LETO XV., ŠTEV. 15C
SLOVENSKI
Izdaja ra»opisoo-/.aloznišku podjtrLie SZDL *:\a$ tisk« / Direktori Rudi Janhnba / Odgovorni urednik; Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / U/edništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 3, telefon 23-522 do 23-526 I Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5 (IL, telefon 23-522 do 23-526 I Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za znnanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601->T«-163 / Mesečna naročnina 200 din
EcnftsaSr
Koristno delo v prijateljskem
sodelovanju
Izjeva dr. Beblerja ob prihodu v Skoplje
Skoplje, 6. julija. (Tanjug) Na poti proti Beogradu je prispela danes opoldne v Skoplje jugoslovanska delegacija pod vodstvom dr. Aleša Beblerja, ki je v Atenah z zastopniki Grčije in Turčije pripravljala
kovnega značaja, vendar pa se je na njej, kot na drugih političnih konferencah, odrazila volja za nadaljnji razvoj sodelovanja treh držav. Napravili smo koristno delo v prijatelj-
skem sodelovanju,« Je pripomnil dr. Bebler. »Vse delegacije so uspešno sodelovale.«
Glede sprejema je dr. Bebler dejal, da so bili grška vlada in vsi njeni zastopniki do naše in turške delegacije izredno gostoljubni.
Po krajšem postanku je delegacija nadaljevala pot proti Beogradu, kamor bo prispela drevi okrog 21.30.
načrt sporazuma o zvezi med tremi balkanskimi državami.
Na vprašanje skopijanskih novinarjev o delu konference je dr. Bebler odgovoril: »Konferenca je bila tehnično-stro-
Deiegnciji SZDL obiščeta
Norveško in Belgijo
Beograd, 6. julija. Delavska stranka Norveške je poslala te dni poziv zveznemu odboru SZDL Jugoslavije, da bi delegacija SZDL Jugoslavije obiskala Norveško. Slično povabilo je prejel zvezni odbor tudi od socialistične stranke Belgije. Iz komisije za mednarodne zveze SZDL se je zvedelo, da sta bila ta dva povabila sprejeta in da bosta delegaciji odpotovali v Norveško in Belgijo letošnjo jesen. (Jugopres).
Msdnsrodni počitniški domovi za otroke
London, 6. jul. (Tanjug). —
Svetovna organizacija bivših bojevnikov je danes objavila sporočilo, da bo okrog 200 sirot padlih borcev iz 24 držav prebilo mesec dni počitnic v mednarodnih počitniških domovih v Belgiji, Franciji, Holandski in Jugoslaviji. Lani je bila ta mednarodna organizacija pokrovitelj podobne akcije.
Čestitka predsednika republike k Dnevu vstaje srbskega ljudstva
Brioni, 6. julija. Predsednik republike maršal Tito je poslal za Dan vstaje srbskega ljudstva — 7. julij, naslednjo brzojavko predsedniku Ljudske skupščine LR Srbije Petru Stamboliču:
»Ob proslavi zgodovinskega dne ljudske vstaje Srbije pošiljam Vam in preko Vas junaškemu srbskemu ljudstvu najtoplejše čestitke in želje za procvit in vsestranski napredek Vaše republike.
V svežem spominu so mi veliki dnevi, ko so se najboljši sinovi in hčere odzvali pozivu naše Komunistične partije na vstajo in s svojim junaštvom in žrtvami ustvarili neizbrisno slavo v zgodovini srbskega ljudstva.
Danes nadaljujete veliko delo ljudske revolucije, za katerega so dali svoja življenja najboljši sinovi in hčere Srbije skupno s sinovi in hčerami vseh naših narodov, prvoborci in pionirji naše nove socialistične Jugoslavije. Še nadalje gojite velike pridobitve vstaje in revolucije v srečo naših narodov in naše socialistične skupnosti!
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
JOSEP BROZ - TITO
ČESTITKA MIHE MARINKA
Predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko je poslal predsedniku Ljudske skupščine LR . Srbije tov. dr. Petru Stamboliču naslednjo brzojavko:
Ob obletnici Dneva vstaje srbskega ljudstva pošiljam junaškemn ljudstvu Srbije in Vam osebno iskrene čestitke v imenu slovenskega ljudstva, Ljudske skupščine LR Slovenije in v svojem imenu.
Obenem želim ljudstvu Srbije pri graditvi njegove lepše bodočnosti in utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov nadaljnjih uspehov.
Ljubljana, 6. julija 1954.
MIHA MARINKO
Predsednik republike sprejel zastopnike ladjedelnic
Brioni, 6. jul. Prdsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel danes na Brionih 24 predstavnikov Združenja ladjedelni-ške industrije in pomorsko-la-djedelniških podjetij. V Imenu delovnih kolektivov 18 pomor-sko-ladjedelniških in brodarskih podjetij je predsednika Tita pozdravil in se mu zahvalil za dosedanjo skrb in pomoč direktor ladjedelnice »Split« Ante Jurjevič.
Delegati so nato podarili predsedniku republike umetniško sliko »Burja«, ki jo je izdelal slikar Oto Gliha, in športni ribiški čoln — darilo delovnega kolektiva ladjedelnice z Malega Lošinja.
Predsednik Tito se je zahvalil za pozdrave in darila in se dalj časa pogovarjal s svojimi gosti.
S prvega zasedanja upravne ga odbora Direkcije jugoslovanskih železnic Ljubljana
PRVO ZASEDANJE UPRAVNEGA ODBORA SKUPNOSTI ŽELEZNIŠKIH PODJETIJ LJUBLJANSKE DIREKCIJE
Velike potrebe slovenskih železni® le treba upoštevati v prihodnjih gospodarskih načrtih
Slovenski železničarji v upravnem odbora Generalne direkcije jugoslovanskih železnic — Iz poročila direktorja ljubljanske direkcije Danijela Lepina
Ljubljana, 6. julija. Danes se je v zgradbi ljubljanske direkcije Jugoslovanskih železnic začelo prvo zasedanje 28-članske-ga upravnega odbora skupnosti železniških podjetij te direkcije, ki ima na svojem področju vse slovenske in istrske železnice.
Zveza študentov Jugoslavije odklonila povabilo MSZ
Jugoslovanski študenti tudi ne bodo sodelovali na športnih igrah v Budimpešti — Korak MŠZ je treba ocenjevati oprezno
Beograd, 6. jul. Zveza študentov Jugoslavije je odklonila povabilo, da bi jugoslovanski predstavniki sodelovali na sestanku Sveta mednarodne študentske zveze, ki bo od 20. do 2G. avgusta v Moskvi. Jugoslovanska študentska organizacija je zavrnila udeležbo tudi na letnih študentskih športnih igrah od 31. julija do 8. avgusta v Budimpešti.
Voditelji jugoslovanskih študentov menijo, da morajo zaradi slabih izkušenj z izvršnim
komitejem MŠZ oprezno ceniti njihove današnje korake. Po njihovem mišljenju ni ni-kake garancije, da bi bili jugoslovanski predstavniki enakopravno tretirani v delu sveta, ker izvršni komite MŠZ ni pokazal, da se je odrekel svoji diskriminacijski politiki proti jugoslovanskim študentom. Zveza študentov Jugoslavije zahteva od mednarodne študentske zveze, da resneje odkrije in iskreneje objasni svojo politiko proti jugoslovanski
RAZGOVORI PAPAG0S - ADENAUER KONČANI
Brez Zahodne Men
učinkovite obrai
ičije m flbe Evrope
Uradno sporočilo o razgovorih — Papago-sova tiskovna konferenca pred odhodom iz Bonna
Bonn, 6. jul. (Reuter). V uradnem sporočilu o razgovorih med državnikoma Grčije in Zahodne Nemčije, ki je bilo danes objavljeno v Bonnu, je rečeno. da sta zahodnonemški kancler Adenauer in predsednik grške vlade Papagos ugotovila popolno soglasje glede političnega položaja. Razgovori so razvili in utrdili prijateljske zveze med Grčijo in Zahodno Nemčijo. Gospodarski razgovori. ki so potekali istočasno med zahodnonemškim ministrom gospodarstva Erhardom in grškim ministrom za gospodarsko koordinacijo Kapsalisom, so privedli do sporazuma »o organskem in nepretrganem razvoju rr.»‘lsebojne trgovine«.
Bonn, 6. jul. (Tanjug). — Na tiskovni konferenci je predsednik grške vlade maršal Papagos izjavil, da so bili njegovi razgovori s kanclerjem Adenauerjem o mednarodnem položaju zelo koristni. Ugotovila sta, da je navzlic naporom,
storjenim od 1945 do danes, nevarnost za napadalnost še vedno živa. Pripomnil je, da si učinkovite obrambe Evrope ni mogoče zamisliti brez dejavnega sodelovanja Zahodne Nemčije.
Na vprašanje nekega grškega novinarja je maršal Papagos izjavil, da je s kanclerjem Adenauerjem govoril o dopolnitvi ankarskega pakta z vojaško zvezo med Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo. Kanclerju Adenauerju je pojasnil razloge, ki so vo-
Belgijska sindikalna delegacija v Splitu
Split, 6. jul. (Tanjug). Belgijska sindikalna delegacija, ki je kot gost centralnega odbora sindikata pomorščakov Jugoslavije že nekaj dni v naši državi, je prispela v Split. V Splitu bodo belgijski gosti ostali 2 dni ter si ogledali kulturnozgodovinske spomenike Splita in okolice. Obiskali bodo tudi več sindikalnih podružnic.
dili tri države, ko so se odločile skleniti vojaško zvezo. Ta zveza, je poudaril maršal Papagos, ni naperjena proti nikomur in naj bi bila orodje miru ne le v korist treh držav, pač pa tudi ostalega sveta.
Predsednik grške vlade Papagos je odpotoval danes z letalom v Atene. Na letališču so se od njega poslovili kancler Adenauer in drugi člani zahodno-nemške vlade.
študentski organizaciji, ki danes, kot tudi prej, dela na krepitvi mednarodnega študentskega sodelovanja na osnovi enakopravnosti, polne demokracije in medsebojnega razumevanja. Slabe izkušnje jugoslovanskih študentov z izvršnim komitejem MŠZ — na-glašujejo v Centralnem odboru — potekajo še od resolucije kominforma. Jugoslovanski študentski predstavniki, katerih organizacija je bila ena od ustanoviteljev mednarod. študentske zveze, so bili na zborovanjih v Sofiji in Budimpešti leta 1948 in 1950 izpostavljeni žalitvam MSZ in šikaniranju od strani bolgarske in madžarske policije. Izvršni komite je leta 1950 izdal odloke o prekinitvi vseh zvez z vodji tedanje Študentske organizacije Ljudske mladine Jugoslavije zaradi »njihovega podpiranja fašističnega režima v Jugoslaviji«. V centralnem odboru Zveze študentov Jugoslavije poleg tega menijo, da bi udeležba jugoslovanske delegacije na sestanku zveze v Moskvi dobrinesla k iluzijam tistih maloštevilnih študentov v svetu, ki še verjamejo parolam MŠZ, a ne vidijo njihovega enostranskega dela. Po mišljenju jugoslovanskih študentov je mednarodna študentska zveza zaradi svoje enostranske politike zgubila množično osnovo,ki jo je imela v svetu ob svoji ustanovitvi.
(Jugopres)
Člane upravnega odbora je najprej pozdravil državni sekretar za gospodarstvo LR Slovenije Marijan Tepina. V krajšem nagovoru je povedal, da so pred člani tega upravnega odbora velike naloge, saj je nujno potrebna rekonstrukcija naših železnic, ki so v tolikšnem zaostanku za modernizacijo, da ne moremo govoriti o polnem napredku našega gospodarstva, ko pa naš železniški promet zaostaja za prometom v drugih državah. Naloga upravnega odbora bo med drugim izdelava ustreznih elaboratov za naše izvršne organe. »Prepričan sem,« je dejal ob koncu tov. Marijan Tepina, »da bodo naši prihodnji drnžbeni plani upoštevali nujno potrebno rekonstrukcijo naših železnic.«
Najstarejši član upravnega odbora, ki je v začetku vodil zasedanje, je pozdravil med drugim predsednika republiškega odbora sindikatov železničarjev Avgusta Batagelja, predsednike delavskih svetov podjetij, predstavnike posameznih enot in druge. Ko so bile opravljene nekatere formalnosti, so člani upravnega odbora izvolili za svojega predsednika Edija Zupančiča iz direkcije v Ljubljani. Za tem so zelo skrbno in temeljito obravnavali poslovnik upravnega odbora ljubljanske direkcije jugoslovanskih železnic. 2e med to razpravo so razčistili mnogo pojmov glede nalog in pomembnosti tega upravnega odbora kot celote. Na dnevnem redu dopoldanskega zasedanja upravnega odbora ljubljanske direkcije jugoslovanskih železnic so bile nadalje vo-
litve tajništva upravnega odbora ter volitve članov upravnega odbora Generalne direkcije jugoslovanskih železnic. Slovenske železničarje bodo zastopali v upravnem odboru Generalne direkcije jugoslovanskih železnic predsednik upravnega odbora ljubljanske direkcije in bivši predsednik disciplinskega sodišča Edi Zupančič, ljudski poslanec v zveznem zboru proizvajalcev Avgust Jazbinšek, delavec mariborske kurilnice Jaka Kosec, inž. Venceslav Funtek, delavec iz Mostovne delavnice v Ljubljani Ivan Marolt ter strojevodja iz kurilnice Divača Ivan Cešnovar.
. Popoldanski del zasedanja se je začel s poročilom direktorja ljubljanske direkcije jugoslovanskih železnic, ki so trenutno razdeljene na šest direkcij. V svojem poročilu je direktor Danijel Lepin govoril o stanju železnic ob osvoboditvi ter o obnovi in razvoju železniškega prometa v letih 1945-54, o organizaciji skupnosti direkcij jugoslovanskih železnic Ljubljana, o osnovnih ter obratnih sredstvih, o kadrih, o planu za leto 1954, o perspektivnem razvoju železnic v Sloveniji in Istri, o desetletnem načrtu ter o problemih in glavnih nalogah, ki so pred skupnostjo železniških podjetij te direkcije. Naj navedemo nekaj podatkov in misli iz tega izredno izčrpnega poročila:
Ob osvoboditvi je bilo na področju te direkcije voznih le 17.3% vseh prog. Iz Ljubljane je bilo mogoče doseči po železnici le Zalog in Medno. Ob progah je bilo prevrnjenih okoli 2.500 vagonov itd. Škode, ki so
jo utrpele slovenske železnica med vojno, zaradi stalnega pomanjkanja materialnih sredstev, še ni biio mogoče popraviti v celoti. Med drugim imamo še vedno 40 provizoričnih mostov (skupna dolžina 1.124 m). Trenutno jih je v gradnji 7. Od postajnih poslopij jih je 26 še neobnovljenih, letos jih obnavljamo 11, in sicer v Mariboru, na Jesenicah, v Sevnici, Laškem, Kočevju, Črnomlju, Ribnici, Stični, Šmartnem, Šmarjah in Dolžah. Razen tega je ostalo neobnovljenih 11 tovornih skladišč, od katerih gradimo letos le dva: v Kočevju in Ribnici.
Skupnost železniških podjetij ljubljanske direkcije je izredno številen kolektiv, saj šteje okoli 16.7G0 uslužbencev in delavcev. Od tega jih je okoli 888 v delavskih svetih. Na teritoriju ljubljanske direkcije jugoslovanskih železnic je sedaj 1.407 km normalno tirnih ter nad 20 km ozkotirnih prog. Dvotirnih je 318 km prog, elektrificiranih pa 103 km, postajnih tirov je 570 km, mostov 461 (dolžina 8.1 km); od tega je 209 mostov dvotirnih oziroma večtirnih. Na naših progah nosi tračnice okoli 3 milijone pragov.
Gornji ustroj naših prog je večji del starejšega izvora, okoli 60% je starega povprečno 23 let, tretjina celo 50 let. Vlaki vozijo s povprečno hitrostjo 45 do 60 km. To je v primeri z razvojem železniškega prometa po svetu minimalna hitrost. Vse večji tranzitni promet nam nujno narekuje obnovo gornjega ustroja na progah Zagreb—Sežana in Ljubljana—Jesenice. Od 4.600 objektov spodnjega ustroja jih okoli 2.000 čaka zelo potrebne obnove. Prelahek zgornji ustroj terja čimprejšnjo rekonstrukcijo posebno na progah Celje— Velenje in Ljubljana—Kamnik.
Naraščajoči promet narekuje razen elektrifikacije proge Ljubljana—Postojna, ki je v teku, (Nadaljevanje na 2. strani)
Posojilu za nuburo kmetijskih strojev brez muteeaju
mera za posojila je določena
Uspeh Jugoslavife na
velesejmu
BRATSKEMU SRBSKEMU LJUDSTVU OB DNEVU VSTAJE NAŠE ISKRENE ČESTITKE!
Trst, 6. jul. (Po telefonu). Jugoslavija je sklenila na tržaškem velesejmu za okoli 180 milijonov lir kupčij in je tako prekoračila odobrene kontingente za 30 milijonov. Znano pa je, da je Jugoslavija odobrene kontingente izčrpala že v prvih dneh velesejma in je morala pozneje prenehati s sklepanjem nadaljnjih pogodb, ker ne bi tržaški uvozniki dobili uvoznih dovoljenj. Sodeč po velikem zanimanju za določene vrste jugoslovanskega blaga pa bi bile sklenjene kupčije mnogo večje, če ne bi bilo omejitev v zvezi z uvoznimi dovoljenji. Največje povpraševanje je bilo po prehrambenih artiklih, lesnih izdelkih, vinu, usnju in živini.
Navzlic vsem oviram pa je uspeh Jugoslavije na velesejmu dokaz, kako velik interes ima T rst
na trgovanju z Jugoslavijo. Povečan obseg jugoslovanskega izvoza bi nudil solidno osnovo za večji uvoz iz Trsta, in kar je se važnejše, osnovo za znatno zaposlitev tržaške industrije, ki se pogreza v vedno hujšo gospodarsko krizo.	S. Lenardič.
Obrestna na 3%.
Beograd, 6. jul. Zvezni izvršni svet je razveljavil razpis Narodne banke FLRJ o petem nate-času za podeljevanje investicijskih posojil z regresom za nabavo opreme in rezervnih delov za potrebe kmetijstva.
Z isto odločbo je zvezni izvršni svet odredil, da naj Narodna banka takoj začne odobravati investicijska posojila .iz splošnega investicijskega sklada. Ta posojila se bodo odobravala sproti brez natečaja kmetijskim proizvajalnim organizacijam in ustanovam s samostojnim finansiranjem ter ljudskim odborom.
Proslava 10-letnice
USTANOVITVE I. TANKOVSKE BRIGADE SE BO VRŠILA NA VRHNIKI DNE 17. IN IS. JULIJA 1954. Pozivamo vse bivše borce, oficirje in politične delavce I. tankovske brigade, da takoj prijavijo svojo udeležbo na proslavi na naslov: Vojna pošta 5312 — Vrhnika in pošljejo svoje sedanje naslove. V soboto 17. julija popoldne bo pripravljen sprejem in sestanek vseh bivših borcev v vili Blagajana na Vrhniki.
Program proslave ie sledeč: v soboto dne 17. julija 1954: ob pol 21. uri svečana akademija v Domu Zveze borcev. V nedeljo, dne 18. julija dopoldne ob 10. uri predaja raporta in parada tankovske enote pred Domom JLA, zatem miting na stadionu Partizana. Ob 12. nri skupno kosilo bivših borcev I. tankovske brigade v vili Blagajana. — Popoldne ljudsko veselic s programom na vrtu Doma JLA.
Za prenočišče in prehrano Je preskrbljeno.
Odbor za proslavo 10-letnice L tankovske brigade na Vrhniki.
Obrestna mera za vsa ta posojila je določena na 3 odstotke.
Kmetijske proizvajalne organizacije, ustanove in ljudski odbori, ki se hočejo poslužiti teh posojil, morajo obvezno priložiti k prošnji za posojilo, ki se ima poslati Narodni banki, pismeno jamstvo pristojnega okrajnega ljudskega odbora. Poleg tega bo Narodna banka presodila tudi kreditno sposobnost prosilca za posojilo, ker se krediti ne bodo dajali onim, ki ne izpolnjujejo tega pogoja.
Narodna banka je izdala navodila, v katerih je poleg drugih pogojev in formalnosti določila roke za odplačilo teh posojil. Tako je rok za odplačilo traktorja 8 let, za srednje kmetijske stroje in orodje (sejalnice, ele-vatorje) 10 let, za velike kmetijske stroje in naprave (mlatilnice, samovezalnice, kombajne in druge) 20 let.
Razlogi, ki so vodili zvezni izvršni svet za razveljavljanje petega natečaja Narodne banke in za objavo novega sklepa o podeljevanju investicijskih posojil kmetijstvu brez natečaja z odrejeno obrestno mero 3 odstotke, so bili dvojni. Gre predvsem
za to, da imata naša industrija in trgovina s kmetijskim orodjem v svojih skladiščih nakopičene znatne zaloge. Poleg tega kmetijstvo tik pred žetvijo nujno potrebuje kmetijske stroje -drugo mehanizacijo. Na dru.:: strani zahteva odobravanje > -ditov po natečaju precej	a,
zaradi česar bi se zsn	o-
deljevanje teh investicijskih kreditov, ki so trenutno potrebni kmetijskim organizacijam, ustanovam in ljudskim odborom za nabavo kmetijskih strojev in opreme.
Udeleženci proslave Dneva vstaje in 10. obletnice L zasedanja SNOS, ki bo 21. in 22. julija v Črnomlju, imajo za vožnjo s posebnimi vlaki in vagoni, ki jih bo organiziral pripravljalni odbor, 75“/o popusta.
Pripravljalni odbor.
V 6 E H E
Vremenska napoved za sredo: Oblačno vreme, predvsem dopoldne od časa do časa kratkotrajne plohe, deloma nevihtnega značaja. V višini nad 2000m sneg. Na Primorskem in pozneje v ostalih predelih delna razjasnitev. Temperatura ponoči med 8 in 12, podnevi do 200C. Na Primorskem ponoči okrog 15, podnevi do 25*0
Opravičeno zaupanje
Na podlagi garancijsko izjave MLO Ljubljane za kredite je cela vrsta gospodarskih organizacij lahko krenila ‘na pot finančne stabilnosti, oziroma je lahko nemoteno nadaljevala ali začela svoje delo
Novi gospodarski sistem Je prinesel, kar se tiče kreditiranja gospodarskih organizacij, spremembo tudi v tem, da zavisi dajanje kreditov od kreditne sposobnosti posameznega podjetja. Seveda je motno, da zaide to ali ono podjetje iz raznih vzrokov za krajši ali daljši čas v položaj, ko za banko, ki daje kredite, ni več' kreditno sposobno. Ce bi gledali v takih primerih le na trenutno stanje, bi banka podjetju morala odvzeti kredit in podjetje bi se znašlo pred tem, da neha obratovati. To na splošno seveda ne more biti v Interesu družbe kot celote, še manj pa v Interesu ljudskega odbora, na čigar področju to ali ono podjetje dela ln živi. Zato se vprašanje nadaljnjega zaupanja banke v podjetje, ki je postalo po objektivnih merilih presoje kreditno nesposobno, rešuje tako, da banka kredita ne odpove, če prevzame za podjetje pristojni ljudski odbor jamstvo za nadaljnje kreditiranje.
Spričo tega je na dnevnem redu zasedanj ljudskih odborov že dlje časa razmeroma pogosto tudi točka: razprava ln sklepanje o prevzemu Jamstva za obratni (dopolnilni obratni. Investicijski, po-skuano-obratovalni) kredit tem ln tem podjetjem.
Lahko trdimo, da ljudski odbori v začetku te nove prakse niso takoj obravnavali teh vprašanj vselej s tisto resnostjo, ki jo zaslužijo. Vendar je to trajalo le kratek čas ln danes je že tako, da zahtevajo ljudski odborniki od podjetij ustrezne dokumentirane podatke, preden se odločijo za to, da komu dajo tako garancijsko iatfavo ali ne, v času, ko poteče veljavnost takšne garancijske izjave, pa pride na dnevni red seje zopet poročilo o tem, kako je podjetje med tem časom delalo: ali je opravičilo zaupanje, ki mu ga je Izkazal ljudski odbor z garancijo; ali je izboljšalo finančno stanje v celoti ln je že zopet kreditno sposobno; ali pa se je to stanje sicer izboljšalo, vendar ne še v takem smislu, da ponovna garancija ljudskega odbora ne bi bila več potrebna.
stva 5,400.000 din), Električna cestna železnica (za kratkoročni obratni kredit — 17,000.000 din) in še nekatera.
Ti primeri — takšni in podobni bodo še in še na dnevnem redu zasedanja — so odlična šola ne le za ljudske odbornike, ki sklepajo o tako važnih zadevah, temveč tudi za podjetja sama. Tu-
di tako se namreč utrjujejo vezi med podjetji in komuno ter zavest medsebojne povezanosti v naši nastajajoči socialistični družbeni ureditvi Ta praksa bo gotovo pomagala odpraviti tu in tam še obstoječe mnenje pri podjetjih, oziroma njihovih kolektivih, češ ljudski odbcr nam samo jemlje (delitev dobička in podobno). Ka j bi se namreč bilo zgodilo s temi podjetji, oziroma njihovimi kolektivi, če jim ljudski odbor pri banki ne bi bil jamčil za njihove živ-ljensko potrebne kredite?!
fr
Slovenske železnice v 10 -letnem načrtu razvoja naših železnic
Izprememba uredbe o upravljanju stanovanjskih poslopij
O večjem številu takih primerov so razpravljali in sklepali tudi ljudski odborniki Ljubljane na svoji seji v petek 2. t. m. Vseh primerov ni možno našteti, ker jih je preveč, zato naj se omejimo le na nekatere, ki so zlasti značilni.
Do lanskega septembra je uživalo podjetje Kemoproizvodi Ljubljana pri NB obratni kredit 2 milijona 20C.OOO din, ker pa je izka-
ral za znesek 260 milijonov dinarjev, ki ji je bil potreben za poskusno obratovanje. Poskusno obratovanje se je v redu začelo in do 30. aprila letos je ROG prodal izdelkov za znesek 80,332.000 dinarjev. Samo v maju je dosegla vrednost prodanih izdelkov že 56 milijonov 29.000 din in s tem je bila dosežena planirana mesečna prodaja. Na osnovi takšnih podat-
zaio 30. IX. lani poslovno izgubo kov MLO res ni mogel imeti po-v znesku 255.000 din, banka ni mislekov, ugoditi prošnji podjetja voč hotela kreditirati podjetja in in podaljšati veljavnost garancije je zahtevala garancijsko izjavo do 30. septembra letos.
MLO. Ta je to izjavo dal (z veljavnost do 30. junija letos) in to ne zaman. Do konca leta 1953 je podjetje znižalo omenjeno izgubo na 100.209 din v prvem letošnjem četrtletju pa je ustvarilo dobiček 66.222 din. Ta znesek sicer še ne krije izgube, ki je ostala od lanskega poslovanja, vendar je izboljšanje finančnega stanja v podjetju očitno in ljudski odbor res ni mogel imeti pomislekov glede podaljšanja garancijske izjave, brez katere bi banka podjetja morala odvzeti kredit, s čimer bi bilo seveda onemogočena dokončna sanacija podjetja.
Delavsko uslužbenska restavracija Delavski dom je končala poslovno leto 1952 z izgubo 715.056 dinarjev (leto 1952 je bilo, kakor znano, za gostinska podjetja dokaj kritično) in v začetku 1953 je NB odpovedala kredit. Na prošnjo podjetja je MLO dal banki garancijsko izjavo z veljavnostjo do 30. junija letos. Poslovno leto 1953 te restavraci.a zaključila z dobič-kon« in zmanjšala izgubo iz leta 1952 na 576.580 din. Prvo četrtletje letos je restavracija zopet imela izgubo (21.948 din), tako da znaša sedaj celotna izguba 598.328 din. Za nadaljnje kreditiranje bi bila potrebna nova garancijska izjava MLO.
Tovarna koles ROG je že dobro znana. Tej je MLO garanti-
Navedimo še podjetje »Mleko« Ljubljana. Za to podjetje, ki ima 4 milijone dinarjev rednega obratnega kredita, je NB zahtevala garancijo, ker je lani izplačala v breme plačnega sklada 1,595.588 dinarjev več, kakor je znašal dejansko doseženi plačni sklad. MLO je dal garancijsko izjavo banki ne le za omenjene 4,000.000 din rednega kredita, temveč tudi za znesek 1,200.000 din (na toliko se je namreč znižalo prvotno predvideno presežno izplačilo na račun plačnega sklada), s katerim naj pokrije podjetje primanjkljaj plačnega sklada iz lanskega leta. Garancijska izjava velja do konca letošnjega leta. Kaže, da so ljudski odborniki pravilno odločili, kajti v letošnjem prvem četrtletju je doseglo podjetje 646.096 din dobička.
Med podjetji, ki jim je .MLO dal garancijske izjave za banko, so bili na dnevnem redu petkove seje še tovarna močnih krmil (za poskusno obratovanje — 26 milijonov), tovarna optičnih in steklo-pihaških izdelkov (za poskusno obratovanje — 30 milijonov), tovarna pisalnih strojev — TOPS (za poskusno obratovanje — 20 milijonov dinariev), splošno stavbno podjetje »Tehnika« (za kratkoročni kredit — 16,400.000 din), tovarna kemičnih izdelkov Podgrad (za dopolnilna obratna sred-
Beograd, 6. julija. Zvezni izvršni svet je spremenil uredbo o upravljanju stanovanjskih poslopij. Po en! izmed določb so ljudski odbori dolžni ob določanju nove stanovanjske tarlle upoštevati, da mora biti celotna vsota stanarine na področju mesta ali okraja za 50'/> večja kakor skupna vsota dosedanje stanovanjske najemnine. Ta uredba se bo uporabljala glede določanja stanovanjske najemnine od dneva, ki ga bo določil ljudski odbor. Ljudski odbori so dolžni, da objavijo nove stanovanjske tarife v smislu predpisov te uredbe do 1. avgusta letošnjega leta. Uredba bo objavljena v prihodnji številki Uradnega lista.
Stanovanjsko najemnino za vsako stanovanje bo določala stanovanjska uprava z uporabo stanovanjske tarife, ki jo predpiše ljudski odbor. Po eni izmed določb se bo ta uredba uporabljala za določanje stanovanjske najemnine od dneva, ki ga določijo ljudski odbori mest in okrajev.
Ena izmed osnovnih določb te uredbe je ta, da zagotavlja pravica do stanovanja, ki se dobi na podlagi pogodbe, najemnikom trajno izkoriščanje stanovanja v soglasju s predpisi" o redu v stanovanjskih poslopjih.
Stanovanjska najemnina služi izključno za stroške upravljanja in vzdrževanja stanovanjskega poslopja, iz katerega izvira stanovanjska najemnina.
Stanovanjska poslopja v privatni lastnini z več stanovanji, ki so bila zgrajena zaradi pridobivanja dohodkov iz stanovanjske najemnine, se vključijo v stanovanjsko skupnost. Kot najemnina stanovanjska poslopja se v nobenem smislu ne morejo smatrati poslopja z enim ali dvema stanovanjema ali s tremi manjšimi stanovanji. Katera stanovanjska poslopja in v kakšnih okoliščinah se ne bodo smatrala za najemna, bo odločil ljudski odbor.
Zasebni lastnik poslopja, ki je vključeno v stanovanjsko skupnost, ima pravico do dela stanovanjske najemnine, ki ga določi ljudski odbor. Ta del more znašati do 109* skupne najemnine, izjemoma pa več, ako zasebni lastnik nima drugih sredstev za preživljanje.
Začetek in razvoj organov ljudske oblasti v Beli krajini
Za poslopja v zasebni lastnini, ki niso vključena v stanovanjsko skupnost in v katerih ne stanujejo njihovi lastniki, bo ljudski odbor predpisal način razdelitve in uporabe najemnine, kakor tudi delež, ki pripada lastniku. Lastnik poslopja ima pravico do brezplačnega stanovanja v njem. Ta pravica prehaja na lastnikove dediče. Ako je lastnik zahteval naselitev v svojem poslopju, pa se odpoved najemniku stanovanja ne more izvršiti, ima pravico do najemnine, ki se plačuje za to stanovanje.
Zasebni lastnik, ki uživa brezplačno stanovanje v svojem poslopju, vključenem v stanovanjsko skupnost, mora plačevati v sklad za upravljanje in v sklad za vzdrževanje poslopja znesek, ki sorazmerno ustreza najemnini, določeni za njegovo stanovanje. V upravljanju poslopja ima iste pravice kakor drugih stanovanjski najemniki.
Poslopja v zasebni lastnini, tako ona, ki so vključena v stanovanjsko skupnost, kakor tudi druga, se morejo razlastiti
po obstoječih predpisih.
DEVIZNI TEČAJI
Na Dev. obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 5. julija zaključki po naslednjih tečajih;
USA dolar 839	(936.14,	936.58,
212.19); angl. funt 2435.47 ©435.47, 2435.68,189.96); DM 20022.85 (20022.85, 20017.50,	180.24); belg. frank —
(1804.23,1803.70, 200.62); franc, frank
—	(273, 273, 218.51); klir. švie. frank (16801.51, 18800, 174.03); ital. lira — (136.38, 137.85, 187.19); Lit STO — (136, 115, 139.58); Šved. kr.
—	(16600, 16600, 186.25); obr. dolar
Avstr. 835.90 (335.90, 841.10, 180.37); obr. dolar Danska —(735, 735, 145); obr. dolar Grčija — (736.68, 735.53, 145.51); obr. dolar Turčija 624.13 (624.13, 624.62, 108.21); obr dolar Argent. — (625.50, 620, 108.67); obr. dolar Paragvaj — (603, 603, 101); Svob. Svtc. franki 22000	(22000,
20793.89, 203.09).
Opombe: številke v oklepaju pomenijo: 1. število predhodni srednji tečaj FLRJ; 2. število srednji tečaj FLRJ; 3. število ažio v •/•; črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani.
Situacija: Promet majhen, večji so zaključki le v ameriških dolarjih. v celoti nepokrito povpraševanje je ostalo v angleških funtih, Italijanskih lirah, tržaških lirah, holandskih forintih, eglpt. funtih ter vseh ostalih obrač. dolarjih, razen avstrijskih ln turških. V Ljubljani so se tečaji formiran na podlagi zadnjih pred-hodnjih srednjih tečajev, edino ameriški dolar je bil nekaj dinarjev višji.
Nadaljevanje in konec)
Spomladi leta 1943 je obiskal Belo krajino tovariš Kardelj, ki je svetoval ustanoviti na osvobojenem ozemlju Bele krajine tudi najrazličnejše aktive, tako gospodarske, kulturno - prosvetne in zdravstvene, ki bi še bolj pritegnili ljudstvo k sodelovanju. Ustanovljena je bilo okrožna gospodarska komisija, ki je imela pomočnike v vaških gospodarskih aktivih. Okrožna komisija pa ni bila samo izvršni organ, ki je zbiral material za splošno preskrbo, bila je tudi organ, ki je izdajal odločbe (odločba o zaščiti plemenske živine, o zakolu, o omeievanju kužnih bolezni itd.) — torei oblastna organ.
Zdravstveni aktivi, ki so jih ustanovili na vaseh, so vkliučevali Jensko mladino. Ta se je bavila predvsem s preskrbo partizanov s perilom, s pranjem, krpaniem itd. Zlasti so zaživeli kulturno - prosvetni aktivi in preko osvobojene Bele krajine je zadonela nova, doslej malo znana partizanska pesem, ki je klicala naše ljudi v partizanske vrste. Odprti sta bili dve partizanski šoli — na Suhorju, kier ie poučeval Stanko Vrazec, in na Lokvici, kier ie našo mladino ooučevala Kocbekova. Ustanovljene so bile tudi dramatske skupine. Skratka, med neprestanimi boji za svobodo ie vzklilo novo življenje, v katerega niso bili vključeni samo aktivisti, pač pa je v njem sodelovalo vse ljudstvo. Prav ti aktivi so bili tako na zunaj kakor po svoii vsebini resnični zametki ljudskega samoopravi ja-' »ja.
Narodnoosvobodilni odbori pa
spevali tudi do 40.000 lir, kar je tudi v tistem času pomenilo Zelo mnogo. Če pa omenim še to, da vaški narodnoosvobodilni odbori niso imeli nadrejenih organov, potem je jasno, da je bila tu resnično vidna ljudska volja — torej samoupravljanje. Volitve v ra ionske in okrožni narodnoosvobodilni odbor so bile šele 1. 1944. Funkcijo teh organov pa sta dotlej opravljala rajonski in okrožni odbor OF.
S kapitulacijo Italije je nastopilo v Beli krajini novo razdobje. Bela krajina je zdaj postala z manjšimi prekinitvami stalno svobodno ozemlje. Tu je bilo v dneh od 19. do 20. februarja 1944 prvo zasedanje SNOS, ki je prvi predstavnik naše slovenske ljudske oblasti. Prav SNOS je izdal odlok, da je nujno potrebno izvesti na vsem ozemlju belokranjskega okrožja volitve, toda ne volitve po starem jugoslovanskem načinu. Volitve so bile tajne in neposredne. Vse okrožje je bilo s tem odlokom razdeljeno na osem okrajev, ti pa snet na krajevne narod-nooosvobodilrie odbore. Po določilih odloka • so se morale sestat! najprei okrajne skupščine, 18. junija 1944 pa je bilo prvo zasedanje okrožne skupščine Bele krajine. To je bil v vojni vihri, ki je
Na osnovi referatov in po živahni razpravi je bilo takrat sprejetih več odlokov in sklepov, tako odlok o sklicanju krajevnih zborov volivcev vsakega pol meseca, odlok o urejanju odnosov med Slovenci in sosednimi Hrvati, odlok o ustanovitvi upravno - političnih tečajev v vseh okrajih, o gradbenih -delih itd. Rešeno je bilo tudi vprašanje ureditve civilne bolnišnice v Kanižarici, ki je zlasti pomembno zato, ker Bela krajina dotlej bolnišnici sploh ni imela. S posebnim sklepom so bili urejeni tudi prejemki učiteljev. Nadalje je bil sprejet odlok o preganjanju skrivačev, o kazenskih sankcijah za pobege v sovražnikove postojanke, o normiranju cen, o materialni pomoči naši vojski, o kaznovanju tistih, ki ne oddajajo predpisanih količin hrane in živine itd. 2e prvo zasedanje je tako prineslo vrsto sklepov, ki kažejo, da so posegli na vsa področja tedanjega življenja.
Tudi drugo zasedanje, k! je bilo 29. oktobra 1944, je sprejelo vrsto pomembnih sklepov, tako o ustanavljanju okrajnih davčnih odborov, o prijavi, nakupu in prodaji vina, o lovu in ribolovu, o popisu trgovskega blaga in podobno-
Med borbo s sovražnikom je tako rasla in se krepila naša ljudska
pljuskala ob meje male dežeFcc, oblast. Vojna in ljudska revolu-silen korak naprej.	cija sta šli vzporedno naprej, obe
Ta skupščina ie bila prva v pa sta bili zmagoviti. Krivice, ki Sloveniji, pa tudi prva v Jugo- so jih občutili ljudje v stari draž-slaviti. Prav v Beli krajini je dobil beni ureditvi, so nujno izzvale odlok predsedstva SNOS svojo upor proti izkoriščevalcem, ki so življenjsko podobo. Na tej okrož- te krivice povzročali, prav tako
ni skupščini so bili izvoljeni vsi organi ljudske oblasti — od naj-vSjegado nainižjega. Izmed članov predsedstva SNOS so se je udeležili predsednik Josip Vidmar, sekretar Boris Kidrič, dr. Marijan
*0 takrat obstajali tudi že v po-stoiankah. kakor v Črnomlju, Met-lipi, Gradacu in drugod, kier ie Brecelj, Zoran Polič, Franc Lubej imel sovražnik še svoje posadke, in drugi. Če si ogledamo sklepe, Tako so prav v teh postojankah, ki so iih tedaj sprejeli, nam bo pred očmi sovražnika, zbrali že iasno. da so razpravljali o vseh »pomladi leta 1942 visoke zneske vprašanjih, ki so živo zadevala narodnega davka. Nekateri so pri- tedanje in bodoče življenje.
je nasilje, ki ga je sovražnik izvajal nad našim ljudstvom, rodilo odpor. Oba plamena sta živo gorela. Uničevala sta preteklost in ustvarjala bodočnost.
Bela krajina je po letu 1943 živela kot simbol bodočega življenja. Bila je svoboden otoček morju krvi in v vihariu bojev. Prav tu je zrasla in se krepila naša nova ljudska oblast.
Martin Žugelj
Nadaljevanje s 1. strani
tudi elektrifikacijo proge Ljubljana—Jesenice ter naše najtežje froge Jesenice—Gorica—Občine. Ta Slednja naloga je zlasti pomembna zaradi mednarodnih zvez po našem ozemlju, razen tega je tudi ekonomsko nujna. Izmed železniških vozlišč bo treba misliti v prvi vrsti na jeseniškega, celjskega, mariborskega in ljubljanskega. Večje število postajnih tirov potrebujejo kolodvori v Slovenskem Javorniku, Zidanem mostu, Trbovljah in Divači (rastoča proizvodnja v raškem premogovniku).
Za lokomotive, ki jih ima ta direkcija, je značilno poleg starosti še to, da je vozni park sestavljen iz 26 različnih serij (starost povprečno 36.5 let). Dotrajanost je še večja, ker je treba upoštevati, da so lokomotive zaradi pomanjkanja rezervnih delov, popravljene le za silo. Isto velja za potniške vagone, le da so ti povprečno za nekaj let starejši (40 let). Vrh vsega jih imamo premajhno število, zlasti za sezonske mesece. Glede tovornih vagonov je treba omeniti, da jih ustreza mednarodnim predpisom le 15 %l Slabo stanje' je tudi v delavnicah, ki zvečine ne ustrezajo higiensko-tehničnim predpisom. (Ljubljanska direkcija ima vsega skupaj 929.000 kvadratnih metrov zazidanih površin. Iz tega je razvidno koliko sredstev je potrebnih za vzdrževanje teh objektov). Pri rekonstrukciji železnic bo treba misliti nadalje na zveze in varnostne naprave na vseh progah, na ureditev večjih bi-valnic v Ljubljani, na Jesenicah, v Celju in Mariboru. Vsega tega ne bo mogoče napraviti na hitro, saj je dela za celo generacijo.
Direktor Lepin je med drugim dejal: »Ne moremo pričakovati, da bi v prihodnjem letu 1955 dobili kakšna večja finančna sredstva za investicije in obnovo iz centralnega sklada oziroma iz drugih skladov. Zato je tembolj potrebno, da dobimo vsaj celotni amortizacijski sklad In ne samo 60% od zamenjave kot smo jih dobili letos.«
Se nekaj o ljudeh, ki delajo na naših železnicah: Od skupnega števila zaposlenih jih je okoli 5.000 starih od 18 do 30 let, nad 9.500 od 30 do 50 let, nekaj manj kot 2.000 od 50 do 60 let. Samo letos bo šlo v pokoj okoli 600 delavcev in uslužbencev. Najbolj pereče pa je vsekakor pomanjkanje strokovnjakov. Popolno srednjo šolo oziroma visoke šole ima le 645 uslužbencev; posebno je občutno pomanjkanje gradbenih strokovnjakov, ekonomistov in strojnikov.
Direktor Danijel Lepin je govoril tudi o razvoju slovenskih železnic, kakor ga predvideva desetletni načrt perspektivnega razvoja jugoslovanskih železnic, ki ga je izdelal Zavod za planiranje v Beogradu.
V ljublj. direkciji je nameravana gradnja tretje transverzale od Kraševca do Karlovca in Ljubljane oziroma do Rakeka,
dograditev proge Lupoglav— Štalije ter gradnja drugega tira na progi Borovnica—Preserje. V načrtu pa ni nobeno železniško vozlišče; niti začetek urejevanja ljubljanskega vozlišča, ne urejevanje vozlišč v Celju, Maribora in na Jesenicah, kjer je to delo prav tako nujno. Ljubljanska direkcija se je proti temu že pritožila. Potrebno pa bo, da bodo glede tega spregovorili tudi naši merodajni forumi.
Ljubljanska direkcija je med drugim predlagala, naj bi vnesli v desetletni načrt dograditev proge Črnomelj—Vinica, kot sestavni del proge Črnomelj—Vrbovško; nadalje naj bi začeli z gradnjo južne obvozne proge v Ljubljani, ki naj bi bila prva faza Izgradnje prog železniškega vozlišča v Ljubljani, predvidela je podaljšek proge Novo mesto
Trgovinska pogajanja z Urugvajem
Beograd, 6. julija. Jugoslovanska trgovinska delegacija, ki se že dalj časa mudi v Južni Ameriki, je danes začela razgovore z gospodarskimi voditelji Urugvaja v Montevideu zaradi podpisa trgovinskega sporazuma med obema državama. Naša delegacija, ki jo vodi Jakov Bla-ževič, je prispela včeraj iz Argentine v Montevideo, kjer so jo sprejeli zastopniki urugvajskega ministrstva za zunanje zadeve. Pričakujejo, da bo v najkrajšem času podpisan sporazum, s katerim se bodo podaljšali trgovinski in ekonomski odnosi med Jugoslavijo in Urugvajem.
Povečana proizvodnja nafte v Hrvatski
Zagreb, 6. jul. Prvih 6 mesecev letošnjega leta so v Hrvatski dosegli doslej največjo polletno proizvodnjo nafte. Načrpali so okoli 45.000 ton surove nafte, za tretjino več kakor v prvem polletju lanskega leta. Povečanje proizvodnje nafte je v glavnem posledica izkoriščanja novih najdišč pri Bunjanu in novih vrtanj na Mramorbrdu. Cez mesec dni bodo začeli izkoriščati tudi najdišča pri Kloštru, s čimer se bo občutno povečala proizvodnja nafte v Hrvatski. Obenem se nadaljujejo raziskovanja v Moslavini in Medjimur-ju.
Ladja »Vuk Karadžić« rešena
Split, 6. jul. Moštvo »Brodo-spasa« je danes po šestdesetur-nem delu pri reševanju nasedle potniške ladje »Vuk Karadžić« spravilo ladjo v normalen položaj. Kakor znano, je ta ladja 3. t. m. okoli 22. ure nasedla na poti z Reke v Zader na podvodni greben pri otoku Viru. Strokovnjaki so ugotovili, da ni utrpela večje poškodbe in da bo lahko čez nekaj dni zopet redno vozila na progi Reka—Dubrovnik.
__Straža do Soteske in gradnjo
prog Pragersko—Brežice—Novo mesto ter Podgora—Koper.
Kje so potrebne električne proge smo že omenili. Vsekakor bo treba desetletni načrt perspektivnega razvoja železniškega prometa v FLRJ bolje vskladiti s potrebami slovenskih železnic in njihovim pomenom v domačem in mednarodnem prometu. Letos v prvem četrtletju smo imeli na naših progah večje zamude kot lani v istem obdobju, okvare na lokomotivah so bile pogostejše, razen tega bi lahko našteli še več drugih negativnih in ne preveč razveseljivih pomanjkljivosti. Treba je omeniti predvsem to, da naše železnice v mednarodnem tovornem prometu le redkokdaj zadovoljivo opravijo svojo nalogo, kar se odraža v škodi, ki jo imamo zaradi tega v gospodarstvu. Iz tega vidika je treba planirati razvoj naših železnic in njihove potrebe.
Zasedanje se jutri nadaljuje.
J. K.
Nove pogodbe o off-shore naročilih
Beograd, 6. julija. Med ZDA in FLRJ so bile zaključene v Mannheimu tri nove pogodbe o dobavi municije po off-shore programu. Na osnovi tega programa bo jugoslovanska vojna industrija proizvedla za okoli 10 milijonov dolarjev municije. Sklenjena je tudi pogodba z jugoslovanska civilno industrijo, ki bo proizvajala sredstva za zveze v vrednosti okoli 201.000 dolarjev. Ta nova nafbčiia so sledila dosedanjim dobavam jugoslovanskih proizvodov po off-shore programu, ki so bile po ocenitvi ameriških predstavnikov izvršene uspešno in zadovoljive kakovosti. V jugoslovanskih gospodarskih krogih pričakujejo, da bo Jugoslavija do konca tega leta sprejela še nekaj naročil po off-shore programu. (Jugopres.)
60 milijonov dinarjev za turistične namene Slovenije
Ljubljana, 6. julija. Izvršni svet Slovenije je sprejel sklep o razdelitvi 60 milijonov dinarjev, ki jih je zvezni izvršni svet nakazal za pospeševanje turizma v Sloveniji. Največjo vsoto 17 milijonov dinarjev bo prejel glavni odbor Zveze borcev Slovenije za letovanje otrok padlih borcev, Planinski zvezi je namenjenih 12 milijonov, Turistični zvezi Slovenije pa 8 milijonov dinarjev. Več milijonov dinarjev bodo dobili Zveza prijateljev mladine za nabavo šotorov in druge opreme za otroške kolonije, nadalje Počitniška zveza, društvo za telesno vzgojo »Partizan«, Zveza športov, Združenje tabornikov in Zveza sindikatov Slovenije.
Ustanovljen je strokovni odbor industrije za izdelavo in predelavo kovin
V	dneh od 3. do 5. junija je bil v Mariboru važen sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 40 strokovnjakov s področja metalurgije z naših univerz, inštitutov, projektivnih zavodov, železarn, podjetij za strojegradnjo itd. Udeleženci so obravnavali vprašanja tehnologije jekla in ostalih kovin, uporabo jekla in ostalih kovin v naši industriji in vprašanje predpisov, ki bi zanje veljali. Ugotovili so, da je treba dvigniti kvaliteto jekel, ki jih proizvaja naša jeklarska industrija, zaradi pomanjkanja enotnih predpisov pa ie otežkočena ekonomična proizvodnja jekla in je tako naša predelovalna industrija večkrat prisiljena, da jeklo uvaža. Naša industrija je sposob-
Antiperonosporna služba
Poročilo za dne 5. julija 1954.
V	čer a; so se srednje dnevne temperature gibale med 14.90 C v Kapeli in 21.0« C v Podgradju, relativna vlaga pa med 65% v Zavrču in 95% v Svečini. V vseh vinorodnih predelih, razen okrog Ajdovščine, je deževalo. Največ dežja je padlo v Vipolžah (65.6 mm), najmanj pa v Dolnji Lendavi (0.9 mm).
Napoved: v okolici Ajdovščine,
Vipave, Gorice, Temnice in Sežane je pričakovati izbruh peronospore v noči med 8. in 9. julijem. Vinograde torej poškropite do četrtka zvečer.
Uprava hidrometeorološke službe, Kmet. raziskovalni in kontr. zavod
Žrebanje obveznic IL ljudskega posojila
(Popravek)
V listo amortiziranih obveznic n. ljudskega posojila, ki smo jo priobčili H- junija letos, se nam je vrinila tiskarska napaka. V H. odstavku, kjer so navedene številke obveznic (vseh serij), ki so bile amortizirane, je pravilno štev. 502 (in ne 503, kakor smo objavili v 6. vrstici tega odstavka).
na, da proizvaja kvalitetna
jekla, potrebna pa bi bila enotna organizacija, ki bi povezala in uredila te probleme, ki se pojavljajo v metalurški in kovinsko-predelovalni industriji. Zato so sklenili ustanoviti posebno telo: strokovni odbor industrije za izdelavo in predelavo kovin, ki bo v tesnem sodelovanju z zvezno Trgovinsko zbornico proučeval vsa pereča vprašanja. Posebne strokovne komisije tega odbora bodo kmalu pričele z delom, sodelovanje v njih pa bo zasnovano na najširši podlagi, saj bo število članov neomejeno in bodo lahko sodelovali različni zainteresirani tovariši in podjetja. Udeleženci sestanka si obetajo od tega posvetovanja bogatih sadov.
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Bežigrad javlja žalostno vest, da je umrl njen član
VAL0 BRATINA
umetniški vodja - režiser
Požrtvovalnega, vztrajnega in nesebičnega sodelavca bomo spremili k počitku v četrtek, dne 8. t. m. ob 17. uri z Žal na pokopališče.
Slava njegovemu spominul
DPD »Svoboda« Bežigrad
Za vedno nas je zapustil v 71. letu starosti naš
naj dražji, nepozabni mož, oče in tast
FRANC KOGOVŠEK
posestnik in bivši gostilničar pri »Kovaču« v Dravljah
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v četrtek, 8. VII. 1954 ob 16.30 uri iz hiše žalosti na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, Dravlje, 6. julija 1954.
Žalujoči: žena Marija, sinova Franci in Albin, hčerki Mici in Ani, zet Stanko in snaha Anica ter ostalo sorodstvo.
V' {,&<•■>	5*/

"T-
CHUSCHILL SKLICU VLADO
do god4zo\i Sueški problem
Po poročilih iz Londona in Kaira bo britanski veleposlanik v Egiptu Stevenson te dni predložil egiptovski vladi nov britanski načrt za rešitev egiptovsko-britanskega spora o Suezu. Kakor sodijo, je ta načrt rezultat Churchillovega tveekenda v ZDA, kjer so prav tako ali pa še bolj zainteresirani na rešitvi tega dolgotrajnega spora, o katerem so bila v .preteklem oktobru prekinjena pogajanja zaradi pravzaprav nevažnih vprašanj. Velka Britanija je tedaj zahtevala, taaj bi tehniki, ki bi ostali v coni Sueškega prekopa zaradi vzdrževanja naprav, nosili uniforme, s čimer se egiptovska vlada ni strinjala, kakor se tudi ni strinjala s preveč nedoločno formulacijo glede vrnitve britanskih čet v cono Sueškega prekopa pa v primeru napada na katero od »dežel Srednjega vzhoda«. Egipčani, ki so že privolili na to klavzulo, so kasneje zahtevali, naj bi bile točno določene te »dežele« ter se uprli vrnitvi britanskih čet v primeru napada na l určijo.
Po novem načrtu, o katerem so se Britanci sporazumeli z ZDA, naj bi evakuacija britanskih čet
—	v coni Sueškega prekopa je okrog 80.000 britanskih vojakov
—	trajala dve leti, egiptovska vlada pa bi sama najela strokovnjake za varovanje naprav, v primeru napada na katero od držav Srednjega vzhoda pa bi Egipt dal zaveznikom na razpolago bazo v Suezu.
Vzroke za obnovitev pogajanj in rešitev spora lahko najdemo v vseh treh zainteresiranih deželah: v Egiptu, Veliki Britaniji in ZDA. Egiptovska vlada bi si z rešitvijo tega spora utrdila svoj položaj, ki ni preveč trden, hkrati pa bi se afirmirala tudi v Arabski lig:. Za Veliko Britanijo je vzdrževanje čet v coni Sueškega prekopa zaradi egiptovske ekonomske blokade in nenehnih incidentov — v letu 1953 jih je bilo 711, v prvih treh mesecih t. I. pa 423 — vedno težavnejše. ZDA pa bi rade čimpreje spravile pod streho obrambni pakt Srednjega vzhoda, kar pa ni-mogoče, dokler m rešeno sueško vprašanje, kajti Egipt ni pripravljen sodelovati v nobeni obrambni organizaciji, dokler se Britanci ne umaknejo iz Sueza. T o so vzroki, diplomacija pa je opravila svoje: Egipčani s svojo propagando za nevtralnost arabskega sveta ter s koketiranjem in gospodarskim sodelovanjem s Sovjetsko zvezo, ZDA pa s prekinitvijo gospodarske pomoči Egiptu, ki brez nje ne more izpolniti svojih gospodarskih načrtov. Kaže torej, da se sueško vprašanje približuje rešitvi, vprašanje pa je, če se ne bo s tem še bolj zaostril arabsko-izraelski spor, v katerem se namerava po izjavah egiptovskih državnikov, Egipt bolj angažirati, čim se bodo umaknili Britanci.
V Londonu pričakujejo važne sklepe
Eden bo odpotoval v Ženevo? — Na sestankih vlade bosta Churchill in Eden podrobno poročala o washingtonskih razgovorih
London, 6. jul. (Tanjug). — Predsednik britanske vlade Winston Churchill je sklical dva sestanka britanske vlade. Eden bo jutri, drugi pa v četrtek. Churchill je z ladje »Queen Elisabeth«, ki se vrača domov, telefoniral v predsedstvo vlade, naj obvestijo člane vlade o jutrišnjem sestanku.
Kakor se je zvedelo, bosta predsednik Churchill in minister Eden na teh sestankih podala popolno poročilo o razgovorih s predsednikom ZDA Eisenhowerjem in ministrom za zunanje zadeve Dullesom v Wa-shingtonu ter razgovorih z visokimi kanadskimi državniki.
Nocoj se bo predsednik Churchill sešel z ministrom za finance Buttlerjem, ki ga je med njegovo odsotnostjo nadomeščal.
Ko Je prispel v pristanišče Southhampton, je predsednik Churchill izrazil upanje, da wa-shingtonski razgovori ne bodo imeli samo neposrednega učinka, pač pa bodo vplivali tudi na več
Pobuda za ustanovitev
evropska kmetijske skupnosti
Pariz, 6. jul. (AFP). Zastopniki 17 zahodnoevropskih držav so se zbrali v Parizu, da bi proučili možnost ustanovitve evropske kmetijske skupnosti. Ce bo prišlo do kmetijske skupnosti, bi najprej določili skupna tržišča za žito, sladkor, tobak, sadje, zelenjavo, meso, mlečne izdelke in les. Namen organizacije bi bil, da bi podpirala razvoj kmetijstva in skrbela za redno preskrbo potrošnikov in zanesljivo tržišče za kmetijske pridelovalce.
Jordanija prosi za pomoč
Aman, 6. jul. (Reuter). Jordanski kralj Husein je prosil ostale arabske države za moralno in finančno pomoč zaradi »izraelske agresije«. V sporočilu navaja izraelske napade na jordanske meje ter pravi, da Ima Jordan »omenjene možnosti, da bi sam . še kaj dolgo vzdržal te napade«.'
Razgovori o obrambnem za jugovzhodno
dogodkov v prihodnosti.«: V vsakem primeru, je pripomnil, ni nobena stvar bolj važna kot resnično in trajno prijateljstvo med Veliko Britanijo in ZDA.« Churchill je potrdil, da je storil vse, da bi dosegel trden sporazum z ZDA. »Napačno bi bilo misliti, je dodal, da se da storiti vse naenkrat.«
Predsednik Churchill je takoj odpotoval v London.
V Londonu pričakujejo, da bosta predsednik Churchill in minister Eden ta teden sprejela nekaj važnih sklepov o zunanji politiki. V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve nočejo ničesar povedati o načrtih, ki jih ima Eden po vrnitvi v London. V neuradnih krogih, ki so blizu zunanjemu ministrstvu, poudarjajo, da je Edenov odhod v Ženevo neogiben. Glede nemškega vprašanja ne pričakujejo kakih posebnih korakov, dokler skupina angloameriških strokovnjakov,
ki zaseda v Londonu, n« bo
opravila svojega dela. Na vprašanje, če Franclji vsak dan pošiljajo poročila o razgovorih, je zastopnik britanskega ministrstva odgovoril, da to ni potrebno in da pošiljajo poročila po potrebi.
Kakor trdijo v Londonu, bodo prvi opravek Edena, ko bo prišel v London, pogajanja z Egiptom. Do obnovitve pogajanj bi utegnilo priti prihodnje tedne.
Kriza tržiške ladjedelnice
hromi Goriško
Trst, 6. julija (Tanjug). Krajevno združenje industrijcev Je ugotovilo, da kriza ladjedelnice v Tržiču, ki je sestavni del tržaških ladjedelnic, zelo kvarno vpliva na vse gospodarske panoge goriške pokrajine. Vsi doki tržiške ladjedelnice so že davno prazni, ker ne grade nobene nove ladje.
Ena izmed posledic krize je, da je v goriški pokrajini okrog 13.000 brezposelnih, se pravi okrog 10"/» vseh prebivalcev. Združenje industrijcev računa, da se bo število brezposelnih povečalo, možnosti za zaposlitev nove delovne sile pa ni.
Pariz, 6. jul. (Tanjug). Francoska vlada Je danes sprejela ukrepe za zavarovanje francoskega ekspedicijskega korpusa v Indokl ni, ki po vesteh, ki so prodrle za dnje dni v francosko Javnost, vsaj za sedaj ne obsegajo pošiljanje n ovih kontingentov. Čeprav po seji vlade ni bilo objavljeno nikako uradno sporočilo, se je v dobro obveščenih krogih zvedelo, da na meravajo zavarovati ekspedicijski korpus s četama, ki so že tam in razen v skrajni sili nimajo nam ena vpoklicati nove kontingente. Ekspedicijski korpus hi zavarovali tako, da bi mogel vzdržati eno rebitnd prvi napad na francosko-vietnamske položaje v tonkinški delti. Na sliki: arnik francoskih čet v ustju Rdeče reke. S koncentracijo razpoložljivih sil na občutno zmanjšanem ozemlja francosko poveljstvo upa, da bo moglo vzdržati napad Ho Si Minhovih čet.
Sestanek ob meji
Tokio, 6. julija (AFP). Kakor enak z enakim sestal s kitajskim niti z dosedanjo francosko pod-sporoča radijska postaja Peking, premierom nekje ob meji. Glede tiko v Indokini, je Ču En Laj base je kitajski minister za zunanje na dosedanjo prakso v vzhodnem je obrazložil svoje poglede za rt-
Po aretaciji dr. Lohije
zadeve Ću En Laj sešel s Ho Si satelitskem svetu, kjer je bil v Minhom v bližini kitajsko-viet- odnosu do Sovjetske zveze usta-namske meje. Govorila sta o indo- Ijen običaj, da se vzhodnoevrop-kitajskih problemih. Ču En Laja ski, severnokorejski in celo kitaj-je spremljal vietminški veleposla- ski vodilni možje sestajajo s so-nik v Pekingu Hoang Van Hoan. vjetskimi prvaki edinole v Moskvi,
paktu
Azijo
Kitajska
trgovina
Med veliko kitajsko delegacijo, ki je prišla na konferenco v Ženevi, je tudi namestnik ministra za z--nanjo trgovino Laj Jen Min, ki je ostal v Ženevi tudi potem, ko je odpotoval v Indijo šef kitajske delegacije premier in zunanji minister Ču En Laj. Laj Jen Min se ves čas konference sploh ne zanima za probleme, ki so na dnevnem redu, temveč se posveča tamo kitajski trgovini.
Zanimivo je tudi to, da ima minister Laj Jen Min na tiskovnih konferencah za pravilo sovjetskega bloka izjemno stališče, ker nima za seboj običajnih svetovalcev, temveč da sam načenja vprašanja, ki spadajo v njegovo področje. Ze na prvi tiskovni konferenci je poudarjal, da ;Kitajska, ki ima nad J 00 milijono prebivalcev, želi čim ožje sodelovati z Evropo in da je kot tako močna in velika država tudi važen faktor v mednarodnem gospodarstvu.
Kitajski minister je imel posebna posvetovanja s predstavniki raznih držav in videti je, da so najbolj uspeli njegovi razgovori z britanskimi predstavniki. Ha Kitajskem so že britanske gospodarske delegacije in v Ženevi so se dogovorili tudi o obisku kitajske gospodarske delegacije v Veliki Britaniji.
Laj Jen Min pa ima razgovore Je z zahodnonemškimi, francoskimi in italijanskimi gospodarstveniki in kakor sodijo politični opazovalci, potekajo taki razgovori uspešno, čeprav o vseh primerih Je ni bilo ugotovljeno, s čim bo Kitajska vračala ali plačevala najrazličnejše industrijske dobave. Ves nastop Laj Jen Mina v Ženevi pa kaže, da si LR Kitajska utira samostojno pot, kar se tiče ne samo njene industrializacije, temveč tudi njene preskrbe. Kitajska trgovina postaja tako tudi brez konferenčnega sporeda vazno mednarodno vprašanje.
Attlee poide tudi
v Avstralijo
London, 6. jul. (AFP). Vodja laburistične stranke element Attlee je sprejel povabilo, naj bi po potovanju na Kitajsko obiskal tudi Avstralijo in Novo . Zelandijo. To bo storil sredi •aptombrm.
Washington, 6. Jul. (Reuter).
V. diplomatskih krogih se je zvedelo, da se bodo ta teden v Washingtonu začeli anglo-ameriški razgovori o obrambnem paktu za jugovzhodno Azijo. Razgovori so posledica sestanka med britanskim predsednikom Churchillom In predsednikom ZDA Eisenhowerjem, na katerem sta sklenila pospešiti izdelavo načrta za obrambo držav jugovzhodne Azije. Pri razgovorih bodo sodelovali za-stopniki britanske vlade in ameriškega ministrstva za zunanje zadeve.
lÄPi«
New Delhi, 6. julija. (Tanjug). Aretacija generalnega sekretarja socialistične stranke dr. Ra-manohara Lobije je vzbudila oster odziv članov njegove stranke. Drugi generalni tajnik stranke Ašok Mehta je obsodil njegovo aretacijo, ki je bila izvedena na podlagi zloglasnega zakona o »posebnih pooblastilih«. Ta zakon so še 1932 izdali Britanci, da bi zatrli indijsko nacionalno gibanje. Mehta je obtožil pokrajinsko vlado države Utar Pradeš, ker se ne ozira na nezadovoljstvo ljudstva ob aretaciji nad 1.500 članov socialistične stranke. Pozval je vlado, naj ne izkuša predolgo potrpljenja ljudstva in socialistične stranke.
Iz glavnega mesta države Utar Pradeš se je zvedelo, da Je vodstvo socialistične stranke pozvalo nižje organizacije, naj pošljejo čimveč ljudi v Faruuha-
Biike pri Hanoju
Hanoj, 6. jul. (AFP). Francoska letala so danes zmetala nad 500 ton bomb na vietminške položaje, 50 km jugovzhodno od Hanoja, da bi preprečila koncentracije Ho Si Minhovih sil. Zvedelo se je, da ima general Giap na tem področju 6 divizij, ki se pripravljajo za napad na Hanoj z juga. Padec Hung Jena, ki leži v tem področju, bi pomenil velik udarec za novo francosko obrambno črto in bi precej otežkočal obrambo Hanoja. Na dohodih v Hanoj naglo grade nekaj kilometrov utrdb. Dela so nekoliko ovirana zaradi čadalje večjega navala beguncev, katerih število je že doseglo več tisoč. Vietminške sile medtem nadaljujejo z vznemirjevalnlml operacijami na odseku 24 km severovzhodno od Hanoja.
■HBiB - r	- m;
bed, kjer Je zaprt dr. Lohija, in organizirajo množične proteste. Izvršni odbor indijske socialistične stranke se bo zbral 10. julija v Laknau In proučil nastali položaj.
Ču En Laj je prispel danes popoldne skupno s Hoanom v Peking.
Kar na prvi pogled pade v oči je okoliščina, da Ho Si Mink ni šel v Peking, marveč da se je kot
Trenja med Washingtonom in Parizom
ameriški list o vzrokih slabih odnosov med Francijo ‘in ZM
New York, 6. jul. (Tanjug). Republikanski »New York Herald Tribune« piše, da so se v zadnjem času francosko-ameri-ški odnošaji tako poslabšali, da »ni več iskrenega sodelovanja med obema vladama«. Časopis izraža upanje, da je to stanje začasno, čeprav je francosko stališče vzbudilo zaskrbljenost v ZDA. V Washingtonu navajajo 3 stvari, ki zaostrujejo ameriško-francoske stike: Franciji zamerijo, ker ni obvestila
Veliki pomorski manevri Atlantskega pakta
London, 6. jul. (Tanjug). — Od 16. do 25. julija bodo v Ro-kavskem prelivu veliki pomorski manevri sil Atlantskega pakta, v katerih bodo sodelovale pomorske enote Belgije, Francije, Nizozemske, Velike Britanije, Norveške in ZDA. Napadalne letalske sile bodo sestavljene iz enot britanskega pomorskega letalstva in zavezniških letalskih sil v Evropi. V pomorskih manevrih bo sodelovalo okrog 20 rušilcev, 45 mi-nopolagačev ln druge bojne ladje držav članic Atlantskega pakta.

Jugoslovanska tovorna ladja »Zadar« edini gost praznega tržaškega pristanišča.
ZDA, da namerava umakniti svoje čete iz južnega dela ton-kinške delte. ZDA tudi niso bile obveščene o tajnih razgovorih med Mendesom Franceom in Ču En Lajem v Bernu, kar bi se bilo prej, »ko je bilo med njima popolno zaupanje«, vsekakor zgodilo. Končno Američanom ni znano, kaj namerava Francija storiti glede evropske obrambne skupnosti.
Glede na poročila, po katerih bi moralo v kratkem priti do sestanka med Eisenhowerjem in Mendesom Franceom, sodi »New York Herald Tribune«, da so ti glasovi prezgodnji in da sedaj ni neposredne verjetnosti za ameriško-francoske razgovore najvišjih predstavnikov.
Seja o Indokini v Ženevi
Ženeva, 6. jul. (AFP). Danes je bila v Ženevi 21. ožja seja o indokitajskem vprašanju. Prihodnja seja bo v petek, 9. julija ob 15. uri.
Delegati 9 držav so danes nadaljevali razgovore o mehanizmu, ki bi nadziral premirje v Indokini. Glavna vprašanja, o katerih so danes govorili, so bila sestava in določitev dolžnosti nevtralne komisije za premirje ter vloga, ki naj bi jo imela predlagana mešana komisija v Vietnamu, Laosu In Kambodži.
Tan Fleet predlaga vojaško zvezo 8 Cangkajškom
Tajpeh, 6. jul. (AFP). Posebni odposlanec predsednika ZDA general Van Fleet je izjavil pred odhodom v Hongkong, da bo ameriški vladi predlagal, naj bi sklenila vojaško zvezo s Cangkajškovo vlado na Formo-zi. Ni hotel ničesar povedati o razgovorih, ki jih je imel med 8-dnevnim bivanjem na For-mozi š kuomintanškimi osebnostmi.
Manila, 6. jul. (AFP). Davi je general Van Fleet prispel v Manilo, glavno mesto Filipinov. V Manili bo ostal 4 dni, že danes pa se bo sešel z ministrom za obrambo in visokimi vojaškimi funkcionarji.
je tokratni sestanek ob meji le novost. Morda so temu vzrok zadnji dogodki v Indokini, ki Ho Ši Minhu ne dovoljujejo niti krajše odsotnosti, mogoče pa je tudi, da je to le demonstrativni poudarek njegove neodvisnosti od Pekinga.
Sicer pa, naj bo tako ali drugače, ta okoliščina ni toliko po-mebna, kolikor je važen sam rendez-vous med voditeljem Vietmi-na in predsednikom vlade ter zunanjim ministrom LR Kitajske. Ta sestanek je pravzaprav logično nadaljevanje tiste samostojne in uspešne aktivnosti, ki jo je razvil Ču En Laj zadnje dni v Ženevi, nadaljeval v Bernu in potem še v New Delhiju ter Rangunu, aktivnosti, ki se je predvsem sukala okoli indokitajskega vprašanja. Novemu predsedniku francoske vlade Mendès Pranceu, ki dejansko kaže, da namerava preki-
šitev indokitajskega vprašanja, slišal je dalje mnenje Nehruja, katerega glas je v azijskih problemih precejšnjega pomena in se sestal še z zunanjim ministrom Burme U Čo Njenom. Zaključke svoje aktivnosti je sedaj posredoval Ho Ši Minhu.
Kakšni bodo rezultati sestanka ob vietnamsko-kitajski meji? Če je mogoče verjeti tistim vestem, ki so govorile o optimizmu Men-dčs Prancea po sestanku v Bernu in podobnim portčilom o uspehih obiska v New Delhiju in Rangunu, potem je'enako mogoče upad tudi na pozitivne rezultate razgovora med Ču En Lajem in Ho Ši Minhom. Kajti konec koncev, rok za dosego premirja, ki ga je sam sebi postavil Mendes France, počasi poteka, 20. julij se bliža in čas bi bil, da se v prizadevanjih za dosego miru pokaže kaj več, kakor pa se je doslej, kljub nekaterim nespornim uspehom, pokazalo v Ženevi ali na pogajanjih v Indokini. Da bi do tega prišlo, pa je odvisno ne samo od ene, marveč od obeh strani.
Ansambel „Kelta FadebaM bo gostoval
S predvajanjem izvirnih narodnih plesov in pesmi afriških črncev je ansambel žel velike uspehe po vsej Evropi
Beograd, 6. Jul/ (Tanjug). — Znana skupina Črncev — ansambel narodnih plesov in pesmi »Kelta Fadeba« iz Afrike bo ta mesec priredila v naši državi dvotedensko turnejo. Koncerte bo imela na Reki, v Splitu, Zagrebu, Skoplju, Beogradu in Ljubljani in bo predvajala izvirne narodne plese in pesmi afriških Črncev.
Ansambel »Keita Fadeba« je Imel doslej mnogo uspelih koncertov v mnogih državah. Samo v Franciji, Švici, na Danskem, Švedskem in Norveškem in v Nemčiji je priredil koncerte v nad 110 mestih in večjih krajih. Njegove koncerte so
Oviia za sporazam o perzijskem petroleju
Teheran, 6. jul. (Reuter). — V pogajanjih v Teheranu med zastopniki mednarodnega petrolejskega konzorcija in perzijske vlade je glavna ovira še vedno upravljanje nacionalizirane petrolejske industrije. Dokler ta poglavitni problem ne bo rešen, se ne bodo mogli lotiti manj važnih vprašanj. Bistvo nejasnosti je v tem, če naj bo tehnični odbor, ki bi imel nalogo voditi petrolejsko industrijo, odgovoren mednarodnemu petrolejskemu konzorciju ali perzijski vladi in medžlisu. Po izjavi britanskega zastopnika se uspešno nadaljujejo pogajanja o odškodnini za nacionalizirano premoženje angloiranske petrolejske družbe.
doslej posnele televizijske družbe v Parizu, LUlu, Bruslju in Kodanju, skoraj vsi člani ansambla pa so sodelovali v umetniškem filmu »Carrousel fan-tastique«, ki je dobil letos prvo nagrado na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.
Portugalski pritisk v Goi raste
New Delhi, 6. jul. (IIS). Ko komentira položaj v portugalski posesti Goi, piše današnji »Times of India«, da se istočasno z naraščanjem narodnega gibanja za priključitev tega ozemlja Indiji veča tudi pritisk portugalskih oblasti. Zaradi zastrupljene gonje po zatiranju, ki so jo začele portugalske oblasti v Goi, je postal položaj resen. Ko omenja ojačen j a, ki so bila poslana na otok Dije v Goi, izraža časopis mnenje, da utegne priti do resnih posledic in meni, da bi Portugalska storila prav, če bi sprejela prijateljsko roko, ki jo nudi Indija.
\ nekaf vrstah
Casablanca, 8. Jul. (AFP). Vojaško sodišče v Casablanci Je sinoči izreklo 6 smrtnih kazni v tako Imenovanem procesu »črne roke«. Osemnajst oseb je bilo obsojenih na prisilno delo, več pa na kazen zapora.
Tunis, 6. jul. (Reuter). V spopadu z oboroženimi tuniškimi nacionalisti so bili včeraj blizu Gafse v južnem Tunisu ubiti 1 francoski poročnik in 2 maroška vojaka, 6 oseb pa je bilo ranjenih. Ubitih je bilo tudi 7 tuniških nacionalistov. Bitka je trajala več ur.
Poplava iredentizma
»Izzvali bomo val Iredentizma, tako, da ne bo miru v Evropi«.
(izjava demokrščanskega senatorja Bettlola.)
Inštitut za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu je pretekle dni Izdal novo dokumentarno knjigo o naših krajih ob Jadranu in sicer Iva Mihoviloviča: »Italijanska eks-panzionistična politika nasproti Istri, Reki in Dalmaciji (1945— 1953).« Avtorju ni manjkalo gradiva o tem novem iredentističnem delovanju v Italiji, težavo Je Imel le z izbiro.
O italijanskem Iredentizmu pred prvo svetovno vojno je izšla cela kopa knjig, v katerih se mali in veliki junaki iredentističnega rovarenja hvalijo s svojimi akcijami proti bivši podonavski monarhiji. Francesco Salata, A. Sandona In drugi, so šli kot znanstveni zastopniki takratne zmagoslavne Italije na Dunaj kopat po arhivih Ballplat-za za diplomatsko korespondenco glede Iredentističnih sporov med Italijo in Avstrijo. Iz do-fedaj objavljenega materiala je
razvidno, da so se takratne italijanske vlade Crispija, Giollit-tija in drugih držale še precej daleč proč od aktivnega podpiranja iredentističnih krogov in so le posamezni člani italijanskih kabinetov skrivaj sprejemali v svojih stanovanjih iredentistične ubežnike in agitatorje, da so precejšnjo potuho dajali iredentistom večni kalilci miru — generali italijanske vojske in da so le mali sekretarčiči italijanskih konzularnih zastopništev v Avstriji (kot n. pr. Carlo Galli, dokler je še bil vice-konzul v Trstu in še preden je postal ambasadorska ekscelenca na dvoru v Beogradu) režirali romantične iredentistične nastope, seveda zmeraj z neogibnimi trikolorami.
Novi povojni italijanski Iredentizem uganja svoj ekspanzionizem proti Jugoslaviji brez sramežljivosti, odkrito, in kuje celo iz tega kapital za vse italijanske politične stranke od skrajne desnice do skrajne levice. Avtorju ni bilo treba iska-
ti materiala po arhivih* ln dokazovati ekspanzionistične težnje Italije na vzhodno jugoslovansko obalo iz nekih nejasnih namigavanj v uradnih in neuradnih publikacijah. Ne, Iredentizem je danes v Italiji uradna patriotična čednost, kateri strežejo vsi, od predsednika države, predsednika vlade, ministrov, generalov z eno, dvema in tremi zvezdicami, pa do zadnjega karabinjerskega brigadirja nekje na Krasu ali pa v kaki zapuščeni obmejni vasi v Beneški Sloveniji. V državni proračun ni treba stavljati kamufliranih postavk za podpiranje iredentističnih organizacij. Kot navaja avtor, se le-te same hvalijo z milijonskimi denarnimi podporami od strani države. Ni potreba napisati zastonj niti ene vrstice o večnih pravicah Italije do Snežnika, Postojne, Kotorja: vse plača Italijanski davkoplačevalec.
Začetna matica iredentističnega snovanja v povojnem obdobju je bil »Centro Studi Adriaticu. Visokozvenečl naslov centra o nekih jadranskih znanstvenih proučevanjih temelji le na prepisovanju starih Italijanskih
dalmatinskih Iredentističnih programov in pa na desperadorskih časniških izlivih bivših fašističnih funkcionarjev po vseh naših krajih. Italijanski uradni krogi se zaradi protestov po jugoslovanskih listih sicer otepajo so-rodniških vezi s tem prismojenim Centrom, ki potiska jugoslovanske meje na Dinare in pridiga križarske vojne proti naši državi in Balkanu, toda luksuznih prostorov v vladni palači »Vittoriano« v Rimu v »Istituto di risorgimento«, pa le ne odpovedujejo tem »znanstvenikom« in njihov šef Umberto Nani z vsem svojim »znanstvenim« štabom prejema za svoje delo kar naprej nagrade, ki pritekajo iz milijardnih fondov za »Ustanovo v pomoč beguncev iz Dalmacije in Julijske Krajine«.
Za mir na Jadranu in tem delu Južne Evrope je posebno vznemirljivo dejstvo, da italijanska vojska ni samo prežeta z iredentističnim duhom, temveč da mnogi generali dajejo ton ln še povečujejo s svojimi govori že itak napeto razdražljivost na neprestanih iredentističnih manifestacijah. Neprestano se odkrivajo po vsej Italiji neki Ire-
dentistični spomeniki, blagoslavljajo neki oltarji in kapele, ki naj bde nad jadranskimi valovi, se prižigajo neke večne luči, prenašajo neke žare, razstavljajo sumljivi kraški kamni in povsod grme pri teh procesijah govori italijanskih generalov. Celo tisti znameniti Centro Studi Adriatid ni brez pol ducata odsluženih, zaslužnih ln aktivnih generalov. V divizijskih in armijskih centrih v bližini jugoslovanske meje pa se nobena večja vaška ln mestna šagra ne more vršiti brez zgodovinskega govora kakega generala motorizirane divizije »Mantova« ali pa »Ariete«. Avtor razsipa dokumentarni material tudi o tem, kako razne veteranske vojaške organizacije kultivirajo s posebno pozornostjo in skrbjo naj-hrabrejši iredentizem in niti ne zamižijo takrat, ko postavljajo meje Italije nekje na Bitoraju za Sušakom ali pa nekje na hercegovski meji.
Avtor je zaključil svojo nad dvesto strani debelo knjigo dokumentacij ob koncu leta 1953, za časa Pellovih manevrov. Toda v prvem polletju 1954 se Je ekspanzlonlstdčnl iredentizem še
bolj razbohotil in ponuja svoj napadalni propagandni material za novo knjigo o tej nevarni bolezni Italije. Posebno v Trstu, v senci Zavezniške vojaške uprave, ki si pri odhajanju iz Trsta pere svoje pilatovske roke, brstč in poganjajo pod slapom nepresušnih denarnih virov »Urada za obmejne pokrajine pri predsedništvu italijanskega ministrskega sveta« venomer nove revije, brošure ia knjige na vseh mogočih jezikih. Tržaški občinski svet, tržaške italijanske stranke, vsi vodilni Italijanski ljudje v Trstu sploh ne govore drugače kot v strogo iredentističnem žargonu.
Ce se bliža rešitev tržaškega vprašanja in s tem vendarle mogoče tudi vzpostavitev boljših odnosov med obema državama na Jadranu, med Jugoslavijo in Italijo, sl novega obdobja na tem delu sveta ni mogoče drugače zamisliti, kot da nekdo v Italiji zajezi z močno roko vse te divje, uradne in neuradne hudournike iredentizma. Ogromno škodo so že napravili. Preprečiti je treba vsaj splošno katastrofo.	A. Rejen
[ 4 str. 7 SLOVANSKI POROČEVALEC 1 ST. 158. - 1. julija 1954 5J
OB DNEVU VSTAJE SRBSKEGA NARODA	v
MOST NAD ČASOM
Kako so v imenu življenja junaško umirali
C
KIJLTUBBil BAI6LKDI

LJUBLJANSKI FESTIVAL
Tri gledališke predstave na prostem
V miru stoletnih gozdov, na brezpotjih Vičeva, Košura in Tjentišta, v globokih strminah sotesk, nad divjim tokom Sutjeske, v zelenju in sivini, v mračnem in sončnem okrilju divje narave — tam je most.
Most, zgrajen za potomstva.
Most, ki spaja Včeraj in Jutri.
Most tisočerih junaštev in popolnega prezira smrti.
Most, ki je zgodovina in kažipot.	.
Njegove stebre je utemeljila slava v trenutkih svojega naj-večjega izraza.
Njegove temelje je postavljal človek, ki je šel v smrt v imenu, življenja,
Njegove loke nad prepadi vojne in smrti je izprožila vera v svobodo.
To je most nad časom, nad sotesko reke, ki ni več reka, temveč najčistejša zgodovina, to je težka tragedija Sutjeske in Pete ofenzive.
Tu je izgubljen najpogumnejši med pogumnimi — Savo Kovačevič.
Tu so padli gimnazijci, fantje in dekleta, noseč v očeh vrste šolskih klopi in bele črke na črni podlagi razredne table.
Tu so krvavele mlade delavke in umirali mladi delavci, katerih srca so slišala klic Revolucije.
Tu so umirali kmetje. Nad to dolino, katere njive je iz-brazdala vojna, se je končalo njihovo tegobno in žalostno življenje.
Tu se je proslavila vsa Jugoslavija, vse matere, vsi domovi.
Tu, na Sutjeski...
*
Dolgo sem stal nad to legendarno vodo in molče zrl v njen razpenjeni tok.
Nisem poslušal pripovedovanj kmetov, samo slutil sem, da so tiho žuboreli potoki besed mimo mene. In vedel sem, da so govorili o vojni, ki se je vsi-drala v njihove duše in v njih ostala.
Zaman sem se trudil, da bi videl davne stopinje. Ni jih več. Le kje so? Glej, zdaj jih vidim!
Stopinje izginjajo v zeleni, mehki blazini pašnikov in vidim nogo, postavo in lik človeka, malce zgrbljenega pod bremenom »Šarca«. Odhaja v strmino. Bombe treskajo in planina buči, ranjene smreke se valijo navzdol in zemlja bruha v višino. Postava se sklanja, »Šarec« se jezno oglaša. Zrak je poln jeklenih drobcev, jeklenih brenčečih drobcev. Zamolklo detonirajo težke mine_____ Pro-
letarske kolone zasedajo položaj — Lačni, od težkega pohoda izčrpani ljudje, vročičnih oči, ki gorijo od nespečnosti___
Vzpenjam se z naprej nagnjenim telesom in obstanem. Ozrl sem se po dolini. Vitka in močna pastirica si je pod menoj vrgla na pleča snop sočne trave.
A,	kaj! To je dekle — vojak. Savina bolničarka je, ki je jurišala skozi ognjeno zaveso in prav takrat, ko je dosegla kritje, zaslišala besede:
»Dekle, odvleci me_____«
Kri mu je bruhnila iz prsi, razdejanih od minskih drobcev.
O,	dve mladosti____
*
Slabotno dekle je nosilo fanta — borca. Nosilo ga je skozi dež izstrelkov, skozi . grmičje ognjenih rož, ki so se razcveta-le okrog nje.
Oba sta padla.
Snajperski strel je ugasnil dve mladosti. Tu, nad Sutjesko __
*
Nalahno sem se sklonil in razgrnil gnilo listje. Razbrskal sem nagnite vejice, ki so se lepile za prste. In dvignil sem k očem gladko, belo lobanjo.
Človek.
Brezimni nekdo je prišel čez
most nad časom — nem in
skrivnosten.
Kdo je bil? Česa se je veselil? Za koga so cveteli njegovi nasmehi? Kje ga je dohitela smrt? Katera misel je zadnja ugasnila tu, med praznima očesnima votlinama?
Morda je bil to tisti hitri mitraljezec, tisti Krajišnik, čigar strojnica je besno sekala navzdol. Ne, to ni bil on. Gotovo je prebil obroč. Z rafali si je skrčil pot skozi obroč.
Da ni fant, iz čigar prsi je bruhnila kri? Ali dekle, ki ga je hotelo odnesti? Morda, morda. Marsikdo bi lahko bil. Zakaj bi ne bil?____
Spustil sem lobanjo na suho praprot, previdno, z notranjim občutkom, da sem vznemiril tisti davni pokoj, daljni, večni mir.
Kosti.
Povsod naokrog.
Belijo se iz zelenih strani.
Gozd, cvetoč od kosti.
Vedno pogosteje — kosti, kosti, kosti...
In tu — skupina. Nedotaknjena okostja. Tri, pet, osem, deset ... Kakor je padla preproga letalskih bomb, tako je pobila vse te, ki zdaj počivajo v senci dreves.
Ničesar več ni tu v grmovju, ničesar, razen kosti. Razmetane po gozdu že polno desetletje, ležijo kakor pretresljivi spomeniki, impresivnejši in mogočnejši od kakršnekoli človeške stvaritve.
Deset metrov dalje — šlem. Nemec. Tu je ostal, v tuji zemlji. Na mrtvi straži. Ali na večni. Zdaj pripoveduje povest o tem, kako visoka cena je bila tu plačana za vsako stopinjo zemlje.
Njegovi tovariši ga niso več mogli odnesti. Kako mu je bilo ime? Heinrich, Gerhard ali Johan? Je imel otroke ali starše, tam daleč, v deželi kljukastega križa? Zaman so ga pričakovali domov. Ostal je tu, kjer je ubijal in požigal.
*
Dalje sem šel skozi gozd, ne da bi izbiral pot. Gotovo je vodila k pravemu cilju. Vodi tjakaj, kjer so se brigade, izkr-vavljene in zdesetkane, v nezadržnem jurišu prebile v življenje, v bodočnost.
Ne izbiram poti in nikogar ne vprašam za smer; juriš je pustil kažipote. Zdaj jih sle-
dim.	Sledim stopinje smrti.
Okrog sebe vidim ljudi. Ljudi v viharju bitke, v zmagi, v smrti. Vidim ljudi, ki jurišajo. Vidim jih, kako padajo r. obrazi na zemljo. Vidim, kako brizga z njih kri, od katere dobiva listje zamolklo barvo. Poslušam grmenje boja. Slišim pesem in slišim krike. Vse se zliva in lebdi nad bojiščem.
»Naprej, tovariši ...«
Val za valom.
Vrste, ki jih ni mogoče zadržati.
Divjajo skozi gozd in se bijejo. Sejejo mrtve.
*
Rdeči potočki krvi nosijo odpadlo, suho listje.
»Tovariš, nesi me_____«
Tisoči stopinj puščajo sledove po gozdu.
»Juriš, juriš, tovariši__«
Trinajsti dan junija 1943. leta.
Nebo se 'je prelomilo. Ure in ure dolgo lije iz sivega, turobnega neba. Nizki oblaki se trgajo ob krošnje prastarih borov, veter trga vejevje in lomi mlade vejice.
*
Sredi tega divjanja narave stoji človek — strašnejši in ele-mentarnejši od samega elementa.
Skupaj z ljudmi, konji, mulami in voli, v paniki in smrtnem strahu, pod nalivom letalskih bomb, granat in min, sredi kanonade, ki narašča do strašnega crescenda, se je pognala zverjad, tolpe volkov podvitih repov in od smrtnega
strahu naježene dlake in medvedi, ki se prerivajo skozi stisko in metež bitke, srne in zajci, ki preletajo mimo kakor strele.
»Naprej, tovariši, naprej...«
Pada gozd. Gozd drevja, gozd ljudi. Pašniki kažejo svoja gola, ranjena lica, ki so jih preorale granate.
Borci so se pomešali. Nemci in partizani. Prsi ob prsi. Brez besed, brez diha.
Tretja divizija krvavi.
Bolnišnica v agoniji uničenja. Nemci prihajajo in ubijajo ranjence. Z rafali, bombami, bajoneti in kopiti pušk.
Razredčene čete, na koncu syojih moči, ponovno jurišajo, rešujejo svoje ranjence, ubijajo SS-ovce, število ranjence*, pa rase. Spet pokol.
Zaman! Zaman vsi juriši!
Ranjenci se ne bodo rešili.
»Naprej, tovariši, naprej____*
*
Zgoraj, na najvišji koti, ki gori od eksplozij, stoji z daljnogledom na očeh komandant Tretje divizije, stoji on, legendarni Sava Kovačevič.
Stoji in se ne meni za rafale, ki trgajo robove njegovega plašča, niti za granate, ki ga obsipajo z zemljo in trščicami odlomljenega vejevja, ki se med gromom in divjanjem bitke ruši okrog njega.
Odložil je daljnogled in se pognal z desetino v juriš na Nemce. Razbija jih, nato pa zbira razbite čete, jih vrača nazaj, od koder pošiljajo ubijajoči ogenj na grenadirske eša-lone.
Tedaj se je pognal na bunker, na drugi, na tretji... Kakor vihar se je pognal skozi vrste SS-ovcev. Za njim pa vojska njegova, Savina divizija.
Šepet je šel skozi srca:
»Sava napada na čelu, Sava je pred nami_____«
Lačni, utrujeni, na meji človeških moči zdaj borci še silovite j e napadajo.
Padajo. In umirajo.
In divjajo naprej. V valovih. Z golimi prsi.
»Naprej, tovariši...«
To ni več poziv. To je samotni krik življenja. Sejoč mrtve prebija težko prizadeta Tretja divizija zadnji obroč, kjer čakajo spočiti Nemci. Njihov zadnji obroč.
»Komandant je na čelu, naprej, tovariši.. .*
On pa zbira okrog sebe svoje slavne kurirje, dečke, ki so skupaj z njim počeli čudesa samih junaštev, nato pa juriša Sava Kovačevič na zadnji nemški bunker.
Močan je in silen. Plečat, kakor vsa njegova divizija. Veliki brki mu visijo čez ostro zarezana usta. Robovi plašča se mu motajo okrog močnih nog.
Še deset metrov. Zagnal je bombe. Strojnice so se zadimile od hitrega, zaglušujočega streljanja.
Vzpel se je in — padel.
Tretja divizija — vse kar je še ostalo od nje, zagnana z jurišem v zmago, je prebila obroč.
V dolini je ostala Sutjeska, krvava in divja.
Naj bližjim je zastal korak. Dvignili so ga. Njegovo telo je bilo še toplo od juriša. Srebrne znojne kapljice so mu polzele po možatem, koščenem licu. Najpogumnejši med pogumnimi, legenda in ponos vojne, človek in velikan, kmet in borec, komandant Sava je bil mrtev...
Na Košuru. stoji gomila. Na njenem vrhu je rdeča zvezda. »Od Krajine pa do mora zna ga zemlja sva, svud se slavom pročuo komandant Sava.
Što to huči Sutjeska krv pliva po njoj, divizija Savica bije teški boj.«
Pod to pesmijo so v kamen vklesane besede: »Na čelu svoje junaške divizije, v boju za svobodo, neodvisnost in čast svoje domovine, na tem mestu, prebijajoč obroč Pete ofenzive, je junaško padel narodni heroj Sava Kovačevič.«
*
Povsod je mir. Kakor da se
tu ni nič zgodilo.
Tedaj je od nekje zagrmela planina. Kakor nekoč.
»Progo gradijo___«
Kakor da prihajajo te besede kmeta, ki stoji poleg mene, od daleč nekje. Slišal sem jih in so me vrnile v resničnost.
Tisti mah sem občutil, kako čvrsta je zveza med tistim davnim, nekdanjim in sedanjim grmenjem. Kako čvrst je most, ki ga je zgradil človek preko časa. Iz Včeraj v Jutri.
Vrhovi Volujka in Magliča so se belili od spega. Vračali smo se nazaj, skozi koridorje padlih.
V dolini se je penila Sutjeska. V njeni vodi so se kopali otroci, podobni majhnim, belim ribam ...	Branko Popovič
Okrajna zveza zadrug ima v najemu pri Viktorju Marinšku prostore za svoje mesarsko podjetje. Pravzaprav pa je tako, da jih v najemu ima in jih tudi nima. Marinšek ima namreč z okrajno zvezo zadrug sklenjeno neko pogodbo, a ta tudi ne velja, ker je ni hotel in je tudi še vedno noče podpisati. Pravi, da ga je tako naučil že njegov oče. Sploh ne podpiše ničesar. Malo čudno se to sliši za tako razgledanega kmeta in mesarja. Zato ni čudno, da so v to njegovo starokopitnost podvomili celo v samem Naklem, kjer pravijo ljudje, da noče Marinšek podpisati pogodbe samo zato, da bi zadružno mesarsko podjetje držal v šahu. Saj je že večkrat grozil, »da jih bo vrgel na cesto«. Tudi raznih sankcij se je že posluževal, n. pr. prepovedal jim je sušenje klobas v dimnici. Gospod Marinšek pravi, da bo pač tako dolgo dober s podjetjem, dokler bo to v dobrih odnosih z njim. Zelo čudna pogodba, kaj?
Upravnik podjetja Krek pa je verjetno zaradi tega, ali pa tudi zaradi dobrih odnosov z lastnikom (kot menijo nekateri v Naklem) stalno svaril delavce podjetja: »Z Marinškom moramo delati v rokavicah, lepo. Delati moramo pač tako kot on hoče, ker smo odvisni od njegove milosti, kako dolgo bomo še lahko pod streho.«
Napoleonov trg je pred Križankami pregrajen z gledališkim odrom in prostorom za operni orkester. Od Napoleonovega spomenika navzdol se vrstijo mesta za gledalce. Na tem prostoru, ki zajame do 2000 oseb, se je zvrstila že tretja večerna gledališka predstava pred izredno številno publiko. Vreme je bilo doslej izvajalcem celo naklonjeno. Akustika kajpak ni povsod enaka in kazali bi, preizkusiti možnost ugodnejše za-povsod enaka in kazalo bi, prenizka scena še moti gledalce, tako kot izvajalce in režiserje moti preozki oder. Toda slikovitost scene in lepo zaokroženi zvok posredujeta toliko čara, da se obisk zadovoljne publike doslej ni zmanjšal, temveč rajši povečal.
Ljubljanska Opera je otvorila gledališki del Drugega ljubljanskega festivala 30. junija s Hri-stičevim baletom »Ohridska legenda«. Pod zelo razgibanim in razločnim glasbenim vodstvom D. Švare in v znani koreografiji Mlakarjevih, je ta živopisna, pretežno folklorna stvaritev zablestela še prav posebno zato,
Temu se je postavil po robu predsednik delavskega sveta Franc Križnar. Ta star partizan, aktivist v Naklem, odbornik okrajnega zbora proizvajalcev ni mogel soglašati s takšnim hlapčevskim odnosom zadružnega podjetja do bivšega lastnika. Zato je prišel v zamero pri Marinšku in upravniku Kreku. Ta se je še povečala, ko je Križnar protestiral, ko so odpeljali v mesarskem avtomobilu umobolno Marinčkovo služkinjo. Marinšek, upravnik Krek in še nekaj predvojnih mesarjev, ki so se zbrali v tem kolektivu, je staknilo skupaj glave in v imenu delavskega upravljanja je upravni odbor sklenil, da predsednik delavskega sveta Križnar ni več »kvalificiran« za delo, ki ga je opravljal že dobro leto in pol. Od skladiščnika so ga degradirali na navadnega pometača.
Stvar je šla celo tako daleč, da ga niso več pustili na zasedanje okrajnega zbora proizvajalcev ko je ta razpravljal o sprejemu proračuna za adaptacijo in ureditev prosvetnega doma v Naklem, da bi se lahko zavzel za koristi svoje občine. Toda upravnik je trdo odločil: »Ne boš šel na zasedanje.«
»Dobro, bom pa na okraj sporočil, da me upravnik ne pusti,« je odgovarjal Križnar in utemeljeval, zakaj bi moral biti na zasedanju.
»Tega tudi ne boš storil, a lel prav tako ne boš,« je bil odločen upravnik Krek.
Tako se je stvar zaostrovala in prišla pred osnovno organizacijo Zveze komunistov (ker sta bila oba komunista). Ta je obsodila postopek upravnika Kreka in kot smo že poročali, ga je izključila iz ZK. Prišlo je tudi do sestanka delovnega kolektiva. Tu so delavci uvideli,
ker sta v glavnih vlogah Biljane in Marka nastopila mlada, iskra in tehnično izredno prožna gosta: Veronika Mlakar in Duško Trninič iz Beograda. Plesalci so se takoj znašli na doslej nevajenih deskah, dočim je orkester potreboval nekaj časa da je lahko zaupal v svoje muziciranje. To se je v ostalem pokazalo tudi pri prvem nastopu celotne zagrebške Opere dne 3. julija z Leoncavallovimi »Glumači« in Baranovičevim »Lecto-vim srcem«. Pod čvrsto roko D. Zebreta se je orkester v obeh delih dokopal do zelo temperamentnega razmaha, v »Glumačih«, mestoma na škodo pevskim solistom, če sodim z ušesom poslušalcev na I. prostoru. D. Zebre ze to delo vodil brezhibno na pamet. Pohabljenega Tonija in prevaranega Canija — Bajazza sta igrala naša dobra znanca, že v inozemstvu kot koncertni pevec cenjeni baritonist VI. Ruždjak in tenorist No-ni Zunec. Pri prvem smo tokrat še prav posebno občudovali fino premišljeno igro, ki se nikjer ne spušča v grobo teatralnost; pri drugem pa čvrsto do-
da tako kot doslej ne more več dalje v njihovem mesarskem podjetju. Sporazumno z okrajno zadružno zvezo v Kranju so sklenili, da Krek ne more biti več upravnik podjetja in da naj razpiše okrajna zveza novo mestu za upravnika. Gospod Marinšek pa je tudi na tem sestanku ponovno pokazal svoje pravo lice, ko je zagrozil podjetju z odpovedjo prostorov (kar pa je pozneje preklical, ko se je verjetno le zavedel, da bi ga to preveč kompromitiralo). Vsem nevšečnostim in govoričenjem na njegov račun pa se je hotel Marinšek izogniti z izgovorom, ki ga imajo navadno njemu slični. »Kaj bi se menili tu politično. Pustimo politiko ob strani. Gospodarsko se pomenimo, gospodarsko, to je Vse.« In za tem »gospodarskim« bi rad gospod Marinšek — in takih gospodov Marinškov je pri nas še precej — skril vsa svoja špekulantska, protisocialistična dejanja.
Zahodnonemška vlada je pripravila nov načrt finansiranja razvoja industrije v letošnjem letu. Za napredek Industrije naj bi po tem načrtu letos investirali 590 milijonov D-mark. Četrtino tega zneska bi porabili za obnovo demontiranih tovarn.
slednost v glasovni in 'igralski karakterizaciji vloge. Glasovno sveža Bjanka Dežman kot Neda se je menda v Ljubljani prvič predstavila. Zapustila je vtis zrele in zmožne umetnice. M. Belovič razpolaga s krasnim, prodornim in polnim baritonom. Pel je Silvia. F. Paulik je kot Harlekin ogrel z okusno odpeto podoknico. O režiji Rojeta, ki ja bila v kreacijah solistov vsekakor uspešnejša kot pa v soigri, razvrstitvi in gibanju ansamblov, je težko soditi glede na težave nevajenega odra, razsvetljave dohodov itd. Isto velja o režijski plati Verdijevega »Othela« (režiser Margareta Fro-man), ki operira z ogromnim aparatom umetniškega osebja, gledaliških rekvizitov, razsvet-ljavnih kontrastov itd. Oder je bil vsakokrat v ozadju dvignjen, kar je bilo zelo ugodno za oddaljenejše gledalce in je povečalo plastičnost scene. Zato pa je kljub skromnim kulisam, ki so le z detajli smiselno nakazovale okolje, ostalo bore malo prostora za gibanje zbora in baleta, ki sta bila glasovno in številčno izredno močna. »Lec-tovo srce« je ljubek ples v treh slikah, ki je priljubljen že zaradi Baranovičeve gladko in lahko tekoče, preprosto a domiselno instrumentirane, iz domačih plesov vzete glasbe. Skladatelj se spretno ogiba takim sentimentalnim dolgovezno-stim, ki na primer kazijo drugo dejanje »Ohridske legende«. Zagrebški balet je zelo kultiviran in izenačen, kar je tudi tokrat v sicer nepretencioznem »Lecto-vem srcu« ponovno dokazal. Prednjačila je Sonja Kasti kot zaljubljeno dekle. Iz koreografske stvaritve Fr. Horvata in iz scene A. Avgustinčiča je prav prijetno odsevala bogata invencija v drobnarijah, ki kot pisan mozaik razpletajo skromno fabulo.
Predstava Verdijevega Othela nam je pripeljala v goste zelo vidne umetnike: tenorista Go-stiča, baritonista Neraliča, sopranistko M. Podvinec in seniorja naših velikih mojstrov za pultom, M. Sachsa. Po zaslugi genialne odrske glasbe in zelo močne interpretacije je ta večer pomenil doslej vrhunec festivala. Ogromen muzikalni instinkt in prečiščeno znanje se je pletlo od dirigenta do prvakov na odru in se stapljalo v zrelo umetniško manifestacijo. Jagov objestni »čredo« v drugem dejanju, Desdemonina pretresljiva tožba v zadnjem dejanju in Oihe-lov obup bodo še dolgo ostali mnogim v spominu kot svetli vzori naše domače zmogljivosti na polju operne reprodukcije. Nada Putar, Dr. Pernardič in Fr. Paulik so prav tako kot zbor in orkester dali svoje najboljše.
P. Šivic
Danes ob 18. url bo v zgornjih prostorih Modeme galerije v Ljubljani otvoritev razstave grafičnih del zagrebškega umetnika akademika Tomislava Križmana. — Na sliki: Tomislav Krizman, Trg v Prizrenu (jedkanica).
Nenavadna pogodba
0 zapletenih odnosih v zadružnem mesarskem podjetju v Naklem
V nedeljski številki smo objavili članek o brezsrčnem odnosu družine g. Viktorja Marinška iz Naklega pri Kranju do bolne služkinje, ki so jo strpali v mesarski avto in odpelfali nazaj na njen revni dom na Dolenjskem. Sedaj pa smo sprejeli še dopis, ki govori o čudnem odnosu gospođa Marinška do zadružnega mesarskega podjetja, ki je v njegovi stavbi in v katerem je kmet Marinšek tudi sam zaposlen, ter o še bolj čudnemodnosu upravnika tega podjetja do Marinška.
Dušan Kveder:
S 16 lì /V .F J A
Odšla sva naravnost k našemu zaupniku, Franciju Sinkoviču. Njegovi starši so imeli gostilno nekoliko proč od Rajhen-burga, na cesti za Senovo.
Franci je bil mlad, isker in podjeten fant. Takoj sem ugotovil, da se tudi nanj lahko povsem zanesem.
Povezan s terensko organizacijo je bil dobro informiran o zadnjih dogodkih. Sedeli smo za mizo v stranski gostinski sobi, in on nama je na kratko in z lahkim nemirom orisal tok aretacij in njihove posledice na terenu. Vznemirjalo ga je to, da je aretirance dobro poznal, se z njimi često družil in z dvema bil celo v daljnem sorodstvu. Tudi mu ni bilo všeč, da so si med razgovorom v glavni gostinski sobi razi» nesumljivi — teh je bilo gotovo več — pa tudi sumljivi gosti drug drugemu podajali kljuko
Cim dalj sem ga poslušal, tem jasneje je v meni dozorevala ena sama misel, najpreprostejša od vseh mogočih: najradikalnej-ii odgovor na nemške aretacije
bi bila osvoboditev naših tovarišev iz okupatorjevih krempljev.
Toda kako? Iz zapora v Sevnici? Ali tedaj ko jih bodo Nemci peljali na postajo? Ali iz vlaka, na poti v Celje? Ali celo iz celjskih zaporov? Na kakšen način izvesti akcijo? Koliko ljudi vzeti za to nalogo iz čete, kakšno oborožitev? Kje izbrati izhodni položaj za borce in kako organizirati akcijo, da ne bomo predčasno odkriti?
Imel sem še premalo podatkov, da bi se bil lahko odločil.
Prvi sklep pa je moral biti hitro storjen.
Franci, kot legalec, se bo takoj odpeljal s kolesom na železniško postajo. Če bo uren, bo še ujel vlak,. ki po kosilu odhaja proti Zidanemu mostu. Ko pride v Sevnico,' poizkusi zvedeti v mestu, kaj Nemci nameravajo z jetniki. Vsekakor naj prodre v same sodnijske zapore s pretvezo, da nosi paket s hrano za svoja dva zaprta sorodnika. V ta namen naj mu mama takoj zavije v ruto nekaj klobas, kruha in jabolk. Naj na-
tančno ugotovi lego sodnij skega poslopja, v katerih prostorih so zapori, kdo čuva jetnike, kje so stražarji in kako so oboroženi, kje je vhod v sodnijo, kako in kdaj se zapirajo vrata in ali obstoje še kaki drugi, stranski vhodi v poslopje oziroma ugodni pristopi do zaporov in izhodi iz njega. Cim več naj izve o Nemcih v trgu. kje so jim kasarne, menze, uradi. Kako se obnašajo čez dan in ponoči.
Za več vprašanj skoro ni bilo časa. Franci naj bi se vrnil že s popoldanskim vlakom. Midva z Ivanom ga bova počakala tu na njegovem domu. Ni me mikalo, da bi se sprehajal ta čas po trgu.
Franci je bil bister, prirodno inteligenten. Razumel je v trenutku svojo nalogo — in se odpeljal, s culo na kolesu. Orožja ni imel. Pojasnil sem mu še. da ga za svojo nalogo tudi nikakor ne bi potreboval.
Zvalila sva se z Ivanom na mehko seno nad hlevom, v dvorišču. Še preden sem utegnil razporediti 'misli, da bi bilo potrebno izkoristiti teh nekaj ur do Francijevega povratka za temeljito presojo položaja - sem zaspal. Imel sem vselej v življenju slabost, da se ml je začelo nevzdržno zehati vsakokrat, kadar sem se zavedal, da stojim
pred napetim dogodkom, ali kadar sem pričakoval, da se bo vsak hip pričela borba, ki smo jo pričakovali. Cas med trenutkom, ko' sem spoznal, da se bliža kak dogodek in trenutkom, ko je dogodek sam nastopil, mi je bil vedno tako dolg, da se me je lotevala dremavica.
Ko je bilo Ivanu moje malomarnosti le preveč, me je zbudil. Napravil je to vljudno, da se nanj nisem jezil.
Premišljeval sem. Vražje malo podatkov imam, da bi si lahko napravil v mislih kakršnokoli konkretno sliko o tem, kako naj rešimo naše ljudi iz rok nasprotnika, ki ga nikakor nisem podcenjeval. Tudi nimam še dovolj izkustev v takih poslih. Pravzaprav nobene — sem si moral potihoma priznati, da me Ivan ne bi slišal, dasi sem si pridobil že precej dragocenih izkušenj iz ilegalnega gibanja po mestih še iz stare Jugoslavije, pa tudi iz okupirane Štajerske. Kar se pa tiče onih iz Španije — o teh je boi j e, da kar molčim. Frontalne borbe v večjih enotah na regularnem španskem bojišču imajo pač tako malo skupnega s kakšnim nenadnim napadom na sevniško sodnijo, železniško postajo ali osebni vlak Sevnica — Celje, da vsaj zdaj lahko nanje mirne duše poza-
bim. Nekaj akcij, ki sem jih vodil v teh dveh tednih s svojo četo, se mi je zdelo tudi preveč nedolžnih, da bi jih primerjal s tem, kar bi sedaj moral storiti. To vse nw ni posebno opogumilo.
Eno idejo sem pa popolnoma in za trdno sprejel: Ce kaj storimo, mora biti to čim enostavneje.
Iznenadil nas je povratek Francija. Ni se mi zdel niti vesel, niti potrt. Tudi mi ni ugajalo, da se je vrnil s polno culo, čeprav smo se vsebine takoj z dobrim tekom lotili. Medtem je poročal.
Napeto sem ga poslušal. Ivan se je oprl na komolec in buljil v njega. Postajalo je malce hladno.
V Sevnici med znanci ni mogel zvedeti kaj prida o nadaljnji usodi zapornikov.. Ljudje so bili precej prestrašeni, zato so se izogibali razgovorov o »politiki«. Vendar je tudi tam naletel na glasove, da jih Nemci mislijo kmalu prepeljati v Celje. Toda kdaj in kako? Z vlakom? Tega ni nihče vedel povedati.
»Ne bomo pravočasno zvedeli, kdaj in kod jih bodo odpeljali. Na to ni računati. Na njihovo rešitev med vožnjo ni mogoča
misliti,« je menil strokovnjaško.
Pameten fant, sem si mislil in ga silil, da čim hitreje pove še vse ostalo, kar je videl In slišal.
»Zaprte jih imajo v sodniji,« je nadaljeval, »v podaljšku sodnij skega poslopja.«
V katerih prostorih, tega pa seveda ni mogel zvedeti. Ne puščajo nikogar k njim. Tudi njega, s culo daril, je jetniški paznik na kratko odpravil z glavnih sodnij skih vrat, češ da Nemci ne dovoljujejo nobenih zvez z zaporniki, in da tudi njemu, Franciju, priporoča, da se čim-prej pobere iz Sevnice, če mu je glava draga na ramenih.
»Kakšen podlež,« se je razvnemal Franci, »pa še Slovenec? V stari Jugoslaviji je služil enim, sedaj pa drugim zatiralcem. In še hujši je sedaj, pravijo. Komaj, da me je znal še po slovensko ozmerjati.«
»Baraba,« se je z njim strinjal Ivan.
Toda Franci je po svoje izkoristil tudi ta kratki neprijetni razgovor. Ogledal si je tega paznika, o katerem je pozneje zvedel, da se je pisal Ždbert, a sedaj Schiebert — in si ga dobro zapomnil.
Skozi odprta vrata je videl tudi hodnik, in levo od njega stop-
nice v sodnijske pisarne. Vrata so bila navadna, lesena. Desno od vrat je bil zvonec.
»Malo je to, kar sem videl. Škoda le, da mi ni uspelo, da bi si ogledal notranjost poslopja!« se je jezil.
»Kar si videl, je dovolj in važno,« sem ga potolažil in fantazija mi je postajala nestrpna, »si si pa ogledal tudi okolico poslopja?«
»Kako da ne!« se je odrezal
in nadaljeval:
»Glavni vhod v sodnijo je z glavnega trga. Takoj za oglom je majhna ulica — ob zidu sodnije. V zidu so še ena vrata, zaklenjena, in za zidom nekakšno dvorišče. Po sledeh sodeč se ta vrata redkokdaj odpirajo. Dalje vodi pot do šole. Do nje nisem maral, ker sem pred vrati zagledal več Nemcev, a enega celo na oknu.
»Šola je spremenjena v nemško kasarno. Zelo nerodno,« je menil. »Ta pot je edini umik'iz sodnije, žal pa vodi v nemško kasarno.«
Ko sva natančneje rekonstruirala razdaljo teh petdeset metrov od sodnije do šole, sva ugotovila, da je med tesna dvema črnima točkama neka praz-« nina v obliki nejasnih plotovi vrtov in grmovja.
(Nadaljevanje prihodnJH|Je!|
ST. 158. - 7. julija 1954 ] SLOVENSKI POROČEVALEC 7 rt. 5 ^
MALI JODY L Po knjigi M. Kinnan RawlingsovT^Riše Miki Muster j
100.
V istem trenutku se je zavedel, da ni upošteval svojega višjega položaja. Previsoko je bil streljal. Vzlic temu je moral strel zadeti, ker je srnjak poskočil, in kot je dobro videl, ne samo od strahu. Oddirjal je v jadrnih skokih in se pognal tik pod Jodyjem mimo borovca. Če bi imel zdaj očetovo novo puško, je pomislil deček. V nji bi bil še en naboji V tem trenutku je zaslišal Pennyjev strel. Trepetaje od razburjenosti je kar se da hitro splezal z drevesa in stekel v smer, v kateri je domneval očeta. V grlu ga je kar dušilo ...
101.
Mrtvi srnjak je ležal na tleh in Penny se je že lotil trebljenja. »Ali sem zadel?« je zakričal Jody že od daleč. »Si,« je odgovoril oče, »prav dobro si opravil svojo stvar. Verjetno je bil tvoj strel smrten, a za vsak slučaj sem ga moral pokončati, ko je bežal mimo. Nekoliko previsoko si meril.« — »Vem,« je rekel Jody, »takoj sem čutil.« Pokleknil je na tla, da bi si natančno ogledal svoj prvi plen, a srce se mu je stisnilo v bolečini, ko je zagledal krvaveče rane in že pa j- potem tisto z Evlalijo...?« — »To je laž,« osteklenele srnjakove oči. »Da, škoda, da mora- je vzkliknil Jody, »če še enkrat rečeš, pobegnem mo ubijati,« je dejal Penny.	za zmeraj ...«
102.
Penny je bil s svojim delom kmalu pri kraju. Zvezal je mrtvi živali noge in si jo zadel na rame. Krenila sta v Voluzijo. »Trgovec bo hotel imeti tudi kožo,« je dejal oče, »a ti bi jo nemara rajši dal babici Huto?« — »O, gotovo bi bila zelo vesela!« — »Prav, koža je tvoja, lahko ji jo daš. Morda pa bi jo rad dal svoji punci?« Včasih je Penny moral podražiti svojega sina. 'Saj veš, da je nimam!« se je silno razhudil Jody. »Kako
KOLEDAR
Sreda, 7. Julija: Manica.
*
7. julija 1541 se Je začel oborožen odpor v Srbiji.
•
Naši ljubljeni in skrbni mami in teti Ani Jenko ob jubileju 80 leta čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta!
Dr. Josip Volavšek ne ordinira
do 15. avgusta.
Društvo učiteljev in profesorjev
telesne vzgoje LRS, obvešča svoje člane, da je rok prijave za seminar, ki bo v Rovinju od 3. do 24. avgusta, podaljšan do 20. julija
t I.
Obiščite letovišče in zdravilišče Dolenjske Toplice. Zdravljenje
revmatičnih obolenj, išiasa, srčnih In ženskih bolezni itd. Prelepa okolica, krasni izprehodi. Ugodne direktne avtobusne zveze iz Ljubljane. Cena dnevnega penziona 440—620 dinarjev.
Člani »Veselih večerov« Radia Beograda priredijo 6. in 7. VIT. na vrtu Dccna JLA Veliko rčvijo uspelih točk humorja in satire. — Sodelujejo: Dejan Dubajič. Mijo Aleksič — »Raf«, Žarko Mitrovič, Petar Slavenski in drugi.
Po programu ples. Začetek ob 20.30 uri.
Kmetijska zadruga Prekopa —
živinorejski odbor - razglaša, da bo dne 8. avgusta 1954 priredila razstavo goveje živine. Živino bodo razstavljali člani KZ Prekopa, najboljša živina se bo nagradila. Vabimo tudi živinorejce nečlane, naj priženejo svojo živino, dogon se plača. Posebno vabimo živinorejce, ki imajo lepo sivorjavo govedo. Za jedačo in pijačo preskrbljeno.
3. avgusta vsi na živinorejsko razstavo. - Vabi Kmetijska zadruga Prekopa, živinorejski odbor.
Uprava »Prosvetni delavec« posluje od 12. VII. do 6. VIII. 1954 samo ob torkih in petkih od 10— 12. ure.
»Adresar slovenske industrije in njenih Izdelkov« je pred tiskom. Ker peščica podjetij kljub ponovnim vabilom še ni poslala spiska svojih izdelkov, jih Okrajni odbor Združenja slepih v Ljubljani vabi, da to v korist popolnosti v delu in v njihovo lastno korist nemudoma store.
Evangeljska cerkvena občina —
Ljubljana, Gosposvetska 9, sporoča vsem vernikom, da bo delila mleko vr prahu v nedeljo, dne 11. Julija 1954 od 8. do 11. ure dopoldan	Predsednik
Planinci! Izšla Je Mazijeva panorama s Triglava. Dobite jo v društveni nišami. Planinsko društvo Ljubljana-matica.
Športniki! Zahtevajte za sončenje le klinično preizkušeno kremo »POUR VOUS«. Dobi se v vseh drogerijah in narfumerijah.
Ce se znojiš — dodaj kopeli STLVASĐL in odstranil boš neprijeten vonj.
Po toči zvoniti je prepozno, zato takoj zavaruj svojo obleko s sredstvom MOTOX — ni naj cenejše sredstvo, ali Je MOTOX po svojem učinku edinstven.
PRBDAVSriS
O novih teoretičnih in eksperimentalnih preiskovalnih metodah kovin ter njih uporabi v praksi bo predaval znani švicarski raziskovalec Henri M. Schnadt v sredo, dne 7. Julija t. 1. ob 20.
uri v predavalnici Fakultete za Kolezija.
rudarstvo in metalurgijo, Aškerčeva c. 32. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Po predavanju bo diskusija. K zanimivemu predavanju so vabljeni vsi zainteresirani strokovnjaki — tehnologi in konstrukterji. (Inštitut za jeklene konstrukcije TVS, Ljubljana.)
Društvo strojnih inženirjev in tehnikov LRS Vas vabi na predvajanje strokovnega filma o proizvodnji in uporabi trdih kovin v Industriji. Film bo predvajan v veliki kino-dvorani Litostroja v sredo, dne 7. julija ob 15.30. — Vstop prost. Vljudno vabljeni!
OBVESTILA
PUTNIK LJUBLJANA
organizira od 5. do 15. avgusta izlet po Jugoslaviji, cena s sindikalnim popustom 12.500 din; organizira izlet po Sredozemlju od 15. septembra do 15. oktobra — cena 51.600 din:
organizira ob sobotah in nedeljah avtobusne izlete v Trento. Plitvička jezera, Portorož, Opatijo itd.; prodaja in rezervira avtobusne vozne karte za Opatijo, Reko; prodaja vseh vrst vozovnic — vlak, ladja, avion, avtobus; preskrbi v najkrajšem času vize za potovanja v inozemstvo; rezervira mesto za letovanje na Jadranu in gorskih letoviščih in zdraviliščih;
nudi vse vrste uslug, M so v zvezi s potovanjem.
OBVESTILO
Vsi predsedniki hišnih svetov, oz., če so ti zadržani, njih namestniki ali drugi člani hišnega sveta, naj se zanesljivo in točno udeleže sestanka, na katerem bo instruk-taža za poslovanje hišnih svetov in sicer po naslednjem redu:
1.	dne 7. t. m. ob 19. uri:
v Sindikalni dvorani JD2 — kurilnica na Vilharjevi c. 2:
za predsednike hišnih svetov terenov Stadion, Boris Kidrič, Bežigrad in Ježica;
v Sindikalnem domu Miklošičeva 22:
za predsednike hišnih svetov terenov: Miklošič, Trg revolucije in Gradišče;
V	terenski pisarni Resljevega terena Slomškova ulica 13:
za predsednike hišnih svetov Resljev teren, Tabor.
2.	dne 8. t. m. ob 19. uri:
V	terenski pisarni terena Ajdovščina — Gosposvetska 9, vhod z dvorišča:
za predsednike hišnih svetov terenov Ajdovščina, Ivan Cankar.
V	Klubu ljudskih odbornikov — Kresija — Mačkova ul. 1:
za predsednike hišnih svetov terenov Poljane I, Poljane n, Teren 24 talcev
V	ter. pisarni Stara Ljubljana -Stari trg 34:
za predsednike hišnih svetov terenov Stara Ljubljana, Barje, Krim, Rudnik, Lavrica, Prule.
3.	dne 9. t. m. ob 19. uri:
V	terenski pisarni, Celovška c. — Novi bloki:
za predsednike hišnih svetov terenov Dravlje, Zgornja Šiška, Spodnja šiška, Litostroj, Hinko Smrekar, Milan Majcen .
V	terenski pisarni terena Tobačna tovarna — Tržaška cesta 12:
za predsednike hišnih svetov terenov Vrhovci, Kozarje, Tobačna tovarna, Rožna dolina, Trnovo,
Se_ NEKAJj^_. g
Huda nesreča v rudniku
V rudniku Laško se Je te dni
na etažah pri odvozu premoga utrgala žična vrv. Vozički so zdrveli po tiru in težko poškodovali 20-letnega Martina Skorgo, ki je dobil hude poškodbe na glavi. Ponesrečenca so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer se bori a «mrtjo.
Povzročitelji šušmarstva v Litostroju obsojeni LJUBLJANA, 6. julija. Danes opoldne je bila izrečena razsodba v procesu proti šestim povzročiteljem posebnega šušmarskega. načina dela v Litostroju. Obtoženega FRANCA PEČARJA, bivšega direktorja Titovih zavodov Lito-»troj, ING. VIKTORJA TURNŠKA, direktorja Zavoda za raziskovanje gradbenega materiala in konstrukcij LRS, ROMANA GOLOBA, direktorja bivšega uvoznega in izvoznega podjetja »Slovenija-Im-pex« ter MOJMIRA TOMANA, tehnika pri tem podjetju Je sodišče spoznalo za krive po čl. 314, odst. 1. in 2. v zvezi s čl. 19 kazenskega zakonika ter jih obsodilo: prvega na 4, drugega na 2, tretjega na 1 mesec in četrtega na 15 dni zapora, slednja dva po-
V terenski pisarni terena Kodeljevo — Ob Ljubljanici 29:
za predsednike hišnih svetov terenov:	Stepanja vas, Zgornja
Hrušica, spodnja Hrušica, Fužine, Kodeljevo, Moste, Novi Vodmat, Stari Vodmat, Jarše, Zelena jama.
RAZPIS
Lesno Industrijsko podjetje, Konjice
razpisuje
mesto računovodje z daljšo prakso v lesno-industrijski stroki. Plača po pravilniku. Nastop službe takoj.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi ter življenjepisom na naslov podjetja.
UMRLI
Uprava bolnišnice Jesenice javlja, da Je včeraj umrl član delovnega kolektiva
ANTON JALEN mizar
Ohranili ga bomo v trajnem spominu. — Uprava bolnišnice Jesenice.
Sindikalna podružnica bolnišnice Jesenice sporoča, da je v torek, 6. julija umrl njen član
ANTON JALEN mizar
Ohranili ga bomo v trajnem, spominu. — Sindikalna podružnica bolnišnice Jesenice.
Uprava SNG v Ljubljani, sindikalna podružnica pri SNG in Združenje dramskih umetnikov Slovenije sporočajo žalostno novico, da je davi umrl
VAL O BRATINA
dramski igralec in režiser Njegovo dejo na slovenskih gledaliških odrih ne bo pozabljeno.
Pogreb bo v četrtek, 8. t. m. ob 5. uri popoldne iz Frančiškove kapele na Zalah.
Ljubljana, 6. julija 1954.
Dne 6. julija 1954 je za vedno zaprl oči naš dragi očka
VALO BRATINA
gledališki igralec Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 8. julija ob 17. uri z 2al — Frančiškove mrliške vežice. 2alujoči: žena Fanči, sinova Tine in Janez.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, dobri očka, dedek in brat
JOŽE JUDNIC
viš. veterinar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo danes 7. julija 1954 ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: žena Dora, hčerki Silva poroč. Vidmajer, Majda, sin Jaka. sestra Mici, vnukinja Majd-ka in ostalo sorodstvo.
ZAHVALE
gojno za dobo dveh oziroma ene-
fa leta. Obtoženca ING. IVAN TADLER in glavni računovodja HELCL
pa
v Litostroju VINKO sta bila oproščena.
Zopet požari
Te dni je bilo spet več požarov, ki jih je povzročilo neurje ali pa neprevidnost. V celjskem okraju v Cerovcu je strela udarila v gospodarsko poslopje Rudolfa Kum-bergerja. Požar je uničil hlev, skedenj in kozolec. Poškodovano Je bilo tudi -poljedelsko orodje in stroji. Požar se je iz tega gospodarskega poslopja razširil na gospodarsko poslopje Cecilije 2rna-her in tudi njej uničil hlev in skedenj. Skoda, povzročena obema gospodarjema znaša okrog 2 milijona dinarjev.
Preteklo soboto pa Je nenadoma začelo goreti pri mestnem industrijskem podjetju v Cerknici, obrat Martinjek. Ker so poslopja tega obrata lesena se je ogenj z veliko naglico razširil in je v dobri uri pogorelo tri četrt vseh naprav. Uničeno je bilo tudi skladišče lesa in lesnih izdelkov ter dragoceni stroji. Pri gašenju požara so poleg prostovoljnih gasilskih čet sodelovali tudi vojaki iz Reke.
v svet; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Melodije Georgea Gershv/ina: 20.30 Radijska igra — Ivan Pregelj: Regina — Roža ajdovska; 21.00 Spored popularnih orkestralnih skladb; 22.20 Igra plesni orkester ’ Radia Ljubljana; 22.40 Filmske melodije; 23.00 do 24.00 Nočni koncert predkla-sične glasbe (na valu 202,1 in 212,4 metra in kratkem valu 90,1 MHz) Izvaja Ljubljanski komorni orkester pod vodstvom dirigentov Karla Rupla in Jakova Cipcija, solisti Jelka Stanič (violina) Ali Dermelj (violina) Damjana Bratuž (klavir) in Guenther Radhu-ber (čembalo); 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
MALI OGLASI
ZAMENJAVA STANOVANJA za počitnice: novinar Iz Kopra nudi 2-sobno stanovanje s kuhinjo v Kopru za 1 sobo s souporabo kuhinje na Gorenjskem, po možnosti na Bledu ali ob Savi Dolinki — za petnajst dni, kadarkoli pred jesenjo. UPOKOJENKO sprejme dobra, manjša družina. Nudimo sobo in plačo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Domačnost«.	10816-1
STEKLARNA HRASTNIK sprejme v službo absolventa srednjeteh-nične šole—kemični oddelek in gradbenega tehnika. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Ponudbe poslati na tajništvo Steklarne.	10813-1
TOVARNA BATERIJ »ZMAJ« — Ljubljana, Šmartinska c. 28. takoj zaposli izučenega kleparja. Pismene ponudbe na upravo do 10. t. m.	10809-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščemo k dobri družini. Naslov v ogl. odd.	10785-1
GREM SEKAT drva na dom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sekač«.
10776-1
A VTOKAROSERU A — KOLARSTVO, Ptuj, razpisuje mesto av-tokleparskega mojstra. Pogoji: mojstrski izpit — z daljšo prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj.	10765-1
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Komenda razpisuje mesto dveh pisarniških uslužbenk (-cev) za vodenje administracije in davčnega knjigovodstva. — Pogoji za sprejem so, da imajo kandidati nižjo srednjo šolo, za administrativno uslužbenko ' po možnosti administrativna šola, obvezno pa znanje strojepisja, zaželena praksa. — Prošnje, z navedbo eventualne dosedanje zaposlitve, strokovne izobrazbe ter kratkega življenjepisa je vložiti na Občinski LO, Komenda pri Kamniku.	10767-1
SLUŽBO DOBI takoj mlajša pisarniška moč. »Udarnik«, Vidovdanska 2.	10803-1
VE C KLEPARSKIH POMOČNIKOV sprejmem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Maksimov Boris, kleparstvo, Tržič.
10771-1
IZURJENA ŠIVILJA gre šivat na dom. Ponudbe pod »Izurjena šivilja« v ogl. odd.	10774-2
TRGOVEC Z DOLGOLETNO PRAKSO in lastnim prevoznim sredstvom išče zastopstvo za LRS in cono B. Ponudbe pod »Sposoben« na SP Celje. 10812-2 ELEKTROMOTORJA 13 in 25 KS prodamo ali zamenjamo za elektromotor 35 — 45 KS ali ga kupimo. Kmetijska zadruga Vrhpolje pri Moravčah. 10764-4 KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Črnuče 170.	10791-4
ŠIVALNI STROJ (omarico), nemški, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10772-4
UGODNO PRODAM pult kabino ali steno, 2 damski pupi in železno tablo (Pirma). Sv. Petra C. 58 (Lokal).	10808-4
NA CESTI Zagreb—Ljubljana sem sinoči izgubil iz avtomobila 2 kovčka z mojim imenom. Poštenega najditelja prosim, da kovčka proti nagradi vrne ali obvesti na naslov: Philippe Daudy, direktor AFP, Beograd, Bulevar revolucije 2 ali Bled, Hotel Toplice.
DOBRO OHRANJENO preprogo 6 m1, hrastovo mizico u pn««iT,i stroj, starinski čajnik z mizico ln pleteno steklenico 281, prodam. Naslov v ogl. odd. 10806-4 JEDILNI SERVIS za 6 oseb, moško črno obleko ln deško kolo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1080(1-4
NEMŠKO ZENSKO ln moško kolo prodam. Vodnikova 65.	10790-4
POLOVICO SPALNICE ali celo prodam. Križevniška 2-n.
10789-4
POHIŠTVO ZA SAMCA ali mlada poročenca prodam. Naslov v Ogl. odd.	10788-4
KUHINJSKO OPRAVO, lepo, novo, poceni prodam. Ogleda se: pleskar, Vošnjakova 8.	10777-4
PLEMENSKEGA MERJASCA prodam. Anton Rotar, Podsmreka 7, Dobrova pri Ljubljani. 10814-4 FKEKCIJSKO STISKALNICO 20 — 40 ton kupim. Zlatama Celje.
10811-5
KOLO, žensko. Italijansko, novo, kupim. Resljeva 4b-I. desno.
10799-5
ŠTIRI PISALNE MIZE kupimo. Globus—špedicij a, Titova 33.
10797-5
MASKO za »DKW - Meisterklasse« kupim. Naslov v ogl. odd. 10783-5 ENONADSTROPNO hišo t sadnim vrtom prodam. Stožice, Robičeva 2.	10781-7
VELIKO TROSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v centru zamenjam za dvosobno s pritiklinami od remize do Šentvida. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Cim-prej«.	10780-9
ZAMENJAM lepo sončno enosobno stanovanje za enako kjerkoli. Prosen Franc, Ljubljana, Rudnik 42.	10779-9
MIRNA ŠIVILJA išče sobo kjerkoli v Ljubljani. Plača dobro, za protiuslugo šiva. Ponudbe pod »Izurjena« v oglasnem oddelku.	10773-9
SOBO, lepo, veliko, parketirano, elektrika, vodovod, avtobusna zveza, pol ure od Ljubljane, zamenjam za enosobno stanovanje v Ljubljani. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Brezplačna selitev«.	10357-9
POŠTENEGA NAJDITELJA pozabljene črne lakaste torbice, 5. t. m. na klopi na Novem trgu, naprošam, da isto takoj vrne v ogl. odd.. Nujno vrniti ključe in očala, denar si lahko obdrži.
10735-10
NAPROŠAM OSEBO, ki je odnesla vojaški kovček z dokumenti 1. Julija na ime Hribar, da takšnega vrne v oglasni oddelek.	10304-11
PREKLICUJEM POTRDILO ženskega kolesa za neveljavno. — Vajsalzen, Kranj.	10810-11
Cinkarna v CeSju
KINO
»UNION«: amer. barvni Ulm »Lidija Bailey«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
•KOMUNA «; amer. film »Harriet Craig«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih zaradi letne sezone samo od 14. ure dalje.
•SLOGA« : belgijski film »Banket tihotapcev«. Tednik, predstave ob 16, 18 in 20 uri. Ob 10. uri je matineja istega filma.
Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10. Za popoldanske predstave pa od 14. ure dalje. »SOCA«: angl. film »Francis v velemestu«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 16. ure dalje.
L. KINO »TABOR«:	amer. film
»Ivanhce«. Tednik. Predstava ob 20.30.
L. KINO »JLA«: zaprto!
L. KINO »BEŽIGRAD«: angl. film
»Matejevi sinovi«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom. »SISKA«:	ameriški barvni film
»Skrivno življenje Walterj* Mitij a« in tednik, ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
V	četrtek isti spored. »TRIGLAV«; angl. film •Matejevi
sinovi« in tednik, ob 18. in 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »Skrivnostni profesor«, ob 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. V četrtek isti program, zadnjič.
VEVČE: amer. film »Zločin v Nevadi«. V četrtek isti progTam. ŠENTVID »SVOBODA«: amer. film »Glej tička«, ob 18 in 20. V Četrtek isti program. ZADOBROVA: slovenski mladinski film »Kekec«, ob 18 in 20. KAMNIK: amer. film »Pohlepne-ži«. V četrtek išti program. BLED: jugosl. film »Daleč je sonce«, ob 18 in 20.30.
V	četrtek isti program.
CELJE »UNION«:	amer. barvni
film »Viharni zaliv«.
V	četrtek amer. barvni »Rdeči gusar«.
CELJE »DOM«: amer. film »Zgodba iz predmestja«.
V	četrtek isti program.
CELJE »LETNI«:	ameriški film
»Zgodba iz predmestja«.
V	četrtek isti program.
KRANJ »STOR2IC«: amer. barv.
film »Rdeči gusar«. V četrtek amer. film »Na slabem glasu« ob 16, 18 in 20.
KRANJ »PARTIZAN«:	ameriški
barvni film »Vrnitev na Brod-way«, ob 20.30. V četrtek isti program.
JESENICE »RADIO«:	angl. film
»Črni človek«. V četrtek angl. film »Karavan«, ob 18 ln 20. JESENICE »PLAVŽ«: amer. kavbojski film »Točno opoldne«, ob 20. uri.
sprejme takoj diplomi- j
ranega elektrotehnika z f
•
najmanj 5-letno prakso, j
Interesenti naj predlo- i
žijo vlogo za službo do j
najkasneje 15. julija t L t
•
Plača in zaposlitev po i
dogovoru.	•
•
••••P« •••■•o • #»••*•••	•••
XI. MAKIBORSKI TEDEN — od 7. do 15. avgusta 1954
Velika gospodarska razstava — Kulturne in športne prireditve — 25 % popusta na železnici.
ŽELEZNINA,
VELIKE LAŠČE

trg:VwKo podjetje »petrol«, Ljubljana
sprejme v službo STROJNEGA INŽENIRJA.
Praksa ni obvezna. — Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe je nasloviti na:
»Petrol«, Ljubljana, Cankarjeva 5/IL
.......•....—«>.......................................
sprejme	f
blagajniško - pisarniško : moč z znanjem steno- : • grafije in strojepisja. • j • Absolventi(tke) ekonom- * j • skih šol z znanjem * j • srbohrvaščine imajo	•
j i	prednost,
i • Lastnoročno pisane po- * j • nudbe poslati na gornji • j i	naslov.
* " ^ ^ ^ ^ ^ ___......... —...
PODJETJE »TELEKOMUNIKACIJE«
sprejme v službo:
komercialista z večletno prakso v elektro ali kovinski stroki; prevzel bi mesto šefa nabavnega oddelka; tehnologe za strojno ln elektro stroko; tehnika ali inženirja elektrostroke, jaki tok, ■ prakso za vodjo nekega oddelka v proizvodnji strojne tehnike ali inženirje za konstrukcijo.
Ponudbe poslati na poštni predal 376.
«e-e-e* »e-#«#» ••»•••*••	■••••-•• »e-e-e» »e»*e-e«»>«»
Industrija platnenih	:
izdelkov Jarše, p. Dom- ;
Žale ponovno sporoča T vsem ustanovam, orga- ? nizacijam in društvom, * da na prošnje za denar- ? no podporo ali podporo ? v blagu ne bo več od- ? govarjala, ker podjetje ? ne razpolaga z zato po- t trebnimi sredstvi. Vse ? došle prošnje upravni j odbor ne bo več obrav- • naval in bodo ostale v • podjetju nerešene.	■
• ••••#•*•• ••••#•>#• ••••••*•« ••»«•• »e»»e»*e«
lili lllldllllllllll II Hilli!.....IIIIII........Ill IIII lil...Ill
Vsem, ki ste nam ob težki izgubi našega dragega moža in očeta
IVANA BRADEŠKA
stali ob strani in nam v težki uri pomagali, ga spremili do njegovega poslednjega doma in mu poklonili cvetja, se iz vsega srca najlepše zahvaljujemo. Žalujoča: žena in sin.
Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami ob izgubi naše ljube mame
KATARINE VALANT jo spremili na njeni zadnji poti
in ji darovali cvetja.
Prisrčna hvala zdravniku dr. Benediku za njegovo skrb v njeni mučni bolezni.
Žalujoči: Valantov! — Božičevi. Ribno pri Bledu.
RADIO
SPORED ZA SREDO, 7. JULIJA
Poročila: 5.05, 6.00,	8.00,	13.00,
15.00, 17.00, 19.30 in 22.00.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi po-slušalci! (pester glasbeni spored), 7.30 Za gospodinje: 8.10 Pohorski fantje pojo in igrajo (Prenos iz Maribora); 8.30 Za pionirje;
12.00	Poje mladinski zbor nižje
gimnazije iz Cerknice: 12.20 Za naše kmetovalce: 12.30 Opoldanski koncert Josef Haydn: Simfonija v Es-duru -'S pavkami«: 13.15 Zabavna glasba, vmes objave: 13.30 Melodije za razvedrilo; 14.30 Turistična oddaja: 14.40 20 minut solistične glasbe:	15.15 Zabavna
glasb . vmes reklame: 15.30 Želeli ste — poslušajte! ig.oo utrinki !z literature — Dobriča Cosič: Cez Moravo:	16.15 Promenadni
koncert - Antonin Dvofak: Slovanski plesi: 17.10 v plesnem ritmu;
18.00	Modni kotiček: 18.10 Srbske narodne in umetne pesmi, izvajajo zbori ln ansambli; 18.50 Okno
Upravni odbor podjetja
„Borovo”
Jugoslovanski kombinat gume in obutve v Borovu razpisuje
naieiof
za naslednja delovna mesta:
tehniine^a direktorja
Pogoj: končani strojni, kemični ali elektro-strojnl oddelek tehnične! fakultete in najmanj 8-letna praksa v stroki.
4 Inženirje - kemike
za oddelek za pnevmatiko, gumijasto tehnično blago, oddelek za obutev in pomožne oddelke in
1 mlajšega gradbenega Inženir ja
za gradbeno operativo.
riača po tarifnem pravilniku in po dogovoru. — Družinska stanovanja
stanovanja za samce zagoDvijena.
St. 158. — 7. JULIJA 1954
ŽENEVSKA KONFERENCA
Umirjen ton, nič novega
Čeprav ni velikih razlik med posameznimi stališči še ne kaže, da bi kaj kmalu prišlo do sporazuma
Ženeva, 6. jul. (AFP). Na današnji ožji seji o Indokini so razpravljali o vprašanju nadzorstva nad premirjem, še posebno pa o prepovedi pošiljanja orožja v Kambodžo in Laos.
Prvi govornik, šef kitajske delegacije Li Ke Mong je ponovil v umirjenem tonu sovjetski predlog z dne 16. junija ter podal tezo, po kateri naj bi mešana komisija ne smeia biti podrejena nevtralni komisiji. Razen tega je vztrajal, naj bi v nevtralni komisiji veljalo v nekaterih prime-Slh načelo soglasnosti ob sprejem snju sklepov. Ponovil je sovjetski predlog o sestavi nevtralne komisije, namreč, naj bi j c sestavljali predstavniki treh držav (Indija, Poljska in ena članica Cc-Icmbo načrta), ali pa predstavniki petih držav (Indija. Pakistan, Poljska. CSR in Indonezija ali nekatera druga azijska država). Ob koncu je poudaril, da bi er.a in ista nevtralna komisija delovala v vseh treh pridruženih državah Indokine
Francoski predstavnik Chauvell, k: je bil naslednji govornik, je dejal, -da gledišča niso zelo raz-
lična. Poudaril je, da bi morala biti nevtralna komisija arbiter v določenih primerih nesoglasja v mešani komisiji, glede orožja za Laos in Kambodžo pa je dejal, da bi jima bi'o treba omogočiti lastno obrambo. Seja je bila prekinjena potem, ko sta se tudi piedstavnika Kambodže in Laosa
strinjala z njegovim stališčem. Naslednja seja bo v petek.
Za zaprtimi vrati
Hanoi, 6. jul. (AFP). Danes se je nadaljevala konferenca francosko-vietnamskih in viet-minskih vojaških predstavnikov v vasi Tung Gija. Popoldnevna seja, ki je 'trajala uro dolgo, je bila za zaprtimi vrati in ni bilo izdano nobeno sporočilo o delu konference. Vojaški predstavniki bodo jutri nadaljevali z delom.
Knowland sp	+
Vrnitev naše delegacije
Beograd, 6. jul. (Tanjug) Nocoj je s Simplon-ekspresom dopotovala iz Aten jugoslovanska delegacija z državnim podsekretarjem za zunanje zadeve dr. Alešon Beblerjem na čelu. Na beograjski železniški postaji so jugoslovansko delgacijo, v kateri sta bila tudi državni svetnik ambasador Josip Djerdja in svetnik Djura Ninčič, dočakali državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mieunovič, generalni podpolkovnik Ljubomir Vučkovič, ambasador Ljubomir Radovanovič in drugi. Sprejemu sta prav tako prisostvovala grški ambasador v Beogradu g. Spiros Kape-tanides in svetnik turške ambasade g. Kemal Koč.
Čestitka Laza**i;
KoliŠevskega
J*
Skoplje, 6. jul. (Tanjug). — Predsednik Narodnega sobranja LR Makedonije Lazar Kolišev-ski je ob 13-letnici vstaje srbskega ljudstva poslal nocoj predsedniku Ljudske skupščine LR Srbije Petru Stamboliču naslednjo čestitko: »V imenu Narodnega sobranja LR Makedonije in v svojem imenu Vam najtopleje čestitam praznik 7. julij — Dan vstaje bratskega srbskega ljudstva proti fašističnim zavojevalcem«.
Haag. 6. jul. (AP). Holandski in indonezijski funkcionarji so imeli danes tretji sestanek v prizadevanju. da bi prišlo do sporazuma v pogajanjih o prekinitvi unije med obema državama. Razgovori se bodo jutri nadaljevali med holandskim zunanjim ministrom in indonezijskim zunanjim ministrom. Holandski nredstavr.ik je po današnjem sestanku dejal, da se dozdeva, da ima Indonezija sedaj več volje razpravljati o zaščiti holandskih investicij v Indoneziji v znesku milijarde dolarjev. preden bi uradno prekinila unijo s Holandijo.
Washington, 6. jul. (AFP). Sef Te-publikanske večine v ameriškem senatu William Knowland je imel davi daljši sestanek z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. Po sestanku jc senator Knowland izjavil novinarjem, da .1e razpravljal z Dullescm o naslednjih vprašanjih: kako »preprečiti. da lii Kitajska vlada dobila mesto v Združenih nabodih in kakšno ho stališče ameriške vlade v primeru, če bi Kitajska le postala član OZN.
Knowland je dalje dejal, da mu Je Dulles potrdil, da nasprotuje priznanju kitajske vlade s strani ZDA, kakor tudi, da se ho ameriška vlada borila nrott vsem oo-skusnm, 'da hi Kitajsko snreieb v ZN. Vendar, je dodal Know-land. le Dulles odklonil, da hi v «“danlem trenutku oov**dal, kakšno ho stališče ZDA. če bi bila Kitajska vseeno sprejeta v
Določeno presenečenje
London, 6. jul. (AFP) Vest o sestanku med Cu En Lajem in Ho Si Minhom je izzvala določeno presenčenje v krogih britanske vlade, v katerih poudarjajo. da ni bilo prav nič znanega o potovanju kitajskega premiera na kitajsko-indokitajsko mejo. Sestanek med Cu En Lajem in Ho Si Minhom vodi kroge britanskega zunanjega ministrstva do zaključka, da kitajska vlada izvaja močan pritisk na Vietminh, kako bi bila Ho Si Minhova vlada popustljivejša v svojih pogojih za rešitev indokitajskega vprašanja.
Dunaj, S. jul. (Tanjug). V sodni razpravi, na j več ji od nastanka avstrijske republike, je bil danes oproščen obtožbe dr. Peter Krau-lanrL Oproščeni so bili še tri.ie obtoženi, preostali trije pa so bili c?asojeni na zaporne kazni od 15 mesecev do 2 in pol leta.
Celotna skupina na čelu s Krau-
Umrl je naš ljubljeni mož, sin, brat, svak, striček
FRANC BREZ OVNIK, mlajši z Iga.
Pogreb bo v četrtek zjutraj na Igu.
Žalujoči: žena lva in družine Bre-ro-vnik, Pristavec. Jesih, Oblak, Knific.
Ig, 6. julija 1954.
landom, ki je bil od 1945. do 1949. leta minister za zavarovanje imovine in ekonomsko planiranje, je bila obtožena nezakonitega poslovanja jpri dajanju v najem nekaterih podjetij iz bivše nemške in židovske imovine. Ime Kraulanda se je nekaj let dolgo pojavljalo od časa do časa v ospredju politične borbe, pri čemer so Ljudsko stranko obtoževali korupcije. Zaradi tega so tudi Kraulandu odvzeli poslanski mandat in ga izključili iz stranke. Na razpravi niso mogli dokazati krivde obtoženca, ki se je branil, da ni bilo pravnih določil glede uprave z zaupano mu imovino. Med razpravo, ki je trajala nad 5 mesecev, so zaslišali nad 100 prič, med njimi tudi nekaj aktivnih ministrov. Po izreku sodbe je javni tožilec najavil novo razpravo proti Kraulandu.
.

»mcRGMOirrm« maribob
sprejme:
2 inženirja - strojne stroke, 2 inženirja elektro-stroke, 2 inženirja - pripravnika strojne in elektro - stroke, 2 ekonomista - pripravnika, 1 pravnika - ekonomista,
1	stenodaktilografa z znanjem nemškega jezika,
2	konstruktorja, 30 ključavničarjev - vojaščine prostih. Plača po tarifnem pravilniku in dodatek za terensko
delo.
OZN. Senator je še dodal, da Je od svetnika ministrstva za zunanje zadeve Phlegerja zahteval, naj mu pripravi poročilo o ukrepih, ki hi jih morale ZDA pod-vzeti glede na mednarodno pravo. če bi hotele umakniti se iz Združenih narodov.
London, 6. jul. (AFP). Predsednik britanske vlade Winston Churchill in minister za zunanje zadeve Anthony Eden sta se nocoj vrnila v London. Na londonskem letališču ju je dočakalo okoli 500 ljudi. a
Madžarske rokade
Šef tajne policije ponovno prevzel notranje ministrstvo
Dunaj, 6. jul. (Tanjug). Kakor poročajo iz Budimpešte, je podpredsednik madžarske vlade Emo Goro razrešen dolžnosti ministra notranjih zadev. Na njegovo mesto je postavljen Laszlo Piroš, ki je po aretaciji bivšega šefa tajne policije Petra Gaborja prevzel njegov položaj.
Z isto odredbo je bil razrešen dolžnosti dosedanji minister za obvezni odkup Josef Kiseli, na njegovo mesto pa imenovan dosedanji ambasador v Moskvi An-draš Szobot. Dosedanji minister notranje in zunanje trgovine Josef Bognnr je bil imenovan na čelo ministrstva notranje trgovi-
ne, ki so ga ponovno ustanovili.
Tu menija, da je značilno, da je na čelo notranjega ministrstva prišel šef tajne policije in povezujejo to z izjavami na nedavnem partijskem kongresu in v tisku, o pojavih popuščanja državne discipline državljanov, ki »samo zahtevajo pravice, ne izpolnjujejo pa svojih dolžnosti.« Novi minister za odkup prevzetna svojo novo dolžnost v času, ko se v tisku pojavljajo česte kritike, ker odkup stalno daje nezadovoljive rezultate m ker kmetje kljub boljšim odkupnim pogojem raje prodajajo svoje proizvode v svobodni trgovini.
ZBOROVANJE GORENJSKIH
SMUČARJEV
Mladine je dovolj, le marljivih delavcev manjka
Preteklo nedeljo Je bila na Bledu redna letna skupščina gorenjske smučarske podzveze. Ze samo dejstvo, da le tri društva iz tega področja niso poslala svojih zastopnikov na skupščino, kaže, da je zanimanje za smučarski šport po vsej Gorenjski zelo veliko, pa čeprav je bilo to zborovanje sredi poletja. Razen delegatov društev in predstavnikov SZS so bili navzoči tudi mnogi naši vrhunski tekmovalci, ki jim ni vseeno, kako deluje njihova podzveza.
Iz uvodnega poročila predsednika Danila Bračiča in poročila sekretarja Jelovčana je bilo razvidno, da so Gorenjci vložili precej truda za širjenje te športne panoge. Prireditev Gorenjskega tedna, Triglavskega smuka in enotedenske turneje skakalcev z mednarodno udeležbo v organizaciji GSP so bile uspešne, pa čeprav po zatrjevanju funkcionarjev niso znali teh prireditev v celoti izkoristiti. Tako se je mladina, zbrana na omenjenih prireditvah, pozneje spet razšla, namesto da bi jo vključili v društveno življenje. Srednješolsko tekmovanje radovljiškega okraja v Gorjah (1000 tekmovalcev) je dovolj zgovoren dokaz, da je
precej za smučarski šport navdušene mladine. Manjka le pridnih delavcev.
Majhen kvalitetni napredek tekmovalcev gre delno na račun predrage opreme, na drugi strani pa je treba iskati vzroke v nezadostnih pripravah izven sezone. Podzveza bo morala zategadelj posvetiti tem vprašanjem več pozornosti. Tudi o vzgoji gorenjskih smučarjev je veljalo precej besed. Nešportni izpadi posameznih tekmovalcev so metali medlo senco na celotno smučarsko organizacijo.
Tržičani in Kranjčani niso bili zadovoljni z delom podzveze, vendar je razprava pokazala, da je ■♦bilo vzrok nezadovoljstva pomanjkljivo medsebojno obveščanje.
Po izčrpnih poročilih in obširnih razpravah je skupščina sprejela več sklepov in nakazala smernice novemu odboru, ki ga bo tudi v prihodnji sezoni vodii tov. Bračič. Poleg nekaterih izkušenih delavcev so bili izvoljeni v odbor tudi mlajši.
Upamo, da bo gorenjska podzveza že v prihodnji sezoni vnovič prevzela vodilno vlogo v slovenskem smučarskem športu.
Nov dom na Pohorja je že odprt
Preteklo nedeljo so prihiteli številni planinci iz Slovenj ega Gradca, pa tudi iz ostalih krajev na Pungart, kjer je bila otvoritev novega planinskega doma pod Veliko Kopo (1377 m). Slavnost je začel predsednik PD Slovenj Gradec Grmovšek, ki je v svojem govoru očrtal burno zgodovino te postojanke.
Prvič je bila zgrajena koča na Pungartu leta 1937, vendar je bila leta 1942 požgana. Po vojni so jo obnovili in otvoritev bi morala biti 1. junija 1947. Na dan so prihiteli na Pungart številni planinci, vendar niso proslavljali otvoritve postojanke, temveč so ob tlečih tramovih protestirali proti zločincem, ki so kočo požgali tri dni pred slovesnostjo.
Kljub tej nesreči pa slovenjegraški planinci niso klonili, kajti koča stoji na važnem prehodu iz Mislinjske v Dravsko dolino in tvori nujen člen v mreži planinskih postojank na Pohorju. Novi dom je mnogo večji kot prejšnja dva in ima okrog 70 ležišč v sobah in na dveh skupnih ležiščih. Vanj je vloženih okrog 5,000.000 dinarjev, pri čemer je finančno največ pomagal okrajni ljudski odbor, pa tudi Planinska zveza Slovenije in številni delovni kolektivi. Planinsko društvo Slovenj Gradec je razpisalo tudi društveno posojilo med svojimi člani in na ta način zbralo precej denarja.
Konec najdaljše razprave
Po pet mesecev trajajoči razpravi je sodišče oprostilo dr. Petra Kraulanda
Maketa tovarne tebtnic v Ccljn


Med industrijskimi obrati v Celju je v povojnem času dosegla relativno največji razmah tovarna tehtnic. Iz obrtnega obrata, ki je imel 1946. leta okoli petdeset zaposlenih, je zrasla tovarna s 160, po večini kvalificiranimi in visokokvalificiranimi delovnimi močmi. Vzporedno z večanjem števila delovne sile je rasla tudi proizvodnja, vendar ne v enakem obsegu. Skopo odmerjeni delovni prostor, težki delovni pogoji v pretesnih delavnicah, zastarel, ali bolje rečeno primitiven notranji transport itd. so bile ovire za uspešnejšo rast podjetja. Zaradi tega je proizvodnja, v pretežni večini težkih tehtnic (vagonskih in mostnih), komaj krila najnujnejše domače potrebe. Na izvoz ni bilo mogoče misliti.
Ko je lani podjetje prevzelo prostore opuščene tekstilne tovarne na Sp. Hudinji, se je kritično stanje delno izboljšalo, vsaj v perspektivnem pogledu. Razcepljenost obratov je sicer še ovira za višjo proizvodnjo. Toda, tudi ta ovira bo kmalu premagana. Delovni kolektiv tovarne tehtni’ je že začel z lastnimi sredstvi adaptirati prevzete prostore na Sp. Hudinji. Ljudski odbor mesta Celja pa je tovarni tehtnic na nedavni tretji seji odobril 20 milijonov dinarjev iz mestnega kreditnega sklada. Zagotovljena sredstva bodo zado-
ščala, da bo do letošnje jeseni zgrajena že dobra polovica velike montažne dvorane (na sliki makete v ospredju). Tako bodo do konca oktobra letos v novih prostorih že združene vse kovinske delavnice. Do popolne zgraditve vseh prostorov bo izven tega okvira ostala le še mizarska delavnica. In če bo razumevanje s strani ljudskega odbora mesta Celja glede dodelitve še nadaljnjih kreditov za gradnjo tovarne prav takšno, kakršno je sedaj — da bo tako, je delovni kolektiv tovarne prepričan — potem bo nova in moderno urejena tovarna tehtnic na Sp. Hudinji čez dobro leto že povsem pod streho.
V novi tovarni bo notranja ureditev prostorov in dela v skladu s tehnološkim procesom. V tovarni bosta v glavnem dva oddelka in sicer prvi za proizvodnjo težkih tehtnic z žerjavovo progo, ki so jo doslej pogrešali, in drugi za proizvodnjo manjših tehtnic. V novi tovarni bo delalo okoli 260 ljudi, ali za 100 več, kakor jih šteje ta kolektiv sedaj. Ta, povečam delovni kolektiv, pa bo dosegel nasproti sedanjemu stanju predviden 77 odstotni dvig proizvodnje. Povečana proizvodnja pa kaže še drugo ugodno stran; dala bo okoli 167 milijonov dinarjev dobička.
Novi svetli in zračni prostori,
Pri otvoritveni svečanosti so čestitali planincem iz Slovenj ega Gradca predsednik okrajnega ljudskega odbora, zastopniki raznih društev in Planinske zveze Slovenije. Svečano razpoloženje je povzdignila godba na pihaia iz Tovarne meril in moški pevski zbor.
Marljivim planincem, ki kljub dvakratni težki nesreči niso obupali in so že tretjič zgradili dom na istih temeljih, gre vse priznanje za njihovo požrtvovalno deio.
PD Tržič vebi v svoje planine
Od obrtnega obrata do moderno urejene
forume te Sit v Celju
koncentracija proizvodnje, izpopolnjena mehanizacija itd. bodo omogočili, da bo delovni kolektiv vzporedno s povečano proizvodnjo začel uvajati tudi nove izdelke. Predvsem gre tu za nove polavtomatske tehtnice za koksarne, nadalje za avtomatske tehtnice z nosilnostjo cd 100 do 2.000 kg itd. Asortiment se bo povečal tudi z novimi avtomatskimi tehtnicami za silose, nadalje z enakimi za polnenje vreč in za teht '.nje vreč. Letos, v septembru, bo rudnik Velenje dobil prva dva nova izdelka te tovarne — tehtnici za tehtanje na transportnem traku. Po’eg rudnikov so za takšne tehtnice veliki interesenti še cementarne. Registrski aparat pa bo izpopolnjen s kontrolnim kopirnim trakom, na katerem' bo možno čitati težo in vsebino tehtanega predmeta.
Spričo povečane proizvodnje bo tovarna tehtnic laže zadovoljila domače tržišče, kjer je še vedno veliko povpraševanje po njenih izdelkih. Zlasti sp iskane polavtomatske in avtomatske tehtnice. Povečana proizvodnja in večji asortiment pa bosta še omogočila, da bodo izdelki te tovarne odšli na tuja tržišča. Tako bo že letos prodana prva pošiljka skladiščnih 500 kg tehtnic v Egipt. To bo prvi izvoz te tovarne. Naslednji uvoznik 250 kg tehtnic bo Turčija. Izdelki celjske tovarne pa bodo razstavljeni še na jesenskem velesejmu v Solunu. Tako si tovarna počasi utira pot tudi v svet. Kvalitetni izdelki in zmerne cene so zadostno jamstvo, da si bo uspeh tudi na zahtevnem zunanjem tržišču zagotovila tako, kot si ga je doma.
M. B
To ni knjiga niti brošurica, ampak samo spretno in prijetno sestavljeno planinske reklamno pisanje na 6 straneh, ki so vse zamisel tržiških planincev je kaj prikupnimi slikami. Nekaj vrstic na. Način trgovske reklame v je posvečenih tudi planinsko-šu-marskem domu »Titovi graničarji« na Zelenici.
Vseeno zasluži ta drobna publikacija, da jo posebej zabeležimo: zamisle tržiških planincev je kaj izvirna in samo posnemanja vred-svetlordeči barvi na 12 straneh je zelo posrečen, saj so za vsako postojanko tam navedeni lega, dostopi, zmogljivost, oskrba, izleti, prireditve in tega več. Skoda, da zaradi boliše orientacije niso vrisane posamezne postojanke. Sploh bi sodila v to drugače čedno reklamo preprosta karta a la Knafeljc.
Izraz transverzalne poti v trži-škem okolišu se menda ni posrečil. To stran bi morala zavzeti lična karta. V tej zvezi bi opozoril na opis transverzalne poti preko slovenskih gora (Pl. V. 1953, str. 455 in nasl.). Sploh bi sodilo v publikacijo nekaj literature o Tržiču in bližjih planinah. V trgovski reklami pogrešam kake vabljive gostilne, ki pride planincem po turi vedno prav.
Slednjič:	vsaka taka še tako
drobna edicija je majhen kamen za veliko stavbo Vodnika po Sloveniji, ki ga moramo dobiti prej ali slej.	«	—one
MEDNARODNA PLAVALNA TEKMA NA KOLEZIJI
Jutri bo na Koleziji mednarodna plavalna tekma med Grazer Sportvereinom in 2PK Ljubljana. Gostje imajo v svojih vrstah nekatere odličAe plavalce, v borbi s katerimi bodo lahko domačini pokazali, koliko so napredovali. Avstrijci si veliko obetajo od svojih waterpolistov, ki sodijo med najboljše v državi.
Na prošnjo gostov bo plavalni spored deljen, tako da bo nekaj točk ob 16.30, ostali del programa in tekma v \vaterpolu pa zvečer ob 20.30 na Koleziji.
•
V nadaljevanju kvalifikacijskih nogometnih tekem za vstop v slovensko ligo je Mladost iz Kranja premagala Ilirijo 1:0, Grafičar iz Ljubljane pa enajstorico Tabora (Sežana) 4:3 (1:2). Po III. kolu še vedno vodi Mladost s 6 točkami pred Grafičar jem 4, Ilirijo 3 itd.
Nogomet na stadionu v Šiški.
Danes s pričetkom ob 17. uri bosta nastopili pionirski moštvi Slovana in domače Ljubljane.
Na brzotumirju za prvenstvo Sk Novo mesto je med 12 udeleženci zmagal Tone Škerlj z 9 točkami pred Sitarjem, Kržanom, Avsec etn in Popovičem.
Statistika
Pet svetovnih prvenstev v no* gometu je zdaj za nami. LefcJ 1938 je bilo tam 13 držav, leta 1934 32, leta 1938 in 1950 po 33, letos pa 34.
Tudi število odigranih tekem je raslo iz leta v leto. Prvič je bilo vsega 18 tekem, leta 1934 že 40, leta 1938 in 1930 pa 48. Za V. svetovno prvenstvo pa je bilo potrebnih nič manj kakor 57 kvalifikacijskih tekem in 26 v finalu.
In koliko je padlo golov? Pri prvem turnirju 7C, pri drugem 212, pri tretjem 180. pri četrtem 186, pri letošnjem pa 346. Pov-prečki doseženih golov so znašali:	3.9 — 5.3 — 4.2 — 3.5 itd.
Vsega je bilo na teh turnirjih ustreljenih 6 golov manj kakor tisoč.
Kot sodniki za finale .so sodelovali leta 1530 Langenus iz Belgije, leta 1934 Eklind iz Švedskega, leta 1938 Francoz Capdevfile, leta 1950 Reader in leta 1554 Ling iz Anglije.
Kakor je znano, sta po dve prvenstvi dobili do zdaj Italija in Urugvaj, letos pa je premoč Evrope potrdila Nemčija, tako da kaže sedaj dvoboj med Evropo in Južno Ameriko S:2 v korisr prve. Finali sami so se končali takole: leta 1330 Urugvaj : Argentina 4:2, leta 1934 Italiia : ČSR 2:l, leta 1938 Italija : Madžarska 4:2, leta 1940 Urugvaj : Brazilija 2:1, leta 1954 Nemčija : ?»Iadžar-ska 3:2.
Naj višje število gledalcev na finalu je bilo 16. julija 1350 v Rio de Janeiru na tekmi med Urugvajem in Brazilš 3, ir sicer 195.000. Isto leto je bilo v Braziliji na vseh tekmah približno' 4.3 milijona gledalcev. Porast v 12 letih je naravnost ogromen, saj je leta 1938 v Franci;5 prisostvovalo vsem tekmam »komaj« 4 JO tisoč gledalcev. Značimo jc. da je prišlo celo na finale »samo« 45.009 ljudi.
O letošnjem svetovnem prvenstvu so te sta+istikc še podrobnejše in bolj žive. Največ golov je ietos dosegel Mad/ar Kocsis (11), za njim pa Hiigi (Švica), Probst (Avstrija) ir. Mcrlock (Nemčija) s šestimi itd.
Najučinkovitejši napad je bil madžarski, ki je zah*’, skupno 27 golov, za njim nemški s 25 (na šestih tekmah), dalje avstrijski s 17 itd.
Štiri prvoplasirana moštva so odigrala po pet tekem (razen (Nemčije). Najboljšo obrambo je imel Urugvaj, ki je spravi! samo 9 golov, nato Madžarska z 10 dobljenimi goli. Avstrija z 12, Nemčija s 14 itd.
Najboljšo razliko golov ima Madžarska (2.70), dalje Nemčija (1.78), Urugvaj (1.77), Avstrija (1.41) itd.
Na prvenstvu je bilo prisojenih osem enajstmetrovk, on katerih so jih sedem spremenili v gele. Edini, ki je gol zastreljal. je bil Avstrijec Korner I. v tekmi proti Švici.
Pet igralcev je zadelo v lastno mrežo: Dickinson (Anglija), Car-denas (Mehika), Horvat (Jugoslavija), Santamaria in Martinez (Urugvaj).
Tri tekme so se končale neodločeno, da jih je bilo treba podaljšati. in sicer Angl:'a : rr-Igija,' Brazilija : Ju^cslf. in Madžarska : Urugvaj. Zadnji dve sta se po podaljšku končali drugače.
Na vsega 26 tekirah v Švici je bilo doseženih 149 golov ali povprečno 2.39 na tekmo.
Rekord v številu ustreljenih golov na eni f krni je bil v dvoboju med Avstrio in Švico z 12, dalje med Madžarsko i:i Nemčijo (11), med Mad --rsko in Korejo ter Nemčijo : Turčijo (9), Nemčijo : Avstrijo (7) itd.
Tri moštva ra svetovnem prvenstvu soloh niso zadela go-a: Koreja, ČSR in Škotska.
Gledalcev so im ’* Švicarji 8S0.PGP, od tega 29t..: n a v obeh polfinalih in finalu itd.
ŠAH
PRVO PRVENSTVO
»SVOBOD« V MARIBORU
Pred dnevi je bilo v Mariboru prvo šahovsko	prvenstvo
»Svobod« Slovenije, katerega se je udeležilo 33 moštev. Prireditev je pokazala, da se je šahovska igra hitro utrla rot meči delavske množice, v finalu ;e sodelovalo 8 udeležencev. Rezultati I. kola:
Dravograd : Prebold 5:1, Tezno : Litija 6:9, Slov. Bistrica : Straža 6:0, Domžale : Stražišče 4.5:1.5. V borbi od prvega do četrtega mesta so tekmovala zmagovalna moštva. II. kole: Domžale : Dravograd 4:2, Slov. Bistrica : Tezno «2.5:1.5, Prebold : Stražišče 4:2, Straža : Lilija 4:2.
V finalu sta se srečal: moštvi Domžal in Slovenske Bistrice. Zasluženo so zmagali Domžalčani s 3.5:2.5. Dvoboj med Dravogradom in Teznim se je končal 3:3.
Končni vrstni red: 1. Domžale, 2. Slovenska Bistrica, 3. Dravograd, 4. Tezno, 5. Prebold, 6. Straža, 7. Litija, 8. Stražišče.
ISifÉ
& Tvdvc c—
V njej je sikalo in piskalo. Poljski, nemški in nato angleški glasovi so se mešali med seboj. Dolgo je čakala. Udarila je po vilicah. Nobenega odgovora. Spet šum glasov. Nenadoma je aparat utihnil. Molk kot iz groba.
10
Preko ravne meje je udarila blazna jeklena pošast. Kot pomečka dobrih dva tisoč kilogramov težki nilski konj trsje in bičje na bregu, je pošast pomendrala ozko obrambno mrežo, bodečo žico in obmejne stražnice.
Za tem ni bilo ničesar več. »Polkovniki« so »modro« zanemarili, da bi bolj v globino zavarovali odprto deželo. Morda bi jim pogodbeni prijatelj to zameril... Kot ura točno se je te usodno suhe jeseni valila njegova napadalna vojska po prašnih cestah.
Ali morda »polkovniki« niso dobro vedeli, kakšen nov vojni stroj si je skoval in zvaril pred blagoslavljajočimi očmi zahodne državniške modrosti? S pehoto se že zdavnaj ni več ukvarjal. Noben vojak ni šel več peš. Tudi konj ni bilo. Bili so samo stroji, motorizirani napadalni oddelki, težki in lahki tanki, težki in lahki oklopni avtomobili, motorizirani poljski topovi in motorizirane havbice. Na čelu potujoče trdnjave pa je letel roj bombnikov in letečih borilcev, ki so zatemnili jasno nebo.
Poljska je torej postala žrtev. Toda Poljska ni bila sama. Vladajoči krogi v Angliji in v Franciji, ki jih je prisilil zdravi ljudski čut, so izpolnili črko pogodb in so bili prav tako v vojni. Ves svet je pričakoval pomoči močnih.
Pa ni bilo ničesar. Najbrž tudi ni moglo nič priti. Državni misleci v Londonu in v Parizu so se namreč pri-
pravili komaj trohico bolj kot »polkovniki«. Svet je bil presenečen.
Bil je presenečen tudi nad Poljsko. Vsaj nekaj mesecev bi morala vzdržati! Toda že čez dvanajst dni so ameriški dopisniki jasno poročali, da se od njenih razbitih armadnih zborov bore le še razpršeni ostanki, le še poobedek zveri, ki je že prežvekovala.
Kako je bilo to mogoče! Ali ni poljski vojak slovel, da se ne boji smrti? Da, in po pravici. Toda imel je v rokah — so pojasnjevali dopisniki — zastarele puške in za kritje samo nekaj bednih topov.
Toda, kaj ni bilo konjenice, sijajne in odlično izvež-bane konjenice, prave paše za rodoljubne oči? Da, imeli so brezprimerno konjenico, ki je bila tako požrtvovalna in hrabra v napadu, kot je bila nekdaj v obrambi proti nemškemu viteškemu redu in proti Turkom. Le da so se sulice z zastavicami teh Chevauilegers in ulancev kot otroške igračke lomile ob oklopnih vozovih in tankih. Po takem srednjeveškem napadu na jekleno pogorje ni ostalo drugega kot tisoč iznakaženih, umirajočih vitezov in tisoč konj, ki so z raztrganimi trebuhi moleli noge proti nebu.
Ljudje v poljski deželi so pozabili umetno ustvarjene medsebojne prepire — toda prepozno. Nič več ni bilo Litovcev, Belorusov, Židov, Ukrajincev. Združeno so se vrgli proti pošasti delavci in kmetje, izobraženci in obrtniki. Skoraj z golimi rokami so se upirali na Westerplatti, pri Helu in Modlinu ter okoli Lvova. Celo glavno mesto je kljub napadom bombnikov in topov, ki so bili nagrmadeni okrog njega, štiri peklenske tedne odbijalo predajo. Kjer je podlegel del vojske, se častniki niso pustili ujeti. Do-
včerajšnji domišljavi gizdalini so se združili v bataljone, da bi skupaj umrli. To posebno pravico so zahtevali zdaj zase.
V neizprosni luči tega brezoblačnega septembra so vsi spoznali, kaj je prišlo nadnje. To ni bil samo tuj osvajač, kakor že desetkrat poprej v mučni poljski zgodovini, ampak strahota, ki še sploh ni imela imena. Strahota, možganska kuga in sovraštvo — mrzlo, gluho sovraštvo s praznimi očmi, sovraštvo do življenja, do sreče. V jekleni retorti znova porojena, divjajoča človeška zver iz pradobe, ki še ni poznala zakonov.
Obenem z osvajalskim strojem je prihajala še druga vojska, ki ni imela naloge pridobivati si ozemlje, ampak širiti grozo, mučenje, ponižanje in uničenje. Za vse. kar se je imenovalo SS, Črna garda, Razpoložljive čete, Varnostna policija, je bilo še skupno ime, ki so ga sami zelo cenili: morilski komandosi. Bili so motorizirani polki, možje v črnih ali zelenih uniformah, z jeklenim bičem in avtomatičnim revolverjem za pasom, na kapi pa znamenje, ki so ga s ponosom kazali:	mrtvaška glava s prekrižanima
kostema.
Bili so glavarjev najizbranejši proizvod, izbor nemške mladine. Dobro rejeni, mišičasti fantje, ki so se izučili v domačih mučilnih kleteh in barakah, kjer so pobijali socialiste in Žide. Skrbno, znanstveno so v njih ubili človeka —i za visok in važen smoter...
Tudi mučenje in moritev podjarmljenih narodov jq bila namreč za ta cvet samo priprava.
Glavar se je bal lastnega naroda.	•„