PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 132 (12.764)
Trst, petek, 5. junija 1987
TRST
O* "v
O' >
O T: O ■'
-J*. —>•
". M
O
-n
S
1
I
x>
I
?_
j-:
h*:
z
r-i
5
59
e)
3
S

o
De Mita mobiliziral tudi jez
Volilna kam] 1 v znamenju starih polemik KD-PSI
Zadrega pred ameriško zahtevo po vojaški podpori
Vprašanje plovbe v Zalivu glavna tema beneškega vrha?
Ronald Reagan bo jutri na obisku pri papežu in Cossigi
Ni vse zlato kar se sveti
SANDOR TENCE
RIM — Volilna kampanja in bližnji beneški vrh najbolj industrializiranih držav sta spet postavila v ospredje vprašanje, ali lahko sploh prištevamo Italijo na vrh razvitih velikanov oziroma ali jo lahko uvrščamo celo na četrto mesto te lestvice, takoj za ZDA, Japonsko in Zvezno republiko Nemčijo ter pred Francijo in Veliko Britanijo. O tem vprašanju se v teh dneh mnogo govori in piše, polemizira in razpravlja in to tudi zato, ker ob pomanjkanju enotnih parametrov podatke, ki prihajajo iz raznih mednarodnih ustanov, marsikdo prikroji po lastnih željah in po lastnih načrtih. Mojstri v teh poslih so predvsem med volilno kampanjo politične stranke in posamezni ministri, kar lahko na najboljši način razberete iz volilnih plakatov in iz propagande, s katero nas stranke med eno oddajo in drugo dnevno »bombardirajo« po javnih in zasebnih televizijskih mrežah. Torej komu verjeti in koga pravzaprav poslušati? Ali socialiste, ki zmagoslavno podčrtujejo, da je Italija s Craxijevo vlado »prehitela« vsaj Veliko Britanijo ter morda celo sosednjo Francijo ali pa že po tradiciji bolj pesimistično razpoložene republikance, ki trdijo, da še nahajamo pred nevarno ekonomsko recesijo?
Ni dvomov, da je Italija v zadnjih letih naredila velik korak naprej za premostitev gospodarske krize, ki jo je pestila dejansko vsa sedemdeseta leta, posebno po podražitvi nafte ter po veliki stagnaciji v vitalnih sektorjih, kot sta npr. mehanska in avtomobilska industrija. Inflacija, ki je najboljši indikator ekonomskih razmer, je krepko padla, narodni dohodek se je spodbudno okrepil in lira na mednarodni ravni spet uživa določen ugled, čeprav njenega vzpona ne gre na noben način primerjati z nemško marko in z japonskim jenom, ki z vse večjo učinkovitostjo oblegata (ošibljeno) »kraljestvo« ameriškega dolarja. Lokomotiva je torej spet pričela poganjati »vlak« državnega gospodarstva, tako da si italijanski uvoz spet utira pot v tujini in veliki koncerni, kot je npr. Fiat, lahko zadovoljno naznanjajo velike aktive (in zaslužke), potem ko so se do včeraj pritoževali nad krizo, pošiljali osebje v dopolnilno blagajno in marsikaterega delavca celo odslovili. Za ta gospodarski vzpon, če ga lahko tako imenujemo, nosijo za-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BENETKE — Mogliano Venelo se je prebudil s predsednikom Reaganom. Na zidovih so se pojavili lepaki, ki jih je dal nalepiti župan Corrado Tegon, ki bi se rad srečal z ameriškim predsednikom, da bi mu poklonil delo kiparja Tonija Benettona, domačinom pa niso razdelili pošte, zaradi strogih varnostnih pregrad, ki so poštarju onemogočili vsakdanje delo.
Medtem ko sta se predsednik Reagan in soproga Nancy posvečala pripravam na obisk, ki ga bosta jutri imela pri papežu in predsedniku Cossigi, je v Rimu potekala vroča tiskovna konferenca glasnika iranskega namestnika zunanjega ministra Lariani-ja, Hasana Gadirija.
Gadirijev poseg je predstavljal pravcato diplomatsko ofenzivo na Reaganovo prigovarjanje evropskim zaveznikom, naj tudi konkretno podprejo ameriško politiko v Zalivu. Gadiri je namreč izjavil, da so »ZDA pripravljene na vojaške akcije v Zalivu, Perzijski zaliv pa je dovolj globok, da lahko pogoltne vse ameriške ladje«. Zaliv bi po njegovem najbrž »pogol-
tnil« tudi ladje zaveznikov, ki bi podprle ameriške načrte.
Vprašanje ameriške vloge v Zalivu, predvsem pa reakcije ostalih šestih držav, ki se bodo udeležile beneškega vrha, bo nedvomno znatno preusmerilo potek vrha samega. Gospodarska vprašanja, ki so jih prav tako v dobršni meri pogojevale ameriške notranje razmere, bi lahko v dobršni meri osenčila razprava o miru in varni plovbi v Zalivu.
Tega vprašanja se je lotil tudi japonski premier Nakasone, ki bo jutri pripotoval v Benetke. »Japonska bo zagotovila,« je izjavil , v Tokiu, »vso diplomatsko in posredovalno podporo za mir v Zalivu, nikakor pa ne vojaške.« Glede na bližajoči se vrh industrijsko najbolj razvitih držav na svetu pa je Nakasone izrazil upanje, da bi se ZDA in SZ, s podporo »sedmih«, z novim elanom lotili iskanja skupne poti. Japonska je tudi pripravljena na gospodarski poseg (v vrednosti 6.000 milijard jenov), ki bi moral omiliti presežek japonske trgovinske bilance, zaradi katerega so se Japonska in ZDA znašle na robu hude diplomatsko-gos-podarskekrize.
RIM Bliža se 14. junij, Krščanska demokracija in socialisti pa se še vedno kregajo kot vaške botre, v svoji polemiki pa se poslužujejo vseh sredstev in argumentov, ki jih imajo pri roki. De Mita je mobiliziral ves italijanski katoliški svet. Tudi ugledna jezuitska revija Civilta cattolica piše v svoji zadnji številki, da bi skorajšnje volitve lahko pomenile preokret v italijanski politiki, češ da je zadnja kriza močno okrepila komuniste, saj bo, po mnenju Civilta cattolica, 14. in 15. junija treba izbirati med komunisti in Krščansko demokracijo. Manjše stranke upajo, da jim bo uspelo oblikovati tretjo laično-socialistično silo, vendar je politična stvarnost, pravijo jezuiti, neizprosna in ne dopušča nobenih iluzij.
Kot je bilo pričakovati, so socialisti takoj reagirali in zelo ostro obtožili jezuitsko revijo, da nedopustno posega v volilno kampanjo z analizo dogodkov, ki sploh ne ustreza dejanskemu položaju. Po mnenju socialističnega glasila Avanti sodi izvajanje jezuitske revije Civilta cattolica v logiko, ki od blizu spominja na razpravo med »učenjakom in nevednežem« in ki je bila značilna za polemike iz zadnjih let petega desetletja našega stoletja, ko so demokristjani pripravljali preokret na desno in so jezuiti bili njihovi glasniki. Od zagovornikov krščanstva so se pripadniki redu, ki ga je ustanovil Ig-
nacij Lojolski, prelevili v zagovornike De Mite.
Tudi druga katoliška revija »Jesus«, čeprav posredno, polemizira s socialisti. Pod pretvezo, da napada skupino »comunione e liberazione«, revija pravi, da omenjena katoliška organizacija že dalj časa vodi dvoumno in neosno-vano družbenofilozofsko polemiko s PSI ter izsiljuje KD in druge katoliške organizacije na družbenem področju.
Odgovor socialistov ni nič manj oster in sega od ostre polemike Formi-ce glede demokristjanske politike za Jug, do Craxijeve kritike zunanjemu ministru Andreottiju glede njegovega nasprotovanja italijanskim vojaškim pobudam v Zalivu, razen če bi bile v okviru OZN. Andreottijeve izjave me še kar presenečajo, vendar ne mislim polemizirati z zunanjim ministrom, je dejal Craxi. Moram pa reči, da je v okviru moje vlade bil večkrat dokaj popustljiv, ko je bil govor o Libijcih, Sircih, Irancih ali Etiopcih, je še dodal socialistični tajnik.
Komunist Occhetto pa glede sporov med večinskimi silami pravi, da gre za dokaj beden in prozoren spopad za oblast. Ta spopad pa je po njegovem mnenju lažen, saj nihče, še najmanj pa PSI, ne omenja realne alternative večine brez Krščanske demokracije.
G. R.
Končala se je brionska ministrska konferenca
Neuvrščeni iz Sredozemlja sprejeli enotna stališča
BRIONI Drugi in zaključni dan sestanka ministrov sredozemskih neuvrščenih držav je potekal v skladu s predvidevanji. Ministri so namreč dokaj hitro dosegli soglasje glede sodelovanja neuvrščenih in ostalih sredozemskih držav s pripombo, naj bi to sodelovanje potekalo brez pogojevanj, enakopravno z vsemi državami. Pri tem je Jugoslavija dobila pomembno nalogo, da v imenu sredozemskih neuvrščenih vzpostavi stike z ostalimi sredozemskimi državami, jim razloži želje in potrebe po takšnem sodelovanju, o svoji dejavnosti in doseženem pa naj bi poročala na naslednjem sestanku drugo leto v Alžiriji.
Prav tako ni bilo večjih težav pri oceni razmer v Sredozemlju, predvsem pri opredelitvi kriznih žarišč, ministri in spremljajoči strokovnjaki (še posebej slednji) pa so usklajevali stališča pozno v noč glede določanja vzrokov za posamezna področja stalnih napetosti in iskanja izhoda. To je razumljivo, če upoštevamo različne interese posameznih držav in razmere, v katerih so se znašle (včasih tudi ne po lastni krivdi).
Indija s padali oskrbela Tamile
NA 2. STRANI
Omenimo tudi predlog jugoslovanske delegacije, ki ga je med drugim podal zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, naj bi v cilju zmanjševanja napetosti v Sredozemlju neuvrščeni s tega področja prepovedali plovbo ladjam z jedrsko oborožitvijo po svojih ozemeljskih vodah in naj se ne bi udeleževale manevrov enega ali drugega vojaškega bloka.
Iz skopih in zadržanih izjav udeležencev sestanka ni bilo moč zvedeti kaj več, kot da je konferenca primer, kako naj bi neuvrščeni tudi v prihodnje pripravljali svoja srečanja. Brez dolgih govorov in posplošenih izjav in načelnih soglasij. Pozornost in akcijo je treba usmeriti na vprašanja, okrog katerih ni vsebinskih razlik, ostala vprašanja pa še naprej razreševati v stalnih stikih. Razmere so takšne, da ne prenesejo odlašanja, zato ni čudno, da je naslednji sestanek napovedan, kot smo že dejali, za naslednje leto v Alžiriji. O želji, da neuvrščeni na področju Sredozemlja začenjajo izvajati novo, drugačno, prožnejšo in učinkovitejšo politiko, priča morda nekoliko nepričakovano podaljšanje sestanka na včerajšnje popoldanske ure, ko so uskladili tudi zadnja nerešena vprašnja. Ministri se niso hoteli raziti ob le delno končanem poslu, oziroma ob dokumentu, ki bi še dopuščal dvome glede možnosti skupnega uresničevanja politike neuvrščenih v tem delu sveta.
ZORAN SENKOVIČ
Aretirani teroristi so načrtovali nove akcije
Blitz, v katerem so v petek karabinjerji aretirali pet teroristov, je dejansko za 30 odstotkov obglavil teroristično organizacijo UCC (Unione comunisti combatten-ti). To je mnenje preiskovalcev, ki trdijo, da tokrat nimajo na račun aretiranih zgolj sumov ampak neoporečne dokaze. Teh dokazov preiskovalci sicer niso pokazali, izvedelo pa se je, da so teroristi v brlogu pripravljali nove spektakularne akcije. O tem pričajo dokumenti, ki so jih dobili v oporišču. Teroristi so imeli na muhi bivšega veleposlanika in organizatorja beneškega srečanja Renata Ruggera, bivšega Craxijevega ekonomskega svetovalca Antonia Pedoneja, generala Giuseppa Piovana in predsednika zveze italijanskih gradbenikov Carla Ferronija. V skrivališču so teroristi pripravljali tudi množičen beg somišljenikov iz rimskega zapora Rebibbia.
Včeraj so organi, javne varnosti izvedli po celem polotoku široko zasnovano protiteroristično akcijo. V tej akciji so agenti Digosa iz Firenc aretirali delavca, o katerem sicer niso dali osebnih podatkov, izvedelo pa se je, da je imel ob vhodu v tovarno Oto Melara iz La Spezie s seboj eksploziv. V okviru te akcije so na rimskem letališču Fiumicino aretirali Stefana Cerianija Sebregondija, brata Paola Sebregondija, terorista organizacije Prima Linea. Aretirali so ga ob povratku iz Rio de Janeira, proti njemu pa so že leta 1981 izdali zaporni halog. Dolžili so ga oboroženega upora proti državi. Stefane Ceriani Sebregondi je bil na begu od leta 1978, Interpol pa je italijanske kolege že pred leti obvestil, da Sebregondi biva v Braziliji.
SFRJ o »ovirah« za prehod meje z Italijo, Madžarsko in Bavarsko
BEOGRAD — Uradni predstavnik zunanjega ministrstva SFRJ Aleksander Stanič je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da bo ministrska konferenca neuvrščenih sklicana na pobudo vlade Demokratične ljudske republike Koreje od 9. do 13. junija v Pjongjangu.
Na vprašanja dopisnika turškega časnika Hu-riet o balkanskem sodelovanju je Stanič odgovoril, da je zvezni sekretar Dizdarevič 29. maja sprejel na ločene obiske veleposlanike Romunije, Bolgarije, Grčije, Turčije in Albanije v Beogradu. Izročil jim je pisma enake vsebine za vse zunanje ministre teh držav o pobudi vlade SFRJ za sklic sestanka zunanjih ministrov balkanskih držav. Namen sestanka naj bi bil spodbuditi balkansko vsestransko sodelovanje.
Diplomatski urednik Tanjuga se je zanimal za vsebino poslanice predsednika ZDA Ronalda Reagana.
»Vsebina poslanice se ob poudarjanju priznanja odločnim prizadevanjem jugoslovanske vlade za stabilizacijo gospodarstva nanaša na interes ZDA za nadaljnjo krepitev in razširitev sodelovanja med državama posebej na področju ekonom-
ske in trgovinske menjave. Gre za del ustaljene prakse med državama, da občasno izmenjujeta poslanice na najvišji ravni«.
Dopisnik Nove Makedonije je vprašal, kaj namerava storiti zvezni sekretariat za zunanje zadeve v zvezi z napovedano uvedbo obrazcev na mejnih prehodih z Italijo, nadalje v zvezi z madžarsko enostransko uvedbo obvezne zamenjave valut za jugoslovanske državljanje na prehodih z Madžarsko in glede zahtev Bavarske, da morajo imeti Jugoslovani, ki nameravajo ostati tam več kot tri mesece, potrdilo v zvezi z aidsom ob vstopu v to deželo.
»Z obžalovanjem lahko ugotovimo«, je odgovoril Stanič, »da je bilo v zadnjem času uvedenih nekaj enostranskih in diskriminacijskih ukrepov na mejnih prehodih proti državljanom Jugoslavije, kar ni v duhu deklarirane splošne potrebe po večjem kroženju ljudi v zvezi z boljšim medsebojnim spoznavanjem, kar predvideva tudi sklepni helsinški dokument.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Prvo mesto kvintetu harmonikarjev GM
Zopet lepo priznanje za gojence šole Glasbene matice. 30. in 31. maja je namreč nastopil na mednarodnem glasbenem festivalu »Mesto Bardolino« (ob Gardskem jezeru) harmonikarski kvintet GM, ki ga vodi Loredana Coceani.
Kvintet, ki ga sestavljajo: Igor Kante, Boris Dolliani, Alessandro Ipavec, Dario Savron in Daniele Stefani, je nastopil na omenjenem festivalu v kategoriji harmonikarskih ansamblov, od kvintetov dalje in je tu zasedel prvo mesto s 95 točkami.
Mladim harmonikarjem in njihovi voditeljici iskrene čestitke.
Izvolitev v znamenju polemike
RIM — Ustavno sodišče je z 9 glasovi proti 5 in enim vzdržanim izvolilo za predsednika 72-letnega Francesca Saio. Takoj po izvolitvi je drugi kandidat prof. Ferrari, ki je prejel 5 glasov, vložil priziv. Ferrari je med drugim obtožil KD in KRI, da sta se v znamenju zgodovinskega kompromisa domenili za izvolitev Saie. Priziv prof. Ferrarija temelji na dejstvu, da je za Saio glasoval tudi dosedanji predsednik La Pergola, ki po njegovem mnenju ne bi smel sploh glasovati.
Košarka: evropsko prvenstvo
Presenetljiv poraz Jugoslavije z Grki
□ □ □
Kolesarska dirka po Italiji
Visentini ponovno prevzel vodstvo
□ □ □
Za nogometni EP mladih
»Azzurri« s Švedsko iztržili točko
• Ni vse zlato
NADALJEVANJE S 1. STRANI sluge številni faktorji, najprej ugodna svetovna konjunktura, ki je tesno povezana s padcem cene nafte ter nekaterih drugih primarnih surovin, in nenazadnje tudi notranja politična stabilnost, za katero nosi zasluge Craxi, glede družbenih aspektov pa tudi sindikat, ki je posebno po bolečem referendumu o draginjski dokladi korenito revidiral svojo strategijo.
Ni pa vse zlato, kar se sveti. Če po eni strani lahko govorimo o določenem blagostanju, moramo po drugi strani ugotoviti, da se je gospodarsko in družbeno kolesje na nekaterih področjih nevarno premaknilo nazaj. Odstotek brezposelnih in mladih, ki iščejo prvo zaposlitev, ostaja med najvišjimi v Zahodni Evropi, razlike med Severom in Jugom pa se iz dneva v dan nevarno poglabljajo, kot jasno dokazujejo statistike o povprečnih dohodkih v posameznih mestih. Italijan, ki prebiva v Lombardiji ali v Piemontu, živi neprimerno boljše od sodržavljana v Agrigentu ali v Cosenzi. Guverner Narodne banke Ciampi, ki nikakor ni simpatizer Proletarske demokracije, pa je na letni skupščini osrednjega bančnega zavoda brez dlak na jeziku očital podjetnikom, da so v teh letih dosti zaslužili, malo pa investirali ter na koncu celo predlagal obdavčitev borznih zaslužkov (tako imenovanih plusvalenc), o katerih so se doslej kolikor toliko odkrito upali govoriti le sindikati ter socialisti in komunisti.
Gospodarske razmere torej ne morejo biti edino merilo za oceno družbenega položaja in splošnega blagostanja v neki državi. Italija doživlja v tem trenutku res dinamične izvozne procese, ima iznajdljive podjetnike in visoko tehnologijo, ima pa tudi zelo zastarelo birokracijo in javne storitve, po kvaliteti katerih sodimo skoraj med države Tretjega sveta. Pomislimo samo na zmedo in težave v javnem zdravstvu, na neustrezni in na nepravični davčni sistem ter še na marsikaj, ki nas dnevno žuli v odnosu do javnih oblasti, pa bomo ugotovili, da je Italija država v velikem precepu. Z eno nogo se hladi v toplem Mediteranu, z drugo pa se hoče na vsak način povzpeti čez visoke alpske vrhove.
Colombo obtožuje New Delhi kršenja suverenosti
Indija s padali oskrbela Tamile
COLOMBO — Včeraj zjutraj so z letališča mesta Bengalore na jugu Indije odletela štiri transportna letala, ki so s padali odvrgla obljubljeno pomoč sestradanemu tamilskemu prebivalstvu na severu Šri Lanke. Bil je to nepričakovan epilog akcije, ki jo je sprožila vlada iz New Delhija pred tremi dnevi, ko je poskusila odposlati živež in zdravstveni material z dvajsetimi ribiškimi ladjami._ Nameri je ostro nasprotovala vlada Šri Lanke, ki je z vojno mornarico v sredo prestregla neoborožene ribiške ladje in jih je prisilila, da so se vrnile v indijsko pristanišče Rameswaram.
Preden so odletela transportna letala - na poti jih je »pospremilo« pet mirageov - je tovor natančno pregledalo 30 indijskih in tujih novinarjev, ki so se s tem prepričali, da ni bilo med blagom nikakršnega orožja. Ne-
kateri izmed teh so se tudi udeležili poleta in so dejali, da so ves tovor spustili s padali na mesto Jaffno, ki je, po ofenzivi vladnih sil na oporišča gverilcev, že deset dni odrezana od sveta. Pred tem je pomočnik indijskega zunanjega ministra Natwar Singh obvestil šrilanskega visokega komisarja v Indiji, da bo transportna letala pospremilo in ščitilo pet mirageov, ki bodo odgovorili na morebitni napad domačega letalstva. Vojaško letalstvo Šri Lanke pa tokrat ni poseglo.
Indijska vlada je svojo odločitev tudi sporočila veleposlanikoma obeh velesil in je uradno izjavila, da je akcija izključno humanitarnega značaja »v okviru tradicionalnega prijateljstva, ki veže Indijo in Šri Lanko«. Vlada Šri Lanke pa je že obsodila Indijo kršenja svoje suverenitete in jo je posvarila pred morebitnimi posledicami.
Mathias politični letalec?
BONN — Vsa zadeva okrog pristanka 19—letnega Zahodnega Nemca Mathiasa Rusta na Rdečem trgu v Moskvi postaja iz dneva v dan bolj zapletena in zagonetna. Dodatno zmedo v vso afero je včeraj vneslo sporočilo zahodnonemške tiskovne agencije DPA,katera pravi, da se je Mathias odločil za podvig izključno iz piolitične-ga razloga. To naj bi mladenič sporočil predstavniku veleposlaništva ZRN v Moskvi, ki ga je obiskal v zaporu Lefortovo pred dvema dnevoma. Tiskovna agencija sicer ni navedla vira informacije, novica pa je, po pisanju agencije, prišla iz dobro obveščenih krogov. Rust sicer ni nemškemu diplomatu objasnil, kaj misli s tem, da je letel v Moskvo »iz političnega razloga«.
V mladeničevo nedolžnost niso prav
nič prepričani novinarji sovjetskega tednika Moskovskoe Novosti. V zadnji številki se namreč sprašujejo, kako je mogoče, da je pilot, ki je imel za seboj le 23 ur leta, letel 1000 kilometrov in pristal na Rdečem trgu.
O preiskavi okoliščin neverjetnega leta je včeraj v Moskvi poročal glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Genadij Gerasimov. Dejal je, da bodo na procesu sodniki predvsem upoštevali razloge, zaradi katerih se je Mathias Rust odločil za tako tvegan let. Po njegjovem mnenju obstajajo tri možnosti: prvič, Mathias se je želel s tem le pokazati pred svetom, drugič, zamisel ni bila izključno njegova in jo je izpeljal s pomočjo nekoga, tretjič, vsa zadeva je bila zgolj reklamna poteza tovarne letal Cessna.
Javno tožilstvo zavrnilo ovadbo zoper Novo revijo
LJUBLJANA — V zvezi z ovadbo borčevske organizacije »Josip Pres-kar« iz Zagreba, podano zoper avtorje in urednike 57, številke Nove revije, je javno tožilstvo SR Slovenije posredovalo naslednje sporočilo:
V	57. številki mesečnika za kulturo Nova revija, 1987, ki jo izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani, so bili objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je dne 5. marca 1987 prejelo kazensko ovadbo, ki jo je poslalo Mjesno udruže-nje Subnora Josip Preskar iz Zagreba. V ovadbi je predlagalo sprožitev kazenskega postopka zoper Nika Grafenauerja, Ivana Urbančiča, Tineta Hribarja in druge avtorje inkriminiranih sestavkov ter zoper člane uredniškega telesa za 57. številko Nove revije in sicer zaradi kaznivih dejanj po 114., 133., 134. in 136. členu kazenskega zakona SFRJ.
V	ovadbi šo bile le splošne trditve o storitvi kaznivih dejanj, zato je temeljno javno tožilstvo v Ljubljani v skladu z določilom 2. odstavka 153. člena ZKP zahtevalo od uprave za notranje zadeve Ljubljana mesto, da zbere potrebna obvestila. Tako iz zbranih obvestil kot tudi iz same vsebine prispevkov izhaja, da avtorji in člani uredniškega odbora Nove. revije niso ustanavljali zarote, tolpe, skupine ali kakšne druge družbe oseb za izvrševanje določenih kaznivih dejanj zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ, kar je osnova za kaznivo dejanje združevanja za sovražno delovanje po 136. členu KZ SFRJ.
Kljub nekaterim povsem nesprejemljivim tezam v posameznih prispevkih, ki so doživele vrsto ostrih kritik in ocen, v teh sestavkih ni zaslediti pozivanja ali ščuvanja k rušenju, protiustavnim spremem-
bam, razbijanju določenih temeljev naše ureditve. Takšnega namena avtorjev tudi ni možno opredeliti v obliki »neresničnega prikazovanja družbenih in političnih razmer v državi«, kot se zahteva za pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 133. člena KZ SFRJ.
Isto velja za kaznivo dejanje kontrarevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve po 114. členu KZ SFRJ, saj tudi za to kaznivo dejanje v samih prispevkih ni elementov naklepnih pripravljalnih faz protiustavnega ogrožanja samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ.
Glede očitanega kaznivega dejanja zbujanja narodnostnega sovraštva, razdora ali nestrpnosti po 134. členu KZ SFRJ v zvezi s prispevkom Ivana Urbančiča o jugoslovanski »nacionalistični krizi« in Slovencih v perspektivi konca lahko ugotovimo, da avtor sicer ne zanika obstoja makedonskega naroda, na primeren način pa navaja, da makedonski in črnogorski narod ekonomsko vzdržuje zvezna država. Takšna avtorjeva stališča so bila upravičeno deležna ostre kritike, ne vsebujejo pa vseh znakov omenjenega kaznivega dejanja.
Prispevki v 57. številki Nove revije torej ne vsebujejo vseh z zakonom določenih elementov kaznivih dejanj, navedenih v ovadbi, kar je pogoj za uvedbo kazenskega postopka. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je zato v skladu z določilom 1. odstavka 153. člena ZKP ovadbo zavrlo. Pri tem je izhajalo iz legalitetnega načela, ki temelji na pravilni uporabi pravnih predpisov, torej na materialno-formalni in objektivno-subjektivni koncepciji kaznivega dejanja kot temeljnem izhodišču jugoslovanske zvezne kazenske zakonodaje, (dd)
Na beneškem vrhu bodo morali razpravljati tudi o odnosih Sever-Jug in o zadolženosti
• SFRJ o »ovirah«
NADALJEVANJE S 1.'STRANI
O ukrepu italijanskih oblasti, da uvedejo izpolnjevanje obrazcev za jugoslovanske državljane, smo že na tiskovni konferenci 24. aprila poudarili, da to ne bi bilo v duhu dobrososedskega sodelovanja in prijateljskih odnosov, ki obstajajo med državama. Nikakor ne moremo dojeti niti se ne moremo pomiriti s tem, da v razmerah, ko imamo vzorne odnose, tako obravnavajo naše državljane drugače oziroma slabše kot državljane evropskega sveta in celo širše.
Na odgovornih in najvišjih političnih ravneh smo italijansko stran opozorili, da smo presenečeni zaradi napovedanih ukrepov italijanskih oblasti in da je to povsem v nasprotju s skupno izraženimi željami in pripravljenostjo, da obstoječe dobrososedske odnose in sodelovanje poglabljamo in bogatimo. Zahtevali smo, da odstopijo od napovedanih ukrepov.
Od oktobra leta 1981 morajo jugoslovanski državljani, ki imajo navadne in maloobmejne prepustnice, ob vstopu na ozemlje LR Madžarske obvezno zamenjati dinarje za forinte po dnevnem tečaju tako v mednarodnem kot v maloobmejnem prometu (10.000 dinarjev). Upoštevajoč tradicionalno prijateljske odnose in uspešno sodelovanje med državama na skorajda vseh področjih, menimo, da ti ukrepi odstopajo od celotnih odnosov in obojestransko izražene želje po odprtih mejah, večjem kroženju ljudi z namenom boljšega medsebojnega spoznavanja in razumevanja.
Jugoslavija je-Nečkrat zahtevala ukinitev tega enostranskega ukrepa. To vprašanje je sprožila tudi na nedavnem sestanku mešanega jugoslo-vansko-madžarskega komiteja za ekonomsko sodelovanje, vendar brez rezultatov. To vprašanje ocenjujemo kot odprto in bomo preučili sprejem drugih korakov za njegovo rešitev.
Dežela Bavarska je v zvezi z aidsom uvedla ukrepe nadzora, ki se nanašajo tudi na jugoslovanske državljane, če nameravajo v tej državi ostati več kot tri mesece. Zvezni sekretariat za' zunanje zadeve je prek veleposlaništva ZRN v Beogradu, zahodnonemškega zunanjega ministrstva v Bonnu in državne pisarne dežele Bavarske v Miin-chnu vložil protest zaradi uvedenih enostranskih in diskriminacijskih ukrepov nadzora. Zahtevali smo uradno pojasnilo, zakaj se nadzor nanaša na jugoslovanske državljane, medtem ko ni uveden za državljane številnih drugih evropskih držav. Poudarili smo, da so izhodišča za določanje krogov držav, za katere bo sklep veljal, nedojemljiva in nevzdržna. Prav tako smo poudarili nezadovoljstvo jugoslovanske javnosti v zvezi s tem in izrazili pričakovanje, da bodo umaknili uveden ukrep,« je poudaril Aleksander Stanič, (dd)
V začetku tedna bodo gostje Benetk najvišji predstavniki najbolj razvitih, torej najbogatejših držav na svetu. Na srečanju »naj... naj...« bo kajpak govor o najbolj pomembnih problemih, ki tarejo svet, pa tudi, seveda, o najbolj primernih rešitvah skozi kapitalistične poglede. Na sestanku ne bodo sprejemali odločitev, stališča, ki jih bodo obelodanjali, pa bodo prej ko slej kažipot za poznejše rešitve.
Razpravljali bodo o globalnih svetovnih vprašanjih, od problema razorožitve (ali pa oborožitve) do odnosov Zahod - Vzhod. Če je že treba z enim stavkom povedati, kakšen je danes položaj na svetu, potem lahko rečemo, da ni več tako napet, tako zastrupljen, kot je bil še pred časom. S tega stališča so utemeljena pričakovanja, da bo srečanje lahko pripomoglo k boljšemu stanju. Bloki bodo kajpak ostali, ostale bodo nevarnosti zaostrovanja, ki so sestavni del blokovske koncepcije, bilo pa bi domala protislovno, če bi se v Benetkah pogovarjali o tem, kako še bolj napeti svetovni lok.
Veliko je problemov tudi v zahodnem svetu; udeleženci beneškega sestanka jih seveda ne bodo mogli zapostaviti. Toda pri vsem tem je problem, ki ima po dolgem in počez svetovne razsežnosti in se mu v Benetkah ne bodo mogli ogniti. Bržčas ga bodo skušali (tudi nekateri beneški udeleženci) predstaviti kot postransko zadevo za vzvišene kapitalistične in zahodne interese, toda njegove teže v bistvu ne bodo mogli zakriti. Gre za odnose med razvitimi in nerazvitimi, za relacijo, kot pravimo Sever-Jug. Žgoč problem so dolgovi (1050 milijard dolarjev), jedro teh odnosov, ki ga bo treba razbiti, pa je v tem, kako zastaviti prihodnost vsega sveta, da bi bil razvoj, bolj uravnovešen in seveda resnično dolgotrajen.
Naravnost absurdna je vizija sveta, v katerem bi en del živel takorekoč dobro, drugi pa bi propadel. Brez tega ne bo šlo. Zdi se, da bo zlasti italijanska delegacija na pogovorih v Benetkah vložila napore, da bi pričeli bolj resno odstranjevati ovire na poti med Severom in Jugom. Predsednik Fanfa-ni se je predhodno že pogovoril z vsemi udeleženci, imel pa je seveda spet priložnost soočiti se tudi s težavami Juga, ki jih sam Jug ne bo mogel več odpraviti.
Edoardo Sanguinetti, predsednik Urugvaja, mu je v Washingtonu poslal pismo tako imenovane kartagen-ske skupine, v katerem je rečeno, da je problem dolgov »glavna cokla v mednarodnem gospodarstvu«. V pismu je seveda govor zlasti o Latinski Ameriki (okrog 420 milijard dolarjev
dolga), opozarja pa hkrati na položaj drugod po svetu. V Afriki, južno od Sahare, marsikje niti ne razmišljajo več o tem, kako vračati dolgove, saj nimajo s čim jesti, pa še vode jim primanjkuje. Brazilija je nemara morala že prodati skoraj polovico svoje zlate rezerve.
Svarila pa ne prihajajo samo prek glasnikov nerazvitih držav. Pred dnevi je bil francoski predsednik Mitter-rand na obisku v Kanadi, v Ottawi pa si je javno zastavil vprašanje, ali je sploh »vzdržno, da mora tako imenovani Tretji svet vračati več kot dobiva posojil za nove naložbe?« Podatek je znan. Lani so nerazvite države dobile kreditov za blizu 30 milijard dolarjev, vrnile pa so 48 milijard! Kako plastično ustreza pogovor, da pogosto »bolan zdravega zdravi!«
Opozorila pa se stopnjujejo. Italijanski ekonomist Guido Carli, ki bo bržčas zraven na srečanju v Benetkah, je pred dnevi na srečanju o zahodnem gospodarsko-finančnem razvoju v Portoriku odkrito povedal, v čem je eden od ključev rešitve. Dobesedno je naglasil, »da bo uravnotežena gospodarska rast sveta zagotavljana le z vnašanjem novih kapitalov v gospodarstva nerazvitih dežel.« Na dlani pa je, da bi bilo treba nova po-
sojila namenjati pod drugačnimi pogoji, kot so današnji. V prvi vrsti bi bilo treba korenito znižati obrestno mero.
Takorekoč bogati pa bi se morali enkrat za vselej sprijazniti tudi s tem, da bi odpisali kredite (teh bržčas ni več od 50 milijard dolarjev), ki so jih dali na primer deželam na Jugu Afrike, kjer je revščina vsakodnevni problem. Sam ameriški minister Baker, ki je pred dvema letoma predlagal, kot začetek reševanja problema dolga, 20 milijard dolarjev posebnega kredita za dežele v razvoju, je pred dnevi moral priznati, »da so pogoji, pod katerimi danes dajemo posojila, resnično nesprejemljivi!«
Udeleženci beneškega srečanja pa se bodo morali, hočeš nočeš, soočiti še z nekaterimi potrebami na ravni Sever-Jug. Vse bolj glasna so stališča držav v razvoju, da politike v zvezi s posojili ne bi smele več zganjati posamezne banke, marveč bi jo morale prevzeti neposredno državne institucije. Nekatere banke namreč kažejo naravnost nenasitnost. Primeri so, med drugim, ko v znamenju najbolj grobe politike vmešavanja, zahtevajo privatizacijo pomembnih javnih ustanov ali pa državnih strateških objektov.
Pa še za eno kapilarno vprašanje gre. Dežele v razvoju se, kot vemo, že celo desetletje zavzemajo za novo svetovno gospodarsko ureditev, kar so podprli tudi Združeni narodi na dveh rednih zasedanjih. Eden glavnih ciljev naj bi bil enakopravnejša vključitev neuvrščenih v mednarodne denarne tokove, preprosteje rečeno, intenzivnejša vključitev v mednarodno trgovino. Bogate dežele to preprečujejo s protekcionistično politiko. Dežele v razvoju pa se vključiti ne morejo tudi zato, ker niso kos dolarski menjavi, ki velja za vse dežele v atlantski sferi. Če že niso zreli pogoji za celovito novo gospodarsko ureditev, pa naj bi proučili vsaj možnosti za kako ustrezno monetarno prilagoditev, priporočajo ekonomisti tako imenovanega Tretjega sveta.
Dežele v razvoju navsezadnje ne razmišljajo enostransko; zavedajo se, da same problema lastnega razvoja ne bodo mogle več rešiti, zato pa tudi predlagajo, da bi vso problematiko sodelovanja med Severom in Jugom reševali skupaj, v korist enih in drugih. Dragoceno bi bilo, če bi Benetke s svojim čarom vplivale tudi na hitrejše razvozlavanje tega svetovnega vozla.
Ribiška
monotonija
v
Tržaškem
zalivu
Vse kaže, da se kršitev morske meje Že spreminja v izziv
KOPER — Prepovedano ribarjenje italijanskih ribiških bark v jugoslovanskih ozemeljskih vodah Tržaškega zaliva postaja že vsakdanji običaj in tako rekoč ne predstavlja nobene novice več. V sredo smo poročali o dveh skupinah italijanskih ribiških bark, ki so lovile približno miljo v jugoslovanskih vodah, istega dne zvečer so na vojaški opazovalnici zaznali še dve skupini. Podoben pripetljaj na meji so zabeležili tudi v sredo, kot piše v poročilu koprske UNZ, je okoli 10. ure dobili sporočilo, da se miljo v jugoslovanskih vodah vzporedno z rtom Ronek nahaja 8 italijanskih ribiških bark, uro kasneje pa so bile barke že dve milji v jugoslovanskih vodah, vendar so se premaknile proti Savudriji. Prejšnjim osmim sta se pridružili še dve. Koprski mejni miličniki so na morje izpluli z majhnim čolnom M-33, vendar se italijanski ribiči niso pustili motiti in so kljub opozorilnim znakom mirno zapluli na italijansko stran meje. Posadka patrolnega čolna si je zapisala imena devetih bark in sicer Orchidea, Tulio Borrini, Silvia P., Freccia delPAdriatico, Ketty, Tiziana, Vega, Gimmy2, torej imena devetih od desetih bark, ki so jih prepoznali že v ponedeljek. Gre torej za isto skupino ribičev, ki se kot kaže požvižgajo nad morsko mejo in redom, ki bi ob njej moral veljati. Ponavljajoče se kršitve iste skupine ribičev pa že kažejo na nameren izziv.
Po zagotovilu koroškega glavarja Wagnerja
Proti ravnatelju Kukoviči ne bodo ukrepali!
CELOVEC — Najdaljša seja koroškega deželnega zbora v povojni dobi - trajala je od srede od 10. ure do četrtka do 2.30 zjutraj - ni bila pomembna samo za usodo tovarne celuloze v Magdalenu pri Beljaku. Pomembna je bila tudi za slovensko narodno skupnost.
Na začetku seje je namreč deželni glavar Leopold Wagner poslanki Re-inhilde Altersberger (OVP) odgovoril, »da ni nikakršnih dejstev za disciplinski postopek proti žitarijske-mu ravnatelju Francu Kukoviči«. Proti njemu gre namreč že sedem let nemškonacionalna gonja, ker je v dvojezični ljudski šoli v Žitari vasi pritrdil dvojezične oznake prostorov. Občinski odbor je zahteval njihovo odstranitev, nemškonacionalne sile pa so skušale z vsemi sredstvi od oblasti izsiliti disciplinski postopek, celo njegovo dispenzijo. Wag-
ner je na seji povedal, da je celo on sam zahteval takšen disciplinski postopek, da pa so pravniki deželne vlade ugotovili, da ravnatelja Kukoviče ne Obremenjujejo dejstva, ki bi opravičevala disciplinski postopek. Tudi šolska oblast je vse proteste staršev temeljito preverila in končno ugotovila, da stanje na ljudski šoli v Zitari vasi ni protiustavno.
Glede tovarne celuloze pri Beljaku je deželni zbor z glasovi socialis-
130 in
FPO so odklonili socialistični sklep. Skupne investicije za tovarno so z nad 750 že prekoračile napovedano vsoto 625 milijonov šilingov, kar povzroča enega najhujših notranjeko-roških strankarskih sporov zadnjih let.
VINKO VVIESER
tov prevzel ponovno jamstvo za milijonski kredit. Poslanci OVP
Biasutti: Preverili bomo morebitne nepravilnosti
TRST Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti je včeraj odgovoril na nujno vprašanje svetovalcev KPI, ki so ga opozorili, da nekateri deželni uradi vodijo protizakonito volilno kampanjo s tem da telefonsko pozivajo prebivalstvo, naj 14. junija glasujejo za stranke, katerih odborniki so podpisali razne odloke o podelitvi finančnih sredstev posameznim občanom. Biasutti je odgovoril, da mu sicer ni znan noben tak primer, vendar da nima nobene težave za uvedbo preiskave in v kolikor bi se pokazalo, da te obtožbe odgovarjajo resnici, ne bo težav za sprejetje potrebnih ukrepov. Obtožbe, ki so jih komunisti navedli v svojem nujnem vprašanju so namreč v nasprotju s predpisi zakona, ki urejuje volilno kampanjo.
V izolski ladjedelnici
Ladjedelci z negotovostjo gledajo v drugo polletje
IZOLA — Čeprav so ladjedelniš-ke zmogljivosti »2. oktobra« v teh dneh dodobra zasedene, izolske ladjedelce močno skrbi, kako bo z delom v poletnih mesecih, kajti Sovjetska zveza, za katero ladjedelnica opravlja največ storitev v letošnjem letu krepko zmanjšuje naročila za remonte. To se je pokazalo tudi pri poslovanju izolske ladjedelnice v prvem letošnjem četrtletju, ko so bile remontne zmogljivosti proste poldrugi mesec, kar je imelo za posledico, da je po prvem obračunskem obdobju »2.
oktober« posloval z izgubo. V drugem četrtletju bodo, kot kaže, nadomestili izpadlo realizacijo in tudi pokrili izgubo iz prvega obračunskega obdobja, vendar ladjedelci z negotovostjo gledajo v drugo polletje, saj doslej še nimajo zagotovljenih naročil za remonte. Še lani je namreč ladjedelnica za popravila sovjetskih ladij ta služila okrog pet milijonov dolarjev, v prvih letošnjih petih mesecih pa le milijon dolarjev.
(Besedilo in slika IZTOK UMER)
____________ pogovor s kandidati za parlamentarne volitve_______
Marinig (PSI): Zaščita povezana z gospodarskim razvojem
Na vojaški opazovalnici so včeraj okrog 1.30 ponoči zaznali poldrugo navtično miljo v jugoslovanskih vodah sedem plovil, zjutraj ob 7.35 pa sta niže od Savudrije ribarile miljo v jugoslovanskih vodah še dve skupini italijanskih ribiških bark.
L U.
* * *
TRST — Kot poroča tiskovna agencija AGI so tri italijanske ribiške barke morale plačati »slane« denarne globe, ker so jih jugoslovanske oblasti zasačile v svojih ozemeljskih vodah. Na krivolovu so namreč zasačili barki Nuovo san Giuseppe in Stella Pila iz Chioggie in Numo iz Fana. Kapetana prvih dveh bark (zasačili so ju pri Pulju), ki ju je obmejna policija že pred dvajsetimi dnevi zasačila v jugoslovanskih vodah, sta morala plačati po dva milijona dinarjev globe in po en milijon in 325 tisoč dinarjev za razne stroške. Zaplenili so jima tudi ulov (okrog 800 kg) in mreže.
Kapeten tretje barke, ki so ga zasačili pri Brionih pa je moral plačati skupno 461 tisoč dinarjev globe. Zaplenili so mu tudi ulov (250 kg) in seveda mreže.
Firmino Marinig
VIDEM — Videmska federacija socialistične stranke je prejšnji teden v videmskem hotelu Astoria predstavila širši javnosti slovenskega kandidata iz Beneške Slovenije FIR-MINA MARINIČA ter izkoristila priložnost, da se izjasni o manjšinski problematiki tako v videmski pokrajini kot tudi v širši deželni stvarnosti. Kot smo že poročali, je številne prisotne časnikarje najbolj zanimala ocena spornega volilnega zavezništva med Listo za Trst in tržaško PSI, kar je nekoliko zasenčilo druga pereča vprašanja, ki so bila sicer na dnevnem redu ter ki od blizu zanimajo naš manjšinski vsakdan. Protagonist tiskovne konference je bil vsekakor Marinig, po poklicu šolnik, drugače špetrski župan in videmski pokrajinski svetovalec, ki kot kandidat za poslansko zbornico v okrožju Gorica-Videm-Pordenon-Belluno zastopa interese in stališča slovenskih socialistov od Gorice do Beneške Slovenije in Kanalske doline. Danes objavljamo širši povzetek Marinigovega posega na videmski tiskovni konferenci ter njegovo izjavo o trenutnem političnem in gospodarskem položaju v Benečiji.
Marinig je uvodoma podčrtal, da se bo tudi v novi zakonodajni dobi socialistična stranka odločno zavzemala za uzakonitev globalne zaščite za našo manjšino v duhu ustavnih načel ter ob priznanju zemljepisne celovitosti Slovencev v Italiji. Ustavna načela in nedeljivost manjšine sta torej osrednji politični vodili PSI, špetrski župan pa je temu dodal že prizadevanja za gospodarski preporod Beneške Slovenije, to je vprašanje, ki je v marsičem zelo tesno povezano z nacionalnim prebujenjem v tistih krajih. Prizadevanja za zaščito slovenske manjšine in za ekonomski razvoj hodita ramo ob rami, je poudaril Marinig, ki je nato obširno govoril o aktualnosti ter o vsestranskem pomenu zakonskih predlogov za gospodarsko ovrednotenje obmejnih področij
Furlanije-Julijske krajine ter o obmejni mednarodni kooperaciji. Parlament v zakonodajni dobi, ki se počasi izteka, žal ni odobril tega pomembnega zakonskega normativa, zato se bodo po volitvah poslanci ter senatorji PSI zavzemali, da bo ta cilj čimprej dosežen. Za Beneško Slovenijo pa bodo v bodoče važno vlogo igrali tudi predlogi za razvoj goratih območij, o katerih bo tekla beseda tako na deželni kot na vsedržavni ravni. Marinig se je zavzel tudi za odobritev zakona za zaščito ogroženih etničnih in jezikovnih skupnosti, ki od blizu zanima furlansko skupnost in ki ga parlament zaradi vladne krize in tudi zaradi odločnega nasprotovanja desnice ter liberalcev in republikancev ni utegnil pravočasno odobriti.
Slovenski kandidat za poslansko zbornico iz videmske pokrajine nam je nato orisal temeljne značilnosti sedanjega družbenega momenta v Beneški Sloveniji, ki se nanašajo na nacionalno prebujenje, na važno vlogo naprednih krajevnih uprav ter na produktivno stvarnost mešanih gospodarskih podjetij. Potres je s svojimi katastrofalnimi učinki na ljudi in na teritorij odprl novo poglavje v nacionalnem boju tamkajšnjih Slovencev, ki se odraža s številnih in pisanih pobudah na kulturnem, a tudi na ostalih področjih družbenega udejstvovanja. Drugi važni aspekt predstavljajo napredne občinske uprave, odraz enotnih občinskih list, ki so se v zadnjih letih zelo dobro prilagodile stvarnim problemom teritorija ter zavzele zelo pogumna stališča tudi glede narodnostne problematike. Tretji pozitivni aspekt pa predstavljajo podjetja z mešanim kapitalom, ki so dokazala, da tudi v beneških dolinah obstajajo zelo konkretne možnosti za gospodarsko produkcijo.
SANDOR TENCE
Janez Kirn pred občinskim praznikom Ilirske Bistrice
Rezultati modernizacij bodo vidni šele jeseni
ILIRSKA BISTRICA »Kljub težjim pogojem gospodarjenja, ki se med drugim odražajo tudi v večjih izgubah nekaterih delovnih organizacij, ostajamo zmerni optimisti in računamo, da bomo letos gospodarili vsaj tako uspešno, kot lani. K takim sklepom nas spodbuja uvajanje novih programov (penjeni polietilen v Piami), postopno unirjanje proizvodnje v Lesonitu, zanimivi izvozni programi grafike in drugo,« je v pogovoru pred občinskim praznikom dejal predsednik skupščine občine Ilirska Bistrica JANEZ KIRN.
»Kljub omenjenim izgubam podatki kažejo, da naši gospodarski rezultati na splošno niso slabši, saj so v nekaterih delih celo boljši, kot drugod. Piama kljub revalorizaciji sredstev dosega lepe rezultate in jo lahko dajemo kot zgled dobrega gospodarjenja. Med drugim je v prvem četrtletju ustvarila kar 290 milijonov dinarjev akumulacije. V okviru občine se izboljšuje tudi gibanje fizičnega obsega proizvodnje, kjer so se v začetku leta čutile posledice ukinitve mokrega postopka proizvodnje vlaknenih plošč v Lesonitu. Zaradi težav pri zagonu posodobljenega in razširjenega obrata je namreč proizvodnja po suhem postopku letos stala kar 22 dni. Breme obnove tehnologije čutijo tudi v Toku, kjer pričakujejo, da bo modernizacija pokazala svoje prednosti šele pri obračunu po devetih mesecih. Seveda pa je TOK dodatno obremenjen zaradi dragih ekoloških naložb, saj se prav sedaj pripravljajo za začetek gradnje čistilne naprave. Počasi se premika tudi v drobnem gospodarstvu, kjer imamo med drugim tudi dva iz-
vozno zanimiva programa inkubatorjev oziroma klima naprav in proizvodnje protipožarne opreme.«
- Se sorazmerno dobro gospodarjenje odraža tudi v družbenih dejavnostih?
»Pred koncem lanskega leta smo poskušali osebne dohodke zaposlenih v teh dejavnostih uskladiti z dohodki v gospodarstvu. Vendar se ta razlika letos žal spet povečuje, saj so se naše družbene dejavnosti znašle v izjemno zapletenem položaju, ki je še precej slabši, kot sicer v republiki. Kljub zaostajanju smo pod udarom interventnih zakonov, ki nam ne dopuščajo nobenega manevrskega prostora, saj moramo kar 80 odstotkov sredstev za te dejavnosti nameniti za osebne dohodke, ki pa kljub temu niso dovolj visoki.«
— Katere so poleg izboljšanja razmer v družbenih dejavnostih bistriške glavne razvojne naloge?
»Vsekakor razvoj turizma, posebno na Snežniku, kjer nekatera vprašanja urejamo skupaj z občino Cerknica. Potem je tu še potreba po izboljšanju razmer v kmetijstvu, kjer ne gre le za reševanje zadruge, temveč še bolj za ohranjanje in povečevanje proizvodnje. V kmetijstvu tudi najbolj boleče občutimo pomanjkanje kadrov. Še vedno je aktualen tudi ekološki program, pa zahteva po preusmeritvi industrije, naloge za izboljševanje življenjskih pogojev in drugo. Še naprej nameravamo poglabljati sodelovanje z sosednjimi občinami, ki je zaenkrat najtrdnejše in na mnogih področjih najuspešnejše s pobrateno Opatijo. Z njo sodelujemo na področju kmetijstva, komuna-
le, turizma in drugod. Po potrebi uresničujemo skupne interese tudi z drugimi sosedami, najbolj s Postojno, nenadomestljiva pa je tudi pomoč, ki nam jo nudi JLA.«
— Kako ocenjujete družbenopolitično in samoupravno dejavnost v občini?
»Zelo smo zadovoljni z dejavnostjo občinskega zbora krajevnih skupnosti, bolj zaskrbljujoča pa je pasivnost delegatov zbora združenega dela. Zato bi morali vodilni in strokovni delavci v ozdih bolj spodbujati in pomgati pri obravnavi pomembnejših gospodarskih in razvojnih tem. S tem bi lahko precej izboljšali kvaliteto sprejetih dokumentov in sklepov. Odločneje bi morali v občini odpravljati lastne, domače probleme in ovire ter izboljševati delovno, poslovno in tehnološko disciplino oziroma organiziranost. Vse sile, predvsem pa mlade, moramo usmeriti v prestrukturiranje proizvodnje, tako da bo dajala večji dohodek in jo bomo laže prodajali v tujino. Vse priznanje pa zaslužijo naše krajevne skupnosti, ki v večini primerov kažejo veliko volje in moči za razreševanje skupnih, predvsem komunalnih problemov in za izboljševanje življenjskih pogojev v naših naseljih.«
Ilirska Bistrica je izbrala 4. junij za svoj praznik v spomin na ta dan leta 1942, ko so okupatorji kot maščevanje za akcijo brkinske ceste v Merečah požgali ta kraj in še sedem okoliških vasi, ubili 38 vaščanov, 500 prebivalcev tega predela pa odgnali v koncentracijsko taborišče.
JANEZ ODAR
Tudi Liburnia na srečanju naturistov Alpe-Jadran
ROVINJ — Na vsakoletnem srečanju naturistov iz dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jad-ran, ki je bilo v prejšnjih dneh v kampu Monsena v bližini Rovinja, je sodelovalo okrog dvajset združenj in klubov, ki pripadajo avstrijskim, bavarskim, hrvaškim, italijanskim, slovenskim in madžarskim naturističnim federacijam.
Prvič se je na tem srečanju zgodilo, da se ga je udeležil sam predsednik mednarodne naturistične federacije Alan Mecombe.
Italijanske naturiste so zastopali le predstavniki iz Treh Benečiji v tem okviru je bila najštevilčnejša delegacija iz Furlanije-Julijske krajine, v kateri imajo glavno besedo člani tržaškega naturističnega združenja Liburnia.
Srečanje so popestrile kulturne in športne manifestacije.
Srečanje članov vaške skupnosti od F er hipov z Vattovanijem
Je problem oddajnikov končno pred rešitvijo?
Medtem ko je CIPE odobril 75 milijard lir za sinhrotron
Carlo Rubbia bo kmalu spet v našem mestu Sprejel naj bi tudi slovenske predstavnike
Deset predstavnikov vaške skupnosti od Ferlugov se je včeraj zjutraj sestalo v vaški gostilni z odbornikom za urbanistiko Vattovanijem in z ing. Sa-bellijem, načelnikom tehničnega urada za javna dela pri Tržaški občini. Gre za prvo .tovrstno neposredno srečanje s predstavniki občinske uprave, ki je bilo toliko bolj pomembno, saj so občani lahko neposredno razložili odborniku Vattovaniju probleme svoje vasi.
Razne radijske in televizijske postaje so namreč na Ferlugih že pred leti namestile svoje oddajnike, ki se vzpenjajo po pobočju do največje antene, ki pripada državni ustanovi RAI. Ta oddajnik stoji na državnem terenu, medtem ko so antene zasebnih televizijskih postaj postavljene na privatnih zemljiščih. Vaščani Ferlugov že več let zahtevajo, naj Občina z odlokom dokončno spremeni lokacijo TV sprejemnikov, ki kvarijo podobo vasi in so obenem po vsej verjetnosti nevarne tudi zdravju prebivalstva. Za vprašanje sprejemnikov se je resno zavzelo tudi Združenje za zaščito Opčin, Ferlugov in Banov. Predsednik tega združenja, Paolo Milič, je na včerajšnjem sestanku opomnil odbornika Vattova-nija, da je problem pereč in da je torej res potrebno čim hitrejše in učinkovitejše ukrepanje Občine.
Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo tečaji za odrasle, ki bi si želeli pridobiti diplomo nižje srednje šole. Zainteresirani se lahko do 7. julija prijavijo v tajništvih naslednjih slovenskih in italijanskih nižjih srednjih šol: Gregorčič, Cankar, Pitteri, Addobbati, Bergamas in Caprin. Prošnji na navadnem papirju je treba za vpis priložiti rojstni list brez koleka, tisti, ki še niso dopolnili 23. leta, pa morajo dodati še spričevalo o doseženi študijski stopnji. Vse podrobnejše informacije so na voljo v tajništvih omenjenih šol.
Včerajšnjega srečanja sta se udeležila tudi dva izmed več kot desetih lastnikov oddajnikov v vasi. Predvidoma bi morala biti prisotna tudi predsednika obeh rajonskih svetov s Kolonje-Škorklje in Vzhodnega Krasa, ki se srečanja sicer nista mogla udeležiti, a sta z uradnim pismom, naslovljenim na Vattovanija, potrdila svojo zavzetost za razrešitev vprašanja Felugov.
Vaščani so po daljšem razgovoru povabili odbornika Vattovanija na ogled vasi. Nazorno so mu torej prikazali in dokazali, v kolikšni meri razni oddajniki, »posejani« po vasi, kvarno vplivajo na okolje in obenem zavirajo razvoj raznih drugih dejavnosti. Obenem se je odbornik lahko na lastne oči prepričal, da so kanalizacijske naprave na Ferlugih že v precej slabem stanju. Odplake namreč odtekajo po odprtih kanalih. Razni strokovnjaki so sicer Občini že posredovali več načrtov za preureditev kanalizacije. Vatto-vani je vaščanom obljubil, da bo resno pretehtal vse te predloge.
Srečanje na Ferlugih sicer še ni privedlo do dokončne razrešitve problemov te vasi. Odbornik za urbanistiko pa je vsekakor zatrdil, da se bo za ta vprašanja osebno zavzel. Na dan je prišel predlog, ki naj bi bil po Vatto-vanijevih obljubah kmalu uresničen: vse sprejemnike radijskih in televizijskih postaj naj bi v doglednem času »premaknili« iz njihovega mesta in jih namestili na državnem zemljišču, kjer že stoji antena državne televizijske postaje in tako razbremenili vse privatne terene. Na Opčinah bo v ta namen ustanovljena posebna znanstvena komisija, ki Ido imela nalogo, da bo nadzorovala premestitev oddajnikov.
Razgovor z Vattovanijem pa s tem še ni zaključen. Odbornik za urbanistiko je člane vaške skupnosti povabil v svoj urad. Sestanek bo predvidoma v sredo zjutraj in kaže, vsaj po Vatto-vanijevih obljubah sodeč, da se bodo že v sredo dokončno dogovorili za uradni datum premestitve oddajnikov.
V kratkem bo nobelovec Carlo Rubbia ponovno prišel v Trst, da bi se udeležil seje upravnega sveta družbe »Sincrotrone Trieste«, katere je predsednik. Priti bi bil moral že 28. maja, vendar je bil tedaj zadržan. Zdaj pa njegovi tržaški sodelavci pričakujejo, da se bo pojavil prav kmalu in vsekakor pred 20. junijem. Tako jim je namreč napovedal. Širšo in še zlasti slovensko javnost pa njegov prihod zanima tudi in predvsem zato, ker bi se ob tej priložnosti moral ponovno sestati s slovenskimi predstavniki, kot se je bil obvezal na zadnjem srečanju z njimi pred poldrugim mesecem.
Tedaj je goriški nobelovec vztrajal na stališču, naj bi sinhrotron zgradili pri Bazovici, krajanom pa je ponudil
razne oblike dostopa na zemljišča, ki bi bila razlaščena. Družba »Sincrotrone Trieste« bi po njegovih besedah bila pripravljena dati nekatere svoje bodoče prostore na razpolago domačinom za kulturne in prosvetne dejavnosti. Poleg tega bi- bila pripravljena skleniti pogodbo, na osnovi katere bi krajevni kmetovalci lahko za določen čas izkoriščali približno dve tretjini od 45 hektarov, ki bi bili za sinhrotron zassženi
Predstavniki SKGZ, KGS, KZ, Rajonskega sveta za Vzhodni Kras in Koordinacijskega združenja kraških vasi na Rubbiove predloge niso odgovorili. Potrdili so svoje nasprotovanje gradnji sinhrotrona pri Bazovici in zahtevali, naj bi se bodočega srečanja udeležili
tudi predstavniki Tržaške občine in predvsem Dežele, na kar je predsednik družbe »Sincrotrone Trieste« pristal. Res je namreč, da je tržaški občinski svet sprejel sklep, ki omogoča namestitev sinhrotronskega svetlobnega generatorja na območje T8 pri Bazovici, vendar sklep še ni polnomočen, saj .bi ga morala odobriti še deželna uprava, pri kateri so med drugim bili vloženi razni ugovori. Prisotnost deželnih predstavnikov bi morala torej marsikaj razjasniti.
Medtem smo prejeli poročilo o zasedanju, na katerem je Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) 28. maja letos odobril 75 milijard lir prispevkov za izdelavo tržaškega sinhrotrona v petletju 1988-93. Omeniti velja, da sta enako vsoto v isti namen že nakazala Dežela Furlanija-Julijska krajina in tržaško Območje za znanstvene in ' tehnološke raziskave, tako da Rubbia in sodelavci imajo skupno na razpolago 150 milijard lir, kolikor pač predvideva njihov načrt. CIPE je konec prejšnjega tedna nakazal nadaljnjih 75 milijard lir za znanstveno-raziskovalne dejalnosti v Trstu v petletju 1988-93, ki jih bosta dobila predvsem Raziskovalno območje in deželna uprava.
S tem je seveda bil razveljavljen sklep, s katerim je CIPE 22. februarja 1983 izrazil pripravljenost, da prevzame polovico stroškov za realizacijo evropskega sinhrotrona (European Synchrotron Radiation Facility — ESRF) v Trstu. Kot znano, ta stroj zdaj gradijo v Grenoblu v Franciji. Po najnovejših podatkih naj bi stal okrog 510 milijard lir. Italija sodeluje tudi pri tem projektu, njen delež pa zdaj obsega ne več 50, marveč 15 odstotkov, kot je CIPE potrdil na svoji zadnji seji. V realizaciji grenobelskega sinhrotrona so soudeležene še Francija, Zahodna Nemčija, Velika Britanija in Španija.
Rubbia se zavzema za zaščito Krasa
Načrt nekaterih novogoriških podjetij s Salonitom iz Anhovega na čelu, da bi v bližini Mirna odprli večji kamnolom za proizvajanje cementa, vzbuja veliko zaskrbljenost v vrstah slovenskih naravnovarstvenih organizacij in prizadetih krajanov. Na čelo njihovega protesta je stopil znani grafik Oskar Kogoj, ki je doma iz Mirna. Objavil je daljšo protestno izjavo, ki je naletela na dokajšen odmev v krajevni in širši javnosti, kot dokazujejo številna solidarnostna pisma, ki jih Kogoj prejema od blizu in daleč. Kot s poudarkom piše tržaški tednik II Meridiane v svoji zadnji številki, je enega takšnih pisem poslal tudi goriški nobelovec in pobudnik tržaškega sinhrotrona Carlo Rubbia.
Gostovanje KD Kraški dom v Logatcu
Predstavniki kulturnega društva Kraški dom z Repentabra so bili v soboto, 30. t. m., gostje Zveze socialistične mladine Slovenije iz pobratene občine Logatec. V gostilni Pri Krpanu so bili deležni toplega sprejema s strani logaških gostiteljev. Dobrodošlico sta gostom zaželela župan občine Logatec Andrej Logar in predstavnik ZSMS iz Logatca, ki sta se med drugim zaustavila ob pomenu prijateljskih in solidarnostnih vezi, ki se krepijo med pobratenima občinama. V imenu kulturnega društva Kraški dom je nato spregovorila Sonja Lazar. V novem logaškem kulturnem domu se je v poznih popoldanskih urah odvijal kulturni program, ki ga je s Prešernovo Zdravljico otvoril tamkajšnji mladinski mešani pevski zbor. Sledil je nastop dramske skupine kulturnega društva Kraški dom, ki se je gostom predstavila z veseloigro Davida Herberta Lawrenca »Snaha«. Večer je minil v prijetnem vzdušju, ob petju in zvokih harmonike. Izrečena je bila želja, da bi v prihodnje prišlo do podobnega srečanja, tokrat na Repentabru.
V okviru dolinskih Junijskih glasbenih in likovnih večerov
Danes v Boljuncu nastop zbora »Abraševic«
Po otvoritvi razstave mladinskega ex tempore (na sliki prizor z otvoritve), ki bo v dolinski galeriji Torkla na ogled do 14. junija, se Junijski glasbeni in likovni večeri KD Valentin Vodnik nadaljujejo danes ob 21. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. S celovečernim koncertom Mešanega mladinskega pevskega
zbora KUD Kosta Abraševič iz Valjeva se bo tako začel tudi glasbeni del letošnjih junijskih srečanj. Med dru-im bodo danes nagrajeni tudi dijaki, i so.se na letošnjem ex tempore po mnenju komisije najbolj izkazali. Poleg tega pa bo predstavnik KUD iz Valjeva izročil harmonikarskemu ansamblu Synthesis 4 zlati kipec Koste
AbraševiCa, s katerim je bila tržaška skupina nagrajena na lanskoletnem festivalu jugoslovanskih amaterjev. Mešani mladinski zbor KUD Kosta Abraševič, v katerem poje okrog 80 mladih pevcev, je bil ustanovljen leta 1984 in je že v prvem letu delovanja dosegel vidne rezultate, saj je na festivalu mladinskih zborov SR Srbije v Novem Pazarju dve leti zaporedoma odnesel srebrno plaketo. Zbor deluje v okviru KUD Abraševič kot eden izmed njegovih številnih odsekov, v katerih se danes udejstvuje nad 600 ljubiteljev umetnosti. Društvo je nosilec številnih odlikovanj, med drugim Vukove nagrade, ki je najvišje priznanje SR Srbije na področju kulture. V prizadevanju za razvijanje kulturno-umetniškega ljubiteljstva je KUD iz Valjeva uvedlo Jugoslovanska srečanja amaterjev »Abraševič«, katerih se vsako leto redno udeležijo najboljše ljubiteljske skupine in posamezniki. Danes se KUD Abraševič že drugič predstavlja našemu občinstvu: pred leti je namreč pri nas že nastopil fok-lorni ansambel tega društva. KD Valentin Vodnik pa obenem vrača gostoljubnost, ki so je bili člani dolinskega društva pred kratkim deležni v Valje-
vu'	(dam)
30 let Slovenskega kulturnega kluba
Potem ko se položaj iz dneva v dan slabša
Zveza za okolje predlaga rešitve za prometni kaos
Pred tridesetimi leti je nastal na pobudo prof. Jožeta Peterlina in nekaterih tedanjih maturantov Slovenski kulturni klub, ki od takrat neprekinjeno deluje. To je klub pretežno višje-šolcev in akademikov, ki ima vsako soboto na svojem sedežu sestanke, predavanja, okrogle mize, srečanja, pa tudi razne oblike družabnosti in zabave. Predvsem razvija tiste dejavnosti, ki v šoli ne najdejo dovolj prostora in skuša oblikovati mlade, ki vanj zahajajo, v aktivne in zavedne člane slovenske skupnosti.
Za proslavitev svoje tridesetletnice pripravlja Slovenski kulturni klub proslavo, na katero vabi vse nekdanje člane, prijatelje in mentorje. Na proslavi, ki bo jutri, 6. junija, ob 20. uri, bo nastopil Tržaški mešani zbor pod vodstvom Tomaža Simčiča. Člani kluba bodo prebrali nekaj šaljivih in raz-mišljujočih spominov nekdanjih klu-bovcev. Fotografska razstava, ki jo klubovci pripravljajo, bo osvetljevala trideset let življenja Slovenskega kul-, turnega kluba. Proslavi bo sledila zakuska.
Vsi nekdanji klubovci so torej toplo vabljeni jutri, 6. junija, ob 20. uri v Peterlinovo dvorano, v Ul. Donizetti 3.
Tržaški krožek Zveze za okolje -Lega per Ambiente je na vrsti sestankov obravnaval težak položaj, ki ga_v mestu povzroča motorni promet. Še več, navedeni so bili primeri ogrožene možnosti za življenje in za ohranitev mestnega središča, ki bi jih lahko strnili v tri skupine. V prvo sodijo predeli, ki so tako močno prometni, da jih je praktično nemogoče prehoditi: avtomobili in tovornjaki so ustavljeni na trgih, po pločnikih in po nekdaj zelenih površinah. V drugi skupini so predeli, ki so zaradi potreb motornega prometa povsem izgubili svoje arhitektonske značilnosti; posebno hud udarec je pomenila izgradnja nove hitre ceste, povrhu pa se celo govori, da bi v tako cesto spremenili tudi nabrežje in zgradili še en most čez kanal.■ V tretjo skupino sodijo predeli, kjer smo priče pravemu atmosferskemu in akustičnemu onesnaženju; posebno hudo je, da še vedno niso bile nastavljene naprave za merjenje te onesnažitve v mestnem središču, kot to predpisuje tudi zakon.
Da bi izboljšali to dramatično sliko, je krožek Zveze za okolje pripravil vrsto točk, na katerih namerava začeti razpravo s krajevnimi in rajonskimi javnimi ustanovami, s političnimi, kulturnimi in sindikalnimi silami, z organizacijami za zaščito okolja in končno z javnimi ustanovami, ki so pristojne za pripravo načrta o mestnem prometu. V njem naj bi predvideli postopno in vsaj delno zaprtje mestnega središča za motorizirani promet in odpravo {Darkirišč na mestih, ki so bila zamišljena kot otoki za pešce (na primer območje kanala). Istočasno pa bi bilo seveda potrebno urediti parkirišča zunaj strogega središča in poskrbeti za veljavno alternativo osebnemu motornemu prometu, tako cestno (s prevoznimi sredstvi, ki ne onesnažujejo) kot železniško (na primer_ med Marsovim poljem in Opčinami, Žavljami in Bar-kovljami ter med železniško postajo in Nabrežino. Ob vsem tem pa bi v mestnem središču morali prepovedati promet težkih vozil in časovno omejiti operacije natovora in raztovora blaga.
Pogovor z Maurizjom Bekarjem, kandidatom za poslansko zbornico
Zeleni: V čem smo različni od drugih
Marsikateri politični komentator je ob sedanji volilni kampanji zabeležil, da predstavljajo Zeleni pravo novost v italijanskem političnem življenju. V nekaterih drugih evropskih državah, predvsem v Zahodni Nemčiji, so si že pridobili določeno moč, v Italiji pa se prvič predstavljajo.
V Trstu se imenujejo Alternativna zelena lista, vodi pa jih 28-letni študent političnih ved Maurizio Bekar. Vprašali smo ga, naj nam v nekaj stavkih pove, v čem je novost Zelenih.
Mi smo edina politična skupina, ki postavlja na prvo mesto svoje politične akcije vprašanja razkrajanja ekoloških sistemov in nevarnost nove vojne, tokrat jedrske. O tem sicer govorijo tudi drugi, za nas pa sta to prvenstveni vprašanji, ker gre za vprašanje preživetja človeškega rodu. S tem seveda ne pomeni, da se ne zavedamo drugih problemov, kot so emarginaci-ja, delo itd., s katerimi se prav tako ukvarjamo.
Druga naša posebnost pa je, da nismo politična stranka, nismo homogena skupina, pač pa skupek različnih gibanj in izkušenj, ki najdejo skupno pot za dosego nekaterih ciljev. To včasih povzroča določeno zmešnjavo, pomeni pa tudi, da smo dokaj živa in dinamična realnost.
Tudi vaš način političnega delovanja ni tradicionalen...
Po našem mnenju sedanje organizirane politične sile niso sposobne dajati ustrezne odgovore na potrebe ljudi, ker. se s kronično zamudo lotevajo problemov, ki so jih drugi potegnili na dan.
Kakšni so pa vaši predlogi na krajevni ravni?
Na nedavnem programskem zasedanju v Mantovi smo začrtali šestnajst tematik, ob katerih se nameravamo Zeleni posebno angažirati. Posamezne realnosti in skupine pa dodajajo še svoje teme in problematike. Mi v Trstu smo na primer postavili poudarek še na dveh vprašanjih: mladinskem in manjšinskem.
V	čem se mladinska problematika pri nas razlikuje od problemov drugod po Italiji?
V	Trstu so mladi emarginirani bolj kot kjerkoli. To izhaja iz dejstva, da je mesto zgubilo svojo vlogo, da je močvirje, ki je vezano na mentalne sheme izpred 40 let, po drugi strani pa se dela, kot da se ni nič spremenilo. Zato je prav tu toliko bolj potrebna taka politika, ki bi na nek način sprostila mlade energije.
Kaj pa vprašanje manjšine?
Povezuje se na prejšnje, ko sem govoril o vlogi mesta. Trst bi moral po mojem biti mesto kulture in znanosti, imeti mednarodno vlogo, biti odprto proti Vzhodu in Severu. In tudi tu imamo opravka z zgodovinskim falzi-fikatom: ko bi pod avstro-ogrsko monarhijo kdo trdil, da je Trst italijansko mesto, bi se mu vsi smejali. Danes so se razmere spremenile, falzifikat pa ostaja. Toda če naj mesto spet najde svojo vlogo, je treba spet najti večjezično, večnacionalno dimenzijo, treba je nuditi življenski prostor vsem etničnim in nacionalnim komponentam.
In kako bi lahko to dosegli?
Na prvem mestu je tu seveda zaščitni zakon, ki je temeljne važnosti in nujno potreben. Toda to še ni dovolj. Treba je ustvariti primerno ozračje, tudi psihološko. Treba je sprejeti različnosti, ki obstajajo.
Od tega smo očitno še kar daleč.
. Ostaja pa dejstvo, da smo obmejno področje, da tudi v Avstriji in v Jugoslaviji, podobno kot pri nas, obstajajo slični ali celo isti problemi. Med drugim v vseh treh deželah obstajajo manjšine, ki bi morale biti bolj povezane med sabo. Te probleme bi morali reševati skupaj, vendar ne na birokratski način, kot se to dogaja v Skupnosti Alpe-Adria. V tem okviru bi bila lahko koristna trijezična publikacija, ki bi ljudi opozorila, da so problemi na tej in drugi strani meje enaki, da različnost državne pripadnosti ni nekaj negativnega, ampak nasprotno. Mi smo v tem pogledu dali vsaj majhen prispevek z našim volilnim znakom, ki je v treh jezikih.
Pogovor zapisal T. M.
Še osem dni do zaključka volilne kampanje
KPI: Capljanje za stališči LpT je žaljivo SSk: Manjšinska koalicija že dala sadove
Politične stranke in kandidati imajo še osem dni časa, da pridobijo na svojo stran še zadnje volivce. Prihodnji petek opolnoči se bo namreč volilna kampanja zaključila, sobota bo, kot je v tradiciji, "dan premisleka", v nedeljo in ponedeljek (do 14. ure) pa bodo imeli besedo volivci.
Tajništvo tržaške federacije KPI je v zvezi s potekom volilne kampanje objavilo tiskovno noto, v kateri ugotavlja, da je v naši pokrajini v teku oportunistično capljanje za stališči reakcionarne in protislovenske desnice. Listo za Trst vodi danes izključno desničarska vodilna skupina, saj so v zadnjih letih zapodili vse demokratično, ljudsko in ekološko usmerjene komponente. Prav zato pa pasivno sprejemanje stališč Liste s strani nekaterih strank žali omikanost in demokratično inteligenco večine tržaškega prebivalstva.
Liberalci in republikanci - pravi nota KPI - se zaganjajo proti strahovom neobstoječih groženj italijanstvu Trsta, KD kandidira za senat osebnost, ki je vezana na odvetnika vodje lože P2 Licia Gellija Sinagro, še najbolj pretresljivo izbiro pa je opravila PSI, ki je v svoje liste vključila kandidate, vsiljene od LpT. In tako je nosilec liste PSI za poslansko zbornico predstavnik najbolj mračnjaškega katoliškega in-tegralizma, medtem ko si kandidat PSI za senat zasluži popolno zaupanje Liste, saj se identificira z njenimi cilji.
Prav v zvezi z listarskimi kandidati na listah PSI gre zabeležiti intervju z odv. Camberjem, ki ga je včeraj objavil tednik "II Meridiane". Camber namreč med drugim pravi, da so socialisti sprejeli predlog Liste o preštevanju Slovencev "kot premisi za preučitev kakršnegakoli ukrepa za zaščito manjšine". Podobno izjavo je Camber dal že pred časom, ne da bi jo vodstvo PSI demantiralo. Ali to pomeni, da je Camber govoril resnico in da je tudi PSI za preštevanje?
Vsekakor je Camber v omenjenem intervjuju znal tudi povedati, da so predlogi o zaščiti manjšine samo "poskus vnašanja rasističnih načel v škodo italijanske večine".
S svojimi obrabljenimi gesli se je včeraj vmešal v volilno kampanjo zloglasni odbor "za zaščito italijanske identitete Trsta". Na tiskovni konferenci, na katero so kot običajno povabili samo "prijateljske" medije, je njegov predsednik Senes skušal podpihovati protislovensko gonjo, češ da se je treba tudi na volitvah izreči za "ohranitev italijanske identitete" pred grožnjo "bilingvizma". Senes je poudaril, da je njegov odbor že pred časom nekako uradno pozval vse stranke, ki so svoj čas predstavile zakonske osnutke o zaščiti slovenske manjšine, naj jih tudi formalno opustijo. Pri tem pa je očitno naletel na gluha ušesa, tako da je po njegovem ostalo prav malo strank, na katere se volivci lahko "zanesejo", to pa so MSI, PLL in PRI.
Na javnem sestanku, ki ga je v Barkovljah sklicala sekcija Slovenske skupnosti za Rojan-Greto-Barkovlje, je kandidat za senatno okrožje Trst II. Humbert Mamolo spregovoril o vsedržavnem odmevu, ki ga ima volilna povezava SSk z drugimi manjšinskimi silami z znakom Sardinske akcijske stranke. Koalicija je že v dosedanji kampanji dosegla, da se o manjšinskem vprašanju razpravlja tudi v širokem krogu po Italiji. Nastopi slovenskih in drugih kandidatov na vsedržavnih in krajevnih televizijskih in radijskih omrežjih so pokazali na naša življenjska vprašanja in na naše zahteve po zaščitnem zakonu, ki mora biti pravičen, vsebinsko in ozemeljsko celovit. Slovensko besedo je SSk ponesla v sleherno hišo, ne iz kakih zgolj načelnih ali celo provokatorskih nagibov, temveč kot živo pričo o človeškem in kulturnem bogastvu, ki ga predstavljajo narodnostne skupnosti.
Dejansko je SSk letos zaradi manjšinske povezave močno prisotna v radiotelevizijskih medijih. Tako bosta po deželnem radijskem omrežju RAI govorila danes zastopnika mladine Slovenske skupnosti Ivan Žerjal (Radio Trst A ob 12.40) in Peter Močnik (italijanski radio ob 12.10). Po televiziji deželnega omrežja RAI za Veneto pa bo ob 19.40 nastopil kandidat Boris Gombač.
Za konec pa še nekaj napovedi: za KPI bosta posl. Cuffa-ro in evropski poslanec Rossetti govorila ob 11. uri v Novinarskem krožku, v istem krožku bo ob 17. uri Willer Bordon govoril o vprašanjih gledališč in prireditev. Ob 19. uri bo v okviru festivala Unita in Dela Stojan Spetič govoril o sožitju in razvoju, prisotna bosta tudi pokrajinski odbornik Mar-čelo Čok (PSI) in član federalnega komiteja KPI Depan-gher. Ob 20.30 pa bo v Nabrežini javno srečanje s kandidatoma Cuffarom in Spetičem.
Na Radiu Opčine bosta drevi (ob 21.30) gosta oddaje "Drugi Trst" slovenska kandidatinja KPI za poslansko zbornico Nives Košuta in sen. Nereo Battello, ki kandidira v goriškem senatnem okrožju. Prisoten bo tudi predsednik Tržaškega velesejma Gianni Marchio.
Na pobudo sekcije za zgoniško občino prireja SSk danes ob 21. uri javno zasedanje o bližnjih volitvah v športnem centru v Zgoniku. Prisotna bosta kandidata Bojan Brezigar in Aleš Lokar.
Jutri bo med Slovenci v Trstu koroški politik, poslanec v dunajskem parlamentu in predsednik Koroške enotne liste Karel Smolle. Ob 16.30 bo imel s predstavniki SSk shod na Goldonijevem trgu, ob 18.30 pa srečanje z volivci v »Soščevi hiši« na Proseku, kjer bo tudi priložnost za razgovor o položaju koroških Slovencev. V ponedeljek se bo udeležil srečanja v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici ob 18. uri.
Zborovanje o uporabi metana v hotelu Excelsior
Metan ponuja neslutene možnosti za izhod iz energetske krize
Metan daje neslutene možnosti za vsaj delno rešitev velike energetske krize, v katero je zabredel sodobni svet. O neštetih prednostih, ki jih nudi ta novi in dragoceni vir energije, so na včerajšnjem javnem zborovanju v konferenčni dvorani hotela Excelsior spregovorili številni strokovnjaki. Zborovanje sta priredila občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo ACEGA ter družba SNAM z namenom, da prebivalstvo natančneje seznanita z ekonomskimi in ekološkimi prednostmi tega zemeljskega plina. Uspeh zborovanja je bil precejšen, saj se je vabilu na srečanje odzvalo izjemno število poslušalcev.
Predsednik podjetja ACEGA Renzo Bassani je povedal, da so v Italiji začeli uporabljati metan pred približno petdesetimi leti. Šele v zadnjih letih pa prihaja vse bolj do izraza možnost vsestranske, industrijske in civilne uporabe tega zemeljskega plina, ki je veliko cenejši kot plinsko olje in. je poleg tega ekološko zanesljivejši. Občinski odbornik Ugo Orlando je izjavil, da namerava Občina v kratkem zamenjati cevi za plinsko olje z novimi metanovodi.
Metan omogoča boljšo »kvaliteto življenja«. Gre namreč za povsem čist, utekočinjen zemeljski plin, ki pri iz-
Vpisovanje za vinsko razstavo v Nabrežini
Občinska uprava in vinogradniki občine Devin-Nabrežina prirejajo ob sodelovanju Kraške gorske skupnosti XXVI. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo v Nabrežini 3., 4. in 5. julija. Sodelujejo lahko vsi • vinogradniki iz občine, ki so v zadnji letini pridelali najmanj 1000 litrov vina na svojem posestvu. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki bodo pripuščena na razstavo. Vpisovanje poteka v občinskih uradih do jutri, 6. junija, kjer sprejemajo tudi vzorce.
Na tržaški Občini
Sestali so se načelniki
svetovalskih skupin
Kljub temu da se tržaški občinski svet vse do konca volilne kampanje ne bo več sestal, je bil včeraj v občinski palači sestanek načelnikov skupin. Sklical ga je občinski odbor, da bi vprašal za mnenje predstavnikov občinskega sveta o novem sklepu, ki ga namerava odbor predlagati v zvezi z izvedbo podmorske kanalizacije za odplake. Izkazalo se je namreč, na ustno opozorilo Pristaniškega poveljstva, da bo treba celotno morsko dno, kjer bodo položili cevi, očistiti min iz druge svetovne vojne, kar po ocenah Občine bo stalo nadaljnjih šest milijard lir (poleg 32, ki so bile že namenjene tej strukturi). Predstavnika KPI in Tržaškega gibanja sta zahtevala takojšnje sklicanje pristojne komisije in samega občinskega sveta, kar pa so predstavniki odbora zavrnili.
Pač pa se bo občinski svet sestal takoj po volitvah, da bi odobril proračun za leto 1987. Prva seja, kot so na včerajšnjem sestanku napovedali, bo 19. junija, ko bodo proračun predstavili, naslednje seje pa bodo 25., 26., 29. in 30. junija, ko naj bi proračun odobrili.
Sinoči otvorili razstavo njihovih del v Galeriji TK
Svežina likovnega pristopa v delih štirih mladih »volkov samotarjev«
Gestualna, sintetična, prvobitna, spominska: to je mlada umetnost, ki nam jo ponuja galerija Tržaške knjigarne z razstavo, ki so jo otvorili sinoči. Iz del diha svežina likovnega pristopa do okolja in življenjskih izkušenj. Sveže in mlado slikarstvo prihaja tokrat iz Benečije in Furlanije s štirimi mladimi ustvarjalci: Michele Vončini, Vasco Petricig, Carlo Degenhardt in Alvaro Petricig so namreč rojeni med leti 1962 in 1967.
Med seboj prijatelji, dvajsetletni »volkovi samotarji«, kot piše Aldo Castelpi-etra v katalogu, razmišljajo v svojih rojstnih krajih Speter, Aiello in Percoto »o brezglavi Hidri sodobne umetnosti«. Upočasnjeni življenjski ritmi manjših središč so v današnjem času mogoče bolj ugodni za umetniško ustvarjalnost kot velike metropole. In slike teh mladih umetnikov so res sodobne, kljub ali prav zaradi oddaljenosti od velikih kulturnih središč.
Sadovi tega razmišljanja so med seboj zelo različni. Katran in akrilične barve so najučinkovitejša likovna sredstva Micheleja Voncinija, minimalnimi slikami iz lepenke pripoveduje Vasco Petricig o fantomih svojega intimnega življe-
Od leve: Michele Vončini, Alvaro Petricig, Franko Vecchiet, Aldo Castelpietra in
Vasco Petricig.
nja, njegov brat Alvaro hoče izigrati ostanke spomina s prepletanjem pisave in spontanih grafizmov: izrezuje in odrešuje packe, madeže in podpise iz starih šolskih zvezkov ter jim dodeluje umet-
niško dostojanstvo. Carlo Degenhardt pa se posveča iskanju prvobitnega, magičnega znaka, ki je popolna antiteza racionalistični miselnosti elektronske dobe.
(bg)
gorevanju ne oddaja strupenih snovi in ne onesnažuje narave. Tudi državni organi so se končno začeli zavedati pomembnosti tega doslej še premalo poznanega vira energije, ki lahko krije 42 odstotkov povpraševanja v Italiji. Vsedržavni energetski načrt dosledno upošteva možnost okrepitve omrežja metanovodov v državi. O tem je na včerajšnjem zborovanju spregovoril predstavnik družbe SNAM Gianfranco Merri. Navodila za pravilno uporabo metana, razne tehnične in statistične podatke o uporabi tega zemeljskega plina v Italiji in v deželi FJK pa so posredovali priznani italijanski strokovnjaki.
Natečaj
Amnesty International
Organizacija Amnesty International za Italijo razpisuje drugi natečaj za dodelitev štipendij v višini 2 milijonov lir, za diplomirance, ki so opravili diplomski izpit v zadnjih treh letih in ki so v diplomski nalogi obravnavali problem človekovih pravic v državnem in mednarodnem kontekstu, z ozirom na zakonske, zgodovinske, filozofske, sociološke in politične aspekte.
Zainteresirani lahko pošljejo prošnje za vpis na natečaj na naslov:' Centro di studi e di formazione sui diritti dell u-omo e dei popoli, c/o Universita degli studi di Padova, Via del santo 28, 35100 Padova, najkasneje do 30. septembra letos. Prošnji naj priložijo ži-vljenski in študijski kurikulum, podrobne podatke o vsebini diplomske naloge, imena docentov, s katerimi so opravili ali opravljajo tezo. Ocenjevalni komisiji bo predsedoval prof. Nor-berto Bobbio.
Vrata je odprl neznancu ki ga je nato pretepel
Včasih bi morali biti bolj previdni, ko se pred hišnimi vrati predstavijo neznanci, saj ne moremo nikoli vedeti, kaj nam hočejo. Tudi 44-letni Claudio Pini, ki stanuje v Ul. Conti 20, bo odslej previdnejši, saj je na lastni koži preizkusil, kaj pomeni zaupati neznancem. V sredo zvečer je namrečpozvo-nil na njegova vrata mlad fant, ki se je predstavil kot raznašalec reklamnih letakov. Pini ga je sprejel v stanovanje, mladenič pa, meni nič tebi nič, ga je pretepel in nato vzel pot pod noge. Mož je ves potolčen obležal na tleh, medtem pa sososedje poklicali rešilec RK, ki ga je prepeljal v glavno bolnišnico. Tu so mu nudili prvo pomoč zaradi številnih udarcev in rane na obrazu. Zdrav bo v dvajsetih dneh. Neznani pretepač je bil star približno 25 let.
Policija prečesala študentski dom
V okviru preventivne akcije pred vrhom v Benetkah so agenti letečega oddelka in političnega oddelka Digos tržaške kvesture prečesali včeraj zjutraj vsa poslopja univerzitetnega študentskega doma. Dvajset sob, v katerih živijo študentje iz bolj »vročih« področij, kot so Libanonci in Iranci, so podrobno preiskali, vse preostale sobe pa so pregledali. Agenti so preverili tudi vso upravno dokumentacijo, da bi ugotovili, ali so v prijavah nepravilnosti, oziroma ali živijo v domu tudi študentje, ki nimajo dovoljenja. Po uradnih izjavah niso odkrili nič posebno nevarnega. Med zaplenjenim materialom je nekaj korespondence, ki so jo nekateri študentje vzdrževali z zaprtimi levimi ekstraparlamentarci. Akcija, v kateri je sodelovalo okrog 100 mož, se je pričela od 5.30, končala pa
r»nlHnp»\7il
Še dva tedna do uradnega odprtja mednarodne manifestacije
Letošnji sejem obeta rekordno tujo udeležbo
V ozračju polne volilne kampanje, kot se je sicer v preteklosti že večkrat primerilo, potekajo mrzlične priprave na bližnje odprtje 39. mednarodnega tržaškega sejma. Od 1952. leta je prireditev uvrščena v koledar mednarodne zveze sejmov UFI, ki združuje 400 sejemskih prireditev iz več kot 60 držav po vsem svetu. Letos torej poteka 35-letnica tega članstva, ki ga bo s svojo udeležbo pri odprtju tržaškega sejma podčrtal predsednik zveze UFI Carlo Bertolotti, sicer tudi predsednik turinskega velesejma.
Kar zadeva vsebino letošnje razstavne prireditve pod Montebellom, so prireditelji prepričani, da bo bogatejša od prejšnjih. Oddani so že vsi razpoložljivi razstavni prostori in površine, ki bodo tokrat še bolj zasedene. Organizacijske podrobnosti udeležbe tujih razstavljavcev pa so bile v zadnjih tednih predmet vrste srečanj, ki sta jih imela z njimi predsednik velesejemske ustanove Marchio in generalni tajnik Tamaro. Med njimi gre omeniti pogovore s češkoslovaškim veleposlanikom v Rimu Zydekom, iz katerih je izšel dogovor o dnevu Češkoslovaške, ki bo pod Montebellom 23. junija. To bo poleg udeležbe na milanskem velesejmu edina uradna udeležba te države na kaki sejemski manifestaciji v Italiji, katere osrednji temi bosta na eni strani možnost povečanja njenega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče, na drugi strani pa nujnost ukinitve odloka bivšega ministra za zunanjo trgovino Formice. Kot znano, je ta odlok liberaliziral bilateralno izmenjavo, s čimer je negativno vplival na tradicionalne komercialne kanale in na posebne sejemske kontingente.
Podobna srečanja so bila še z diplomatskimi predstavniki Argentine in Peruja, medtem ko je bil v pogovorih z zastopniki italijanskega urada za zunanjo trgovino ICE obravnavan problem nadaljnje kvalifikacije tržaškega sejma v okviru kooperacije in razvoja ekonomskih odnosov z razvijajočimi se državami. Med temi se bodo tržaške manifestacije uradno udeležili Burundi, Centralnoafriška republika, Gana, Uganda, Zaire in Gabon, s sprecializiranimi delegacijami pa še Angola, Kongo in Kamerun. Vsekakor si je letošnja izvedba tržaškega sejma že pridobila rekord uradnih tujih udeležb.
Marchio in Tamaro sta imela vrsto pogovorov tudi na Dunaju, na katerih so bile opredeljene podrobnosti izjemno velike avstrijske udeležbe na področju turizma. Posebni razstavni prostori bodo namenjeni. Salzburgu, Zgornji Koroški in Dunaju, ki bo predstavil svojo tipično kavarno, za predstavitev Štajerske pa bo poskrbela avstrijska državna ustanova za turizem. Poseben dan bo posvečen možnostim za razvoj marketinških tehnik in sodelovanja na področju kongresnega turizma.
Še en zanimiv podatek ob bližnjem odprtju sejma: tokrat bo zadnji za stari paviljon na desni strani glavnega vhoda na sejmišče, ki so ga bili zgradili daljnega leta 1949 in ki je v zadnjih letih gostil afriške razstavljavce. Prenovitveni načrt razstavišča namreč predvideva njegovo poruše-nje in izgradnjo sodobnega dvonadstropnega paviljona, ki jo bo omogočil deželni finančni prispevek, ki predvideva tudi izgradnjo novih poslovnih prostorov.
Zemeljski usad delno prekinil promet na Ul. Molino a Vento
Ul. Molino a Vento bo danes delno zaprta za promet. Včeraj popoldne so namreč gasilci morali zapreti ulico zaradi zemeljskega usada na spodnjem delu cestišča. V bližini hišne številke 121 je gradbeno podjetje v zadnjih mesecih pripravljalo ploskev za izgradnjo nove stavbe. Izkopavanje zemlje je že omajalo teren, včerajšnji vztrajni dež pa je popolnoma premočil spodnje zemeljske plasti, ki so se na-
enkrat udrle. K sreči ni šel nihče mimo, ko se se je zemlja udrla, tako da ni bilo hujših posledic. Danes pa bo moralo gradbeno podjetje utrditi in podpreti visečo plast asfalta, sicer se bo udrla zemlja še pod drugim delom cestišča. Dokler podjetje ne bo opravilo popravil, pa bo Ul. Molino a Vento, na odseku med ulicama del Veltro in Marenzi, zaprta za promet.
w	w
Člani Amaterskega odra »Jaka Stoka« pred premiero veseloigre A. Kralja
Amaterski oder »Jaka Štoka« s Proseka-Kontovela se bo jutri in v nedeljo spet predstavil svojemu občinstvu z novim delom, za katero vlada med domačo javnostjo precejšnje zanimanje. Mladi člani Amaterskega odra so namreč naštudirali veseloigro Atilija Kralja v štirih slikah »Kdo je na vrsti«. Za režijo je tokrat poskrbel Igor Malalan. Premiera veseloigre, ki bo tokrat v celoti (od avtorja do režiserja in igralcev) proizvod domačih sil, bo jutri ob 20.30 v proseškem Kulturnem domu, prva ponovitev pa v nedeljo popoldne ob 18. uri. Na sliki prizor z vaj.
NARODNA in ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO prirejata skupaj z
ZDRUŽENJEM AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA TRŽAŠKO KNJIGARNO
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
predstavitev knjige BORISA PATERNUJA
SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA
Sodelovali bodo: BORIS PATERNU, JERICA MRZEL, JOŠKO LUKEŠ, IGOR STARC
Danes, 5. junija, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11-
		
gledališča		vazstave
VERDI
Spomladanska simfonična sezona.
Danes ob 20.30 (red A) simfonični koncert. Dirigent Gianluigi Gelmetti; Maria Tipo - pianistka. Na programu skladbe Debussyja, Beethovna, Čajkovskega in Bernsteina.
Ponovitev koncerta bo jutri ob 18. uri (red S).
TABOR MLADIH - MG
»KRESNA NOČ«
Mladinsko gledališče »Kresna noč« ponavlja na splošno povpraševanje in predvidoma zadnjič v tej sezoni predstavo »Samo malo jih zaide v te kraje« v Prosvetnem domu na Opčinah v dneh: danes,
5.	junija, ob 20.30, jutri, 6. junija, ob 20.30 in nedelja, 7. junija, ob 20.30.
šolske vesti
Na srednjih šolah I. Cankar in S. Gregorčič v Dolini je odprto vpisovanje na tečaj 150 ur za šolsko leto 1987/88. Na tečaj se lahko vpiše vsakdo, ki nima diplome nižje srednje šole in bi to rad dosegel ter je že izpolnil 16. leto starosti. Vpisovanje se zaključi 7. julija. Izjemoma je možen vpis do 10. septembra.
Učenci in učitelji COŠ S. Gruden -Šempolaj-Slivno vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v šolskih prostorih v nedeljo, 7. t. m., od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Vabljeni!
Učenke in učenci COŠ M. Samsa in L Trinko-Zamejski ter otroci vrtca od Domja in Ricmanj vabijo na razstavo ročnih izdelkov in risb, ki bo v nedeljo, 7. t. m., na šoli pri Domju od 9. do 12. ure ter od 16. do 20. ure in na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 8. t. m., ob 20. uri na šoli v Ricmanjih. Sodeluje pevski zbor Slavec.
Učenci OŠ F. Milčinski vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v nedeljo, 7. t. m., od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Učenci OŠ na Pesku vabijo na zaključno prireditev, ki bo v nedeljo, 7. t. m., ob 10.30 v šolskih prostorih. Na ogled bo tudi razstava likovnih in ročnih izdelkov.
Učenci OŠ J. Ribičič in vrtca pri Sv. Jakobu vabijo na zaključno prireditev, ki bo jutri, 6. t. m., ob 9.30 v šolski telovadnici. Ravnateljstvo šole obenem sporoča, da bo maša ob zaključku šolskega leta v sredo, 10. t. m„ ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Učenci in učiteljice OŠ K. Širok iz Ul. Donadoni vabijo starše in prijatelje na ogled likovnih izdelkov ter ročnih del. Razstava bo odprta jutri, v ponedeljek, v torek in v sredo v šolskem urniku.
Učenci OŠ K. Štrekelj - Sesljan in J. Jurčič - Devin vabijo na zaključno prireditev, ki bo jutri, 6. t. m„ ob 17. uri v prostorih OŠ v Devinu.
Učenci in učitelji OŠ P. Tomažič v Trebčah vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov ter na ogled barvnih diapozitivov. Razstava bo odprta v nedeljo, 7. t. m., od 9. do 12. ure in od 15. ure dalje ter v ponedeljek, 8. t. m„ v jutranjih urah. Diapozitive- bomo predvajali v nedeljo ob 11. in 15. uri.
V	galeriji Malcanton bodo jutri, 6. t. m., ob 18. uri odprli razstavo GIULIANA PECELLIJA.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. junija slikarka LILI LU-PIERI.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese je odprta razstava slikarke LYNN UMLAUF.
V	galeriji Cartesius bo do 11. junija razstavljala slikarka ANNA MOCAVE-RO.
izleti
SPDT vabi na izlet na Veliki vrh v Košuti (2088 m), ki bo v nedeljo, 7. junija. Hoje bo vsega skupaj približno 4 ure. Izlet bo z osebnimi avtomobili: odhod ob
6.30	izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vodi A. Sirk, ki nudi vse ostale informacije (tel. 764832 v popoldanskih urah). Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev v
Trstu priredi 10. junija izlet na Mašun. V Ilirski Bistrici se bomo srečali s člani pobratenega društva upokojencev..
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88': r. Woddy Allen; i. Mia Farrow, Seth Green.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987: r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
PENICE - 17.00, 22.15 The Barbarians, fant.-akc., It. 1987, 89'; r. Ruggero Deo-dato: i. David Paul, Peter Paul.
MIGNON - 16.00, 22.15 Eleven Days, Eleven Nights, kom., It. 1987, 95'; r. Joe D'Amato: i. J. Moore, J. McDonald □ □
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 I racconti sensuali di Cicciolina II., porn., □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 I vizi segreti degli italiani, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 La matrigna voglio-sa, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Sid e Nancy, dram., VB 1986, 114'; r. Alex Cox; i. Gary Oldman, Cloe Webb.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Castaway, la ragazza venerdi, dram., ZDA 1986, 95'; r. Nicholas Roeg; i. Oliver Reed, A. Donohoe.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Salvador, dram., ZDA 1986, 123'; r. Robert Ric-hardson; i. James Woods, James Beluših.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Pericolosamente insieme, dram., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Debra Winger, Robert Red-ford.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Another Time Another Plače, dram., VB 1983, r. Michael Radford; i. Phyllis Logan, Giovanni Mauriello.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 La fa-miglia, dram., It. 1986, 120'; r. Ettore Scola; i. Vittorio Gassman, Fanny Ar-dant.
RADIO - 15.30, 21.30^Canarie... isole del piacere, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □□
6. JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI
KD Valentin Vodnik iz Doline
vabi na koncert
MEŠANEGA MLADINSKEGA ZBORA
KUD Kosta Abraševič
iz Valjeva
dirigent: Dragan Vasiljevič Danes, 5. t. m., ob 21. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
SLOVENSKO £ STALNO „ „ i GLEDALIŠČE r V TRSTU
Baletni nastop
Produkcija učencev baletne šole SSG in nastop baletnih solistov iz Ljubljane.
Jutri, 6. t. m., ob 20.30 v nedeljo, 7. t. m., ob 18. uri
z OBČINSKIM VRTCEM in CELODNEVNO OSNOVNO ŠOLO
vabijo na
veselico
jutri, 6. t. m., v Slovenskem centru v Miljah.
Ob 17. uri otvoritev razstave ob 18.30 kulturni spored z nastopom vrtca, šole, folklorne skupine in zbora Jadran.
— Nagrajevanje izdelkov natečaja.
Družabnost.
vazna obvestila
Podporno društvo v Rojanu vabi na 96. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 7. t. m., ob 9.30 in ob 10, uri v drugem sklicanju v prostorih Ul. Apiari 31 v Rojanu. Dnevni red: predložitev letnega obračuna 1986; diskusija; razno. Ker je občni zbor zelo važen, Vas prosimo, da se ga vsi udeležite.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 8. junija, ob
20.30	na glasbeni večer z naslovom PESEM JE... Poleg Tržaškega mešanega zbora, ki ga vodi Tomaž Simčič, bosta nastopila še igralca Andrej Pisani in Gi-orgina Pisani.
Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nabrežina sporoča, da bo danes, 5. t. m., ob 20.30 v Nabrežini v gostilni pri Silvestru srečanje s tovarišem Stojanom Spetičem, kandidatom za senat in poslancem Antoninom Cuffarom.
vdevaj - danes
Danes, PETEK, 5. junija
BONIFACIJ
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob
13.27	in zatone ob 1.55.
Jutri, SOBOTA, 6. junija
NORBERT
PLIMOVANJE DANES: ob 1.01 najnižje -8 cm, ob 4.37 najvišje -4 cm, ob
10.28	najnižje -22 cm, ob 18.07 najvišje 35 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 19,1 stopinje, zračni tlak 1010,9 mb ustaljen, veter 18 kilometrov na uro južni, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Riccardo Comisso, Daniel Crevatin, Luca Lanotte, Michele Pozzetto.
UMRLI SO: 48-letni Ferruccio lacaz, 68-letni Bruno Blasini, 82-letna Antonia Portoraro, 13-letni Roberto Bellisai, 77-letna Maria Amadore, 66-letna Silvana Jelusig, 80-letna Anna Petronio vd. Guz-zardi, 64-letni Publio Tadeo, 72-letna Rita Girladi, 62-letni Mario Sancin.
AMATERSKI ODER JAKA ŠTOKA S PROSEKA-KONTOVELA
prireja jutri, 6. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku
krstno uprizoritev veseloigre Atilija Kralja
Kdo je na vrsti
režija Igor Malalan
Vabljeni!
vazne pviveditve
Vaška skupnost Trnovca vabi 6., 7. in 8. junija na 5. VAŠKI PRAZNIK. Toplo vabljeni!
OPZ in MPZ Vesela pomlad vabita na
6.	PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjev dom na Opčine. Jutri, 6. junija, ob 19.30 bo v dvorani koncert zborov Glasbene matice, ki jih vodi Stojan Kuret. V nedeljo, 7. junija, ob 16. uri bo na prostem kulturno-zabavna prireditev, pri kateri bodo sodelovali: MPZ Zvonček z Repentabra, ansambla Zvezde in Taims, čarodej Jani Jošovc ter domača zbora.
SKD Primorec-Trebče vabi na pevsko revijo PESEM NE POZNA MEJA, ki bo
7.	t. m. ob 16. uri. Sodelujejo zbori: ženski in moški zbor F. Zgonik - Branik, moški zbor Jezero - Doberdob, dekliški in moški zbor Vesna - Križ, moški zbor Foltej Hartman - Pliberk, dekliški zbor SPD Edinost - Pliberk, mešani zbor Svoboda II - Trbovlje, mešani zbor Primo-rec-Tabor - Trebče-Opčine, godba na pihala V. Parma - Trebče. 6. in 7. t. m. od
20.00	dalje PLES z ansamblom TAIMS. Delovali bodo dobro založeni kioski.
KD Rovte-Kolonkovec - Ul. Monteser-nio 27, priredi tudi letos 6. srečanje do-mačimih ljubiteljev vina. SPOZNAŠ SVOJE VINO? bo v nedeljo, 7. t. m., ob 17. uri. Tekmovalci morajo oddati svoje vzorce vina na sedežu.
Dragi otroci! KD L Grbec vas vabi jutri, 6. t. m., ob 16.30 na zaključni otroški popoldan z animacijo. Pridite, zabavno bo!
Godbeno društvo Nabrežina prireja v soboto, 13., in v nedeljo, 14. t. m., na igrišču Sokol v Nabrežini PRAZNIK OB 90. OBLETNICI NABREŽINSKE GODBE.
Slovenski kulturni klub Vas vabi na slovesno proslavo 30-letnice, ki bo jutri, 6. t. m., ob 20. uri v Ul. Donizetti 3. Priskrbljeno je za zakusko. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na sledeča nastopa: danes, 5. t. m., ob 20. uri v dvorani KD L Gruden v Nabrežini; v ponedeljek,
8.	t. m., ob 19. uri v osnovnošolskem Slovenskem centru v Miljah.
Glasbena matica-Trst - šolsko leto 1986/87 - ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE - v torek, 9. t. m., ob .20.30 v Evangeli-čansko-luteranski cerkvi (Trg Panfili)
Kompozicijski razred prof. Alda Kumarja - M. Ozbič, A. Pegan, A. Purič, C. Rojac, A. Starc - Aljoša Starc, klavir; Maria Laura Deponte, Daniela Brussolo, Ca-terina Goriup-trio flavt; Daniela Brussolo, Miran košuta, Vojko Cesar-trio: flavta, klarinet, fagot; Simona Slokar, Tomislav Hmeljak, Claudia Sedmach-trio: violončelo, ksilofon, klavir; Nurja Kancian, Tomislav Hmeljak-trio: flavta-glas, pavke; Daniela Brussolo, Katja Grgič, Miran Košuta, Vojko Cesar-kvartet: flavta,-oboa, klarinet, fagot. Vabljeni!
KD Krasno polje - Gročana priredi danes, 5. t. m„ ob 21. uri v Srenjski hiši v Gročani celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice. Vljudno vabljeni!
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom -
v torek, 9. t.m., ob 20.30 odprtje fotografske razstave Maria Magajne »Opčine in Openci«. Uvodna beseda: Franc Udovič. Na večeru bo sodeloval MPZ Tabor. Vabljeni!.
Glasbena matica Trst šolsko leto 1986/87 - ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV GLASBENE MATICE- v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v Evangeličan-sko-luteransko cerkvi (Trg Panfili) - David Bogateč, Tatjana Jercog^ Milena Kovačič, Tamara Ražem, Eva Žafran - klavir; Ambra Cossutta, Maila Ozbič, Raffaella Petronio - violina; Martina Ozbič -flavta; Marino Ukmar - klarinet; Miran Cante - trobenta; Aleks Košuta, Jordan Pisani - kitara; Igor Cante, Boris Dolliani, Aleksander Ipavec, Dario Savron, Daniela Stefani - kvintet harmonik; prof. Bogdan Kralj, Aljoša Starc, Marko Ozbič, prof. Verenka Terčelj - klavirska spremljava. Vabljeni!
PD SLOVENEC IN VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA
priredijo danes, 5., jutri, 6., v nedeljo, 7., in v ponedeljek, 8. t. m., v Hribenci
17. praznik vina
Danes, 5. t. m., ob 20.30
—	koncert MUJA DOC BAND Jutri, 6. t. m., ob 20.30
—	ples z ansamblom POMLAD
V	nedeljo, 7. t. m.
—	ob 9. uri: ocenjevalni pohod po
parku Doline Glinščice ob 17.30: koncert Godbe na pihala iz Ricmanj
ob 19. uri: nastop mešanega pevskega zbora KD Primorsko iz Mačkolj in harmonikarskega ansambla KD F. Venturini od Dom- ■ ja
—	ob 20.30: ples z ansamblom
Pomlad
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30
—	ples z ansamblom POMLAD
__________mali oglasi______________
OSMICO je odprl Boris Košuta, Križ 422. Toči pristno domače vino.
OSMICO je odprl Josip Lavriha v Dolini 233.
TRISOBNO stanovanje s kopalnico, z razgledom na morje, v starejši stavbi pri Sv. Jakobu, vseljivo v teku leta, ugodno prodam. Tel. 52277 ob urah obedov.
IŠČEM hišno pomočnico v zgoniški občini dvakrat tedensko. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, Trst - pod šifro »POMOČNICA«;
PRODAM BMW 5201, 80.000 km, v odličnem stanju. Tel. na št. 227284 ali v večernih urah na št. 251074.
NA OPČINAH prodajam stanovanje velikosti 72 kv. m z garažo. Tel. na št. 213233 po 19. uri.
PRODAM stanovanje v Rojanu: kuhinja, dnevna soba, spalnica; kopalnica, balkon. Tel. 65474 od 13.30 do 14.30 ob delavnikih.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico. Tel. 575436.
OSMICO je odprl Ladi Rebula - Bajta 69.
19-LETNO DEKLE s slovensko vzgojiteljsko šolo išče zaposlitev pri slovenski družini kot negovalka in vzgojiteljica otrok. Upoštevam tudi druge primerne ponudbe. Tel. 231819.
PRODAM zaradi odpotovanja fiat 131, letnik 1981, v dobrem stanju. Tel. 229148 od 8. do 12. ure ter od 17. do 21. ure.
OBIŠČITE OSMICO pri Batkovih - Repen 32. Točijo belo vino in teran.
PRIVATNIKU prodam 2-sobno komfortno stanovanje. Tel. 421412 med 13.30 in 15. uro.
INŠTALATERSKA dela opravljam po ugodni ceni. Tel. 912969.
PRODAM lepo hišo na Krasu, 130 kv. m, z 8.000 kv. m zemljišča. Tel. 228390.
DEKLE, izučeno za šiviljo, z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljstva ali umetniške obrti. Tel. .211815.
PRODAM 4 mladiče siamske mačke. Tel. 229243.
___________p vi sp e v ki______________
V	počastitev spomina prof. Karmen Renko daruje N. N. 100.000 lir za Dijaško matico.
Ob plačilu članarine daruje Leli Pečar
6.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob pok. Pavla Mozetiča (očeta Ivanke Lovrihe) darujeta Jolanda in Stojan Sancin 15.000 lir za KD V. Vodnik. V isti namen daruje Mario Magajna 15.000 lir za KD V. Vodnik.
Marija Guštin daruje 50.000 lir za popravilo oken sedeža SKD Barkovlje. V isti namen daruje Nadja Brecelj 50.000 lir.
Maruška in Kiljan Ferluga darujeta
50.000	lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Ivanko Starc darujeta marta in Pierin Cesar 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Franca Budina - Pepija darujejo družini Furlan in Rustja ter Savina in Ana 30.000 lir za Moški pevski zbor Rdeča zvezda Salež in 30.000 lir za spomenik padlim y NOB iz Gabrovca.
menjalnica
4. 6. 1987
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. junija 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungdmare Venezia 3 (Milje) OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Ameriški dolar............. 1285.—
Nemška marka .............. 719.—
Francoski frank ....'...... 213.—
Holandski florint ......... 637.—
Belgijski frank............ 34.—
Funt šterling.............. 2120.—
Irski šterling............. 1915.—
Danska krona...........:...	188.—
Grška drahma ...:.......... 9..—
Kanadski dolar ............ 930.—
Japonski jen	 Švicarski frank 		8.50 870.—
Avstrijski šiling		102,—
Norveška krona 		192,—
Švedska krona		204,—
Portugalski eskudo		8.50
Španska peseta		9.50
Avstralski dolar 		880,—
Debeli dinar		1.85
Drobni dinar 				1.90
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, UL Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lun-gomare Venezia 3 (Milje)
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere
D/Hl/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 bLIKb tržaška KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
dnevne sobe - knjižnice - postelje - lestenci
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lun-gomare Venezia 3 (Milje)
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
POHIŠTVO ZA OPREMO
TRST - Ul. Carducci 10	Tel. 732-677
spalnice - kuhinje - saloni - sestavljiva oprema
filmi na tv zaslonu____________________________________________________________kinoateije
SLABO ZNAMENJE — The Omen, ZDA 1976. Režija: Richard Donner. Igrajo: Gregory Pečk, Lee Remick, David Warner, Billie Whitelaw. Drevi, 5. junija, ob 22.25 na RTV Ljubljana.
Konec šestdesetih in v sedemdesetih letih je žanr grozljivke doživel ponoven uspeh in prerod. Po raznih »mon-strumih« klasičnih evropskih in ameriških filmov iz nemega obdobja in petdesetih let (vampirji, volkodlaki, Frankenste-ini, King Kongi in druga bitja), nastopi tedaj kot vir groze -otrok. Otrok kot nedolžno in hkrati perfidno sredstvo pojave satanizma in satanskega znotraj sodobne, racionalno urejene družbe. Ta osrednji motiv je prisoten v Rosemary's Baby Polanskega (1967), pri Fridkinovi uspešnici The Exor-cist (Izganjalec hudiča) in je seveda tudi glavno izhodišče pričujočega filma.
Ženi ameriškega diplomata umre v bolnišnici med porodom sinček. Da ne bi pretresel žene, sprejme mož zdravnikov predlog, naj vzame novorojenčka, čigar mati je umrla iste noči. Nekaj let gre mimo, diplomat postane medtem veleposlanik v Angliji. Na praznovanju sinovega rojstnega dne se pripeti grozljiva nesreča, otrokova varuška se javno obesi, vendar to je le prva v verigi srhljivih smrti, ki doletijo domače in znance diplomatove družine.
VITA PRIV ATA Dl SHERLOCK HOLMES — The private Life kof Sherlock Holmes — Zasebno življenje Sherlock Holmesa, ZDA 1970. Režija: Billy VVilder. Igrajo: Robert Stephens, Colin Blakely, Christopher Lee, Genevieve Page. V nedeljo, 7. junija, oh 20.30 na RAI 3.
V stanovanje Sherlocka Holmesa pripeljejo šarmantno gospo, ki je v nezavestnem stanju in ki zaprosi znanega detektiva, naj skuša najti njenega moža, v skrivnostnih okoliščinah izginulega belgijskega inženirja. Holmes se v družbi prijatelja dr. Watsona odpravi po sledovih izginulega inženirja, ne da bi se oziral na negativno mnenje in odsvetovanja številnih ljudi.
To je- ena od neštetih (čez sto) filmskih inačic, ki so nastale po znamenitih pustolovščinah tega premetenega in subtilnega angleškega detektiva s pipo. Tokrat se je srečal z junakom sira Arthura Conana Doyleja Billy VVilder, prefinjeni ter zbadljivi izdelovalec satiričnih in ciničnih filmskih komedij, Billy VVilder, ki je v svojem značilnem ključu predelal tudi sodobni mit Sherlocka Holmesa in poustvaril ironično predstavo viktorijanske Anglije.
Ta film je tudi ironičen uvod v kratek ciklus Sherlock Holmesovih filmov na RAI 3, ki bo obsegal komične (npr. VVilderjev II fratello furbo di Sherlock Holmes) in tudi klasične filmske predelave njegovih romanov (Lanfieldov II mastino di Beskerville).
ISADORA — The Loves of Isadora — Isadorine ljubezni, VB 1969. Režija: Karel Reisz. Igrajo: Vanessa Redgrave, James Fox, Jason Robards, Ivan Tchenkow. V nedeljo, 7. junija, ob 23.00 na Rete 4.
Režiser Karel Reisz, značilen predstavnik angleškega »free cinema« in avtor polemičnih del kot Sobota zvečer, nedelja zjutraj in Nori Morgan, se je tu spoprijel z enim izmed osrednjih mitov spektakla in kulture tega stoletja. S prefinjenim pristopom je namreč upodobil lik legendarne ameriške plesalke Isadore Duncan (1878-1927), ki* je bila svojčas priljubljena in oboževana po celem svetu, kot le redkokdo med njenimi sodobniki (Rodolfo Valentino, Stra-winski, Caruso, Toscanini).
Reisz jo sugestivno spremlja na potovanjih med Ameriko, Evropo in SZ, opisuje njene številne in strastne ljubezni s scenografom Gordonom Craigom, z izdelovalcem šivalnih
strojev Singerjem, z ruskim pesnikom Sergejem Jeseninom, končno prikazuje Isadorin tragični labodji spev in smrt na živobarvnem Bugattiju.
Za Kezicha je Reiszov film odličen vzorec kulturne biografije, Vanessa Redgrave pa nora, z mešanico simpatije in ironije navdahnjena Isadora Duncan.
L'ULTIMO METRO — Le dernier metro — Zadnji metro, Fr. 1980. Režija: Francois Truffaut. Igrajo: Catherine De-neuve, Gerard Depardieu, Jean Poiret, Jean-Louis Pic-hard. V sredo, 10. junija, ob 20.30 na RAI 2.
Pariz pod nemško okupacijo: civilno prebivalstvo je žrtev nasilja nacistične vojske, a življenje gre naprej svojo pot, tudi v teatru... Catherine Deneuve je direktorica malega gledališča, njen mož (Žid) pa se skriva pred Nemci v pariškem podzemlju, zato postavi sama z igralci neko norveško komedijo, pri kateri' debitira tudi mladi Depardieu, ki bo postal veliki igralec in njen ljubimec. Gledališčniki bolj ali manj srečno preživijo vojno vihro, po osvoboditvi pa se za vse tri protagoniste te sentimentalne zgodbe začne novo skupno »razmerje«...
Odlična in prefinjena je igra glavnih igralcev (Deneuve, Depardieu), manj prepričljiva in izvirna pa je režija pokojnega francoskega novovalovca Francoisa Truffauta.
AMOROSA, Švedska 1986. Režija in scenarij: Mai Zetter-ling. Igrajo: Slina Ekbland, Erland Josephson, Philip Zanden, Catherine de Seynes. V sredo, 10. junija, ob 20.50 na RTV Ljubljana.
Ljubljanski studio začenja s tem naslovom nov-zanimiv ciklus posvečen sodobni švedski kinematografiji. Njegova avtorica Mai Zetterling je sicer znana švedska igralka, ki se je uveljavila v domovini (npr. s Sydbergovim filmom Spasi-mo) in tudi v Angliji, v ZDA; ob tem pa tudi realizira dokumentarne in kratke igrane filme. Amorosa je njen celovečerni prvenec in je bil predstavljen 1986 na Beneškem festivalu.
To je pravzaprav dvojni biografski film. Po eni strani prikazuje življenje ene izmed najpomembnejših švedskih pisateljic tega stoletja: Agnes von Krusenstjerna; proslavila se je predvsem s pisanjem ostrih družbeno-kritičnih in feminističnih - antelitteram - knjig, ki so bičale tedanjo represivno družbo. Hkrati je Amorosa delno avtobiografski film, ker posreduje režiserkino rigorozno čutenje problema lastne ustvarjalnosti, je film ustvarjalnih stisk in naporov, ki z muko privedejo umetnika do umetniškega udejanjanja.
UN DOLLARO D ONORE — Rio Bravo, ZDA 1959. Režija: Howard hawks. Igrajo: John Wayne, Dean Martin, Wal-ter Brennan, Angie Dickinson. V kčetrtek, 11. junija, ob 20.30 na Rete 4.
Sin bogatega latifundista je zagrešil umor, zato ga šerif John Wayne aretira in izroči v varstvo staremu čuvaju zapora Walterju Brennanu in svojemu zapitemu pomočniku Deanu Martinu. Ostali bratje izsiljujejo šerifa, da bi rešili iz ječe obtoženca. Moreča in statična situacija pričakovanja na napad banditov se pod spretno režisersko taktirko Haw-ksa sprosti v čudovite akcijske sekvence.
Hawks je mojster hollywoodskega filma, ki se je poskusil (izvrstno!) v raznih žanrih, v komediji, vojnem in pustolovskem filmu, kriminalki, a je posnel le nekaj vesternov. Vendar so vsi njegovf vesterni postali klasiki. Ob suverenem obvladovanju snemalne tehnike in montaže, je Hawks tudi učinkoviti pripovedovalec zgodb in psihološko dognanih situacij. V Rio Bravo je svojsko analiziral razmerja med tremi glavnimi moškimi liki, »starim« Brennanom, »zrelim« Waynejem in »mladim« Martinom.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
BRV AN ADAMS - IN TO THE TIRE
27-letni Bryan Adams, najbolj priljubljeni rocker v Kanadi, je tudi tokrat presenetil kritike in glasbene privržence. Njegov zadnji long playing je namreč še več kot izreden, celo odličen. Po štirih ploščah so vsi pričakovali vsaj rahel padec, vendar do tega ni prišlo, saj je Adams dal tej plošči neverjetno agresivnost in rockersko dovršenost, kot znajo to samo največje svetovne zvezde. Predzadnji album Rec-kless, ki je izšel leta 1984, je bil zelo dober, ta pa je, vsaj po mojem mnenju, še boljši.
Seveda tudi zanj ta uspeh ni povsem naključen, saj ga do koncerta Live Aid ni skoraj nihče poznal, čeprav je kot glasbenik že prej dokazal svojo nadarjenost in smisel za rock glasbo. Vsa čast mu torej, da je znal izkoristiti priložnost umetnik, ki bo verjetno nudil svojim fansom še mnogo in veliko zadoščenja, seveda če bo nadaljeval po tej poti.
Seveda ima nekaj zaslug za uspeh tudi zelo dober band, ki spre-
X-------------------------------
mlja Bryana Adamsa že od začetka: Keith Scott na kitare, Dave Taylor z basom, bobnar Mickey Curry. Svetujem, da si to ploščo nabavite v najkrajšem času.
Pesmi albuma so: Heat Of The Night, Into The Fire, Victim Of Love, Another Day, Nalive Son, Only The Strong Survive, Rebel, Remembrance Day, Hearts On Fire, Home Again.
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:....................................;.................'■.............
GlasujenVza:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi____________________________________
C RAI 1__________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.45	Slovesnost ob 173-letnici ustanovitve karabinjerskega rodu (neposredni prenos iz Rima)
11.00	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nam: La Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna tribuna
14.05	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro dTtalia
17.00	Mladinska oddaja: Pista!
17.50	Dnevnik - danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Volilna tribuna
21.25	Glasbena oddaja: Ouando cali-enta el sol (vodi Gianni Mina)
22.40	Dnevnik
22.50	Dnevnik - posebna oddaja
23.45	Dnevnik in vreme
24.00	Šport: biliard - svetovno prvenstvo (prenos iz Milana)
RAI 2
11.15	Inf. odd.: Vzgajati in misliti
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.30	Volilna tribuna
13.50	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35 Mladinska oddaja: Tandem (vodita Fabrizio Frizzi in Stefania Bettoja)
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - A lei signor Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualna odd.: Mixer - kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: La matadora- (glas., ZDA 1947, r. Richard Thorpe, i. Esther Williams, Riccardo Montalban)
[ A RAI 3______________________|
11.00	Košarka: Italija-Nizozemska (evropsko prvenstvo, neposredni prenos iz Aten)
12.30	Izobraževalna oddaja: Celice -potovanje v center življenja
13.00	Tenis: Mednarodni turnir v Franciji (neposredni prenos iz Rolland Garrosa v Parizu)
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.30	Tenis: Mednarodni turnir v Franciji (prenos iz Pariza)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.40	Glas. odd.: Speciale Dadaumpa
20.10	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare
20.30	Dokumentarec: Življenje na zemlji - Obvladovanje vode (5. del)
22.05	Dnevnik
22.15	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarand)
23.10	Dnevnik
23.25	Baletna glasba: Simfonični plesi iz filma West Side Story (Leo-nard Bernstein, dir. Gianluigi Gelmetti, izvaja Simfonični orkester RAI iz Rima)
I Ir RTV Ljubljana________________
11.00	Matineja: Nadaljevanka - Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Sp., r. Rafael Moreno, pon. 13. dela)
18.10	Poročila
18.15	Nadaljevanka: Dolga bela sled (5. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Zahodni sen (D. Nevin, 4. del) -
21.00	Dok. niz: Drugi spol (francoski dokumentarni zapis o vlogi in položaju ženske, petintrideset let po izidu istoimenske knjige Simone de Beauvoir, ki je s svojimi zahtevami po enakopravnosti obeh spolov sprožila globoka nasprotovanja v javnem in političnem življenju, 2. del)
21.55	Rezerviran čas
22.10	Dnevnik
22.25	Film: Slabo znamenje (ZDA 1976, r. Richard Donner, i. Gre-gory Pečk, Lee Remick)
TV Koper__________________
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški program
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumtarec: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — O volilnih zborovanjih TRST — Razgovor z Nives Košuta, mlado kandidatko na listi KPI DOLINA — Začetek Junijskih glasbenih večerov
TRST — Štirje slikarji iz Benečije v TK Galeriji
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Il re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Glasbena oddaja: Voci liriche di Pesaro - Monserrat Caballe
22.40	TV Vsedanes
22.55	Košarka: Jugoslavija-Francija EP
iHI CANALE5 ____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.50	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25	Rubrike: Disco pro-posta, Come stai, Sia-mo fatti cosi
10.00	Nanizanka: General Hospital
10.25	Rubrika: Il resto e vita
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj: Sentieri
14.30	Film: Figli e amanti (dram., VB 1960, r. J. Cardiff)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.40 Nanizanka:. Missione impossibile
[ ^ RETEOUATTRO j
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re,. 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore
12.30	Volilna tribuna
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
.17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	FilrnHlpiccionedi
piazza S. Marco (pust., Fr.-It.
1980, r. Georges Laut-ner, i. Jean-Paul Bel-mondo)
22.30	Filmski tednik
23.05 Film: Ode a Billy Joe (dram., ZDA 1976, r. M. Baer, i. S. Mc Peak)
1.05 Nanizanki: Ironside, 1.55 Switch
f|)". ITAUA1____________
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Soggetto a ri-schio (dram., ZDA 1983, r. Robert Giras)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T. J.
Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork & Mindy, 20.00 Licia dol-ce Licia
20.30	Film: Acapulco, prima spiaggia... a sinistra (kom., It. 1983, r. S. Martino, i. G. Sammar-chi, A. Roncato)
22.20	Glasbena oddaja: Di-scoverde '87
23.30	Košarka NBA
1.30	Nanizanka: Riptide
EM^-telepadova
13.00	Ris.: Casper, Top Cat
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Hurricane Polimar, Transformers, Kyas-han il superman, Ghostbusters
19.00	Nan.: Sanford and Son
19.30	Aktualnosti: In piazza tra la gente
20.00	Nan.: Sanford and Son
20.30	Film: America 3000 il pianeta delle Ammaz-zoni (fant., ZDA 1986, r. David Engelbach)
22.30	Šport: Eurocalcio
23.30	Film: La ragazza del bersagliere (kom.. It. 1967, r. Alessandro Blasetti)
1.00 Nanizanka: Alla con-guista delTOregon
^ TELEFRIULI
'14.00 Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-trapreridente
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadalj.: Eleonora 18.35 Šport: Konjske dirke
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika
20.30	Film: Il grande cielo (pust., ZDA 1952, i. Kirk Douglas)
22.30	Dnevnik
23.30	Šport: Konjske dirke 23.45 Nanizanka: Caccia al
ladro dautore 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Glasba; 10.00 Pregled zamejskega tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Hiša in vrt; Od Mont Blanca do prostega plezanja; Mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skice; 14.10 Naš jezik; 14.20 Ne prezrimo!; 15.00 V svetu filma; 16.00 Osebno; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kultura; 18.30 Skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 VedrFzvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Iz baleta Labodje jezero; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Kino; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o; 17.40 Aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.10 Čudovitih sedem; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka;
10.05	Hit parade; 10.35 Vstop prost;
11.00	Jezikovna pravila; 11.15 Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Kultura; 15.45 Sintonizi-rani; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 18.00 High Power; 19.00 Po ulicah.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Brez naslova;
19.00	V svetu fantazije; 20.15 Mix-time;
21.15	Posebna oddaja z gosti s 14. Se-njama beneške piesmi; vmes glasna.
V načrtu za urbanistično obnovo predvideli posege za 176 milijard
Prenovili naj bi predvsem staro mestno jedro
Osrednji praznik 21. junija
V Doberdobu oblikovali program trojnega občinskega praznovanja
Goriška Občina je na osnovi deželnega zakona št. 18/1986 pripravila obsežen načrt obnove starega mestnega jedra in nekaterih drugih mestnih predelov, za katere so menili, da je potrebna njihova urbanistična prekvalifikacija. O obsežnosti načrta priča že sama predvidena skupna investicija: za izpeljavo vseh evidentiranih del so namreč predvideli, da bo potrebnih nekaj čez 176 milijard lir. Od tega naj bi z deželnimi prispevki za obnovo mestnih jeder, stanovanjskega premoženja ter iz drugih skladov ter postavk, ki pridejo pri tem v poštev, krili približno 150 milijard.
O načrtu je včeraj na tiskovni konferenci spregovoril občinski odbornik za urbanistiko inž. Nicolo Fornasir, skupaj z arhitektkama Claro Sgubin in Moniko Kogoj, ki sta opravili večji del zahtevnega načrtovalnega dela. Takoj gre pojasniti, da izdelava načrta še ne pomeni, da bodo vsi posegi izvedeni, zlasti pa ne, da bo do tega prišlo v kratkem času. Gre namreč za predložitev načrtov za evidentiranje območij, ki naj bi jim Dežela dala prednost pri razdeljevanju sredstev za urbanistične posege.
Goriška občina je ena od devetih v deželi, ki bo imela prioriteto pri izrabi sredstev. Znotraj mesta je zato morala občinska uprava evidentirati "strateš-
ka območja", v katera prvenstveno usmeriti posege. Tako so določili predvsem staro mestno središče, nadalje pa še območje Stražic in dve "podobmoč-ji" ob Ul. Lungo Isonzo in Ul. Garza-rolli. Pri posegih v prvem območju so v veliki meri zainteresirani zasebniki, v ostalih treh pa pridejo v poštev predvsem poslopja IACP oz. Občine ter drugi javni posegi.
Uresničevanje načrtov bo v veliki meri odvisno od zasebnikov. Doslej so bila poslopja lahko že vključena v plane za obnovo. S tem da so jih sedaj vključili tudi v "strateško območje", bodo pri razdeljevanju deželnih sredstev oz. olajšav imeli lastniki prednost. Prošnjo za vključitev je predstavilo 278 lastnikov, od teh so jih vključili v strateška območja 176 {169 v starem mestnem centru). Ti bodo imeli prednost pri ugodnostih, o katerih bo vsekakor odločala Dežela. Kdor ni zaobjet v teh območjih, bo lahko prišel v poštev šele naknadno. .
Zainteresirani lastniki morajo za ugodnosti torej zaprositi na pokrajinskem oz. deželnem uradu za javna dela, ali preko poklicnih združenj v primeru, da gre za trgovce ali obrtnike. V veliki meri posegi torej odvisijo od realnega namena zasebnikov in seveda razpoložljivosti deželnih ugod-
nosti. Za obnovo poslopij so predvideli skoraj 140 milijard, od tega približno 104 milijarde za stanovanjske stavbe. Približno 80% posegov bi bilo s strani zasebnikov.
S svoje strani bi Občina izvedla posege na svojih stavbah. Med drugim je v načrtu predvidena obnova županstva z bližnjimi poslopji v Ul. Mazzini, Verdijevega gledališča, Vile Ritter, gradu ter kak manjši poseg. Pokrajina bi poskrbela za obnovo bivšega kroni-karija v Ul. Diaz. Nadaljnjih 30 milijard je predvidenih za posege za urbanizacijo: v mestnem središču bi morali povsem obnoviti greznično in druga omrežja, načrt pa zadeva še druge urbanistične posege, med temi ureditev zelenih površin in posebnih kolesarskih stez po nekaterih ulicah. Nadaljnjih 5 milijard je predvidenih za odkup poslopij oz. območij, ki bi jih uredili, nekaj nad milijardo lir pa za socialne posege v pomoč stanovalcem obnavljajočih poslopij..
Kot je razvidno, gre za izredno obsežne načrte. Sam odbornik Fornasir priznava, da gre za načrte, ki so nekje vmes med pobožnimi sanjami in konkretnimi programi. Konkretne možnosti in roki izvajanja bodo odviseli predvsem od volje zasebnikov, še bolj pa od dejansko razpoložljivih deželnih finansiranj in ugodnosti.
V	Doberdobu se aktivno pripravljajo na trojno praznovanje, ki ga bodo imeli junija. Z večdnevnimi prireditvami, ki bodo dosegle višek v nedeljo, 21. junija, bodo namreč obeležili 10 let pobratenja med Doberdobom in Prva-čino, 40 let delovanja domače godbe na pihala Kras, v tem okviru pa bodo tudi uradno otvorili novo šolo, kjer je sicer pouk potekal že v letošnjem šolskem letu.
Že pred časom so se na Občini zbrali predstavniki domačih kulturnih in prosvetnih društev ter sorodnih društev in organizacij iz Prvačine. Na sestanku so se domenili o okvirnem programu prireditev) ki se bodo predvidoma odvijale od 12. junija dalje.
Začeli bodo s športnim tednom v petek, 12..V programu imajo turnirja v moški odbojki s sodelovanjem osmih ekip in ženski odbojki s sodelovanjem štirih ekip. Ob tem pripravljajo tudi turnir v minivolleyu. Doberdob in Pr-vačina se bosta pomerila v nogometu: na igrišče bosta stopili moški in ženski selekciji obeh pobratenih krajev.
V	soboto, 20. junija, bo godba na pihala Kras imela slavnostni koncert v občinskem parku. Naslednji dan, v nedeljo, se bodo zvrstile vse pomembnejše slovesnosti. Ob 11. uri bodo uradno odprli novo šolsko stavbo. Popoldne ob 16. uri je predvidena povorka šestih godb na pihala skozi vas. Ob 16.30 bo na Občini slavnostna seja ob 10-letnici pobratenja s Prvačino.
V tistih dneh se bo na prireditvenem prostoru odvijal praznik, v okviru katerega bo v nedeljo nastopilo šest godb, ki bodo sodelovale na priredit-veh. Vsak večer bodo imeli tudi ples, priredili bodo tombolo in drugo.
Nastop učencev za Sklad Mitja Čuk
Osnovna šola Oton Župančič v Gorici vabi nocoj ob 20. uri na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Katoliškem domu. Učenci in učitelji so nastop pripravili^ v podporo delovanju Sklada Mitja, Čuk. Na prireditvi sodeluje tudi slovenski otroški vrtec v Ul. Brolo.
KPI na Jazbinah
Komunisti prirejajo nocoj, s pričetkom ob 21. uri, volilno zborovanje na Jazbinah. Zborovanje bo na prostoru pred gostilno. Govorila bosta deželni svetovalec Ivan Bratina in pokrajinski svetovalec Silvino Poletto.
Kandidati PSI
Socialistična stranka bo svoje kandidate na političnih volitvah predstavila danes popoldne v Gorici. Srečanje bo ob 16.30 v dvorani Palače hotela. Sodelujeta kandidata odv. Gianlub gi Devetag in arh. Giampaolo Robus-telli.
Zaostruje se sindikalni spor v ladjedelnici v Tržiču
Jutri koncert ob srebrnem jubileju šole Glasbene matice v Gorici
Protestna stavka v ladjedelnici v Tržiču zaradi neizvajanja lani oktobra podpisanega sporazuma glede izplačila nagrade za produktivnost se nadaljuje. Spor se je v sredo še zaostril zaradi dvodnevne stavke osebja ladje Castoro 8, ki je last družbe Saipem, podjetja z državno udeležbo.
Spor bo predvidoma trajal še nekaj dni. Tako so na včerajšnji tiskovni konferenci, pred glavnim vhodom v ladjedelnico, napovedali predstavniki tovarniškega sveta ladjedelnice in pa sindikalnega sveta osebja na ladji Castoro 8.
Vodstvo ladjedelnice doslej sploh ni odgovorilo na zahteve in predloge sindikatov. Malo verjetnosti je, da bi to storilo do ponedeljka, ko bodo v tovarniškem sindikalnem svetu spet razpravljali o položaju ter o zaostritvi sindikalnega boja.
. V ladjedelnici že nekaj tednov ne opravljajo nadurnega dela. Ta teden izvajajo blokado uvoza oziroma izvoza pošiljk. Če se bo protest nadaljeval, bo prišlo do zamud glede izročitve ploščadi Micoperi.
Spor se,je zaostril tudi zaradi stavke osebja ladje Castoro 8. Stavkali so včeraj in predvčerajšnjim, protest pa se bo predvidoma nadaljeval tudi danes in v prihodnjih dneh. Sicer bodo o tem odločali na današnji skupščini.
Spor zadeva kakih 100 uslužbencev, ki protestirajo proti nameri, da bi družba skrčila organik. Protestirajo pa tudi zaradi za državno podjetje težko razumljivega početja, zlasti kar zadeva zaposlovanje tuje delovne sile, na škodo italijanskih pomorščakov. Ob tem velja zabeležiti, da so razčlenjene stavke te dni v teku tudi na raznih drugih specializiranih plovilih v raznih delih sveta.
Prav protest osebja Castoro 8 utegne imeti precej težke ekonomske posledice in povzročiti zamude glede izročitve ploščadi Micoperi. Ladja Castoro 8 je namreč trenutno edina v Sredozemlju, ki lahko dvigne tako težke tovore, kakor so predvideni za Micoperi, kjer bi morali prav te dni namestiti okrog 1800 ton težki podstavek za žerjav.
Sprejem ob dnevu republike
V parku za poslopjem Prefekture je bil v ponedeljek sprejem ob obletnici proglasitve republike. Udeležili so se ga predstavniki državnih uradov, krajevnih ustanov, združenj in organizacij ter vojaških in cerkvenih oblasti. Udeležence je sprejel prefekt dr. Vincenzo Garsia.
Šola Glasbene matice v Gorici praznuje 25 let neprekinjenega delovanja. Jutri ob 20.30 bo slavnostni nastop gojencev v Kulturnem domu podčrtal važen življenjski jubilej šole, ki je venomer iskala tehtno pot v vsklajevanju težnje jro strokovnosti in širjenjem glasbene pismenosti. Poleg tega pa je z desetletno prakso abonmajskih koncertov bila tudi med glavnimi kulturnimi akterji na Goriškem.
Spored, ki ga ponuja slavnostni nastop gojencev, je precej raznolik. S tremi pesmimi za enoglasni otroški zbor in mali orkester se bo predstavila najštevilnejša zasedba večera. Bodisi zborček kot orkester sta priložnostna, predstavljata poskus zabavnega pristopa h glasbi. V njih sodelujejo otroci z Goriškega, od vsepovsod zbrani. Nalašč za nastop je Aleksander Vodopivec (nekdaj tudi pedagog pri goriški Glasbeni matici) uglasbil tri pesmice iz otroške igre Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov, hudomušno Kako to diši, blago Uspavanko in poskočno Rajajmo. Zbor in orkester bo vodil Silvan Križmančič.
Po slavnostnem govoru predstavnika goriškega odbora Glasbene matice Edmunda Košute bo na vrsti godalni kvartet s Strainarjevo Rezijansko citiro. Delo je nastalo iz ljubezni violinista do kraja, kamor je rad zahajal in vsebuje stilizirane elemente rezijanske ritmike, melodike in harmonije. Kvartet je s skladbo že precej nastopal, razen v Gorici tudi na glasbenih prireditvah v Piranu in Celovcu.
Sovodehjska dekleta niso sicer zbor, ki deluje v okviru Glasbene matice, vendar so sama zborovodja Sonja Pelicon in nekatere pevke bivše gojenke. Slovito Mozartovo Ave verum bodo zapela v spremljavi godalnega kvarteta. Poleg Mozarta bodo Sovodenj ska dekleta izvedla dve pesmi na Gregorčičevo besedilo, ki ju je novogoriški rojak Štefan Mauri komponiral za lanskoletno Gregorčičevo proslavo.
Sledile bodo posamezne instrumentalne točke. Majda Bratina bo na flavto zaigrala Massenetov Morceau (košček), spremljala jo bo Michela De Castro, ki bo samostojno predstavila Ravnikov Valse Melancholigue.
Ravnik je eden največjih slovenskih modernistov in pianist postimpresionizma. Giuseppe Valentini se je učil pri Corelliju. Njegovo Sonato in Šol bo zaigrala na violino Emanuela Koren. Francesco Muscau pa se bo na odru prikazal z zajetnejšim godalom. Sonato št. 4 za violončelo Be-nedetta Marcella, kot tudi prejšnjo sonato za violino, bo spremljala na klavir Erika Zavadlav. Čelo je za manjše šole in posebej za take, ki ne rastejo ob orkestrih, precejšnja redkost, kljub temu pa izredno dragocen instrument za komorno igro. Nadalje bo Damjana Čevdek zaigrala na klavir Mendelssohnovo Barcarolo, Valter perfolja pa bo iztisnil skozi mehove svoje harmonike Fugazzovo Sonatino.
Sploh pa velja omeniti, da so nekateri od omenjenih gojencev bili deležni že precej priznanj. Valter Ferfolja je pred leti odnašal odlična prva mesta na harmonikarskih natečajih po Italiji (Livorno, Recanati, Camalo), Michela De Castro je letos dosegla na republiškem tekmovanju v Velenju tretje mesto (enako se je lani uvrstila Emanuela Koren), na internem tekmovanju novogoriške Glasbene šole pa je bila prva (Damjana Čevdek tretja).
Slavnostni koncert gojencev Glasbene matice v Gorici se bo končal z nastopom obnovljenega harmonikarskega orkestra Miramar Glasbene matice iz Trsta, v katerem pa igra tudi precej harmonikarjev z Goriškega. Pod vodstvom Dorine Kante bo skupina zaigrala Vrabčevo Zdravico, Skico iz srednjeazijske stepe Aleksandra Porfirjeviča Borodina in Noč na Lisi gori Modesta Petroviča Musorgskega. Priredbe za harmonikarski orkester je oskrbela Eliana Zajec.
Poleg glasbenega nastopa pa bo udeležencem na razpolago zanimiva brošura, ki jo je izdala Glasbena matica posebej za to priložnost: Ob 25-letnici šole Glasbene matice v Gorici: Zgodovinski pregled glasbenega pouka med Slovenci v Gorici. V publikaciji razvija Marko Waltritsch nit glasbenega pouka v Gorici od zarodkov v začetku našega stoletja do danes.
Aleš Doktorič
Naš pogovor s kandidatom v senat Andrejem Bratužem
Edina prava je koalicija manjšinskih strank
Prof. Andrej Bratuž, že dolgo vrsto let viden zastopnik Slovenske skupnosti tako v krajevnem kot v deželnem merilu, je na teh volitvah kandidat Sardinske akcijske stranke za senat v goriškem volivnem okrožju. Pod znakom te sardinske politične skupine nastopajo v vsej državi, torej tudi pri nas, Sardinci, del Valdostancev, Slovenska skupnost, avtonomistična skupina v Kalabriji in še kaka druga skupina.
Profesorju Bratužu smo najprej postavili vprašanje kako in zakaj je prišlo do tega nastopa.
Gre za načelno izbiro, ki je logična konsekvenca naših izbir v zadnjih letih, še od takrat ko sem vodil SSk kot deželni tajnik. Na dveh dosedanjih evropskih volitvah smo šli skupno z manjšinskimi strankami, prvič pod znakom valdostanskega leva, drugič pa pod znakom Sardinske akcijske stranke. Zastopniki teh dveh strank so na kandidatni listi skupno z našimi tudi tokrat, tako v Trstu kot v Gorici. Politično ozadje našega volivnega nastopa je jasno. Obe stranki, Sardinci ter Valdostanci, sta se z dokumentom obvezali, da bosta osnutek globalne-
ga zaščitnega zakona predstavili v novem parlamentu. To bomo seveda potrebovali. To so nam že prej obljubili na raznih sestankih, ki smo jih imeli z njimi. Tudi na volivnih tribunah na televiziji nastopamo ter tam povemo naše razloge za tako volivno povezavo. Lista s katero gremo tokrat na volitve ni le skupek avtonomističnih skupin, kot trdijo nekateri tudi pri nas, marveč predvsem koalicija manjšinskih strank. Aostahci sicer tokrat v Italiji ponekod nastopajo ločeno, vendar je to rezultat njihovih političnih razlik.
— Nekateri v Slovenski skupnosti, še zlasti na Goriškem, so bili, tudi javno, kritični do te vaše sedanje volivne izbire. Kako je bilo s tem?
Odločitev smo morali vzeti v zelo kratkem času, ker je bil parlament razpuščen predčasno. Prvi govor o vo-
litvah je bil v deželnih organih SSk in ne v pokrajinskih, saj ima deželni svet stranke pristojnost o teh vprašanjih. O tem smo razpravljali na več sejah. Deželno tajništvo SSk je vse to izneslo v deželni svet stranke, ki je najvišji organ za kongresom. 5. maja smo o tem razpravljali in odločali z večino glasov v Nabrežini. Deželni svet ima pristojnost za vso deželo, pa čeprav ponekod so gledanja različna. Goriški del SSk je bil v Nabrežini kritičen, sprejel pa je odločitev večine. Goriški organi so se sestali naknadno in sprejeli kritični dokument, ki je šel v javnost; najprej tajništvo, potem pa pokrajinski svet.
— Kakšni pa so izgledi za rezultat volitev, ko vendarle obstojajo taka različna glednja? Kako odgovarja vo-livna baza Vaše stranke?
Uradno mnenje, ki se odraža v tednikih, ki običajno podpirajo našo
stranko, podpira našo izbiro. Iz kontaktov, ki sem jih doslej imel z volivci, pa sem dobil vtis, da bo odziv ugoden. Pa čeprav so politične volitve za nas nekaj čisto drugačnega od občinskih ali pokrajinskih. Naš sedanji nastop pa bo neke vrste preizkušnja za deželne ih popkrajinske volitve, ki bodo pri nas prihodnje leto. Seveda tudi tokrat težimo ohraniti naš volivni zbor, sicer tokrat z drugim volivnim znakom, ki pa ga naši volivci že poznajo.
Kaj pa zakon o globalni zaščiti?
Eden glavnih razlogov za naš sedanji nastop skupno s Sardinci in drugimi je prav v tem, ker se dobro zavedamo, da bodo Sardinci in Aostanci vložili v parlamentu naš zakonski osnutek. To je še bolj važno v tem času, ko se proti nam Slovencem vodi huda gonja, ki hočeš nočeš ošiblja borbo za dosego zaščitnega zakona.
Na pokopališču Ko zala
Danes pogreb Aleksandra Lakoviča
Na Reki bodo danes popoldne pokopali 50-letnega Aleksandra Lakoviča, doberdobskega rojaka, ki je umrl v prometni nesreči v nedeljo na Bazoviški cesti pri Trstu. Pokojnik se je preselil z družino na Reko kmalu po vojni. Na Reki si je ustvaril tudi druži-no( vendar je ostal zelo povezan z domačim Doberdobom, kjer je imel brata in druge sorodnike. V Doberdob se je vrnil tudi ob koncu prejšnjega tedna, da bi skupaj z letniki praznovali okrogli življenjski jubilej.
Pogreb bo danes ob 15.30 na pokopališču Kozala na Reki.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Cronaca di una mor-te annunciata«. O. Muti in G. M. Vo-lonte.
CORSO 17.00-22.00 »The Blues Brothers«. VITTORIA 17.30-22.00 »erotica orien tale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE 20.30 Koncert simfoničnega orkestra RTV LJ — dir. Tamas Vasary.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Top gun«..
DESKLE 19,30 »Sladke sanje«.
^^1 Jutri, 6. junija 1987, ob 20.30 bo v KULTURNEM DOMU v Gorici
'Jfn SLA VNOSTN1 KONCER T
V POČASTITEV 25-LETNICE ŠOLE GLASBENE MATICE V GORICI
Vredno pričevanje nekega časa
JANEZ POVŠE
Odločitev Knjižnice Kondor, da uvrsti v svoj niz naslovov tudi »Škofjeloški pasijon«, je nedvomno pomembno in zanimivo kulturno dejanje. Res, da gre za zapis verske igre, ki so jo v pričujoči verziji prvikrat »postavili na svetlo« 11. aprila 1721, res pa je tudi, da naša literarna in založniška zgodovina beleži prvi v celoti objavljeni zapis šele iz let 1916-17, ko je v Carnioli VII. - VIII. Josip Mantua-ni predstavil to nenavadno gledališko, versko pa tudi širše kulturno tvorbo v vsem njenem obsegu in podrobnostih. Sicer lahko odkrijemo tu pa tam le objavljene odlomke iz te zajetne in obširne freske, ki nam dandanes marsikaj pripoveduje o naši preteklosti, dediščini jezika in izročila, da ne rečemo tudi p posebnih zametkih gledališkega življenja, zajemajočega kar najširše plasti družbe tedanjega časa.
»Škofjeloški pasijon«, predstavljen istočasno v prepisu kakor tudi preprosti fonetični transkripciji - kar pomeni dostopno in za današnjega bralca poenostavljeno in v nekem smislu tudi pregledno obliko zapisa - je sicer za evropske pojme nastal nekoliko pozno, v poslednjem valu t.i. srednjeveškega gledališča, ki so ga v 17. oziroma 18. stoletju obudili jezuitje na pobudo ustreznih pobud cerkve. Že nekaj stoletij prej so se namreč širom po Evropi razmahnile predstave t.i. verskega gledališča, sila podobne kasnejšim, vendar v povsem drugačnih zgodovinskih okvirih. Toda tudi v tem najzgodnejšem obdobju nismo bili Slovenci povsem neudeleženi: viri navajajo, dg so menda leta 1298 kleriki na patriarhovem dvorišču v Čedadu uprizorili tridnevno pasijonsko igro, po svoji tridnevnosti menda med prvimi v Evropi^ če sploh ne gre za prvi primer v celoti. Kar se tiče »Škofjeloškega pasijona«, pa se spet povezujemo z našim zamejstvom, zakaj Lovrenc Marušič, kasneje kapucin z redovnim imenom pater Romuald, ki je poglavitni avtor zapisa in tudi prve izvedbe - sicer je bilo avtorjev prav gotovo več - je bil doma iz Štandreža.
In kaj je pasijonska igra? To je procesija na dan velikega petka, ki obnavlja in prikazuje prizore poslednjih dogodkov in trpljenja Kristusovega, v primeru »Škofjeloškega pasijona« igra na prostem, ki se pomika od postaje do postaje, kot slednje zaznamujejo poslednjo pot trpljenja in smrti, kjer se dogajanje premika od odra do odra - vsak
oder uprizarja eno podobo - ali pa izvajalci premikajo te odre. Gledališko vzeto je to barvita, v dobrem smislu naivna varianta na temo Svetega pisma, skorajda pomensko poenostavljena, prepisana v lahkotne in preproste verze, ki pa so namenjeni v prvi vrsti »predstavi«, uprizoritvi, dogodku, praznovanju, udeležbi praktično vseh prebivalcev. Skorajda bi lahko rekli, da je gledalcev malo, zakaj vsi tako ali drugače nastopajo, igrajo igro zase in svoje zadoščenje, vsi so izvajalci in gledalci hkrati, za vse je to priložnost praznika in praznovanja, preoblečenega cerkvenega dogodka, oziroma spremenjenega iz asketske besede v barvito in pestro podobo. Za primer: podobe so npr. Raj z Adamom in Evo; Smrt, ki ves čas nastopa in po človekovem padcu triumfira, jaše na belem konju, ovenčana je z lovorjevim vencem, oborožena z dolgo sulico, drugič spet nosi v roki peščeno uro; Gospodova večerja; Krvavi pot; Bičanje; Ecce homo; Kristus na križu; Mati sedem žalosti,-Skrinja zaveze in Božji grob. Nastopajo vsi znani udeleženci zgodbe z angeli, Luciferjem in drugimi hudiči, Judežem in Pilatom, zapis podrobno razčlenjuje število oseb, ki nosijo odre in število izvajalcem za posamezno podobo, uvodoma je uveden kar nekakšen pravilnik sodelovanja, tudi minimalne odškodnine, za celoten »Škofjeloški pasijon« je bilo potrebnih kar 278 oblek (!) - kar zgovorno priča o veličasnoti obsega in slednjič tudi dogodka.
Priprave na izvedbo so nedvomno trajale zelo dolgo, vse mesto je bilo obrtniško, organizacijsko in dobesedno izvedbeno vključeno v dogodek, šlo je resnično za nenavadno intenziteto pripetljaja, ki je animiral mesto in prostor do takšne mere, kakršne si dandanes pravzaprav niti več ne moremo predstavljati, zato je po svoje škoda, da pred nekaj leti za tisočletnico Škofje Loke niso ponovili tega zanimivega dogodka, čeprav je bil delno že napovedan. Seveda pa je izvedba takšnega »gledališča« izjemno zahtevna in nemara zahteva več strnjenega časa, kot ga doživljamo dandanes.
In kakršna je bila zgodovinska usoda te imenitne igre, tega imenitnega dokumenta časa? Nekaj desetletij so jo, namreč igro, redno izvajali, nakar je 1782 nastopil znani cesar Jožef, sin Marije Terezije, in z enim svojih dekretov praktično odpravil vse cerkvene sprevode. Kljub temu pa je ostal »Škofjeloški pasijon« zapisan, na razpolago in živ. Del naše kulturne zakladnice.
Roman Polanski
ROMAN O POLANSKEM
str. 430, lir 24.000
Izvrstni filmski režiser Polanski prvič opisuje svoje življenje v knjižni obliki in do podrobnosti razkriva tiste mozaične kamenčke svoje življenjske poti, ki jih pozna samo on. Pripoveduje nam o vojnem času v Poljski, ko je otroštvo preživljal za bodečo žico židovskega geta in na begu iz njega, saj je po nemajhnem čudežu ušel uničevalskemu nacističnemu taborušču...
Kot režiser pa nas v svoji zgodbi popelje v Pariz, London in Hollywood med filmske ustvarjalce, umetnike, slavneže ali čudaške neznance. Z njim tudi doživljamo silovit tragični udarec, ko mu umorijo ženo Sharon Tate in tri prijatelje...
Odkritosrčno in z občutkom napisano pripoved Polanskega dopolnjujejo številne fotografije.
Naprodaj v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI in '
KNJIGARNI TERČON, Nabrežina
Drugi koncert »Trieste prima«
Sakralna obrednost kontrabasista Grilla
MIRKO SLOSAR
»Concerto straordinario del contrabassista Fernando Grillo« je bila napoved drugega glasbenega večera »TRIESTE PRIMA« (mednarodna srečanja s sodobno glasbo), ki jih organizira CHROMAS -Združenje za sodobno glasbo. V luteranski cerkvi na Largo Panfili se je zbrala množica poslušalcev, da bi doživela ta nenavadni glasbeni dogodek - koncert za solo kontrabas. Med publiko smo žal pogrešali tako na prvem koncertu, ko je nastopila učenka Glasbene matice Trst, kot tudi na drugem tiste, ki so vodili in želijo še vplivati na oblikovanje glasbenega življenja Slovencev na Tržaškem (pri tem pa ne sledijo sodobnim glasbenim tokovom).
Koncert Fernanda Grilla (rojen 1945 v Foggii, študiral v Perugii) ni bil navaden glasbeni večer. Bil je obred, v katerem smo doživeli čustveno združitev glasbenika s svojim instrumentom. Grillova močna in sugestivna osebnost je ustvarila posebno vzdušje in napetost. Paganini na kontrabasu (kot bi ga lahko imenovali) je izvedel dialog z instrumentom interpretirajoč štiri svoje skladbe in glasbene stvaritve Karlheinza, Htohkhausna in Christiana Wolffa. Grillova igra je simboliziran govor — izpoved njegove duše. Usklajeni in estetsko oblikovani gibi njegovih rok in celega telesa jačajo vtis zvoka in tišine. S prefinjeno invencijo za koreografijo je Grillo povzdignil glasbeni večer na višjo raven in mnogoterost umetniškega izraza, dal mu je doživetje sakralnega obreda, še posebno s sklepno lastno skladbo GSTUSS, kjer je klečal ob ležečem kontrabasu in nanj igral z dvema lokoma. K posebno občutenemu doživetju je prispeval tudi prostor.
Grillo je prinesel tehniko igranja čela na kontrabas. Na kontrabasu je izkoristil vse zvočne možnosti (igranje po strunah, za kobilico, na vratu in polžu, igranje z lokom in prsti po lesu, igranje z lokom po loku...). Njegova glasba je splet melodičnih nizov z drugimi zvoki, ki obogatijo glasbeno izpovedno moč.
Grillov neobičajni odnos do umetnosti, njegovo čustveno doživljanje instrumenta in njegova umetniška moč, s katero posega v drobovje čustvenega doživljanja, ga postavljajo kot nekaj posebnega in edinstvenega v sodobnem glasbenem svetu.
V Vidmu je bila zanimiva filmska revija
Mogočen nemški ekspresionizem
ALEŠ DOKTORIČ
Pred tednom dni se je v Vidmu končala nadvse zanimiva filmska revija CINEMA ESPRESSIONISTA, ki je od srede, 20. maja, v osmih dneh natrpanih predvajanj prikazala mogočen lik nemškega ekspresionističnega filma. Pobudnik je bil videmski filmski krožek Centro espressionisti cinematog-rafiche (C.E.C.) v sodelovanju z Goethe Institutom, dvorano d'essai Ferrovi-ario, Furlansko kinoteko v Gemoni in s podporo PROTEGO S.p.A. Pokroviteljstvo nad vso manifestacijo pa je prevzelo odborništvo za kulturo videmske pokrajinske uprave.
Nemški ekspresionistični film se je razvil za časa VVaimarske republike v prvih letih po prvi svetovni vojni in trajal nekako do srede dvajsetih let. Obdobje označi Siegfrid Kracauer v svoji zgodovini nemškega filma FROM CALIGARI TO HITLER kot čas množičnega bega pred resničnostjo, zbeganosti sredi povojne nepričakovane svobode in potrebe po vodilni osebnosti: vse to se zrcali v tedanjem filmu. Čeprav so znaki nove smeri vidni že pred vojno, se pa ekspresionistični film začne leta 1919 s slovitim DAS KABINETT DES DR. CALIGARI, ki ga je režiral Robert Wiene, scenografijo pa so pripravili umetniki ekspresionistične skupine Der Sturm.
JEZIK IN OBLIKE NEMŠKEGA EKSPRESIONIZMA je bil tudi naslov posveta, ki je bil v soboto, 23. maja, v dvorani Aiace v Vidmu. Sodelovali so prof. VVolfgang Kaempfer, docent nemškega jezika in literature na tržaš-
ki univerzi, Leonardo Ouaresima z univerze v Bologni in tržaški filmski kritik Lorenzo Codelli.
Leonardo Ouaresima je z izredno prodornostjo osvetlil značilnosti ekspresionističnega filma, ki je zrasel iz spoja ljudskega filmskega spektakla z visoko kulturo tedanjega časa. Tedanje ekspresionistično gledališče je na film vplivalo prek svojih najvidnejših igralcev, s skopo mizansceno v zaprtih prostorih z značilno tehniko kontrasti-ranega osvetljevanja figur in poudarjanjem sence predmetov in ljudi. Literatura je zanesla vanj svojo pravljično in magično dimenzijo. Kljub temu, je nadaljeval Ouaresima, se kaže izvirna izrazna zavest v grajenju prostora s čisto filmskimi postopki, v bujni metaforiki in odkrivanju podzavestnih sil ter v svojem protislovnem značaju: ekspresionistični film predstavlja drobec takratne filmske proizvodnje, a njegov vpliv je bil najmočnejši; njegova podoba je celovita, kljub dejstvu, da so pri njem sodelovali tvorci različnih umetniških tradicij; velik je doprinos likovne umetnosti, še večja pa filmska učinkovitost del. Sploh pa se je v ekspresionističnem filmu utrdil pojem režiserjevega avtorstva in prav na tem področju je ekspresionistična težnja po totalnosti umetniškega dela dosegla svojo najustreznejšo uresničitev.
Prof. Wolfgang Kaempfer je ekspresionizem očrtal predvsem z vidika literarne zgodovine. Revolta proti običajni resničnosti, je ekspresioniste spravila v sozvočje s tedanjimi znanstvenimi teorijami, ki so razbile usta-
ljeni model sveta in s tem medsebojno odvisnost subjekta in objekta časa in prostora. Jaz se je s tem vrnil v naročje narave in se z njo istovetil.
Lorenzo Codelli pa je v svojem zanimivem a pregostem posegu osvetlil vlogo nemških filmskih ustvarjalcev, ki so se pretakali že pred nastopom Hitlerja v ZDA. Zaradi exodusa večine tedanjih filmskih ustvarjalcev segajo vplivi ekspresionističnega filma skozi hollywoodsko grozljivko tridesetih let, črni film štiridesetih let do današnjih dni. (Za ponočnjake so se v poznih urah vrteli novejši filmi, ki so se tako ali drugače navezovali na nemški ekspresionizem: Scottov BLADE RUN-NER, Herzogov NOSFERATU, Well-sov. LE PROCES).
Codelli je vzel v pretres predvsem fotografa Karla Freunda in scenografa Hansa Dreierja. Uvodoma je še poudaril, da bi verjetno bilo bolje govoriti o »ekspresivizmu«, ker se tako imenovane ekspresionistične prvine kažejo že prej tudi v drugih kinematografijah.
Revija CINEMA ESPRESSIONISTA ima več zaslug. Prvič: po retrospektivi na festivalu v Benetkah pred. več kot desetimi leti je to prvi celovitejši prikaz nemškega ekspresionističnega filma. Italijanski kinotečni viri razpolagajo le s tretjino filmov, ki smo jih tu ogledali. Velik del je prišel naravnost iz Wiesbadna, kjer ima sedež Deut-sches Institut fuer Filmkunde.1 Drugič: kljub nekaterim vidnim izpadom, kot sta npr. DOKTOR MABUSE, DER SPI-ELER (22) in DIE NIBELUNGEN (23-24) Fritza Langa, je bila gledalcu dana izjemna priložnost, da preveri svežino slovitih klasikov. Medtem ko so nekateri ohranili izrazno moč nedotaknje-
Proslavili obletnico Društva pisateljev iz Makedonije
V Skopju so proslavili 40-letnico Društva književnikov Makedonije. Posebno zahvalnico in priznanje so dali Blažu Koneskemu, Slavku Janevske-mu in Vasilu Iljovskemu, ki so zaslužni za ustanovitev tega društva.
Sprejeli so tudi pobudo društva, da bi skopska založba Misla natisnila »Jugoslovansko edicijo v 300 knjigah«. Kot je razumeti, gre za najboljša dela pisateljev jugoslovanskih narodov in narodnosti v makedonščini.
Pripravili so tudi posebno razstavo, ki kaže razvoj makedonske književnosti in znanosti.
■ Poljski gledališčniki iz Košalina so pred kratkim nastopili v Mostarju z Mrožkovo igro »Emigranti«. Zrežiral jo je znani igralec in režiser Joz-sef Frizslewicz. Publika je z veseljem sprejela poljske goste, ki so igrali Mrožka avtentično in z veliko »iskrenosti«.
Anton Petje v filmu
Ta čas snemajo v okolici Kostanjevice nov slovenski film (producent je VIBA), za katerega je literarno predlogo posredoval Miloš Mikeln, scenarij pa napisal Rajko Ranfl, ki je obenem tudi režiser. Delo - komedija pripoveduje o koncu vojne in obdobju takoj po osvoboditvi, naslov pa je »Živela svoboda«. V eni izmed glavnih vlog nastopa tudi član SSG Anton Petje
Štirideset let od prvega jugoslovanskega celovečernega filma »Slavica«
Prvi povojni celovečerni jugoslovanski film »Slavica« slavi štiridesetletnico. »Slavica« je začrtala optimistična pričakovanja novih možnosti v filmskem mediju, hkrati pa z vsem zanosom odslikala čas NOB in človeških preizkušenj, seveda z močnimi poenostavitvami, ki jih opazimo bolj danes, razvajeni od zahtev po vsestranski popolnosti.
Z veliko pričakovanja in optimizma so film prvič prikazali 12. maja 1947. Režiser Vjekoslav Afrič je takrat tudi zapisal, kako s Skriginom nista bila zadovoljna z interpretacijo filma »V gorah Jugoslavije«, ker idejno ni slonela na domači izkušnji in se mu je poznal sovjetski vpliv. Afrič meni, da je »Slavica« nastala iz domačih tal in idej, tudi polemično s prej omenjenim filmom.
no (Langov METROPOLIS (26), FAUST (26) Friedricha Wilhelma Mur-naua, SVLVESTER (23) Lupu Picka), so drugi verjetno še pridobili na njej (Langov DER MUEDE TOD (21), GOLEM (20) Paula Wegenerja, DER ŠTUDENT VON PRAG (26) Henrika Gale-ena in predvsem DIE STRASSE (23) Karla Gruneja), Murnauov NOSFERATU (21) pa se je v primerjavi z današnjimi grozljivkami zdel skoraj parodija. SCHATTEN (23) Arthura Robinsona in HINTERTREPPE (21) Leopolda Jessnerja sta bila pravi vzorec ekspresionističnega filma. Zablesteli pa so tudi nekateri manj znani filmi (gledališki VON MORGEN BIS MITTER-NACHT (20) Karla Heinza Martina, RASKOLNIKOV (23) in ORLACS HA-ENDE (24) Roberta Wieneja), drugi so nakazovali že pot v realizem nove. stvarnosti (TORGUS (21) Hansa Kobeja, že omenjeni Dlfe STRASSE. Predvajani so bili še (odvečni) Langov prvenec DIE SPINNEN (19), ZUR CHRONIK VON GRIESHUUS (25) Arthura von Gelacha, DAS VVACHSFl-GURENKABINETT (24) Paula Lenija in DER SCHATZ (23) Georga Wilhel-ma Pabsta. Nazadnje: hote ali nehote uvaja revija nekakšno specializacijo naše dežele v odkrivanju nemega filma. V Pordenonu so vsako leto Dnevi nemega filma, Cineteca del Friuli v Gemoni pa je tudi usmerjena v to obdobje.
V drugem kolu evropskega košarkarskega prvenstva v Atenah
Senzacionalna zmaga Grkov proti Jugoslaviji
ATENE Senzacionalna zmaga Grkov proti Jugoslaviji v skupini A in samostojno vodstvo Italije v skupini B sta glavni oznaki drugega kola evropskega košarkarskega prvenstva v Atenah. V luči dosedanjih rezultatov kaže, da bodo »azzurri« zlahka osvojili prvo mesto v . svoji skupini, a »plavi« se bodo težko izognili četrtemu. Skratka, obeta se četrtfinalni dvoboj Italija - Jugoslavija.
SKUPINA A
Grčija - Jugoslavija	84:78
(42:49)
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 18 (4:4), A. Petrovič 5, Djordjevič, Kukoč 2,
DANAŠNJI SPORED
9.00 SZ - Romunija (skupina A); 11.00 Nizozemska - Italija (skupina B); 14.00 Izrael - ZRN (skupina B); 16.00 ČSSR - Poljska (skupina B); 19.00 Grčija - Španija (skupina A); 21.00 Jugoslavija - Francija (skupina A).
Paspalj 24 (4:5), Grbovič 11, Radovič 2 (0:1), Vrankovič 2 (0:2), Radovanivič 10 (0:1), Radja, Cvjetičanin 4.
GRČIJA: Gallis 44 (10:11), Stavropo-lus 1 (1:2), Jannakis 11- (4:4), Kamburis 5 (1:2), Linardis, Romanidisi, Filipu 4 (0:2), Andricos 2, Fasulas 8, Joanu, Christodolu 9 (1:3)
PON: Hristodolu (32), Vrankovič (39), Kamburis (39), Radovič (40), D. Pe-trvi (40).
Tokrat Jugoslavija, žal, ni taktizirala, poraz je realen in pekoč, kritike na račun Čosičevega dela baje že plamtijo, saj kaže, da se celo nekateri igralci niso strinjali z vodenjem tekme proti Sovjetski zvezi. Kakorkoli že, je gostitelj Grčija kaznovala nadutost »pla-vih«, ki so igrali zelo slabo in kot že proti SZ imeli zelo slab odstotek v metih. Krajevni ljubljenec Gallis, Grk ameriške košarkarske šole, je dosegel 44 točk (zadnja dva izpod koša, čeprav je visok komaj 183 cm), kot že v prvi tekmi z Romunijo. Na drugi strani pa je Dražen Petrovič v drugem polčasu dosegel en sam koš.
Vse kaže, da se bo morala Jugoslavija zadovoljiti s končnim' četrtim mestom v skupini, saj bo začetna poraza težko nadoknaditi.
OSTALA IZIDA: Španija - Romunija 116:98 (70:51); SZ - Francija 107:78 (55:37).
LESTVICA: Grčija, Španija in SZ 4, Jugoslavija, Romunija in Francija 0.
___________SKUPINA B
Italija - Poljska 99:85 (51:44)
ITALIJA: Montecchi 2, Gentile 12, Magnifico 13, Tonut, Brunamonti 16, Villalta 4, Riva 32, Morandotti 8, Costa 7, Carera 5, lacopini in Gilardi.
POLJSKA: Zelig 26, Prostak, Borica, Sobczynski 2, Ječkorek 2, Binkowski 25, Szczubial 19, Kobylanski, Fiedler 5, Fikiel 6.
SONDIKA: Petrovič (Jug.) in Lee-mann (Švi.); PM: Italija 24:31, Poljska 7:14. PON: Jehorek (37) in Fikiel (39). TRI TOČKE: Brunamonti 2:3, Riva 5:10, Zelig 3:9, Sczupial 4:7, Fiedler 1:3. SKOKI: Italija 34, Poljska 27.
Po dveh kolih je Italija še edino nepremagano moštvo te skupine, ki je resnično zelo skromna, saj »azzurri« doslej res niso naredili dosti, da bi zaslužili ta primat. Poljake so sicer zlahka premagali, a sredi drugega polčasa so ti celo povedli (67:65 v 26') in le Careri in odličnemu Brunamontijo se je treba zahvaliti, da je rezultat dobil končne razsežnosti. Italijani so bili v obrambi kar se da raztreseni, da sta strelca Zelig in Binkowski polnila koš kot za stavo, na drugi strani pa je bil učinkovit Riva, ki je v prvem polčasu dosegel 22 točk, a v nadaljevanju manj igral. Med mladimi se je izkazal Gentile, predvsem v obrambi. Kakorkoli že, je jasno, da bo Italija v tej skupini zlahka prišla do prvega mesta oziroma si to uvrstitev lahko zapravi le sama.
OSTALA IZIDA: Nizozemska - Izrael 61:60 (43:24); ČSSR - ZRN 95:72 (48:31).
LESTVICA: Italija 4, Izrael, ČSSR, Nizozemska in Poljska 2, ZRN 0.
Tenis: prvenstvo Francije
Ženski finale Graf - Navratilova
PARIZ — Nič novega v ženskem teniškem svetu. Tudi v finalu mednarodnega prvenstva Francije se bosta pomerili veteranka Martina Navratilova in mlada Zahodna Nemka Steffi Graf.
Grafova je v prvem polfinalu po dolgem boju s 6:4, 4:6, 7:5 premagala Argentinko Sabatinijevo, ki igra čedalje bolje in je po učinku zdaj enakovredna nasprotnici, s katero se poteguje za nasledstvo Navratilove. Ta je v drugem srečanju s 6:2, 6:2 odpravila Evertovo, ki ji zdaj res ni več dorasla, kot sicer že nekaj let, da je ta včasih izreden dvoboj izgubil dobršen del svojega nekdanjega čara.
Danes bodo na vrsti moški, polfinalna para pa sta Lendl - Mecir in Becker - Wilanden
Kostadinova 202 cm!
LAGE (ZRN) Na mednarodnem atletskem mitingu v tem kraju je Bolgarka Štefka Kostadinova v skoku v višino dosegla znamko 202 cm, kar je letošnji najboljši dosežek.
»Giro«: včerajšnja etapa povzročila pravo »revolucijo«
Veliki dan Roberta Visentinija
Nogomet: kvalifikacije za EP under 21
»Azzurrom« dragocena točka
SAN MARINO — In naposled je nastopil veliki dan Roberta Visentinija! Slednji ni v kolesarskem ambientu preveč priljubljen, ker je pač iz premožne družine, vendar pa je včeraj, ko je bilo vreme obupno (dež, veter ipd.), dokazal, da zna trpeti in da mu dejstvo, da je pač bogat, ni škodovalo na njegovi poti v sam kolesarski vrh.
Ni še povsem jasno, ali je bil včeraj Visentini nepremagljiv ali pa so vsi ostali naleteli na popolnoma črn dan. Dejsto pa je, da je na tej 46 km dolgi etapi na kronometer, od katerih je zadnjih 15 km zelo strmih, popolnoma pregazil svoje nasprotnike. Švicarja Romingerja je pustil za sabo za ITI", izvedenca za dirke na kronometer Poljaka Piaseckega za 1'20", odličnega Angleža Millarja za 2'42", dotedanjo roza majico in klubskega tovariša Irca Rocheja kar za 2'47". Argentin je včeraj izgubil skoraj tri minute, še potol-
čeni Saronni pa je komaj prispel med prvimi petdesetimi.
Seveda se je na skupni lestvici zgodila prava revolucija. Visentini je premočno prevzel vodstvo (dobil je tudi 20 sekund odbitka za včerajšnjo zmago), na drugem mestu pa mu po skoraj triminutnem zaostanku sledi Roche. Čeprav se sedaj bližajo gorske etape v Dolomitih, Visentini lahko izgubi »Giro« le sam. Njegov največji nasprotnik je prav klubski tovariš Roche, ki pa je že izjavil, da se bo podrejal ekipni logiki in da bo pomagal Visen-tiniju.
Tako včerajšnji zmagovalec kot bivša roza majica sta izjavila, da je letošnji »Giro« zelo trd in da je po težavi podoben Touru de France.
Danes bo na sporedu najdaljša etapa, 260 km dolga pot od San Marina do Lida di lesolo, ki pa bo ravninska.
Vrstni red 13. etape: 1. Visentini (It.), ki je 46 km na kronometer od Riminija do San Marina prevozil v Lir39" s poprečno hitrostjo 38,520 km na uro; 2. Rominger (Švi.) po ITI"; 3. Piasecki (Pol.) po 1'20"; 4. Bernard (Fra.) po 132"; 5. Lejarreta (Špa.) po 1'55"; 6. Breukink (Niz.) po 2'00"; 7. Fondriest (It.) po 2T3"; 8. Thurau (ZRN) po 2'27"; 9. Škoda (ČSSR) po 2'29"; 10. Mujiča (Špa.) po 2'41”; 11. Millar (VB) po 2'42"; 12. Roche (Irs.) po 2'47".
Skupna lestvica: Visentini (It.) 57.21'09"; 2. Roche (Irs.) po 2'42"; 3. Rominger (Švi.) po 3T2"; 4. Breukink (Niz.) po 3'30"; 5. Millar (VB) po 4'55"; tl Giupponi (It.) 5'37"; 7. Lajarreta (Špa.) po 5'59"; 8. Anderson (Avstr.) po 6T7"; 9. Bombini (It.) po 6'29"; 10. Pag-nin po 6'45"; 12. Argentin (It.) po 6'56"; 23. Saronni (It.) po 9'49".
Švedska - Italija	2:2 (1:0)
STRELCI: Eskilsson v 35, Giunta v 62', Zanoncelli v 64' in Vattovaara v 76'.
ITALIJA: Gatta, Ferrara, Maldini, Brambati, Benedetti, Lucci, Zanoncelli, Cucchi, Galderisi, Notaristefano (Berti od 59'), Giunta (Scarafoni od 79').
Italijanski reprezentanci mladih v kvalifikacijskem srečanju za EP s švedskimi vrstniki ni uspelo »maščevati« članov za poraz od prejšnjega dne, a so pred povratnim srečanjem z osvojeno točko lahko več kot zadovoljni. Povsem drugačna je ocena, kar se tiče igre. Tudi tokrat so »azzurri« igrali brez idej. Na zatožni klopi so vezni igralci in napadalci, pač tisti, ki v prvenstvu životarijo v senci velikih tujih asov in bolj izkušenih rojakov A reprezentance. Po uvodnem zadetku Švedov je celo zgledalo, da je poraz neizbežen. Maldini je v drugem delu
poslal na igrišče Bertija, ki je poživil igro in »azzurri« so brž dosegli dva zadetka, a nepazljivost vratarja Gatte je botrovala izenačenju gostiteljev. Lestvica: Švica in Italija 4, Portugalska in Švedska 2.
Teniško SP over 35: danes polfinale
V Gradežu se nadaljuje teniško svetovno ekipno prvenstvo over 35. Danes bo na vrsti polfinale (ob 14. uri na igriščih Teniškega kluba iz Gradeža) .
Jugoslovanska reprezentanca je v osmini finala klonila Avstriji 0:3, medtem ko je Italija s Franchittijem, Zuga-rellijem in Bertoluccijem odpravila Belgijo 3:0.
Jutri bo končnica prvenstva. Ob 12. uri bo srečanje za 3. mesto, odločilno srečanje za svetovni naslov bo ob
16.30.
Šah: Vidmarjev memorial
Gostiša presenetil
PORTOROŽ — V drugem kolu šahovskega 7. Vidmarjevega memoriala je sovjetski velemojster Psalis premagal Novogoričana Grosarja, Gostiša pa je napravil največje presenečenje z zmago nad Kitajcem Ju Junom. V prekinjenih partijah prvega kola je Grosar premagal Šifrera, Csom pa Vero.
(J. Kreft)
Uspeh naših miniodhojkarjev
Sočani prvaki
Najmlajši odbojkarji Soče Če-rimpex in sicer Matej in Simon Černič, Danijel in Manuel Soban, Darko Brumat in Igor Perkon so letošnji novi goriški pokrajinski prvaki v minivolleyu.
Za ta naslov se je potegovalo poleg Soče še osem ekip: kar tri od Oiympie, po dve od Vala in Našega prapora in še Torriana iz Gradišča kot edini italijanski predstavnik. Tekmovanje je potekalo v celoti v sovodenjski telovadnici. (P. T.)
šport na primorskem
Vozila za obstanek
Do konca prvenstva v slovenski nogometni ligi ostajajo še tri kola. Že nedeljsko srečanje bo morda odločilo o usodi nogometašev Vozil, ki se krčevito borijo za obstanek v ligi. Igrali bodo proti Ljubljani, njihova naloga pa ne bo lahka, saj ne bodo mogli zaigrati kar štirje standardni nogometaši. V prejšnjem kolu so Vozila dobro opravila nalogo, saj so igrala neodločeno, 1:1 z Želježničarjem v Mariboru, neposrednim tekmecem za obstanek. Koprčani mirno pričakujejo konec prvenstva, priložnost za 1. mesto so izgubili, verjetno bodo na koncu drugi. V nedeljo so zanesljivo zmagali v Kranju s 3:0.
Poleg nogometašev v ligaških tekmovanjih zdaj tekmujejo le še balinarji. V prvi zvezni ligi je sežanska Skala doživela poraz proti Ini. Najpomembnejšo zmago v medrepubliški ligi pa je med primorskimi ekipami doseglo SGP Gorica.
Kegljači in kegljačice ankaranske Adrije so dosegli lep uspeh na mednarodnem turnirju v Ankaranu, kjer so zmagali v obeh konkurencah. Nastopilo je 200 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, ZRN in Jugoslavije. Omenimo naj še, da so rokometaši Jadrana osvojili jugoslovanski rokometni pokal za območje primorske rokometne zveze, saj so v finalu premagali Ajdovščino.
Trenutno velja posebna pozornost na Primorskem šahu, saj se je v Portorožu začel veliki mednarodni turnir za Vidmarjev memorial. Na njem nastopajo štirje velemojstri, med mednarodnimi mojstri je tudi Novogoričan Aljoša Grošar. (DK)
Tenis: za italijanski pokal
Za slovo poraz gajevcev
ATO - GAJA 4:2
Visintin - Pregare 6:4, 2:6, 6:3; Tonsa - Čorbo 6:2, 6:0; Magris - Dorjan Gomizelj 7:5, 6:4; Kliner - Baldisin 6:7, 7:5, 4:6; Tonsa - Magris, Čorbo - Pregare 6:3, 6:2; Kliner - Pahor, Coretti - Baldisin 5:7, 2:6.
S tekmo proti ekipi ATO so gajevci zaključili svoje prvenstvo. Kljub porazu so se prvouvrščenemu na lestvici dobro upirali in z malo več športne sreče bi lahko remizira: li. Tokrat se je izkazal Baldisin, ki je direktno prispeval za obe osvojeni točki.
»OVER 35«: S. MARCO - GAJA 0:3
V zadnjem kolu tega prvenstva so Gajini predstavniki gladko zmagali. To je že tretja zmaga gajevcev, ki tako dokazujejo, da so enakovredni ostalim ekipam iz dežele.
UNDER 16
Naše predstavnice »under 16« so v soboto zmagale brez borbe, ker se goriške nasprotnice niso predstavile na igrišču. Poleg ekipnih tekmovanj se naši tenisači udeležujejo raznih turnirjev pokrajinskega in deželnega značaja, ki se vrstijo čez vse poletje. Omenili bi odlično 7. mesto Dorjana Gomizlja od 120 nastopajočih na turnirju Gran Prix Bingo, ki ga je organiziralo škedenjsko teniško društvo Terni. Za najmlajše pa je gradeško društvo organiziralo deželni promocijski turnir pod pokroviteljstvom krajevne turistične ustanove. Gaja je nastopila s svojima predstavnikoma Borutom in Alešem Plesničarjem, ki sta na 64 nastopajočih zasedla odlično 3. oziroma 10. mesto. (E. P.)
Priziv Muggesane zavrnjen
Zarji je odleglo
Vodstvu, nogometašem in pristašem Zarje je končno odleglo. Disciplinska komisija nogometne zveze je namreč zavrnila priziv Muggesane, ki je zahtevala ponovitev zgubljenega srečanja z Opi-cino in tekmo registrirala z 2:0 za Opicino.
Disciplinska komisija je v zelo dolgi utemeljitvi svojega sklepa prišla do zaključka, da je sodnik storil povsem prav, ko je prekinil srečanje. Kot znano ga je v 74. min. fizično napadel odbornik Muggesane, ki je bil na tekmi stranski sodnik. V poročilu je rečeno, da sodnik ne bi mogel več objektivno opravljati svoje naloge, društvo Muggesana pa odgovarja za dejanja svojih članov. Komisija je vročekrvnega odbornika diskvalificirala kar ža pet let.
Na končni lestvici 2. amaterske lige ostaja torej Muggesana s točko manj od Zarje. Na zvezi je torej prevladala logika pravičnosti in nedvoumnega tolmačenja pravilnika.
»Zatišje« za Borove atlete
Po vrsti moštvenih tekmovanj, na katerih so ekipe atletskega društva Bor Infordata nastopale s spremenljivo srečo in so v glavnem nabirale izkušnje, je za atletiko prišlo do nekakšnega zatišja. V tem kratkem predahu so nekateri skušali sanirati poškodbe, maturantje so se v glavnem posvetili študiju, ostali pa so ta čas izkoristili za dvig forme. Junij je namreč mesec, v katerem so na vrsti številni in zanimivi mednarodni mitingi. Za nekatere atlete, kandidate za normo, ki bi jim omogočila nastop na državnem prvenstvu, bo to lepa priložnost, da ta dvig forme tudi realizirajo z rezultati.
Jutri bo skupina naših atletov nastopila na tradicionalnem nočnem mednarodnem mitingu v San Vito al Tagliamento. Tu bosta dobila svojo priložnost predvsem oba metalca kopja Gabrijel Sedmak in Alan Oberdan. Prvi se zanesljivo približuje cilju za prvi del sezone - 65 m. Za drugega velja, da se z zadnjimi dobrimi rezultati nakazuje možnost zaključevanja dolgotrajnega procesa osvajanja gibalnih vzorcev najsodobnejše tehnike meta kopja, ki mu jo z največjo možno strokovnostjo in avtoriteto posreduje prof. Toblak. Nedeljski mednarodni miting v Vidmu pa bo dal^odgovor na vprašanje, ali bo Aljoši Škabarju na 110 m z ovirami končno le uspelo po-
staviti rezultat, ki nekaj časa »visi« v zraku. Ta rezultat bo mogoč, ko se bo svoje naloge lotil s potrpežljivostjo in brez brzjopletosti ter s primerno zbranostjo. Škoda je le, da si je gleženj poškodoval naš četrti atlet za normo. To normo lovi v troskoku. To je Igor Sedmak. Na tako priložnost bo bržčas treba počakati kar do jeseni. Zadeva z normami pa je v tem trenutku še na moč skrivnostna, saj atletska federacija Italije le-teh še ni obelodanila, zatorej je naše vedenje o normah le empirično. V sklop teh tekmovanj konec tedna, ki se jih bodo udeležili naši atleti, spada vsekakor tudi veliki mednarodni miting v sredo v Mariboru. Na njem bo nastopil samo trenutno najboljši atlet društva Gabrijel Sedmak. (I. P.)
ZSŠDI
sklicuje v sredo,10. 1. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu sejo smučarske komisije. Dnevni red: 1. pregled minule sezone in delovanje meddruštvene zamejske smučarske tekmovalne ekipe; 2. finančni pregled; 3. razno.
ŠD ZARJA
sklicuje svoj redni letni občni zbor na svojem sedežu v Bazovici v sredo, 10. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila; 2. volitve; 3. razno.
SHINKAI KARATE KLUB vabi vse ljubitelje karateja na na-stop-trening mojstra Takashija, ki bo v torek, 9. t. m., od 19. do 21. uri v zgoniški telovadnici. Vabljeni!
ZSŠDI
sklicuje dne 12. junija ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani I. Gruden v Nabrežini IZREDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. spremembe statuta.
Ob 20.15 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju pa bo REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsedstva; 3. poročila; 4. pozdravi in diskusija na poročila; 5. razrešnica odboru; 6. volitve novega odbora; 7. zaključki,
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sklicuje v ponedeljek, 8. junija 1987, v mali dvorani Borovega športnega centra svoj REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. predsedniško poročilo o delovanju Združenja; 4. razprava o poročilu; 5. razno. Začetek v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem pa ob
20.30.
ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMORJE sklicuje v sredo, 10. junija, v Soščevi hiši na Proseku v prvem sklicanju (ob 20. uri) in v drugem sklicanju (ob 20.30) 22. redni občni zbor s sledečim
dnevnim redom: 1. izvolitev predsednika občnega zbora; 2. poročilo predsednika; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo predsednika nadzornega odbora; 6. izvolitev novega odbora; 7. razno. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 7. junija, izlet na Mašun in na Sviščake (Ilirska Bistrica) in srečanje s SK Snežnik. Prevoz z lastnimi sredstvi, na razpolago bo nekaj mest v kombiju. Zbirališče ob 7. uri v Bazovici pred cerkvijo. Za informacije tel. na št. 200236 in 910327 v večernih urah.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo zadnja seja glavnega odbora v tem šolskem letu v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20.
JK ČUPA IZ SESLJANA prireja v poletni sezoni tečaje jadranja: za otroke od 6. do 12. leta na jadrnicah razreda optimist, za mlade od 14. leta dalje tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. t. m., 6. 7., 20. 7. in 3. 8. Tečaji na deskah pa 29. t. m., 6.
7.,	13. 7. in 20. 7. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do 18. 6. ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
Na šahovskem bvzopoteznem turnirju v Baru Luksa na Proseku
Pertot pred Filipovičem
Pred dnevi je bil na Proseku, v Baru Luksa kvaliteten šahovski hitropotezni turnir, katerega se je udeležilo skupno 16 šahistov iz zamejstva in iz matične domovine. To je prvič po daljšem obdobju, da se pri nas obnovi šahovska dejavnost, za to pa gre zasluga dinamičnim šahovskim delavcem s Proseka ter seveda Baru Luksa, ki je ponudil prostore, pogostil šahiste ter tudi preskrbel pokale za prvouvršče-ne. Po tej pozitivni izkušnji gre tak turnir vsekakor ponoviti.
Turnir je imel še kar nenavaden potek. Mojster Filipovič in državni prvokategornik Egon Pertot sta igrala turnir zase, saj so vsi ostali favoriti takoj potonili v anonimnem turnirju. Na koncu je slavil Pertot, ki je v neposrednem srečanju premagal Filipoviča. To je bil edini poraz tega igralca, glede na to pa, da je Pertot remiziral le z Antončičem, vse ostale partije pa je zmagal, mu je zmaga pripadala z minimalno prednostjo pol točke.
Na tretje mesto se je prebil državni drugokategornik Dušan Jelinčič, ki je osvojil enako število tokč kot Danilo Ukmar, vendar pa je nato osvojil medsebojno dodatno srečanje. Nekoliko je
tokrat razočaral Drago Bajc, ki je prav gotovo spadal med favorite tega turnirja.
Končna lestvica: 1. Egon Pertot 14,5; 2. Božo Filipovič 14; 3. Dušan Jelinčič 10; 4. Danilo Ukmar 10; 5.-6. Drago Antončič in Sandi Batič 8,5; 7.
Cveto Prašelj 8; 8. Drago Bajc 7,5; 9. V. Slavkovih 6,5; 10.-11. Filibert Bendetič in Ilija Andric 6; 12.-13. Hilarij Sosič in Dario Tence 5,5; 14. Janez Povše 4; 15. S. Bernetič 3,5; 16. J. Rauber 3.
(Na sliki: trenutek s turnirja na Proseku)
UNDER 14 ŽENSKE
V Tržiču in Pierisu se bo jutri začel sklepni del za naslov pokrajinskega prvaka. Poleg šesterk Fincantierija in Pierisa na tem finalu nastopata še postavi Sovodenj Agoresta, ki so zmagovalke goriške skupine, in Soče Cerim-pexa, ki je zasedla drugo mesto.
Razpored srečanj je naslednji: jutri ob 16.30 v Tržiču: Fincantieri - Sovod-nje Agorest; ob 16.30 v Pierisu: Pieris -Soča Cerimpex; 8.6. ob 17.30 v Sovod-njah: Soča Cerimpex - Fincantieri; 9.6. ob 17. uri v Sovodnjah: Sovodnje Agorest - Pieris; 10. 6. ob 17.30 v Sovodnjah: Soča Čerimpex - Pieris; 11.6. ob
16.15	v Sovodnjah: Sovodnje Agorest -Fincantieri; 13.6. ob 16.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje Agorest; 14.6. ob 11. uri v Tržiču: Fincantieri.- Soča čerimpex.
Na Tržaškem
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Uradnih lestvic tudi ta teden niso izdali zaradi napak in nepravilnosti v prejšnjih sporočilih. Neuradno lahko rečemo, da je v skupini B, kjer nastopajo naše šesterke, zmagala OMA Armes, Sloga Koimpex pa je druga. Na varnem (četrti?) bi moral biti tudi Bor Friulexport, ki je v sinočnjem postici-piranem srečanju zadnjega kola s 3:0 premagal Vivai Busa. Žal je formalno izpadel Breg (v sredo je s 3:0 zgubil s slogašicami), a v praksi bi ga morali prihodnje leto znova vključiti v 1. divizijo. Zagotovo pa so v 2. divizijo (ali jo bodo sploh ustanovili?) izpadle mlade igralke Sokola.
UNDER 14 ŽENSKE Skupina A
Pred zadnjim kolom je jasno le to, da je Bor Friulexport zmagovalec skupine. Za ostali dve mesti je boj izredno ogorčen. Brežanke lahko na drugem mestu celo dohitijo OMA Armes (neposredni dvoboj bo v ponedeljek zvečer), a Sloga A (v zaostalem srečanju je s 3:0 premagala Volley Club) lahko na tretjem mestu dohiti Brežan-ke
IZIDI 13. KOLA: Virtus - DLFAC 2:1, Breg A - Bor Friulexport 1:2, Vol-ley Club - OMA Armes 0:3.
LESTVICA: Bor Friulexport 22, OMA Armes 19, Breg A 17, Sloga A 13, Vulley Club 10, Virtus 5, DLFAC 2. Sloga A in DLFAC imata tekmo manj.
Skupina B
Polfinalisti so tu znani. Zmaga Ricrea-torija je velika senzacija, a odličen je tudi uspeh Sokola in Kontovelk, Sloga B in Breg B pa sta zelo mladi postavi,
za katere je bilo prvenstvo le koristna preizkušnja.
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Breg B -CUS 2:1, Kontovel Electronic shop -Sokol 2:1, Ricreatori - Sloga B (jutri).
LESTVICA: Ricreatori 18, Sokol in Kontovel Electronic Shop 14, CUS 9, Sloga B 8, Breg B 4. Sloga B in Ricreatori imata tekmo manj.
Na Goriškem
1. MOŠKA DIVIZIJA
NAŠ PRAPOR VAL CARROZZE-RIA MUŽIČ IN KORENČIČ - CORRI-DONI 0:3 (14:16, 4:15, 6:15)
NAŠ PRAPOR VAL: Vogrič, Štekar, Buzzinelli, Zavadlal, Tomšič, Mužič, Pintar.
Niti pred domačim občinstvom ni uspelo združeni ekipi premagati povprečne, a zagrizene goste. Naši so bili na tem, da osvojijo prvi set, saj so vodili 14:9, tedaj pa so neverjetno popustili in izgubili potrebno koncentracijo. V nadaljevanju so igrali slabo in nezbrano.(M. V.)
NAŠ PRAPOR VAL CARROZZE-RIA MUŽIČ IN KORENČIČ - CALDI-NI 1:3 (15:10, 8:15, 8:15, 10:15)
NAŠ PRAPOR VAL: Vogrič, Štekar, Buzzinelli, Zavadlal, Tomšič, Pintar, Mužič.
Proti drugouvrščenemu združena ekipa osvojila le set. Naši so igrali dobro in so skozi vso tekmo ohranili potrebno umirjenost, ki je na prejšnjih tekmah manjkala. Izkušeni gostje so vsekakor izkoristili vsako napako naših igralcev.(M.V.)
IZIDI 20. KOLA: Futura - 01ympia 3:0, Fincantieri - Corridoni 3:1, Naš prapor - Caldini 1:3, Arredo 1 - Lib. Capriva 3:2, Fossalon - Cormons 0:3
LESTVICA: Arredo 1 34, Caldini 32, Fincantieri 28, Intrepida 22, Torriana 20, 01ympia in Capriva 16, Corridoni 14, Naš prapor 10, Cormons 6, Fossalon 0.
1, ŽENSKA DIVIZIJA
Do konca prvenstva manjka še nekaj kol in zanimanje za napredovanje je še veliko, saj se za ta cilj bori kar 6 ekip. Naše ekipe so igrale s spremenljivo srečo.
IZIDI 20. KOLA: 01ympia - Farra 2:3, Sovodnje Agorest - Soteco 3:2, Ronchi - Fossalon 3:0, Lucinico - Mps-sa 2:3, Cormons - Capriva 3:0, Azzurra - Intrepida 3:1.
LESTVICA: Mossa 30, Lucinico 28, Farra, Intrepida, Cormons in Azzurra 26, Sovodnje Agorest 22, 01ympia 18, Capriva in Torriana 12, Fincantieri 2, Fossalon 0.
Košarka: ob 20-letnici ŠD Kontovel
Jutri in v nedeljo mednarodni turnir
Jutri in v nedeljo bo ŠD Kontovel v okviru 20-letnice ustanovitve priredil zanimiv mednarodni košarkarski turnir za kadete, ki se ga bodo udeležile ekipe Partizana iz Beograda, Branika iz Maribora, Sokola iz Nabrežine in seveda kontovela Electronic Shop.
Z mariborskim Branikom ima Kontovel že dolgoletne stike, prav pred kratkim pa so Kontovelci navezali stike tudi z beograjskim društvom Partizana, pri katerem so bili pred kratkim gosti.
Nedvomno bodo vsi košarkarski ljubitelji jutri in v nedeljo prišli na svoj račun, saj bodo gledali kakovostno igro. Veliko pričakovanje seveda vlada predvsem za nastop beograjske ekipe.
Poleg turnirja bo jutri na sporedu še prijateljska tekma dečkov Kontovela in Senožeč, v nedeljo pa ekshibicijsko srečanje Kontovelovih »minikošarkarjev«.
SPORED: JUTRI, 6.6.: 16.30: Branik - Partizan; 18.00: Kontovel - Senožeče (dečki); 19.30: Sokol - Kontovel Electronic Shop.
NEDELJA, 7.6.: 9.00: finale za 3. mesto; 10.30: nstop Kontovelovih minikošarkarjev; 11.30: finale za 1. mesto.
Za 7. Kraški pokal v Zgoniku
Zanimiv turnir v igri med dvema ognjema
Pred dnevi je bil v Zgoniku turnir za 7. Kraški pokal v igri med dvema ocjnjema, ki ga je organiziral odsek za otroško telovadbo SK Kras za šole zgoniške ter devin-sko-nabrežinske občine.
Srečanja so se udeležili učenci iz Šempolaja-Slivne-ga, Devina in Zgonika, ki so skupno predstavili pet ekip. Vse ekipe so bile dobro pripravljene, saj so v izločilnih tekmah osvojile enako število točk. Zaradi tega sta sodnika Sonja in Robert Milič po preštetih zadetkih igralcev razsodila, da sta napredovali v finale ekipi Sempolaj-Slivno A ter Zgonik A.
Prvenstvo se je končalo v nedeljo, ko sta se na zgo-niškem igrišču pomerili najmočnejši ekipi. Po napeti igri so zmagali učenci zgoniške ekipe.
Odsek za otroško telovadbo ŠK Kras se zahvaljuje učiteljstvu in staršem, ki so s svojo požrtvovalnostjo prispevali, da je ta turnir uspel. Zahvala naj gre še TKB in ZSŠDI za podarjene nagrade, (nn) '
Sergij Stančič
Bari - Campobasso	1
Cagliari - Piša	1X2
Cesena - Genoa	1	X
Cremonese - Parma	1
Lazio - Lecce	1X2
Messina - Vicenza	X
Modena - Sambenedettese 1 Pescara - Bologna	1	X
Taranto - Arezzo	X
Triestina - Catania	.1
Mantova - Reggiana	1	X
Alessandria - Torres	X
Matera - Vis Pesaro	1	X
Sergij Stančič (letnik 1962) je svojo športno pot začel pri svojih šestnajstih letih v vrstah mladih nogometašev Zarje. Po dveh letih nogometa se je Stančič posvetil odbojki, v kateri se udejstvuje še danes. Najprej je igral pri Boru (1. divizija, C-l, D in C-2 liga), lani pa je na posodo prestopil h goriški ekipi Val Kmečka banka, ki nastopa v C-l ligi in katere je bil eden nosilnih stebrov. Letos igra tudi košarko pri Ciciboni (1. divizija). Prejšnji teden je Sonja Blažina zadela devet izidov.
Uspelo srečanje med planinci SPDT in PD Integral
V nedeljo je bilo tradicionalno vsakoletno srečanje med planinci SPDT in člani pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane. Slednji so prišli na Tržaško s polnim avtobusom, z našimi planinci pa so se sešli v jutranjih urah v Cerovljah. Skupaj so se podali na Grmado, nato pa se spustili do Kohišča in še v Devin. Prehodili so nadalje pred kratkim odprto panoramično pot Rilke, ki je skupino skoraj stotih izletnikov povedla do Sesljana.
Osrednja slovesnost pa je bila v Katrni Rejci. Tu je bil na sporedu »kulturni spored«, glavni kuhar Mario Milič pa je pripravil odlični golaž in paštašuto. Izlet je vodil Žarko Vechi-ett, Ervin Gombač je bil šofer, predvsem pa bi omenili Franca Armanija, ki je počistil jamo Katarino, ki je bila polna vse mogoče in nemogoče nesnage. Kot znano je Katrna Pejca priljubljen kraj za vse mogoče »likofe«,
udeleženci slednjih pa radi »pozabljajo«, da je treba za sabo tudi počistiti.
SPDT to nedeljo na Košuto
SPDT prireja to nedeljo izlet na Veliki vrh v Košuti (2088 m). Hoje bo skupaj približno štiri ure. Izlet bo z osebnimi avtomobili, odhod pa ob
6.30	izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Izlet vodi Aleksander Sirk, ki nudi tudi vse ostale informacije (tel. 764832 v popoldanskih urah).
* * *
Teden dni kasneje, v nedeljo, 14. t.m., pa bo v dolini Vrat tradicionalno 16. srečanje slovenskih planincev. Na to slavnost se bodo podali tudi planinci SPDG (organiziran bo avtobusni prevoz; prijave v trgovini Bavcon do 5. t.m., na razpolago je še nekja prostih mest) in SPDT (vse informacije bomo še javili).
Izšla je junijska številka revije Alp
Junijska številka Alp ima na platnici sliko Erharda Loretana, ki pa si jo
prav gotovo zasluži. Slednji ima za sabo kar devet (!) osemtisočakov, zaslovel pa je predvsem leta 1983, ki je v 17 letih preplezal tri osemtisočake. Lani je v rekordnih 40 urah po kitajski strani preplezal Everest, kar je najbolj presenetljivo pa je to, da Lore-tan v bistvu nima sponsorjev. Pač predava, sproti išče denarno pomoč in material, prodaja majčke z zmakom odprave itd., prav gotovo pa ne živi od alpinizma. Verjetno je treba določeno mentaliteto, da v zahodni Evropi polovico vrhunskih alpinistov živi izključno od plezanja, radikalno izkoreniniti!
Vabilo v pogorje Dachsteina
Kot znano, prireja SPDT v tednu med 22. in 29. avgustom avtobusni izlet v pogorje Dachsteina (3004 m). Kogar zanima ta letošnji »dolgi pohod« SPDT,naj se čimprej javi Vojku Slavcu (tel. delo 764832, dom 742405) ali pa Ugu Margonu (tel. delo 728013, dom 751617). Natančen program bomo še objavili.
V	Rimu menimo, da je najboljši konj v sk. 1. To je Corte Suprema, ki je v zadnjem obdobju v veliki formi. V sk. X je v formi tudi Dinant Sal, v sk. 2 pa bi lahko bilo presenečenje Dalila OM.
V	Bologni je zelo dobra skupina X, saj bosta konja kot Everest Vip in Edio prav gotovo protagonista. V sk. 1 je Energismo v formi, pa tudi v dobri izhodiščni poziciji. V sk. 2 bi omenili Carabinera, ki je v zadnjem obodbju vedno v ospredju.
V	Montecatiniju je mnogo neznank, saj je na prizorišču mnogo dobrih konjev. Mi bi predvsem omenili sk. 1, ki ima v Boroninu zelo dobrega konja. V sk. X zelo dobro dirka Dinstock. V sk. 2 pa se lahko Esangue bori za končno zmago.
V	Tarantu poskušajmo verjeti v Elkadirija (sk. 1), saj je slednji v izredni formi, predvsem pa je zelo kvaliteten konj. V sk. X Effetto se bo gotovo boril za zmago, v sk. 2 pa moramo paziti na Euriaca LB, ki lahko izpade iz kategorije.
V	Padovi lahko ustvarimo bazo z Escondido (sk. 2), ki Je pred kratkim zmagal podobno shemo. Njegovi najnevarnejši nasprotniki se nam
zdijo Adro (sk. 1) in Ciranda (sk. 2), čeprav slednja nima dobrega izhodiščnega položaja.
V Milanu (galop) menimo, da so konji skupine 2 favoriti. To sta Mis-ter North in Bisalzia. V sk. X nam ugaja Gnen Love, ki ima primerno težo. V sk. 1 bo Cobalco gotovo protagonist.
DIRKA TRIS
Naši favoriti dirke tris: Dessie D’-Asolo (19), Derbi Galla (9), Eccome (11). Dodatek za sistemiste: Dalai CM (6), Dalmatiča Jet (7), MY B (18).
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	X	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	1	2
drugi	X
4.	—	prvi	1
drugi	X	2
5.	—	prvi	2
drugi	X	1
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
Takashi gost Shinkai karate kluba
Shinkai karate klub iz Zgonika, ki je bil pred kratkim včlanjen tudi v ZSŠDI, bo v kratkem, in sicer 9. junija (od 19.00 do 21. ure) gostil znanega japonskega učitelja karateja Takashija, ki že več let živi in dela v Ljubljani. Takashi bo imel trening s člani zgoniškga kluba, na razpolago pa bo tudi za razne nasvete in praktične prijeme. Seveda so na trening vabljeni vsi, ki jih veseli karate. Na sliki: Sergij Stoka (v sredini), tehnični direktor pri Shinkai karate klubu iz Zgonika, ki je že ob koncu lanskega leta opravil izpite za deželnega sodnika italijanske federacije v karateju, skupaj s tržaškim sodnikom Paolom Bolaffiom (levo) in Giuseppejem Formentonom iz Lignana (desno).
Košarka: v 1. moški diviziji
Visok poraz Cicibone
CICIBONA - CRT 42:80	(15:42)
CICJBONA: Pupulin 12 (4:6), Košuta 2, Betocchi 5 (1:3), Kozlovič 4, Rudež, Žerjal , Raseni 2 (0:2), Stančič 11, Klinc 4, Ferluga 4.
3 TOČKE: Stančič 1.
V zadnjem kolu prvenstva v tolažil-, ni skupini so cicibonaši igrali v neobičajni postavi. Vsi standardni igralci so si nameč ogledali finalno tekmo med Borom Radenska in Stello Azzurro, tako da so proti CRT igrali ostali člani Cicibone in nekateri novinci. Betocchi, Košuta, Raseni in Klinc so prvič stopili na košarkarsko igrišče v uradni tekmi.
Tekma je potekala enosmerno v korist gostov, ki so tako osvojili svojo prvo prvenstveno zmago. Cicibona je, kljub porazu, ohranila 1. mesto v A skupini ter se bo srečala s Fiammo, ki je bila prva v B skupini, za končno 7. mesto, saj se drugih šest ekip bori za napredovanje v promocijsko prvenstvo.
Vanja Jogan
Naročnina; mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
5. junija 1987
Hotel Vila Condulmer ponuja elitne »predsedniške« počitnice Rdeče vrtnice, pohištvo iz antikvariata, rakete zemlja-zrak
TREVISO — Obisk Ronalda in Nancy Reagan bo hudo prizadel tiste Italijane, ki so se nadejali, da bodo na eksotičnih otokih, kjer je pesek bel, voda pa kristalno čista, preživeli najbolj elitne počitnice 1987.
Kako krepko so se ušteli! Novi počitniški status symbol bo, od beneškega vrha dalje, prenočevanje v hotelu Vili Condulmer (slika spodaj), kjer bo najbrž mogoče prespati v sinji spalnici (desno) Nancy Reagan.
Cena nočnine bo ostala zavita v skrivnost - kako bi sicer govorili o elitnih počitnicah - zdaleč manj
skrivnostne pa so bile priprave na sprejem ameriških gostov. Vilo Condulmer so zadelali s pohištvom iz antikvariata (slika spodaj desno), na stenah so se pojavili Canaletti, neko sobano so preuredili v predsednikov začasni urad (desno zgoraj)... Ko se boste odločili za konec tedna pri Moglianu, pa bodo na vrtu ostale le še dišeče vrtnice, ne pa rakete zemlja-zrak in druge tehnološke vragolije, ki so bile, s karabinjerji vred (glej sliko) sestavni del kompliciranega scenarija nekajdnevnega obi-■ ska predsednika ZDA.
Dvajset let po šestdnevni vojni se zasedba arabskih ozemelj nadaljuje
KAIRO — Izraelsko javno mnenje se te dni sooča z razrvanimi spomini na dvomljive uspehe šestdnevne vojne, ki je v prvih junijskih dneh 1967. leta prignala na bojno polje arabsko vojaštvo na eni ter enote mlade židovske države na drugi strani. Svetovna javnost se je tedaj postavila ob stran Izraelu, ki se je sam postavil po robu egiptovskim, jordanskim, sirskim ter iraškim enotam. Za povod je poskrbel tedanji egiptovski »rais« Naser, ki je prepodil mirovne sile OZN s položajev na Sinajskem polotoku in prepovedal plovbo skozi Tiranski preliv slehernemu plovilu, ki je plulo proti izraelski luki Eilat. Izraelskim enotam je poveljeval general Moše Dajan, ki je poskrbel za takojšen in dokončen preobrat v prid Tel Avivii. V zgodnjih jutranjih urah dne 5. junija je izraelsko letalstvo poletelo nad pristajalne steze egiptovskih zračnih enot in na tleh onesposobilo domala vsa njihova bojna letala. V naslednjih šestih dneh so združene arabske vojske .po sili razmer odstopile Izraelu Golansko visoko planoto, ki je pripadala
Siriji, Sinaj in ozemlje Gaze, ki sta bila egiptovska lastnina ter zahodno obalo Jordana in vzhodni Jeruzalem.
Dobršen del Izraelcev je takrat menil, da se bo vlada odrekla osvojenim ozemljem, brž ko se bodo Arabci sprijaznili s porazom in pristali na sklenitev miru, ki bi zadostil izraelski težnji po celovitosti in varnosti. Moralo pa je priti do ponovnega spopada, oktobra 1973. leta, ki je judovsko državo za spoznanje omehčal in omogočil vrnitev Sinajskega polotoka pod egiptovsko suverenost.
Glede zadržanja do osvojenih področij so si mnenja v samih političnih vrhovih skrajno nasprotujoča. Nekdanji šel izraelske diplomacije Aba Eban zatrjuje, da bo nasilno upravljanje tujih območij sprožilo na slednjih krvave spopade med palestinskim domorodnim ljudstvom in judovskimi priseljenci, obrambni minister Rabin pa mu oporeka, češ da je nadzorstvo nad omenjenimi ozemlji za Izrael krvavo potrebno kot prepričljiva iztočnica pri sklepanju kakršnegakoli sporazuma z arabskimi sosedi.
Nobel za mir Waldheimu?
DUNAJ — Nič nas ne bi smelo presenetiti, pa vendar se nam zdijo vesti, ki prihajajo iz sosednje Avstrije, res presenetljive, in to v negativnem smislu.
Avstrijskega predsednika naj bi namreč kandidirali za Nobelovo nagrado za mir (kandidaturo naj bi si priboril z »nesebičnim posredovanjem« med aiero ameriških talcev v Teheranu), Kurta Waldheima pa je povabil na uradni obisk v Libijo sam polkovnik Gadafi. Na Dunaju so izjavili, da se predsednik ni še odločil, ali bo Gadafijevo ponudbo sprejel ali ne. Zankrat bo obiskal jordanskega kralja Huseina.
Jugoslovanska mladina obsoja tako imenovani »jedrski lobby«
BEOGRAD — Na kateri stopnji uresničevanja so zdaj pripravljalna dela za gradnjo jedrskih elektrarn? Ali bi za potrebe gradnje morala Jugoslavija najemati tuja posojila in za koliko časa bi bil v tem primeru podaljšan odplačilni rok celotnega posojila? Ali je za Jugoslavijo gradnja jedrskih elektrarn »zadnji vlak« za obstanek?
Kot smo zvedeli v mladinskem predsedstvu, so to samo nekatera od vprašanj, ki jih je zveznemu izvršnemu svetu poslala delovna skupina konference ZSMJ. Na zadnji seji te skupine so mladinski delegati izrazili globoko zaskrbljenost ob informacijah, da se menda mimo javnosti pripravlja gradnja novih JE v Jugoslaviji. Mladinci so posebej ostro obsodili tako imenovani »jedrski Jobby«, ki po trditvah nekaterih delegatov poskuša Jugoslaviji vsiliti gradnjo novih nukleark ne glede na nevarnosti, ki jih prina-
šajo in na nasprotovanje največjega dela
ki jih je delovna skupina v imenu konference poslala Z1S, je tudi veliko »občutljivih«, ki se nanašajo na razpis mednarodnega natečaja za gradnjo novih JE v Jugoslaviji in na pogovore, ki so jih menda vodili v tujini o odlaganju radioaktivnih jedrskih odpadkov na jugoslovanskem ozemlju.
Mladinci od ZIS pričakujejo tudi odgovor na vprašanje o tem, kdo bo odločal o nadaljnji usodi jugoslovanskega jedrskega programa. Mladina zahteva, da njihovo mnenje upoštevajo vsaj pri tem vprašanju, od katerega je bistveno odvisna njihova bodočnost in vztraja pri zahtevi, izrečeni na lanskem kongresu ZSMJ, da o jedrskem programu ne more odločati ozek krog ljudi, temveč da morajo o njem razpisati splošni jugoslovanski referendum, (dd)
jugoslovanske javnosti Med 21 vprašanji,
Donat Cattin je ponovno znižal dovoljeno stopnjo hentazona
Fosfor pralnih praškov krivec biološke zadušitve naših voda
RIM — Samo 1500 lir na osebo bi nas na leto stalo, pa bi iz odtočnih mestnih in kmečkih vod odstranili fosfor, ki je največji krivec za ev-trofizacijo (biološko zadušitev) rek, jezer in zaprtih morij. Biološka za-' dušitev voda je nedvomno ena izmed največjih nevarnosti, ki pretijo okolju. V zgornjo ceno je vključena sicer le preureditev že obstoječih očiščevalnih naprav. Že sama odstranitev fosfora iz pralnih praškov bi imela ugodne posledice, čeprav gre pri tem upoštevati, da detergenti učinkujejo le 20-odstotno na fosforizacijo voda.
■Okrog uporabe fosfora v detergentih pa se še vedno bije huda bitka med vladami. in ekološkimi gibanji na eni strani ter proizvajalci pralnih praškov na drugi. Proizvajalci fosfora, ki so »aktivna moč« pralnih praškov, zato z zaskrbljenostjo gledajo na padec prodaj po vsej Evropi. Odkar so v Italiji določili stroge meje glede uporabe fosfora pri detergentih, je prodaja fosfora padla za 20 odstotkov, zelo verjetno pa bo zdrknila še niže. Omejitev uporabe forfora pri pralnih praških je doslej imela pozitivne posledice v zmanjšanju evtrofi-zacije voda. Gre pa tudi povedati, da so v nekaterih evropskih državah povsem prepovedali uporabo fosfora v pralnih praških in so ga zamenjali z drugimi primesmi. Vendar je tudi uporaba alternativnih primesi izredno vprašljiva. NTA je najbolj uporabljena alternativna zmes, zelo verjetno pa povzroča rakasta obolenja in so ga za-
radi tega prepovedali v državi New York in v Zahodni Nemčiji.
Na Švedskem, kjer 99 odstotkov očiščevalnih naprav skrbi tudi za defosforizacijo voda, je vprašanje biološke zadušitve voda rešeno. V tej državi se je stopnja fosfora v vodi v nekaj letih zamanjšala z 2,5 na 0,3. tone dnevno. Toliko je bilo fosfora v švedskih vodah v začetku stoletja.
Francoska družba Rhone Pou-lenc, ki že več let raziskuje uporabo alternativnih primesi pri pralnih praških (raziskave finansira francoska vlada, izsledke pa jih prizna tudi EGS), je prišla do sklepa, da je fosfor izmed vseh uporabljenih primesi še najmanj škodljiv. Predpostavka za uporabo fosfora je seveda učinkovita uporaba čistilnih naprav. Ali je ta prvina torej neob-hodno potrebna in se ji ne bi mogli odpovedati z uporabo marsejskega mila? »Mila za pranje, ki smo jih rabili pred desetletji, sicer odstranijo umazanijo, ne jamčijo pa popolne higiene in ne uničujejo bakterij,« je dejal Michel Bourillot, direktor oddelka za preučevanje učinkov fosfora pri podjetju Rhone Poulenc.
Minister za zdravstvo Donat Cattin pa je ponovno znižal — pred časom jo je namreč zvišal — dovoljeno stopnjo bentazona v vodah. Po novem bo v vodah, namenjenih človeški uporabi, doslej dovoljeno 25 mikrogramov bentazona v litru vode, v podtalnih vodah pa bo bentazona lahko le 15 mikrogramov.