosti. Oblasti so poslale posebne vlake. da prepeljejo 50.000 glav živine v druge kraje na pašo. Potres v Zakopanih Varšava, 26. marca AA. Snoči je bil v Zakopanih močan potres. Povzročil je veliko paniko ker ga doslej v tem kraju še ni bilo. Pred potresnimi sunki so slišali močno podzemno bobnenje, človeških žrtev ni. Smrtna kazen za veleizdajo Pariz, 26. marca w. Poslanec centruma Reibel je zbornici predložil zakonski načrt, ki določa v bodoče za zločin veleiz-daie smrtno kazen. Bolgarski študenti v Zagrebu Zagreb, 26. marca. n. Danes zjutraj so se pripeljali v Zagreb bolgarski študenti-?. Spremlja jih 10 tovarišev iz Beograda. Na postaji jih je pozdravil predsednik Jugoslo-vensko - bolgarske lige. študent Calih. Bolgari so nato položili venec na kraj pred železniško postajo, kjer ie bila izložena krsta s truplom pokojnega kralja Aleksandra in zapeli himno Hej Slovani. Opoldne so se zbrali pred Strossmaverjevim spomenikom in položili nanj venec z napisom: Očetu ju-goslovenstva. velikemu Strossmaverju. Popoldne so si gostje ogledali Zagreb in njegove zanimivosti. Zvečer so se zbrali v prijateljskem krogu z zagrebškimi študenti, v sredo ob 17.45 pa odpotujejo v Ljubljano. Vrem«»nsta napoved Vremensko stanje 26. t. m. Visok pritisk nad južno Evropo, močan ciklon na severu. — V Jugoslaviji je bilo na s?veru in zapadu vedro, na vzhodu in jugu ob;ačno in dež Temperatura je padla povprečno na 3 stopinje, minimalna temperatura v Ljubljani — 4. maksimalna v Ercegnovem 18. Novosadska vremenska napoved aa sredo- Pretežno vedro, na severu oblačno. Djinnj«ka vremenska napoved sa sredo: Jasno, zjutraj mraz, podnevi temperatur« okoli 15 stopinj. Čisti zobe — varuj se zobnega kamna KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Naši kraji in ljudje Na delu za cesto od Ljubljane do Kranja Ljubljana, 26. marca Kakor je »Jutro« že zabeležilo, je bil potem, ko je S- inž. Bevc odklonil tehnično vodstvo pri gradnji prenovljene cestc od Ljubljane do Kranja, imenovan na predlog banske uprave za šefa terenske sekcije! katere ustanovitev je odredil gradbeni minister v ta namen, g. inž. Mi-klavc iz Kranja. Danes je novoimenovana terenska secija že pričela delo. Pisarniški prostori so zanjo najeti v I. nadstropju Kazine. Odredba, s katero je bilo imenovano vodstvo sekcije, predvideva po prvotnem načrtu še modernizacijo ceste na obeh sektorjih od Ljubljane (južno do Grosuplja in severno do Kranja), medtem ko je po vladni uredbi, ki smo jo objavili v soboto, v načrtu samo gradnja modernega cestišča od Ljubljane do Kranja. Nova terenska sekcija ima samo nalogo, da izvrši vse priprave in nato vodi gradbena dela samo na odseku ceste Zagreb-Ljub-liana-Bled. medtem ko bo za vodstvo del na cesti Ljubljana-Sušak po vsej priliki imenovana druga instanca. Dela se bodo vsekakor pričela v najkrajšem času, ker nastopi 1. aprila že doba novega proračuna. iz katerega je dovoljen gradbeni fond. V Ljubljanici znova pesem krampov in lopat Vodstvo terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice je danes dopoldne prejelo preko banske uprave uradno obvestilo gradbenega ministrstva, da je po dolgem odlašanju oddaja regulacijski del od Novega trga do Špice, ki jih je pred skoraj tri-četrt leta izlicitirala tvrdka Dukič, naposled vendarle odobrena. Terenska sekcija bo jutri zjutraj izročila to sporočilo tvrd-ki Dukič, nakar se bodo takoj začele priprave za pričetek del. Kakor to zahtevajo vremenske razmere, se bodo regulacijsika dela v Ljubljanici tudi letos obnovila šele po pomladnem deževju, ki traja po navadi v času od 1. do 15. aprila. Po vsej priliki bodo krampi in lopate zapeli v strugi Ljubljanice okrog 1. maja. Regulacija Ljubljanice od Novega trga do Špice bo dala skozi dve leti zaposlitve okrog 300 ljudem. Zveza gospodinj ustanovljena Ljubljana, 26. marca Zveza gospodinj je bila doslej odsek Splošnega ženskega društva. Zdaj se je osamosvojila. Odsek je delal doslej prav v duhu besed Nj. Vel. kraljice Marije, ki živo želi. da se naše ženstvo posveti svojim najbolj prirodnim poklicem. Ustanovni občni zbor je vodila podnačelnica pripravljalnega odbora. Ziborovalke so se poklonile kraljici Mariji, v kateri gledajo slovenske žene vzorno mater in vzgojiteljico. Soglasno so bile imenovane v priznanje zaslug ga. Josipina Čudnova za ustanovno članico, ga. Pranja Tavčarjeva in ga. Minka Govekarjeva pa za častni članici društva. Tajniško poročilo ge. Jele LikaTjeve je pokazalo razvoj odseka Zveze gospodinj od njegove ustanovitve do današnje osamosvojitve. Ves čas j v stal odsek pod vodstvom ge. Kraigherjeve in priredil vsako leto po eno gospodinisko-gospodarsko razstavo na velesejmu. Letos pripravlja svojo peto gospodinjsko razstavo »Žena v obrti« pod vodstvom ge. Korsičeve. Leta 1932. je Zveza ustanovila list »Gospodinjo«'. ki je urejevan na gospodinjsko-go-s^oda-rski podlagi in skuša poučiti gospo- dinjo o vseh vprašanjih, ki se tičejo gospodinjstva. List urejuje ga. Anica Kro-pivmikova. Društvo je priredilo pod vodstvom ge. Žniderčičeve 23 ekskurzij v domača industrijska in obrtna podjetja, 5 v podjetja na deželi (na Vrhniko, v Kranj, Jarše, Domžale, Kamnik) in tri ekskurzije v naše kulturne ustanove. Poleg rednih tedenskih predavanj v radiu je imelo društvo vsak mesec večja in manjša predavanja za članice. V lastnih prostorih na Bregu 8, kamor se je odsek preselil lani, je bilo 24 večjih in 7 manjših gospodinjskih tečajev v kuhanju, šivanju, likanju, negi bolnikov. Poučevale so naše strokovne učiteljice, zdravnice in praktično izvežbane gospe. Načelnica tega odseka je ga. Kropivmko-va, nadzornica ga. Ema Pečetova. Tajnica je zaključila svoje poročilo z apelom na gospodinje, naj se drže uradnih ur, kjer jim dežurne gospe, ki vse brezplačno delajo, dajejo rade volje vsa pojasnila. Od banske uprave potrjena pravila je občni zbor soglasno odobril in je bila za predsednico izvoljena dosedanja načelnica ga. Kraigherjeva ter z njo odbornice dosedanjega odseka Zveze gospodinj. Mlada žrtev lastne puške Skoči j an, 25. marca V nedeljo je smrt posegla v Avščevo družino na Štritu pri Skocijanu. Zarana je 191etni Dolfe Avsec vstal, se napravil in se napotil skozi vas proti Štritskemu jezeru, ki se razprostira kakih sto korakov od vasi. Med potjo skozi vas se mu je pridružil še neki fant i.n sta skupaj ko-račila proti jezeru, ki ga obdaja od vseh strani lep gozd. V gozdu je zelo ugodno zatočišče raznovrstne divjačine. Na posebno romantičnem kraju — jezero z okolico je eden najlepših krajev obširne ško-cijanske pokrajine — sta fanta obstala in začela prežati na divjačino. Čakala sta precej dolgo; že sta hotela oditi, ko je pritekel iz gozda k jezeru zajec. Dolfe je hitro nameril na zajca puško in sprožil. Pogodil je slabo, zajec je šepaje stekel nazaj proti gozdu, mladenič pa jo je ubral za njim. V teku je pu;ko v rokah obrnil in jo zgrabil za cev. Že je dohitel zajca in udaril s puškinim kopitom po njem. V tistem trenutku je po gozdu odjeknil strel, ob njem se je takoj razlegel strašen krik mladeniča. Ko je namreč Dolfe udaril po zajcu, se je sprožil drugi puškin naboj in pogodil mladega lovca v prsi. Svinčena zrna so mu popolnoma prebila prsni koš, povzročila strašno rano v premeru 15 cm in obtičala v pljučih. Nesrečni fant je vpil in kljub hudim bolečinam še stekel nekaj korakov nazaj, nato se je zgrudil na tla ob jezeru in obležal, vijoč se v smrtnih krčih. Tovariš je takoj priskočil k močno krvavečemu mladeniču. Ko je uvidel, da mu sam ne more pomagati, jc začel glas- no klicati na pomoč. Na vpitje so kmalu prihiteli vaščani. Neki sosed je hitro pripeljal voz, nakar so nezavestnega fanta naložili nanj in ga odpeljali na njegov dom. Doma pa je čez pol ure ob 5.45 izdihnil. Dolfetova mati je bila v Novi Bučki pri rani maši, ko ji je prišel nekdo povedat, da je sina zadela kap. Reva je potem doma našla mrtvega sina, ki ji je bil na stara leta močna opora pri gospodarstvu, saj mož ji je umrl že pred leti. Dolfe je bil priden in pošten mladenič, povsod priljubljen, zato žaluje za njim poleg matere, bratov in sester, ki so še mlajši, vsa okolica. Franjo Roblek na poslednji poti Celje, 26. marca V nedeljo popoldne je Savinjska dolina spremila pokojnega g. Franja Robleka od hiše žalosti v Žalcu do poslednjega doma na pokopališču sv. Kancijana. Tako veličastne pogrebe doživlja ponosni Žalec zelo redko. V dolgem sprevodu so stopali gg. pod-ban dr. Pirkmajer, poveljnik 39. p. p. polkovnik Golubovič, minister v p. dr. Vekoslav Kukovec, predsednik sreske organizacije JNS dr. Kalan, predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, dvorni svetnik dr. J. Kotnik, narodni poslanec Ivan Pre-koršek, sreski podnačelnik Svetina, pred-sednik Zveze industrijcev Dragotin Hri- bar, mariborski župan dr. Lipold, deputacija Celjske posojilnice, d. d. s predsednikom dr. Jurom Hrašovcem, deputacija lovcev z direktorjem Mravljakom, žalski občinski odbor z županom Lorberjem, zastopnik Gasilske zajeclnice Pristovšek, mnogi župani in občinski odborniki iz raznih občin Savinjske doline, Sokoli in gasilci s prapori ter ogromno število občinstva iz Celja in Savinjske doline. Žalski pevski zbor je zapel dve žalostin-ki pred hišo žalosti in ob grobu. Obrede je opravil žalski župnik^ g. Vetemik ob asistenci številne duhovščine. Ob grobu so se poslovili z globoko občutenimi besedami gg. šol. upr. v p. Anton Petriček, žalski župan Rudolf Lorber, dr. Juro Hrašovec v imenu Celjske posojilnice, narodni poslanec Ivan Prekoršek 'in v imenu lovcev direktor Mravljak. Lovski rog je zatrobil v zadnje slovo, lovci pa so oddali častne strele. ultiirni pregled Naša gledališča v številkah Pred nekij dnevi je »Jutro« objavilo zanimiv statistični pregled o diletantskih predstavah in kulturnih prireditvah lanskega leta, v naslednjem pa podajamo — prav tako po podatkih, ki jih je zbral prosvetni oddelek banske uprave — še nekaj značilnih številk o dejanju in nehanju naših vodilnih odrov. Poleg obeh državnih gledališč v Ljubljani in Mariboru premore Slovenija še šest gledaliških odrov, ki vodijo bolj ali manj stalne sezije. To so Celjski studio, Mestno gledališče v Celju, šentjakobski oder v Ljubljani, gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju in Dramatično društvo v Ptuju. Vse te ustanove imajo skupaj 9491 sedežev in stojišč ter so v lanski sezoni razprodale 218.874 vstopnic. Vseh predstav je bilo na navedenih odrih 628. kar pomeni za 73 manj kakor predlanskim, zato pa izkazuje lanska sezona znaten prirastek na obisku, ki je znašal 31.750 obiskovalcev več kakor v sezoni 1932-33. Ta razlika gre v dobro predvsem Narodnemu gledališču v Ljubljani, kjer se je obisk zaradi smotrno organizirane propagande in pogostili ljudskih predstav po znižanih cenah skoro podvojil- če prem ot rimo repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani za tekočo sezono, razberemo, da so po narodnosti na prvem mestu nemška dela (11), medtem ko je bilo vseh slovanskih avtorjev, Rusov, Čehov, Poljakov, Srbohrvatov in Slovencev komaj enkrat več (23 del). Obisk državnih gledališč je obče zadovoljiv, zlasti imata ljubljansko in mariborsko gledališče dobro organiziran kader abonentov. V abonma-nih tvorijo glavno jedro uradniki srednjih skupin, redki so pa v njih predstavniki tistih slojev, ki bi bili po svojih položajih in dohodkih v prvi vrsti dolžni skrbeti za obstanek in prospeh tako važne kulturne ustanove kakor je Narodno gledališče. Posebno zanimivo poglavje tvori vprašanje odnosa naše mladine do gledaliških predstav. Medtem ko se mladina do 10. leta starosti nadvse živo zanima za — prav za prav preredke — mladinske predstave, se srednješolska mladina, posebno višjih' letnikov, počasi a vzdržema odtuju-je umetniškemu življenju. Vkljuib nižjim Tragična smrt graščaka Zagorje, 26. marca Včeraj so na Izlakah ob ogromni udeležbi občinstva pokopali posestnika gosp. Dionizija Grobljarja, lastnika gradu Medija. Grobi j ar je z bratom v petek pomagal nakladati hlode na voz. Nesreča ie hotela, da ga je hlod zadel v trebuh. Pretrgala se je trebušna mrena. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico pa je bila tudi operacija brezuspešna. Ker je želel umreti doma, so ga prepeljali v soboto zvečer na Izlake. Kmalu nato. ob 32 uri je v groznih bolečinah izdihnil. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna. Izlake še niso videle toliko pogrebcev in društev. Žalostinke pred hišo, v cerkvi, in ob grobu sta pela »Loški glas« iz Lok in domači zbor. Užaloščeni soprogi ge. Min-ki in zapuščenim trem deklicam velja so-žalje vsega prebivalstva v okolišu. Pokojnik je bil dober soprog in skrben oče. Otrok je utonil Ljubljana, 36. marca Dopoldne je prebivalstvo Barja spravila na noge smrtna nesreča, ki je zahtevala za žrtev komaj 3 leta starega Petkov-akovega Marjana, sinčka znanega posestnika g. Ivana Petkovška z Ižanske ceste 117. Otročiček se je sam igral na domačem dvorišču, pa je zašel v bližino jame za gospodarskim poslopjem, v kateri se zbira voda za zalivanje vrT. Marjanček je nenadzorovan nekako prelezel pol metra visoko ograjo in padel v 2 m globoko vodo. Domači so šele čez kake četrt ure zapazili nesrečo in so ga hitro potegnili iz jame. V naglici so poklicali na pomoč zdravnika in reševalno postajo. Mestni zdravnik dr. Ahčin je z velikim trudom poizkušal z umetnim dihanjem obuditi utopljenčka k življenju, a vsi poizkusi so bili zaman. Tako so se reševalci vrnili brez opravila, v hiši na Ižanski cesti 117 pa je na veliko žalost domačih in ob žalovanju sosednjih Barjanov ostal mrliček. Kakor, da bi se usoda nalašč namenila, da z okrutno roko poseže med same malčke, so danes tudi na kirurškem oddelku občne bolnišnice sprejeli dva majhna ponesrečenca, od katerih je bil prvi 3 leta, drugi pa komaj eno leto star. Z Zgornje Brezovice pri Vrhniki so pripeljali malega Rogljevcga Matička, ki mu je slamo-reznica pobrala prste leve roke, s Pod-vrha pri Kranju pa enoletnega Bohinjče-vega Martinčka. Doma je padel s peči in si zlomil levo nogo. Šahovski dan v Ljubljani Ljubljana, 26. marca V zvezi s posvetovanjem slovenskih ša histov, ki se zberejo 7. aprila v Ljubljani, da se pogovore o definitivnem osnovanju slovenske šahovske zveze, priredi pripravljalni odbor na ta dan v Ljubljani brzo-turnir z nad 100 igralci. Udeleži se turnirja lahko vsak šahist iz Slovenije proti prijavnim 10 Din. Igralo se bo po naslednjem načrtu: vsi udeleženci se razdele na skupine po 10 igralcev. Vsak konkurent igra nato najprej z vsemi udeleženci svoje skupine. Na ta način se doseže kvalifikacija cenam ostajajo dijaške gledališke predstave na srednjih šolah brez pravega razumevanja. Kakor kaže je sodobni študent resigniral na tisto važno kulturno funkcijo, ki jo je imel njegov tovariš iz prejšnjih časov pri sprejemanju in odklanjanju umetniških, posebej še gledaliških vrednost. Spričo vseh takšnih in podobnih problematičnih pojavov bi bilo dobro, da se osnuje nekakšen osrednji sosvet za vse-umetniško življenje pri nas, ki bi utegnil v marsičem izboljšati neugodne razmere. Državna gledališča gredo diletantskim odrom z izposojevanjem iger in z nasveti do neke mere na roko, vendar bi morala postati ta pomoč bolj intenzivna in sistematična, kakor bi bilo treba prirejati tudi več gostovanj naših vodilnih gledališč na odrih izven Ljubljane. l. m. igralcev, ki se nato vnovič razdele na skupine po 10 igralcev. V novih skupinah igrajo prvaki iz prvih skupin, oni. ki so dosegli v prvem turnirju drugo mesto, ravnotako tretji itd. Skupinski prvaki drugega, zaključnega turnirja prejmejo lepe nagrade. Časovni tempo igranja določa 10 sekund za vsako potezo. Na dani znak z zvoncem, morajo vsi igralci, ki so na vrsti, potegniti svojo potezo. Pripravljalni odbor vabi vse vnete šahi-ste, da se prijavijo k turnirju najkasneje do 5. aprila. Ljubljanski šahisti naj se prijavljajo Ljublanskemu šahovskemu klubu, kavarna »Zvezda«, vsak torek in petek od 19. do 21., ali šahovskemu klubu »Triglav« v areni Narodnega doma, ali šentpetrske-mu šahovskemu klubu, gostilna Mencinger na Šmartinski cesti. Izvenljubljanski šahisti naj pošljejo svoje prijave na naslov: Vidmar Ciril. Ljubljana. Beethovnova ulica 15-1. Prijavljenci, ki imajo primerne šahovnice, naj jih prinesejo na dan turnirja s seboj in naj to javijo skupno s prijav-nino. Po dosedanjih prijavah je razvidno, da vlada za ta turnir veliko zanimanje. V ljubljanskih klubih se je do danes prijavilo že nad 50 igralcev. Prireditev bo v dvorani hotela Miklič. Podeželski klubi naj se po točnejše informacije obrnejo pismeno na: Pripravljalni odbor za »Slovensko šahovsko zvezo«, Ljubljana, gostilna Mencinger, Smartinska cesta. Izdaten, krepilen in redilen zajtrk, ki je hitro gotov, je kakao. Pri družinah delovnih ljudi in pri družinah z doraščajočimi otroci je posebno priljubljen mirim kakao, ki je posebno tečen in slasten. Zavoj mirim kakava za 4 osebe, velja samo Din 1.—. Fuzija celjske Nabavljalne zadruge z mariborsko Celje, 36. marca Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Celju je imela v soboto zvečer v Narodnem domu redni občni zbor, na katerem je bilo sklenjeno, da se celjska Nabavljalna zadruga zaradi slabega pro-spevanja likvidira in fuzionira z mariborsko Nabavljalno zadrugo. Zanimivo je, da mnogo članov ni bilo obveščenih o tem občnem zboru, kar je povzročilo precejšnjo nevoljo. Danes dopoldne je bil v Narodnem domu sestanek članstva Nabavljalne zadruge v Celju, na katerem je bilo članstvo obveščeno o sklepu občnega zbora. Sestanka so se udeležili tudi funkcionarji mariborske Nabavljalne zadruge, ki so poročali o prevzemu celjske zadruge. Mariborska zadruga prevzame vsa aktiva in pasiva celjske zadruge, celjski člani postanejo člani mariborske zadruge, ki obdrži še dalje celjsko prodajalno in restavracijo. Zandonai: „Francesca da Rimini" Tudi Zandonai se ni mogel v svoji glavni operi »Francesca da Rimini« izogniti italijanski tradicionalni historično - romantični snovi. Libretist Tito Ricordi je ne baš zelo komplicirano zgodbo z močno teatrsko rutino raztegnil na pet slik. glavne osebe nekako sumarično psihološki očrtal, opremil deianje z ritmičnimi, sentimentalnimi dramatičnimi kontrasti ter tako komponistu nudil široke možonsti glasbenega razmaha. Zandonaieva muzika je v prvi vrsti lirič- V Delavski dom prihajajo in odhajajo... Ljubljana, 36. marca Za proračunsko razpravo mestnega sveta, ki se je vršila te clni, je kuratorij Delavskega doma pripravil izčrpno poročilo o dosedanjem poslovanju te važne socialne ustanove. Misel na ustanovitev Delav-sega doma je sprožil mestni svetnik Ivan Tavčar sredi avgusta 1931, in potem ko ie ljubljanski upravni odbor in beograjski osredni odbor Javne borze dela dovolil pod prav ugodnimi pogoji brezobrestno posojilo v znesku 4 milijonov Din, je mestna občina v avgustu 1932 pričela graditi, tako da je bil decembra 1933 Delavski dom slovesno otvorjen. Poleg Javne borze dela, ki je v novi lepi palači sredi mesta dobila brezplačno prav udobne pro- na in v slikah, ki so čisto liričnega ali idiličnega značaja, kakor n. pr. prva, ali tretja, tudi najmočnejša, najprepričevalnejša, polna barvitosti in zanimivega karakterizira-nja. Zmožna pa je tudi razburkanih, energičnih, celo brutalnih dramatičnih izrazov. Recitativno, govorno petje se menjava s široko razpletenimi melodičnimi črtami, z dramatičnimi dialogi, z dekliškimi zborovskimi spevi, s tragičnimi glasbenimi gestami. Orkester je dovolj jasen, pregleden; njegovi toni so bil ob nastanku Francesce da Rimini (pred 20 leti) v resnici novi. danes pa so ta instrumentalna sredstva sodobnejši italijanski operni komponisti, kakor n. pr. Respighi, Alfano, Pizzeti, Maliniero, Casella itd., že davno in temeljito prekosili. Tudi Wolff-Ferrari je orkestralno dokaj zanimivejši. Francesca da Rimini ni za nas odkritje ali izredna pridobitev niti v snovnem, niti v glasbenem pogledu. Vsekakor bi jo kako novo slovansko, pa magari tudi italijansko, nemško, ali francosko delo odtehtalo. Vrh tega po svoji snovi današnjemu Človeku ni povsem razumljiva Četudi ne pogreša v nji občečloveških črt, vendar ne predstavlja delo kdo ve kako velike etične vrednote. Naši operi je Zandonai za lepo in skrbno uprizoritev lahko hvaležen. Tudi za njen dovolj častni uspeh. Pet močno kontrastnih slik je dalo režiserju g. Primožiču bogatih prilik, da je v najboljši luči pokazal svojo spretnost. Zlasti težko uprizori iiva je druga slika, pri kateri je od resnega do store za svoj urad, nudi dom streho predvsem dvema važnima ustanovama: delavskemu azilu in javni kuhinji. V azilu je nameščenih vsega skupaj 178 postelj. Za moški oddelek je 61 sob s 84 posteljami, za ženski 31 sob z 41 posteljami, poleg tega pa je v domu tudi skupno dijaško ležišče s 14 posteljami m skupno ležišče za delavce z 32 posteljami, eno sobo s 7 posteljami pa ima na razpolago osebje Javne kuhinje. V celo+i je bil azil vse lansko leto prav dobro obiskan, tako da je nudil prenočišče vsega 8576 ljudem. Stanovalci azila so izključno delavci in zasebni nameščenci, ki imajo po hišnem redu prvenstveno pravico do stanovanja, le ena spalna dvorana v IV. nadstropju je pridržana dijakom. Po stanovskem zanimanju je med stalnimi prebivalci Delavskega doma največ zasebnih nameščencev, trgovskih sbtrudnikov, krojaških pomočnikov, slug in navadnih delavcev ter uslužbencev mestne cestne železnice, na ženskem oddelku pa biva največ trgovskih sotrudnic, šivilj, zasebnih nameščenk in postrežnic. Javna kuhinja, katere redni gosti se prav tako rekru-tirajo predvsem iz vrst delavcev, trgovskih sotrudnikov in nižjih nameščencev, je lani razdala 2S.697 zajtrkov. 127.693 kosil in 48.743 večeri j (skupno 305.133 obedov). Kakor kaže podroben pregled, je imela kuhinja največ gostov v septembru, najmanj pa v januarju, povprečen obisk ta. vse leto pa je dnevno znašal 465 ljudi. Po izkazu najvažnejšega blaga, porabljenega v kuhinji, povzemamo, da se je za vse te obede potrošilo v preteklem letu 31.749 kg krompirja, 26.177 kg kruha. 5850 kg govejega mesa, 13.2S7 1 mleka in 21 IS kg masti. O dobrem gospodarstvu kuhinje govori dejstvo, da je prebitek znašal 40.631 dinarjev. Z uspehom, ki ga izkazuje računski zaključek za leto 1934., so slednjič ovrženi pomisleki, ki so bili od nekaterih strani izraženi ob priliki snovanja te važne socialne ustanove, ki je velikemu številu delovnega prebivalstva Ljubljane odvzela vsakdanjo skrb za prenočišče in hrano. Spominjajte se CMD! _______ ___ Vlomi Franceta Omerze se nadaljujejo France Omerza, znani tat in vlomilec % Blance, daje orožništvu in policiji še zmerom čez glavo posla. Kakor nam poročajo iz Brežic — pri vodstvu tamošnje orož-niake postaje se zbirajo vsa podrobnejša poročila o njegovih podvigih — je v druž- bi neznanega tovariša izvršil Omerza pred par dnevi precej drzno tatvino v nekem župnišču nad Novim mestom. Tu sta odnesla za kakih 7000 Din plena. Na Omer-zove-m domu so orožniki izvedli pred dnevi hišno preiskavo ter zaplenili cel kup različnega sumljivega blaga, med drugim kolo znamke West starega sistema, več delov koles ter nekaj obutve in obleke, tako tudi kompletno obleko iz tankega rjavega sukna. Zaplenjeni predmeti so zdaj pri okrajnem sodišču v Brežicah, kjer si jih interesenti Lahko ogledajo. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Jose-fove« grenčlce pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. smešnega le prav ozek korak. Že otroški >fičafajk krvoželjnih bojevnikov silijo k smehu. Polna idilične miline je prva, le teksta teh ženskih spevov nikakor ni mogoče razumeti. Sladko - sentimentalna, a zaokroženo postavljena je tretja slika s hiin-ničnim proslavljanjem mladoletja. Veristič-no brutalna je četrta, ki jo z dvojnim umorom, a dovolj estetično smrtjo zaljubljencev prekaša zadnja. Jako lepe, celo razkošne slike — ako ^omislimo na naša skromna sredstva — je ustvaril inscenator inž. Franc. Ga. Gjungjenac in g. Gostič sta imela uspeha poln večer. Njima se je pridružil g. Primožič v enaki meri. Tudi Franci se je to pot, četudi včasi morda prerobato, krepko uveljavil. Muzikalnemu vodstvu ravnatelja g. Poliča so se podredili lahkotno še vsi ostali. >Francesca da Rimini« ne predstavlja sicer glasbeno - sce-ničnega dela prvovrstne mikavnosti, vendar je prinesla po dolgi seriji več, ali rajše manj vrednih operet prijetno in dobrodošlo izpremembo. —č. »Življenje in svet« prinaša v pravkar iz-iili 14. številki drugi del in konec članka Miroslava A d 1 e š i č a »Jožef Štefan«. Ob stoletnici rojstva slovenskega pisatelja in fizika«. Medtem ko je pisec v prvem delu orisal Štefana kot pisatelja, ga v drugem obravnava kot fizika in podrobno razglablja o njegovih izsledkih, ki so mu prinesli evropski sloves. Ob koncu so navedeni tudi viri k življenjepisu in delu. — Nadaljuje se t ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri PREMIERA FILMA, ki je navduSil vse narode MAE WEST, slavna igralka in režiserka v sijajni kreaciji Pridi, da me vidiš - NISEM ANGEL To delo je nekaj izvanrednega za vse! Rezervirajte vstopnice! Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure 111 Sft €3 vesti ♦ Nacionalna ura radia. Beograjski vse-uoiliški profesor dr. Vasilij Popovic bo predaval danes o zgodovinski ulogi našega naroda. Predavanje bo oddajala beograjska pi'Staja. ♦ Nove proge zračnega prometa. Poročajoč o občnem zboru Aeroputa je »Jutro* že navedlo, da bo letos Sarajevo spet vključeno v redni zrčni promet in da se bodo poleg tega otvorile še nove proge. Sedaj je že določen red teh novih prog in bo poslovala zveza Beograd-Sarajevo vsak dan razen nedelj v eni smeri od 30. aprila do 31. avgusta. Druga nova proga Skoplje-P.itolj-Solun pa bo poslovala enkrat na teden v obeh smereh od 1. maja do 31. avgusta. lzpreniembe in razširitve zračnih prog na Jadranu, ki bodo izvedene sporazumno s češkoslovaškim društvom za zračil: promet, pa še nimajo defiinitivne razporedbe. ♦ Kongres poštnih zvaničnikov in služi-teljev se je vršil v nedeljo v Zagrebu v dvorani Poštnega doma. Pred kongresom, ki je tretji po številu, je bil redni letni občni zbor zagrebške sekcije združenja poštnih zvaničnikov in služiteljev. Kongres je vodil predsednik Kuzmanovič, ki je pr: otvoritvi počastil spomin pokojnega kralja Aleksandra. Kongresisti so sprejeii obširno resolucijo, ki vsebuje 23 točk ter zahteva med drugim tudi za člane združenja iste vozne olajšave, kakor jih imajo železnica rji. Rekonvalescentom in na prebavilih bolnim predpisujejo tu- in inozemski zdravniki lahko hrano. Taka hrana, ki je lahko prebavna, pri tem pa zelo redilna, so »Jaj-nine« (makaroni, špageti in juhine zaku-he) naše domače tovarne »Pekatete«. + Nov inženjer. Na tehnični visoki šoli v Pragi je bil diplomiran z odličnim uspehom g. Milan Mole za gradbenega inže-nje.rja konstruktivne in prometne stroke. 3llad.i inženjer je sin našega uglednega prevajalca iz poljščine, predsednika Društva prijateljev poljskega naroda g. dr. R. Moleta. čestitamo! + Na razpis književnih nagrad za svoje redne publikacije je prejela Mladinska matica 15 rokopisov. Kot najbolj dovršeno delo je bil nagrajen s 3000 Din rokopis »Pastirei« pod značko »Lenart«. Ker je bilo med poslanimi rokopisi več dobrih stvari, je sklenil odbor Mladinske matice da odkupi še »Barake«, »Bratovščuno sinjega galeba« in »Ubežnike« in doplača avtorjem teh del poleg običajnega honorarja še po 1000 Din, če privolijo v male ;zpre.membe in prepustijo omenjena dela Mladinski matici, da jih izda bodiisi v svojih rednih, izrednih publikcijah ali v »Našem rodu . Po možnosti se odkupi tudi štiribarvna slikanica »čudovite prigode malega Pasjeglavca«. Ostala dela se odklonijo Vsi konkurenti so naprošeni, da pošljejo čimprej tajništvu Mladinske Matice svoje naslove in kontrolne številke. * Predavanje Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. Par.es ob 20.30 bo predaval univ. profesor g. dr. Ramiro Bujas »O sugestiji in hipnozi?. (s poizkusi). Vstop prost. ♦ Državna kovnica v Parizu razpisuje ir >ri graverji, katerih de-1 še ni bila izdali, natečaj za medaljo ali plaketo. Snov je poljubna, umetnik naj izroči osnutek iz sadre pred 1. majem kovnici; ta rok je podaljšan za inozemstvo do 15. maja. Nagra-< s so: 4(>00, 1500 in 1000 fr. poleg teh treh nagrad dobi lahko umetnik Francoz Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah. zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči. razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči na-tavna »Franz Josefova« grenčiea odprto telo in olajša krvni obtok. ex aequo I. nagrado v znesku 4000 frankov, ako bi prvo darilo pripadlo iuozemeu. Natančne podatke daje konzulat Francije v Ljubljani. Osnutke iz mavca je treba nasloviti na: Administration Francaise de la Monnaie, 11, Quai Conti, Pariš (VI eme) ♦ Jubilej zagrebškega tramvaja. Zagrebška električna cestna železnica deluje že 2-5 let, odkar je stopil iz službe stari patriarhalni konjski tramvaj, od katerega danes ni v Zagrebu nobenega sledu razen spominskih slik, ki so shranjene v upravi cestne železnice. Električno cestno železnico je gradilo leta 1910. neko belgijska društvo, ki je obdržalo cestno železnico pod svojo upravo 6 let. Sedaj ob 25 letnici hočejo realizirati načrt velike krožne tramvajske proge, ki bo vodila skozi Va-raždšnsko in Dubrovaško ulico v Dolnje Svetice in na Maksimir. S podaljšanjem proge po Zvonimirovi ulici pa bo urejen promet do šestin in v Kustošijo. Po statističnih podatkih uprave cestne železnice se poslužuje tramvaja letno okrog 37 milijonov potnikov, ki prevozijo okrog 6 milijonov kilometrov. ♦ Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Karolina Cucek, učiteljica. Pogreb blage gospe bo danes ob pol 18. — V Mariboru je v 51. letu umrl g. prof. dr Franc Rostacher. Pokopali ga bodo jutri ob 15. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše sožaljel ♦ Tragična smrt zadnjega potomca ba-naške učenjaške rodbine. Iz Zedinjenih držav severne Amerike je prispela vest, da si je vzel življenje vseučiliški profesor dr. Ervin Graff. Pokojnik je dovršil svoje študije na dunajskem vseučilišču in je potem več let deloval na dunajskih medicinskih klinikah, potem pa je odpotoval v Ameriko ter nekaj časa uspešno deloval v Chicagu. Vrnil se je spet na Dunaj, potem pa se je izselil v Ohio, kjer pa se njegove nade niso uresničile in si je ugledni znanstvenik zaradi tega v gmotnih skrbeh vzel življenje. Profesor dr. Ervin Graff je bil sin vseučiliškega profesorja dr. Ludvika Graffa, ki se je leta 1851. rodil v Pančevu ter pozneje deloval na graški univerzi, dosegel pa je tudi diplomi dveh angleških univerz in častno članstvo 12 evropskih in ameriških zooloških društev. Dr. Ludvik Graff je umrli leta 1921. v Gradcu in je ves znanstveni svet globoko obžaloval njegovo smrt. S smrtjo sina je izumrla učenjaška rodbina našega Banata, čije predniki so bili visoki intelektualci že med prvimi priseljenci iz Nemčije. POBIRAMO » PENTLJE m S VILENIH NOGAVICAH! V.iESJAK. SELENBURGOVA ul. 3 + Za gradbo cest in železnic v Črni gori. Industrijska zbornica na Cetinju je povabila zastopnike gospodarskih organizacij zetske banovine na skupno konferenco, ki bo razpravljala o predlogu, naj se čimprej začne graditi železniška proga Ustiprača-Foča-Gacko-Nikšič-Podgorica-Bar. Istotako bo ta konferenca predlagala tudii graditev železniške proge ob Limu skozi Sandžak ter dovršitev državnih in banovin6kih cest. ♦ Silna nevihta nad Bosansko krajino. Nad velikim delom vrbaske banovine, zlasti pa nad okolišem Banjaluke, Kotor-Varoši, Jajca in Tesliča ter v okolici Bor-ja je v ponedeljek zvečer in torek zjutraj kakor je »Jutro« kratko že poročalo, besnelo strašno neurje. Divjanje je otvorila močna ploha, med katero je tudi grmelo dobre četrt ure pa se je vsipaia debela toča. ki je povzročila po nasadih velikansko 5kodo. Kakor poročajo naknadno lz Ba-njaJuke, je bil med to nevihto vihar tako močan, da je izruval tudi mnogo dreves. Nekatere vasi imajo veliko škodo in so se zaradi pomoči že obrnile na bansko upravo. ♦ Razprava o poneverbah v beograjski bolnišnici še ni končana. Kot priče nastopajo sedaj bolničarji, kuharji, vratarji, sluge in delavci raznih strok. Ti ljudje vedo mnogo povedati o odnašanju najrazličnejšega blaga in tudi gradbenega materiala iz bolnišnice, ne morejo pa z go tovostjo trditi, kam so šli vsi taki transporti. Med obtoženci je, kakor znano, tudi inž. Adamovič, ki je urejeval boinišk; park in si je po navedbi obtožnice potem prisvojil precej raznovrstnega materiala. Najbolj zanimiv med vsemi pričami .ie .»H sluga Miloš Petrovič, ki je pripovedoval, kako se je podal pred dvema letoma naravnost k ministru za socialno politiko in narodno zdravje ter mu povedal, da v bolnišnici goljufajo in kradejo. Po njegovi prijavi je bila tudi uvedena dolgotrajna preiskava, ki ima za posledico sedanji proces. ♦ Zagorski dumping jajec, o katerem je »Jutro« že poročalo, je prekošen z nizkimi cenami jajec in perutnine, ki so sedaj v okolici Banjaluke. Tam prodajajo lepe kokoši po 8 do 10 Din. purane pa po 10 do 13 Din. Jajca pa so sploh izgubila vsako ceno, zakaj za 1 Din se jih dobi že 20 in še več. ♦ Prejeli smo obvestilo, da bo tudi letos proizvajala delniška družba Union iz specialnega slada bok pivo, katero pride dne 30. t. m. v promet. Tudi letošnje novo bok pivo je zelo okusno, dobrega in milega okusa in bo prijalo tudi najbolj razvajenemu okusu. ♦ Zakaj se nogavice tako hitro raztrgajo? Zato. ker jih prav ne perete. Ne ča-čakajte, da bi znoj razjedcl nogavico, pe-rite jo pogosto, in sicer v razstopini Schichtovega Radiona natančno po navodilu na drugi strani zavitka. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— G. Rhene-Baton, največji francoski dirigent, ki se mudi v Ljubljani, je bil že večkrat v Jugoslaviji, in sicer v Zagrebu, kjer je dirigiral tamošnjo filharmonijo s senzacionalnim uspehom. Pred svojim ponovnim nastopom v Zagrebu, kjer je vsi-kdar težko pričakovani gost, bo v petek 29 t. m. ob 20. v unionski dvorani dirigiral prvi simfonični koncert Ljubljanske filharmonije. Spored koncerta obsega viške francoske instrumentalne glasbe. Za popoln umetniški užitek jamči svetovni sloves slavnega mojstra Batona. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni od 10 Din navzgor, dijaške po 6 Din. Kupujte vstopnice v predprodaji. u— prihod bolgarskih akademikov. Drevi ob 9.5« pridejo v Ljubljano akademiki iz Bolgarije. Naša dolžnost je, da jih na čim lepši način sprejmemo v svojo sredo. Zato JNAD Jadran naproša občinstvo, da se sprejema v kar največjem številu udeleži. Udeležba pri sprejemu za člane Jadrana obvezna. Zbor bo ob »/iS- v društvenem lokalu. u_ Ljudska univerza. O vprašanjih lz filozofije bo predaval drevi ob 19.15 gosp. profesor Franc Gnjezda. Predavanje bo na drž. trg. akademiji. u—. Okrajna organizacija JNS na Barju vabi na članski sestanek, ki bo danes ob 20 v gostilni Češnovar. Na dnevnem redu so važne informacije. Udeležba posebno vseh odbornikov dolžnost! u_ Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljano sklicuje sestanek vseh odbornikov okrajnih organizacij ljubljanskih za četrtek 28. t. m. ob 18. v vehki dvorani Kazine, I. nadstropje. Na sestanku poroča minister n. r. dr. Albert Kramer. Udeležba obvezna. u_ predstavnice ljubljanskih ženskih organizacij so, kakor smo beležili, sred: marca odpotovala na Oplenac. Bilo je 29. najuglednejših dam, predstavnic razuih ženskih društev in korporacij iz Ljubljane, med njimi častna dvorna dama ga. Tavčarjeva, ga. Olga Pucova, soproga bana :n ga. Antonija Ravniharjeva, soproga mestnega načelnika. Delegacija je šla takoj po prihodu v kripto. kjer so prižgale na gro- ■ Zvočni kino Dvor | Tel 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer največje reportaže vseh dob, originalni ruski film čeljuskinci Film, kakršnega še ni videla Ljubljana Vstopnina Din 4.50 in 6.50 predavanje dr."Mirka černiča »Stebri sodobne kirurgije«, o znanstvenem delu M. 1. Pupina razpravlja M. A., literarna zanimivost pa je še neobjavljena proza Srečka Kosovela »Zaprisežene!«, Essad bego-va »Zarota zoper svet« načenja enega naj-dramatienejših poglavij iz dobe sovjetskega terorizma, namreč borbo in konec Borisa Savinkova Dr. A. D e b e 1 j a k vodi či-l.itelje po Splitu in še »po ostalem svetu«, taj v potopisu »Po sinji Adrijk kai rad kramlja tu(H o drugih krajih in ljudeh ter čitatelja zabava in podučuje mnogo širše kakor mu obeta naslov. Aktualen je članek »Kdaj pride pomlad??., Anton Kappus je prispeval članek »Mara«. V rubriki Iz literarnega sveta piše V. Novak o Prekmur-cih v Slodniakovem Pregledu slov. slovstva, 1. D. pa o švicarskem pesniku K. Spitteler-ju. V rubriki »Naš jezik« čitamo zanimive beležke o vprašanju, kako naj se rabi adjek tiv »sodoben«: v širšem smislu, kakor ga rabi dr. Cernič. ko piše o >Stebrih sodobne kirurgije«, ali pa v ožjem, na sedanjost omejenem, kakor hočejo drugi. Oglašata se tudi dva filoioga: dr. D e be-1 fa k u se zdi pojem isti kot v srbohrvaščini savremen, v francoščini contemporain, nrof. K o š t i a 1 pa trdi, da je sodoben to. kar istočasen. Drugi »pišoči« smrtniki ga razumemo in največkrat rabimo namesto tujke .moderen« in menimo, da označuje dobo. ki še traja; kajpak, spor je v tem. kako dolgo sme trajati neka doba. da lahko govorimo o nje sodobnikih?! Ali ni »dana In ji? ali »sedanji« časovno bolj omejen po--sn kakor »sodoben«? Zato se nam zdi sta- lišče dr. Debeljaka sprejemljivejše od stališča prof. Koštiala. — Tudi v ostalih rubrikah najde čitatelj marsikaj zanimivega; v zvezku je tudi precej ilustracij, med njimi naslovna slika Dora Klemenčiča »Šivilja«. — »Življenje in svet« dobiš v vsaki boljši trafiki za 2 Din. Branislava Nušica komedijo »Žalujoče ostale« uprizori v režiji Zvonimira R o g o -za Stanovsko gledališče v Pragi. Kaj pripravljajo beograjski pisatelji? »Pravda« priobčuje v sobotni literarni prilogi pregled spisov, ki jih pripravljajo nekateri vodilni pisatelji. Tako bo Ivan D u -č i č izdal knjigo esejev o nekaterih sodobnih domačih pisateljih, Izidora S e k u 1 i t pripravlja antologijo jugoslov. lirike. Rasto Petrovič je dovršil nov roman z motivom umika čez Albanijo »Osam nedelja«, Haniza H u m o je spisal ron.an iz socialnega življenja. O Krleži pravi list, da še vedno zjbira gradivo za nameravani roman in dramo o Jurju Križaniču. Nam se zdi, da bo prej izšel že napovedani roman »Banket u Blitvi«, ki ga »Pravda« ne beleži. Bolj kot kurioziteto naj zabeležimo, da sur-realist Aleksandar V u č o pripravlja veliko študijo o značaju materije. Rade D r a i-n a c pa namerava izdati polemično knjigo, v kateri bo skušal nekoliko popraviti in izpopolniti — historični materiaalizem. Nove razstave Meštrovi^eve sknlptnre. Ivan Meštrovič, ki je te dni postal dopisni član akademije v Monakovem. bo v kratkem razstavil svojo skulpturo v nekaterih kulturnih središčih Nemčije. Iz Nemčije pojde bu Viteškega kralja velike voščeuke in položile krasne vence v obliki src, narejenih iz prvega planinskega cvetja. Tu je imela ga. Tavčarjeva ganljiv govor. Potem so si dame pazljivo ogledale cerkev z ostalimi zadužbinskimi dragocenostma na Oplencu in se odpočile v domu zaduž-bine cerkve sv. Jurija. Z najglobljimi vtisi so se po ogledu Beograda vrnile v Ljubljano. u— Na koncertu Hubadove župe JPS dne 7. aprila bodo peli priglašeni združeni moški zbori F. Ferjančičevo skladbo: Spomin (iz Zborov), mešani zbori pa Z Prelovčev: Pozdrav in F. Ferjančičevo: Tone solnce, tone. Večina zborov ta notni materijal že ima; kdor ga še nima, naj ga nemudno uaroči na naslov: 2upna uprava, Glasbena Matica v Ljubljani. Za ljubljanske pevske zbore bodo pevske vaje prihodnji teden. Dan, uro in dvorano jim bomo pravočasno sporočili. Uprava Hubadove župe prosi le, da zgoraj omenjene skladbe že doma naštudirajo po v par-titurah naznačenih predpisih. Apelira na vse ge. predsednike in pevovodje pevskih društev, da zastavijo ves svoj vpliv v čim natančnejši študij in popolno udeležbo svojih članov, ne le v samostojnih, ampak tudi v skupnih nastopih. u— 1. aprila nam bo naš mladi, agilni prvovrstni Akademski pevski zbor spet pokazal del svoje poti. ki jo je začel z gojitvijo prave narodne umetnosti. Lanski koncert koroške in belokrajinske narodne pesmi bo letos dopolnil z narodno pesmijo iz panonskega okrožja. Slišali bomo nekaj biserov stare naro-dne pevske umetnosti, ki jih je marljivi dirigent e. Marolt rešil pozabe. Zbor neumorno vadi program in ni dvoma, da bomo tudi letos lahko označila koncert Akademskega pevskega zbora v kroniki kot vrhunec vokalnih glasbenih prireditev v Ljubljani. Zanimanje za koncert je zelo veliko, tako v Ljubljani kakor tudi izven nje. Občinstvo naj si blagovoli nabaviti vstopnice že v predprodaji v vra-tarjevi loži na univerzi. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer premiera RAMON NOVARRO v veselem filmu Matura ljubezni razstava v baltiške.. in skandinavske dežele, pato pa v Rusijo. Najnovejši spis Štefana Zvveiga, avtorja v slovenščino prevedenih življenjepisov Foucheja in Marije Antoinette, obravnava življenje in osebnost humanista Erazma Rotterdamskega (1467—1536). V tem prodornem mislecu in ostrem pamfletistu, ki se je iz žgoče vere v svobodno in razumno človeštvo boril zoper predsodke svojega časa, je Zweig odkril osebnost, ki nima samo renesančne veličine in edinstvenih značilnosti, marveč je tudi po svojem idejnem svetu zanimiva za sodobnega človeka. Novo Zweigovo delo je prav te dni izšlo v francoskem prevodu in prve kritike poudarjajo, da je »Erazem Rot-terdamski« aktualna knjiga. Zweig je namreč postavil v ospredje Erazmovega dela njegove humanistične nazore in vzore, njegov moralni ideal človeštva, njegovo vero v Človekovo duhovno poslanstvo v prirodi in vesoljstvu. Ce danes tolikanj razpravljajo o krizi ali celo o zatonu humanizma in popolnem mrku racionalizma, se je treba vrniti k Erazmu, da spoznamo daljnosežnost preloma, ki je nastal z vstopom boljševizma in fsšizma v zgodovino evropskih narodov Treba je samo primerjati ideje Erazma Rotterdamskega z idejami njegovega sodobnika Machiavellija (1469—1527): Medtem ko humanist Erazem zagovarja ideal evropskega sporazuma in vidi v moralnih načelih naJviSjo po- PO H HIPI je treba rekonvalescentom poleg nadaljnje nege in velike pažnje dajati lahko prebavljivo, izredno krepilno hrano, ki zopet vrne organizmu izgubljeno moč. ga okrepi m mu poveča odpornost. To najbolje dosežemo z jOVOMALTI.NE«, ki jača in hrani. Dajte bolnikom za južino in malico skodelico »OVOMALTINE«, in v kratkem času se jim vrne zdravje in svežost. Ovomaltme ni nikaka mešanica! Samo z uporabo O v o m a 11 i n e dosežeta zares OVOMALTINSK1 USPEH> Ljudski zavojček Din 7.25 Mala škatlica „ /3.— u_ JNAD Jadran. Drevi točno ob 20. sestanek v Areni. Predaval bo dr. Verčon o fašističnih korporacijah. Nato skupen odhod n aglavni kolodvor k sprejemu bolgarskih tovarišev. Zatorej točnost! u— o fašističnem korporacijskem sistemu bo predaval pri društvu »Tabor« priznani predavatelj g. dr. Branko Verčon jutri 2-8. t. m. ob pol 21. v kemični predavalnici na realki. Vstop prost. u— Poročila sta se v ponedeljek 25. L m. v cerkvi sv. Petra g. prof. Jeraj, naš znani glasbenik, in gdč. Ida Ostermanova, hčerka zavednega narodnjaka g. Frana Oste rmana, žel. inšpektorja v p^froju in dolgoletnega funkcionarja Ciril-Aletodove družbe. u_ Mlada ljubezen mlada srca je naslov novemu češkemu velefilmu, ki ga bo predvajala ZKD. Film je nekaj izrednega ne samo po fotografiji, marveč tudi vsebinsko prava umetnina. To delo posebno priporočamo mladini pa tudi starši najdejo v njem mnogo, kar jim bo v korist. Film se bo predvajal že v petek ob 14.15, na kar opozarja ZKD že danes vse ljubitelje lepega filma. Poudarjati velja, da je to delo daleč od vsakega kiča. Je prava umetnina, vredna, da jo vsak vidi. u_ Zveza gospodinj opozarja, da se vrši dane® ob 16. predavanje o električni kuhi. Pokušnja jedil. Vstop svoboden. u_ Redni letni občni zbor Bolniške blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev bo v torek, 2. aprila ob 18. v zborovalni dvorani mestnega poglavarstva. u_ Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega ima svoj letošnji občni zbor v torek dne 2. aprila 1935., ob štirih popoldne v društveni posvetovalnici, v »Jožefišcu«, na Poljansk' cesti št. 16, z običajnim dnevnem redom. _ K obilna" udeležbi vabi odbor. u_ Javna dražba. Davčna uprava Ljub- Ijana-okolica razpisuje javno dražbo 27. in 30. t. m. od 8. do 12. v Ljubljani, Jegličeva cesta 10. Naprodaj razni predmeti kakor; radio-aparat, tovorni avto, zapravljivček, nagrobni spomeniki, nagrobni okvirji, visoke peči, krušne peči, omare, kredence, psihe itd. u— Velikodušni dar podpornemu društvu slepih. Uradništvo življenjskega oddelka »Slavije« jugoslovanske zavarovaln" banke je darovalo Podpornemu društvu slepih plemeniti dar 230 Din, namesto venca na grob blagopokojnega g. Božidarja Bežka. dvornega svetnika, kot pomoč in 1'tično modrost, razvija Machiavelli znane teorije o sveti sebičnosti naroda odnosno države in vladarja, ter proglaša politiko za omoralno vedo. ki je prav kakor zvez-doslovje ali geometrija nezavisna od etike štiri sto let po smrti Erazma Rotterdamskega stoji Evropa pred istimi osnovnimi problemi kulturne filozofije; tudi v današnjem življenju narodov si stojita nasproti plemeniti ideal humanista Erazma in prekanjena ideologija diplomata Machiavellija. To potemtakem daje zadostno aktualnost novi Zweigovi knjigi, ki obenem opozarja na bližajočo se 4001etnico smrti velikega renesančnega modroslovca in pisatelja. (—o.) Jugoslavica v Pra;i. Pri Fenclu v Pragi je pravkar izšel v priredbi K. Lemanja prvi češki vodnik po Jugoslaviji. Kakor izvemo. pripravlja založba »Orbis« znatno obsežnejšega vodnika po vzorcu nemškega Gribena. - K Hadek je izdal v drobni knjižici na 28 straneh izbor iz jugoslovenske lirike. Zastopani so Oton Zupančič. Sv. štefanovič. Božo Lovrič. Petrovič. Krleža. Krklec, Ivo Andrič. Kritik »Lid. Novim Pa. Habrina pravilno poudarja, da je izbor, v katerem so vsi pesniki razen Krkleca zastopani s po eno p«smii0 enostranski in zelo nepopoln ter ne daje niti približnega pojma o sodobni jugoslovenski liriki, kakor obeta naslov brošurire. Po Veselovi knjižici >Li-rirkS duše Jueonlaviec je to nov drobec, ki samo kaže. kako potrebna je Cehom obsežna in skrbno izbrana antologija jugoslovenske lirike. podporo za revne slepe. .Društvo se cenjenim darovalcem najiskreneje zahvaljuje za dar. Prosimo vso javnost, naj posnema in pomaga bednim slepim. u— Nezgoda pri delu Iz Kozarij so včeraj pripeljali v bolnišnico 551etnega Žagarja Roka Brezovška, zaposlenega na ta-mošnji Trobčevi žagi. Cirkularka mu je odrezala roko v levem zapestju. u— Dar slepim. Gospa Vika Božek rav-na tel jeva vdova v Varaždinu, je darovala namesto cvetja na grob blagopokojnega dvornega svetnika v p. g. Bežka društvu Dom slepih 100 Din. Srčna hvala! u— Dar CMD. G. Avgust Oblak, sodir v p. v Ljubljani, je darova-l CM družbi n-. mesto cvetja na grob pok. dvornega svetnika Bož. Bežka 100 Din. Srčna hvala! u— Veliki plesni turnir za prvenstvo dravske banovine bo v soboto 30. t. m. v veliki dvorani Kazine. Tekmuje 17 izbranih parcv iz Zagreba. Ljubljane in Maribora. Pred, med in po turnirja družini ples. It Maribora a— Za spomenik kralju UecUnitelju v Mariboru so prispevali po 30 Din: Iran Ribič, Miodrag Acimovič in Josipina Kavčič. Po 20 Din: Mihael Deuts«. hniann. Josip Kocbek, Marko Peričič, Arnošt Kon stein, Jakob Lah, Alojzij čuček, Henrik Potrč, Hinko Pirš. Friderik \Veitzl, Josi; Zokaly, Katarina Sehwertner, Ivan Kirbiš, Viinko Fingušt, Anton Kirbiš, Franc Golob, Anton Žunkovič, Andrej Kirbiš, Anton Vo-grinec, akob Toličič, Jurij Sagadnn, Lovrc Klaneček, Franc Kirbiš, Franc Sitarm Iv. Klasinc, Ivan Vogrinec, Franc Fingušt, Fr. Megličar, Maks Vogrinec, Peter Cestnik, Ivan Fišer, Ivan Blatnrik, Anton Kotnik Martin Žunkovič, Franc Saga Putnik« obvestila vso javnost, da zbira slike, avto-grame in druge spominske predmete za to razstavo. Ker bo razstava otvorjena v prvih dneh aprila, se naprošajo vse korporacije. društva in posamezniki, ki so eventualno y posesti navedenih predmetov, da ista stavijo na razpolago v svrho razstavitve Putoviku, Aleksandrova cesta 35. a— Obmejno obrtništvo za svoje pravice. Združenje obrtnikov v Marenbergu je imelo te dni svoj občna zbor, na katerem se je med drugim razpravljalo tudi o šuJamarstvu in premajhni zaščiti obmejnega obrtništva. Za leto 1935. se je sprejel proračun v iznosu 4983 Din. V pomočniške izpraševalno komisijo so bili izvoljeni: Josip Ulčnik. -Ivan Ternik, Albin SmolniV in Josip Ramšak. Zborovanje zavednega obmejnega obrtništva je pozdravil tudi tajnik J. Novak iz Maribora. a— Rezerrni častniki imajo drevi ob sedmih v dvorani kina Apolo obvezno strokovno predavanje. Vsi. ki bi se predavanja iz tehtn h razlogov ne mogli udeležiti, rvaj javijo to predhodno mestnemu poveljstvu. a— Dobra misel. V zvez: e poročilom na nedeljskem občnem zboru tukajšnjega Združenja sadnih trgovcev in eksp.rterjev je b-lo tudi govora o tem, da bi se naj ustanovil posebni šoteki sodni institut, ki bi imel nalogo. da preiskuje pro zvodnje sadja in na podlagi dobljenih rezultatov doseže zboij.a- nje kvalitete našega <->adje. a— iz M P. V smislu nadaljujoče se organizacije uradov Mestnih podjetij se je osnovalo posebno mesto revizorja, ki b" imel nalogo stalnega nadzorstva nad poslovanjem pri MP. To mesto je poverjeno g. Karlu Novšaku, ki je bil doslej vodja mestnega knjigovodstva. a_ Gledališke novice. Jutri zvečer je premiera Hoffmannovih pripovedk. Olimpijo in Antonijo poje A. lleraogova. Giulietio in Stello Udovičeva, Nikolaja V. Zamejič Kovi-čeva, demonskega Lindorfa Neralič. Iloff-manna pa Sancin. — V začetku aprila nastopi znani Brandlov trio. — Prihodnji teden bo premiera V. Katajeva »Kvadrature kroga«. — Za velikonočne praznike so pripravlja Rasbergerjev »Prebrisani Amor« in Abrahamov »Ples v Savoju«. a_ Bela žena. V Strossmajerjevi ulici 20 je preminula v starosti 79 let zasebnica Marija Stiper. Žalujočim naše sožalje! a— Izvoljeni «o bili v novo vodstvo mariborske podružnice Merkurja: Fedor Gre-gorič. predsednik; Anton Koz nc, prvi podpredsednik; inž. Slavko Prebevšek. drugi Slavni tenor H. E. GROB in KARIN HARDT v opereti PESEM SVOJO TEBI POJEM Razstava »Spomini na našega kralja Aleksandra« Ljubljana, 26. marca. Razstavni odbor javlja, da se bo otvoritev te lepe spominske razstave vršila po programu dne 6. aprila v Jakopičevem paviljonu. Dela v paviljonu so se že začela. Večina najavljenega materijala, posebno iz Beograda in Zagreba, je že v odboro-vih rokah. One cenjene razstavljalce. ki so odboru najavili slike iti. a jih še niso oddali, prosimo, naj jih zanesljivo oddajo ali odpošljejo takoj, da bodo do 1 aprila sigurno v naših rokah. Naslov: Gospa Fernanda Majaron, Napoleonov trg 7. Obenem javljamo, da je gospod minister saobračaja odobril polovično takso za pre-vozmno slik po železnici, istotako je odobrena polovična vožnja posetnikom razstave na ta način, da vzamejo celo karto, jo dajo ob vstopu v razstavo žigosati, na kar jim velja za brezplačno vožnjo nazaj. Ponovno opozarjamo, da gre prevoznina in zavarovanje slik na naš trošek (pazite na >4 takse!) in da bo paviljon tako zunaj kakor znotraj noč in dan zastražen, da so tedaj slike absolutno varne. Obenem prosimo, naj se od prireditvenih društev, to je »Kolo jugoslovenskih sester«, »Klub Primork« in »Kneginja Zorka« udeležijo vse odbornice, dežurne gospe in čim največ Članic velike, važne seje v sredo 27. marca ob 16. uri (4. uri) popoldne v damski sobi kavarne Emone. Prosimo, da smatrate udeležbo za obvezno. Ponavljamo, da bo ves čisti prihod od razstave oddan Odboru za postavitev spomenika Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. podpredsednik; inž. Rus, Janko Trošt, To-niislav Viškanič, Jo^ip Macuh, Filomena Vidi« in Tončka Lipoglavšo-k. odborniki. V nadzornem odboru so: Leopold Kicler, Srečko Kolar, Edvard Kos. Delegata: Josip Macuh in inž. Prebevšek. a— Poroka. V Kotljah se je poročil profesor Glasbene Matice g. Oton Bajde z gdč. Elico Novakovo, hčerko uglednega mariborskega trgovca in znano planinsko športnico. Bilo srečno! a— Redni letni občni zbor podružnice SPD bo v sredo 27. t. m. ob 19.30 v lovski sobi pri »Orlu«. Na običajnem dnevnem re< u bo tudi sprememba pravil. — Članstvo se vabi, da se občnega zbora udeleži v čim večjem številu. a_ Tudi šport je riziko. lOletni posestnik nin Dominik Š teh ar iz Zgornjih Hoč j« skakal preko plota. Nekajkrat se mu je posrečilo, dokler t>e ni pri tem ponesrečil in zlomil levo roko. Zdravi se v bolnišnici. a— Nesreče brez konca in kraja. V Zgornjem Porčiču je padla z lestve, ko je šla po krmo, 73 letna kočarjeva žena Elizabeta Potmajer in si pri padcu »trla levo nogo pod kolenom. Revico so prepeljali v splošno bolnišnico. a_ Kolo se je razletelo na štiri kose me- hanikarakemu pomočniku Alojziju Vacacu iz Pobrežja, ko se je včeraj zjutraj vozil po drž. mostu. Ubogi vozač se je potolkel po obrazu in obeh rokah ter je moral iskali ■zdravniško pomoč. a— V celici poizkus samoiimora. Žile si je prerezal na roki 591etni posestnik Jožef Gor čar iz Ritoznoja. ki je bil zaprt zaradi suma požicra. Zdravniki v splošni bolnišnici so mu otoli življenje. Vzrok poizkusa samo-umora ni znan. HA G iti živce*! a— Po Slovenskih goricah, zlasti v okolici Sv. Benedikte, eo na delu kurji tatovi. pred katerimi ni nobena kokoška varna. Posestniki in kmetje trpijo precejšnjo škodo. Za ponočnimi dihurji poizvedujejo orožniki. a— Ne boj. mesarsko klanje... V Dov >ah je skupina neznanih moških navalila ponoči na 29Iet.nega kmečkega delavca Al-1r1 -i j« 271etni Franc Mikulič pri skoku čez domači plot zlomil levo nogo. Vsi ti se zdravijo v bolnišnici. | e_ Dve tatvini koles. V soboto je nekdo ukradel kolarskemu mojstru Filipu Cul-ku iz neke veže na Dečkovem trgu 900 dinarjev vredno, črno pleskano moško kolo znamke Kosmos; izpred neke gostilne v štorah pa je neznan storilec ukradel zasebnemu uradniku Maksu Gorišku s Te-harja 500 Din vredno, zeleno pleskano moško kolo znamke »Ideal«, tov. št. 191.681, eved. štev. 2-15.398-5. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni film »Svet brez maske« in dve predigri. Gospodarstvo Hmeljarska skupščina v Žalcu Celje, 26. marca. V ponedeljek na praznik je imelo Hmeljarsko društvo za dravsko banovino v Žalcu svoj 55. občni zbor, in sicer v Roblekovi dvorani. Skupščino je vodil poslevodeči podpredsednik žalski župan g. Rudolf Lorber, ki je pozdravil številne hmeljarje, zlasti pa bivšega narodnega poslanca g. Ivana Prekorška in sreskega kmetijskega referenta g. Werniga. Zborovalci so počastili spomin blagopokojnega kralja, nato pa še spomin pokojnega pionirja hmeljarstva in dolgoletnega zaslužnega društvenega predsednika g. Frana Robleka. Letno poročilo je podal društveni poslovodja g. Anton Petriček. Društvo je imelo lani 13 podružnic in 1047 članov. Lruštveni odbor je v lanski sezoni 14 krat poročal inozemskim strokovnim organizacijam o stanju naših nasadov, o trgovini s hmeljem in o hmeljskih cenah. Izdajal je svoje društveno glasilo ^Hmeljarski vestnik«. Na inicijativo hmeljarskega društva sta se vršili lani 15. decembra in letos 31. januarja v Žalcu dve anketi s sodelovanjem sreskega Združenja trgovcev v Celju in pod vodstvom sreskega načelstva, kjer se je razpravljalo o ureditvi hmeljske kupčije na realni podlagi. Na podlagi sklepov obeh anket je bil sestavljen dogovor z domačimi hmeljskimi nakupovalci, ki so ga nakupo valci podpisali in nanj obvezno pristali. Poročilo nadaije navaja konferenco, ki se je lani vršila v Zaatcu glede omejitve srednjeevropskih hmeljskih nasadov. Te konference sta se udeležila g. Lorber in ravnatelj Senica. Dne 3. avgusta preteklega leta si je ogledal hmeljski okoliš Savinjske doline vodja Zavoda za uničevanje hmeljskih škodljivcev v Žatcu g. Viljem Linke, ki je neoporečno ugotovil peronospero na naših nasadih. Pri številnih vlogah in prošnjah na oblastva je bil društvu vedno radevolje na razpolago bivši narodni poslanec gosp. Prekoršek, za kar mu je bila izrečena posebna zahvala. Lanska hmeljska sezona je bila slaba. Pridelek je znašal okrog 10.000 metrskih stotov. cena pa med lo do 40 Din za kg (povprečno 25 Din). Lanskega hmelja je še neprodanega kakih 300 stotov, starejšega hmelja pa približno 100 metrskih stotov. Računski zaključek za preteklo leto izkazuje 12.044 Din dohodkov in 12.050 Din izdatkov. Pri volitvah za novi glavni odbor društva so bili za dobo treh let izvoljeni naslednji gg.: Andrej Antloga (Gotovlje), Ivan Bošnak (Parižlje), Andrej Cetina (Št. Peter), Ivan Hočevar (Gomilsko). Jože Hoj nik (Ločica), inž. Ivan Jeschounig (Arja vas), Nikolaj Hočevar (Žalec), Josip Kožuh Produkcija slovenskih premogovnikov v Januarju V teku januarja so v slovenskih premogovnikih nakopali 122.589 ton premoga, to je za 11.849 ton ali za 8.4 °/o manj nego lani v januarju, toda za 7256 ton ali za 6.3 % več nego v januarju 1933. Že pri produkcijskih številkah /a december smo ugotovili, da se produkcija ne dviga več v primeri z ustrezajočim mesecem prejšnjega leta, dočim je bila v novembru še za 15 večja nego v novembru prejšnjega leta. Nazadovanje produkcije v januarju je v prvi vrsti posledica zmanjšanega odvzema državnih železnic, dočim se ostala oddaja premoga v primeri z lanskim januarjem ni zmanjšala. Skupaj so premogovniki v januarju prodali 106.187 ton premoga, t. j. za 22.134 ton manj nego lani v januarju* vendar pa za 7000 ton več nego v januarju 1933. Ves ta izpadek pri prodaji pa gre na račun manjšega odvzema državnih železnic, kajti državne železnice so letos v januarju vzele le 44.958 ton preinogit. dočim so lani v januarju vzele 67.779 ton in znaša samo tu izpadek 22.821 ton. torej celo več nego celotni izpadek pri prodaji. Od skupne oddaje železnicam odpade na oddajo direkcij v Ljubljani 25.493 ton nasproti 37.214 tonam v lanskem januarju. V ostalem so premogovniki oddali bro-darstvu 345 ton (lani v januarju 595). industriji 43.823 ton (42.4f>6). od tega industriji v dravski banovini 28.412 (28.173). za hišno porabo 12.769 (11.069), raznim strankam 3498 (5114). izvozili pa so 795 ton (1318). tako da je znašala vsa oddaja 106.187 ton (128.330). Vrh tega so premogovniki porabili za lastno potrošnjo 7S67 ton, za depu-tate 2757 ton, odpisali pa so z zalog 497 ton Ker je bila produkcija nekoliko večia nego oddaja in ostala potrošnja, so zaloge, ki so znašale v začetku meseca 69.752 ton, narasle do konca meseca na 75.035 ton (lani so v teku januaria zaloge nazadovale od 83.S22 na 77.494). Povprečno število zaposlenega delavstva, ki se je v decembru povečalo za 173 na 6092, je v januarju zopet padlo za 113 na 5979. Število izvršenih šihtov je znašalo 148 016 (lani v januarju 153.666), delavstvu izplačane mezde pa so znašale 6,482.000 Din nasproti 7,092.000 Din v lanskem januarju. (Škofja vas), Jože Marine (Št. Pavel). Rudolf Lorber (Žalec). Martin Ocvirk (Mala Pirešica), Josip Omladič (Poljče), Anton Petriček (Žalec), Jernej Razboršek (Dobriš-ja vas), Anton Steiner (Gotovlje), Jože Šketa (Trnava), Fran Štefančič (Podlog) in Fran Schvventner (Vransko). Za pregledo-valce računov sta bila za dobo enega leta izvoljena gg. Mihael Jošt (Gotovlje) in Anton Kopriva (Arja vas). V razsodišče pa so bili za dobo treh let izvoljeni gg. Lorber, inž. Jeschounig, Martin Jošt, ravnatelj šuš-teršič in Ivan Hočevar ter za namestnika A. Steiner in J. Hodnik. Občni zbor je določil za leto 1936. naslednjo Članarino: 10 Din za hmeljarje, ki imajo do 2000 sadežev. 20 Din za hmeljarje do 6000 sadežev, 30 Din za hmeljarje do 15.000 sadežev in 50 Din za hmeljarje, ki imajo več nego 15 tisoč sadežev. Članarina se bo pobirala jeseni. Društveni poslovodja g. Petriček je nato poročal o društvenem glasilu »Hmeljarskem vestniku«. Za zaprisežene senzale, ki naj v času hmeljske sezone posredujejo med producenti in kupci, so bili določeni gg. Fr. Sclnventner (Vransko), Adolf Steiner (Žalec) in bivši upravitelj zdravilišča Dobrne A. Jankovič (Žalec). Bivši narodni poslanec g. Prekoršek je ob tej priliki ugotovil, da vidi v uvedbi senzalov velik korak k ozdravljenju hmeljske trgovine, ki je povzročila lani hmeljarjem toliko skrbi. Potrebno bi bilo tudi, da bi banska uprava postavila tržnega nadzornika za dobo hmeljske sezone. Pozval je hmeljarje, naj bodo složni in naj podpirajo Hmeljarsko društvo. Poročal je tudi o vprašanju omejitve hmeljskih nasadov, ki ga je sprožila gospodarska Mala antanta in s katerim se sedaj bavi kmetijsko ministrstvo. Govor g. Prekorška je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Pri slučajnostih se je razvila debata o omejitvi hmeljskih nasadov, o rajoniranju hmelja, o hmeljski trgovini, o zatiranju hmeljskih škodljivcev itd. Debate so se udeležili gg. Mihael in Martin Jošt, Petriček. Lorber. sreski kmetijski referent Wer-nig. Rehar. Maher in dr. O resoluciji glede ukrepov v zaščito hmeljarjev, ki jo je predložil g. Martin Jošt. bo še razpravljal glavni odbor. Zborovanje je poteklo stvarno in v lepi slogi. Po občnem zboru se je ožji odbor konstituiral: dosedanji podpredsednik Rudolf Lorber je bil izvoljen za predsednika, podpredsednik je inž. Ivan Jeschounig, pošlo vodja Anton Petriček, ostali: Antloga, Hočevar in Razboršek. jo: pokojnega direktorja dr. Bohma in senatorja dr. Rožiča. Iz poročila tajnika g. Šenka Vladimirja posnemamo, da je zanimanje absolventov, katerih je v dravski banovini že okrog 600, za organizacijo še vedno zelo majhno. Klub se je v svojem delu omejil le na one stvari, ki so za življenjski obstoj trgovskih akademikov najvažnejše. Tako se je boril proti ustanavljanju hitrih trgovskih tečajev, ki po nepotrebnem ustvarjajo konkurenco absolventom in proizvajajo slab material; nadalje se zavzema za temeljito reorganizacijo trgovskih akademij, da bodo ustrezale trenutnim potrebam »o spodarstva. zahteva zakonsko zaščito trgovskih akademikov, tako da bodo mesta ko-respondentov. knjigovodij in mesta gospodarskega značaja pri državnih in samo upravnih ustanovah, rezervirana le absolventom trgovskih akademij, trgovskih visokih šol in trgovskih dvorazrednih šol. Organizacija se bori tudi za popolno enakopravnost mature na trgovskih akademijah z ostalimi srednjimi šolami. V p°ročilu tajnika vidimo tudi. da je socialni položaj ab solventov zelo slab. ker se udejstvujejo absolventi predvsem v onih strokah, ki so po krizi najbolj prizadeti Blagajniško poročilo je podal g. Janez Kušar. Po "olitvah novega odbora, pri katerih je bil izvoljen star; odbor s pritegnitvijo nekaterih mlajših absolventov, ie pozdravil zborovalce zastopnik diplomiranih tehnikov g. A. Kuhar ter jih pozival na stanovsko solidarnost. Klub je prirejal letos zanimiva socialna in gospo darska predavanja, ki so odlično uspela, za to bo tudi v bodoče krenil pr tej poti. da nudi svojim članom možnost nadaljnje o 123 — 125; oves: slavonski 98 _ lOj; korsi-za: baška po 68 — 70; banatska po 64— moka: baška in banatska 0< po 2 0 — 2J0; baška »2« l>o 180 — 200; baška »5« pa po 160 — 180: otrobi: baški debeli 95 — 100. + Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca je bila slaba. Promet srednii. — Pšenica: baška potiska 128 - 129; slavonska 129 — 130; baška in sremska 122—123; banatska 120 — 123. — Oves: baški. sremski in slavbnski 88 — 90. __ Ječmen; baški in sremski, 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 — 140. — Koruza: baška in sremska 66 — 67; banatska 63 — 64. — Moka: baška in banatska lOg« in »Ogg^ 190—212.50; »2« 170 — 192.50; :5« 150 do 172.50; »6« 137.50 _ 1«; >7- 107.5') do 112.50: »Si 77.50 _ 82.50. — Fižol: baški in sremski beli. brez vreč, 2" o 130 — 135. — Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 79 — 81: banatski v jutastih vrečah 77 _ 79. + Somborska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca omahujoča. Promet 28 vagonov. Pšenica: baška okolica Sombor, gornjeba-ška. sremska in gornjebanatska 121 — 123, slavonska, baška in banatska potiska 127 do 129. — Koruza; baška in sremska 6'i do 68; za april - maj 68 — 70. — Moka: baška »0* in >0gg« 192.50 — 212.50; „2: 172.50 — 192.50; »5« 152.50 — 172.50: »6i 137.50 — 152.50; >7c 107.50 — 117.50. 77.50 — 82 50. — Otrobi: baški 80 — 82. — Fižol: baški uzančni 130 — 135. 4- Budiinpeštan-ka terminska borza (26. t. m.) Tendenca slaba. Pšeriica: za maj 16.52 — 16.53. za junij 16.60 — 16.62; koruza: za maj 11.58 — 11.59. BOMBAŽ. + Liverpool, 25. marca. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za marc 6.32 (6.29), za julij 6.22 (6.19). + Newyork. 25. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.06 (10.86), za julij 11.11 (10.92). rbjQ ^giiagn mm arPCRTOAB DRAMA. Začetek ob 20 Sreda, 27.: Sluga dveh gospodov. C. Četrtek, 28.: Waterloo Četrtek. Petek. 29.: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 27.: Mignon. Gostuje basist Griff. Sreda. ★ Proslava 25!etnice umetniškega delovanja gosp. Skrbinška je preložena na jesen. Denar za kupljene vstopnice se vrne pri dnevni blagajni v operi. — Prva letošnja uprizoritev Šhakespearejevega »Beneškega trgovca« bo v soboto 30. t. m. Abonente reda C opozarjamo, da imajo drevi ob 20. za svoj abonma v drami Gol-donijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«. Delo je izredno veselo, zabavno, izvrstno na-študirano v režiji g. Cirila Debevca. Glavno vlogo ima g. Gradiš. Vsa ostala zasedba kakor pri premieri. »Mignon« se poje v običajni zasedbi danes za red Sreda. Ker je g. Betetto po prestani bolezni glasovno še indisponiran. nastopi v vlogi Lotharia član zagrebške op<»-re basist Aleksander Griff. G. Griff je že bil gost naše opere ter je imel posebno odlične uspehe v vlogi kardinala v operi »Židinja«. Vsa ostala zasedba običajna z go. Gjungjenčevo na čelu. Opero dirigirala. Neffat. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sreda. 27.: Zaprto (Operna generalka). Četrtek. 28.: Hoffmannove pripovedke. Premiera. Petek, 29.: Zaprto, J N. Več svetlobe - več jajec Umetna razsvetljava povečuje rodovitnost kokoši Tisoč topovskih strelov na minuto! Strahote oboro2evan]a na vsem svetu ANEKDOTA Slikar Trtibner je delal nekaj časa risarske študije v nekem letovišču. Nekega dne se je ustavil za njim neki letoviščar, pogledal risbo in menil; »Za diletanta ni tako slabo. Oprostite, jaz namreč tudi slikam.« VSAK DAN ENA V povojnem času je opažati neko splošno porast bolezni v prebavilih, jetrih, slepiču itd. Statistika ta porast očitno izkazuje. Sicer gre del povečanega števila bolezenskih primerov na račun boljših diagnostičnih metod današnje medicine, a pretežni del porasta nam vendarle kaže, da je današnje človeštvo bolj bolno, nego so bili njegovi predniki v predvojnem času. Zanimiva je n. pr. statistika, ki primerja današnje in predvojno stanje v Nemčiji. Po statistiki je bilo želodčnih bolezni in bolezni v jetrih 1 1929. prilično trikrat večje nego 1. 1911., število črevesnih bolezni se je podvojilo, število bolnikov z vnetim slepičem pa je bilo celo več nego štirikrat večje: 1. 1910. jih je bilo 48.996, leta 1929. pa 210.512. Podobno je z zaprtjem in hemoroidi. Ta slika predstavlja Kaliforničanko M a r-tino della Kosa, ki je nedavno obhajala 128. obletnico svojega rojstva Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA t Din SEGAJTE PO DOBREM STIVU1 V Moskvi gradijo ta čas nov stratosfer-ni balon, ki se bo imenoval »Osoaviahim št. 2« in se bo predvidoma ob koncu poletja dvignil k svojemu prvemu poletu. V nasprotju s prvim balonom tega imena, ki se je, kakor znano, na rekordnem stratosfernem poletu ponesrečil, pri čemer so izgubili življenje vsi trije člani njegove posadke, bo novi »Osoaviahim« opremljen z vsemi mogočimi varnostnimi napravami. Gondola mu bo pred vsem zvezana s posebnim, ooromnim padalom tako da v primeru nesreče ne bo padala hitreje nego z brzino 1 m na sekundo. Vrhu tega bo opremljen stratostat z avtomatskimi črpalkami za spuščanje balasta, črpalke odstranijo na sekundo lahko 50 kilogramov balasta in dajejo tako precejšnje jamstvo za primer, da bi se balon v zraku poškodoval in da bi mu začelo nedostajati dvigalne sile. Zaklopke, ki spuščajo plin iz balona, bodo delovale avtomatično, za vsak pri- Francoski protest pri Hitlerju Inženjer Heinz Hausner je specialist za svetlobno tehniko, mimo tega pa se bavi z raziskovanjem vpliva, ki ga ima umetna razsvetljava na organizme. Med najzanimivejša njegova odkritja v tem pogleau spadajo odktritja o zvezah med svetlobo in rodovitnostjo, posebno med svetlobo in plodovito3tjo kokoši. Hausner se je že v deških letih zanimal za to, kdaj kokoši ležejo jajca in se je zelo čudil, ko so se mu kmetje pritoževali, da jih ležejc prav za prav samo spomladi in poleti,, dočim v jeseni in pozimi samo drago pi-čo uživajo, ne da bi jo »služile«. Kot dijak je zvedel, da izvirajo kokoši iz tropskih krajev, to dejstvo mu je dalo misliti in sčasoma je začel domnevati, da so morda drugačne svetlobne razmere v naših krajih vzrok življenjskih navad naše perutnine. V tropskih deželah so temperaturne in svetlobne razmere v primeri z našimi precej nespremenljive. Pri nas niha dolžina dneva med 8 in 16 urami. V kratkih dnevih zimske dobe sne kokoš manj hrane nego v daljših dnevih poletne dobe. Manjša množina hrane v zimskih dneh rabi vrhu tega pred vsem za ohranitev telesne temperature, za druge funkcije, kakor za leženje jajec, pa ne zadostuje več, zato je naravno, da so kokoši to stvar preložile v tople in daljše dneve poletne dobe. Hausner je tedaj zvedel o poskusih ameriških strokovnjakov, da bi kokošim v spremenjenih razmerah zmernega pasu ustvarili življenjske pogoje, ki so jih imele prednice teh živali v tropih. Američani so dan v kokošnjakih daljšali s pomočjo umetne svetlobe. Tudi Hausner če verjamete ali ne •.. Flohrova simultanka v Ljeningradu Francoski poslanik v Berlinu Fran?oig Poncet je izročil kancelar ju Hitlerju te dni protest svoje vlade zaradi uvedbe splošne vojaške dolžnosti Češkoslovaški šahovski mojster Flohr je igral prošli četrtek v Ljeningradu simul-tanko na 50 šahovnicah. Dobil je 20 partij, izgubil 8, remiziral pa v 22 igrah. Doktor Lasker bo ostal v Rusiji. Prevzel je službo šahovskega poročevalca pri nekem večjem listu. Poderžajeva usoda Iz Amerike prihaja podrobnejše poročilo o sodni obravnavi proti Ivanu Poderža-ju, ki je bil obsojen na pet let (ne pa. kakor se je glasilo prvotno poročilo, na dve in pol leti) ječe. Sodišče je izreklo obsodbo zaradi Poderžajevega dvoženstva. O izgi-noli newyorški odvetnici Tufversonovi ni duha ne sluha, zato so ameriške oblasti ustavile postopanje zaradi njene smrti. »Obsojenec, sporočam vam, da vas je sodišče oprostilo!« »Gospodom sodnikom se za oprostilno razsodbo iskreno zahvaljujem, vprašal pa bi jih rad, če smem za teh 21 dni, ki sem jih po nedolžnem presedel v zaporu, izvršiti vsaj majhen prestopek.« je začel s tem eksperimentirati in je doživel presenetljive uspehe. Pozimi je n. pr. že ob 3. zjutraj vključil električno luč v kokošnjaku. Kmalu nato so se živali zbudile in pričele jesti, čez nekaj časa pa so začele vidno dvigati svojo produkcijo jajec in ta produkcija je še bolj narasla, ko je raziskovalec dal kokošnjak malo ogrevati. Njegova poročila navajajo zanimive številke. Tako se je produkcija jajec pri mladih kokoših v decembrskem mesecu zvišala za trikratni iznos, v drugem letu leganja za štirikratni. Neki perutninar na Gradiščanskem, ki je od 60 Berlin kokoši imel v februarju prej 2 do 4 jajca, je po uvedbi umetne razsvetljave dosegel od istega števila kokoši v istem mesecu dnevno 15 do 20 jajec. Povprečno letno število jajec na kokoš je bilo prej 126, po zaslugi umetne razsvetljave pa 159. Za umetno razsvetljavo kokošnjaka zadostuje pri tem prilično toliko svetlobe kakor za srednje velik stanovanjski prostor, torej okrog 15 luksov in tudi ne sme biti večja. Dalje luč ne sme slepiti in se zato uporablja matirane ali opalne žarnice. V večini primerov zadostuje že 25 vatna žarnica. v temi »Petit Journal« poroča o novotah v motorizirani nemški vojski in pravi, da so Nemci storili v tem pogledu velikanske korake naprej. Nemčija razpolaga že danes s težkimi tanki in oklopnimi avtomobili, katerih število se ne da niti približno ugotoviti. Lahkih oklopnih avtomobilov pa ima nemška vojska že zdaj brez števila. Takšnemu vozilu streže samo šofer in dva vojaka. Avto ima vdelan 20 mm brzostrel-ni top in predstavlja izredno gibko obrambno sredstvo proti napadom iz zraka. Nemška vojska je opremljena s tanki, ki so bili po večini izdelani v inozemstvu ter so tipa »Landskronar«. Takšen tank prevali v bori uri 90 d o 160 km pota medtem ko dosežejo tanki v drugih državah ponajveč 45 km na uro. Opremljeni so z brzostrelnimi topovi modela »Madsen« ter oddajo vsako minuto tisoč strelov. Tanki te vrste so zaradi okretnosti najstrašnejše orožje, kar ga pozna dosedanja zgodovina vojevanja. Poleg tega pa razpolaga nemška vojska tudi z manjšimi tanki, ki lahko prebrodijo reke in so oboroženi s štirimi strojnicami ter napravijo 60 do 85 km na uro. V tem pogledu ima Nemčija že danes premoč nad vsemi ostalimi državami na svetu. Bilo bi pa seveda napačno misliti, da se oborožujejo samo Nemci. Ameriško mornariško ministrstvo hoče izboljšati svoje obrambne naprave v svojih pristaniščih s tridesetimi »letečimi vojnimi ladjami«. To bodo ogromni hidroplani za spuščanje torpedov in s težkimi strojnicami ter z napravami za strupene pline, ki bodo strahoviti v svojih učinkih. Prve poskuse z orožjem te vrste že delajo na pacifiški obali z letalom »X 33 d 1«, ki je v bistvu hidroplan z osmimi stroji in s posadko S2 mož. Hidroplan je oborožen s šestimi strojnicami, ki odgovarjajo majhnim topovom. Bombe, ki jih to letalo lahko vzame s seboj v zrak, smejo tehtati skupno do dve toni. akcijski radij hidroplana pa znaša sedaj 3000 milj. Bivši angleški mehanik Bagnall je skonstruiral električno puško, ki odda 1500 strelov na minutu. Za izum se že zdaj zanimajo angleški vojaški krogi. Ločitev dolarske princese Senzacija londonskega družabnega življenja Bogastvo izginilo, kakor je prišlo Nekdanja bogatašinja umrla od gladu V bedni koči v bližini Denverja (Colo-rado) so našli te dni staro žensko, ki je bila že kakšna dva tedna prej umrla od gladu in mraza. Ugotovili so, da gre za ženo nekdanjega lastnika srebrnih rudnikov Tabora, ki je postal celo prvi guverner Colorada. Ko sta se pred 52 leti poročila, so bili med svati tedanji predsednik Zedinjenih držav in člani vlade. Tabor je bil neizmerno bogat. ženo je obsul z diamanti in ves svet je govoril o njej, ko ji je daroval med drugimi znameniti diamant, ki ga je kraljica Izabela zastavila, da je dobila sredstva za Kolumbova potovanja. A bogastvo je izginilo .kakor je prišlo. Tabor je umrl kot navaden delavec na cesti, sedaj je umrla njegova žena o kateri pripovedujejo, da je še v zadnjem času v davno izčrpanem rudniku stikala za srebrom. Naše zdravje in naši predniki Bolezni prebavil naraščajo — Vnetja slepiča Ključavničar — zobotehnik V Frauenkrrchnu v Avstriji so prijeli 22 letnega ključavničarskega pomočnika Friedricha Maverla, ki se je žc nekaj časa izdajal za zobotehnika. Ker je imel zelo razvit dar govora, si je kmalu nabral trop klijentov. Z najprimitivnejšim orodjem je izdeloval »zlate« kapice iz medi, ki jih je preprosto natikal na slabe zobe. Odtise zobovja je deial z voskom. Ker jc mož bil precej poceni, je njegova klijen-tela stalno naraščala in je začel izdelovati tudi »zlate mostove«, za katere je potrebni material jemal iz okovov — električnih žarn ic. Spomin mu je odpovedal Veliko pozornost je zbudilo te dni v Parizu dejstvo, da je enemu najboljših ondot-njh poznavalcev tujih jezikov, profesorju na pariški Sorbonni Emilu Vougeardu, nenadoma odpovedal spomin. Vougeard je govoril 45 jezikov in zdaj jedva jeclja francoski. Zdravniki-specialisti ki so jih pczvali k bolniku zaradi izgube spomina, so izjavili, da je to posledica preutrujenosti in da se mu bo spomin v doglednem času zopet vrnil. Nedeljski počitek v Turčiji Kemal Atatiirk pridno reformira Turčijo po evropskem zgledu. Zdaj je odpravil običaj tedenskega počitka v petek ter določil, da velja kot dan odmora v tednu nedelja. Turško narodno predstavništvo bo to stvar v kratkem uzakonilo. Največja senzacija londonskega družabnega življenja je ta čas ločitvena afera princese Mdivanijeve, ki jo je svet pod imenom Barbare Huttonove poznal že v njenih dekliških letih kot »dolarsko princeso«, dedično ogromnega dolarskega imetja. Princesa, ki šteje danes 22 let, se je poročila 1. 1933. v Parizu s pravljičnimi slav-nostmi, ki so veljale poldrug milijon frankov. Danes pa pravi, da sta tako ona kakor nje mož ugotovila, da ne spadata skupaj. Te dni odpotuje v Ameriko, kjer ji priprav- -—i Umetni blisk ljajo slavnosten sprejem — dolarji pač navdušujejo. Med pozdravnimi brzojavkami, ki jih je prejela potem, ko se je raznesla vest o njeni ločitvi, je bila tudi prisrčna brzojavka »Kluba bivših princes Mdivanijevih«, med katere spada tudi filmska zvezda Pola N e g r i. Princ Mdivanj je imel namreč že toKko žen da so lahko mirno osnovale svoj klub. Zadnja princesa Mdivanijeva je odgovorila na to brzojavko z drugo brzojavko^ »Hvala bogu, sedaj sem prosta, naslednji moj mož bo Američan.« Med tem pa si princ že izbira drugo ženo, ki bo imela dovolj denarja in volje, da bo lahko podpirala njegove razvratnosti. Od delavca do doktorja Na graški univerzi je promoviral za doktorja filozofije uradnik neke papirnice Celestin Haider. Haider je v tej tovarni začel kot navaden delavec, a potem si je najprvo z zasebnim študijem in potem z obiskovanjem trgovske šole pridobil toliko znanja, da je lahko šel na vseučilišče študirat kemijo in sorodne stroke. Poleg tega je izumil več novot, ki imajo pomen posebno za papirno industrijo. Pokazal je toliko talenta, da mu je prosvetno ministrstvo izjemoma dovolilo napraviti doktorat, čeprav ni študiral v šolah po predpisih. Te dni so imeli v nemški prestolnici vežbe proti letalskim napadom. Vse mesto je moralo pogasit: luči in se zaviti v črno temo. Na ulicah so čakale obrambne naprave in rešilni vozovi Leteči laboratorij" Stratostat »Osoaviahim št. 2" mer pa bo v ta namen na razpolago še pomožni vzvod na roko. V hermetsko zaprti gondoli bodo razne nove priprave skrbele za čistočo zraka. Z novim balonom Rusi baje ne nameravajo poskušati novih rekordov v stratosferi, temveč ga bodo uporabljali pred vsem za znanstvena raziskovanja v višjih ozračnih plasteh. V ta namen pa bo opremljen z vsemi mogočimi merilnimi in opazovalnimi pripravami kot pravi »leteči laboratorij«. Knjiga v Ameriki Neka ameriška statistika ugotavlja, da čitajo Američani čedalje manj knjig. Dočim so 1. 1929. prodali v Zedinjenih državah še 235 milijonov knjig, jih je bilo predlonsko leto komaj še 154 milijonov. Med 100 družinami Fordovih nameščencev je le 7 kupilo skupaj 20 knjig, ostalih 93 družin pa niti ene, čeprav imajo povprečno po več nego 80.000 Din letnih dohodkov! Tihotapec s cilindrom Na francosito - belgijski meji so carinski uradniki postali pozorni na moža, ki je sedel v kupeju I. razreda v fraku in s cilindrom na glavi. To je za potovanje malo nenavadna obleka in carinski uradniki se niso dali preplašiti niti po diplomatskem potnem listu, ki jim ga je mož pomolil pod nos. Navzlic njegovim protestom so mu sneli cilinder — in odkrili v njem skoraj za kilogram čistega zlata. Potni list se je izkazal za ponarejenega. Mož je bil nameščenec nekega bruseljskega menjalničarja in je naivno mislil, da bo z »elegantno« zunanjostjo še najbolj nemoteno iztihotapil zlato. . Prof. van Graaff je konstruiral novo aparaturo za proizvajanje umetnih bliskov. Obe veliki krogli sta pola, med katerima švigajo električne iskre. Napetost, ki je potrebna za proizvajanje takšnega bliska, znaša »malenkost« 2 milijonov voltov »JUTRO e št. 72 7 Sreda, 27. IIL 1935 Državno in podsavezno prvenstvo Po nonedeljskih tekmah v Zagrebu in v Mariboru sta se prvenstveni tablici v državnem in podsaveznem prevenstvu nekoliko izpremenili. V državnem prvenstvu se je izpremenil tudi vrstni red, ker je Concordia z enakim številom točk. a z boljšo goldiferenco potisnila Bask na tretje mesto. Sarajevska Slavija si je priborila prvo točko. Brez točke je sedaj, ako izvzamemo Gradjanskega, ki sploh še ni nastopil, edinole Primorje Evo tablico: Hašk 3 3 0 0 8:1 6 Concordia 3 1 1 1 4:2 3 Bask 2 1 1 0 6:4 3 BSK 1 1 0 0 4:1 2 Hajduk 2 1 0 1 5:4 2 1 0 j : 10 10 2:2 1 2 0 1 2 4:8 1 2 0 0 2 1:7 0 Slavija O Jugoslavija Slavija S Primorje Gradjanski — — — — — •— Vrstni red v tablici podsaveznega prvenstva se ni izpremenil, pač pa je na čelu tabele prišlo do precejšnje »gneče«. Trije klubi, Ilirija, CSK in Železničar imajo enako število točk, namreč 12. Vendar pa Iliri a zaradi mnogo boljše goldifcrence krepko vodi. Do prih „dnjih tekem bo stanje to-le: Ilirija 8 5 2 1 31 : 10 12 cSk 8 4 4 0 24:11 12 Železničar 9 5 2 2 23: 18 12 Rap d 7 4 0 3 20:10 8 Maribor 9 3 1 5 12:22 7 Svoboda 0 2 2 5 10:46 6 Celje 7 2 1 4 11 : 14 5 Hermes 7 1 0 6 12:21 2 O R T nitev najsvetejših sodniških pravic in prosi, da nadaljujejo borbo do popolne zmage. Prav tako sporoča u. o. ZNNS vsem članom da je ogromna večina sodnikov iz vse države pristopila v Zbor, in Vas prosu da še za naprej pozivate še neopredeljene sodnike, da pristopijo k našemu neodvisnemu Zboru Obveščajo se vsi sodniki, člani ZNNS, da u. o. z vsemi silami dela na izvojevanju popolne zmage. V tem smislu je delegiral gg. Veljkoviča, Teofa-noviCa, Arsenoviča in Nikoliča, ki jih je 15. t. m g. minister za FVN sprejel in obljubil, da bo stvar vzel v najkrajšem času v postopek, da pa mora sedaj nekaj dni prebiti izven Beograda. Pokazal je veliko razumevanje in pozornost sodniškemu vprašanju in obljubil, da bo z novim zakonom o športu urejeno tudi naše vprašanje. Delegati so izročili g. ministru načrt pravil ZNNS, ki poleg drugih formalnih odredb vsebuje tudi določbo, da je svrha ZNNS, d" zbere sodnike in jih strokovno izpopolnjuje do objave zakona o športu. Delegati so med drugimi naglasih, da je v ZNNS včlanjenih cca 500 članov, kvalificiranih športnih delavcev, katerih imena so tesno vezana i v prestolnici i v notranjosti z našimi športnimi uspehi v preteklosti. Izrazili so nado. da g. minister ne bo dopustil, da bo ta množica strokovnjakov na nesportni način odstranjena od dela na športnem polju. Nato so delegati obiskali g. generala Kneževiča in z njim razpravljali v športu in pri njem naleteli na izredno razumevanje. — Prosimo vse gg. kolege, da ne polagajo no- : 8 2 Plavalna šola Ilirije Sk Ilirija je sklenila, da z zopetno otvoritvijo zimskega bazena nadaljuje s priljubljenimi večernimi tečaji. Ti tečaji so namenjeni tako začetnikom, kakor tudi že izurjenim plavačem. Poučujejo se vse vrste plavanja, posebno pozornost pa sc polaga na crawl kot izrazito športno panogo plavanja. Pouk v plavanju spopolnjuje gimnastika na suhem, ki goji predvsem vaje, ki praktično ponazorjujejo plavalne gibe v vodi. I parno, da bodo vsi, ki so se udeleževali teh večernih tečajev, zopet prišli in pripeljali s seboj tudi svoje prijatelje. Prosimo vse, ki mislijo posečati tečaj, da se podpišejo na prijavno polo, ki je na razpolago pri gdč. blagajničarki kavarne Evrope ali pa se pismeno prijavijo na naslov: Plavalna sekcija SK Ilirije kavarna Evropa, Ljubljana. Ako se prijavi zadostno število dam priredimo zanje poseben tečaj, kot so to želele letos pozimi. \ se interesente prosimo, da zasledujejo objave v športni rubriki. Službene objave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. 20. marca 1935) Verificira jo se s pravom nastopa 30. marca za PSk Dravo, Ptuj Osterc Matko, /a >-k Zalog Pangeršič Prane za Olimp Jak--kšič Velimir, za Jadran Erman Adolf, za Šoštanj Turnšek Karel, za SK Maribor komparc Danilo. Švajger Ernest, Ton-čič Stevo, za Jugoslavijo Krašek Franc, Kegu Anton, Dolenc Friderik, s pravom 30. marca za mednarodne, 20. maja 1935. za prijateljske in 20. avgusta 1935 za prvenstvene tekme za Primorje Djordjevič Dragan, Beličevič Svetozar. Poziva se Sloga, da takoj javi eventuelne zadržke proti verifikaciji igralca Ninkovi-ča Jovana, ki se prijavlja za drug klub v Osiečkem NP. Igralec Zgonc Lovro bo ve-rific ran za Rapid po obvestilu Centralne kartoteke pri JNS. Dvigne se suspenz igralcema Križane Valterju (Rapid) in Andjiču Veličku (Celje), ker sta poravnala vse obveznosti do prejšnega kluba. Suspendirata se igralca koren Emil (Drava) in Schmid karel (Domžale), dokler ne poravnata vseh obveznosti do prejšnjih klubov. Vzamejo se na znanje dopisi: Gradjanski Sk, čakovec, br. 50 od 16. marca, ča-kovečki Sk br. 81 od IS. marca, Korotan šr. 142 od 6. marca, Sk Ilirija od 12. marca, Sloga od 14. marca, Gradjanski Sk Cakovec, br. 54 od 19. marca, Cakovečki SK br. 70 od 13. marca, dopis g. Joksiča in zapisnika OO. Maribor od 11. marca in OO. Celje od 18. marca. Tajnik II. Službene objave ljubljanskega podsa- vezs JSŽS. Redna seja upr. odbora namesto danes šele jutri ob 20. v posebni sobi kavarne Evrope. Zbor neodvisnih nogometnih sodnikov, sekcija Ljubljana. ZNNS objavlja: Upravni odbor ZNNS se zahvaljuje vsem sodnikom na ozemlju sekcije za odločno in dostojanstveno zadržanje v borbi za ohra- Sokolske konference v čahru V nedeljo 24. t. m. je odpotovala __ iz Ljubljane v Cabar posebna delegacija župe, da osnuje tam za čabranski kot posebno okrožje, s čimer se zaključi organizacija okrožij v ljubljanski župi. V delegaciji so bili za ŽPO predsednik br. Janez Poharc, za župno načelništvo br. Lojze Vrhovec in trije člani lutkovne ocenjevalne komisije — bratje Kovač, Počivavnik in Škerlj. Sprejem v Čabru je bil izredno prisrčen in bratski. Po skupnem kosilu so bratje iz Cabra dragim bratom-gostom raz-kazali lepote čabranske okolice, zlasti izvir Cabranke, in novi dom, ki bo skoro dograjen, kar je posebna zasluga agilnega staroste brata dr. Bogdana Koritnika, ki tudi kot župan skrbi za vsestranski napredek Cabra. Ob treh popoldne so domači bratje uprizorili in sicer v slovenščini lutkovno igro: »Gašperček dvorni zdravnik«-. Oder in vso opremo z lutkami vred so si izdelali bratje sami, med njimi zasluži posebno priznanje izrezovalec glav, ki je pravcati umetnik. Igrali so za začetnike razmeroma prav dobro, še celo slovenščina jim je tekla kar gladko. Dosegli, so od.-60 dosegljivih 34 točk, kar je prav časten uspeh. Zvečer je^ številno zbrani publiki predaval o zgodovini lutkarstva brat Lojze Kovač, župni lutkovni referent, nakar so izpregovorili še bratje Poharc, Vrhovec in starosta dr. Koritnik. Slednji se je v vznešenih besedah zahvalil za po-set bratom iz Ljubljane. Po predavanju so se bratje delegati podali v restavracijo Pajnič, kjer so jim domačini priredili prisrčen družabni večer; tu je bilo izrečenih tudi več navdušenih govorov. Na praznik v ponedeljek so zborovali v šoli v dveh sobah društveni in četni pro-svetarji in načelniki. Izostala ni nobena pozvana edinica. Prosvetni konferenci je predsedoval župni prosvetar br. Poharc, načelniški pa načelnik br. Vrhovec. 0'ba predstavnika vzgojnega dela v župi^ sta zbranim podala podrobne informacije o delu v okrožju ter vsa potrebna navodila, nakar sta bila izvoljena soglasno za okrožnega načelnika bi. Mladen Koritnik in za čabranskega okrožnega prosvetarja br. Ka-tarinček. Načelniki in domači vaditelji so se pod vodstvom brata župnega načelnika podali nato še v telovadnico, kjer so predelavah z letne vaje. Po skupnem kosilu so se župni delegati iskreno poslovili od izredno gostoljubnih domačinov ter se odpeljali polni najlepših vtiskov preko Loškega potoka v Ljubljano. Spotoma so se ustavili še v Sodražici, kjer so konferirali s predstavniki dolenjskega okrožja. Uver-jeni smo, da bo novo okrožje pokazalo lepe uspehe, saj ne manjka idealnega navdušenja in resne volje za delo, potrebna navodila in pomoč pa bo iz srca rada nudila bratom v čabranskem okrožju njihova pristojna župa. Kupujte domače blago! bene važnosti na tendenciozne in z znane strani iznešene vesti, temveč da se v vseh vprašanjih posvetujejo s sekcijo odnosno Zborom. Za sekcijo ZNNS, Ljubljana, Pfundner, tajnik I. Odbor za likvidacijo LTTP. Danes ob 19.15 seja odbora za likvidacijo LTTP v restavraciji Emone. SK Grafika. E>revi od 17. ure obvezen trening za 1. in rezervno moštvo. Sigurno naj se treninga udeleže tudi Lave, Zeman, Štrukelj Slavko. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Sek-cijsko vodstvo opozarja ponovno vse člane na prostovoljno delo v Stadionu v svrho čim hitrejše ureditve lahkoatletskih naprav. Vabljeni so tudi ostali klubovi člani in prijatelji Ilirije. Vsakdo, ki pride na delo, naj se javi tov. Spornu, ki vodi ta dela. Dela se obvezno vsak dan od 17. dalje. — (Hazenska sekcija). Danes ob 17. trening za vse atletinje in hazenašice. Sprejemajo se pri vsakem treningu nove članice. Poravnajte članarino. — (Nogometna sekcija). Trening juniorjev v četrtek od 15.30 naprej. Prinesite določeni prispevek za članarino. JASO. Danes ob 18. članski sestanek na tehniki. Pozivamo vse tovariše, da se sestanka udeleže, da določino glede tekem v slalomu in smuku, ki se bosta vršili v soboto in nedeljo 30. in 31. t. m. Uspeh je odvisen od zavednosti članstva. Kraj tekmovanja: Krvavec. Tudi tovarišice se bodo pomerile na slalom progi. Tovariše ponovno opozarjamo na ■ natečaj za izdelavo društvenega znaka. Nagrada 200 Din. — Osnutke naj vsakdo odda v zaprti kuverti pri vratarju univerze (geslo!), najkasneje do 10. aprila t. 1. olst V O Tehničarji novomeške sokolske župe so zborovali Prvo nedeljo v marcu so se zbrali v So-kolskem domu v Novem mestu najprej tehničarji iz edinic mirnskega sokolskega okrožja. Zbor je vodil okrožni načelnik br. Tratar. Iz njegovega poročila posnemamo, da je od 926 vpisanih pripadnikov telovadilo 465. Razen št. Ruiperta so vse okrožne edinice priredile lepo uspele javne nastope in sodelovale na župnih in sa-veznih prireditvah. Pri volitvah so bili izvoljeni za okrožnega načelnika Marjan Tratar (Trebnje), za namestnika Adolf Urbas (Mokronog), za okrožno načelnico Draga Kolenčeva (Mirna), za namestnico Darinka čebuljeva (Mokronog). Zatem se je istotam vršil redni zbor vseh ediničnih načelnikov in načelnic, ki ga je vodil župni načelnik br. Ljudevit Papež. Udeležba je bila z izjemo ene edinice iMirna peč) polnoštevilna. Br. papež je podal poročilo za 1. 1934, iz katerega posnemamo, da je telovadilo v lanskem letu v 15 društvih in 6 četah skupaj 1632 pripadnikov. Vseh prednjakov in prednja-čic je bilo 87. V oktobru je bil župni pred-njački tečaj, v januarju pa župni prednja-čki izpiti. V smislu odredb saveznega na-čelništva se je v župi osnovalo 8 smučarskih odsekov Lu na svečnico je ŽPO priredil štiridnevni smučarski tečaj. Vseh nastopov je bilo lani z župnim vred 15. Pri volitvah so bili izvoljeni: za župnega načelnika Papež Ljudevit, za namestnika šlibar in Tratar, za župno načelnico Iva Murnova, za namestnici Vida Poljanškova in Draga Kolenčeva, za načelnika novomeškega okrožja šlibar, za namestnika Adam in Mihelič, za načelnico Vida Poljanškova z namestnico Drago Meršolovo. Izpitna komisija za društvene in župne izpite ostane neizpremenjena. Naposled se je določil program za 1. 1935: 9. in 10. junija župne tekme in župni zlet ob 25-let-nici župe, v juliju 14-dnevni župni pred-njaški tečaj s plavalnim in lahkoatletskim tečajem, v avgustu pa tečaj za vodnike dece in naraščaja. Določili so se dva okrožna tajna zleta in župno taborjenje, obvezno za vse edinice. Sledil je razgovor o novem župnem pravilniku za sokolske nastope, ki je bil sprejet z nekaterimi iz-premembami. Belokrajinsko sokolsko prosvetno okrožje Preteklo nedeljo je bil v Sokolskem domu v Črnomlju zbor prosvetarjev Belokrajin-skega prosvetnega okrožja. Zbor je otvoril okrožui prosvetar br. Georgij Kostju-kovskij, ki se je spomnil velikega kralja Uedinitelja, kateremu so vsi prisotni trikrat vzkliknili »Slava«. Nato je obrazložil pomen sokolske prosvete in podal izčrpno poročilo o delovanju v 1. 1934. Iz statistike, ki jo je skrbno sestavil tajnik prosvetnega okrožja br. Branko Pantič, je razvidno, da je bilo prosvetno delovanje v okrožju prav zadovoljivo. Poleg govorov pred vrstami in predavanj so bile tudi številne dramske predstave. Tako bo Ljubljana imela slovite koncerte Načrti ponovno oživljene Ljubljanske filharmonije Ljubljana, 25. marca Kljub zelo bogatemu glasbenemu življenju v Ljubljani smo doslej vendar hudo pogrešali institucije, ki bi po svoji stalnosti in visokem kulturnem prizadevanju mogla našemu človeku dati vso širino glasbenega ustvarjanja po svetu iz preteklosti in sedanjosti. V ta namen smo pogrešali stalnega simfoničnega orkestra, ki naj bi kot močna enota reprezsntiral svetu višek naših sil v glasbi. Toda kljub raznim poskusom in nekaterim uspehom v preteklosti (Talich) ni bilo moči zbrati dovolj glasbenih sil in jib združiti v krepko m stalno tvorno organizacijo. Kdorkoli je to poskušal, je naletel na nepremagljive materijelne težkoče. Zato so bili vsi dosedanji veliki simfonični koncerti redki umetniški dogodki, združeni z žrtvami, ki jih človek nikoli ne more dovolj preceniti. A najsi kaže zgodovina naše glasbe v tej panogi še tako nevesel obraz, naše upanje, da dobimo stalen simfoničen orkester, je uresničeno. Z njim so dane vse možnosti, da se bomo odslej mogli glasbeno prav tako izživljati kakor veliki, z bogastvom bolj obdarjeni narodi. Najlepše pri vsej stvari je pa dejstvo, da je ponovno oživljenje Ljubljanske filharmonije delo naših godbenikov samih in je spontan izraz njihovega umetniškega prizadevanja. Misel za ustanovitev stalnega simfoničnega orkestra se je rodila v podzvezi godbenikov. Tako so nuj- no zbrani že vsi instrumenti, pripravljalni odbor Ljubljanske filharmonije, v katerem so med drugimi gg. Stanič, Neffat, Matija Bravničar in prof. Rupel, je pa to zamisel že realiziral in sestavil načrt deia za bližnjo bodočnost. Vodilna misel Filharmonije je, da mora biti vsak koncert kulturen dogodek prve vrste, za Ljubljano ne majhna senzacija. Zato bo za vsak simfonični koncert povabila kakega znamenitega evropskega ali znanega jugoslovenskega dirigenta in podala v teku svojega dela najznačilnejša dela svetovne simfonične glasbe poleg naših najboljših. Seveda bo pa treba delo filharmonije, ki je skoraj brez tradicije in brez vsakih ma-terijalnih sredstev, primerno podpreti v vsakem pogledu, da tudi ta plod naših kulturnih teženj žalostno ne zaspi, kakor je zaspalo že toliko drugih. Ustanovitev je bila združena z velikanskimi izdatki in s skoroda neverjetno požrtvovalnostjo njenih članov. Njen orkester, ki je doslej največji, kar smo jih imeli, šteje 75 članov. V njem je zastopanih 15 prvih violin, 14 drugih violin, 7 viol, 8 violončelov, 6 kontrabasov, 3 flavte, 2 oboe. 3 klarineti, 2 fagota, 3 trombe. 3 pozavne, 1 tuba, 4 rogovi. 3 tolkala in 1 harfa. Da pa ostane ves ta aparat trden in da se mu omogoči započeto delo, je filharmonija sklenila, da izvede podporno akcijo, in sicer z nabiranjem podpornih članov, katerih vsak naj mesečno prispeva od l do 10 Din, kakor delajo tudi v Zagrebu in drugod. Podporni člani, ki bodo mesečno prispevali 1 ali 2 Din, bodo pri nakupu vstopnic imeli 10% popusta, podporni člani, ki bodo prispevali od 3 do 5 Din 20%, tisti pa, ki bodo žrtvovali mesečno od 6 do 10 Din, bodo imeli pri vstopninah 30% popusta. Tako ne bo od ljubiteljev glasbe nihče v ničemer prikrajšan. Za svoj prvi koncert, ki bo v petek 29. t. m. v unionski dvorani pod častnim pokroviteljstvom Francoskega instituta, je filharmonija povabila znamenitega francoskega dirigenta Rhenčja Batona, ki je program za prvi simfonični koncert sam določil in sicer; 1. Hektor Berlioz »Ben-venuto Celimi«, overtura, 2. Cesar Franck »Simfonija v d-molu«, 3. Henri Rabaut »Nočna procesija«, 4. Matija Bravničar »Slovenska plesna burleska«, 5. Paul Du-kas »črnošolec«. Dirigent je prav tako izbral Bravničarjevo delo kakor tuja sam. Tako se obljublja res zanimiv večer v pogledu interpretacije francoskega dirigenta. Ker bo na vsakem koncertu, ki jih pripravlja filharmonija, izvajano po eno domače delo in bodo dirigenti večji del znameniti inozemci, smemo upravičeno pričakovati res kvalitetnih večerov, ki bodo velikega vzgojnega pomena še zlasti za naš glasbeni naraščaj. Da bo že prvi simfonični koncert v polni meri uspel, nam jamči ime velikega Francoza Rhenč-ja Batona, po rodu Bretonca. Dasi eden najodličnejšib pianistov sedanjosti, se ba-vi mnogo tudi s komponiranjem. Napisal je 80 manjših skladb, 60 klavirskih del, 2 sonati za piano in violino, 1 sonato za pia- Po obširni debati je bil izdelan enoten program prosvetnega delovanja v vsem okrožju ter je bil določen minimum, obvezen za izvršitev. V splošnem se je ugotovilo, da je bilo prosvetno delovanje v okrožju uspešno, a sokolski prosvetni delavci, odnosno delavke so se v polni meri zavedali svojih dolžnosti. Pri debati sta brata Turk in Prus na-glašala potrebo čim tesnejšega sodelovanja med prosvetnimi in tehničimi organi v društvih. Zlasti z odobravanjem je bil vzet na znanje govor br. Veljka Vrliniča, ki je pozval prosvetarje, da posvetijo vso paž-njo in ljubezen vzgoji sokolske dece, na kateri sloni bodočnost Sokolstva. Na zborovanju je bilo osvojenih več koristnih predlogov. Za okrožnega prosvetarja je bil župi ponovno predlagan br. Georgij Kostjukovskij, za tajnika prosvetnega okrožja br. Branko Pantič, a za okrožnega referenta za sokolski tisk pa br. Veljko Vrlinič. Sokolsko društvo v Grosupljem je priredilo v nedeljo v svojem domu dram.) »Vrnitev«. Javno priznanje velja predvsem gdč. Danici Hudetovi, ki se je že večkrac pri prireditvah sokolskega dramskega odseka postavila s svojo umetnostjo na čelo igralcev. V igri »Vrnitev« pa je nedvomno pokazala široka pota svojih dramat-skih zmožnosti. Na žalost se pa ne moremo pohvaliti s splošnim razumevanjem grosupeljske publike, ker so bili žalostni in dobro izvedeni prizori tu pa tam spremljani z smehom, kar je vzbujalo vtis. kakor da nobeden od poslušalcev ne zasleduje vsebine igre. G. Jože. imenovan »Kapar«, je imel dve vlogi, od katerih je ono Sultana imenitno izvedel. G. Cuk Lado je imel premladosten glas. Gdč. Minka Žitnikova dobra, brat pa naj se otrese enoličnosti. Oder v zadnjem dejanju je bil slabo opremljen; pač ni denarnih sredstev ali pa požrtvovalnih moči. [z življenja na deželi Iz Kranja r— Sovo društvo so ustanovili v nedeljo: »Gorenjski rejec malih živali«. Delokrog se razteza na vso Gorenjsko, kjer bo društvo združevalo vse ljubitelje in goji-telje malih živali, perutnine, koz, ovac itd. Društvo ima že svoje glasilo, ki izhaja mesečno v 1500 izvodih. r_ Požar na Primskovem. V soboto zjutraj je nastal pri posestniku Lokarju Ivanu v gospodarskem poslopju ogenj, ki je vse poslopje upepelil do tal. Lokar cen« škodo na 25.000 Din, zavarovan pa jc za 18.000 Din. Ogenj je bil bržčas podtaknjen. r— Avto je zgorel. Ko se je v soboto zjutraj vračal iz Nakla proti Kranju izvo-šček Rozman Tone je v avtomobilu nastal ogenj. Vsa karoserija s pnevmatiko vred je zgorela, ostala je samo še šasija. Iz Kamnika ka— Za načelnika meščanske korpora-cije je izvoljen g. Ferdo Nerima in za podnačelnika g. Eranc Apamik. Iz Novega mesta n— Češkoslovaško odlikovanje dolenjskega gasilskega, delavca. Iz Chrasta pri Chrudimu v Češkoslovaški nam poročajo, da je bil naš rojak, znan gasilski delavec g. Franjo Bule, predsednik občine Mirne, izvoljen za zasluge na gasilskem področju med Čehoslovaki in Jugosloveni za častnega člana tamošnejga gasilnega društva. n— Namesto venca na grob pokojnega Viktorja Niefergalla, ki je bil soustanovitelj novomeškega Sokola in njegov dolgoletni član, je poklonil trgovec g. Edmund Kastelic novomeški gasilski četi in Sokolu po 100 Din. Iz Ptuja j— Nova sokolska postojanka je ustanovljena pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Že takoj v začetku se je pokazalo, kako potrebna je bila ustanovitev sokolske čete. ker šteje že danes 15 telovadcev, ki se vežbajo v šoli. Četa se je ustanovilfi na pobudo mladega učitelja br. Segule Pavla. četa že tudi pripravlja pasijonsko igro za Veliko noč. Matično društvo Ptuj šteje zdaj v svojem območju osem čet s 1200 sokolskimi pripadniki. j— čudodelno ozdravljenje hromega. V Ptuju se je pojavil mlad moški z birglami. Prosjačil je od hiše do hiše. Ker je bil na videz zdrav, se je zanj pozanimala tudi policija ter ga povabila na stražnico, da si moža ogleda od bliže. Seveda mož nikakor ni hotel nič razumeti slovenski. Ko ga je policija trdneje prijela, je naenkrat znal po naše. Pri tem je tudi odložil birglje in zdrav in čil odkorakal v zapor. Je 28-letni delomrznež Mackušek Franc od Sv. Krištofa pri Laškem. j— Za posledicami poškodbe je umrl. Poročali smo že o fantovskem pretepu ob pustu v Cirkovcah, ko je dobil hude poškodbe posestnikov sin Medved Anton iz Cirkovc. Medved je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico, ki jo je pred kratkim zapustil. Poškodbe so bile tako hude, da je zdaj za njimi umrl. Državni pravdnik je odredil obdukcijo, ki je ugotovila, da je imel pokojni razbito lobanjo ter da je umrl za vnetjem možganov. Vsi pretepači pridejo pred sodišče. j— Z motiko po glavi. Z lepim vremenom se je pričelo delo v vinogradih. Med kopači v vinogradu v Preši sta bila 28 letni viničar Mohorko Janez iz Preše in posestnikov sin Novak Janez ,oba že vinjena. Prišlo je med kopači do prepira, pa je Novak zamahnil z motiko po Mohorku ter S a hudo poškodoval po glavi in po telesu, lohorka so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. i— Požar. Ponoči je nastal ogenj v hst-njaku posestnika šoštariča Ivana v Dravinjskem vrhu. Ogenj se je naglo razšinl no in violončelo, 1 trio za klavir, violino in violončelo, 1 orientalsko fantazijo za violino in orkester itd. Po vrsti je bil ravnatelj koncertnega društva v Angeru (Francija), ravnatelj Društva sv. Cicili-je v Fordeauxu, vodja orkestra koncertnega društva »Duran« v Parizu, glasbeni ravnatelj ruskega baleta »Diaghileva«, drugi ravnatelj pariškega koncert društva »Lamoureux«, ravnatelj sezonskih koncertov v Sheveningenu (Nizozemska), glasbeni ravnatelj opere »Royal Francais de la Haye« in ravnatelj koncert, društva »Pasdeloup« v Parizu. Kot dirigent, ki je gostoval po vseh evropskih državah, pa tudi v Braziliji, Argentini in Urugvayu, uživa svetoven sloves. Predlanskim je z velikanskim uspehom gostoval v Zagrebu, kamor pojde letos spet 3. aprila. Da bo gostoval tudi v Ljubljani, gre hvala Ljubljanski filharmoniji, ki Je storila vse, da je izvedla kombinacijo z Zagrebom. Tako bodo stroški znatno manjši. Za ta prvi simfonični koncert so orkester pripravili operni dirigent Neffat, Vinko šušteršič in Bogo Leskovic. Tako obveščamo javnost o novoustanovljeni Ljubljanski filharmoniji in njenih načrtih. Upamo, da ji bo slovenska javnost v vsakem pogledu hvaležna. Saj stane orkester takega obsega, kakršnega je sestavila Filharmonija po prizadevanju sekcije Podzveze godbenikov, letno do 2 milijona Din tam, kjer morejo godbeniki živeti le od svojega glasbenega dela in se posvetiti le nJemu. V naših razmerah je to seveda povsem nemogoče, zato Je treba tem več dobre volje, trdega dela, idealizma. na vse gospodarsko in stanovanjsko poslopje ter oboje uničil do tal. Zgorelo jc razen poljskih pridelkov tudi gospodarsko orodje in veliko sena in slame. Skupna škoda znaša nad 20.000 Din. Zažgal jc ogorek cigarete. ★ MOSTE PRI LJUBLJANI. Pred dnevi je bila v šoli proračunska seja za občino Moste. Predsednik občine g. Pavčič Pavel je v uvodu poročal o pomožni akciji v preteklem proračunskem letu. Statistika izkazuje pri nas približno 800 nepreskrbljenih ljudi. Pri zbirki, ki jo je organiziral socialni odsek, se je nabralo poleg" izdatnih živil 25.000 Din. Dalje je prispevala banska uprava za 1. 1934 in 1933 preko 55.000 Din. Občina sama je dala 40.000 Din. Skupna pomožna akcija je dosegla 120.000 Din. Nadalje je govoril g. predsednik o občinskem gospodarstvu. Finančne obveznosti se od dne do dne večajo. Plačati je zaostale neporavnane obveznosti, nadaljevati je treba dela pri obstoječem občinskem zavetišču, ki se preuredi za meščansko šolo in določenih je za tekoče lete še nekaj večjih javnih del. V kritje proračunskih razhodkov je občinska uprava določila doklade na vse neposredne državne davke, občinske takse in občinsko trošarino. Ta se razširi tako. da ne bodo plačali poleg doklad trošarine samo gostilničarji in mesarji, temveč tudi trgovci, obrtniki in industrijci. Poslednji so doslej prav malenkostno prispevali k občinskemu gospodarstvu. Nekateri industrijci pa skoro ničesar ne prispevajo, ker imajo sedeže izven občine. Vsi industrijei so pismeno izjavili, da bodo prispevali iz-vestne zneske za občinsko gospodarstvo. Industrije imajo zaposlenega veliko število delavstva, ki ga nekateri prav slabo plačujejo, tako da morajo mnogi delavci dobivati še občinsko podporo. Ko pa so ti delavci izčrpani, jih tvornice odpuste in siromaki pride j j brez sredstev v brerae občine kljub temu, da so pustili vse svoje moči industriji. Občinski proračun za leto 1935/36 znaša 1.835.081 Din in je znatno večji od dosedanjega zaradi velikih finančnih obveznosti, ki znašajo 900.000 Din. Za gradbeno stroko (za adaptacijo zavetišča v meščansko šolo, oskrbovanje cest, napravo vodovoda, napravo novih mapnih in regulacijskega načrta itd.) je določenih 380.000, za socialno skrbstvo 74.000. za podpore brezposelnim 42.000. za podpore različnim kulturnim društvom 19.000. Društvu jugoslovenskih obrtnikov za obrtniško razstavo 5000 in prispevek za spomenik kralju Aleksandru I. 1000 Din. Za kritje teh in ostalih izdatkov je bilo treba najti nov vir. Tako vsebuje trošarinski in kanalizacijski pravilnik večji dohodek na uvoz blaga za rabo ali predelavo na občinskem področju. Pismene pritožbe indu-strijcev so bile odklonjene proti enemu glasu. Določila pa se je možnost pavšali-ranja trošarine. Trošarina na vino in vinski mošt je bila predlagana od uprave na 1 Din, a ee je na predlog dveh odbornikov zvišala na 1.50 Din od litra. Prejšnje občinske doklade na državne neposredne davke so bile 86%, zdaj pa so se znižale za celih 24% na 62%. Uprava je sestavila proračun z uvaževanjem vseh okolnosti. SV. JURIJ OB TABORU. Pevski koncert 18. t. m. v Kapli je posetilo izredno mnogo občinstva. Nastopili so trije moški zbori in en ženski (Vranska Vila). Vsi so prav dobro peli. Pevovodja Vranske Vile je Skok Ferdo, katerega pesem »Bori« je moral domači zbor ponoviti. Vodja koncerta in pevovodja domačega zbora br. Rossner je prejel šopek nageljnov. Le tako naprej! Vremensko porociio Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. emer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 25. marca Ljubljana 7,' 768.3, 3.0, 83, 0, 4, —, —; Maribor 7, 767.1, 5.0, 80, NW2, 5, —, —; Zagreb 7, 766.6, 11.0, 60, NE3, 7, —, —; Beograd 7, 764.7, 80, 90, NW2, 10, dež 0.6; Sarajevo 7, 766.4, 5.0, 90, W2, 10, dež, 0.9; Skoplje 7, 762.8, 6.0, 90, 0, 5, —, —; Kumbor 7, 763.1, 8.0, 90, 0, 3, —, —; Split 7, 762.S, 11.0, 90, NEJ5, 10, —, —; Rab 7, 764.9, 8.0, 70, NNE6, 5, dež, 2.0. Temperatura: Ljubljana 18.0, 2.4; Maribor 15.0, 4.0; Zagreb 15.0, 7.0; Beograd 17.6, 8.0; Sarajevo —, 4.0; Skoplje 20.0, 3.0; Kumbor 18.0, 8.0; Split 17.0, 10.0; Rab 13.0, 3.0. 26. marca Ljubljana 7, 773.8, 1.2, 77, NI, —, —; Ljubljana 13, 770.2, 13.1, 40, SSW1, —, —; Maribor 7, 772.8, 0.0, 80, NW2, 4, —, —; Zagreb 7, 773.6, 5.0, 80, 0, 2, —, —; Beograd 7, 770.9, 3.0, 90, \VNW1, a, —, —; Sarajevo 7, 772.5, 4.0, 80, 0, 4, —, —; Skoplje 7, 767.3, 10.0, 80, W3, 10, —, —; Kumbor 7, 765.9, 16.0, 60, ENE5, o, —, —; Split 7, 766.8, 12.0, 50, NE7, 0, —, —; Rab 7, 769.7. 9.0, 60, E5, 0, —, —; Rogaška Slatina 7, —, —1.0, 98, NE1, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 14.5, 0,6; Maribor 11.0, 0.0; Zagreb 13.0, 5.0; Beograd 13.0, 3.0; Sarajevo 8.0, 3.0; Skoplje 20.0, 9.0; Kumbor —, 15.0; Split 14.0, 11.0; Rab —, 8 0; Rogaška Slatina 11.0, —1.0. Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar! L. WOLFF; 56 Pokonci slavo >Kdo pa si« je zavpila Sarlota. »Tvoja mati sem, Sarlota.« Sarlota je stala omamljena in premišljevala. Nato je kakor besna stopila proti materi, jo zgrabila za komolec in z grozečim glasom rekla: »Če si moja mati, mi boš pojasnila, kaj se je tu zgodilo.« »Da, Š rlota, treba je, da zveš resnico.« »Govori! Govori!« »Prevarili so te, Sarlota.« »Saj sem vedela. Čutila sem,« je tiho rekla Sarlota. »Nadaljuj.« Natalijo Giseviusovo je popadel brezmejen gnev, kakor da bi bila sama tista, ki so jo prevarili. »Ta poroka je bila brezbožna sleparija, Sarlota. Španskega duhovnika je glumil star filmski igralec. Deset tisoč frankov je dobil za svojo vlogo. Priči sta bili filmska figuranta.« »In ti?« je neusmiljeno vprašala Sarlota. Natalija Gisevius je vzkliknila, kakor da bi se hotela sama raztrgati: »Pljuni mi v obraz, če hočeš: dobila sem trideset tisoč frankov.« Materi mora slaba presti, je sočutno pomislila Sarlota in raz-orožena obstala. Potrkalo je. Vojvoda je stopil v salon in s prijaznim glasom dejal: »Ljuba mati, ne zamerite moj! nestrpnosti, a zdi se mi, da že predolgo čakam ženice.« »Molčite,« je ukazala Sarlota. »Komedija je končana.« »Kakšna komedija, ljuba?« je negotovo vprašal Sancedilla. »Vaše filmsko snetje je bilo izvrstno. Filmski režiser bi morali postati, gospod vojvoda Sancedillski.« Vojvoda se je stresel od togote in pogledal Natalijo Giseviusovo. »Sram me je za vas, gospod vojvoda Sancedillski, a zamerim vam ne. Narobe, še dolžnica sem vam. Vrnili ste mi mater.« To rekši je stopila ob materino stran. Sancedilla se je porogljivo zasmejal. »To je tvoja mati? To je resnično tvoja mati, uboga Sarlota?« »To je moja mati,« je rekla Sarlota. • »Tedaj boš iznrevidela, ljuba Sarlota, kako upravičena je bila komedija, ki si me prisilila k njej. S hčerko madame Natalije, ki ima v ulici Saint-Georges izvrstno hišo, se vojvoda Sancedillski res ne more poročiti.« »Kakšno hišo?« je vprašala Sarlota. a v trenutku, ko je odprla lista, je že vedela odgovor. »Mater vprašaj!« »Gentleman niste, Sancedilla,« je z obžalovanjem rekla Natalija. Sarlota je pobesila glavo in počasi odšla iz sobe. Nihče se ji ni upal braniti. Benito, ki je še stal pred vojvodovim dvorccm, jo odpeljal šarloto domov. Zdaj je krog sklenjen, je mislila, ko je spet sedela v hotelski sobici in se z ugaslimi očmi ozirala na svoje življenje. Iz Dar- I kehmena je vodila pot v Pariz v ulico Saint-Georges. Nobenih ugank ni bilo več, nobenih skrivnosti. Na okenskem križu je visel pastor Gisevius. Madame Natalija je v prostih urah igrala španske vojvodinje. Hči je ležala uničena na tleh. Po svoji krivdi ali ubita od usode? Sarlota ni našla odgovora. Pozno v noč je sedela tako, zarita vase, in izkušala doumeti zmisel in namen svoje usode. Ničesar ni bilo moči razpoznati. Vse jc bilo skiivnost. Slišala je razbijanje svojega srca, tega neuničljivega srca, ki je hrabro in neutrudno opravljalo svojo dolžnost. Kdo je mogel razumeti ta čudež? ln čudež dihanja? In čudež gledanja? Bogme, nihče ni smel hoteti, da bi razumel vse to in povrhu še zmisel čioveškega življenja. Sarlota je vstala in jela korakati po sobi, od okna do postelje in spet nazaj. Na nočni omarici je stala stara igralna ura iz Dar-kehmena in podoba je bilo, kakor da bi zaupljivo gledala Sarloto. Nazadnje je Sarlota začutila pogled in navila uro. »Tharaueka Anica« ji je zazvenela naproti.. Sarlota je v besni togoti zgrabila sezuvalo za čevlje in kakor blazna udarila po uri. Luka v Riu de Janeiru se je razletela na kose. Vse je bilo laž, prekleta laž, tudi ta čuvstvena igralna ura iz Darkehmena je bila laž. Drugi dan je Sarlota poiskala Benita, ki je stal s svojim starim ameriškim vozom pred Opero. »Dober dan, Benito. Ali morda veste, kje je hiša madame Na talie v ulici Saint*Georges?« »Da, madame, številka 50.« »Pcljite me tja, Benito.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2,— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TTfeS-, « . odgovor, priložite DIM J«' v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoea se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek n Jutra", Ljubljana. >1'I' ril ti Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivskega pomočnika in mlajšo frizerko dobro v železni ondulaciji, »prejm-m s :i5. aprilom. — Naslov v vsufc poslovalnicah ijutrac. 5813-1 Pošteno postrežnico sprejmem za čas od 7. do i>. ure. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5352-1 Frizerko sprejme takoj Stojs, Sevnica. 5879-1 Kontoristinjo začetnico, dobro raOunarieo sprejmemo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod ?ifro »Kontoristinja«. 5S78-1 Postrežnico pridno in pošteno sprejmem Naslov . vseh poslovalnicah »Jutra*. 5S7.V1 Brivskega pomočnika (co) dobro verzirunega v vodni, železni in trajni ondulaciji sprejmem takoj s hrano in stanovanjem v hiši. Plačam dobro. — Karol Doležal, V'ri*-«ki mojster — Ježica-?>žire 150 pri Ljubljani. 5853-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Na-pustiti v oglasnem slov oddelku »Jutra« 3452-3 Beseda 1 Din, davek 2 Din, r.a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Francoščina in nemščina od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja s« poučuje privatno. Nudi se tudi pomožni pouk srednješolcem. Beethovnova ul. ?.t. 15. visoko pritličje (v sredi). 5858-4 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši tnesek 12 Din Krojaški pomočnik za konfekcijo, išče mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5S67-2 Upokojen gozdar iz državne službe — išče samoupravno gozdno posestvo. Posredovalci plačani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Upokojen gozdar«. 5835-2 Prodajalka starejša, s 6000 Din kavcije, želi priti v Ljubljano v kakšno špecerijsko trgovino kot prodajalka ali blagajničarka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lahko nastopim takoj«. 5S38-2 Mlad pek. pomočnik prost vojaščine, išče službo. Nastopi lahko takoj. Mavc Franc, Ljubljana VII — Oernetova ulica št. 12. 5336-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17' Din. Tovarne! Kupujem partije ali blago z napakami in ostanke — nogavice, sukno, svilo in drugo. Plačam takoj. Ponudbe na naslov: Dragotin Samardži*. Ljubljana — poštni predal 302. 4863-7 Betonske stebre ograjo, kupim. Ponudbe l opisom in ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stebri«. 58H5-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši znesek 17 Din Jedilnica in otroška posteljica dobro ohranjena poceni naprodaj na irinjskega cesti št. 6/1. 5637-12 Prodakn Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gozdne sadike za pomladansko pogozdovanje 4- ln 5 letne presajene smrekove ter 2- ln 3 letne ineces-nove, prvovrstne, močne ln zdrave, kakor tudi cipresne sadike za vrtne ograje ln parke v različnih višinah do 1.20 m Ima poceni naprodaj Franc Dolenc, Preddvor nad Kranjem. 106 Športne suknjiče prtma a 98 Din, pumpar ce, modne hlače Itd. kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra 14 31-6 G. Th Rotman; Brata Smuka Ko se je spet zavedel, je zgrabil oba za vrat. Petra in Izidorja, ter ju odvedel v kavarno k »Zlati piski«. »Zdaj mi pa povejte. kateri ni plačal: ta ali ta?« je na-hrulil nataKarje. Stvar se je hitro pojasnila, in glasne opravičbe in mnogi pokloni so spremljali Petra in Izidorja, ko sta odšla iz kavarne kupovat motorno kolo. Nizke vrtnice krasne barve, 10 komadov za 60 Din. visok p 1 komad po Id Din — kakor tudi orjaško jagode 100 komado-v Z3 30 Din razpošilja po p '.etju vrtnarstvo ivan Jemec. Maribor. 107-6 Knjige Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Francoski slovar oba dela, Sachs-Villatz — kupi Ernest Tiram, Celje-Ljubečna. 6830-8 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 96-16 Vložnice vseh bank oakup, prodaja ln zaloga, vseb vrst posojil« kulantno in zanesljivo »Financier«, Zagreb, Ilica 9 Telefon interurb. 44-09 Naročila i dežele se izvr šujejo takoj. 92-16 Investiram 250.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Popolnoma sigurno in rentabilno«. 5837-L6 10.000 Din posodim proti 5 % obresti na prvo ali dobro drugo mesto hiše v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »(Posestnik«. SOTl-lO Poravnave konkurze plačanja dolgov v knjižicah in kapitalizacija istih, posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davčne zadeve, bilance in vse druge trgovsko-gospodarske posle izvede koncesioniraoa Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani — Komenskega ulica št. IT. 5817-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din- Dva lepa lokala za vpeljano mlekarno in mesarijo ali drugo obrt oddam na Tvrševi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5860-19 Špecerijsko trgovino prodam na prometni točki. Delno plačilo tudi v knjižicah Mestne hranilnice. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5866-19 Zemljišče v Sp. Šiški cca 15.000 m= ugodno naprodaj. Vodovod in elektrika v bližini. V poštev pridejo knjižice Mestne hranilnice. Pojasnila daje Miškec, Ljubljana VII — Medvedova 38, telefon 35-75 5536-20 Vilo ali parcelo Cesta Podrožnik, takoj čez tračnice, prodam za knjižice. Pojasnila daje Jančar na Sv. Petra cesti J7. 5S41-20 kjfTTTrnrrrrm Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Trisob. stanovanje s kuhinjo, kopalnico in po-selsko sobo oddam. Informacije: Dvorakova nI. 3 — dvorišče, pisarna. 5857-21 Enosob. stanovanje parketirano, za 2 osebi — oddam na Rimski cesti 23. 5844-31 ^HMHi ff Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Žensko osebo za 1Qj Din .mesečno sprejme v lepo sobo Ceglar, Hrenova ulica štev. 17. 5868-33 Lepo, solnčno sobo separirano, v centru mesta oddam boljšemu gospodu. Naslcrv v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5StM-i3 Opremljeno sobo sončno in parketirano, oddaljeno 5 minut od univerze takoj oddam za 220 Din Gradaška 8. 5869-33 Opremljeno sobo čisto, z 1 ali 2 posteljama od.iam v Žibertovi ul. 33 (pri gor. kolodvoru). 5S81-23 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din Opremljeno sobo solnčno, separirano. iščem v Zg. ali Sp. šiški. Oglasiti se v lekarni v Šiški. 5880-23/a Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stranka brez otrok z novim pohištvom, ves dan odsotna, išče čisto sobo in kuhinjo za 1. maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sredina«. 5S03-31/a Stanovanje 2—3 sob, v centru mesta, pripravno za modni salon, iščem za april. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 5S51-2Va a Lepo, sončno sobo opremljeno ali prazno oddam na Bleiweisovi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5S50-2S Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam v Dalmatinovi ulici št. 3/n levo. 5856-33 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Predtiskarija popolnoma nova. kompletna naprodaj za 700 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »700«. 5870-30 Vrednote Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri go stilni Možina). 70 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Izjava s katero preklicujeva vse klevete in obdolžitve, pisane komandi dravske divizije dne 10. decembra 'Jf»:>4 in naperjene zoper g. na-rednika-vodnika Grubič A. Josipa na službi pri komandi celjskega voj. okru-ga, katere sva kot priči podpisala, da so popolnoma neresnične in izmišljene ter se g. Grubiču zahvaljujeva, da je odstopil od tožbe. — V Celju, dne 26. marca 1935. Mlakar J. in Povalej R. 5S73-31 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 "in Nov šivalni stroj posrezljiv, zelo ugodno naprodaj v Dvorakovi ul. 3/1 levo. 5865-29 JJL Beseda 2 Din, davek 2 Din za šilro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Valčka Piši, kjerkoli si, na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Valčka«. 5840-24 Razno Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši 17 Din. znesek Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 INSERIRAJTE V „JUTRU" Dvoriščni lokal z vodovodom, iščem v sredini mesta. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Betonska tla«. 5862-1S Gostilno in mesarijo od letoviščarjev dobro obiskano, ob banovinski cesti tik farne cerkve prodamo. Veliki lokaJi. dvo'ana, 12 sob. mostna tehtnica, gospodarsko poslopje, ledenica, ribnik, vrti in nekaj zemljišča. Kupci se naj javijo na podružnico »Jutra« v Celju pod »Bodočnost 5« 5372-1® Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Hišo trinadstropno, zelo donosno, s trg. lokali in garažo v centru mesta zelo poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5633-2(i ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata itd., gospoda Rlharda Supana FIN. NADP. V POKOJU lajšali težko bol in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo najglobokejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo Sokolu in njegovemu zboru za obilno spremstvo in za ganljive žalostinke. Toplo zahvalo naj sprejmejo tudi darovalci obilega cvetja. 2722 žalujoči ostali. Bre« poenotenega obvestila. Učiteljica, gospa I- Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod KAROLINA Č U Č E K roj. KUCHLEK je dne 25. t. m. izdihnila v obči državni bolnišnici v Ljubljani svojo blago dušo, polno dobrote, ljubezni in trpljenja Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 27. marca 1935, ob y26. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Ljubljana, dne 26. marca 1935. 2721 ANTON ČUČEK, soprog. Radio Sreda, 27. marca. LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j). — 19: Sokolske vesti (Franc Lubej). — 19.30: Čas, jedilni list, program za četrtek. — 19.30: Nacionalna ura: Zgodovinske naloge našega naroda (dr. V. Popovič — iz Beograda). — 20: Slovenske narodne poje gospa M. Verbič - Struklieva, vmes Slovenski vokalni kvintet. — 21.30: Mandolinistični sekstet. — 22: Čas, poročila, Radio - orkester. Četrtek, 28. marca. LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Voiaška godba na ploščah. — 18.30: Sprehodi po stari Ljubljani) (dr. R. Andrejka). — 18.50: Srbohrvaščina. — 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas. poročila, plošče. BEOliRAD 17: Narodna glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 22.20: Lahka glasba. _ ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni kvarlet. — 20: Iz Beograda. — PRAGA 19.15: Belgijska glasba. — 20.20: Slušna igra. — 22.15: Iz Brna. — BRNO 19.50: Zborovsko petje. — 20.20: Iz Prage. — 22.15: Orkester. _ VARŠAVA 20: Lahka godba. — 21: Orkester. _ DUNAJ 12: Orkester. — 16: Od Straussa do Leharja. — 17.30: Arije in pesmi. — 20: Mešan program. — 21.40: Orkester. — 22.50: Igra. — 23.45: Jazz. — BERLIN 19.20: Plošč«. — 20.10: Ples brez oddiha. — 23: Sodobna nm-zika. — KoNIGSBERG 20.15: Plesni večer. — 23: Moderna glasba. — STUTTGART 19: Lahka godba. _ 20.15: >Ljubezen in kava«. _ 21: Plošče za sladokusce. — 22.30: Ples v pomlad. — 23: Iz Berlina. — 24: Nočni koncert. — RIM 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Simfoničen koncert. Znani Salvat the zdravi žolčne kamenčke in bolezni žolčn ea mehurja. Zanimivo brošuro o uspešnem zdravljenja pošlje zastonj LEKARNA »PRI SV. IVAN U« ZAGREB, KAPTOL 17. Oglas reeistriran pod S. Br. 27.870 POTNIKA ZA SLOVENIJO. Veletrgovina manufakture išče za takoj resnega, dobro uvedenega potnika z prvovrstnimi referencami. V obzir pridejo samo strokovnjaki, ki so tudi zadnje čase potovali za veletrgovine manufakture. De-taljne ponudbe pod »Dugogodišnji manu-fakturist« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. 2718 V tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET« Prof. Miroslav Adlešič: Jožef Štefan Ob stoletnici rojstva slovenskega pisatelja in fizika (s slikami) '.'•■i m '■Vi I ♦ v Mariboru PROFESORSKI ZBOR državne klasične gimnazije užaloščen javlja, da je njegov dragi član, gospod dr. Fran Rostacher profesor dne 26. marca 1935 v 51. letu svoje starosti po dolgotrajnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 28. marca 1935, ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Ljubeznivemu, plemenitemu tovarišu bodi ohranjen blag spomin! V Mariboru, dne 26. marca 1935. I Dvorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.