leto XXII.
TRGOVSKI UST
mesečno 15 din. Tedenska v	v	m.
Časopis za	trgovino.	in
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za */* le ta 00 din, za lU leta 45 din,
Šfevttfca 85.
Uredništvo: Ljubljana,' Gregorčičeva ulica 23. TeLj 25-52. Uprava: Gregor-: čičeva ul. 27. Tel. 47-6U Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.95*J
Ljubljana, ponedeliek 31. iuliia 1939
fvlas ta vsak ponedeljek, ZAfJTOfCi sredo In petek
čana posamezni
VfSfICf številki din *
Več svobode gospodarstvu
V današnjih časih, ko so politična nasprotja pritirana do viška in ko gre zaradi pričakovanega ali vsaj možnega splošnega oboroženega konflikta političnim ozirom primat nad vsemi drugimi, seveda tudi gospodarstvo ne more pričakovati, da bi uživalo polno svobodo. Tudi v najbolj demokratičnih državah se mora gospodarstvo zadovoljiti s tem, da ima vsaj toliko svobode, kolikor je neobhodno potrebuje za svoj razvoj in napredek.
Prepogosto pa se krati gospo darstvu še ta minimum svobode, ne da bi bilo v resnici to potrebno. Posledica tega je, da gospodarstvo ne more izkoristiti niti onih možnosti, ki mu še ostajajo, če je primat politike nad gospo darstvom tudi absolutno zagotovljen.
Tako gospodarstvo nujno potrebuje možnost, da prosto in objektivno pove, katere stvari in kate ri predpisi ovirajo njegov napredek. Če gospodarstvo nima te možnosti, da svobodno in objek tivno pove, kaj ovira njegovo delo, potem je to gospodarstvo ohromljeno, potem mora začeti nazadovati. Kajti če gospodarstvo ni ma niti te možnosti, da opozori na spone, ki mu brez vsake stvarne potrebe onemogočajo poslovanje, potem je brez vsake obrambe, kar mora nujno oslabiti nje govo podjetnost.
Že celo pa velja to za naše razmere, ko je vendar notorično, da je naša uprava še silno daleč od dovršenosti. Saj smo videli to ne štetokrat, ko je izdajala ta uprava predpise, ki so bili morda dobro mišljeni, v praktičnem življenju pa absolutno neizvedljivi. Zato se je morala tudi pri nas vedno po vsakem zakonu, po vsaki uredbi izdati novela in ker še ta ni mogla premagati vseh težav, so morali pomagati še posebni pravilniki ter avtentična tolmačenja predpisov. Če bi se pa takoj v začetku dala gospodarskim ljudem možnost, da opozore na napake zakona ali uredbe, vseli teh težav ne bi bilo.
Stvar je pač v tem, da v teoriji izgledajo gospodarska vprašanja čisto drugače kakor pa v praksi. Teoretično izgleda marsikateri predpis kot silno pameten, toda v praksi se pokaže njegova pomanjkljivost takoj. Kvaliteta predpisov se pokaže prav za prav šele takrat, kadar se izvajajo. Ni ravno pametno, če se noče slišati pravočasnih opozoril, zlasti še, če je notorično, da so nastala ta opozorila le iz stvarne potrebe, ne pa iz kakšnih demagoških ozirov. Svobodna kritika gospodarstva izvira vedno le iz stvarnih razlogov, ki so podkrepljeni z dragoceno izkušnjo, zato pa je tudi dvakrat napačno, če se ta svobodna kritika kakor koli omejuje ali celo onemogoča. Velika gospodarska kriza v I. 1931. ne bi imela za nas niti primeroma tako težkili posle-kakor jih je imela, če bi mo-^li gospodarski ljudje svobodno povedati svoje mnenje in če bi se potem njih mnenje tudi upošte-;alo.
Koliko nepotrebnega dela se zahteva od gospodarstva, ker se izdajajo predpisi, ki so za gospodarstvo čisto neuporabni! In koliko izgube časa, ker se izdajajo predpisi o stvareh, ki bi morale
biti samo stvar gospodarstva in ki se državne oblasti dejansko niti ne tičejo! Kajti naloga državne oblasti je le ta, da odpravlja konflikte, kjer ti nastajajo, ne pa da sama s premalo preudarjenimi »rcdpisi ustvarja konflikte. Absolutno ni res, da bi se morala državna uprava vmešavati v vsako vprašanje, temveč naj posega le v vprašanja, ki se brez njene intervencije ne morejo rešiti.
Država sama potrebuje svobodno mnenje gospodarskih ljudi, ker samo na ta način se more preizkusiti umestnost izdanih
predpisov. Kdo pa naj vendar po ve, če je kak predpis za gospodarsko življenje napačen, če ne morejo tega storiti gospodarski ljudje, ki so te predpise preizkusili na lastni koži?
Že celo težke posledice pa morajo nastati, kadar se čez noč izdajajo predpisi, ki popolnoma spreminjajo norme v gospodarskem življenju. Ta nenadnost predpisov čisto izpreminja kalkulacijo in v strahu pred novimi nenadnimi predpisi zamre vsaka podjetnost. A gospodarstvo naj bi n" imelo niti možnosti, da odkrito
pove, kako so škodljivi ti predpisi?
Dospodarstvo potrebuje svobodo, da more svobodno kalkulirati in izvrševati svoje posle. Zato pa potrebuje tudi svobodo kritike, da glasno opozori na vsako napako. Saj večina teh napak ni storjena iz kakšne politične nujnosti, temveč večinoma iz nepoznanja potreb gospodarstva. Kritika gospodarskih ljudi je varnostni ventil in samo ta ventil prepreči, da se kotel ne razleti. V javnem interesu je zato, da se pravica svobodne kritike gospodarstva spoštuje.
Vendar enkrat!
Izvoznikom ne bo treba več oddaiati deviz
po uradnem
Finančni minister Vojin Djuri-čič je izdal odlok, s katerim se izvozniki v neklirinške države (v devizne) oproščajo dolžnosti obvezne oddaje 25% izvoznih deviz Narodni banki za račun države po uradnem tečaju. Odlok je stopil takoj v veljavo in velja za vse izvozniške devize od 29. julija dalje.
Izjava finančnega ministra
Svoj odlok je utemeljil minister z naslednjo izjavo:
»Že več let morajo naši izvozniki del deviz, ki prihajajo od izvoza v devizne države, ponuditi državi oz. Narodni banki po uradnem tečaju. Prvotno, dokler med borznim in uradnim tečajem ni bilo večje razlike, oddaja izvožni-ških deviz državi ni predstavljala nobene praktične težave. Ko pa so se devizne težave povečale in je odtok deviz vedno bolj presegal dotok deviz, se je pojavila razlika ined uradnimi tečaji in tečaji tako Imenovanega svobodnega: tržišča. Od tedaj je oddaja dela izvozniškilt deviz po uradnem tečaju pomenila znatno obremenitev našega izvoza v neklirinške države, ker izvozniki niso mogli dobiti prave protivrednosti za celotni znesek dobljenih deviz. To je začelo tudi neugodno vplivati na naš izvoz v devizne države, zlasti odkar imamo čedalje večje teža-e pri prodaji našega blaga v ino-
zemstvu zaradi vedno večje konkurence drugih držav in zaradi naših visokih cen. Čeprav se vprašanje odkupa določenega dela iz-izvozniških deviz po uradnem tečaju postavlja že več let, se je njegova rešitev v korist našega izvoza stalno odlašala iz proračunskih razlogov. Ukinjenje obvezne oddaje dela deviz po uradnem tečaju za potrebe države pomeni novo proračunsko obremenitev, in sicer za razliko med uradnim in svobodnim tečajem tako odkupljenih deviz.
Ko sem podrobno proučil to vprašanje, sem se zavedal posledic, ki bi nastale za državni proračun, če bi se odpovedal odkupu deviz po uradnem tečaju. Imel pa sem pred očmi splošne koristi naše zunanje trgovine in v zvezi s tem neobhodno potrebo, da se z večjim izvozom blaga v neklirinške države poveča dotok deviz, ki so neobhodno potrebne za državna plačila kakor tudi za nabavo surovin. Zato sem izdal odlok, da se država v bodoče odreče odkupu izvozniških deviz po uradnem tečaju. Prepričan sem, da bo ta ukrep, na katerega naši izvozniki čakajo že leta in leta, v večji meri pospešil naš izvoz v države, v katerih smo dozdaj naleteli vedno na ovire pri izvozu.«
*
Odlok finančnega ministrstva bodo pač vsi izvozniki in tudi vsi
gospodarski ljudje pozdravili z največjim zadoščenjem, saj so to že leta in leta zahtevali in saj se ravno zaradi neizpolnitve te njihove zahteve ni mogel razviti naš izvoz v devizne države. Zaradi obvezne oddaje deviz po uradnem tečaju je bil naš izvoz težko obre menjen, vse druge države pa so svoj izvoz pospeševale s posebnimi premijami. Pri takšnem stanju je naravno morala prenehati konku renčna sposobnost naših izvozni kov.
Od 31. decembra 1937. so morali oddajati izvozniki še 25% svojih deviz Narodni banki po uradnem tečaju. Po tem tečaju so dobili za funt 206 din, dočim bi morali dobiti 256-40 din. Ker so mogli le 75% deviz prodati po tečaju 256-40, so dobili za funt namesto 256-40 le 244 din ali pri vsakem funtu 12"40 din manj. Sedaj se bo izkupiček izvoznikov povečal za približno 5%. S tem pa bo tudi njihova konkurenčna sposobnost znatno narasla.
Novi odlok finančnega ministra pomeni resnično pospeševanje izvoza. Želimo le, da se ne bi ostalo na pol pota, temveč da bi se izdali še drugi ukrepi, ki so potrebni za povečanje izvoza. Tako naj se zniža železniška prevoznina znižajo naj se razne takse in izvedejo tudi še druge spremembe, ki jih naši izvozniki neprestano za hlevajo.
Vprašanje sanacije našega hotelirstva
Namerava se ustanoviti v ta namen nov fond
Že leta in leta zahtevajo naši hotelirji in tudi vse tujsko-pro-metne organizacije, da se vendar že enkrat nekaj stori za sanacijo našega hotelirstva. Čeprav je bila pomoč nad vse nujna, a tudi upravičena, se vendar ni nič storilo in mnogi hotelirji so med tem že Čisto propadli. In med njimi so bili tudi takšni, ki so bili za naš tujski promet silno zaslužni in ki so prišli v finančne težave le zato, ker so preveč žrtvovali za svoje hotelske naprave in ker je 1. 1931. nastala gospodarska kriza prevrgla vse njihove račune. Najbolj znan, a tudi najbolj tragičen primer čisto po krivici uničenega hotelirja je primer Ivana Kende na Bledu.
Za sanacijo hotelirstva je bilo že izdelanih več načrtov. Kakor
poroča »Jugoslov. Kurir«, je bil bil sedaj tudi v trgovinskem ministrstvu izdelan en takšen načrt. Namen tega načrta pa ni, da bi saniral stare hotele, temveč naj bi omogočil sezidavo novih hotelov v turističnih krajih. Sanacija hotelov bi torej ostala še nadalje nerešeno vprašanje, že s tem pa je dovolj jasno povedano, da bi pomenil novi načrt le polovičarsko rešitev, ki pa nikdar ni dobra.
A tudi druge odločbe predlagane uredbe nikakor ne morejo zadovoljiti. Predvsem je treba ugovarjati, da se skuša tudi tu najti rešitev z že šablonsko ustanovitvijo fonda. Nekateri si predstavljajo vse stvari silno preprosto in mislijo, da je vsaka stvar rešena, samo če se ustanovi neki
fond. Da je to mnenje čisto napačno, je izkušnja že več ko dokazala. Tako ni cestni fond klj-ub svojim visokim prispevkom cestnega vprašanja niti najmanj rešil. Nič boljši učinek tudi niso imeli drugi fondi. Sicer pa je še vprašanje, če bo ta fond sploh mogoč, ker mora še ?;->ančni minister pristali, da se fondu zagotove ona finančna sredstva, ki jih predvideva načrt uredbe.
Ker je res že nemogoče, da bi se naše gospodarstvo še nadalje obremenjevalo z novimi davščina mi in ker so tudi razne takse na tujce že kar previsoke, predvideva načrt uredbe, da bi tvorile dohodke fonda letne dotacije trgovinskega, finančnega in prometnega ministrstva, Drž. hipotekarne banke in »Pulnika«. Ker imajo vsa la
ministrstva itak dovolj lastnih fi-. nančnih težav, je jasno, da njih dotacija ne bi bila posebno velika in da torej ni računati, da bi mos fond zbrati tako velika sredstva, da bi se z njimi hotelsko prašanje res moglo rešiti.
Poseben posvetovalni odbor naj bi upravljal ta fond in reševal1 vsa vprašanja, Ju bi spadala v* njegov delokrog. Odbor pa bi bil sestavljen po oni stari šabloni, ki je bila od gospodarskih ljudi že tolikokrat grajana. Posvetovalni odbor naj bi namreč tvorili zastopniki trgovinskega, finančnega in prometnega ministrstva, DHB in »Putnika« ter zastopniki hotelirjev. Odbor bi bil sestavljen torej čisto centralistično in biro-kratičuo ter bi bil zastopnik hotelirjev le v dekoracijo. Ta odbor pa bi odločal, kje naj se ustanove novi hoteli in katerim starim hotelom naj se pomaga. Po dosedanjih izkušnjah pač ni težko uganiti, da bodo od takšnega centralističnega fonda imeli prcčanski kraji zelo malo, če bi sploh kaj imeli. Zato se v prečanskili krajih za nameravani fond pač nihče ne more navduševati.
Fond bi predvsem dovoljevat posojila za nove zgradbe, za stare pa le izjemoma, če njih zadolžitev ne presega 40»/o njih cenilne vrednosti. Praktično pomeni to, da bi se mogla posluževati posojil iz fonda le ona hotelska podjetja, ki itak niso v preveliki stiski, dočim bi ostala ona, ki so pomoči najbolj potrebna, brez podpore. Iz vsega tega se vidi, da je zamisel nove uredbe vseskozi nesrečna in da jo gospodarsko misleči ljudje ne morejo odobravati.
Sploh smo mnenja, da se vprašanje sanacije naših hotelov s šablonskim fondom ne more rešiti. Že svoje dni smo predlagali, da se za ustanavljanje novih hotelov ustanove s pomočjo države ter in-teresiranih samouprav in gospodarskih ljudi in organizacij privilegirane hotelske družbe. Naj bi država zajamčila tej družbi primerno obrestovanje, nove stavbe pa oprostila za vrsto let vsakega davka ter tudi carine za uvoz hotelske opreme, ki se v naši državi ne izdeluje, pa bo dovolj zasebne iniciative za ustanovitev takšnih družb. Ce dajemo vsaki tuji kapitalistični družbi, ki ustanovi pri nas kako podjetje, velike privilegije, bi mogli to enkrat dati tudi domačim hotelskim družbam. Starim hotelom, ki so zašli v finančne težave zaradi gospodarske stiske in prevelikih investicij, pa naj se pomaga na podoben način ko kmetovalcem. Samo na la način bi se moglo hotelsko vprašanje pri nas pravilno rešiti, z nameravanim fondom pa nikakor!
škodovi zavodi zgrade v Novem Sadu ladjedelnico
V Novem Sadu so bili zastopniki Škodovih zavodov, ki so se pogajali z mestno občino za odsto-pitev potrebnega stavbišča za veliko ladjedelnico, ki bi jo postavili v Novem Sadu plzenjski zavodi. Kakor se sedaj poroča, so se pogajanja ugodno končala in bo dala občina potrebno zemljišče. Ladjedelnica bo imela vse potrebne stroje in naprave za gradnjo vlačilcev, remorkerjev, motornih ladij ter vseh objektov, ki se potrebujejo pri rečni plovbi. Nova ladjedelnica bi v začetku zaposlovala 600 do 800 delavcev.
Premajhna
ustrežljivost tujcem
Prijatelj lista nam piše:
>Že dostikrat so grajali Slovenki listi, da so naši ljudje v turi-tičnih krajih še vedno premalo strežljivi do tujcev. Tako sem ired dnevi doživel v znanem gorenjskem letovišču naslednje. Mo-kal sem tam prenočiti in ko sem Sna več krajih povprašal za sobo, »o mi dali domačini naslov neke-iga obrtnika, ki redno oddaja sobe tujcem in ki je imel eno ali dve prazni. Ko sem prišel tja, so mi tudi potrdili, da imajo prosto so-fbo, hkrati pa pripomnili, da za |eno noč zelo neradi oddajajo. Pri-jpominjam, da je to bilo zvečer, !ko je bilo že gotovo, da soba ne bo oddana. Očevidno se godi ljubem v tem kraju tako dobro, da Smajo raje sobo prazno, kakor pa bi jo oddali za denar za eno noč. Seveda se bom v bodoče dobro tpremislil, da bi še kdaj obiskal |ta kraj, pa naj bo lepota njegove jokolice še tako lepa.
Trgovinski register
e
Pregled
evropskih	le
Kakšne so bile posledice kolebania cen
in naro
V prejšnjem poročilu smo omenili, kako se je zaradi kolebanja cen ter naročil pokazala na mednarodnem lesnem trgu velika ner-
pisali sta se naslednji firmi:
, Mesni izdelki, brata Prinčič in rof, družba z o. z. Obratni pred-imet: nakup in prodaja živine, svežega in prekajenega mesa, perutnine in divjačine, mešanega blaga, delikates i. t. d., predelava vsega prodajnega blaga. Osnovna glavnica v višini 75.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodje: Henrik in Edelvald Prinčič ter Stefan Grof skupno.
»Lcctarija« R. Frcyer, Ljubljana, trgoviua z medičarskimi, sve-čarskimi in keramičnimi izdelki na drobno. Imetnik: Robert Fre-!yer, Ljubljana.
i
' .Vpisale so se naslednje izprc-mcmbe in dodatki:
Bantan Josip, družba z o. z.,
Brnca pri Hrastniku. Izbriše se dosedanji poslovodja Aleksander Schlak, vpiše pa poleg dosedanjih iposlovodij Josipa Neumana in Vojislava Piskerja kot tretji poslovodja Andja Nikodijevič, zasebnica iz Beograda.
Beno Wortman, trgovina z ma-mufakturnim blagom, Dol. Lendava. V tvrdko vstopi kot soimelnik z enako pravico samostojnega zastopstva Ladislav Wortman, trgovec v Dol. Lendavi.
Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana. Vpiše se upravni svetnik dr. Milorad Djordjevič, (minister n. \ in predsednik Beo-
Erajske zadruge. Izbriše se zbog mrti upravni svetnik dr. Bogdan larkovič.
Iz zadružnega registra
Vpisala si jc spremembo pravil jo© novem zakonu Hranilnica in posojilnica pri Sv. Vidu pri Ptuju.
Razdručila sc je in prešla v likvidacijo Nabavljalna zadruga tekstilnih uslužbencev v Pobrežju pri (Mariboru.
(Novo zastopstvo »Putnika« v Nemčiji
Radi izredno velikega zanimanja za obisk Jugoslavije v Nemčiji je društvo >Putnik« delegira 8o v Miinchen priznanega propagandnega delavca in strokovnjaka g. Iva Schleicherja, ki je več let zelo uspešno deloval v Celovcu. IG. Schleicher se bo pečal edino 'le s propagando in informacijami za Jugoslavijo ter bo vzdrževal »sebne zveze z vsemi potovalnimi uradi na Bavarskem. Tujskopro metni zvezi v Ljubljani in Mariboru prosita vsa zdravilišča, letovišča, uprave hotelov in penzio nov naj pošljejo primerne količi ne prospektov na naslov: g. Ivo iSchleicher, c/o Amtliches Bayeri-sches Reisebiiro, Miinchen, Ritter yon Epp-Plalz 12.
voznost, ki je zelo škodovala lesni trgovini. Učinki te nervoznosti na posamezne trge so bili različni, morejo se pa označiti takole:
Lesno izvozne države
Severne države
Na Švedskem in Finskem se je začela letošnja prodajna sezija zelo pozno in so bile šele sredi februarja sklenjene prve kupčije, ki so nato hitro narasle. Zaradi marčnih dogodkov je zopet trgovina zastala, v maju in juniju pa se je dobro razvila, da sta mogli obe državi prodati 80°/o svoje izvozne produkcije. Cene so se v I. polletju prav močno popravile ter dohitele polovico padca cen v 1937. in 1938.
Rusija
Kakor že dostikrat prej, je bila prodajna politika Rusije popolnoma neprozirna. Prvi prodajni seznami Rusije na angleškem trgu so izkazovali prevelike količine pri nekoliko zvišanih cenah. Kmalu pa so bile zamenjane z novimi z znatno višjimi cenami. To so je nato še večkrat ponovilo ter se sedaj ruske cene gibljejo na višini cen skandinavskih držav. Zanimivo je, da ponuja Rusija letos zelo majhne količine lesa. Ves ruski lesni izvoz iglavcev je znašal v prvih mesecih 1939 samo 38.000 kubičnih metrov. Od količin, ki jih je Rusija pogodbeno zagotovila Italiji, sploh ni dobavila še nič.
Baltiške države
Tudi za te države je prišla lesna kupčija le počasi v tek. Letošnje kupčije zaostajajo znatno za lanskimi. Samo Latiška je mogla doseči isti rezultat. Od dviga cen so imele tudi te države svoj dobiček.
Poljska
Poljska je znala iz zadnjih dogodkov doseči neke prednosti. V prvih letošnjih mesecih je Nemčija zvišala svoje nakupe od 23.315 m3 v prvih 4 mesecih 1938 na 48.159 m3. V obeh zadnjih mesecih pa je zaradi političnih raz-
logov kupčija zastala. Anglija je letos vzela od Poljske manj lesa ko lani, toda zvišala je ceno. Od drugih držav, ki so kupile poljski les, je treba še omeniti Nizozemsko in Palestino, v Madžarski pa je dobila Poljska čisto novega odjemalca.
Osrednja Evropa
Tu je letošnje leto napravilo največje izpremembe. Prvič ne nastopa Avstrija več kot lesna dobaviteljica, temveč potrebuje lesa sama oz. ga izvaža v Nemčijo. Bivša Češkoslovaška je razpadla v več delov in edino Slovaška je ostala lesno izvozna država. Ceško-Moravska dobavlja les v Nemčijo, mora ga pa tudi sama uvažati. Znatne gozdove je dobila Madžarska.
Jugoslavija
Jugoslovansko gozdno gospodarstvo je moralo prenesti prav velike nedostatke razvoja sedanje lesne trgovine, ne da bi se mu posrečilo izkoristiti prednosti položaja. Razen v Italijo je mogla v druge države zaradi neprestanega kolebanja kupčije spraviti le majhne količine. Posebno je nazadoval izvoz v Anglijo, ki je padel od 27.850 m3 iglavcev na 3000 m3. Tudi dvig cen se je na jugoslovanskem trgu le malo poznal.
Romunija
Romunsko lesno gospodarstvo v letošnjem letu označuje neka konkurenca med Anglijo in Nemčijo kot državama nakupnicama lesa. Obe državi sta zvišali svoje nakupe, vendar pa so izvozi Nemčije trikrat večji od angleških. Tudi Madžarska je nakupila v Romuniji kljub vsem težavam v prvih štirih mesecih več lesa in je s 50.100 m3 lesa na 2. mestu. Dober kupec romunskega lesa je bil tudi Bližnji vzhod.
zaradi nizke veljave francoskega franka. Nade Jugoslavije in Romunije, da bosta prevzeli nekdanje avstrijske dobave, se niso izpolnile. Domači konsum Švice je bil srednji.
Španija
je lesno-uvozna država najbližje bodočnosti. Obnovitvena dela bodo zahtevala velike lesne količine. V to potrebne trgovinske pogodbe pa še niso sklenjene, ker hoče Španija najprej urediti svoje trgovinske odnošaje z Nemčijo in Italijo. Na jesen pa se bodo naj-brže začela trgovinska pogajanja tudi z drugimi državami.
Madžarska
Zaradi sprememb v srednji Evropi je dobila Madžarska veliko gozdno površino, ki je njen značaj glede lesnih potreb spremenila. V povojni dobi je bila Madžarska tipično lesno-uvozna država. Sedaj more v znatni meri kriti že sama svojo potrebo na lesu. Glede trdega lesa je postala celo izvozna država. Ta sprememba pa še ni izvršena popolnoma in trajalo bo še nekaj časa, preden se bodo posledice te spremembe pokazale na evropskem trgu.
Lesno uvozne države
Nemčija
je bila skoraj edina država, ki ni občutila kolebanj lesnih cen. Kljub priključitvi velike gozdne površine k Nemčiji se ni sprejemljivost nemškega trga zmanjšala. Največ iglastega rezanega lesa je dobila Nemčija v prvih 4 mesecih t. 1. iz Finske in Rusije, in sicer po 100.000 kub. metrov iz vsake. Poleg tega pa je nabavila znatne količine na Poljskem, iz ozemlja bivše Češkoslovaške, Švedske, Jugoslavije in obrobnih držav.
Italijanski lesni trg
označuje, da je Italija sicer sklenila s celo vrsto držav pogodbe za dobavo lesa, da pa ji je dobavila les skoraj samo Jugoslavija. Zato je bil italijanski konsum skoraj popolnoma navezan na domačo proizvodnjo. Italijanska lesna podjetja delajo zato s polno kapaciteto. Cene so vseskozi trdne.
Angleški lesni trg
je preživel vsa kolebanja, ki jih more letos zaznamovati evropski lesni trg. Tako je bil včasih brez naročil, včasih pa jih je imel čez mero. Zato so bile na angleškem trgu tudi največje spremembe cen. More se reči, da so imela kolebanja na evropskem lesnem trgu svoj izvor v Angliji. Skoraj nemogoče je napovedati, kakšen bo bodoči razvoj na angleškem trgu.
Uvoz avtomobilov se je zvišal
V prvih 6 mesecih 1939 smo uvozili potniških in tovornih avtomobilov 3.028, za 585 več ko v istem času lani. Vrednost uvoženih avtomobilov se je v primeri z lani zvišala od 86,5 na 107,5, torej za 21,0 milijona din.
Potniških avtomobilov smo uvozili 2.333 za 65,8 milijona din (lani 1.799 za 49,9 milijona din), tovornih pa 695 za 41,7 milijona din (lani 644 za 36,6 milijona din).
Iz posameznih držav smo uvozili potniških avtomobilov:
1939
1938
Francija
Francoski lesni trg se uvršča le še tradicionalno med lesno-uvoz-ne države. Količine, ki jih je Francija uvozila v prvih 4 mesecih t. 1. so bile skromne in so znašale skupno le 36.000 m3. Na drugi strani pa je Francija izvozila zelo znatne količine ter konkurirala celo z lesno-izvoznimi državami. V zvezi s tem naj opomnimo samo na velike dobave železniških pragov v Belgijo in Nizozemsko. Nadalje na pošiljke rezanega lesa v Švico ter njen lesni izvoz v Severno Afriko. Jugoslavija in Romunija sta morale s francoskim lesom konkurirati na afriškem trgu.
Belgija in Nizozemska
V obeh teh državah se je razvijal lesni trg prav tako kakor v Angliji. Bistvena razlika je samo v tem, da so si mogli angleški uvozniki pomagati z velikimi državnimi naročili, dočim teh v Belgiji in na Nizozemskem ni bilo, oz. jih ni bilo v tej ineri.
Švica
Švicarski trg se je letos v znatni meri prilagodil na domač les. Pošiljke iz Avstrije so popolnoma prenehale, ter se je s tem domača proizvodnja valorizirala. Kot zunanji dobavitelj jc nastopila Francija, kar je bilo mogoče predvsem
voz	mil.	voz	mil.
	din		din
47	2'5	44	1'8
25	0‘8	26	0'8
298	6'9	203	47
1525	41'5	1138	30'9
26	12	3	01
173	7‘9	194	87
56	17	59	1‘9
179	33	125	2'3
3	07	11	01
vtomobilov		pa	smo
1939		1938	
voz	mil.	voz	nul.
	din		din
9	04	20	0'8
7	01	7	07
637	38'9	582	33'3
2	01	3	07
21	0'9	17	07
3	01	8	05
13	10	7	0'3
Belgije
Anglije
Italije
Nemčije
Nizozemske
U. S. A.
Francije
Češkoslovaške
Švice
Tovornih i uvozili:
Belgije Italije Nemčije Nizozemske U. S. A.
Francije Češkoslovaške
Najbolj se je povečal uvoz avto mobilov iz Nemčije. Deloma je to posledica delovanja deviznega od bora, ki ni dajal deviz za uvoz av tomobilov Amerike, Frar^je in Anglije. Mnogi naši trgovci so bili zaradi tega silno oškodovani. Mnogo je bilo tudi pritožb, ker se niso uvozna dovoljenja delila v vse i krajih enako. Upamo, da se v prihodnje te nerednosti ne bodo več ponavljale,
Politične vesti
»Koroški Slovenec« je v poseb nem članku odločno nastopil proti govoricam, ki se širijo po Koro škem, češ da bodo vsi Slovenci, ki so se pri zadnjem ljudskem štetju priznali kot Slovenci, prisilno izseljeni in zamenjani z Nemci i: Jugoslavije. Nadalje je nastopu tudi proti govoricam, da bodo t Slovenci izgubili vse socialne ugod nosti, ki jih dajejo državni zakoni ter tudi vse druge ugodnosti. »Koroški Slovenec« zavrača te vesti kot popolnoma neutemeljene ter
poziva Slovence, da razširjevalce teh vesti takoj naznanijo orožnikom.
V zvezi s potovanjem romunskega kralja po Egejskem morju
se zopet govori o bližnjem vstopu Bolgarske v Balkansko zvezo. Bolgarska je svoje minimalne pogoje za vstop v Balkansko zvezo že precizirala. če bi torej bile vesti o vstopu Bolgarske v Balkansko zvezo resnične, bi to pomenilo, da se bodo te zahteve upoštevale.
Po vesteh iz Pariza in Londona ;« pričakovati, da bodo moskovska pogajanja v kratkem ugodno zaključena. Popolnega soglasja samo še ni glede indirektnega napada na katero baltiških držav. Moskovska vlada je namreč mnenja, da e treba braniti neodvisnost baltiških držav tudi v primeru, če bi nastal v eni teh držav totalitarni režim in bi potem ta sklenil priključitev k Nemčiji ali pa bi vodil isto politiko ko totalitarne države.
drugimi besedami se pravi to, da hočejo sovjeti preprečiti, da bi se ponovili podobni dogodki kakor Avstriji. Računa p^ se, da bodo tudi nesoglasja glede indirektnega napada premagana.
Angleški in francoski generali odpotujejo v sredo v Moskvo in v tem vidijo vsi dokaz, da je sporazum med Francijo, Anglijo in Rusijo zagotovljen. Po želji Moskve mora biti ta sporazum tako trden, kakor je zveza med Nemčijo in Italijo ali pa ves sporazum nima smisla. Sporazum bi moral nadalje biti tudi tako jasen in nedvomen, da bi se vsak hip mogel uporabiti in da bi njegove določbe kar avtomatično stopile v veljavo.
Na današnji seji spodnje zbornice bo podal min. predsednik Chamberlain važno izjavo o pogajanjih Moskvi. Splošno pričakujejo, da bo napovedal takojšen začetek vojaških pogajanj.
Francoska vlada je izdala več zelo važnih dekretov. Od teh je najvažnejša uredba, da se podaljša funkcijska doba sedanjega parlamenta za tri leta. Nadalje je vlada izdala uredbo o pospeševanju rojstev. S posebnim davkom na samce in rodbine brez otrok se bodo dobila sredstva za podpiranje rodbin z več otroki. Odprava plodu je prepovedana. Nadalje so bile izdane uredbe o ustanovitvi žitnega urada, izpopolnitvi protivohunske službe, o enotni upravi radia in telefonskega omrežja, o ustanovitvi generalnega komisariata za informacije ministrskega predsedništva ter druge uredbe.
Francoski finančni minister Rey-naud je imel po radiu govor, ki so ga prenašale vse francoske radijske postaje. Dejal je, da je bil mir ohranjen le zaradi velikih žrtev, ki jih je storila Francija za svojo obrambo. Vsa žarišča požarja pa še niso udušena. Francija mora storiti še nove žrtve, da bo mogla živeti popolnoma brez strahu. Vsta-a tudi že mlada nova Francija, ki še ne boji resnice in ki je pripravljena na borbo. Nato je finančni minister ostro obsodil vsak defetizem, ki se zlasti ne sme trpeti sedaj, ko se že vodi bela vojna. Omenjal je nadalje velike gospodarske uspehe, ki jih je Francija že dosegla. Francoski izvoz se je dvignil za 40 odstotkov, industrijski indeks se je dvignil od 83 na 100 v juniju. Zlata podloga Francije pa znaša 97 milijard frankov.
Angleška je odločno odklonila japonsko zahtevo, da mora prepovedati v svojih koncesijah kitajsko valuto in da izroči srebro, ki je deponirano v kitajskih bankah. Japonci trde, da so Angleži odklonili te japonske zahteve le zaradi hujskanja Amerike. Zato so Japonci začeli organizirati tudi demonstracije proti Američanom.
Sedaj je tudi angleška vlada sporočila v Tokiu, da bo tudi ona odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko, če bi bila britansko-japonska pogajanja zaradi Tienci-na brezuspešna. O poteku teh pogajanj pa niso poročila enaka. Po nekaterih je potek pogajanja ugoden, po drugih pa ni upanja na sporazum, ker Angleži nikakor ne morejo sprejeti japonske zahteve, da izroče v tiencinskih bankah deponirano kitajsko srebro in da nastopijo proti kitajski valuti. Japonska vojaška stranka zahteva od tokijske vlade, da je pri pogajanjih z Anglijo nepopustljiva, ker da je angleško popuščanje samo navidezno.
Japonska vojaška misija obišče pod vodstvom bivšega vojnega ministra generala Teravčija Nemčijo in Italijo ter se bo udeležila narodnega socialističnega kongresa v Niirnbergu ter proslave 161etnice fašističnega pohoda v Rim.
Zaradi ostrih odredb proti irskim atentatorjem so začeli Irci v velikem številu zapuščati Anglijo.
Nizozemska vladna kriza je zopet izbruhnila, ker je ostala vlada v parlamentu v manjšini.
Iz Prage poročajo, da je pobegnil mons. dr. šramek, vodja češke kat. ljudske stranke v tujino.
Deiarstvo
Ljubljanska kreditna banka
Upravni svet zavoda je vzel na svoji seji dne 23. ni. m. na znanje poročilo ravnateljstva, da so se likvidirale v minulem semestru vse stare vloge do din 15.000"—, nadalje 10°/o na vloge do dinarjev 50.000"— ter 3%> na vloge preko din 50,000'—, v skupnem iznosu nad din 10,000.000"—, od česar je bilo več kot % položeno na nove, nevezane račune. Dalje je upravni svet sklenil likvidirati v II. semestru t. I. vsem svojim starim vlagateljem dospele obresti za čas od 1. januarja do 30. junija t. 1. Izplačilo se bo vršilo od 1. avgusta do 30. septembra t. 1. ter se po tem terminu nedvignjene obresti prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune.
Po upokojitvi dr. Nedeljkovica
V »Jug. Lloydu« je objavil njegov novi direktor Ivan Malinar pod naslovom »Dve novi žrtvi upokojenega gen. direktorja Poštne hranilnice g. dr. Milorada Nedeljkovima« uvodnik, v katerem med drugim pravi:
Od 1. 1928., ko je dr. Milorad Nedeljkovič, čeprav je bil visok državni funkcionar, začel kampanjo za »amputacijo«, je posvetil on njegovemu delu veliko pažnjo. Zbral je zato o njem mnogo informacij, ki pa jih je dobil od vseh drugih ljudi prej, kakor pa od nameščencev Poštne hranilnice Tl so namreč bili celo preveč korektni do svojega šefa in ni30 hoteli o njegovem delu dati prav nlkakih informacij. Šele potem, ko je bil dr. Nedeljkovič upokojen, je imelo nekaj vestnih uradnikov pogum, da so pristojnemu finančnemu ministru razložili svoje mnenje o škodljivosti delovanja dr. Nedeljkovica. V zvezi s tem sta se . lenjala dva uradnika, in sicer direktor podružnice PII v Skopi j u g. Vladimir Spa-gnut in direktor podružnice PH na Sušaku g. Matija Berger. Ta dva uradnika sta po svoji uradni dolžnosti informirala pristojnega finančnega ministra o delovanju g. Nedeljkovica še v času, ko je ta bil gen. direktor PH in torej njun ^ Tedeljkovič se je zato nad njima ma" eval, je premestil g. Matijo Bergerja, ki je bil dotedaj glavni inšpektor PH, za vodjo podružnice na Sušaku, g. Vladimirja Spagnuta pa za direktorja podružnice v Skoplju.
Sedaj pa, ko je dr. Nedeljkovič odšel v pokoj in ko nima več no bene moči, pa sta bila oba uradnika upokojena. Naniestu da bi bila nagrajena za svoje vestno de lo in za pogum, da sta odkrito odkrila napake, ki so se delale, sta bila sedaj kaznovana z upokojitvijo. Ni izključeno, pravi g. Ma-lmir, da je to bil zadnji akt Milo rada Nedeljkoviča, preden je zapustil mesto gen. direktorja Poštne hranilnice, da je dosegel upokojitev dveh uradnikov. Obema uradnikoma pa se je s tem storila krivica. Javnost ima zato prsvico, da zahteva temeljito razčiščenje te nove afere.
Denarni zavodi na češkem prehajajo v nemške roke
Francoska banka »Banque des Pays de 1’Europe Centrale« je bila udeležena pri praški »Bank fiir Handel und Industrie«. Sedaj je francoska banka na podlagi prijateljskega dogovora odstopila svo, delež pri pragki banki nemški »Bohmische Escompte-Bank«. Pa riška banka »Banque des Pays de TEurope Centrale« je bila svoje dni zelo močno udeležena v Av striji in Češkoslovaški. S preje omenjenim dogovorom pa je likvi dirala svoje zadnje interesne skup nosti na ozemlju Velike Nemčije
Pariška banka bo skušala sedaj v nadomestilo za izgubljene trge v Avstriji in Češki zboljšati svoje zveze s čezmorskimi državami. Govori pa se tudi, da se bo zanimala za gospodarske stike z Jugoslavijo. Pariška banka je že sedaj udeležena pri Trboveljski premogokopni družbi in pri banki »Franco-Serbe«.
*
Jugoslavenska udružena banka
d. d. sporoča, da je njeno ravnateljstvo v sporazumu z vladnim komisarjem sklenilo, izplačati starim vlagateljem od 1. avgusta da-
lje obresti za vloge za prvo polletje 1939. pri centralah v Zagrebu in Beogradu ter pri podružnicah v Mariboru, Petrinju in na Sušaku.
Francija je na podlagi razsodbe pariškega sodišča vrnila španski državi v Franciji deponirano zlato španske Narodne banke. Vrnitev zlata je bila v Španiji navdušeno sprejeta in splošno se misli, da je sedaj dana možnost za zboljšanje francosko-španskih odnošajev. Minister za industrijo je izjavil, da je sedaj Španija pripravljena skleniti z drugimi državami trgovinske pogodbe, vendar le na podlagi popolne enakopravnosti Španije z I drugimi državami.
Nov pravilnik za delavte državnih prometnih ustanov
Festival	slo
narodnih obiiaiev
v Maribor
Festival slovenskih narodnih običajev, ki bo prirejen v okviru letošnjega VIII. Mariborskega tedna dne 5. in 6. avgusta na stadionu SK Železničarja, bo največja in najzanimivejša tovrstna dosedanja prireditev na Slovenskem. V celoti bo nastopilo 9 skupin, in sicer 4 iz bivše mariborske oblasti in 5 iz Bele Krajine, v celoti pa bo sodelovalo okoli 200 ljudi.
Prva skupina bo iz Lancove vasi pri Ptuju. Skupina bo sestavljena iz 22 sodelujočih v narodnih nošah pod vodstvom Mira Vavpotiča iz Sv. Vida pri Ptuju. Pokazala bo v 3 nastopih orače, plesa-če in Ruso s petimi figurami. Drugo skupino bo tvorilo osem mešanih parov v narodnih nošah iz Beltincev v Prekmurju. Vodil jih bo Matjaž Kovač in pokazali bodo 6 originalnih panonskih plesov, med tem Meštarski ples. Gu-stiivanjski ples, nato Gustiivanjsko obredno kolo in ples Marko skače z lastno originalno glasbo. Tretjo skupino 20 sodelujočih bo poslal Sv. Jurij ob Ščavnici pod vodstvom Franja Žižka. Pokazali bodo v domačih narodnih nošah* zimske obredne prizore: Štrjaka, Ruso, Valček, Ključ in Ličijo. V četrti skupini se bo predstavilo 29 nastopajočih iz Sv. Marka niže Ptuja pod vodstvom Franja Žižka s Kurentom, Zlodejem, Orači, ko-kotiči, Medvedom, Ruso in Kopi-jašavo.
Bela Krajina bo poslala prvo skupino 50 žensk in moških iz Čr nomlja pod vodstvom Lojzeta Še-tine. Izvajali bodo Zelenega Jurija po starem, Sprevod in Črnomaljsko kolo-most. Drugo skupino 12 mešanih parov da pod vod stvom Marice Wcisovc Metlika z Metliškim kolom v štirih delfiT, obrednim prizorom Mostom, svatovskima igrama Rešetca in Rob-čiči ter igrokazoma kurji boj in Turen. Tretja skupina 16 ljudi v narodnih nošah pride pod vod
stvom Oskarja Maliča iz Vinice in bo nastopila z Viniškim jastuča-kom, Kresnicami in skupnim prizorom. Adlešiči pošljejo skupino 18 moških in žensk z originalno godba in bodo predvajali dvoje starih kol, in sicer Hruške-jabol-ka in Lepo Anko ter obredni prizor Kresnic. Zadnjo skupino 26 nastopajočih pošljeta kraja Poljane—Stari trg pod vodstvom Rada Radatoviča in bodo izvajali Ženi-tovanjsko kolo s praporom, ženinom in nevesto ter kolo Kresnice.
Belokrajince bo skupno vodil dr. Milan Bano, predsednik Belo-krajinskega kluba, tehnično vodstvo vse prireditve je prevzel naš znani folklorist Fr. Marolt, vodstvo štajerskih in prekmurskih skupin pa Hrvoj Maister, tajnik društva Prijateljev slovenskih goric.
Dne 5. avgusta bo ob 12. uri sprevod vseh skupin s kolodvora na Mariborski teden, ob 17. uri pa sprevod po mestu na stadion SK Železničarja na Tržaški cesti. Nastop se bo pričel ob 17.30 in bo trajal dve uri in pol. V nedeljo 6. avgusta bo pa matineja, ki se bo pričela ob 10. uri in bo traja la do 12.30. V soboto 5. ob 9. uri dopoldne bo poizkusni nastop Sta jersko-panonskili skupin, popoldne ob 15. uri pa belokrajinskih, h katerim bodo smeli samo novi narji, fotografi s posebnimi izkaznicami »Putnika« in člani tehničnega osebja.
Že ta program, podan samo v suhih obrisih, dokazuje, da bo ta prireditev nekaj povsem novega in vredna, da si jo ogledajo ne le domačini, ampak tudi gosti in tuj ci. Za marsikoga bo to naravnost odkritje nečesa, kar je naše prastaro narodno blago, pa je žal ve činoma že pozabljeno in ohranje no samo še v nekaterih naših pokrajinah in v teh le v redkih vaseh.
Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana je razmo-tril določbe novega pravilnika za delavce državnih prometnih ustanov, ki je bil objavljen v »Službenih novinah kr. Jugoslavije« št. 154 — od 11. julija 1939 in ki naj bi stopil v veljavo dne 12. avgusta 1939, ter je ugotovil, da so mnoge določbe novega pravilnika slabše od dosedanjih. Največje hibe novega pravilnika so določbe glede: 1. stalnosti, 2. polne zaposlitve, 3. povečanih dnevnic in 4. pokojninskega zavarovanja.
Kratka pojasnila: 1. Po dosedanjem pravilniku je fcnel železniški delavec pravico do stalnosti po 3 letih službe ob izpolnitvi predpisanih pogojev, po novem pravilniku pridobitev stalnosti ni avtomatična, temveč je docela odvisna od volje upravnih organov. 2. Stalnim delavcem ni zajamčena polna zaposlitev za vse delovne dni, za stalne delavce progovzdr-ževalne službe šo pa nove določbe glede zaposlitve celo slabše od dosedanjih. 3. Določbe glede priznavanja in izplačevanja zvišanih dnevnic se sicer niso poslabšale v primeri z dosedanjimi, so pa nepopolne, ker ne določajo podrobno višino istih po draginj-skih razmerah, sposobnosti delavca, sistemu dela in vrsti obrta. Tudi ni priznanje zvišanih dnevnic obvezno, temveč je v popolni odvisnosti od volje upravnih or-
Jubileina slovenskega v Liubliani
Poročali smo že, da bo v dneh 7. do 14». oktobra 1939 v Ljubljani v prostorih ljubljanskega velesejma velika jubilejna razstava slovenskega obrta, ki naj pokaže razvoj slovenskega obrta ob 20-letnici Jugoslavije in lOletnici ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Razstava, ki bo pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza-iiamcstnika Pavla, hoče nadalje pokazati kvaliteto slovenskih obrtniških izdelkov ii dokazati kupujočemu občinstvu, da zmore naš obrtnik kakovostno prav take izdelke po primerni ceni, k kršni so tuji izdelki in da je zato čisto napačna misel nekaterih ljudi, da se morajo obrtniški izdelki še vedno uvažati iz inozemstva.
Razdelitev blagovnih skupin na bodoči razstavi bo taka, da bo mogel razstaviti vsak slovenski rokodelec svoje izdelke, ki jih pa bo
posebna ocenjevalna komisija posebej ocenila zaradi pripustitve na razstavo, da bi se s tem omogočilo, razstaviti res samo najboljše izdelke naše domače proizvodnje-
Dozdaj se je pozivu razstavnega odbora odzvalo že veliko število obrtnikov in večina razstavnega prostora je že oddana. Gotovo pa je še mnogo obrtnikov, ki so do zdaj s prijavo še odlašali. Ker so razstavljalcem na razpolago stro kovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih pred metov, naj se vsi zamudniki nuj no javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni, da bodo prejeli vse potrebne informacije.
Vse podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Bee
thovnova ulica 10, pritličje, levo, telefon št. 30-88.
ganov. 4. Nove določbe pokojninskega zavarovanja docela spreminjajo osnove delavskega pokojninskega zavarovanja. Za dosego 100% pokojnine je za profesioni-ste in polkvalificirane delavce predpisana 47 letna, za navadne fizične delavce pa celo 57 letna članska doba, čeprav prestane stalnemu delavcu služba po določbah istega pravilnika, ko dovrši 60. leto starosti. Osnova za odmero pokojnine je za kvalificirane in polkvalificirane delavce povprečen dejanski zaslužek zadnjih 10 let, za fizične delavce pa povprečen zaslužek cele članske dobe. Poleg tega bo morala večina delavcev vplačevati za pokojninsko zavarovanje večje prispevke od dosedanjih in povrh še razliko za vso službeno dobo nazaj.
To so najobčutnejše trdote novega pravilnika. Po naših ugotovitvah se treba bati, da se stanje železniškega delavca z novim pravilnikom ne bo zboljšalo, ker prinaša novi pravilnik več trdot kot pa zboljšanj. Naša organizacija se je več let borila za zboljšanje do-sedaj veljavnega pravilnika. Izdelala je podrobne predloge in jih predložila merodajnim oblastem. Ugotavljamo, da naši predlogi v novem pravilniku niso upoštevani! Izjavljamo, da z novim pravilnikom nismo zadovoljni in bomo ukrenili ustrezne korake.
Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana.
Zunanja trgovina
Na Balkanu bo letošnja letina češpelj izredno dobra. Skupno bo znašal letni pridelek Jugoslavije, Romunije in Bolgarske okoli 900 tisoč ton, skupna proizvodnja suhih češpelj v vseh treh državah pa okoli 70.000 ton ter se bo izvoz suhih češpelj v primeri z lani povečal od 26.000 na 50 do 55 tisoč ton.
Tovarno za cigaretni papir nameravajo Francozi postaviti v Romuniji. Prve investicije za tovarno bi znašale 25 milijonov lejev.
Nemški uvoz kromove rude je narastel v prvih letošnjih mesecih v primeri z lanskimi od 61.000 na 86.500 ton. Zlasti se je povečal uvoz iz balkanskih držav, tako iz Turčije od 13.600 na 50.600, Grčije od 3.715 na 12.700 in iz Jugoslavije na 2.600 ton. Nasprotno pa je padel uvoz kromove rude iz Južne Afrike od 33.000 na 18.500 ton.
V zadnjem času si nemška vlada prizadeva, da bi se ves izvoz iz Moravske dirigiral v nemško pristanišče Stettin, da bi postalo to mesto izvozna in kasneje tudi uvozna luka Moravske.
Indeks cen za življenjske potrebščine se je na češko-Moravskem v prvi polovici junija zvišal za delavske rodbine za 1'6%, za uradniške pa za 0'7%.
Berlinski uradni krogi zanikajo vesti o sklenitvi carinske unije med Nemčijo in Slovaško.
Novo veliko tvornico avtomobilov je začela zidati Katovicka zadruga v Radomu na Poljskem.
Poljska vlada je sklenila, da bo v bodoče uvažala iz Rusije tudi luksuzne predmete, tako kavkaška vina ter kaviar iz Astrahana. _
Na zadnji konjski razstavi v Lublinu je bilo kupljenih mnogo poljskih konj za U. S. A., Litvo in Bolgarsko.
Stanje hmeljskih nasadov v Nemčiji se ocenjuje kot srednje dobro. Trg je miren, cene so nespremenjene. — V Franciji pa se je stanje hmeljskih nasadov precej popravilo. Zanimanje za letošnji hmelj je naraslo. Terminske kupčije se sklepajo po ceni 23 do 28 din za kg. — Tudi v Belgiji se je hmelj popravil. Cena skoraj ista ko v Franciji. — Stanje hmeljskih nasadov na Poljskem je zelo različno. Resnejše nevarnosti od pero-nospore ni več, v nekih krajih pa je uničila 15% trgatve. Za letošnji hmelj je živahno zanimanje. — V Angliji je stanje hmeljskih nasadov dobro. — Na Češkoslovaškem se računa s slabšo letino.
Italija je bila v prvem polletju v trgovini z Nemčijo pasivna za 332 milijonov lir. Italijanski izvoz v Nemčijo se je povečal za 18 milijonov lir, uvoz iz Nemčije pa se je zmanjšal za 330 milijonov lir. Ita
lija je izvozila v Nemčijo surovin za 449, živil pa za 46 milijonov lir, iz Nemčije pa je uvozila gotovih izdelkov za 591, surovin pa za 741 milijonov lir.
Med Japonsko in Nemčijo je bila sklenjena nova trgovinska pogodba, ki znatno izpopolnjuje sedanjo pogodbo. Po rimskih vesteh je nova pogodba odgovor na ameriško odpoved tTgovinske pogodbe z Japonsko.
Sovjetska vlada je objavila ukaz o imenovanju 10 novih trgovinskih zastopnikov. Kaj bo z dosedanjimi zastopniki, še ni znano.
Letal so lani izvozile Združene države Sev. Amerike za 68,2 milijona dolarjev, Nemčija za 27,1, Anglija za 26,5, Italija za 8,2 in Francija za 3,7 milijona dolarjev. Lani je prvič Nemčija izvozila več letal ko Anglija.
Braziljska žetev kave se ceni letos na 21.861.000 vreč po 60 kg. Vsa potrošnja kave pa se ceni na 17 milijonov vreč. Uničili bodo 5.5 milijona vreč.
Proizvodnja nafte v USA je v maju narasla od 48.8 na 51.3 milijona barilov, potrošnja pa od 43.9 na 49.5 milijona. Izvoz pa se je dvignil le od 3.6 na 4.3 milijona barilov.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 29. julija objavlja: Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ustanovi računskega inšpektorja pri ministrstvu za pravosodje — Spremembo v pravilniku o sestavljanju razsod-niških odborov (razsodišč) in postavljanju njihovih članov — Odločbo o uporabi 6%>nih obveznic za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini — Razpis glede tare na amonijev nitrat — Prekategorizacijo ceste Št. lij— Velka—Cmurek — Popravek odločbe o sedežu in teritorialni pristojnosti oddelkov kontrole za mere — Novi plačilni sporazum z Bolgarijo — Podaljšanje trgovinskega sporazuma z Madžarsko — Podaljšavo veljavnosti jugoslovan-sko-grškega trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma — Spremembo v komisiji za mojstrske izpite v Mariboru — Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Naprodaj je rudnik črnega premoga najboljše kakovosti. Poizvedbe pri Kmetski posojilnici v Ljubljani.
Zmanjšani dohodki občin iz kaldrminskega fonda
Naše občine so v velikih finančnih težavah, ker morajo izvrševati, za državo vedno nove posle, država pa jim za to ne daje nobenih novih dohodkov. Pričakovati bi zato bilo, da država vsaj onih dohodkov, ki jih imajo občine od države, ne bo več zmanjševala. Sedaj se je zgodilo tudi to.
Iz kaldrminskega fonda so dobivale občine 70 odstotkov dohodkov fonda. Sedaj pa je izdal finančni minister nov pravilnik o poslovanju in trošenju denarja iz posebnega računa za zidavo in nakup objektov po sklepu ministrskega sveta št. 4(11 z dne 4. 5. 1939. Med drugim se bo ta denar porabil za zidavo palače v Beogradu, kjer bodo nekateri finančni uradi, nadalje za nagrade članom drž. odbora itd. Z novim pravilnikom se ustanovi nov fond, ki se bo dotiral s 6 milijoni iz kaldrminskega fonda, poleg tega pa se bo iz kaldrminskega fonda uporabilo 25 odstotkov skupnih dohodkov skozi 8 let, dokler se ne doseže vsota 40 milijonov din. S tem se delež občin iz kaldrminskega fonda zniža od 70 odstotkov na približno 49 odstotkov.
Pohorje dobi telefon!
Po dolgem prizadevanju se je le posrečilo doseči, da se v kratkem začne graditi telefonski vod na vzhodni del Pohorja. Ko je bil pred nekaj tedni v Mariboru poštni minister Altiparmakovič, se je peljal tudi na Pohorje in se je sam prepričal, da imamo nekaj prvovrstnih tujskih postojank, ki pa so od ostalega sveta odrezane, kar je zlasti neprijetno v sezoni, ko so vse planinske koče popolnoma zasedene. Minister je obljubil, da bo zadevo hitro uredil.
Res je sedaj dobila terenska sekcija v Mariboru nalog, naj nemudoma izdela načrte za napelja vo telefonskega voda na Pohorje in sestavi proračun. Čim bo to delo gotovo in bo ministrstvo načrte in proračun odobrilo, se bo takoj začelo s postavljanjem drogov in napeljavo žic, kar bo trajalo približno tri tedne, nakar se telefonska zveza izroči svojemu namenu.
Kakor smo izvedeli, bo potekal telefonski vod od Reke pri Hočah (ob vznožju Pohorja), ki je že zvezana z Mariborom s telefonom, nato v kolikor mogoče ravni črti navzgor do Poštarskega doma na Petkovem sedlu. V tej koči bo nameščena telefonska centrala za vzhodno Pohorje, tam bo pa nameščen tudi sezonski poštni urad. Od Poštarskega doma bodo napeljani vodi, seveda privatni, do Pohorskega doma. Mariborske koče in raznih poletnih hišic, ki jih je vedno več na Pohorju. Kasneje se zgradi vod tudi do Ruške koče in morda še dalje proti zapadu.
Dobave - licitacije
3. hidroplanska komanda v Kum boru sprejema ponudbe za razni risalni pribor in potrebščine.
2. hidroplanska komanda v Divu-ljah sprejema do 3. avgusta po-
nudbe za dobavo žimnic, blazin, platna za žimnice in morske trave.
Uprava zavoda »Obiličcvo«, Kru-ševac-Obiličevo sprejema ponudbe za dobavo raznega usnja, jeklenih in železnih cevi ter raznih tehničnih predmetov.
Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 4. avgusta ponudbe za dobavo avtomobilskih pnevmatik.
LICITACIJE:
Dne 1. avgusta bo pri Štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo krampov in motik; 3. avgusta telefonskega kabla; 5. avgusta vijakov, svedrov; 7. avgusta raznih klešč in prebijačev, poljskih kovačnic; 8. avgusta pil, Škarij, žag, bencinskih svetilk, dlet, seki-
ric i. dr.; 9. avgusta raznega mizarskega orodja; 10. avgusta nožev, sekir, kopačev, dlet, raznih klanf, raznih žag in pil za les; 11. avgusta raznih kladiv in klešč, čebrov za vodo in spiralnih svedrov.
Dne 1. avgusta bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani licitacija za prodajo raznih predmetov, katerim je rok ležanja potekel.
Dne 21. avgusta bo pri Štabu za utrjevanje v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo potniških avtomobilov, 22. avgusta za dobavo motociklov s prikolico, dne 28. julija bo licitacija za dobavo telefonskih aparatov.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Povpraševanja po našem blagu
v tuiini
350 — Durban: nasoljene sardine v sodih.
351 — Amsterdam: rokavice, šali, nogavice in drugo tekstilno in galanterijsko blago. (Tvrdka korespondira v nemškem jeziku.)
352 — Mombasa (Kenija): rezan les.
353 — Capetown (Juž. afriška unija): parketi.
354 — Anvers: orehi z belimi jedrci.
355 — Cristobal C. Z. (Panama): cementni izdelki, stavbeni les.
356 — Port Elisabeth (Juž. afriška unija): nasoljene sardele v sodih (šest interesentov).
357 — Havana (Kuba): hmelj, fižol, ekstrakti za strojenje kož, cigaretni papir, cement in cementni izdelki, suha povrtnina, orehi, emajlirana posoda, stavbeni les, leseni izdelki (podpetniki), celuloza, paprika, konservirano sadje, sardine, vino, bolhač, oves, ječmen, mast.
358 — Jeruzalem: suho sadje, koruza, fižol, grah, kostanj, koruzna slama.
359 — Kast London (Juž. afriška unija): parketi (trije intere-senti).
360 — Beira (Mocambicjue): nasoljene sardele v sodih (5 interesentov).
361 — Cristobal — C. Z..' hmelj, emajlirana posoda, vino, likerji, suho sočivje, suho sadje, sadne konserve, karbid, pohištvo, bolhač.
362 — Alexandrie:	steklenina, drobna železnina, kovinska galanterija, orodje, hišne in kuhinjske potrebščine.
363 — Te'1-Aviv: zastopniška firma se zanima za živila, konserve, stročnice, živa živina za klanje, žitarice, kemikalije.
364 — Hamburg: kopita za čevlje.
St. 10235/30.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 16. avgusta 193!) neposredno pismeno pogodbo za dobavo krovnih plošč »Salonit« ali pa podobnih ter slemenjakov in pritrdilnega materiala za iste, vse za obratno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri rudniku.
Državni rudnik v Velenju.
365 — Antvverpen: salama, gosja jetrca, klobasice, bluze v narodnem slogu.
Tuje ponudbe:
51 — Milan: strokovnjak in kemični svetovalec, ki ima izvozne patente, nudi svoje usluge kovinskim podjetjem, ki predelujejo zlitine iz aluminija, cinka in drugih kovin z bronco.
52 — Verona: išče se zastopnik za Jugoslavijo za patent iznajdbe žepnega dinama.
53 — Berlin: išče se zastopnik za Jugoslavijo za zanimivo igro za odrasle (Kugel-Kippe).
54 — London: čezmorske droge.
55 — Pfronten-Ried (Nemčija): gumbi in zaponci iz umetnega materiala.
56 — Chicago: surov kirurgični sukanec (nesteriliziran).
*
Interesenti naj se obrnejo z navedbo sprednje številke na Informacijski odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beograd (Obaveštajni otsek Zavoda za unapredjenje spoljne trgovine u Beogradu) poštni predal 818. Navedejo naj 'udi kraj povpraševanja oz. ponUdlkae
Že v 24 urah
barva, plasira in kemično snaii obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši. monga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22 72.
delavcev, tako da je padlo število delavcev le za 6—8%. Istočasno so narasle mezde in s tem, kakor tudi s povišanjem prevoznih stroškov in davkov, tudi stroški proizvodnje.
Zadnje leto je prineslo povsod, in tudi v Franciji, izboljšanje in porast produkcije v železni industriji.
Nagradno tekmovanje!
Gg. trgovci mesta Maribora! Ob priliki »Mariborskega tedna«, v času ko jirispe v naš obmejni Maribor mnogo tu- in inozemcev iz vseh mogočih slojev, da si ogledajo ne samo »Mariborski teden«, temveč da vidijo obenem gospodarski in kulturni napredek mesta samega, se je Slovensko trgovsko društvo v Mariboru s prispevanjem Združenja trgovcev za mesto Maribor in Zadrugo »Mari-riborski teden« odločilo prirediti nagradno tekmovanje za najlepša in najučinkovitejša izložbena okna. Predvidenih bo 6 denarnih nagrad od din 800 do din 100. Lepa in nagrajena izložbena okna se nagradijo s posebno pismeno pohvalo in razglasijo v časopisju. Pogoji in vse informacije za to tekmovanje se že dobijo v pisarni Slovenskega trgovskega društva, Jurčičeva ul. 8/1 od petka 28. t. m. dalje.
Doma in m sveti
ŽIVČNI ORONULIM
Znanstveno je ugotovljeno, da „Ka - le -	čisti	organizem	in
uravnovesi živčni sistem tako, da postane človek ponovno močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno podrobno literaturo zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. „Ka le-lluid se dobi v lekarnah. — S. br. 10637/33.
Lipski	iesenski
I1939 I
Zaietek 27. avguita a a in častni zastopniki:
Ing. 6. Tonnies. Ljubljana, uh a
Telefon 27*62
josip Bezjak, Maribor,
Gotpotka ul. 25, Tel. 20-97
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpciškog sajnia, Beograd, Knez Mihajlova utica br. 33/1.
Položaj francoske železne industrije
Konjunkturno nazadovanje vletu 1938. je najmočneje zadelo prav železno industrijo, ker je močno prizadelo stavbarstvo, strojno industrijo in promet. Produkcijski indeks je od decembra 1937. do avgusta 1938. padel za 22%, potem se počasi popravljal, a je ob zaključku leta bil še vedno 5% pod prejšnjim letnim indeksom. Saj je nazadovalo delo v stavbeni stroki za 3'5% v primeri s prejšnjim letom in za 40% v primeri z 1928. Promet industrij, ki predelujejo železo, je padel za 18% v primeri s prejšnjim letom. Izvoz ni kompenziral izpada naročil v notra-(njosti države, nekaj zaradi dol-— gib razprav Mednarodnih železnih družb, nekaj zaradi konkurence Japonske in Združenih držav. Tako je padla francoska produk cija železa v letu 1938. za 23% v primeri s prejšnjim letom in za 36% v primeri z 1929. Vendar je prav tako padla tudi svetovna produkcija, tako da je francoska industrija obdržala svoj položaj na svetovnem trgu. Cd leta 1937./38. je padla železna produkcija v An gliji za 16%, v USA za 47% in v Belgiji za 42%. Kopanje železne rude v Franciji je padlo od leta 1937. za 4'7 milijona ton, predvsem zaradi manjšega izvoza v Belgijo (—3'8 milijona ton) in v Nemčijo (— 1'3 milijona ton).
Kljub padcu produkcije so skušali delodajalci odpuščati čim manj
Ministrski predsednik Cvetkovič je sprejet novinarje ter odgovoril na njih vprašanje, kako je s pogajanji za sporazum: »Vse stvari so na dobrem potu.« Na vprašanje, kaj je z govoricami, da bo sporazum s predsednikom dr. Mačkom podpisan šele jeseni, je predsednik vlade odgovoril: »Mnogo prej! Stvari se razvijajo odlično. Sporazum bo podpisan mnogo pred jesenjo.« Nato je govoril z novinarji o sporazumu z velikim optimizmom ter zaključil svoja izvajanja z besedami: »Kdor v resnici želi sporazum, temu ni treba mnogo gdvortti o sporazumu.« Vsa Jugoslovanska javnost je sprejela napoved ministrskega predsednika Cvetkoviča o bližnji sklenitvi sporazuma z velikim zadoščenjem.
Veliki VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani se je v nedeljo zaključil ob velikanski udeležbi slovenskega ljudstva. V soboto zvečer je bila na stadionu »Igra v kraljestvu Božjem«, katere se je po »Hrv. dnevniku« udeležilo 50.000 gledalcev in pri kateri je nastopilo 4000 igralcev v nepozabnih prizorih. V nedeljo je bila na stadionu pontifikalna maša, ki jo je daroval papeški legat eminenca kardinal Hlond. Med mašo je imel kardinal Hlond pridigo, ki jo je začel v francoskem, nadaljeval v poljskem, nemškem in italijanskem jeziku ter zaključil v slovenskem. Glavna misel njegovega velikega cerkvenega govora je bila, da je kraljestvo Kristusovo kraljestvo resnice, reginim veritatis. Službe božje se je po poročilu »Hrv. dnevnika« udeležilo 70.000 ljudi, ki so vsi navdušeno pozdravljali kardi-nala-legata. Maše se je udeležil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Stefanovič, poslanik poljske republike minister grof Dembicki, ministri dr. Ružič, dr. Krek, Cejovič, Snoj in Mastrovič, ban dr. Natlačen ter cela vrsta zastopnikov oblasti in korporacij. Seveda tudi vsi škofje z beneškim patriarhom kardinalom Piazzo in apostolskim nuncijem na našem dvoru nadškofom Felicejem. Poleg njih je prišlo na kongres še 20 drugih škofov, med njimi 11 iz tujine
V nedeljo popoldne se je ob z. popoldne začel pomikati na stadion veličasten sprevod, ki je tra jal poldrugo uro in v katerem je korakalo po »Slovenskem domu« približno 6000 ljudi ob špalirju velikanske množice ljudstva. Ko so se na Stadionu vse te ogromne množice zbrale, je piišel papežev legat kardinal Hlond, nakar je imel zaključni govor ljubljanski škof dr. Rožman. V svojem govoru je naglasil, da so se udeleženci kongresa zavezali, da hočejo živeti kot dobri kristjani in da vse svoje sile posvete Kristusovim zakonom, ki so resnica, pravica in ljubezen Sledili so nato pozdravi zastopnikov 16 narodov, in sicer so govorili: kitajski škof Čeng, romunski advokat dr. Popp, egiptski škof Nutti, Francoz dr. Richard, za Italijane mons. Velci, za Poljake Spi-žewski, za Čehe mons. Jemclka, za Belgijce p. Vervimo, za Hrvate
dr. živkovič, za Bolgare mon».j Kurtev, za Švicarje p. Pon*, Slovake mons. Richter, za Litovc p. Andrickus in za Luksemburžar dr. Mack. Kongres so zaključile* slovesne litanije. Nato so se začeli) kongresisti razhajati. Kongres je bil odlično organiziran in je dosegel velik sijaj in še večji uspeh.
Po tovarnah so sedaj volitve delavskih zaupnikov. V večini podjetij so volitve pokazale, da se staro posestno stanje svobodnih strokovnih organizacij ni dosti izpreme-nilo. Liste Jugorasa so v Sloveniji dobile večinoma zelo malo glasov. Tudi na Hrvatskem niso nacionalistične delavske organizacije mogle prodreti proti socialističnim. Tako je bil rezultat volitev v 28 podjetjih v Zagrebu naslednji: socialistična URS je dobila 60, Hr-vatska delavska 10 in Jugoras samo 1 zaupnika.
Jugoslavija je zmagala v boju za Dawisov pokal nad Nemčijo ter s tem postala evropski prvak v tenisu ter se plasirala za borbo v med-kontinentalnem finalu za Avstralijo. Borbo je odločil Punčec s svojo lepo zmago nad Nemcem Hen-klom.
Nova tvornica celuloze, ki jo je postavil podjetni g. Fran Bonač v Vidmu pri Krškem, bo začela obratovati v jeseni. Izdelovala bo prvovrstno celulozo, beljeno in nebeljeno, ki bo uporabna za naj finejši papir, a tudi za izdelovanje umetne svile in umetnega bombaža. Tvornica bo nadalje izdelovala celofan in celulozno vato. Kapaciteta tovarne znaša 6000 ton celuloze na leto. Tovarna je najmoderneje urejena in pomeni veliko pridobitev za našo industrijsko produktivnost.
Prvi krožni polet civilnih letal po Jugoslaviji bo 5. in 6. avgusta. K tekmovanju se jo prijavilo 11 letalcev, in sicer 5 iz Beograda, iz Zagreba, 2 iz Ljubljane in 1 iz Sarajeva. Tekmuje tudi ena dama. Dolžina proge je določena za šolska letala na 500 do 800 km, za športna pa na 1000 do 1500 km. 6. avgusta bo vseh 11 letal pristalo v Ljubljani.
Letalo, s katerim je potoval angleški letalski minister, je moralo zaradi slabega vremena prisilno pristati. Letalo se je pri tem precej poškodovalo, minister pa je dobil pretres možganov. Člani posadke so bili le lahko ranjeni.
Sovjetska vlada je sklenila, da zgradi na polotoku Krimu novo ladjedelnico, ki bo gradila ne le trgovske. temveč tudi vojne ladje.
V Ameriki so izdelali dva filma
proti diktaturam. Protesti totalitarnih držav niso mogli preprečiti, da se ta filma ne bi predvajala v Ameriki še nadalje. Pač pa so dosegli to, da je hollywoodska filmska industrija ustavila izdelovanje nadaljnjih takšnih filmov.
Število vseh radijskih naročnikov na svetu se je v 1. 1938. zvišalo za 9 na 78 milijonov.
V Združenih državah Sev. Amerike traja suša še naprej. Zaradi suše so nastali v gozdovih veliki požari in tudi na žitnih poljih.
Občni zbori
.Tugočcška, Jugoslovensko-ee.ška
tekstilna industrija d. d. Kranj ima 15. redni občni zbor v soboto dne 12. avgusta ob 11. v družbeni prostorih v Kranju. Delnice se morajo položiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni v Kranju. Posest desetih delnic daje pravico enega glasu.
Torek, 1. avgusta:	12.00:	Orke-
stralni koncert (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Narodne pesmi poje kvartet Stritar, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 14.00: Napovedi — 19.00: Poročila — 19.30: Deset minut zabave — 19.40: Nac. ura — 20.00: Poljske narodne (plošče) — 20.10: Zgodovinska usoda Poljske in narodna zavest pri Poljakih (prof. Etbin Bojc) — 20.30: Koncert duet citer in Trboveljski pevski jazz kvartet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Pevski koncert Drago Burgerja, pri klavirju prof. M. Lipovšek — Konec ob 23. uri.
Sreda, 2. avgusta: 12.00: Operni odlomki (plošče) — 12.45: ForoJ-la —	13.00:	Napovedi	—	13.20:
Duet harmonik (brata Goloba) — 14 00: Napovedi — 18.30: Mladinska ura — 18.45: Plošče — 19.00: Napovedi, poročila — 19.40: Nac. ura — 20.00: Udovičeva in Lauše-tova pojeta (plošče).— 20.10: Delavske in nameščenske knjižice (Milan Valant) 20.30: Koncert. Sodeluje Ruški sekstet in duet kitar gg. Antunovič in Novak — 22.00: Napoved, poročila — 22.15: Tercet-sester Fink — Konec ob 23. ur.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Ploss, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.