Izdanje sa četrtek 14. novembra 1895.
137. Številka.	_(▼ Trata, ▼ četrtek tjutnj dne 14 novembra 1895)____Tečaj XX.
mIDINOBT"
likaj* p« trikrat na teden r Uatili ta.	__'e	P°'*riftt * P*«'"«; »
in aol»o*flfcli. Zjutranje	^B	^^^^
haja ob ijntraj, reierno	^B^^B	^B ■	^^^ ^^^^^ do"
- Obojno ladaaj« atan«:	■ - H	■ H^L ■	H M A H o*la«i *e	p0
«» . —.»o, liven Avatrij*	^H ^B^l	^^^	^M , ,
trt ai«Mc. ..2.90	Vn <!npi«i ae
M ?M i«? " " '	*	^^^	■ ■ ■	■	■ ■	^^^	■
N« aartibabraz plirUtiaaa	■	■ H ■ ■	■ ■ .	H
dajalnieah tokaka\ lritapoV "Ć"	^^^ ^^ Vi ^^^^ JHI^P ^tL	»P«
is t on Tnta po S .t«. Sokotno 7a«erno	L	~	^^^ ^ ~	ff JPTT1-?! " ""i.?0 pjf
iadaaja v Iratu % ni., iiron Trata • nt	'	««lo kit. 3, II. nadat. Odprta rnkWwncii§
»o prosto poitnine.
_QlMUo alcTea.ke<a polttHn«<« druitra m Primorsko. r ^„„J1
V pouk.
ni.
OdJičnjak med konservativci in člen konservativnega kluba, poslanec dr. Ebenhoch, je rekel:
V imenu onega dela mojih somišljenikov, ki so sopodpisali nujni predlog poslanca dra. Pattaia, hočem navesti zbornici vzroke, ki govore, po naSem menenju, za nujnost. Nuj* nost predloga je pa če vedno vziic izjavi ministerskega predsednika, ker je v tej izjavi govor o nepoklicanih rokah (Živahna pohvala), ne da bi bilo povedano ka-korsibodi, zakaj so te roke aepoklicane.
Posl. dr. Gessmann: Košut še ni nepoklican.
Posl. dr. Ebenhoch: Mi ne posesamo v pravico krone. Jaz ne povprašujem, zakaj krona ni potrdila dra- Luegra, ampak, zakaj je vlada kroni predlagala, mg ne potrdi dra. Luegra, izvoljenega županom po veliki večini občinskega sveta duuajskega ?
Nepotrjenje dra. Luegra je provzročilo veliko zgledavanje, globoko razburjenje in veliko vznemirjenje med prebivalstvom vse države. (Velika, trajajoča pohvala.) Vzemite v roko novine vseh strank, izvzemši liberalne! Vzemite v roko celć novine takozvane zmerne struje, izvzemši jedno samo (Klici: Vaterland I) in najdete v istih, da so protiliberalne stranke smatrale nepotrjenje volitve kot n d a r e c v obraz. (Živa polivala.)
Liberalno novinstvo se sklicnje posebnim zadoščenjem na to, da je kabinet Badenijev se svojim predlogom za nepotrjenje dr. Luegra pravo za pravo obsodil protiliberalne stranke same v njih strem* ljenjih. Nujno je torej potrebno, da dobimo od gospoda ministerskega predsednika določen odgovor na določno vprašanje: ali naj velja nepotrjenje dra. Luegra kot obsodba stremljenj jedne politiške stranke?
Po nas stavljeni predlog je nadalje nujen, ker je predlog vlade zadel moža, kojega patr^jotiftke besede so bile vsikdar pojav zlatega avstrijskega srca njegovega (Živahna, trajajoča pohvala in plo-skanje.) in ker prebivalstvo absolutno ne more razumeti, zakaj tak mož ne more biti po volji vlade. (Posl. dr. Schlesin-g e r: Vlada tlači patrijotizem! Nesramno I) Prebivalstvo, stoječe v neštevilnih masah za d r o m. L u e g r o m, ima tudi pravico, da se mu odgovori na to vprašanje, radi katerih vzrokov n^j ne bi povzdignila do najviše časti v občini svojega prvega zaupnega mola, svojega na j b o 1 j e g a vo d i-telja, svojega najpožrtvovalui-lega zastopnika.
Predlog je nujen, ker je mano, da se je vprašanje o potrjeuju nepričakovano zasukalo še le poslednje dni.
PODLISTEK. T Vaziljeva ljubav.
Norel«, spisal V a c 1 a t Nora k.
in.
(Dalje.)
Nisem se mogel zdržati ter zakričal med množico: »Lopov, pusti človeka na miru! Ako bi mogel, držal bi gotovo puško naravnost".
Radi tega še večja togota in ubožni so še bolj molčali. Vsi so se vedli dobro, krojač pa ne. Vsi so se obrnili na desno — krojač na levo; vsak je našel svoj prostor — krojač pa ni vedel kam. Tedaj je skočil poročnik pred-nj ter ga začel zmerjati.
»Nikar, gospod! Rad bi — pa ue morem*, — jecljal je ubogi krojač.
.Živina! Ali je moja krivda, da so tvoji možgani tako zabiti ?*
Posl. vitez T r o 11: Banffy je bil tu!
Posl. dr. Ebenhoch: Ker je znano, da so se izven parlamenta za potrjenje potezale osebe, katerih socijalno stališče, patrijotizem in plemenito mišljenje so vzvišeni nad sleherni dvom.
Nujno je, da izvemo, kako je dr. Lue-ger tako hkratu mogel zgubiti svojo sposobnost za župana, koja sposobnost se mu je pripoznavala še 1., d ti, celo 3. t. m.
Predlog je nujen, ker se je v vsem ljudstvu in v vsej državi ukoreninilo prepričanje, kojega nemore omajati noben dementina svetu, da je upliv ogerske, to je, sedanje o g e r s k e vlade (Klici: Židov!) strmoglavil tudi ob tem vprašanju opravičene želje velike veČine Avstrijcev. Mi pa nočemo, ne moremo in ne smemo hoteti, da se Avstrija kedaj poniža do vazalske države (Pohvala in ploskanje) ali do komitata Ogerske. (Burna pohvala.)
Predlog je nujen, da ljudstvo izve vnovič, kako razumeva liberalna stranka svobodo in občinsko avtonomijo. (Pohvala.) Nujen je, da dobi kabinet Badengev priliko za izjavo, da-li je uvažil posledice, koje morajo nastati v ljudstvu, ako se Lueger ne potrdi, in kakorlne posledice so tudi že nastale. Na korist pomirjenja ogorčenega javnega menenj a, nakonst ugleda Avstrije, na korist globoko užaljene avtonomije občine in na korist pravic in svobode vseh politiških strank prosim Vas, vsprejmite naš nujni predlog. (Živahna, o-petoveno ponavljajoča se pohvala in ploskanje.)
Za Ebenhochom je izustil princ Llchten-stein nastopni,naravnost senzacijonalni govor:
Po našem prepričanju, koje prepričanje goji vse ljudstvo, je grof Badeni storil teško pogreško, koje ne bode lahko popraviti. Za potrjenje župana dunajskega so govorili na jedni strani zdravi človeški razum, potem pa tudi najprvotniša pravila naravne državne umetnosti. Dokazana stvar je, da so možje najrazličniših strank tedne in tedne nago varjali grofa Badenija, niy ne stori te pogreške. Jaz nočem, da ves 6dy, ki ga je navalil ministerski predsednik na-se in na vlado, pade tudi na njegove s o r o j a k e. Resnici na čast moram povedati, da so ga skoro vsi členi poljske delegacije, izvzemši morda parnepoljskih igralcev na borzi, nagovarjali, in sicer z različnih stališč. Jedni, ker so po svojih globokih študijah iu svoji sijajni nadarjenosti došli do prepričanja, da je krščanska socijalna reforma nujna stvar in da v trenotku, ko se je dunajsko ljudstvo dvignilo za krščansko socijalno reformo ter si priborilo veliko sijajno zmago, ni smeti odgovoriti od vigoraj z udarcem v obraz. (Živahna pohvala.) Drugi so se le pridružili tem prvim, ker so poli-tiško modri možje; in tudi tu moram izjaviti resnici na čast, da je mnogo poljskih
»Ali sme tako ravnati z ljudmi?' — vprašal sem Ilijo Belca, ki je služil 8 let.
»Še hujše, Vazil, to so otročarije".
»In če bi se pritožil pri predstojniku ?■
„Predstojnik bi kaznoval tožilca; vrana vrani oči ne izkljuje".
„Pa če bi mi zavrela kri ter bi se spozabil nad poročnikom ?•
„Ustrele te".
,Pa kje je vendar pravica?*
»Nikjer. Ubogaj in molči; naj li je prav ali neprav!"
„Potem to ni kruh za-me".
»Kdo te pa sili?*
„Nihče; prostovoljno sem hotel iti".
„Sin moj, očetova povitica je slajša".
Sprevidel sem, da je prav govoril.
„Oče", dejal sem pri večerji, »premislil sem se, ne pojdem k vojakom*.
»Hvala ti, Majka božja !" —- oddihnila se je mati.
poslancev nastopilo za potrjenje dra. Luegra, četudi je bilo v prošlosti često ostrih razgovorov se strani dra. Luegra s členi poljskega kluba. To je bilo lepo in pripoznavam to. Tem prizadevanjem so se pridružili zastopniki strank Mladočehov, Slovencev, katoliških konservativcev, nemških nacijonalcev in mi. Njegovi ekscelenci ni treba, da bi se dal vplivati od nas, krščanskih socijalistov in nemških nacijonalcev, ker ob tej točki govorimo o lastni stvari. Še več I Ona stranka, ki je bila od nekdaj v najstrožem nasprotstvu proti dr. Luegru, proti krščansko-socijalni stranki in proti vsej naši smćri, združena levica, kojo je še nedavno po naših prizadevanjih in po zaslugi dra. Luegra doletel tu na Dunaju uničevalen udarec, tudi ta stranka si ni upala, vsaj javno ne, nastopiti proti po-trjenju. Zakaj ne ? Ker se ta stranka danes, po dunajskih volitvah nahaja že v onem mora-liškem stanju, da si več ne upa javno stiskati svoje pesti, ampak le v Žepu. (Živahna veselost.) Storili so torej tisto, kar delajo »previdni" ljudje in diplomatje. Sklep, ki so ga storili, dali so izvršiti neoflcijelno po poznanem tukajšnjem parlamentnriškem posredovalcu.
Menim, da morem še dalje poseči v svojih slutnjah. Cel6 v lastnem kabinetu menda ni manjkalo izkušenih mož, ki so govorili mlademu ministerskemu predsedniku, v kake nevarnosti lahko zaide Avstrija. Ako se je vendar našla večina za nepotrjenje, glasoval je za nepotijenje morda koji član kabineta, kojemu je na tem ležeče, da bi ministerski predsednik storil to veliko pogreško, da se na tem pogubi, in 4a bi on potem nastopil dedščino. Vedenje in svet nepristranskih, neudeležnih kapacitet moral je torej ministerskemu predsedniku pokazati potrjenje dra. Luegra kot državno potrebo. Tudi myjednostav-niša pravila državne umetnosti so govorila za potrjenje.
Mislite si ministerskega predsednika, ki niti od daleč ne pripada koji stranki v tej državi, ki je brezbrižen za verska, politiška, državnopravna in narodna vprašanja, ki ima pred očmi le resne naloge države, koje bode izvršiti ravno v najbližjem času. Tak mož bi moral, kakor modro računajoči trgovec, računati se strankami, vsako postaviti v račun po nje sedanjem in bodočem razmerju lastne jej moči. Opozicijonalce bi moral zabeležiti med terjalce, vladne stranke pa med dolžnike! Pozabiti ne sme na nijedno važno aktivno postavko; stranko, ki je že postala važen činitelj v državnem življenju, koji prihajajo vedno nove moči iz drugih strank, koje zmage na Dunaju je našla po pokrajinah največi in najveselejši odmev, take stranke si ne sme iz same srboritosti narediti sovražnico. Toda pojdimo še dalje: ako ministerski predsednik, državnik še ne more
»Hvala Bogu!*, vskliknil je oče. „Slabo pot si bil krenil, sedaj pa vidim, da si pameten dečko*,
»Vrl dečko, moj Vazil; nobena mati ni rodila boljšega. Ali naj prinesem še vrč vina?
»Seveda, stara*, — odvrnil je oče smehljaje.
Starca sta mi napijala, moško pila in dala 9e meni vrč. Potegnil sem ga, in kmalu je bil še drugi in tretji vrč na mizi. Starca sta pa nekaj šepetala.
»Vaso*, dejal je starec, ako ti je prav, pokličemo starega Zuniča. Jutri je nedelja, posla nič; mene pa mika, da ga izpraznemo še jeden kozarček*.
»I zakaj bi ga pa ne?u, zmajal sem z ramama.
Oče je pomigal materi, ki si je, odhajaj e, zavijala robec okoli glave. Kmalu pa se je vrnila z Zuničem, njegovo Stano in njuno
spoznati nadaljnili zapletek, pa mora vsaj premisliti o bližnjih posledicah kateresibodi odredbe njegove. Lotiti bi se moral le takih naredeb, kojili konečni vspeh bi odgovarjal stavljenemu cilju. Kakov smoter pa ima nepotrjenje župana dunajskega? Nepotrjen voljen bode zopet z istim številom glasov in ako ne bode potrjen desetkrat, voljen bode v jednajsto; in ako ministerski predsednik razpusti občinski zastop, p o v r-n e m o se v prihodnji občinski zastop v jako pomnoženi večini. Kaj ima potem od tega? (Konec Lichtensleinovega govora prihodnjič.)
Politiške vesti.
V Tr«tu, (»IO 13. norcniSra 18911.
Deželnozborske volitve un Kranjskem. Narodna stranka je te dni zmagala v vipavskem sodnem okraju: na tTstjeh, na Planini, na Erzelju, na Slapu. naGočah, v Podragi, v Loželi in v St. Vidu. Konservativna pa v Vipavi in v Šturijah. Po »SI. Narodu* posnemamo, da tudi večina volilnih mož idrijskega okraja, ki voli vkupno z Vipavci, utegne glasovati za kandidata narodne stranke. —V postoj nskologaškem okraju je, kakor nam poročajo včerajšnjega dne, izid jako dvomljiv in ni jedna ni druga stranka ne more računati z absolutno gotovostjo na zmago. — V kmečkih občinah Gorenjskih in Dolenjskih utegne zmagati konservativna stranka. — Naglašati pa moramo, da mi le ugibamo po utisu poročil, ki jih prinašajo časniki, kajti nimamo svojih poročevalcev. — O kandidatih za mesta in trge čujemo le toliko, da bode za mestno skupino Škofjaloka-Kranj kandidat konservativne stranke dr. Š u Š t e r š i č, kandidat narodne ■tranke pa notar v Kranju Globočnlk. Za skupino Kamnik-Trzič bode kandidat narodne stranke ces. svetnik M u r n i k, dočim sta zu Ljubljano postavljena kandidatoma prejšnja poslanca Ivan Hribar in župan Peter G r a s s e 11 i.
G. Ivan Božič iz Podrage nam piše : Slavno uredništv o I Dolžan sem svoji časti podati javnosti nekoliko točnih pojasnil na g. dr a. Ferjančičev dopis v 135, štev. cenj. Vašega lista glede sedaj vršeče se volitve v vipavsko-idrijskem okraju.
Pri zaupnem posvetovanju v Ljubljan dne 9 sept. 1. 1. pokazalo se je, da želi idrijski okraj izbrati si poslanca v osebi g. dra. Ferjančiča, kateremu so se veljaki ž« ob znanem idrijskem shodu s častno besedo zavezali — tako so se vsaj sami izjavi javljali —, dočim je vipavski okraj mene uprav morAlno prisilil, da sem kandidaturo vsprejel, ker nisem vedel, na katero stran se je idrijski okraj — žal, da brez vsake vednosti Vipavcev! -- nagnil. Vendar sta navzoča idrijska odposlanca izjavila, da ni
hčerjo Maro. Pili smo še pozno tj A v noč ; potem pa sem jih spremil domov.
Menda so naju, mene in Maro, hoteli pustiti sama, zakaj zaostali so daleč zadej, in pri Bogu, ako bi ne bilo tistega večera. Mara bi ne postala nikdar moja! Zagret od vina nisem mogel miriti svoje krvi. Sam sebi sera dejal, »saj je Mara tudi dekle, ki ima žensko sreč.... Luco so mi vzeli, usojena je bila Marku, meni je pa Mara".
»Kaj ne, Mara*, dejal sem ji ter jo objel okolu pasu. .še malo časa in pred oltar poj-đeva. Da bi mogla že danes iti!"
Mara se je zasinejaia — kaj hočete, ženska! Odtlej ni minula noč, da se ue bi sesla v češpljevem vrtu. Potem sva se poročila, — kako naj lii jo zapustil ? Moje sreč bi tega ne preneslo.
(Kotiec prih.)
v stvari nobene razlike, da bi v danem slučaju z istim prepričanjem volili mene kakor g. ilra. Ferjančiča. Po moji izjavi, da se rad umaknem narodnomu kandidatu, ki bi iniH več zaupanja kakor jaz, izreklo se je, da se vpraša volilne može za menenje, in za kogar se izreče večina, ta bodi kandidat. S tem je bilo vse zadovoljno. — Konservativci so razvili živahno agitacijo; mi se nismo niti ganili, ker nisem dovolil jaz agitovati, dokler se ne bi zaupni možje tako ali tako izjavili. Povabljen sem bil tudi sklicati v Ornem vrhu volilni shod, kar sem jaz iz istega vzroka odklonil, ker nisem hotel discipline rušiti in prejudikovati menenjn zaupnih mož. Toda vodstvo stranke ni ganilo. Ko so nasprotniki dosegli že lepih vspehov, prosil je okrajni zaupni mož vipavski g. Hrovatin vodstvo stranke, naj se vendar povpraša zaupne može glede kandidatur, da se kandidat določi in agitacija prične. To se je zgodilo še le nekako prve dni oktobra. Čez kakih 8—10 dnij odgovoril je g. dr. BIeiweis, naj oba okrajna zaupna moža povabita občinske zaupne može na razgovor ter poizvesta njihovo menenje. Gosp. Hrovatin sklical je nemudoma zaupne može na posvetovanje. Po neljubi pomoti pozabilo se je bilo v naglici poslati vabilo le g. dru. Kendi, na kar se menda g. dr. Ferjančič pozivlje. Vsled slabega vremena so 3 izostali, ki so se pa že prej in pozneje na nedvojben način zame izrekli, in tudi nepovabljeni g. dr. K e n d a je mojo kandidaturo n a j t o p -1 e j e v s i k d a r p r i p or o č a 1. Neresnična je torej trditev g. dru. Ferjančiča, da bi se ne bili vsaj na Vipavskem vprašali zaupni možje, resnično pa je, da so mi vsi zaupni možje in drugi veljaki ponudili kandidaturo ob tej priliki in da sem jo jaz — prepričan, da je vso v redu — tudi vzprejel. Idrijski okraj pa ni dal nobenega glasu od sebe. Volilna borba se je pri-r*Ha. Agitovalo se je za-me in proti meni. Baš ob pričetku volitve volilnih mož sem dobil od gosp. dr. Ferjančičevili pristašev v idrijskem okraji poziv, naj se temu umaknem, da se izognemo mejaebojnemu klanju (!); kako je to vplivalo na izid volitev, vemo.
Resnično je tudi da smo Vipavci že pred 6 leti g. dr. Ferjančiču ta mandat ponudili, da ga je pa odklonil, vsled česar je še 0 let sedel g. Lavreučič.
Konečno naj še omenim, da tudi jaz ne vem, zakaj nočejo Vipavci za g. dr, Ferjančiča glasovati, dasi je njihov najožji rojak. Jiin že ne more biti po volji, toda to bode on najbolje vedel.
Iz tega lahko cenj. čitatelji posnamejo, da so Vipavci lojalno postopali in da sem jaz najmanj kriv, da je došlo do škandalov. V vsem ostalem pa prepuščam besedo in odgovornost volileem.	Ivan BoSii.
Državni zbor. Proračunski odsek je včeraj nadaljeval svoje razprave. Pravosodni minister je izjavil, da se že z letom 1896 zisnuje 126 mest svetovalskih tajnikov pri sodiščih, a se zato odpravi toli mest pristavu v. S tem bi bile nekoliko zboljšane nade sodnih uradnikov. Minister je uverjeti. da se popolnoma posreči novi civilni pravdni red. Za svojo osebo je minister za to, da se dnev-ničarji namestijo stalno. Povspeševal bode zakonodavno delo za novi kazenski zakon. Kar se dostaje rešenja jezikovnega vprašanja, obrnil se je minister do vseh strank, da stan sodnikov kolikor možno malo tirajo v narodne prepire in ga tako ovirajo v izvrševanju težavuega poklica. Jlinister je uverjen, da se mu posreči u gladi ti nasprotja in konečno popolno m a rešiti.
Mi se svoje strani želimo obilo sreče g. ministru in blagoslovljali bodeuio oni treno-tek, ko se mu posreči ugladiti nasprotja in rešiti jezikovno vprašanje na zadovoljnost — vseh!! Opazke o tiranju sodnih uradnikov v narodnem nasprotstvn ne moremo prav razumeti. Saj to ni stvar uradnikov, da bi se pehali za rešenje jezikovnega vprašanja pri sodiščih, ampak to vprašanje morata rešiti z a k o n o d a j a in vlada.
Posl. dr. Gregorčič jo zahteval, da mora nnjviše sodišče izdavati svoje razsodbe v onem jeziku, v kojem se je vršila razprava v I. istanciji. Zahteval je tudi, da se dozida okrožno sodišče v Gorici.
Volitev županu na DunViu. Danes se vrši volitev župana ua Dunaju. Kakor stoje stvari, je skoro gotovo, da bode zopet izvoljen dr. Laieger. Potem se obrnejo oči vseh
poli tiskih krogov zopet do grofa Badenija v napeti radovednosti, da-li popravi svojo prejšnjo pogreško, ali pa dopasti, da pride do spora med vlade in prvo občino v državi. Poznani neprijatelji krščanskih socijalistov in padajoče židovsko-liberalne klike trde že danes, da grof Badeni razpusti občinski zastop dunajski, ako bode danes zopet izvoljen dr. Lueger. Gospod ministerski predsednik lahko stori to in postavi vladnega komisarja za dalje časa. Toda s tem ne bode ni najmanje pomagano ni nemškoliberalni stranki, ni njemu samemu. Kajti dobro poučeni in sku-šeni parlamentarci trdč že danes, da bodemo lahko z uro v roki čakali na oni trenotek, ko bode g. grof, vsled sedanje njegove pogreške, moral misliti na odstop. Kabinet Badenijev gotovo ne dožene obnovljenja pogodbe z Ogersko, ako sedaj ne bode potrjen dr. Lueger po predlogu grofa Badenija. Bog zna, da-li se zaveda gosp. grof Badeni, koli važenje trenotek, kojega mu bode storiti v odgovor na današnjo volitev župana na Dunaju?!
Kriza v Hohen \vartovem klubu. V če raj je imel Hohenwartov klub precej viharno sejo, v kateri so razpravljali o postopanju one skupine konservativcev, ki so se postavili na stran dra. Luegra. Grof Hohenwart in njegovi somišljeniki iz veleposestva češkega so jako razsrjeni in sta baje zahtevala grof Hohenwart in grof Deym, da je Eben-hoeha izključiti iz kluba. Kolikor poroča »Slov. Narod* želi večina kluba, da se stvar poravna na lepem. Sklenili pa niso še ničesar, ker hočejo čuti menenje barona Mor-seya in Dipaulija, koja se nista udeležila te seje. O teh dveh možeh je znano, da sodita jako naklonjeno o krščanskih socijalistih.
K liomatjam na Vstoku. Naš tržaški „Siattiuo", ki hoče menda „Piceolu" izpuliti monopol za širjenje senzacijonalnih vestij, prinesel je te dni vest, da se tudi avstro - ogersko brodovje pridruži italijanskemu in angleškemu brodovju, ki ima odpluti v levatinska vodovja. Ta vest se naiu je dozdevala takoj ne-verojetna z ozirom na okolnost, daje pričakovati gledč na homatije v Turčiji soglasnega postopanja med Rusijo, Francosko in Nemško. Da bi se pa Avstrija ločila od Nemčije ob toli važnem vprašanju, in se pridružila Italiji, to je vendar — preneumno. Sedaj pa označuje tudi „Neue Freie Presse" „Mattinovo" vest kot izmišljeno. Avstro - Ogersko brodovje pojde res v levantinska vodovja, toda le z namenom, da pokaže tam avstrijsko zastavo, kar je bilo določeno že popred, predno so nastali zadnji nemiri v Turčiji. Za sedaj pa tudi stvari niso Se tako resne, da bi bilo potrebno poslati tja brodovje v varstvo naših državljanov.
Kljubu temu, gotovo opravičenemu „de-mentiju", izjavlja vendar današnji .Mattino" — menda zavoljo lepšega —, da je vse res, kar je pisal. Ali pa je morda hotel ,11 Mattino" le laskati otročji domišljavosti tukajšnjih iredentnšev, doiuišljajočih si, da igra Italija velikansko ulogo v evropskem koncertu ? Nemogoče ni to, saj je ravno v novejem času »apričel velik lov po popularnosti!! „II Piccolo" je dobil vrednega konkurenta.
Različne vesti.
Odlikovanje. Nj. Vel. cesar podelil je kooperatorju v Vodnjanu, Franu D e I c a r o zlati križec za zasluge, s krono.
Pogreb Alojzija Štolfe, onega nesrečnega mladeniča, ki se je zadušil v pšenici v mlinu Kconomo, vršil se je predvčerajšnjem ob obilni udeležbi tovarišev pokojnika in delavcev iz mlina .Economo", katerim vsem je dovolilo vodstvo mlina praznovati, da so mogli k pogrebu. — Doznali srno tudi, da je mlin „Kcojiomo" plačal očetu ponesrečenega mladeniča — mati mu je umrla — prilično odškodnino. A kaj pomaga denar, tudi ko bi bil kup zlata, ko vendar ostane mrtvo, kar jo mrtvo !
Mestni svet tržaški. Iz poslednje seje našega mestnega zastopa mogli hi se Slovenci zopet priučili marsičemu. Gospodom laškim liberalcem mudi se naenkrat jako z razširjenjem slovenskih ljudskih šol — po okolici. Kako neki to ? Stvar je jasna ko beli dan. Laška gospoda tržaška zna jako dobro, da bode prej ali slej morala odpreti tržaškim Slovencem ljudsko šolo v m e s t. n. l)a pa ne bi ti gospodje bili k o-
tvorjenju take šole prisiljeni tak6, kakor njih ljubi somišljeniki v Goriškem mestnem za-stopu, žurijo se s širjenjem slovenskih ljudskih šol po okolici. Ako konečno tržaška vlada spravi na dan vprašanje o slovenski šoli v mestu, kar bi morala storiti že zdavna, takoj bodo gospoda „liberalci" pri rok! in kričali bodo : .Glejte teh nenasitnih Slovencev ! Občina žrtvuje in žrtvuje za slovenske šole, pa .še niso zadovoljni !• Oj gospodje, poznamo vas in vašo taktiko!
To očividno taktiko morejo razsodni naši čitatelji razvideti iz naslednjega poročila o tej seji.
Seji je predsedoval župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je 35 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika priobčil je župan, da je dobil povodom',obletnice shoda istrskih delegatov', dne 2. t. m. več brzojavk, v katerih dotič-niki naglašajo .sveto pravo italijansko". Župan da je na te brzojavke odgovoril v istem smislu brzojavnim potom. (Odobrovanje večine in galerije). Preskočimo druge, nezani-mive stvari in omenimo le, da je asesor dr. Pimpach prečital daljše poročilo v odgovor interpelacijam gledč Barazarjevega in Duca-tijevega vodovodnega načrta. Na to poročilo mlatili so prazno slamo razni gospodje od večine, skoro jedno uro. Vsa ta „razprava" ostala je brezvspešna. Ker pa so gospdda razpravljali baš o vodi, lotili so se tudi Na-brežinske vodovodne družbe. Po raznih ostrih napadih na to družbo predlagal je podžupan dr. Mojzez Luzzato, da naj magistrat poišče sredstev, da more to vodovodno družbo, ako treba, prisiliti v izpolnjevanje pogodbe.
Svetovalec dr. S p a d o n i zahteval je potem, da naj župan da prečitati ono pismo, katero je baje dobil od policijskega ravnateljstva z ozirom na dogodke na predvečer 20. septembra. Župan je odgovoril, da tega ne stori, ker je bilo dotično pismo naslovljeno osebno na njega, dr. Spadoni pa je na to izjavil, da bode o tej stvari nekaj predlagal v jedni prihodnjih sej. Potem še le prišle so na to vrsto točke dnevnega reda.
Predlog šolskega odseka, da naj se na ljudski šoli v Rojanuzopet o d p r 6 IV. razred slovenskega in laškega oddelka, ter naj se imenuje nov učitelj za dotični laški oddelek, vsprejel je abor soglasno in brez razprave.
Sedaj pa je prišla na dnevni točka, v kateri je bilo nekako nastopiti proti vladi. Tu se je zopet pokazala — da ne rabimo ostrejšega izraza — odurnost zastopnikov večine proti zastopnikom okolice. Razpravljati je bilo namreč o predlogu šolskega odseka, da naj mestni svćt požuri pri naučnera ministerstvu odgovor gledč pritožeb mestnega sveta proti nadzorniku ljudskih šol v tržaški okolici. Z ozirom na ta predlog spregovoril je svetovalec vitez Nabergoj v svojem imenn in v imenu svojdi tovarišev, zastopnikov okolice, da oni nikakor ne morejo glasovati za ta predlog, ker so bile dotične pritožbe proti šolskemu nadzorniku deloma n e r e s n i & n e, deloma pretirane. Na to popolnoma umestno izjavo skočil je kvišku svetovalec dr. V e n e z i a n ter med ploskanjem galerije imenoval svetovalca Na-bergoja nekako 1 a ž n i k o m! Vitez Nabergoj pa je mož ko zavrnil ogorčeni napad, naglašivši gospodstvaželjnost dr. Veneziana in zatrdivši, da ostane pri tem, kar je bil izjavil o neresničnosti in pretiravanju. Župan je pretrgal daljno polemiko in dal predlog šolskega odseka na glasovanje. Ker je šlo tu, kakor rečeno, nekako proti vladi, glasoval je ves zbor z a p r e d I o g (tudi takozvani konservativci!), izvzemši seveda tri prisotne slovenske svetovalce. Galerija je tu »vrlim* mestnim očetom priredila pravo ova-cijo. Klicev .bravi! bravi!" ni bilo ne konca ne kraja. In baš tu se je jasno pokazala .taktika" mestnega sveta: na jedni strani vržejo .liberalni" gospodje Slovencem kost, katero kost pa uaj bi smeli isti Slovenci glodati le pod takim nadzorstvom, kakoršno si želijo gospoda Veuezian in tovariši!
H koncu je dovolil zbor še dodatni kredit 800 gld. za nabavo obuval ubožnim učencem ljudskih šol. Pri tej točki priporočil je svetovalec D o 11 e n z, da naj bi se o razdelitvi obuval vpoštevali tudi siromašni učenci okoličanskih šol, potem je župan zaključil sejo. — .Cerkveno vprašanje" torej v tej seji ni došlo v razpravo, ker menda .liberalni" gospodi isto ni še dovoljno — dozorelo.
Veljanost papirnatih goldinarjev, dvajse-
tic in tstrtakov. Dasi je papirnatih goldinarjev skoro popolnoma zmanjkalo iz prometa, vendar opozarjamo, da imajo isti v osebnem prometu veljavo še do konca tekočega leta. Odjnovega leta 1896. pa do konca junija 1896 pa bodo sprejemale papirnate goldinarje vse c. kr. blagajne, od 1. julija 1896, pa do konca leta 1896. pa le še c. kr. državna oaredna blagajna. — Srebrne dvajsetice in bakrene četrtaki so sicer, kakor znano, že koncem 1894. leta prišli iz prometa, toda ta drobiž vsprejemajo c. kr. blagajne in nradi še do konca tekočega leta.
Koledar. Danes (14.): Serapijon, muč.; Klementin, muč. — Jutri (15.) s Leopold; Jedert, devica. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 2 min., zatoni ob 4. uri 26 min, — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14 stop. ob 2. pop. 19-5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 13. (Izvirna brzojavka „Ed.") Takoj po izvolitvi dra. Luegra županom dunajskim je vlada razpustila občinski zastop. Velika množica navdušeno pozdravljala Luegra.
Dunaj 13. O današnji volitvi župana dobil je dr. Lueger 92 glasov. 45 glasovnic bilo je praznih Dr. Lueger je izjavil, da vsprejme izvolitev, na kar je okrajni glavar dr. Friebeis izjavil v imenu namestnika, da je občinski svčt dunajski razpuščen. — Par tisoč ljudij kričalo je pred državno-zborsko palačo „Hoch Lueger !u ; policija jih je razgnala. Več demonstrantov so zaprli.
Tvgovlnake braojavk«.
Eallmpalta. Pšonica ?.* je<en —____
Pienica g* spomlad 189« «95 do 6.97. Ove» u
jenon ---K* za apomlid 6 34 -6.3 J Komu
ta oktober ------ mty.juni 1896 4.57-4.59
rienioa nova od 7« kil. f. 6 75-«'90 od 79 kil. f. 6-85-6.90., od SO ki!. f. o.90-7 05 od 81
k.!, r. 7---710, od »9 Itll. for. 7.!0—7.15 -
Jećmoi. 5-60-8-25; proso 8 10-815 rte tU «• -6 20 » . • ,c,ft,LJLr6dne Ponudbe, povpraševanja malo. Prodaj* 12000 met. it. 5 ceneje. Mlini jako re-serviram. RŽ, ječmen in koru*« mlaćno. Ove« redno rastoč, zopet >a 5-10 nv8. dražje Vreme lepo.
Praga. Noraliiiirnni sladkor t. 13,32'/. december 13 40. brez carino mlaino.
Praga. (Juntriruifui novi, postavljen, v Tre« in carino vred odpuAiljntev precej f. 81-50 Con ca»»<J 32 — 32*25 Četvorni «8 — »3.50 V itUvah f Hodili) 82.50 —'83.	*
Bavre. Kava Santo« gornl nv.tii^n november 8975 za maro 86.50.
Hambur«. Santo« k«(»I nvt/rtttfu v a december 72,75 »a maro 70.25 maj 68.75 uilaSno.
DunajakM bona lS novambn 189B
včeraj	dane*
Državni dol); v p.»pirju .... »9.10	93.80
B „ v Hrol.ru .... 99 10	98.80
Avstrijska renta v zlutu . , , 119...	119,50
, „ v kronah . . . 100 —	9» 40
Kreditne akcije.......368.75	366,—
London 10 Lat........120.90	120 90
Napoleoni......... 9.01	»-601/.
«Om«k ........11.80	11.79
100 italj. lir........ 44.30	44 50
Št. 612
Semenj za živino in kramo
V Šentvidu na Vipavsketn, ki se je vršil dosedaj dne 17. avgusta, preložen je na 20. n o v e m b r a vsa-cega leta; ako pa pride ta dan nedelja ali praznik, pa na dan potem. Ze letos se ne bode nabirala nikaka seinjarina, razun za napravo Šotorov.
Županstvo Šentvid na Vipavskem, dne 9. novembra 1895.
Josip Pelicon, župan.
Udano podpisani usoja se javiti slav. p. n. občinstvu, da je odprl v nedeljo
dne 20. m. m,
RESTAVRACIJO
„Al Lloyd"
v novozgrajeni palači mirovinskega zaklada avstrijskega Lloyda, na trgu delte Poste.
V tej restavraciji toči se izvrstno Plzensko in Dreherjevo pivo, kuhinja je izborna.
Obetaje neoporečno postrežbo p. n. .<?</• (/ostom, priporoča se
najudanejsi
Alojzij Krainz.
Josip Pimrello
mehanik
zvrliujo vsakorSnc popruve Bivalnih Rtrojev in dvo-kolu«. Prodaja novo in tubljene Aivalne stroju in
dvukoloita.
Via Madonna del mare štev. 4, vbod via Fontanone,
vštric 2. h . 1
Lastuik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni ureduik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.