Poitaina tilačana v gniovtnl
VClubifant, IG. septembra 1936
ljub
Ceto 49 • Stev. 33
Slov• tabor v Novem mestu
Za mogočnima taborom« slovenskega ljudstva v Mengšu in Mariboru, kjer ao so zbrale ogromne množice Slovencev, da bi poudarile svoje zahteve iu dale oporo svojim zastopnikom v vladi, so se dvignili tudi naši Dolenjci in prišli na slovenski tabor v Novem mestu v takem številu, da so po izjavi ministra dr. Kreka posekali Mengšane iu Mariborčane.
Nad 10.00$ mai in ianiav
je v nedeljo dopoldne kot urejena vojska prikorakalo v dveh mogočnih kolonah na glavni trg v Novem mestu in ga do zadnjega kotička napolnilo. Nič ni pomagalo strašenje z bombami, nič grožnje liberalnih magnatov, nič plačan trop »mačkovcev« iz Bele Krajine. Prava slovenska ljudska fronta se je dvignila preko vseh ovir na svoj zmagoslavni pohod. Zanimivo je bilo gledati novomeške magnate, ki so pričakovali na shodu le pter sto pohlevnih kmečkih mcžičkov, kako so v zadnjem trenutku rinttS sestave s svojih padstre&ij, ko so videli, da postaja trg premajhen Za tisoče mož in fantov, od katerih ti gospodje žive.
Nad 200 rediteljev pod vodstvom g. Fr. Pelka je poskrbelo za vzoren red, tako da so množice v mogočnih sprevodih, spremljane od godb in narodnih noš, pravočasno prišle na trg in da se je zborovanje lahko v redu začelo.
Zborovanje je z običajnimi formalnostmi začel odvetnik D. Weble, ki je predstavil poslušalcem govornike in opravičil odsotnost dr. Korošca, ki je kot namestnik predsednika vlade mora! ostati v Belgradu. Navzočim govornikom in dr. Korošcu so zborovalei priredili navdušeno manifestacije.
Prvi je spregovoril minister dr. Krek.
Iz govora ministra dr. Kreka
Današnji tabor naj bo odgovor onim, ki <o 5 let dopovedovali Slovencem in Jugoslaviji, da Koroščeve stranke ni več, da amo ga izdali in da sta nas Kramer in Pucelj poteptala. Naj bo ta tabor tudi izraz našega ponosa in veselja. Vsakdo, ki je v preteklih letih čutil blagodati diktature, ko je stal za njim žandar, špijon in ovaduh, naj danes začuti, da živimo v drugačni dobi. Nesrečo nad nesrečo je grmadil na slovensko skupnost in tudi vso državo bivši diktatorski režim, največji zločin pa je povzročil, ko je veČino slovenskega ljudstva proglasil za nenacionalne-sebe pa legitimira! kot. patentirano patriote. To piškavo in hudobno geslo so si »zbrali, da so se slinili tistim v Belgradu, da ,e"ti smatrali, kako potrebno je razgnati ln uničiti Koroščevo atranko. Videli pa amo, «a j« težko ostati na oblasti proti ljudstvu.
Zato smo odšli od volitev do volitev in vsake od njih so bile velike postaje križevega pota slovenskega naroda. Zalo so internirali dr. Korošca, dr. Natlačena, dr. Kulovca, zato so zaprli na stotine slovenskih mož in fantov.
Glede gospodarstva je minister dr. Krek poudaril, da je ozdravljenje našega gospodarskega življenja slino težavno delo, ki ga je lahko kritizirati. Toda glede Slovenije je treba ugotoviti, da j® r sadu jem leta dobila za javna dela 80 milijonov dinarjev. Predvsem nujno pa se vlada peča z ozdravljenjem kreditnih razmer, zlasti pa kmečkih dolgov, dede slehernih jo nešteto predlogov, toda vsi m Bi edini v tem, da že kmet ne more sam plačati, mora kdo drug plačati mesta njega. Kako, v kakšni obliki in obsegu, to ugotoviti je naloga vlade. Vprašanje bo rešeno še tekom tega ali prihodnjega meseca. VpraSanje j® sioer, »ti bom® 5 njo zadovoljni aU ae, vendar bo pomenila močan korak naprej k ozdravljenja, vsega gospodarstva.
Slednjič je minister spregovoril še o razmerju do Hrvatov, kjer jo poudaril geslo: Cisti računi, dobri sosedje! Dr. Maček je voditelj Hrvatov, dr. Korošec voditelj Slovencev. Oba uživata zaupanje vsega naroda. V taktičnem vprašanju pa se ločita: Slovenci gledamo stvari, kakršne so. Za nas pomeni Belgrad politično bojišče, na katerem se edino morejo izvojevati zmage. In če hočemo izvojevati kakšno zmago, moramo iti tja. Računamo z gotovim dejstvom in zato hodimo v Belgrad, da od tam branimo slovenske interese. Tam se bo odločilo, koliko avtonomije, samouprave in samostojnosti bo imela posamezna dežela, in tam se bo rešilo tudi hrvatsko vprašanje. Hrvati pa pravijo narobe: Ostali bomo doma toliko časa, da nam bo hrvatsko vprašanje zrelo in rešeno padlo v naročje. Zato tudi nam očitajo, da smo najprej ostali doma, potem pa smo šli v Belgrad. Pri tem pa smo se ravnali po preprostem receptu slovenskega kmeta: Če so zunaj nalivi, toča, viharji, takrat sedi za pečjo, ko pa minejo, gre ven. Kadar je v Belgrad« grdo in hudo vreme, da pravi zastopniki ljudstva ne morejo rde opraviti, ostanemo doma, kadar pa se da kaj napraviti, moramo hiteti tja.
Iz govora mmlstm d*. Kulovca
Dobro in prav je, da pogledamo nekoliko v zgodovino: Pred tremi leti je bil prav tukaj-le shod, ki so se ga pa udeležili drugi ljudje z drugimi cilji. Po namerah, tedanjih samo-poklicaneev naj bi bil tisti shod sodnji dan za pristaše SLS. Poklicali »o na ta shod dve najsvetlejši zvezdi tedanje diktature. Ena od njiju je govoričila o skrbni domovini, ki je
silno potrpežljiva in ki popušča napram svojim nepokornim otrokom, toda slednjič se mora pa vendar uveljaviti geslo: Vivat ju-stitia! In ta pravica je bila taka, da je pregnala vodstvo SLS v internacijo in razpustila naše občinske odbore. Isti govornik je kričal, da večina slovenskega naroda nikdar več ne bo prišla do veljave. In kaj je danes? Kje so nasilniki, kje so njihova prerokovanja?
Bila je v resnici črna noč. Bilo pa je to početje nasprotnikov početje otroka, ki gre skozi gozd in si preganja strah s kričanjem. Teh ljudi je bilo strah naSega ljudstva iR zato so kričali in povzročali viharje. Tedanjim klevetnikom je priskočil na pomoč tudi tedanji šmihelski občinski odbor. Sklenili so resolucijo v treh točkah: V prvi imenujejo pristaše SLS notranje sovražnike države, id jim je treba stopiti v bok. Nadalje opozarjajo, da je tri četrtine prebivalstva odobrilo nasilen režim in da je le ena četrtina pokazala sama raskrajevalne namene. V tretji točki pa kličejo hudiča in hirifta njssd slovensko ljudstvo. Toda kje sq ti šmihelski nasil-idki? Pri «adujib roljivah -so dobili pravi aa-sfophiki ljudstva večino in danes vlada v tej največji slovenski podeželski občini naš občinski odbor. Pri zadnjih občinskih volitvah so vse občiae okrog Novega mesta .padle' v roke našega ljudstva, čeprav so tudi nasprotniki mogli svobodno voliti in agstirati zase. Pod enim praporom so se znašli vsi nasprotniki od nacionalistov preko Mačkovcev do komunistov. 35. oktobra pa bodo po vsej Sloveniji občinske volitve, pri katerih bo mogle naše ljudstvo izpričati svojo slovensko zavest in zvestobo!
Naše ljudstvo ima zapisana pota svojega življenja v svojem srcu in zato jih ni zapustilo. Videli pa smo, da je tisti, ki je pokazal neomajno stalnost in vztrajno slovenstvo, naša vas. Edino naša vas je bila čuvar slovenstva, ker so njeni prebivalci zakoreninjeni v svoji zemlji, vse drugo pa je kolebalo in omahovalo. Iz zemlje izkoreninjeni del je izdal slovensko ljudsko skupnost in danes pristaja tudi komunizem v maski ljudske fronte.
Mi pristaši bivše SLS lahko govorimo odkrito navzgor in navzdol. Ko je bila naša; stranka ustanovljena, je prisluhnila utripom naše ljudske duše, strnila te utripe v program, ga javno izpovedovala in se zanj borila in od njega ne bo nikdar odstopila. Hočemo dela, ki bo zajelo ves narod, hočemo sproščenja vseh narodnih sil in hočemo, da se odstranijo tudi vso ovire, ki so nam na poti. Zaradi tega smo rekli: Mi zahtevamo avtonomijo! Ko smo to izgovarjali, so nam očitali protidržavnost. Danes zopet kličemo: Hočemo polno samoupravo! V smislu tega zahtevamo, da se nans prepusti sorazmeren del naših dohodkov in naših davkov, da moremo
ll

ffNepotiticne gospodarske tiste
44
K-jUt muz. žt k i* susski* anwL»«: s ,
)H$MBL	J.
13«, se	»fc. da in «aa £«&» tare*-
SM^fBfe'; T»d» sjjai	-ia w stau:-
ki anabiJs kar ■£»■* ^tn. «s» ssw&&3; hti ts«S*r'' ža. 4raf: ;<s iwK»e:	Vrw»iSt
C* SSKHSsfSS al Sfe»e-M-d Sfc^ŠKsB .T^T. kt •»:
vi i* f-r^rf flsfcem Ie8a«a fr-y«*t i s*	t s* j.
fe n»4s; ta S~>"v»£iiv» strašil atti sat.-^i—r.	mrsd«. kisi
jI bc amSa aM«t	* W„ t
hra i<<6; pt;:.i
^»".aeatess r-!<*»t	>-.'>.-r^rr^ciJc>c Tri*?i
*	?a jrc i»»s.t.ft »£».fe<s kirte Xere«l ,
ir- f-aiais ssfea i:tr» fct» je i«*« 5* 3>> br; tw r.mseb;.«	»mjusje tir** 7^5 — i-
&t«n<t Kaj «	ia s*.'«!* Kil: ,
Ia <ajc&a rfrva JSS — tH»:«« «» t»fi «?»-iii t iluan s»J	je »«swi: bi;?
rtH S«Bi «a	5Tv a«; ž^nd- .
»-*">:	~«2 * T». kar	jt*- (
pcast raesa te .•» narareč c-. is i; sjf — !<• vedsa ase. S raet.-s!® sssi'a s©?":-jajajta. i- saaaara sir:
Zdi k. «• n k w»>:aw»! J55. ss pripadaj sk	pšeanesa. fe kar vateb v j »• -metank, čeprav s>eradi. T» mdefMBGs® ti . tr-Bt sar p« se^-oaci vj&tvah v ctJ* dete« aia;-r ae apajvpetezafi staje	bar- i ve. srarpas w sterm/o m r»x.e prijstzt« ao-*«« ia *afeijtve aatia-^e ta d-ažifa s !j»diE2 »»»« 4* fes sa ša B&žia soosfii r kaŠBca ; r,:ariS&. Za^Kje »o nhiič »anef^jm prt- .
mM	vapvt ^nOe. aa d»r
^•(Mm, si^jak	ts	na gospodar- j
e® tTfbs	ic ds-
si-SIicu. šr«s	r.js Mrm potetiko. ■
pexi'.i- kdo ac ti Ifodje, , ki	Mincst oekaterib 3to£o6A ho- '
biper ixr»&m t rfsjci korist Sso^ha ii« t*s fe^j^jffl ijssa sjrsA Jšgpontufssetti. ts>4« le pr«d . int^nom. bt pt«šejte. kako detet« mfieac ta-kt£ tet nn&igs aiibe&a fm&mtp*. ki 4t|e teai šiatais	©ositfeo e&fkije ia j® bt-
ratMja v ta, <ta ^oakntai rediti n^iad sedanj«! rtaže. Zakaj pa paps^e JSS ki Jhs je
M Ve 2J!«l:c : pr.	i
tofc,-	ifcij. -ajeret »sa« psastiB
•ca^B	—>|i» ;afa» ausl Krt
sžsrttžr uspak a: waak ji>jyas atir3 * Vi;o-aatf, jarx"ri » i-»sasrrtte:	Zrttef
ukzvl nsiu sž štš *s«ix k-s -	teaailli. ispeatartjaS ša
fci. po:-.i	O.
,«	/SSarht* kaša. ia bc >s i So
"Jl£-;. ^tacriži. »eiia.* gaiisjč^a, ki ng^ISa	msmur ftatej^*. da je
t■ »jt ast*}* za. ti- .ie bCa. Z«*- ;-e akrira-i.«s ta	"jta ..ii+s >
ME.: 3« twtž! »asje EE*-
hi T«
i £Me te tjsks-.-e »at«. Da bt nt; o gpe|wdaniiTe ato^aJo! Kaj Krtata. i-.i » i|»ije iss jcaaktži. kajetea >fMpcdirjt< ?rs	Tsanik <!N:gg'.'- sa obžiMke
*b-j*k*f £m uaae<d	Uuattnik &$-jdo-
nasiis »tt.3-'ig< /Sš je tsi-d- la. 4s je tjaJa tuaca^vija * aaj« aiesa«. S: jist tw> M to, -ia bi ®ti:iae in».f dsere B«p>:«larje » '.12- t-jSipo, Krn.fts« iZr&zk&rsjLt piiaa-c^ie. kažers »o ta«ii. t aasi.. bodo ta *iadi Mdajtfi čse j»po4d»p. p© ejj t«;s g-a-p^dariti t ip*:*iiE5 d«iarj.»ra pr. 4c«ah. pri ionu«. eecBeaca. is špirita, pr. pod-i»rar_ Jo^.dife itd. S»> issajo ie- «>o žeto revi-
poiuo d^ta pri f-is»iia»i. ia tžsdi tj k	is bede- ie	priMk«
vati JSSarske poe^iske csessaJ«. -ia bodo ir^aii razločevati med t«« kar je saoj* ia kar J« taje. Ia	isti Ijadje. ki so sedaj tri
»ia j^i^podareia	esžs sbUsas. aedaj
is^et nabiraj® »ed teSBri tjatf. Id sa} W podp4»S:	eeslj ifieepedajsfce«
a« aa obesKnas.
Dobro ae si^-odafKKi. »kaj gre artus aesprod«as»ns! Sovraitva ppati	kar je
pristea	ia etorafcskefs vadi
Zai® »e	m obiMie T«Jjtre pofentlšjo
z «*«k£>»ttr-.' a aaet^aiMti ia koamiuati — e i'®rJjen: is	vsak pijcafek ia
j« dolrrji. da ga ksadidirajo aa ttati. ki je protiijadsks as pretisio^eassk®.
Za rtelep le eekaj. kar prav dobro ihi-
. mnS m	sile. Leta !&2tX «s»
rekli, da bo država p&hojes* v	fe
je) s&Ueetso r smirmliitičsi jopit Tedaj ae je dal aarad agoijvrfaii: S si--« esjkisu gjaiori je bik	eeatraližti&a ustava Ta-
krat $mc prtrok&rmh aesraeo, m ker asao jo prerokovati is. s?»rac e« odashali od naših aeiiteT, naa bili rarrpiii koi protidržavai ele-B&mlL Diuks ce cplafoo gf/tari, da « eeu-traliieE ui Cftoss--.-l, da p-jimru aearečo. Tako gtreore celo tirti, ki »o ga zakririli is »edajj nktevajo od as*, da ga £t-z cuk odpraviiaa L* tem [tnrisaij. Vi oaetjie osi&gt. <reatrsii»-JEjl ki ctfe xak/.:ii> toliko cesree ia gorja rioTOaEkerai lutfods, io»ai* ediao pravic«, da •t poberete ii ijpresakib vrst!
Mmister dr. Kmkuse aalo trturaeaaavm z eclai. ki hofej« eepiU «i&vett»šo sramno*' * g«si»m »k»res«ke fr^ate ia psmdar^a:
H« enaka frseta je taj«, kjer je ognora-jbj v««1: na ešsreaske^a ljudstva. Ogroža* vetrna atoreaakIjadstva pa j« r vrstah bivte 8SA Zala j« i« ia tnwia rewsi&sa ste-»•naka !r*sta Oni®, ki ko^i* «iab:.ii ežer«®. ako	pa p/ariaao: Dali »a« mabaifa.
da m ffivre jp>%eriti in. patii. Si pa ta »»«-beda tata, da bi ae itrabljak, v raidiraise aaj3-i®«. Proti takiss žj.rfea CBjrao BaaJopili z Tio csirortjo. ker sa® je ta »'oveaske ic
držav-ae ia«>efec#.
V 53 oij&isaE ao*-oo»eaxega okraja to bile teto« TOlštve. Vse e^aae »o pedie v nas« roke. aa je Saro ssceto biotorauo. To naj bo zaaj opossi.T: Ali z ljudstvom, ali proti Ijadatm!
govora	imaiatrov. zlasti odk^zee
beaede dr, Koiovra se tssc^dave SZSOZ2CS »ep.-aaUno prekinjaj« z isg^iiB odobra-najm.
>"a tabora »o ee DasSopUi ti^paa iasibei-ske ofcčine B r o 1 e. ki ]« tabor poidrarij t imeais tes^fks trm ia krepko poodarit zahteve do;?sj>kegK ljadatra. dalj« bivib posLi-e« S m b d e j iz Beigrada UR. Srnama it LjabijaM, ki rta • av«|iai kreatraitini fanra-jaiiii saacriic.*	oavdaiua.
Tabor ae je v popolsen reda U diiscš-pttai kockal ia popoldse »o tiaoi glave ep. šofer* dolesjakik rvol ia *»nftw tdik patee aavdnienji m. rvcjs do»ova.
rtnra. ka*Je.i »o artH pode-žeUki ff^iiuiti JKs. V ZaUsaterko. kj%r j« ak>-.«ajko ljudstvo ckira. wtiMM vdate lato JRZ. je 5!« >pur. f»r,,i< z Esai.a; uj«iMaa voih iaao JKS, •juj r/ po-.icd p'- gr-iiih ic r.idatih podeiel.
ki Mi bila Ksk-ia,	po.
dežeteidfc oderafcar it kje? a?s.-Ja wtd&. gV(>. j«	»pita iateiiifeBea ir pol-
piAžaiiSi z iiwiai|«m, ki Je iztis-a>ca u la!}«v aašeea ljudstva. Ker je pa li«;4 ijodl k: i« k izkopali prepad e&ed teboj in sarosesk, iaiorao prcf«dia, ao »ptr^nrii« v hi*terife«ib napadih Škripali z tobmi ia	/UK&iL »*:ftim iaaivoa to pa da-
jaii straža z vrtthki: thrtjo Spanj;«, žirijo ko-Te bea^de siso prkle laorča ii «t pija-ia išistaii&ov. krilale so tako kat fošri^-sar-o pc be-ijTapiki «Saiaseepravi> — na. predse daat« in riasi sokoia. Dobro je. da ti to taittr,i;iso.
Pri te a saja pr Utaja ea auael. da »o pred par leti stotine alaveaskft lastov. mož, f^as hs dekiet	po	<it so
vtkbkaie: »Žirijo vrobeda. firijo^r Koro^c'< Ifovoij. Vjakeisstt aav*dne«ia SSovesva j« jttec. kaj ce ekrrrs pod l:b*«!n!:rri dar»lri«i< hrtasvi zato ko^ai	da bo
priiei daa obra-tana. ki bo pciti^:. k.e :« i«-od. kje pa so jasi&rjl fa tuvrafrik: r.ž'« ca rodne tkapt&oat:.
Podpore za razkuževanje
semen
)m »sovi takcaa e tauraaje SK^tn: in £kodl;;*eev kultureifi rastlia ja d&i fc-as oaie bajaoviae tiadeja aavvdirt sa fv^Mjrvaiija grmprrks* v avrbo saturaaja Irtaik baieini: Sa petejasj* ssudl|(v« ir.rU as piraiej, pokrite aseeti aa jetetaaa, praimat« aa trfva. praffirrartt je^ssaaa ta ssstsieaft plesni, t i boiesai, ki w asrejo s pn^aa satirsti s raznifai atrap^nimi sredstvi, bodisi t Bi' a-kaujeaB ali s praške je b, bo kraljevala bac. ms. upravi podeijetala v ate^ak proražar*« motomtasti prispevke obMsasu isdr*gatn in draitvoss ociroesa a|ifc jsodrniBir*®. sre-njaci. vaikim odboro® in «*>čiiim kmetijskim aartaptioai
Savedene orgasisarije. ki telijo prosti sa prispevek v rrrb>o Mtiraaj« asite-tii rast-ižnaktk botosai. si asorajo aabsrii-j v ta ss-aje« potrebne prsprave sa prai^sje aii sa ns-lasiLza;« »e-aeaa in smorajo tapeti strokovno izvedbano- o««>bo. ki bo aadttiraia raskci#v»-nj«. Priprave sa prMeeje ociroma aair.iKS-nje morajo biti i ocin>tB na Iteviio kocetoval-e«v. ki bi ae teh priprav po*hrl»v*lL pritr.eT-3o velike in ajsjj iterik> tadoauto.
Or^ranitiii^e. k; prosijo sa jpedporo v to svršuv «e aave^ejo v proinji. da bodo nudi!« »vojna (kanom sabavijeso ratkuievalao »red-Jtvo po sniiaai eeai. ki adgnsaija cabavDim atreSkoa, iman^anis s baaoi>-inskiBi pri-sftavkoa. U da	dud« priparave. fe jih ne
ufwabl^jo čiasi. proli primeroi oiiJkodnint Ssdi nečianc-SE as razftola^a.
Tosadem® firotoj« ae vlaj?afo preko pri-stojsaga oKia^aaga oafceiaiva, ki ae prepriča. & so is|K»!ttjeai pogoji ter to potrdi oa proft-nji. Baaaka oprava bo a*kajs»v«ia a* podls^ po^rdiia ekrsjeag« nadelstvs in na podlagi re&sns trrdka, ki jo dobavil* rasksJilo. pri* do poiovtčw» vlilo« nabavne cer.e. SLooitrtšo o praviineai isvajaaju teh n»-vsvdil vriž jpristoijci okrajni kaaaiijaki re(»-rsat.
H© reci: julril	j
Meguf ž© danes	j
svoie zobe	: vzemi
Slovenski lantje in molije prihajaj« v megoSalh kolonah ua tabor t Nevem mest«.
Tabm JSIZ na B®bf@m
Spored: Ob H10 zbiranje udeležencev, narodnih noš. konjenikov, kolesarjev in dragih udeležencev pri šoli na Dobrovi. Tam čaka tudi godba. Ob Kil sprejem ministra dr. Kreka, drugih govornikov in zastopnikov banovinskega odbora JRZ. Po sprejemu se razvije sprevod in krene na zborovalni prostor, kjer se takoj otvori zborovanje. Govorili bodo min. dr. Krek, Miloš Stare in ravn. Fr, Gabrovšek. Vabimo Vas, da se v obilnem številu udeležite manifestacije za našega voditelja in za naše slovenske ideale. Pridite v narodnih nošah. Kolesarji, ovenčajte kolesa! Pridite z zastavami! Na konjih! Na Borštnikovem trgu v Ljubljani bodo dopoldne na razpolago veliki avtobusi, ki bodo vozili skozi Vič na Dobrovo in .sazaj. Maša bo na !>>• brovi ob 9.
Vlada hoče delavstvu pomagati
SARGOV
?*OT/ ZqBne^ VCAM/V^ DOMAČ! IZDELEK
Na shodu v Kragujevcu je izjavil mini-tser Cvetkovič tudi sledečo:
Zakonodaja si je lepo zasnovala določbe, ki naj zaščitijo delavstvo, toda tisti, ki jim je poverjeno, da izvrše organizacijo tega dela, niso bili kos delavskim problemom, temveč so se bavili s politiko razuih inlernacional ter niso izpolnili glavnega cilja ter so vzrok, da so vse te ustanove doživele popoln polom. Ce pogledamo uredbo o zavarovanju delavcev, če pogledamo njihovo ureditev, boste videli, da so te ustanove birokratske. Uradi za zavarovanje delavcev imajo več ko 100 milijonov Din od delavskih imv.d. Prav tako so borze dela in delavske zbornice ustanove, kamor nosijo delavci težke milijone. Ali so te ustanove, kjer danes vodijo in gospodarijo tako imenovani voditelji, pokazale učinkovite uspehe? V teh delavskih ustanovah se je ustvarjalo besno samozvanstvo, ki ima pred očmi samo svojo korist. Hočemo napraviti konec tem razmeram.
Nekateri ljudje govore- Dajte nam svobodo, ne moremo se organizirati. Takim zmerom odgovarjam: Kdaj je bila v tej državi zadnjih pet ali šest let dovoljena stavka? Kdaj je bilo dovoljeno, da se delavci bore za svoje gospodarske pravice? Nikolil .Vzemimo n. pr. zadnjo stavko gradbenih de-
lavcev v Belgradu. Uspeli so zboljšati si mezde za 50 do 60 odstotkov. Prav lako je bilo z drugimi stavkami. Zmerom sem bil na strani upravi&enih delavskih žeija in sem vse storil, kar je bilo v moji moči, da pridejo delavci do izpolnitve svojih upravičenih želja. Vlada si prizadeva, da ustreže upravičenim delavskim zahtevam. Posebno dela za ureditev velikih vprašanj, kakor vprašanja o sprejetju uredbe o splošnem zavarovanju delavstva za onemoglost, starost in smrt. V naši državi je doslej vladalo strašno izkoriščanje. Sklenili smo, da to preprečimo, in sicer z izdajo uredbe, ki bo v kratkem izšla. Ta uredba bo končno uredila vprašanje minimalnih mezd na temelju osemurnega delavnika, tako da bodo delavci mogli bolje živeti.
Prav tako pripravljamo uredbo o zavarovanju delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti. Imain pooblastilo v fhiano-nem zakonu, da to izvedeni še v tem letu. Po zaslugi kraljevske vlade bo to vprašanje kmalu odstavljeno z dnevnega reda.
Katoliški listi sls moji gSasiiški. lil© otrok nebeškega Očeta Iii vedele za moje želje, ako ne bi bile tebe, katoliško šai§plsl«8 (Pij X.)
Pogled na del aborovaleev na sls venskem taboru v Novem mestu.
V nedeljo ao Belokranjel pokaš«!! v tiju bljanl avoja narodno plesa in običaje.
Tr-z. m
- ve.
uetavem tg
mBfmi
filffcnti SCTarftnrett.- jJroteti. . Thi, i, **■» » m*MMk icratarvsi« jim««. Jrra
^tv	tcf-s-tr	,,'rji v	j .-iniic:," X
; H <
i' ift M	.
ti' tema*«-,.. ■ Hatu pr, I,wi>S»&ti
»»•»atei	-lUMmiin **r. * (usiumi * e ."»>Tie? ■» (p:
♦ • S«	«tHBfc MriMc ■> Jtt;-. .-,-)>.;
r-.-»l«its»fo	.kassSto. «nfcs5f>!F*ci
Ho »-- «£>■»»*■	»(»r»»-. fr ttmmtvvn^hai • jmst
i.wtt»»>!; v&tosismmE s nkiimSi. t;t*" ♦•>»»• »»eik	't tMietii, %x00> ima.
ki.- »t--..- Jc~;at«. s. ve.an Vitait. fctsviilfc.
t	-.-^.tf', iia.cp :. hli 5+?. o. tc: i i ttlr-
rvmtKU, i. t i Arstm, tinijusmi Non-n i- f--ir.* f*rsf«ianv tjtihfuja»E ve>iemrtse»'. n: ■i **r.eUtu umu. 193
*■	anaeiM-v. t&tt*a»i rumer*
sn-zuii «•. r.u. nmdte r >.5U«txneni;
tttmuvmmt •€ -jaroirasB*.. m: mi Sajfc *««<»** crodte »t- ®cir«rtb; -wasst®r. a. -?i» Wn»4KD	!fe J8K. --ala«.. ae-
»>< ateassfai sshkI«, feKtt";• 4, atoictt* enl.nuk; m«mi lnražiki -«ur. % sni: »asten. ttr eteMSis	««*:	-s- Bfcenaii« akt. 9.
fc-Ur«*«™--- «K}'w»te-S8&ss*t. me: wešs*i:.-sn. aaxn: w»w»ii»io »n	*'„- -eosesm; orssn:s.
'i --i iM). »c a&eefi. wea«»ei aa«M3tsh: a*r« «s «m«ki tmmmm- He&b k.	'tfHamiiMik.. fNMmvmck, Motrr-
ssov Tvmom.	fOB*. jUfefe.. kmnan-erirv
bv&tiCi Kad*wte KrSfe. Smsn- n-M> iUHV
*«9Sffe.«r:j -sw> »rli.i moti: i tce® v i-wrt»tw.p v. «wmou *«d; .umni' j: u-VMtMk«.
ci ¥«4**9» «a» »tfjpmaaLi »im mar. amemrs mate«? .sa^ari&fe.- iMnv. h«®aisr®. te	aNM&tMttHIni aturmmueu. c, jera-si
--	' inrtjTc Tiri«? «hfttn«r»t vu.
t«l«!i	r,!?., Vehi:! rmttr sirac, n, sit
ti. ■ mm;, e. #bfesnsTir... »bU: ettatimct — It-e: r>- ns r Hi., rnantin.	štel i«..
? p- aosu iw-.irn;. aprov*.. »r »»*;■ n*s»BTi SaSnflrtni «TTM»»vr»-. sn63Wi. m,-.--vRjih.v A -re r r mo#i. nnttr.. smrM*. c u -vvna.-- »Me* afetmu. rafts? «^^tp.m^ ti- t Ua	Totkti i Mnii m-
smaitr.'	s ..	, mm;.
"■«'1' >	,njjčm«ti»: iiattv« mi ftir-
■vt:-.- nttnr:- t»n • -wttw>i-< - ^mi^r p sr&ni . te-r * ^hosffe**! ' t(?-rt«- tkuvik- t«*» . auw>muat»m ir
1 *Ve; m • »»tvesni 1-	v
•1 -	■ * IffVtrtmrshlisr - n^arrrf ' r,
idlrvfCT««"! 1>K« 'i'-, rt- «. rr-trrrr, ' t«:.| f,
»t, ^..
■	; -SHBRSSSOTBft,
*t.	i «tt<lm* - ).,»»<W»r, Dfttfctr, «
-•< "ftoisas:;. ki ;fnmjin mimtiisna—iBa. ■mstt.t «t"v»ra5 te- j-.i -«wxiv«t> • {htoMim i i ima-, t» |>Tt»f. kani-, trnom:*.! DiUuntin znate .
H- camm:- 9«mtJtmvnfL a n* umi-
mMh fiHSu&^^K 9S II f?. 5STS&«!.	.tS »mssjfr.
«, »i «r «MK. iMiM®W3 »Si*. VIKU.- m mmmmm. mm< *mmim;
vmmi msmmmmm mmm&r
ISJtmi. TJL4J VAfc	KA;
13Wi 4MU4B'
rsarSraMs:; m&mstm.i. ^sotmuniK te	jjk,
gpiri.
as cmttr- tatnKiBi naksisi w Cetavnše, fcrisiir «iwrwKht. tte. fef- «nlt, annfta •»}»• ic- mmdmk -teše. jtanMMm« «• tn Mr at-tete«, aprastišst N;- tMU>;	ga t»f~
«•»'• »'** «>TW«K- -K rtosiiJ« »adehK-. 'S«J«RtsSS,-1i: «i«*«itow	*r b«.	MkSVOs, «*atartm,
tsa -.t, Hftf.. -«Mmnsii. i; Ssepitte MS .fca«uiid*l*v Od »«h	mMi trndiKii»«Miti »n>.
irtfe 1»f. ««■*» «»••<; i
raki«, k c t t: trne R?'-ti(ir<* («•»«.
7' anRHniin trrediti <i«t- M«vn ?v«
sH-InU: noiiefl^iRtfii ?Ht*ry s i-t t-ct-f
Kiti«
o TiesaiSteM i?mni i «"> «WWB«Bl Ur,-»»fco	i	tn*K-s, ta
tmHu
dtir., rr-sisfes-	MUK T-. fokft,
nasnti; Ir »nunM* .	'-■
m., t®«bi»k*«tttfcst»; nmenii	,
traesi . iiutmnfeli« «tMNMs
tn- - iu. •tUMar« v bifvfflrn	; , J
V«eiiii!i.	" .ŠtcnrRmal, . tu*^ j^.	...
»k-«? ^MUSUB*-. «>ktot»-. « M^rSKn*!, ?
ti>*c * »Ahtrva trreao- *-cree»t a«*«v* m «iatnrfV'i alcnronets oeu. oopran sk . imi-- s«
r- imcem i znažim. v. zoosaom*. mkjs. Nt-isjjb. numa. i nhi aoieas w l#-»ns« «•< '-T>r- n. ca; Kc n vsenasr »t *©
. V8»:- MMMtn «a«t ,imiiiii»ii ww
■ta«') nrkkstrniii., aa »r ooaf tibjuni' »bih- tit-Ss-ii ». mteH, «oh amns;- ihš «ci»«ii-x wv>>sWrww etec n souh natri:<-r!!( -.
Th- & vsm«(wt -mosta'. k	tiorian ninusie ii: KorOa«
raešisi: tvr,c-tn
V« toamo- cmvv: memogi & na«: -*»n«Mt*. wax «a» nnia -. -biižac ^ok- - *i:n ms:si anhri SisicnsTi m s * biižni ■ooaoi-r ■ sktač: kajrc" atnii:: ur kmiiiti.
-t UaMMMBe »M—mm b uriii - Km, nr si.iKnr; : I5*;itT' n^v tr^avntB1 -s>occra:o_ x ft; 39- ii itersse®^' sjrrfcirtj. lt-o «-. i: zscel. - mEršbeisrž: -zetezratin; actarutsa: nnaciin. ssr^orm šoli. - «atrr' cas- ccecc
iu«!.*	.iv^.: IK: M
vratu**	as».>t
*	»•»•*♦£ inmt pt mnu^
fcsjii	m fc-	•* aBjjussfe mia^;
h-)nt-f x! a i?.	! aasiuett?'	X v,.;
HUdf!. 'II M««' U« tlom-«. USKU«ftL Oci-.
t*Stt '.Jviil-O	C»C ^t-'. ( t
tmfii- j*..	-■»'i-rst!. ^
S.'.	a«M«tfuis ■ ."»raatrvt is. arsia;,,..
«-r<.	11 «cr>MS!ISSSs'Ij.
iiiKli iSaHUKt^V i! ». MtfttU>H» UU1MB-. SJfi.
kluj^Jtul- fcsHiJia	i
i,-: ; J/.":Ultr.- J	fr OtllH'!!*' . ™
?-*"ii>i*rffi!*i o * r- '.v'-	, r ::*-.-} ^
0	m>iK'tui>' "it- hitu raaanain
rr»nii- »w»:m -i« 4»=i <»••	OIMIK
saen!! itist" » - *1 1 '.f, tv* 4*saiu£ j
1	ueahiui	valjsaaM!- tma^* r
n	- j-t	:i
fwrncii ""'jif-iiin- Eiave ■■■ : kimetrvivr T	s* it«.--*—?.- ^
Ov/.f critf* a rc.1. a:	. l --
f- otrt luno. : Krm. - ž »it o ricirj, r-ino	i- ca rf ro: Nst >
TZKttlii	' rvt-r*-*^- -r rrriKioru"-' n
2	:	mrr ocismrn- rr*i ...intciai. aaiar tajBei 2 sw 3 „_.;. -^.tiuiiUBa. -j»rrai vsani !. rsr -r- ai
-valom,—"lin v azii. wmt mo«' -ni Sui- r 'tmisTO- "ortrnKt: mas. :;taco> ■mt t rase. vsnocrnc — a» 13t*	. ar
nw«u», s esiissura. «otb.	uj. > ii!
:7fetn! im m ooir « vci' nr :z.*n r>rt5>m azac H:irjasr f ; sa o ' ?r. '-Tcvrna Tvni.	ras
Mmih. asu bw»* *	pn: .".
1iai> i aaaaailiair" sat >>tboi. aamr i aus« isan; j lanrssaal. aae«. o?.kh:u -j oac»te>	Si »s i- «* sw iKimtr-
t!«iea.. ij nkifešj^ • sses: aotcacs ararmoik- -Ita *- aeassf, i. aJrtanrr- Tssn.. m I.
-ftf^ -	v: i
mmth, m Koaaut. tetam, nrumu"-. i. ■feivsij.« arrvtnu^- .jaiaimumt. BBaBBJSta. r-.-....
pr^'; il, Vr«^. « .	1; -ZmriG , -IH-r T'	f 1
o- takt^oafis? j?itekbi. ■kvaacsmma. r-ilii.. A a, or.^f hii aTv«^ 5 usw. « aaitt« *ai «.- a#ta<- mmai- mu VVaas^v -	-ftaii*	Karnai .--i
-kotnurtna. »ha, i.	#ata « «wi w
usati. «; Sla, ■s. V«Hii. fc»as 'MaaaaKaaiaai; nrtsr" sr-- . >. ■
«iw>| »kose«,	«tiu „ nahr,. krfi- xi
t AattMli ten i'*BW6itl!	*.i '»iKSii: «»•:•
n(aain aMmiuu- avaaM^	» -tac k«.
i«^	i« ; f: a. it --':.
Hnef	I -SSŽS.1: .P- "
»,iftj	.»iHj-r. nfti t^.,-""
m«,	.imtrtfr^;- • ■
; - - :	' /t,;' r*— ' ^.ti!■ »nsn 7 ■
IVIrt, i -v:.,	Ififturi : ■.


^f'* 1.1
^nhj. 4 t.1,,1-	fr^i^.-v;	. 1 "-ti
?"!•»»< ,:.ritnil Jt. -tWWia»IIHI'IWK
trt«!?!«.', i,...v-.,,■	'
f: y '-■ r,-'.'i -i. -t:-."^'-	j,.. -t rci'' 71
v"	'	- - - .. V^n^titeH;fMTt t'1v' 'i -
»9;.	1:	t.«*, -i	lak. r- «
rfnl^ a.	TiJVVSi!«"!-.
. ?a«iiaO, Mmi. *t ti.aiiMlf f: *»rir. • *•»
V'."* *pe fi.. t>«««tWww	r«Til. -'tt
--f f--,lfnS"r< ?	čn i v*m
" " ' "	1	ICfl. .1
i. . ,. ^i. . , :..p T5* T 7.. -- ,	... , ,,■.<■	' . *-'-
"r* ^ "'-*	-i.	'j ■ •1 -
Ph, v .	- -Tv - ■ fv.	'
*	..	• . .'	. r- 'n. i.*'
» ^

4 l.O...

IZ DOMAČE POLITIKE
Zborovanje JRZ na Dobrovi bo v nedeljo, dne 20. septembra t. 1. ob 10 dopoldne. Na zborovanju bodo govorili: minister dr. Krek Miha, Miloš Stare in drugi govorniki to r zastopnik banovinskega odbora JRZ. Ker je zborovanje velike važnosti za bodoče občinske volitve, Vas vabimo, da se ga gotovo udeležite ter s tem manifestirata za politiko našega voditelja dr. Ant. Korošca! — Okrajni odbor JRZ.
d Zveza kmetskih fantov in deklet je imela te dni občni zbor, ki je pokazal, da se večina za enkrat ne nagiblje slovenskemu mafi-kovstvu, ainpak k političnim ciljem dr. Ma-rušiča.
d Opozarjamo na oglas damake konfekcij« v Ljubljani.
d Jugoslavija ima naravnih zakladov dovolj, manjka ji le bencina. Te dni se je mudil naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič v Romuniji ln je pri tej priliki podpisa! dogovor, da bodo jugoslovanska vojska, jugoslovansko letalstvo in vojna mornarica z romunskim bencinom popolnoma preskrbljene. Romunija pa dobi iz Jugoslavije baker. Zgradili bodo tudi most čez Donavo.
d So se ga naveličali poslušati. Dragoljub Jovanovič, ki pripada levemu krilu združene opozicije, je nameraval v belopalanškem okraju imeti političen shod. Njegovo namero so pa preprečili kmetje, ki so se v velikem številu zbrali na ta sestanek. Vsi navzočni so, kakor se je kmalu ugotovilo, pripadali JRZ. Drago-Ijub Jovanovič tega v začetku ni vedel in je mislil, da bo imel v tem kraju enkrat zelo uspel shod. Čim pa je začel govoriti, so ga začeli kmetje motiti z medklici, ki so Jovanoviča prisilili, da je prenehal govoriti in zapusti! vas.
d Na shodu JRZ v Sanskem mosta v Bosni je minister dr. Spaho izjavil tudi to-le: Mi iskreno želimo, je nadaljeval dr. Spaho, da bi prišlo na sporazumu ljudskih množic in da bi pri tem sporazuma sodelovali pravi predstavniki Hrvatov. Obstoj hrvatskega vprašanja v naši državi priznavajo sedaj tudi taki, ki še nedavno tega niso dopustili, da bi to vprašanje sploh omenjali. Ti ljudje sedaj niso upravičeni, da bi o tem vprašanju govorili in zahtevali njegovo rešitev. JRZ si bo prizadevala, da v tem vprašanju ustvari popoln narodni sporazum, eden prvih pogojev za uresničenje tega sporazuma pa je brez dvoma medsebojno zaupanje. Kjer ni zaupanja, ni sporazuma. Nahajamo se tik pred občinskimi volitvami, čeprav nimajo tistega političnega pomena, kakor volitve v narodno skupščino. Navzlic temu pa je treba pri teh volitvah podpreti JRZ, ker bodo pokazale njeno moč. Dosedanji izidi pričajo, da razume ljudstvo delo JRZ, da ga odobrava.
d Voditelj nalili socialistov kupuje gozdove, Kakor poroča novosadski »Deufsches Voiksbiatt« od 3. t. m., j« sklenil preteklo nedeljo pledsednik socijaino-demokratske stranke in generalni tajnik delavske zbornice v Belgradu, g. dr. Živko Topalovič, pogodbo za nakup velikih gozdnih skupin, v katerih bo začel še to jesen a sečnjo. Tako bo posekal samo pri Majevici okoli 3000 kiaftcr gozde.
d Za žbfrljfcm!? oduotafev * Malo sveso »e menda trudi Italija. Dunajska »Saichpost«, M ima dobre zvez« z rimsko vlado, namreč jrdi, da pripravlja Italija nekaj važnih korakov, ki bodo njene odnošaje u državami Male »veze zelo zboljšali.
NESREČE
d Pogorel je gostilničar Korže v Cirkov-cih na Dravskem polju.
d Pogorelo je kopališče v Tomačevem, last bratov Jerkov iz Črnuč.
d Ostrešje bo uničili ognjeni zublji posestni« Pavli Kmetič v Sp. Račah pri Mariboru.
d V ogenj je padel. Pred par dnevi se je dogodila v Latkovi vasi pri Sv, Pavlu v Savinjski dolini huda nesreča. Plaskan Stanko, 4-ietni sin delavca, je stopil v Latkovi vasi na pašnik k otrokom, ki so tam pasli živino in kurili ogenj. Ko se je z otroki igral, j a padel v ogenj, pri čemer se mu je vnela obleka in je dobil hude opekline po obrazu in vsem telesu.
d V gaojao jamo fs p«dk. Sluga Marija, 54 -Ietaa dninarica z Lave pri Celju, je padla v gnojno jamo in zlomila roko. Sledila je zastrupitev krvi in so ponesrečenkl radi tega morali roko odrezati.
d V 30 cm globokem potok« je utonil sinček zidarskega pomočnika Štefana Sarjaša v Trnju pri Mariboru.
d Patroma je eksplodirala. Ko je 22-letni tesar Franc Mežek, doma na Primorskem, tesal hlod, je opazil patrono, ki je tičala v hlodu. Previdno jo je vzel iz hloda, tedaj pa je patro-na eksplodirala in ga poškodovala na desni roki, na glavi in na hrbtu. Poškodbe pa niso nevarne, Mežek sc je sam napotil v ljubljansko bolnišnico,
d K® je rezal slamo. Jakopič Alojz, sin kočarja na Ježici, je s slamoreznico rezal slamo. Pri tem j« ravnal tako neprevidno, da je zašel s desno roko med ostro klinovje, ki mu je roko »mečkalo.
d S aakfro mu je presekal prša, V bližini Siska, v vasi Čigeču, imajo kmetje konjerej-sko zadrugo, ki prireja vsako leto na Mali Šmaren konjak* dirk® ta razstavo konj. Letošnje dirke pa so s a končale krvavo. Kakor je običaj, se zaključijo te dirke t, veselico pri enem od zadružnikov. Vsak zadragar daruje za te priliko nekaj litrov vina. Na veselici sta bila tudi dva kmeta, ki sta se ves čas jtrepi-rala, Eden od Sajijts je sprevidel, da bo ia spor utegnil roditi S« kaj hujšega is s« j« zato hotel na tihem umakniti demo?. Ko pa je stopal proti svojemu domu, ga je nasprotnik ž« čakal
v zasedi. Žena je še pravočasno opazila sve-jega moža, kako preži na svojo žrtev in ga hotela pregovoriti in odvrniti o<? artočina. Ta čas pa se je približal kmet Miletič, a Stanič je planil nanj kakor zver in mu s sekiro presekal prsa. Miletič je obležal na mestu mrtev. Stanič pa je zajahal konja in se prijavil sisačkeint sodišču.
d 500 kg težka skala se je zavalila nanj.
Dr.e 10. septembra se je v Tržiču zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal A!o'z Brejc, zaposlen kot delavec pri tvrdki »Peko<--. Ko je z drugimi delavci razbijal skale, se je zavalila nani okoli 500 kg težka skala in mu dobesedno odtrgala desno nogo, levo nogo pa dvakrat zlomila. Nesrečnega delavca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, Njegove poškodbe so tako hude, da je le malo upanja, da bi ostal živ.
d S kopitom sunek v trebuh. Vodovodni inštalate* Vladimir Raguza, ki stanuje v Ljubljani, je peljal z vozom svojo svakinjo v Sveti« pri Medvodah. Spotoma se je konj splašil. Ko ga je Raguza hotel ukrotiti, je dobil s kopitom sunek t trebuh. Ljubljanski reševalci so Raguzo prepeljali v splošno bolnišnico. Ragu-zova poškodba je precej nevarna, ker ima ranjen želodec.
d' Ko se je utrgala nad glavo viseča plast. Nad Radomerjem pri Ljutomeru so delavci kopali šoder. Utrgala se je nad glavo viseča plast in zajela delavca Maksa Šefa in mu zdrobita glavo, da je obležal na mestu mrtev, baš na svoj 26. rojstni dan.
d Avtomobil je zavozil v vlak. V torek, dne 8. septembra okrog poldneva se je pri Krapini zgodila huda avtomobilska nesreča, ki bi kmalu terjala 4 smrtne žrtve. Le srečnemu sluča ju se je zahvaliti, da so ostali vsi štiri e potniki živi in so odnesli le težje poškodbe. Navedenega dne zjutraj je napravila družba štirih oseb Iz Ptuja izlet v Krapino. Ko je družina Rozenfeld v navadnem tempu prispela v bližino Krapine do železniške proge, je v istem hipu privozil osebni vlak. Ker je na tem mestu proga nepregledna in tudi ni železniških zapornic, je avtomobil zavozil od strani naravnost v vlak. Sunek je bil tako silen, da je prednji de! avtomobila z motorjem odtrgalo in popolnoma zdrobilo, zadnji del pa vrglo stran. Zaradi silnega sunka so dobili vsi štirje, ki so bili v. avtomobilu, večinoma težke poškodbe. Iz Krapine so poklicali telelonično ptujske reševalce, ki so s svojim reševalnim avtom prepeljali ranjence v Ptuj.
d Pobesneli bik ga fe usmrtit Huda nesreča se je pripetila pred kratkim v Žičah pri Sv. Juriju v Slov. goricah pri posestniku Rezanju Jožefu. Ker je Režanja imel precej pokvarjene jasli v hlevu, je najel tesarja Komper-šaka Karla iz Žitnic pri Sv. Ani v Slov. goricah. Ko je Komperšak popravljal jasli pri velikem biku, ga je žival nenadoma % veliko naglico vrgla z rogovi v jasli in ga pričela aiG&ao stiskati po vseas ieiesu. Preden so domači m Kom-peršakovo kričanj« prihiteli na pomoč, je bi! že nezavesten,, ker ga je bik strahovito »talke; po vsem telesu. Domači ao nesrečneža koir.a izvlekli izpod rogov podivjanega bika iz jas!; in ga spravili v hišo, nakar »o poklicali jsdrav-nika, ki je ugotovil le smrt
<1 SafortS ga atoli plinu Oko popoldne se je dogodila na ljubljanski Rimski «<*»u ne navadna nesreča. Mestni škropilni avto je tair. obstal in šofer Josip Karo j« ugotovil, da i m« vodni rezervoar, ki j« bil sicer is prazen, neki: pokvaro. Da bi jo popravi!, je Karo apiezal t rezervoar. Ko ga dolgo ni bilo ven, je pom®J*»
delavec Alojz Mohorič splezal za njim v rezervoar. Takoj je začutil, da (<a duši plin, ki ga proizvaja motor avtomobila, da voda lažje teče iz rezervoarja. Plin je že omamil Karota, ki je v rezervoarju že omedlel. Mohorič je pričel iz notranjščine rezervoarja klicati na pomoč. Mimo je tedaj dospel slučajno mestni gasilec g. Šotlcr, ki je naglo skočil k rezervoarju in po tegnil oba ponesrečenca ven. Mohorič je bi! še pri sebi, Karo pa je bil nezavesten ter mu tudi umetno dihanje ni moglo pomagata k zavesti. Šotler je naglo poklical reševalni avto, ki je oba ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. Mo-horiču je v bolnišnici že odleglo, pač pa je nevarno stanje Karota, ki se do tistega večera še ni zbudil iz omedlevice.
d Z motornega kolesa je padeL Smrtno ne-, varno se je ponesrečil 47-letni trgovec in mestni svetnik Martin Vrabl. Pri vožnji z motornim kolesom je padel z vozila tako nesrečno, da je obležal nezavesten z nevarnimi poškodbami na glavi. Nezavestnega so spravili v ptujsko bolnišnico.
— V neki ljubljanski gostilni je padel po stopnicah 331etni kleparski pomočnik Ivan Kovač s Ceste na Brdo. Padec je bil tako nesrečen, da je Kovač obležal nezavesten. Pretresel si je namreč možgane, tako, da mu je kri lila skozi ušesa. — Na Smartinski cesti je padel s kolesa '26 letni delavec Matija Novak iz Vnanjih goric. Pobil se je na glavi. — Na znanem klancu pri Višnji gori je ponoči avtomobil podrl 44 letnega Franca Podržaja, delavca iz bližnje vasi Blato. Podržaj je padel ter nezavesten obležal. Pretresel si je možgane.
d Razne nezgode. Leveč Antonija, služkinja iz Št. Janža pri Velenju, je doma padla s kolesa in si zlomila nogo. — Tlakar Alojz, 67 letni prevžitkar iz Hrastnika, se je pred dnevi pri brušenju kose vrezal v roko. Za nekaj dni je sledila zastrupitev krvi in je moral Tlakar iskati pomoči v bolnišnici. — Baloh Silva v Celju je padla, ko se je mudila na obisku pri svoji stari materi v St. Janžu pri Velenju, s postelje in si zlomila roko. — V Mariboru sta trčila kolesar Gadler Anton, delavec v Hutterjevi tovarni, in tovorni avto
..............., .;,, >■	v	V/, ■;	v;'.'.'?." • %
m m
r .. . - .
Najmočnejšo špansko trdnjavo trun so beli rdečim vaeli. Na sliki vidimo gorečo trdnjavo in ljudi, ki s francoskega oiemlja opainjejo krvave boje.
tvrdke Sluga. Gadlerju se je kolo popolnoma polomilo, sam pa je dobil hude poškodbe. — Merhar Pave!, 15 letni trgovski vajenec iz Laškega, je v spanju vslal iz postelje, padel skozi okno drugega nadstropja na zemljo in si zlomil nogo. — 25 letni pos. gin Peter Pomočnik v Šmartnu na Pohorju se je ponesrečil pri vožnji drv, Voz se je prevrnil nanj ter mu zdrobil obe roki. — Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. »o se splašili konji posestnik« Matiji Kacijanu. Padel je pod voz. ki nurje zdrobil nogo v stegnu ter tri rebra.
NOVI GROBOVI
s Tudi ti boš vstal... V Stopercah pri Rogatcu je umrl Vrabič Ignac st. — V Kamniku je preminula učiteljica v p. Kralnar Marija. — V Selcih pri Škofji I,oki so djali v
Feeltdira španskih irejer: mesta v razvalinah
grob 85 letno Ano Pfajfar. — V Senju je odšel v večnost znani učitelj v p. Avguštin Sa-bec. — Na Dobrovi so djali v grob Frančižko Bizjak, roj. Dovjak. — V Mariboru so pokopali višjega davčnega upravitelja v p. Fabja-na Antona. — V St. Petru pri Novem mestu so pokopali grofico Albino Margheri, grašča-kinjo v Starem trgu. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali poštnega služitelja v p. Juga Franca. — V Kranju so pokopali Jan-kota Kanta. — V Novem mestu je zapel mrtvaški zvon učitelju v p. Stanku Schotlu. — V Ljubljani so umrli: generalštab. kap. I, kL v p. Vojteh Vardjan, Marta Levee, šolski upravitelj v p. Bernard Andoljšek in Podržaj Andrej. — Naj počivajo v miru!
Slovenskim izseljenceml
Kafaelova družba v Ljubljani iskreno prosi vse naše izseljence po vseh delih sveta, da bi ji poslali čimprej slike slovenskih izseljenskih duhovnikov, cerkva, kjer se zbirale pri službi božji, učiteljev, pokrajin, rudnikov in mest, kjer delate in živite, in važnejših dogodkov iz Vašega društvenega živ-lenja. Te foto-slike bi porabili za izdelavo skioptičnih slik, s katerimi bi nam bilo s pomočjo predavanj omogočeno seznanili vso našo domovino o Vašem delu, življenju in trpljenju v tujini. Letošnjo zimo želimo prirediti po vseh naših župnijah mariborske in ljubljanske škofije skioptična predavanja o naših izseljencih, ki so razkropljeni po vseh delih sveta. Kako veseli bodo Vaši starši, bratje, sestre, sorodniki, ananci in prijatelji, ko Vas bodo opazili na teh slikah! Ob spominu na V aH se bo marsikatero oko poro-silo. Zato, prav lepo prosimo, naj ne bo društva ali naselbine, ki nam ne bi hotela poslati zaieljenih slik! Te slike bomo potem shtanili v naš izseljenski muzej. Zaprošene slike zberite in pošljite takoj na naslovi Uredništvo Rafaela, Ljubljana, Leonišče, Jugoslavija.
ALI STE ZE PLAČALI NAROCNISO ZA »DOMOLJUBA«?
RAZGLED PO SVETU
v
Bratomorno Mame v Spam$t
Na bojiščih v Španiji je bil dne 18. septembra približno naslednji položaj:
San Sobastian so zavzeli uporniki. Po nočnem bombardiranju so uporniške četo okrog polnoči vdrle v mesto. Ves San Seba-stian je bil prazen in precej hiš je bilo v plamenih. Vladne čete so se umaknile iz San Sebastiana po cesti, ki vodi na vzhod v Bilbao.
Pri Hueski, severnovzhodno od Barcelone, so po vladnih poročilih vladne čete zavzele Suetano. Mesto Hnesko pa vladne čete še niso zavzele. Na vzhodnem bojišču vladne čete menda napredujejo proti Teruelu.
Na bojišču pri Talavere uporniki napredujejo v smeri proti Toledu a ciljem, da |
ŠVICA
s Moč pred pravico: Časopis »Daily Herald« piše v zvezi z obiskom Avenola v Rimu, da jc sedaj že gotovo, da abesinsko odposlanstvo ne bo smelo več zasedati na skupščinah 7.N. Avenol se je sporazumel z italijansko vlado, češ, da dotični odbor ne bo potrdil pooblastil abesinskega odposlanca, ker cesar Haj-le Selasije več ne vlada nad svojo državo.
ITALIJA
s Zopet slovenske pridige. Po štirih mesecih je bilo v Trstu zopet vzpostavljeno slovensko bogoslužje. Policija je zadnje dni avgusta obvestila prizadete župnike, da je v inaju izdana prepoved slovenskega jezika zopet odpravljena. Tako so imeli prvo nedeljo septembra zopet obi-čajne pobožnosti in pridige v slovenščini pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu, v Rojanu, v ščedni in Barkovljah. Med Slovenci je zavladalo povsod veliko veselje in so tudi v velikem številu prišli v svoje cerkve. Mir in red se ni kalil. V Barkovljah je zaenkrat še izostalo petje, ker bivši pevski zbor baje še ni dobil zagotovila, da bo smel nemoteno zopet peti. Glede slovenske besede po goriških cerkvah je stvar nekam negotova. Župnika Ignacijeve in stolne cerkve sta dobila od policije ukaz, da morata slovenščino odpraviti. Vendar se ta ukaz ni še izpeljal, predvsem menda zato, ker jc formalno protizakonit, zdi se pa, da je bil tudi izdan v neprimernem času in v nasprotju z nameni osrednje viade.
s Važen odlok. Izšel je odlok, po katerem morajo vsi italijanski državljani izročiti državni blagajni vse terjatve v inozemstvu, enako pa tudi vrednostne papirje brez razlike, torej tudi delnice vseh italijanskih podjetij, ki notirajo na inozemskih borzah. S temi papirji bo lahko razpolagala vsak trenutek samo državna blagajna, upniki in lastniki pa bodo izplačani v državni valuti.
s Drobiž. Ustrelili so v Mogadišu junija meseca nekega Klemena Sergo iz sela Benčiniči pti Matuljah, zaradi dezerterstva. Bil je mehanik in je za časa abesinske vojske služil za šoferja v generalštabu, nakar je bil poslan v Afriko, kjer je pobegnil v Addis Abebo. Mladi inož, je zapustil ženo in malega otroka v Benčini-c'l') kjer je doma njegova mati. j< hrvatskega
zavzamejo to mesto, predno bo strt poslednji odpor upornikov-kadetov v obkoljenem Alka-zarju, ki se že več tednov Junaško branijo. Bojišče pri Toledu je med najvažnejšimi, zakaj od izhoda bojev v tamošnji okolici zavisi tudi usoda prestolnice Madrida. Zato je vlada poslala pred Toledo Se nove čete.
Mesto Oviedo na severu je v uporniških rokah, vendar obkroženo od vladnih čet. Oviedo vsak dan bombardirajo vladni zrakoplovi. Uporniške čete gredo obleganemu Oviedu na pomoč, vendar za enkrat ni posebnih vesti s tega bojišča.
Na drugih bojiščih na jugu Španije pa se, vsaj po časopisnih poročilih, nI pripetilo v preteklih dneh nič pomembnejšega.
rodu. — One 6. septembra je minulo 6 let, ko so bili ustreljeni v Bazovici pri Trstu Ferdo Bi-dovec, Franc Marušič, Zvonimir Miloš in Ve-koslav Valenčič. — Flektrificirati nameravajo tudi železniško progo iz Gorice na Podbrdo. V ta namen prično zidati električno centralo v Podselu pri Sv. Luciji. Dela so pioračunjena na dobo 6 let. — Dve veliki vojašnici so izročili »vojemu namenu dne 10. septembra v Tolminu.
PORTUGALSKA
s Revolucija? Angleški časopis poroča iz Gibraltarja, da je prišlo na ustju reke Ta jo do novih mornarskih uporov. Na neki portugalski križarkt so mornarji pobili vse častnike in nato bombardirali Lizbono. V več portugalskih gar-nizijah so se uprli vojaki in postreiili vse svoje predstojnike. Te vesti sicer portugalski krogi zanikajo in označujejo upore kot dejanje nekaj nahnjskanih mornarjev, toda Lizbona je že od predsinočnjim popolnoma odrezana od sveta. Dve vojni ladji sta baje bombardirali mesto. Angleški krogi so zaradi teh dogodkov v velikih skrbeh, ker se boje, da se ne bi komunisti polastili portugalskega brodovja in bi se tako na skrajnem evropskem zahodu ustvarili veliko rdeče brodovje španskih in portugalskih ladij, ki bi lahko zaprla Gibraltar in ogrožale Sredozemsko morje.
RUSIJA
s Za kmete, ki so zaljubljeni v sovjete. V
zapadni Ukrajini so se kmetje uprli rekvizici-jam žita, ki ga je letos itak malo, da ljudstvo v pravem pomenu strada. Komisarji »o večinoma Židi, kar je kmete 5e bolj razkačilo. S pomočjo rdeče armade so vasi obkrožili, aretirali
SI, Uši® Anfter, «®arfs (9°)
Udpremlja »aosi&i v jfueoMSavitjfo najhitreje ta pa najboljšem dnevnem kureu. Vrši vce bacila« posle oajkalentneje.
PcStni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksetn-burgu »prejemajo plačila na nag» čekovne račune. BH.CKM: Ue »M-M Krasite. HMKCUAt Ka 1117-M Fnfls. HOLM* dual x« |«mi tm. mm««. mksbbiror«! xo 5m7 lanrabimrg.
Na zahtevo psJljeiao bmpiačuo nei« ček. pekarni«*
kolovodje upora, večino prebivalstva pa spravili v vagone in odpremili v Sibirijo. Dve vasi, ki sta obljudeni od nemških kolonistov, ki so židovskega komisarja ubili, so rdeče čete, ki so prihitele na signale na pomoč iz Ovidionola, s topovi razbile.
ANGLIJA
s Proti komunistom. Te dni je francoska glavna delavska zveza zahtevala od francoske vlade, da naj se izjavi za pomoč španski vladi in da naj zahteva, da se naj s špansko zadevo peča tudi Zveza narodov. V parlamentu pa so ta poziv francoske delavske zveze odločno odbili, ker menijo, da je Blumovo stališče o nepo-sredovanju v španske zadeve najbolj modro. — Pretekli teden je isto vprašanje obravnavala tudi že angleška glavna delavska zveza T rade Unions, katera ima več ko en milijon članov. Zaradi španske zadeve je bil sklican poseben kongres te organizacije, ki je danes moral razpravljati o dotičnem predlogu. Glavni tajnik organizacije pa je imel govor proti vmešavanju v špansko državljansko vojno. Na njegov predlog je bila tudi sprejeta resolucija, v kateri organizacija izraža svojo naklonjenost španskemu delavstvu. Toda predlog o pomoči španski vladi je bil odklonjen z ogromno večino 900.000 glasov proti 51.000 glasovom. V resoluciji izjavlja organizacija, da ni mogoče niti pomisliti na to, da bi danes zaradi Španije katerakoli država tvegala vojno. — Časopis »Tetnps« piše, da je angleška vlada vložila spomenico v francoskem zunanjem ministrstvu, ker je francoska vlada dovolila, da so se branilci Iruna in San Sebastiana preko francoskega ozemlja odpeljali v Barcelono, kjer se bodo borili naprej v vrstah vladnih čet.
AMERIKA
s To in ono. V San Franciscu Cal. je umrl 40 letni Frank Kraljič iz Iške Loke pri Jgu. —
V Barbertonu O. je preminul John Otoničar s Slemena pri Blokah. — V Nokois III. je odšel v večnost Matevž Kavčič, star 58 let in rodom iz Oselnice na Gor. — V oricut 111. je zapustil solzno dolino 51 letni Anton Tomžič iz Velike Kostrevnice pri Litiji. — V Ahineek Mich. so dajali v grob 75 letnega Johna Koreta iz Črnomlja. —- V Franklin Kans. je izdihnil John Pajk od St. Vida pri Stični. — V Ročk Spriugs, Wvs, je umrla 54 letna Franca Mrak s Trate pri Škofji Loki. — Iz Bueiios Airesa v Argentini so ne-znanokam odšli in ni nobenega glasu od njih: Jože Krašovec iz Črnomlja, Jože Tomažič iz Vinice in Ciril Varen. — Jože Zupec je bil pred poldrugim letom ubit v nekem pretepu v Buc-nos Airesu, pa je žena šele sedaj zvedela za njegovo smrt. — V Murray Utah je umrl Frank Mišmaš, doma iz Priinče v^si pri Arnbrusu na Dolenjskem. — V Buhl Minn je umrl Frank Senk z Visokega. — V Pueblo Colo se je pri delu smrtno ponesrečil Matija Malenšek nekje iz Bele Krajine. — V Greensboro Pa je preminul Karel Petrič iz Borovnice. — V Pueblo Colo je odšei v večnost John Zobec iz Dan pri Ribnici. — V Cliikagu je zapel mrtvaški zvon 55 letnemu Jož. Gašperiču iz Sostrega pri Ljubljani, — Ravnotam je podlegel hudi vročini 50-letni Frank Pogačnik iz Kranja. —■ V Detroiti Mih so pokopali 57 letnega Johna Zadnika s Planine pri Rakeku. —- V Pittsburgu Pa si je vzel življenje 44 letni Jože Grilc iz Podkorena pri Kranjski gori. — V Buenoe Aires v Argentini je zapustil solzno dolino 47 letm Viktor Jež iz Manč pri Vipavi. — V Kans je zapustil
T
ta svet John Pajk iz Št. Vida pri Stični. — V Sharonu Pa so dajali v grob Franka Marča od št. Jerneja na Dolenjskem. — V Indianapolisu sta zadnje dni umrla: 48 letna Marija Zunk roj. Gazvoda iz Suhadola pri Brusnicah na Dol. in 51 letni John Dime tudi iz Brusnic. — V Clcve-landu Ohio je odšla po večno plačilo Antonija Seršen roj. Tratar iz Mokronoga na Dolenjskem. — Ravnotam je izdihnila 58 letna Marija Kisovec roj. Zaje iz Bistrice pri Št. Rupertu. —
V	bolnišnici v Gleenwood Spring. je odšla po večno plačilo Katarina Godec roj. Ivec iz Maline v Brli Krajini. — V Milvaukee je utonil Luka Ura .kar iz Podreber pri Kamniku. — V Port Washingtonu je preminul 76 letni Frank Bernik iz Škofje Loke. — V Shadyside O. je bi! ubit pri delu v premogovniku 60 letni Jožef Žagar, doma nekje iz štajerskega. — V Presto Pa je zapel mrtvaški zvon 80 letnemu Franku čebuli iz Litije. — V Trentonu N. J. je umrl zaradi vročine Martin Klučevšek od Št. Jurja pod Kumom. — V Chikagu 111. je odšla po večno plačilo Jenie Gabor iz Trnja pri Stari Loki na Gorenjskem. — V Jukonu Pa je odšel v večnost 44 letni Frank Vodopivcc iz Krškega. — V Ryam Jowa so pokopali Franka Pirnata iz Borovnice. — V Clevelandu O. je preminul 58 letni Frank Pogačnik iz Krope na Gorenjskem. —
V	La Salle lil. je izdihnil 57 letni Ignac Jordan iz Groblja pri Št. Jerneju na Dolenjskem. — V Pittsburghu Pa je na veke zatisnila oči 50 letna Marija Slobodnik iz Obrha v Beli Krajini.
DROBNE NOVICE
Bolgarski kralj se je sestal v Rimu z Mussolini jem.
Novo sovjetsko ustavo sprejme v se ruski kongres, ki bo zboroval 29. nov. v Moskvi.
450 milijonov frankov bo dala Francija Poljski za oboroževanje.
Italija se vrne v Zvezo aarodov, če ta prizna zasedbo Abesir.ije po Italiji.
Ogorčeai boji divjajo med ukrajinskimi kmeti in rdečo vojsko.
Veliki manevri raske rdeče armade »o se pričeli v Beli Rusiji.
Roški letalec Kofinasci se je dvignil v višino 11.293 m z bremenom 2000 kg.
60 vojaških letal je naročila Madžarska v Nemčiji.
Goreti je začelo v pariški državni operi. Požar so omejili, vendar je škoda velika.
Severnoameriška država Dakota jo izdala na red bo, po kateri so redovnico, ako imajo potrebne izpite, lahko nameščene tudi kot učiteljice aa državnih šolah in da smejo vršiti svojo službo v rodovniški obleki.
Peter Kriimaa:
Jesen
Veter je zavel čer polj«, vrat« v hlev so nječala, hrušk* je skoz bietio listje i glasnim šumom z veje 'padla.
Vrana krili itz siraišč«, zsdnje sem« 5« pobira, tam pstirčsic ž« ntbire si su&ljadi ia ognjišče.
Trudao voz čez mejo ikriplje, zadnji sad domov s« pelje, vol je truden, skoraj tiplje, že nuni, počitka hoče.
Deis je bilo obilo, sad stoterni ni rodilo. »Božji kri?.» ro rekli oče. »nekaj je pa vendar bilo!«
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Njim, ki se
Kmečke zveze boje...
V »Brazdi«, glasilu Zveze absolventov kmetijskih šol, št. 7-8, berem (na platnicah) sledečo vrstice, namenjene nekemu O. J. — P. »Zakaj se bojiš Kmečke zveze? Ona mora biti slaba samo tedaj, če »e bodo dali kmetje eamo včlaniti, ne bodo pa v njej svoje volje uveljavili. Prav Tebi priporočamo, da vstopiš, ker razumeš samega sebe kot kmeta in boš zato mogel zelo vplivati, da bodo res kmetje gospodarji vsake kmečke organizacije In ne samo morebiti Kmečke zveze. Vpliv izob-raženstva mora biti samo tedaj kvaren, kadar ni našega sodelovanja ozir. nehamo misliti s svojimi možgani ter pozabimo, da smo vsakemu izobražencu enakopravni. Zato ni treba, da bi se kmečki človek ustrašil in bi nasproti izobražencu molčal. Če pa kak izobraženec kmečkemu človeku ne pusti izraziti in pojasniti svoje misli in stališča, takega izobraženca pa je na vsak način izločiti iz vs<>h preprostih (?) organizacij, ker je navaden samodržec in kričač, ki mu je želja, ljudstvu koristiti, samo na jeziku, vodijo ga pa vse drugačni cilji in nameni.«
D asi me gornji odgovor, v kolikor govori o razmerju med kmeti in izobraženstvoin. zadovoljuje, se oglašam k besedi, ker sodim, da je tov. J. O le eden izmed mnogih, ki se »boje« Kmečke zveze, aii bolje rečeno, izobraženstva, ki nnj bi jim po Kmečki zvezi zagos[>odovalo. Nedavno je »Domoljub« na tem mestu prinesel članek izpod mojega peresa »Kmetje in izobraženci v Kmečki zvezi«. Gotovo ne bo odveč, če ponovim nekatere najtehtncie misli iz tega članka, ker bo na ta način najbolje odgovorjeno vsem, ki se jih tiče.
N pr.' »Kmečka zveza stoji na stališču, da more biti sodelovanje med kmečkimi ljudmi in Inteligenco vseh vrst kmetu le v korist, da lahko tudi izobraženec, ki dejanski ne opravlja vef kmečkega dela kmetu silno veliko koristi, pod pogojem seveda, da »e ni odtujil njegovi duftevnosti In ako se trudi, da je o resničnem jx>)ožaju kmeta vedno sproti poučen.«
To trditev opiram slejkoprej na naš kulturni razvoj, ki nam dokazuje, da se je naš kmet povzpel na toliko kulturno stopnjo, ker je po naravi bister, priden in delaven, ter dovzeten za napredek, zlasti pa, ker je bil v srečnem položaju, da ai« ai manjkalo inteligenc«, ki si je pritaderala ga vsestransko izobraziti, ki ga je ufiia eeniti dobro knjigo in časopis, ki mi je dobro knjigo ia časopis »ploh ustvarila, ki ga je navdušila sa samo-isobrsleranje v prosvetnih in dragih orgasiis-eijah, ki ga je dobesedno isšelaU v »adrBŽaižtva itd. itd.
Prehajajoč od teh načelnih ugotovitev si dovoljujem postaviti vprašanje: Zakaj pa jc sodelovanje izobražensiva v kmečkih organizacijah sploh Se potrebno? V članku, ki sem ga že spredaj omenil, sem tudi tozadevno ugotovil, da predvsem zaradi tega, ker je pri nas organizatorično delo ln življenje že tako razvito, da so vsi razpoložljivi kmečki ljudje ie preobremenjeni. Dejal sem nadalje. da zaradi tega, ker je naš kmet v tako težkem gospodarskem položaju, da je primoran predvsem skrbeli za svoj obstanek in kruh, ter ae ne more posvečati javnemu delu in organizacijam v toliki meri, kot b! bilo to potrebno.
Zamolčal miti p«, ia sicer iz obzirnosti, da je sodelovanje inteligence v kmečkih organizacijah potrebno tudi zaradi tega, ker se kmečki ljudje njih pomena ne zavedajo v zadostni meri in tse delu v teh organizacijah odtegujejo. Niseia povedal, kar sem trdo prepričan, da bi lahko vae •rgaaisacije, namenjene kmečkems ljudstva, lifea-jaie bres vsakega sodelovanja iateiigee«, ta bi sa vsi kaarfki ljudje j»v«d*li vatnosti orgsisiMdj (stanovskih, gospodarskih, prosvetnih) ia če bi vsi ki *e sineta!, v sjih tsetl sodelovali.
Ali veste — vsi, ki so vs« tiče — kolikokrat sem potujoč po deželi, slišal: »Ej, pri nas s oiva-ntzaeijarm ne gre, pa ne gre.< Pa zakaj ne gre? I »Kmečki ljudje ae za organizacije ne brigalo in teligenco pa nt «
2e uvodoma sem omenil, da je naš narod mogel dosefe sedanjo kulturno višino le vsled ker K, Ke v prosvetnem delu raašli ne isti žrii vsi ljudski sloji od kmetija do vsmrfiliškoga pro-fssrarja. To prosvetno delo je redno združevalo
marsikaj, kar v vsakdanjem življenju ni bilo er,ot-no. Toda vsi smo smatrali prosvetno delo za nekako splošno narodno dajatev in odtod uspehi
Ne smemo pa misliti, da smo dosegli ie tako višino, da ae lahko mirno razidemo in delamo vsak na svoje ali celo eden proti drugemu. Na-gprotno: Jas, ki prihaja, nem i« posebej nalaga najemno delo, najsi b* t« aa področja splošno prosvetnih, ataaovikih, gospodarskih sli socialnih stremljenj.
Tovariše absolvente kmetijskih »o! čaka v tem vzajemnem delu še posebno lepa in hvaležna vloga. Oni so poklicani, da bodo nekaki posredniki med najširšimi sloji našega podeželja na eni, ter med našimi kulturnimi, gospodarskimi in političnimi vrhovi na drugi strani. Zato pa mi je toliko bolj nerazumljivo, da se baš v njihovih vrstah najdejo ljudje, ki vidijo neko nevarnost v tem, da se iz-obraženstvo udejstvuje v kmečkih organizacijah.
Da zaključim: TUti kmečki ljudje, ki se boj« Kmečko ircie, ker vidijo tn ali tam v njej k,, kega inobrsšenea, nsj se vprašajo, aH so sami dali svoji stanovski organizaciji te, kar bi ji lahk« dali. Dokler pa temu ni tako, pa moremo biti le veseli, da se še dobe izobraženci, ki se hočejo udejstvovati v naših organizacijah. Kot rečeno, je tako sodelovanje v preteklosti dalo dobre sadove ln ne vidim nobenega tehtnega razloga, da se ga za v bodoče izogibamo.	Bcnko.
iz pisarn® Kmečke zveze
UstsBOvui občni »bor »Krajevne STeie na Barju« bo v.nedeljo, dne 20. septembra ob 10.30 v gostilni Mati jata Šterleta n« ižanski cesti. Na občnem zboru bo govoril predsednik pripravljal, odbora In delegat iz LJubljane. Nato bodo volitve rednega odbora. Ker je ta okraj Izrazito kmečki, je prav, da je vtak Bsrjan član avoje stanovske organizacije in da se vsi udeležimo občnega zliors. Kaše geslo je: »V slogi Je moč!« — Pripravljalni odbor.
Dne 6. t. m. je bil v Šenčurju ustanovni občni zbor Kmečke »veze. Občni tbor. katerega sc je udeležilo nad sto kmetov, je vodil župan Gnusi k. Dr. Voršič je kot zastopnik Glavnega odbora Kmečke zveze podal najprej sliko našega gospodarstva ter pokazal, kako Kmečka zveza vpliva na razvoj gospodarskih prilik. Govor dr. VorMa je bil sprejet z velikim odobravanjem. Izvoljen je bil soglasno odl>or krajevne Kmečka zveze. Občni zbor Krajevne kmečke zveze v Šenčurju je lep zgled, kako naj ae organizacijsko delo začenja ln v kakšnem duhu nai ** nadaljuje.
Dne 8. septembra je bii občni zbor Krajevne kmečke zveze v Tratcciks nsd Kranjem. Govoril Je predsednik Kmečke zveze llrodar o pomenu organizacije kmetov, o nalogah kmečke zbornicc in o programu Kmečke zveze, za kar je žel vse priznanje. V odbor »o bili izvoljeni za predsednik« Kadivec Anton, za podnsčeinika Gros Blaž in za tajnika Perne Alojzij.
V	nedeljo, dne 18. t nt. je bi! ustanovni občni zbor Krajevne kmečke zveze v Crarm vrha s«« Polhovim grad čem. Bil je zelo dobro obiskan, udeležilo se ga je kljub majhnemu okolišu nad 100 kmetov. Govoril je na občnem zboru kot zastopnik glavnega odbora dr. Zupan iz Kovorja.
V	nedeljo, dne 27. t. m. bo plenarna seja vseli odbornikov Kmečke sveže. Vsi odborniki ''lavnega odbora Kmečke zveze naj se plenarne seje udeleže. Dnevni rad in kraj ter čas> bo objavljen vsakemu odborniku posebej.
Dn« 4. oktob.« bo kmefki taber »a Prenovi«. T« tabor je obvezen sa vse člane krajevnih organizacij Kraečke zvene v okraju Ljubljana-okolics. Od drugih krajevnih kmečkih zvez naj se tabora udeleže vsaj močna zastopstva.
a Shod Z. M, B. bo sa Žalostni gori pri M* knsaafs v soboto in nedeljo, dne 19. in 20.
n Ukradeno je bilo mešk« kol« v Ljubljani J Flori jamski utiei. Kolo Je zasnike »Ekscelsior« «<■ «028- Opozarjamo, da bo ta! kolo najbrž »kusai prodati. Nasnanite g& orožnikom.
k I. sveačiž Savih na*<o'onie Z. Prelovca ,e liiel. izvod stane 3 Din brez poštnine. -Si1r0 na naslov skladatelja v Ljubljani, dobi se P» u,u v Jugoslovanski knjigami.
DOMOVINI
PO
Fantovski tabor
na Križni gori
Fantje I V nedeljo, dne 20. septembra Je Va5 dan! Fantovski tabor na Križni gori Je namenjen v prvi vrsti za fante cerkniškega fantovskega okrožja, vljudno pa ste vabljeni tudi od drugod. Ne zamudite te prilike in pokažite, da ste 8e vedno istih misli ln istega prepričanja, kot ste bili nekdaj, da ste slovenski in verni! Svoječasno Je bil na to nedeljo — kvaterno — na Križni gori velik romarski shod. Naj bo letos — in naslednja )eln — tabor slovenskih fantov iz Notranjske!
Program je bil že objavljen. Na predvečer naj kresovi po naših gričih naznanijo, da bo drugi dan fantovski praznik. Kdor more, pn naj žo v soboto zvečer pride na Križno goro. Za spoved bosta na razpolago dva spovednika. Tudi za prenočišče je preskrbljeno.
Prva maša bo v nedeljo ob 7. Med to mašo bo skupno obhajilo. Druga maša bo ob 10, Vadite pesmi lanskega evliarističnega kongresa! Cerkveni govor bo imel priznani govornik, salezijanec g. slelan Temlin iz LJubljane. Po maši tabor pred cerkvijo. Govorita g. Mirko Javornik, urednik ».Slovenskega doma< in g. France Pernišek. Kosilo bo za majhno odškodnino tudi lahko dobiti.
Kakor so fantje s svojo veliko udeležbo na podobnih taborih pokazali drugod, pokažimo tudi mi Notranjci, da nismo zadnji. V nedeljo vsi ua Križno goro! Bog živi!
Din 20"-, Dn12"-V li« 3HI
Opozarjamo čitatelje našega lista, da jc apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani stavila v promet znani »Planinka* čaj ttidi v manjših omotih in eiccr: I veliki paket Din 20'—, polovični Din 12'—, posku-| ini omot Din 3*50. S tem je ustreženo željam široka I publike, tako <ta lahko vsakdo kupi originalni »Planinka« čaj Mr. Bahovec, os da bi se moral poaluievati nadomestkov.
hauff - ). O.:
Pravljice
Koj mi je preostajolo drugega kakor udali se? Po drugi strani pa sem bil tudi zadovoljen, da ?cm bil za svojo nočno prigodo tako lepo odško-dovan. Mladenič se plašč ogrne in gre; no pragu pu se zopei obrne, odpne neki papir, ki je bil na plašču pritrjen, mi ga vrže in pravi: »Tu, Zolenkos, visi nekaj, kar najbrž ne spada k plašču.« Malomarno vzamem lisiič, pn glej, tu stoji zapisano: »Prinesi mi drevi opolnoči plašč na »stari most«, štiristo cekinov te čaka.« Obstal sem kol od strele zadel. Tako sem torej som zapravil svojo srečo in svoj namen popolnoma zgrešil! Toda ne po-inišljern se dolgo, pograbim onih dvesto cekinov, skočim za možem, ki je bil plošč kupil, «n pravim: »Vzemite zopet svoje cekine, dobri prija->el|. in mi dajte plašč, nikakor ga ne morem po« prešati.« Mladenič je smatral stvar sprva za šalo, ko pa jc videt, da mislim resno, sc je zaradi moie zahteve razjezil, me ozmerjal z norcem in jako jc prišlo slednjič do pretepa. Vendor sem bil loko srečen, d« sem mu med prerivanjem Plošč iztrgal; te sem se hotel naglo odstraniti, ko pokliče mladenič policijo iw pomoč in me tira s seboj pred sodni,kn, l.e-tn se ni mogel tožbi zadosti prcčudili in je prisodil plašč mojemu nasprotniku. )oz pn sem ponuja! mladeniču dvniset. Petdeset, osemdeset, d«, sto cekinov več, kakor ie on dal, čc mi plaič prepusti. Cesar niso zmogle moje prošnje, je doseglo moje zlato. Vzel je moie dobre cekine, jaz pa sem zmagoslavno od-p*l » Plaščem; seveda je morala zbog tega vsa norenca misliti, rta sem znorel. Meni pn ni bilo mnogo do tega, kai so lindje o meni mislili, saj sem bo!jc vedel kakor oni, da imam pri vsej tej *ndevi vendarle dobiček.
NepotrpežJjivo sem tekal noči. Ob istem ča-1 kakor včeraj odidem s plaščem pod pazduho
Pred zmago
6e par dni in odločila se bo in uredila naša lepa in velika občina Dev. Mar. v Polju, zakaj občinske volitve eo pred durmi.
Samo dve listi se potegujeta za zaupanje volileev: prva jo naša domača Jugosl. rad. zajednica, druga pa neka tajinstvena »Kmetsko delavska sveža«, za katero so se skrili naši marksisti od desnice do skrajne levice.
Za večino volileev je odločitev lahka. Na eni strani Je naslednica SLS, stranke, ki Je za slovenski narod na vseh poljih toliko dobrega storila, na drugi strani pa stoje prostovoljni in neprostovoljni pobormki protiverskega, protidržavnega in protinarodnega židovskega marksizma, ki v resnici tudi tam, kjer je na krmilu, ni nič trajno koristnega za delavstvo napravil, ampak porušil in uničil še to, kar »o drugi dobrega storili.
Na naši listi JRZ so sami verni, pošteni in izkušeni zavedni možje, na marksistični listi pa je več takih, ki so skregani z marsikatero božjo, cerkveno in tudi svetno postavo. Marksistično listo priporočajo agitatorji, ki »dokazujejo*, da ni Boga, tn ki so plačani »specialisti« za belo kugo. Za marksistično kmetsko-delavsko listo agitirujo rdeč-karji, ki so jih neki gostilničarji že morali s pestjo učiti spoštovanja do sedme božje postave. Za marksistično »kmetsko-delavsko« listo brusijo jezik, pete in kolesa mladiči, ki so nalašč ubili veliko šipo pri vaški kapelici, ki so se pred svetimi znamenji delali norca iz svetih cerkvenih obredov in nesramno norčevali iz najdražje evharistične himne »Oj sveti Križ, življenja luč«. Za kinelsko-de-lavsko listo se pehajo tudi marksisti, ki bo organizirani tam med Ljubljanico in Savo v tajnih boljševiških trojkah.
Človek, ki je s Cerkvijo in z Bogom skregan, ne more biti pošten. Ali bi ce torej ne reklo spraviti zajca v zelnik, ako bi izvolili v občinski odbor prijatelje ljudi, ki ne vedo, kaj je moje in kaj je tvoje in ki so smrtni sovražniki vere in Cerkve? Ali bi ne pljuvali v lastno skledo, če bi izvolili v občinski odbor tovariše tistih rdečkarjev, ki se branijo poštene zakonske zveze, pač pa se
k »staremu mostu«. 7. zadnjim udarcem zvona stopi postava iz noči k meni. Bil je bre/.dvomno mož od včeraj. »Ali imaš plašč?« vpraša. »Irreim ga, gospod,« odvrnem, »toda sta! me ie sto zlatih cekinov.« »Vem,« pravi oni nato, »glej, tukaj jih je štiristo.« Stopil je z menoj k široki mostni ograji in naštel zlate. Štiristo jih jc bilo; krasno so se lesketali v mesečini, njih lesk ie razveseljeval moje srce, ki, žolibog, ni slutilo, da bo to njegovo zadnje veselje. Vtaknil sem denar v žep in si hotel zdaj tudi natanko ogledati dobrotnega neznanca; toda imel je pred obrazom masko, iz katere so strahovito bliskale name črne oči. »Zahvaljujem sc Vem, gospod, za Vašo dobroto,« sem mu rekel, »koj zahtevate sedaj od mene? A to Vam povem naprej, da ne sme biti nič slabega.« »Nepotrebna skrb,« odgovori in vrže plašč oez pleča; »potrebujem Vače zdravniške pomoči, vendar nc za živega, ampak za mrtvega.«
»Kako to? sem dejal ves začuden.
»Prišel sem s svojo sestro iz daljnje dežele,« je pripovedoval in mi obenem pomignil, da naj grem z njim; »stanoval sem tu z njo pri nekem prijatelju moje rodbine. Seslro po mi ie zbolela in včeraj umrla in sorodniki jo hočejo jutri pokopati. Po 3tari šegi nnše rodbine pa naj vsi počivajo v rodbinski grobnici; tudi če kdo v tujini umrje, g« vendarle, z dišavami prepojenega poleže tem k večnemu počitku. Svojim sorodnikom privoščim njeno telo, očetu pa moram prinesti vsai hčerino glavo, d« foše enkrat vidi.« Da se umrlemu .ljubljenemu svojcu odreže glava, se mi je zdelo siccr nekoliko strašna šega, vendar sc nisem upal nič ugovarjati, ker sem se bal, do ne bi neznanca razžaltl. Dejal sem mu torej, da dobro urnem maziljenje mrličev, in sem ga prosil, naj me pelje k mrtvi sestri. Vendar se nisem mogel zadržati, da gn ne bi vprašal, zakaj se moro goditi vse to tako skrivnostno in ponoči. Odgovoril mi je, da bi ga njegovi sorodniki, ki se jim zdi njegov namen grozovit, podnevi ovirali; če pa je glava že odrezana, ne morejo dosli več reči;
izživljajo v svobodni ljubezni na način, da bo -j če pojde tako naprej — samo za njihove nezakonske otroke občina prisiljena kaj kmalu poskrbeti sirotišnico. Iu ali naj naša občina, kamor rade zahajajo najvišje osebe na ribji in drugi lov, is-gubi sloves globoke državotvornosti in patriotizma z izvolitvijo župana, ki bi ščitil republikanski marksizem ali morda celo sovjetski komunizem?
In par kmetov je podpisalo marksistično kandidatno listol Dragi prijatelji, kje ste s pametjo? Ali ne veste, da kmet v Rusiji ni več sam svoj gospod ln da boste vi, če bi zmagal pri nas boljševizem, ob grunt; saj ga bodo razdelili in ga boste smeli samo obdelovati, no pa vživati po svoji volji. Se je čas, da popravite zmoto b tem, da glasujete v nedeljo za našo pravo kmetsko delavsko Jugoslovansko radikalno zajednico.
Slišimo, da bo marksisti pri kmetih agitiraH s tem, da bo, če marksisti zmagajo, znižana ali celo odpravljena mitnina. Kakšna prevarali Ravno narobe bo res. Naši marksisti, če bi zmagali, ne bodo imeli pri ljubljanski mestni občini, ki ji na-čeluje naše gore list, dr. Adlešiu, nobene besede in nobenega vpliva. Ce bo kdo glede mitnine kaj dosegel, bo to edino na kandidatni listi JRZ izvoljeni župan g. Keber. Temu možu, ki ga sicer tudi nasprotniki hvalijo kot vestnega voditelja občine, očitajo neki nevedneži, da je izplačal neki učiteljici stanarino za več let nazaj. Naj povemo, da je župan izvršil v tem pogledu samo to, kar zahteva zakon.
In še to vprašamo: Kdo je zakrivil centralizem v delavskem zavarovanju, ako ne marksisti? Kdo Je podpiral vse bivše vlade v ukrepih proti Sloveniji? Zopet marksisti in to vse radi tega, da so s tem dobivali sredstva zase in za svoje gibanje. Ali niso marksisti bili tisti, ki so najhujše tolkli in tolčejo na brezbožni zvon? Kdo jo širiteij brezverstva? Kdo propovednik od Cerkve prepovedanega sežiganja mrličev? Kdo zagovornik svobodnega svinjarskega izživljanja? Kdo je v besedah proti vojni, a v resnici, kot kaže Rusija, največji militarist? Marksist in zopet marksist.
Tudi poljski marksisti so te dni na shodu v Zadobrovi in tudi drugod v vsem svojem dejanju pokazali, da so v večini pravi bratje španskih in ruskih boljševikov. Zato pa prav nič ne pretiravamo, ako trdimo, da pod razmerami, ki vladajo v naši občini, nedeljske občinske volitve niso navadna domača zadeva, ampak so plebiscit (ljudsko glasovanje) pod geslom: Za BovjetBki komunizem ali proti nJemu. Vabimo k temu ljudskemu glaso-
saj bi bil sicer lahko glavo prinesel k meni, toda naravno čustvovanje ga zadržuje, da bi jo sam odrezal.
Med tem prideva do velike, krasne hiše. Mc* spremljevalec mi jo pokaže kot cilj najinega nočnega sprehoda. Greva mimo glavnih hišnih vrat, vstopiva skozi tnala vratca, ki jih ncznanec skrbno za seboi zapre, in stopava nato v temi po ozkih zavitih slopnicnh navzgor. Vodiie so na skromno razsvetljen hodnik, s katerega sva prišla v sobo, ki jo je razsvetljevala na stropu pritrjena svetilka.
V tej sobi je stala postelja, v kateri je ležat mrlič. Neznance obrne svoj obraz vstran in zdelo se je, da hoče solze skriti. Pokaže na posteijo, mi zapove, naj svoj posel dobro in urno opravim, in odide zopet ven.
Razložil sem svoje nože, ki sem jih kot zdravnik imel vedno pri sebi in sem se približek postelji Samo mrtičeva glava ic biia vidna, a bila je tako lepa, da me je nehote obšlo iskreno sočutje. V dolgih kitah so se spuščali črni iosje navzdol, obraz jc bil bled, oči zaprte. Napravil sem najprej zarezo v kožo po načinu zdravnikov, kadar se pripravljajo, do odrežejo kak ud. Nato vzamem svoj n&jostrejši nož in z eno poiezo pre-režem grlo. Toda o grozni Umrla odpre ©či, pa jih tako) zopet zapre in z globokim vzdihom menda šele sedaj izdihne. Obenem mi brizgne iz rane nasproti vročo lai. Prepričal sem se, da sem šele i »z rcvico usmrtil. Da jc Me namreč mrtva, rii bilo nobenega dvorno, ker za iako ra«o ni rešitve. Stal sem nekaj minut kol prikovan spričo lega, kar se jc bilo zgodilo. Ali me je mož v rdečem plašču prevaril, ah pa je bila morda njegova seska samo navidezno mrtva? Zadnja domneva se mi je zdela boli verjetna. Toda bratu umrte nisem smel povedati, da bi jo Min morda ntenj hitra zareza zbudila, nc da bi jo l»!a usmrtila. Zalo sem hotel glavo popomama odrczaJi. Pa še enkrat je umirajoča zastokalo, se bolestno zganila iu stegnila ler umrla Tedaj me jc prevzel
vafiju tudi poštene pristaše drugih strani, ki morda povsem ne sogl&Sajo z JRZ, ki pa so z nami vred mnenja, da se mora naša občina v korist naroda in države enkrat ta vselej osvoboditi javne in skrite židovske boljševiške navlake.
,\'e bomo se maščevali, vendar nam nihče ne moro zameriti, če si bomo napisali tn »spomnili tiste, ki bodo glasovati za republikanski, broxv»r-ski marksiaeni, oziroma podpirati njegove širitelje s »vojo neudeležbo pri tak« važnih volitvah.
Zato kličemo: Vsi poštenjaki, delavci, kmetje, obrtniki železničarji in drugi javni in privatni nameščenci, proč r. rasnimi pomisleki in nastopimo skupno proti marksistično boljševiški kugi aa zmago državne in slovenske Jugoslovansko radikalne zajednice. Tako bomo izraziti tudi svojo zaupanje in ljubesen našima preizkušenima skv-v enakima voditelj i nos dr. Korošcu in dr. Kreku. Zvestoba m zvestobo I
Jenkova mtoletnica nai
V
To I« nedeljo, 38. septembra, komo največjeaao slovenskemu glasbeniku zajajih d vek rodov odkriti iposseisik na trgu sredi Cerkljsa, Na mogočnem stebru bo stala bron&aU glava oaiegjs slavnega Dere rta« Jenka, delo kiparja Lojzeta Doli-na na — Na mestu, kjer je stala Jenkova rojita« hiša, bomo odkrili spominsko piramido, ki to je naročila ga. H. Jenko ia dala ograditi n elipsaato ograjo, v katero je vdelanih sekaj oken ia vrat stare, zd»j podrte h iS*. — SlavnoM se lačne že dopoldne z božjo službo. Ob 10. bo najprej pridigal cerkliaoski rojak Mika Jenka, znani gospod iz M.ost v Ljubljani, ki je postavil prvo ia edino slovensko leseno cerkev. MaSeva! bo tudi eden g. cerkljanskih rojakov. Petje pri maii bo vodil cerkljanski rojak stolni dekaa V. Kimovec. Polovico raaie bomo peli vsi, kar nas bo v cerkvi. Saj smo imeli preteklo nedeljo trikrat pridigo o lepoti ia koristi ljudskega petja is ie vajo; kar t priinics ta m t* -voditi pri vaji Is ie petera ko nato vsi nsvdsiieni peli tudi pri maii. Lepo je bilo. Kako bo pa še ie v n*dei)0. ko aa* bo toliko! Nekateri asua bili v ms trikrat, tako aam je bila v5e£. — Drago polovico bo pel zbor dre 4aljM Jenkovi akiadbi, zloženi za alsnreaae prilike. Zbor j® tako velik, da tmu asu morali sekaj kora podreti in rtaiiriti, da bodo pevci imeli dovo!j prostora. Glavno pevske nalogo ima metki pevaki zbor, ki ce pa venomer preliva v sedmeroglasni mešani
zbor. — Za koaec n&as bodo moSki pevo« itapeli i* mtano, priljoiljeao »P«em Ktoraarjev«.
Popoldne hmoo ie ob Jvali vsa cerkev grmeli pete litaniie. Po litanijah »e uredimo v »prevod, ki pojde pred zakriti spomenik. Ob 3. uri pred spomenikom zapojeta Glasbena Matica tn Pevska zveza Jenkovo »Molitev, cerkljanski rojak dr. H a c I n v imenu domaSnov pozdravi odlične goste, cerkljanski rojak dr. Kimovec povzame slavnostno besedo io spomenik odkrije. Godba saigr* Jenkovo himno, moJki ihor Pevske ivere aapoje Jenkovo mehka »Lipo« in juaaiko »Hej rojaki>.
V	»prevodu odidemo r Drevje, o« rojstmi -Sam, kjer cerkljanska godba uigra Jenkovo nežno • Strunam«, »pregovori domačin g. Ciril Hudobiv-nik, Glasbena Matica, Pevska zveza isi 6e ktk zbor pa prirede koncert samih Jenkovih peami. Nazadnje "bomo pa ie lahko malo posedeli in »e eiad »»boj povasčlili.
Na izredno aiamoat »e pripravljamo v«i; faatj« pripravljajo ralaje. dekleta pa iičejo tnn^M BO-io ia bedo alavsoat ozaJjfaJ« kakor lep pisan Šopek. Pa je ren čim več vas bo r aaSils slikovitih domačih noSah, tem alovescejie bc. — Od sseb strani slišimo, d« ae tudi aaii sosedje ne to e!a»-nost pripravljajo. Pozdravljeni že rdaj!
Med Slovenci v Franciji
Na obširnem področju našega konzulata t
Metzu Sivi nad deset tisoč Jugoslovanov. Slovencev je 80 do 80%. Ti naši isaeljenri so si ie davno ustanovili svoja vedno bolj ogledna druitva. Je takih 24. Naj mimogrede omenimo, da ao hoteli nekateri pred leti vsa ta druitva namazati a Istim oljem, da bi vsa enako dišala, društven denar — ta jim je najbolj dižsi — pa m hoteli spraviti v »centralno blagajno«. Ker so se društva temu uprla, so jih pričeli blatiti In proglašati ta »protidriav-nac. V resnici pa so omenjena društva vedno S«po proslavila vsak narodni praznik. Dokazi tega »o t Mfttm m konzulatu ia upam«, da bodo dfuAtva dobila zadoščenje. Tudi letos to sklenila drtrftva, da kar mogoče lepo proslave kraljev rojstni dan.
V	Meriebachu je daroval službo boljo in opravil aiolitve x* kralja aaš duhovnik Stanko Grimo.
J Službe HoSje se je udetelll naš konzul dr. Tli! s »vajo gospo tn ras draštvs s svojimi zastavami. Popoldne pa j« priredila sveža omenjenih društev »Jugoslovanska vzajemnosti lepo proslavo kraljevega rojstnega dns v Aumetzu. Tudi popoldanske proslave se je udeležil konzul. Organiziral je po-
raidaiiriko prireditev auroeSki Izseljenski duhovnik »ele Anton. Uvodoma je |>ozdravti vsa nanofi« irvezni predsednik Hren. TamburaSi »o lej>o m. Igrali par koračnic in valčkov, pevci pod vodstvom g. BiSčaka so prav tako zelo lepo zapeli, otroci so nastopili o telovadnimi točkami in domorodnlmt deklatnacijami, izseljenski učitelj Jankovii pa nam je v slavnostnem govoru |>ovedal, kako resno ^ pripravlja naš mladi kralj za svoj pok lir.. Oglasil, sta 'ee k b«*edl te omenjena tiaSs izseljenska Ju-hoviiika, nakar smo z državno himno, ki jo ]e 2apel moški tbor iz Auuietza. zaključili prireditev. Poslati smo brzojavno voSčllo kralju, kateremu slovenski izseljenci, zlasti pa slovenska mladina U Francije želi tudi na tem mentu sreč« in blagoslova božjega im na prosi, uaj nikoli ne pozabi Jugoslovanov, ki jlra n! usojeno živeti v domovini, (Kibor Zveze jugonlov. draStav i Franciji,
iz rmzaih km§e&
(44. Vid pri tjtičai. Smrt k?Los kou ciasii atare. maja »U umrla Rus Krasic ic Malih Crf-njic. stsr 95 let, in Prosen Kram: i* Sobrač, »b/ SH let. — Mf»»»ca junija je umrla Grabnar Teresija iz Velikega Gabra, stara S? let. ~ Meseca julija so umrli Vozel Mili« iz Malih dot. star 85 let, Jf-rif Mariis is Gradišča. Htara 85 let, in Sadar Maiija ix ^'ajjoič, stara 84 let. — Meseca aiKs^ta so umrli: Bregar Janez i« Hrcjja pri Dolu. .star RTi let, Zadel Franr iz Radohove vasi, »tar 74 let, Oven Janez is Otoče^a vrh«, star 8;i let Vsi m »kotaj do zadnjega delali in onravljnli tudi naporna dela vkljub gvoj! starosti. Dokaz, da delo Človeku življenje podaljša. Bili ao vsi imenovani tudi skrbni gospodarji, ki so vkljub gospodar-ki atiiki 5t precej dobro shajati. De'o in varčnost ata podlaga zdravja in gospodarskega obstanka. -Vreme imamo zelo ugodno. Bilo je ie precej »uho, pa je v n-deljo in na praznik Merijitnijfa r«j»<«« padlo toliko dežja, da imamo upanje na dobro letino pri ajdi ia repi.
IM pri IjaMjaai. Preteklo nedeljo j* mtii lupnija radostno in slovesno praznovala 'tO letat jubilej svojega duhovnega pastirja ». župnika Matije Kasteiica. Faraui »o Ia doii trikr.it napolnili farno ccrkev, da prlasitvujeio vaaiu slovesnosti iu, ki ao «<• vržil« v njej. Saj sta Bisd nas prihitela naša bivia kaplana, tako nekdanji naiS Janez Salas In nam tako ljubeznivi Janko 2ngar-Sar.av.iL Oha sta nas rotila, da š« nadalje ostanemo zvesti veri in cerkvi, saj bo to najlepSi dar našemu jubilantu
skoti. zsrozH sem se in skokoma udri iz sobe. Toda zunaj na hodniku jc bila tema; luč jc ugasnila, o mojem sprcmljevajcu pa ni biki ne doli« nc s'ut«i; pomikali sem se moral na dobro srečo v teti« ob steni naprej, da sem prišel do zavitih slopnic. SkKhijič sesn ph našel in padojoč pol se spuščajoč sem pnšci doli Tudi spodaj ni bilo nobenega človeka. Vrata sem našel samo priprta iri zodihal sem prosieje, ko sem bil na cesti. KaHi v hiši se me ie bila polastila slrašna tesnoba. Skah me je podil, da sem dirjal v svoje stanovanje «n se zakopal v blazine svojega ležišča, da bi pozabil strahoto, ka sem io učinil. Toda spanic je bežalo od mene, in šele jutro me je zopet opomnilo, naj se zovem. Zdelo sc mš ie verjeino, da me mož, ki mc je zapeljal v ta zločin
—	v taki luči je stalo sedaj to dejanje pred menoj
—	ne bo naznanil. Skleni sem torej takoj iti v trgovino po svojem opravku in se delati kolikor mogoče brezskrbnega. Toda, žalibog, nova okol-nost. ki sem jo šele sedaj opazil, je še povečaia mojo bridkost. Bil sem brez čepice in brez pasu, pa tudi mojih nožev ni bilo in nisem vedel, ali sem j tli izgubil šele na begu. Prvo se mi je zdelo, ža-iibcKi, boli verjefap in tako je bilo mogoče, da me primejo kol morilca.
Odprem trgovino ob navadnem času. -Po piv-5topi k meni moj sosed kakor vssko jutro, k»>ti bi! je zgovoren mož. »No«, začne, »kaj pa pravite k strašnemu dogodku, ki se je nocoj pripetil?« Delal sem se, kakor do ničesar ne vem. Kako, nič ne veste o tem, česar je vse mesto polno? Ne veste, da jc bila io noč umorjena najlepša cvetka Florence, Bionka, guvernerjeva hčerka? Oh, še včeraj sem jo videl, ko se je veselo peljala skozi mesto s svojim ženinom, zakaj danes naj bi bila poroka.c Vsaka sosedova beseda me je zbodla v srce. Ir. kolikokrat se je ponavljala ta mukal Z«-ksj vsak mojih odjemalcev na je zgodbo pripove-doval, vsak sira Snete, in vendat je ni mogei nobeden tako strašno povedati, kakor sem j« sam videl. Okoli poldne pa stopi sodnijski uradnik v 7'
fcxvo'..>no in me prosi, i»at ljudi odstranim. »Siflnorc Zalenkos.« pravi in potegne iz torbe stvari, ki sem tih pogrešal. »eS so te stvari Vaša last?« Ponusiii sem, ali jih nc bi popolnoma zatajil; ko sem pa skozi pol priprta vrata videl svojeejo gospodarja in več znancev, ki bi mogli pričali proti meni, si nisem hotel svojega položaja z lažio še poslabšati in jem priznai, da so stvar rmoja lasi. Urodnik me prosi, naj grem z njim, m me pelje v veliko poslopje, ki sem ga kmalu spozna! za jeinišnico. Tam mi ie do nadaljnjega odkazal sobo.
Strašen je bil moj položaj, ko sem tako v samoh o tem premišljeval. Misel, da sem morilec, četudi brez volje in namena, se rtii ie vediio zopet vračala. Tudi si nisem mogel pnktivah, da me ie premamil blesk zlata, sicer bi ne bil mogol <ti tako *!epo v past. Dve uri potem, ko so me zaprli, so me peiioli iz moje sobe. S4a srno več stopnic navzdol in prišli slednjič v veliko dvorni"). Tam ie sedelo okoh dojge, črno pregrnjene mize dvanajst mož, skoraj sami starci. Ob straneh dvorane so stale klopi, v katerih so sedeli florentinski imeni trnki. Na galerijah. Iti so se nahajale v viiim so slah gledalci, glava pri glavi. Ko stopim pred črno mizo, sc dvigne mož temnega, žalostnega oblicia; bil je guverner. Dejal ie zbranim da kol oce ne more v tej zadevi sodili in da odstopa to pot svoje mesto najstarejšemu senatorju Najsta-rejst izmed senatorjev jc bil starec vsnj devetde-sehn ld. Siai ie ^Jdoiijcn, ob sencih so mu viseli redki, beli lasje, toda ognjevito so še zrle njegove oci m njegov gl/ts je bil krepek in odločen Začel ie z vprašanjem, če umor priznam. Prosil sem ga za besedo in sem pripovedoval neustrašeno in razločno kaj sera b»! &ioirii in kar sem vedel Opazit sem, de ie guverner med mojim pripovedova-mem zda: oobleael, ztkij zardel, in ko sem končal. se ves divp planil kvišku: .Kako, ti lopovi« mi ir zctkhca. .torej, še hočeš zločin, ki si ga ti naprtiti drugemu?« Senati ga '	Hcr |e-	v obra«tavo; da sc je
namreč Prostovoljno odrekel svoji pravici d« "e
tudi ni tako jasno izpričano, da stm izvršil /ločin iz pohlepa, kalii po njegovi hssttii i/jflvi ni hit« umorjertki mi ukradenega. Di. šci ie ic d.iiic. Razložil ie guvernerjju, da mora doti pojnsnrla o preišruem življenju svoje hčere. Koili le loke d« jc mogoče sklepati, ali sem govoril rcsnico ab nc. Obeaiem jc za ta dan zakiiučii obravnavo, da bo, kakor jc dejal, jsreglcdai papirje umr'r, Id rmi iiii bo guverner izročil. Mene so peljali nazai v icčo, kjer sem preživlja! žalosten dan; neprestano sem se bavil z vročo željo, da bi se vendar n.išla kaka zveza med umrlo si ntožem v rdečem plnščti na<!o v srcu sem stopil drugi dan v sodno dvorano. Več pisem jc Icžnlo na mizi Stari senator me ie vprašal, ali sem jih jaz pisal. Pogledal sem »h w našel, da iih jc pisalo ista roka, ki je pisala ''"i1 oba lističa, ki sem ju preje! Povedal sem I" senatorjem, toda ii sc za to niso zmenili in odvrni l, da sem !ahko oboje jaz pisal, d^, celo moral, kani podpis na pismih kaže razločno Z. k ir ic začeta® črka mojega imena. Pistna pa so vsebovala aroz-nje umrli in svarila pred nameravano poroko.
Guverner ic poda! menda čudna poiasnaa glede osebe, kajti postopali so ta dan z meno) nezaupneje in strožje. Da bd se opravičil, sem sklicevat nu svoje papii je, ki jili lxxlo golavo nesli v moji sobi; toda dejali so mi, da so iskali, pa niso ničesar našJi. Teto oii ic na koncu te nave izginilo vse up*jnje, in ko so rnc iret* a^1 zo?>el pripeljali v dvoreno, so mi prebrmi mM0" bo, da sem obsojen na smrt, ker se mi jc dokai umor. Tako daleč sem torej prišel. Zapuščen ou vsega, kar mi jc bilo na svetu drago, daleč pr«-od domovine, naj bi nedolžen umrl pod rablic> seki/o v cvetu srvoje ndadosli.	,, ,a
Na večer tego strašnega dneva, ki ic odloča c moji usodi, sem sedel v svoji samoJ*" ic«i nade so bile pokopane in resno sem se mislimi na smrt. Tedaj se odpro vrata i»lc A in vanjo vstopi mož, ka me dolgo mdce flteo. »Toko te torej zoprf naidem, Zaknkos?« vori. Nisem ga spojni pri slabem svitu 'veTnl' '
a. župniku. I'a tudi v prosvetnem domu je bila dvorana skoraj premajhna, tako so hvaležni tarani napolnili uloherul kotiček, kjer se je vrilla slavnostna akademija s prav lepim sporedom. Zlasti dramatičen prizor, Ui ga Je prav za to priliko ipisal naš akademik Janko Moder, kjer prikazuje trpljenje sedanje španske cerkve, je napravii ua vse navzoče silen vtis. Tako slovensko ljudstvo spoštuje svoje dobre duhovnike, ki ga Isti sa vse tvoje nesebično delo med našim narodom tudi zaslužijo.
Sv. Jedert nad Laškim. Dne 20. Beptembra, > nedeljo pred smrtnim dnevom A. M. Slomšek«, bo v Gornj! Rečici blagoslov temeljnega kamna nove podružnice. Slovesni obred bo ob 10, zdru-ien s sv. mašo pod milim nebom, in z darovanjem za novo svetišče. Ta cerkev bo dokaz ljubezni in svetega spoštovanja, ki ga ima slovensko ljudstvo do svojega velikega vzornika Antona Martina in njegovega krstnega zavetnika sv. Antona. Iz mnogih župnij lavantiuske ln ljubljanske škofije so prispeli darovi za to cerkev, ki se veselo dviga iznad temeljev. Prt gradnji delajo in si služijo kruh skoraj sami brezposelni težaki in zidarji. Gradbeni odbor vljudno vabi domačine, okoličane ln druge na lepo slovesnost. Daljni imajo udobno pot U Laškega po prijazni rečiški dolini, ki jo izletniki in turisti na Mrzlico, na Šinohor, Gozdnik tn sosedne višine dobro poznajo. Vsem kliče odbor: Dobrodošli 20. septembra v Gornji Rečici!
Ambrns. So odmevi zadnjih volitev. Za razpisane nagrade se ni še nobeden oglasil, kar je dokaz, da so bile gutorice o podkupovanju volivcev izmišljene, kakor tudi še več drugih laži. Z lažjo se je pričelo in z lažjo končalo. Ne bi se povračalt na to, d« se ni nameravalo nekaj hujšega. Dne 30. avgusta, ko je bilo farno žegnanja, bi bili nekateri radi popravljali t noži volivni rezultat. Zvabili bo v znano gostilno dva naša fanta, ki sta s« udejstvovala pri volitvah, ko sta nič hudega sluteč prišla v gostilno, so ju kar obstopili nekateri dobro znani (poštenega imena taki ne lanlužijo) z noži v rokah in začeli izzivati. Le mirnosti In previdnosti naših fantov se ja zahvaliti, da ni prišlo do grdega zločina. To pa so pripravljali ne kakšni nerazsodni fantalini, ampak možje, ali ki se vsaj štejejo za može I Kakšno sodbo si o takih možeh napravi vsak pameten človek, je jasno. Torej najprvo laž, potem pa nož! Ne eno u« drugo nI pošteno. Gorje narodu, Če bi taki liiipli glavno besedo. — Gospodinjski tečaj sc zopet vrSi. Dekleta se ga s veseljem udeležujejo.
Potrebno je tudi za lanle nekaj podobnega, da bi se vzgojili in pripravili za dobre gospodarje.
Selca nad Skofjo
Loko. V soboto, dne 12. sept. smo pokopali Ano Pfajfar, mater velesovskega župnika Franceta Pfajfar-ja. Imela je lep pogreb, katerega se je udeležilo mnogo sorodnikov in vasčanov. Pogreb je izvršil domači župnik ob spremstvu duhovnikov iz. sosednih fara. — Dve leti je bolehala in morata biti stalno v postelji. Kljub bolezni in visoki starosti 85 let sc je pa še vedno živo zanimala za vse, kar se je važnega zgodilo v fari. Najbolj ji je bilo hudo, ker ni mogla v cerkev, zato je pa doma toliko več premolila. V bolezni je večkrat vdano prejela svete zakramente. Rila je dobra in skrbna gospodinja, verna in pobožna mati. Bog naj ji bo bogat plačnik za vse, kar je dobrega storila! Blagi materi naj sveti večna luč!
Kara pri Kočevju. Dne 23. avgusta je umrl po krajši bolezni Klarič Joalp, po-sestnik v Mavereu. — Smrt ga je zadela v dobi 64 let, ko ga 5e ni zapustila njegova jeklena volja, ki mu je pomagala v njegovi življenjski dobi. Ko! dober gospodar in vztrajen delavec si je napravil lepo domačijo. Kot velik ljubitelj knjig In časopisov si je pridobil izobrazbo, ki jo je znal spretno uporabiti pri gospodarskem, kakor tudi kulturnem delu. Njegov najbolj priljubljen časopis je bil »Domoljube, gaj je bil njegov naročnik že okrog 30 let. Hišo in gosnodarska poslopja je oskrbel r. najmodernejšimi napravami. Številni ljudje, ki so mu prišli izkazat zadnjo čast, so z občudovanjem gledali vse te gospodarske naprave, saj so v tem kraju zelo redke. Četudi je
bil marljiv In talentiran, ga ni mogel oče študirati. Zadela ga je usoda, da si je moral služiti kruh s krošnjaretvom. Grenkobo krošnjarjenia je okusil že kot 14 letni deček, ko ga je njegov oce v Budimpešti pustil kot krošnjarja-začetnika. Tu je krošnjaril vsako zimo do svetovne vojne. Cez leto je pohitel vsako leto domov, da opravi najnujnejše poljsko delo. Po vojni je krošnjaril na Češkoslovaškem. Tja je nameraval tudi letos, če mu ne bi bila poti preprečim smrt kot posledica dolgoletne bolehnosti. Za njim žaluje žena, Šest sinov in ena hči. Pet odraslih otrok je dobro preskrbljenih, od dveh najmlajših pa obiskuje eden gimnazijo v Št. Vidu, drugi pa osnovno šolo. S svojim večnim delom in ljubeznijo do otrok je izvršil nalogo, ki si jo je sam zadal: da preskrbi otrokom boljši kruh, kakor ga je sam užival. Številna množica, ki ga je spremljala ob njegovi zadnji poti v torek, dne 25. avgusta, je pokazala, koiiko je bil priljubljen pri vseh.
Št. Jurij pod Krimom. Ko so ob priliki stiških dni zborovale Marijanske kongregaeije za Dolenjsko v Stični, se zaradi oddaljenosti teh zborovanj niso mogle udeležiti družbe iz Zasavja. Zato so se zbrale v št. Juriju pod Kuntom iz 11 zasavskih župnij. Nad 900 deklet se je zbralo. Mnoge od teh so prišle peš po 5 ur daleč. Vrla šentjurska dekleta so poskrbela, da sta bila cerkev in zboro-valni prostor odeta v cvetje in vence. Sijalo je iepo jesensko sonce. V procesiji s 7 zastavami se je med navdušenim prepevanjem pomikal sprevod v cerkev, kjer je stolni kanonik in župnik dr. Kliiiar lepo in bodrilno govori! zbranim dekletom. Med mašo pa je polna cerkev odmevala od navdušenega ljudskega petja. Po rnaši je na okusno okrašenem proBtoru pred cerkvijo bilo zborovanje deklet. Vrstili so se pozdravi, ki so jih prinesla s seboj dekleta Iz vseh udeleženih župnij in naposled tudi pozdrav škof. voditelja, ki jo pozdravil zborovalke v imenu g. škofa. Pozdravom je sledi! govor kaplana Benedika iz Zagorje. S tem je bila dopoldanska svečanost zaključena. Nadaljevala ce je popoldne v cerkvi, kjer je govori! dekan Smar-tinski g. Gornik. Po petih litanijah Matere Božjo in zahvalne pesmi so se dekleta navdušena vračala na svoje domove. Bog pa daj, da bi tudi obilen sad obrodilo.
f@ hva-
levrsdRs. Kafei. časapfs Je sfalssi kapi an pri širjenju vm. {Benedikt XV.)
lodn njegov glas jc zbudi! store spomine v meni. Bil ie Volcti, eden iz tislega majhnega števila prijateljev, ki sem jih imel v mesto Parizu med svo-jhni študijami. Pravil jc, da jc prijel slučajno v Florenco, kjer biva nicgov oče kot ogleden mož, du je slišal o moji zgodbi in do jc prišel, do mc šc enkrat vidi in od mene samega izve, kako je bilo mogoče, do sem lako daleč zabredel. Pnpo-vedoval sem mu vso zgodbo. Ni se mogel temu dovolj prečudili in me jc rolil, noj njemu, svojemu edinemu prijatelju, vse povem, noj se nc ločim od sveta ? lažjo na vesti. Sveto sem mu prisegel, dn sem mu povedol resnico in do me ne teži nobena drugo krivda, kakor da sem s« dal od z let o Preslepili jn da z,«!o nisem uvide) neverjetnosti neznančevega pripovedovanja. »Torej nisi poznal niankc?« mc je vprašal. Zatrjeval sem mu, da jc nisem nikoli videl. Valeti mi jc sedoj pripovedoval, da je ves dogodek zavit v skrivnosten mrak, dn je Ouvcmor zelo pritiskal na to, da so me obsodili in du se jc sedoj med ljudstvom razširila govorica, dii setn Riantio te dolgo poznal in da sem jo umoril iz maščevanja zeradi poroke z drugim. Omenil sem mu, do velja vse to do pičice za moža v iJe-eem plašču, da pa ne morem z ničemer dokazati nicgovc soudeležbe nn dejanju. Valeli me je jo-«fl|c objel in mi obljubil, da bo storil vse, dn mi v'ai življenje reši. Imel sem tnalo u parijo, vedel »cm po. da je Vnleti moder in v poslavnh izveden mož m <Ja bo napel vse sile, da me reši. Dva dni 'fTJrvel v negotovosti, slednjič se je prikazal vatah. »Prinašam ti tolažbo, četudi bolestno. Živel boS in prosi boj, toda izgubil boj eno roko.« ^onicn sem se zahvalil prijatelju, da mi jc reši! življenje. Povedni mi jc, dn se guverner ni dud oi eprosrti, da bi se stvar še enkrat obravnavala, "n 'emu pg ne bi mogla očitali krivičnosl, je no-wsie<i dovolil, do če sc jifjde v knjigah florerv hlodovine sličen primer, noj bo moja kn enaka tisti, io je lam zabeleženo. Tako sta ni'C| on.«n njegov oče dan in noč porabila zn čita-5'af,h knjig in Mo slednjič našla primer, ki je
bil mojemu popolnoma podoben. Tam po se je glasila kazen: Odseka naj sc mu levica, zapleni njegovo premoženje, on sam po naj se izžene. Tako se glasi sedaj ludi moja kazen in pripravim naj sc na botcslni Ircnulek, k j mc čaka. Nočem vom predočiti le strašne ure, ko sem na javnem trgu položil svojo roko na klado, ko me je lastna kri v velikem loku oblila.
Valeti mc je sprejel v svojo hišo, dokler nisem ozdravel, potem pa mc je velikodušno oskrbel z denarjem za na pot; kajti vse, kar sem si s trudom pridobil, je zaplenilo sodišče. Potoval sem iz Florence v Sicilijo šn od lam s prvo ladjo, ki sem jo našel, v Carigrad. Svoje nade sem stavil na vsoto, ki sem io bil izročil svojemu prijatelju; prosil sem ga tudi, da bi smel pri ujem stanovati. Kako pa sem ostrmel, ko mc je vprašal, zakaj ne grem v svojo hišo. Pripovedoval mi je, da je tuj mož pod mojim imenom kupil hišo v grškem okraju mesta; ludi jc sosedom povedal, da pridem kmalu sam. Sel sem takoj s svojim prijoteljem Ija; vsi moji stari znanci so me tam veselo sprejeli. Star trgovec mi je izročil pismo, ki ga je tam pustil mož, ki je bil hišo zorne kupil.
5rol sem: »Zdeitkosl Dve raki slo zate pripravljeni delali neumorno, do nc boš čuiil izgube ene. HiJo, ki jo vidiš, in vse, kar je v njej, jc tvoje, in vsako leto boš 'oliko dobil, da te bodo prištevali k bogatašem tvojega ljudstva. Odpusti njemu, ki je nesrečnejši od lebcl« I.«hko sem si mislil, kdo je to pisal, in trgovce mi je na moje vprašanje dejal, da jc bi! ta mož po njegovem mnenju Frank in do je noj.il rdeč plašč. Izvedel sem zadosli; dejal sem si, da neznanec vendarle ni čisto brez vsakega plemenitega mišljenja. V svoji novi hiši sem nošel vse kar najbolje urejeno, tudi trgovino z blagom, lepšim, kakor setn ga sploh kedaj imel. Deset let jc preteklo od Iedaj; bolj iz stare navade kakor ii: potrebe nadaljujem svoja trgovska potovanja, a dež.ole, v kaleni me je zadela tolika nesreča, nisem nikoli več videl. Vsako leto ptei-n.cm tisoč zlatov: vendar četudi me veseli, do je
oni nesrečnež plemenit, mi vendar nc more odkupili dušne bridkosti, kajti neprenehoma mi lebdi
pred očmi grozilo podoba umorjene Bianke. •
Zolcnkos, grški trgovec jc končal svojo povest. Z velikim sočutjem so ga ostali poslušaii, zlasti iujca je zgodba očilno silno prevzela; neko-likokral je globoko zdihnil, in Mulcju 3e je celo zdelo, da so mu prišle solze v oči. Šc dolge 30 govorili potem o zgodbi.
»AS pa ne sovražite onega neznanca, ki Vas je mak>rwKirio spravi! ob tako plemeni! ud Vešega telesa, ki Vas ie celo spravil v smrtno nevarnost?« vpraša lujec.
»Pač so mi pnšli v prejšnjih časih trenutki,« odgovori Grk, »ko ga je moje srce tožilo pred Rogom, da mi je nakopal toliko bridkosti in mi življenje zastrupi!, toda našel sem tolažbo v veri svojih očetov, ki mi zapoveduje, ljubili ludi sovražnike; tudi je gotovo nesrečnejši od mene.«
»Vi sie plemenit mož!« reče lujec in stisne ganjen Grku roko.
Načelnik straže je tedaj pretrgal njihov pogovor. Skrb sc mu je bral ria obrazu, ko jc stopil v šotor šn poročal, da zdaj ui čas, da bi se udajali brezskrbnosti, Tu, da je namreč kraj, kjer se navadno gode napadi na karavane; tudi se je zdelo njegovim stražam, da so opazili v daliovi več jezdecev.
Trgovci so bih vsi prepadera spričo iego poročila; Selim, tujec, pa se pm ie čudil m je bil mnenja, da so lako dobro zaverovani, do sc iim ni treba bali krdela roparskih Arabcev.
»Seveda, gospod!« odvrne načelnik shaže. »Če bi bila le navodna sodrga, bi se človek lehko brez skrbi vlegel k počilku, toda že nekaj časa se zopet pojavlja strašni Orbazan; to pa se pravi biti oprezen. «
Katoliške časopisje te stalni fitisifan ia mskv hišo« (Leon XUL)
Boj za naše občine
Gorenji Logatec. Prihodnjo nedeljo bodo tudi v tej doslej še nezavzeti trdnjavi pubtegs »jugo-stovenskega« liberalizma občinske volitve. Dolga desetletja so gledali občani nedelavnost naše malomeščanske gospode, sedaj so se pa odločiti, da gredo tudi v Gorenjem Logatcu v boj za red in boljše gospodarstvo pri občini. Saj ga menda ni gozdnega okoliša s tako škandaloznimi poti, kakor v gorenjelogaški občini. Treba je pogledati le v sosednjo dolenje-logaško občino, pa se vidi ogromna razlika; tako so znali pod prejšnjimi našimi upravami popraviti pota, da se zdijo napram go-renjetogaškim kakor gozdne promenade. Pred volitvami so sicer gospodje JNS-arji obljubljali, da bodo regulirali LogaJčico in prostor okoli spominske lipe ter postavili električni transformator, toda potem ni bilo za vse to nikoli niti volje niti sposobnosti. Vse »gospodarstvo« te gospode je obstojalo v preganjanj« naših fantov zgradi kakšne zastavice, v odklanjanju naših pristašev pri licitacijah gramoza, v razobeSanju letakov, ki so sramotili dr. Korošca, v odvzemanju mejnih prepustnic našim gospodarjem in v stičnih »visokopolitičnih« dejanjih. Zaradi brezbrižnosti dosedanjih mogotcev smo izgubili okrajno načelstvo in davkarijo. Kljub temu, da niso ničesar delali, so pa vendar v zadnjem času iskati posojilo 30,000 din, da bi zamašili občinsko blagajno, pa jim nihče tega posojila dati ni hotel. Sedanja lista JNS je že po svoji sestavi taka, da je delovni sloj: kmetje, obrtniki in delavci ne morejo voliti. Je pa tudi taka, da v celoti gotovo od oblasti nc bo potrjena, kajti drugi kandidat notar Mrevlje je zakupnik občinske imovine, ker stanuje v občinski hiši, kandidat Gostila pa še nima predpisane starosti. Zato s to listo ne bo nič! Nasprotno pa so na listi JRZ zastopani vsi delovni sloji. Po posredovanju krajevne organizacije JRZ smo v kratkih dveh mesecih svojega dela izposlovati za naše tako zanemarjene ceste ie 20.000 din podpore. Vsak volilec naj zato z vsem zaupanjem voli v nedeljo edino pravo listo, katere nosilec je dober in pošten gospodar g, Vin-eenc T o m a z i n.
Deriea Marija v Po!je. Preteklo nedeljo je bil v našem prosvetnem domu velik shod JEZ. Dvorana je bila nabito polna vrlih naših fantov in mož. Govorili eo minister dr. Krek in gospoda Smodej in Gabrovšek. Poslušalci so burno pritrjevali vsem govornikom, ki so v jasnih stavkih nasekali plodonosno delo sedanje vlade in v odloč-
nih besedah pobijali protidriavno, protislovensko in protikatoliško "komunistično rovarenje. Na shod je prišlo is štirih občin tudi okrog štirideset mladih marksistov, ki so po predhodnem posvetovanju hoteli delati nemir in celo razgnati shod. Najbolj so razgrajali, ko so jim naši govorniki omenili ruske in španske komuniste in njihova razbojniška dela. S svojimi ugovori so neizkušeni rdeči petelini, ki se danes iz umevnih razlogov branijo komunističnega naslova, pokazali, in morda proti svoji volji dokazali, kaj v resnici so. Ker so se čutili sami premalo »zgovorne«, čeprav opravljajo
S£OWE,NEiC
JE VODILNI SLOVENSKI KATOU5KI DNEVNIK. PlSC V DUHU KATOLIŠKE AKCIJE. STANE NA MESEC 25 DIM. PIŠITE. DA VAM POŠLJEJO NEKAJ STSViiK SaimAČNO NA OGLED. NASLOV: »SLOVENEC«, UU3UANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA.
nekateri venomer v gozdu pod Deben vrhom /govorniške vaie«, poklicali so na pomoč n<*ega levičarskega visokošolca iz Ljubljane, ki pa ni prišel do besede. Zakaj ogromna večina poslušalcev je bila mnenja, da gospod z levičarskimi nazori ne spada med poštene kmete in delavce v katoliškem prosvetnem domu, ampak med krvave »iMajtarje« na severni ledeni sovjetski Solojevki, kjer že tisoči ruskih kmetov in delavcev »svobodno« vlivajo dobrote boljševiškc^a »raja«. Govorniki so oboževateljem ruskih in španskih komunistov tako izprašali vest, da rdeči bratci proti koncu že niso mogli več vzdržati in so pobegnili iz dvorane. Več sto naših vrlih lantov in mož pa je vztrajalo do konca in so se nato navdušeno razšli s sveto zaobljubo: »Marksist nam županil ne bo«.
Blagovica. V nedeljo bomo imeli pri nas občinske volitve. Notranji minisier dr. Anton Korošec nam je vrnil blagoviško občino, ki jo je prejšnji režim ukinil in nas pridružit k Lukovici. Občina bo obsegala blagoviško, šentožbolt.sko in oni del češnjiške župnije, ki zemljepisno teži ng našo stran. Potrjena je samo lista JRZ z nosilcem Ivanom Strekarjem. Nosilec liste in ostali od-
bor, možje in fantje na naši listi nam pricain da l)omo izročili občino v roke ljudem, ki boitd pošteno služili občini. J Nacionalist i { SV(1je j. ™ niso postaviti, ker se zavedajo, da bi bil njihov poraz prevelik, ko si pri volitvah ne bodo mo»li pomagati z goljufijo in z glasovi mrličev, kot hm njič. To so Oni delali v obilni meri. kar je trdilo tudi sodišče. .lovnt potvarjalci ljudsko volta pri volitvah pod nacionalnim terorjem ?o llaill dobro znani. Da bo enkrat konec sleparij in ,ja bodo ti ljudje utihnili za vedno, je treba. <ia gremo v nedeljo vsi na volišče in oddamo glas in naio listo. Cim več glasov bo dobil bodoči župan in odbor, tem več bo zalegla njegova beseda, ko lio pritiskal za razne usluge in podpore naši obr-inj Tudi župan sam bo, dasi ravno bo pomagal vsa komur, ki je potreben in ne bo delal nikomur krivice, napravil rajši korak za onega, ki ga i>„ volil in mu s tem izkaza! zaupanje. S svojimi glasovi bomo pa potrdili tudi politiko našega voditelja dr. Korošca, ki v težkih razmerah rešuje naš narod in državo iz prepada, kamor so io zapeljali »nacionalisti«. Kdor se pa volitev ne lio udeležil, bo s tem pokazal, da si želi zopet fasov nasilja, goljufije in trpljenja našega ljudstva in noče, da bi se izboljšal položaj kmeta in delavca. V nedeljo vsi na volišče, kjer bo vladala svol>o.ta besede. ne pa bajonet in kjer bomo živi volivci oddajali glasove pred volivno komisijo, ne pa pred potvarjalci ljudske volje.
Dobrunje. Še par dni je do naših občinskih volitev. Boj se bije le med dvema listama, na-o in tako zvano delavsko. Ljudje žalostnega spomina iz časov JNS so se trudili, da bi postavili tudi svojo listo. Agitirali so od vasi do vasi in spraševali vaščane. zakaj da jih ne marajo, saj jim vendar niso nič naredili. Pa so jim odgovorili: »Saj ravno zato vas ne maramo, ker niste nič naredili!« Lista nasprotnikov je kaj čudna Dve fari: -Javor in Lipogtav nimata niti eneaa kandidata, sama vas Zadvor pa kar tretjino r Ihora, ostale vasi tudi temu primemo. Kandida- . -o tu sami delavci, le par nezavednih kmetov jo -io ua !im, o pravem razmerju stanov ni govora. S lo-na sodba je, da je lista ponesrečena. Na«n lista ,IRZ obsega preizkušene može, ki so se že izkazali najboljše gospodarje in poštenjake in ki so obfiro uvrstili med gospodarsko najbolj napredno. Na listi je tudi nekaj resnih mlajših moči, ki no",;o biti nov pogon za bodoče težko delo. Tudi po -:.i-novih so kandidati primerno porazdeljeni. Volivui shod preteklo nedeljo, ki je izbomo uspel in ua katerem sta govorila gg. Stare in Gabrovšek. ie
(Prevedel Vinko Lovžin.)
(Nadaljevanje.)
»Veseli Ekspretor stojik?« se je smejal senator Mark. »Morda se še zavijaš v preluknjan plašč, potresaš glavo s pepelom mesto zlatim prahom in kličeš s Heraklitons: jokajte se, kajti vse je nesmisel in ničt Iz tvojega govorjenja pa slišim utrujenost nekaj prečutih noči. Naspij sit, pa boš zopet dobil dopadenje aad nauki božanskega Epikurja!«
Mark je molčal.
Nič več ni bil oni nepremišljeni mladenič, ki je vsako resno besedo zavračal s smehom. Neka globoka žalost, neko veliko razočaranje je šlo čez njegov gladki obraz in zapustilo okrog oči in ustnic znatne sledove. S prekriža-nimi rokami je malomarno sledil dražbi. Niti s,., krat ni šel k mizi, čeprav je bil nekdaj obisk starinskih predmetov zanj priljubljena zabava.
»Dve sto petdeset tisoč!« je klical komor-nik. »Kdo da več!«
»Še ni pretirana cena,« jc pripomnil Mucij. »K.upi Mark, ker ta kos je vreden tvoje zbirke.«
w r»zkošje ni za Kvinktilijca,« ie odgovoril Mark. »Dandanes lahko kupujejo ci-trove mize samo trgovci in goljufi,
Mucij ga je pazljivo pogledal.
»To ni več utrujenost neprespanih noči... ii govoriš o razkošju, ti? Kje dobiš t državi drugega, ki bi mogel kupiti celo palačo imperatorjev. ne da bi spremenil način svojega življenja.
»Ti govoriš o milijonih moje žene?«
»Jaz govorim o milijonih moža Livije rablje.«
»Saj moraš vendar vedeti, da ščiti postava prem oženje žene pred zapravljive«! jo njenezs moža kakor imenujejo obogateli nase navade.
5*
Saj si bil pretor. Slišal sem pa tudi, da tvoja zakonska polovica sama razpravlja s svojimi računarji v denarnih zadevah.«
»Ah!« je rekel Mucij. »Nisem mogel verjeti, ko so mi povedali, da si se prcvaril glede rabijeve radodarnosti. Torej je le res! Da, ta izvržek prav strastno stremi po naših imenih in odnošajih, a bi najraje čim manj zato plačal. In vendar je lažje, tisoč milijonov uro-pati in ogoljufati, kot imeti dedno pravico na patrieijski škrlat...«
»Patricijeki? Ali smo mi res patriciji, ti in jaz?... Naši očetje »o na žrtvenik domovine položili vse, kar so od nje dobili. Mi bi od domovine samo jemali, ne da bi za to kaj storili. Zasluge naših dedov pripadajo samo našim imenom, ne pa nam osebno,«
»Mark!« je vzkliknil Mucij s smehom. »Ako imaš veselje kupiti citrovo mizo, ti posodim za njo denar. Samo z drugim me ne muči. Kajti nadaljnje razvijanje v smeri, ki s! ga pričel bi te znalo pripeljati v bedastoče onih fačnih' filozofov, ki sanjarijo o ničevosti in puhlosti zemeljskega veselja, ker nas zavidajo za naš ikrtat m naše palače. Iz tebe govori pecilni a d e f i c i e n s - bridko pomanjkanje denarja — poznam nesmiselne napade take dvo-vorlu niira4"B-" Ko,iko potrebuješ? Go-
Mark ni odgovoril smehu svojega prijatelja s smehom. Gledajoč pred se ie tiho od. govoril: »Ako bi bil ti okušid kot sem jazosem mesecev neprestano grenkobo ponižanja, od ra-nffm !!! ia a poznega večera, z nasprofova-^	* ^ podle ženske, bi se ti pri,tudi!
eh nrlT	den,ar- 'az poginjam r
L.Jr™ „ mi!,Jr\,h' >e m' zlati zid, v 'J dfi!	"«jo Svobodo.
«i*em miMil, da se v mojih žilah še tako krepko pretaka kri Krinktilijcev. Hotel sem se pnlogodit. razmeram, hotel sem /streti v »eb. potomca albanskih kralje., poklical Jem
na pomoč vso modrost skepticizma ... Zastonj so vsi moji poizkusi premagovanja. Ponižanja ne morem prenašati niti za ceno vseh zakladov sveta... Se. ne morem!«
Toliko odkritosrčnosti je zvenelo iz Markovih besedi, da se je Mucij zresnil. Tudi na njegov obraz je legla temna senca.
Nekaj časa sta molčaia oba. Nato je začel zopet Mucij: »Jaz sem srečnejši od tebe, Mark, kajti v meni je ogenj Mutijev f.c ugasnil. Moji pradedje niso služili na bojnem polju, ampak v svetovalstvu in najbrž sem podedoval upogljivo naravo, katero je omilil še značaj moje matere, ki je izhajala od egipčanskih osvoho-jencev. Vi Kvinktilijci pa ste rojeni z mečem v roki in kaj je vojak: ali zmaga ali umrje«
»Zmaga ali umrje,« je tiho ponovil Mark za se in pogledal nemirno brez cilja po množici.
Naenkrat se je obrnil k Muciju in rekel: »Ali veš, da ni upad Germanov nikako navadno igranje barbarov, ampak grožnja novega Hanibala? V velikih masah se vali poplava naravnost proti Rimu. V enem mesecu jih zna mesto vseh mest videti pred svojimi vratmi.«
»Legije jih bodo zadržale. Že gredo...« .
»Vse gre proti barbarom'« Je živahno pripomnil Mark, »staro In mlado, novinci in veterani, patriciji in plebejci, celo osvobojen« t" sužnji; vse, vse... toda...«	,
»Legije bodo zadostovale,« je hladno dostavil Mucij.
Tedaj je množica zavalovala, se razdelil« in napravila široko ulico.	. ■
»Brzosei iz bojišča!« je šlo od list do ust.
Na razpenjenem konju se je pojavi! pre-torijanec ves prašen. Dvignil je roko ktiSKu, da umolknejo, ker je hotel govoriti.	,..
Takoj je nastala tnka tišina, da je »» daleč slišati hitro dihanje konja, ki K izfrr'°j ž* 'ailn is svoje moči Tedaj je zaklical
vsem volivcem zelo jasno pokazal, kako velikega pomena so te občinske volitve. Nepremostljiv jo prepad med nami in nasprotnikom. Mi hočemo red, izboljšanje občinskega socialnega in gospodarskega položaja, zakonitost iu krščansko ljube-iea do bližujoga. Slovenec bodi na svoji zemlji ivoj gospodi Kaj hočejo naši marksisti, pa je izdal njihov kandidat: »Nam ni nič za gospodarstvo, nam je sta idejo; dobiti moramo v roke občino, potlej bomo pa vrgli vlado. Tako hočemo kot je v Španiji!« To je njihov načrt, če dobe občino v ohlHHtl Bodimo možati! Nasprotniki lažejo na vse pretege, saj je lagati marksistom zapovedano, ko Jim vse drugo ne pomaga. Pomnimo: kdor izmed nas ostane doma, je izdajalec in pomaga nasprotniku. Za našo listo bodo oddali svoje glasove tudi tisti, ki so bili v t'jh letih zapeljani na napačna pola in ki vidijo, da gre tu zares. Nočemo zaostali za občinami, ki so že izkazale svojo vdanost slovenskemu voditelju dr. Korošcu, tudi naša dobrunjska občina je za njimi Volivci kmetje, delavci, obrtniki I V nedeljo, dne 20. septembra bomo pokazali javno, da hočemo poštenost, rod in pravičnost. Volili bomo vsi listo Janeza T r k o v a !
Z občinske deske
Pospeševanje sajenja orehov v Sloveniji. Oreh s svojim dragocenim sadom, še bolj pa s svojim lesom prinaša našemu narodnemu gospodarstvu lepe dohodke. Banska uprava v Ljubljani se zaveda tega in zato že več let po načrtu skrbi, da tii po svojih ustanovah vzgojila kar največ orehovih sadik. Danes razpolagajo banovinski zavodi s približno 30.000 orehovih sadik. Da bi banska uprava kar najbolj olajšala dobavo In sanjenje oreha, je sklenila, da bo odslej vsako leto dvakrat razdeljevala mlade orehe i največjimi ugodnostmi, in sicer meseca novembra za jesensko sajenje, za sjiouiladansko sajenje pa meseca marca. Orehove sadike bodo dobile zastonj ali pa za prav nizko ceno le posamzene ustanove; vse stroške bo v glavnem prevzela banovina.
Brezplačno lahko dobe enoletne orehove sadike: ljudske šole, ki iinajo svoje drevesnice in oddajajo drevje učencem in njihovim staršem, in ustanove, ki imajo drevesnice, kjer vzgajajo drevje ter ga oddajajo po znižanih cenah svojim udom.
Za dobavo dvo- in večletnih orehovih sadik pridejo v poštev v prvi vrsti okrajni in občifmki kmetijski odbori, šolska vodstva, razne kmetijske zadruge in društva, ki prevzetno skrb za sajenje
oreha ua stalno mesto, da se zboljšajo po posameznih krajih večje površine sveta. Vse "te korpo-racije dobe mlado orehovo drevje po sledečih ea-nah: po 1 Din za drevo za sajenje oreha na pra-protlščih, na kamenitem svetu ali ob cestah; po 2 Diri za drevo za saditev na vseh ostalih zemljiščih, zlaati na kmetskih dvoriščih, živinskih te-kališčih, pašnikih, ob gnojiščih itd.
Da bo dobavljauje v vsakem pogledu olajšano, naj se vsi interesenti drže naslednjih navodil: Prošnje morajo biti naslovljene na bansko upravo, odd. za kmetijstvo. Kolkovane morajo biti s kolkom za 6 Din. Prošnji mora biti priložen naro-čilni list enega ali več baiiovinskih zavodov v dokaz, da je drevje tamkaj naročeno in rezervirano. Tako opremljene prošnje je treba do t. okt predložiti za jesensko sajenje pri «kr. načelatvu (za spomladansko sajenje pa do 1. febr.).
RADIO
od 17. do 24. septembra 1936.
Vsak dan: 12 Plošče. 13.15 Orkester ali plošče. 14 Vreme, borza. 17 in 22 Cas, vreme, poročila, spored. — Četrtek, 17. sept.: 18 Radijski orkester. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Slovenščina za Slovence. 20.30 Ligztov večer. 22.20 Radijski jazz. — Petek, 18. aept.: 18 Domači na-pevi. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Ženska ura. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 19. sept.: 18 Radijski orkester. 18.40 Pogovori s poslušalci. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Zunanja politika. 20.30 Pester večer. 22.20 Lahka glasba. -■ Nedelja, 20. sept.: 8 Plošče. 8.15 Prenos iz franč. cerkve. 8.45 Verski govor. 9 Cas, poročila, spored. 9.15 Plošče. 9.30 Prenos iz Belgrada. 10.30 Radijski orkester. 11.30 Pro-inenadni koncert vojaške godbe. 13.20 Plošče. 1? Kmet. ura. 17.20 Ura lahke glasbe. 18.10 Koncert Akad. pev. kvinteta. 19.30 Nac. ura. 19.50 Pester spored iz Amerike. 20.20 Koncert Radijskega orkestra. — Ponedeljek, 21. sept.: 18 Radijski orkester. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Zdravstvena ura. 20.30 Koncert. 21.30 Radijski orkester. 22.20 Radijski jazz. - Torek, 22. sept.: 18 Radijski orkester. 19.30 Nac. ura. 19.50 Reproduc. koncert. 20.10 Povrednotenje premoga. 20.30 Večer lahk* glaabe. 22.20 Radijski jazz! — Sreda, 23. sept.: 18 Radijski orkester. 18.40 Mladinska urs. 19.30 Nac. ura. 19.50 PloSče. 20.10 Z našega le pega Jadrana. 20.30 Plesne skladbe. 21.10 Operni spevi. 22.20 Narodne pesmi.
„Kriialjka"
Vodoravno: 2 član družine, 4 povzročitelj nalezljivih bolezni, 5 športna panoga, 6 trdilna članica, 7 ploskovna mera, 11 moliamedanaka sveta knjiga, 13 del obleke, 16 neke vrste tovarna, 17 prvi zmagalee v igri, 19 tuj izraz za desko, 20 zabava človeka, 21 delavec v rudniku, 24 letalsko sredstvo, 26 glavno mesto Francije, 28 naziv za nekdanje gospode, 29 osebni zaimek, 30 osebni zaimek, 31 glavno pccivo na žegnanju, 33 del dneva, 34 najvišji oblastnik v banovini.
na velesejmu (brez črke j), 10 pratika. 11 slovenski izraz za model, 12 del napisa na križu, 14 kratica, 15 tujka za voz (železniški), 16 si ga želimo vsi, 18 zadnji konec ladje, 22, 25 glej 7 vod., 23 središče krščanstva, 24 glej 34 vod., 27 otroška prva posteljica, 28 glasbilo, 32 je bi! Abraham.
Rešitev kriiamee
V 37. številki »Domoljuba«, Vodoravno: 2 bajonet, 9 pav, 11 roman, 12 led, 14 pipec, kes, 17 labod, 19 kapitan, 20 čebelar, 22 veter, 24 dolar, 26 os, 28 car, 29 ped, 31 dar, 32 ar, 33 les, 35 Pilat, 37 Ana, 38 Eva. 39 Celovec 40 tat, 41 ded, 43 davek, 45 ali, 47 mak, 49 tek. 50 srd, 53 dinar, 55 Nacek, 57 paradiž, 58 petelin.
Navpično: 4 jok, 5 omet, 6 nas, 7 en, 21 koledar, 25 pratika, 27 sever, 32 anali, 34 sad, 37 ata, 42 rana, 44 srce, 47 mir, 48 kad, 50 sat. 51 del, 53 da, 54 ri, 55 ne, 56 ki.
Mark Avrelij je bil tako zatopljen v te svoje misli, da ni prav nič slišal hrupa pred palačo, čeprav je dosti razločno prihajal prav v notranje prostore. Vstal je, da bi poklical pretorijanca, ki je čakal zunaj pred vratno zaveso njegovih ukazov. Toda, komaj je vstal, ko je vstopil nenapovedan mož v senatarskl togi v njegovo pisarno. Očividno je bil eden cesarskih zaupnikov. Bi! je senator Fronto, znamenit pisatelj in zagrizen sovražnik kristjanov, prvi svetovalec starejšega vladarja.
»Germani so pred Oglejem!« fe hitro spregovoril; iu njegove blede ustnice so drgetale.
test je na Marka Avrelij« tii ko uničujoče delovala, da je nekaj časa nemo gledal svojega svetovalca, kot bi ne bil razumel njegovih besedi. Ko je bil pa na jasnem, je povesil glovo ia pritisni! roko na srce.
»Pred Oglejem so že,« je nadaljeval Fronto. Ce z deset dni so že lahko pred rimskimi vrati. O naj ie bogovi razvetle, božanski gospod, da bomo vedeli, kaj naj storimo!«
Mark Avrelij re že premagal močni utis, kot tak. kt je videl mogočen blisk pred svojim oknom m čakal, da se bo hiša zrušila nad njim, potem pa vidi hišo in sebe še nepaškodovanegs. Zopet je dvignil glavo in z njemu lastnim monotonim, tihim glasom rekel: »Senatorji Celij, Pizo in Hortenzij gredo takoj v Oglej v šotor barbarov in stopijo pred Vadomarja, mar-komanskega kralja, z darovi od mene. Izročili mu bodo feurutski sedež, togo z zlatom vezenimi palmami m krono in ga spomnili na prijateljske razmere, ki so vezale od čas« kralj« Mnr-boda Markomane z Rimom. Ako se Vadoraar vrne nazaj čez Donavo, kaznuje upornike in priseže novo zvezo, tedaj mu odpustim njegovo drzno m nepremišljeno ravnanje in odprem za najrevnejše iz onega naroda mejo Rccije. No-rika in Panonije. Tam naj pomagajo dežele zopet urediti, ker so jih opiisftišili. Kolovodjo Servij a pa naj -odposlanci izključijo od pogs--
v raztrganih besedah množici: »Ger... sna... ni .. ito. . je... pred... Ogle... jem!«
Vsa množica ljudstva je kar ohromela pod vtisom nepričakovane novice — niti en det se ni ganil. Z odprtimi usti ao vsi strmeli v pretorijanca. »Gospodarji sveta« so bili taki kot bi jili s kolom udaril po glavi. Germani pred Oglejem — to je pomenilo toliko kot: (davno mesto je v nevarnosti.
t ez nekaj časa jc začela množica valovati in iz tisoč rrl so začeli kričati proti cesarski palači s krikom strahu, poparjenoeti, prošnje in grožnje.
Pretorijančev konj »e je začel vsled ne-navadnega hrupa plašiti se vzpenjati in skočil daleč naprej. Toda že je bila konju pot zaprta, druhal je konja popadla za uzde in grozeče dvigalo roke proti selu nesrečne novice.
»Pribijte krokarja!« je zaklical eden v bližini vojaka.
»On naj poplača strahopetno«! svojih tova-ričevl« je kričal drugi.
»Doli s konje! Strimo nesrečnega črva!«
In druhal se je maščevala za svoj strah, k" je potegnila pretorijanca s konja in ga popazila.	x *
ko se je ta dogodek odigral pred palačo, je »edel Mark Avrelij v svoji pisarni pri mizi sklonjen nad mnogimi voščenimi tablicami. Je-fiial jih je po vrsti v roke, bral, pisal pod prebrano nekaj besedi, in ko je tako rešil tekoče zadeve, se je naslonil na stolu nazaj in gledal Pred se s takim pogledom, kot bi prenehala 2<">j vsa okolica.
S svojimi mislimi je bil daleč od P.iraa Nje-K»v duh se je mudil onstran Alp ob Donavi, v deželah, ki »o že večkrat vzbudile sovraštvo Germanov. Tam je bivalo germanska pleme, ki Je že sto let zvezano z Rimom, dajalo legijam J«rstne vojake in za poljedelstvo izborne delavce. Tudi Recijani in Noricam so bili nekoč
sovražniki države, tida morda politika imperatorjev — ki jih niso mogli zlomiti — jih je pomirila z mirnimi sredstvi. Škodljivi sosedje so bili v začetku koristni zavezniki, in pozneje, ko so našli dopadenje nad napredujočo rimsko kulturo, zvesti podaniki, ki so v vestnosti svojih dolžnosti prekašali mnogo rojenih , Rimljanov.
Kako bi bilo, ako bi meje donavskih provinc odprli za gotovo število svobodnih Kvadov in Mnrkomanov in jih naselili med plemenske brate, ki so že rimski državljani?... Od koge zmanjšano domače prebivalstvo bi dobilo sveže delavske moči, legije zdrave roke, kakršnih je starajoča in vedno bolj lena Italija manj in manj dajala... Ne bo prvič rimska politiku na ta način odvrnila velike nevarnosti. Kjer ni mogoče javno nastopati kot sovražnik «e je treba skušati približati kot prijatelj. Kjer postaja prevelika moč nevarna, jo je treba zmanjšati na ta način, da se nasprotnike umetno razdvoji... Ako bi se pustilo Kvadorn in Mar-komanoin v državo, bode najboljša bramba proti navalom s severa. Divide et irapera — zasejaj rnzdor med sovražnike, da jih boš j vladal
To Btaro asčelo rimske politike se ni zlagalo sicer s pojmi čednosti stojicizma, v katerih je bi! vladar — filozof vzgojen. Toda_ Mark Avrelij je bi! ta trenofek samo poglavar države, kateri groze mogočni sovražniki. Mislec in prijatelj kreposti se je umaknil cesarju, človek I vladarju...
! Nepričakovan in nenavadno velik vpad j Germanov je Rim r tako težki uri iznenadil, da je bilo nemogoče odvzeti boj na celi severni ■ Brli. Prede,: bi prihitele na jugu in vzhodu I razkropljene legije, bodo barbari že ▼ Italiji. | Ako se pa posreči najnevarnejše sovražnike, t Kvade in Markomaue. ločiti od celote, potem i liodo legati lahko opr;i»ili z ostalimi, z pol na-I giral divjaki brei. teljfkegfa truda.
Gorip gori, gori
» m •
Opravičeno moramo že v samem naslovu trikrat poudariti tisto grozoto, ki nastane, ko ae pojavi rdeči petelin iznad streh naših domov. Vžiga strela, zažigajo otroci, podžigajo norci in tem podobni pijani kadilci, pa tudi zločinci, ki imajo svojo posebne vrste zlobno zabavo nad plameni in uživajo ob nesreči bližnjega. Prav nič se ne bomo pregrešili, če ugotovimo sicer žalostno dejstvo, da požigajo brezvestni ljudje sami — hot»č se okoristiti na račun zavarovalnine, ki jim jo izplačujejo m varovala iee, če se jim ne dokaže krivda na požarih. Ne bomo sicer trdili, da se dogaja to na splošno. Vendar pa moramo na žalost ugotoviti, da je — ne samo pri nas v nekaterih krajih — marveč tudi drugje zalo zelo nizko padla zavarovalna morala in zavest odgovornosti nasproti narodnemu gospodarstvu. Tega menda ne bo nihče trdil, da gospodarstvo ne trpi ogromne škode prav zavoljo požarov. Sej gori neprestano, in zgodilo se je nedavno, da je bilo pri naši slovenski zavarovalnici (Vzajemni) samo en dan javijenib — 81 požarov! Ali ne dž to re3 misliti? — Značilno je tudi, kako mislijo o pogostih požarih sami ljudje na deželi. Omenjeno bodi, da se je neki ugleden župan iz nekdanje Štajerske nasproti cenilcu škode izjavil: »Če enkrat zagrmi, gori že hkrati na treh krajih vasi.t Kaj je hotel reči s tem, menda ni treba še razlagati. — — Nesreča sicer nikoli ne počiva; to je res. Ampak hotena ali zaželjena nesreča, to je čisto nekaj drugega. Takih posebne vrste nesreč, ki za gotove ljudi niso nesreče, mora biti koncem konca vendar že — konec!
To je že nekaj, da mora vsak pogorelec predložiti zavarovalnici potrdilo sodišča, da ni kriv na požaru. Ali človek se pri tolikanj po-
žarih ne more otresti mnenja, da ae ponekod ne postopa s tisto strogo natančnostjo po poizvedovalnih organih, kakršno zahteva tako kočljiva zadeva kot so stoteri požari zadnjih let, ki jim ni mogoče izslediti izvora ali vzroka
Ce je pri kakšni stvari potrebno sodelovanje javnosti, je to potrebno pri poizvedovanju, kje iskati in izslediti krivca. Saj nihče ne ve, kdaj tudi njemu zapoje žalostno pesem rdeči petelin na strehi.
Ali bodo morda vsaj visoke kazni, ki zadenejo zločinske požigalske tipe, le-te odvračale od njihovih zlonamernih dejanj? Zato mislim, da nikakor ne bo odveč, če priobčimo višine kazni, ki jih predvideva naš novi kazenski zakonik. Ta določa v § 187.: Kdor stori požig na tuji imovini, se kaznuje z robijo do petih let ali g strogim zaporom.
Dalje določa § 188.: Z robijo do dvanajstih let se kaznuje 1. kdor povzroči s požigom svoje ali tuje imovine nevarnost za življenje kakšne osebe ali nevarnost v velikem obsegu za tujo imovino, in 2. če je kdo zbog požiga izgubil življenje ali je bil težko poškodovan, a je mogel storilec za to vedeti vnaprej.
Še težje kazni določa § 189. kaz. zak. Po tem paragrafu se kaznuje s smrtjo, dosmrtno robijo ali robijo najmanj desetih let 1. kdor povzroči s požigom svoje ali tuje imovine nevarnost za življenje več oseb; 2. če je zbog požiga več oseb izgubilo življenje ali so bile težko poškodovane, a je mogel storilec za to vedeti vnaprej.
Navedimo naposled to določilo § 190. kaz. zak., ki se glasi: Kdor povzroči Iz malomarnosti požig na tuji imovini in spravi s tem v nevarnost življenje kakšne osebe, ali spravi v nevarnost tujo imovino v velikem obsegu,
se kaznuje z zaporom do dveh let ali v de narju do 20.000 dinarjev.
Ce je kdo zbog tega izgubil življenje ali je bil težko poškodovan, se kaznuje storilec s strogim zaporom najmanj treh mesecev. Ce je zbog tega več oseb izgubilo življenje ali so bile težko poškodovane, se kaznuje storilec s strogim zaporom najmanj enega leta.
Naj zadostuje sama navedba teh kazenskih določil, nanašajočih se na požige.
Morda bodo vsaj le-ta dala nekoliko raz-mišljati o grdobiji takih dejanj tudi onim, ki nimajo niti čuta odgovornosti nasproti sočloveku, niti trohice vesti. Zdi se, da manjka v tem pogledu vzgoje, da o sarnovzgoji niti ne govorim. Na naslov gasilskih enoi, tet ali društev, naj se nazivljejo kakorkoli, bi ho-tel zapisati te-le vrstice: Ali bi ne bilo pa-metno in priporočljivo, ko bi med svoje sporede na veselifnih prireditvah še pred ne-izogibno pa prav tako nepotrebno točko plesa uvrstila predavanje o morali (nravnosti) in odgovornosti onih škodljivcev naroda, ki v svoji brezvestnosti vsako leto povzročajo soljudem milijonske škode?	F. K-u.
Kako fe z delavsko stavko?
Dne 12. septembra je imelo tekstilno delavstvo v Mariboru shod, ki so ga sklicale strokovne organizacije in ki se ga je udeležilo nad 3000 delavcev. Delavstvo je zborovalo tri ure ter nato sklenilo, da zapusti tovarne, ki jih je imelo doslej zasedene. De. lavci so se po zborovanju mirno razšli. Manjša skupina v večernih urah še zboruje ter sklepa o postavitvi stavkovnih straž pred tovarnami. Upati je, da pride v kratkem do sporazuma med delavstvom in podjetji v Mariboru.
V Westnovi kovinski tovarni v Gaberju
janj. Zahtevam namreč, da mi ga kralj Vodo-rnar živega izroči.«
Fronto se ni prav nič začudil nad to odredbo. Takoj je razumel, kam meri. Tudi imperatorji. bolj razburljivi kot on, so pomirili svojo prvo gorečnost in so se brez pomisleka sklonili pred nujnostjo, ako je tako blagor države zahteval Ako pa je bila nevarnost odstranjena, so pa dvakratno plačali svoje ponižanje sovražniku, ki je postal prijatelj. Njihov užaljen ponoe je imel dolg in maščevalen spomin.
»Jntri ob sončnem vzhodu,« je nadaljeval Mark Avrelij, »morajo svečeniki vseh od Rima priznanih ver darovati svojim bogovom. Na Kapitoln bom sam prosil milosti za Rim vladarja Olimpa, čez tri dni pojdem v vojsko proti Ogleju, da dam svoji volji moči s svoio vplivno besedo. Ni še izginil strah pred legijami med barbari.«
Zamahnil je z roko r znamenje, da je s »vojo odredbo končal in se zopet obrni) k mizi. Kakor hitro je Fronto odšel iz sobe, je cesar težko omahnil na sto! in si pokril obraz z obema rokama.
Nikoli še ni bil Mark Avrelij vojak ne po znanju, ne po vzgoji Vzgojen od svoje rane mladosti od grških stojikor, je živel bolj življenje opazovalca. Najsrečnejši je bil tedaj, ko te v svojem letovišču v Albanskih gorah, v kroeu slavnih modrijanov svojega časa, proč od hrupa državnega stroja, bral, pisal in pre mišljeval. Ker ni ljubi! vojaškega življenja, si je takoj po smrti Antoninn Pijs izvoli! mlaj-Sega adaptiranega brata Lucija Vera za eovla-darja in ga oklical za drugega imperatorja. Mislil re, da se bo mladenič, ki je ljubil viteške Igre, kooje in pustolovščine, rad ukvarjal 2t vojaštvom in ga nadomesti! na bojnem polju V tem pričakovanju je deli! z njim 3vojo moč.
Toda Lucij Ver je zapravljal svoje sile v brezumni razuzdanosti, se obna?a! nebrzdano
3"
kot Neron,- leno kot Vitelij. Ta pustolovec mu ni bil nikaka podpora, ampak ovira. Bil je za-pravljivsc in pijanec, ki je vedno in vedno dajal v glavnem inestu samo pohujšanje. Mark Avrelij pa je moral vedno popravljati njegova nasilja, plačevati njegove dolgove in vrhu vsega tega potrpeti z njegovimi žalitvami.
V težkih skrbeh je cesar, sedeč pri svoji mizi, globoko vzdihnil. Krona ga je tlačila, življenje mu je bilo v breme. O, da bi mogel odložiti škrlat, ki je bil okrvavljen od krvi toliko vlcdarjevl Potem bi bil varen pred nevo-ščljivosijo toliko velikih in malih. Tedaj bi lahko sanjal v svoji priljubljeni knjižnici o minljivosti vsega zemskega. Toda sedaj je bil cesar in Rimljan in ni smel niti za trenotek misliti na kak počitek, ker je grozilo maščevanje razjarjenih narodov pred vrati Italije. Moral je biti hraber in prisoten z duhom, svojo naklonjenost in nenaklonjenost je moral v sebi zatreti in postati utelešena državna dolžnost, da vlije s svojim zgledom srčnost in zaupanje prestrašenemu narodu. , Da, osebno se bo postavil na čelo legijam in jih peljal proti sovražniku. Blesk in znana cesarska moč, ki je slonela na celi vrsti zmag in triiimfov, bo barbare preslepila in uničila. Ime imperatorja, vladarja sveta, zaleže sama toliko kot cela vojska. Predolgo in preobčntno je težila barbare železna roka rimskih vladarjev da se ne bi stresli ob pogledu takega vel-moža..
«„ KM?rk	ie..V3ta'- Na njegovem licu
so bili opekasto rdeči madeži, njegove oči so bile IK>|ne utrujenost. Kar hropefo je v njegovih prsih m začel je kaši jati. Iz navade jeVrini Z	■ k,1 Je. V-«'8 na mizi- i° naslonil na ustnice m pil poželjivo uprav zanj priprav-
fcrTe felj^0fa° zdravie - je
Zašumela je naenkrat vratna zavesa in lahnih korakov je vstopila ženska postava visol-
rasti in lepe zunanjosti v delavnico vladarji. Pristopila je k cesarju, se s prsti dotaknila njegovega čela in ga pazljivo pogledala v oči.
»Že zopet kašljaš?... Ne taji, slišala sem te. In tvoje oči so modro obrobljene in tvoji senca so mrzla. Tolikokrat sem te že prosili, da se ne bi z delom presilil.«
»Ti,... Ti si prosila?...» je rekel začudeno Mark Avrelij.
Ni se mogel spomniti, da bi se bila Favstina kdaj zanimala za njegovo zdravje.
»še včeraj sem z Galenom zelo obširno govorila, da so tvoje moči izčrpane,< je lagali Favstina. »Ti potrebuješ daljšega odpočitka.«
»Morda ga bom kmalu za vedno dobil,« 1® rekel tiho vladar.	t
»Ravnokar mi je povedal Fronto, da hočeJ celo sam oditi na bojišče,« je nadaljevala F«1" stina in pritisnila svojo glavo na moževe p«l »Ali hočeš mene in sina pahniti v bedo in žalost? Ti si bolan in ne boš mogel prenesti življenja v taboru, pa tudi ne ljubiš vojaškega življenja. Zakaj si sam dela« tak« silo? Na bojišču te lahko nadomestijo Avidij Kasij, M»-krlnij Vindeks ali Publij Kvinktilij.« . , »Avidij Kasij ie potreben v Afriki,< je odgovoril Mark Avrelij in se iztrgal objemi; »wj» žene, »Videks pa ima posla na severni meji. Ne brigaj se za me. Bogovi, ki so me P0ffll ca cesarski prestol, mi bodo tudi stali ™ strani, ko bom vršil dolžnosti vrhovne?8 s" spodarja vojake. Vladarjeva dolžnost je. » deli z vojakom njegove napore, ako groz« movini resnično velika nevarnost «
»Dober svet včasih več pomaga, . janske sodelovanje. Saj lahko vodiš vojsko Rima.<
»Za pametne nasvete je danes že Prej"^ Samo navzočnost vladarja, da. obeh y »dOT ; bo Zopet osrčila vojake, ki so se P0'".1,- Tndi trti zaradi vojne sreče barbarov umaknil". Lucij Ver bo obleke! težko vojaško sulffli
kot d?-
pri Celju je bil sklenjen sporazum med delavci in podjetjem. Podjetje b© »prejelo delavce nazaj na delo, in sicer v skupinah, ker tehnično nI mogoče sprejeti vseh naenkrat. Po ponedeljka pa bo ves obrat v celoti vpo-rtavljen.
Sklenjen je bil sporazum med TPD in delavstvom v njeni cementarni. Dosežen je bil sporazum, po katerem doba delavci cementarne iste pravice kakor rudarji pri TPD, in iste kategorije. Ta sporazum je stopil takoj v veljavo g polno močjo od 1. septembra dalje. Za delavce cementarne pome-iija to povrečen poviSek 89Ž.
V	Kovorju pri Tržiču je bil shod delav-itva tvrdke Glanzmann in Gassner. Udeležilo se ga je nad 600 delavcev. Govorili so zaupniki in zastopniki JSZ, ki so na delavstvo vplivali pomirjevalno. Delavstvo Je soglasno sklenilo, da zapusti tovarno. Delavci so se mirno razšli ter samo določili stražo pred tovarno ter sklenili, da se bodo držali navodil, ki jim jih bodo dali zaupniki.
Iz Št. Pavla pri Preboldu poročajo, da je bil tam dosežen na posredovanje okrajnega načelnika začasen sporazum med podjetjem in delavstvom. Delavstvo je sklenilo zapustiti tovarno. Večji del delavstva je pokazal voljo, da se doseže Bporazum s podjetjem in da čim prej prične z delom.
V	Kranju delavstvo ni zapustilo tovarne in sicer * utemeljitvijo, češ da nima pravega zaupanja v svoje zaupnike in prav tako nima zaupanja v delodajalca, ker se boji maščevanja. Delavstvo v Škofji Loki pa je izjavilo, da takoj zapusti zasedeno tovarno, kakor hitro store njihovi tovariši v Kranju isto. V ponedeljek je bil v Kranju shod tekstilnega delavstva, ki je sklepalo o svojem nadalj-ajem postopanju v tem mezdnem gibanju.
Vem, katero številko si mislil...
»i lest listkov, n« irttere napi« Številke, kot so napisane na priloženi sliki. Ravno tsto. Na liatih *o mpaam Številke ptrna-šimo in Štejejo od 1 do 60. Naprosi enega od gledalcev, naj si isntfcU tajno sam zase eno od ttevilk med 1 do 60. Poten mu pokaži prv^ tisi in ra *pra«aj, če se številk« tam nahaja. Zapomni ai, & je refad da aH ne. Potem mu pokaži drugega, Mjega do zadnje-ga hsta lin povsod vpra&anj, {g je številka ma njem ali m. Ko ci mu pokazal zadnjega in je dal odgovor, mu že lahko poveš številko, ki si jo je na tihem zbral.
11				rv		V '		VI
s 31		« 3t		10 .11		iS 31		34 «6
2 34		4 36		8 40		IS 48		32 4>
S 36		6 37		0 41		S? 40		ai 48
7 38		7 38		11 42		te 5o		35 49
10 30		1£ 39		12 43		«0 61		36 Ml
It 42		13 44		13 44		21 52		37 S)
14 43		14 45		14 46		22 63		38 52
16 46		16 46		16 46		23 54		30 83
18 47		80 <7		«4 47		24 66		40 64
19 60		21 62		26 66		26 56		41 65
22 51		22 63		26 57		26 57		42 66
23 64		23 64		27 68		«7 68		43 57
26 65		28 65		28 5»		28 09 st m		44 m
«7 68		2» «0		2« m				46 39
30 69		30		30				«0
Kafco? Navaden računski zakon. Pazi na to, « dotičm reče, d« je številka na listu, če reče da, potem si laponsni na tem listu drugo številko po rentii od zgoraj dol tet© pri vsaki na4aij«i. kjer je cotični rekel, da se številka nahaja. Polem eoo-Mavao	vse šruge Jtevi&e, ki »i m jih za-
pomnil in seMevni znesek je že tista Mevato, ki »i jo ie fflottčnik zmislil. Recimo, da je zbral številko l - se' nahaja na 1. lisSIku (druga številka od *Bowj Jol je 1), m 3. Jufei (draga številk* od <M j« 4) ia aa S, listku (droga številka od fP**! do! » 16), g-daj seštej vse »druge« številke. »1 bi 4 in Ifr, kar znaša, če wStejeroa 21, hneci "•vflta ki irf F	sirot	'
Prosvetni dan v Brezniei
Leto« ja poteklo trideset let, odkar Je bilo oatasovljeno aala 8k>v. kat. izobraževalno društvo. To obietaioo hofemo kar moč slovesno pra-movatl. Sam gospod ban je nad proslavo aprejel pokroviteljstvo. Živimo v kotu, kjer se meša kmečki in delavski ttvelj. Lepota kraja privablja vsako leto neStevilno tujcev. To dvoja pa povsro-ča, da tudi ob nas pljunka jo valovi materialirma, Ildovukega boljSeviama in nevere. Zaradi tega bo nekateri odpadli od katoliški? misli, drugi so spet malodušiii in omahljivi. Zato hočemo društveno tridesetletnico čim sloveeneje praznovati, da vzplamtf vsem pogum in navdušenje za vzore naših dedov. Vas vse vabimo, da ee udeležite našega praznika. Pridite tanje in dekleta v narodnih nošah. Dostop na proslavo bo dovoljen le x društvenim, slavnostnim znakom, ki bo stal ?. Din. Spored proslav« je naslednji:
Nedelja, 20. septembra: zjutraj sv. maša za ustanovnike in pokojne člane s skupnim ev. obhajilom vseh članov in (Sanic, popoldne ob 3 slavnostni obfeii ibor, na katerem govori g. profesor Terčelj.
Sobota, 23. septembra: zvečer ob 8 kresova-aje nad Breznico. Govor pisatelja Janeza Jalena, petje narodnih pasmi ln godba društvenega tam-buraikega zbora.
Nedelja, 27. septembra: ob 9 na kolodvoru j »prejem gostov, nato slavnostni sprevod na Brez- j nico, ob tO sv. oiaša * ljudskim petjem. Cerkveni govor bo iiuel g. svetnik Anton Vovk. Po maši bo pred cerkvijo slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril g. dr. Albin Šmajd iz Radovljice. Ob pol dveh koncert godbe Krekovega prosvetnega druživa s Jesenic. Ob po! treh slovesne ve&rnice z ljudskim petjem v cerkvi. Ob treh slavnostna akademija, fo akademiji prosta zabava s »etjem in godbo.
&razn operet «
Borsijanci m ljudje, ki po borzah ali kupujejo aH pa prodajajo dtanr, vrednostne papirje in rax-Sično b!*go.„Nkkateri pa ts vrednosti po borzah za kupce In prodajalce posredujejo. To so taeietarfi. Borza ditaes ne odjjov*rj»jo več onemu namenu, za katerega so bile ustanovljen*. Borze so dane« nek« vnsta Igralnice, kf»r s« igra ns'bolj haianjna igra na svetu, {H«*»mžae Igre m> s>na. pri katerih je
Izid Igre odvisen zgolj od sreče ali slučaja. So prepovedane).
Nerodno gospodarstvo »luži n« ialost danes beraijanoem kot sredstvo za dosego čim večjega dobička. Ti borzijanci so navadno na največji stopnji praznoverja, torej brez vere v Boga in navadno oceijo e »ebof kakršenkoli majhen predmet, v katerega verujejo, da jim bo prinesel srečo v poslu. Neki znani londonski borzijanec n. pr. stalno nosi v žepu košček oglja in veruje, da mu to oglje privablja denar. Če slučajno v naglici priteče n® borzo, pa se spomni, da ima drugo obleko in da oglja nima s seboj, takrat ne sklene nobene pogodbe, pa če bi se mu ponujal že tak dobiček. Na new-yoriki borzi ni niti enega borzijanca, ki bi imel cel ali vsaf dolg svinčnik, ker }e prepričanje, da more prinesti veliko dobička tamo tista pogodba, ki je napisana e prav malhah* svinčnikom Vse pogodbe »o napisane s tako majhnimi svinčniki, da jih človek komaj drži med prsti — Živimo pač v bolnem, norem čami. Ti borzijanci ne verujejo v vsemogočnega Boga, pač pa verujejo, da jim take neumnosti lahko prinesejo srečo in denar. To je, povsem razumljivo, če bi namreč verovali v Boga, ne bi na Borzah imeli opravljati takih poslov, kot jih opravljajo. Dokler bo človeška družba imela v svoji sredini take bolne poedince, bo težko prišlo blagostanja, po katerem vsi hrepenimo
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisktt. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jagoslov. tiskarna.
k Zofko Preiovec: Nove »»grobnice za možki zbor. St. 1. Vse na svetu miue. Samozaložba. Pri pogrebiii pojo vedno le stare, itasi lepe n«grob-nice, zato namerava pričujoča zbirka potrebi pevskih društev odpotnoči. Izhajali bodo posamezni zvezki x eno nagrobnico na štirih straneh, v lični HtograHji in priročni žepni obliki. Cena bo ;zdaji malenkostna in sc zborom ne bo izplačalo skladba pripisovati ali razmnoževati
Peteffčs« mm* T
d« r, :ii*ret* ssjkptt satla piatt, Vs .e radi zsmutt. »l(4x>ij ■»
HB$H kmttkm PASUN
EMINlH - IHOMML
Ob uiiqn se Vta ob prutožHri vaz, tisto poTTst voroina 1 razred* o«b>. vlake od toke <*i. post« rt v Slorc^rp do L
Kakor je maogiai znano, je sladak pretekle tedne v nekaterih ameriških državah strašna snša. K« prananikuie trave cztrotna s«a, hočejo v državi Miaesot* zaklati en milijoa goveje živine, ker b; sker pogin.-La cd gladu. Atce-riška vlada ji skkB-.la, da zaklano živino odkopi is uporabi za prehrano nezaposlenih delavcev
m	»gcsciia kiačnih ia Vriditoih
i. rW$m%m.-,	*««>»•
—.............—m..... t3ct1 14 L teScioa 3510. Vam
posredv?* ts« b&a£u* j>os t. ail»p ia predate we-^gh^T^k papirjev	takoj T £skterhai.
Danski mlekarji bodo Mra tkali
Dne 13. septembra hočejo širajkati mlekarji državo Danske. Po poročilih mlekarsko organizacije je namen štrajka v prvi vrsti ta, da pokaže nsoč danskega kmetijstva. Organizacija je sklenila, da organizira > kmečko vojaka« 10.000 ljudi, ki bo onemogočila delo stsvkokazov.
Pol leta staro kozo melzefo
Nenavaden slučaj se j« pripetil te dni v vinogradu trgovca Sikole Džakiča v Sroede-revu. Diakič je kupil kožico, ki se je oplemenila o veliki aaia, tako, da iaat živalca danes komaj pel lete. Kožica mladiča še ni vrgta, vendar jo ie lahko molzejo in daje prav dobro mleko. Podoben slučaj s kravo se je dogodil pred leti v okolici Sroedereva.
Važs itaiKHfska ©trs&isisaciia f«
Kmečka zvezai
AngleSki pa rob rod »Atiou Kestbc je ne. davno preiskoval morje v Južni Afriki, pri tem je prižel aa tako globočico, da tozadevni •parat ie si mogel ve# zabeležiti globine r.a tistem mesta.
F.L60RKU-pri
Uabtjsas. S®, Psfei suša 2S
»e priporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem za jesenski nakup. Na zalogi velika izbira blaga za moške in ženske plaiče ia oblek«, za tcaenako perilo, deke, kovbre. razno trikotažo, pletenine, dežnike i. t d Na- zalogi ttidr dssiski IlofeerUis pUSči od Din 240—, ciroik? Kubertus piasči za Šolsko deco od Din 135*—. Vse vrste bhgo za nevestine opreme po jako ugodnih c ena i. Pri nakupu nad Din !00*— primeren nameček, ako se sklicujete na ta inserat ' gf.' t »Domoitubu«.
Mali ogrlasnllc
tnu iro iia rrstic« ali a.« prostor re!;» ta eokra' Dia 5, Naiofclki J&otnoljiika" pSarsšo rai&o f«Jenco »ko kupujejo IrssttijfSe po-:ret»«ice sli prodsjajo svoje pridelke sii •S««jo	aniroas* obrtniki poefočaiko*
»lesfft 'a a»»t>be
Pffttejfeaa zs maše eglma s« platoje esptH-
Mšanftsp trm
$pre;n>? Setia.4 Vifcr,
Gboei t IS. St sad Ljabtjaso
in pri-l&eea s hrane in stvrsovsn-
■e-in sorejEn-m takoj Mroe- Leveč, kn ar, »kv aii>!er Vel Men gei O. 54.
rrsft st&tf
io peri* nriperoti po rtajsii^ ceni, Presker ■3*. P*'ra c. 14.
Srtsulii
JfFfjsri^S:
nikov. Gr-le & Komp., Noto ccesto.
KSS^I
in vajenca sprejmem Ukoiza<>iaino.Pons ib« upravi iJoaKijBM po«l fDoi»D)sko: U. 115-7
Mitt eisit'^'!
rntoe iz-letujera. todi 'tare (»fravim. Zaie-»eij. Foi ne o pri L.ub-
Ijaai.
P»>»«ttKi na Dolenj-
n »»k 1» 2 ori Treba jesa.
hiša. rioo.rad. njive, travniki, f ra-iov govl, s-udoo 3'a hektara, f-rostovolmo po nui oc naprads Potss-mla: H Grošelj Ceš-njeTk št Z ? Trebej«.
t^itersega in pr-dnega s». karečsa dels. sprejme as Usoj. J Zavašnik. Dol-aiee liStVid e.Ljobtj.
i« beljt« k met-s e hiše. zdravega. s«neg». ki ima ves-lje do mizarstva. »frejm-tD. • Hrana in stanovanje t hiii Ponudb« ?e postati na opravo Bomo jub® pod »Mizarstvo« št. 13627.

im zeienjs im «rt in ra v d-stvo rsieb panog <o..«--4eisr<ra in fcv TstK-j* sprejaie b^teiinifa K'-cr voica. I>!»t', »era tadi ua - Poto.rj '-skrb« v brli. .'e tabKo ofe-n)«i, Se je žeaa pri-pravijcas sprejeti ca-- Satasifr.*)« Hlajeno pri upravi bo -nii^šf«.
Orssisi Mili
Ljsbi.ana. Wo!fora ulica št 10 sopet kopajo vo%ek in meti ter prodaja sve<e rsefc ml
ia siaščiee
ffijisli a žlvi!i§
liiit arm takoj. Hrmaa m stanovanje v biii proti p;a:i a Saloa Par^j, Ljabiisuut. Go-«!.<«-a ul. 4.^. Satib-r.
ffiiiis:
Hiia s 4 sobami 2 k e-I.tj. hhvonj sa 1 Sive«! Zemljišča ia 1 oral, re-ii se lahio 1 go>ed, koaolec i 2 okn . Tik binaiins e ceite Litija Liobljana. v »ta^gar-«kib ioijanah p. L ti ja. občinaTrebeSjevo Cena 25tt>V—. Ve- <e »zre pri Korošec Franca. l«t< !S33 it 3
Tri li^ln sfišti,
pogreiljiTes»s. kr»>a-Šsega in esegs »s Dia 600— prodam Gra-daška 8.
lairiia« ipsaesiki
izdeluie najceneje Mule.' JoSko. ksrnil >»ek. Kreto. t; botniie.
Seais 1 ?otoTini1
»»!>»■ se.tvo s sadnim vrtom v kakem večjem kraju najraje na D»-lenjskem. — Ceaa do 25.000 Dia Prijave i navedbo cene in opisom ns upravo Domoi.ub« pod »S .li Jen plačnike štev. 13618.
ram« m
divjačiii, pr«; Flonjanska aiica. ziaj Stari trg na-sproli kavarne Zalazoik. Cena kaker je blaga
Piisiiasi iz^viiis, ^ »»*» » doigo.
-i-......... ve, ki bi jifc rtapr«Tiia na
mol« iir.e Asa roj. Gorjap- Stanko Steian. Krast«
, .A I	^ dekleti! Dan« imam)
dvakrat toliko skrbi s njimi kot r,*kdai.< — »hako to?« - A: »Prvič, da dob» ženina in jo omca!<i. Drugič pa. d« možu preskrbii službo«
. 2>&»<r«ico, p4, let«.!""" . i. Eimrto Or«J,o?o"
dob.-ta * aaibcUit kakovosti pr. :fjei rran J»®e®f:iriiite «a * o.«.. Ljubsj T> ri*T» iDoistjtiaj c. 33, J trat	t-, B*)i, j
fflim ni iejka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec aii obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj. sigaroejše v stik z najsir« rai kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki p bere — posebno ob nedeljah — t malo izjemami vsaka slovenska bik En	Vas o uspehu prepričal
MOST
iz grozdja, kakor tosli vse sadne sokove morete pripraviti rs trajno porabo skozi vs« leto
BREZ VSAKIH APARATOV BREZ STROKOVNE PRIPRAVE BREZ IZGUBE ČASA
i M&Mmmm M
Odlična iznajdba današnje vedel Preprosto I Ceno f Higijeeično I
Odobreno po ministrstTO poliede!«5™
Navodila in tecik poiiiia zastonj!
mm - lagrei*
Dukljanlnova ulica 1
»Domoljub« »taoc >S Din za ee!o leto. za inozemstvo M) Din. - Izhiia rs-ko sredo Pro*''.r eo« droooe vrstice v iiMrratueni dela stane tO Din — Naročnino ^	Izdajatelj: Dr Grejorij Pečjak. - Urednik: Jože Kožio
____________oo »l>oa«.Uaba<; , 'fl
mserate in reklamacije sprej? .t.« uprav* »DomoJiuba«. Teiefoa
Dopise iu i«pj»> »prejema uredniitoo , in reklamacije sprej;aprm>.s >Dc„ ai. — Za 3ogxwloTansko tiskarno: Karel Cefc.
Belgijec Scbaefei, ki j« 93 do iava^t zagrizen kosjucut šn je bil sata več čtu r Rusiji, jc rekel na nekem korBom;i'.i:nen tt-aianka med drugba t cd i to-le: Taa Iv Rmijij ni delavcev, tam so sami saiaji. tasa te hrsaijs s krvjo naroda poedrni tir »ni. I ziavlrsa 11« tO v šaeee os9ije»?r» »esrečeegi dciarrtrt 7 Rssiji...
m rossine
za ijasjekttha oddsa po ejoiti: e«. trrdki
ietočln. S^».*lb>l|®naa, AMtrcu«!