Vojvoda Leopold III.
(Sestavil dr. Fr. L.)
Izmed najznamenitejših vladarjev svetle Tedaj je dobil Leopold: Štajersko, Koroško, habsburške hiše je Leopold III. Slavno je bilo Kranjsko s slovensko Krajino, katera se je s njegovo kratko življenje, slavna tudi njegova Kranjskim združila 1. 1374., in Istrijo; Goriška smrt na sempaškem bojišču. Naša glavna povest je imela takrat še svoje vladarje. O vseh svetih slika kolikor toliko po zgodovini njegovo živ-     1. 1 370. sta bila oba brata, Leopold in Albreht,
v  Ljubljani. Poklonili so
se jima kranjski stanovi. Ljubljana pa je dobila posebno pravico, da je 1 2 porotnikov izbralo vsako leto poštenega moža za sodnika, ki naj bi vsakomur, bogatinu in siromaku jed-nako, sodil pravico. Ta prednost pa ni bila po volji pleme-nitašem; na-pravljali so mestu razne sitnosti, toda oba vojvodi sta krepko podpirala me-
ljenje in delovanje; kaže nam njegov blagi značaj, njegovo pobožno srce, zaradi česar ima tudi pridevek „ Pobožni", in nam zlasti živo opisuje njegovo junaško smrt. Zato smemo upati, da se je med čita-telji vzbudilo zanj živo zanimanje. Zato pa tudi podajemo danes na prvem mestu njegovo sliko in se oziramo s kratkimi vrstica-
mi o njegovi
vladi zlasti Leopold III. na nekaj podatkov, v katerih se kažejo njegove razmere      sto, kar se vidi iz ukazov do deželnih glavarjev do slovenskih dežel.                                                     Konrada Craiga in Hugona Devinskega. L. 1 374. Pravo in popolno oblast nad slovenskimi     pa je potrdil vitezom in svojim zvestim pod-deželami je dobil Leopold III. 1. 1379., ko sta     ložnikom v slovenski Krajini stare pravice in z bratom Albrehtom III. delila avstrijske dežele.      slobošČine, kakor je tudi dve leti pozneje Ljub-„DOM in SVET" 1894, št. 19.                                                                                                                  37
578
Dr. Fr. L.: Vojvoda  Leopold  III.
ljancanom podelil novo dobroto, da so namreč smeli po Koroškem in Štajerskem tržiti z vsa-koršnim blagom, samo s ptujskim vinom ne. Ljubljančani so bili za to pravico prav hvaležni, postavili so precejšno vojsko na noge in pomagali vojvodi v boju na Furlanskem.
Leopoldova vlada je bila v obče dobra, pač pa je bilo treba za vojsko veliko denarja. Zato je prišel marsikak ukaz, da naj se davki natančno plačujejo, kakor še leto pred njegovo. smrtjo. Določil je, da taki ljubljanski meščani, ki ne plačujejo davkov, nimajo pravice do občinskih pašnikov in gozdov, da pa tudi ne smejo tržiti v mestu.
Najvažnejši dogodek v naših krajih je bil pod Leopoldovo vlado ta, da se je Trst stalno združil z Avstrijo. Že 1. 1369. so se bili Trža-čani udali avstrijskim vojvodam v vojski z Benečani, toda 1. 1382. so rado voljno pristopili k Avstriji, kar je bilo Leopoldu seveda jako po volji. Pa je zato tudi Trstu izdatno pomagal na noge. Napravil je prosto luko, odprl trgovini pot čez Kranjsko do Gradca in Dunaja, tako povzdignil občevanje in utrdil zvezo med svojimi deželami.
Da je skrbel za sodstvo, kaže nam tudi njegovo povelje iz 1. 1383., naj si izvolijo ljubljanski meščanje sodnika, ki naj bo odgovoren deželnemu glavarju.
Žal, da si je dal toliko opraviti na severu z nemškimi deželami. Zato ni mogel tako uspešno delovati na jugu, kakor bi bil sicer. In prav zamotane razmere na Nemškem so mu grenile življenje, slobodoljubnost Švicarjev pa je naposled uklonila ta lepi cvet tedanjega viteštva.
Še njegovo truplo se je moralo boriti z usodo in prehajati iz kraja v kraj. Najprej so je pokopali v samostanu v Konigsfeldenu, potem pa v samostanu St. Blasien. Ko so odpravili ta samostan, prenesli so telesne ostanke v Šent-Pavel na Koroškem. Tu počivajo sedaj v domovini. Ko so poslednjiČ popravljali podzemske grobnice, videli so njegovo črepinjo, zasekano z močnimi udarci; poleg kostij pa'leži njegov meč kot priča njegove hrabrosti, zakaj  zlomljen je.
Malokdaj se je dogodilo v zgodovini, da bi imeli obe stranki zares pravico za boj, kakor v vojski Švicarjev z Leopoldom III.  Švicarji so
se namreč večinoma branili; šlo jim je za to, da ohranijo slobodo; Leopold pa se je bojeval za stare pravice, katere so imeli Habsburžani v Švici in ki so bile tedaj v nevarnosti. Miroljuben vladar bi bil vsaj nekoliko prijenjal, a Leopoldu ni dopustil tega njegov značaj. Zmaga Švicarjev je pa pokazala, kolika sila je v ljudstvu, ki ljubi in zna ceniti slobodo.
Potomec Leopoldov, presvetli cesar Franc Jožef L, vlada sedaj državo, v kateri uživamo vsi narodi slobodo. Naj bi vsegdar njegova mogočna roka branila zlasti manjše narode, da bi se mogli iz srca veseliti te slobode in da bi mogli vsestransko v prid si obračati velike dobrote jednakopravnosti.
Tu se nam zdi prilično podati čitateljem ženitovanjsko pismo, v katerem naznanja Barnaba, cesarski namestnik, da je zaročil svojo hčer Virido vojvodi Leopoldu in da ji je obljubil in določil dote sto tisoč florenških zlatov. Listino, ki je v c. kr. dvornem družinskem arhivu na Dunaju, prepisal nam je blagovoljno g. J. Mantuani in ji dodal tudi opazke. (Številke v oklepih naznanjajo vrste v izvirni listini.)
(1) Nos Bernabos vicecomes Mediolani & c, Imperialis vicarius ge- (2) neralis, vniverfis et fin-gulis, quorum intereft uel quomodo- (3) libet fu-turum intererit. Significamus et notum elle volu-(4) mus per prefentes, quia ob pure dilectionis et fincere (5) amicitie affectum, quem ad Illuftres principes, domi- (6) nos Rodulfum quartum, dei grada Archiducem et (7) Albertum et leupoldum fratres, duces Auftrie, StiVie, (8) karinthie et Car-niole, dominos Marchie Sclauice, ac (9) portus Naonis, comites in Abfpurg, Tirolis, feretis et in-(10) hiburg, Marchionis Burgoyuie necnon lant-grafrios (11) Alfacie, feruenti zello gerimus et ha-bemus, Et ut inter (1 2) quos et quorurrt antecei1 fores affiduus araor temporibus (1 3) retractis femper viguit, Iplbs fanguinis laudabile (14) vinculum vniat et coniungat, ut decetero crefente (1 5) fanguinis neceflitate, Amoris fructus incalescat et (16) ar-doris linceri perfeuerentiam et laudabile fufci-(1 7) piat Incrementum,  Carifiimam   filiam   nostram   le-
(18)   gittimam,   dominam   Viridem   difponsandam,
(19)   tradendam  nuptui  et copulandam raatrimoni-
(20)  aliter ac in vxorem et Contoralem legittimam, (2 1) Adhibitis circa premiffa eorum quodlibet ver-borum (22) et gestuum follenitatibus debitis et confuetis,   prae-    (23)   fato   Illuftri   domino   duci
Anton Medved: Pesmi.
579
leupoldo Spopondimus (24) et promisimus et fpon-demus et promittimus tenore (25) prefentium ac per iuramentum ob hoc corporaliter prefti- (26) tum, tactis facrofanctis euangeliis manu noftra ac etiam (27) per prelentes promittimus et confti-tuimus pro dote et no- (28) mine dotis prefate domine viridis, nate noftre, florenorum (29) centum Millia auri ponderis de florentia; ipfosque Centum (30) Millia Florenos nomine quovis afiignare in promptu (31) et numerata pecunia, Confidentes de preclara fraterni- (32) tate Illuftris domini Rodulfi, Archiducis prefati, quia (33) id, quod promisit, per litteras fuas, et id, quod lic conftitu- (34) endis faciet pro fecuritate et conferuatione dotis pre- (35) libate, et prout plene de ipfius dignitate ducali Confidi- (36) raus et alias plenarie coniisi fuimus. Et in teftimonium (37) premilforum Mandavimus has noftras litteras fieri et nostri (38) sigilli appen-lione muniri. datum in Caftro nostro pan- (39) dini, Millefimo trecente(imosexagelimoquarto, Indic-(40) tione tertia, die fabbati vigelimofexto mensis octobris.
Napisi  na  hrbtu :
1, Heiratsbrf von waylan, vmb Frawn viridn. (15. vek.) 2. Herzog leupold gemahel (pristav-ljeno prejšnjemu napisu v 16. veku). 3. Meiland in   26   Otb.   (oba pripiska iz  našega veka).
Pečat:
Okrogla lupina iz rjavega voska; v njeno globino je vtisnjen pečat sam. Grb in napis na grbovih trakovih sta tako oguljena, da se ne dasta več razločiti. Opis okoli grba je še razločen, in slove: BERNABOVIS —VICECOMITIS. Obešen jena svilnati zeleni vrvici na listini. Listina je pisana na lepo bel laški pergament, in je tudi neoskrunjena ohranjena.
Opazke. Listina je prepisana po izvirnikovem pravopisu  v  vsej  nedoslednosti;   isto   tako   v   pre-
Pe
Jl rivri,  privri  mi spet na  dan, O pesem,  sladka tolažnica, In  vzemi breme  od srca, Razjasni temna moja lica!
Brez tebe sem kot list drhteč, Ki strahoma drži se veje, Kadar jesenske pozne dni Vihar čez  drn in strn  prispeje.
pisu niso popravljeni pogreški, pač pa so kratice vselej razrešene, in to v onem pravopisu, katero se v nedosledno pisanem izvirniku večkrat nahaja ; tako n. pr. mesto ae vselej le e. Posebej še pripominjam, če tudi so stvari same po sebi umevne, kako naj  se popravijo.
Vrsta 1. (& c v izvirniku !) — /mperialis m. Tinp . . .
—   V. 2. J v začetku in sredi stoji dosledno v izv. — vel m wel. — V. 5. nluftres m. /lluftres. — V. 6. avc\\\-ducem m. Archiducem. —¦ V. 7. Leupoldum m. /eupol-dum. — V. 8. ATarinthie m. /carinthie. — V. 9. Portus Naonis m. _portus Naonis. (Abfpurg = Habsburg; imena v listinah naj se po pravopisu ne prenarejajo, pač naj se pa pišo z veliko začetnico.) Feretis m. /eretis. — V. 10. Izvir, ima inhiburg = in Hiburg (t. j. Kiiburg). marchiones m. Marchiones. — V. 11. et m. Et. — V. 13. zpsos m. /psos. — V. 14. zmiat m. vniat. — de cetero m. decetero. — crescente m. cre/ente. — V. 14. umoriš m. Umoriš — V. 17. mcrementum m. /ncrementum. — carissimam m. Carissimam. — V. 20. contoralem m. Con-toralem. — V. 22. ^dhibitis m. Adhibitis. — V. 23. zllustri m. /lluftri. — Leupoldo m. /eupoldo. — spopondimus m. .Spopondimus. — evangeliis m. ewangeliis — V. 28. Viridis m. viridis. — V. 2Q. mi/ia m. Millia. — centum m. Centum. — V. 30. mi/ia m. Mil/ia — quoi>is m. quo«is.
—   V. 31. confidimus m. Confidimus. — V. 32. /llustris m. /llu/tris. — archiducis m. Archiducis. — V. 35. confidimus m. Confidimus. — V. 37. mandavimus m. Mandavimus. — V. 38. castro m. Castro — Pandini m.pan-dini. — V. 39. millesimo m. Millesimo in trecentesimo sexagesimo quarto zndictione m. /ndictione. — V. 40. vigesimo sexto m. vigesimosexto.
O Viridi sta še dve listini v c. kr. družbinskem arhivu: 1. 1365. Apr. 26.: Verschreibung vom Erzherzog Rudolf von Oesterreich, mit welcher der-selbe der Gemahlin seines Bruders, Herzogs Leopold, Frau Viridis, fiir das zugebrachte Heirathsgut von 100 m. Goldgulden andere 100 m. Goldgulden im  Fiirstenthume  Krain  zur Wideiiage  versichert.
—   Datum Wien ... — 2. 1365. Dec. 20. No-tariatsurkunde vvie die Sponsalia per verba de prae-senti zwischen dem Herzog zu Oesterreich und der Tochter Bernabovis vicecomitis Mediolani, Viridis, vollzogen worden sind. — Mailand, am 23. Febr. 1365. (Der Act geschah Feb. 23. 1365. notariell aufgenommen  wurde  er  Dec. 20. 1365.
mi.
Odtrgan se drevf naprej, Vihar mu  kaže pot nestalno, Naposled  truden,  poteptan Utone v reko vržen  kalno.
Kot sredi  zelenih planin Pod snegom vzdiha gorsko  sleme, Dokler ne sine solnčni žar, Stopi  mu sneg,  razgoli teme;
37*