-ii^vjgnimo našega borbenega duha in naš narodni ponos! m PRIMORSKI DNEVNIK Lei^vH GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - £>tev. 90 (177R) Poštnina plačana ^/ Spedizione in abbot -------„ v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. V VEDGLJO 22. t. m. bo GLAVJVA SVEČAM PROSLAVA USTANOVITVE OE na stadionu »Prvi niaj“ v Trstu TRST. torek 17. aprila 1951 Cena 15 lir Slovenska Osvobodilna fronta NEDELJSKE RAZSTAVE NOB IN PROSLAVE USTANOVITVE OF Ob velikih & ipravah za dom k desete obletni. Kite. ,p 0vitve Osvobodilne % obrisih' Če vsaj v 3lov- " UVrivii. „ —J v fc ^ ™ oznanimo tudi Iju- "aitanku ^s(rs^e0a okrožja ^°bonin‘n. razv°iu odborov na Kopr-ponavljali ,s% Jti"™:0 tu ponavljali Kic čio a?Ja naiosnovnejših ^ upornh prepovedova-11 in 6 maierineQa jezika b — na uticah pod Itali-•tet, nnJ'J?e za to danes ves *ieifa/7 pa moramo, da %o rJf’ kl K nasledila Av-aVi}a ze prve dni hvirni 3,U0Je “kulture« ,jt*0vin°b°Vi istrskih £ desetf™mi P°9°riščt. d orno- bojno otja pred prvo &iamen so Istrani preživ- Je mei 7Zirl]u zagrizene bor- testjn “_®re^ttJeno narodno za-oorambo slovenstva 1 m * TiannrI ^ OtUI/CIlOK/U 8,1 iitin . al’lostio italijanske-fjtštuj Italijanski *t2i°na(er 10 Patnan in «Lega h 1 e» sta s pomočjo obla- th??mnih denarnih sred-fP^tbp SCii zooreti napore ■je » -Cirila in Metoda», !l>'k šolah reševala y m utrjevala narodno ? Usta S (T^°Čtvijo posebnega so-^ej (j.. ^ndle speciale) se je Zjanski __ Slo- nsej S('^nski napad na S Lhtri kot tudi ft^tevihf-Vani Julijski kraji-t Uast0-. 1 r°doljubi so mora-Bfedcjj ■ Pot internacij in * nekateri so se rešili Sli *_v tujino. n mnogi pa so in čuvali H^oijubja li "ttfh r^'J7UO]a- ki se 3e> ob • ki so nastopi- V t94i,- razplamtela i se ■ 7lar°dnoosvobodilnega ?* fce,e v iitri pridela že ta-CTijjrSe.Jc prebivalstvo ■L- mi uprlo fašističnemu je pričela oboro- 'C bili- utripi rt.* -t lelovali v sabotažnih . takrat je prišlo do ii. ' ia bled slovenskimi in ‘^tru1 domoljubi in itali- fo ? antifašisti. %>adu dalije Jugo- u “‘en> „Pričnejo ustanavljati zenilju odbori OF, ki ^brce vseh treh na-r“>i te pojave zatrla S<1 Rasistična oblast pole-- znan: - - - - tržaški proces, ki KZ' i, s petimi smrtnimi 'it^Pfor’ t0<^a sy0->c9a name-i^0(jjj^es ne doseže. Plamen pe tx>rbe se nezadrža-ti. "Vij Q°zdu na Planiku se ^ JjT?'a istrska partizan-11 !lc» m. laične z akcijami. kuT* Sin." prie"e 2 VSt°P"J» 7/ wu-"Oit n Gregorčiča«, no- A- f n J • llSf.ff/n/TillnrtArA .Afirlvt n tue edi^ b^tanavljajo vedno i* ce* Oblastvene funk- žiast-. ‘ 'ruiasTOer Parl-7n°bilizac'ijo ‘iii>da. m pre-1 edinic prev H priJi ■’ fcer je taje urad->«ti °0od) 0 zaradi razvo- i ,s t« >„ ”e.9a gibanja — be-sf fri™i,e tja, odkoder ga 9nal pohlep nenasit- > us,stii-no e ««“»• ce . “ega imperializma. U*" u riii našfci odbo- pri Cežar- bia- !n>ytjeni 1942 so bi' . 6 $n!abr°vici, *o u Loparju. ‘! i l'sei ** odbori razširi-VV vanski Istri, ki se jV° Slovensko JPqs treta J943 je že nl?venske Istre ime-r^e nr .01' OF izvzemši C io{ef, a^ne vasi. Vajeni11 feta so bili \, r ,a3onski odbori OF, H fUpar rai°n Socerb, za ra- **!»% Pvfa raion Šmarje 'in ga.._ ,•----------------t. ‘la *,(l nL- ■' ~ c>e se ^r■a:, ^°Per. Na osno-ofrrn® jebruarja 1944 ®l21 odbor OF 20 biii Vzporedno s ^oe? Ustan°vljeni tudi ^ 4f*j> ~e sl°venske mladi- ™!°g%Zk,or so se komisije, ‘Jerini.02 je bila denarno i' »n ' • Pbdpirati edini-LJa.bite „ ebn°.ie Poudariti, Vt* 8lcor dru9i polovici le- . Po vseh- vaseh e edinice, kjer V^lje^’ -*0 uelike nem-md::0rovale vaškim no njiho- K *el0 "*"«»»> odbo* tezkače vQti 71 Je. 07 njmu- 10r° dnevno so Vaški 50 A^tevah b temu del°-Sen ka vi>rnia voiaška in C ki n^tTr Sanja- 1 ^ r?^ce on p.atru^j «0 edi- ^aipb^cCr*iSrtje /aiistou ^ k^ll\basi in pov. V‘je‘beiioUtTe in “7e- ^dter; „ takrat vasi v ? * ^ita izvrše-n tndi več pre- A' ,?e to i®° ni .»frv zastraševalo V1 V ,°V blat? ,In *» ‘efi ^lsti dob;"'1 0 in mo' H ifl Op S® po ya-!*t-'edip organizirale “le =: PRVfi. VO- L/TF£ F KRAJEVNE NARODNOOSVOBODILNE ODBORE IN PRAlV TAKO V RAJONSKE IN OKROŽNI ODBOR. Velik prispevek so vasici odbori OF dali pri mobilizaciji vseh za borbo sposobnih ljudi. Osvobodilna fronta je v letu 1944 izvedla po svojih vojaških referentih poleg več manjših tudi dve splošni mobilizaciji, in sicer eno februarja, drugo Pa v avgustu. Ljudstvo se je tem pozivom polnoštevilno odzvalo. Kapitulacija Italije je pokazala pravo srce Istre. Takrat je dejansko razpadlo vse, kar je bilo fašističnega in tujega. Docela je bil razbit zasužnjevala državni aparat Italije, če izvzamemo največja mesta, kjer se je ohranil pod zaščito nemških posadk. Ogromna večina prebi-. valcev Slovenske Istre vseh treh narodnosti je začutila v kapitulaciji Italije svojo zmago in vzela svojo usodo v lastne roke. PO VSEM OZEMLJU DANAŠNJEGA KOPRSKEGA OKRAJA SO POSTALI ODBOR1 OF PRIZNANA IN SPOŠTOVANA OBLAST! Nemška ofenziva v oktobru 1943, katere cilj je bil uničenje te svobode in partizanske oblasti, ni imela uspeha, čeprav so Nemci pobili na tisoče ljudi in požgali na stotine poslopij. Le za nekaj tednov so se edinice umaknile, nato pa v decembru ponovno zasedle vse ozemlje z izjemo nekaj okupatorjevih postojank. V poletju 1944, kot že omenjeno, se je ljudstvo v ogromni večini udeležilo volitev v narodnoosvobodilne odbore in si tako izbralo svojo ljudsko oblast. Odpirale so se slovenske šole, naraščale so partizanske edinice, krepila se je povezanost med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Italijanski ribiči delano ;(. l-msž niso imeli nobenega razloga gojiti mržnjo in sovraštvo proti slovenskim in hrvatskim kmetom, katero so jim vsiljevali poraženi fašisti pred svojim begom. V takem ozračju je prišla o-svoboditev Istre in Trsta, kjer so se borili istrski in primorski partizani skupno s tržaškimi delavci in junaki IV. Armije proti skupnemu sovražniku in ga Premagali. Velike so žrtve, ki jih je dalo prebivalstvo Koprskega že v času fašistične oblasti in v narodnoosvobodilni borbi. Samo od leta 1918 do 1943 je bila interniranih 430 ljudi, 249 obsojenih na zaporno kazen, 331 mučenih in pretepenih, 9 umrlih v internacijah in 18 ustreljenih. V času borbe od leta 1943 do 1945 je dalo življenje za svobodo 476 borcev, 193 ljudi je bilo ustreljenih kot talci, 157 jih j« umrlo po raznih internacijah, in taboriščih, 202 pa pogreša na. Ob praznovanju desete oblet-mce ustanovitve- Osvobodilne fronte se bo ljudstvo Koprskega spominjalo kar najbolj živo vseh teh šrtev. Ne bo ga človeka, ki ne bi se tisti dan spominjal z velikim zadoščenjem in ponosno radostjo, da je tej O-svobodilni fronti pomagal od vsega začetka, da je laže izvajala svoje velike naloge. S prav tako ponosno radostjo pa se bodo ljudje spominjali vseh velikih naporov za izgradnjo in utrditev priborjene ljudske oblasti, kj je danes njihova in samo njihova. Te jim ne more nihče več ukrasti, tako skrbno jo čuvajo in negujejo. O...V. DOKAZ ZVESTOBE AIASEGA EIUDSTVA OF H TIMDICIII OSVOBODILNE BORBE V številnih vaseh našega o-zemlja in v Trstu so bile v nedeljo proslave 10. letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in razstave NOB. Te proslave so pokazale tesno povezanost našega ljudstva z Osvobodilno fronto in predanost njenim načelom. Ljudstvo si je zlasti z veliko ljubeznijo ogledovalo razstave, ki so pravo zrcalo naše osvobodilne borbe, ter obujalo pri tem spomine na one hude, toda slavne dni naše zgodovine. Ob teh spominih smo se zopet vživeli v duha narodnoosvobodilne borbe, kj ni v nas nikoli zamrl. Številni obisk razstav in proslav nam'je potrdil, da so bili zaman vsi napori reakcionarjev in kominformistov, da bi izbrisali ig ljudskih src o-svobodilno borbo, da bi jo prikazali kot «sramotno preteklost» in kot delo sizdajalske klike«. Spomin na žrtve in napore je ljudem svet in je hkrati-bodrilo in spodbuda v sedanji borbi proti vsem vojnim hujskačem. Zato niso te proslave in razstave le obujanje slavne preteklosti, temveč tudi vodilo in kažipot v bodočnost, v katero nas še vedno vodijo ideje in načela Osvobodilne fronte vse dotlej, dokler ne bo izpolnjen za nas vse njen program in cilj. Ina njej lepo vživimo v slavne dni n,aše osvobodilne borbe zato smo njenim prirediteljem zelo hvaležni. II. okraj Na otvoritev razstave 10. letnice Oi>’ 11. okraja je prihitelo lepo število ljudi, ki so s tem pokazali svojo predanost Osvobodilni fronti. Kazstavo je otvorj. tov. Mirko Kosmina in dejal, da smo lahko ponosni na. H- njo, ker nam kaže naše zmago-je, v#.... .. <: ki kzvtc. pa nam je iudi v spodbudo v oorbi Za mir in proti vsem onim, ki bi nas. radi ponovno zasužnjili. Tov. Franc Lipovec-Tine je pozdravil navzoče Bazovica Prvi obiskovalci razttave v Bazovici so napolnili dvorano kmalu po Id. uri. Razstavo je otvoril tov. Miro Presl, za njim pa je govoril predstavnik Odbora za proslavo 10. obletnice OF, tov. Drago Pahor. V kratkem govoru je poudaril pomen razstave, posebno glede na Bazovico, ki je zaradi bazoviških junakov postala simbol ne samo slovenskega naroda, temveč Jugoslovanov sploh. Ob vhodu v dvorano je star prapor pevskega zbora «Lipa», za njim. so pa na temno prevlečeni steni slike padlih borcev: na sredi med njimi slike štirih bazoviških junakov. Precejšnji del razstave je posvečen ravno procesu Bidovca in tovarišev. ter proslavam, po osvoboditvi. Iz fašističnih «Le Ultinje Notizies in «Piccola», ki poročajo o procesu, veje mučno in zlovešče vzdušje taki a i ne dbbe. Poleg zadnjih številk Edinosti* im «Navega lista« ter .-lik in. materiala iz predfašistilne dobe, je glavni del raz. tav., posvečen dogodkom iz NOB.’ Poročila aktivistov, navodila odborom OF im okrožnice, partizanska posojila, odlikovanja, časopisi, brošure, karikature itd., vsg to je razvrščeno v steklenih omaricah im priča o povezanosti Bazovcev z narodnoosvobodilnim gibanjem. Velik grafikon na steni pa točno prikazuje delo OF, hiše, kjer so bil; sestanki im odbori OF, sovi ažnd postojanke, okrevališča itd1. Do večera je razstavo obiskalo nekaj sto 'ljudi, ki so se ob odhodu vpisali v spominsko knjigo. Boršt Letos 27. aprila poteka 10 lgt, ko je napredno ljudstvo ustanovilo Osvobodilno fronto slovenskega naroda. V tem me>- secu širom po vsej slovenski zemljj in drugod, kjer živijo Slovenci, praznujejo ta veliki dan. Ta datum pomeni prelomnico za slovenski narod, ki je pod vodstvom KP z vsemi naprednimi strankami zaklical okupatorju: «Na svoji zemlji hočemo biti sami gospodarji«. Tako je pričel svoj govor v Borštu v nedeljo zvečer, kjer so prebivalci te zavedne vasi praznovali 10. obletnico ustanovitve OF tov. Danilo Turk -Joco, ki je orisal borbo naših ljudi pred, med in po vojni in zaključil, da se zopet hočejo veliki narodi polastiti naše zemlje in gospodariti na nji. Odgovor vseh demokratov, po. sebno Slovencev na te provokacije je: Boriti se strnjeni v Osvobodilni fronti proti vojnim hujskačem z Vzhoda, Boriti se konkretno, tu pri nas, skupno z demokratičnimi Italijani za enakopravnost našega jezika; za slovensko šolo, za naše kulturne ustanove: zahte. vati. naj nam zgradijo naše po. žgane domove. TrugveLie poudarja v Beogradu da se bo OZN uprla vsakemu napadu Tiskovna konferenca glavnega tajnika Združenih narodov pred odhodom v Atene BEOGRAD, 16. — Pred svojim odhodom iz Beograda je priredil glavni tajnik OZN, Trygve Lie, tiskovno konferenco, na kateri je opisal svoje vtise z bivanja v Jugoslaviji in povedal nekaj misli o spopadu na Koreji, o napetosti v tem delu Evrope in o splošnem mednarodnem položaju. ((Razgovori, ki sem jih imel z maršalom Titom in z drugimi člani vlade, je poudaril Trygve Lie, so potrdili prepri* čar.•-, ki ser jih postaral člani odbora. Stalni jugoslovanski delegat pri OZN dr. Aleš Bebler je poročal o dčlu jugoslovanske delegacije pri Zdtruženih narodih. Jugoslovanska delegacija, je re k€l Bebler, je zavzela nevtralno stališče glede vprašanja, da se Kitajska označi kot napadalec zaradi njenega nastopa na Koreji, ker je smatrala, da to ne bi moglo prispevati k mirni rešitvi korejskega vpraša, n ja. Takrat je jugoslovanska delegacija izjavila, da je treba korejsko vprašanje rešiti na osnovi medinarodhiih obveznosti: v tej smeri bo delegacija delala tudi v bodoče. Bebler je nato govoril o sedanji relativni stabilizaciji fronte na 38. vzporedniku in pud&ril, da je FLRJ vedno zastopala stališče, da. bo samo na tej črti mogoče doseči prenehanje- sovražnosti. Odtstevitev generala Mac Arthurja je dogodek, ki bi utegnil na to pozitivno vplivati. Bebler je nato poudaril uspehe, ki jih je jugoslovanska delegacija dosegla v komisiji za kolektivne ukrepe, zlasti v zvezi z vprašanjem ustanovitve vojaških oddelkov OZN. Jugoslovanska delegacija je predlagala, na.j se taki oddelki ustanove v okviru posameznih vojsk v vsaki državi, v nasprotju s tezo, naj se ustanovi neke vrste mednarodna legija, v katero bi OZN nabirala svoje vojake. Bebler je nato govoril o- delu jugoslovanske delegacije v raznih drugih organih OZN. Na vprašanje nekega poslam Ca j,e Bebler poudaril, da je obisk glavnega tajnika OZN Tryg-ve Liea v Jugoslaviji pomenil manifestacijo tesnega sodelovanja med Jugoslavijo in OZN, bil je pa- tudi dokaz zanimanja, ki ga- Združeni narodi kot celota gojijo do- Jugoslavi- Ugibanja o spremembah v angleški vladi Menijo, da bo Altlee poskušal postavili ravnotežje med laburističnim levim in desnim krilom - Komemoracija Ernesta Bevina v spodnji zbornici • Sožalna brzojavka maršala Tita LONDON, 16. — Danes dopoldne se je sestala angleška vlada pod predsedstvom Herberta Morrisona. Ministrski predsednik Attlee je še vedno v bolnišnici. V političnih krogih ugotavljajo, da se je po Bevinovi smrti okrepila gonja, da namerava Attlee čimprej izvesti volitve. t^ndar pa menijo dobro poučeni krogi, da pred oktobrom t. 1. volitev ni pričakovati, V krogih spodnje zbornice Pa menijo, da utegne kmalu priti do sprememb v vladi. Sodijo, da bo poskušal Attlee spet vzpostaviti ((ravnotežje« v vladi in da bo zato postavil na mesto čuvarja pečata, ki je po Bevinovi smrti ostalo prazno, pripadnika sindikalističnega krila laburistične stranke. Menijo, da bi to utegnil biti Grif-fiths, sedanji minister za kolonije. Griffiths, ki ima 56 let je po poklicu rudar. Ta sprememba bi omogočila Attleeju urediti spor, ki je nastal v vladi v zvezi z vprašanjem, ali naj se ohrani brezplačna zdravstvena služba. Spor je nastal med zmernim krilom, ki ga vodita Morrison in Hugh Gaitskell, in med levim krilom, ki ga vodita Aneurin Bevan in Harold Wil-son. Ugibajo tudi o nekaterih nadaljnjih spremembah v vladi, prevladuje pa mnenje, da do tega ne bo prišlo na enkrat, temveč da bo Attlee svoje načrte izvedel postopoma. Danes popoldne je spodnja zbornica počastila spomin Ernesta Bevina. V imenu vlade ie govoril Morrison, v Churchillovi odsotnosti pa Antcjn Eden v imenu opozicije. Angleška vlada je prejela po Bevinovi smrti številne sožalne -brzojavke iz vseh delov sveta. Iz Beograda je maršal Tito poslal ministrskemu predsedniku Clementu Attleeju sledečo brzojavko; ((Ob smrti ministra Ernesta Bevina, vašega bližnjega šod-elavca, sprejmite izraz mojega iskrenega sožalja«. Minister za prehrano Webb je spcroči-l v spodhji zbornici, da bo v avgustu obrok mesa ((V-sa-j p-odvojen«. Sedanji obrok, ki_ ga v Angliji ne izražajo po teži, temveč v vrednosti znaša 10 -pence na teden. Menijo, da pomeni to sporočilo, da je' bil na an.gleško-argentinskih pogajanjih, ki so se začela pred dvema meseca-ma, dosežen sporazum. Zopet racioniranje kruha na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 16. — Z odlokom madžarske vlade je bilo danes uv edeno racioniranje kruha v vsej Madžarski. Vsak potrošnik bo dobil četrt kg o kruha na dan in 1200 gr moke na mesec. Skrčeni so bili tudi obroki mesa in mesnih izdelkov v Budimpešti. Doslej potrošniki dobivali na teden 300 gramov mesa ali gnjati, vsak nadaljnji družinski član pa 250 gr. Ostali mesni izdelki so bili v prosti prodaji. Odslei bodo potrošniki dobivali na teden 200 gr. mesa in 100 gr mesnih izdelkov. je. Obisk glavnega tajnika je nudil priložnost za zelo koristne izmenjave mnenj med njim in jugoslovanska vlado o mednarodnem Položaju sploh in o položaju Jugoslavije posebej. Na vprašanje o ugrabitvi uslužbenca jugoslovanskega veleposlaništva v Frogl ^ An.ona Novaka je Veljko Vlahovič predsednik sveta za zunanje zadeve, poudaril, da kažejo vsi znak; n.a to. da Novak ni prostovoljno prosil češkoslovaških oblasti za pribežališče, saj sta od dneva, ko je izginil, pa do dneva, ko je češkoslovaška vlada objavila to vest pretekla dva tedna. Upravičen je dvom, je dejal Vlahovič, da je bilo za bližnji proces, ki ga pri pravljajo v Pragi, potrebno karkoli, kar bi y zadevo zaplet-Jugoslavijo, ih da mislijo izrabiti Novaka, ki je bil radiotelegrafist, za vmesni člen med tem procesom in med Jugoslavijo. Vlahovič je dodal, da je med poostritvijo protijugoslovanske gonje, ugrabitvijo Novaka, ki se je dogodila v noči med, 30. in 31. marcem in med pouličnim izgredom, ki ga je -povzročil 31. marca v Beogradu madžarski odpravnik poslov Hrabec, tesna povezava. Vlahovič je nal to dejal, da jugoslovanska vlada ne more biti zadovoljena s češkim odgovorom na njeni dve noti glede ugrabitve Novaka, kjer se je vlada CSR zapletla v dvomljive afere in nepoštena dejanja. Vlahovič je nato poročal odboru, da je jugoslovanska vlada prosila švicarsko vlado, naj nudi pomoč jugoslovanskim predstavnikom v Madžarski. Švicarska vlada je odgovorila pritrdilno in je že poslala potrebna navodila svojemu predstavniku v Budimpešti. Kot znano, je madžarska vlada po incidentu 31. marca odpoklicala svojega odpravnika poslov, še vedno pa noče izročiti svojega vizuma jugoslovanskemu odpravniku poslov y Budimpešti. Vlahovič je poudarjal da tako postopanje bolgarske 'vlade očitno dokazuje, da namerava ta vlada pričeti z novo serijo protijugoslovanskih napadov. Vlahovič le nato sporočil, da je v zadnjih 45 dneh pribežalo v Jugoslavijo 282 bolgarskih državljanov. Na nekatera vprašanja o gospodarskih in trgovskih odno-šajih Jugoslavije z inozemstvom je pomočnik zunanjega ministra dr. Jože Vilfan poročal ° trgovskih sporazumih, ki so bili nedavno sklenjeni s Francijo in Grčijo. Sporazum s Francijo predvideva med drugim ureditev vprašanja francoske lastnine v FLRJ ter vprašanja francoski interesov v Jugoslaviji, ki so bili zadeti z nacionalizacijo. Podpisana je bila tudi konvencija o urediti jugoslovan. skega državnega dolga v Fran-ciji. Po posebnem sporazumu bo francoska vlada dobavila Jugoslaviji vojaške naprave v vrednosti 5 milijard frankov in sicer v prihodnjih treh letih. V kratkem bo stopil v veljavo poseben sporazum s Francijo o investicijah, ki predvideva francoske kredite, za katere jamči mednarodna banka za obnovo in razvoj. Trgovski sporazum predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 4 - 5 mi. lijard francoskih frankov v obeh smereh. Vilfan je nato poročal 0 trgovskem sporazumu z Grčijo. Enoletni sporazum predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 5 milijonov dolarjev v obeh smereh. Medtem ko je Jugoslavija pred vojno izvažala v Grčijo samb poljedelske proizvode, moko in les, bo zdaj izvažala tudi proizvode kovinske, ke-mične in farmacevtske industrije. je predsednik Truman danes določil kredit 29 milijonov do- Danes zvečer je bilo uradno objavljeno, da je maršal Tito larjev, s katerimi bo Jugosla-vija lahko nakupila nekatere surovine, ki sp jii potrebne. R. R. odšel po zdravniškem nasvetu na zdravljenje. Zvečer je bilo izdano uradno poročilo, da so romunski ab. mejni organi danes izvedli še dve provokaciji na jugoslovan. ,-ko-romunski meji. Okoli 14. ure so 400 m od vasi Trebište tri romunski obmejni stražarji, od katerih sta bila dva v zasedi, streljali na jugoslovanskega stražnika Kneževica in ga ranili. Ob 15 uri je pri koti 453 med vasmi Markovec in Soki.ce 10 romunskih vojakov pod zaščito vkopanih strojnic prešlo jugoslovansko mejo. Umaknili so se šele, ko je prišla jugoslo. vanska patrulja. Na obe provo. kaciji jugoslovanski obmejni stražarji niso odgovorili. Današnja «Borba» objavlja izjavo bivših uslužbencev jugoslovanskega veleposlaništva v Pragi, ki zanikujejo trditve radia Praga, da so bili po prihodu v Jugoslavijo aretirani. Iz Washingtona poročajo, da M»mi riw * nAiinmil« Radio Slovenija . LJUBLJANA, 16. — Po poskusnih oddajah je pričel y soboto redno oddajati novi 135 kilovatni oddajnik Radio Slovenija, Po prvih poskusnih odda. jah je dobil kolektiv radia Ljubljana 2.000 veselih sporočil in čestitk k temu uspehu. Pisma so poslali zamejski Slovenci iz Trsta in Koroške, ter poslušalci v Angliji, Franciji, na Holandskem, v Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji, Švici. Avstriji in Italiji. V vseh teh državah so novb ljubljansko radijsko postajo na valovni dolžini 327, 1 m, odlično slišali. Ljubljanska radijska postaja bo imela na sporedu tudi nemške. francoske in italijanske oddaje. danes ogrožajo svetovni mir«. Na vprašanje novinarjev je Trygve Lie odgovoril, da se bodo Združeni narodi uprli vsakemu napadu tudi v tem delu sveta, prav tako kot so se na Koreji. Poudaril je, da je zelo zadovoljen s tem, kar je videl v Jugoslaviji in nadaljeval: ((Jugoslovanski narodi imajo pred , sabo velike težave in prav zdaj preživljajo eno izmed najhujših obdobij v svoji zgodovini. Prepričan sem. da bodo nekega dne vsi njihovi napori poplačani«. Trygve Lie je nato izrazil svoje mnenje glede Koreje. Podčrtal je, da so izgledi za premirje danes mnogo boljši kot poprej. Združeili narodi so že več mesecev pripravljeni na razgovore o prenehanju sovražnosti, ni pa znakov, da bi bili Severni Korejci ir.1 tisti, ki jih podpirajo, prav tak0 pripravljeni na pogajanja, je rekel Lie. Po njegovem mnenju so cilji OZN na Koreji takšni, da ne ogrožajo nikogar: ti- cilji so: 1) odbiti napad ir-« obnoviti mir in varnost; če potrebno, s silo, če pa je le mogoče, z mirnimi sredstvi, na vsak način pa tako, da se spopad ne razširi; 2) pomagati korejskemu ljudstvu z mirnimi sredstvi — pogajanja, posredovanje, pomiritev, v nobenem primeru pa s silo — zgraditi svobodno, enotno in demokratično Korejo, kjer bi korejsko ljudstvo samo moglo urejevati svoje lastne zadeve brez kakršnega koli vmešavanja od zunaj. ((Dogodki prihodnjih tednov bodo morda jasno pokazali, če so Severni Korejci in oni, ki jih podpirajo, pripravljeni na vojaško premirje in na mirno rešitev na razumnih osnovah, ali pa hočejo nadaljevati vojno in jo morda želijo še razširiti. O tem pa nočem prerokovati«. Trygve Lie r.«i hotel komentirati odstavitve generala Mac Arthurja, češ da je to stvar vlade ZDA, ki je odgovorna Varnostnemu svetu za IrhenoVahje pbvelfutuu cei O napetosti v jugovzhodni Evropi je glavni tajnik OZN dejal, da je položaj raser.« in da ne more ničesar predvidevati. Poudaril pa je okrepitev OZN v lanskem letu in dodal: ((Večina vlad - članic vse bolj upošteva to dejstvo in se zaveda, da nudi OZN najboljšo pot za kolektivno varnost, za mirno rešitev sporov ir.« za gospodarski napredek. Ce bodo Združeni narodi do konca in solidarno podpirali države -članice, tretje svetovne vojne ne bo«. Trygve Lie se je nato kratko spomnil umrlega bivšega angleškega zunanjega ministra Ernesta Bevina in zaključil: ((Nikoli ne bom pozabil gostoljubnosti, prijateljstva in navdušenja, ki sem jih doživel v Jugoslaviji«. Pred odhodom iz Beograda je glavni tajr.ik OZN priredil kosilo, ki so se ga udeležili mi- nister Milovan Djilas, dr. Aleš Bebler, ir. Jože Vilfan, šef protokola zunanjega ministrstva FLRJ dr. Sloven Smodlaka, norveški veleposlanik v Beogradu Knut Lykke in funkcionarji OZN, ki spremljajo glavnega tajnika. Program PSU pred združitvijo s PSU Severnokorejski poziv OZN ne približuje nasprotnih stališč Severnokorejska vlada obtožuje čete OZN vojnih zločinov in zahteva njihov umik s Koreje, umik s Formoze, sprejem Kitajske v OZN in prenehanje bojev v Indokini - Nov indijski korak v Pekingu LAKE SUCCESS, 16. — Tajništvo . OZN je danes prejelo noto .severnokorejskega zunanjega ministra, naj posreduje, da se konča vojna na Koreji. Poziv je sestavljen v ruščini ter je naslovljen na predsednika. glavne skupščine OZN in predsednika Varnostnega sveta. Nocoj je moskovski radio oddajal besedilo poziva, ki temelji na predlogih, ki so nesprejemljivi, ker so pravzaprav ponovitev resolucije varšavskega kongresa tako imenovanih pristašev miru. Znano je, da zahteva omenjena resolucija takojšnji * umik vseh tujih čet s Koreje sprejem LR Kitajske v OZN, konec ameriške intervencije na Koreji ter konec vojaških operacij v VieL namu. Poziv ponavlja navedbe varšavske resolucije o vojni na Koreji, govori o «zločinih ameriških interventistov« im rw-šleva grozodejstva, ki naj bi jih izvršile ameriške čete, ter zaključuje: Ce Združeni narodi dejansko želijo služiti stvari miru in varnosti narodov, morajo takoj posredovati, da napravijo konec ameriškim zločinom na Koreji ir.« da spravijo pred proces vojne zločince, ki so organizirali in povzročili te zločine. Pospešiti morajo rešitev korejskega vprašanja v skladu z voljo miroljubnih narodov, ki je izražena v resoluciji, odobreni na prvem zasedanju svetovnega kongresa pristašev miru. Vlada korejske ljudske republike to odločno zahteva«. Zdi se, da je predlog predvsem nesprejemljiv za ameriško vlado, ki je pravkar zavrnila britanski predlog za u-dMežbo LR Kitjske pri pogajanjih za mirovno pogodbo z Japonsko in tudi odklanja vsa- ko možnost spremembe sedanjega položaja Formoze. Načelnik tiskovnega urada zunanjega ministrstva Mc Dermott je danes na tiskovni konferenci izjavil, da zunanje ministrstvo še ni dobilo besedila severnokorejske note OZN in da zato ne more še dati nobene izjave o tem. Opozoril pa je na besede predsednika Trumana, da napad ne bo nagrajen in da ne bo nobenega popuščanja proti kitajskim ali severnokorejskim oblastem. Mc Dermott je tudi izjavil, da je ameriško stališče do Formoze nespremenjeno in da Velika Britanija v svoji izjavi, ki priporoča vrnitev Formoze Kitajski, ni omenila, kateri Kitajski r.«aj se vrne in da ni izrecno označila LR Kitajske, nega tajnika Achesona. Nocoj je neka kompetentna osebnost v New YorkU izjavila, da je Indija napravila nov korak pri pekinških oblasteh za sporazumno rešitev vojne na Koreji in je zahtevala od vlade LR Kitajske, naj se izra. zi o možnosti miru spričo spremembe poveljstva na Koreji. Pričakujejo odgovor kitajske vlade in do tedaj bodo oPusBli sleherni nadaljnji korak. Na vprašanje, kakšen pomen pripisujejo arabsko.azijske države severnokorejski noti OZN, je omenjena osebnost izjavila, da je Indija v preteklosti vodila vse poizkuse v Pekingu in da bi želela najprej vedeti, kaj misij LR Kitajska o sedanjih možnostih za mirovne razgo-vore. Republikanski senator Armstrong, ki je skupaj z demokratom Dornom razpravljal z generalom Ridgwayem približno deset dni pred odstavitvijo Mac Arthurja, se je danes vrnil v Washir.«gton. Izjavil je, da mu je takrat novi poveljnik sil OZN izjavil, da je mogoče zmagati v korejski vojni brez bombardiranja oporišč v Mandžuriji, odkoder Kitajci in Severnokorejci pričenjajo svoje o-fenzive proti silam OZN. Rid-gway je dodal, da je kljub temu mogoče uničiti veliko Kitajcev takrat, kadar oni napadejo^ vendar je nemogoče zmagati v tej vojni, če bi ostala omejena samo na Korejo. * t KOREJSKO BOJIŠČE, 16. — Na vsem bojišču, razen odseku hitrotentral pri Hwachonu se je zmanjšal odpor Kitajcev in Severnokorejcev. So znaki, ki govore, da je nasprotnik sil OZN zopet pričel odstopati od svojih dosedanjih dobrih položajev. Tako so zavezniki zasedli vzhodno od Yonchona ne. kaj višin in se polastili velikega skladišča municije. Prav tako so nadaljevali z napredovanjem tudi pri Yangsuju, kar pomeni, da je v nevarnosti o-brambni sistem Kitajcev pri Hvvachonu. Pri hidrocentralah so se Kitajci in Severnokorejci vneto branili s topniškim ognjem in minometalci. Na skrajnem koncu tega področja so prišle sile OZN v bližino kraja Yangu. Jugovzhodno odtod, na področju Inje, so sile OZN nekaj položajev dobile, druge pa izgubile. Letala so danes opazila velik dim tik za fronto. Menijo, da so Kitajci zažgali grmovje ob cestah. Dim se je dvigal 300 m visoko in letala niso mogla nadzorovati prometa po cestah, oddaljenih do 30 km od bojišča. Poročilo 8. armade pravi, da so izvidnice prekoračile reko Imjin, zahodno od Yoncho-na in da niso mogle najti sovražnika. RIM, 16. — Danes zvečer je bil objavljen programski proglas enotne socialistične stranke (PSU), ki ga je posebno komisija sestavljala dober teden. Nekateri stavki, za katere tisk trdi, da so iz tega proglasa, kar pe so voditelji PSU nato zanikali, češ, da gre za prvoten načrt, kr je bil nato spremenjen, so konec prejšnjega tedna fjovzročili v Rimu ’ e-koliko hrupa. Prr,gilas PSU so pričakovali s precejšnjim, zanimanjem, ker ponremi tik pred socialdemo krgtsko združitvijo preciziranje 'tališča PSU, kot protiutež stališču, ki ga je zavzel kongres PSLI. Poleg tega bi moral biti preglas znak, do kakšne mere bo združitev resnično uspela in kakšna Je možnost da se bodisi desr.o krilo PSLl' ali levo krilo PSU spet odcepi iii ustvari novo stranko. Proglas PSU imenuje novo stranko, ki bo nastala po združitvi, «Par ti to socialista (Sezic-ne Italiana dellTniternaizionale Socialista1)» alj skrajšano PS (SIIS). in poudarja, da bo nova stranka morala «vod;iti tradicionalno borbo proti kapitalistični ureditvi, dokler ne bn dosežen nespremenljivi cilj: družba, ki. bo odpravila razrede in njihova nasprotja, in kjer bo svobodni razvoj 'vsakega posameznika pogoj za svobodno razvoj vseh«. Nova stranka bo morala zavzčti odločno stališče proti ((totalitarni ideologiji in mesijanskemu pričakovanju sprememb, ki bodo prišle od1 zunaj« (mišljeni so ko-minfcrriizli)’. -kake* tudi »roti. ((vsakemu podrejanju konservativnim in klerikalnih silam«. Proglas proglaša znamenito’ ((formulo 18. aprila« za preživelo in jo priznava samo v smislu ((Sporazuma stranke z ostalimi demokratičnimi silami v trenutkih, kadar bi totalitarizem ogrožal demokracijo in demokratične ustanove«, zavrača pa jo v smislu ((podpore* oni koaliciji sil, ki trenutno vodi italijansko politično življenje«. Zaradi tega zahteva PSU, naj se sedanja vladna koalicija zamenja za novo, v kateri bi imela nova socialistična stranka važno vlogo. Glede zunanje politike pravi proglas, da mora stranka delati na tem, da bi ((atlantski pakt ostal resnično obrambno orožje« in preprečiti, da bi «rastoča vojaška sila Zahoda omogočila prevlado reakcionarnih sil, ki hočejo vojno«, kateri «se je uprla tudi sama a-meriška vlada«. Proglas pravi nato, da je treba preprečiti, da bj «razkroj kominformističnih sil pomenil tudi razkroj delavskega gi-ganja samega«. Zaradi tega je treba storiti vse. da se «kriza KPI spremeni v kreipitev socializma«. Za. radi tega mora nova stranka res odgovarjati interesom proletariata, pravi proglas. Iz Londona poročajo, da tam potrjujejo vesti, da ie Italija predložila francoski vladi polu. radno prošnjo, naj se omilijo nekatera določila mirovne pogodbe. Gre verjetno za podo. L*en poskus kot je Sforzovo osebno pismo Schumanu. Gle. de tega pisma pa je zanimivo, da pravijo v pariških političnih krogih, da želi italijanska vlada predvsem spremeniti vojaška določila in določila, ki se tičejo Trsta. To je zanimivo zato. ker Sforza v svojem pismu Trsta ne omenja. Truman in Mac Arthur bosta govorila v četrtek WASHiNGTON, 16. — Predstavniški dom je danes soglasno sprejel predlog, da se v četrtek sklice skupna seja obeh zbornic, na kateri bo govoril general iJac Arthur. Medtem je Bela hiša javila, da nima Truman nič proti, da b( se sestal z Mac Arthurjem, če general to želi. Do sedaj pa ni Mac Arthur zaprosil za sestanek. Trumanova tedenska tiskovna komlerenca je bila do-ločena na sredo namesto na četrtek. Cisto slučajno pa bosta Truman in Mac Arthur govorila istega dne in govor obeh bodo oddajali po radiu. Truman bo govoril le malo časa za Mac Arthurjem na občnem zboru ameriškega društva lastnikov časopisov. Tudi komisija za zunanje zadeve v predstavniškem domu je soglasno sklenila, povabiti Mac Arthurja, naj priča pred to komisijo, kadar se mu bo zdelo umestno, o položaju na Tihem oceanu. Republikanski člani senata pa so soglasno sprejeli predlog, naj bi se izvedla popolna parlamentarna preiskava o zunanji in vojaški politiki ameriške vlade. Pravzaprav se bo preiskava o dogodkih, ki so dovedli do odstavitve Mac Arthurja, začela že v sredo v senatni komisiji za oborožene sile -V TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Torek 17. aprila Rudolf. Vitigoj Sonce vzide ob 5,18; zatone od 18.52. Dolžina dneva 13.34 Luna vzide ob 13.47: zatone ob Jutri, sreda 18. aprila Mirt, Gracislava Nedeljske razstave NOB in proslave ustanovitve OF (Nadaljevanje s A strani) Po govoru so bile na vrsti kulturne točke. Članice dramske družine iz Skednja So nato recitirale Kajuhove. Kosovelo. vo in Grudnovo pesem. Pevski zbor je zapel Venturinijevo in Simonitijevo pesem, nato pa so predvajali kratek skeč. Ta uspela proslava ni Lila všeč kominformistom. Ker nimajo doma več pristašev, so morali poslati skvadro od Sv. Ane. Pod vodstvom Bortochija Bruna so hoteli trije golobradci motiti proslavo, pa jim ni uspelo V Nabrežini Čeprav v nekoliko tesnem prostoru, je razstava na sedežu okrajnega odbora OP v Na. brežini bogata, pestra in zelo zanimiva. Razstava je bila otvorjena v nedeljo popoldne. Navzoče je pozdravil tov. Janko Furlan, predsednik okrajnega odbora OF ter v svojem nagovoru podčrtal zgodovinsko važnost usta., novitve in razvoja OF za naš narodni obstoj. Po govoru tov. Furlana je nagovoril navzoče tov. Branko Babič. V imenu glavnega odbora OF je čestital nabre-žinskemu odboru za lepo ure-Jeno razstavo, 0menil. je pomen in važnost proslave 10. obletnice OF ter dejal: «Proslave in razstave ob 10. Obletnioi OF so hajlepši dokaz herojske borbe našega naroda in odgovor vsem. ki hočejo zanikati in bla. titi našo borbo« Na razstavi je prikazan razvoj kulturnega in političnega življenja že izpred prve svetovne vojne vse do osvobodit, ve. Slike, časopisi, zapisniki. Zemljevid; se vrste v časovnem redu. Prva prosvetna društva, knjižnice, pevski zbori, procesi, črna doba zatiranja, upor. prva partizanska literatura, življenje organizacij, oborožena borba. trpljenje, žrtve, osvobodi, tev. Vse se lepo vrsti in prikazuje razvoj, življenje in borbo našega ljudstva na Krasu, v nabrežinskem okraju. Na častnem mestu so slike padlih borcev in aktivistov. Ob strani pa številčni podatki. V nabrežinskem okraju je padlo 12 aktivistov, 129 borcev, v Nemčiji jih ie umrlo 20, v zaporih 1. padlih v ha-kah 8'. invalidov 8 Da n£bo zaman prelita kri. strnimo vrste in zdru. žimo se v enotno fronto! kosu zemlje njen program še ni dosežen, da moramo uveljavljati slovensko besedo povsod, kljub temu in prav zato, ker nam jo tako kratijo. Nato je dramska družina lepo predvajala kratko veselo igro in za svoje dobro izvajanje žela živahno odobravanje. Mala Tanja je odplesala Katjušo, a pevski zbor je pel naše lepe partizanske pesmi. Vaščani so odšli s proslave še- bolj trdno odločeni, da se ne umaknejo in da se bodo borili naprej m ne tako kot Openka; ki je kričala, da raje otroke v De Ga-sperijevo-fašistično Italijo in k Legi nazionale, kot v Jugoslavijo. Razstava na Proseku ke časopisa «Piccolo», ki opisuje potek procesa proti štirim bazoviškim junakom; velik del razstave pa je posvečen tudi prosvetnemu delovanju omenjenih, vasi. Glavno steno dvorane pa krasijo slike padlih vaščanov, ki so daroval; svoje življenje za svobodo. V nedeljo popoldne ie bilo na Proseku okrog Prosvetnega doma zelo živahno; v velikih skupinah so prihajali vaščani s Proseka in Kontovela, kot tudi prebivalci okoliških vasi ter izletniki iz Trsta na otvoritev razstave 10-letnice OF. P/av/e Proslava v Padričah Tista Openka, ki ima ameriške okupatorje na stanovanju v svoji vili, ker dobro plačujejo. bolje kot delavci, je pripeljala na proslavo v Padriče nekaj škvadristov iz . okoliških vasi. Tako Stankota iz Trebč, «Biondota» — jz Velikega Repna, iz Padrič pa samo enega, pa še tisti si je prej z vinom delal korajžo. Koniinformiste je bolej uspeh razstave Osvo bodilne fronte, zato so hoteli razbiti vsaj proslavo. Ljudstvo pa Openki ni pustilo govoriti in razbijanje ni prineslo nikakršnih sadov. Razbijači niso pomembni, Važno je to, da so vaščani dostojno proslasili 10, obletnico Osvobodilne fronte. V govoru je članica glavnega odbora OF Mara Samsa poudarila, da se moramo posebno sedaj še bolj strniti okoli OF. ker na tem Čeprav z zamudo, zaradi del na polju, so se Plavčani polnoštevilno zbrali v svoji dvorani, da skupno proslavijo 10. obletnico ustanovitve OF. Tudi za Plavčane je bil velik praznik, saj je tudi v njihovi vasi jeseni 1941 prodrla med ljudstvo ideja upora proti zasovraženemu fašizmu in italijanskemu imperializmu. Tov. Bole je pozdravil prebivalce v imenu odbora za proslavo 10. obletnice OF in nato v kratkem in jedrnatem govoru orisal razvoj od njenega po-četka pa do današnjih dni, ko vsi demokratični Slovenci praznujejo ta največji praznik. Razne razstave in udeležba ljudstva na proslavah je dokaz, da so Slovenci še vedno enotno zbrani pod okriljem OF in so prepričani, da bodo pod njenim vodstvom dosegli to. za kar so se borili in za kar so dali toliko in toliko žrtev. Po govoru je tov. Hrevatino-va čustveno recitirala Gregorčičevo «Naš narodni dorh«, na- Razstavo je odprl domačin tov. Gerlanc, kateremu je sledi! tov. Spanger, ki je v kratkih besedah poudaril pomen razstave in osvobodilne borbe, katere se je udeležilo vse pošteno prebivalstvo našega ozemlja. Mnogo je bilo med Prosecani in Kcntovelci takih, ki so se udeležil; aktivno osvo bcdilne borbe; tako je padlo v partizanih 22 Prosečanov, 18 Kontovelcev in 3 iz Malega Repna. Iz omenjenih vasi jih je bilo poslanih v Bataglio-ne speciale 18, v zaporih jih je bilo 76, v internaciji 50. v par. tizanih pa skupno 214; v vaseh je ostalo še 77 aktivistov. To so zgovorne številke, ki pričajo da so bile vasi Prosek, Konto-vel in Mal; Repen med tistimi, ki so dale vse samo, da bi bil tudi naš narod osvobojen izpod fašističnega jarma. Po končanem govoru so si navzoči, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, ogledali razstavljeno gradivo, med katerim so vzbujali največ po_ zornosti prav razni dokumenti, ki pričajo o delavnosti omenjenih vasi za časa narodnoosvo. bodilne borbe. Razstavljenega je tudi mnogo naprednega čtiva za žene ter več primerkov mladinske literature. Na straneh so razobešene slike tistih hiš. kjer so bili med osvobodilno borbo sestanki, kjer je bil zbran vojaški material, kjer so zbiral; hrano in obleko za par, tizane, kjer so bile kurirske javke itd. Prav tako vzbujajo veliko zanimanje knjige, ki so jih čitali tovariši, zaprti med Dolina Proslava desetletnice OF je bila v Dolini napovedana za 17. uro, Toda v zadnjem trenutku se je vmešala policija in manifestacijo prepovedala. Četudi se ognemo utemeljit-' vam, ki so policijo dovedle do neprijaznega ukrepa, r.e moremo mimo načina, ki se ga je v ta namen poslužila. Okoristila se je namreč z birokratskimi predpisi trenutne tukajšnje uprave ir.' jih izrabila v času, ko se jih ni dalo več obiti, pač zato, da bi s čim večjo gotovostjo preprečila prireditev. Proslava je bila napovedana dokaj dni prej. Ako bi jo napovedala stranka krščanske demokracije in bi bila namenjena prenosu ostankov tega ali onega verskega ali političnega svetnika, bi prav gotovo potekla točno ob napovedani uri, čeprav bi se reklama ne skladala z dlakocepskimi predpisi uprave. V primeru, da bi se ta ali oni vestnež pri policiji opogumil in opozoril na morebitno nepravilnost reklame, bi to storil prav gotovo pravočasno, se pravi, nekaj dni prej, tako da bi mogla krščanska demokracija povoljno rešiti nepravilnost in: omogočiti, prireditev. 0 1 Našim kmetom povzročajo novo škodo na polju Čeprav teče že šesto leto po končani vojni,, naši kmetje še vedno trpijo škodo, ki jim jo povzroča vojska s svojimi vajami, kamioni in tanki ali na druge načine. Da ne govorimo o škodi, ki so jo utrpeli naši kmetje na svojih posestvih med vojno in ni bila še poravnana. V nekaterih predelih našega Krasa so vojaške oblasti sicer vzele v najem zemljišča, ki jih rabijo za svoje vaje in plačujejo kmetom najemnino. Tega pa ni še povsod, poleg tega pa moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da včasih vojska ne uporablja zemljišča le za svoje vaje, za kar je sklenila najemninsko pogodbo s kmeti, ampak dobesedno uničuje travnike in njive. Večkrat kar kopljejo zemljo, kopajo krpe po travnikih in odvažajo vse za raznovrstno uporabo na streliščih, svojih vrtovih itd. Zdi se nam, da je to vendar le preveč in’ da to ne spada v okvir sklenjenih pogodb. To pomeni uničevanje naših polj in njiv, ker vsakdo toliko vidi, da je pri nas na Krasu tako malo zemlje. Tako se je zgodilo pred dnevi tudi v Bazovici. Vojaki so začeli kopati zemljo in krpe ter odvažali vse na strelišče.'Olupljen; travniki in pašniki «pod vrtom« so žalostna priča takega početja, ki dela velike skrbi in škodo prizadetim kmetom. Nekateri prizadeti lastniki dobivajo sicer najemnino, toda ne vsi. Ponavljamo pa, d.a z najemnino še ni plačana taka škoda. Ko so kmetje videli, kaj dela vojska po njihovih zemljiščih so se zelo razburili, tekli na kraj in rotili vejake, naj vendar" nehajo s takim početjem. A zaman, še spodili so jih. Vrhu vsega tega pa so na dnevnem redu zidovi, ograje, ki jih rušijo kar; vse vprek. Ko pa prizadeti zahtevajo odškodnino, jih V Trstu pošiljajo od enega urada do drugega in ponekod še zasmehujejo. Lepo plačilo! Opozarjamo vse prizadete kmete, da je Kmečka zveza že posredovala pri merodajnih oblasteh. Za razne nasvete, sestavo prošenj itd., pa je najbolje, da se vsi lastniki obrnejo najprej na tajništvo Kmečke zveze, da si prihranijo poti in večje stroške. Vsekakor bodo s pomočjo svoje organizacije več dosegli kot vsak posamezno. To velja za ocenitev škode in za ves nadaljnji postopek. Vsekakor po je škodljivo zamujati čas. Nastopiti je treba takoj in skupno. Proslave iO- letaice OF V sredo 1*. aprila ob 20.30 bo na stadionu uPrvi maju za sektorje Sv. Ivan, Sko-ljet in Sv. Alojzij proslava 10. obletnice OF. Govoril bo tov. dr. Kukanja. Nastopili bodo pevski zbor »Slavko Škamperle«, pionirska družina Sv. Ivan z enodejanko «Skržad» in recitatorji. SLAVA PADLEMU B0RUU! 'Jakomin Ku'iet I. okraj bo imel proslavo OF v Ul. R. Manna 29 ob 20. uri 19. t. m. Govoril bo tov. Ratce Boris. Na proslavi III. okraja, ki bo 19. t. m. na sedežu v Ul. Molzno a vento bo govoril tov. dr. Andrej Budal. Huda prometna nesreča Dva brata padla z motorja - Eden mrtev, drugi hudo ranjen v bolnici to pa je domača godba zaigra- vojno po raznih ječah. Razstavi- la nekaj partizanskih pesmi. I ljene so tudi posamezne števil. Mladina za prvi Ze v zgodnjih dopoldanskih urah je bilo na stadionu «Prvi maj» živahno. Prihajali so m>a,-dlnei in mladinke in s'e takoj priključili eni ali drugi skupini, ki je vadila za nastop. V dvorani so mladinke utrjevale skupne vaje in ko smo jih nekaj časa gledali, smo ugotovili, da so že kar dobro napredovale. Na malem stadionu je tov. Miloš učil skupino deklet in fantov telovadni sestav po pesmi «V boj, v boj». Tudi ti že dobro obvladajo gibe, tako da jih je tov. Miloš kar pustil same. naj utrjujejo daljci In res si kmalu namesto vaditeljevega štetja zaslišal petje telovadcev, ki ni bilo ravno za koncertno dvorano, vendar pa ritmično pravilno in zato so tudi vaje kar lepo izvajali na svoje lastno petje. Ko so končali enkrat. dvakrat, kar niso hoteli prenehati, ponavljali so še in še. In ko si jih vprašal, ali so trudni, so ti vsi odgovorili; «Malo utrujeni srpp že, a kaj ko je pa tako lepo delati, ko že nekaj znaš«! Miloš seveda ni miroval; pristopil je k dekretom, ki pripravljajo nastop na pesem «po jezeru« in že se je njegovi glas razlegal po igrišču: «Po-je-ze-ru bliz Tri-gla-va...». Potem pa še na godbo. To je za telovadca prava poslastica: ko ti vaje že gredo od rok, te gcdba kar potegne m po njej moraš lepo izvajati gibe. Skoda, da bo prvi maj kmalu ,da bo konec prijetnih ur! Kdor še ni med telovadci, naj takoj pride, sicer bo prepozno! Seveda tisti, ki imajo za telovadbo smisel. Ostali pa naj pridejo tudi v nedeljo dopoldne na stadion. Tudi njim bo prijetno, kot je bilo onim, ki so na toplem soncu grabili, ravnali tla, kaj prenašali, da bo stadion u-rejen čim lepše! IZ ISTRSKEGA OKROŽJA OBČNI ZBOR Podzveze SHPZ v Kopru V nedeljo je bil v mali dvorani koprskega gledališča 0bč. ni zbor Podzveze SHPZ. Občn; Zbor so pozdravili in želeli mnogo uspeha tov. Franc Ven. turinj zastopnik SHPZ iz Trsta, tovariš Srečko Vilhar v imenu poverjeništva' za Prosvete pri IOLO in tov. Celestin Kozlovič v imenu okrajnega izvršilnega LO. Tajnik Podzveze tov. Humar je podal obširno poročijo o delovanju in nalogah Podzveze, kateremu je sledila živa disku, sija. Delegati so ob zaključku .'•prejel; več sklepov, med ka-terimi je tudi ta. da bodo slovenska prosvetna društva v teku tega leta imela po eno dobro pripravljeno kulturno vri-reditev v korist izgradnje Kul. turnega doma v Trstu. Bil je tudi izvoljen novi odbor, ki ga sestavljajo naslednji tovariši: GLAVNI ODBOR: Valentin Primožič, Erminij Cupin, Rudi Lampe. Stojan Ražem, Anton Brajnik. Jernej Humar, Egidij Novel, Nazarij Vatovec, Viljem Turk. Ivan Sabadin. Stanko Cok. Karel Palčič, Marija Velikonja, Milko Viler, Jože Velikonja, Jože De. gan, Viktor Pueer. Stane Suha. dolnik, Matija Knez, Ciril Cel-har, Srečko Vilhar, Franjo Ferluga. Franc dr. Juriševič, Lucijan Janež. Dušan Zelje-znov, Franc Vidmar, Just Bole, Klavdijo Vuk. Ernesta Be-lič in Josip Beržan. NADZORNI ‘ODBOR: Živa Beltram. Danilo Herkov In Milko Štolfa. RAZSODIŠČE: Katerina . Jura Vohar. Slavko Prijon in Drago Hrvatin. Delegati so izbrali tudi tričlansko delegacijo in jo pooblastili da bo šla h komandantu VUJA ter ga seznanila z vsemi kulturno prosvetnimi vprašanji Podzveze SHPZ in prosvet. nih društev na Konrskem. Ob zaključku sta bili odobreni jn poslani sledeči brzojavki: «Tov. polkov. Mirku Lencu Z občnega zbora Podzveze SHPZ se Vam najlepše zahvaljujemo za Vašo skrb za ljudsko prosveto v našem okraju ter Vam želimo na Vašem novem mestu mnogo uspehov. Podzveza SHPZ . Koper Izvršilnemu odboru Ljudske prosvete Slovenije Delegati prosvetnih društev koprskega okraja pošiljamo z rednega letnega občnega zbora iskrene pozdrave. Na zboru je bila izrečena in resnično toplo pozdravljena želja naših ljudi o priključitvi k svoji materi domovini. to je k socialistični FLRJ. Veličasten partizanski pohod Delovni ljudje bujskega okraja so se preteklo‘nedeljo v velikem številu udeležili manife. stacije bratstva in edinstva naših narodov v borb; za izgradnjo socializma ;n v borbi za mir. V Marušičih se ie zbralo nad 5000 bivših borcev, aktivistov mladincev in poštenih demokratov. Vsa velika množica udeležencev je sestavljala tri brigade, k; so vsaka po svoji poti šie na krai zborovanja. Po vseh vaseh so jih ljudje pričakovali s cvetjem in zastavami kot nekdaj v času borbe. Zene so prinašale v velikih košarah hrano ;n drugo in pogostile udeležence manifestacije. Glavna manifestacija je bila v Marušičih, kjer so bili pri-, ložnostni govori in nato kulturna prireditev. Zlobna provokacija v Glemu V rjoči od petka na >oboto to je od 13. ne 14. aprila so neznanci vlomili v cerkev vasice Glem, ki spada v območje KLO-Boršt, Vlomilci so prišli v cerkev metali razne cerkvene predmete in jih nekaj odnesli. Organi oblasti, ki so bili za-radi malomarnosti tamkajšnjega ključarja, pozno obveščeni, so,izvedli preiskavo, da bi zasledili zločince. Ir. dejanja samega ie razvidno. da gre za podlo in namerne provokacije reakcije z infcrmfeirojtm na čelu z namenom, da bi razbili čvrsto enotnost tamkajšnje vasi. Dejanje je obsodbe vred.1,0 in zalihna najstrožjo kazen, zato pozivamo prebivalstvo, da nudi svojo pomoč organom ljudske >blusti da se provokatorji izsledijo. Zal se morajo ponedeljski in torkovi časopisi baviti vedno s smrtnimi nesrečami, ki jih ob nedeljah ne manjka. Zadnja nedelja pa je bila posebno zahtevna. Dva brata, od katerih je bij eden na mestu mrtev in drugi leži .v bolnici hudo ranjen, sta padla z motorja, med. tem ko sta dva starčka končala svoje 'življenje s samomorom. Brata Pietro in Ermando Ce-pak iz Ul. Eremo 219 je lepa nedelja izvabila v naravo, kamor sta šla z motorjem «Guz-zi 500». Po tretjem predoru na avtomobilski cesti proti Seslja-nu sta brata hotela prehiteti neki osebni avto, toda smola je hotela, da je v tistem trenutku tudi slednji hotel prehiteti avtobus, tako da sta bila brata stisnjena ob rob ceste. Po skoraj 60 metrih vožnje ob pločniku se je motor prevrnil. 43-letni Ermando, ki je sedei na drugem sedežu motorja, je v tistem trenutku zadel z glavo v obcestni kamen in ostal na mestu mrtev. Njegov brat pa se je po padcu hudo ranil po glavi. čelu. ličnih kosteh, po prstih desne roke in končno še po kolenu. S policijskim avtom ki je tedaj slučajno privozil mimo, so 41-Ietnega Petra odpeljali v splošno bolnico, kjer upajo, da bo okreval v enem mesecu. pomorščak na italijanski ladji «Campidoglio». Kakor se je izkazalo. se je Annioiello sprehajal popoldne ob Obelisku in nemarno odvrgel ‘gorečo žve-plenko. ki je potem povzročila toliko škode. Anniciella so ovadili tožilstvu, preč katerim se bo moral zagovarjati zaradi nenamerne povzročitve požara. Po neuspeli slepariji se javi policiji Tragična samomora Zanimiva predavanja o zgodovini Istre Zadnje čase je imel tov. dr. Savnik po vaseh Istre več predavanj z zgodovinsko vsebino. Ta predavanja so bila dbforo obiskana. Navzoči, med katerimi tudi že starejiši ljudje, so z velikim Zanimanjem sledili predavatelju in sp, v debati zanimali za razne podrobnsti. Kazalo t'i. da bi taka predavanja še beli razširili in dali priložnost našim ljudem, da bi vsaj v glavnem -jpoznali zgo. dovino svojih vasi in Istre, ki je bila toliko let tarča raznarodovanja in gospodarskega izkoriščanja. Korte • Naše prosvetno društvo ((Janko Premrl — Vojko« je imelo v soboto občni zbor, na katerem je bil izvoljen novi odbor. Od novega odbora pričakujemo, da to znal razgibati prosvetno delovanje. da bomo lahko pokazali več življenja in napredka na tem področju kot do sedaj. Godba prosvetnega društva ima sedaj 12 novih članov, ki stalno vadijo. Pri vajah pomaga član godbe odreda JA iz Portoroža, za kar smo mu zelo hvaležni. Za 27. aprii pripravljamo zelo lep spored, ki bo dal posebnega poudarka teinu velikemu :kozi okno. potem ko so raz-1 prazniku vsega slovenskega bili šipe. V notranjosti so raz-1 naroda in tudi nas X Istri. Naveličan življenja si je v nedeljo s pomočjo plina vzel življenje 68-letni M. P. Preden je mož odprl plinsko pipo je spravil na varno kletko z kanarčkom in malo rdečo ribico, ki sta mu zadnje čase krajšala čas. Moža je našla že mrtvega njegova hčerka, ki se je okoli 16 vrnila skupno z možem in z dvema otrokoma s popoldanskega sprehoda. Vzroki samo mora so neznani. Mož je bil zadnje čase delno mrtvpuden in sklepajo, da je to glavni vzrok njegovega usodnega koraka. # * * Druga žrtev samomora je postal 60-letrji Ernesto di Matteo iz Ul. S. Giustina 4, ki se je v nedeljo zjutraj obesil v lastnem stranišču. Prvi je to opazil njegov sin, ki je takoj kuhinjskim nožem prerezal vrv. Kljub temu pa je bilo že prepozno. kajti bolničarji Rdečega križa, ki so prišli na kraj so dognali, da je Di Matteo izdihni) okoli 8.40. Mož je bil zadnje čase in še posebno, ko so mu ženo odpeljali v umobolnico. močno užaloščen in kaže, da ga je ta vzrok gnal v smrt. Ogenj v openskem gozdiču Včeraj popoldne se 'je v gozdiču za Obeliskom razširil požar ki je zajel kakih 5.000 kv. m ter znatno poškodoval nasad mladih borovcev. Openski in gasilci iz Ban so v eni uri zadušili ogenj ter tako preprečili še večjo škodo. Na podlagi izjav očividcev se je policiji posrečilo izslediti povzročitelja požara, t. j. 23-letnega Sabina Anniciella. ki je zaposlen kot Novi odbor Novinarske zbornice Snoči ob 18. uri je bil v Prostorih novinarskega krožka letni občni zbor novinarske zbornice. Predsedoval je dr. Lucia-no Sanzin. Predsednik bivšega odbora Umberto Di Bin je podal poročilo o delu zbornice in odbora, blagajnik Dušan Hreščak pa je poročal o finančnem in upravnem stanju. Občn, zbor je odobril obe poročili. Po slučajnostih je bil soglasno potrjen prejšnji odbor, ki ga sestavljajo; Bruno Astori, Umberf Di Bin. Guido Miglia, Vittorio Zanaboni, Dušan Hreščak. Bru. no Piazza in Leopoldo Gasparini, Po vzgledu Kessisogla, podjetnega sleparja, ki je v imenu barona Economa daij časa- pe-haril tržaške trgovce, si je skušal opomoči tudi 37. letni Ro-dolfo Pison iz Ul, Rcssetti 59. Tudi <7«* ,!<*■ v glavnem naročal blago v skladiščih jestvin ter ga potem razprodajal na drobno, ne da bi nabavke plačeval. Na ta način je osleparil že rie-kaj trgovcev, izpcdletelo pa mu je 14. t. m., ko je nameraval oškodovati lastnika sirarne v Ul. Ginnastica 58 Gualtiera Pellonija. Pri njem je Pison naročil za 76.335 lir sira, s pojasnilom, da je nakup namenjen pristaniški menzi, kamor naj bi poslali račun. Ko pa se je kasneje nekdo oglasil in hotel sir odpeljati, se je zazdela Pelloni-ju vsa stvar sumljiva. Telefoniral je že omenjeni pristaniški menzi, kjer niso vedeli ničesar o dozdevnem naročilu. Nevaren požirek iz napačne steklenice 45-letni delavec Antonio Mar-siglio, včeraj po naključju zaposlen y gostilniških prostorih Ulice Rivo 40, je iztaknil v nekem kotičku zaboj steklenic. V upanju, da si bo lahko zmočil grlo s pošteno plijačo, je mož c. d mašil ene izemd steklenic in napravil krepak požirek. Toda pijača je bila tako mečna, da je vrgla sicer prisebnega Anto. na ob tla, kjer-se je zvijal v krčih, dokler za niso prepeljali v bolnico in mu izprali želodca. Razšla ve narodne osvobodi Iv e Razstava narodne osvoboditve II. okraja na stadionu »Prvi maji) bo odprta vsak dan od 14. do 22. ure do vključno 20. aprila. Razstava za I. okraj otvorjena v četrtek 19. t. v Ul. R. Manna 29. bo Razstava na Opčinah za Opčine, Bane, Konkonel, Trebče. Repentabor in Briščke bo otvor. jena v petek 20. t. m. ob 20. uri. 1 Včeraj je poteklo sedem let, odkar je padel tov. Jakomin Kuret v borbi z Nemci na položaju Hudi Konec kot borec Vlil. brigade: Rodil se je 15. avgusta 1911 v Logu in je stopil v partizane 27. avgusta 1944. Slava hrabremu borcu! SINDIKALNE VESLI Tajništvo Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev bo imelo danes ob 18 v Ul. Machiavelli št. 13 redno sejo. Glavni odbor Enotnih razrednih sindikatov pekovskih delavcev bo imel svojo redno sejo v četrtek dne 19. t. m. ob 18 na sedežu v Ul. Machiavelli 13. — Dnevni red: 1) proučitev položaja po zadnjih pogajanjih o delovni pogodbi; 2) organizacijska vprašanja. SLOMSR0 j NARODNO I GLEDALIŠČI za Tržaško ozemlje V soboto, 21. 3Prl,arj#. slavnostna premiera ^ karjeve komedije Za narodov blagor V vlogi Helene Grudn bo igralka Nada G*br‘L čičeva slavila 25-letnico g dališkega delovanja, medijo ((Za narodov * gor« je kot sost zre Slavko Jan, direktor U -Ijanske drame. V nedeljo, 22. apr*'* 20. uri ponovitev komedije ‘ -M ust** Revizor V vlogi glavarja Lojze Potokar elan Ijanske drame. »v'Dl’ Obe predstavi v TORIJU, TRST - Ul. Teatro Romano. Kulturna prireditev Barkovljanov v Nabrežini Gledališče , nllVE GLASBENE PRI^ »POMLAD 195“ Danes od 16. ure naprej. lijo pri sbo«- ledališki bla**l|*|, # maji za glasbene Prl reditve mlad 1951». Rok za deld<* majev poteče jutri zve V četrtek se začne ra#^ vstopnic za proslavm tš Dingn Pri Pisonovih podvigih je najzanimivejše dejstvo, da se je sam javil policiji, čim je zvedel, da se mu je zadnji poskus 1 65-letna Adele Liedermann izjalovil. I Strich Lievers. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. in 16. aprila t. !> so se v Trstu rodilj trije otroci, porok je bilo 6, umrlo pa je 11 oseb. Poročili so se: uradnik Salomone Radzik in dijakinja Laura Romano; delavec Johan Varga in gospodinja Caterina Pfil; trgovec Aleksander SJiapovalensko in gospodinja Margherita Kuznezov Milovanovič; delavec Silvano Konradter in uradnica Marija Ivančič; mesar Sergij Cerlienco in frizerka Bianca Spadam, mizar Oscar Gradenigo in šivilja Adele Cesarja. Umrli so: 73-letni Jurij 3or-satti, 84-letni Karol Pascolat, 71-ietna Marija Kastelic por. Rot-, teri, Rosella Viti stara 6 dni, 76-letni Franc Decelia, 67-letni Ladislao Bresi, 71-letni Peter Bo-schian, 82-letni Franc Ursini, 90-letna Julija Stipanovič vd. Er-neiscek, 77-letni Anton Miotti, por. Krasno nedeljsko popoldne je privabilo v Nabrežino lepo število tržaških izletnikov, ki niso hoteli zamuditi prilike da čujejo lepo pesem in besedo Barkovljanov. Domačini so se tudi postavili in dvorana je bila vsa zasedena. Sledili ' smo sporedu, ki je bil skrbno sestavljen in pripravljen, z vso pozornostjo, kajti, vse točke so bile izvajane z vso resnostjo in smemo šteti ta nastop Barkovljanov za zelo uspelega. Pevski zbor razpolaga ž lepimi liričnimi soprani in žameta-, stimi alti in tudi tenorji se le-po zlivajo s sonornimi basi. Posebno Pa je podčrtati to, da ima pevski zbor v svoji sredi izredno lepo število mladih lic obojega spola, kar priča der ima pevski zbor pegoje, da bo de. le val naprej in nemoteno gra. dil pevsko kulturo v svojem kraju. Pevski zbor odgovarja na vsak dirigentov gib in se čuti glede tega velika medsebojna povezanost. Tov. Milan Peric t stremi za tem, da poda vsaiko pesem vsebinsko, to se pravi, da pravilno ilustrira razpoloženje, ki ga zahteva besedilo. To je tudi glavni pogoj pravilnega petja in zato je bilo petje Pevskega zbora po. leg intonančne čistoče tudi jas. no in povsem razumljivo. Prvi del je obsegal umetne pesmi, ki jih je pevski zbor odpel zelo lepo in nekatere tehnično zahtevne skladbe (Vlahi) s pravo bravuro. Izredno lepa pa je Ivana Matetiča - Rcnjgova «P;esma slobodin. B’la je podana tako zrelo po vsebini in di-namično dovršeno, da je za. dihala iz te pesmi res prava GORIŠKEGA Izzivalne preiskave? Po vsej sili hočejo najti orožje Odkritje večjih zalog' orožja I ditev stanovanjskih poslopij za v raznih mestih Italije je spodbudilo k delu tudi organe javne varnosti na Goriškem. Nenadoma je pri nas zadišalo po orožju in varnostni organi so sledili svojemu občutljivemu nc«u. Dolgo so se sprehajali z razprtimi nosnicami in končno ugotovili, da prihaja vonj po orožju iz Steverjana. Zato so pred dnevi v Steverjanu preiskali več hiš in kmečkih poslopij. Prebrskali so vse do zadnjega kotička ter v zaprašenih podstrešjih in kleteh raztrgali mnogo pajčevine misleč, da za pajkovimi zavesami visi puška ali celo brzostrelka. Spravili so se tudi na senike in preobrnili kupe sena, izpod katerega pa je prihajalo le šibko cviljenje mladih mišk. Orožja niso našli nikjer. Da si naši ljudje želijo miru in da jim po hudih vojnih preizkušnjah ni prav nič do igračkanja orožjem, to organi javne varnosti prav dobro vedo. Kljub temu Pa od časa do časa. morda naveličani enoličnosti mirnega življenja, nenadoma uprizorijo resne preiskave. Zaskrbljenih obrazov stikajo po hišah in se vedejo tako. kot da bi vasi pretila huda nevarnost. Vaščani. ki so vsi zatopljeni v delo na polju, se ob takih preiskavah. ki so zanje poleg vsega tudi zamuda, dragocenega časa. upravičeno razburjajo. Steverjanci prav nič ne verjamejo, da bi e varnostni organi lotili takega dela samo zato, ker si želijo senzacij. Prav vsi so mnenja, da je to eden izmed tolikih načinov ustrahovanja našega ljudstva, ki smo jih bili deležni pod pokojnim režimom. Krediti za gradnjo stanovanj goriško občino. Od teh 125 milijonov jih bodo 80 porazdelili vodstvu CRDA, ki bo poskrbelo za zgraditev omenjenih stanovanj, medtem ko bo ostali denar na razpolago občini. Vest o zgraditvi novih stanovanjskih poslopij bo gotovo razveselila prebivalstvo, ker bo videlo v tem korak naprej pri izboljšanju in rešitvi stanovanjske krize, ki se je pojavila v teh povojnih letih. Podpora brezposelnim Pokrajinski odbor za zimsko pomoč se je pred dnevi sestal na svoji zadnji seji. Prisotni so bili župan; iz Gorice, Tržiča, Krmina, Ronk in iz Gradeža, predsedniki občinskega podpornega društva ECA iz glavnih pokrajinskih centrov, predstavniki sindikalnih organizacij in javnih obratov. Neprijetne posledice, boja’ Krik «ng juriš« se je včeraj popoldne razlegaj na prostornem travniku v Lečniku, kjer je skupina dečkov prebila sončen popoldan. Igrali so se vojake in ju risali. Drug v drugega sn se zaletavali z lesenimi noži, toda med njimi jiih je bilo nekaj, ki si riiso utegnili izdelati lese- nega in so zato šli v boj s pra vim kuhinjskim nožem. S takim orožjem' niso ogrožali šemo sovražnika temveč tudi sebe. Da je tako. se je prvi zavedel 10 letni Bressan Tuli j, ki si je v napadu odrezal konec palca leve roke Tako je bilo bojišče krvavo in imeli so ranjenca, ki ga je rešilni avlo Zelenega križa pripeljal v mestno bolnico. Ozdravel bo v desetih dheh. umetnost. Sledil je nastop pevskega dueta Vide Jagodičeve in Pine Dclesove, ki ju je spremi 'al na klavirju Rudi Jagodic. Oba gla. sova se tako lepo ujemata in sta kakor nalašč za t-o. Dueti so bili srečno izbrani in so dosegli pri poslušalcih izredno odobravanje. Zborna otroška recitacija «Pogovor z vetromii je bila podana zelo leno. Zvonki otroški glasovi so bili enotni in so se lepo ujemali. Posebno pa je ugajala recitacija aAnkan. ki sla jn podali Majda Novakova ni Neva Čokova. Bili sta res Pravi umetnici v tako lepem podajanju besedila. Mala Učka Sčukova bo postala, ko d-crasrttr, prava sopranistka, saj je od-p°la pesemco sMamicin zelo le. Po. Kcmaj je aplavz ponehal, se je prikazala na odru mala Tatjana Uršičeva, ki je tako ljubko zapela tri miadinske resmi, kot bi b:la roiena pevka in igralka. Izzvala je vri' po. slušalcih priznanje in aplavzi niso_ hoteli ponehati. Dramska družina, ki jo sestavljajo Pina Dolesova. Olga Pangerieva Tončka Potočnikova, Tonko Pertot m Vladi V odo vi v -c nam je podala Nušičevb enodejanko sNahodii prav mojstrsko Posebno je ugajala Tončka Poteč-nikova v vlogi tašče in je izzvala s svojo igro obilo snieha. Sledil je otroški balet vRaja. nje na zeleni tratili. Naštudira, la ga je Olga Gorjupova Vs"i otroci so pokazali prav lep smisel za ritem in plesno kreta. nje. Prav lepe obleke so pripomogle k uspehu. V zadnjem delu je nastopil še pevski zbor, ki je odpel nekaj narodnih pesmi zopet dovršeno. Pred zadnjo Pesmijo fe Prišla na oder mladinka, ki je v imenu domačega prosvetnega društva izročila gostom krasen sop nageljnov Predsednik in pevovodja tov. Pertot Milan se je zahvalil domačemu prosvetnemu društvu in vsem Prisotnim. letnice gledališča. DlT'^rS^ Armando La Rosa pf, , nolo11* iovali bodo Maria Calla , Wilson, Tito Schipa in * ^ tržaške filharmonije. K v soboto zvečer. PROSVETNA PEVSKI ZBOR «SLA .„ ŠKAMPERLE)) SV. „ UKV* jV'A' Zaradi današnjega -p. • dan« r. v Avditoriju odpade tka vaja in se pripor°c^ pevkam in pevcem, u v leže koncerta. Jutri, sredo ob 20.30, bo 93 5 ,{]ir proslava OF, na katerl jjj je tudi pevski zbor. proS in ^ nihče točni. ne manjka Zbor®' Naročniki Koledar]0 ukom za leto 1951 - U9afl Naročniki in citatelji '£°rayi|,jcaJ dino Enea, Ul. Gibh^miste Alla Maddalena. L- 43; Pizzul-Cignola, 14 . T’ Zanetti, Ul. Comm«1. jjid” Ilarabaglia, BarkovlN' Skedenj. Na podlagi pogajanj, ki so se vršila pred časom v Rimu, je _________ poslovodstvo INA-Casa nakaza- I v Koprivi >n Steverjanu 409 in lo vsoto 125 milijonov za zgra-1 y Dolenjah 53. Prefekt dr. Palamara je podal obširno poročilo o zbiranju denarja v naši pokrajini, Zbrali so 8 milijonov 500.000 iir. Vlada je nato prispevala vsoto 30 milijonov lir. V prid brezposelnim so že dali na razpolago 24 milijonov lir, ki jih bodo začeli razdeljevati ta teden. Po statistiki znaša število brezposelnih v vsej pokrajini 10.826. V to število spadajo tudi oni, ki so zaposleni v raznih pripravljalnih delavnicah. v Gorici šteje število brezDoselnih 2572, v Gradežu 1243, v Tržiču 1921, v Ronkah 719, v Starancanu 273. v St. Petru ob Soči 223, v Škocjanu 314, v Turjaku 257, v Foljanu 255, v Doberdobu 169, v Gradiški 439 v Fari 200, v Marjanu 167, v Romansu 435, v Zagraju in Sovodnjah 639. v Krminu 516, Seja občinskega upravnega odbora Pred dnevi je . bila v Beli dvorani goriškega županstva seja občinskega upravnega od. bora pod predsedstvom župana dr. Bernardisa. Glavni predmet razpravljanja je bil proračun za tekoče leto. Nato so prešli k vprašanju, ki se tiče zdravstva in socialnega skrbstva. o katerem je odbornik dr. Levi podal zelo zanimivo in podrobno poročilo. Na podlagi številnih podatkov je odbornik orisal položaj glede pomoči po. trebnim. zdravniških hiralnic in občinskih ambulant. Na koncu je še predlagal, da bi v teh izvedli razna bistvena izboljšanja, ne da bi se pri tem oddaljili od proračunskega načrta. Po poročilu dr. Levija je odbor pregledal in odobril še nešteto drugih predlogov med ka. terimi: jamstvo goriške občine za posojilo 12 milijonov lir av_ tonomnemu inštitutu ljudskih hiš za zgraditev dveh stano. vajjjskih stavb; stroške za nabavo oblačil in obuvala za gojence zavoda »Oddone Lenas-si«; občinski prispevek za na. peljavo vode v stanovanjske bloke v, Ul, Rafut. GLASBENA MATICA V PRIREDI DANE S 17. APRILA 1951 O0 29.3° KONCERT OPERNE Gitf v AVDITORIJU v Trslu (vhod iz Ulice Teatro Romano) Sodelujejo: VANDA GERLOVIČ, sopran, ELZA KARLOVAC, mezzosopran, RUDOLF FRANCL, tenor, VLADO KOROŠEC, bas. Dr. DANILO ŠVARA, spremlja na ki8' I. delu sporeda, ORKESTER ir.. KOMORNI ZBOR, ki ,U UBALD VRABEC. SPORED: 1. d e 1 (V&1 1. Mozart: Arija o registru iz opere «DON J^lV (g)®*' 2. Glinka: Arija Vanje iz opere «IVAN SUZAN zosopran) daMA» ^ 3. Čajkovski: Arija Lize iz opere »PIKOVA - , prani - g 4. Musorgski: Arija Varlama iz opere ((BOK NOV« (bas) _.tiIIoT£’ 5. Masenet: Arija Sancha iz opere «DON QG- (bas) 6. Thomas: «Kjer oranže cveto« iz opere (mezzosopran) Saint-Saens: Arija Dalile iz opere LILA« (mezzosopran.) IN pA' 2. del Mihec: VILINO DETE (uvertura) nA^A Smetana: Arija Janka iz onere ((PR°DA 10. Bizet: Cvetlična arija iz opere <(CAKlvlJ^nANA 11. Smetana: Arija Marinke iz opere «PBO M STA« kA„ (SoP1 12. Dvorak: Arija Rusalkc iz opere «RUSAL , 13. Dvorak: SELMA SEDLAR (uvertura) rC 14. Bizet: Dvospev Carmen in Don Jose ' jppA' MEN (sopran. - tenor) 15. Smetana: Dvospev Janko in Kecal iz °Tel ^ 1. dej- NA NEVESTA« (tenor - bas) _ 16. Smetana: Zbor in duet (tenor-sopran) 1 ((PRODANA NEVESTA« _. Vabit« se dobe v VI. sv. Frančiška 22 ggy}'\ia press«, U. F. Severo 5 in v pekarni — 3 IR. aprila 19»! I RAZ S TA V narodne osvo ^lo orekn v Bazovici je že prvi dan obi- 5l9vUene nr«i!!.! .! * s°. si z zanimanjem ogledovali raz- I omete. Na sliki vidimo tudi staro zastavo pev- skega društva »Lipa«. I ?je°prlca*lc) P311!'*1 borcev in aktivistov nabrežinskega okra-W>i. koliko so te vasi prispevale v narodnoosvobodilni ® razstavi sn Slikam iifcnakrvv riali rastno m pst o fe?1* so si vrste Prosečanov in Kontovelcev ogledo- *li yTv°' Marsikdo je ob pogledu na pisma iz in, ter n a-pr,r» v duhu ponovno obudil spomin na svoje In na trpljenje vsega našega naroda. lahv ?ve| 'mata staro borbeno tradicijo. Zato je ^ Urirlp 'ako bogata s slikami in ostalim gradivom, n ost teh dveh vasi v fašistični dobi vse do Ze stara navada je, da se ob koncu šolskega leta zlaisti pred vpisom v šole sproži pri nasprotnikih vsega slovenskega ogorčena borba proti slovenskemu šolstvu. Tako bo nedvomno Izbruhnila borba na ta ali oni način tudi letos Nasprotnik iz leta v leto menja taktiko. Bili smo priča koncentričnemu napadu iz vseh topov, ki ga je sporazumno vodilo reakcionarno italijansko časopisje v Trstu proti slovenskimi šolam. Ta gonja je bila tako slepo in divje otepamjle okoli sebe, da je neko uredništvo zaradi svojih laži zašlo celo na zatožno klop in to na zatožno klop celo v Trstu samem. Zadnja letu se je bučna gonja menjala s tiho, podtalno, a zato toliko bolj zagrizeno borbo. Ta ne proži topovskih. strelov le ob novem vpisovanju, pač pa ob sVeherni priložnosti, ki se nudi, kako škodovati slovenski šoli, vse kaže, da je ta taktika bolj primerna značaju njenih začetnikov. Iz vseh napadov, najsi bo hrupna časopisna gonja ali tih in preteč pritisk na slovensko javnost, da. bi polagoma opustila slo vensko šolo kot ustanovo za vzgojo mladega naraščaja, se vidi, da je vse delo nasprotnikov slovenske šole u-smerje.no prav v to, da. bi slovensko javnost odvrnili od slovenske šole. Gonja je včasih SLOVENSKA JAVNOST in naše šole tako lepo in svetohlinsko zavita, da se sama javnost ne zaveda, za kaj pravzaprav gre. Med vrstami bi rada ta gonja dopovedala naši javnosti, zlasti slovenskim staršem, da je nespametno dajati otroke v slovensko šolo, ker ne bodo dobili službe, ko se bodo izšolali. Nasprotniki slovenske šole se prav dobm zavedajo, da to ni res, prav zato tako vihtijo to dejstvo v rokah. Bojijo se pač tistega dne, ko bo slovenskega izobraženstva toliko, da bo lahko rešilo svoje kulturne poslanstvo, in zasedlo vsa tista, mesta ki mu po vseh pravicah pritičejo. Poslej, si mislijo ti nasprotniki, 'bo boj proti slovenskemu izobražen-stvu brezploden, ker to ne bodo več tako imenovani prišleki pač pa domačini, ki bodo poznali vse njihove nakane. Ce pomislimo, da so sami ti' nasprotniki za zmeraj obupali, da bi se še 'kdaj vrnili časi, ko so lahko mislili na uničenje slovenskega izobraženstva s posebnim sodiščem■ na raznih otokih, v Gonarsu, gramoznih jamah itd. Za sedaj ostane le to, da je po njihovem, mnenju treba obdelovati slovensko javnost in vplivati nanjo, da bi se odreklo slovenskim šolam. Po topniškem ognju, ki so ga doživljale naše šole v prejšnjih letih, se je v zadnjem času začela podrobna bitka. Tu opazimo zlasti ovire, ki jih doživljajo otroški vrtci. Za te vrtce ni prostorov, ni denarja, ni vrtnaric. Im sploh čemu Slovencem otroške vrtce! Ker bi bila le malo predebela če bi trdili, da šestletni absolventi otroških, vrtcev ne bodo dobili službe, je treba kako drugače preprečiti- da ne bi slovenski otroci zahajali vanje. Del podrobne bitke je tudi borba za učence, ki se večkrat menja v prevedbi lov na učenca. To taktiko je treba uporabiti zlasti. pr% učencih osnovne in srednje šole, Tu, pa trditev, da ne bodo dobili službe že postajai malo nevarna, ker je v resnici že precej nasprotna in bo čedalje bolj, če kaj velja pregovor; kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Zato s takim orožjem ti dankihoti ne upajo zmagati. Treba je potegniti iz orožarne drugo: o grdili je treba slovensko šolo, da ona lovi učence in jih krade italijanski šoli, da je slaba itd. Da slovenska šola ne lovi učencev je povedano že s tem, da je po svojem, bistvu nnrod-no-obrambnega značaja in ne narodno-osvajalnega, kar po bitju in žit ju vsega naroda ne more biti. Očitek je vendar pripraven in drugačnega, tisti, ki si ga je izmislil, ni mogel izmisliti. Kako naj bi jastreb gledal drugače, če ne po ja-strebovsko? Da se pa v naših šolah vrši borba za učenca, a za učenca — Slovenca, je res. Ta borba pa gre le za tem., da učence nekaj nauči, da ga pripravi za življenje in mu dopove, da je treba spoštovati vse narode in vse kulture. Slovenska javnost in slovenski starši se tega že zavedajo. Kdaj se bodo tega zavedali tudi. zagrizeni nasprotniki slovenske šole? ALI JE NOV KREDIT UGODEN za malo in srednjo industrijo? Ze vrsto let se vsi mali in srednji industrij« pritožujejo nad težkim položajem. Pa kaj bi se tudi ne. Vse kar so napravile oblasti, . so storile za procvit velike industrije, predvsem za zaposlitev ladjedelnic. Ne smemo pozabiti, da sta dobile mala in srednja industrija samo 1 odstotek vseh posojil. Po seriji samih obljub, je preč nekaj dnevi prišla vendarle ugodna vest. ZVU je dosegla, da se da 200 milijonov lir kredita za srednja in mala industrijska podjetja. Sicer še niso objavili ukaza, ki pa bo v prvem uradnem listu. Pogoji pod; katerimi bodo lahlko podjetniki dobili omenjeni kredit niso ravno preveč ugodni. Prvo kar zbode oči, je visoka obrestna mera. Kredite bodo dajal; s 7,75 odstotki interesa in 7 odstotki za one, ki bodo lahko dali stvarno jamstvo. Poleg tega je pravzaprav kredit dan na kratek rok, samo za največ tri leta. Tj krediti so namenjeni predvsem j bišč za proučevanje atomske energije. V njih' proizvajajo ra. I ©la ISIS do kapitulacije I talij htI°Valo „ 'vanski razstavi vidimo, kako je vse Ijud-^ Vse ort , OCinoosvoboa'lrl' vojni, saj -o označene imen Pa do tovarne strojev, kjer so m6U »Ktivtsti svoje postojanke. Leta 1918. je Avstrija ^pustila fronto na Piavi zaradi notranjih zmed X Avstriji sami in ne vsled italijanskega orožja. Naši kraji so ostali takrat brez oblasti: Avstrija je odšla, Italija nj še prišla. Množica je začela pleniti po zapuščenih avstrijskih magacinih in začela nazadnje, ko je primanjkovalo zalog, boj za obstanek. Zadnjo tretjino oktobra so se avstrijske edinice vračale v zaledje in nikogar ni bilo, ki bj držal red. Iz Trsta so poslali, odposlance k zaveznikom, da naj že enkrat pridejo in 4. novembra so res prišli, ne zavezniki sicer. a Italijani. Mi v Bazovici smo ostali še 8 dni, ne da bi videli kakega italijanskega vojaka. 11. ali 12. novembra so prišli tudi k nam in st nastanili v. baraki na Jezeranskj cesti. Oficirji sc prirejali zabave, na katere so vabili tudi domačine. Obljubljali so nam ob takih prilikah boljše čase, a teh ni bilo. Tudi kraljica je obljubljala pašim ljudem «bit' če bolje« a ni bilo, pač pa je bilo slabše, mnogo slabše. Italija nas je zatirala gospodarsko im kulturno. hotela je narediti iz nas italijansko govoreče državljane in se je za to posluževala nasilja. Bili smo zatirani gospodar s ko in kulturno. Ze pod Avstrijo smo imeli z državo pogodbe, da nam je za uporabo zemljišč, ki so jih rabili za vojaške vaje, plačala odškodnino; tako pogodbo so sklenili z nami tudi novi gospodarji in jo nekai časa tudi držali, več let pred vojsko Pa so s tem plačevanjem končali, kljub temu, da smo na pristojnem mestu za plačilo povpraševali. Pozneje so po privatnih hišah rekviriralj tudi razno o-rodje in posodo za karabinjerje irt milicijo, nazaj ni bilo več ne tega ne onega. Sole so nam pustili le.nekaj časa. kakor so jih dobili; leta 1924 pa so nam poslali že učitelje — specialiste, ki so znali samo italijanski in ti_ so prevzeli pouk po vseh šolah za italijanščino. Leta 1926 sc dobile slovenske šole ukaz. da ne smejo rabiti po šolah več slovenskih knjig in le.ta 1927 so poslali vse slovenske učitelje v penzijo in pouk se 'je vršil samo v italijanščini. Lotili so sP zatiranja našega jezika — tudi na cesti, v cerkvi, v gostilni. Ko smo trije starejši možje govorilj na cesti slovenski, je pristopil priletni možak k nam ter nas vprašal če znamo italijanski, na pritrdilni odgovor pravi: «Imam nalogo, da va§ o-klofutam, ker govorite slovenski. toda ker ste stari, tega ne naredim, pač £>a vas pozivam, da se razidete.« Tudi z bodalom je šel fašist na Andreja Prešla, ker je govoril slovenski, ker predi smrkavcem ni hotel bežati, je fašist dvignil bodalo nad njegovo glavo in: ne vem kaj bi se zgodilo, da niso domači potegnili očeta s ceste v hišo. Delavci so bili na cesti tepeni s palicami, ko so jih fašisti lz; zasede slišali, da govorijo slovenski. Zakaj so se pustili, bi kater; vprašal? Zato ker smo imeli izkušnje, da so se v takem slučaju vračali fašisti oboroženi in, da je marsikdo naših ljudi Zgubil življenje in da se je pokazal rdeči petelin nad strehami vasi. V gostilni pri «Društvu» so bili gostje tepeni, ker so govorili slovenski. Ubogi Anton Metlika bi znal kaj povedati o tem. Imel je lepe dolge lase, eden izmed fašistov ga je zsra. bil za lase in 3a namlatil. Tudi Ludvik Križmančič bj znal kaj povedati o tem. Tepen je bil. da ie bilo joj. V gostilni pri. «Lipi» so bili tepeni ljudje, ko so se na praznik veselili pri mizah' in. peli slovenske pesmi. Po hrbtih je padalo z manganeli. polivali so jih z vinom in vanje metali kozarce in steklenice. Ko sta gospodarja Josip Urbančič in Gruntar intervenirala, sta. jih dobila z manganeli po glavi, da sta morala na zdravniško postajo v Trst. kjer so jim se privoščili dobljeno lekcijo. Na kor v cerkev je. prišel krajevni fašistovski tajnik in nahrulil pevce, da je že čas, da enkrat nehaio s slovenskim petjem. Župnik je dobil povelje, da mora pridigati tudi po italijansko, četudi ni bilo v cerkvj nobenega Italijana. Tudi samemu župniku so pri- nesli olja, pa ni ga pil. v kozarec je butnil, da se je olje razlilo. S fašisti se je potem ruval v farovžu, dokler niso odšli in se potem: niso več vrnili. Kmalu po prvj svetovni vojni .smo imeli po deželi, kakor tudi v mestu več mladinskih društev. Člani teh društev so se shajalj vsako nedeljo po kraških vaseh in se navduševal^ za slovenske ideale. Ta društva so bila razpuščena in snovala so se zato druga ilegalna. da je mogla mladina ša nadaljevati s svojim delom. Posebno je bilo znano društvo «Tiger», ki je imelo po vseh vaseh svoje člane, tako tudi v Bazovici. Bazoviški proces pred posebnim sodiščem smo spremljali z najtesnobnejšimi občutki. Ze prejšnji večer smo zvedeli o izidu, razsodbe, nismo pa vedeli, kje jih bodo usmrtili; kmalu po polnoči so pričeli pri. hajati fašisti po vseh cestah v Bazovico. Prišlo jih je na tisoče. da izvršijo obsodbo. Tam pod hribom Kokoš so padli smrtonosni streli, ki so umorili štiri naše največje idealiste. Junaško so se vedli zadnje trenutke pred smrtjo, n klicem ((Živela Jugoslavija« so izdih nili. Kljub temu pa, da so dobili toliko strelov, jih je po eksekuciji streljal v glavo 5e poveljujoči oficir. Hudo nas .ie prizadelo, ko_ smo zvedeli, da padejo za naše ideale naši najboljši. Hudo nam je bile za mlade junake, a zaradi tega nismo klonili, amipak smo bili ponosni nanje. . Pri peku so se zbirali pozneje naši mladinci in sc utrjevali v veri «da bo boljše«, niso pa vedeli, da jih zalezujejo karabinjerji. Od tod so bili razpršeni, Zaprli so takrat mladinca Danila Gruntarja. Dva meseca so ga imeli v Coroneu. ker mu niso mogli ničesar dokazati, so ga izpustili, potem ko mu je posebna komisija, kj je delovala na prefekturi, prisodila ((opomin«. Ker so vedeli, da nas niso uklonili, s<> vpeljali še druga nasilstva. Grazioli sam je tudi hodil po vaseh in strahoval naše ljudstvo. Govoril je: «Mi vemo. kako je na vasi, kar misli iz? dela nekaj vplivnejših mož te dela in misli preprosto ljudstvo. Opozarjam vas, d'!i' pričakujem izboljšanje razmer v Bazovici, kjer so nam tako nasprotni; če se to ne zgodi, boste yi odgovorni. Zapomnite si to«. Po hišah so nam delali pre- ZATIRANJE SLOVENSKEGA JEZIKA PRETEPANJA S PALICAMI - OBSODBA POSEBNEGA SODIŠČA * ZASLIŠEVANJA V tej hiši so bili prvi mladinski sestanki. iskave in nam pobirali vse, kar bi nas spominjajo na slovenstvo: zastave, knjige in., po-dfabe. Mnogo knjig je' bilo tiste čase uničenih, ljudje so fe bali, da bi jih ne kaznovali ali z bataljonom spečiale ali z internacijo ali Pa z zaporom, zato so knjige zažigali. Kar jih je bilo v konfinaciji v Italiji so se vsi vrnili in so še danes živi, razen Andreja Prešla, ki je umri za posledicami konfinaciije. Imeli smo v ječi tudi talca Avguština Škrjanca, ki je bil u. streljen na . Opčinah' z 71 drugimi talci. Mirko Pečar je bil zaprt v Rimu v ((Regina coeli«. Obiskat sta ga hotela brat in sestra, a oba sta plačala to delo usmiljenja^ življenjem. V Bologni sta padla, kamor sta prišla ravno v času, ko je bilo to mesto bombardirano. Tudi Bazovica je bila bombardirana, k sreči Pa so padle bombe ravno za vasjo in je pri tem bila ubita samo ena žena. več ljudi pa je bilo ranjenih, ker so ravno takrat hiteli tam mimo v zaklonišče. Karabinjerji so nas večkrat klicali v kasarno in nas zasliševali, brigadir se je pri takih zasliševanjih igral z bombami, ki jih je imel pred seboj na mizi: bil; pa smo prepričani, da se on takega orožja bolj boji kakor mi in nas to igranje ni posebno vznemirjalo. Tri ali štirikrat so iz kasarne odpeljali mlade može in fante kar v bataljon speciale. -ato se je nabralo tam .okoli mnogo, ljudi, ki so, se poslavljali od znancev in sorodnikov. Leta 1942 smo imeli še pevsko društvo «Lipa» in tamburaš kr društvo «Zarja», razumljivo, da pevcev niso pustili peti in tamburašev ne igrati. Vse društveno življenje je ponehalo; skrivaj so bivši člani | «Lipe» še nekaj vadili, kadar I so imeli vaje za cerkveno petje. Lepi prapor, ki ga je imela «Lipa». so fašisti pobrali in ga odnesli nekam v Ljubljano, od koder se je povrnil po vojni, ko je pevsko društvo obhajalo 51etnico obstoja. Leta 1943 po zlomu fašizma, so se vračali italijanski vojaki domov in ker smo mi prav. na križišču več cest, jih je šlo skozi vas r.a tisoče. Sli so v vojaški cbleki in tudi v civilni. Tudi v Bazovici smo jih mnoge preoblekli, da so se laže umikali Nemcem, ki so jih zopet zbirali in jih pošiljali pod orožje. Videli smo jih tudi na veliki petek, ko so šli v Jugoslavijo, takrat so jim morali naši otroci — mali janičarji pod vodstvom italijanske vrtnarice klicati «eviva»-. sedaj pa so jim dajali jesti kakor revežem. Niso se maščevali za prejete krivice, videli so v njih lačne ljudi, ki potrebujejo pomoči in pomagali so. Leta 1943 so se vračali domov naši interniranci, vsi so takrat prišli, le oni; ki so bili v ječi ne. (Nadaljevanje prihodnjič) Poskusi z ““‘l Angleški listi so pred dnevi poročali, da bodo v Angliji v kratkem izdelali prvo atomsko bombo in sicer brez kakršne koli pomo/či Amerike. Ta vest je sicer nepričakovana, toda v Ameriki so že mnogi domnevali, da je Anglija z zelo razvito tehniko že zdavnaj premostila težave in ustvarila pogoje za izidčlavo prve atomske bombe. Nekateri Američani so takoj v začetku dvomili o tem. Menili so. da bi bila morebitna atomska središča izpostavljena zračnim napadom in da bi se torej s proizvodnjo atomskih bomb npvarnost še povečata. Angleški znanstveniki si zdaj prizadevajo izdelati prototip atomske baterije za prekomorske ladje oziroma za proizvodnjo električne energije. Radi bi predvsem uporabili atomsko energijo tako da bi koristila ljudem v vsakčSaoietn življenju. V Angliji imajo dvoje sre- važno atomsko sestavino, ki se lahko uporabi namesto urana. V zdlruženih državah pa so napredovali. Kot poroča agencija Reuter so te dni napravili z atom-kimi poskusi že bolj nov poskus z atomsko, energijo na otoku Eniwetok na Tihem oceanu. za nabavo novih strojev in: za | dioakitivne izotope in plutonij, obnovitev, oziroma modernizacijo obratov. Ne bodo pa jih dajali za kritje trenutnih potreb po kapitalu. Visok odstotek, mnogo višji kot so ga zahtevali pri kreditih za veliko industrijo (pri gradnji ladij na pr. samo 4 odstotke) in tudi razmeroma kratek rok, vse to nam priča, da kredit ril ravno preveč ugoden. Vendar so ro-trebe po denarju pri malih in srednjih podjetnikih tako velike, da sp se dajalci zavarovali pred prehitrim izčrpanjem in deloma tudi pred špekulativnim izkoriščanjem, da so postavili kot skrajno mero 10 milijonov za enega prosilca. Poleg tega nam dodelitev tega kredita govori še o nečem drugem. Govori nam o našem gospodarskem položaju, ki bi ga nekateri krogi radii prikazovali v rožnati luči. Zelo žalostno je, da ni mogoče najti na notranjem trgu dovolj sredstev, iz katerih bi lahko mali podjetniki črpali . potrebna, sredstva. Posebno zato, ker je ta privilegiram kredit dan pod pogoji, ki niso boljši od običajnih. Za začetek je dala ZVU 100 milijonov lir in banka isto vsoto. Ker pa ZVU garantira s 70 odstotki vse možne izgube, k; bi nastali pr; operacijah do 500 milijonov lir je zelo verjet« no, da bo celotna vsota narasla na 700 milijonov. Prav gotovo pa ne bo ta kredit rešil težkega stanja male in srednje industrije. Rakava rana ni samo v kreditni politi, ki, ki jo mimogrede povedano s tem malim kreditom še zdaleč niso rešili, a predvsem v konkurenci italijanske industrije. TOVARNA PODPISOV Gre pravzaprav za enega človeka, čigar poklic je ponarejati podpise. Sati) Wool!man je ponaredil doslej podpise 25 tisoč ljudi. V New Ycrku ima urad, kjer ponareja podpise uglednih Američanov, ki se za njihove podpise ljudje kar pulijo. Filmske zvezde, znani športniki, pa tudi politiki, ki ne utegnejo podpisovati na tisoče slik in pisem svojih oboževalcev, prepuščajo to delo WoUmanu. Mož je že tako izurjen, da na primer guverner New Yorka ne more ločiti, kje ga je podpisa) VVcllmann in kje se je podpisal sam. Koncert opernih arij v Avditoriju Attistka Elza Karlovčeva, Revija « Jugoslavija« «Jugoslovan?ka knjiga« v Beo gradu je • pred' nedavnim izdala novi zvezek revije ((Jugoslavija« (jesen 1950). Ta šte. vitka je v glavnem posvečena Sloveniji. Po uvodnem članku ((Usoda v lastnih rokah«, ki govori o zakonu o delavskih svetih, je v elegantnem tisku objavljena v hrvat-tkem prevodu Gustava Krkleca ((Zdravica« Franceta Prešerna. Josip Vidmar je napisal članek o Prešernu, Boris Ziherl pa daljšo študijo «0 Sloveniji in slovenskem narodu«. V krajšem sestavku piše Slavko Smolej o slovenski, alpski flori, O sloven sikih impresionistih piše ljubljanski univerzitetni profesor dr. France Stele, ravnatelj ljub Damskega arheološkega muzeja dr. Jože Kastelic pa o arheoloških izkopavanjih v Sloveniji. Bojan Stih je napisal kratko študijo o Prežihovem Vdrancu, Objavljena je tudi Prežihovega Voranca črtica «Oče». Ostali članki se ne tičejo ne-posredno Slovenije, temveč splošno Jugoslavije. Tako piše Miroslav Krleža o razstavi jugoslovanskega srednjeveškega slikarstva hi plastike, Leo Ha-tej o doprinosu Jugoslavije k delu Združenih narodov, Živko Milič o jugoslovanskih znanstvenikih, Ovito Fiskovič o popravku Dicklecianove palače v Splitu. O. Bihilii-Merin pa je napisal »Dioklecianov povra Vzroki letalskih nesreč Vsako minuto je u zraku 2000 letal s 15,000 potniki - Pomanjkanje varnostnik instrumentov Pešec cesto ne more doumeti, kako nastanejo velike nesreče v letalskem prometu. Tudi čifatelji listov neredko strmijo, ko berejo vesti, ki jih objavlja tisk. Zakaj se dogajajo letalske (nesreče še dandanes, ko imamo dobra letala ir, vse polno varnostnih naprav za letenje, to je vprašanje, ki marsikoga navdaja s strahom in dvorni v trenutku, ko seda v letalo in se pripravlja na pot po zračnih višavah. Obzornik francoskega ministrstva za letalski promet «For-ces aeriennesi frangaises« je nedavno objavil zanimivo dokumentarno gradivo o nekaterih letalskih nesrečah in njihovih vzrokih. Iz tega članka lahko povtzamemo zelo zanimive sploš ne zaključke. Podnevi in ponoči je vsako minuto v zraku približno dva tisoč letal s povprečno 15 tisoč potniki. Letala letijo na zračnih progah, ki merijo v ce-loti 800 tisoč kilometrov. Statistični podatki o prometnih nezgodah kažejo, da odpade na prometne nesreče 1,3 odst na železnici, 1.17 odst. v avtobusih, 10,5 odist. v letalih in 16,5 odst. v avtotaksijih. V letalstvu — da se vrnemb k naši temi —^ nastanejo najpogosteje nesreče zaradi manjkajočih instrumentov, ki bi moralo biti letalo z njimi o-preroljeno. Nekatere teh naprav so neogibno potrebne, če hočemo z gotovostjo odvrniti nevarnost, ki pretj^potnikom in letalu, če manjkajo. Varnostni instrumenti, potrebni letalu, tehtajo približno 350 kg-, jih ni tam, kjer bi morali biti, lahko bremenimo letalo z drugo težo, na pr. s potniki ali tovorom. To brž pomeni povečanje dobička za družbo. ki je lastnica potniškega ali tovornega letala. Dne 6. januarja 1948 je trešči lo na zemljo letalo tipa «Dou-glaj DC 3», last «Air France«. Nesreča se je zgodila na letališču Le Bourget pri Parizu. Pri tem se je ubilo sedemnajst potnikov. Listi so phali, da je nastala nesreča zaradi motenj v ozračju in pa ker je letalo zgubilo svojo brzino. Resnica pa je popolnoma drugačna. Pretikava, ki je trajala leto dni, je dognala, da na letalu ni bilo nekih bistvenih instrumentov, ki so potrebni za varnost potnikov. Letalo, ki je vo- zilo na progi Bruselj—Pariz in je opravilo vožnjo na progi 280 km v uri časa, je imelo pet štrežajev, kar je v primeri s številom potnikov' mnogo preveč. Prevelika obremenitev je usodno vplivala na potek vožnje in, na nesrečo, ki se je zgodila tik pred pristankom. Dne 19. oktobra 1947 je moral pristati ((Boeing 314» na odprtem morju 850 km od kopne zemlje. Letalo je imelo 62 potnikov, čeprav bi jih smelo naložiti največ 30! Zato je posadka letalo potopila potem Ivo se ji je posrečilo zasukati reševalno akcijo tako, da so nekaterimi ohranili življenje. To letalo je bilo brez letalske licence in je ležalo pred poletom poldrugo leto v pristanišču brez strokovnega komisijskega ogleda ter je odrinilo na pot ob naivečji lahkomiselnosti lastništva jn pilotov. Nesreča, ki bi se bila lahko izcimila v velikansko katastrofo, ponovno priča, s kakšno neodgovornostjo se nekateri činitelji v letalskem prometu igrajo s člc-veškimi življenji. Leta 1946. je treščilo pri Le Bourgetu na tla letalo tipa ((Dakota«, Pošlo je gorivo in pilot bi bil lahko rešil letalo in sebe. če bi bil vedel, da je mogoč zasilni pristanek na nekem drugem, letališču. Leta 1948 se je primerilo na Francoskem 53 letalskih nesreč in nezgod, večinoma zaradi nestrokovnega letenja in drugih napak. Nekaterim bi se bili lahko izognili. Konec 1948 so napravili statistični pregled, ki kaže. da je bilo to leto 634 žrtev letalskih nesreč. Toliko je bilo mrtvih, prišteti pa velja še 90 ranjenih in 70 pogrešanih. Te izgube so seveda nepopolne, vendar — pravijo — malenkostne, če upoštevamo, da se vsako leto prepelje na milijarde potnikov in opravijo letala na milijarde kilometrov po zraku. Letalske nesreče so torej v neki meri neizogibne, vendar se ob dobri skrbi dado zmanjšati. Poglavitna odgovornost zadene letalske družbe,' ki se love za velikimi dobički. Kjer ni požrešnost velika, je tudi letalskih nesreč manj, zlasti če so kot piloti zaposleni možje, ki se zavedajo odgovornosti proti posamezniku in skupnosti. teik«. Krajši sestavki govore potem o avtomobilski cesti Beograd—Zagreb, c jugo'4lovan skem športu, šahu in dr. Revija ((Jugoslavija« je po svoji opremi zelo reprezentativna knjiga, ki se zaradi svoje odlične tehnične izdelave lahko postavi v vrsto z najboljšim, kar je sposobna, izdelati grafična tehnika. Na 124 straneh velikega formata je veliko število celostranskih in manjših sflik raznih grafičnih tehnik: odi črnih in barvanih klišejev preko ofset-tiska (črnega in barvanega) do bakrotiskat prav tako črnega in barvanega). Razen krasnih fotografij iz tovarn in z dela imamo posnetke slovenskih naravnih krasot in umetniških del pa tudi raznih izkopanin. Med drugim naj zlasti omenimo posnetek Von Goldensteinovega Prešerna, Lan gusove Julije Primičeve ter vrste de) slovenskih slikarjev. Na širini 4 strani je objavljen tudi del znane slike slovenske zgodovine Gojmirja Antona Kosa; na objavljenem delu je naslikana borba pri Krškem 1573. leta. Fotografska in grafična tehnika sta krasno združeni v slikah planinskega cvetja; tu so pesnetki v barvah univ. prof. Franceta Avčina in Slavka Smoleja. Revijo, ki je v prodaji tudi v tržaških večjih časopisnih prodajalnicah, našim čitateljcm toplo priporočamo. Pianist dr. Danilo Švara. Za današnji koncert nam je pripravila tržaška Glasbena Matica poseben spored. Doslej so bili koncerti, pri katerih so gostovali umetniki iz Slovenije, sestavljen) večinoma iz slovanskih del. Današnji koncert operne glasbe pa mora skoraj nujno prekoračiti ta okvir in tako bomo poleg arij Glinke, Čajkovskega , Musorgskega , Smetane, Dvoraka in uverture Mihevca slišali tudi arije iz oper Mozarta, Masseneta, Thomasa, Saint-Saensa in Bizeta, Novost na tem koncertu pa bo še v tem, da bo v drugem delu sporeda spremljal pevce orkester pod vodstvom Ubalda Vrabca, v zadnji točki Pa bo poleg solistov nastopil tudi Komorni zbor. Poleg znanih arij iz ((Carmen« in še nekaterih bomo slišali tudj arije iz nekaterih v Trstu skoraj nepoznanih oper, kot na primer iz- ((Ivana Suzanina« (Glinka), ((Pikove dame« (Čajkovski), «Rusal-ke» (Dvorak) Elza Karlovčeva, ki jo je tržaško občinstvo v Avditoriju že slišalo peti arijo iz ((Carmen«. bo na koncertu zapela skupaj s tenoristom Franclom duet Carmen - Don Jose. Razen tega nam bo še zapela arije iz «Samsona in Dalile«, «Mignon» in iz «Ivana Suzanina«. V Trstu še ne poznamo sopranistke Vande Gerlovičeve, vendar smo o njej slišali že to. liko pohvalnih kritik, da smo prepričani, da si bo osvojila tudi tržaško občinstvo. Geriovi. čeva je še mlada pevka, absolventka operne akademije. Tenorista Francla smo sicer v Trstu že slišali, vendar pa še ne v Avditoriju, kjer bo njegov lepi tenor brez dvoma prišel do polne veljave. Ze zadnjič smo omenili Vlada Koroš-ca, ki ga bomo tudi v Trstu slišali prvič. Naš rojak dr. Danilo Švara bo pevce spremljal pr; klavirju v prvem delu sporeda. NOVE KNJIGE IN REVIJE ?BZ°RJ«4. Letnik IV. st. 4. Izdaja Zveza mari-bonskih kulturnih delavcev v Mamboru. Ureja Anton Ingolič s sodelovanjem Janka Gla-zerja, V tej številki sodelujejo £U,San Franka Jurca, Milan Kotlar, Zdravko Slamnik, tilip Mrdavšič, Jože Str-mec, Janez Potrč Marja Fortun France Onič, France Filipič, Janko Glazer, Janko Kotnik, Branko Rudolf, Anton Ingolič, Boris Kranjc, Franc Srimpf, dr. Mirko Černič, ing. Lev Pipan, France Vodnik, Stefan Barbarič, Cvetko A. Kristan. Priložene so slike Ante Trstenjaka in Ivana Kosa. RAZPRAVE Dissertationes. I. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za ji-lozofijo in literarne vede Ljubljana. 1950. Uredil Franc Ramovš. — Vsebina: Rajko Nahtigal: Otečesky kniigv (Žitije Metodovo pogl. XV). Franc Grivec: Pohvala sv. Cirilu in Metodiju, Franc Grivec: O težkih mestih v Clozovem glago-litu. Mate Tentor: Leksička slaganja. Jakob Kelemina: Ljubljana (imenoslovna študija). Milan Grošelj: Philologa II. Stanko Škerlj: Posebna vrsta modalnih stavkov v italijanščini. Leonid Pitamic: Sah v pravni terminologiji. Želeti bi bilo, da bi se v bodoče razprave hitreje objavljale. \/n r i 1 r Včeraj Ob f9. uri je bil zračil T\ r A/l P ni prit!sk 769’4’ toplota 12.0 T IX L/Vi L (naj višja 14.6, najnižja 8.2), vlaga 78 odst., nebo pokrito 3/10, morje skoraj mirno, vidljivost 30 km, toplota morja 12.0. Nad Balkanskim polotokom je veliko območje visokega zračnega pritiska. Zato predvideva za danes vremenska napoved lepo vreme in majhne pooblačitve šele proti večeru. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 17. APRILA "I bh mi ::::::::: I "jjj mm I !! Hliiiii .. HiiL ii ''iiililiiiii K MU* II 311} šUiiiij ijisi ■ii:::::::!::::::!::: li ::i ::: I H i I 'ii' lili: 5SiH3!HHSSW m ■ . '• l‘t „ '|!| S« h > >4* ‘ ' SBI ' £ + ‘ I RADIO Najvažnejši današnji programi: Slovenija: 13.10 Čajkovski . Vihar (iz suite št. 3 v G-Duru) Ital. Capriccio; 22.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije: 23.00 Nočni koncert del slovenskih avtorjev. Jug. cona Trsta: 12.00 slove -ske narodne: 22.15 Bedrich Smetana: Češki plesi-Trst II.: 18.15 Sibelius: Labod iz Tuonele; n-*1 Tri uverture. Trst I.: Ritmi iz Latinske Amerik • forster Dulles tretjič v Točiti TOKIO, 16. — V Tokio je prispel danes John Foster Dulles in je dejal da se je med vožnjo v letalu pogovarjal z Mac Arthurjem. Mac Arthurju je povedal, d.a njegovo sedanje tretje potovanje na Japonsko podpirata obe stranki. Glede vesti iz Novega Delhija, da so ZDA izročile prepis japonske _ mirovne pogodbe tudi pekinški vladi, so danes izjavili v Washingtonu, da so po. slali prepis načrta za to mirovno pogodbo vsem članicam komisije OZN za Daljni vzhod, med njimi tudi Indiji. Vendar ZDA niso predložile tega načrta LR Kitajski, ker niso z njo v diplomatskih odnosih. V Washingtonu menijo, da je Ne. hru poslal ta prepis v Peking. * * # KARAČI, 16. — Pakistanski minister Gurmani je izjavil pred parlamentom, da je čas, V katerem mora predstavnik OZN izdelati svoje poročilo glede Kašmira prekratek. Ker Indija ne bo hotela izprazniti iz Kašmira svojih čet, bi moral Varnostni svet zapovedati Indiji, da se odpove sklicanju ustavodajne skupščine Kašmira in umakne svoje čete. Gurmani je zahteval, da pride do indo-pakistanskega so. delovanja na osnovi medsebojnega Uffanja in spoštovanja. Hussein Ala svari Anglijo pred nepremišljenimi koraki Odgovornost za nerede pripisuje „Anglo-Iranian Oil Company" - Novi neredi in nove žrtve TEHERAN, 16. — Perzijski senat je danes soglasno izrekel zaupnico predsedniku vlade Hussein Ali. Danes zvečer ie izjavil perzijski poslanik v Londonu, Ali Soheily, da Perzija ni imela s tem da je nacionalizirala petrolejsko industrijo, namena oškodovati Anglijo z nafto in jo dati kakšni drugi državi. Izjavil je, da pomenijo sedanja an-gloameriška pogajanja glede perzijske nafte vmešavanje v perzijske notranje zadeve in da sklepi ne bodo veljavni za Perzijo. PARIZ. 16. — Perzijski ministrski predsednik Hussein Ala je danes izjavil dopisniku pariškega lista «Le Monde«, da «če bi Anglija izkrcala svoje čete v Abadanu ali intervenirala v južnem delu države, bi to ne bil samo atentat proti naši neodvisnosti, temveč tudi velika napaka s samega angleškega stališča«. Perzijski ministrski predsednik je nadaljeval: «V sedanji napetosti bi samo majhen na-pačen korak v Južnem Iranu dovedel do nepreprečljivih zapletov v severnih področjih in bi s tem prišlo do izbruha tretje svetovne vojne«. Pri tem je otrenii šesti člen pogodbe medi Iranom in ZSSR, iz leta 1921 ki daje ZSSR pravico, da pošlje svoje čete v Severni r Iran, če bi tretja sila intervenirala v Iranu ali delala proti I ustdvi. Hussein Ala je dtjal, da zaupa v angleško modrost in misli, da se bo izognila vsakemu ukrepu, ki bi bil naperjen proti svetovnemu miru. «V tem trenutku smo v dobi' stavk, in to se diogaja po vseh državah, kjer revščino spremljajo socialne zahteve«. Iranski ministrski predsednik je izjavil, da se njegova vlada trudi zmanjšati notranje spore. Obžaloval je, da je pri zadnjih incidentih našlo smrt 9 Irancev in 3 Angleži. Vendar to ne daje nikomur pravice delati preti neodvisnosti Irana in hoteti vzeti položaj v svoje roke. Sedanja največja skrb iranske vlade je končati s stavkami. Delavci so [postavili svoje zahteve, vendar J se zdi, da «Ang!o-Iranian» ni pripravljena storiti vse za rešitev spora. Spor je nastal, ko je «Aniglo-Iranian», v noči na iransko novo leto —21. marca — vzela nekaterim delavcem pravico db stanovanja. Jasne, da ni mogla narediti boljšega, če je hotela povzročiti nerede. Sedaj pa namesto, da bi sodelovala z vlado pri pomiritvi stavkajočih, noče družba odnehati. Pogajanja medi družbo in vlado se nadaljujejo in upamo, da bodo predstavniki «Anglo-Iramian« spremenili svoje stališče. «Glede tega moremo odgovoriti Morrisonu, da se ni spremenilo ozračje razumevanja in prijateljstva, ki ga je opazil pred zadnjimi incidenti, kakor je izjavil v spodnji zbornici, in da imajo vsi naši napori namen zopet vzpostaviti potrebno zaupanje. Potrebno Pa je, da Angleži sprejmejo dejstvo, za katerega se je odločilo ljudstvo, namreč da dobi zopet nadzorstvo nad nafto«. Ti neredi, ki so jih povzročili nasprotniki nacionalizacije — je izjavil — ne služijo dru- gemu, kot interesom, ZSSR. Nekateri agentje hočejo slabiti položaj vlade in povzročajo gibanje, s katerim se more samo okoristiti stranka Tudeh. «Treba je razumeti našo željo po nacionalizaciji petrolejske industrije, ki j-e izraz občutka ljudstva in np, kakor so nekateri javili, intrig tujih sil«, je končal Hussein Ala. V Londonu niso hoteli potrditi vesti, po .kateri bi angleška križarka «Euryalus» bila poslana v Abadan z nalogo, da zaščiti angleške podanike in premoženje na tem področju. V angleških pooblaščenih krogih danes zvečer še niso hoteli komentirati tega intervjuja perzijskega predsednika. Pravijo samo. da je general Shahvanhkti. ki sedaj v Južnem Iranu skrbi za red in mar, znan v Londonu, kot mož ((trde pesti«. Medtem pa se nadaljujejo v VVashingtonu angloame-riški razgovori glede iranske nafte: Menijo, da se bedb nadaljevali še ta teden. O njih niso hoteli dati na Foreign Officeu nobenih pojasnil. Poročilo poslaništva ZDA v Teheranu pa pravi glede teh razgovorov, da imajo pogajanja v Wa:shingitonu samo posvetovalni značaj. V Južni Perziji so v soboto razglasili pripravno stanje in so poslali čete in tanke na podr rocje industrije nafte. ((Anglo Iranian Oil Company» je- zaprla svoje rafinerije, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo v teheranski prestolnici, zlasti ker so mislili, da nima Iran zaloge lastne nafte. Poročilo vlade pa je pozneje poja-' sniilo, da imajo zalog za tri me. sece. Včeraj je Ust «Quaibarkhaye Ruz« pisal, dla je bilo piri zadnjih neredih v Abdanu 12 mrtvih. med njimi trije Angleži, in 30 ranjenih. V Maehkurju pa je bilo 14 ranjenih, med njimi en vojak. 2 ženski in 2 otroka. V Abadanu so bile še včeraj demonstracije in dv a delavca sita bila hudo ranjena. Danes je bilo mirno in je 3.000 od 12.000 delavcev prišlo na delo. Vendar pa se zdi, da še m konec nerediov. Tako so pričeli stavkati delavci v tovarni preprog v Kaichanu, kjeir sta bila odpuščena dva delavca. Prišlo je do nerediov, pri čemer sta bila dva delavca ubita. Iranski notranji minister pa je javil včeraj pred parlamentom, da sta bila ubita v Ispahanu en delavcev in en policijski agent. V London je danes prispelo 31 angleških državljanov iz Abadana. O tamkajšnjem položaju niso hoteli dati nobene izjave. PRED SPORAZUMOM pri pogajanjih za Schumanov načrt PARIZ, 17. — Peta seja konference za Schumanov načrt se je končala pozno po polnoči. Po seji je Sforza izjavil: «Smo skoraj končali«. Luksemburški zunanji minister pa je dodal, da bodo o zadnjih popravkih razpravljali še v torek in da bodo sporazum skoraj gotovo podpisali v sredo zjutraj. PARIZ, 16. — Zunanji ministri, ki v Parizu razpravljajo o Schumanovem načrtu, so se danes zvečer ponovno sestali in seja bo' trajala pozno v noč. Sinočnja seja je trajala šest ur in ministri niso uspeli sporazu. meti se, tako da je izključeno, da bi sporazum podpisali v kratkem. Nesporazum je v tem, kako naj bo sestavljena visoka oblast. Nemški diplomatski krogi so sinoči pred sejo opozorili, da bi se znala konferenca zavleči za en ali dva tedna, de ne bodo na seji dosegli konkretnih rezultatov. Nekateri celo trdijo, da sporazum o načrtu ne bo ni. koli podpisan, če ga ne podpišejo sedaj, ker se pojavlja vedno večji odpor proti skupni upravi premoga in jekla med francoskimi jn nemškimi indu. strijci. Prvotno so računali, da bo sporazum podpisan danes ali jutri. Po včerajšnji nočni seji je Sforza izjavil: ((Nismo napravili velikega napredka«. Danes _ popoldne se je sestal tudi mešani odbor evropskega sveta, ki je sprejel nekatere spremembe statuta, ki jih je predlagal odbor izvedencev. Podpredsednik nemške socialnodemokratske stranke Ol. lenhauer je izjavil, da možnosti, da bi zvezni parlament odo. bril Schumanov načrt, niso prav ugodne. Poudaril je, da verjetno ne bodo niti krščansko demokratični poslanci so. glasno volili za načrt, socialni-demokrati pa bodo soglasno volili proti. Ollenhauer je še posebno poudaril, da Schumanov načrt ne priznava Nemčiji enako, pravnosti, pač pa da predstavlja nadaljevanje izvajanja načela brezpogojne kapitulacije Nemčije. Dejal je tudi, da misli, da sedanja vlada zahodne Nemčije ne bo mogla ostati na oblasti do konca mandata sedanje skupščine. Nedeljske tekme v Jugoslaviji Svojevrsten rekord - Partizan ni ugnal Dinama - Zmaga Šegedina in Stefanoviča Visoka povprečna brzina na motociklističnih dirkah - Začetek sezone konjskih dirk Nogometno prvenstvo je brez dvorna tudi v nedeljo želo v državi največje zanimanje. Včerajšnje peto kolo pa. za razliko od prejšnjega, ni prineslo posebnih presenečenj, izvzem-ši svojevrstni rekord, ki ga ne bo lahko potolči. Na šestih tekmah prve zvezne lige so padli samo štirje goli. Štiri enajsterice so zmagale z 1:0, dve tekmi pa sta se končali brez golov. Podoben konec je doletel tudi derby tekrr.o v Beogradu med Partizanom in zagrebškim Dinamom. Prvenstvena tekma je bila ostra >n razburljiva: ni bilo golov, kljub temu, da sta obe ekipi imeli nekoliko zrelih šans, da osvojita obe točki. Več prilik je imel Dinamo, a je zasluga Partizanovega vratarja Šoštariča. da niso bile realizirane. Ta vratar je namreč dvakrat v prvem in dvakrat v drugem polčasu odlično interveniral, poleg tega pa so igralci Dinama trikrat zadeli prečko. V napadu se je odlikoval predvsem Senčar, dobro pa sta igrala tudi srednji napadalec Dinama Woelfl ter desna zveza Partizana Bobek. Po tej tekmi je Dinamo še vedno na vodstvu s točko naskoka pred Crveno zvezdo in Hajdukom in dvema pred Partizanom, Vojvodina se je povzpela na peto mesto pred Bor-ceni, medtem ko je Lokomotiva padla z osmega na deseto. Rezultati tekepi prve lige: Crvena zvezda-Napredak 1:0 Hajduk-BSK 1:0 Mačva-Borac 0:0 Vojvodina-Lokomotiva 1:0 Spartak-Sarajevo 1:0 Rezultati druge lige: Rafcot-hički-Tekstilac 3:1. Kvarner -Zagreb 2:1; Zelezničar-Prole-ter 2:0; Proleter (Osijek) - Dinamo 2:2; Metalac-Radnički 1:0; Odred-Bokelj 8:1; Vardar-Rudar 4:0 in Velež-Budučnost 2:1 Poleg teh tekem so vzbudile veliko zanimanje ljubiteljev športa tudi druge prireditve te nedelje. V Beogradu je gledalo 6000 ljudi zanimiv boks ir.atch Partizan-Raidinički, ki se je končal z 10:10 Med seboj se je borilo 10 kandidatov za državno reprezentanco, ki bo nastopila raibcev. v Milanu na prvenstvu Evrope. Skoraj vsi so pokazali dobro formo. Najzanimivejša borba je bila v polwelte.r kategoriji med Hladhim in Goličem. Prinesla je presenečenje. Državni prvak Golič je v svojem prvem srečanju s Hladnim, izgubil. Golič, ki se ga je prijel naziv «mojster pleksusa«, ker je v več prvenstvenih in mednarodnih tekmah zmagal že v prvi rundi z močnim k-o. udarcem v pleksus, je tudi danes uporabil svoje najnevarnejše orožje, vendar je Hladni zdržal ta udarec in ostal v napadu vse do zmage. Petnajst tisoč gledalcev pa je sledilo drugemu zanimivemu tekmovanju, na katerem je sodelovalo nad 60 vozačev motorjev in avtomobilov, ki so prišli iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Zrenjanina. Tekmovanje je bilo v okviru Dneva železničarjev. V glavni dirki 500 kubičnih motorjev je zmagal mladi talentirani Mi-odrag Pešič (Partizan), *ki je dosegel najboljši čas dneva s povprečno brzimo 124.9 km na uro. Centralni športni dogodek v Zagrebu je bilo državno prven-tvo v krosu ob prisotnosti 209 tekmovalcev. Najzamimivejše borbe so tile na 4000 in 8000 m, kjer sta zmagala Segedin in Stefanovič. Njune zmage pa niso bile lahke. Segedin je imel veliko boirbo s Pavlovičem in zmagal šele v zadnjih metrih. Njegov čas; 12'13”0, Pavlovič 12’13”2. Prav tako je tudi Stefanovič tik pred ciljem rešil v svojo korist dvoboj proti Mihaliču. Za prvo je porabil 25:17”0, medtem ko je Mihalič dosegel čas 25’19”6. V rokometu je zagrebški Dinamo premagal Lokomotivo z 10:5, odbojkarji Partizana pa so v Beogradu porazili Crveno zvezdo s 3:0. V Beogradu se je v nedeljo začela sezona konjakih dirk. Predvidevajo, da bo letos vsaj 28 rednih prireditev s 186 dirkami. Beograjski hipodrom je sprejel na ocenjevanje skoraj 200 grl, v glavnem čistokrvnih ir, polkrvnih Angležev ter a- Na mednarodnem dvoboju v rokoborbi je Jugoslavija v Lio-nu visoko premagala Francijo z izidom 7:1. RADE RADOVIČ Apollonio zmagal v Ljubljani Dvajset kolesarjev koprskega SSD «Proletarja» je v nedeljo tekmovalo na kolesarskih dirkah v Ljubljani. Člani so brez večjega uspeha sodelovali na dirki Ljubljana . Kranj -Brezje - Podvin in nazaj, na progi dolgi 80 km. Zasluženo je zmagal Ljubo Vidali pred Lulikom Podmilščakom, Pemetom in Kalanom. Mnogo borbenejša in zanimi vejša je bila dirka naraščajnikov, kj so vozili na ljubljanskem cestnem kriteriju. Zma. gai je Apollonio, tudi naslednja dva sta bila Koprčana: Tamaro in Perone. Tesen poraz tržaških košarkarjev v Zagrebu V okviru proslav Dneva železničarjev je zagrebška košarkarska ekipa Lokomotive premagala K.K. Trst z rezultatom 29:26 (14:12). Tekmo je gledalo številno občinstvo. Delise-Polet 56 30 (31-6) Na igrišču Arrigomja je danes Delise iz Izole premagala Polet iz Trsta v tekmi veljavni za predprvenstveni turnir. Zmaga Izdane je zaslužena in je prišla kot plod dobre igre v prvem polčasu. Najboljši pri domačinih Drioli in Suban, pri igralcih Poleta pa so ugodno presenetili, Babič, Švara in Volk. Sodnik Olivieri ni bil na višini. OB VIHARNEM NEGODOVANJU OBČINSTVA Zaslužena zmaga Lazia Začelo se je v pravem po-1 nih nogometašev, pri katerih mladanskem vzdušju. Prijetno I bi bilo smešno govoriti o teh- scmce je spravilo občinstvo v topo lenobo, ki jo je pregnal šele prihod igralcev. Ko pa je zvočnik objavil ime sodnika Silvanija iz Turina, publiki že ni bilo več do spanja. Stari spomini in pripovedovanja so prišla na dan in ustvarila že pred začetkom slabo kri Potem se je začela tekma. Lazio je kmalu privlekel iz garderobe vse točke srnjega velikega repertoarja, deset minut je bilo treba, da je Flami-ni, koordinator dela petorice spravil svoje može k Pameti, našel luknje v nasprotnikovi enajsterici in pesem se ja za-čeld. Hofling je vrtel Grossa, Arce nežno brcal prvo Zorzina, zatem Redolfija. ki ga je prevzel na svoje rame. Flaminija niti vrag ne bi držal, vedno ;e bil tam, kjer je tržaška obramba puščala; hitrj Puc c in el k je odlično dopolnjeval levo zvezo Cecconija. Pet ljudi, pet odlič- ničnih pomanjkljivostih, je imelo pred seboj en sam cilj: gol. Ozadje se je brigalo zate, da bi razmerje med danim in sprejetim bilo čim bolj častno. Trije Senbimentiji so bili kot va-lolodnii; šibki igralci Triesline preko njih ntsp našli poti v prvem polčasu. V začetku ozračje pomladansko. smo rekli. Proti sredi polčasa pa to se začeli zbirati oblaki. Na nebu in na igrišču Arce, ki je po stilu igre nekak Benegas na četrto potenco (potencirano -prav vse: njegova klasa, vročekrbnost, hudobija) je podrl nekorektno svojega čuvarja. Sodnik Silvano molči. Ostali igralci, videč olimpijsko mirnost direktorja tekme, niso več izbirali sredstev, s katerimi bi naredili tekmo zanimivejšo za del občinstva, ki si ne želi boljšega ket, da bi se lahko dobro izkričal. Sodnik je še vedno molčal; v tem je bila njego- MONTEBELLO-ARRIGONI 2:0 Sv. Jus! je močnemu nasprotniku nudil velik odpor Videli smo Arrigoni pred štirinajstimi dnevi, ponovno smo se pozdravili z isto ekipo v nedeljo. Toda kakšna razlika! V spomin se nam je vtisnila ona krasna enajstorica tehnično dobrih nogometašev, ki je suvereno obvladala žogo in pokazala poleg tega zelo dobro skupno igro. 2e prejšnjo nedeljo pa so nam poročila znala povedati, da z Arrigondjem nekaj ni v redu. Neodločen izid proti Piranu sicer ne predstavlja neuspeha, vendar ga nismo pričakovali; še toliko manj seveda nedeljsko zmago Montebel-la, ki pa je prišla zasluženo kot plod večje hitrosti jn praktičnosti igre. Prvi gol je dal Montebello v 7’; Trebio strelja kazenski strel, žoga pride pred gol, od koder jo Covacci pametno usmerj naravnost v vrata Pu-glieseja. Nadaljevanje nam je pokazalo uravnovešeno igro. Mogoče so gostje napadali z večjo konstantnostjo, a obramba domačih je sigurno čistila, V 8’ drugega dela je Combi zapečatil usodo Arrigonija, in to tako dobro, da ta pečat žal ne bo držal samo za to tekmo. Z današnjim porazom se je Arri-gonijeva možnost za prvo mesto zmanjšala na zelo majhen odstotek. * -k * Tržačani so pokazali trdno voljo in predvsem koordinirano igro. kar nas je iznenadilo, saj smo šteli današnjo tekmo med njihove izgubljene in nas je zanimalo predvsem to, koliko gotov bodo odnesli domov. Na terenu se je stvar pokazala drugačna. Bili so Tržačani tisti, ki so po prvih napadih Pirančanov v protiakciji dosegli v 15’ gol. Pirančani so se potem zdramili in po 2' izenačili; Tagliapietra je izkoristil gnečo pred vrati in zaril žogo v mrežo. Do konca polčasa sta imeli obe enajstorici več ugodnih prilik, ki jih pa nista izkoristili zaradi odločnih obramb, deloma pa zaradi nepreciznih strelov napadalcev. Tudi v drugem polčasu se potek igre ni spremenil vse do 20’, ko so Pirančani z Dudinem prešli v vodstvo. Najlepša akcija se je rodila v 25’. 2oga je romala od napadalca do napadalca, prišla končno Dudinu, ki je tokrat odlično streljal, a je vratar v skrajnem naporu žogo odbil v polje, kar mu je prineslo zaslužen aplavz športnega občinstva. V 35’ je Dudi-ne dal tretji gol, 4 minute kasneje pa Križman četrtega. Med Pirančani so se izkazali OBRAMBA CISTI (Montebello-Arrigoni) Kerič, Fiumi, Tagliapietra in celotna obramba. Od Tržačanov sta bil* dobra branilca in ared-njj napadalec Bole. Pred več kot 2.000 gledalci je brez večjih napak sodil Soave iz Trsta. p. N. S. va krivda. V grobosti so se odlikovali tudi mnogi igralci Triestine in je torej pisanje nekaterih listov, ki hočejo prikazati domačine kot nedolžne žrtve doce-la neumestno. Tnestina je v nedeljo bila slabša v vsem in je njen poraz do kraja zaslužen. Edini, ki je izstopal le bil vratar Nuciari, ki je nekaj km* rešil'skoraj čudežno svoja vrata. Redolfi in čovzin sta bila normalna, Ses-sa si je zaslužil kot najboljši težaški igralec prvega jpolčasa uro, ki jc je darovala za 'reklamo tvrdka XY, vendar je ni bil vreden in ni ustrezal, kakor tudi ne Grosso. Po‘ dolgem času se je končno dogodilo. da je srednji pomagač Triestine bil slabši od svojega nasprotnika. Doslej smo na tržaškem stadionu videli najslavnejše srednje napadalce Italije, kot so Cappello et comp. vendar so vsi po 20 minutaa uvideli brezciljnost upiranja proti kolosu Grossovega kova V nedeljo pa je Grosso uvidel, da proti Hoflingu ne more. Od tod slaba volja in mestonta surovost, ki je pri njem nismo vajeni. Napad je grešil in ne malo. Obe krili Boscolo in De Vito trenutno nista sposobni za ligaški tekmi. a kaj, ko. ni boljših. Fetrozzi je pri gledalcih vzbujal željo, da bi sj slekli suknjiče in sami zaigrali. Najmanj pet sto jih je bilo takih. Petagna in Ispiro nista bila boljša od ostalih. V prvem polčasu je bila premoč Lazia očitna. Mogoče so sicer Tržačani pretekli po igrišču več kilometru od nasprotnika, bilo pa jih je videti zelo redko pred vrati Sentimentija IV. V drugem polčasu, ki se je začel spravljivo, ki pa je kmalu dosegel in presegel razburjenje prvega dela igre, so zlasti po drugem golu Tržačani videli, da stoje pred alternativo: zmagati ali umreti Zato so po-slali v nasprotnikovo deželo vse, kar se je poslati dalo še vratarja Nuciarija je včasih' zamikalo, da bi se sprehodil. La-zk> je tako bil prisljen povleči v obrambo obe zvezi, nato še desno krilo; le Hofling in Arce sta čakaSka spredaj na žogo v stalni pripravljenosti, da z nenadnim prodorom še povečata zmago Lazia. Iz takega proti napada je padel drugi gol. Povsod. prisotni Flamini je tekel Nuciariju. potegnil k sebi branilce, potem pa z na moč inteligentnim strelom pomeril na center Arceja. Prizemen strel, katerega se je Nuciari le s prsti dotaknil, katastrofe pa ni mogel preprečiti. Tržačani še vedno v konfuz-nem napadu, dokler se igralcem Lazia M zahotelo večjega duševnega miru in večje varnosti domačega gola. Tedaj so znova prišli pred nasprotnikova vrata, lepo kombinirali in tudi izsilili tretji gol. Hofling je vodil žogo proti svetišču; pred seboj je imel samo še vratarja, ko ga je Zorzin surovo spotaknil; sodnik je pravilno dosodil enajstmetrovko, ki jo je Sentimenti V. sigurno pretvoril. Tnestina je dala častni gol v 27’ po zaslugi Ispira. Ozračje je tedaj bilo primemo za detektivski roman s petimi mrtvimi na minuto. Na igrišče so ob priliki vrhunske napetosti celo začele Leteti steklenice od piva in Coce Cole. Kljub temu pa so tekmo le privlekli do konca. S pljuvanjem se je hvaležno občinstvo Poslovilo od ljubih gostov. m. v. REZULTATI: Padova - Atalanta Inter - Fiorentina Novara - Genoa Palermo - Juventus Triestina - Lazio Torino - Lucchese Bologna - Milan Sampdoria - Napoli Roma - Pro Patria Como - Udinese 0-0 2-0 10 1-5 1-3 2-0 0-0 3-1 2-0 0-2 KINO v msTC Rossetti. 16.30: «Ne muči me veli, J. Kodiak, F. ertfford. Q Excelsior. 15.30: «Male žene«, Allison, P. Lavvford. Ame]ni-Nazionale. 16.30: «P°č nem čarom«. . aernj. Arcobaleno. 15.00: «Smrt je z s la Hiroshimo«. M. Fenice. 16.30: ((Milijonarji«. Main', P. Kilbridjpn « 4 r* AA, V Filodrammatico. 16.00. oknice«. ^..iketin Alabarda. 15.30: ((Trije mušnei ArmonVa." to?30^n«Teror na Crnd» Garibaldi. 15.30: «Ben^Rl ^ M. Montez, P. Christian. Ideale. 15.45: «Burkeži». n Impero. 16.00: ((Pomladni sp „ Ilalia.. 16.00: «Pepelka», Disneya. sovjeti Kino ob morju. 15.10. dokumentarni filmi- . [«. Savonij. 15.00: aDopust au bežen«. nove Viale. 16.00: «Stric Tomove pv sti«, w. Disney. m Vittorio Veneto. 14.00. «0»>- gori« V. Johnson. -Klene«. Azzurro. 16.00: «Krog se re{i: Belvedere. 16.00: «Ni hotela Marconi. 16.00: «ZgodHlo se i« Evropi«. _ oijnje«! Massimo 16.00: ((Tarzan in L. Barker, V. Brown. Tom0v« Novo Cine. 16.00: »Stric povesti«, W. Disney. ra#, Odeon. 16.00: ((Kristalna 8° uoeun, io.uu: - Radio. 15.30: «Klic gozda«-Vittoria. 16.00: «Zadnji i”L,ard» Venezia. «Tarzan in zena V ftORlCl „ Verdi. 17.00: ((Kitajski mam01' Greestre. i Ste Vittoria. 17.00: «Harvey», <’• wart. , . „ « JI* Centrale. 17.00: «Jetnica so J. Russel. ,, , moi4 Moderno. 17.00: «Mož mater«, D. Delornre^.^ f, Eden. 17.00: «Beg v Lulli. V ISTRI Novo Cine (Koper): «Toto ■ zan». -loojš9 pl- (Izola): «Waterlc sinovi«1 Arrigoni c6Sta» Tartini (Piran): ((Trije RADIO JUGOSLOVAN**®® CONE T**1* Torek 17. aprila 19S1 , Poročila v slovenščini o?J ^ 13.00, 19.30, 23.05; v hrMg‘^15, 18.45; v italijanščini ob 6.4 * 19.15 in 23.00. M 7.£ 6/30:'" Jutranja glasba f £$ 12.00: Slovenske' narodne. ceri Glasbena medigra. 13.15: nat0 sopranistke Lidije Sušn^i, £ lahka glasba. 13.45: Gl* , jisld željah (ital.) 14.30: Preg&iW« (ital. in slov.) ,7v°: ^ m>’ aktualnosti (ital.) _ 17.30: ) I7 18.C0: poj* V; tridentinski zbor. M univerza (ital.) 18.15: Z ni pianisti. 19.00: MfkjTj ft? harmoniki. 19.45: Kulturj gled. 20.00: Engelbert J1 oP£ dinck: «Janko in Metka«. v 3 slikah. 21.45: Igraj" Percy Faith. 22.15. Bedn w ričan v Parizu. 12.26: G j{lj*“ baletov. 13.00: Glažba P°,5: ® 17.30: Plesna glasba. A. šibe*,-a Cambridge premagal yalsko univerzo DERBY (Connecticut) 16 — Osmerec univerze iz Cambridgea je pustil za seboj onega od yalske univerze za pet dolžin čelna. 20.000 gledalcev je prisostvovalo ob reki Housatonac ob slabem vremenu prvi tekmi, na kateri je sodelovala tudi an_ gleška posadka. Cas obeh čolnov: Cambridge 8’22”5 (25 km na uro), Yale 8’35”. Drobny prvi RIM, 16. — Češki Egipčan Jaroslav Drobny je dosegel eno izmed svojih velikih zmag na mednarodnem teniškem prvenstvu v Rimu. V finalu je premagal italijanskega prvaka Cu-cellija s 6:1, 10:8, 6:0. Med ženskami je zmagala Amerikanka Doris Hart, ki je odpravila rojakinjo Fryovo s 6:3, 8:6. V dvojicah sta osvojila prvo mesto Drobny in Savitt, ki sta premagala par Cucelli -Marcello del Bello z izidom 6:2, 7:9, 6:3, 6:3. , 7.30: Plesna glasba. Sice ic3 pin: Konceri št. 1. 18.5J-. Labod iz Tuonele. 19- ,;nsld pripoveduje. 20.00: Slovej^j'L ri. 20.30: Okno v svet. "zo »M glasba. 22.30: Brahnvs. ri. 20.30: Okno v sveu -sela glasba. 21.00: Vzori pt 21.30: Tri uverture. 22.Up0l ^ Herren! Moštvo dobi po petnajst dek ogTske salame- ^ počitka.« inaj st Pogledal je na spored pohoda: «Ob štirih irf dvaU"J“biti se odpeljemo. Ob treh in oseminpetdeset minut ,j{. f£° v vagonih. Izstopa se po stotnijah. Enajsta in talJ0 .,ft trola pri izdajanju salame kadet Biegler.« . jj0 Vsi so pogledali kadeta Bieglerja, češ: «Slabo se w golobradec.« ,0 paPirL Toda prizadevni kadet Biegler je vzel lz kovčka p ra5al PA ravnilo, si nač-rtal polo, jo razdelil na stotnije to . ni t *• *■ i % veljnike poedinih stotnij po stanju moštva; n0Vlj2po. m<> vedel na pamet, vsi so navajali števila samo pesj'® Medtem Je stotnik Sagner začel lz obupa ustavj* g- knjigo «Die Stinden der V&ter« in, ko se Je postaji v Rabu, Je knjigo zaprl in rekel: «Tale ku ^ hofer ne piše slabo.« _ vagoJlS Nadporočnik Lukas je prvi skočil iz 'štabne?3 * Priročnik vojaške kriptografije .(= skrivne pisave), ** Drugi zvezek. šel k vagonu, kjer je bil S ve j k. (Nadal jeva«* UREDNIŠTVO: ULICA MONTEUCH1, It. 6, III. nad. - Telefon Rev. 93-8«» In 94-631. - FoStnl predal 502 - UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3. mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.50, rnrfei"° tl »L 20 — Telefonska St 73-38 OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSlrie v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60. finančno- o-ro -r,,,, - m tffip1 upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stoloca za vse vrste oglasov po 10 din. | Po**"' e a STO-ZVU Založmšt-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega m z0.Z- ’ Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski žavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Penico l-Il., Tel. i 1-32 • Koper, UL Battlsti 301a-I, Tel. 70. | Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska