22. jutij — dan. oMaje sLe&enAkegcL naroda NASE DELO G LAS l L O DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA LETO XIX ŠTEVILKA 2 JULIJ 1984 I Kini I ■nT j Trimilijonti stol Delo, 21. 6. 1984 TRI MILIJONE STOLOV ZA AMERIŠKEGA KUPCA LJUBLJANA, 20. junija — Lesnoindustrijski kombinat LIKO z Vrhnike slavi te dni pomemben jubilej, 15-Ietnico sodelovanja z veliko ameriško firmo CCFI iz Severne Karoline (ZDA): pravkar so ji poslali trimilijonti stol iz svojega kolonialnega programa. Sploh pomeni delež ameriškega tržišča kar tri četrtine vsega Liko-vega izvoza, katerega vrednost je lani znašala že 11 milijonov dolarjev. Izvoz teče prek ljubljanske Lesnine. Kot pravijo v Liku, so perspek-ztilže, tudi za naprej več kot spod- Av V. budne, saj je masivno pohištvo v Ameriki zelo cenjeno. Edino, kar jim povzroča preglavice — ob že klasičnih težavah z uvozom specialnih repromaterialov, zlasti barv in lakov — so surovine. V zadnjem času namreč začenja doma primanjkovati bukovega lesa, ker ga gozdarji sami prodajajo na tuje v vedno večjih količinah. Hkrati zbuja skrbi povečano povpraševanje po drveh in neurejena cenovna razmerja; zaradi tega precej bukovine konča v pečeh, namesto da bi obdelana prinašala dragocene devize. I. G. Ob tej priložnosti je bila slavnostna seja DS DO Liko in TOZD Tovar- na stolov. V svojem govoru je tov. Kovač povedal naslednje: Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani gostje! Pred petimi leti smo tukaj praznovali 10-letnico sodelovanja in dva milijona izvoženih stolov firmi USFI. Mnogo vas je bilo tudi tedaj prisotnih in se spominjate, da smo poudarjali medsebojno navezanost ter trajnost našega poslovnega odnosa. Danes pa praznujemo že 15 let sodelovanja in ko smo firmi USFI prek Lesnine izvozili že 3 milijone stolov, je potrditev in rezultat naših trdnih odnosov in medsebojnega razumevanja. Začeli smo skromno leta 1969, vendar smo v letu 1971 Tov. Kovač je govoril na slovesnosti Predsednik DS DO LIKO je izročil priznanje Na slovesnosti je govoril tudi tov. Planinc, direktor Lesnine dosegli izvoz več kot 100.000 stolov, ki se je iz leta v leto večal, da bi v letu 1977 dosegel okoli 350.000 izvoženih stolov. Seveda smo v tem času doživljali ■razna nihanja, saj smo preživeli skupaj dve najtežji krizi v pohištveni industriji po vojini, vendar to ni nikoli vplivalo na iskrene odnose in predvsem na medsebojno zaupanje. Letos načrtujemo skupni izvoz 270.000 stolov in smo prepričani, da ga bomo ne glede na nekatere težave v zadnjem času tudi dosegli. Vrednost izvoženega blaga znaša preko 35 milijonov dolarjev in smatramo, da je takšen rezultat izjemen tudi v svetovni pohištveni trgovini. LIKO izvaža na ameriško tržišče skoraj 25 let in je vedno večino svojega izvoza usmerjal na to tržišče. Naši izvozni rezultati so bili v začetku skromni tako po vrednosti kot po količini. Toda kasneje smo s tesnejšimi stiki, z uspešnejšimi kupci, s spremljanjem zahtev tega tržišča, z bogatitvijo programa, s stalnim tehnološkim prilagajanjem ter razvojem končno dosegli osnove za trajen prodor in prisotnost na tem tako zahtevnem tržišču. Naša usmerjenost v izvoz je postala naš trajen in dolgoročni cilj, saj smo ne glede na ikonjuktuma nihanja ter nekajkrat tudi slabe finančne rezultate vedno vztrajno večali svoj plasma ma v izvoz. V tem času smo izpeljali tudi dve pomembnejši rekonstrukciji za proizvodnjo stolov in s tem bistveno povečali naš izvoz tako količinsko kot tudi programsko. Investicije smo načrtovali skupno, pri čemer moramo omeniti, da nas je programsko usmerjala firma USFI oziroma g. Friedman ter da nam je finančno pomagala Lesnina. Naš izvoz je v tem času tudi v celoti dosegel izreden vzpon; leta 1970 smo izvozili za 1,5 milijona dolarja, lani za 11,5 milijona dolarjev, za letos pa predvidevamo 13 milijonov dolarjev. Takšnega izvoza gotovo ne bi dosegli, če se ne bi povezali z dinamičnimi ter perspektivnimi kupci, med katerimi je na prvem mestu firma USFI. Mnogo je bilo skupnih problemov, s katerimi smo se stalno srečevali, in naj omenim najpomembnejše: kriza 1974 in 1981, stalna problematika preferencialov, prilagajanje programa tako oblikovno kot glede na površinsko obdelavo ter cenovna politika. Skupno smo oblikovali naš sedanji program, saj smo na predlog firme USFI razvili moderen program stolov, parketnih ter bucker miz ter tudi vse sodobne trende na področju finišev, kakor so se poj avl j ali na ameriškem trgu. Še posebej velja poudariti, da smo za firmo USFI — CCFI skupno z Lesnino razvili ter serijsko vpeljali v proizvodnjo okoli 50 modelov različnih stolov. Ne glede na vse težave, s katerimi smo se morah vsi v LIKU spoprijemati, smo vedno bili prepričani, da je firma USFI zahtevala od nas resnične zahteve ameriškega tržišča in da smo uspešni prav zato, ker smo znali slediti tem zahtevam. Prav firma USFI je tudi v tem času ogromno napredovala v okviru lastnega programa pohištva in se prebila med uspešnejše ameriške proizvajalce pohištva. V zadnjem času je naš skupni cilj razviti nov finiš pohištva, ki naj bi pomenil novo kvaliteto v našem izvozu in približal naše pohištvo ameriškim zahtevam oziroma končnim kupcem, katere oskrbuje USFI, kot sta Seeri, J. Penny itd. Področje kvalitete je nedvomno za nas najbolj pereče, saj imamo ogromno težav z ne najzahtevnejšo surovino oziroma repromateriali ter ne nazadnje tudi z našim lastnim, prepogosto premalo odgovornim odnosom do končnih izdelkov. Ob koncu se naj zahvalim g. Fried-manu, g. Taylorju, g. Hendrixu ter mnogim drugim v High Point in v vseh montažnicah širom po ZDA za iskreno zaupanje pri sodelovanju z LIKO, arhitektu Berliču za nesebično pomoč pri kreiranju mnogih izdelkov, delavcem Lesnine, posebno pa tov. Marici Mrak za delo in pomoč pri komercialnih, tehnoloških in finančnih vprašanjih ter vsem strokovnim in proizvodnim delavcem LIKO, brez katerih ta jubilej ne bi bil mogoč. Hvala vam in vsem iskrene čestitke ob tem praznovanju. Stabilizacijski ukrepi UKREPI ZA ZMANJŠANJE STROŠKOV V DELOVNI SKUPNOSTI TER NA NIVOJU CELOTNE DELOVNE ORGANIZACIJE Že ob sprejemanju plana za leto 1984 smo sprejeli tudi določene ukrepe in aktivnosti za doseganje plansko zastavljenih ciljev. Imenovali smo posebne skupine — teame za posamezna področja, ki morajo izdelati konkretne programe dela, določiti nosilce nalog in roke za izvedbo. V okviru predloga za zmanjšanje obveznosti gospodarstva v letu 1984, ki so ga oblikovali na nivoju SR Slovenije, smo nekatere ukrepe še bolj konkretizirali in pri nekaterih poskušali oceniti prihranek. In na kaj smo dali poudarek? 1. Kvalitetno skladiščenje surovin (zaščita hlodovine, tekoče letvičenje in vskladiščenje žaganega lesa, de-cimiranih elementov, jih zaščititi pred vlago in dežjem ter zlasti sveže zaščititi s stipolom). S kvalitetnim skladiščenjem, sušenjem in let-vičenjem bi dosegli prihranek 1 % ali okoli 2 milijona din. 5. Razviti tehnologijo vzdolžnega lepljenja jelovih desk in vnesti lepljenje krajnih kosov od 20—25 cm. 6. Pri sestavi mesečnih operativnih planov morajo sodelovati vse temeljne organizacije in jih redno tedensko spremljati. Že pri sestavi operativnih planov je treba paziti na razmerje surovih in lakiranih stolov, med lakiranimi in pleskani-mi vrati ter določiti minimalne serije posameznih tipov. 7. Nivo kvalitete zvišati za 5 °/o, s čimer bi zmanjšali reklamacije in škart izdelke za 30 %; normative porabe surovin in repromaterialov moramo zmanjšati za 5 %, kar pomeni 3—4 % prihranek pri materialnih stroških. 8. Povečati izkoriščenost lesa pri izdelavi kril za 5 % (uporaba 38 mm rezanega lesa), kar pomeni prihranek okoli 120 m3 lesa letno. 9. Redno in kvalitetno vzdrževanje, brušenje rezil, nadomeščanje uvoženih rezervnih delov za 1,5 %, kar je okoli 500 tisoč din deviznega prihranka. 2. Zagotoviti vse, da dobimo maksimalno vrednost nažaganega lesa (optimalni razpored žagnih listov, sortiranje žaganega lesa po kvaliteti ipd.). 3. Doseči moramo maksimalen izkoristek lesa (stalna kontrola dolžinskega nareza lesa — krojenja, program nareza po dolžinah in širinah ipd.). Možni prihranek 1,5 % pomeni boljše izkoriščanje pri narezu deci-miranih elementov okoli 190 m3, več elementov dolžine od 150 do 300 mm (izvoz). 4. Zmanjšati odstotek škarta pri krivljenju naslonjal in zagotoviti kapacitete glede sušenja lesa. 10. Porabo energije bomo zmanjšali za 3 %, tj. za okoli 235 tisoč kWh oziroma okoli 1,410 milijonov din. 11. Z zmanjšanjem uvoza eksotičnega lesa za okoli 30 % bi ustvarili devizni prihranek okoli 9 milijonov din, ob tem da bi to nadomestili z domačimi vrstami lesa. 12. Glede na večanje izvoza v TOZD Tovarna vrat je treba preveriti funkcionalnost posameznih predstavništev v SFRJ in racionalno zaposlenost. 13. Doseči moramo planirano povečanje produktivnosti za 2 °/o brez vpliva novih vlaganj v osnovna sredstva oziroma za 6 % z upoštevanjem investicij v letu 1983, kar po- meni povečanje dohodka za okoli 54 milijonov din. 14. Na področju izvoza smo sprejeli več ukrepov, in sicer: — z agresivnejšo in aktivnejšo prodajo na tujih trgih, predvsem pri prodaji vrat, je treba zagotoviti možnosti za realizacijo zastavljenih izvoznih ciljev; — pospešiti moramo prilive konvertibilnega izvoza ter nadaljevati zunanjetrgovinsko menjavo v okviru maloobmejnega prometa; — povzetek vseh ukrepov na tem področju je doseči planiran izvoz. 15. S samoupravnim sporazumevanjem z dobavitelji ter na osinovi poslovno-tehničnega sodelovanja in združevanja sredstev moramo do konca leta 1984 pokriti pretežno surovinsko in repromaterialno oskrbo (Srbac, Klana, DIP Ogulin, GG Kočevje itd.). 16. Na področju finančne discipline moramo stalno spremljati stanje obratnih sredstev, likvidnost posamezne TOZD, izsiljevanje plačilnih pogojev, plačila v zakonskem plačilnem roku itd. 17. Na področju svobodne menjave so bile s planom za leto 1984 sprejete naloge, ki jih delovna skupnost opravlja za TOZD. Na tej osnovi so tudi določena sredstva svobodne menjave dela in število potrebnih izvajalcev. Obseg nalog v primerjavi s preteklim letom je večji predvsem zaradi uvajanja in prenosa raznih obdelav in materialnega poslovanja na računalnik. Glede na ta obseg dela in nujnost posameznih del ugotavljamo, da je možno sredstva zmanjšati za 3 °/o, kar pomeni okoli 2 milijona din. 18. Več aktivnosti je tudi na področju nagrajevanja: nova metodologija vrednotenja del in nalog, sprememba osnov in postopkov za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela, dograjevanje stimulativnega nagrajevanja, izboljšanje razmerja med normiranimi in režijskimi delovnimi nalogami za 5 %, povprečno preseganje normativov pod normalnimi pogoji 12—15 %. Ukrepi, ki smo jih tukaj zapisali, niso vsi, katere smo sprejeli, upam pa, da so zajeti tisti, ki opozarjajo na vsa področja našega delovanja. Pri tem nismo ponavljali ukrepov glede odgovornosti in delovne discipline, saj o tem neprestano govorimo in bi nam red, disciplina -in odgovornost morali priti že v kri. Moramo pa se zavedati tega, da ukrepov nismo sprejemali zato, da jih imamo zapisane, ampak zato, da jih bomo izvajali. Margareta Prebil, dipl. oec. Inventivna dejavnost UGOTOVITVE, STALIŠČA IN USMERITVE PROBLEMSKE KONFERENCE SOZD UNILES O UVELJAVLJANJU INOVACIJSKE DEJAVNOSTI I. 1. Problemska konferenca ZK in sindikata SOZD Uniles, ki je bila 12. 6. 1984, je ugotovila, da inventivna dejavnost še ni našla ustreznega mesta v naših organizacijah, čeprav so bili v zadnjem času doseženi določeni premiki. Ni še v dovolj veliki meri .prodrlo spoznanje, da je organizirano delo pri uveljavljanju posameznih inventivnih predlogov eden osnovnih temeljev za dvig produktivnosti in s tern večje in racionalnejše proizvodnje, kar nam bo v večji meri kot doslej omogočalo večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Znano je namreč, da samo tehnološko razvito gospodarstvo, ki gradi svoj razvoj na svojih lastnih znanstvenih potencialih, lahko postane enakopravni partner v mednarodni delitvi dela. 2. V stimuliranju inventivne dejavnosti imamo še zmeraj vrsto nerešenih vprašanj, ki zavirajo uspešnejše vzpodbujevanje delavcev pri vključevanju v proces inventivnosti. Vzroki za takšno stanje so: — v pomanjkljivih samoupravnih aktih, ki urejajo to problematiko; — v neustreznih pogojih za organizirano inventivno delo; — v prepogosto prisotni miselnosti, da je tuje boljše od domačega; — v kratkoročnem gledanju pri uveljavljanju novih proizvodov in proizvodenj; — v hierarhičnem zaviranju iniciative in podcenjevanju strokovnosti; — v premajhni finančni in moralni stimulaciji; ■— v še vedno prisotni veliki zavisti med sodelavci ipd. II. vzrokov, ki preprečujejo hitrejše uveljavljanje inovacijske dejavnosti, in sicer: a) s spremembami in dopolnitvami izobraževalnih in vzgojnih programov bomo poskušali preseči miselnost, da' je tuje boljše od domačega, in s tem domačemu znanju in raziskovalni dejavnosti dali ustrezno mesto; b) z vplivom v svojih delovnih sredinah bomo poskušali odpraviti nezaupanje do inventivnih predlogov (tudi pri novih proizvodih in proizvodnjah) ter tako hitreje sledili novim dosežkom v svetu in doma; c) na podlagi najnovejših dognanj in s permanentnim spremljanjem bomo vplivali v svojih delovnih sredinah na povečanje samoiniciativnosti; d) v večji meri kot doslej bomo vplivali, da se bodo uvajale novitete na področju inovativne dejavnosti, in sicer v pospeševanju: — množične inovativne dejavnosti (MID), — v usmerjenem sistematičnem organiziranju množične inovativne dejavnosti (VSO MID), — krožkov za izboljšanje proizvodnje (KIP), — profesionalne inventivne dejavnosti (PID); 4. da bo med pogoji za opravljanje odgovornih del in nalog kot pogoj opredeljen tudi pozitiven odnos do inovativne dejavnosti še zlasti zato, ker je od odnosa poslovodnih kadrov odvisna uspešnost razvoja inovativne dejavnosti kot množičnega gibanja; 5. za dopolnitve učnih programov vseh stopenj izobraževanja tudi s področjem iz inovativne dejavnosti ter na ta način postopoma spremenili odnos do te dejavnosti. Prav tako bomo z različnimi oblikami izobraževanja širili znanje tudi že zaposlenih; 6. da se bo pri planiranju razvoja in pri sestavljanju finančnih načrtov inovativna dejavnost obravnavala kot ena najpomembnejših dejavnosti nadaljnjega razvoja; 7. da bodo delavci prek vseh oblik informacijskega sistema bolje informirani o rezultatih na področju inventivne dejavnosti; 8. da se bo tudi z uvajanjem podelitve moralnih priznanj (poleg materialnih) inovatorjem za njihove dosežke ustrezno spremenila družbena klima v odnosu do inovatorjev; 9. krepiti bo potrebno obstoječe in ustanavljati nova društva inovatorjev po delovnih organizacijah in pospeševati njihovo medsebojno organizacijsko povezovanje; 10. prav tako bo potrebno spodbujati ter omogočiti udeležbo na mednarodnih razstavah in spremljajočih posvetih o inventivnih dosežkih; 11. da se bodo postopki za patentiranje poenostavili do takšne mere, da ne bodo več ovirali pospeševanja množične inventivne dejavnosti. III. Problemska konferenca zadolžuje komuniste in sindikat v temeljnih in delovnih organizacijah sestavljene organizacije združenega dela Uniles, da poskrbijo za realizacijo stališč in usmeritev problemske konference, ki se nanašajo na uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja ter v ta namen sprejmejo konkretne operativne programe z odgovornimi nosilci za uresničitev teh stališč im usmeritev. Predsedstvo koordinacijske akcijske konference oz. osnovnih organizacij zveze komunistov SOZD Uniles bo spremljalo uresničevanje stališč in usmeritev v osnovnih organizacijah zveze komunistov. Uresničevanje stališč ,in usmeritev v osnovnih organizacijah sindikata pa bo spremljal koordinacijski odbor sindikata SOZD Uniles. Milijonti stol Problemska konferenca komunistov in sindikata SOZD Uniles ugotavlja, da lahko samo tehnološko razvito gospodarstvo postane pomemben faktor v mednarodni delitvi dela, kar pa bo moč doseči samo z razvojem in drugačnim tretira-njem lastnega znanja, zato je potrebno, da se v svojem okolju odločno zavzamemo za naslednje: 1. da bodo uredili delovne pogoje tako, da bodo zagotovljeni osnovni pogoji za organizirano inventivno delo; 2. da se v samoupravni aktivnosti zavzemamo, da bodo s samoupravnimi akti ustrezno urejeni odnosi za hitrejši razvoj organizirane inventivne dejavnosti; 3. da se bomo komunisti in sindikat s svojo aktivnostjo odločno zavzemali za odpravo vseh negativnih NA SLOVESNOSTI OB MILIJONTEM STOLU JE VODJA DELOVNE ORGANIZACIJE TAKOLE SPREGOVORIL: Letos februarja smo firmi WPI odpremili milijonti stol v našem deset let trajajočem sodelovanju. Pred štirimi leti smo na tem mestu proslavljali pol milijona izvoženih stolov in tedaj nam je g. Ken-drick, predsednik firme, zagotovil, da bomo že leta 1984 dosegli milijon stolov. Natančno predvidevanje je dokaz dobrega poznavanja tržnih razmer in tudi naših možnosti. Omeniti moram nekaj o razmerah, kakršne so bile na začetku našega sodelovanja pred desetimi leti. To je bil čas ene najtežjih kriz v svetovni pohištveni industriji po vojni. V Liku pa smo nekaj več kot leto dni pred tem rekonstruirali Tovarno stolov na Verdu in znatno povečali naše proizvodne zmogljivosti. Čeprav smo imeli že dolgoletne izkušnje v izvozu in relativno trdno povezavo z ameriškim tržiščem, je bil to predvsem čas masovne proizvodnje za izvozj in temu primernih izvoznih cen. Vendar nas je prav takšna situacija silila v iskanje novih poti ter novih trendov tako na tržnem kot na programskem področju. Naš začetek sodelovanja s firmo WPI je bil skromen, vendar se je ta odnos nenehno medsebojno potrjeval in je tudi to pripomoglo, da smo zgradili čvrste in dolgoročno zasnovane odnose, katere še vedno krepimo, saj je usmerjenost v izvoz že tradicija v zavesti večine delavcev v LIKO. G. Kendriok je odličen poznavalec pohištva, prav tako pa tudi tržnih razmer v ZDA. Že njegov oče, kakor tudi on sam, sta bila zaposlena v firmi SUMTER iz Južne Karoline v pohištveni tovarni srednje velikosti, vendar po vrhunski kvaliteti svojega pohištva znani v vseh ZDA. Te bogate izkušnje je vedno nesebično delil tudi z nami, saj smo v tem obdobju vzpostavili kontakte z nekaterimi najbolj znanimi proizvajalci pohištva v ZDA, in sicer: Kincaid, Cochrane, Singer ter American Charms. Brez njegove pomoči bi težko izpeljali takšno preobrazbo tako v programu kot tudi v razvoju novih izdelkov. V tem času smo iz enostavnejših izdelkov zgradili bogat izvozni program, ki vsebuje danes več linij zahtevnejših modelov, tako stolov v različnih stilih kot tudi miz ter drugo pohištvo za jedilnice in dnevne sobe. V proizvodnji smo serijsko izdelali blizu 30 različnih tipov v treh drevesnih vrstah. Danes vsebuje naš program za firmo WPI prek 35 različnih izdelkov, da finišev niti ne no večali izvoz od 3 milijonov dolar-omenjam. V tem obdobju smo stal-jev leta 1973 na 11,5 milijona dolarjev lani, za letos pa načrtujemo okroglo 13 milijonov dolarjev, od česar bo lastnega izvoza za firmo WPI prek 4 milijone dolarjev. Firma WPI nam je v tem času omogočala, da smo se seznanjali s sodobnimi trendi v ameriški pohištveni industriji, saj smo imeli priložnost obiskati vrhunske ameriške tovarne pohištva in na osnovi teh spoznanj razvijati lastno tehnologijo. Ne glede na izredno konkurenco smo se le tako uspeli obdržati in tudi napredovati na tem izredno zahtevnem tržišču. Še posebno pomembno je dejstvo, da nam je ravno WPI v nedavni krizi pohištvene industrije v letih 1981/1982 omogočala stalno zasedenost naših kapacitet, saj so kupci Kincaid, Cochrane in drugi ne glede na težave konstantno odjemali blago in smo skoraj brez problemov prebrodili to obdobje. Razveseljivo je, da so vsi navedeni kupci, katere s svojim komercialnim in finančnim delovanjem združuje firma WPI, prvič pričeli z nabavo pohištva iz Jugoslavije. V tem vidimo resničen uspeh dela predsednika Kendricka, saj je tako dosežen dodaten izvoz z drugačnim konceptom, kot je sicer dosežena večina izvoza v ZDA. Povezava med ameriškimi proizvajalci in nami je trdna, ima nekatere značilnosti kooperacijskega odnosa, temelji pa predvsem na dolgoročni medsebojni odvisnosti. Vemo namreč, kako znajo biti včasih nekatere povezave s preveč trgovskim medsebojnim odnosom krhke in nezanesljive. Žal moram opozoriti, da imamo v zadnjem času tudi težave, in sicer z našim doslej vedno soildnim nivojem kvalitete. Na to prav gotovo vplivajo nekateri objektivni razlogi, kot je na primer padec splošnega nivoja kvalitete predvsem surovin in polizdelkov naših dobaviteljev, vendar moramo priznati, da je temu vzrok tudi naš odnos do dela in lastnih finalnih izdelkov. Prav na tem področju se moramo čimprej vsi aktivno angažirati. To sodelovanje je tudi pripomoglo, še posebno glede na efektivnejši neto prihodek pri lastnem izvozu, da se je Liko v tem času prebil med vodilne organizacije v lesni industriji Slovenije. Podatki o našem do- hodku, akumulaciji in osebnem dohodku na zaposlenega nas nedvomno uvrščajo v sam vrh. Vsekakor bi ti dosežki bili nemogoči brez trdnega trenda vseh zaposlenih v TOZD Tovarna stolov, saj so neštetokrat delali ob prostih sobotah in opravili ogromno nadur, da so bili dogovorjeni odpremni roki realizirani in doseženi zastavljeni izvozni načrti. Še posebno moram poudariti delo drugih sodelavcev v firmi WPI, med njimi predvsem dosedanjega podpredsednika g. Arta Forgettija in novega g. Breeja Kendricka. Prav tako moram poudariti prispevek delavcev TOZD Blagovni promet in vseh drugih v LIKO, kateri so pripomogli, da danes proslavljamo ta izjemni dosežek našega izvoza. Zahvaljujem se vsem prisotnim in prepričan sem, da nam je ta jubilej Predsednik DS Tovarne stolov je izročil priznanje samo v spodbudo k še nadaljnjim uspehom v naši trajni izvozni opredelitvi. POGOVOR Z EARL KENDR1CKOM V času vsesplošne gospodarske stabilizacije in v razmeroma težkih gospodarskih razmerah je vsak uspeh razveseljiv, še zlasti, če gre za doseganje pomembnih rezultatov pri plasmaju na tuje tržišče. Izdelke sedežnega pohištva v glavnem plasiramo na ameriški trg, vendar k različnim kupcem. Eden od njih je tudi tov. Kendrick in prav pred kratkim smo zanj izvozili milijonti stol. Ob poslovnem obisku pri nas smo ga prosili za kratek razgovor in tov. Kendrick se mu je ljubeznivo odzval. Celoten pogovor bomo poskušali strniti v nekaj najpomembnejših vprašanj in odgovorov in upamo, da bomo zapisali najvažnejše. Deset let že sodelujemo, prodali smo vam milijon stolov, nas pa zanima sam začetek sodelovanja. Ali se ga še spominjate? »Pred desetimi leti sem prišel v Jugoslavijo, da bi se pogovarjal s predstavniki Stola in tam sem srečal tov. Pungerčiča. Pripeljal me je v tovarno... S prvo pošiljko smo imeli nekaj problemov zaradi pokanja sedežev. Potem sem pripeljal sem še Kincaida in sodelovanje se je okrepilo.« Kakšne količine smo prodajali na začetku sodelovanja in o kakšnih lahko govorimo danes? »Natančne številke se ne spomnim, vendar lahko rečem, da do leta 1977 vsako leto približno enake količine. V letu 1977 je prodaja za- čela naraščati, zadnjih nekaj let pa je spet konstantna. Največ ste prodali stolov tipa 94, 95 in 96. Zdaj mislim, da količine ne bomo več povečevali, pač pa kvaliteto.« Ste s kvaliteto naših izdelkov zadovoljni? Ali jo lahko primerjate s kvaliteto dragih proizvajalcev? »Splošno gledano je kvaliteta vaših izdelkov dobra, je konstantna. Pojavljajo se tudi napake, ki jih kolikor toliko odpravljamo, tako da lahko rečem, da je LIKO v zgornji polovici kvalitetnega razreda v primerjavi z dragimi.« Razen z Likom sodelujete še z dragimi proizvajalci. Ali ste poslovali tudi s proizvajalci iz vzhodne Evrope? »LIKO, Stol in dragi jugoslovanski proizvajalci pokrivajo več kot 50 % .mojega' tržišča v ZDA. Pred petimi ali šestimi leti sem poskusil poslovati tudi v Romuniji, Poljski, Madžarski, Bolgariji..., vendar me niso zadovoljili, zato ostajam pri stalnih partnerjih, s katerimi sem zadovoljen in novih ne iščem več.« Količine naših stolov, prodanih na ameriški trg, so zelo velike. Nam lahko poveste, kje te stole največ uporabljajo? »Največ jih uporabljamo v kombinaciji z mizami in .kredencami' kot jedilne garniture v gospodinjstvih. Mize in omare dragih proizvajalcev kompletiramo z vašimi stoli in prodamo kot garnituro. Delno jih uporabljamo tudi za opremo restavracij.« Stoli so izdelani v stilu, ki mu pravimo Early American (zgodnje ameriški stil). Ker se na vseh področjih poskušamo posodabljati, ali ni bojazni, da bi se za ta stil zanimanje zmanjšalo? »Razmere na ameriškem tržišču poznam že 25 let. Vseh 25 let E A stil pokriva 35 do 40 % ameriškega tržišča in prepričan sem, da se ta delež ne bo zmanjšal.« Kakšen je vpliv vrste lesa in s tem trdnosti na ceno stola in kaj menite o uporabi vezanega lesa pri izdelavi stolov? »V nižjem cenovnem razredu vrsta lesa ni pomembna. V ta razred spadajo tudi malezijski in filipinski stoli, ki so izdelani iz lažjih lesov majhne trdnosti in specifične teksture. Praviloma so vsi dražji stoli iz bukovega, jesenovega in hrastovega lesa. Vezan les (nekateri kupci sprejemajo, drugi pa ne, in še to samo v nižjem cenovnem razredu.« Kako ocenjujete razvoj naše delovne organizacije v teh desetih letih? »Razvoj je zelo očiten. Razen tehnologije so nove tudi proizvodne hale, poslovni prostori; res lep napredek. Poleg LIKA pa smo se s sodelovanjem razvijali tudi mi, zato moramo v bodoče še bolje sodelovati, da se bo trend razvoja nadaljeval.« Kakšni so bili in kakšni so še odnosi s predstavniki LIKA? »Odnosi so bili in so še vedno odlični. Človek v desetih letih dobi tudi osebne prijatelje, ne samo poslovne partnerje. Tako je sodelovanje bolj sproščeno in v obojestransko zadovoljstvo.« Med vašimi obiski smo srečevali tudi vaše družinske člane. Ali je to torej družinsko poslovanje? »Da, razen mene, žene in sinov so v to vključeni tudi sorodniki. Ker v tem uživamo, mislim, da se bo tradicija nadaljevala vsaj tako ali še bolje kot do sedaj.« Naj vas na koncu tega razgovora prosim še za mnenje, kaj pričakujete leta 1985 in kako bo naprej ? »V desetih letih smo prodali milijon stolov, prepričan sem, da bomo naslednji milijon dosegli prej kot v desetih letih.« Leon Ličer Sprejem v zvezo komunistov TOZD Tovarna stolov na Verdu je bila 27. junija gostiteljica petnajstim na novo sprejetim članom v zvezo komunistov. Toliko novih članov smo vrhniški komunisti pridobili v minulem obdobju, katerim so bile hkrati z uvodnim seminarjem slavnostno podeljene tudi članske izkaznice. V uvodu je na novo sprejetim članom ZK in drugim prisotnim predstavil tovarno ing. Franc Lenaršič, vodja TOZD Tovarna stolov, ki je poudaril pomen proizvodnje kolonialnega pohištva za izvoz na konvertibilno tržišče. Prisotni so bili seznanjeni tudi z uspehi, ki jih je dosegla TOZD Tovarna stolov in celotna DO LIKO, kakor tudi s problemi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo v proizvodnji. Po ogledu proizvodnje za izdelavo stolov in miz smo dobili vtis, da smo moderno opremljeni za to vrsto proizvodnje in da so uspehi, ki smo jih dosegli, odraz trdnega kolektiva. Pretežno mladim na novo sprejetim komunistom je nato tov. Tone Turk — sekretar občinskega komiteja ZK — predstavil člane občinskega komiteja ZK Vrhnika, ki so odgovorni za posamezna področja dela pri občinskem komiteju, im jih prosil za kratek pogovor. Tovariš Franc Grom je govoril o ekonomskih odnosih v naši družbi, tovariš Janez Pečar o političnem sistemu, tovariš Andrej Kos pa o idejnopolitičnem usposabljanju članov ZK. Tovariš Anton Mlakar, predsednik občinskega komiteja ZK in aktivni udeleženec legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko, je vsem na novo sprejetim članom ZK slavnostno podelil članske izkaznice. Poleg članske izkaznice so vsi na novo sprejeti člani ZK prejeli še nagelj in knjigo Titovih misli »O LIKU KOMUNISTA«. Tovarišu Lenaršiču se zahvaljujemo za prisrčno gostoljubnost v upanju, da se bomo ob podobnih priložnostih še srečali, na novo sprejetim komunistom pa želimo veliko uspehov pri političnem delovanju v svojih sredinah, kot tudi veliko osebne sreče in zadovoljstva. Franc Drašler Nada Lasič Gorelo je Ob zavijanju sirene gasilskega avtomobila ali električne sirene človeka prevzame misel: Kje gori in kaj gori? Požar — to je nekaj strašnega. Vsak izmed nas je že imel priložnost videti, kako gori hiša, gospodarsko poslopje, gozd in podobno. Ko pa zagori v tovarni ...? 0 tem vprašanju sem se namenil napisati nekaj vrstic, ki naj bi bile opomin nam vsem. V tovarni, na delovnem mestu imamo vsakodnevne skrbi in probleme, ki jih bolj ali manj uspešno rešujemo. Zelo, zelo malo skrbi pa posvečamo preventivni gasilski zaščiti (kajenje po tovarniških prostorih na nedovoljenih mestih nered itd.). In ko zagori? Takrat smo vsi pametni in glasno razmišljamo, kaj je narobe, kako bi moralo biti in podobno, po pogasit- vi požara pa zopet naprej po stari navadi — nered, kajenje itd. Ne bom omenjal, v kaj vse se spuščajo ob požaru inšpektorji, delavci UJV, zavarovalnica in drugi, res pa je to, da po požaru iščejo krivca. In kdo je krivec? V največ primerih — malomarnost, šele nato pridejo na vrsto druge okoliščine. V LIKO smo imeli na obeh lokacijah že vrsto večjih ali manjših požarov, ki smo jih na srečo uspešno zadušili. Nekatere manjše začetne požare so pogasili nočni čuvaji — na srečo pravočasno, tako da ni bila potrebna širša intervencija. Ko je pred dvema letoma zagorelo v lakirnici Tovarne stolov v Borovnici, so mi ob pogledu na dim, ki se je valil iz odsesovalnih cevi in skozi okna — odpovedale noge. Delavke v pisarni za obračun osebnih dohodkov so prve videle požar in kričale: »Lakirnica gori, ljudje, lakirnica gori!« Trenutno smo bili zmedeni, vsem pa je bilo jasno, da pogasitev lakirnice ni šala in da je to verjetno konec ne le lakirnice, temveč celotne stolarne. Ob hitri intervenciji, zbranosti in organiziranem gašenju je vodji gasilske službe Japlju in delavcem TOZD Servisi energetika, ki so brez panike priskočili h gašenju, uspelo s podajanjem aparatov na suho gašenje — prebiti se skozi gosti dim do požara in ga pogasiti. To je bil podvig, ki je zelo redek in zadovoljni smo po požaru komentirali o načinu gašenja. Lakirnica je bila rešena! Po tem požaru smo imeli zaradi malomarnosti še dva požara v kotlovnici, kjer nam je udar ognja iz peči zažgal keson z drvmi, nato pa še ostrešje. Oba požara so delavci pogasili sami s pomočjo obratnega gasilca. Dne 15. junija ob 10.45 je zopet zagorelo — tokrat v Tovarni vrat. Trikratno zavijanje sirene je bil znak za požar. Kot že večkrat poprej smo sklepali, da je zopet preverjanje sirene za centralni alarmni sistem. Toda prekmalu smo zvedeli resnico. »Moldow, Moldovv gori!« so vpili preplašeni delavci. Hitro vodo, vodo, gasiti z vodo, da se plamen ne razširi na sosednje objekte, med katerimi je lakirnica vrat. Gorje, če pade samo iskra v lakirnico! Katastrofa je neizbežna. Kot nalašč nam jo je zagodla obratna gasilska črpalka Magirus, ki je zatajila zaradi tega, ker se je pri sklopki odvil vijak, le-ta pa je bil vzrok za zastoj črpalke, ki je čez čas kljub vsemu povlekla vodo. Glavni dobavitelji vode so bili hidranti, ki so bili montirani ob samem Moldovvu. (Za nepoznavalce Moldowa naj povem to, da je to eksharstovski sistem za vleko lesnih ostružkov in prahu iz prostorov linije vratnih kril, kakor tudi sistem za prečiščevanje povratnega zraka v prostore linije vratnih kril.) Pri gašenju so se poleg IGD LIKO Borovnica izkazala tudi okoliška gasilska društva, kot so PGD Brezovica pri Borovnici, PGD Borovnica, IGD Fenolit, prišli pa so tudi poklicni gasilci iz Ljubljane, ki pa niso imeli več težkega dela, saj je Japelj s svojimi tovarniškimi gasilci in prej omenjenimi gasilskimi društvi požar že skoraj pogasil. Pri gašenju gre zopet vsa pohvala mehanikom in električarjem, ki so bili od začetka do konca požara angažirani pri gašenju. Pri samem gašenju je bilo potrebno stalno opominjati gasilce in radovedneže, da je streha brez opore in da lahko padejo skozi streho na stroje. S tem bi bila katastrofa popolna, kajti poleg požara so bila ogrožena tudi človeška življenja. Kakor povsod so se tudi pri tem gašenju pokazale razne nepravilnosti, kot je bilo npr. usmerjanje vod- sredno angažiran kot gasilec in ne kot vodja izvežbane gasilske ekipe, ki bi delala po njegovih navodilih, je izjavil, da mladi nočejo sodelovati pri gasilskih vajah, kar je glavni vzrok, da se za uspešno intervencijo sam spušča v delo gasilca. Ob tej izjavi se nam vsili vprašanje, ali se tisti, ki odrekajo sodelovanje pri gasilskih vajah, zavedajo, da je ob naslednjem požaru lahko uspeh gašenja povsem drugačen. Mar ni tovarna naš drugi dom, ki nam nudi socialno varnost? Kje bomo iskali zaposlitev, če nam tovarna pogori? Zavedajmo se, da je možnost požara v lesni industriji zelo velika! In ne samo mladi, tudi drugi ne smemo podcenjevati gasilske preventive, ki prav v LIKO šepa. Ni dolgo tega, ko je požarni inšpektor ob pregledu obratov v Borovnici izjavil, da doslej še ni videl bolj zanemarjene tovarne. Sram me je bilo in tudi druge prisotne, ki smo slišali to izjavo. Nočemo in zopet nočemo iz nereda. Vsevprek je pregrajeno z lesnimi odpadki in žagovino. Ne dopustimo, da bi bil sedaj na vrsti Filbo sistem, ki je poleg mizarske zakopan v žagovino. Ne dopustimo, da bi kadilci nam v posmeh vsevprek kadili po tovar-piških prostorih. Ne dopustimo, da bi se v naših obratih oglašale sirene in bi ponovno slišali tako pretresljive besede, kot so: gori, gori, gori...! Franko Martinčič Za požrtvovalno delo pri organizaciji usposobitve linije vrat za normalno proizvodnjo po požaru Mol-dowa 00 ZKS in komite za SLO in DS TOZD Servisi-energetika poklanjata knjigo »Tomšičeva brigada« tovarišu Stanetu Pelku, vodji vzdrževanja na lokaciji Borovnica. Letovanje v letošnjem letu Veliko prijetneje in mnogo bolj zanimivo bi bilo sicer o tem pisati tedaj, ko smo še razmišljali o tem, kje bi letos letovali. Vendar tedaj vse stvari še niso bile dovolj jasne, pa zato o tem nekaj besed danes. V zadnjih letih smo si v naši delovni organizaciji precej prizadevali zato, da bi zaposlenim omogočili kar največ možnosti za oddih in prijetno ter poceni letovanje tako v letni kot tudi v zimski sezoni. V ta namen je bilo zagotovljenih tudi veliko potrebnih sredstev ter pripravljenih predlogov, kje bi lahko naše zmogljivosti še povečali. Tako že nekaj sezon prijetno preživljajo svoje počitnice tisti, ki imajo radi mir, lepoto narave ali se ukvarjajo z različnimi športnimi panogami v garsonjerah v Kranjski gori. Odsesovalna in klimatska naprava Moldovv Komora po eksploziji lesnega prahu nih curkov proti vodu visoke napetosti, ki so zaradi prevoda električnega toka smrtno nevarni. Na intervencijo vodje elektrodelavnice Čepona je bilo odklopljeno celotno področje vrhniškega oskrbovanja z elektriko, sicer bi tudi po tej poti lahko prišlo do posledic. Če bi seveda takoj odklopili napeljavo, ne bi bilo možno alarmiranje z električno sireno, kar nam daje razmislek, da je potrebno urediti tudi to vprašanje. Takoj po požaru sta se sestala komiteja za SLO in DS TOZD Tovarna vrat in TOZD Servisi-energetika. Po splošni oceni gašenje požara, ki je bilo tokrat zopet uspešno, je združeni komite ob sodelovanju vodje DE TOZD Servisi in vodje vzdrževalcev sprejel zaključke, kako najhitreje usposobiti vratamo za normalno obratovanje, da ne bi bilo prevelike motnje v proizvodnji in s tem še večje škode, delavci pa bi prejeli tudi manjše osebne dohodke. Poleg teh ugotovitev pa je bila vratarna vezana na izvozno področje, kar je bilo za delavce tovarne vrat in prodajne službe LIKO zelo zaskrbljujoče. S predelavo exh sistema — mimo Moldovva — se je delavcem TOZD Servisi-energetika s požrtvovalnostjo posrečilo usposobiti vratarno za normalno proizvodnjo že v nekaj dneh, za kar so jim delavci v tovarni vrat še posebej hvaležni. In kje je bil vzrok požara? Težko je to definirati. Verjetno je priletela po exh. cevi od kakšnega stroja iskra, ki je zanetila požar in s tem povzročila eksplozijo lesnega prahu. Škoda je velika, kajti zamenjati bo potrebno skoraj vse elemente sistema Moldow. Ob kritiki dela vodje gasilske službe pri požara, kjer je bil nepo- V letošnjem letu smo garsonjene kupili in lepo opremili tudi ob morju, in sicer na otoku Cresu. V tej sezoni v Mihuljaščici šele končujejo gradbena dela, urejajo okolico naselja in obalo, namenjeno kopalcem, zato pa bo že v naslednji sezoni postalo naselje nadvse privlačno za vse, ki ljubijo mir, toplo sonce in čistost našega morja. Že v lanskem letu smo poskušali zadovoljiti tiste, ki iz zdravstvenih razlogov ali preprosto zaradi želje po bolj umirjenem preživljanju počitnic želijo letovati v toplicah, in smo eno našo prikolico postavili v Dolenjskih toplicah. Zaradi velikega zanimanja smo tako storili tudi letos, in sicer smo prikolico postavili v Čateških toplicah. Pri odločitvi nas je vodilo dejstvo, da je tu urejeno naselje za postavitev prikolic, ki ima v svojem sestavu poleg kopališč tudi veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Velik interes naših delavcev pa nas bo usmeril v razmišljanje, da v bodoče tudi v te kraje postavimo več kapacitet. Največ članov kolektiva se še vedno odloča za letovanje v naših hišicah v Selcah. Kapacitete v tem naselju smo v zadnjih dveh sezonah občutno povečali in tako omogočili Prišli KADROVSKE SPREMEMBE (maj, junij 1984) VERD Prišli: Hribar Drago, Begič Šuhret — iz JLA, Mamuza Dragana, Tomšič Anton, Kondič Duško, Malinovič Anda, Kolakovič Sead, Huskič Enes, Muza-ferovič Senad, Korošec Janez — iz JLA, Barašič Slavko — iz JLA, Ogrin Matjaž, Vidmar Milan, Rupčič Pero, Bajec Milan — iz JLA, Mesec Janez, Kneževič Milan — iz JLA. Odšli: Lenarčič Ana, Stojčevič Jožo, Mu-ratagič Husein, Maksič Milan, Šubic Suzana, Orlič Suvad, Alagič Edin, Knapič Stanko — upokojitev, Rogar pero — upokojitev, Turšič Stanko, Dobrovoljc Antonija — upokojitev, Vincetič Ivan — upokojitev, Vujino-vič Borka, Šraj Marija. BOROVNICA Prišli: Petrovič Mirko — iz JLA, Celarc Peter, Štravs Terezija, Rot Bernard — iz JLA, Kovač Janez — iz JLA, vsakemu interesentu oddih v tem kraju. Gotovo so za vse privlačne nizke cene že pripravljenih obrokov, bližina kraja, ki omogoča tudi dovolj zabave in sprostitev. Kljub navedenemu pa je še vedno veliko ljudi, ki si želijo letovanje organizirati po svoje, ki so željni spremembe krajev in navad in poskrbeli smo tudi za takšne. Prikolice smo postavili v Funtani pri Poreču in v kampu »OLIVA« v Rabcu. Upamo, da bodo kraji zanimivi in privlačni za vse udeležence letovanja in bo v njih tudi zadovoljiva preskrba z vsem, kar potrebujemo za svoj vsakdanjik. Možnosti za oddih je torej veliko, bivanje bo prijetnejše zaradi posodobitve objektov, od nas pa bo odvisno, kako dolgo bodo takšni tudi ostali. Nujno je torej, da s svojim pazljivim ravnanjem, sprotnim odstranjevanjem morebitnih napak oziroma opozorilom nanje te objeh-te skrbno čuvamo ter tako prispevamo k zanesljivo daljši uporabi kapacitet ter manjšim stroškom za vzdrževanje. S svojimi konkretnimi predlogi za izboljšanje razmer pa boste sebi in drugim tudi v bodoče omogočili prijetno letovanje. K. D. - odšli Stojanovič Novica, Savič Mirko, Merlak Marko, Grdič Davorin, Petrovič Vesna, Stražišar Anton. Odšli: Hajrudinovič Remzija, Grmek Jože, Mesec Ivanka — upokojitev, Ma-tišič Andjelko, Bulatovič Zoran, Pristavec Zvone, Šušteršič Mateja, Berkec Marjan, Grdina Franc — upokojitev, Palčič Ivan — upokojitev, Perič Milorad, Šivic Ivanka — upokojitev, Švigelj Ivanka. VRHNIKA Prišli: Levec Darinka, Šebenik Andrej. Unilesijada LETNE IGRE DELAVCEV SOZD UNILES Letne igre delavcev SOZD UNILES so bile letos 16. junija v športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani. Delavci našega SOZD so merili moči v rednih panogah, in sicer v nogometu, odbojki, balinanju, kegljanju, streljanju, namiznem te- nisu in šahu. Sodelovale so ekipe vseh dvanajstih članic UNILES. Naša ekipa se je udeležila tekmovanja v vseh panogah. Najbolje pa se je odrezala ženska ekipa v namiznem tenisu (Boža Grom in Marjetka Turšič), ki je osvojila prvo mesto. Za las pa so bili ob prvo mesto nogometaši, saj so izgubili v finalu šele po streljanju enajstmetrovk. Drugo mesto pa je osvojila tudi moška ekipa v namiznem tenisu. REZULTATI MOŠKI Mali nogomet: 1. Meblo 2. LIKO 3. Novoles Odbojka: 1. Novoles 2. Marles 3. Stol 4. LIKO Kegljanje: 1. Meblo 2. Novoles 3. Marles 4. LIKO Streljanje: 1. Stol 2. Marles 3. Meblo 8. LIKO Namizni tenis: 1. Lesnina 2. LIKO Balinanje: 1. Krasoprema 2. Lesnina 3. Javor 8. LIKO Šah: 1. Stol 2. Meblo 3. Lesnina 4. LIKO ŽENSKE Namizni tenis: 1. LIKO 2. Novoles 3. Marles Streljanje: 1. Marles 2. Krasoprema 3. Lesnina 4. LIKO Kegljanje: 1. Stol 2. Novoles 3. Lesnina 6. LIKO Odbojka: 1. Marles 2. Meblo 3. Stol 7. LIKO Humor Po prometni enosmerni cesti vozi pijan voznik v prepovedano smer. »Kam, za boga, pa vi hočete?« ga nagovori miličnik. »Pravzaprav točno ne bi mogel odgovoriti,« prizna voznik, »toda prav gotovo se je tam nekaj končalo, ko se že vsi vračajo.« »Želiš skodelico kave?« »Ne, hvala! Moral sem se jo odvaditi. Vedno, ko sem popil kavico, nisem mogel spati.« »Vidiš, pri meni pa je ravno obratno. Če spim, ne morem piti kave.« * Očka, mami in mali Janezek pridejo v gostilno. Očka naroči dva vrčka piva. »Ali za mami ne boš nič naročil?« vpraša Janezek. * Jože si kupuje obleko v marketu. »Koliko stane ta?« vpraša Jože. »Osem tisoč dinarjev!« »O hudiča!« se začudi Jože. »Kaj pa ta?« zopet vpraša Jože. »Dva hudiča,« odvrne prodajalka. * »Mami, vrnila sem se k tebi...« »Te morda mož vara?« »Kje pa, on me je zasačil z drugim.« »Kaj ti nisem že pred poroko večkrat rekla, da je on navadna baraba!« * »Ste morda tisto z idiotom mislili mene?« »Vas? Kaj vi mislite, da ste edini idiot na svetu?« * Zdravnik prepričuje moža: »Zaradi žene se vam ni potrebno sekirati. Ko bo prišla iz bolnišnice, boste imeli čisto drugo žensko!« »Oho, kaj pa če ona zve za to?« * »Je zdravnik še v ordinaciji?« »Še, toda ne sprejema več!« »Saj mu nisem nič prinesel!« * »Ste videli kje v bližini miličnika?« »Ne, žive duše nisem videl!« »Potem pa hitro izročite denar in bone za bencin!« * »Zakaj niste ničesar ukrenili, ko so pretepali vašo taščo?« »Videl sem, da jim gre dobro od rok!« »In zakaj se nameravate ločiti?« »Ker je žena hodila spat šele ob dveh zjutraj.« »Kaj pa je delala tako dolgo?« »Mene je čakala!« * »Dam ti pet tisoč za neko laž.« »Rekel si deset!« * »Od česa praviš, da je bolan Tone?« »Od vnetja možganov!« »O devet hudičev! Tudi jaz sem imel to bolezen. Od nje se ali umre ali pa ostaneš totalno zmešan.« * »Halo, Francelj, hočeš dve karti za gledališče? Midva ne moreva iti, ker je moja žena povabila neke dolgočasne goste na večerjo.« »Hvala ti, toda ne moreva. Tvoja žena naju je povabila na večerjo.« Gorenjec kupuje najmanjši avtomobil. »Recite mi, koliko pa žre na 100 km?« »Skoraj nič. Dovolj je žlička bencina.« »Super ali navadnega?« Franko Martinčič HfHHUJEtt !M VAU)$t ** KtSjtf yp#677r*v //* L/ST/ TI?IČM/H ML J Vse bralce oziroma delavce našega kolektiva vabimo, da dopisujejo v Naše delo. Vsak prispevek bo dobrodošel! »Kaj je, Francelj? Ali si zamenjal krta?« »Ne zajebavaj, saj vidiš, da se je pokvarila zadrga.« Športno srečanje gasilcev srečanju in drugih povabljenih, vključno s člani IGD LIKO Borovnica. GASILSKO ŠPORTNO SREČANJE MED IGD LIKO IN IGD IUV V sončnem nedeljskem jutru dne 3. junija 1984 smo se zbrali gasilci IGD Verd in IGD IUV »Usnjama Vrhnika, da bi se preizkusili med seboj ne samo ob rdečem petelinu, ampak v pošteni športni borbi. S tem naj bi tudi popestrili gasilsko dejavnost in sodelovanje. Najprej je bil zbor vseh sodelujočih in gostov iz OGZ pred našo gasilsko shrambo, po kratkih govorih naših šefov (gasilskih seveda) smo izmenjali priložnostna darila in odhiteli na športna srečanja. Prvi dve disciplini sta bili strogo gasilski, in to štafeta 7 X 50 m z ovirami ter odvzem vode iz hidranta na tarčo. V prvi disciplini smo tesno zmagali, v drugi pa smo osvojili drugo mesto po naši napaki na hidrantu, in tako je bil rezultat 1:1. Istočasno pa so streljali tudi strelci in z odličnim rezultatom zasedli 1. mesto. Tako se je tudi končal prvi del tekmovanja, ki se je odvijal na naši lokaciji. V drugi del tekmovanja smo šli z minimalnim vodstvom 2 : 1. Drugi del dvoboja pa je bil na športnem igrišču gostilne pri Marinčiču na Verdu. Tu smo po hudi borbi zmagali tudi v balinanju in končno je prišel veliki finale dvoboja — vlečenje vrvi. Že pred tem se je vnela psihološka bitka med obema ekipama.. Ko je nastopil čas tekme, smo se vsi nabriti postavili ob vrv in začeli vleči. Po nekaj vzklikih navijačev »HO-RUK« smo potegnili usnjarje na našo stran. Po drugem vlečenju pa smo jih skoraj odvlekli na izlet v Retovje. Tako smo kot zmagovalna ekipa že drugič zmagali v tem dvoboju in to z rezultatom 4:1. Po tekmovanju je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, IUV pa nam je dala tudi priložnostno darilo. Srečanje je bilo letos že drugič in upamo, da bo ostalo tradicionalno, vsem udeležencem pa v lepem spominu, kajti cilj srečanja je, da se med seboj bolj spoznamo, da si izmenjamo dosedanje izkušnje in da še naprej utrjujemo dobre sosedske odnose. Na koncu naj omenim le še slabo udeležbo vodstvenih delavcev na Menim, da bi se gasilci lahko večkrat sestali tako ob gasilskih vajah, žagi, vrvi in kozarcu in ne samo ob klicu NA POMOČ. Pavel Bizjan 1 SBr JP* m. L i . - .. Tov. Mišič, predsednik občinske gasilske zveze, pozdravlja sodelujoče 1 r 1 i&- j MF*- %¥ M Obe ekipi v pomerjanju moči pri vlečenju vrvi UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO«, Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni urednik), Anton Kržič, Ilija Stanko, Danilo Pa-tarčič, Cvetka Berginc, Jakob Susman, Franko Martinčič — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Tržaška 90, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani Križanka