PROSVETA lahaja rnk 1T. iuthort-d on J um 4. 111«. 8ubocrtptloa $1.00 Yoorly ŠTEV — NUMBER 124 Domače vesti Angleški kralj s« odpovedal naslovu London, 23. juri.- Kralj Jurij ar jO odpovedal naalovu "cesar-ja Indije" m proklamaeljo, ki j« bila objavljena v londonski Go* «Hi. Ta korak je bil napovedan, ko ar je Indija odcepili od briškega imperija. Naalov je bil zadnja zveza med Imperijem in Indijo. Izredno zasedanje avstrijske zbornice Dunaj, 2.1 jun- Drtavna zbornica se \>n kmalu aettala na Izrednem /aaodutkju In razpravljala o ruaki aretaciji polidjake-ga inšpektorja Antona Maroka Huaka atpmture Taaa poroča, da Je bil Marrk aretiran na obtoi-bo šploneže proti Hovjetski uniji. Obravnava proti japonskim častnikom Jokoharna, Japonska, 23. jun. — Pred ameriškim vojaškim so-dišcem se |e pričela obravnava proti petim japonskim morna* ričnim čaatnikom Obtožnica Jim očita, da so mučili in umo rili tri ameriške ietalee, ki ao bili ujeti na Novi Gvineji v vojnem času Nadaljnje britske čete se vrnile domov London, 25 jun—Nadaljnje britake ^ete ao ao vrnile domov iz Palestine, Obrambni miniatur A V Alesendor jo Izjavil v parlamentu da bo evakuacija britaklh čet i« Paleotine dovršena do 31. julija. Četrtek, 24. junija 1948 Caaada UM pt rtu. Chlo*» »a4 Cook Cene* 99M pM n» foreign countrtoe 911.99 M* J—* • • Cmm ofluov po dayeyru. dop »ter i* iM|»lnft ¿Wurr m m *»a*a|o. Rokapfci Ut*Mrn« vmMm (trto». poraett dram«. peaml Itd.) M rmejo potiljatolju to v aloieju. U |a prtteftU ČETRTEK, 24. JUNIJA 1948 PROS VETA 3 "Radnik" odpM z vsem tovorom (Nadaljevanje z 2. strani) tovoriti blaga za Jugoslavijo in če bodo mogli bodo preprečili odpremilev istega. Kar sam TIS j pride Jože Stalin in naloži blago, če je že njegovo, je rekel eden od delavcev. Joseph P. Ryan se sicer ni hotel izjaviti odločno, če se strinja s skupino ali ne, vendar je dejal, da jih ne more obsojati radi nečesa, česar bi sam ne hotel vršiti. Potem je izrazil nado, da bodo ladjo vendarle natovo-rili. Nakladanje |e41o napeej bres nllb Ako bi ne bilo nagajanja in zavlačevalnih pogajanj z unijo upornih nakladaloev, bi Jugoslovani sami hitro natovorili blago na ladjo. Na pomoč so jim hoteli priti v četrtek zjutraj new-yorški jugoslovanski pristaniški delavci od unije št. 781 (ILA), toda to je povzročilo pravcat krsval. Eden od nasprotnih delavcev je zavpil nanje, da bo razbil glavo prvemu, ki si bo u-pal iti tovoriti ladjo. Skoro bi prišlo do pretepa, pa so jugoslovanski delavci opravili z nasprotno skupino besedno. Kot mi je povedal neki Jugoslovan, se je izmenjavalo ostra mnenja v italijanščini in amerikanščint kakršno znajo rabiti pristaniški težaki. Policija, ki je štela z detektivi vred kakih 150 mož, je bila pripravljena, da poseže v spor, a ji ni bilo treba iti v akcijo. Na, ladjo niso pustili nikagar, dokler se ni ozračje malo razčistila in je večina raaboritih pomol cev odšla. natovarjanja. Na enem koncu ladje pa so spet druge ženske in moški, stari in mladi, hiteli jemati na krov pakete, prti jogo in podobno. Vse je bilo pripravljeno pomagati, da ne bi blago ostalo na pomolu in ladja odplu-la prazna, kakor je bila želja -akupine pomolcev. Pa so jim delali tudi pri tem zapreke— družba, ki operira pomol, se je naenkrat zbala, da bi se kdo pri nakladanju poškodoval In morali so vsi zunanji pomagači nehati z delom in tudi posadka. No-vodošla pomoč od zunaj ni smela začeti z delom, ki je spet stalo do četrtka zjutraj, ko so se pričeli odvijati dogodki, ki so opisani ^goraj. Radoveden sapeftec •Po telefonu ml je bila povedana zabavna zgodbica za za-beležbo. Eden od reporterjev, ki so prišli na ladjo, bi si bil rad neopazen ogledal neki ¡prostor na ladji, pa ae je skušal zriniti notri skozi deloma odprto okno,' naenkrat pa ga je pocukal eden od stražarjev za suknjič in mu Vljudno dejal, da mu prav rad' odpre vrsta, naj gre kar lepo z njim. »Malo nerodno je bilo re-porlerju.tpa je vseeno šel, bil še lepo sprejet in pogoščen ter je potem drugim prisnal, da so na 'iHadniku" prav dobri ljudje—< ni jim pa saupal v kakšnem .položaju ga je našel strežaj. Zadnje vesti Danes zjutraj ob devetih je bilo po radiu poročano, da je po-*'sadkk "Radnlka" pravila na I krov vse blago in je parnik že gali kjer in kakor je kdo mogel, da .je bilo spravljeno na ladjo vae do zadnjega komad tč* — vključivši dve veliki potujoči kliniki (mobile clirucs), džipi, trnki, oprema za bolnice, moka» paketi, skratka: vse. «BIUE MALE l MENI (POVEST NAŠIH DNI) Miško Kraalec (Nadaljevanje in konec.) tO. Peglavleo "veltktk" •Vatikan, Angleži in nad vae-mi Amerikanci predstavljajo ti« ■ ste, kamor naj bi -pustili te "maje tu semo kot in Goebelsa. Gre za preprosto ¿tvar: gre za kraljestvo te«a sveta.. Za to je šlo Hitlerju in Mus-ioliniju, za to gre Hitlerjevim dedičem Angležem in Amarl-kancem in za to gre Vatikanu, '»Kraljestvo od onega sveta" je nerentabilno, geografsko predaje in se ne da eksploalirati. Včasih so, da bi uklonili narode, "rožljali z orožjem" po Radio poročevalec je rekel, da je bilo «nafciAenega blag* do blizu tisoč ton; uredniki Dobrovolj-nega odbora pa so menili, da jelle". Vatikan bilo v»*l*£l«g* do blizu 800 ton. podružnisa. dočim je bilo prej poročano o Cerkev se jfe vedno kaj rada 450 in «00 tonah tovora. postavljala v ganljivo držo. če Kot je .povedala uradnica zgod ili šlo drugače in klicala svetu, raj omejenega odbora, ji je naj pusti meh? k njej. Toda ta eden od civilnih euvaiev na po- '(pustite" sveni kot prošnja sa-molu dejal, da je gledal -*e to mo, kadar njenim prijateljem ¿vetu. In vodje narodov so se požrtvovalno in pridno prizado-Ulaba prode in ni zanje rešitve. Uu in tam res uklonili. Danes vanje Jugoslovanov aa panol» Ko je bilo med vojno treba, če hrož jajo z atomskimi bomba št. 4 in ne more reči drugo*» kot Ue «e protestirati, pa vsaj po- mi, ki da jih prevažajo yo Sre-to, "that people of sueh e race ssedovati pri njenih najboljših ¿ozemskem morju. Gotovo so oan nc»-er perish!" Torej, ljudje UmeUljlh proti pobijanju žena, bil ti apostoli vojne m strahu-iz naroda kot je jugoslovan^i, Jtrok, staivev, eftloh ljudi v za- valci sveta hudo razočarani, ko ne bofeo poginili, ker ne kloni jo NJu. streljanju tatov. masov- se ljudstva "onstran železne za-preTnobeno še težjo nalogo. nem pobijanju nedolžnih ljudi, vese" niso kar onesvestila in •&ivni ie oosebno občudoval muoenju, .kakrtnega dotlej še ni predala. Stara stvar-to rožlja- Eiilrf 1 ti u n!i ru^ii^J»« * zaveznikom tako blagoslavlja. Tako sta po- kelade, kl J i ^ sUbo goditi, je poslaU v svet Čela Hitler lnMussolini, rožljala nT*iM^^JdSE S! -po strpnosti ido Uh njenih L se s pobožnostjo In božjo po-fl T r: tiii!!!;, ''puetite" ima tudi močjo odprsvljsla na vojno, ts< letl v Partlian* 3« ' in to celo cesto pomen pretnjejko sta si Hitler in Mussolini že meno poročali sledeče: Ves popoldan v četrtek in do dveh danes zjutraj je bilo vse živo na pomolu, pri katerem je bil vsidran "Radnik". Moški in ženske od posadke in .potniki pbojega spola ter naši jugoslovanski ljudje iz New Yorka so delali, kakor mravlje pornsn lodplul proti Kanadi, kjer bo v Na samem pomolu so m^tem Montrealu vkrcal še več potni-nalagali člani fladnikove posad- kov in blaga nakar ^ odplul ke lilago na ladjo. Pa tudi to m proti Reki ugsjslo jeznim pomolcem — za- ( «« » htevall so od oskrbnika Peto- očividci, ki so bili sinoči pri-na, da jjm v«ime ročne vozičke,'šotni na ladji dokler ni bilo delo na katerih so vozili saboje in končanD( ^ telefonlčno In ust-drugo pod žerjave, ki so dvigali tovore na ladjo. 'Posadka je delala naprej z gollpil rokami — prav kakor so z golimi rokami v začetnih dneh osvobodilne borbe branili svojo domovino, ter svoje drage pred italijanakimi fašisti in nemškimi nacisti ter njih domačimi hlapci izdajalci. Pomalci so .so..se posmehovali njih naporu in med seboj govorili, da jim bo vzelo najmanj en teden preden bodo spravili ne ladjo vseh 400 ton blaga. To škodoželjno veselje pa ni dolgo trajalo — ladijski častniki so dali pomolskim uradnikom vedeti že v četrtek popoldne, (17. j lin.) da bo posadka z nakladanjem gotova preden bo konec dneva in bo mogel "Radnik" odpluti v petek dopoldan. Tako so poročali popoldanski listi in sama sem dobila informacije, da je bilo v četrtek proti večeru le šev malo blaga na pomolu. (Prvotno je imela ladja odpluti V sredo dopoldan.) t Lepa sahvala za Jugoslovanske žrtve .. . V sredo že proti večeru sem se sama podala na ••Radnik" v družbi Zvonka Novaka, ki odhaja v Slovenijo. Govorila sem z nekaterimi Člani posadke in s kapitanom Danko Vezičem. V listih sem videla pred tem o-membo, da je Toma Babin, predsednik tukajšnjega kluba jugo-slovan. pomorščakov izjavil poročevalcem. da je postopanje pristaniških delavcev nehvalež na gesta napram ljudstvu Jugoslavije. Vprašala sem torej kako se počuti spričo tega poaadka. Mlad fant na krovu je odgovoril, da se mu sdi dokaj "lepa zahvala" za vse velike žrtve, ki so jih doprinesli Jugoslovani v borbi na strani zaveznikov. Eden od Slovencev na krovu se ni razburjal, a videti mu je bilo. da ga tako obnašanje Amerikancev napram Jugoalovanom boli. Vil so namreč že vedeli, da newyor ški dnevniki, posebno Heerstovi sličnl. z naslado razpredajo slišal, I Kadar Vatikan govori z Jugosla-1 zdavnaj prej razdelila svet še z večjo pozornostjo sledil TJ^ b l vadno pretnja tudi postsvljala-slavoloke. vzajemnemu delujti se je vršilo L,^ ^ ne ~ M M Na svftu je glvai. ki je moč pred njegovimi očmi. še eamosrajčnlke, ki se pode po nejša od vsakega orožja: ljud Vse do zadnjega trenotka so ki jjh zaradi izdajstva dviga še do včeraj "sveto mesto bili povabljeni vsi na nekoliko #li ^ pre(j sodišče Rim" kljub vsem miti al jezom, prigrizka na ladjo, kapitan se-1 In takrat kaj rada pride pretnja; tankom, ameriškim ladjam, ki jim v toplih besedah zahvalil za Mpuitite male k meni!" . gledajo vanj, vse te "apostole veliko požrtvovanje in dobro vo- Ne samo to Gfe ^ ljudstva, miru, čuvsrje evropske kulture ljo. Domači newyorški ljudje La ntrode> kj ,e trgajo Iz suž itd. . . Hhko navdaja skrb, so potem s posadko In potniki nQgti k avobodi. ¿e včeraj, do- ¿e je atomska bomba Uko sred-prepevali, se še nekolijco pogo-; kler je jtslijsnsko ljudstvo volj- stvo, s kstero bodo mogli pre^ vorill med seboj in nato vzeli no si^jo (sšiatičnim kolovo- plašiti svet. Imenovali so slovo od ladje in potnikov ter I aj«m in širilo "rimski Imperij" "velike", ki so edini pokliesni, posadke. po Afriki, po Btlksnu in delalo da odločajo na svetu: zato kri Kapitan je odredil par ur od- pohod celo v-Rusijo, je Vatikan čijo, da bi jih vsi slišali, rož-mora za posadko, nato pa je U obema rokama blagoslavljal 1 jajo z orožjem, da bi preplašili "Radnik" ob šestih zjutraj qd- te italijanske 4»msle", ker je Vs- avet, ksr ns lepem so se odpra plul proti Kanadi.—V srcih Čla- tikan lahko nesel za njihovim vili prestavljat mejnike v Trstu nov posadke nI bilo sovraštva, je mečem "blsgoveat". Ni še deset in drugod in vsem "malim" pri rekla žena, ki je bila prirotna het tega in ko se danes tudi ita- nas se je odvalil kamen s prsi na ladji do zadnjega,.vedeli so, Ujsnsko ljudstvo bori za svojo v upanju: tu je čas. "Veliki" da imamo tukaj kot'v dtv.gih de- samostojnost, svobodo in to sa- so spregovoril. 'Veliki" odločili, želah In kot v Jugoslaviji sami mo po navadnih volitvah, Vati- In vsndar, kaka zmota: velika Hudi, ki sejejo sovraštvo in so kan že izreka nad temi nekoč so samo ljudstva, veliki so samo nasprotni vsakemu ljudskemu tako pridnimi "malimi" svoje narodi, kadar se odločijo, da si napredku.—Odšli *o, kakor so prekletstvo. • bodo izbojevali svobodo, sli že jnišli, z dobro voljo in Hm kil- 'Laž je bilo tisto o "apostolu Izbojevano branili In so voljni čemo: Srečno pot! miru", kakor se je Vatikan pred- za to vse žrtvovati. Zgodovina stavljal ganljivo svetu. Cerkev je dokazala, da ljudstva dane« je vedno stala na položaju s kri- to zmorejo nuiogo bolj kot kda žom v levici in mečem v desni- koli v preteklosti. Narodi so poči. Nič zato, če je včasih te meč kazali In kažejo vaak dan očitno skrila pod plašč, ali ga celo pre- po vsem svetu, da niso več "mi- .dala svojim prijateljem: »daj H", ki bi hrepeneli "k nJim" I Glas zvona svobode v filadelfljski državni palači, ki je 1. 1776 jtnijj^om, zdaj Namcefn, zdaj Se včeraj nebogljeni, mali, po naznanil ,prvo javno proglašenje in Čltanje Izjave neodvisnosti, obojim, še ga zdaj daje Ameri- stajajo danes silni, veliki in ne-odmeva skozi vae čaee prav do naših dni. In vsako leto ob priliki kanCem in Angležem. Tisti, ki premagljivi! te obletniee odiože Američani svoje delo ter prisluhnejo temu Le ni pokoril in poljubil križa, "Mali", ki hrepenijo "k njim" odmevu in se radujejo. Ali koliko jih je med njimi, ki bi vedeli, jQ je dobil z mečem po glavi, so ostali samo še posamezniki da je bila ameriške neodvisnosti--|all bi jo vsaj dobil, ako ni bil| ki tavsjo po nsši zemlji brez vsakršnega odmeva, zbirajo podatke, ponarejajo te podatke, zlasti o ras položen ju ljudi, ker niso ugiKtnl aaiije, in v še' to spravljajo po raznih kanalih čez mejo. Pri tem jim ne gre več za nikako idejo, temveč samo še za denar. Deiutr se tam "pri njih" vedno dobi, čeprav ne tako izdaten, da bi «i Hehar kar mimogrede kupil vilo, "Pomoč opUstošenl Evropi" po Marshal-lovem planu sicer ni tako o-gromna, kakor so kričali, in opustošenja po'Evropi ne bo odpravila—to namreč iihko odpravijo samo ljudstva s svojim delom-tods ta pomoč je vendarle to llkšna, da bo .pomogla pred vsem lakajem "velikih": De Gaspariju, Blumu, Schuhma-cherju, Francu, laburistični stranki in Attleeju, dalje tudi MIhu Kreku, Mačku, Mlkolaj-czlku, Nagvju in še mnogim takim Nekaj malega pa bo z go spodove mize odpadlo tudi še vnaprej za nuše "male", ki bodo vršili svojo umazano raboto ts-dajstva Vsekakor ne sinemo misliti, da se to ne bo vršilo še dalje. Verjetno je samo, da se ti "mali" ne bodo več oklepali duaedanjega gesla: "Pustite nui le k meni", To se je namreč slsbo obneslo. Treba bo Izbrati novo geslo. Saj za Ideje taku ne gre. No, ljudstvo pri nas bo tudi v bodoče pazila na te "male", da Im pravočasno prepreči vrnitev Mk njim".. In zares je treba pa siti: če ti "mali" vršijo svojo umazano izdajstvo za gol denar, mora naš človek stati vedno in povsod budnu nu straži za veli te. neprecenljive stvari. Avtobutna nesreča pri Kamniku ti,: j (Gla* Naroda) MN NeODVPQSTl in vesti o korajžnem nastopu po mol cev na pomolu št. 4 in»c prav nič ne potrudijo dognati koliko je na celi stvari pravega amerikanstva in koliko neke druge napetosti, ki jo posebno v New Yorku prav dobro poznamo in srečujemo vsaki dan Na ladji sem opazila število , ** l<< jem govoru zajel rezultate de TStaU posebnega sla ponj na mokrStičnlh reform na podeže on je ^ahal-konj. temnemu- ^ ^ Jt. iTiJT^XX? razkrilo pri »adnjem pro^u, do PhiUdelphije. Ves zaprašen ^ tf na|i ..nuiir hrep4yne. izmušen do onemoglosti je K „B _ dl b| biU prijezdil 2. julija v državno pa- a„. T.^božnost prihaja lačo. Dospel je ravno v pravem loboko grc., ki Je že času, da je glasoval - njegovi^ VM>m drUK|m obupalo To glas je bil za resolucijo, nakar K,, Mihl Kn,k to m Vatikan tU spremenili svoje stališče še jn ^ blagoslavlja tanke in ml- Pennsylvania in South Carolina trajjwc pr0t| |talijannkemu Ijud- — resolucija je dobila 12 glasov, 1 Btvu jn atomske b«>mbe, ker nobenega proti Teden kaaneje.l»mair nešen razvoj v so» cialissm, Prsdsednlk toclslno-demokrst-ske stranke minister zs Industrijo Zdenek Plerlingsr js ns sbo-rovsnju v Prsgi poudsrll, da u-stvarja združitev socialističnih sil pogoje za uspešno.gospodarsko delo In utrjuje pravo dsmo-kracljo. Tam, kjer je socialistični tabor enoUn, se združujsjo okoli njega vsi napredni elementi, med neodličnlmi socialisti, zlasti pu med hujskači **tretje sile", pa iščejo kaplUltsti svoje petokolonsše, ds bi pripravili novo vojno. ki železniških nesreč In je skrajni čas, da se proga zavaruje. I)o nesreče je prišlo zsrsdl ive-|)revidnesti šoferja avtobusa, ki je paitlral nepregledni In nets-varovani prelaz ter nI pazil na morebitni prihod vlaka, čeprav so bili železniški varnostni zna-Na tem mestu je bilo že več ki v redu in ne vidnem mestu. KontinenUlnl kongres pa ni čakal na Naw York, da se odlo-|btvalce skupsj. ds prisostvujejo čl. pst pa je te 4. Jul formslno I preči t sn ju Izjsve neodvisnosti sprejel Izjavo neodvisnosti, u- Kopije Izjsve ps so jKisebni seli rsdno poznsno kot "Soglssns i* ponesli v drugs mests In krsje js vs trinsjstlh zed držav A me- — V I 1776 so Ideje, /apopadene rike " Dne 8. Jul. je nemška pu- v Izjavi neodvisnosti plodno de bllkacija v Philadelphiji, "Penn- lovale ter vplivale na mišljenje sylvsnlsche Susu-Bote." pri-1 tedanjih Amoričsnov FUozofi-neaU prvo vest o tem velevsž- js In ideje vlade v smislu te Iz nem dogodku. Naslednji dan pa have so v dobi revolucije nap"I je "Ssturdav Evening Post" prl-lnjevale ljudstvo z neodoljivo u nesel celotno vsebino Izjave I ljo njihovega uroam< en> in U-Dnr 7. julija je bila i^jsvs ob- mu vzgledu morem*, »leditt tudi javljfna v "fUaats Bote" v nem v 1. liMfi kajU piaviee ln evubo škem prevodu, dne 8. julija pa Ušu» Ur n**Jv»ei»o«t je treba je zvon državne j»aUče. zdaj na j vedno braniti zvan zvon »vobode, klical pre- — ijsvobodilvi Češkoslovaške, pfM^ebno f» fs bruarskih dogfHlkih letošnjega leta Na nutiti prit denarbJ 0DRABÜENE MAŠČOBE so še vedno petrebne! POSTOJTC IN FOMISLITKI l>.l»el»ije«r mmiiolie se edUi kuliinjekl mipedki. ki jih lehko vnov^ite .,1*1*1 Oeneš njih tlvelnih reneh veek t^nlek prev piirt« ' ZaUtej. nedeljujie s hren)en>eiri In «4 «bhiliM •HRANILI POPTt MNOOO VKČ MAŠČOB de M' »*Me»tr re sol^"»" . ' »,l0 BP*\ jwMluJlt*. kekoi v t-—u vojne lomljenje niettrilh inrtnlh <«d> ivxJiov pmnfttitlija omeh, •h r l/nese p*Mltsenje fKmcv' menjat količin«» je vredno •lireniti kri p««Uel»n« |e Ae vedno »Irhrrne kaplje' ODDAJAJTE ODRABLJENE MAHdatke. Se ni prepozno, še ni, je šepetalo Pivcu, toda roke niso bile pokorna slabotnemu glasu. "A? Tolmač?" se je zasmejal vojak. "Torej naš človek! Gut! Pridi z nama na kozarček vina! Malo sva te preplašila. Nič ne de. To je naša metoda. Pojdi z nama, da splakneš svoj strsh! Pridi, ksmersd!" Pivec je morsl z njima. Vojaka sta ga predstavila svojim tovarišem. Večinoma se zanj niti zmenili niso, nekateri pa so ga hrupno pozdravili. "Kaj boš prevajal, ko bomo mi odšli?" ga je nekdo vprašal smeje. "Ali znaš ruski?" se mu je drugi zasmejal in mu pomežiknil z levim očesom. "Pij, tolmač, pijl To je edino, kar ti še ostane!" Pivec je moral piti. Revolver v žepu ga je tiščal. Ali ni še vedno čas? Samo stopiti je treba k vratom. In potem po vrsti: "bum, bum, bum!" Kot muhe bi počepali. "Kaj premišljaš, tolmač? Pij!" je dregnil obenj zavaljen možakar. "Premišljuje naj drugi. To ni naša stvsr. Mi smo premišljali, ko smo šli proti Moskvi, pa ne premišljamo zdaj, ko gremo proti Dunaju. Pijmo!" (Dalje prihodnjič.) Melbournom, Queensland s Bris-banom, Južno Avstralijo z Ade laido, Zahodno Avstralijo s Per-tohm) in otok Tasmanijo v Avstralsko Zvezo. Avstralski Zvezi so dali v skupnosti Britanskega Imperija položaj dominiona. Bivše kolonije so ostale v Zvezi samostojne upravne enote s svojimi vladami in svojimi parlamenti. Za sedež zvezne vlade in zveznega parlamenta so začeli leta 1013 zidati Canberro Med razgovorom o Avstraliji se je nabrala na krovu Parti zanke že kar velika družba. Okrog nas so posedli mornarji, skupina povratnikov se je zbrala ob bližnjih rešilnih čolnih. Zvonimir je nadaljeval: "Do prve svetovne vojne je imelo gospodarstvo Avstralije izrazito kmečki značsj. Avstralija je zalagals z volno, mesom, mlekom ln pšenico predvsem svojo matično deželo Anglijo. Industrija je bils s kmečko proizvodnjo najtesneje povezana: mlini so mleli pšenico, čistilnice so čistile volno. V živinorejskih področjih so delale velike klavnice in mlekarne. Ce omenimo še sladkorne tovarne v Queenslands topilnice zlate rude, opekarne, usnjarne in začetke lesne industrije (železniški pragi), bi bilo neštete vse glavne panoge avstralske industrije pred prvo svetovno vojno. S prvo svetovno vojno pa se je začela Avstrslija izpreminjati v močnp industrijsko državo. Leta 1015 so v Bröken Hillu izdelali prvo jeklo v Avstraliji. Industrija se je razvijala tudi med obema vojnama, med drugo svetovno vojno je rasla od leta do leta." Zvonimir vzame iz žepa be-ležnico in prebere tole razpredelnico, ki kaže razvoj avstralske industrijske proizvodnje v dobi tik pred drugo svetovno vojno in med drugo svetovno vojno: Vrednost industrijske proizvodnje v Avstraliji (v milijonih funtov): 1938-39 42-43 43-44 "Mlada avstralska buržoazija bi rada osamosvojila avstralsko gospodarstvo in avstralsko industrijo. Menda bodo že letos izdelali v Avstraliji sami tudi avtomobilski motor!" Toda spet glas od čolnov: "Med vojno so dograditev tovarn, ki bi delale tanke ali traktorje v celoti, zavlačevali na vse načine. Te tovarne prav za prav niso nikoli začele obratovati." Tone iz Semiča ne more po zabiti dogodkov iz konca vojne: "Ves zavezniški material so zmetali v morje. Tisoče novih avtomobilov, tisoče traktorjev, nepregledne množine obleke in opreme! Cele mesece so potapljali, potapljali na Novi Gvineji in na vseh obalah Avstralije. Niso hoteli nasititi trga. Ce bi imeli ljudje blago, fabrikanti ne bi toliko služili!" "Ali ne zavisi v neki meri osamosvojitev avstralskega gospodarstva tudi od števila avstralskega prebivalstva? Avstralija je namreč zelo bogata, čeprav so na velikem delu njene površine puščave. Vzemimo za primer tole: l(Lodatotkov površine Avstralije fc primerne za njive. To je površina treh Ju-goslavij. Na polju, ki je veliko za tri Jugoslavije, bi se vendar lahko pridelalo žita za mnogo milijonov ljudi! Za temi polji so pašniki, ki so veliki na primer za deset Jugoslavij. Tu bi se lahko pasla lepa čreda živi-V Novem Južnem Walesu igrala svojo vlogo, v pomoč ji je bilo vojno stanje. V novih povojnih razmerah pa so se račele razmere v Avstraliji hitro izpreminjati. Mnoge vojaške tovarne so prenehale obratovati ali pa so delo zelo omejile. Britanski imperij in ostali svet sta sicer ostala še tudi po vojni kupec za avstralske kmečke pridelke, toda ta kupec velikokrat nima denarja. Po vojni Avstralija ni več izolirana država. Ko bo pomorski promet ponovno oživel, bo prišlo na avstralski trg tudi tuje blago. Zunanja konkurenca bo nujno odigrala svojo vlogo. To velja za tovarniške izdelke kot za kmečke pridelke. Konkurenca v industrijskih izdelkih bo zelo lahka, ker avstralska industrija ni samostojna—že danes se kaže na primer v sorazmerno zelo visoki ceni avtomobilov—, pogoji za gojitev mnogih kmečkih rastlin pa so že na bližnjih otokih okrog Avstralije boljši kot v Avstraliji. S teh otokov uvožena povrtnina in sadje bosta na primer konkurirala vsem avstralskim vrtnarjem. Poleg vsega tega je treba računati tudi na posledice nove kapitalistične gospodarske krize. Na splošni življenjski standard, ki je trenutno v Avstraliji ne <■ in v Viktoriji leži velikansko rudno bogastvo. Podnebje v teh dveh državah je v vsakem oziru ugodno. Tu je dovolj dežja in poletja niso prevroča. Novi Južni Wales in Viktorija bi lahko postali največje industrijsko središče sveta. Zdi se mi, da je Avstralija prazna zemlja, prebo-gata in preyelika za svoje se danje prebivalstvo?" družbo. še vedno visok, pa vpliva bistve* no že sedaj visoka zadolženost Avstralije. Avstralski narodni dolg je med vojno zelo narasel. V marcu 1946 je znašal 2,818,-000,000 funtov. Vsak Avstralec je zadolžen s 380 funti pri domačih in čezmorskih upnikih. Na račun dolga je treba plačati vsako leto 78 milijonov 490 tisoč funtov obresti! Zato so se davki v Avstraliji v kratki povojni dobi že zelo dvignili. V letu 1946 so bili desetkrat večji kot leta 1939. In-vprašam direktni davek na pivo, tobak, | cigarete, vžigalice znese nad po- imela v letih 1934 do 1938 še vedno 22 milijonov 600 tisoč funtov dohodka od volne. 22 milijonov funtov je zelo velik denar. V posameznih predvojnih letih je redila Avstralija 125 milijonov ovac. Danes cenije njihovo število na 95 milijonov. Skoraj 85 odstotkov ovac je vrste merinos. Ovce merinos imajo najboljšo volno na svetu. Avstralija pridela četrtino svetovne produkcije volne in polovico svetovne produkcije volne merinos, 90 odstotkov volne Avstralija izvaža. Poleg volne izvaža tudi bravino. Lastniki avstralskih ovac so večidel angleške družbe. Te družbe so uredile v Avstraliji velikanske ovčje farme, na katerih rede po 100,000 in celo po 120,000 ovac. Ovčje farme, ki imajo 20,000 ovac, so v Avstraliji majhne. Skoraj tretjina avstralskih ovac živi v velikih farmah. Jože Simčič iz Istre je 15 let strigel v Avstraliji ovce. Takp-le pripoveduje o avstralski ovci: Največ ovac živi na jugovzhodu Avstralije. Največje ovčje farme so v Novem Južnem Wa-lesu in v Viktoriji. Nekatere so tako velike kot Belgija. Južna Avstralija za ovce ni primerrra, ker ima premalo dežja, Queens-lafod pa je za ovce prevlažen in prevroč. * (Dalje prihodnjič.) "Vprašanje prebivalstva v Av- lovico kupne cene teh predme-straliji je res zelo pereče. Av-^tov. Avstralska lira ima samo 72 148 kovinska ind..... prehrambena ind. in ind. tobaka ............... oblačilna ind..... tekstilna ind..... kemična ind..... Komaj si zapišem podatke, že izvem tole: "Med drugo svetovno vojno je 41 56 59 16 23 24 10 21 2% J 12 29 25 stralijo je treba naseliti ali pa bo propadla—to je splošno mne-. .. nje v Avstraliji. Zato so usta-157 novili pri zvezni vladi posebno (ministrstvo za doseljevanje, ki I je istočasno tudi propagandno ministrstvo. Naloga tega mini- 1 S PART1ZANK0 Cene Kranjc (Ladijski dnevnik) (Nadaljevanje.) Partizanka pelje v domovino gozdne delavce, ki so v Avstra-lljl nstessli iz nsjtršegs avstralskega lesa milijone železniških pragov in posekali tisoče viškov i?ss za rudnike; pelje v domovino rudarje, ki so nakopali v globokih avstralskih rudnikih gore zlate rude, in rudarje, kt so v Novem Južnem Walesu in v Viktoriji kopali premog, že lezno, svinčeno, cinkovo #n srebrno rudo; v domovino se vračajo pristaniški delavci iz vseh avstralskih pristanišč, delavci z žag in apnenic, strižačl ovc, se-kači sladkornega trsa. ribiči, graditelji avstralskih cest S Partizanko gredo domov vrtnarji in vinogradniki, ki so pro dali svoje vrtove In vinograde, lepe hiše in dobre avtomobile Vračajo se Jug<»slovani iz Avstralije Naj sami pripoveduje-jo, kako so živeli in kaj so videli. s Partizanka ni last neke ladijske družbe, Parti/anka je la»t vseh delovnih Jugoslovanov, tu di 723 "Avstralcev" to dobro ve Zato ni vseeno, kakšna je na- kot solze. Barvo je treba na tenko raztegniti. Tudi nimamo je toliko, da bi jo lahko zapravljali. Mladinci ga poslušajo, brišejo, barvajo. Med delom zapojo. Z novimi ljudmi je prišlo na Partizanko novo življenje. V večernih urah se razvija med potniki in mornarji sto razgovorov. Dežela, v katero so prišli novi naseljenci, je bila Angliji zelo malo podobna. V Avstrs I s j i je bila drugačna zemlja kot na Angleškem. Tu so bile velikanske pokrajine drobnega sve-tlorjavega peska. Tu je bila globoka ilovnata zemlja. Av-Htialski gozdovi niso bili taki, kot so gozdovi v Angliji. V njih ni bilo nobene prave sence. Visoko dievje s svetlimi debli je imelo majhne, redke liste. Novi prebivalci niso našli v Avstrall ji nobenih kulturnih rastlin. Tu m bilo ne pšenice, ne koruze, ne krompirja, ne ovsa, ne ril— nobenega žita, ki preživlja \ Angliji in Kvmpl milijone ljudi V Avstraliti ni bilo niti jabolk Ša ladja. Res ne moremo pustiti, piti hrušk, ne češenj, nobenega morju in vlagi, da bi razjedala njeno jeklo in železo Mornar Srečko, ki skrbi za red ns palubi, Je dobil nove pomočnike. Velik del mladinske brigade se je zbral okrog me«« In Srečko razlaga mladim Jugoslovanom. kako »e "pitur*'\ ne ms zet i preveč debelo* Pre debela barva se ograje ne prime drevja, ki so ga doseljenci po-! znali od duma V Avstraliji nI bilo goveda, ne konj. ne ovac nobene živali, ki Je doma na Angleškem Tudi cvetlic, ki uspe-: vajo v Evropi in po drugih kon jtinentih. novi doseljenci v Av trpini niso nasll Prišli so ^ popolnoma nov svet. V Avstraliji v nekaterih predelih vse le- MN t se v* kaplje ki *e to ni i>aslila leta 1944 73,000 delavcev. Avstralska industrija se naslanja na velikanska ležišča železne rude in premoga vseh vrst. Železno rudo kopljejo tudi v dnevnih kopih. Na poljanah okrog Broken Hilla so neizčrpni rudniki srebra, svines in cinka. V Avstraliji so odkrili tudi uranovo rudo. Avstralsks naravna bo gastva še niso odkrita. Mnogih rudnih ležišč ne izkoriščajo, druga samo delno." Pa se oglasi rudar od rešilnih čolnov: "Seveda ne smete misliti, da je avstralska industrija samo stojna Avstralija ima na primer ladjedelnice, tovarne avtomobilov itd., toda Avstralija sama ne more Izdelati niti ladje niti avtomobila. Avstralija izdela korito ladje, palube, karo serijo avtomobila—motor pa pride iz Amerike ali iz Anglije. Avstralija izdela lahko samo toliko ladij in samo toliko avtomobilov, kolikor ladijskih strojev in kolikor avtomobilskih motorjev dob' od svojih gospo daijev. Monopoli ne odločajo samo o tem, koliko pšenice naj se po se je in koliko ovac naj živi v Avstraliji, monopoli imajo v rokah vse Najboljšo volno Je treba poslati v London. Iz Londona pride angleško blago, ki je nareieno iz avstralske volne. Avstralske tekstilne tovarne nimajo stroiev, ki bi lahko izdelali blago najvišje kvalitete. Tudi svoje filmske- industrije Avstralija nima razvite Ameriški Hmi nočejo konkurence." Zdenka bi vse vprašanje rada osvetila z nove strani: jev, da bi zidali palače v Can-berri. Nastanili so jih v vojaškem taborišču. Tu so bili zelo nezadovoljni, kakor se je izkazalo. Po nekaj tednih življenja v taborišču so se namreč napotili pred parlament v Canberri, kjer so protestirali—zaradi slabe hrane, čeprav je v Avstraliji hrane dovolj za majhen denar Cez nekaj dni po tej demonstraciji so se razbežali na vse strani, nekateri so se vrnili domov. Veliko večje sreče ni imela Avstralija tudi z 200 doseljenci iz Baltika. Tudi med njimi je bilo zelo malo delavcev, ki jih Avstralija najbolj potrebuje. Ministrstvo za doseljevanje toži, da nima ladij in dela načrte za doseljevanje ž letali. Toda doslej njegovo delo preko načrtov bistveno nI napredovalo. Morda zaslužijo monopoli v Avstraliji dovolj tudi ob sedanjem številu prebivalstva? Monopoli so močnejši od držsve! O. ves!" Zelo se Je rsztegnll naš pogovor. Indijski ocean, 2. januarja 1948 Izboljšani delovni in življen-ski pogoji, ki jih je dosegle Avstralija med drugo svetovno vojno, niso naravna posledica avstralskega gospodarskega razvo-ja. To izboljšsnje Je ustvaril potek druge svetovne vojne. Po polomu Frsncije v juniju 1940 in po bombardiranju angleških industrijskih središč v jeseni istegs lets Je postala Avstrslija eden najvažnejiih arze nalov Britanskega imperija. Ko sen je pozneje pribliiala vojna nevarnost tudi Avstraliji sami, se je vse avstralsko gospodar-»tvo podredilo potrebam vojske. Za potrebe vojske so se zidale nove tovarne, za potrebe vojske Je delalo kmečko goapodarstvo Za izdelke tovarn in za pridelke kmečkega unspodarstvs Je bilo dovolj kupcev, velikokrat Je blaga celo primanjkovalo Kupna moč prebivalstva Je zelo' narasla Država ie akrbela. da se cene na trgu niso dvignile Konkurence ni bilo nobene— oddaljenost Avstralijs je spet od- še tretjino predvojne vrednosti. Blago, ki pride v Avstralijo iz Angleške, se je podražilo za več kot 100 odstotkov. Zaradi zelo velike stanovanjske krize — v Sidneju je veliko težje dobiti stanovanje kot v Ljubljani!—so stanovanja zelo draga. Avstralski delavec z družino danes že telo težko živi. Avstralija je bogata. V Avstraliji bi se lahko dobfo živelo, Če bi bilo ljudstvo gospodar, tako zatrjujejo povratniki, e Največje avstralsko bogastvo so ovce. Nekaj časa je skušalo z njimi tekmovati avstralsko zlato. Toda zlato je bilo zelo nestalno. Zlate poljane so kmalu odpovedale, ovce pa so ostale. Niti industrijski razvoj ovcam ni • nevaren. Novi Južni Wales, ki je najbolj industrializirana država v Avstraliji, je »t "PROLETAREC —goeialletlčilo-dslavftkl tsdrfk— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku, gisas 93 as cslo. 91.75 sa pol. g| sa ¿siri Ista. naroČite si gai Naslov: PROLiTUEC CHICAOO 23. ILL. 2301 South Lasmdals Avsnus V Pros veli ao dnevne svetovne ln delavsko vesti. Ali jih Blato mir dsn» "PROSVETA" 9057 g. LAWNDALE A VE. Chicago 23,111______________________19 ... Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem---- V slučaju, da Je od strani upravnlitva kakšna pomola, nas lakoj obvestite, da se lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOt Zs Zdruft. dršsvs la Kanado 99J9 Za Chicago in 999 i 9 3 tednike la.. 4 tednike la. 9 tednikov la 4.09 1 tsdnik la. .. 2 tednik« la.. 3 tednike ta. 4 tednike ks I tednikov la. 7.19 4.70 Zs Evropo Jst Dnevnik 011.00 — Tednik 92.20 Ispolalts spodajl kupon. prtloáUs pateabas vsoto Meo er Order v pisas» la al aaroOUs Prsavet». list aH ki Je vsšs le sas ¿lsne Is drvšias. ki to dovolijo la ki Uva la Istem sli stanujejo as ▼ asksaass slučaju ae veš kot 9 tednikov PoJaanUot—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član ftNPJ. sli čs ss preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode morsl tisti ¿lan is dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako tega ne store, tedsj mora upravnittvo znižati datum ss to vsoto naročniku ali ps ustsvtU dnevnik. PROSVETA. SlfPJ. 9917 S. Lawndale Ave- Chlcope 23. Illinois pošUJani 1) 9) 9) 4) 9) Ustavila la pa pripišite k ssojl Čl A ti. -čl Čl drvštva 4L