Leto V.f šiev« 110. V CelSu, spbofa due 29« septembra 1923. Foštnina plačana»gotosinl. Siane letno 60 Din, mei-ečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi 7a mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din Posantezna Stevilkei ui«ne 1 Din. Istiaja vsaK forefe. fceirteK in sotooio. Invazija tujcev, I'ovsod pri nas sc pojavljajo dnev- lio novc trgovske iirme ter ogroZalo eksUtenco domain trgovcem in pod- jetjein. Holder se je pojavljalo to le sem in t.ja, v kakem špecijalnem. pri nas 5e nezastupanem predmetu ali stroke m- smo temu ugovarjali. in dopuščali smo, da izpolnijo naše vrste. da kompleUrajo luiso trgovino. da bi cim Preje odpadla putrcba dobave iz inozemstva. Naši oziri, kakor se kaž-e, ni.so bil' pnmernl, kcr sta se dohod in etabliranje tujih tvrdk polastila tudi drugih strok. V mno- jV eni prejšnjih števMk našega II- sta smo se dotaknili vprašanja postopa- nja pri protokoliraniu tujih tvrdk, ki Ze- !o voditJ pri nas kako trgovsko dclova- nic Vprašanie je, z ozirom na naSc obrtne razmere in nji'hov bodoči razvo}, izvanrcdno važno. Olede tcga so se pri- zadeti malo brigali, kar je bila posiedi- ca, da se .ic pri nas protokolirälo veliko števik) tujih tvrdk tcr pri tern obšlo vse predpise, izdane glede k'ontrole prihoda tujih podvzeti-j. Poiiovno se moramo povrniti na to važno vprašanje, ker smo dozua]i, da se ve'iko število tujih tvrdk sprcjciiui, da protokoHrajo svoje firme pri nas In začno po naših mestih voditi svoje delo. ; To pot liočcjo otvoriti tuja podvzetja j svoje dciovanje zlasti v Bcogradu. ka- I nior so dosedai maništevilno prihajala i vsletl poman.jkanjii potrebnih ,!oikalov. I Danes, ko je d-ozidanih že veliko število novih stavb, k podana niožnost za o- tvarjanje novih podvzetij, tuje tvrdke so začele pripravljati teren, da pride]o v Beograd. Kakor čujenio, ie več tvrdk iz inozemstva najelo veUke lokale, za katcre jjlačajo ogrornne najeinnine, ka- terih n't1 cna naša stara tvrdka ne mo- re placati. sc veliko manj pa začetnik. Kcr so to mk tvrdke naj-elc lokale, zna- či, da iim je protokoliranjc zasigurano. Sigurno je. da so to zgodaj izvršile, drn- gačc bi se ne izpostavljale . nevarno- stim, da Jim zapadejo vdike prcdplaCe na zakup lokala. Kako se more pri nas vse to izlgra- vati, sc ne sm'emo čudit^ ako čUaino zjutraj sredi Knez Mihajlove ul. napis vclike nemške tvrdke obuvala. Id je otvorila tukaj svoje skladišče. Za njo bo sledila druga. tretja Ud. Dokler ne bo tvgovsko središče Bcograda lepega dne preplavljeno s tujimi tvrdkami- Medtem ko imajo tujci pri nas na stežaj odprta vrata, lahko trgujejjo, za- služijo. dovažajo tuje osobjc in nosljo zaslužek iz naše države, naletijo nasi trgovci v tujih zemjjah na ogromne tcZ- koče, da tain vodijo svoje posle. # Na.i poizkusi Ic ena nnša tvrdka nastanHi sc v Bejiinu aü na Dnnaju. Dvomimo. da bi ji uspelo. Kako sc Posrcči poedini tuji tvrdk5. da se pri nas protokolira, smo iineli te dni priliko videti. Neko dunaisko kon- fckcijsko podjetjc namerava otvoriti v Heogradu svoj d'elokrog. Oa bi ji držav- iia oblast odobrila protokolacJjo, je po- slala nokfim svojim prijatcljem tia pis- ma, v katerili jih prosi, da naj cdpošljc- jo pisma. v katerili naj bi biio naznače- no, kako je za našo trgovino ncoblioCt- no potrebno, da otvorj ta ürma svoj lo- kal v Beogradu. Ta pisma so potrebna tej tuji tvrdki, da bi jih predložila naši vladi tcr prosila na podlagi n|ih z^ pro- tokolacijo. Ako takoj ne uspe, se obrne na kakega odvetnika ali naro-dnega po- slanca in je sigurna, da dobi dovoljenje. Obidc odbor pri ministrstvu trgovinc in indnstrije in trgovsko zbornico ter se zvrši vse pri drzavnih oblastih, Tako prihaja na žalost cna tvrdka za drugo k nam. a država ne vodi' ra- čuna o posledicah te tuje invazije in njenili posk"dicah na-naSo trgovino. Ne vodi računa o naši nacijonalni trgoyskl omlatlini, ki sc Pi'ipravlja na svoj po- t klip, a i:ima inoči. da se npre mocnenvr. I tiijcinu kapitalu.. 0 tem'vprašanju bi morale naše kompctentne oblasti veli- ko razmišljati in čimprej votirati za- Mali sodček. Cjuy de Maupassant.— I. Napotnik. Mati Maglarka je prodala svojo kmciijo Šikotu. ki ji mora plačevati do- smrtno rcnto. Po njeni smrti pa pripa- do Klasoni pogodbe poscstvo Šikotu. Pretekla so tri leta. Žcnica sc Jc puciitMa izvrstno. Zdelo se je, da se ni postarala nits za eden dan; Si'kot je ob- iipaval. Dozdevalo se rau je. da Plačuje to rento že Pol stoletja, da ga je prcva- rala, da ga uničuje. Od 6asa do časa .je sei poglcdat h kmctici, kakor gre kmct gledat julija na polie, če je žito že zrelo za srp. Vsakokrat ga jc sprejcla s lur- ciümusnim nasineškom, Rekel bi, da si ic čestHala, da ga k tako potcgnila. Ni vede}. kaj početi. Najraje bi jo bil za- clavil kadar jo je vidcl. Sovražil j.o jc hesno, zahrbtno. kakor sovraži okratlen kniet. Razniišljal jc, kako bi sc jc rešM. Ko je pa'Sel nekega dne zopet na obisk, si |e me] rokc kakor takrat, ko ji ie bil predlagal- kupöijo. Ko sta se nekai časa pogovarjala, je rckel: »Ciijte, mati, zakaj pa se ne ustavl- te nikdar v moji gostUni na zajtrk, Ra- dar ho'dite v EprcvH? Ljudje si že ne- \ kaj šepcčejo radi tega. Pravijo. da ni- 1 sva vec prijatelja, to pa me boli. Vi ve- ste, da Vam pri meni ne bo treba p]a- čati ničesar. Na en zajtrk ne bom gle- dal. Kadarkoü Vain bo drago, priditc brez skrbi. vesclilo me bo!« Matcri Maglarkj ni bi!o treba reči dvakrat. Naslednjcga dne je §la na trg s svojim vozičkom. Voz»l je njen hia- pec Celestin. Brez obotavljanja je dala postaviti svojega konja. v hlev pri ši- kotu in zahtevala obljubljeni zajtrk. Vz- radoščcn krčniar ji ic postrcgbl, kakor kaki imenitiu gospej. Predložil ji je klobas, kurctinc, koštrunovine in slani- nc. Ker jc bil'a skrornna že od mladostl, ni vzela skoro ničesa.r. Saj ji ji biio vect- no nekoliko juhe in skorjica kruha z maslorn dovolj. Nekoliko razočaran Si- kot j1 ie ponujal in jo sitil. Ko je zavr- nila še kavo. ji je rekel: »Cašico žganja pa bodete gotovo ' pop'ia?« kon, na podlagi katerega bi ministw^vo' trgovinc in trgovska zbornica presotU- Ia, ali je potrebno dovoliti doliod kaki tuji tvrdki v naše ozemlje. Mi nisnio o(T- 1-očui nasprotniki tujega kapitaia. Tudi za njega jc pri nas mesta, toda le za go- tova industrijska podjetja, za katera mi nimamo dovolj kapitaia in izkustva. Glede trgovine pa smo lahko samostoj- ni in se lahko uspešno razvijamo,. kar smo žc ccz sto let našega državnegu življenja dokazali.« Tcmii ni treba nadaijnega konien- tarja. Tr^ov'.nsko ministrstvo naj to ponovno in dobro prečita tcr naj takoj ukrene, kar je potrebno, da scHi našc- ga domačega človcka in trgovca, ki ima v prvi vrsti pravico za dclo, zasln- /ck in cksislcnco na svojt zernlji. (Po Jugoslovenskcin Lloydu.) Beograd in morje, Naša država poseduje 600 km dol- go morsko obal, ki ^sega na jugn skoro do Egcjskega morja in vendar ne mo-re- rno morja izkoristUi tako, kakor bi ra- d:. Solun pripada ürski, tam imamo sa- :v;o prosto cono. Tako vcUka država ka- kor jc nasa mora imeti lastna prista- lUsča in ne biti odvisna od milosti so- s-jda, ki lahko Piomet vsak čas zapre. Na jadranski obali posedujemo si- CQY Hike, a nimamo potrebnih želez- tskill zvez z zalcdjicm. ridina luka, ki : velika in. ima z notranjostjo dob re lezniške zveze .jo Rckav katcro so pa Itajijaui zasedli in je malo upanja, da bodo kedaj odšli iz nje. Na egcjskem morju ima ürcija eno luko brez zaled- ja. sednj pa jc vzela Italija drugo Juko na jadranskem morju brez zaledja. Ne- hotc mislimo na veliko rusko državo, ki je tudi vedno v boju, da si pribori pot na inoric. Kako to, da se ravno Sl'ovanom ne posregi priti na mor- je, kjer se jih trpi saino za po- nižne pornorščake? Mislimo, da j[e idavni vzrok temu, kcr imamo prcmalo sniisla, kako vrednost hudi niorje. Ita- iijani in Orki znajo iz zgodovine, cla ponicni vsaka luka veliko bogastvo tcr sc jo polastc, čeprav nima zalcd'ja. Po- nii'slimo le na mesta nekdanje Hansc, ki je poscdala države najmanjšcga ob- sega in vendar so živele v takem izobl- Iju, da jih inoramo zavidati. PomisUmo na Dubrovnik kot malo republiko in priincrjajmo nekdanje bogastvo mesta s sedanjim. Mi stojimo prekrižanih rok, naši sosedi pa gospodarijo na morju, kakor se jim poljubi. Pri nas vsaj vodilni krogi nimajio čuta za to. Cc bi ue biio temu tako, bi »K:ir se tega tiče,. se ne bom bra- nila.« Zaklical je na yse grlo: »Rozalija, princsi finega. najfincjšcga!« In dekla se je vrnila z dolgo stekienico, okrasc- lio z lisijein od vinske trtc. Napolnil je dva kozarčka. »PokusH-e to, mati, to jc prvovrst- no.« In dobra ženica je začela p'H} pola- güina, z malimi požirki, da bi trajal vžitek delj časa. Ko je izpraznila kozar- čck, ga je poveznila in izjavila: »Ha. to pa jc res nckaj posebnega.« Šikot ji je natfl že vnovio. Branila se je, toda biio je prepozno. Zopet ga je srkala počasi, kakor prvikrat. Hotel ji je nato ponndit1 šc JtrctJo čašico, toda branila so je. On pa je za- čcl siiiti: »To je kakor mleko; iaz ga popijein deset, dvanajst kozarekov, pa mi ni nič. Kakor sladkor jc. Clovek ga ne ciiti niti v žeiodcu, niti v glavi. De- jal bi, da že izgine kar na jeziku. Nič ni za zdravje boljšega.« Kcr si ga jc pač še žclcla. je priki- jJašič razumel ohraniti avstro-ogrsko brodovje, ki smo ga imcli celotno v ro- kah. Ako bi temu ne.bilo tako, bi nam rapallska pogodba prinesla üruge pogo- je, kakor jih imamo danes. Ne čudimo se, da jc tcžJla kraljevhia Srbija na e- gejsko niorje, za Jadran pa je imela s;\- niü platoničen intcres. Če bi se Srbija priza'devala za združitev ostalih jugvr sDovanskih pokrajm bi morali njeni dr- žavnjki ob koncu vojske nekoliko daije misli^. kakor jc potrebno za Sumadijo. Bolj važna so bila niaritiinna vpraša- nja, kakor pa Skoplje in albanske meje. Jadranskemu vprašanju Pašič ni b'l kos in Je sedaj šc manj. Da so izgi- nile avstro-ogrske vojne ladie in da so Italijani zasedli Reko, sta in ostane- ta dve tenuii točki v Pašičevem diplo- ma tskem delu. Naša država mora dc- lati sedaj pokoro za diplomatskc mla- dinske grehe, ki bodo imeli za posle- dico, kar se jini v Beogradu niti ne sa- nja ne. Tajna diplomacija obliaja or- gije. Kaj nam pomagajo vsc izjave in protest1, ako g. Pašič kot kak čarov- nik drži v lüka'h škatljico z dvojirm dnom in pusti vse, kar sklenejo Poin- care, Avezzano U\ drugi zginiti, tako da uiti njegovi sodelavci v Beogradu tcga ne opazijo. Oddaljeni pa opazimo, tla sc gre tukaj za trike in da hoče Italija j'zvesti, da postane Jadransko morje »mare nostro«. Italija nam celo ponuja konccsije. kakor korekturo na sloven- ski meji. pri Zadni tcr nam prepusti Delto in Baroš, a na Jadranu ne smemo imeti nobLMiega brodovja. Nrzadnju bi to ne bila nobena velika nesreča. ako bi imeli garaneijo, da izginejo tudi vse Ualijanske bojnc ladje iz Jadrana. Kdo pa nam jamč', da se bo Italija tega ečenja. Odstop Streseiuanna, razpad Nem- čije. S kapitulacijo Strcsemanna jc v ožji zvezi razpad Nemčije. Porenjc bo začelo voditi svojo lastno politko pros1 Francozom in Berlinu. Doseglo bo svo- jo samosiojnost in najbrže tudi svojo lastno denarno valuto. Monakovo se bo ravnalo po sklepih Porenja. ülaviii ciij de Rivera. Nekemu spanskevnu novinarju je izjavil. general Prirno de Rivera, da je njegova glavna žclja, da se zamenja španski Maroko za Gibraltar. Seveda se mora šele Maroko popolnoma zavzeti, da se more o n;i- daljnih ukrepM: razpravljati. MESTNO GLEDALISCE V CELJÜ. R e pe rt o a r: 28. petek »Marija Stuart«. B. 30. nedelja »Marija Stuart«. Izven. Celiske novice. Mestno Klcdallšče v Celju. Vsled začetne porazdelitvc aboncmenta A In B je prišlo do tega, da ima tckoc1 tcden aboncment B dve predstavi, aboncment A pa nobene. Na tozadevna vprašanja in pritožbe poročamo po informacijali pri upravi gledališča:, da se bo vrstn'- red abonement-predstav uredil tako, da bo vsak abonomeiit prišel vsaj enkrat v tednu nn vrsto, kar je tudi najbolj p'ra- vllno. Veliko ziinimanje vlada za današ- iijo predstavo »Alcrija Stuart«, ki bo ob- c'nstvu v vsakem pogledu niidila Iep iinietniški užUck. Razburjenjc prvili dnijj, ki jc bito v Celiu radi cenega mesa, ki ga je spra- v'Ua na naš trg srbska izvozna firina Markovič, za koio seka meso na stojni- ci pred Ickarno »Pri Mariji Pomagaj« mesar Weber, se je že nekoliko pole- glo. Vidi se pač, da gre ta obrat prav dobro. Najboljše pri stvari je 5e to, da nam gospodinje vsesplošno zatrjuj'el'ci, da so nosile domov iz mesnic mnogo- krat slabše incso za visoko ccno 25 Din za 1 kg, danes pa dobivajo na Irgu me- so jednakc kvalitete za 15 Din 1 kg. Ker pa k naval na to stojnico dnevno ogro- men,; bi bilo umestn'o, da bi kupojoče občinstvo vzdrževalo strog vrstni red in ne bi razne brezobzirnc osobe sc vrl- valc od sprcdaj v vrsto ali pa prihajale iz nasprotne strani. Ako Se mora čakati inpostayiti v vrsto, kar je'neizogibno pri turn navalu, potem je, paL treba ab- sohitnega reda, in stvar stražnika. ki bi naj pri tej stojnici nadziral red, bi bila, da se ljudjc tudi reda drže, ne pa tako, kakor se sedaj večkrat dogaja. Pri nas smo vajeni reda in jednakega postopanja, to mora veljati pray tako za i-isto. ki so doma v Jrstu ali pa v Celjii. Privilegijcv za brczobzirnost in ne sme biti. Stvar mestnega tržnega nadzorstva je, da nanči Ijudi reda, ako drugi organi tega nc zmorejo. Celjsko pevsko društvo naznanja svojim članorn, pevkam in pevcem, da odpadrijo zaenkrat dosedaj določene vaje radi raznih zaprak. V prihodnjih dneh bo odbor skušal premostiti do- sedanje težkoče in se bodo potem vr- Sile redne vaje zopet od 15. oktobra naprej. 0,1 takrat računa društvo na polnoštevilno udeležbo brez izjenie in brez i?:govora. Tudi na tern polju smo dolžtii naši kulturni stvari posvetiti svoje rnoči, kor slcer ne srnemo raču- nati na to, da s.; nas smatra za !ail- turno družtvo, ki naj povzdiga nacijc- nalno zavest in pospešuje ražvoj na- šega napredkn! — Pevske vaje obja- vimo v »Novi Dobi«. Sokolsko diuštvo v Celju vabi člane in članice kakor tudi uaraščaj in deco, da se udeleži v nedeljo, 30. sep- tembra zleta v Žalec. Društvo vzame prapor s seboj. Odhod ob pol 1. uri popoldne izpred telovadnico, kjer bodo pripravljeni vozovi. Sokolsko društvo v Ceiju priredi v nedeljo, 7. oktobra ob 4. uri popol- dne v doljnih pro.^torih Narodnega doma vinsko trgatev. Več o tem pri- hodnjič. Prireditev aranžirajo telovadci. Na obrtno uadaljeviiln! soil v Celju, je vpisovaiije vajenc^v v soboto dne 29. tni. od 8. do 12. lire predpol- dne, od 2. do 5. ure popoldna in sle- dečo nedeljo od 8. do 12. ure. Po sej- nem sklepu šolskega cdbora se mora vplačati vpisnina Din 25 za vsakega vajenca. Istim, ki so šoloobvezni, se ne bode štel vajenški čas, ;-;ko bi Sole ne poseJali. Vodstvo. Trgovska inidal.*cvalna sola v CcI.Ui. Vpisovalo se bo v to solo v soboto. due 29. sept, od 18. -do 20. ure in v pondeljck 1. okt. od IS. do 19. ure. Vpišati se je vsem vajeneem trgovin Celja in bližnje okolicc. Pouk bo pričel, ako se ne raz- glasi drugačc, v četrtek, dne 4. oktobra. —• Ravnateljstvo. Celjsko liudsko vscučitfšče je irne- lo odborovo sejo ilne 17. sept. tl. in sc jc sklenilo sledečc: Redna predavanja bodo vsakih 14 dni in sicer ob poiideij- kih vecer vedno ob pol 8. uri. Datum in naslovj. rcdnih predavanj so sledeči: S- oktr/bra bo predaval g. urednik Šimnic »o Babiloniji nekdaj in sedaj«, 22. okto- bra g. priinarij dr. Raišp »o alkoholiz- mit«. 5. nov. magistratni svetnik gosp. <.lr. Ivo Šiibic »o ustavt našc države«, 19. novetiTbra g. primarij dr. Rajšp »a spolnih bolez-nih«. 3. dec. g;im. prof. g. dr. Omersa »o reforms- srednje žole na Ceškem« in 17. dec. g. dr. Ant. Schwab »o danasnjili iialezljivMi boleznih«. Spo- red in naslovi predavanj po wovem letu 1924 se objavi pred Božičom. ~ Isto- časno sc objavi. da sc namerava vršit« ttidii v tej sezoni poučni tečaj iz knjigo- vocf>3tva (enostavno, dvostavno ter anierisko knjigovodstvo z najvažncjšim naiikoni o nicnicah), katerega bo imel strokovnjak. bančni uradnik g. Oskar Černelč. Ta praktični tečaj bo vscboval 30—35 ur pouka, tedensko dvakrat po ena in pol ure. Za ta tečaj jc plačati 50 dhiarjev vnaprcj in siccr pri vprsova- niu, ki se vrši v risa!,iv.ci deške nvjščan- skc sole pred in po predavanjn na ve- cer S. oktobra tl. Da se ta, za «današnjc case zelo važen tečaj, sploh otvori. mo- ra biti na.jmanj 20 priglašcncev. V slu- čaju, da se prijavi mnogo obiskoval- cev, se vrši drngi tak tečaj po novem letu. Pravico do vstopa k predavanju U\ tečaju imajo le člani ljjidskcga vseuč1- li.šča. Nekaleri člaiii so plačali za lansko lcU) celo članarino (12 + 2 — 14 Din). Ker pa so se vršila predavanja le do ja- nuarja 1923. imajo dotični že za osem meseccv vnaprej plačano elanarino. — Odbor ljud. vseučiHšča. KnjiRovodstvcni tecajji. 1/ več stra- in se je žc opetovano izrazUa želja, da se prirejajo v Celju knjigovodstveni tc- čajii za obrtno knjigvodstvo. Pouk v knjigovodstyu bi bil v zvezi s poukom o kalknlaciji. Oospodjc, ki bi bili pri- pravljeni v teh tečajih poučevati, naj to naznanijo ekspozituri urada za po- spesevanje obrti v Celju s pristavkom, aK bf poiičevali samo knjigovod'stvo all tudi kalkii'lacijo, koliko ur tedensko bi se pouk vršili, koliko časa bi trajal In kakscn honorar se zahteva. Iz državne '.službe. Premeščen je iz Celja v Velenje in imenovan za uprav- nika in rtidarskega svetnika inz. gospoct Josip Močnik,. za višjega rudarskega komisarja in nastavnika tukajšnje rii- darske sole pa jc imenovan inz. gospod Vas'lij Pavlovic. Alaturo Je te dni napravil na II. dr/. gimnaziji v Beogra-du g. Jakob Blazon iz Celja. Cestitamo! 20. September 1923 v Cclju. Pretc- oeni četrtek je »Klub napr. slov. aka- demikov v Celju« pobiral v spomin pet- najstletnice septemberskih dogodkov poniestu knjige za koroško mladino ter v istc svrhc prodajal tudi klubove kole- ke. Qlede po'birania knjig moramo reč', da ni bil iispeh oni, kakršncga bi si že- leli in to kljub pönovnfm objavam' 'n prošnjam v dnevnem cas.opis.ju, naj sc knjige pripravijo že vnaprej. da ne ho neix)trcbnega čakanja. Vendar je bilo izgovorov: nismo vedcU, nismo brail itd.. povso'd dovolj. Splošno dejstvo jc, da postajanio Slovenci v osvobojenl doniovini od prevrata sem ,vedno mlac- nejši. mesto da bi ravno sedaj, ko imn- mo proste roke in prosto voljo t.em agil- nejse delovaH na raznih kulturnili P^- ¦7. 1 iO. » N O V A D Ü B A Stran 3. ijili. predvse-m pa skrbeli. za brate on- stran granic, da nam. j*li povsem nc za- jame tuja poypdenj. Kje jc ono življc- njc, kakor je bHo med nami pred pre- vratoni, ko smo s tern zastavljali tako- rekoč svojo .eksistcnco? In bi sedaj ini- rovali. ko smo- prosti vsakih spoil? Marsikdo si žal misli: kaj jc treba se- ilaj raznih narodno-kulturnih drustev, kn smo svobodni, čemu razna ircdent- ska cirustva, ko itak nie ne pomaga. Kar se prvega tiče, naj le pogledajo taki kratkovidnežii duševni nivo nnšega Po- vprečnega elovoka. njegove nazore o državi, jugcslovanstvu itd.. naj lc i>o- gledajo, kako lepo jc zaLek> zopet po- ganjati v našcm vrtn lirastovo listje. K driigemu bi omen*I, da če bo videl na- rod tarn preko meja, da ga je zapustila rodna majka. da bo temu narodu pošel pogum in vera v clan vstajenia, in na- rod. katcri izgufoi pogum in vero v svo- jo bodočnost, je zapisan smrti in pogi- nu. Zato se pa o-tresiuno že enkrat te svoje mlačnosti in povrnimo sc k prcr •šnji agilnosti in prejšnjemu dein. Učitejjski zbor Drž. realne gimns- zi.io \ Celju je claroval »Podpornemu društvu ubogih ncencev« 110 Din na- mesto venca na grob blagopokojncga g\ Franca Mravljaka. Knjižcvna dela šolskega ravnatclja Josipa Brinarja — skup 14 knjig — je povodoin tridcsetletnicc njcgovega jav- nega delovanja razstavila v svoji iz- lozbi knjip;nrna GoHčar & Lesftovšek v Ceiju, ki je tudi y lastnem založništvu izdala veL knji'g imenovanega šoinika. Našel Se je 26. sept, svilcn žepni robček. Lastmk ga do;bi pri P. Schwab, Cankarjcva ill. 9. DopIsL Ža-cc. (Sokolska slavnost.) Sokol- sk* prazniki, ki So se vršUi v letošnji se- ziji v Sloveniji se zaključijo z naraščaj- skim dnevom v Zalcu. kamor bo sokol- ska mlacUna prišla v nedeljo. due 30. septcmbra tl. iz vsch sokolskih drustcv včlanjemh v ccljsko sokolsko župo h\ dala slovenskemu občinstvu priHko, :- rcdne lotei i]c za podporo raznih poljc- delskih. trgovskih in obrtnUi instUucij in so se zadnji čas podpore tako pomno- žile. je poljedclsko ministrstvo sklenMo, da sc srcčke razredne loterije pcdraže za 100 odstotkov. Nesreča zavedinega obrtnika. Due 10. tm. v noči je požar upepelil poslopje mizarskega mojstra Ivana Neubauer v Belfmcih do tal ter je s poslopjem zgo- relo vse lastnikovo premožeiije. Ta nc- zgoda zadene g. Neubauerja tern huje. ker poslopja niso bila zavarovana proti škodi1 požara. Obrtno dništvo v Beltin- cili, kateiemu g. Neubauer načeljujc. iH'osj. nujne ponioči za znancga zavetl- ncga obrtniskega organizatorja. Rvcn- tualni prispevki Se boido obiavili in se naj vročijo predsedniku Občesloven- skega obrtuega društva Ivanu Rebeku v Celju. Dr. med. Fran Svetiiia, zdravnik v Sv. Juriju ob j. ž. ordinira vsak dan od K do 12. urc v zgornjem trgu v lii-SI g. trgovca Artmana. 2—1 Oviran promet na Donavi. Donava je zadnji čas-, zlasti med Novim Sadom in Vukovarje-m tako upadla. da ne mo- rejo veli'ki nemški in avstrijski parniki odpluti nazaj. Na Donavi se nahaja več t'soc vagonov biaga natovorjenega in čaka. da se vodlia globina zviša. Soška cona zopet prcuovljeiia. O- zenilje pri Soč', ki je vsled bojev na Soči bilo skoro čisto upostošcno, jc že skoraj docela prcnovljeno. Poljedclska in vrtnarska dela so tckom tega Icta toliko napredovala, da je zemlja rodila is to koiičiuo. kakor v miniem času. Novarno pristanje. »Narodna Poll- tika« iavlja iz Plzna, da sc je dvignii z, letalom v Marijinih varih znani letaiec Arigi, a se jc moral vsled pokvarjenega motorja kma'u spustiti na tla. Letalo je padlo na železniški tir ravno v trenut- ku. ko se je bližal vlak. K sreč1 se je vlak pravočasno ustavil, da ni trčil z letalom. Ko so odstranili razbito letalo. je vlak uadaljeval svojo vožnjo. Arigi je ostal uepoškodovan. Nujstareiši čtovck v Vojvodinl umrl. V Bački 'I'uriji }c umrl najstarejši mož v Vojvod'mi, Kosta J-osi^OVA DOBA«_______________________________________________ Stev. 110, Stanje itraniBnlli vlou slaFOdni döITI llldi OfllU U prilllČjU) Stanje^anilnihvioo čez K 70,000.000-- ___* -* * 3 ' čez K 70,000.000*— Sprejema friranilne vloge jno fux^nilsie terajlžice Ira tekoči račun tear %i\\ obrestuje od tavg.tl naprej po 6%L»re~ odpovedi, 6Va°/0 do 3% ~ odpo. vedjo, večje $tadne naložbe in nariožbe cler&a^rnfIh zavodov po dogovoru. OSaavlJa v«c denarne, kredltne In posolllrae L^ams_lceije tiJäjRul^intrteje. küin, da bo v 500 letih, a!i pa mogocc še "mnogo pröj. radio skuhal njih čašo čaja. »Ljudje bodo čez 500 let ffledali na tias kot na uivjake«, je rekel slaviü ličcujctk. V radso Utopiji bo delavca zbutUl rad'.'n, hranil xa radio in na dclo ga odpeljal L.eropkm. ki ho konlroliran potoni radio. *\& "... *'L&» %\ Ratlio prinescl velikansko veseljc glulii ženi. 'TriinSßstdesetlctna. IWrs. Mauley rlverham U i:)ila popolnoirui «lulia celMi zadnjili šcsidcset let. Zadiiji petek pa jc prvič začula l>o tolikili Ictiii «odbo in človeške gjasove. Radio je bii U\ ču-dodelnik. Izjavila ic, da si je na- taknila raduj-slnšalo samo iz radovecl- nosti brez vsakopja nanieiia na ušesa, toda bila jc silno presenečena, ko Je začula čudnc gl-asove, a po preteku par mi nut ic že laliko razločMa posanicziic gkisov-c ter godbo. Mrs. Everham jo bi- la medtem- ncnavadnim eksp.erlmen- tou vsa i'z scbe ter jc vcčkrat z rokami ploskala ncvidnim pevceni in godbenl- kom. Visoka Iiipoteka. »Avanti«, organ socijalistov v Milanu, ki j.j iniel neuav- no l.,()00,000 naročnikov, je vzel na iu- ])otekc posojik) v znesku 2,200.000 lir. Uovo.ri se. da je prišlo vodstvo zadnie case v težke financn-c sviskc ter da je morale* najeti to posojHo. da si zagotovi še nadalnji obst a rick. Devetletni dcčck postal polkovnifc. l)cvctk"tni .J. 13. Kvcrsole mlajši, sin Mr. in Mrs. J. B. liversolc iz Lekshi- gtona mesta, je dobil dek.ret, s katcrim jc inienovan za pobocnika v štabu gn- vernerja tidwiiia P. Morrow. Kot po- bocnik je v čiriu polkovnika. Deček je s tern postal -drugi najinlajši častnik v Ani.criki;. ki je dosegel tako visoko vo- jask'o cast, üuvenicr Morrow jc izka- zi\\ tako odlik'ovanjc rnlad'emu dečrcn kot pripoznanic za zvesto delovanjc zu. državo Kentucky .stare pijonirske dru- žinc Kvcrsolov. Razen Richard Charles Siolia, sina sodnika Stolla iz Lcksin- fft'O'iia, ki jo postal polkovnik, ko je bil dva dni star, je iniadi Eversolc najmlaj- ši castn'k v Zdriiženih državah na tako vi.soki vojaški stopnji. Štiri ubiti, ko je ektsplcdh-al s smoti- nikom iiatovoneni viak. Na progi penn- syivanske železnice pri South Ainboy, se jc vncl tovomi vlak, ki je v'ozil, sinoü1- iMk. Smodnik je eksplodiral »n goreel zaboji brezdinincga snioduika So padali rued avtornobile na Lincoln cesti, ki te- če sporedno s progo. — Stiri- so büi oId- zxani do smrli in 21 je bilo ranjenUi. 15 iznicj ranjenih bo najbržc podlcgto ope- kliiiatu. J*nisi.;onar.iu ui prav, da bo aSr'ski i^iavar od.U^PÜ P'>{o\Jco'ivojiih žen svo- jeinu sinu. Misijonar Rev. A. Hoyt Mil- ler je odpotovai s parnikom ZccUuid v • Belgijski Congo z naincnoini. da pregrj- vori Mauanula Kavula, glavarja pleme- na Bnluba. oc! njegovega sklepa. Misijo- ' nar, ki se trucii s 50 dnigimi misijonarji, da bi odpravi! pri airis'kih domaciniii mnogoženstvo, jc izvedcl. da namerava glavar, ki se žc bliža častitliivi starosti 100 let, izročiti svoj prc.stoK in petdeset svojih žen svoienui sjiiu. Polovico, to le petdeset, si jih pa niisli še obdržat". Dinar notira danes. time 28. Sept. na ciirista botzi 6.50. Sfanovanje zamenja br^vec Ko- Stomaj, Odgovorni urednik: Lie. Edvard SimtiFc- Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Ceiju Proda se dobro ohranjen čeuljspshi stroj (Singer) Zavodna 56, v bližini kJavnice. Primary dr. Raišp od 3®. 8®ptembE*a do In oktobra ne ordiiiira« Sprejme se euen kr.kor tudi več dobrih siikarskih pomočnikov pri V. Schunko, Gab?rje 9, Celje. 3-1 l$Le se mebio« sobs dve postelji, poseben vhod, v Ceijn a!i okoiici, z event, hrano za dva samskn mesarja. Ponudbe pod »Samca« na upravo. Dno 18. septembra 1923 se je zatekla v f.;ozdove posestrika Ivana Blanc v Liscsh štev. 4, ena go s koja je v oskrbl najditeJja in stoj.i lastniku na razpolago. Trgovski sluga s e sprejme takoj v veletrgovini R. Stermecki, Celje. 2—1 Ičli &NJI trez":s T- iip in ip iwz Maidič, Sp. Hiulinia. Poz©r5 Po?:or5 P**odam od 1. do 8. okt. vsake vrste čevlje, domače izdelave po 25 zisižanih cenah Priporočam mojo zalogo navadnih, srednjih in najfinejših ccwijev in doko- lenic. Prejern vseh vrst čevijev po meri ter hitra izvr^itev popravil po zmernili cenah. Oglejte si izložbe in zalogo! Stefan Sfrpšeh, Koyngfta ill. 1 Zastopniho za požarno i:-, življensko zavarovanje, za potovanje in stalna'za večje kraje in sicer v ŠuStanjn, Mozirju, Rogatcn in v Kozjem se Ssčejo« — Isli bodo dobro inštruirani. Eventuelno dis- krecijo se zajamči. Ponudbe je poslati pod Sifro »Velika domača zavaroval- nica« na upravo tesa lista. 1 Dr. med. Fran Svetina zrfravnik v Št. Jusp]u ob j, ž. OF&mivm vsaki dan od 3. do IS. ure v zgcrjein irgu w l^iši g. ts*g. Artmano. 2-1 Shimmy — One-Steep Tannc-milongn — Boston se prične poučevati začetkom oktobra. Prijave vsaki dan (razven nedeljo in praznika) od 18. do 20. nre: Gosposka ulica 7 (pisarna hotela Balkan). 3—2 Psiporoča se brivnica Mafija Bukovcan, Celje — Kralja Petra cesla 27. Prvovr:-;tno britje in striženje las. Spre- jema tudi britve v brušenje. 2—2 Mr JldcHTj© izurjene, sprejema proti dobri plači od komada Pletarna v SirniSču, Siovenija r. ¦/.. 7. o. z. Stanovanje preskrbljeno. 5 — 2 Dele stalno. Stanovanje Gospod, ki se želi poročiti, išče stano- varije, c:no ali dve sobi s kuhinjo. Plač« mesečno do 750 Din. Ev. tudi lahko zamenja svojo pra?.no sobo za tako stanovanje proti visoki odSkodnini. Cenjene ponudbe na uprrwo lista pod »Mima stranka«. 2—2 Išče se soba s hrano za gospodično pri boljši rodbini. Po- nudbe na upravo »Nove Dobe«. 2—2 Prodam hišo primerno za eno družino, 1 oral po- sestva, 3/-» ">'e od Celja ali 5 minut od postaje Petrovče. V stanovanje se ku- pec takoj lahko vseli. lnteresenti naj vpošljejo svoje adrese pod »Hiša, Celj'e, Petrovče« na Aloma Company. 3 — 3 Zvezna tiskarna v Celiu i5cvršiije vscč?« v Sisfcirslko sfroko spadejoča öela soMdlno, okusno irä naijliltreje Cene konkurei^^el Prepricajivaški strani mi- sliti na zbtfžanje z Madžarsko, Oospodarsko zbližanje ni tako te- žko, če se pomisli, da sta vsa Slovaška in Karpatska Rnsija izrezana h teleaa nekdanje zemljepisno in gospodarsko zaokrožcne Madžarske. Jednako raz- merk je z Romunijo glede Sedmogra- ske, tucii njej bi ?,bližanje ne foflo neza- željeno. Ni §» dolgo, ko se je govorifo o personalni imiji med Roniunsko in Madžarsko. Urcsničenje tega projek'ta se je izjalovilo, ker so Madžari glede Sedmograške stavUi take zahteve. ka- terih Romunija ni mogla izpolniti. Kljub tenui bi bila RomunUa po vesteh tamoS- njih listov zachija, ki bi odkjonila zvez;j z Madžarsko. Ce izločimo pojitfčni moment., bi bila donavska federacija v prvi vrsti gosixxlarski problem. Ustvarilo bi se veliko gospodarsko tek), ki bi na zunaj enotno nastopalo. Skupna carinska nie- ja bi bilo prvo,kar bi rodUa federacija druga posledjca bi biia skupna valuta. Ako razmotrivamo nasprotstva gosp-o- darskih interesov ki JočUo drža\e, ki Pridejo pri federaeiji v poštev, sc nam zdi, da to ni mogoče. Srednja Evropa j« take razdrapana, da se ne more dr- žat* dolgo v takem položaju in ven- der iJh je nniogo, ki niti o gbspodarski federaeiji nočejp nisi slišati, čeprav Je suverenost i>osameznih narodov iicdo- taknjena. 'i-^-i l Na dnevneni redn so sedaj pogaja- n^ K*. imaJ« za prodnict pramet na Spoünjt Doilüvi, katerih se udetežujcjo Madžarska, Romuiiüa m Bolgarija. 'Io vprašanje bo zaposHlo tudi Tiaäo dr2a- vo, ker jo mora kot meja-ša Donava 'n- teresirati. ITa se ogrski državnik! po- novno zanimajo za donavsko federst, cijo, je vzrok, ker ima njihova dežela centralno lego, ki povzroča težko.ffo- spßdarsko situaeijo. Med vojno je izšla znana knjiga »Mitteleuropa« od Nairrnanna, v kalerl pLše p'sa'.eij o .«osi;coa-.\skem. ozemlju od SevtrH'-ga clo V.-'hodne^a morja. Vojna je izpa'dla za.centralnc si]e ue- sre^no tako, da ,ti'1 'büo nič s tem pm- jektom. Kako se bo vpraSanje v bodcC- nosti razvMo je ödvi.sno od tega, kak- šcn režim se bo iia-Madžarskcm sjtabi- liziral. NAUAŠTAJSKI DAN SOKOLSKE 12 ŽUPE CELJE. 4J J a v n i Č a s. :-T Javriu" vežbu otvara 131 muSke dece sa 4 sastava župskih prostih vežbi. Vežbe se ne mogu nazivati lakim, ali mali vežbači svladavaju Jh. U pogledu nastupa, krlča i ravnanja treba uzimati obzir tia mladost vežbafa i na prilike na vežbaliStu, pokrivenom oStrim pje- skom. Ua njih nastupa 6 vrsta ženskog pomladka 1< vežbama na spravama; 1 vrsta žen. naraštaja uzima ruče bočki sa pružnom daskom, po jedna vrsta naraštaja i dece dugi i kratki konop, 2 vrste dece brvno, 1 vrsta naraštaja skok u dalj. Obvezatne vežbe prime rene sii vežbačicama, provadjaju se tačno i gladko pa zaslužtiju svu stručnu po- hvalu. Siede 2upne vežbe ženske dece sa praporcima u državnim bojama; broj vežbačica 127. Nastup, kriče i ravnanje nisu baS uzorni, ali živo Ša- renilo malih devojčica i njihovih pra- porčica pokriva mnoge greške, tako da ukupni dojam verno prikazuje Tyr- šovu težnju ka zdravlju i snazi, mla- dostl l krasoti. lza njih izvede deve- torica muškog naraštajnika \z Celje Mumik-Černetov »Carmen« ; nastup uz motto uverture osim malo predla- ganog uravnavanja i pokrivanja ide dobro ali veüba samo uz melodiju torerovog marSa isp?da neSto neskladno i malo temperamentno. Možda je uzrok na glasbi, koja na prelazu od overture na marš zapinje u takln, pa svira marä zategnuto i dosta laganije nego uver- turu. Ipak postigne ova tačka kod publike potpun uspeh. Žen. naraStaj i žen. deca prikazuju u 5 skupina mla- dinske igre, živo i naravski kao na igrištu. Sledi teško pričekana tačka: vežbe mufikog naraStaja na spravama: 1 vrsta (Trbovlje-Žalec) na preči, po jedna (Celje-Zagorje i ŠoStanj) na ru- čama, 3 vrste iz Ceija : skok u vis motkom, stol u šir i kozlič. U zagor- sko celjskoj vrsti na ručama nastupaju prvaci današnje tekme pa naravski svračaju opču pažnju na sebe. Prvu rednu vežbu dovežbaju uzorno; ali sveopča pažnja potakne ih ka dobro- voljnim vežbama pa nam ptikazuju »kovrtljaj ispod ruča«, stoje u ruku sa okretima, ali bez veze sa drugim prvcimaikad i kad nakon dužih i težkih prekinuča. Mi smo uvereni, da su im prednjaci po svojoj dužnosti to za- branili pa žalimo, da se naraStajnici ne pokoriSe. Ali publika, koja je dcšla na svoj račun, udari u buran p!jesr;k. Ovako i uža publika, koja se toliko- puta prkosi svojim pogodovanjem so- kolskih težnji, zavadia mladež i smeta onima, koji preuzeše dobrovoljno ovu težku zadaču ne tražeci ne koristi ne slave pa ni — smetanja. Ovakov mla- dič znade, da rnože pouzdano računati na aplauz, pa zaboravi reči svojeg prednjaka, kojih još ne mo2e razumeti. Uspeh prvaka na ručama zaveo je i vrstu na preči u neuspjeie pokušaje premaha pa čak i velekovrtljaja. Na- proti tome beše držanje i vežbanje ostalih vrsti sasma dobro, naročito kod šoštanjske vrste na ručama i kod celjske vrste sa skokom motkom. Dok se vežbanje ženskog naraštaja na spravamo može mirno nazvati uzornim, na žalost ne može to kazati o župnim prostim vežbama ženskog naraštaja. Pada Li oči maleni broj vežbačica : 42. Njihove lepe vežbe zaista težke su ali gledom na mali broj vežbačica, (na- tjecateljical) i na mali broj društva, koja učestvovaše (samo Celje, Hrastnik ŠoStanj, Trbovlje i Zagorje) nadali smo se večoj skladnosti. Nastup sam beše siguran, kriče i ravnanje manjkavo. Šestorica naraStajnika \z Trbovelj pri- kazala nam 2 sastava francuskog boxa; moramo da smo zahvalni marljivom prednjaku za ovu tačku ali moramo primetiti, da se izpadi u sokolskom sListavu izvode na petama, nikad na prstima. Željeli bi i življeg tempa ; priznajemo pak, da je peščano tlo nemalo smetalo eksaktnosti. Župne proste vežbe muSkog naraštaja izvodila su 82 naraštajnika. Nastup, izimši nekoliko grešaka kod diobe iz četve- roreda u dvorede, precizan, korak enakomeran i siguran. Izvedba I. i II. sastava vr!o dobra, izvedba HI. sasta- va neskladna, IV. sastava opet dobra. Ali treba i tu ukoriti kriče i ravnanje ; premda nismo imali količe u zemlji, ipak be5e dosta stalnih tafaka za orientaeiju. Po uspjelim nastupima na okružnim sletovima u Konjicah i Za- gorju te na .?upskom sletu u Trbovlja- ma očekivali smo vise. Izatoga izvodi 9 naraštajnika iz Šoštanja lake ali lične proste vežbe, skladno i tačno. Za- kljiičnom tačkom je skladba »Konjičt-ci«, koju predstvavlja 5 naraštajnica i 10 ženske dece iz Celja u pet skupina uz klavirsku pratnju. Ova vežba spada bolje na pozornicu u zatvorenim pro- storijama, pak bi mogla lose uspjeti. Izazvala je kod obeinstva buran plje- sak, a nas je živo potsječala na konja- nički karusel na ljubljanskom sletu proSle godine. Skupine naraStajnika iz Celja otpale su ; zašto? Sječamo se na preeiznu izvedbu u Konjicah pa žalimo, da se i ova vežbena grana nije prikazaia publici. Nastup beše u enegičnim rukama, taüka se brzo poredadaše za tačkom, tako da se nisu umoravali ne baS mnogobrojni posmatrači. Posmatračima se pridružilo i žarko jesensko sunce ; odmah izza povorke probilo i rasturüo je magle pa nam donelo najlepäi dan u posmeh svima, koje zastraši subotna kiša. Nakon zadnje tacke bogatog raz- poreda pozdravi domačin-starešina celjskog društva sokolsko omladinu, koja postroji zbor na vežbalištu. Ista* kne veliku ulogu sokolskog naraštaja u sokolskoj organizaeiji i veliki dojam njegovih priredbi, koje se razvijaju stalno iz maüh početaka u sjajne manifestaeije sokolskog rada i sokolske misli. Tumači živim rečima osnovne niisli TyrSovog poslanstva: uplivati telesnim vežbama na razvoj, jakost i čistoču karaktera oci zorne mladost! do zrelog doba i prikazuje glavne duž- nosti, koje! odanle proisticu. Podvlači dužnost večitog ispopunjavanja samog sebe i drugih na uhar vlasni i čitavog naroda. Naraštajski pokret proističe iz skromnih početaka ali ustrajnim radom prednjaka i vernošču pitomaca razvio se u najvažniju granu sokolskog udej- stvovanja i u najsigurniju zaruku bu- dučnosti. Sačuvače otaČbini svežu sna- gu vernih sinova, obnavljati je sve- udilj. Glasba svira, omladina igra kolo. Zlati sunčani zraci Ijube Sarenu sliku crvenih košuljica, belih rupčiča, zd- ravih tela, živih očiju, uzdanicu nai>e budučnosti. KRONIST. Delnice. Nervozno smo čakali v kolodvor- ski čakalnici na ostala člana naše ekspedicije, namenjene v Delnice. Ko~ nečno vendar le prideta beg in soproga. Beg mi zatrjuje, da je na pozdrav prav dobro pripravljen. Stopimo v vlak in govornik Še enkrat ponavlja svoj go- vor, ki mu je Se precej gladko tekel. Uverjen sem bil, da zapusti najglobji utis na licu mesta. Po I5minutni vožnji smo v Del- nicah, kjer nas delniška družba koj zapazi in nam pride nasproti. Roko- vanja, poljubovanja in pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Silna živah- nost. Vse železniško in potno osobje nas opazuje smehljaje v najboljšem pomenu. In sedaj dregnem govornika pod rebra, le-ta pa v silni zadregi ne more nikamor. Mučen položaj, posebno zato, ker je strojevodniška radovednost za- kriknila »vlakno« zamudo in s tem neljubo nam pozornost nedobrodošlih gledalcev izza oken osebnega vlaka. Begov govor se zlekne v tresajoč »do- ber dan«, ki mu sledi lel;'primeren »Bog ga daj!« In s tem je oficijelnost pri kraju. »Bežimo l Vlak še vedno stoji! Zgubimo se že vendar enkrat! Hvala Bogu da nas nihče ne pozna«, je šlo od ust do ust Delničarjev. Vlak odhaja fn mi ž nj im. Presellmo se v delniški salon. Ker smo bili duševno precej utrujeni, nam servirajo belo kavo, ki smo jo zavžili z vso človeško slastjo. V kavo pa se je pozneje namakal bohinjski sir, do- mača slanina in druga prebavo pospe- šujoča jedüa za nadaljno—trpljenje. Radi spremembe zraka si je treba ogledati tudi malo ostali Delničarski dorn. Cel labirint. Po stopnicah gori in doli. Soba za sobo, ogled in tolma- čenje raznih slik, firme domačih deklet v dražestnih kostumih, Novakove peči in slednjič še terasa od katere vidiS prav lepo zračni dvor in še lepše pa neprostovoljne sobane, iz katerih po- zdravljajo »znanega« mu bega znanci izza tiste dobe, ko je i on »imel cast« biti po lastni izjavi v »karlavskem ta- bori5ču<-. Na terasi se mi ponudi tudl Leja z dobroto, da me nauči kvačkati, kar sem pa hvaležno odklonil z ozirom na tanke in kratke igle ter prepustil hva- ležno delo njej, sestri in rimskim pri- jateljicam njenim. Kam pa zdaj ? Begova gospa je izrazila željo, da bi Se rada enkrat v življenju »videla Francina«. Velika in lepa hiša je tarn in pretoplo je notri, najbolj pa voda v kamcnjtih jamah. Sicer pa ni več živijenja, ker nas gleda že jesen skozi veliko okno. Begova gospa pa je bila Žalostna, ker Francina vef ni. Na ve- komaj je vzel slovo. Veseli me pa prav izreeno, da je vse lepo obüeSje bistre »Vodice« danes v narodnih rokah, ki so le Ietos ra- zumele povzdigniti sloves toplega kraja daleč na okrog. Živela delniška kopelj! V mraku se vrnemo v Delnice. V salonu zasaCimo muzikalično družbo, ki tamkaj igra in gode delniškemu gospodarju v cast. Vsa družba rajža zopet v jedilnico; Česar se je beg najbolj veselil. »LaČen je bil zopet mož z mano vred«. Spra- vimo se koj na juho, da se otresemo mraza polnolunskega večera. Predsed- stvo prevzame zopet ženin, nevesto pa posadijo na nasprotni konec, kajti po- doba je, da se ta dva najbrž nikoli ne vzameta, da si sta že dvakrat posku- sila to srečo- diferenca v letih samo 60 let. Ženin je res že polnoleten, nevest« Se ne. »Jaz za svojo osebo« nisem prav nič rad pri »komandiranih« veČerjah, ker ne znam jesti, dasi se že vadim okoli 50 Jet. Najbolj sem se veselil krompirja, ki je bil krasno narezan v kubičoe centimetre. Žal, da sem bil prenaglo prevaran. Vmes pa so bile nasekane sardine, ki pa jih pregoreče ljubim. DelniSka gospa je imela povsod svoje pozorno oko in me reši ne glede krompirja, temveč glede kostij iz za- drege v dobri veri, da §e najdem kaj boljSega, kar se mi pa tudi ni posrečilo. Beg je bi! že zdavno gotov, pa tudi pri pijači mi je bil »za eel liter naprej« in Bog zna za koliko cigaret. Sicer smo se pa zelo dobro obnašali. Kosti nismo nikamor metali. Ta Sport si je dovolil nekoč le perzijski Sah, ki je nekoč večerjal pri mogočnemu Viliju, Franclovem prijatelju. DelniSki gospod je Imel povoda dovolj, da nas je v laskavih besedah dostojno pozdravil. Leja pa je imela prevzviSeno na- logo poglobiti se v medicinske Studije ter »cepila kože«:, ki jih je pa bil de- ležen le moj levi rokav. Koze se niso prijele. In neljube kozijanske posledice so izostale. Prlhodnja vzporedna točka so bila očala. PreStofirilismo vse domačeSpegle od najpriprostejSih do najmodernejSih z obrobljeno roževino. Ta položaj je koj izrabil beg ter ponovno »sunil« nekaj cigaret v svoj najbližji žep. Mož je Albanec, zato mu je kajenje najpotrebnejša strast. Prenaglo so minule lepe urice. Vsak je Se hitro povedal, kar je 5e imel na jeziku. Le ženin je večinoma molčal ter škilil na svoj daljni mla- dostni vis-a-vis, ki pa je le malo upo- števal >*srčne želje« svojega ženina, ki najbrž nikdar ne bo njen mož. Zad- nje približevanje je mogoče edino le Se na begovem domu. In moja srčna želja je, da se tudi tudi to zgodi. Pu- stimo kar nas razdvaja, uvažujemo le to kar nas druži. To nalogo prepuSčam begu in njegovi soprogi. Bližal se ie slavnostni trenotek našega slovesa. Beg mi namigne, naj šc eno povem. Spijem brž Se bokal »dolenjskega cvička« in vstanem. Orob- na tiSlna. Lepo so me poslušali z ve- likim potrpljenjem. V prvi vrsti je veljal pozdrav del- ničarski trojici, ki nas je trikrat ča- kala na kolodvoru. In ko je bilo le že preve! solz, ki sem jih izvabljal Stiri- najsternikom, sem nehal s proSnjo, da pridejo nekoč v delniSko podružnico. Sicer pa nikogar nič ne briga, kar imamo mi med seboj. Na glas pa povem danes, da od- lagam mesto stareSine, ker sem »zelo dobro« reSil stareSinsko misijo ter predam vse svoie agende albanskemu. begu Štančaroviču, ki je vlogo tudi 2e sprejel. Njegova žlahtovska dolžnost je, da spravi vse pod svojo streho. Ha- rem mora biti kompleten. Ako smo se mi vsi tako daleč > ponižali«, da smo priSli celotno v Delnice, naj se tudi Delničarji tako dales »poviSujejo« da pridejo v — Tirano na selamlik. In ko se bo bližala DelniSka gos- poda begovemu domu, bo že beg sam izza vrha svojega minareta doSlecem v pozdrav in počaSčenje trikrat slovesno zaklical: »Alah je naš I« na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjerkupite letos SUKNO za moSke in volneno za ženske ob- leke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manu- fakturno robo po čudovito nizkih ce- nah. V lastnem Interesu se vsakcinu priporoCct, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermeclci, Celje. Trgovci engros -cene. „LASTNI DOM" V CELJU reglstrovana feredltna In siavbena zadruga z omejeno zavezo, Preiernova ul. IS- Sprejema bran, vlofie fn lih obr. po 6V/0 to Je 6 50 Din ©d sfo, pro«! odpovedfi do 8 Dtn od »to. Prlvečjm naložbah podogovoru Rentn! ddvek pUca zadiugatcr se ne zaračun! vlaguteljeml Prlp ro6am se za izdelovanje modernega pohištva \z vsakovrstnega tuzemskega, kakortudi inozernskega lesa. Brza in solidna po- strežba. lOletna garancija in veliko znižane cene. Sgsßlne sobe wed- no v zafogi I Franjo Korun (Wagner») Št. Jurij ob Taboru (S. d,). Na prodaj je malo posestvo na Blagovni, s krasnim drevoredom. Več se izve pri Kučanda Florijan, St. Jurij ob južni železnici. 6—2 (mäks zäbukosek I I krojaški mojster \ \ Celje — Cankarjcva ulica 2 / / se prlporoča. 10—7 \ Češ&o Shlačevino, modrovino, šifon, razno perilo, no- gavice itd. itd. ter vse II krojaške potrebščine kupite po najnižjih kcenah v manufaktur- ni in modni trgovini n M!M Pšenicnik (prej Karol Pajk) 0 Celje, HFolfa Petro c. S. 10-8 Djžnuiarna ]qs# Qrailjeb Kralja Pe- s^r^Wck Biv5a tra c, 15. V>CIJC Graška ul. priporoča svojo bogato zalogo dež- nifeov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvrSuje vsa po- i pravila tofno in solidno. 21 Ant. Lečnik O 65^ar in {uwelir O Celje, Blsvni try It V (»rei Pacchiaffo), 65 Pristna vina se dobe pri Ivanu Bizjuk, PreSeniova ulica (vhod Zagata St. 1). Ccne od 32 do c»2 K 10-8 liter. 7 ^ Priporoča se fotografski in umetno sllkarski atelje za modern portret in industrljo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta štev. 10. Poveöa in sIika po vsaki sliki in po naravi v olju, akvarel, pastel, tuš in krajon. Slika in založi razgledni- ce od 1000 kom. naprej v eno- in tribarvnem tisku. Restavrira stare slike, umetnlne za muzeje, galerije, cerkve, privat, itd. Pridem tudi na dorn. (Za fotografe popust). Slike za legi- timacije se dobe najhitreje! 18—4 Posebnost A. Černe, patent slikarstvo. V ____>) Obifßijsha hišica novo zgrajena, obstojcča iz treh sob, veže, kuliinje in jedilne slirambe, lepo ograjen vrt, na mirnem prostoru, se radi selitve pod vrednostno ccno za. Din 150.000'— proda. Stanovanje takoj na razpolago. Vpraša in ogleda se Celje, mestni vrt. 2—2 Oblastv. koncesijonirana posredovalnica za promet z realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI d. z o- z. CELJE Bi Kralja Petra cesta 22 :s CELJE Posredujepri prodaj* ozir. nakupu zcmljišč, hi5, vil, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetlj itd., itd. vest.no in toCno. 50-18 OSRAM toinäm'rtomora nositiiSarnicA OSRAM NITRA Y bcfatna-.^l Mpaasvetlläva vpoyeca ostpino in L hitpost sk. vida. .A Pruoürstne pšenične otrobe ima v xalogi Blagovni oddelek Zadružne Zveze v Celju. R.5f\LMIG CELJE (NflRODNI DOM) Ogromna zaloga usakovrstnih up, zlatnine, sre- brnioe, bpiljanfou, opfike, očal ild. Najnižje kon- kurenčne cene. Poprauila fočno in zanesljiuo, Kupujerti staro zlato in srebpo. Ustanov. leta (899. Naznanjava cenj. damam, da otvoriva s 1. oktobrom tl. modni salon za dame in oiroke tcs* izdelovanje perila v Bosposlia ul. Z7,1. - Celju - Gosposka ul. Z7,1. Postrežba točna in solidna. Konkurenčne cene. Inforrnacije v trgovini ročnih del Križanič v Vodnikovi ul. Siter in Križanič Oglejte si ¦¦ jajfj B HP^^ H «9to (gosülna PlevČak) naaproli Mestnega mllna MA DROBMOI 55 50^41 NA DEBELOI I PRBPOROČA I •vojim eOTvjenlm odjemaiaem veliko množlno Ino- I lemskega blaoa kakor sukno ara nnoške in ien- | ske obleke, ocfir, airon, vuc krojaške potrebčdl- I ne tei* raznovrstno manuffaklurno btago po zefo I B I nlxklh cenah. I " / | MMiini m. Hranilnica mestne občine Celje ««mmim 52-34 =¦¦¦. ,== v laatni pala^i p^»i kolodvoru, *=L======== Staeije hrsnilnih Ylog K 42,000.000« — —a Vfediaosi re«e^vnega ziaklad« IC 8,000.000. HRANILNE vioge, kl se sprejemsljo od usako- SPREJEMA ludi u oarno shrambo od strank I! OSKRBDJE suojlm uložntkora prodajo In na^ flnr, užiuajo najpopolnejšo uarnost in ngoüno In sodišC rainc urednosine popirje, uložne knji- kup oseh urst urednostnlh papirjeu Hd. liur- obrestounnle, PoStnc pcložnice strankam brez- Žke i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojlh šnje za nje tudi Inkaso in druga denama opra- plačno n:i razpolaao. Rentnino plačnje zm>od safeblagajnah, tako, da obdrž! ključ stranka uila najkulantneje. IZPLAČILA u inozenistvu Iz suojega. ssina. Izredno ogodno In promptno.,-,. ;. Posojsla Yseh vrsl pod najugodnejšlml pogojl. Brezplačna pofasRiSa in slrokounjaški nasue.fi u useh denarnih praSanJth, o o 3 E» o 'S. a s iff Ul I