Posamezna številk* 30 vinarjev. Slev. 38. v lihim, v sobota, dne \i lenrnorlo \m. LElfl XLYII. ss Velja po pošti: s u celo lato napi«].. t 60-— aa en mesec „ ,,„ 5.50 M Inozemstvo . „ 70 - V Ljubljani na dom Sa oelo leto naprej.. k 58- -aa en meaeo „ ,, K 5-— V opravi prajtnm neteEno „ < 50 as Sobotna Izdaja: =~ la oelo leto ..... K 10-_ aa Inozemstvo.. . , „ 15 — Insoratt: Enostolpna pelitvrata (59 mm ilroka ln 3 mm visoka tli nje prvator) aa eikrat .... po 50 a aa d»a- in večkrat . „ 45 „ pri več|lb naročilih primeren popnal po dooovorn. Ob sobotah dvojni tartL Enostolpna petltrrsta K t-Icha|a vsak daa lavsemil po- aeiellek >n daa po praznika, eb 5. ari afatra]. WV Uredništvo ]e t Kopitarjevi aI ako« leti na našo stranko, morda tudi na koga drugega. Nc več pri kozarcu cvička ali na hribovskem shodiču, marveč oficiozno v uvodniku glavnega glasila J. D. S. se izreka sum, ali navdaja V. L. S, stranko želja, da se država utrdi. To nam odpira, pogled v orožarno prihodnjih atrarikarških bojev, v shrambo, kjer niso pripravljeni le pvitli meči, atnpak Iudi granate s strupenimi plini. Podčrtani > ako« odkriva možnost, da sc nam bližajo časi, kakršnih si nismo več želeli. Nc prihaja nam na um, da bi sc kakorkoli zagovarjali proti temu »ako , proti temu dvomu, vrženemu lahkomiselno v svet. Kar pa bi radi z-edeli, je odgovor na vprašanje, ali moramo računati Iudi na Slovenskem z metodo, ki obstoji v tem, da proglasimo človeka, če ni naš pristaš, za sovražnika domovine, da mu v boju in ob slučajnem pomanjkanju boljših dokazov vržemo v obraz očitek protidržavnosU? Slovenske stranke so slopijc v koalicijo, skupno vodijo vlado v deželi in imajo isto voljo, skupno prevzeti prihodnio vlado. Nagib, ki je — kakor smo prepričani — vodil vse tri stranke v koalicijo, jc ravno trdna zgradba države na zunaj in na znotraj. To je bil prvi pogoj koalicije, je od vseh strank sprejel in ugotovjjcn. Nam ni nikoli prišla misel, da bi .1. D. S, lega pogoja ne bila sprejela, odkritosrčno; kajti če bi jo morali sumili, da je nc navdaja želja, po trdni zgradbi države, bi ne mogli iti v koalicijo z njo. Njeno glasilo pa je v uvodniku in v imenu stranke glede nas zapisalo svoj podčrtani »ako«. Za J. D. S. je torej ravno tako važno, dri se ta »ako« pojasni, ker mora vedeli, s kom stopa v koalicijo, kakor je za nas važno, da se popolnoma razbistri, s kom imamo v koaliciji opravili. Podčrtani .ako« je beseda, ki sc živo dotika časti V. L. S. Glede tega ne moremo živeti na nejasnem. Ljubezni na odpoved nočemo; ali lojalno sodelovanje, ali moramo narazen, dasi bi želeli, naj bi polemična sredstva tudi'v tem slučaju ostaja lojalna. Ves Trsš proti EtaIHE. (PffTcbno poročilo .»Slovencu«.) Trst, 13. Strajk južnih železničarjev v Trstu traja z zuezmanjšano silo dalje. Vse italijanske nasilne odredbe ne pomagajo nič. Čim hujši )c italijanski pritisk, tem večji je odpor na strani delavstva. Sedaj se je vse Irzaško delavstvo brez razlike narodnosti izreklo solidarno s štrajkujoči-mi, posebno z onimi, ki jih je italijanska justica vrgla v ječo. Delavstvo odgovarja z generalnim štrajkcun, Prometne razmere so obupne. Poštni vlak vozi iz Trsta do Logalca od 8. ure zjutraj do 6. ure popoldne. Za prometne predpise se nihče ne. briga. Inteligenca italijanskih železničarjev je zelo majhna. Nekateri postajenačelnikj znajo komaj dobro pisati. Prometna sredstva sc uničujejo. Doslej je sežganih že 9 lokomotiv. Kmalu bo uničen ves materija!. 1'oložaj jc jako resen, tako da se je član neke ententiue komisije izjavil, da bo treba Italijanom odvzeti železniški promet, da nc pride do katastrofe. Razpoloženje, prebivalstva proti Italiji je vse prej ko prijazno, Za ltaiijo jc ie nekaj akademikov ter znanih hujskacev. Vse drugo je odločno proti Italiji, ki ni kos svoji nalogi, Pred kratkim so v Trstu ubili dva lqška kurabinijerji Ko bi se danes smelo izvršiti v Trstu ljudsko glaso- vanje, bi že jutri morali iz Trsta izginiti vsi italijanski vojaki, uradniki in karabi-nijerji in jo pobrali v Italijo. Razkrinkale laike !a2I0 Ljubljanski dopisni urad je v priobči-tcv prejel prepis nastopne, ljubljanskemu Narodnemu svetu dne l, februarja 1919 iz Genevc poslane brzojavke dr. Julija Gaz-zarija: Z ozirom na nove laži glede razgovorov z generalom Mola si dovoljujem tole pojasnilo: Razgovori z generalom Mo!o Lmanuelom in drugimi pri Steedu(?) se niso vršili dne 17. januarja 1918, ampak 14. in 18 .decembra 1917. Poleg Trumbiča so se jih udeležili člani Jugoslovanskega odbora Benjamin Gregorin, Mcštrovič, Tri- najslič in jaz, Sestavljen ni bil nikak" zapisnik, ki bi vseboval pogovore, namenjena ni bila nobena odločitev (rcsolucija) in nobena zveza (egagement). Niti Trumbič nili kak drug član odbora ni Italiji, bodi pogojno ali brezpogojno priznal zapadne Istre, Trsta, Gorice ali kake druge pokrajine, kjer prebiva naš narod. Nasprotno, italijanske zahteve po naši zemlji jc Trum-bie odločno odklonil v zmislu Krfskc izjave, ki bazira na principu narodnosti in samoodločbe in zahteval abolicijo londonske pogodbe. Želim, da sc zagotovi (rekom-mar.de — priporočiti) da sc ljudje, ki delajo našo naredno politiko, ne bodo vjeli v past lendenčnih poročil in sovražnih ma-hinacij, Pooblaščam, da se ta izjava publi-cira in sporoči oddelku za zasedeno ozemlje. Maribor, 14. svečana. (Lj. k. u ] Dogovori, sklenjeni za dobo do sklepa mirovne konference v Parizu med dežcbiima vladama v Ljubljani in v Gradcu v svrho zc-petne upostavitve miru v okrožju okrajnega glavarstva Radgone in upostavitve trajnega premirja med četami obojestranskih posadk od ogrske do koroške deželne meje. Splošna določila. Sporazumno se ugoiavija vnaprej, da ti dogovori ne ustvarjajo nobenega preju-dica za končno dolčitev državnih mej in državnega ozemlja po mirovni konferenci. Najprej je bila določena v zemljevidu rdeče zaznamovana demarkacijska čila, ki jc čete Kraljestva SHS ne bodo prekoračile, izvzemši v primerih, navedenih spodaj. Nadalje je bila na istem zemljevidu sporazumno označena tudi dcmarkacijska črta Ia) z določbo, da zasedejo eei.e Kraljestva SHS ozemlje, nahajajoče se med obema demarkacijskinia črtama, le v primeru, ako bi izbruhnili kakršnikoli proti njim naperjeni nemiri. Ta zasedba pu se bo omejila lc na dobo, dokler traja povod za' njo, Razen tega je četam Kraljestva SI IS po potrebi dovoljen prehod po cestah tega ozemlja., — S posebnim vojaškim dogovorom Ste je določilo tudi števiic obojnih posadk, ki sc imajo kar največ znižati, kakor tudi šc posebna demarkacijska črta, katere ne bodo prekoračile čotc nemčko-avstrijr ske vlade v južni smeri, izjeme, v katerih smejo čete Kraljestva SITS prekoračiti rdečo demarkacijsko črto I, so nastopne- a) Prehod od kolodvora v Cm: reku k mostu, ki vodi v Gornji Cmtuck ;n nazaj; b) v primeru izvršenega ali grozečega napada ali nemirov, ki bi izbi utrnili proti četam SHS v Gornjem Cmureku, zasedba na zendievidu označenega cm zreškega okoliša v obrambo gornjeemureškegr- mos,:- 'šča. Ta zasedba sc opu;li. čim odpade povod za njo. Nevtralni pas strašijo nenvdu orožniki. Ozemlje, severno od demarkacijske črle 1. jc pod upravo namškc-avstrijškc vlade, Do demarkacijske črte 11, ki jc v vojaškem dogovoru določana netn3ko-av-" strijskim četam, skrbe v tem ozemlju za javni mir in red nemško-avstrijske orož-niške postaje, katerih moč pa v splošnem nc bo presegala dosedanjega števila, ako nc bi ohranitev javnega mitu in varstvo državne uprave upravičevalo izjem, o čemer pa jc od primera do primera obvestiti obmejno poveljstvo v Mariboru Sedanje, število in moč orožniških posla; bo omenjenemu poveljstvu naznanjen^. Ozemlje med demarkacijsko črto I in II je pod upravo okrajnega glavarstva v Radgoni. Orožniški postaji, ki j0 zopet postavi nem, ško-avstrijska vlada v Apačah, dodeli obmejno poveljstvo v Mariboru enako število nemškega ieziku zmožnih orožnikov, ki so podrejeni povclirištvu orožniške postaje. Na isti način sc rlodclc nemško-avstrijski orožniški postaji v Cmureku trije nemškega jezika zmožni orožniki, ki n;) smejo opravljati samo varnostno službo ti a kolodvoru v Cmureku. Uprava v Radgoni. III. Glede na politično upravo in sodstvo v okrajnem glavarstvu Radgona i u Lipnica, kakor Iudi glede na obrat lokalne železnice Spilje-Radgona ostane status quo. Ako imajo nemško-avstrijske ob-lasii v ozemlju sodnih okrajev Radgona, Cniurek, Arvež in Lipnica južno rdeče demarkacijske črte 1. vršiti uradne posle, se njihovo svobodno gibanje hc sme ovirati ter jim morajo v primeru ootrebe nuditi varnostni organi vlade SHS ali tamošnje občine potrebno pomoč, Z ozirom na poštno iti brzojavno službo se je iz vojaških vzrokovjdogovorilo nastopno: V Radgoni sc vodji in. uradniku poštne in brzojavne službe, ki sta oba Slovenca, dodeli nemški uradnik, med tem i'o imenujejo ptd-iirndnike in uslužbence, polovico iz vrst slovenskih, drugo polovico i z vrst nemških uslužbencev, dotičuc vlade. Ravno tako je v Cmuveku vodstvo poštnega urada, kakor tudi brzojavna, in telefonska služba v rokah Jugoslovanov, med tem ko sc dele uslužbenci na polovico. V Halbcurcinu sc dodeli jugoslovanski uradnik telefonski in brzojavni službi. Na drugi strani poveri nemŠko-avstrijska uprava vodstvo davčnega urada v Radgoni in Cmureku Nemcu in imenujejo polovico nemško-avslrij-r-kih in polovico jugoslovanskih uradnikov, poduradnikov in drugih uslužbencev doli-čne vlade. Obe poštni in finančni upravi sc dogovorita kratkim potom o sprejemanju žigosanih in ne/.igosanih bankovcev pri državnih uradih v Cmureku in Radgoni, ker se obema tiar odnos t ima omogočijo vplačila z denarjem, ki kroži v njunem cžnmlju. Davčni uradi predložc obojestranskim upravam načrti začasne, delitve čenter sc mora nekateri uradi, davčni uradi, Ir i davčnih dohodkov., pri ! vpoštcvali, da izvršujejo I ' ! Pf pr. okrajna glavarstva, in sodišče skunne upre ne po; le . Sovražnosti ustavljene, IV. Ustavijo se vse sovražnosti n t celi črti. Na obeh straneh se izpuste vsi ujetniki in se vsem udeležencem pri nemirih zajamči popoln:: nekaznjenost za vsa dejanja, ki so jih zakrivili v zvezi z izgredi. Ravno'a ko sc izpuste tudi vsi talci in drugi zaradi nemirov od 4, februarja f, 1. in nastopnih dni zaprte osebe ter ustavi nadaljnje postopanje proti njim. Mestu Radgoni naložena konlribucija se povrne in mestna opekarna v Vorezru se izroči v prosfo uporabo mestni občini. Vojaški beguni ne bodo kaznovani. V. Osebe, ki so zaradi baje nameravanih naborov pobegnile, sc smejo povrniti in jc njim kakor tudi njihovim družinam zajamčena nekaznjenost, Vendar pa tc osebe do končne določitve državnih mej ne smejo vstopiti nc v nemško-avslrij-sko vojsko in tudi nc opravljati nobene vojaške funkcije, Ljudskoobranibno poveljstvo v Gradcu bo izdalo odredbe. Promet med Spiljcm in Radgono. VI. Promet na progi Spilje-Radgona in transitopromet Radgona-Gradcc je za civilno prebivalstvo in vojaštvo kakor iu« di za lovore n5 ozemlju, nahajaiočem se severno od demarkacijske črte I. in II.a popolnom . prost. Transporti čet SHS sme- ...... ter jo vstopali in izstopali samo v Cmureku in Radgoni in siccr v Cmureku samo v svrho odhoda v Zgornji CmureU ali iz Zgornjega Cmureka, Blagovni promet. VII. Izvoz živil in drugega blaga vseh vrst iz ozemlja severno od rdeče demar-kacijskc črte L, kakor tudi iz ozemlja med obema demarkacijskima črtama I, in La se ne sme od nobene strani ovirati na nobeni točki železniške proge Spilje-Radgona kakor tudi ne na dovoznih potih in mostovih, končno tudi ne na železniški postaji v Spiljah. Isto velja tudi za živila in blago verjetno dokazanega ogrskega izvora, ki se izvaža preko ozemlja okrajenga glavarstva južno od rdeče demarkacijske črte 1. V svrho neoviranega prevoza tega iz Ogrske izvirajočega blaga bo izdajal jugoslovanskemu okrajnemu glavarstvu radgonskemu dodeljeni organ potrdila o izvoru. Ta opravnik bo posi : 'oval in dobival informacije pri okrajnem glavarstvu, da se preprečijo ncsporazumljenja. Vodja okrajnega glavarstva je odgovoren za izvršitev leh določb, ker je službeni predstojnik lega organa. Proga Spilje-Radgona. VIII. Progo Spilje-Radgona bodo takoj obnovili Jugoslovani. Odstranitev snega s proge oskrbujejo sosednje obrine. Odškodnina za zaplenjene stvari. IX. Za vse po jugoslovanskih nameščencih dokazano izvršene in ne plačan« zaplembe se bo dala popolna odškodnina. Poravnanje sporov. X. Manjši spori, Iti bi nastali v med-sebcjueni občevanju, bodo izkratka poravnanj med obojnimi pristojnimi oblastmi, Oddsja orožje- XJ. Za varstvo bodočega vzdrževanja miru se ttvede nemudoma oddaja vsega kakršnegakoli vojaškega orožja, ki ga ima prebivalstvo na ozemljih med rdečo in demarkacijsko črto, določeno za nemško-avstrijske čc!.c, in se mora izvesti v 10 dneh. Orožje bo odvzemalo nentško-av-strii 1049 Ln 993 čez cerkev Sv, Pankracija kota 900, čez vrh 800, preko Remšnikovih vrhov 800, 758, 684, 537 neposredno južno okoli imena Hoheneck, potem v loku približno 1 in pol km južno okoli Lučan b Karnerbergu kota 465, potem čez kote 543 triangulacijsko točko 524 Url, čez točko 28J Savričev mlin približno 1 m pol km severno zapadno od postaje Špiij, potem ob Muri do črke G, imena Sogersdorf, nato severnovzhodno preko južnega roba vasi Dietzen — južni rob Dornaua — vzhodni rob Pridahof — severni rob Slovenske Gorce do ogrske meje, c) rdeča de markacijska črtala kraljestva SHS: Most čez Muro pri Cmureka, potem ob južnem robu velike cestc (tako, da ta cesta oslrne zunaj črte) do cestnega od-ccpa proti Mietbsdorfu, potem severni rob Mietbsdorfa, potem ob potoku., ki sc pri Gorenji Radgoni izliva v Muro. (I Dogovorjene posadne postaje in maksimalno število posadk: a) Posadne postaje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenccv: Radgona z Gorenjo Radgono v normalnih razmerah največ cd bataljon; Nassau ali Stana: 30 mož; grad Gorenji Cmurek: 90 do 120 mož; Špilje: 90 do 120 mož; Plač: 45 do 60 mož; Št. Juri v Pesniški dolini: 45 do 60 mož; Brezno. 25 mož; Marnberg in Muta: 90 do 120 mož; b) Posadne postaje nen.ško-avstrijske republike: Ivnica: 90 do 120 mož; Št, Janž in Klein: 90 120 mož; Upnica: 90 do 120 mož; Wagna: 45 do 60 mož; Weinburg: 90 do 120 mož; Straden: 45 do 60 mož; Tieschen:,90 do 120 mož,, Obe stranki morata čete umakniti, oziroma njih število pomanjšati v posadnih postajah vsaj do 20. februarja 1919. Ako b; bilo s'učajno nujno potreba izpremeniti število posadke, ali garnizijski kraj, se mora to vsaj ob istem času telefonsko medsebojno naznaniti, vendar Sc zavežeta oba dela, da v takih premerih obnovita dogovorjeni status quo,. kar naiproje; tudi to sc mora medsebojno naznaniti. Prebrali, sklenili in .'podpisali. Maribor, dne 13. februarja 1919 Vojaški zastopnik deželne vlade v Ljubljani: Maister GM. m. p, — Vojaški zastopnik nemško-avstrijske deželne vlade v Gradcu: Hcinrich von L u n z c r, polkovnik m. p. Gospodu deželnemu glavarju dr. von Kaanu v Gradcu. Z ozirom ua zagotovitve, ki sera jib dal Vam, da bodo v konkretnih primerih osebe nemške narodnosti, ki stanujejo sedaj na ozemlju, ki je glede na končnove-Ijavno državno pripadnost sporno, jtlžno od rdeče demarkacijske črte I. oproščene od vsake vojaške službe, oziroma '-poklica do končnoveljavne določbe mej, ugotavljam, da se bo narodnost določila po na-povedbi občevalnega jezika povodom ljudskega štetja leta 1910, Maribor, dn«? 13. februarja 1919. Ma-r.st er GM. m, p. m m m Okrajnima glavarstvoma v Radgoni in Lipnici. Naznanjam, da sa vsi moški nemške narodnosti v tem okraju, ako stanujejo južno od rdeče demarkacijske Črte I„ prosti vsakršne vojaške službe za dobo do določitve državnih mej po mirovni konferenci in da se v teh krajih v omenjeni dobi ne bodo vršili nobeni nabori. Maribor, dne 13. februarja 1919, Maister GM- m« P- Mirovni posvet Lloyd George o mirovnem posvetu, London, 14, (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: V poslanski zbornici se je polkovnik Guinos pritoževal o počasnem delu mirovne konference, ki jc razpravljala o vsem, samo ne o miru z Nemčijo, Dežela hoče vedeti, ne samo, ali Lloyd George zahteva odškodnino do skrajne meje, ampak tudi, ali bo Nemčija mogla plačati. V odgovoru je Lloyd George izjavil: Gotovo jc, da se bo dosegel: popoln sporazum glede zahtev do Nemčije in glede zapadne meje. Poprava meje med Poljsko in Nemčijo jc drugo vprašanje. Preden se ua Poljsko odposlana komisija ne vrne, ne morejo zavezniik določiti iahteve glede teritori-jalne obnove na vzbodu Nemčije. Kar se tiče kolonij, jc Nemčija zaradi načina, kako je ravnala s prebivalstvom in v interesu varnosti sveta izgubila pravico do kolonij. To je nsjkrutejši del miru z Nemčijo. Glede odškodnine bo vlada držala dano besedo. Lloyd George je obžaloval, da govore nekateri člani prezirljivo o zvezi 1 narodov. Nikdar se ni predlagalo,' naj sc boljševiki pripoznajo ali naj se povabijo na mirovno konferenco. Brezkoristno je, če sc mirovna konferenca razide z izjavo, da jc ustvarila svetovni mir, dokler ne bo mir na Ruskem. Vojaška moč boljševikov jc razbita, Zaveznici in Nemčija sc bavijo z načrtom, napasti boljŠevike. Drug način, ki ga priporoča je, podpirati nasprotnike boljševizma. Brezkoristno je, poslati v Petrograd živila, če so posamezne raz-deljevalnice v rokah boljševikov. Boljševiški sistem ne sme večno trajati. Tudi on mrzi boljševizem. Vzlic temu mora ne samo v interesu Rusije, temveč ludi Anglije in vsega sveta storiti vse, da sc vpostavi-ta mir in dobra vlada v tej izbegani državi. Jugoslovani in Italijani. Milan, 14. svečana. »Popolo d' ltalia-< napada Secolo«, ker jc pisal, da Italija nc bi bila ponižana, če bi dobila. Trento, Trst, Pulj, zunanje otoke Dalmacije in Va-lono. Reka in Zader b* postala prosti luki. Rim, 14. svečana. Giornale d' Ilalia* piše glede Reke: Kar-se tiče Reke, niso znani uspehi razpogorov" med Orlandom in Wilsonom. Opaža se, da je Amerika sedaj zelo prijazna Jugoslovanom, dokaz temu je Lan^inrfovo pismo dr. Truhibiču. Zveza narodov. Pariz, 14. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Pod predsedstvom predsednika Wil-sona so v četrtek začeli drugo branje načrta zveze narodov.. Popoldne se je razprava pod predsedstvom.' Cecila nadaljevala. Po temeljiti razpravi so sprejeli 26 členov načrta. Razna poročila. Novi naklepi Spartakovcev. Berlin, 13. febr. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poročajo listi o aretaciji Rade-ka: Oblasti so izvedele, da razpolaga Ra-dek z znatnimi denarnimi vsotami ter ga z denarnimi sredstvi preskrbujejo kurirji iz Rusije in da je po smrti Liebknechta prevzel vodstvo komunistične stranke v Nemčiji. Radek je skoro v&aki dan menjal stanovanje, da bi ga- ne izsledili. Menjal je tudi pogosto svojo obleko ter jo hodil včasih oblečen v civilni, včasih pa nemški vojaški obleki. Pred "nekaj tedni je Radek v stanovanju svojega prijatelja, ki Je nastopal kut zdravnik, uredil veliko propagandno pisarno. Radek si je nadel ime dr. Freund ali pa tudi dr. Merker ter je delal tako, kakor da bi so pečal z neko novo iznajdbo. V tem propagandnem ur&du so se stekale vse niti, ki so bile razpletene preko vse Nemčije. Pred nekaj dnevi se je posrečilo kriminalnim uradnikom izslediti Radeka. Dognali so, kdaj se mudi v svoji pisarni. Aretacijo je izvršil kriminalni uradnik v spremstvu enega častnika in 6 vojakov. Urad go zastražili, nakar je policijski uradnik šel k Radeku in ga nagovoril z besedami: »Vi ste Radek in jaz vas aretujem-* — Radek je obledel ter trdil, da se je zgodila pomota. Ko se uradnik ni pustil o tem prepričati, mu je rekel: »Ali jamčite za moje življenje? Ali moreni upati, da se rni med potjo ničesar no pripeti?« Častnik mu je zagotovil popolno varstvo. Vse osebe v dotični hiši so areto-vali in zaprli. Zaplenili so veliko množino bolj srviških propagandnih spisov, Iz zaplenjenih spisov je razvidno, da se je nameravala mesca marca vprizoriti nova špartakovska vstaja po celi državi, medtem ko naj bi istočasno začela prodirati proti vzhodni meji večja boljševiška vojska. Žigosanje bankovcev na Ogrskem. Budimpešta, 14. svečana. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Včeraj popoldne so bila v finančnem ministrstvu važna'posvetovanja glede žigosanja bankovcev. Izjavilo se je, da morata Nemška Avstrija in Ogrska republika v tej stvari skupno nastopati. Finančni minister Pavel Szendo odide v ta namen prihodnji teden na Dunaj. Opozarjalo se je, da se bodo bankovci žigosali le vsled sile. Jugoslovanska ska Lisa. V Parizu se je meseca novembra 1918 osnovala »Jugoslovanska Demokratska Liga«, s katero smo se na kratko že pečali, ki pa zasluži, da se na njeu program tn namene še povrnemo, ker je upati, da bo ta liga igrala v bodočem kulturnem in političnem razvoju Jugoslovanstva še važno vlogo. Smoter lige je: delovati za popolno stopljenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v kulturno-narodno celoto; da z združeno močjo razvija jugoslovansko kulturo ter da življenje naše države postavi na popolnoma demokratsko podlago, J. D, L, se bo trudila, da razviia jugoslovansko narodno zavest v najširših slojih ter da življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev stalno teži po skupnem idealu. Skupna država je ustanovljena po volji in s soglasjem vseh delov jugoslovanskega naroda, vsled česar naj jo vodi načelo samoodločbe narodov. Proti omejitvam ljudske volje se bo liga borila v vseh vprašanjih javnega življenja, — Jugoslovanska konštituacta mora biti pravi izraz neomejene ljudske volje; s kvalifikovano večinO bo sklenila ustavo, ki naj bo temelj vsemu javnemu življenju, izvor vseh oblasti in pravic v državi. Ustavo si Liga misli centralistično, vendar dopušča posameznim pokrajinam nekaj avlonortlijc, ki so v soglasiu z lokalnimi razmerami. Liga zbira narodne sile, a se bo borila proti pretiranemu individualizmu. Organizirati hoče in varovati produktivne sloj, ki so Šibki po svojem socnlnem položaju, in delovati v tem smislu, da se spoštuje polifčno in versko Drepričanje. V podrobnem povdarja Liga naslednje aktualne potrebe: Obnova po vojski opu-stošeijih jugoslovanskih pokrajin, vprašanje preskrbe invalidov, narodno zdravje, nega dece ori kateri naj v prvi vrsti sodeluje izobraženo ženstvo. Zadnie čase se ie- med našimi južnimi brati vnela ostra polemika radi Lige. Liga ne pomeni novo politično stranko, marveč posebno rarodno-pnbMično-kuUurno smer, za katero de'ujejo lahko vpe stranke te<*a or*nričan;a. Liga je demokratska in ze1o tu^i proti vsem absolutističnim tendencam gotovih politikov. Prci/ram Lige je idealno začrtan in prav želimo, da bi njeni smotri prodrli v vse? jugoslovanski javnosti. Za ta načela nas ni treba še le pridobivati; za njimi že korakamo roko v roki z Ligo. Zborovanje vodstva VIS. Vsled sklepa izvršilnega odbora V. L. S. se bo dne 20. svečana 1919 ob 10. uri dopoldne vršilo v mali dvorani hotela »Union* zborovanje vodstva V. L. S. Dnevni red: 1, Poročilo o političnem "položaju; 2. stanovska in politična organizacija strank; 3. slučajnosti. člani vodstva so: 1. Načelstvo V. L. S., izvoljeno na zadnjem zboru zaupnikov. 2. Vsi člani državnega veča in deželnega zbora ter njihovi namestniki. 3. Izvoljeni odposlanci sodnih okrajev ter Ljubljine. 4. Načelstvo Slov. kmečke zveze za štajersko ter Kat. polit, društvo za Slovence na Koroškem. Vsi člani vodstva naj sc zborovanja polnoštevilno udeleže! Politične -f- Vse stranke za sklicanje deželnega zbora. Glede vprašanja, ali naj se skliče deželni zbor, smo imeli s :>Slov. Narodom« polemiko, ki je postala brezpredmetna. Sinočna številka istega .glasila namreč po-vdarja, da je J. D. S. tudi za sklicanje deželnega zbora in da je ona celo prva določila kandidate zanj. Ta izjava nas je pomirila. S tem vprašanje deželnega zbora ni rešeno, a ugotovljeno je vsaj, da ga vse slovenske stranke hočejo kot kontrolni organ nad pokrajinsko vlado, dokler jo imamo. • • + Zborovanja S. L. S. sc vrše v nedeljo, 16. t. m., v N e v 1 j a h (v^oli po popoldanski službi božji), v Domžalah (v Društvenem domu po popoldanski službi božji), na Studencu pri Radni (po prvi sv. maši pri županu), na Bledu in v Šenčurju pri Kranju. -)- Sestanek zaupnikov S. L, S. iz ra-deškega sodnega okraja sc vrši v ponedeljek, 17. t, m., ob 10. dopoldne v Radečah v dvorani g, Simončiča. Vabila se bosta dva člana v vodstvo S. L. S. -f V Šenčurju pri Kranju se vrši- v nedeljo, dne 16, svečana t. 1. popoldne po službi božji v prostorih Izobraževalnega " društva shod S. L, S. Poroča prof. Sušnik. -f Strogo preiskavo nam je napovedalo uredništvo »Slovenskega Naroda«, ker smo objavili novo ustavo. Mi nimamo nič "proti preiskavi, kako so prišli belgraj« ski listi in »Slovenec < do ustave, a bi vendar prijateljsko opozorili na to, da je s preiskavami groziti nevarna stvar. Naši tovariši so pa takoj nato odkrili nov greh: pri telefonu smo baje včeraj -.'državno« govorili, Mi ne vemo ničesar o tem, a ne dvomimo, da bi se dala tudi o »državnem govoru« uvesti stroga preiskava. Preiskav', več strogih preiskav. Saj smo jih že tako dolgcf pogrešali — odkar Avstrije ni več, -f- Železničarski štrajk. Danes popoldne od 2. do 4. ure ustavijo delo vsi železničarji, razun osobja, ki isti dan opravlja prometno službo. Ob 2. uri popoldne sc vrši v Mestnem domu v Ljubljani javni shod, ki ga priredi >Zveza jugoslovanskih železničarjev«, na katerem bo protestirala proti stanovanjski bedi in verižni kupčiji v Ljubljani. — Morda bi res ne bilo potrebno, da je prišlo tako daleč. Verižna kupčija s stanovanji bi se pač dala omejiti, Zato pa je treba energije in dela. 4- Jugoslovanska manifestacija ▼ Pre« valjah priredi v nedeljo ob 9. uri veliko jugoslovansko manifestacijo, Pričctek s sveto mašo ob sodelovanju vojaške godbe iz Maribora. Nato govori na glavnem trgu, j Dojdejo govorniki vseh strank. Prijavljena , je številna udeležba vseb korporacij in ljudstva iz cele Mežiške doline. Naj nihče ne zamudi te pomembne manifestacije za slovenski del Koroške Jugoslavije. -J- Zakaj je bil obsojen posl. Grafen-auer. Slovenski inženir, ki jc služil kot častnik pri 17. pp., nam piše: Ko sem odšel julija lanskega leta od 17. pp,, sem se mudil šc nekaj časa na lavaronski planoti, Tam sem se seznanil z znanim pisateljem, hudim nemškim nacijonalcem, dr, Kral-tom, profesorjem nemščine in zgodovine na realki v Brucku ob Muri. Znal je toliko slovensko, da je čital slovenske laijige in časopise in jc bil o naših razmerah dokaj dobro poučen. Služil jc pri 47. pp. Večkrat sva razpravljala o raznih vprašanjih. Dne 10, julija je izjavil proti meni, da je kot prisednik pri neki vojaški pravdi opozoril nekega koroškega stotnika - auditor-ja, naj ne narede iz tiste tožbe zopet nove »Grafenauerjade«. Stotnik se je sicer čudil, da je dr. Krafl o Grafenaurejevi tožbi tako dobro poučen, pristavil pa, da je bila cela zadeva .-politično mscinirana, da je bil Grafenauer nedolžen in se mu ne bi smelo nič žalega zgoditi in da je bilo težko, dobiti sodnike, ki so ga obsodili. 4 do. 5 krat so morali komandirati sodnike k tej razpravi brez uspeha, Zadnjič so se Vendar spustili v ta zločin, da. so obsodili Grafenauerja, a to le vsled tega, ker so trdili, da Crafenauerju nič ne koristijo, če ga proglase nedolžnim, ker kljub temb nc bo prišel iz zapora, sebi pa s tem zelo otežkočijo stališče. Grafenauer je bil po nedolžnem obsojen, ker je bil na poti koroškim Nemcem. Tako dr. Krafl. Mi pa še pričakujemo od koroških, Nemcev pravičnosti. Ing. R. -f- Slovenskemu učiteljstvu in zastopnikom krščanskih načel v javnosti na znanje. Zadnje volitve zastopnikov učitclj-stva v višji šolski svet so dvignile precej prahu. Vsa krščansko misleča javnost se je začudeno vprašala, kdo je zakrivil, da nima krščansko učiteljslv in k-ščansko ljudstvo svojega zastopnika v tej kerpo-raciji, ker bi to vendar odgovarjalo mišljenju 90% slovenskega prebivalsva. Vlada je izdala za volitve učiteljskih zastopnikov nespretno stilizirano naredbo, po kateri naj bi vsaka organizira dobila svojega zastopnika — r Slomškova zve« za« in enega »Zav Misli'i so pač, da v prehodni dobi n> volilnih bojev, zato se na besedilo ni jalo z zadostno pazljivostjo, Pri volitvah sta oda izvoljena — zaslt pnika Zaveze. OdLor »Slomškove zvere« je verjel, da '.ega niso torili namenoma, ker nam ie nasi javnost očitala, da smo bili prevarjent, Da se izognemo neprijetnim očitkom in nesoglasju med uči-telisUom, je pozval odbor ./Slomškove zve/e* jSredsednika »Zn\ezc< Jelenca, da na; pozov* izvoljenega Černeja, da se cdDOve članstvu v višjem šolskem svetu iz stanovskih ozirov. Predsednik -Zaveze« tega ni napravil, dasi je obljubil. 26. prosinca je iinel učiteljski svet sejo, v kateri ae ie soglasno sklenilo, da se Čemej pozove, da naj odloži članstvo. Navzoči namestnik Gnus je lojalno izjavil, da odstopi Predsednik »Zaveze*, je izjavil, da bo o tem sklepu obvestil Černcja, česar pa iz neznanih vzrokov ni storil. Treba je bilo jasnosti in zato jc odbor 1. svečana t. 1. prosil predsednika Jelenca, da naj do 10. svečana uredi zadevo s Černejem, da pridemo do jasnosti. O tem je bil obveščen tudi Gangl. 11. svečana t. 1. je prišel eksekutivni odbor »Slomškove zveze« k predsedniku »Zaveze«, da končno vendar izve, kaj je ukrenil in da se zadeva uredi. Predsednik Jelene je povedal 11. svečana t, 1., da Černeju o zadevi sploh še ni poročal. Odbor »Slomškove .zveze« je bil na jasnem, da se hoče zadeva zavlačevati in da ni »Zavezi« na tem, da ostane med uči-teljstvom neskaljeno soglasje. Javnost naj sedaj sama sodi, kdo je zakrivil, da je prišlo krščansko učiteljstvo ob zastopstvo in naj zlasti krščansi zatopniki v javnosti premišljujejo, s kako lojalnimi tovariši ima »Slomškova zveza« opraviti, da se ne bo obsojala, , če bo v bodoče napram tovarišem iz »Zaveze« bolj previdna. Dolžnost krščanskih poslancev je, da preskrbijo krščanskemu učiteljstvu in krščanskim staršem primerno zastopstvo v višjem šolskem svetu. Ali naj mar učitelji iz vodstva •»Zaveze«, ki ne predstavljajo mišljenja večine slovenskega učiteljstva in še manj večino našega naroda, odločajo edini o usodi našega šolstva? Apeliramo tudi na trezno misleče učiteljstvo, ki se je izgubilo v »Zavezo«, da že vendar enkrat pomede z vodstvom »Zaveze«, ki se je kot okorel petreiakt rešil iz stare Avstrije v mlado Jugoslavijo. Potem bo gotovo slovensko učiteljstvo lahko enkrat mislilo na lasten stanovski dom. — Odbor Slomškove zveze*. Dnevne novice. —- Dom in Svet za leto 1919., št. 1. In 2., izide prve dni sušca. Da ni izšel do danes, so krive prometne težkoče: klišeji za slike se nam niso poslali z Dunaja. Zdaj so tudi slike zagotovljene. List bo imel isti obseg in opremo ko doslej; stal bo pa letno 20 K, za dijake 16 K. Kot sourednik je v uredništvo Dom in Sveta vstopil naročnikom in čitateljem ljubi znanec dr. Joža Lovrenčič, — Ustanovitev nižjs rudarske šole v Ljubljani. Na sedanjem ozemlju Slovenije je zaposlenih v rudnikih nad 200 rudniških paznikov, ki imajo skrbeti v prvi vrsti za varstvo delavcev. Ti pazniki so se vzgajali doslej v nižjih rudarskih šolah v Celovcu in Ljubnem na Štajerskem; vstop v imenovani Šoli je bil Slovencem zelo otež-kočen. Zato ie na vsem jugoslovanskem ozemlju, zlasti v Bosni, mnogo tujerodnih rudniških paznikov. Imenovani šoli ste bili med vo no zaprti, nekaj nemških paznikov se je odslovilo; podcdica je silno pomanjkanje rudniških paznikov. Deželna vlada je sklenila, da se ustanovi s 1. oktobrom 1919 v Ljubljani nižja rudarska šola, obstoječa iz pripravljalnega tečaja, ki se letos otvori in iz strookvnega tečaja za rudarstvo, ki sc otvori čez eno leto. Ravnateljem te šole se imenuje predstojnik velenjskega premogovnika inženir Jaroslav Plz&k in se mu naroči, da setavi podrobno učoi načrt in Droračun stroškov. — Ta šola bo prva te vrste v Jugoslaviji in jo bodo obiskovali gotovo tudi Srbi iu Hrvati. — Osebna vest. Kulturni inženir Albin Zakrajšek sc pomakne s 1. marcem t. 1. v IX. činovni razred, — Slovenskim visokošolcem. Sloven-iko tajništvo Narodnega veča v Zagrebu sporoča, da se morejo jugoslovanski viso-kosolci, ki so bili izključeni ' nemških visokih šol, že sedaj brez izgube semestra vpisati na zagrebški univerzi. — Pomanjkanje vojaških zdravnikov. Število našega vojaštva se jc vsled zadnjih vpoklicev znatno zvišalo; poleg tega sc vračajo še vedno ujetniki in drugi vojaki v domovino, od katerih jih jc rnnogo bolnih. Ni se pa zvišalo temu primerno število zdravnikov; zato so vojaški zdravniki preobloženi z delom. Doželna vlada jc odobrila predlog poveljstva Dravske divi-zijske oblasti, da se '/pokličejo vsi zdravniki do 35. letci. Okrajnim glavarstvom sc je naročilo, naj ročljeo deželni vladi natančen seznamek vseli praktičnih zdravnikov v svojem okrožju, ki se nahajajo v deželni ali dr;".'.vai službi iu so v vojasko-obvezni starosti. Pri prošnjah za oprostitev se bo deželna vlad ozirala ua fo, koliko je prosilec med vojno služboval 'v vojaški službi, in bo pritegnila v vojaško službo v prvi vrsti tiste zdravnike, ik so bili med vojno manj zaposleni v vojaški službi. V vojaško službo sc vpokličejo takoj dr. Stanko de Gleria, dr, Franc Mina?, dr. Vladimir Vrečko in dr. Franc Zupan. — Gibanje med uradništvom denarnih zavodov. Uradništvo podružnice Ljubljanske kreditne banke v Sarajevu je vsled neizpolnjonja zahtev po višjih plačah stopilo v stavko. Ker je na to ravnateljstvo zahtevam uradništva ugodilo, je stavka ponehala. Tudi med uradništvom denarnih zavodov na Slovenskem vlada velika nevolja vsled nezadostnih plač. Na nedeljskem zborovanju te uradniške skupine se je sklenilo, staviti na upravo denarnih zavodov zahteve glede zboljšanja plač in pa skrajšanja uradnih ur. Sklenilo se je tudi sodelovanje z drugimi bratskimi organizacijami države SHS, -r- Nabavni prispevek delavstvu v rudarskih in ž njimi spojenih obratih. Delavstvu v cinkarni v Celju in v premogovnikih v Valenju in Zabukovci se izplača enkratni nabavni prispevek za februar 1919 v isti izmeri, kakor se inu je izplačeval v letu 1918. — Iz Višnjegore. V sredo, due 12, t. m. je umrl posebno starejšim Dolenjcem dobro znani posestnik Ignacij Groznik v starosti 70 let. Odlikoval se je po svojem veselem značaju in dolenjski šegavosti. Blag mu spomin! / — Ribnica. Dne 2. in 8. svečana ob 3. uri popoldne je priredila ribniška šolska mladina deške in dekliške šole na lastnem odru gledališko predstavo s petiem, dekla-macijami in godbo. Spored je bil prav dobro izbran in v splošno zadovoljstvo občinstva, — Konjice. Na tukajšnjem okrajnem glavarstvu posluje uradnik, ki čuje na ime Wo)f. Mož Slovencem ni naklonjen. Ako pride Slovenka po sladkorne karte na okrajno glavarstvjp, dobi ali nič ali kvečjemu po eno, ako pa pride Nemka, ji mož hiti nasproti in ji da kar po pet sladkornih kart. Proč z Wolfom! Na tukajšnji davkariji moramo še vedno gledati izza dobe re-kvizicij proslulega davčnega iztirjevalca in načelnika bivše rekvizicijske komisije Kasa. Kar je bil nesrečni Widerwohl za ptujski, to je bil Kas za konjiški okraj, Ubogim kmeticam je brezsrčno rekviriral. Posebno skrbno je stikal po >šitu-r, Proč s tem človekom! — Štrajk bančnih uradnikov. Uradniki podružnice »Ljubljanske kreditne banke« v Sarajevu so 3, t. m, začeli štraj-n kati, ker ravnateljstvo ni ugodilo njiho--vim zahtevam. Organizirano uradništvo ostalih bank je v zru^t solidarnosti in simpatije 4. t. m. izostalo od dela. — Maksimalne cene v Sarajevu je določil mestni občinski svet dne 3. t. m. naslednje: svinjina 18 K, mast 22 K, preka-jeno meso 28 K, sladkor v prosti trgovini 12 K, krompir 1 K, fižol 3 K. Mestni apro-vizacijski odsek je sklenil kupiti osem vagonov sladkorja po 8 K 50 vin. kilogram! — Arhiv hrvatskih spisov nekdanjega hrvatskega namestniškega sveta na Dunaju, ki segajo do 1. 1866., a so bili doslej shranjeni v hrvatskem ministrstvu v Budimpešti, je te dni dospel v Zagreb. — Naznanilo bivšim vojaškim osebam. Bivši vojaki pešpolka št. 87, izvzem-ši letnikov 1895—1899 (ti zadnji le pod pogojem, če so pravno kot nesposobni odpuščeni), ki so ob mobilizaciji ali pa že pred njo ob vstopu v aktivno službovanje oddali pri gospodarskem uradu bivšega pešpolka št. 87 v shrambo svojo civilno obleko, jo lahko dobe zopet istotam nazaj proti oddaji cele vojaško obleke in orožja. Razven popolne opreme je prinesti s seboj potrdilo občine o istovetnosti ose- j be in pa odpuslnico. Sorodniki padlih dobe seveda' obleko tudi nazaj, če se izkažejo, da so opravičeni za to. Obleka se oddaja vsaki dan od 10. do 11. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne pri pod-.pisanem uradu. — Celje, dne 12. svečana 1919. SHS Celjski pešpolk, Uubllanske novice. lj Francoska g03*a v Ljubljani. Dopisni urad poroča 14. t .m.: Danes ponoči dospe v Ljubljano delegat* vrhovnega poveljnika francoske vojske v Beogradu. Danes v soboto opolnoči dospe v Ljubljano šef francoske misije v Zagrebu, major Montegti Oba gosta sc udeležita v nedeljo ob 11. tiri dopoldne otvoritvene slavnosti v opernem gledališču, povodom pričetka delovanja francosko - slovenske organizacije v Ljubljani. lj Organisation franco-slovene. V nedeljo, dne 16. t. m. dopoldne ob 11. uri se vrši v Narodnem gledališču (opernem) slavnostna matineja o priliki ustanovitve organizacije. .— Spored: Marseljeza, orkester in zbor; Francija in Slovenija, živa slika; francoske pesmi, poje gdč. C. Medvedova, na klavirju spremlja g. M. Škcr-janc; Chopin: Nocturne — Smetana: Iz domovine, solo za gosli igra g. R. Zika, na klavirju soremlja g. Ravnik; Viktor Hugo: Vest — Ed. Haraucourt: Oporoka, dekla-muje gdč. Šaričeva; J. Massenet: Pesem o Ossijanu iz opere »Werther«, poje g. J. Stepnovski; Francija osvoboditeljica malih narodov, živa slika; Lepa naša domovina, orkester in zbor. Vstopnice, kolikor jih ie še na razpolago, dobe Dri blagajni narodnega gledališča tudi oni, ki niso člani organizacije. Cene so iste, kot pri akademijah narodnega gledališča. Prodajali se bodo tudi lični spominski sporedi. lj Krekova prosveta v Alojzijevišču priredi v nedeljo ob šestih popoldne predavanje. Obenem je sestanek služkinj iz šenklavške, šentjakobske in trnovske župnije. Določijo se zaupnice za posamezne okoliše. lj Prosvetno društvo za irančiškansko župnijo. Novo življenje je nastalo v društvu. V četrtek 20, svečana 1919 ob pol osmih zvečer pričnemo z rednimi predavanji, ki se bodo vršila vsak drugi četrtek v mali dvorani Uniona (vhod skozi vrt), Prvič predava g. župnik F i n -žgar. Vabimo k predavanju prijatelje društva. Po predavanju občni zbor. lj Seja pevskega odseka S. K. S. Z. sc vrši v ponedeljek 17. svečana ob 6. uri zvečer v Katoliški tiskarni v II. nadstropju. Radi važnosti prosimo za gotovo udeležbo. lj Ilirska banka prodana. V notici pod tem naslovom, objavljeni pred nekaj dnevi, se je vrinila tiskovna pomota. Delnice, prodane po 530 K, imajo nominalno vrednost 400 K (ne 100 K). Banka je sklenila interesno skupnost s Hrvatsko eskom-ptno banko in s Srpsko banko. lj Znižanje obrestne mere. Vsled prevelike obilice denarja in nemožnosti, istega ugodno plasirati, so ljubljanski denarni zavodi po skupnem dogovoru sklenili, znižati obrestno merp za vse hranilne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu na 2 odstotka, kar velja od 15. februarja t. 1, dalje. lj Strojepisni in tesnopisni tečaj za invalide se prične v ponedeljek, dne 17. t, in., ob 10. uri dopoldne v prostorih Sloven-! ske trgovske šo'e. Sprejemni izpiti se bodo vršili v soboto, 15. t. m., ob 2. uri popoldne. Vsi priglašenci naj se vsled tega zglase v soboto ob 2. popoldne v ravnateljski pi-j sarni, kjer bodo dobili nadaljna navodila. Ravnateljstvo. Najnovejše. l^merSka uradno prfcnala /ugostevljo, Belgrad. 14. februarja. (Lj. kor. urad.) Poslanik V e s n J c brzojavlj države Severne Amerike ura bov, Hrvatov in Slovencev. JUGOSLOVANSKI POSLANIK POGAČNIK PRI TUSARJU., Dunaj, 14, febr. Jugoslovanski poslanik vitez Josip P o g ač n i k je imel danes s čehoslovaškim poslanikom Tusarjem konferenco v aktuelnili zadevah. NEMCI BODO MORALI POPRAVITI PREDOR PODROščICO. Dunaj, 14. febr. (Lj, k. u,) Dunajski kor, urad poroča: Kakor sc javlja politični korespondenci, zahteva član amerikanske komisije za prehrano, Caushy, mudi na Dunaju, da se v svrho uvoza živil v Jugoslavijo in v Nemško Avstrijo popravi razdejani predor pri Podroščici. Ta predor se mora zopet popraviti. Nemci in Jugoslovani eden drugega dolže, da so povzročili to razrušitev, Polkovnik Caushy stoji na stališču, da se mora predor popraviti in d<; ima plačati stroške tisti del, ki jc bil kriv, da jc bil porušen. Jugoslovanski dopisni urad poroča: a iz Pariza, da so Zedinjcne dno priznale kraljestvo S r • JUGOSLOVANSKA RAZPRAVA V WIL-SONOVI ODSOTNOTI. Pariz, 14. februarja. (Lj. k, u.) Glasom dunajskega korespondenčnega urada poroča »Agence Havas«: Predsednik Wilson bo zapustil v soboto Pariz in se v Brestu vkrcal, da se odpelje v Ameriko. V njegovi odsotnosti se bedo na konferenci razpravljala teritorijalna vprašanja, tičoča se Jugoslovanov ter sc določile nemške meje, GORIŠKI BEGUNCI V NEMŠKI AVSTRIJI. Dunaj*. 14. febr (Lj. k. u.) Čehoslov. ti.skovni urad poroča: Državna podpora z beftuncc se ustanovi, in sicer za begunce italijanske in druge jugoslovanske narod nosti. V kolikor ne gre za bolnike, ki niso za potovanje sposobni, se dovoljuje podpora najdalje do 15. marca. Beguncem, ki se hočejo vrniti v domovino, sc olajša potovanje z zbiralnimi transporti, s prosto vožnjo in prostim prevozom prtljage. Po 15. marcu pa nimajo vojni begunci noben« pravice do uporabe do proste vožnje, STAVKA HRVATSKIH ŽELEZNIČARJEV. Zagreb, 14, februarja. (Lj, k. u.) Jug©« slovenski dopisni urad poroča: Z o*zirom na vest »Neues Wiener Journala« c dn« 13, sebruarja, da je med hrvatskimi železničarji zaradi mezdnih sporov pričakovati splošne stavke, ki se je deloma tudi že pričela, se uradno ugotavlja, da gorenja vest ne odgovarja resnici in da se obratovanje na hrvatskih železnicah vrši slejkoprej ne« moteno. NEMŠKA OFENZIVA PROTI POLJAKOM NAJ SE USTAVII Pariz, 14. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov4 tisk. urad peroča: Kakor poročajo listi, se je nota ahirancev o ustavitvi nemške ofenzive preti Poljakom izročila nemški vladL Vsebina te note je jako kategorična in grozilna. Vesfnik ft* S. Z. — Katoliško slovensko izobraževalna društvo na Hruški priredi v nedeljo, dne/ 16, svečana 1919 ob 4, uri popoldne v društvenih prostorih »Našega doma - družaben večer. Na vzporedu je več deklama-cii, raznih pesmic, poleg tega bo več zelo smešnih kupletov, spremljanih z glasovir-jem itd. Ker se vrši cela prireditev pri pogrnjenih mizah, se bo skrbelo za zabavo in dobro postrežbo. ' Kat. slov. izobraževalno društvo v Prcdosliih bo priredilo v nedeljo 16, in 23. svečana šaloigro >Dva nočna čuvaja« s petjem. Dobrodošli! * Predsedstvo Zveze Orlov ima redno sejo v ponedeljek 17. t. m, točno ob 7, uri zvečer, £aiiteve državnih usiui- ' fesrscav,; , > Državni uslužbenci so izročili dne 13, t. m. v roke g, dež. predsednika in g, podpredsednika na ustanovnem ob črta ni zboiu sklenjeno in soglasno sprejeto resolucijo z naslednjim utemeljevanjem: Resolucija sc glasi; -Deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani. Dne 26. januarja 1919 v Mestnem domu • v Ljubljani na ustanovnem občnem zboru društva uslužbencev kraljestva Sabov, Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlje« zbrani slovenski državni uslužbenci vseh strok in činov so sklenili resolucijo, ki si jo usojajo predlagati vladi v razmo tri vanje in uvaževanje. Državni nastavljenci se zavedajo v polni meri dolžnosti napram mladi državi. Pripravljeni so, posvetiti njenemu procvitu vse sile in sodelovati pri njenem ustroju kot svobu Ini in srečni državljani z vsemi # razpoložljivimi močmi. Svoboda in sreča pa bi. ne bili popolni, ako se državnemu uslužbenstvu ne ustvari eksistenčna možnost, Zato opozarjajo državni uslužbenci vlado, da so njih delovne moči vsled obupnega gmotnega položaja, ki ga je ustvarila dolgoletna \ojna in z njo združena draginja vseh življenskih potrebščin, nič mani pa tudi lokom bivše avstrijske vlade — pri koncu. Društyo smatra za nepotrebno, predlagati, vladi obširen statistični mate-rijal o sedanjih nevzdržnih draginjskih razmerah. Omejuje sc le na nekaj individualnih slučajev mesečnih obračunov med prejemki in izdatki ter tržnih cen, toda zo iz teh primerov posname vlada z lahkoto, da stoji državno uslužbnnstvo neposredno pred katastrofo. Vlada sama se bo imela priliko uveriti, da so postavko izdatkov z ozirom na tržne cene, ki se pač v nobeni potrebščin ne skladajo z normiranimi najvišjimi cenami — daleko prenizke. Isto-tako pa bo vlada morala uvideti, da je državno uslužbenstvo, posebno ono iz nižjih razredov, iz vrst poduradnikov, slug in delavcev s sedanjimi prejemki v polnem pomenu besede obsojeno na stradanje. Gibanja med državnim uslužbenstvom, ki meri v prvi vrsti na ureditev gmotnega vprašanja, ni mogoče več zajeziti, ker jc. sila ua vrhuncu. Zato kličemo ob 12. uri vtem merodajnini činiteljem: Stiprcma le\ salus rci publicae esto, cavcant consules. V Ljubljani, dne 13. februarja 1919. Za odbor »društva uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in S'ovcnccv za slovensko ozemlje. : Makso Lileg, 1. r., t. č. predsednik; Joža Bekš, 1. r., t. č. tajnik. 1. Dra-g'njska doklada naj z vratnostjo od 1. no-' vcrnbra 1918 zviša za vse aktivne in vpo-kojenc državne uslužbence za 50 2. Hnkraini nabavni prispevek naj se nakaže za 1. november 1918, 1. februar in 1. muj 1919 in siccr: a) oženjenim uslužbencem v z: c;ku 1500 K, b) ncoženjenitn uslužbcn-cc;r v znesku 1000 K in za vsakega nepreskrbljenega otroka po 300 K. Za 1. november 1918 i":olačl'ivi nabavni prispevek naj se po cibitku še izplačanega zneska takoj izplača. 3. Do dokončne ureditve i plač lil pokojnin jc i'. Jsku doriiauu pri | odmeri pokojnin ravno tako vpeštevati kot sta'no plačo. 4. Vojna leta (9 semestrov) naj se vštejejo pri poraaknitvi v ' višji plačilni razred, višjo plačilno stopnjo in v pokojnino. Uslužbencem pa, ki so po službeni pragmatiki že dosegli najvišji plačilni razred je izjemoma nakazati prejemke druge plačilne stopnje prihodnjega či-novnega razreda. 5. Plačo, pokojnine in oskrbnine vseh državnih uslužbencev je 'urediti tako, kakor zahtevajo sedanje živ-Ijenske razmere, 6. Državni uslužbenci naj se razdolže. 7. Vse državne uslužbence in njih družine je obvezno zavarovati proti boleznim in nezgodam. S. Dijete, plačila za nadure in nočne službe je treba primerno zvišati; dovoliti jc odškodnino za prekure službene posle v vseh resortih. 9. Preuredba službene pragmatike je v prilog vsem državnim uslužbencem nujno potrebna. 10. Pri vsakokratni oddaji službenih mest je pritegniti k nameščenju po dva zaupnika dotične stroke, ki imata posvetovalno in glasovalno pravico. Zaupnike imenuje skupna uradniška organizacija, 11. Referate posameznih strok je oddajati le takim uslužbencem, ki so bili v do-tičnk stroki dalje časa praktično zaposleni ter so v stroki temeljito izvežbani. Tudi akademiki smejo referirati lc v onih primerih, ako so v referat obsegajoči službeni stroki vsled časa trajajoče zaposlenosti svoji nalogi popolnoma kos. 12. Mesta državnih uslužbencev je na novo sistemi-zirati v razmerju dejanske potrebe in obsežnosti prometa. 13. Vsa izpraznjena, oziroma na novo sistemizirana službena mesta se imajo oddajati i razpisom. 14.. Osnuje naj se zbornica vseh državnih uslužbencev, 15. Proti nameri, da je vlada v posameznih slučajih pripravljena, one nemške uslužbence, ki jih je v smislu naredbe odpustila, ali jih še bo, zopet nastaviti, zavzemajo slovenske državni uslužbenci načeloma odklonilno stališče. 16. Disciplinarne preiskave, vsled katerih so bili med vojno prikrajšani v gmotnem oziru posamezni državni uslužbenci, ali pripadniki njih rodbin, naj se nemudoma revidirajo oziroma postopanje obnovi, 17. Vsakomur, ki je bil pred završitkom polne službene dobe vpokojen in med vojno reakti-viran, je naknadno vračunati v pokojnino celo med vojno odsluženo dobo z vojnimi leti.' ProsvetaQ pr Iz gledališke pisarne. V soboto. 15. t. m., v dramskem gledališču zvečer, ob pol 8. prvič v sezoni češka Šamberkova burka »,.. ulica Št, 15« izven abonementa, — V opernem gledališču ob pol 8, zvečer prvič v sezoni Massenelova opera >.-Manon« izven abonementa. r— V nedeljo, 16. t. m,, v dramskem gledališču popoldne ob pol 3, Charleyeva teta« izven abonementa, — V opernem gledališču zvečer ob pol 8. »Manon« za -•B« abonement. — V ponedeljek, 17. t, m., v dramskem gledališču ob pol 8, zvečer ».,. ulica št. 15« za »A« abonement. - Operno gledališče ostane ta večer zaprto. — V torek, 18. t, m,, v dramskem gledališču popoldne ob 2, igrajo dijaki /'Mal' dan ali Matiček sc ženi<- izven abonementa, — V opernem gledališču ob pol 8, zvečer »Mamselle Nitouche« za »Aa abonement, pr »Narodna Pjesmarica«, izdala »Matica Dalmatinska«, izdan je sedmo. Glaso-viti laj zbornik narodnih pjesama hrvatskih i srpskih, ženskih, junačkih, hajdu-čkih, uskočkih, ustaških, kojima su dodane i nekoje umjetne pjesme, a na koncu -Smrt Smail age čengijiča«, bio je štampan još pred rat, ali se kao knjiga, prožeta zdravim patriotizmom, nije mogao raspačava-li, pogotovo gdje su nekoje pjesme oštam-pane cirilicom. Ljubiteljima žive, zdrave, zanosne narodne poezije poznata je ova knjiga, te im se u novom izdanju ponovo stev. 33* —»—«——i l I • m preporučuje. Naručuje sc od »Matice Hrvatske« u Zagrebu, koja tu knjigu za brat-sku »Maticu Dalmatinsku« raspačava, a dobiva se i u svakoj boljoj knjižari uz ci-jenu od šest k runa, lj Izgubljeno. V bližini južne postaje jc izgubil neki dijak šolske listine (šolsko spričevalo, krstni list in ubožno spričevalo). Kdor jih jc našel, se naproša, da jih odda na uredništvo našega lista, — Kdor izmed vrnivših se . ujetnikov iz Rusije ve . kaj povedati o Alojziju Hro-vatu iz Kranjske gore. Omenjeni se je nahajal kot častnik do aprila 1918 v taboru »Troitzkassavvsk«, Transbaikalien, Sibirija. Od tam je prišel v Berezovka, Transbaikalien, Iz Bcrezovke je pisal 25, maja 1918 zadnjikrat. On tega dne ni prišlo od njega nikakega poročila, Dotični, kateri ve kaj o njem,? se naproša, da to sporoči na naslednji naslov: Martin Hrovat, Kranjska gora, Gorenjsko, — Kdor bi kaj vedel o Jožefu, Bevku, ki se jc za časa avstrijskega razpada nahajal v rezervni bolnišnici v Celju, soba 63, naj naznani to na uredništvo našega lista. — Njegovi starši so v okupiranem ozemlju živi in zdravi. Opravilna številka A I 1381/18. . 12 3)ražbeni oklic. Prodado se dne 15. svečana 1919 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21 na prostovoljni javni dražbi nastopni, v zapuščino po Ivanu Gorjup spadajoči predmeti in sicer: pohištvo, obleke in perilo, nekaj porcelanaste in steklene posode, 1 srebrna ženska ura in 4 pari zlatih uhanov. ReCi se smejo ogledati dne 17. februarja 1919 v času med 9. in pol 10. , nro dopoldne na licu mesta v Cerkveni ' ulici št. 21. Okrajna sodnija SHS y Ljubljani, oddelek I, dne 10. februarja 1919. ' Semhbrpra°zDn" VKl) SOUfiV « litrov, se takoj proda. Kje, pove uprava lista pod št. 1132. se Dpf. znamke PHdBUS, majhna iCu proda. Kje pove upravništvo Slovenca pod štev. 996. Krava s teletom, sM^Kft plemenskih prežlčev so proda v Ljub-tjanl, Poljanska cesta 55. ■ ---r1"...... SODBA oprava vega lesa za samostojno osebo in 1 pletena potna košartca se proda. Istotam se proda tudi 1 par dobro ohranjenih črnih damskih čevljev St. 37, Kje, pove uprava Slovenca pod št. 1138. i mm licenca sek^ kovaškem mojstru, Ljubljana, &onju-šna ntica 13. Ifl rinil za Postel|e 60 proda UpraSa £U 1 Jim naj se pri J. Flegar, Ambrožev trg 7, I. nadstr. KDpl ee železna Dvojna. s?ss Bakovnik, Šmartno pri Litiji. nPnria rn» površnik s kožuhovinasto rluUU Ju* podlogo, letni in vojaški površnik, več parov Čevljev in en bantonium z notami skoro vse novo v KANDLJI štev. 68 pri Novem mestu. Mizarskega učenca KMK Kane, Gameljne, p. št. Vid nad Ljubi j. Vnfliivirp katere se nahajajo pri pod- 11uyUlibu pisani tvrdki že dalj časa v popravilu, naj blagovolijo cenjeni naročniki kmalu odvzeti. V nasprotnem slučaju se bo smatralo, da se na te ne reflektira več. in so bodo po preteku 14 dni oddale revnejšem slojem. Fran Kos, strojnapletilna industrija v Ljubljani, Sodna ulica 7. Opravo za obeanico planino, trikotna garnitura za knjižnico, primerna za moško sobo se proda do 25. februarja v Dalmatinovi ulici St. 7. I. nadstropje desno. Lire in rumunski tienar HŠ&r kurzu zavarovalna agentura na Mestnem trga 25, I. nadstr. ' Zo voioo posojlto tura na Mestnem trgu 25, i. nadstr. Uarilll nisi ^auesljiva in dobrosrčna (UlUlllSJu, se sprejme k 3 otrokom, starost 25 do 40 let. Dobra plača. Naslov pove uprava „Slovenca". 356 JJna dobrega čuvaja, kupim ali dam 1 JU, zanj močno usnje za podplate Valentin Urbane č, Ljubljane, Fran-Cevo nabrežje štev. 1. Resna MM poDoHAa. "JSf®& z lastno dobroidoCo trgovino, se želi vaviho ženitve seznaniti z gospodično, staro 20 do 24 let., trgovsko sotrudnicp, katera je vsaj že 5 let v trgovini, z nekaj tisoč kronami kapitala ali z lastno trgovino. Vdove do 26. leta. n so izključene. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, je poslati nu upravo toga lista pod „Po veliki noči U22.«> Ročna 7DnlOV Poštena Slovenka, llbtjUu CiuU.io!« vesele narave, s Cisto preteklostjo, 29 let stara, a trgovino in nekoliko posestva ter va ena vsakega dela, se želi radi pomanjkanja Saša tem potom seznaniti in poročiti z uradnikom ali obrtnikom približno enake starosti, ki ima dobro srce iu lepo preteklost. Kdor misli resno ua. /eui-tev, naj pošlje ponudbe s sliko, ki se vrne pQd Odkritosrčnost 1117 na upravo tista. Za tajnost Pastmi beseda, frOHilli Itorpif p°šteu, se sprejme v AlbjiUA Uvuunt kolesni trgovini A. Goreč, Ljubljana, Marije Terezije c. 14 PfDnrnni) P®rziJsJla ln turške, že rab-nCJllUijG, ljene, se kupijo. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Tivoli 1071«. (•Odi na dobro idoča, so išče v najem UU5I!1UQ v mestu ali pa v okolio>. -Ponudbo na upravo Slovenca pod šifro Gostilna 1068. Rncnnrttfna * triletno prakso, vešča UUjtlUUIluU vseh pisarniških del, iSCe mesta blagajničarke izven Ljubljane. Naslov pove uprava lista St. 1057, Hi(R T ^!uariu na Dolenjskem, eno-RS3D nadstropna, sc proda. Hiša stoji nasproti tainošnje cerkve, ima troje stanovanj iu pripravne lokale za trgovino. Radi njene loge je pripravna za vpokojene gospode duhovnike. Kupci naj vprašajo v Zgor. Kašl,u St. 75. trnovsko i star 36 let, bivši rač. podčastnik z nekaj tisoč kronami kavcije, išče mesta v kakem večjem trgovskem ali industrijskem podjetju v ..Jugoslaviji", kot trgovski potnik ali skladiščar. Cenjene ponudbe pod „Potnik alt skladišča!" ua anončno pisarno A. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. I. nadstr. Proda h:fa s prostornim skladnem se UIOU v Ljubljani, ugodna lega, zelo pripravna za kako podjetje. Pismena vprašanja pod Podjetje 1085 na upravništvo Slovenca. onemu, ki mi preskrbi v Ljubljani gostilno v najem. Naslove sprejema upravništvo Slovenca pod ŠM087. Besna ženiti ponudba. iS ljen na graščini, v starosti 34 let, popolnoma zdrav, vsestransko izobražen, priljudnega značaja, z večjo svoto gotovine in katerega dedščina še čaka v posestvih, se želi poročiti z gospodično, lastnico večjega posestva. Tudi dekleta, katera, imajo samo nekaj v gotovini o*z. posestvu, pa so v gospodinjstvu vsestransko izurjena, zmeraj veselega značaja, izobražena, ter vsaj nekaj zmožna deželnega jezika, niso izključena. Tajnost zajamčena. Pouud be s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo tako i na upravo „Slo venca" pod šifro ..Oskrbnik 1120". .o**—v i—...... i kmom— Ročna 7pnlt9i/ Zdrav miadente v 32. Sltdilu MjUiICiT. letu, trgovsko izobra žen, tačas še podčastnik, išče v svrho ženitve, neodvisno gospodično ali vdovo (tudt z enim aii dvema otrokoma) do 32. leta, iatera ima trgovino ali gostilno z uialim posestvom na.deželi. Samo resne ponudbe pod „Lopa bodočnost 1112« na upravo „Šlovenca". cei mn in v Št. Petru pii N. Mestu s približno sledečimi dohodki: L. Užitek posestva z 10 merniki posetve; travničine za dvoje govedi, in potrebnih Ustnikov; tuintam nekoliko drv. II. Prosto stanovanje in gospodarska poslopja na razpolago. 1111 V denarju s štolniuo vred dobrih Iv 500-—,• IV. Prostovoljna 'itna, vinska in predivna biro. Službo^jz je nastopiti dne 24. aprila 1919. Prošnje pi do 1. marca 1919 na Župni urad Št. Peter pri Novem mesta. 1044 Prošnja. Kdo ve izmed vrnivšili se ujetnikom iz rtusije kaj povedati o IVANU SKRJANEC. Služil je pri 7. lovskem bataljonu, 3. stotnija. Udeležil se je bojev v Karpatih 13. novembra 1911. Od tedaj ni nobenega glasu o njem. Prosim njegove tovariše, da natančno sporoče vse morobitne podatke o tem pogrošanem vojaku«. Stroški so povrnejo. Pisma se prosijo na naslov: Marija škrjanec Bizovik St. 41 pošta Hruška pri Ljubljani. Vrtnarski pomočnik in vrtnarski vajenec se sprejmeta tako). . Ponudbe na .,Vrtnarstvo blejske graSčIni.' Kupujem t. nadstr. od 9—12 dop. iu od 2—5 pop Ljubljana, Barvarska stesa 3t. 6, Znano prvovrstna milo Resna ženitna ponudba. 30 letni vdovec, trgovsko izobražen, zacasuo kot računski podčastnik v vojaški službi, želi znanja v svrho takojšnje ženitve z vdovo v starosti 22—30 let (tudi če z enim otrokom). Premoženje rti potrebno,, pač pa primerna baia. Le resne ponudbe nai se vpošljejo na upravo lista pod šifro »Druga sreča 1069«. Tajnost strogo zajamčena. ^kinni&nn želiino kupiti. Sporoči naj unlu(i!sRUIIl se, če ima svoje svetilo in kakšno. Premer zadnjiti loč in žarnic ter prvih leč. Ceua, tvrdka itd. Kupili bi tudi eplskop (za projekcijo nepro-zornih slik) pa tudi maujži kinematograf. Natančen opis naj se pošlje na naslov: B. S. Zadruga v Maioj Goric!, p. Petrinja, Hrvatsko, |/nvR3 za kovanje konj in vozov se AuiUu iSCe. Hrana in stanovanje je eventuelno v hiši. Plača po dogovoru. Oglasiti se je Ljubljana, Cesta na Ko-deljevo št. 8. 25? kallorala au _ _ sprejme noštno iu brzojavno ravnatelj sivo v Ljubljani, kamor naj pošiljajo reflektanti svojeročno pisane prošnje. Mast jooinorsoliotneso Mine (Uraunšvajger) razpošiljam na vse krajo Jugoslavije v poštnih zavitkih od 2U kg po nižje naznačenih cenah: Mast.......... kg po lv 28'— Slanino ........ kg po K 28 — Suhe šunke......kg po K 24-— Salame (Bra.unšv.) . kg po K 20 — Iakavin nadomestek • »ezavit ....... kg po K 5-50 Ia kavinnadomestek v Vi kg zavitkih . kg po K 6'50 Denar naprej ali 50% naplačila,- ostanek po povzetju. Zavojnino računam K 9-—, a poštnino K 4-20. Kupci, ki osebno dojdejo, morejo slobodno iz mesta kakor tudi preko meje Hrvatske vsako količiuo seboj vzeti. J. GIGOVIC, tvorn'ca sahomesnate robe a masti, Nova Gradlžka, ^lavanlja. Jugoslovanske tvornice za milo in ralni prašek v Sp. Šiški ee dobi na drobno v specerijski trgovini Janko Stopica, Ljubljana, Sodna ulica, po razglašenih cenah. Istotam naj se na-slovljajo poštna naročila. Preskrbite se pra\ ofasno s tom pripoznauo dobrim iu fcenim milom, dokler zaloga. Omare za led/S^r^fS spalnico, 10 gramofonskih plošč, zbir. ka rogovja, kurilna garnitura za salon, etagera za kuhinjo, dve cvetlični vazi in moderna umetnine se prodajo do 25. februarja v Dalmatinovi ulici, štev. 7. I. nadstropje, desno. Resna ženitisa ponudba. Mlad računski podčastnik s koroške fronte, po poklicu trgovec, se želi v svrho ženitvo radi pomanjkanja znanja seznaniti z brhko, značajno in premožno gošpico v starosti 20—26 let. Lo resne dopise se prosi pod .Pla« nioka 1062« na upravništvo lista. Gospodiois De mM prilike, ter si naročite za poskušujo edeu, dva kosov pralnega mila 20% ali 30% v kosih po 100 ali 200 g, 20% pralno milo komad K —'40 30% „ .„ „ „ --60 in K1-20 38—40% toaletno milo „ 2'50 Poštni zavitek: 5 kg 20% pral. mila franko povzetje K 22-70, 5 kg pral. mila franko povzetje K 3270. Razpošilja tvrdkaj Janko Fintar, Sp. Šiška, Ljubljana. Električna žica v poljubni množini, se kupi. SIMON JUSTIN vHraSah (p.Lesce) Gorenjsko, Kupujem suhe g©be in dobre vreče. Prodajam kremo za ci! ffozot! za 100 zavojev. Pri naročilu 100 zavojev K 301—. n o 500 „ K 25'—. „ 1000 „ K 20. H t,nanj, vtsii Razpošilja franko pošt po povzetju D. V. J(aidaš, šedakovžina, hrvatska. Izdflia Itonzorcii »Slovenca^. < >/',*r C-n^lin " tIVUArt« I (•,'lillv .TtMnrl, UD CENJENIM NAROČNIKOM, katerim je potekla naročnina z novim letom ali pozneje in'so že pred Božičem prejeli položnice za obnovitev, pa se do sedaj še niso odzvali s primernim zneskom, ustavimo nadaljnje pošiljanje lista z dnem 18, februarja. Vsak, kdor se čuti prizadetega, naj potom poštne nakaznice nemudoma odpošlje del naročnine, da ne bo neprijetnega ustavljanja. Jugoslovanska knjigarna D r. 2 i be r t o v a nemška knjiga »Der Ktord von Sarajevo und Tiszas Schnld an dem Weltkriege«, cena 3 K, tn Dolenčevi dostavki k dr. Žibertovi nemški knjigi, ce-ua 1 K,sta sedojna razpolago v Jugoslo vanski knjigarni v Ljubljapi. Namen dr. Žibertovih odkritij je . pokazati, da Srbije nc zadene nobena krivda ua umoru v .Sarajevu in na svetovni vojni. Avstrijske oficijelne kroge, ki so slepili našo javnost z najrazličnejšimi lažmi, pa kažejo dr. 21-bertova odkritja v vsej gnilobi. Monarhija jc bila zrela za razpad. Valovi svotovna vojsko prote uuičitl\ia5o tradicijo. Kako hočemo obvarovati človeštvo pred tem strupom in kako naj imponiramo našim sovražnikom? Z resnico in lepoto! Z resnico raz prižftice in z lepote naših cerkva. Prilika se nam ponuja v tem mirovnem letu. Proslavimo ga 2 umetniškim delom! Radi nudimo roko v pomoč oaim, ki imajo voljo ozaljšati svoia svetišča, ki so trpela vsled vojne ter so potrebna obnovitve. Poslikali bomo in popravili letos aH ob letu eno cerkev ali oltarno sliko zastonj; povrniti nam jo treba samo upravno stroške. Priglasi naj so pošljejo na naslov; »Havue pro clrkverii urnimi fraha—Vinoluady, Krameriova 10. St 1631. Razpis ustanove. Mestni magistrat ima orldati Josip Suhu-Jovo ročno ustanovo za vojaške sirote v znesku 00 K. Pravico do tega zneska ima en reven otrok brez očeta, čigar cčo je bil po žtvijensUem poklicu vojaH. Otroci moškega in ženskega spola, zakonski in nezakonski so enako upravičeni. Dokazano mora biti s prilogami, da je bil oče res vojak po poki cu, to je, da ni samo vsled brambne dolžnosti sli mobilizacije bil v vojaščino pozvan, am^ak, da si je ta stan prostovoljno izbral za svoj poklic sa celo .življenje. y takimi dokazili iu uaraučno navedbo vsoti gmotnih, pridobitnih', rodbinskih in zdravstvenih razmer opremljene prošnjo je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do konca februana 1919. Prošnja mora biti razločno podpisana ln naveden naslov' stanovanja. Prošnjo so ko-leka proste. Mestni maglslrat IfKMiajaskl, dne li. februarja 1919. na 1 katerega- sklicujejo podpisani sodaviča.rji kot sklicatelji, da so razgovoaimo o našta nujnih skupnih zadevah vsotlavičarsfcloorU Dobrodošli so vaigir. sodavičarji ln gg. sodavlčai ke. Ker je stvar zelo važna, bo pAoši vsakega pošumeznika, da se tega sestanka gotovo udeleži ki se vrbi dna iS. feuruarja (torek), točno ob 2, uri pop v gostih-i bolel Adoyd, Sv. Petia c., Ljubljana. Alojzij Cerar, Fr. Pknat, Emil More. IU »9Y ŠOZd cLeirjod tt- dvora Zalog ali Laza pod Ljubljano. Sprejmejo so !!j>lJ~H? meseca marca za napravo 2 do i u! sili ji bukovih drv, ki se razumejo "tudi napravljati o g 1 j o. Več pove J. ttolenec, Ladja, Medvode, Gorenjsko. 1124 mmmm sena in wm\ae ženski. Vprašanja pod šifro soba 32 postno ležeče Ljub lj(au a, glavna pošta, do 22. febr. 3 novi konjsul prsni opravi, 2 rabljeni konjski prsni opravi, 4 rabljene koaiske angleške oprave, 4 rabljene konjske oprave (komate). Ogleda so lahko od 12 do 2. ure vsak dan. tlošenina, Ljuoljaua, Kolodvor) ska ulica (i. SKk išče uradnik absolvent gimnazij. in abitur. tečaja, z daljšo praksfl, v banki, .hranilnici ali večjem podjetju. Pismene ponudbe pod šifro Stalno poštnoležeče Sirovmca, Gorenjsko. UCenr.fi krepk.ega'. zdra. UM.UIU vega ter iz boljše hiša, iščem za takoj za trgovino manufakturne in galanterijske stroke. Oskrba v hiSJ Ponudbe pod a V. 1886-825 na upravo toga lista. y I. Jegoslovanskl anonči in »rudni imi Beseljak & Rožanc Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5. I. Jugoslovanski umetni zavod za dlir P° vsaki fotografiji do naravne flUVGLdfilje bUH velikosti. Slike se izdelujejo tudi z oljnatimi in akvarelnimi barvami. — Slike bodo umetniško izvršene in cene zmerne. — Izvršujem tudi najmodernejša, vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. — Za obilna naročila se priporočam z odličnim spoštovanjem Velican Bešter, fotograf in slikar, Ljubljana, Križevniška ul. 2, Proda se nekdanja ljubSjanska Poslopje z obširnimi stavbišči leži tik glavnega kolodvora v Ljubljani. Prodajni pogoji se poizvedo v Ljubljani pri Za« družni cesitrali, Miklošičeva cesta SI. 8. Cen/eno občinstvo uljudno opozarjam in prosim, da mi blagovoli že sedat podati naročila, za pomlad, ker se ista pred sezono tem skrbne/e lahko izdelajo. Prevzamem tudi vsakovrstna popravila in prenarejama K.Pučnik krojaška tvrdka za dame in gospode, Ljubljana, Sodna ulica št. 3 Vabilo na subskripcijo. Ustanovi se v kratkem delniška družba „5nglav" za izdelavo žitne kave ln sadnih konserv. HP ^Delnice so po 500 kron "VI Vabite se, da se udeležite subskripcije in da samo prijavo pošljete na predsednika pripravljalnega odb ra g. Fr. Cerarja, tovarnarja v Domžalah, znesek se bo pozneie vplačal. Ako pa hočete podpisani znesek twkoj vplačati, pošljite prijave in znesek Jadranski banki v Ljubljani ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Za pripravljalni odbor delniške družbe „Triglava: Fr. Cerar, M. Gostinčar, V. Jeretina. 2ffixxxx2«Kxxxx^xxxxxxxxxxx: 3 Prva kranjska vrvarna x X vrvarskim blagom x vse vrste, izdelano iz pr stne, dolge konoplje, kakor pred vojao. Cena določena. — Zahtevajte cenik. Se pnporeča Z -'ari Ji. Jldamič, Ljubljana. X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX na vagon naloženih, kupim več vagonov po najvišji ceni. Ponudbe z navedbo cene za 10.000 kg, kakovost, množina vagonov, pošljite takoj tvrdki JAKOB POGAČNIK, Ljubljana, Knafiova ulica 15. Podpisani denarni zavodi naznanjajo, da bodo pričenši s 15. februarjem ti. obrestovali hranilne vloge in vloge v tekočem računu z 2°/o Posebnih obvestil sc strankam ne bo razpošiljalo. Ljubljana, dne 14. februarja 1919. Kranjska deželna banka. Ljubljanska kreditna banka. Jadranska banka. Ilirska banka. Češka industrijama banka. Splošna prometna banka. Kreditni zavod za trgovino in obrt. M TRGOVCI! Ponudimn Vam: 50000 mettlj iz riževa slame št 1. po 4-80, št 2 po K 530 št. 3, K 6-40, St. 4, 7-20, krtače za ti-oanje iz riževe slamo K 2*30, iz pravib korenin K 7 — za komad kakor tudi vb« druge krtačarske izdelke. Cen« franko ZAGREB. — Pošiljamo tudi po pošti po povzetju. Sm. WelsB I drog, Zagreb, Jurlilčev« uiica 9. io za ifitie se dobi v vsaki množini. Jeden komad 50 g stane K 2-—. R&zpoSilja tvrdk* Janko PJntar, Spodnja Šiška, Ljnblj. Naznanilo! Pravo PERILNO BLAGO, zelo močno, za predpasnike, oeflr ra srajca, za blu ze, klot, SJIon, se dobi po nizkih ce-uah v trgovini Ivanka Prnprotn'k i Ljubljani Sv. Petra ceata Ster. 29. Zarezno cementno najbolj trpežitf vrst« lahko dobite pri Antonu TrSan, Kranj ua farovški loki. o Kolizeju, velika dvoranu (vhod Ku-lizejaka ulica) dno 26. febraaija 1919 Ob 3. uri popoldne. Prodajalo se bodo: kolesa, poh'štvo, ročni voziček, okvirji ln Sipe za slike, 1 harmonij in 1 velika naprava za acetllensko luč. Išče se izvežban lesni Ponudbe pod »Poslovodja" na uprav ništvo „SLOVENCA". Proda se mr VILA v lepi legi v ljubljanski okolici z velikim zelenjadnim in sadnim vrtom. Naslov se poizve v upravništvu „Slo-• venca" pod štev. 1061. m dobe po nizki coni pri Fr. Kraut-a, PJiberk. — lstotam se kupi 12 H. P. parni stroj, g Hotel 2 restavracijo in Kavarno ter prostori za mesarijo z lepimi kletmi, vrtovi, 40 sob za goste z vso opravo za takojšnio otvoritev, Jirasna lega v svetovnem zdravilišču z izvan-redno prihodnostjo se proda. Ponudbe pod P. K~, poštno ležeče, Bled. Vsako množino 1108 ID M\U —to^n.° tvrdka Martin Šnmer, Konjice. Z! v o apno, portland-cement, zidno opeko v Celih vagonih dobavlja najceneje Valentin Urbančič« I, jabljana. Frančevo nabrežje 1. Oglje ;*32 Okoli 30 vagonov, je naprodaj. Ciril Zagorc, Sunja, Hrvatsko. {.Jugoslovanska tovarna palic v Sunji — Hrvatsko priporoča vse vrste lepo izdelanih, t m i h in cenib sprehajalnih palic na drobno in debelo, po najnižjih dnevnih ccnah. Vzorce pošilja po povzetju. ^a moške srajce in lika-rice k etrojem, ee proti dobri plači sprejmejo sa stalno. - Vpraša se pri Karla Hamannn v Ljubljani, Mestni trg 6. samo prve vrste nudi nujcenejo K. A. KBEGAR, Sv. Petra cesta 21— 2». 3MT Zastonj _ hmsBS- dobi vsak na 9U) Cffialif »nc p° K *>, "^SsS^ 45,55 in višje. Dobre harmonike K15, <0. hO, dvovrstne dunajske harmonike K 120,1«0. trivrstne K «00, 400 m višje, namena dovoljena ali denar nazaj. Pobija po povzetju sil predplačilu raz- pošHjninica Jan Konrad, r Brilx 1995, CcSko. :: KnuRRnn „ZUE2Dnu m naznanjam p. n. obtinstuu, da otuorim dne 15. februarja 1.1. u prostorih Kazine „KFlUnKni3 „ZUEZDfl" Priporočam se p. n. občinstuu, zagotau-Ijajoč najsolidnejšo postrežbo pod skrb-nim »odstuom aB5Ip ^^ kaoarnar. Kupim dobro vpeljano na prometnem kraju za trgoviuo, najrajšo na deželi v kakem večjem trga na Dolenjskem blizu železnice. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo ,,Slovenca" pod šifro ..Trgovina SO 0SCr 1073. Otvoritveno naznanilo. Otvoril sem v Ljubljani na Franc Jožefov! ces".l St. 3, I. nadstropje prvo jugoslovansko krznamfco m stroprnfco kjer bodem izvrševal vsa v krznarsko stroko spadajoča dela. popravila, hranitev koiuhovine čez poletje itd. iu kjer bodem prevzemal in izdeloval vsake vrste surove kožo. * Izobrazil sem so v inozemstvu pri največjih podiotjih v Berlinu, IJarizu, Lipskem in upam cenjeno občinstvo zadovoljiti s solidnim in cenim delom. Izdelujem tudi častniške čepice po meri ter imanj v zalogi prave izvirne znake za čepice, prave srbske epolete, zvezda itd. ki se dobivajo edinole pri meni Ludovik Rotli. Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SIIS Janko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/L Nlkakega pomanjkanja vee? Proda se večja množina clkorlje, stolčenega popra, medu, raznega milu, pralnega (iraška, lnga, voč* vagonov omail-posodo, manniakturncga blaga, narezanih podplatov, več tisoč kg veiig, železnih grabelj in koritov, brzilo za konje, več tit;oč kosov sekir, kosa, več tisoč litrov praznih sodov itd. Poizvedbe vsak dau od 9. do 11. ure v Zadružni centrali, pisarna Miklošičeva cesta 8 1. Hotelirji pozor! Belgrad, središče Jugoslavije, je brez pohištva, hoteli in zasebne hiše so izropane, pomanjkanje na prenočiščih pa ogromno. Za eno posteljo in noč treba plačati 80 K in več. Kdor razpolagaš primerno glavnico in potrebni mi zmožnostmi, niy ne zamudi ugodne prilike in si osigura popolno hotelsko opravo (opravu, perilo, jedilno orodje, kuhinjska posoda, vrtna oprava itd.) ki se uabaja v bivši Predilnici, približno devet vagonov. Nabavna skupna cena od 280.000 do 300.000 kron. Ogled mea j. in 5. uro popoiano v Zadružni cen* trall MlkloilCeva cesta n I.