Mobilizirajmo siovensho m iialijansHo delimito iiudstuo za dopoidanslio pruomaisho itanilesiaciji po mesni ! ZVEZA List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Mon.ecciti 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402 Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Obnovljena izdaja leto vi. štev, n (290) TRST - SOBOTA, 24. APRILA 1954 CENA 20 LIR a leti beograjska vlada predlaga novo pogubno re§itev ; Nečuvena prepoved proslave I0II0LJ JE KRUMIH KUPCU ZAHTEIIAIIIO USTAHOlflTEU $10! emstvu Eden izmed glavnih buržoaznih dnevnikov v Italiji «La uštviti ainpa” iz Torina je v četrtek objavil dopis iz Washingtona, katerem se pravi, da bo v kratkem, v bližnjih dneh obja-tede/U |en sporazum med zahodnimi velesilami, Italijo in Jugo-lv'jo glede Tržaškega ozemlja. Po drugi strani je angleško nanje ministrstvo uradno sporočilo, da so se obnovili kon-kti med raznimi prestolnicami za rešitev tržaškega vpra- pja. ------------ tem zadnjem tednu se je merava v kratkem pod priti-ačje okrog tržaškega vpra- skom Amerikancev sprejeti to, ^ja zopet razgibalo in po- kar ji ponujajo in s katerim se tudi Tito strinja. V sredo je «Corriere di Trieste» ponovil in razširil obrazložitev sporazuma. Pravi namreč, da «se govori o dodelitvi cone B Jugoslaviji, dela cone A Italiji, dočim bi bil Trst dodeljen italijanski upravi z nekaterimi rezervami glede suverenosti v korist An-glo-amerikancev, ki ga sedaj 'ba je, da ne bo poteklo P So časa, preden se bo zve-P° za najnovejše naklepe Pti Tržaškemu ozemlju, ferriere di Trieste» je tokrat zkone dobil nalogo, da preiz-si javno mnenje s svojimi iz Beograda, v katerih drobno opisuje, kako naj bi Pedala sedanja «rešitev». ■e v pretekli številki smo 'Javili besediio sporazuma, s ltenm se beograjska vlada r’nja. Sam Mates je ob prevod dolžnosti jugoslovanske-. bosLanika v Washingtonu *1* da ne bi bilo preveč ne-'šakovano, če bi sedanje 2Prave privedle do rešitve r je njegova vlada v tem jem času odločilno prispe-a k olajšanju spora. «Corriere» od prejšnjega če-1 *a je nakazal, da rešitev korala biti po mnenju Ti-Ve vlade naslednja: cona A « jli, cona R Jugoslaviji, ob-Ini popravki v korist Jugo-v coni A, mednarodni tržaške luke, jamstva »<«*■*** v dškim Slovencem, ki bi pre-J1 pod .Italijo. V soboto je isti '( Ponovil to, kar je objavil četrtek Vsekakor pa je še -jjriširneje obrazložil ekstreme “:!/v.nia. Med drugim je tu-— »u.'1—Tl napisal, da so «predvideni M£L iiifcf oveni po,,ravlki- ja™$tya, za hn;ence in neke vrste mter-10nal*zacija luke. Obmejni nravki bodo neznatnega po-T13 (če bi bili znatni, bi bito ,Je doseči sporazum); jam-,a bodo NAČELNEGA ZNA- Istočasno je italijanska vla-^ demantirala vesti, da je že j stala na takšen sporazum, 0 8a vsi v Italiji smatrajo za šubonosnega. Kljub temu 1 eda, da italijanska vlada na- upravljajo. «Kar se pa tiče novih demarkacijskih črt — pravi «Corriere» — ki bi bile določene, so v Rimu mnenja, da, če bi se Jugoslaviji mogel dodeliti notranji pas cone A do Kraškega roba, se z italijanske strani ne bi odpovedali zahtevati kot protiutež podaljšanja ostalega dela cone A, ki bi bil dodeljen Italiji, do Kopra, vključenega. To podaljšanje bi bilo zajeto v trikotniku Koper, Debeli rtič, Boljunec v Glinščici; Bolju-nec v Glinščici bi pa šel pod Jugoslavijo». Iz Beograda je v sredo prišel demanti na pisanje «Corriere di Trieste», kateremu pa je takoj odgovoril beograjski dopisnik Mihelj, ki pravi, da je vse to zvedel iz zanesljivih jugoslovanskih in diplomatskih virov v Beogradu. Ce vsemu temu dodamo še omenjeno vest italijanskega lista «La Stampa», si lahko zamislimo, kaj se vse pripravlja proti Tržaškemu ozemlju v vladnih krogih Zahoda, Rima in Beograda. Tito je tokrat torej postai pobudnik poslabšane izdaje osmooktobrskega diktata, znova je pozabil na vse svoje prejšnje šarlatanske predloge in protipredloge. Sedaj je celo o-pustil svojega miljenčka, t. j predlog o škedenjsko-žavelj-skem hodniku. Zadovoljuje se, kot je dejal Popovič, z nekaterimi malo pomembnimi slovenskimi vasmi cone A, predvsem pa se zadovoljuje z «načelnimi rimskimi jamstvi» 60-70.000 tržaških Slovencev, ki bi prešli pod Italijo. Vsa grdobija in vsa podlost Titove vlade je prišla prav v tem predlogu na dan. S cinizmom, ki je vreden rablja, Tito prepušča cono A Italiji samo, zato da si lahko prigrabi cono B in nekaj «malopo-membnih slov. vasi», zato da lahko reče svojim imperialističnim gospodarjem: «Poglejte, kakšen zvest lakaj sem!» Je prišel čas, da vsi tržaški Slovenci, vsi kot en sam mož povemo Titu v brk, da nima nobene pravice sklepati kravje kupčije z našo usodo in s Tržaškim ozemljem, da naj nas (Nadaljevanji na IV. strani) USTAVIMO ROKO ATOMSKIH KRIMINALCEV, DOKLER Ni PREPOZNO ! Združeni zahtevajmo prepoved atomskega in vodikovega orožja 5 japonskih ribičev, ki jih je zadel atomski pepel, v smrtnem boju - Nadaljnji atomski poskusi bi utegnili spremeniti ozračje v raznih delih sveta Tov. Višinski je ponovno zahteval prepoved orožja za množično pobijanje TOKIO — 23 ribičev, katere je zajel atomski pepel ob prvi poskušnji na Maršalovem otočju, je v smrtni nevarnosti. Danes ni več upanja na okrevanje. Pričakuje se, da jih bo •sei izmed njih umrlo v najkrajšem času. Krvni rak silno naglo napreduje. V zadnjem času se je pričelo krvavenje iz nosa, ------------- Prof. Yasuki, docent na univerzi v Osaki je pregledal 30 dirkaških konj, ki so jih pripeljali iz Nove Zelandije ter ugotovil pri njih močne znake atomiziranja. Radioaktivni žarki so jih zadeli, kljub temu, da je ladja vozila 850 milj stran od Maršalovega otočja. Na Japonskem vlada veliko vznemirjenje zaradi strahotnih posledic atomskih V nedeljo 25. aprila ob IO. uri bo V KINU OB MORJU Svečana proslava j italijanskega odporniškega gibanja Govorili bodo : Francesco leone senator italijanske republike in član CK KPI, bivši komisar v španski vojni in partizanski voditelj v Toscani Vlada Bidovec in Bonomo Tominez Predsedoval bo VITTORIO POCCEC Al Po govorih bodo predvajali sovjetski film «Veliki prederei» Vabimo k številni udeležbi ! Pa ne samo na Japonskem, temveč po vsem svetu se govori o tem. 'Svetovna javnost obsoja kriminalne poskušnje. Ta javnost je z odobravanjem sprejela poziv rimskega papeža giede prepovedi atomskega in kliconosnega orožja. Papežu so se pridružili tudi drugi vidnejši predstavniki rimske cerkve. V Italiji so številni občinski sveti večjih mest in poskusov. 1 pokrajinski sveti izglasovali enotne resolucije proti atomskemu orožju. Proti temu orožju je ostro nastopil florentinski župan La Pira. Občinski svet v Bologni je z aplavzom soglasno sprejel resolucijo, ki jo je predložil župan Dozza. Sovjetski delegat v OZN Višinski je ta teden ponovno zahteval prepoved atomskega, vodikovega in drugega orožja za množično uničevanje. Na seji komisije OZN za razorožitev je izjavil, da Sovjetska zveza ima vodikovo bombo, toda kljub temu zahteva njeno prepoved. Vlada Nemške demokratične republike je ponovno predlagala bonnskemu parlamentu, naj bi sestavili skupen poziv za prepoved smrtonosnega orožja. Celo španski tisk se je zavzel za prepoved tega orožja. Do tega je prišlo zlasti po govoru rimskega papeža. Tudi ugledni francoski kardinal Gerlier se je izrekel proti temu orožju. Znanstveniki se pridružujejo borbi proti atomskemu orožju. Posebno važno izjavo v tem pogledu je dal profesor Cincinatske univerze Greene, pomni zgodovina. Profesorji Dejal je: «Treba je uvesti ta kojšnjo kontrolo nad atomsko silo. To je treba storiti, dokler ni prepozno. Obstoja namreč velika nevarnost, da atomiziranje ozračja popolno-m spremeni podnebje v raznih delih sveta». Do spremembe ozračja je po vsej verjetnosti že deloma prišlo. Vremenoslovci pripisujejo sedanji val mraza reakciji a-tomskih poskusov. Kot je znano, je pretekli teden silno padla temperatura v nekaterih predelih zapadne Evrope. V Val D'Aosti je padla na 27 stopinj pod ničlo, kar še ne torinske univerze pripisujejo ta mraz posledicam atomskega izžarevanja, ki spreminja ozračje. \ 25. aprila v kinu "Auditorium Predsedstvo cone ne daje dovoljenja za proslavo, če se ne bo slednja vršila v Kinu ob morju - Dovolj je diktatov, ki čedalje bolj omejujejo demokratične svoboščine - Proslava se bo kljub vsemu vršila Predsedstvo cone je prepovedalo proslavo 25. aprila, obletnice vseljudske vstaje v Severni Italiji v kinu Auditorium in izjavilo, da jo odobri le, če se bo vršila v Kinu ob morju. ------------ Tako so na Predsedstvu cone izjavili našim tovarišem, ki so šli po dovoljenje za proslavo. Takoj, ko so zvedeli, da je oblast odločila, da se proslava te važne protifašistične in partizanske obletnice ne sme vršiti v kinu Auditorium in da hočejo vsiliti organizatorjem, naj se vrši v Kinu ob morju, so zaprosili za sprejem pri dr. Miceiiju, conskemu predsedniku. -Slednji je izjavil, aa jih ne more sprejeti in da naj se za priziv obrnejo na Odsek za notranje zadeve pri ZVU. Tovariši so se podali na navedeni odsek, a tudi tam jih niso hoteli sprejeti rekli pa so jim, da lahko vložijo priziv, kar so tovariši tudi nemudoma storili. Oblasti, torej nameravajo preprečiti, da bi se proslava 25. aiprila vršila v eni izmed največjih dvoran v središču mesta in zato hočejo s svojo diplomatsko prepovedjo prisiliti, da se vrši v Kinu ob morju, ki prav gotovo ne more spre.eti toliko ljudi kot «Auditorium». Ta dejanska prepoved proslave 25. aprila je nekaj neču-venega, lei se lahko dogodi ie v OKUpiranem mestu, v mestu, ki že ti let okuša «dobrote» vojaške uprave, v mestu, ki ga smatrajo za del atlantske zveze in za bodoče oporišče Evropske obrambne skupnosti. Konferenca v Ženevi V ponedeljek se bo pričela mednarodna konferenca v Ženevi. Na njej bodo razpravljali predvsem o azijskih vprašanjih. Kot je znano, se bosta konference udeležili tudi LR Živo so nam v -spominu gro- ; . . . . zote, ki smo jih doživeli zlasti : ^lta]u5ka m Kore-5 milijard;. Tudi zmanjšanje vojaških izdatkov in povečanje civilnih investicij ter izdatkov za socialno zavarovanje, kulturo in zdravstvo so najboljši znak miroljubne politike velike sovjetske države. Takega proračuna nima nobena kapitalistična dežela na svetu. hajajo iz sodelovanja s članicami atlantske zveze. Ankarski o-bisk — je dejal Tito — je pod- 109 9 *" milijard I tnal okrePitev odnosov Jugosla-’ vije z zahodnimi deželami. «Balkanski pakt bo vzpostavil odnos z atlantsko zvezo v smislu, da d ve njegovi članici (Grčija m Turčija) sta tudi članici NATU. Sodelovanje z NATO izvira iz sodelovanja z deželami, ki so članice NATO», Glede tega je Tito že v Ankari dejal, da «se bo s podpisom vo- jaške zveze povečalo sodelovanje ob strani reoanšistične Nemčije, tudi z ostalimi državami zlasti z nacističnih generalov, vojnih zlo- atlantskim paktom, oz. z bodočo evropsko obrambno skupnostjo». V zvezi z EOS pa je Tito dejal dopisniku «Le Monde», da se «Nemčija mora oborožiti na e-nakopravni podlagi z drugimi državami v okviru EOS» in da je «za EOS danes bolj kot včeraj, ker je EOS koristen element»!!! Pred kakim letom je Tito na desno in levo izjavljal, da ne bo nikoli pristopil v kakršno koli vojaško zvezo. Danes ni samo pristopil v balkanski pakt, katerega pobudnik je bil, marveč ga hoče spremeniti v zvezo, da bi se lahko lažje povezal z atlantsko zvezo in z Evropsko obrambno skupnostjo, t. j. da bi se lažje postavil čincev, sanjačev o «četrtem Rajhu» itd. Obisk Tita v Ankari je tako potrdil, da vodi sedanja jugoslovanska vlada pogubonosno politiko za Jugoslavijo, da vodi deželo v objem njenih najhujših sovražnikov, v objem nemških militaristov proti slovanskim bratom, proti slovanski skupnosti, proti Sovjetski zvezi. NEW YORK ....... Podpredsed- nik ZDA Nixon je izjavil, da se mora vojna v lndokini nadaljevati, pa naj stane kolikor hoče in ne glede na to, kaj bodo skleniti na konlerenci v Ženevi. iz Skednja in .Sv. Križa. Na dan Prvega maja bo kot običajno v zgodnjih jutranjih urah budnica po mestnih ulicah. Igrala oo godba Rinaldi. Dopoldne bo ludi običajna povorka ter veliko zborovanje na enem izmed mestnih trgov. Popoldne pa bo tradicionalna telovadna in folklorna prireditev na občinskem stadionu pri Sv. Soboti. Tu bodo imeli kratke nagovore tov. Giancarlo Pajetta poslanec v italijanskem parlamentu, Vittorio Vidali in Manja Bernetič. Podrobnejši spored bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Proslavljanje Prvega maja se je pri nas že zelo uveljavilo. Množice delovnih ljudi prav za prav čutijo, kakšna je njihova naloga tega dne. To nam dovolj zgovorno potrjujejo tudi manije-siacije, ki so vsako leto lepše in večje, kljub temu, da je Trst uo-jaška baza zasedbenih vojska. proti vsakemu razkosanju, ki je v polnem teku. Bolj kot kdaj koti mora priti ta dan do dejanskega izraza kompaktna enotnost delavcev, kmetov in uradnikov, meščanov in deželanov, Slovencev in Italijanov. Dolžnost nas vseh je, da že v teh dneh damo svoj doprinos pri pripravah za proslave Prvega maja. Agitirajmo za ta, da se bo čim vet delovnih ljudi udeležilo veličastne povorke Prvega maja v Trstu in telovadno-folklornega popoldanskega nastopa na stadionu. Vsemu svetu moramo še enkrat dokazati, da smo močni in enotni, tistim pa, ki ogražajo nas, naše mesto, naše gospodarstvo ter skratka naš obstoj, moramo povedati, da je ni sile, ki bi nas odvrnila od naših želja in ciljev, t. j.: od volje po miru, delu in kruhu! Ves svet govori o nevarnostih atomske in vodikove bombe. Proti zločinskim poskusom s tem orožjem se izražajo ljudje najrazličnejših »leno-,- in nazorov. Le iitovci o vsem tem molče. Radi bi vedeli, kakšno je njihovo mnenje glede tega vprašanja. Ali so morda gotovi, da jim bi morebitna atomska katastrofa prizanesla? Upamo, da bomo dočakali odgovor. OD TEDNA PETEK, 16. aprila: DUNAJ: Pri Dacfistemu zahodno od Dunaja se je zaradi snežne nevihte zgubila sled 14 avstrijskih turistov — MOSKVA: Igralci «Uo-medie Francaise», ki se mudijo i Moskvi na turneji, so bili sprejeti od Malenkcva in Molotova —■ LONDON: Otvonl se je U. kongres KP V. Britanije; poročilo >e podal sekretar Harry Polliti — RABAT: Na procesu proti 18 maioški-m domoljubom, ..otoženum zaradi likvidacije ko-»aboracionisiičnega lunkcronarja ,n 2 policistov, je bilo izrečenih J smrtnih obsodb. SOBOTA, 17. aprila: RIM: V raznem i notu se je vreme še poslabšalo; temperatura je do-,egla id s.opmj pod ničlo; v Si-_iiji je zapadel sneg — DUNAJ: .testine ekipe niso še našle 13 turistov, ki so se izgubili v snežni ■tevinti pri Dachsieinu — KAIRO: Štirje ministri so podali ^stavko s svojega položaja; zgle-ra, da so napravili ta korak, ker se ne strinjajo s -politiko Naserja — NOVA DELHI: Indijski ministrski predsednik Nielli u je izja- , , . „ . . . „„„ vil, da ne more odobravati zami- Leto-nji Prvi maj ima še pose- sij azijske vojaške zveze, ki jo ben pomen. Na ta dan moramo hočejo zDA vsiliti nekaterim skupno z delovnim, ljudstvom vsega sveta manijestlrati za mir, proti atomskemu in drugemu orožju za množično pobijanje človeštva. Ta dan moramo združeni mpiijestuati za delo in za obnovo gospodarstva. Poleg tega stoji pred nami še ena naloga, narn- azijskim deželam. NEDELJA, Id. aprila: KAIRO: Gen. Naglo je pouai ostavko z inesca mmistiskega predsednika, katerega je zasedel polk. Naser; Naglo Do ostai predsednik r epuri;,ae; opazovalci pravijo, da se je s .tem bstba med Naserjem in .sfagtbom zaključila v prid prvega — BERLIN: Med Švedsko in nemško DR so v teku pogajanja, Tržaški titovci molčijo. Molčijo, ker jim gre za obstoj, ker nočejo izgubiti še tistega malenkostnega števila prevaranih pristašev. Pravzaprav molčijo o tržaškem vprašanju in o najnovejših vesteh nesramne kravje kupčije, ki jo sklepa Tito na našo škodo, medtem ko skušajo preslepiti naivneže z visokodonečimi bojnimi klici za obrambo ogrožene zemlje naših kmetov, Stoika je v nedeljo objavil v «Primorskem» uvodnik, v katerem je več kot stokrat poudaril, da je treba braniti «našo zemljo». «Primorski» od četrtka pa je v članku, ki govori o Prvem maju pozval svoje somišljenike, naj «zahtevajo enotno proslavo I. maja v znamenju borbe za neod- Molk sokrivcev znano poluradno litovsko glasi- cev, ki ga sedaj upravljajo». Cic- lo v i rscu dolge reportaže iz Beograda, v katerih se pravi, da je Titova vlada pristala na pogoje za delitev Tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. V četrtek 15. t. m. je ta list objavil postavke nove kravje kupčije, ki jo je jugoslovanska vlada že sklenila: «Cona A Italiji, cona B Jugoslaviji, obmejni popravki v korist Jugoslavije, mednarodni statut za tržaško luko po «Bartoso-vem» načrtu, jamstva za slovenske elemente, ki bi prešli pod italijansko suverenost», V soboto visnost Trsta, ki je glavni pogoj Je «Corriere» potrdil te svoje za zagotovitev dela, miru in so- oesti s še daljšo reportažo iz Beo- cialnega napredka Tržačanov». Titovski «Progresso» od sobote 17. t. m. pa je objavil uvodnik, v katerem se pravi, da je «neodvisnost Trsta» in cone A «pogoj za njegov razvoj». In to prav v trenutku, ko objavlja «Corriere di Trieste» siamski bratec «Primorskega» in de nove demarkacijske 'linije pravi «Corriere», da bi šlo za priključitev notranjega pasa cone A (izrecno se govori o Boljuncu), k Jugoslaviji, zunanjega s Trstom, morda pa tudi s Koprom Italiji. Iz vsega tega je razvidno, koliko velja Stokova demagogija o «naši zemlji», koliko velja «Pro-gressovo» in «Primorskega» slepilo o «neodvisnosti Trsta». Tu gre za novo, najnevarnejšo izdajalsko potezo titovcev in Titove vlade. Tržaški titovci so dobili iz Beograda navodilo, naj ne črhnejo niti besedice o tem, kar piše «Corriere di Trieste» in naj rajši obrnejo pozornost svojih lastnih ljudi na druga vprašanja, naj grada, podpisano od dopisnika Mihelja. V sredo pa pravi «Corrierov» dopisnik iz Rima Chiusi, da «se čvekajo o naši zemlji, naj čvekajo govori o dode.litvi cone B Jugo-io «neodvisnosti Trsta», medtem slaviji, dela cone A Italiji, med- ko se istočasno pripravlja nova, tem ko bi bil Trst dodeljen ita-1 Se hujša izdaja osmooktobrskega Iijanski upravi z nekaterimi re- , diktata, s katero bo Stoikova «na-zervami v korist Anglo-amerikan-1 ša zemlja» postala «tuja zemlja». Zato bo pa Sloka imel prav to-. t.vu odgovornosti kot njegov beo-g.djSici poglavar, ki gleda rajši, tiUKo bi omogočil ourepnev vojaške zveze z bivšo Hitlerjevo zaveznico i uicijo, kako bi pomagal Adenauerja do oborožitve m kuno bi pomagal na noge oslabljeni zloglasni EOS namesto, da ni gledal na interese Jugoslavije m tržaških Slovencev, ki jih je nesramno, zločinsko in izdajalsko prodal. Dovolj je titovskega slepomišenja, dovolj je titovske prevare! i riaški titovci hočejo prikriti tržaškim Slovencem, da jih je Tiro prodal in zato molčijo o naj-aovejših razkritjih. Te pomagače barantačev, te sokrivce prodajanja tržaških Slovencev, te tatove, ki kričijo «primite tatu!», moramo postaviti na sramotni oder. Naj vedo, da tržaški Slovenci hočejo ustanovitev STO, da ne bodo šli Titu na limanice, da se čutijo močne zaradi podpore Sovjetske zveze, ki jo titovski podrepniki breinimno sovražijo, er so najbolj goreči hlapci imperialistov. K. S ki bodo najbrže privedla k uradnemu priznanju slednje s strani švedske vlade — RIM: Mrzli vai, ki je zajel Italijo ni se odnehal: skoraj vsa Južna ltaitja beleži t .spera: ut o izpod ničio. PONEDELJEK, 19. aprila: MOSKVA: iz Moskve sta odpotovala v Napoli dva sovjetska znanstvenika, ki se bosta udeležila mednarodne konlerence za biokemična raziskovanja — DiEN BlEN EU: Vietnamski ljudski oddelki so zasedli četrtino letališča, ki je sluzilo Francozom za dobivanje ojačanj -— LONDON: lz V. Brita-nje je odpotovala v Peking delegacija škotskih rudarjev, ki bodo prisostvovali prvomajskim ntant-lestacij-ain na Kitajskem in bodo obiskali več kitajskih rudniških središč. TOREK, 20. aprila: RIM: Po italiji se veano uaja s ra bo vreme; v aostski koumi je temperami a -uosts'ia 27 stop m j pod ničlo; po vsej Severni Jiauji je zapadel sneg — LONDON: Večina an-gieskiu sindikatov se je iztekla p:oti ponovni oborožitvi Nemčije m se taso postavila proti desm-carsicemu vodstvu laburistične stranke — BRUSELJ: Kraij je Pozval socialdeinok. a.skega pivu «a Van Aokerja, naj sestavi novo vlado; no v a belgijska vlada Do sestavljena iz socialdemokratov m liberalcev, ki so izbojevali na parlamentarnih volitvah zmago nad klerikalci.. SREDA, 21. aprila: FIRENZE: Demokrisijanski župan La Pira je na tiskovni ikon.erencj izjavil, da Zveza miuiustrijcev izvaja sistematiti»» kampanjo za odpuščanje delavcev m da je zato dolžnost vseh poštenih ljudi zoperstaviti se tein naklepom — LONDON: Sovjetska zveza je sporočila, da je pripravljena vstopiti v UNESLO, j. v kulturno organizacijo OZN — RIM: Predsednik italijanskega parlamenta Gronchi je v intervjuvu listu «Epoca» dejal, da se mora čim-prej skleniti zavezništvo med rentrisučnimi in levičarskimi sitami — SIDNEY: Pred dnevi so avstnalijanske oblasti sporočile, Ja je bivši uradnik sovjetskega poslaništva v Avstraliji Petrov zaprosil za politično zatočišče; za njim je to storila tuoi njegova žena; sovjetsko poslaništvo pa je objavilo noto, ki pravi, da je Petrov navaden tat, ki je ukradel večjo vsoto denarja v poslanstvu in da so vsi dokumenti, o katerih govorijo avstralijanski državni krogi le navadna falzi-likacija, v kateri ima svoje prste vmes avstralijanska vlada. ČETRTEK, 22. aprila: NOVA DELHI: Nehru je na vprašanje parlamentarne opozicije odgovoril, da njegova vlada ne bo dopustila prehoda ameriških letal, ki letijo iz Evrope v Indokino, skozi Indijo — RIM: Po ostavki tajnika katoliške mladine Rossija je 25 mladinskih voditeljev podalo ostavko v znak protesta proti desničarskemu vodstvu, ki se hoče iznebiti nasprotnikov zveze z monarhisti in s fašisti. leccherai delovni človek na prvomajsko popoldansko telovadno prireditev na stadionu pri Sv. Soboti! STRAN 2 O IÌLO 24. APRILA 105424. AP SVETOVNO JAVNO MNENJE OBSOJA AMERIŠKE ZLOČINSKE POSKUSE Z VODIKOVO BOMBO Japonsho pada radioahliuen dež Vsi na manifestacije I. maja ! Papež Pij XII. je obsodil atomsko in kliconosno ot ožje, pozval velesile, ki ga posedujejo, naj se sporazumejo, vernike pa naj zahtevajo prepoved uporabe orožja, ki bi povzročilo katastre fo za vse človeštvo poskusi z vodikovo bombo, ki so jih izvršili 'Američani v Tihem oceanu, so pustili tragične posledice. Ze v prejšnjih tednih se je mnogo govorilo in pisalo o težkih poškodbah, ki so jih dobili japonski ribiči, ki so lovili litje izven pasu, ki so ga ameriške vojaške oblasti proglasile za nevarnega. Radioaktivni dež je zlasti v zadnjem tednu resno ogrožal celo del japonske obale, dasi je oddaljena več tisoč km od Marshallovega otočja, kjer so odvrgli vodikove bombe. Pre šnji teden je dospel v pristanišče Misaki ribiški parti -«(Katko Marii». Vsa posadka na njem je silno prizadeta od radioaktivnega izžarevanja. Parnik «Tonan M aru» je prejšnji teden prispel na Japonsko. Tudi njegova posadka je prizadeta od radioaktivnih izžarevanj, dasiravno se parnik med vožnjo ni približal tako-imenovanemu nevarnemu pasu. Tudi parniki «Hoko Maru» in «Cuiho Maru». ki so bili ob priliki marčnih poizkusov z vodikovo bombo nekje v osrednjem Pacifiku, so bili težko tokijski list «Asahi Shimbun». Zveza ribičev v Misaki ju je zahtevala od Amerikancev, naj povrnejo odškodnino, ki io jo ribiči utrpeli zaradi a-tomskih poizkusov. Dosedanja škoda japonskih ribičev znaša preko 5 milijonov dolarjev. Atomski učenjaki na univer- v Njagati na Japonskem so aparati Geiger za ugotav- S/o venci! “Delo" je vaš list. Zato je potrebno, da ga širite in finančno podpirate. opozorili javnost o poskuš-njah. kar bi omogočilo ribičem da bi se pravočasno oddaljili od nevarnih področij. Na vse te upravičene zahteve je ameriška vlada odgovorila z «Ne!» Ameriške grožnje z atomsko in vodikovo bombo so vzbudile •>« V em svetu ve iko vznemir-en.e. Svetovno javno mnenje se zgraža nad poskusi in jih obsoja. Politika groženj je dosegla popolnoma nasproten učinelv, kot pa so ga pričakovali njih pobudniki. Kljub temu -pa ti niso odnehali z grožnjami, odnosno še niso napravili niti enega koraka za to, da bi prišlo do pomiritve v svetu. V zadnjem času so spregovorili proti atomski in vodikovi bombi ljudje najrazličnejših nazorov in mišljenj, učenjaki, dostojanstveniki ter celo državni in verski poglavarji. Na velikonočni praznik je vatikanski radio prenašal običajni velikonočni govor papeža Pij a XII. Ta govor je bil povsem drugačen od govorov prejšnjih let. Papež je pozval ve'esile, ki posedujejo atomsko in vodikovo orožje, naj se - - - «33F - TLiss.-pssHBsjilT-s A'! S.I Ji- jeti ISK JSfr Mma sporazumejo in naj orožje uničijo ter tako pravočasno pre- l prečijo, da pride do nepojmlji- I ve katastrofe, ki bi imela težke posledice ne le za nas, temveč : tudi za bodoča pokolenja. Pozval je vse vernike sveta, naj ?e pridružijo kampanji za prepove! orožja za množična uničevanja. Slične izjave so dali tudi drugi vidni verski predstavniki, politični voditelji, številni župani velikih mest. NEW YORK — Predsednik ameriške sindikalne industrijske zveze Reuther je izjavil, da je v Z Dì A nad 5 milijonov brezposelnih delavcev. Dejal je tudi, da je sedanji gospodarski položaj podoben onemu od leta 1929. ko se je v ZDA pričela katastrofalna gospodarska kriza. Nepozabni so spomini na mogočne prvomajske proslave iz prejšnjih let, posebno še lanske. Ne smemo pa se zadovoljiti z lanskim uspehom. Zastaviti moramo vse sile, da bo letošnji Prvi maj še veličastnejši. Mobilizirajmo torej vse naše znance, prijatelje in simpatizerje, da bodo korakali z nami v veliki povorki in prihiteli popoldne na stadion. Se mogočneje morajo letos odmevati po tržaških ulicah delavske in borbene pesmi. Se glasneje bomo izpričali naše zahteve po delu, zaslužku in miru, po ustanovitvi STO in prepovedi pogtiponosnega atomskega orožja JUGOSLOVANSKA GLEDALIŠČA IN OPERE V TEŽKI KRIZI Ženski operni zbor v Ljubljani protestiral na predstavi “Trubadurja" Ukiniti nameravajo poklicni orkester in zbor v Mariboru - Nobene finančne pomoči konzervatoriju v Zagrebu - Pred ukinitvijo gledališča za Slovensko Primorje? a rrn&a Začrtana dva kroga imata središče v Pragi in Tirani. Zemljevid kaže, do kam bi segle posledice eksplozije vodikove bombe, ki bi jo odvrgli na Prago ali Tirano. Trst bi bil prizadet v obeh primerih! Žalostnih dejstev o veliki finančni krizi, v katero so zabredle jugoslovanske kulturno-prosvetne ustanove, ne morejo prikriti niti jugoslovanski režimski časopisi. Pri tej krizi so še prav posebno prizadeta gledališča in opere. Jugoslovanska gledališka umetnost se vedno bolj razkraja zaradi brezumne politike divjega oboroževanja, ki jo vodijo oblastniki v Jugoslaviji in za katero dajejo največji del državnega proračuna. Javno mnenje in napredni gledališki delavci dobro vedo, da leži vzrok gledališke krize v roparski politiki beograjskih voditeljev, ki hočejo spremenili jugoslovanska gledališča s tako bogatimi in naprednimi tradicijami v navadne diletantske, operetne in lahkozabavne revije. V dokaz temu nam je izjava direktorja ljubljanske opere dr. Valensa Voduška, ki je pred odborom za proračun republiškega zbora v Ljubljani takole rekel: «Izrekel sem misel, ki se mi zdi popolnoma utemeljena, da v čim ožji okvir se postavljajo take ustanove, tem z ožjimi merili se poškodovani po radioaktivnem pepelu. Prizadeti so bili kljub temu. da so se nahajali najmanj 1.600 km stran od kraja izstre’itve. Japonski ribici, ki so se nahajali na prvi ladji, ki je bila prizadeta po radioaktivnem pepelu in ki jih že nekaj tednov zdravijo najboljši japonski specialisti, se nahajajo v obupnem položaju. Nekaterim se rane sicer celijo, toda vedno bolj se jim slabi kri ter manjša število belih krvnih te'esc. Trenutno imajo nekateri komaj šestino teh telesc. To pomeni, da se je krvni rak že precej vkoreninil in da ga bo mogoče le z veliko težavo odpraviti. Bolniki bodo morda preživeli še nekaj mesecev, ali celo nekaj let, toda po vsej verjetnosti ne bodo nikoli več ozdravili. Razstrelitve na Tihem oceanu so povzročile veliko škodo japonski ribiški industriji. Kot je znano, so atomizirane ali vsaj okužene ribe zelo nevarne za ljudi. Kdor jih užije, dobi raka. Zaradi tega potrošniki nočejo kupovati rib. Ribe. ki so namenjene za izvoz v Ameriko skrbno pregledajo ameriški strokovnjaki; tiste pa. ki so namenjene japonskemu trgu pregledajo le zgolj formalno. Zaradi tega se Japonci silno jeze Proti temu je ostro protestiral tudi ugledni ljanje radioaktivnih izžarevanj ugotovili, da je bil radioaktiven dež, ki je padel v noči med 10. in 11. aprilom po nekaterih predelih Japonske. V pokrajini Chiba, ki leži severno od japonske prestolnice Tokija, .se je po dežju, ki je bil 12. aprila, v precejšnji meri spremenila narava. Tako so n. pr. cvetice rumene in rdeče barve dobile nekako temno barvo, zeleno listje pa je dobilo nekako belo sivkasto barvo. Tudi po drugih mestih in pokrajinah, kjer je padel radioaktiven dež, so opazili večje ali manjše spremembe v naravi. Povsod se silno boje, da bodo okužbe prišle kasneje do resnejšega izraza: kajti kot je znano se radioaktivni učinki pojavijo lahko čez dolgo let in celo pri bodočih poko-lenjih. Vse te grozne vesti so silno pretresle ne le japonsko temveč svetovno javno mnenje. Toda, kot kaže, vsega tega a-meriški državniki nočejo vzeti v poštev; kajti izjavili so, da bodo še .nadalje izvajali po-skušnje kljub protestom, ki jih prejemajo z vseh strani sveta. Tako so ti državniki zavrnili med drugim tudi zahtevo japonske vlade, naj bi prenehali z atomskimi poskusi v ribolovski sezoni, če pa to ni mogoče ,naj bi vsaj predhodno Ob 10. obletnici smrti 51 talcev iz ul. Ghega 23. aprila poteka 10 let od dne- TognoLli Gilberto, Križaj Ivan, va, ko so nacifašisti obesili v poslopju bivšega Deutsches Sol-datenheima v ul. Ghega v Trstu 51 talcev. Obesili so jih iz maščevanja zaradi atentata, ki je bil izvršen v omenjenem poslopju dan prej. Mislili so, da bodo na tak način ustrašili uporno ljudstvo, da bodo zlomili osvobodilno gibanje. Toda zmotili so se. Prav s tem grozovitim početjem so pripomogli k še večjemu odporu, k še vztrajnejši in odločnejši borbi proti nacifašizmu. Tragično je bilo ono nedeljsko jutro pred desetimi leti. Sonce je jasno sijalo nad tržaškim mestom, toda nad ljudmi je letala težka mora. V poslopju Deutsches Soldatenhelma, ob stenah, ob stopnicah, v sobah, na oknih in vratih ter celo v omarah je viselo 51 nedolžnih ljudi, 51 nemih borcev, 'ki so jih nacisti privedli iz Coronea. Poleg Slovencev so bili Italijani, poleg meščanov deželani iz vseh predelov naše Primorske, Evo imena mučenikov: Grmek Zora, Petracco Laura, Blaiina Just, Peric Rudolf, Kariš Hilartj, PISMO SEKCIJAM Cez teden dni bo 1. maj. Je, torej, še teden dni časa. Prav gotovo ga je malo. Zato pa ga moramo dobro izkoristiti. Napraviti moramo vse, da bodo tržaške in podeželske manifestacije veliko večje od Sanskih. Naše prebivalstvo se mora ob tem Prvem maju izjaviti o težkem gospodarskem položaju, o najnovejših naklepih proti STO, o nevarnosti atomskega in vodikovega orožja, o ustanovitvi EOS, o novih manevrih proti enotnosti delovnih ljudi, ki jih kujejo dobro znani protiljudski krogi, o poostritvi obeh nacionalizmov. Povsod moramo govoriti o Prvem maju: v vsaki tovarni in po uradih, doma, po kavarnah, gostilnah, po cestah, v tramvaju, v avtobusu in vlaku. Govoriti moramo z vsemi: z delavci, kmeti, uradniki, obrtniki, trgovci, brezposelnimi, upokojenci, mladino in ženami. Govoriti moramo o važnosti Prvega maja, o nujnosti, da se vsak Tržačan, vsaka tržaška družina udeleži prvomajskih manifestacij: povorke zjutraj, manifestacije na stadionu popoldne. S tiskom, ki ga moramo še bolj raz- širiti z letaki, okrožnicami, osebnim pismom moramo zagotoviti uspeh sleherne prvomajske prireditve. Zato so vsi celični in sekcijski komiteji, vodje skupin in tovariši mobilizirani, da napravijo vse, kar je v njihovi moči za uspeh Prvega maja. Vodje skupin morajo spremeniti svoje skupine v prave udarne brigade agitacije in propagande. Žene, mladinci, športniki, bivši preganjanci in bivši partizani, zadružniki so vsi mobilizirani v tem zadnjem tednu pred Prvim majem. 3. Znano je, da ima in bo imel Pripravljalni odbor za prvomajske manifestacije velike stroške. Program je bogatejši od drugih let. Letos bo več alegoričnih vozov. Prvega maja, proslavljamo protifašistično in partizansko borbo. Istočasno je Prvi maj dejanje borbe za mir, je manifestacija ljudstva, ki zahteva, uveljavitev mirovne pogodbe in ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Tovariši naj se torej posvetijo nabiranju prispevkov. Letos je več težav, s kolektivnimi napori pa bomo lahko dosegli zadane si cilje. NAPREJ, TOVARIŠI/ ZA VELIK PRVI MAJ BORBE ZA MIR, DELO IN SVOBODO! Della Galla Giulio, Soldat Lucian, Petelin Karlo, Ulivelli Angelo, Geat Irma, Bizjak Anton, Blažič Ivan, Kočevar Stanislav, Dekleva Jože, Križaj Alojz, Križaj Karlo, Blažič Franc, Sabac Alojz, Željko Venceslav, Turk Marija, Bizjak Roza, Nemec Gilbert, Gulič Stanislav, Turk Franc, Turk Stanko, Turk Jožko, Ziani Feliks, Millo Carlo, Bulich Ivan, Jurman Franc, Zovič Anton, Feliseliz Alberto, Feliseliz Francesco, Premrl Franc. Cavallaro Edoardo, Seminare Salvatore, Ban Ivan, Mada-lozzo Eugenio, Makorich Angelo, Pavlih Franc, Pelicon Danilo, Bogateč Miroslav, Stegel Anton, Bole Ivan, Grgič Stanko, Marco Eftimiadi: dva talca pa sta bila nepoznana. Klanjamo se nedolžnim žrtvam, klanjamo se spominu borcev, ki so darovali svoja življenja z a našo svobodo. Pri tem pa se za-obljubljamo, da bomo zvesto čuvali svetinjo osvobodilne borbe, da ne bomo nikoli dovolili, da bi na našo zemljo ponovno stopil nemški škorenj pa naj bo opremljen s kljukastim križem ali z znaki Evropske obrambne skupnosti. Slava nedolžnim mučenikom! Slava vsem žrtvam vojne proti nacifašizmu! Zasedanje partizanov miru Glavni odbor Svetovnega sveta miru, ki se je pred kratkim sestal na Dunaju, je sklenil, da skliče za konec maja izredno zasedanje Svetovnega sveta za mir. Zasedanje bo v Berlinu. Na tej seji je bila med drugim sprejeta tudi resolucija, ki poudarja, da je po dolgih letih hladne vojne javno mnenje izsililo, da so se pričela pogajanja med vladami. Javno mnenje zahteva, da bodo ta pogajanja uspešna, za kar obstajajo tudi možnosti. Javno mnenje jasno vidi, da ponovna o-borožitev Zahodne Nemčije v okviru takoimenovane evropske obrambne skupnosti resno ogroža mir v Evropi. Pred evropskimi narodi stoje torej dve poti: pot razkola in vojne ter pot ustvaritve kolektivne varnosti vseh evropskih držav, ohranitev miru, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med vsemi narodi. bodo presojali izdatki, ki so zanje potrebni. Kot zgovoren dokaz —■ je nadaljeval dr. Vodušek — sem navedel Maribor, kjer je bilo slišati v zadnjem času glasove, ali sta tamošnje-rau opernemu gledališču sploh potrebna poklicni orkester in zbor (!), češ, da bi se ju dalo postaviti na amatersko osnovo in ali ne bi rajši gledališče dajalo operete namesto oper». Kakor, da to ne bi zadostovalo, je pred dnevi posebna komisija mestnega odbora Maribor predlagala, naj bi gledališče v Mariboru zmanjšalo letne izdatke za 1 milijon 500 ti-ioč dinarjev. Kot je v Sloveniji, tako se kulturno - prosvetnim ustanovam godi tudi v ostalih jugoslovanskih republikah Razprava o proračunu na seji Sveta za prosveto in kulturo v Zagrebu je še enkrat dovolj jasno dokazala, kakšna sta stališče in skrb vladajočega aparata do širjenja in razvoja kulture in prosvete. Na seji Sveta je bil predložen proračun za prosveto, ki je mnogo manjši od žalitev,, predloženih od kulturno-tprosvetnih ustanov, «kar pa se jim - kakor piše «Vjesnik» z dne M. t. m. - nikakor ne more ugoditi. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za kulturno delovanje se letos ne bodo mogli dokončati konzervatorski tečaji v Zagrebu in na Medvedgradu, ki jih je planiral konzervatorski zavod, prav tako se ne bo mogla nuditi nobena finančna pomoč pri snemanju filma o Zagrebu». Tudi gledališče Slovenskega Primorja tepejo težave in denarne stiske. To potovalno gledališče ne morejo vzdrževati mala mesta na Primorskem, 180.000 ljudi na Primorskem pa vsekakor nujno potrebuje tako kulturno ustanovo, kot je poklicno gledališče. «Ljubljanski dnevnik» z dne 13. 3. 54 priznava, da zaradi izredno težkih priiik, v katerih se nahaja to potujoče gledališče, predvsem pa zaradi teže primanjkljaja v letošnjem proračunu, so njegovi člani bili prisiljeni nasloviti pismo skupščini Slovenije, v katerem so napisali: «delovni pogoji, v katerih ustvarjamo niso v skladu z razvojem, pač pa nujno vodijo v stagnacijo in propad». Toda napredni jugoslovanski umetniški delavci skušajo skupno z ostalimi naprednimi elementi zajeziti naval uničevanja umetniškega delovanja. Borijo se, da bi kulturno u-metniško delo bilo na dostojni višini, ki jo zasluži. Svoje nezadovoljstvo proti današnjim jugoslovanskim vladajočim krogom izražajo v raznih oblikah in ob vsaki priliki. Pred par dnevi so članice ženskega opernega zbora v Ljubljani v znak protesta, ker jim niso bili izplačani dodatki za šminko, izrazile svoje ogorčenje s lem, da so nastopile v ljubljanski Operi v Verdijevem «Trubadurju» v sredo 14. t. m. nenašminkane. Članice ženskega opernega zbora so organizirale to protestno akcijo, ker niso še prejele mesečnega dodatka za šminkanje. Tudi upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani Juš Kozak je izjavil, da so članice opernega zbora («Trubadur» 14. t. m. nastopile nenašminkane, dodal je še, da so v začetku tedna sporočile, da bodo nastopile nenašminkane, v kolikor ne dobijo takoj izplačila mesečnega prispevka za šminko. Ta protest opernih pevk je izraz odpora proti politiki beograjskih voditeljev, ki je privedla jug. delovno ljudstvo v nevzdržen položaj. S takšnim stanjem se delovne množice ne bodo pomirile. Celo režimski pisuni, ki se na vse pretege trudijo, da bi olepšali današ- njo stvarnost v Jugoslaviji, morajo priznavati naraščajoče proteste jugoslovanskih delovnih ljudi. Z, L. M. oa * VASI BREZ ČITALNIC V okraju Nedeljanci, v va-,eh Cestici. Bahincu. Jalžabe-tu. Madžarevu in dr. obstajajo knjižnice, ki jih vzdržujejo občinski odbori. Te so že dalj časa zaprte Nekatere od teh u-porabljajo gasilci za čiščenje koruze, radioapsrati. ki bi morali biti v knjižnicah so pa po gostilnah. Občinski odbori menijo. da je škoda plačevati e-lektriko, čiščenje in takse za radioaparate. ker so knjižnice nepotrebne. («Borba» 23. 2. 54.) OBUPNE RAZMERE V BOLNIŠNICAH Organizacijske pomanjkljivosti so vzrok visokih oskrbnin v klinikah in bolnišnicah. Izrazito premalo srednjega medicinskega kadra v naslednjih klinikah, kjer odpade na enega uslužbenca naslednje število postelj: pljučni oddelek 70, psihiatrična klinika 200. Bolovanja uslužbencev so povzročila v kliničnih bolnišnicah precejšnji izpad. Povprečno je bolovalo lani vsak dan po 75 uilužbencev. Klinične bolnišnice imajo v svojem skoro 20 praznih tehničnih delavnic (ključavničarsko, kleparsko itd). Za svoje usluge in storitve zaračunavajo dejansko ceno porabljenega materiala in izgubo časa s 150 odst. pribitkom za svoje režijske stroške. Kljub 150% pribitka na izde-lavne plače so bile tehnične delavnice lani deficitne za nad 2,2u\l000 din v finančnem pogledu; ipoaobno Sliko kaže tudi šivalnica, ki je izkazala deficit za nad 520.000 din. («Slovenski poročevalec» 23.2.54.) Pisani svet V ZDA VEDNO VEŽ DRUŽIN ISCE PODPORO Gospodarski problemi silijo v ZDA vedno večje število družin, da se obračajo do podpornih ustanov za pomoč. Tako poroča «Family Service As*:n. of America», ki ima v 230 mestih 260 podružnic. Iz podatkov 57 podružnic izhaja, da je v letu 1953. naraslo število prošenj za podpore za 5 odst. V zadnjem trome. e-čju se je število prošenj povečalo v primeri z istim razdobjem prejšnjega leta za 8,6 odst. V Los Angelesu je samo ena podružnica beležila v zadnjem tromesečju 1953 porast za 67 >d:t., v Chicagu 29 odst., A-kronu 42 odst., Worchesteru 63 odst., New Orleansu 28 odst. Porast povpraševanja po podporah je pripisati vedno večji brezposelnosti, znižanju delovnih urnikov in znižanju plač. Tak je primer ^delavske | |30r^)a .pVOtj nepismenosti. Dejstvo, je da letno okrog 151.000 151.000 OTROK NE OBISKUJE SOL Zadnji plenum Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, je ugotovil, da se je v zadnjem letu zanemarila družine s tremi mladoletnimi otroci, ki je svojčas kupila stanovanjsko hišico proti odplačevanju v mesečnih obrokih po 90 dolarjev. Takrat je družinski glavar zaslužil tedensko 110 dolarjev. Zaradi znižanja delovnega urnika pa zasluži sedaj samo 60 dolarjev na teden in tako se je moral zateči k podporni ustanovi. 2.700.000 BREZPOSELNIH V ZAPADNI NEMČIJI Iz uradnih podatkov, ki jih je objavila bonnska vlada je razvidno, da se je v zadnjem času povišalo število brezposelnih v Zapadni Nemčiji in sicer za 1.422.000 v primeri z lanskimi podatki ob koncu marca 1953. Te številke zgovorno potrjujejo, kakšno je stanje, ki vlada v tistem delu Nemčije, kjer vlada Adenaut-rjeva klika. Poleg teh pa je še približno en milijon brezposelnih, ki niso registrirani. Tako vidimo, da je preko 2 milijona 700 000 brezposelnih ljudi. otrok ne obiskuje osnovnih šol. («Ljudska pravica-Borba» 21.2.54) POKVARJENA ŽIVILA PRODAJAJO Trgovine z živili večkrat prodajajo stvari, ki spadajo na smetišče: Sanitarna inšpekcija v Lju- bljani je posameznim prodajalnam zaplenila 108.576 kg raznih živil. To je zelo velika številka, ki prikazuje 330 kg peciva, 135 kg masti, 470 kg mesnih izdelkov, 125 kg sira, 3923 kg vložene zelenjave, 1300 log krompirja, več kot 31 tisoč kg zelenjave in kar 70.862 kg sadja. Razen tega so izločili iz prodaje še 3400 jajc. Ko pregledamo te številke, ne mislimo samo na gospodarsko škodo, ki je gotovo znatna, in ki jo trgovina rada s podražitvijo drugih proizvodov pre. nese na potrošnika, temveč nam stopa pred oči precej zoprna možnost, namreč, da v Ljubljani, kljub kontroli marsikdaj uspejo prodati živila, ki spadajo na smetišče. («Ljudska pravica-Borba» 21.2.54) ČLANEK TOV. LUIGIJA LONGO OD APRILA 1945 25. aprila-vseljudska vstaja v Severni Italiji 25. aprila proslavlja bratsko i jega uradnega glasila «Osser-itatijansko ljudstvo 9. oblet-1 valore Romano» poudaril ne- nico vsesplošne protinacisti-čne vstaje, s katero je strlo poslednje ostanke naci/aši-stičnih tolp na ozemlju Italije in tako junaško in ' odločilno p. ispevalo k zlomu Hitlerja in Mussolinija. Ta obletnica je za italijansko ljudstvo velika zgodovinska prelomnica, ki jo je pripravljalo v več kot dvajsetih letih odločnega odpora proti lašizmu in v skoraj dveh letih junaške partizanske borbe, v kateri je padlo na desettisoče ljudi in v kateri je sodelovalo 500.000 oboroženih partizanov. Ub tej obletnici objavljamo zato članek, ki ga je aprila 1945 objavil v listu «La Nostra Lotta» podtajnik KRI, namestnik komandanta italijanske osvobodilne vojske ter poveljnik garibaldinskih brigad tov. Luigi Longo, VDATI SE ALI POGINITI! Kaj še upajo nacifašisti? Zahodna fronta se je razletela na drobne kose; an,glo-a-meriške armade z vseh strani prodirajo v osrčje Nemčije; z jugo-vzhoda Rdeča armada, ki je že daleč preko Dunaja, prodira vzdolž Donave zaveznikom naproti, dočim pripravljajo Sovjeti na Odri poslednji naskok, ki bo zmlel Berlin in poslednji nemški odpor. Kaj še upajo nacifašisti? Njihova vojska je premagana, njihova industrijska središča so izgubljena ali uničena, vsa dežela je razdejana in prebivalstvo zaman blodi, da si poišče zatočišče. Nič ne more več rešiti naci-fašizma in Nemčije. Premagani so, izgubljeni. Vdati se ali poginiti, to je edina izbira, ki jim preostaja. -Nacifašistični vodje pa, ki morajo položiti račun za razdejanje in za toliko zločinov, se ne mislijo vdati. Ce morajo poginiti, mislijo, naj vse z njimi pogine. To so naklepi obupancev in zločincev; so pa, na žalost, naklepi, ki se uresničujejo na škodo narodov in njihove bo- dočnosti. Celo Vatikan je preko svo- koristnost in kriminalnost vsa kega nadaljnega nacifašistične ga odpora in je pozval vernike, naj položijo orožje, naj kapitulirajo pred zmagovitimi zavezniki. To pravimo tuidi mi vsem nacifašistom, ki še teptajo tla naše domovine: Vdajte se, če nočete biti pokončani! Ce si hočete rešiti življenje, položite orožje, predajte ga domoljubom, podajte se domovinskim silam, oddelkom Korpusa prostovoljcev svobode! Mi izrekamo to poslednje opozorilo in nudimo to poslednjo možnost za rešitev vsem, ki so v nacifašistični službi, rekrutom oddelkov, Italijanom in Nemcem pod pogojem, seveda, da niso osebno odgovorni za še hujše zločine, izvršene proti domoljubom in narodnoosvobodilnemu gibanju. Mi hočemo, da bodo vsi zvedeli za to opozorilo. Tik pred izvedbo poslednjega odločilnega napada, ko bomo pomedli vse sovražnike domovine, jim nudimo še to možnost rešitve. Komur je izdal, komur se je pustil preslepiti od načifaši-stične propagande, komur ni znal odločno zoperstaviti se vsakršni vabi, vsakršnemu fašističnemu pritisku, nudimo tako, čeprav v skrajnem trenutku, način za ločitev lastne odgovornosti od odgovornosti zakletih sovražnikov domovine. Sokrivci, orodje teh sovražnikov naj vedo izkoristiti to poslednjo priliko, ki jo nudimo... Celi. oddelki se morajo podati partizanskim silam in izročiti orožje, čim več orožja kot dokaz odkritosrčnosti svojega kesanja. ... Jasno je, da se ta možnost rešitve nudi ne samo tistim, ki so nosili in nosijo orožje proti domovini, marveč tudi vsem, ki služijo fašistom in Nemcem na katerem koli položaju civilnega ali vojaškega ustroja. Je nepojmljivo, da so v . tem trenutku ljudje, ki na en ali drugi način pomagajo 'nacifašistom, da se še obdržijo na nogah in da nadaljujejo vojno... Tistega, ki ne čuti niti v tem trenutku dolžnosti zapustiti vse, kar smrdi po fašizmu, zbežati v gozdove, predati domoljubom vse. kar jim je lahko koristno, ne moremo smatrati drugače kot v isti vrsti skupno z najhujšimi sovražniki, t.j. s tistimi, ki ne mislijo kapitulirati pred zmagovitimi domovinskimi silami in ki so že zaradi tega vredni -smrtne obsodbe... «UNITAS» NA RAZPOTJI Večja , Ali se sindikalna-organ-nfoqg : i j a sploh še zaveda svoje ' • ^ , ge'.’ Članarino plačuje le 1“ treD odstotkov članov. Kako e fl nil te ugotovitve sindikalnijon,,. čni zbor? «Od 156 zaposle plačuje redno članarino lej. u,'ecj čianov». «Ce me bo še Te l)rč predlagal, ga sunem v...»l''Pnik( polglasno dejal bivši sindiL-ino i ni funkcionar, ko ga je * žarni) mladinec predlagal v b(4 kaže odbor. Delegat podružnice,: Ulpra je imel na lanski skupščini L., publiškega odbora kovinar 'j polna usta revolucionarnih L'. ' *d sed, je danes zaposlen v zV' a". bni obrti. Med starejšimi v ,ežk dri je bilo (in najbrž je ! naše t par prikritih nergačev dsjvili kc šnje družbene ureditve. hisija, («Ljubljanski dnevnik» 20.?Lna[cov V PREMISLEK Lela ODGOVORNIM jtev lai Priznati je treba, da sojtomor: številna podjetja uvidela V:na ien kansko škodo, ki nastaja z Podairs padom delovne sile zaradi a nj ’. zgod in obolenj. Niti visok" itoteli obolenj, ki dosega v sameznih enotah v lotil, povprečju tudi 10 odst. in rnem nezmanjšano število smrtpatelj nezgod, ni dovolj resno o-plP in 1' rilo. da bi začeli urejati d^ine livne pogoje. Pozabili so že.i-nsko je strojevodja v Zalogu pOi jn -DQ zahtč trije. urah neprekinjene vožnje'!, spat in tako povzročil le[()§lejn prometno nesrečo, ko je Špiejše Južina. kretnik po 22 urah! javni prekinjene službe zaspal ifO mili tern povzročil hudo nesrj vtkljui Vlakovodja, ki je -po lil u gradn nepretrgane vožnje za« 1.032 preutrujenosti odrekel nj t » . vožnjo, odnosno previ, Je drugega vlaka, ker se je zi Blte dal odgovornosti, je bil od ‘n lett sciplinskega sodišča DZ 0 po s znovan z odpustom iz sluh Več. V kurilnici Maribor in še < h grac god opravlja strojno os«l mili do -20 ur nepretrgane voi riovan Najhujši primer pa je na i adnjo gi Divača-Raša, kjer je trdj 3qq ur nepretrgoma ^ osebje 26 vožnji. »j («Slovenski poročevalec» 21A ’• V BEOGRADU POVIŠAL!* «ra CENE ZDRAVSTVENIM'*1 V(SO srnen USLUGAM Svet za zdravstvo in sod, J vse no politiko MLO Beogr ,®na n je -sprejel sklep o povodenj JC CJC1 V» >71/ » i -u j nju cen zdravstvenih usta« ladij Cena za zdravniški preglete-tu j povečana za 10 din, cenaltij prj bolniške usluge pa od 30 ,j din na dan. Cene za uslfečani bolnic od 395 do 960 din, vozna usluga bolnic pa osti ®aroI za hitro pomoč 400 din za ta>>- V tha nika. Sfavili («Ljubljanski dnevnik» 25.2- i) ]a(j LIKVIDACIJE PODJETl ; « str« Na seji gospodarskega : ' ki £ ta Ljubljana - okolica so 0 tre ravnavali stanje občini Hvide podjetij samo za. 12 • tPI-. sikih podjetij samo za 12 o%;. Slišati je bilo, da Kar v 8 , . J činuh slabo gospodarijo. n Hi poneverb ali lrra ip v ^ kraje. ^ Pl' vrsta teh podjetij z občuj1 Poso izgubo, da jim bo treba ! Itaka: finančno pomagati, ali ukjvv ]jr Gostinsko podjetje v Domž8!^ ima izgubo 1129 727 din. pot s° tje «iMeso» 'v Domžalah iv avl(E likvidaciji. Tudi v KomeiKV s*imo gostilna deficitna, zadnja ^i2anih upravnika sta zaključila ? °nov sodiščem zaradi kraje. V L itg so šivalnico -že ukinili. V j gatcu mizarska delavnica n* akrt i r polnjuje že plačanih nab 3 1 V Lukovici zaradi izgube P p lagajo likvidacijo gostilne- Stični pa hočejo osnovna s vii i ju a UUUV.JU ujmi v iiu - . stva čevljarske delavnice i Selni dati na dražbi, da bi pora< Ilo, hi li račune. * Podri («Ljubljanski dnevnik» 25." v,prag TEŽAVE LJUBLJANSKE1 ačin. g RDEČEGA KRIZA Nitev, Zaradi povišanja članafčja ji e letos odpadla skoraj Pjf delo-vica članstva. Letos je I aHšča, ii rste pot članarina Rdečega križa p|>; de re dina1,r za Medtem, ko začenjajo vse domoljubne oborožene sile, partizani, GAP, SAP poslednji in odločilni napad, medtem, ko široke ljudske množice mesta in dežele podpirajo z vsemi svojimi močmi poslednjo bitko, moramo z intenzivno agitacijsko in propagandno akcijo napraviti vse, da bodo vsi nacifašisti zvedeli, kaj jih čaka, če ne položijo orožja in če se ne vdajo... LUIGI LONGO sana od z*t ria ou aiu"-: t, letno. , j>«Kor («Ljubljanski dnevnik» 25.2[ Se n SOCIALNI PROBLEMU0 indi POSTOJNSKE OBCINČU Bost; Poglavje zase so podPi^la šibkim, starim in onemogf'delni Te se gibljejo od 800 do if jahk din mesečno, kar .je vseltaf'ji n. prenizka vsota. S tem si °tezrli bovanec ne more kupiti Ws-ij0 najnujnejše hrane, da o „ ki in drugih tako nujnih iz>n:. c kih sploh ne govorimo. v . SLABI USPEHI UCENCÉ p se-Po nepopolnih podatkif r„ -ai v vseh kraiih , bili skoraj v vseh krajih * slabi g Poži goslavije zabeležni spehi učencev srednjih - -Na skopljanskih srednjih *6 na lah je bil v prvem poli dotn^ t vsak deseti učenec odsloV **>,■ iz šole. Največ slabo oc« >tj, J nih učencev je v 5. in 6. j redu gimnazije. » («Ljudska pravica-Borba» U'e v ašovoi Z dr ZA VSAKOGAR NEKAf t ' Lepit, , 'lovit Ne lu Kke« %in j. t «To je sijai o, dragi Maks! Sedaj se končno lahko nekoliko pretegnem» NIC POSEBNEGA OBTOŽENEC se mora zagovarjati pred sodiščem- zaradi žalje- ~ ^ r -s iovnp vurnAS.fi* nja agenta javne varnosti: «Povejte sodišču» — mu veli sodnik — «kaj ste rekli -pričujočemu agentu». «Nič iposelbnega» — odgovori obtoženec. «Nič posebnega? Kako je vendar mogoče?» Zelo enostavno gospod sodnik. Agent me je vprašal: Kdo pa mislite da sem jaz? In jaz sem, mu to takoj povedal». VEDEL JE ZAKAJ «ČEMU pa tako sovražite Nemce?» — vpraša ameriški novinar nekega Francoza. «Ali ste bili sploh kdaj v Nemčiji?» «Ne, nl-sem bil» —- odgovori Francoz. «Pač pa je bila Ne^Wj že dvakrat pri nas». KDAJ SE JE ZAČEL«? MOŽA in ženo, ki sta Pij prepiru s,popadla na javni privede policist pred"nared(1" da_j,u zasliši. J zasliši zakonca, ! M. Pred-no % Si narednik zvedeti od priče, Kic'ie je .prišlo do -prepira. . /l,i v «Torej vi ste prisostvoval1 J Don , piru od vsega začetka?» — vloo0 , ša narednik pričo. “e «Da, še pred -dvema leton%^ «Kako ;:o? Pred dvema let0.V,, 10 ti «Da, takrat sem bil namie ^Asih pričo pri njuni poroki». fc '! b s * * * ; neravi: - (eni «Razumem, da je to zate.’^atj udarec, toda vseeno ne smeL'-ilru uua-rec, toua vseeno ne a-1-* - pati. C as je najboljši zdra j Se 5 ki bo polagoma zacelil rapn-J Ve kakih šest mesecev si boš jtlčo- poiskal dru-go ženo». Cez šest -mesecev» vdovec. «Toda kaj naj danes zvečer?» _ A e *< IIIIČII PRORAČUI siila il ;potji Večja nakazila za SELAO - Le 2 novi ladji za naše pomorske •organipr0ge . Dokaz nezmožnosti upravljanja naše cone - Okrepili u e Tf'ie treba borbo za dosego resnejših ukrepov za rešitev krize iko :e < ” likalni Lj^ki prorEčun za prvo rbio°Slefnesečje tekočega leta, ki >u še jte prejšnji teden razlagal "n v...»rr’Pnikom krajevnega tiska 1 sindii—nn Sartori, prihaja z ve-ga je * zamudo, ki že sama po v boa kaže 'precejšnjo brezbriž-•užn.ice,[ upraviteljev našega po-rpščini 6ja za splošne koristi. Po narmh ,:l, s‘™ni pa že Pa prvi p°' en v zf *ank° vidimo, da se za re- ejšimi 1V težke krize, ki je zajela brž je I naše gospodarstvo, niso na-ičev davili koraki naprej."Mešana tv e. fisija, sestavljena iz predilo) 20.%11jjcov yy jn rimske vlade. EK Vzela v poštev potreb in IM jtev ladjedelniške industrije da soponiorskega prometa, ki sta idela vjna temelja vsega tržaškega 'Staja zbodarstva. In kot posledica za,%% ni vzela seveda niti v po-iseaa°vr zabtev male in srednje in-v ^ letiffiie. Kot župan Bartoli v ist. in fthem svetu, tako se je tudi smrtjnatelj oddelka za gospodar-sno op1!1 in finance pri VU na vse ejati d|ine trudil, da bi prikazal so že,jansk0 stanje v docela dru- ogu po ;n jjgjj rožnatih barvah, vožnje L •očil tepglejmo sedaj nekatere :o je B'nejše postavke proračuna. 2 urah ! javna dela je nakazanih aspal ifO milijonov lir. V tej vsoti i nesrj vključenih 1.245 milijonov m Iti ul gradnjo stanovanjskih hiš kel Znr092 milii°nov za SELAO prevž *®čaje za strokovno preu-;e ‘ie zjf8°t>itev. V primeru s prejš-bii odr1 letom je bilo nakazanih i DZ 1° postavko kar 600 milijo-iz sluA več. Kar se tiče stanovanj-in še ( h gradenj, odpade na IACP no osel milijonov za gradnjo 232 ne VOZ itQvanj) 250 milijonov za e, eri t\-c ar*n J° stanovanj beguncem trgoma milii°nov za Privatne “ude na podlagi zakona Alee» 2ZA10- )VISA» gradnje ladjevja je naka» VENIM1® ws°t-a 1-652 milijonov lir. 1 smemo pa pozabiti, da so in soi e3 vsoti vključena že pred Beogpetla nakazila za dokončanje 3 povodenj petrolejskih in manj-h ust|n'ladij, ki so bile že prej v pregle« ertu. Kar se tiče novih gra- ?I> Prideta v poštev z gor-^ nakazilom le dve novi •dani ladji po 4 do 5.000 ton pa ost toroplovno družbo «Adria-iin za Ir8- V proračunu je predvi-•egled La gradnja novega doka za Pravila večjih (do 19.000 k» 25.2-m Jadij v Tržaškem arzena-iDJETif s stroškom 1.200 milijonov skega f’ ki ga bo krila država z i, cena id 30 d' za usi ) din, 1 svoje vloge, da so igrali, kot bi bili poklicni igralci. K temu jim je morda pripomoglo tudi to, da so govorili v svojem narečju. Barona je igral Jurij Slatna, njegovo ženo Rozalko Ivanka Per-to.ova, Mežik o Breda Bekarjeva, Matička G. Pertot. Jerico Diomira Fabianova, Gašperja Vladimir Vremec, Budala Dušan Gruden, Zmešnjavo Petaros Berto, Žužka Marijan Škabar in Tončka Marko Mahne. Poleg teh so nastopili še Vijolica Fonda, Laura Dežjot in Hilda Prelc. Igro je zrežiral in vodil prof. Jože Peterlin. Ce bi imeli dovolj prostora na razpolago, bi ocenjali vsakega posameznega igralca. Toda o vseh skupaj bi morali povedati eno, t. j., da so dobro igrali, kljub temu. da smo opazili tu in tam kakšne pomanjkljivosti, ali celo besede. ki jih avtor veseloigre ni napisal, in kljub temu, da so določene točke nekoliko premalo izražene in poudarjene. Te pomanjkljivosti bodo naši vrli igral-•i prav gotovo z lahkoto popravili. Nova Kitajska stopa z velikimi koraki po poti k socializmu. Po vsej prostrani državi so v teku velika dela. V gradnji so številne tovarne, ceste, železnice, pristanišča, jezovi na rekah, mostovi, elektrarne, stanovanjske hiše, šole in bolnice. Demokratična vlada je uvedla že vrsto reform, ki spreminjajo napol kolonialno deželo v deželo napredka in blagostanja. Po zaslugi teh reform se z veliko naglico dviga življenjska raven kitajskega ljudstva. To pa ni po volji ameriškim mogotcem, zato rožljajo z orožjem okrog nje ter iščejo vse mogoče pretveze za to, da bi sprožili proti mladi republiki napadalno vojno. Na sliki vidimo gradnjo velikanskega mostu preko reke Han SOVJETSKI ZGODOVINAR UDALJCOV O POREKLU SLOVANOV Južni Slovani v razvoju ZA NASE KMETE priporoča Kmetijska zadruga: To so bila poljedelska plemena, po katerih ozemlju so e križale trgovske poti, od katerih je najvažnejša vodila od srednje Donave do Baltskega morja (ena od tl? zv, «jantar-sitih» poti. skozi katere je v starem veku šla trgovina z jantar, em med Pribaltikom in južno Evropo). Na teh poteh so nastajale na več mestih posta ;e za trgovske karavane, katere so označene na starih potniških mapah. Imena teh postaj, ki nam jih je očuval znameniti zemljepisen II. stol. n. št. Ptolo-mej, so se delno ohranila do naših dni. N. pr. naselje Lugi -dunon - današnja vas Lugi, Ka-liza - današnji Kališ, Krodunon - današnja vas Grodisko, Arso-nion - 'današnji Rosorž na reki Varti, Askaukalis - današnji Skuljsk. Ta nepretrgani prenos - iz pokoljenja v pokoljenje - imen naseljenih krajev še od II. st. n. št. vse do naših dni prikazuje Lugijce kot krajevne prednike zahodnega -slovanstva. Druga dejstva iz imenoslovja NAŠI KMETJE NE NASPROTUJEJO RAZVOJU INDUSTRIJSKE CONE Razvoj industrijske cone ne sme biti na škodo kmetov Industrijska cona ni rešila vprašanja brezposelnosti - Koliko tovarn obratuje - Nekateri kmetje so bili že večkrat prizadeti - Kako določajo cene za razlaščena zemljišča ‘f' ca so |° tretjino. Razen tega je občiirpt-viidena ustanovitev poseb-J2., tečaja za strokovno uspo-ar v 8 , '*e’v' mladincev. Nakazanih rijo. Zi?4-5 milijonov' lir. Tečajniki raje. z obč' (Mo Prejemali dnevni plačo. treba ali ukiiLv iir Domž» lin. Posojila krajevni industriji Ukazana vsota 355 milijo- To So v glavnem nekatere aiah j£stavke conskega proračuna, lomend! samo dejstvo, da je bilo na-adnja ‘Mn ih za SEL A D kar 600 mi-učila fOhov več kot lansko leto. e' Vp M dokazuje, da se VU in 11. j '^ki funkcionarji niso pre-h 1C)iar(. . niti za ped od svojega gube‘p'p ^a' da se kriza lahko re-ostilnei ’e Potom razdeljevanje neke ovna sMl« miloščine tržaški brez-vnice I Mini delovni sili. Kakor vi-i pora' Mo, hočejo upravitelji naše-„ 1 Področja še nadalje reševa-k>> 25'. ^Prašanje brezposelnosti na NSKb Mlin, ki ni v resnici nobena č5tev’ marveč samo vedno cianai &cja deklasacija speeializira-°raL ^1. t*e1-°vne sile. Brezposelnost P® rešuje s povečanjem pod- Mali posestniki iz Sv. M. M. Sp.. Ricmanj in Domja imajo kot smo že pisali — več kot dovolj tehtnih razlogov, da se upirajo bodočim razlastitvam zemljišč, po katerih sega dokaj grabežljivo nenasitna Ustanova za industrijsko cono v Zavijali, nameravane razlastitve ne najdejo nobenega temnega opravičila, čeprav se skušajo prikazati v luči javne koristi. V neposredni bližini zemljišč, ki so v načrtu za razlastitev, se nahajajo obsežna zemljišča raznih veleposetnikov, kot inž. Pucalovicha, odv. Costan- za. Zeislerja in drugih. Kakor zgledu, so slednji pripravljeni sami odstopiti Ustanovi za industrijsko cono gotov del svojih zemljišč. Zakaj torej ustanova ne vzame v poštev teh ponudb, marveč sc. trdovratno zaganja v male posestnike, ki črpajo iz svoje zemlje edini vir življenja, edini dohodek zase in za svoje, pogo-stotna številne družine? Z veleposestniki se ne dajo izvajati kupci, j sk e špekulacije. Veleposestniki so sicer pripravljeni odstopiti svoja zemljišča, toda nikakor ne pod pogoji, ki jih postavlja usta- is je :riža P1 dina* k» 25.1 ulem] za SEL, AD. ^akor vidimo pa iz številk, Se nanašajo na ladjedelni-10 industrijo, je prav ta važ- BCINČ* Postavka dokaj skromna in podpLCela nezadostna za rešitev la nemog^Melniške krize. V splošnem 0 do i Mahko trdimo, da so upravi- vsek« ‘Iji a,- našega področja docela m si ezrli izredno težko gospo la^o o$ Slt0 -stanje naše cone, ker ;_:u ;-zf nočejo zavedati resnosti jMja, ki je iz dneva v dan mo. la, , :ENCČ,lbse- idatlcih krajih slabi Injih sdnjih pr, av zaradi tega je tembolj j lebno, da se okrog problemi Poživitv-e našega gospodar- ji ' mobilizirajo vse delovne , e naše mesta, združene v 1 ,!p.r'v “‘ni fronti skupno z malo in K) ocefr tl'i° industrijo in vsemi in 6. 4j Minimi gospodarskimi kro-|' Združeni morajo postaviti Sa» U'LSe večjo odločnostjo pred Ptovorne oblasti svoje zahte-.. t. j. za kradnjo ladjevja, j^Mpitev pomorskih prog in | /jb?°vitev tradicionalne vloge Ksk, e luke, kot posrednice tr- ega prometa med zale- ta NeiCgm11 in prekomorskimi deže- icelC avm 1 “'jaški prireditvi nared« A KOUtOVBlU ÌR OpČillSh Dijaki slovenske kla-,ric ’ |i(j e gimnazije v Trstu so prire-vnvali I nedeljo na Kontovelu in •» — ',|ou0 čdeljek na Opčinah Linhar-Matì* v,esei°igro «Veseli dan ali kt0A, se žen i». V kolikor mi je ia °0(l° ponovili igro tudi po namr ^ g h uaseb. Tako bodo nasto-- bed !°*,oto zvečer v Nabrežini, Ta elio pa v Dolini. s gitami dogodek beležimo 1 offrii yose6nim veseljem, ker po-la s fliatkllUr‘r!'eloninico mecL dosedanjim ačin ' lm mrtvilom in sedanjo UlinN-i>'Ce-i-> °r. razSibanostjo srednje- mrtvilom in sedanjo irernu-T-n?,° sei nesmrtni češki glasbenik Ob 50. obletnici njegove smrti Svetovni odbor partizanov miru je sklenil, da v tem letu popularizira štiri znamenite kulturne velikane, katerih nesmrtna dela duševno združujejo narode, brez razlike na narodno ali rasno pripadnost. Ti štirje kulturni velikani so: Antoniu Dvorak, Anton Pavlovič Cehov. H. Fielding in Aristolan, U davimo se danes pri Dvoraku. Kot je prav gotovo vsem bralcem znano, je bil Antonin Dvorak, poleg Bedriha Smetane. stvaritelja češke narodne glasbe, največji češki skladatelj. Njegova nesmertna dela so že v. preteklem stoletju razširila po vsem svetu. Zato danes se jih ne laste le Cehi, temveč vsi kulturni narodi na svetu. Prav zato spada Dvorak med tiste kulturne velikane, ki so ustvarili taka nesmrtna dela, ki duševno zbližujejo najrazličnejše narode, kar je še posebnega pomena, zlasti v današnjih dneh. Antonin Dvorak se je rodi) v mali češki vasi Nelahozeves eta 1841. Njegov oče je bil vaški mesar. Tega posla se je že kot mladenič naučil tudi Antonin. Ze kot deček je zelo rad igral na gosli. Bil je rojen glasbenik. To so opazili nekateri glasbeni učitelji, kateri so poskrbeli zato, da je šel mladi Antonin na orglarsko šolo v Prago. To je bilo dovolj za to, da se je.njegov izredno razvit glasbeni talent razvil v tako veliki meri, da je lahko ustvaril nesmrtne umetnine. 12 let je Dvorak igral vijo- Z OTVORITVIJO NOVE ŠOLE PRI ,SV. IVANU ŠE NI REŠENO ŠOLSKO VPRAŠANJE ZDRUŽENI ZAHTEVAJMO UOVO srednjo šolo v središču mesta malo izbočenimi pokrovčki. naJhucsa P° SV°L skodljivo-Pod pokrovčki samice valijo stl takoimenovana krvava svoje mladiče že v zgodnjem us- To opazimo zlasti v ■apri-poletju u in maJu na deblih sadne- 'Tudi'na vrtnicah živi po- §a drevia- Posebno pa okrog sebna vrsta ščitastih uši. vepmh odrezkov. Tu se nasciti tvorijo le nekako za- ha^a neka tvarina, podobna ščite jajčkom in oplojenim belfrau »uhu- v tvarini se samicam. Junija ali julija iz- %oljejo rjavkaste, kocinaste ležejo uši in začno s svojim usl- ^ sikanjem soka iz mbja pogubonosnim delom. Začno Povzročajo izrastke, imenovane drevesni mak. Ti izrastki se pozneje posuše in izpadejo. Na drevesu pa zapu-ste globoke rane. Gorje sadjarju, ce se v svoji brezbrižnosti ali nevednosti ne zmeni za domovanja krvave uši. Zgodi se lahko, da bo napadeno drevo sredi poletja kar posuto z belimi kosmiči, kakor da ga je pobelil sneg. Pod kosmiči prebiva na milijone uši, ki iz-srkavajo drevesu življenjski sok. Tako smo se bežno seznanili z različnimi škodljivci sadnega in drugega drevja. Toda potrebno je, da se pogovorimo še o tem. kako bomo te škodljivce pobijali. Danes obstajajo številni kemični preparati, s katerimi je mogoče pobijati škodljivce. Toda po teh preparatih naš človek le poredkoma seže. Marsikdaj ne more seči po njih zato, ker so predragi. Zato seže po bolj naravnem pobijanju. Pri mladih drevesih škodljivce lahko uničujemo s tem. da jih zmečkamo, odnosno, da napadene liste odstranimo in sežgemo. Kdor pa Je more. naj škropi drevje s primerno raz-stopino, n. pr. s kreoloznim milom, tobačnim ekstraktom in z drugimi novejšimi kemičnimi preparati na podlagi DDT. Paziti pa je treba, da razstopina ni premočna. Premočna razstopina škoduje rastlini, ker jo ožge. Uši z vrtnic najuspešneje pokončamo s tem. da jih odrgnemo s topim nožem ali ostro krtačo in nato sežgemo. Tudi smrekovo uš najuspešneje pobijamo s tem, da odstranjujemo takoimenovane storže in jih sežigamo. Mladike dreves, ki so napadene po najhujšem škodljivcu, po krvavi uši pa najuspešne je pobijamo s tem. da odstranimo napadene veje in jih sežgemo. Škropljenje proti tej uši je neuspešno. Premalo razredčeno škropivo škoduje mladikam. Mladike, napade ne po tej uši se itak posuše. Prav zato je najenostavneje, ako te mladike odrežemo in sežgemo. Večkrat se očita slovenskim šolam, da imajo privilegije. Na take očitke smo večkrat odgovorili in povedali nasprotnikom, kakšni so ti «privilegiji». A mogoče smo vse premalo podčrtali, kako je «priviligira-na» naša dijaška mladina. Pred nekaj meseci smo pozdravili dejstvo, da so se slov-venske srednje šole iz ul. Lazzaretto V. preselile v novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu Novi prostori so prav gotovo bolj zračni in manj tesni kot oni v starem poslopju. Tudi ob tej priliki so se italijanski nacionalisti postavili proti in vpili o nekih privilegijih. Kakšni so ti privilegiji vam bodo povedali sami slo venski dijaki, če jih vprašate, kaj mislijo o novem poslopju, ali so zadovoljni in ali se čutijo bolj na mestu kot v ul. Lazzaretto Vecchio. Dijaki vam bodo odgovorili, da je edino zboljšanje v tem, da so ti novi prostori čisti in svetli, dočim so v nekaterih razredih v ul. Lazzaretto Vecchio morali imeti prižgano luč ves dan. Vprašanje, ki ga postavljamo že več let, da so potrebni za nove, moderne zahteve u-čenja naprave, kabineti, risal-nice, telovadnica, gotovo ni rešeno. Vsa poslopja italijanskih srednjih šol imajo telovadnice; italijansko državno učiteljišče v ul. Madonna del Mare, navtična šola, itd. imajo celo po dve telovadnici, risal-nice, fizikalne kabinete itd. Prav gotovo tudi ta poslopja ne odgovarjajo popolnoma, ha j ati k telovadbi v Rojan, oziroma v ulI Scuole Nuove pri Sv. Jakobu. Poleg tega, ker imajo dijaki iz vseh srednjih šol na razpolago le dve telovadnici, so urniki neprimerni. Nekateri dijaki s podeželja morajo n. pr. zahajati na kosilo v gostilno, ker imajo telovadbo v popoldanskih urah, pouk pa zjutraj. Vse to je zvezano z znatno zamudo časa in tudi z velikimi stroški. V pogledu ostalih kabinetov: naši dijaki večkrat pravijo, da jim je snov pretežka, da je v šoli premalo razlage. Glavni vzrok je prav gotovo pomanjkanje kabinetov (fizikalnih in drugih). Prirodoznastvo je n. pr. veda. ki jo zlasti otroci radi dojemajo, če je pravilno podana. Vendar je opaziti, da številni dijaki naravnost so-varžijo ta predmet. Razumljjij-vo: kako naj bo razlaga jasna, če ni na razpolago potrebnih predmetov, ki naj ponazore pouk. Nismo več v dobi, ko je veljalo mehanično učenje, ko se je smatral za izobraženega tisti, ki je znal na pamet Eneido ali Ilijado. Danes je potrebno učenje zaradi razvoja napredka v svetu. Pridobljena snov služi vsak dan. Služila nam bo zlasti v bodoče. Poleg navedenega tudi ni prav, že iz stališča narodne enakopravnosti in dostojanstva, da so slovenske srednje šole potisnjene v predmestje Mnogo Slovencev biva v mestu, vsem Slovencem s podeželja in predmestij pa je mesto najnaravnejše središče v vsakem pogledu. Zato morajo biti srednje šole v središču ker so stara, ker so še vedno Ì mesta in ne v predmestju. Ta premala. V italijanskih šolah ■ rešitev bi pomenila tudi olaj-je tudi več dijakov na razpo- ! sanje za dijake s podeželja, ki lago za vsako izmed njih. Ven- j se morajo že itak voziti z avto-dar je za slovenske dijake še , busi, a sedaj še s tramvaji na slabše, ker morajo, n. pr. za- ' periferijo. Ko so bile slovenske šole ukinjene, so si Slovenci skozi dolga leta fašizma želeli, da pride dan, ko jim bodo povrnjene šole. Ko smo mladi dijaki. ki smo bili primorani zahajati v italijanske šole. za časa narodno osvobodilne borbe posedali tajne slovenske tečaje, nas je bodrilo upanje, da bomo ime i. in če ne mi, vsaj naši mlajši bratje in sestre šole v materinem jeziku. Tudi za to se je slovenska dijaška mladina skupno z vso delovno mladino borila za časa NOB. Pravilno je, da se njene težnje uresničijo, kajti lista mladina, ki je napravila prostor novi mladini, je bila zmagovalka nad fašizmom in ima kot taka vso pravico do lega, kar si je priborila. Zahteva naj zato nadalje in o-dločno .svojo pravico do poslopja v središču mesta, ki bo odgovarjalo njenim potrebam. Toda nečesa se mora zavedati slovensko dijaštvo, namreč dejstva, da je za dosego teh zahtev potrebna enotnost v njegovih vrstah. Zato naj se odpravijo vsa strankarska in druga nasprotja. Dijaki naj se trdno povežejo med seboj in naj ne pozabijo, da bodo kaj dosegli le, če bodo imeli podporo tudi italijanske šolske mladine in obenem vsega delovnega ljudstva Trsta. Isto morajo upoštevati tudi starejši, tudi oni, ki so v trenutku, ko je bilo slovenskim šolam dodeljeno poslopje pri Sv. Ivanu, slavili «zmago» in so peli hvalnice okupacijski u-pravi za veliko «zaslugo». Tudi ti. naj vedo, da bomo edino z enotnim nastopom dosegli ne privilegijev, marveč samo prepotrebno srednje šolsko poslopje v središču mesta, kar po vsej pravici potrebujemo. JELKA GERBEC lino, zraven pa je marljivo komponiral. Toda za to so vedeli le nekateri njegovi ožji prijatelji. Živel je v veliki bedi. Ker je bil sin siromašnih staršev, so mu bila vrata marsikje zaprta in se ni mogel u-veijaviti. Zato je bila tem trša borba za njegovo glasbeno izpopolnitev. Kot sin ljudstva, ustvarja iz ljudstva in za ljudstvo. Kot glasbenik je Dvorak instinktiven, nezadržan. Iz njegovega neizčrpnega vrelca v svežem zagonu kipi bogastvo glasbenih misli. V težkem vzdušju wagnerjanskega pate sa, v katerem je takrat živela zapadna Evropa, je učinkovala Dvorakova glasba kot svež dih s poljane. Dvorak je najboljši v tistih glasbenih oblicah, ki dovoljujejo njegovi iznajdljivosti neposreden razmah: v neprogramatskih sinfo-nijah in v komorni glasbi. Dvorak je uglasbil 115 velikih del. Izmed 9 njegovih sin-fonij je najznamenitejša sinfonia «Iz novega sveta», katero je uglasbil za časa bivanja v Ameriki, kjer je bil nekaj časa glavni ravnatelj newyor-škega glasbenega konservatorija. To delo je nedvomno največja klasična mojstrovina druge polovice 19. stoletja. Je veličastna pesnitev domotožja po rodni zemlji. Je v resn ci prava češka narodna pesnitev. Dvorakova mojstrovina je veličastna in pomenljiva tudi zato, ker daje poleg opevanja domovine čut izrazom ljubezni do drugih narodov, do druge kulture, do drugih ras, do Zamorcev in Indijancev. Med najvažnejša Dvorakova dela spada 28 skladb za komorno glasbo, zlasti koncert v Si minore, nadalje: «Slovanski plesi», «Slovanska rapsodija», ouverture k «Moji rodni zemlji» itd. Ta dela so se zneverjetno naglico razširila po vsem kulturnem svetu. Prav tako so postali kaj kmalu zelo popularni njegove «Humoreske» ter njegovi «Valčki». Pisal je še opere, kot so n. pr. «Rusalka», «Mrtvaški ženin», «Hudič in Katerina». Te so še danes žive, posebno v njegovi domovini. Cehi jih še vedno radi uprizarjajo. 26.000 umobolnih vojnih veteranov v ZDA V bolnicah vojnih veteranov se nahaja 56.000 umobolnih pacientov. ki jim je na razpolago samo 700 zdravnikov-psi-hiatrov. Gre za bivše vojake iz druge svetovne vojne in vojne v Koreji, ki sta jim pustili težko posledice. Za sprejem v bolnico pa čaka še nadaljnih 12.000 bivših vojakov z istimi živčnimi boleznimi, ki jih ne morejo sprejeti zaradi pomanjkanja zdravnikov v teh bolnicah. Uprava bolnic pravi, da bi bilo treba najmanj dvakrat večje število zdravnikov, kot jih imajo sedaj na razpolago. DVA MILIJONA POHABLJENIH V LETU 1953 PRI NEZGODAH NA DELU V ZDA Na podlagi podatkov, ki jin je objavila ustanova «Bureau of Labor Statistics» sta bila leta 1953. pohabljena pri nezgodah na delu 2 milijona o-seb. Število nesreč je skoro enako podatkom iz leta 1952. Od celokupnega števila je beležiti 15.000 smrtnih nesreč, 84 tisoč pa je bilo docela pohabljenih. Zaradi nezgod na delu se je izgubilo v ZDA 1953. leta 41 milijonov delovnih dni. kar pomeni celoletno zaposlitev 137.000 delavcev. Motiv z naše obale STKAN 4 DEKO 24. APRILA V.1.4 'J----- EPA TAM KAKŠNI TURISTI? — Kot poroča litovsko tržaško trobilo, sa že prišle v Portorož prve skupine turistov iz Avstrije in Nemčije. Titovci pa si obetajo, da bo obisk iz leh dveh dežel letos še večji. Ker se že titovci tako bahajo s svojimi turisti iz Avstrije in Nemčije, se človeku skoro nehote vsiljuje vprašanje, le kakšni so ti turisti? Ali niso morda to prav isti, ki so od 1943 pa do zadnjih dni aprila 1945 «pobožno romali» po slovenski zemlji, le z razliko, da so mesto današnjega klobuka s kokošjim peresom in irhastih hlač, nosili takrat na glavi čelado s kljukastim križem, na nogah pa škornje v katerih je bil zataknjen pasji bič Pa naj bo že kar koli, turizem je pač... turizem. Le nekaj so pozabili povedati titovci, ki se laško bahajo s svojim «razvitim turizmom». Pozabili so povedati, koliko je m.est razpoložljivih v raznih turističnih s. ediščih za jugoslovanske delavce. Ali bo sploh ostala na razpolago za jugoslovanskega delavca ali kmeta kaka podstrešna sobica? Najbrže ne, ker ima Titov režim za jugoslovanske rodoljube druge vrste «turističnih središč», kot n. pr. Goli otok, Sremsko Mitrovico, Lupo glav o itd. M AN iFoSTIR AL I BODO PROTI... TITU — Končno so titovci objavili ves svoj «program» za Prvi maj, ki ni po svoji revščini nič bogatejši od lanske šagre. Tako so namreč imenovali lansko prireditev prav titovski pristaši sami. Toda kar ostrmeli smo, ko smo brali, da bodo letos manifestirali za... neodvisnost Trsta. Pomislite vendar, tržaški titovci bodo manifestirali za «neodvisnost Trsta! To pomeni da bodo morali manifestirati proti Titu, ki je že davno prodal Trst Italiji. Njegov «Italijani lahko dobe Trst» je že stara ponudba, ki se ni do danes v bistvu prav nič izpremenila. Kje so pa vzeli tržaški titovci kar naenkrat tako korajžo, da se upajo «puntati)) proti svojemu gospodarju? Pa menda ne bo hudega. Ves «punt» se bo začel in končal med štirimi stenami svetoivan-skega stadiona, ob kozarcu terana in zvrhanega krožnika pršuta ter ob zvokih «bugi vu-gija» Okrog polnoči, ko ga bodo imeli «puntarji» že precej pod kapo, bosta Trst in vsa n jeti jegova «neodvisnost)) že davno pozabljenat Za ustanovitev STO (Nadaljevanje s 1. strani) pusti pri miru. Povedati moramo Rimu in. imperialistom, da je dovolj tega nesramnega mešetarjenja, ki traja že sedem polnih let. Naše ljudstvo si želi ustanovitve STO in jo zahteva, ker tako določa mirovna pogodba z Italijo! Pri tem uživamo podporo Sovjetske zveze, te velike zaščitnice malih in zapostavljanih narodov, te naše velike slovanske države, ki nas ne pozablja v bridkih urah! DELO «/////'///r////// w// taaaws w iwww wwi VEDNO VEČJI OBSEG AKCIJ PROTI RAZLASTITVAM ZEMLJIŠČ Občinski odbor v Dolini v zaščito prizadetih kmetov Dolinska občinska uprava zahteva intervencijo VU - Resolucija obeh kmečkih organizacij - Kako naj se obvarujejo življenjski interesi prizadetih 300 družin Akcija proti razlastitvam kmetovalcev iz Sv. M, M. sp., Domja in Ricmanj zavzema vedno večji obseg. Poleg intervencij naših svetovalcev v tržaškem mestnem svetu in korakov, ki sta jih do sedaj pod-vzeii Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza, je zavzela stališče tudi občinska uprava v Dolini. Na redni seji, ki je bila v torek 20. t. m., je občinski odbor razpravljal o vprašanju, ki je življenjske važnosti za 300 kmečkih družin ter sklenil, da odpošlje VU resolucijo, ki je bila poslana v vednost tudi conskemu predsedstvu in kmetijskemu inšpektoratu. Resolucija se glasi: «Občinski odbor za občino Dolina, na svoji redni seji od 20. 4. 1954 po preučitvi postopka o razlastitvi zemljišč od strani Industrijskega pristanišča v 2 avl j ah ugotavlja, da ustanova za Industrijsko pristanišče namerava razlastiti 420 000 kV m zemljišča po zelo. nizki ceni, Kar bi prizadelo o-gromno škodo kmečkim družinam. Kmetje in obdelovalci zem- lje niso načelno proti razvoju Industrijskega pristanišča, imajo pa vso pravico, da nastopijo proti načinu razlastitve, ki je naperjena proti njihovim interesom. Obče znano je, da ustanova razpolaga z mnogim neizkori-ščanim zemljiščem, katerega bi lahko uporabita, ne da bi vsi-'lila nove razlastitve. Občinski odbor soglasno zahteva, da merodajne oblasti ZVU intervenirajo pri ustanovi za Industrijsko pristanišče v korist že tako revnih kmečkih družin in sicer s tem, da razlastijo samo tista zemljišča, ki so ustanovi za Industrijsko pristanišče v resnici neobhod-no potrebna in da se slednja plačujejo po realni vrednostni ceni in brez nobenih špekulacij v škodo kmetov.» Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza pa sta poslali pristojnim oblastem in področnemu poveljniku gen. Win-tertonu naslednjo resolucijo: «Pristojna odbora Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze glede na dejstvo: a) da se v zadnjih časih stopnjujejo raz- Slovenca so odpustili iz državne službe Nov kričeč primer zatiranja slovenskega življa na STO Po devetih letih, odkar je stih, kateri nočejo spoštovati končala vojna, v kateri je dal slovenski narod svoj krvavi prispevek za zlom osovraženega fašističnega režima, moramo na žalost še vedno beležiti nepojmljive primere najbolj surovega zatiranja naših narodnih pravic. In dejstvo je, da se to dogaja pod upravo predstavnikov tistih držav, ki se hočejo izkazovati kot nosilke in braniteljice svobode in spoštovanja pravic vseh narodov. Kar je doživel 71-letni sodni sluga Karel Pečarič, je brez dvoma najbolj kričeč primer odkritega nacionalnega zatiranja Slovencev in odraz stare fašistične politike proti našemu ljudstvu. Je pa to istočasno groba kršitev mirovne pogodbe, ki postavlja Slovence na STO v. enakopraven položaj z italijanskimi državljani. Tega pa se nočejo zavedati ne VU in tem manj -njej podrejeni rimski funkcionarji, ki so prišli v Trst s -pomočjo vseh ti- naj Izstavlja potne liste za Tržačane! «Prečudne» reči se že nekaj časa dogajajo s potnimi listi. Pogosti so primeri, da se potni listi odbijajo našim ljudem. So tudi taki primeri, ko prihaja policija na dom in odvzema že izstav-Ijiene potne liste in na proteste prizadetih odgovarjajo, naj se zglasijo na uradu za potne liste, kjer jim bodo dali zahtevana po-. jasnila. Ze pred časom smo pisali o diskriminatorskem postopku glede izstavljanja potnih listov. Zgleda pa, da se je sedaj zadeva še poslabšala, ker je teh diskriminatorskih primerov čedalje več. Kat je znano, izstavlja potne liste za. Tržačane goriška kvestura. Vse omejitve, ki si jih italijanska vlada izmišlja za italijanske državljane, veljajo tudi za 'Tržačane. Sedaj pa zgleda, da so go-riški kvesturi prišla iz Kima nova navodila, s katerimi se hoče voditi dosledna diskriminatorska politika proti tržaškim Slovencem, zgleda pač, da bo goriška kvestura po teh navodilih izvajala linijo zavračanja prošenj za potni ust, ki jih vlagajo tržaški Slovenci, in odvzemanja potnih listov tržaškim Slovencem, ki jih že imajo. Tem vestem ne bi verjeli, če ne bi bilo že nekaj primerov, ki potrjujejo, da se taka politika proti Slovencem in vsem državljanom STO, ki si želijo ustanovitve STO in nasprotujejo vsakršni rešitvi, ki bi kršila mirovno pogodbo dejansko že vodi. Zaradi tega naši ljudje ne morejo več mimo teh dejstev, kajti na ta način so tržaški Slovenci kanjinirani na Tržaškem ozemlju in se ne morejo podajati, kamor se jim zljubi in kjer imajo svoje poslovne opravke. Temu stanju je treba napraviti konec. Tržaški Slovenci, sploh tržaški prebivalci imajo vso pravico, da dobijo potne liste. Nepojmljivo je, da si policijski organi druge države pridržujejo pravico kratiti svobodo kretanja našim državljanom. Trst in cona A sta del Tržaškega ozemlja, ki je pod pokroviteljstvom Varnostnega sveta OZN. Zato tržaški prebivalci zahtevajo od OZN, da odvzame rimski vladi pravico izstavljati potne liste za nas in da si sama, preko svojih lastnih organov prevzame to od- iatila naše prebivalstvo pred diskriminacijami italijansih kvestur. Mi imamo vso pravico zahtevati potne liste. Nihče ni pooblaščen, da nam jo krati, prav posebno ker ne spadamo v delokrog policijskih organov bližnje republike. OZN naj torej ukrene vse potrebno, da se ta zadeva čim prej reši, 50, obletnica „Humanileja“ V sredo so v Pariz-u -Slavin oU. obletnico ustanovitve glasila KPlF «Humanité». Veličastni proslavi, ki je bila na «Velodrome d’hiver» je predsedoval tov. Marcel Cachin. Proslave se je udeležilo na tisoče Komunistov in demokratov. U-deiežili so se je tudi predstavniki bratskih partij, predstavniki velikih komunističnih listov kot so -«Pravda», «Unità», «iticantea», «Szabad N ep», «Dra-peau Rouge» itd. Tudi naš list se je s svojimi pozdravi pridružil številnim čestitkam, ki jih je za ta lepi jubilej prejelo slavno in borbeno glasilo francoskih komunistov. podpisanih in prevzetih mednarodnih obveznosti. Ze -iz teh razlogov je vsako titovsko kričanje in protestiranje dokaj malo na mestu, ker imajo tudi oni -svoj del odgovornosti za to, kar je doletelo Pečariča in kar počenjajo oblasti s Slovenci. Pa poglejmo ves potek zadeve slovenskega nameščenca, ki se ga klerikalno ministrstvo v Rimu drzne obtoževati pro- tinacionalnih čustev, ker je pač ostal zvest svojemu materinemu jeziku in n aro ctu. Leta 192*. so Pečariča vrgli iz državne -službe fašisti «zaradi političnih razlogov». Po osvoboditvi je vložil prošnjo za ponovni sprejem v službo. Posebna komisija, ustanovljena z Ukazom VU, je ugoona njegovi upravičeni prošnji in je Pečarič tako prišel zopet v državno siuzdo. vse je bno torej v reciu, uokier se ni neka druga kombija, ustanovljena na podiagi iašističnega zakona, opomnila, da je tieba Pečariča u-upusiiti iz sujz-be zaradi «pruuuuciunamin čustev» Zaman so bile njegove pritožbe in doKazovanja; mnenje Komisije je potrdil tudi višji upravni ravnatelj ar. vitelli, proti tej naravnost sramotni odločitvi je prizaaeti vložil prošnjo n.a VU in gen. Winter-tona. is.ot rezultat romanja o-krog oblasti pa je prejel te dni odgovor, da je pravni odueiek VU sporočil datum njegovega oaipusta in to zaradi starostne dobe. Jasno je, da je starostna doba le ničev izgovor, za katerim se skriva nepojmljivo dejanje sovraštva do Slovencev, ki ga hoče klerikalno rimsko ministrstvo opravičevati, češ da je prizadeti gojil «protinacionama čustva». VU je torej potrdila sklep italijanskega funkcionarja, ki se je odkrito požvižgal na komisijo, katera je bita ustanovljena z njenim ukazom. Ko se namreč funkcionarji italijanske -klerikalne vlade zaganjajo proti Slovencem, je VU vedno pripravljena zapreti ne samo eno, marveč celo obe očesi. Tako postopanje pa lahko smatramo tudi kot popolno odobravanje m podpiranje di skriminacije proti Slovencem na STO. lastitveni postopki obdelovalne zemlje v tržaški in ostalih občinah cone A STO; b) da je pravkar Ustanova za industrijsko pristanišče napovedala v tržaški in dolinski občini postopek za razlastitev 420.000 k v m zemljišča, kar bo prizadelo -okrog 300 kmečkih družin in med drugim -popolnoma uničilo okrog 30 kmetov; c) da ponuja Ustanova za industrijsko pristanišče za zemljišča, ki naj bi bila predmet razlastitve smešno nizke cene — ugotavljata — 1. nameravane razla- stitve, zlasti pa zadnja, ki je d-oslej po obsegu največja in ki naj bi služila za zgraditev rezidencialnega naselja spričo sedanjega razvoja industrijske cone, ni javno koristna in je zaradi tega po zakonu neosno-vana. Industrijsko področje zaposluje sedaj okrog 10-00 oseb, medtem ko bo po izjavah samih odgovornih činiteljev šele v daljni prihodnosti zaposlila 2000 oseb, poleg tega so že nekatera podjetja, ki so jih gradili z javnim denarjem in ki so spravila m-noige kmete ob zemlja, napovedala stečaj; —-2. škoda, ki bi jo utrpelo tukajšnje kmečko gospodarstvo z razlastitvijo velike površine plodne zemlje, bi bila danes brez dvoma občutnejša. kot pa bi bile koristi, ki bi iih imelo od tega industrijskega pristanišča, katero namerava zgraditi na razlaščenem zemljišču objekte, ki niso produktivni in sedaj relativno nepotrebni; — 3. odgovorne oblasti niso pokazale doslej najmanj šega zanimanja še manj pa razumevanja za usodo obdelovalcev, ki iz zemlje, katero jim nameravajo odvzeti, črpajo vire za svoj življenjski obstoj. Kmetje in obdelovalci niso načelno proti -smotrni industrializaciji, so pa prisiljeni odločno nastopiti proti na- slransko preudarjenih načrtov; — 3. da se za razlaščena zemljišča plača primerna cena. Pri dosedanjih razlastitvah se le-ta ni naslanjala na sicer pomanjkljivo zakonodajo, ki je v veljavi in ki poudarja načelo, da se mora odškodnina za razlaščene objekte določati na podlagi cene, ki bi jo razlaščeni izkupih v prostem pogajanju na prostem trgu. V pretežnih primerih razlastitve gre za zemljišča, ki so že danes uporabna kot gradbene parcele. Poleg tega niso pri določanju cen doslej nikdar pravilno in v zadostni meri upoštevali v zemljo vložena sredstva v delu in denarju in vrednost kultur in nasadov, ki večkrat celo presegajo vrednost zemljišča samega; — 4. da se v teh primerih razlastitev neodložljive nujne narave zagotovi razlaščenim življenjski obstoj s pravomo-čno obvezo, da bodo prizadeti zaposleni v industrijskih obratih področij ali da jim bodo pomagali z drugačnimi ustreznimi sredstvi.» Danes, v soboto 24. t. m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu v RICMANJ IH ZBOROVANJE KMETOVALCEV ZARADI RAZLASTITVENIH POSTOPKOV Zborovanje organizirata Zveza malih posetni-kov in Kmečka zveza. Skupščina partizanov miru V torek 27. t. m. ob 20. uri bo v dvorani krožka «Kraljič» (Dom pristaniških delavcev, trg Duca degli Abruzzi 3, I.) generalna skupščina vseh o-krajnih in tovarniških odborov miru in Glavnega sveta tržaškega odbora miru. Na dnevnem redu je odobritev važne listine, ki bo odposlana ženevski konferenci zunanjih ministrov. Govorila bosta milj-ski župan GIORDANO PACCO in dolinski župan DUŠAN LO-VK1HA. Predseduje dr. SALVO TE1NER član tajništva Tržaškega odbora miru. V KAMPANJI ZA PRVI MAJ Domjo in Boljunec sla presegla cilj Z velikim zadoščenjem beležimo tokrat, da sta Domjo in Boljunec že dosegla postavljene cilje v kampanji nabiranja prispevkov za Prvi maj. Prvi je 100 odst. i zip olmi načrt Donijo. nekaj dni kasneje pa Bo-Ij-unec s 120 odist. Zavednim in marljivim tovarišem iz navedenih dveh vasi gre vse naše priznanje in pohvala za nji-novo prizadevnost v tej kampanji, ki je pomemben doprinos k uspehu prvomajskih proslav. Občinski komite -iz Mij je poslal drugo zbirko v znesku 30.000 lir. -S to v-soto je bilo nabranih do sedaj 97.245 lir. Pri-staniščniki družbe za utovarja-nja in raztovarjanja so nabrali 15.805 lir. Pri ACEGAT so dosegli 75 odst. določene vsote, sekc. Sv. Alojz 57 odst., celica na Kolonkavcu 60 odst. Dostavljene so bile še naslednje vsote: Acegat-Bellini 7.865, Acegat - Genova 4.250, Acegat -Margherita 9.000, sekc. Ponča-na 5.985, Sv. Marko 4.850, Magdalena 5.000, Sv. Alojz 6.500, Rojan 4.750, Podlonjer 1.840, Kolonkovec 3.725, cel. Caha-rija 1.085, cel. Felzsegi 1.410, nameščenci tvrdke Sartori 3 tisoč, N. N. 3.000, zbirka tov. German Pine 1.110, Antoiovič URAD ZA DELO SE POSTAVLJA NA STRAN DELODAJALCEV Suspendirani delavci GRDA ne odstopajo od svoje borbe Uspeh stavke pekovskih delavcev Na pismo, ki ga je poslala Zveza enotnili sindikatov tirada za delo glede ponovnega , . . , razpravljanja o problemu su- ona razlastitvenega postopka | spemJiranih delavcev v GRDA, Lsssr-’TSiass??!1 <= » način razlastitve vsiljujejo ' ni negativno. Iz tega izhaja prepričanje, da se razlastitveni t°rej, da smatra Urad za delo, postopek vrši v okviru diskri— . da je sporazum veljaven, in da minaci je proti že tako in tako noče upoštevati mnenja pre zapostavljenemu delovnemu kmetu na splošno in proti slovenskemu, kmetu še posebej, v očitne namene prisilne denacionalizacije. Zaradi tega zahtevata: 1. da se iz razlastitvenega načrta v industrijskem pristanišču izločijo področja, ki so namenjena urbanističnim namenom in da se v splošnih načelih prepusti razvoj urbanističnega načrta normalnemu razvoju v okviru regulacijskih načrtov; — 2. da se v industrijskem pristanišču in na drugih področjih razla-ščevanja omejijo na zares naj-numejše potrebe splošne koristi v okviru smotrnih vse- težne večine delavcev, ki se je z referendumom izjavila proti sporazumu. Urad za delo se postavlja na ta način docela na stran ravnateljstva GRDA in Delavske zbornice. S tem hočejo smatrati zadevo, kot zaključeno, čeprav obstajajo konkretne možnost; ZEiS jih je tudi nakazala — da se vprašanja suspendiranih rešijo na drugi način in sicer, da se začasno zaposlijo pri raznih drugih delih. kakor ne smatrajo, da je s tem z coeva končana. Njihova borba se nadaljuje v okviru splošne borbe za uresničitev delovnega načrta, ki ga je za našo ladjedelniško industrijo predlagala Z E S. Ta borba je lem potrebnejša tudi zato. ker zadnji conski proračun ne prinaša pozitivnih izgledov za ladjedelniško industrijo in gospodarstvo na splošno. Toda za suspendirane delavce se vprašanje ni rešilo, kei ni- 48 ur trajajoča -stavka pekovskih delavcev, se je prejšnji petek zvečer zaključila z uspehom. Na podlagi doseženega sporazuma bodo delodajalci plačali delavcem 75 lir dnevno, oziroma 35 J ir za kvalificirane, kot predujem na bodoče poviške. Posebna komisija bo določila povprečno višino dnevne proizvodnje, na podlagi katere se bo nato določila nova višina dnevne proizvodnje. Delodajalci so se na- ZA RAZLASTITVE IN KRIZO NIMAJO PROSTORA. ZA PROTIKOMUNIZEM PA RA PRETEK Velikonočna številka «Demokra- šemu listu, dve tretjini stolpca cije» je izšla na S straneh. Njen prvak se je razpisal o pomenu Velike noči, na jr sej prvi strani se dvigajo hvalnice Vstajenju in njegovemu človečanskemu pomenu. List se predstavlja v vlogi sramežljive devičice, ki ne ne, kaj je hudobija, kaj je sovraštvo, kaj je farizejstvo. To je pa le zunanji videz, ki ne more prelisičiti nobenega. Takoj, ko začne človek obračati strani, pride do spoznanja, da tu ne gre za devičico, marveč le za staro, izkušeno bivšo devico, ki je po lastni Krivdi izpraznila kelih svoje lastne zagrenjenosti nad človeštvom in svetom. Velikonočne Hvalnice so ji le obleka, s katero skuša prikrili zlobo, ki jo je rodila in ki z veliko muko drži skupaj njene popokane kosti. Začudili smo se, ko smo videli, da ima «Demokracija» 8 strani. Začudili, ker njeni prvaki vedno pretakajo zaradi lepšega grenke solze, češ, da so «reveži», da «nimajo denarja», da jih «vzdržuje narod», Ko pa smo malce globlje pregledali njeno vsebino, smo ta-KOj uganili, zakaj je list izšel na tolikih straneh.-Opazili smo namreč, da je posvetil kar vso zadnjo stran napadom proti Komunistični partiji Italije, dve tretjini stolpca revnemu izpadu proti na- izmišljotinam, «izza železne zavese», pobranim v dnevnem anglo--a>meriš'kem biltenu, drugi dve tre-stolpca bedastemu prikazo- tjini vanju komunistov kot umobolnih itd. Pravimo, da smo razumeli, zakaj je «Demokracija» izšla na 8 straneh, ker smo v objavi teh člankov, pravzaprav te protikomunistične možganske revščine našli vzrok tolikih nenadnih finančnih sredstev. Spomnili smo se namreč, da je sedaj v teku nova, ostra protikomunistična gonja, ki jo je začel Scelba po navdihu svoje svetovalke veleposlanice Luce. To se je začelo, kot da bi bil kdo pritisnil na gumb in sprožil vso to "—d čredo pisunov, ki živijo oa protikomunizma. «Demokracijo» je že pred tedni kdo pritisnil zato, da se je odzvala siienskim Mac Carthye-vim klicem. Zato pa je prav za Veliko noč, ko je dobila na razpolago druge štiri strani, postregla svoje bralce s protikomunističnim «priboljškom». Zgleda pač, da nekdo to zahteva, ker bi v nasprotnem pi imeru usahnili viri ...dvojne številke. Najlepše se nam zdi pri «Demokraciji» dejstvo, da ni pozabila objaviti cele strani napadov pioti KPI in dobršnega dela druge strani napadov na nas, na ko- POZ1V PROSV. DRUŠTVOM SHFZ poziva vsa včlanjena društva in njihove odseke, naj po svojih močeh prispevajo k vencini praznika Prvega maj"a Prvi maj bodi dan veselega razpoloženja zavednega deta človeštva, ki si je z lastnimi silami priborilo ze tolikšen napredek, a obenem tudi volja do borbe za zmago miru, bratstva med narodi, napredka in kulture! Zahtevajmo uresničenje Svo. hodnega tržaškega ozemlja, ki edino jamči narodno enakopravnost in nemoten gospodarski in kulturni razvoj vsemu prebivalstvu! Naj živi 1. maj, praznik delovnega ljudstva vsega sveta! Kosovelova proslava v Rocolu Danes, v soboto 24. t. m. priredi PD «Fr. Marušič» na svojem sedežu v gostilni Kante v Rocolu kulturni večer, združen tudi s Kosovelovo proslavo. O pesniku našega Krasa bo govoril tov. Kapelj. Na sporedu bodo recitacije pesnikovih del in nastopil bo znani proseško-kontovelski pevski oktet, ki bo razveseljeval navzoče. Začetek govornost, tako da bo lahko za-ob 20 uri- ciani in prijatelji, pridite! vstop prost. «Razvalina življenja» v Nabrežini Jutri, v nedeljo 25. t. m. bo domača dramska skupina PD «Nabrežina» uprizorila v kinodvorani v Nabrežini Finžgarje-vo ljudsko dramo v treh dejanjih «Razvalina življenja». Igralci so vložili obilo truda, da bi v smislu slovenske ljudske prosvete dostojno prikazali lepo igro, kakor tudi svojo zmogljivost. Prepričani smo, da bodo domačini, kakor okoličani pravilno cenili to važno kulturno delovanje nabre-žinskih prosvetnih delavcev ter se polnoštevilno udeležili predstave. Sodelovala bo tudi domača godba. Začetek ob 16. uri. Konkoneici gostujejo v Podlonjerju Dramska skupina PD «Višava» s Konkonela bo priredila jutri, v nedeljo 25. t. m. svoj kulturni spored v prosvetnem ....... , domu v podlonjerju. prikazali nam bodo baiet in šaljive točke ter uprizorili veseloigro v dveh uejanjin «Dva lažna zdravnika». Obeta se lepa m zabavna kulturna prireditev, na katero vabimo člane m prijatelje. Začetek ob 18. uri. V Križu bodo uprizorili igro «V nižavi» Na predvečer 1. maja, v petek 30. t. m. bo kriška dramska skupina PD «Vesna» uprizorila v Križu na prostem na dvorišču gostilne Delorenzi romantično igro v treh dejanjih «V nižavi». Snov igre je zajeta iz dobe, ko so levdaici tlačili in preganjali kmete. Ta kultdrna prireditev bo obenem dostojna počastitev praznika delovnega ljudstva, ki se bori za mir in lepše življenje. Pri predstavi bo sodelovala domača godba, ki bo pred začetkom zaigrala nekaj koračnic po vasi. Začetek ob 20.30. Občni zbor na Greti. PD «Kavber» na Greti bo imelo v četrtek 29. t. m. na svojem seuezu v ul. Cisternone redni občni zbor. Obenem bo občni zbor proslavil junaka Kanota Kavberja, po katerem nosi društvo ime. Začetek ob 20, url. pevski nastop na radio Trst 11. Drugo neaeljo 2. maja bo nastopil na radio Trst II pevski zbor Lonjer-Katinara pod vodstvom Karla Čoka ter zapel «Venček narodnih». Začetek oddaje ob 16. uri. Uspela priredite v v Avditoriju Na velikonočni ponedeljek je bila v Avditoriju kulturna prireditev za otroke. Na predstavo so prihiteli starši, prijatelji naše kulturne organizacije, ljubitelji slovenske napredne prosvete, dijaki in šolarčki. Na sporedu je ' bila igra «Prebujenje pomladi», I ki so jo otroci s Proseka-Konto-vela, Opčin in Podlonjer ja prav ljubko podali. Med odmori in ob začetku sta marljivi harmonika-šicj iz Barkovelj zaigrali nekaj slovenskih narodnih komadov. j Oceno prireditve objavimo v \ prihodnji številki. muniste na splošno in na države ljudske demokracije, dočim je popolnoma prezrla dejstvo, da so pri nas v Trstu zelo čuteni problemi razlastitve 420.000 kv. metrov slovenske zemlje, začasnih odpustov 1500 ladjedelniških delavcev, težke gospodarske krize, nove nevarnosti razkosanja in barantanja z našim Ozemljem, noroglavih ameriških groženj z vodikovo bombo itd. itd. Iz tega postaja jasno, kaj pomeni biti privezan k vozu protikomunizma: lo pomeni popolnoma pozabiti ne samo na socialna vprašanja — za katera se « Demokracija» sploh nikoli ni brigala, kajti po njenem «delavec mora najprej postati človek» — marveč celo na narodnostna vprašanja, ki so take važnosti za življenjski obstoj tržaških in na splošno vseh zamejskih Slovencev. Zakaj pa naj bi o tem «Demokracija» govorila? Njeni prvaki rajši prirejajo pustne plese, se sramujejo svoje pripadnosti slovanski skupnosti in vabijo na pustno maškarado predstavnike italijanske vlade. Kdor napravi nekaj takega je v slabšem položaju kot francoski kralj Franc, ki je izgubil pri Paviji bitko in svobodo, je pa vsaj obdržal čast. S pustnim plesom so prvaki SDZ izgubili tudi tisto, kar je ostalo francoskemu kralju. In potem imajo ti ljudje še toliko poguma, da pozivajo komuniste, naj gredo k psihiatru. Taki ljudje bi se morali rajši pozanimati, kje bi se dale dobiti injekcije Bogomolca, da oživijo in da postanejo vsaj ljudje pri polni ali delni zavesti. JERNEJ dalje obvezali, da bodo za časa dopustov zaposlili brezposelne pekovske delavce, ki jih bodo predlagale sindikalne organizacije. Sempolaj ima novo šolo V četrtek 8. t. m. se je končno uresničila dolgoletna želja prebivalcev iz Sempolaja in okoliških vasi. Bilo je svečano otvorjeno novo, lepo in veliko šolsko poslopje. Dogodek je velikega pomena za vse bližnje vasi, ki so se skupno s Šempolajem že desetletja borile in zavzemale, da bi jim obiasti zgradile novo šolo. Slavnostne otvoritve so se.u-deležili predstavniki občine in učno osebje z ravnateljem na ceiu, nadalje šolski otroci in domačini. V imenu občinske tipi-ave je imel priložnostni govor g. župan. Sola je zgrajena na lepem občinskem prostoru ter povsem odgovarja tehničnim in hi-gijenskim sodobnim zahtevam. Stavba z opremo je .stala nad 18 milijonov lir. Ima 3 prostorne učilnice z vsemi pritiklinami in centralno kurjavo. V kleti je predvidena gradnja občinskega kopališča. Novo stavbo obdaja obsežno zemljišče, ki bo deloma uporabljeno za šolski vrt. jNavodiia za telovadce Iv. 600, Smilovič 1.000, Stereo 450, Gian 355, Delbello 850, Devide 650, Sosič 500, Domio 350, Stalle 450, Domio 400, Na-drah 500. Germek 500, Berlocchi Mario 4.000. Delbello 2.500, Sartori Alma 2.900. Tovarna strojev 35.000. Naprej tovariši v akciji za nabiranje prispevkov! Ne zamudite nobene prilike, marveč obiščite vse prijatelje, znance, vse sosede, vse demokrate. O-brazložite jim važnost in pomen naših prvomajskih proslav in ne bodo vam odrekli svojega prispevka, Begi iz Jugoslavije V razdobju od 9. do 20. t. m.., to je v li dneh je pribežalo iz Jugoslavije skupno 18 moških, med temi 1 mladenič. Slednji se je zatekel na nase področje 9. t. in. ter se prijavil policiji. V nedeljo 11. t. m. je pribežalo v cono A i4 moških; od teh se jih je 5 prijavilo policiji na Opčinah, 8 v mestu, dočim je enega begunca ustavila policijska stra. ža v večernih urah v bližini Proseka. V ponedeljek 19. t. m. pa so pribežali še 3 moški; dva sta se prijavita policiji v Devinu, eden pa na Opčinah. Zadnje dni prejšnjega tedna te je izseiiio iz cone B kakih 6ti oseb. Gre večina ma za družine ribičev, ki niso mogli več prenašati tamkajšnjih razmer in so jim titovske oblasti dovolile, da se izselijo. Ce gre za prebivalce italijanske narodnosti — kot v danem primeru — so titovske oblasti v coni B presrečne, da se jih lahko iznebijo. Za teden --- dni — ned Sobota, 24. — Jurij Nedelja, 25. — Bela Dan vstaje Ponedeljek, 26. — Mari (zadnj: krajec) L« Tortic, 27. — Cita L_____ Sreda, 28. — Pavel od Kr. rtoMr Cetrteik, 29. — Robert vdTNL Petek. 30. — Katarina S ZGODOVINSKI DNEVI 25. 1945 vstaja v Severni Iti 25. 1945 so se združile v Nel enote Rdeče armade tanti zahodnih armad. 25. 1945 začetek prvega za nja Organizacije zdru: narodov v San Frančišk 28. 1937 je umrl v zaporu n io Gramsci, ustanovi KPI. 29. 1945 so ib tl e na Opčin at v 'okolici strašne bitke 1 partizani in ostanki nei vojske. 30. 1945 je partizanska vi skupno s tržaškim prolet tom osvobodila Trse. TRST II. j-. SOBOTA: 16. Oddaja za j DV miajse - 16,30 Slovenski zM 19. rogo v or z ženo - 21, Mali salto - malo za, es - 21.45 Fra) Atu;' o n iòne variacije MsOElJA: 8.45 Kmetijska daja - 13. ulasba po željan j - . Maio za šalo - malo zares \ čil j O Koncert zbora iz Mačkov ti 18.25 Uroš Krek: Koncert za lino in orkester - 19.10 KoO pianisuce Damijane Bratuže» Vtidt Južni Slovani v razvoju (Nadaljevanje s 3. strani) njem osnovnega ranoslovan-skega jedra proti jugu, preko Donave; to pomikanje se je začelo kasneje kot pa pomikanje proti zahodu, t. j. v V. in VI. stoletju. Pri tem so večinoma sodelovala plemena južnega dela ranosiovanske narodnosti, ki so se tedaj imenovali Skia-vini in Anti. Plemena južnih Slovanov so nastala kot rezultat križanja ranoslovanskib plemen s starim, avtohtonim prebivalstvom severnega dela Balkanskega polotoka — s sorodniki 'Slovanov, t. j. z Iliri in Tračani, čeprav njihov del, ker se je romaniziral za časa rimljanskega gospostva, ni sodeloval v procesu južnoslovanskega nastanka, (Sledi 5. nadaljevanje) A. D. UDALJCOV (Iz revije «Voprosy istorii») 21. Musorgski: «Boris Goduti! i. in 2. dejanje. PONEDELJEK: 19. M amicai ,, poiveduje - 20.45 Janaček: S r rat češki plesi - 21.45 Književno« umetnost - 22. Musorgsk.i: «0 Sovi' Godunov», 3. .in 4. dejanje. TOREK: 13. Glasba po želj 19. Sola in vzgoja - 21. Radi . oder — Kanin Garson: «Pij Iti /i jena - 22.45 Rossini - Respj «Fantastični bazar». SREDA: 14. Faune: Fantazij klavir in. orkester - 19. ZdrN ìli!n ški vedež - 21.15 Koncert vitij sta iprof. Karla Sancina -Književnost in umetnost. ČETRTEK: 13.30 Dvorakovi vansiki plesi - 19. Mamičina P ljica - 20.05 Slovenski oktet • Dramatizirana povest - 22.30 ladij e iz revij. PETEK: 13. Glasba po žel 19. iz zgodovine pomorstvi 20.05 Zbor Slovenske iilha' nije - 21. Tržaški kulturni gletii - 21.40 Koncert piani prof. Mi ree Samcimove - 22.11 angleških koncertnih dvoraHj s k < ‘i ' Vpis ifpakl he s a me K I Eti <» umi, s tv O OPČINE Sobota, 24. apr.: barvni «Golc 45». Film. dr. VVarnč Nedelja, 25. -aipr.: barvni /til' i-PiIfl I*1-- -:- Brez st ro) «Cirkuška sirena» (La s* del circo). Film. dr. Me:fuj Ponedeljek, 26. apr.: se pol Torek, 21. apr.: «Francis proti] doideicem» (Francis conem camorra). Uni versai film. Sreda, 28. apr.: se ponovi. line. Četrtek, 29. apr.: «Diamantni 1 "1 (Croce di diamanti). Wa; film. Petek, 30. apr.: barvni film * litij,. Ì 8VOj nilec Monile» (l difensori Manila). Film. dr. Artisti >■ V tednu se začnejo ppedS1 oti 18, zadnja ob 22. Ob nedf in praznikih začetek oti 16, nja oti 22. PROSEK Sobota, 24. a:pr.: ob 19.30: « uporni šejk» (Jeif, lo sd ribelle) barvni film. Nedelja, 25. apr. oti 17: se pol NABREŽINA _ Sotooca, 24. apr. ob 20: «PriJf / j-, oti zori» (Arrivò alVatoa MGM film. j ■ Nedelja, 25. apr. ob 16. in oti se .ponovi. Sreda, 28. apr. ob 20: «Uj L bi za-puščenega mesta» (Pf; — --: -a-in- ---L « d ohm nieri della città deserta), film. DOLINA J tla s Sobota, 24. apr. ob 19.30: «' ko nebo» (Grande cielo), j Nedelja, 25. apr. ob 17.3® 19.30: se ponovi. ]jr pia\ V četrtek prejšnjega ledna jena gre za samomor. Prosv. društvo «RDEČA ZVEZDA» v Saležu priredi jutri, v nedeljo 35, t. m. VELIK JAVNI PLES na prostem, na običajnem prostoru v Bajti, ki je bil na velikonočni ponedeljek odpovedan zaradi slabega vremena. Igrala bo dobro znana godba iz Križa. Začetek ob 15, uri. Vabljeni so vsi ljubitelji plesa in prijatelji pristne domače kapljice in pršuta. Jutri, v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri bo v prostorih prosvetnega društva na Opčinah generalna vaja s spremljanjem glasbe za telovadce okrajev Opčine, Dolina, Prosek, Sv. Križ in Salež. Vsi telovadci naj bodo v posameznih vaseh na zbornem mestu, ki jim je bilo določeno, od koder se bodo odpeljali na Opčine z avtobusom. Priporoča se telovadcem, da si pravočasno poskrbijo opre mo, potrebno za nastop. Za nastop kmetov velja naslednja oprema; mladinci: modre hlače, bela majca (canottiera), rdeč o vratni robec in beli gumijasti čevlji; mladinke: rožnato krilo, bela bluza, naglavna ruta in beli gumijasti če Miji. Pri telovadni komisiji ZKM v Domu pristaniških delavcev, IV. nadstr. telovadci lahko naročijo gumijaste čevlje po izredno nizkih cenah. Zahtevajmo prepoved atomskega orožja (Nadaljevanje s 1. strani) mejni borbi za preprečitev svetovne katastrofe. Svetu moramo povedati, da nočemo vojne, da nočemo pokončanja, da hočemo mir, da hočemo delo in napredek. Glasno moramo povedati, da zahtevamo prepoved atomskega in vsega orožja, ki je namenjeno množičnemu pobijanju in iztrebljenju človeštva. V tej veličastni in človekoljubni akciji se moramo združiti vsi, prav vsi. Ce se bo to zgodilo, potem bo naša beseda pray gotovo nekaj veljala. Tisti, ki danes rožljajo z zločinskim orožjem bodo prisiljeni pomisliti malo trezneje, bodo prisiljeni priti do spoznanja, da z grožnjami, da s kriminalnimi dejanji ni mogoče rešiti nobenega vprašanja. prišlo y bližini Zavel j do ,prometne nesreče, ki zaradi prisebnosti šoferja ni imela hujših posledic. Avtobusu, ki ga je vozil 24-letni Giuseppe Tarlao iz Milj, so na klancu v bližini Aquile nenadoma odpovedale zavore. V nasprotni smeri je v istem trenutku prihajal filobus, ki se mu je vozač drvečega avtobusa utegnil izogniti z izredno hladnokrvnostjo. Ni se pa mogel izogniti motorju, na katerem je sedel 21-letni Vladimir Tedesco, ki ,ga je avtobus podrl na tla. Avtobus je nato zavozil v zid brez vsakih posledic za šoferja in potnike. Ponesrečenega motorista so prepeljali v bolnico, kjer je bil sprejet s prognozo okrevanja v treh tednih. *** V petek prejšnjega tedna se je pripetila na križišču ul. Mazzini in ul. Dante nenavadna prometna .nesreča. Po ul. Mazzini je privozil «Fiat 500», ki ga je vozil 45-letni Emilio Gomisel iz ul. Margherita 3. Na križišču je nadaljeval pot in trčil v dirugi avto, ki je prihajal po ul. Dante. Pni jem je Gomisel j a vrglo s sedeža in vozilo je treščilo tokrat v drugi «Fiat 500», podrlo dva -pešca in nato zavozilo na pločnik pred stavbo «Riunione Adriatica di Sicurtà». Ponesrečena pešca so prepeljali v bolnico. Okrevala bosta v 10 oz. 15 dneh. Gomisel je ostal nepoškodovani. *** V nedeljo zjutraj so povlekli iz morja na pomolu «Fratelli Bandiera» truplo utopljenca, ki so ga pozneje identificirali za 53-letnega Antona Candussio iz ul. Pagliericci 39. Domneva se, V kamnolomu «Petro'1 v bližini Briščikov se je v tip popoldne ponesrečil 44-let.ni tor Škabar iz Vel. Repo® Skala, ki jo je odlomil od s-mu je padla na nogo in koleno. Prepeljali so ga v nico, kjer je bil sprejet na topedskem oddelku. Okreva] v 30 do 60 dneh. «** v torek je izvršil sam6 v Mdčkovl j ah Viktor Stepa1 Zaprl se je v klet, kjer je gai oglje v posodi. IzhlaipeV strupeni plini so povzročili nesrečnega Stepančiča, Nje* tru/plo so našli domači v večf urah. Zdravnik je ugotovi;1, je smrt nastopila med 7. 11 uro zjutraj. Verjetno je sam0 izvršil v trenutni duševni zti1 nosti. Pokojni zapušča žeč0! V' p0] šest otrok. '6(3nari V C :a S j V sredo je izvršil sam6 *vi; na 42-letni Marcello Pilot iz ul-iamonti 6, ki se je zastrupil t j, „ a ri-lnim plinom. Vzroki samot j,,.dsan zaenkrat niso znani. alci *** Zaradi ilegalne posesti ^eval nega orožja je prišlo v 5 , Hfere pred zavezniško vojaško s»1 Tesni sedem oseb, večinoma du3 ^ Jim t Ker ni policija še zaključila \ «t so skave, je bila razprava od10 0 pri.,i ••• k* V dneh oid 15. do 21. t. je v tržaški občini rodilo A,r’ aa trok in 1 mrtvorojen, umrl|n. Pr’'c" 62 oseb, porok je bilo 24. I Qd°bi 2ene\ Odgovorni urednik .v s/ VDLiS'D V G: Il I U I C U 11 1"1V v i RUDOLF BLAŽIČ (Biag^as je t Založništvo «DELA» žatr, ,,. Tiska tip, RIVA, Torrebiabcj|- ■ ke Dovoljenje AIS -----------------------------'Kat*' Vedno nove pošiljke PODLOG in BLAGA za moške obleke iz najboljših tovarn po vseskozi konkurenčnih cenah r°vna Foste J°skuši N Pro, Im LR ^eieži Sv etovr P E RTOT ?>« z >k TRST GINNASTICA TELEFON 95998 , 3nič