Naročnin«
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din palleino 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstva
mesečno 35 Din nedei)»kn Izdala celole.no vJuuo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp. pelli-vrsla mali oglasi po I SO ln 2 D.veCII oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30. ve Uiti po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din g Pn večjem n naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljKo ln dneva po prazniku
UrcantSivo /e v Kopllarievl ulici 41. »IU Ziokoptst se no vračalo, nelranklrana ptama se ne sprejemajo + Uredništva fele/on SI. 20SO. upravnISIva 41. 2328
Političen list sa slovenslci rararod
Uprava /e v&opllarlevl ul.St.ft * Čekovni račun: C/ubl/ana Slev. 10.050 In I0.34S* I so Inseialv, Sara/evo41.7563, Zagreb ! il. 39.011, Praaa In Dana/ SI. 24.707
Ko so vojske centralnih velesil zasedle Srbijo in uničile njeno samostojnost, ni ostalo srbskemu narodu ničesar kakor njegova pravica. Vse, kar je moglo nositi orožje, se je v nepopisnih mukali s strahovitimi izgubami umaknilo na otok Kri. Sovražnik je triumfiral, da je Srbijo izbrisal z zemljevida. Srbski vojniki so izgubili dom, posest, družino, domovina svojo svobodo, srbski narod je dosegel vrhunec svojega trpljenja, kateremu zgodovina ne pozna izlepa enakega. Toda izkazalo se je, da narod, oropan najdražjega, postavljen sam nase, ko nima ničesar več izgubiti, ko je obračunal s poslednjim, doveden na nič. ne propade, ako ohrani svojo pravdo, svojo možatost in moralno silo. In kakor pravi znamenit moderni mislec: le kdor je premagal strah za posest in bojazen pred smrtjo, je v resnici svoboden. Iz te svobode vun lahko potem zbere svoje najboljše sile in iz svojega trpljenja izkuje slavnejšo bodočnost. To je storil srbski narod in se s tem ove-kovečil. S svojimi divizijami, komaj odpočitimi po groznem umiku preko albanskih gora, je zapečatil izid svetovne vojne s prebojem solunske fronte, ki pomeni začetek razpada doslej neodoljive vojne sile Nemčije in njenih zaveznikov.
Pravičnost usode je hotela, da je narod, ki jc bil v svetovni vojni prvi napaden z namenom, da se uniči njegova svoboda, prvi zada! sovražniku smrtonosni udarec. Srbija je bili, ki je vojski velike antante zoper Nemčijo in Avstrijo dala globoko moralno opravičbo v borbi za najvišje vrednote človečanstva: svobodo in samoodločbo vsakega naroda, enakopravnost vseh, varstvo naravnih pravic tudi najmanjšega naroda in njegovega svobodnega razvoja. Ia če so se tekom te orjaške borbe kdaj tudi sred- zaveznikov Srbije po človeški slabosti trata skušali primešati kaki drugi motivi in so senaVjavila medsebojna trenja — napori in trpljenje srbskega naroda je vedno klicalo k velikemu prvotnemu smotru osvoboditve človeštva od brutalne premoči enega, zmagi mednarodne pravice, svetosti pogodb in k solidarni pomoči slabejšemu in zatiranemu, pa k položitvi novih temeljev Evropi: mirnemu sožitja narodov in držav na osnovi naravnega prava ter krščanske morale. Za to je prelil srbski narod toliko svoje krvi, za to je doprinesel skoro sebe za žrtev in potrdil izrek, da ni višjega in večjega ko dati svoje življenje za brate, za domovino, za celo človeštvo. In kolikor je strahotna vojska in medsebojno obračunavanje narodov z ognjem in mečem, vendar nj nič vcličastnejšega kot daritev samega sebe v obrambo svobode celote, če ne ostane nobeno drugo sredstvo. Iz krvavih zarij na Vetreniku, Sokola in na Dobrem polja je vznikla zedinjena svobodna Jugoslavija v novi, pravičneje urejeni Evropi.
Ko se zbirajo v tem trenotka pod vodstvom maršala d' Epereja zastopniki Francije, Anglije, Italije, Belgije, Češkoslovaške, Romunije in Grčije, da skupaj z zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev proslave preboj solunske fronte, nam ni nobena misel bližja in jačja kot ta, da veliko delo, započeto s požrtvovalnim he-roizmom srbskih in jugoslovanskih dobrovolj-skih čet, občudovanja vredno vitaliteto srbskega plemena, njegovo nagonsko hrabrostjo in bojevitostjo, dopolnimo s treznim in preračunanim mirnim delom, s smislom za red in pravo, s samodisciplino in pozitivnim ustvarjanjem za kulturni napredek in gmotno blagostanje naše države in njenih narodov. Tn se moramo drug od drugega učiti, mesto da svoje bogate sile trosimo v notranjih borbah, tu moramo drug drugega v skupnem graditeljskcm naporu dopolnjevati, mesto da sc po spominih preteklosti in ostankih raznih partikularističnih gonov ločujemo; ta moramo pokazati pred svetom, da ogromne žrtve ob našem osvobojenju in zedi-njenju niso bile zastonj in da jc tak6 ustvarjena država najdražja last vsakega izmed nas. Desetletnico zmage ob preboju solanfke fronte slavimo v trenutku, ko je na čelu jugoslovanske vlade naš voditelj, ki je kot predstaviteij Slovencev in Hrvatov v onih zgodovinskih dneh osvobodilno delo dokončal s svobodnim pristankom le-teh k novi državi, ki jc bila naša zgodovinska želja in zahteva. To dejstvo naravnost simboličnega značenja nas navdaja ob tem velikem prazniku s tem večiim ponosom ob zavesti, kakšno važno nalogo je izpolnjeval in nadaljuje ravno naš narod v tvorjenjn in do-grajanju države. Naj bi se vsak in vsi zavedali, kaj nam ona jc in kako moramo postaviti njCn blagor in njen dvig naci vse drugo.
Nj. Vel. kralj je zvečer sprejel predsednika vlado g. dr. Korošca v daljšo nvdicnco.
Belgrad o svečani obleki
r Belgrad, 6. okt. (Tel. »Slov.«) Belgrad nudi danes veličastno sliko. Ves jc okrašen. Povsod vihrajo trobojnice, grbi in cvetje. Po nlieah je živahno vrvenje. Kajti ogromno inase ljudstva so danes že prispele iz vseh dolov našo državo v Belgrad, da prisostvujejo proslavi prebitja solunske fronto, ki predstavlja enega iemed najpomembnejših dogodkov v zgodovini Jugoslovanov in t zgodovini njegove borbe za združitev. — Ves Belgrad dajo veliko sliko moči in veličine naše države in vliva najboljše nade na svetlejšo bodočnost in opominja vsakega na pomen velikega dola, ki ga danes proslavljamo. Zanimivo je, da je danes posebno opažati to, da so odlično zastoopani vsi pročamki kraj«. V teku današnjega dne jo prišlo veliko stotin kmetov iz Hrvatske, Slavonijo in Dalmacije v njihovih živopi-sanili, krasnih narodnih nošah. Hrvatski kmetje so bili prisrčno sprejeti in bratsko pozdravljeni. Prihod hrvatskih kmetov jo najboljši dokaz, da propaganda Pribičeviča in njegovih tovarišev ni imela nobenega uspeha.
Zelo častno je zastopana na proslavi tudi vsa Slovenija. Vse odlične organizacijo so poslalo svoja zastopstva. Zlasti odlično so zastopani Ljubljana, Maribor in Murska Sobota. Poudariti moramo, da so prihiteli številni zastopniki kulturnih organizacij iz obmejnih krajov, kjer so svoječasno Nemci in Madjari naš narod z nasiljem madjarizirali in germa-nizirali. Iz Ljubljane so mod drugim dospeli zastopniki največje slovenske kulturno organizacijo Prosvetno zveze s svojo zastavo in večjo skupino narodnih noš, skupina z Jcžice. Slovenska orlovska zveza, Slovenska orliška zveza sta poslali številno zastopnike z zveznimi zastavami.
Iz Slovenije so med drugim zastopane sledeče organizacije: Iz Maribora: Orli, Prosvetna zveza, Stolno prosvetno društvo, Katoliško pomočniško drnštvo, Katoliško mojstrsko društvo, Ljudski oder, Mladeniška zveza, Dekliška zveza, Slovensko pevsko društvo »Maribcr«. Iz Ljubljane: Jugoslovanska orlovska zveza, Slovenska orlovska zveza z zastavo, Prosvetna zveza z zastavo, Pevska zveza in Pevsko društvo »Ljubljana«, Orliška zveza in skavti. Iz Prek-murja so prišli zastopniki Slovenskega katoliškega akademskega društva »Zavednost, Katoliškega akademskega starešinstva in Organizacij prekmurskih kmečkih fantov.
Vse te delegacije so bile prisrčno pozdravljene in iskano bratsko sprejete od tukajšnjega prebivalstva. V teku današnjega dne so prispele tudi delegacije iz inozemstva, in sicer iz češkoslovaške, Romunije, Anglije, Francije in Grčije. Vse delcgacije so bile navdušeno in prisrčno sprejet od generala Hadžiča in zastopnikov naše generalitetc ter višjih častnikov in tukajšnjih organizacij. Belgrajsko prebivalstvo je živahno pozdravljalo visoke tuje goste.
V teku popoldneva je predsednik vlade g. dr. Korošec vse te organizacije sprejel. Ričnna se, da je doslej prispelo v Belgrad nad 200.000 ljndi iz vseh krajev države. Neprestano prihajajo nove delegacije od vsepovsod. Vozijo jih neprestano posebni vlaki.
6 Zagreb, 6. oktobra. (Tel. »Slov.«) Čeprav je KDK sklenila, da ne bo prisostvovala nobeni proslavi ali paradi, v kateri bodo sodelovali zastopniki današnjega režima, je vendar odšlo dosti pristašev SDS v Belgrad na proslavo. Kakor se je Vaš dopisnik prepričal, so šle razen tega v Belgrad nekatere osebnosti iz Zagreba, ki so posebno čislane v KDK. Ta pojav in v zvezi s tem neupoštevanje socialnega bojkota, katerega so časopisi KDK neprestano napovedovali, je razsrdil šefa KDK Pribičeviča, da je napisal v »Reči« članek, v katerem piše proti proslavi in proti tistim, ki se bodo udeležili te proslave. Posebno ostro udarja po Orjunaših, ki so šli na
to proslavo. Enako udarja tudi po dobrovolj-cih. Pribičevič pravi, da bi v teh časih ne smeli prirejati nobenih narodnih, niti državnih proslav, najmanj pa v Belgradu, ker je vsa država v težavnem položaju, razen tega pa velik del ljudstva žaluje. Izgovori, da prireja to proslavo vojaštvo, ne morejo veljati za pristaše KDK, ker jo prireja režim. Pribičevič napada vlado, da ne samo da nasprotuje dobrovoljcem, marveč jih je prikrajšala še za tiste pravice, ki jim gredo. To pomenja, pravi Pribičevič, da so današnji vlastodržci v Belgradu šli v brezvestnosti do skrajnih mej in da so največji zločinci v našem narodu tisti, ki tako vlado vzdržujejo.
r Belgrad, 6. oktobra. (Tel. »Slov.«) Davi-dovičevo glasilo »Odjek« piše v današnji številki o položaju in pravi, da ni pričakovati nobenih sprememb v političnem življenju. V enem delu javnosti so se sicer zabeležile vesti, da se pričenjajo samo razgovori med Belgradom in Zagrebom, da pa ni ničesar konkretnega. To pa so voditelji KDK odločno demantirali in so celo trdili, da do sporazuma ne more priti, ker se oni ne bodo razgovar-jali z zastopniki vladnih strank in oni vsekakor želijo, da se ustvari tak položaj, v katerem bi bila popolna negotovost in v katerem bi se država vrgla v vrtinec volivne borbe in revizionističnih tekem. Voditelji KDK hočejo narekovati svoje pogoje, kakor da današnje vlade ne bi podpirala ogromna parlamentarna večina in kakor da ta vlada ne bi uživala zaupanja obeh ustavnih činiteljev.
Voditelji KDK v svojih mnogoštevilnih tajavah napovedujejo borbo. Ne povedo pa,
j kaj prav za prav želijo, med ljudstvo pa me-j čejo vsa mogoča rušilna gesla. Ze enkrat se je I potrdilo, da se morajo zavzeti za sporazum s Hrvati stranke in da intervencije s katerekoli strani ni treba pričakovati, posebno če se oziramo na to, da se je že parkrat poskusilo, da se s polno dobro voljo gre na roko tistim zahtevam Hrvatov, ki so upravičene.
Politiki iz vladnih strank so v javnost jasno stopili s svojim stališčem, naglasujoč, kar bi bilo treba storiti za konsolidacijo naših notranjih zadev. Voditelji KDK pa skrivnostno molče in ne prenehajo pljuvati na vse in sipati mržnjo.
Seja voditeljev demokratov. Danes popoldne se je vršila v ministrstvu za javna dela j konferenca demokratskih ministrov in prvakov pod vodstvom Ljube Davidoviča. Prisostvovali so vsi demokratski ministri in drugi voditelji. Govorilo se je o delu v narodni skupščini.

S JU
č Zagreb, 6. oktobra. (Tel »Slov.«) Tipo-grafijino časopisje, ki se bori proti sedanjemu zagrebškemu načelniku, je objavilo, da jc Hrvatski blok pozval po svojem zastopniku Hru-stiču župana Heinzia, da se odpove županski Časti. Tipografijino časopisje že sporeda, da pride na Heinzlovo mesto dr. Srkulj. Nek drug Tipografij in list pa še poroča, da bo verjetno dr. Korošec postavil komisarja. Kakor je zvedel Vaš dopisnik iz krogov Hrvatskega bloka, ki tvori večino v občinskem svetu, so vsi ti glasovi popolnoma izmišljeni. Hrvatski blok sploh ni imel nobene seje in sploh ni od župana zahteval, da bi se odpovedal žu-panovanju. Resnica je samo ta, da so se nekateri federalisti., ki jim je do županskega stolčka, prizadevali, da bi s pomočjo fra-'
cev zatrosili neslogo v delovno večino in postali nositelji položaja.
č Zagreb, 6. okt. (Tel. »Slov.«) Dr. Maček je dal danes izjavo o zunanji politiki in o delu Marinkovičevem ter pravi z ozirom na glasove o balkanskem Locarnu, da je prepričan, da Marinkovič ni sposoben, da bi to izvedel in da je najboljši zastopnik srbskih hegemonistov in se radi tega ne more zavzemati za balkanski Lo-carno. Marinkovič je res pogosto naglašal: Balkan balkanskim narodom, nikoli pa ni pod tem razumel sodelovanja sorodnih in e ropskih narodov, nego je vedno zastopal stališče nekakšnega protektorata. Marinkovič je na prošnjo kongresa DS jasno označil hegemonistrčne tež-nasproti ostalim balkanskim narodom.
Usodni 7. oktober
Navidezno brez povoda je prišel za Avstrijo usodni dan 7. oktobra. Dvoje oboroženih organizacij nastopi danes v Dunajskem Novem mestu. Povsod drugod na svetu bi se bilo zborovanje prepovedalo in le v Avstriji se je dovolilo. Nastano vprašanje, kako je to sploli mogoče in kako politično ozadje ima oborožen pohod socialnega demokratskega Schutzbunda in nacionalnega fašističnega Heimwehra.
Morda je to obojestranska propaganda za priključitev k Nemčiji? Brez dvoma je nekaj na tem; kajti avstrijske čete hočejo podpreti staro trditev, da Avstraja sama za sebe ni zmožna življenja in ni lepšega dokaza kot 90 krvavi spopadi, da se na to nemožnost opozori inozemstvo. Vendar je vprašanje, zakaj se mora prelivati ravno kri. Priključitvena propaganda ni nekaj novega. Voditelji vseh strank so o njej točno informirani in kancler dr. Seipel je imel ravno pred kratkim v Ženevi dovolj prilike, da se je informiral pri odločilnih državnikih Evrope, kako stvar stoji. Namreč: da priključitve zaenkrat še ne bo! Zborovanje v Dunajskem Novem mestu v tem pogledu ne bo imelo večjega pomena kot prejšnje zborovanje vsenemških pevcev na Dunaju. O tem sta si tako Avstrija kot ostali svet popolnoma na jasnem.
Ali naj ta manifestacija služi trditvi, da Avstrija gospodarsko ne more sama sebe vzdržati. Mislimo, da so ravno v tem pogledu prireditelji Avstriji samo škodovali. Na nekem zborovanju avstrijskega gospodarstva je pred kratkim povedal referent, da se je Avstrija gospodarsko dovolj opomogla, da so hranilne vloge presegle predvojno višino in da je treba biti v pogledu na bodočnost optimist. Avstrija torej na vsak način gospodarsko ne hira, da bi ne mogla sama živeti. Prireditelji sami pa so izkazali državi v tem pogledu nadvse slabo uslugo. Če bi bilo namreč avstrijsko prebivalstvo revno, potem bi narekovala že navadna vest, da se ne troši denar, ko se podijo stotisoči na manifestacije, kjer bo šlo iz ljudskih žepov brezdvomno nekaj milijonov.
Ali pa je prireditev izključno odsev notranjepolitičnega avstrijskega življenja? Zdi se, da bo imela ta trditev še največ opore. Malo je držav, kjer bi bili strankarski boji tako srditi, kot so avstrijski. Malo je držav, ki bi bile razdeljene tako točno na dva tabora, kot je Avstrija. Krščanski socialci dr. Seipla in socialisti Seifza, Rennerja in Bauerja se ne bojujejo med seboj v evropskem smislu besede, ampak strankarsko v najbolj poudarjeni obliki. Med njimi je družaben bojkot, med njimi ni pardona. Kritika je neizprosna in včasih naravnost proslaška. Poleg tega sta obe skupini približno enako močni in vsaka stremi za tem, da drži in dobi za naprej državno in deželno oblast v roke. Če pa pride socialnodemokratska stranka na vlado, izvaja svoj program nadvse strogo, saj so ravno avstrijski socialisti med evropskimi socialno-demokratskimi strankami najradikalnejši. Zgled je Dunaj.
Imeti moramo na umu, da je Avstrija premagana država, kjer prav za prav strankarske organizacije več odločujejo kot državna oblast. Vsakokratna vlada je sluga strankarskih organizacij in strankarske organizacije so tisti forum, kjer navadno pade zadnja beseda o politiki. Tako deželne kot državna vlada je napram tem pojavom skoro brez moči. Imeli smo že priliko, opazovati različne stavke strogo političnega značaja, ko se je kar naenkrat ukinil železniški, poštni ali brzojavni promet. Avstrijski človek je namreč nemški in organiziran činitelj, ki išče po vojni le v svojih strankarskih organizacijah zaščito svojih interesov. In te stranka tudi uboga.
Ko se torej danes pomirijo meščanski fašisti s socialnodemokratskimi, vojaško oboroženimi delavci, vidimo v tem boju dvoboj dvojnih političnih skupin, ki se smrtno sovražita, drug drugega izzivata in stremita za posestjo deželne in državne oblasti. Nazaj ni več mogoče. Da bi stvar prešla mirno in brez spopadov, si je težko misliti. Nasprotstva so prevelika in v takih slučajih sproži navaden kamenček lahko cel plaz. Ne gre samo za dogodke, ki se dovršijo danes na licu mesta v Dunajskem Novem mestu, ampak tudi za tiste, ki se bodo odigravali, ko bo ta velikanska množica oboroženih in organiziranih čet odhajala na domove. Natančno ločiti pristaša od pristaša je težko in ob takem navalu kljub disciplini in kljub skrajno izvedeni organizaciji skoraj izključeno.
Mislimo pa tudi, da bo v pogledu vseh po-
sledic in dogodkov, ki bi se eventualno na današnji in jutrišnji dan odigrali v Avstriji, sodba zunanjega sveta splošna in edina v tem, da si je avstrijski človek sam kriv. Kakor drugi narodi, se mora tudi Avstrijec končno vendarle že uživeti v Avstrijo kot je in prenašati po zasluženju posledice svetovno vojne, med katere krivci Dunaj ni bil poslednji.
Poslancem Jugoslovanskega kluba. V torek se vrši v Belgradu ob 10. uri dopoldne seja Jugoslovanskega kluba, na kateri se bo razpravljalo o proračuna in drugih aktualnih
vprašanjih. Vsi poslanei naj brezpogojno prisostvujejo tej seji.	Predsedstvo.
Skupščina sklicana
za 12. oktobra
r Belgrad, 6. oktobra. (Tel. >Slov.<) Predsednik narodne skupščine je bil danes dopoldne sprejet od predsednika vlade g. dr. Korošca. Razgovarjala sta se o sklicanju narodne skupščine. Sporazumno je skupščina sklicana za 12. oktobra ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom: določitev dnevnega reda. Skupščina bo delala do pričetka rednega zasedanja 20. oktobra.
Važna občinska sega
v
Po dolgih mesecih se je vršila seja občinskega Odbora due a. L m. črnijo je vladalo veliko zanimanje, kajti prva ijeja, .sklic«!na sa 2. t. m. je bila nesklepčna, ker ao prišii od opozicije samo huje odborniki. Napetost je rastla, ko je ugleden demokrat že pred sejo pripovedoval, da bo La seja poslednja sedanjega občinskega odbora. Veselje dainokratov pa je bilo prezgodnje, ker je prišlo k seji dovolj odbornikov, ki se zavedajo svoje odgovornosti mebtu in njegovemu razvoju.
Ob pričetku seje se je gosp. župan t toplih besedah spominjal žrtev v Narodni akupšSini in odborniki so počastili spomin Radiča in liasarička.
Z veseljem moramo poročati iz, seje o vaiuiii pridobitvah ia naše lepo mesta Sedanjemu odboru »e je posrečilo pridobiti za Kamnik poleg sedanjin Sest sejmov še šest novih, tako, da se bodo vršili sejmi zdaj vsak drugi torek v nieseou. Občinske eeste bodo sprejele med deželne in že prihodnje leto tlakovane vsled naklonjenosti oblastnega odbora, Meščanske korporacije in cestnega odbora. — Dalje je zdaj dosežen sporazum ta zgradbo ceste Kamnik—Luče. Prizadete občine bodo v ta namen najele posojilo, mesto Kamnik bo prispevalo 12%, oblastni odbor 50%, drugo cestni odbor in občine. Vsled uvidevnosti Meščanske korporacije je zdaj zagotovljena tudi zgTadba ceste v Kamniško Bistrico. — Delavni gosp. župan je že tudi storil potrebne korake, da bo dovoljena letoviščarjem za Kamnik polovična železniška vožnja. Občinska pisarna dobi končno prepotrebni telefon.
Tako se počasi, vendar pa sigurno ustvarjajo zdravi temelji za povzdigo tujskega prometa v Kamniku, ki ima v tem pogledu zasigurano sijajno bodočnost. Zlasti se veliko pričakuje od nove ceste Luče in pa turistovske v Kamniško Bistrico.
Našim demokratom je v obstruiranju dela v občini dobra zaveznica električna luč Med to važno sejo so namreč uganile vse luči. Toda kakor demokrati ne, tako tudi tema ni oplašila odbornikov, ki so sejo nadaljevali pri svečah. Precej zabave je med sejo vzbudila prošnja nekega demokratskega odbornika, da se mu dovoli napeljava štirih vodovodnih pip v hišo. >Izvrstni< odbornik je želel, da mu občinski odbor nekaj dovoli, sam pa ni prišel na sejo! Ostre besede so padale na račun demokratov pri razpravi o premestitvi transformatorja. 2e pri zadnji seji se je načelo to vprašanje, ki bi bilo že tedaj rešeno, ako ne bi bU zastopnik demokratov predlagal, naj se sklepanje o transformatorju preloži, ker so imeli demokratje premalo časo za študij načrta. No pa je preteklo od tiste seje več mesecev, a demokratskih odbornikov ni niti eden prišel v obč. pisarno pogledat načrtov!
Na seji se je obravnavalo tudi za mesto Kamnik prevažno vprašanje nastanitve finančnih uradov. Finančna delegacija in davčno okrajno obla-stvo sta opozorila mestno županstvo ua sedanjo prekemo stanje. Možnost je tu, da bi bili vsi finančni uradi premeščeni v kak drug kraj iz Kamnika. In pri takem velevažnem, zo mesto samo življenjskem vprašanju, skušajo demokrati z gotovimi pomagači iz neke druge stranke onemogočiti delo občinskega odbora, baje radi dogodkov v Narodni skupščini! Opozarjamo vse obrtnike, zlasti pa gostilničarje, naj le kar pridno podpirajo demokrate v njihovem bojkotiranju dela v občinskem odboru in v otroškem nagajanju, ki bi rado onemogočilo delo v občini; med tem bodo pa davčno okrajno oblastvo, davčni urad in finančna kontrola odšli Iz mesta! In če odidejo enkrat ti uradi, ne bo dolgo, ko jim bodo sledili tudi drugi in Kamnik zna res postati dolga vas! Morda pa mislijo demokratje in njihovi pomagači na ta način reSiti stanovanjsko krizo v Kamniku? Saj če odidejo uradi in uradniki iz mesta, potem bo pa res dovolj stanovanj! Pribijemo: kdor zdaj nvirfi delo občinskega odbora, la bo moral nositi tndi vse katastrofalne posledice, ki bod.o zadele mesto s premestitvijo vradovt Naj se milijonskim izgubam pridruži še to?
O projektih, ki poročamo o njih zgoraj iz občinske seje, bomo še pisali, ker so silne važnosti ne samo za Kamnik, ampak za splošni razvoj tujskega prometa in turistike v Sloveniji.
Laični zaksisii o Parizu padalo
r Parit, 6. okt (Tel. »Slor.«) Potem, ko je Briand že leta 1925 odredil, da se samo začasno ukinjeno francosko poslaništvo pri Vatikana zopet zasede, in se je francoska diplomacija od tedaj zelo konsekventno trudila, da se vzpostavijo prijateljski odnošaji z rimsko kurijo, se zdi sedaj, da so se ta prizadevanja konkretizirala v dogovor«, da si Francija proti gotovemu omiljenju svoje cerkvene zakonodaje ponovno zagotovi rimsko podporo svoje politike za mirno penetracijo Afrike in Male Azije. Koncesije, h katerim je bila francoska vlada pripravljena, gredo zelo daleč. Cela vrsta izgnanih duhovnih redov je dobila zopet ofici-jelno pravo za naselitev. Razen tega se vrne katoliški cerkvi del takrat zaplenjenega imetja. Prva teh dveh koncesij pomeni pravzaprav samo zakonito priznanje ilegalnega stanja, ki je obstojalo ie več let. Od vojne dalje se je z zakonom o ločitvi cerkve in države določena prepoved bivanja za duhovne redove v Franciji izvrševala zelo tolerantno. Večina teh redov se je že davno zopet vrnila v Francijo in ustanovila ne samo na deželi, temveč tudi v Parizu samem svoje naselbine, dasi v manjši obliki, kar so oblasti molče trpele. Slično velja tudi o premoženjsko-pravnih koncesijah. Spričo sedanje sestave novega parlamenta si vlada očividno ni upala zahtevati od parlamenta revizijo zakona o ločitvi cerkve od države po redni zakoniti poti, temveč je po ovinku hotela spraviti v finančni zakon določbo, ki v dveh členih zar hteva za vlado pooblastilo, da nameravano reformo izvede upravnim potom.
Ko je po sloviti aferi francoskega Žida in častnika Dreyfusa prevzel vodstvo države Waldeck Rousseau in je izbruhnilo sovraštvo med monarhisti in levico do take napetosti, da je manjkalo le vojskovodje, pa bi bilo prišlo do meščanske vojne, je Waldeck-Rousseau to nasprotje izrabil in udaril po katoličanih, mesto po politikih. Leta 1899. imamo prve izjemne zakone proti katolicizmu, zlasti po tako zvani zborovalni zakon proti redovom. Ko je Waldeek-Rousseau leta 1902. odstopil, mu je sledil Combes, kateremu je Waldeck Rousseau naročil, naj do skrajnosti izvede njegov zborovalni zakon. Emil Combes je bil prvotno osebno konservativen, nato pa postal radikal z omejeno zavezo in prevzel kulturni boj. Zborovalni zakon je bil zanj premalo. Državo je napravil absolutno svetno. Izvedel je
ločitev Cerkve od države, zajel z vojaško silo cerkveno premoženje in ločil najstarejšo hčerko Cerkve od matere. Med njegovimi nasledniki je posebno znan Clemenceau, ki je dal leta 1907. z orožniki odgnati v Parizu ostalega tajnika, papeškega nuncija megr. Montag-nini. Tiger v parlamentu je bil tudi tiger v boju zoper katolicizem, ki se je zdel, da beži kot bežna antilopa iz Francije. Toda življenje je Slo svoja pota. Katolicizem se je razmahnil in zlasti laična francoska inteligenca je delala tako, da katolikom ni bilo treba nad nobeno parcelo njegove vere zardeti. Zlasti po vojni se je razmerje bistveno spremenilo in vpliv Vatikana na eni, pojačenje katoliških glasov na drugi strani so dali francoskemu življenju nov pečat: Cerkev se zopet vrača v dosedaj laično francosko zakonodaja
Mrliški armada je zbrani...
v Dunajsko Novo mesto, 6. okt. (Tel. Slo- , vcnca.) Skoro cela tretjina vsega avstrijskega zveznega vojaštva je danes zbrana v tukajšnji okolici. Pred uradnimi poslopji stojijo straže z nabitimi puškami. Pri glavni pbiti pa so postavljene strojne puške. Na strategično važnih točkah so postavljene havbice na avtomobilih. Vsakdo čuti, da služi to silno osredotočenje vojske samo kot strašilo in vsi začenjajo misliti na to, da se jutri ne bo nič zgodilo. Hiše no mestu so v veliki večini okrašene z rdečimi zastavami, (ločim je rileee-belo-rdefih in črno-rdečo-zlatih zastav zelo nMtlo.
Meščanske rodbine so v velikem številu zapustile svoja stanovanja in zaprle trgovine. Mnogo trgovin je obitih z lesom. Banke so svoj denar in vrednostno papirje prenesle na Dunaj.
»Salzburger Volksblatt« poroča, da so včeraj v pisarni železnifarske strokovne organizacije, kjer se je po navadi sestajal republikanski Schufzbund, zaplenili 72 manliherc z mnnicijo in dve tajni radio oddajni postaji.
Socialnodemokratska stranka je z ozirom na zborovanje gorujcavstrijskih Heimwehrov-
cev, ki se ima vršiti 14. oktobra, sklicala konferenco zaupnikov na 8. t. m., na kateri se hočejo posvetovati o eventuelni istočasni so-eialnodemokratski manifestaciji.
V popoldanskih urah so bile v Dunajskem Novem mesta končane vojaške priprave. Na glavnem trga in vseh cestah, ki vodijo v mesto, so zgrajene žične ovire z ozkimi prehodi. Na glavnem trga so na obeh straneh demarkacij-ske črte postavljene strojne puške. Vojaštvo je nameščeno za vrstami pušk, postavljenimi v piramido. Del moštva ima ročne granate, drugi pa so opremljeni z maskami proti plinu. Z mestne hiše plapolata dve zastavi: rdeče-belo-rdeča in rdeča. Vse trgovine so zaprte in zvečer ni nobenih ljudi več na cesti. Brez legitimacije ne puščajo nikogar skozi zaprte predele. Ob 6 zvečer je prišlo 6000 mož Schutzbunda z dr. Deutschem na čela. Po 8 zvečer so v mestu ugasnili vse luči, dočim je vse pripravljeno, da se mesto v slučaju potrebe takoj razsvetli. Crožništvo in vojaštvo je dobilo od poveljnikov naročila, da postopajo z največjo previdnostjo.
Španija pred revoluciio?
v Hemlaje, 6. okt. (TeL >Slov.<) Primo de Rivera je te dni demantiral vesti, Id so bile baje razširjene samo v inozemstvu, da se je španski kraij Alfonz v San Sebastianu po povratku iz Londona branil podpisati nekatere predložene mu dekrete. Izjava Primo do Rivera konča s čudno izjavo, da je kralj od dneva do dneva bolj udan njegovi vladi. Njegov demanti zastonj poskuša prikriti ponovno nesoglasje med kraljom in diktaturo. Resnica je, da kralj Alfonz več dekretov ni podpisal, s katerimi je hotel diktator odrediti odstavitev več generalov in polkovnikov, in sicer onih, ki so bili udeleženi pri zadnji zaroti. Kralj so je odločno branil odobriti odpustitev teh častnikov, ker ve, da se s tem šleTilo njegovih pristašev v vojski še bolj zniža. Nezadovoljnost v rojaki je dosegla visoko stopnjo. Mnogi že v prihodnjih dneh pričakujejo prevrat. — Splošno razpoloženje informiranih krogov je tako. da je treba misliti na to, da so taki po-skugi mogoči, in sicer zelo resni poskusi.
V črni ©kv?r
Z ozirom na članek pod gornjim naslovom v štev. 227 od 4. oktobra 1928, smo prejeli sledeči popravek: Ni resnično, da bi za mene v staležu slovenskga učiteljstva pri datumu usposobljenostnega in zrelostnega izpita bila natisnjena žalostna ničla, in da sem nastavljen brez izpitov, torej nezakonito, marveč je nasprotno res, da v staležu poleg mojega imena natisnjeni dve ničli značita letnico 1900 in da sem tega leta položil izpit. Nadalje ni resnično, da bi bil jaz šolsko zastavo skril šofsld mladini in to iz zgolj sovraštva do cerkve in cerkvenih prireditev ter obredov, marveč jc nasprotno res, da v smislu veljavnih predpisov šolske zastave nisem dal za obhod mladine itVču šolske edinke. — V Ljubljani, dfle 4 oktobra 1928.
«2i. JSarmekj,-
m
v Rim, 6. okt. (Tel. »Slov.«) Sedaj je tudi italijanska vlada odposlala v London iri Pariz svoj odgovor na francosko-angleški mornariški dogovor o razorožitvi na morju. Vsebino bodo pač objavili šele potem, ko dospe odgovor v London in Pariz. Vsekakor pa italijanska odklonitev ne bo nič manj jasna kakor odgovor iz Washingtona. Iz dosedaj znanega ma-I teriala se izvaja vrsta zaključkov, katere je »Tribuna« tako-le obrazložila: 1. Angleško brodovje in francoska vojska naj bosta najmočnejši vojaški organizaciji na svetu v miru. 2. Angleško | in francosko brodovje sprejmeta enoten instruk-i rijski in razdelilni načrt z značajem medse-• bojnega izpopolnjevanja, da se Francija more ; popolnoma pripraviti napram vzhodu, Anglija ! pa da bi bila zavarovana proti eventuelnemu i nemškemu napadu. 3. Po indiskreciji francoskih listov se je dognalo, da naj Anglija dobi pro . ste roke na Oceanu, dočim postane Francija L&mrica Jkakoetnskeaa moria. — .Obstoja to-
rej naiglobokejše nezaupanje napram temu raz-orožitvenemu načrtu. Dokler je Italija sodelovala, da se ne maščuje Nemčija, jo je hotela Francija vedno ujeti s strahom o priključitvi Avstrije. Danes pa je Italija prepričana, da vse priprave, ki jih vrši Francija z vojaštvom, niso naperjene samo proti Nemčiji. Največje pa je razočaranje v Italiji radi nenadne preokrenitve Anglije, katere dobrohotni podpori se ima zahvaliti Mussolini za svoje dosedanje ne ravno najmanjše in nevažne uspehe.
Kdo je kriv bolgarskega
poraza
v Sofija, 6. okt. (Tel. »Slov..) Pri tukajšnjem sodišču se je včeraj začel proces, ki so ga vložili dediči po umrlem generalu Lukovu proti bivšemu ministru Radoslavovega kabineta Dobripopkovu, ker je le-ta v svoji knjigi »Krivda bolgarske katastrofe« generala Lupova obdolžil izdajstva. Vsled izdajstva Lukova je bila fronta osrednjih držav pri Dobrem polju laz bita in Bolgarska prisiljena skleniti premirje. Bivši ministrski predsednik Malinov je v t;in procesu, kot priča zaslišan, označil, da je glavni vzrok bolgarskega poraza to, da Nemčija ni držala svoje obljube poslati na macedonsko fronto primerna ojačenja. Malinov je izjavil, da je hotel v ostalem pred razpadom bolgarske fronte skleniti poseben mir in da je v tem pogledu tudi že dosegel sporazum z Avstrijo.
Prsne Mskofa? se ie vrnil
v Bukarešt, 6. okt. (Tel. >Slov.<) Nocoj se je vrnil v Bukarešto romunski princ Nikolaj, ki je prišel iz Pariza. Na kolodvoru so ga sprejeli kraljica-vdova Marija, vsa vlada pod vodstvom ministrskega predsednika Bratiana in vodilne vojaške in civilne osebnosti. Pozdrav med kraijico-vdovo in sinom je bil zelo prisrčen. Vdova in princ sta se skupaj odpeljala v avtomobilu v kraljevski grad
MscJfarI sredo tu-cem na roko
v Budimpešta, 6. oktobra (Tel. »Slov.*) Zunanje ministrstvo je sklenilo važne olajšave glede potnih listov. V bodočnosti lahko vsak tujec. ki hoče potovati do Madiaiski, dobi ob-
I enem že vizum za povratek odnosno lahko d> ' bijo vizum za pripotovanje tucli šele po prihodu v Budimpešto. Tudi pristojbine za vizum se bodo znižale. Te olajšave stopijo v veljavo začetkom novembra.
Italija Švici no da zadoščenja v Curih, 6. okt. (Tel. »Slov.«) Odgovor italijanske vlade na švicarsko noto v zadevi Ros-sija in fašistične špionaže je bil tako malo ugoden, da je švicarski zvezni svet sklenil, da ga ne objavi, da ne bi ogrožal nadaljnjih odnošajev z Italijo. List »Suisse«, ki izhaja v Ženevi, doznava na merodajnem mestu, da Italija sicer na svečan načiu zatrjuje, da nikdar noče kalili suverenitete svojih sosedov, posebno pa ne prijateljske Švice, da pa ne da Švici nobenega zadoščenja.
v Leningrad, 6. oktobra. (Tel. >Slov.<)' Lomilec ledu >Krasin< se je včeraj vrnil v Leningrad. Sprejeli so ga z velikimi slav-nostmi. Časnikarji so obisi- ili voditelja ekspedicije Samojloviča, ki je 'i vil, da o usodi Malmgreena ni bilo mogočt dognati ničesar.
Na pobudo fašistovsfeetfa tajnika Paolija so voditelji raznih milanskih organizacij sklenili, da se združijo v ožjo celoto. Zveza vojnih prostovoljcev, zveza legijonarjcv z Reke in Dalmacije, društvo »Adriai:co nostro« in »Coscienza adriatica« so sklenili, da ustanovijo skupen komite za Dalmacijo.
v Pariš, 6. okt. (Tel. Slov.«) »Echo de Pariš« poroča, da so se Češkoslovaška, Poljska ia Jugoslavija pritožile radi reforme v francoskem prometnem letalstvu, ker jih Francija radi zaostalosti pri svojih prometnih zvezali ne mor« upoštevati.
v Praga, 6. okt. (Tel. »Slov.«) »Venkov« poroča, da se je ministrski predsednik Svehla it toliko popravil, da upa, da se bo kmalu lahko lotil političnega dela. Agrarna stranka naglasa, da vztraja pri svojem sklepu, da se prepusti določitev naslednika Švehli samemu.
Guverner Federal Reservo Bank v Netv« yorku Benjamin Strong, ki boleha že več let, je bil včeraj prepeljan v bolnico, kjer ga bodo morali najbrže operiratL Njegovo stanje ja zelo resno.

v Berlin, 6. okt (Tel. »Slov.«) Včeraj sc ja igralo zadnje kolo v šahovskem turnirju. Bogoljubov si je z remisom proti Grunfeldu zagotovil prvo nagrado, Samisch pa je dobil zelo interesantno partijo proti Hellingu. Lisst je v igri z Ahuesom napravil napako, radi katere je takoj izgubil igro. Richter je premagal Steinerja. Nekončana je ostala po peturnem boju partija Kostič—Joner in Holzha'• V >pRoten-stein. Te igre in pa preostala ifa Kostič— Griinfeld so bile danes končane Bogoljubov je dosegel prvo nagrado z 8!4 točkami, drugo nagrado pa je dosegel Samisch z 8 točkami. Vrstni red ostalih igralcev je odvisen od še neod-igranih iger. Največ upanja na tretje mesto ima Griinfeld
Danes popoldne so se odigrale še zadnja tri viseče partije za 3. in 4. mesto, v katerih je Rotenstcin premagal Ilolzhausena, Kostid izgubil nasproti Grunfeldu, dobil pa proti Jo-i nerju. Zato si delita Griinfeld in Kostič 3. in 4. mesto s 6 in pol točkami, Ahues, Joner, Lisst in Richter s 5 in pol točkami pa 5. in 6. mesto. Od ostalih igralcev, ki niso dobili nagrade, so dosegli: Helling 4 in pol, Rotenstein štiri, Steiner 3 in pol in Holzhausen 2 in pol točkL
I Včeraj popoldne se je pripetila na cesti v Krizah na Gorenjskem huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev. Q podrobnostih vse nesreče še nismo dobili poročil. Nesreča se je pripetila pri preizkušanju novega avtomobila, ki si ga je nabavil 85 letni posestnik Ivan Golmajer. Avtomobil so preizkušali popoldne med 4, in 5. uro. Na cesti blizu Križ so je avtomobil prevrnil in vseh osem oseb, ki so sedele na avtomobilu je odletelo na cesto. 20 letni mehanik Mali, ki je avto šofiral, je bil takoj mrtev, Golmajer je dobil hude notranje poškodbe, ostalih šest pa je dobilo le neznatnejše prakse. Golma-jerja so sinoči pripeljali z rešilnim avtom v bolnico. Njegove poškodbo so zelo hude. Avto se je pri nesreči zelo poškodoval in je poleg človeških Žrtev nastala tudi znatna ma-terialna škoda.
Dunsj. Devize: Belgrad 12.485. — Valute« dinar 12.46.
*
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85, fclvno 122, Hipo 7, Alpino 44.05, 'Trbovlje 61.30, Slavouia 056.
Budimpešta. Tendenca medla PSenica- okto«
ber 26.40-26.3«, zaklj. 26.30-26.40, marec 29.04 do 29.-, zaklj. 29.02-20.04, maj 29.76-29.72, zaklj. 29.72-29.74. Rž: oktober 25.48-25.40, zaklj. 25.42 do 25,14, marec 27.84—27.50, zaklj. 27.82 27.84. Koruza: maj 29.60—28.72, zaklj. 20.72—29.74, julij
Niirnbnrg, 6. okl. (Tel. ?Slov.<) Danes nI bilo na trg pripeljanega nič hmelja. Prodanih je bilo 70 bal. po cenah: tržni hmelj 140—160, gorski 200, virteuburški 200, slabši Hallertuu 160. Razpoloženje mirno.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma iasno, yjšja temperatura..
Te dni proslavlja naš narod enega največjih iu v svojih posledicah najvažnejših aktov velike krvave drame, ki je pretresala evropske narode od 1914.—1918. leta: preboj solunske fronte, kar je najprej dovedlo do popolnega poraza centralnih sil na Balkanu, do brezpogojne kapitulacije Bolgarske i v nadaljnjem do razpada avstro-ogrske monarhije, na čije razvalinah so vstale nove nacijo-nalne države.
Zato je prav, če danes na kratko izne-Bemo zgodovino postanka solunske fronte in razvoja borb na tem delu širokega evropskega ibojišča, ki se je v začetku smatral kot ne-važen, v strateškem oziru celo kot nepotreben, pa je koncem vojne postal edeu najod-Jočilnejših.
Različna mnenja
Vpostavljenje solunske fronte 1915. leta predstavlja enega najdolgotrajnejših, najtežavnejših, pa tudi najplodonosnejših problemov, s katerimi so se tedaj imeli baviti politiki in strategi antante. O potrebi osnovania Ite fronte so bila mnenja politikov in vojskovodij raznih držav antante najrazličnejša, da, 'celo najdivergentnejša; na reševanje 'tega (vprašanja so vplivali mnogoštevilni činitelji političnega in vojaškega značaja. V vseh zavezniških vojnah je bilo vedno najtežje doseči, kar je najvažnejše in kar zahteva strateg na prvem mestu, to je: zedinjenje vseh združenih poisk posameznih držav pod eno vrhovno komando, uravnanje vseh naporov in vseh sredstev v eno smer in po eni volji. Ta splošna težava na vseh bojiščih se je v podvojeni meri pojavila na balkanskem bojišču, kjer je bila rivaliteta na Balkanu živečih narodov od pamtiveka najstraslnejša in kjer so se tudi ifcrižale nasprotujoče si tendence evropskih yelesil.
Vodile so se dolge, često brezplodne diskusije okoli lega vprašanja in ustvarjanje te fronte je stalo v začetku pa, tudi skozi vso jdobo 1916—1917 v znaku kompromisa in Oportunizma. Akcije so se vodile neodločno, z nezadostnimi sredstvi do 1918. leta, dokler niso dajali celi akciji krepkejšega impulza Srbski vodilni vojaški krogi.
Vprašanje solunske fronte je bilo vedno y najožji zvezi z dogodki in razvojem situacije na zapadni, t. j. francosko-nemški fronti in letalno se je pojavila alternativa: ali združiti yse mpči, vsa sredstva na zapadni fronti in tam iskati odločilno rešitev, katera bi imela avtomatično posledico tudi rešitev na vseh Ostalih frontah. — ali pa, uvidevši nemogoč-nost, da se doseže odločilna zmaga, preboj na zapadni fronti, poskusiti svojo srečo na nekem idrugem delu evropskega bojišča.
Načrt Lord Georgea
Prvi predlog, da se podvzamejo operacije Velikega stila tudi na tem delu Balkana, je potekel v začetku meseca januarja 1915. leta od Lloyd Georgea, ki pa je svoje mnenje pozneje zopet spremenil v prid dardanelske operacije. Situacija antante v tem času ni bila baš zavidljiva. Lloyd George je bil prepričan, Ida je na zapadni fronti nemogoče doseči večje uspehe ter je bil za to, da se angleška ekspe-dicijska vojska popolnoma izvleče iz zapadne fronte in da se prevaža na Balkan, ki bi postal glavno bojišče in kjer bi se vodile odločilne operacije proti Avstriji. Operacije bi imele svoje izhodišče v Solunu ali pa na dalmatinski obali, eventuelno tudi na obeh krajih. Lloyd George je pričakoval od te akcije kot posledico: da ostane Bolgarija nevtralna, a Romunija in Grčija da bi pristopile k antanti. Tako je mislil sivoriti na Balkanu združeno srbsko-romunsko-grško vojsko v jakosti preko poldrugega milijona borcev. Ta sila bi bila dovolj jaka, da zada avstro-ogrski vojski odločilen udarec.
Paralelno s to akcijo se je tudi zamislila energična ofenziva iz Sirije proti turški vojski, da se odreže od Carigrada.
Ta ideja Lloyd Georgea ni našla simpatičnega odziva v angleški vladi. — Proti tej Ideji so govorili moralni in vojaški pomisleki. Odtegnili angleško vojsko od zapadne fronte ni bilo priporočljivo že z ozirom na zavezniške francoske iu belgijske vojske. A proti akciji na Balkanu so govorile tudi težave čisto vojašlio4ehničnega značaja, radi česar se je ta načrt zaenkrat opustil.
Bolgarski napad
Koncem septembra 1915. leta se ni moglo več dvomiti o namerah Bolgarov. Srbi, ki so po sijajnih zmagah 1914. leta v Cerski bitki ln na Kolubari Avstrijce pregnali preko Save in Drine, so predlagali takojšen napad na Bolgarijo pred izvedbo mobilizacije njene vojske. Antanta ni pristala na ta, iz siraveške-ga vidika popolnoma utemeljen predlog, verujoč še vedno, da se bo mogla ohraniti nevtralnost Bolgarije. Pač pa je antanta pristala na to, da pošljejo na zahtevo kontingent 150 tisoč ljudi v Solun, kar je zahtevala Grčija, s katero se je antanta pogajala v svrho, da jo pripravi do aktivne soudeležbe v vojski, iia-di tega so poslali iz Galipolija v Solun dve diviziji: francosko in angleško, dasi je kralj Konstantin, ki je bil prej na to pristal, delal velike težave.
solunske fronte 191
Dne 7. oktobra je bila Srbija napadena od treh strani: na severu in zapadu od združenih Nemcev in Avstrijcev, na vzhodu, v boku, na najobčutljivejšem mestu od Bolgarov.
Srbska vojska je branila svojo mejo z legendarno hrabrostjo proti četverni premoči in je odstopala korak za korakom. Francoska divizija generala Sarraila, ki se je prva izkrcala v Solunu, je nastopila vzdolž železniške proge proti Skoplju v nameri, da srbski vojski zasigura zvezo z jugom. Sledila ji je angleška divizija.
27. oktobra je Sarrail dospel v Krivolako, kjer je že trčil na sovražnika, ki je bil baš zavzel Skoplje. Srbska vojska je nastopila zdaj svojo Golgoto. Stoječa pred alternativo, ali da sklene mir s sovražnikom ali pa, da zapusti svojo rodno grudo pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, ni oklevata niti Irenotek.
Medtem so zastale tudi operacije na Gali-poliju. Položaj antante je bil težaven, a pomoč srbski vojski je bila nujno potrebna.
V pomoč Srbiji
Francozi so poslali še eno divizijo, ki se je bila borila v Dardanelah. Angleži so bili naprošeni, da naj izpopolnijo vojsko v Solunu na 150.000 mož; dva ruska korpusa v Bes-rabiji sta bila ojačena, da bi se s tem ohra-brila Romunija za vstop v vojno.
Tedaj je bilo torej na solunski fronti vsega skupaj 1 angleška in 2 francoski diviziji. Tretja francoska, divizija je bila na poti. Po dolgih posvetovanjih so Angleži pristali na to, da pošljejo 4 divizije, ki so bile namenjene v Egipt ,na solunsko fronto.
Čez nekaj tednov je bil Gallipoli izpraznjen. General Sarrail je ostal pri Krivolaki do konca novembra, ua kar se je umikal, a 12. decembra je bila vsa solunska vojska zbrana na grškem ozemlju in je začela utrjevati svoje obrambene pozicije v polukrogu okoli Soluna.
Poskus rešitve Srbije torej ni uspel.
Kaj sedaj?
Tedaj je angleški generalštab predlagal popolno izpraznitev Soluna. Pripomniti je treba, da do tedaj one obljubljene 4 angleške divizije še niso bile prispele. Tej nameri so se Francozi energično uprli in Angleži so končno popustili in vendarle poslali omenjene divizije, ki so že bile na poti.
Solun se je imel tudi dalje še braniti. Sovražnik je v tem času razpolagal s 25 do 30 divizijami.
V	decembru 1915. leta se začne nova perijoda zatišja. Sovražnik se je zadovoljil z doseženim uspehom: osvojena je bila Srbija, zveza s Turčijo je bila odprta.
Pozneje, po vojni so se dvignili mnogi glasovi, zakaj da centralne sile takrat niso podaljšale svoje ofenzive in zakaj niso zavezniško vojsko popolnoma iztisnile iz balkanskega polotoka. Izgleda, da Nemci tega namenoma niso storili, želeč, da Bolgare tudi nadalje zaposlijo in vedoc, da bi Bolgari, ki so bili interesirani samo na Balkanu, ne bi bili poslali svojih čet na druge fronte, ki so bile potrebne ojačenja.
V	začetku 1916. leta se je ponovno pojavila zahteva in potreba ojačenja solunske fronte, kar pa ni bilo mogoče izvesti.
Srbska armada obnovljena
Srbska vojska se je bila med tem na Krfu reorganizirala in na novo opremila. Postavila je vsega 6 pehotnih in 1 konjeniško divizijo, ki so jih v poletju prevozili na solunsko fronto. Razpoloženje teh srbskih čet je bilo kljub prestanim mukam odlično.
V	to dobo spadajo tudi borbe okoli V e r d u n a , katerih izhod se je pričakoval z velikim pesimizmom. Nemške čete na Balkanu so bile oslabljene. Tedaj je general Sarrail dobil povelje, da v primernem trenotku preide v ofenzivo.
Prva ofenziva — Kajmakčalan
Antantina vojska na solunski fronti je tedaj štela: 5 angleških, 4 francoske in 6 srbskih divizij, vsega okoli 350.000 mož.
Toda po želji Anglije se je ofenziva odložila do vstopa Romunije v vojno, kar je bilo pričakovati 28. avgusta. Začela se je takrat tudi antantina ofenziva na Sommi in general Sarrail je dobil povelje, da na vsak način prepreči oddvajanje čet centralnih sil iz Ma-cedonije.
Pojav srbske vojske na solunski fronti, one vojske, katera je že davno bila proglašena /.a uničeno, je pri centralnih silah izzval veliko vznemirjenje, posebno pri Bolgarih, ki so se zbali Se nadaljnjega ojačenja solunske fronte. Za to so avgusta začeli jako napadati srbsko vojsko pri Gornjčevi, jugovzhodno od Bitolja. Krvavo so bili odbiti in sredi septembra so srbske čete same prešle v protinapad in v silnem zaletu zavzele K a j m a k č a t a n ter osvojile Bitolj, s čemer so zopet stopile ua svoja tla.
Ko so se romunske trupe umaknile v Moldavijo, je prestala tudi ofenziva zavezniške vojske na solunski fronti, ki je bila -»a ela v glavnem v suho, du se podpro Romuni.
V	začetku decembra tega leta (1916) je general Sarrail dobil povelje, da se v bodoče drzi obrane.
Grške homatije
V	Grčiji sami je bilo prišlo medtem do bistvenih sprememb. Koncem avgusta se je začel revolucijonarni pokret venizelistov da se izženejo Bolgari, kateri so bili že v juliju in avgustu zasedli vzhodno Macedonijo s ka-valskim pristaniščem. Ob tej priliki se je bil že en del kavalske garnizije pridružil antan-tini vojski. 24. septembra je Venizelos na Kreti postavil revolucionarno vlado in v oktobru je centralnim silam objavil vojsko.
Tedaj vidimo v Grčiji dva tabora: germa-nofilski pod kraljem in venizelistični na strani antante.
Kraljevo držanje je postalo končno tako odkrito sovražno, da je antanta posegla po represivnih korakih. Dne 7. decembra je objavila in izvedla blokado grške obale, a 17. decembra je bil izročen grški vladi ultimat, v katerem se je zahtevala takojšnja izpraznitev Tesalije od strani grške rojalistične vojske, ki je tvorila stalno opasnost na boku antantine armade. Šele po drugem ultimatu je Grška ugodila željam antante in prevedla svojo vojsko iz Tesalije v Peloponez.
V	naslednjem letu 1917 je situacija do aprila ostala dokaj stabilna.
V	april in maj spadajo neke napadne akcije zavezniške vojske, ki so ostale brez večjega rezultata in niso bistveno spremenile položaja.
Končno je v Grčiji padel kralj Konstantin in Venizelos je sestavil vlado.
V	juliju in septembru so Angleži vzeli 2 diviziji iz solunske fronte ter jih poslali na zapadno fronto, kjer so vsled odpada Rusije od zaveznikov postale nujno potrebne.
Moč čet'na solunski fronti je bila v tem času približno sledeča:
Francozov 185.000, Angležev 175.000, Srbov 130.000, Italijanov 50.000, Rusov 17.000, venizelistov 23.000.
V	decembru 1917. leta je generala Sarraila zamenjal v poveljstvu general Guil-laumad.
Spomladi 1918. leta so Angleži ponovno zmanjšali svoje čete na tej fronti za 25 odst. radi ojačenja zapadne fronte, kjer so bili sedaj vsi napori osredotočeni na preboj nemške fronte.
Franchet d'Esperey
V	juniju 1918. leta je prevzel poveljstvo francoski general, poznejši maršal Franchet d'Esperey, kateremu je usoda prisodila nalogo, da vodi z veščo roko poslednje operacije na tej fronti, da izvrši preboj sovražnikovih vrst in da pripelje naše zmagoslavne čete do Donave in Save.
Priprave za preboj
Solunska fronta se je raztezala od Ohridskega jezera do Strume, je bila torej dosti široka. Vse priprave za preboj so bile jako obsežne, a izvedene so bile temeljito in precizno. Izbira dela, na katerem bi se moral izvršiti ta napad, ni bila težka, ker je srbska armada, hrepeneča po domovini, zahtevala, da se preboj izvrši na onem delu fronte ki ga je imela ona zasedenega.
Jugoslovanska divizija
Srbska vojska je bila zato ojačena z dvema francoskima divizijama, s težkim topništvom in z aviacijo. Imela je zaseden odsek vzhodno od Črne reke do Moglenice, a v njenem sestavu je bila tudi jugoslovanska divizija, sestavljena od dobrovoljcev Slovencev, Hrvatov in Srbov, kateri so od vseh strani, celo iz daljne Amerike prihiteli pod srbsko zastavo.
Srbska vojska je tedaj bila formirana v dve armadi:
I. armada, ki je obsegala moravsko, drin-sko in donavsko divizijo in II. armada, ki je imela v svojem sestavu šumadijsko, timoško
in jugoslovansko divizijo, a bila je pojačena tudi ■/. dvema francoskima divizijama.
Armadi, katerih fronta je bila zožena na 30 km, sta imeli nalogo: da prebijeta sovražni položaj na delu Soko—Dobrepolje—Veter-nik in naprej nastopata čez Demirkapijo—Ka-vadar—Gradsko na Prilep, da tako razdvojita sovražno vojsko na dva dela in nadaljujeta svoj pohod v smeri proti Velesu—Stipu na Sofijo in Belgrad. Napad bi morale podpirati trupe na levo in desno srbske vojske.
Odločilni veliki dan
Napočil je lep, jesenski dan, začetek borbi, ki je imela prinesti Jugoslovanom izpolnitev njihovih stoletnih sanj, borcem zasluženo nagrado za štiriletne nepopisne muke, slavo, katera je srbsko ime razširila preko celega sveta — napočil je usodepolni 14. september.
Veličastna overtura
Ob osmi uri zjutraj je okoli 600 topov raznih kalibrov odprlo svoja žrela in bljuvalo železo, smrt in uničenje na dobro utrjenega sovražnika. Peklenski ogenj je trajal 14. septembra celi dan in so ga vzdržali z nezmanjšano intenzivnostjo do 15. septembra do pol šeste ure, kadar je pehota II. armade pod poveljstvom vojvode Stepanoviča zapustila svoje jarke in krenila v napad.
Zmaga že prvega dne
Zvečer 16. septembra je padel prvi bolgarski obrambeni položaj v roke II. armade kljub obupnemu odporu. Dve francoski diviziji sta s svojo krvjo manifestirali svojo bratsko ljubezen in neomajno zvestobo do skupne stvari. rl udi I. armada je v noči od 15. do 16 septembra v neodoljivem naletu osvojila bolgarske položaje na njenem delu.
16. septembra sta francoski diviziji odšli in obe srbski armadi sta sami nadaljevali prodiranje.
Popoldne istega dne je jugoslovanska divizija zavzela velevažni K o z j a k in s tem prebila tudi 2. sovražno brambeno linijo.
S tem je bil preboj dovršen, ali borbe so se nadaljevale, ker je sovražnik napel vse sile, da bi še rešil situacijo. Da bi preprečil popolni polom, je vrgel v borbo vse svoje rezerve, branil se je obupno, svest posledic svojega poraza. Toda zalet naših čet se ni dal zaustaviti, kakor se ne da zaustaviti plaz, ki zagrmi v globočino, rušeč z elementarno silo vse, kar se mu postavi v bran.
Nevzdržno naprej!
Naša vojska je preganjala sovražnika brez prestanka, brez miru, samo en cilj imajoč pred očmi: osvobojenje domovine, osvoboje-nje vseh trpečih bratov iz robstva, v katerem so vzdihovali stoletja in stoletja. Sledila je svojemu vrhovnemu poveljniku, našemu vladarju. Gledala je ta vojska samo naprej, ni se ozirala ne na levo, ne na desno, dali držijo ostale zavezniške vojske korak z njo. Porinila se kakor jekleni klin v neprijatelja, ši-reč svoj uspeh s svojim nezadržljivim nastopanjem.
Dne 20. septembra je bil osvobojen Ka-vadar, 21. je bil dosežen Vardar, 23. osvojeni Gradsko in Prilep in tedaj je bila zmaga popolna, sovražnikov položaj na celi dolžini omajan in celokupna sovražna vojska se je v vsej naglici spustila v beg.
Dne 30. septembra je II. armada dosegla bolgarsko mejo, a I. armada je vkorakala v Kumanovo.
2e 26. septembra so Bolgari prosili za premirje in 29. septembra so položili orožje.
V Belgrad!
Odpor ostalih čet centralnih sil, avstrijske in nemške vojske, je bil v nadaljnjih borbah strt in 1. novembra so zmagoslavne čete vkorakale v prestolnico, v Belgrad.
Potem je prišel 1. december — zedinjenje Srbov s Slovenci in Hrvati iu Clio je s krepko roko v evropski zemljevid začrtala meje nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
S. Pavlovič-Radešček:
Kožuh
Rujnc krvlju Tatarina kad Vas vidje Kajmakčalan,
Tud pobedi lavski riknu zahvalnosti sveti ps.vam;
I odjeknu cela zemlja uuivljenjcm kliku slave;
Triglavu se zažariše ognjem nadc sve tri glave;
Neumrla deco slave!
A. Tresič-Pavičič.
Če pogledamo cd Soluna proti severozahodu, opazimo visoko, krivo in nazobčano črto, > Kumovi Slami« slično. temno - rumene barve, ki med Vardarjem, Bitoljem in Solunom polkrožno prebija horizont.
To je velikanski planinski zid, ki loči dolgo Vardarsko delino od solunske ravnine in bitoli-sko Pelagonijo cd kotlin južne Macedonije. Na tem podolgovatem pasu, v nekem pravilnem redu, s skoraj točno odmerjenimi tcpemciiiimi razdaljami, nizajo sc številni ogromni, tuintam zobčasti vozlji, prav kakor stolpi ua obrambnih
zidovih starinskih trdnjav. Njih vrhovi so več-alimanj koničasti in vedno v megli in oblakih. Vsak teh vrhov ima svoje ime in za nas svoj del naše zgodovine: Vetrenik, Kravica, Bilo, Kriva Čuka, Kovilj, Dudonik, Kožuh itd. In še je treba poudariti, da so to imena najvišjih planinskih stolpov enega dela teh gigantskih obrambnih zidov, katerih medprostorje je prepleteno s skalnatim vozlovitim žilovjem, prepolno tar-pijskih sten nad brezni, globinami in razpokami Skoraj na vsakih dvajset štirjaških metrov tega medprostorja ima ta valoviti planinski svet svoje posebno in strašno ime.
Tukaj hočem govoriti samo o Kožuhu, in sicer o tistem njegovem delu, proti kateremu jc stal moj hrabri polk.
Gorski vrh, ki se imenuje Kožuh, ni visok kot Kajmakčalan, ni zobčast kot Vetrenik, ni napet kot Kravica, ni sedlast kot Bilo, ni koničast kot Kovilj, pač pa ie temenjast kot Zljeb, skalnat kot Prokletija, hladen kot Šara, ponsen kot Olimp ter okrogel, sivkist in poln kot mesec.
isest mesecev ga že oglettjetn s tega kraja
/ /
aj je novega
Koledar
Nedelja, 7. oktobra: 19. pobinkoštna. Ro-ženvenska nedelja. Marija Devica, kraljica sv. rožnega venca. Justina, Sergij, Marko.
Ponedeljek, 8. oktobra: Brigita, Simeon. Benedikta.
Zgodovinski dnevi
7.	oktobra: 1871 je Chicago skoro popolnoma pogorel. — 1571 so Benečani v zvezi s papežem in Španci pri Lepantu premagali
'turško brodovje. — 1870 se je Gambetta z balonom odpeljal iz Pariza, ki so ga oblegali Nemci. —, 1S49 je umrl ameriški pisatelj Ed-gar Allan Poe.
8.	oktobra: 1796 je umrla carica Katarina II. — 1S01 je sklenil ruski car Aleksander I. m i p s Francijo. — 1896 se je otvorila Mozirska koča. 1331 se je Dušan proglasil za kralja. — 1912 je Črna gora napovedala Turčiji vojno. — 1502 se ie v Wittenibergu ustanovilo vseučilišče. — 1754 je umrl angleški pisatelj Henry Fielding. — 1803 je umrl italijanski pisatelj Vittorio Alfieri. — 1834 je umrl francoski komponist Fran Adrien Boildieu. — 1889 je umrl naravoslovec Joh. Jak. Tschudi.
Osebne vesti
-K- Podeljena je župnija Kranj g. Matiji Škrbcu, mestnemu župniku v Tržiču.
Duhovniške izpremembe v lavantinski škofiji: g. kaplan Janez Ogulin jc prestavljen iz Loč pri Poljčanah v Loko pri Zidanem mostu; duhovnik Ciril Poderžaj pa pride za kaplana v Loče pri Poljčanah.
Župnijski izpit iz druge polovice so dne 3. in 4. oktobra napravili: Martin Bukovec, kaplan v Št. Vidu pri Stični, Franc Golob, kaplan v Ribnici, Anton Ilostnik, kaplan v Trnovem v Ljubljani, Franc Krasna, župni upravitelj pri Sv. Križu nad Jcsenicami, Andrej Križman, kaplan na Jesenicah, Janko Mevželj, župni upravitelj pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko, Jožef Oven, bcneficiat v Št. Vidu pri Stični, Karel Plot, kaplan v Ribnici, Anton Pogačnik, kaplan v Predosljih, Jožef Poje, kaplan v Leskovcu, Ivan Poljanec, žup. upravitelj v Lučinah, Ivan Sladic, kaplan v Šmart-nem pri Litiji, Karel Sparhakl, kaplan v Vodicah, Alojzij Strah, kaplan v Starem trgu pri Ložu in Anton Torkar, kaplan v Sv. Križu pri Kostanjevici.
Ostale vesti
k Invalidi in artopromet. V dveh člankih o tem predmetu smo v št. 270 od 17. 11. 1927 in št. 278 od 18. 12. 1927 objavili notici, ki sta temeljili na napačnih informacijah. Kakor smo se sedaj prepričali, tvorijo družbo »Štedovna i Privredua Zadruga vojnih invalida« v Zagrebu, Gaieva ul. 37 res le invalidi. Ni torej res, da bi to družbo tvorili »zagrebški židi« in »neki slovenski kapitalist«. Zato tudi odpade očitek, da se »Jutro« poteguje za to židovsko družbo, ki da je hotela delati dobiček na račun slovenskih invalidov
8-12, a»s
LAHKO PORAVNAŠ NAROČNINO, NAROČIŠ INSERAT Al.I MALI OGLAS V INSERATNEM ODDELKU .SLOVENCA' PAV. POLEG UNIONA
in na škodo ljubljanskih izvoščkov«. Vsi ti očitki oziroma konkluzije so se izkazale kot popolnoma neosnovane, marveč se je nasprotno izkazalo, da je imenovana zadruga ne samo po svojih pravilih marveč tudi po svoji dejanski sestavi zgolj invalidska in da zaposluje izključno le invalide. Ker je mestni svet odkazal zaprošene ceste za avtopromet, se zadruga tudi ugodno razvija. V tem smislu naj se naša prvotna informacija popravi, ker nočemo nikomur delati krivice. — Uredništvo.
-fc- Župnim uradom ljubljanske škofije. Po brzojavki, ki jo je prejel gospod veliki župan ljubljanske oblasti od gosp. ministrskega predsednika, naj se desetletnica prebitja solunske fronte praznuje, kakor se praznujejo državni prazniki. 2upnim uradom se zato naroča, naj se v ponedeljek 8. t. m. opravi v župnih cerkvah zahvalna pesem s pripadajočimi molitvami. — Škofijski ordinariat v Ljubljani.
Proslava prebitja solunske fronte na šolah. Vse ljubljanske šole, srednje, meščanske in osnovne, proslave ta dogodek v ponedeljek 8. oktobra s sveto mašo, nakar je dan prost pouka. Med tednom razlože profesorji in učitelji pri zgodovinskem pouku pomen prebitja na solunski fronti. Na šolah po deželi se posebna proslava ne vrši, pač pa se med tednom pri zgodovinskem pouku obrazloži pomen tega dogodka.
k Korošci, Korošice! Dne 14. oktobra ob 10 dopoldne se zberemo vsi v celjskem domu v Celju, da po osmih letih zopet enkrat po koroško »pomarnjamoc. Tisti, katerih naslovi nam niso znani in jim zato nismo mogli poslati program, naj se javijo! Nihče ne sme izostati. Na svidenje! — Pripravljalni odbor v Ljubljani, Ahaoljeva ulica 11.
k Spomenik vojnim žrtvam bodo odkrili v Šmartnem pri Kranju prihodnjo nedeljo, 14. oktobra dopoldne. Načrt za spomenik je napravil prof. Vurnik, izdelal ga je pa g. Vodnik iz Ljubljane. Na pročelju nosi napis »Žrtvam«, na spodnji, gladki strani pa »razsajajo: apokaliptični jezdeci: Vojna, Lakota, Kuga, smrt — v podrobni zasnovi in izdelavi akad. slikarja in kiparja g. F. Kralja in g. I. Kregarja iz Ljubljane.
Birmovanje v ljubljanski škofiji za leto 1928 je končano. Birmanih je bilo: v dekaniji Leskovec 2950, v dekaniji Radovljica 1280, v Ljubljani 1773, v dekaniji Kočevje 1405, v Šmarjeti 160, v Olšeku 2, v Sodražici 268, v dekaniji Litija 1137 birmancev. Skupno 8975 birmancev.
-K- Pobiranje davkov po občinskih organih. Županstva so prejela od davčnih okrajnih oblastev vprašanja, če bi prevzele občine in ob kakšnih pogojih bi prevzele v svojo kom-petenco redno pobiranje državnih davkov in izvrševanje vseh obveznosti, ki so v zvezi s tem, po določbah člena 105. novega zakona o neposrednih davkih. To pobiranje bi se moralo pričeti s 1. januarjem 1929. — Na razna vprašanja, kako naj sc izjavijo županstva, dobe te dni vsa županstva cd županske zveze za ljubljansko oblast v okrožnici navodilo, da naj enotno in soglasno odklonijo pobiranje in izterjavanje davkov, ker je to po ustroju naših občin tehnično sploh nemogoče in neizvedljivo. — Ne le, da občine za izvrševanje teh poslov nimajo osobja, bi tega tudi ne mogla najeti in še manj plačevati. Sicer je pa županska zveza mnenja, da je vsako sodelovanje občin pri pobiranju in izterjavanju državnih davkov v Sloveniji nepotrebno glede na ustroj
davčnih uradov, ki itak ostanejo tudi v prihodnje, — (Op. Novi zakon o neposrednih davkih velja za celo državo, zato se sodelovanje občin ni moglo posebej izločiti za Slovenijo. V bivši Srbiji so pobirale in še pobirajo občine tudi državne davke. V Sloveniji tega sistema ne poznamo in ga tudi uvajati ni mogoče. Sicer pa vemo iz razprav o načrtu novega davčnega zakona, da je dal minister za finance našim poslancem izjavo, po kateri občine v Sloveniji pri pobiranju davkov za državo sploh ne bodo prizadete.)
* Uslužbenski davek. Finančna delegacija opozarja vse službodajavce, ki po določi-lik pravilnika k čl. 99 točka 6 k zakonu o neposrednih davkih plačujejo uslužbenski davek mesečno ali četrtletno, da plačajo ta davek s predpisanim seznamom najkasneje do 15. julija 1928. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je založila dve vrsti teh seznamov. Za večja podjetja do 32 delavcev stane pola Din 1.50, od 100 pol dalje po Din 1. Za manjša podjetja in obrate do 12 uslužbencev pa velja pola Din 1, od 20 pol dalje 70 par. Označite pri naročilih, katere sezname želite! Dalje je založila imenovana knjigarna Tabelo za preračunavanje uslužbenskega davka. Cena je 10 dinarjev. Ta je pregledno, zakonskim predpisom odgovarjajoče sestavljena in obsega natančno izračunan davek tako za dninarje (dnevno plačo), tedensko in mesečno, upoštevajoč že vse dovoljene odbitke za samca in oženjenega z ali brez otrok.
Kuriozne »izpeljave«. Baje je ljubljanska vlada takrat, ko je prepovedala rabo tujih nazivov za krajevna imena v Sloveniji, pozabila na reke, gore itd. in so torej strogo pod to prepoved »padla« samo mesta, trgi in vasi, sploh selišča. Dočim pa n. pr. v Mariboru izhajajoča »Montagspresse« in celo zagrebški »Morgenblatt« te pozabljivosti ne izkoriščata ter se tudi prav nemško občinstvo v tem oziru vede dovolj korektno (čeprav še vedno ne dosega naših uradnih krogov, ki pišejo često res brez potrebe »V Wienu«, beremo v mariborskem dnevniku »Marburgerzeitung« dnevno o kalcom »Sv. Lovrencu am Bachern« (to je namreč naše Pohorje), »Podlehnik in der Kol-los« (Haloze) itd. Da, tudi v tem, da bi za drugimi tuzemskimi nemškimi listi Marburgerica pisala »Ljubljanaermesse« ali Mariborerbe-voelkerung« — ne boš Jaka! Marburg je sedaj sicer Maribor (dasi pravi »kampeljc« napiše rajši »unsere Draustadt«) in Laibach je Ljubljana, toda iz takih lastnih imen izpeljani pridevniki niso dobesedno prepovedani in »Marburgerzeitung« dosledno govori o »Marburger-strasser.«, »Petauergemeinderat« itd. Vemo, da se z »malenkostmi« ne rešuje domovina in da prevelika gorečnost v takih stvareh prav lahko postane smešna. Toda še bolj smešno je gotovo takšno malenkostno slepomišenje.
-fc- Koliko kovanega drobiža morajo odnos-no smejo sprejemati železniške blagajne odn. blagajne državnih uradov? Vse državne blagajne pa tudi poedinci so dolžni sprejemati pri obračunu: po 5 par do 5 Din, po 10 par do 10 Din, po 25 par do 20 Din, po 50 par do 100 Din, po 1 Din do 200 Din in po 2 Din največ do 500 Din. Tako je določeno v zakonu o kovanem drobižu v čl. 5 in 8.
-M- Ali imajo rodbinski člani podoiicirjev in duhovniki pravico do znižane vožnje na železnicah? Prometno ministrstvo je izdalo odlok, štev. 14.293-28 z dne 11. sept. t. 1., v katerem tolmači besedilo člena 66 pravilnika o izdava-
Častiti duhovščini
priporočamo ravnokar došle površnike, hubertus plašče, pelerine iu črne zimske suknje po najnižjih cennh.
FRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ul
«3*, ^taJ^č^e ^adf, zatrti ^
smrt

J&t^s^	S J.
nju brezplačnih, znižanih voznih kart. Člen 66 se glasi: »Pod državnim uslužbencem se v splošnem razume oni, ki je postavljen po zakonu o državnih uslužbencih iz 1. 1923, po »zakonu o žandarmeriji« iz 1. 1922 in po zakonu o organizaciji vojske in mornarice iz 1, 1923 za državnega uslužbenca. Pod uhodvni-kom se razume oni, ki je uradno postavljen za duhovnika po odredbah dotične cerkve.« Vsi ti imajo pravico do znižane vozne cene po navedenem členu.
* Strahovit zločin odkrit pri Bledu. Orož-
ništvo na Bledu je odkrilo, v sredo strahovit zločin, kateremu bo najbrž težko najti primere, da bi se kdaj kaj sličnega izvršilo v Sloveniji. Kolikor je le mogoče slutiti iz že sedaj ugotovljenih znakov zločina in sledi, je bil zločin izvršen pod tako groznimi okolnostmi in na tako bestijalen način, da se človeku ježe lasje. V četrtek, dne 4. oktobra, se je odpravila posebna orožniška patrulja z Bleda po stezi proti jami pod Babjim zobom. Globoko sredi gozda je naletela na kup opaljenega kamenja, iz katerega je molela ožgana cunja iz ženskega blaga. Orožniki so preiskali kup kamenja in na veliko presenečenje našli pod kamenjem več kosti, katere so takoj spoznali za človeške. Poleg kosti so našli kos krila iz modrega ševijota, kos žeuske srajce, par ženskih nogavic iz Crepe de Chine iu žensko zapestnico iz alpaka zlata. Ševijot je bil boljše vrste, kos srajce pa je bil obrobljen s klekljanimi čipkami, kar tvori vse jasen dokaz, da je bilo to nekdaj last elegantne žene. Zapestnica nima ure, odprtina za uro je v obliki kvadrata, čigar obrobki so spleteni v obliki pajka, ki nosi veliko črko »A«. Vse okol-nosti pričajo, da je žensko umoril njen spremljevalec, ko sta bila namenjena v jamo pod Babjim zobom. Morilec je žensko najprej na katerikoli način umoril, nato pa njeno truplo zrezal na kose. Pripravil je veliko grift^do in nato metal na ogenj kose trupla drugega za drugim, tako da od vsega trupla ni ostalo nič drugega kot nekaj ožganih kosti in nekaj ženskih cunj, vse drugo pa je zgorelo. Kdo je morilec in kdo je bila umorjena ženska? Ti dve vprašanji bo treba razvozljati najprej, da se ugotove še motivi in način strahovitega umora. Orožništvo na Bledu se je takoj marljivo vrglo na delo. Obveščene so bile o strahovitem odkri-lju vse bližnje orožniške postaje ter policija v Ljubljani. Dosedaj je gotovo le, da umorjena ni bila domačinka z Bleda, kajti ne na Bledu in ne v okolici ne pogrešajo nobene ženske. Umorjena je morala biti najbrže kaka letoviščarka ali izletnica. Zločin je po svojem značaju zakrit v absolutno temo in morda bo le kak slučaj prinesel malo več luči v njegovo skrivnost.
k Otrok pod kopiti. Neki kočijaž je v Zagrebu v četrtek popoldne prevažal grozdje na nadškofijsko posestvo na Bijenički cesti. Svojega sedemletnega sinčka je poslal naprej z nekaj grozdja. Deček je zavil na Medveščak,
in končno sem se odločil, da se mu popolnoma približam. Toda ne njemu, pač pa obronkom na njegovem levem grbastem zglobu, ki ga sekata reki Belica in Poroja, in ki se naziva Pre-slap (prislonek h Kožuhu).) Želel sem priti tja, ker z meglenske ravnine daje Kožuh s Presla-pom precej mikavno sliko navadnega planinskega sveta s poltemnim, hladnim in lahkim ozračjem. Po valovitem skalovju žuborijo hladne, bistre studenčnice ... Toda kakšno razočaranje, ko sem se začel vzpenjati iz ravnine navkreber! Kožuh in Preslap sta kar izginila očesu v sedmo nebo, tembolj pa so zijali vame gorski obronki s svojimi strašnimi čeljustmi, prepolnimi ostrih, skoraj navpičnih sien nad prepadi, iz katerih se je dvigala neka grobna, temačna hladnost, ki je prinašala seboj tajin-stveno žuborenje vodnih žil kot podmolkli šepet duhov ...
Drhtim od utrujenosti in žeje in prisluškujem desno o dsebe veselemu skakljanju valčkov gorskega potočka, do katerega bi se mogel spusti'i samo po vrvi, da se osvežin z bistro gorsko vodo. Oziram se naokrog, kje bi mogel zastaviti nogo, da se povzpnem še za kakih sto metrov na skalovju. Želel sem namreč priti vsaj do grobov naših junakov, ki so padli na teh stenastih skladih svoje mile domovine, da storim svojo dolžnost napram njim. S skale na skalo, kakor skozi Prokletijo, z plazim ;n grizem v kolena, pa se zopet spuščam, nato pa spet navzgor, dokler nisem preplezal še 300 m. Dalje nisem mogel... Tri ure potovanja sem ;abil. da ser prišel 500 do 600 metrov 'isoko od izhodišča. Koprnel sem, da se čim bolj približam Srbiji, toda .. Sede! sem, prav za prav zgrudil sem se med skale kot slamica vržena
med dračje. S pogledom sem blodil okrog sebe, da ugotovim, kje sem prav za prav.
Solnce je uprav nad Kajmakčalanom. Njegovi žarki obsevajo tudi zahodno stran tega strašnega skalovja, čigar sence polag *na rastejo na vzhod, da zasenčujejo r"Vo Belico v podnožju Kožuha. Desno zija prepad Poroje, iznad katere se dviga Kovilj; za njim Kriva Čuka, še višje Golo Bilo, ki ga lomi (grmenje iz jeklenih zibelk nastajajoče r-obode.
Nad menoj se širi meglenska kotlina s pritlikavim drevjem, med katerim šumljaji številni potočki, ki se izlivajo iz vseh teh trdnjavskih stolpov, nad katerimi visoko pod nebom krožijo orli, ti simpatični simboli svobode naše epske domišljije, ki jih razganja bobnenje <iših topov. In nad menoj? Ne modrina lazurnega planinskega neba, nadahnjenega s čistini gorskim zrakom, pač pa strahoviti grebeni se na gibajo nadme, ki se vrstijo drug nad drugim :n iz katerih štrle ostre skale kot bodice na ježu ali kot zobje v krokodilovih čeljustih. Vsaka teh skal v svojem najvišjem vrhu ima sv' ime Ta 1.1 je »Zelena Čuka«, nad njo, t! ta tam, »Kamenita Čuka«, potem tamle je »Spomenik«, levo od njega je »Zobata«, nato pa »Mali Kožušček« itd. Nad vsemi pa gospodari, kot gr-bast dromedar, zloglasni Preslap, čigar trup se izgublja v reki Belici nad vasje> Zborsko, dočim se glava dviga nad porojskim prepadom napram Kovilju. Tako z vsem svojim telesom za-slanja in krije Kožuhov Dudonik.
Sedim med skalovjem in molčim. Vse je tiho... Celo grmenje topov, prasketanje pušk in strojnih pušk — vse je zanemelo. Tuintam kak martinček liuškne vstran, malo pomežikne proti meni, pa se spet izgubi med kamenjem.
Zagrebel sem se globoko v premišljevanje... Obvzele so me iznenada neke tajne, mračne, mistične misli... Tudi to je končno neki svet, svet zase, neko in nekoga kraljestvo, ki s svojo nepremičnostjo in stalnostjo obstoja in se ohranja. Vsekakor mora vladat: nad tem svetom neka višja duša nevidnega življenja, izven dosega našega plesnivega uma in varljivega očesa. To je svet vekov, ki so izraz modrosti. Ko se ta svet s svojimi močnimi perutmi razmahne nad samim seboj, kakor vihra, vzvalovi zračne plasti, jih dviga in treska okrog sebe, da odnašajo strehe raz tuške hiše, na.r pa na-ženo v podzemeljska bivališča.
Ozrl sem se na naše grobove. Štejem križe nad njimi, čitam napise. Kaj mar r' to '(ar ne kak višji svet, ki je svojo kupo zemeljskega življenja razbil na tem kamenju in vseh' nzlil na uveli storž svoje zasužnjene domovine, da ji obnovi in jo vsposobi za bujnejše živi; '■_> dočim bo to, kar ostane v tem skalovju, ovenčalo večnost te višje duše? Ali ne treperi njih duh, ki tu počivajo, tu nad menoj? In še in še jim prihaja prirastek duš iz vrst onih, ki se bore za domovino. No, tu je g ;b priljubljenega top-ničarja, ki je na Zumbatu nekoč rekel, d- bo sinček njegov spoznal glas očetove- topa, čim ga bo slišal oddaleč. Tam, glej, je grob vojaka, ki je na Krfu, ko jt sprejel puško, ponosno dejal: »Izroči! te bom mojemu sinu kot svoj dar iz vojne!« In še tretji grob tistega dičnega učitelja, narednika, našega krasnega pevca, ki je ob odhodu s Krfa tako gromko zapel tisti iožno žalovanko:
-Tamo daleko. daleko -"> sever, tamo je selo moje ... tamo domovina ..!
In dalje četrti, peti, šesti, -Hmi... Spominjam se, to so moji ožji rojaki. Dokler smo bili a Krfu, sc sc V-T-Mi v morju in ski jno zbirali morske školjke in poižke ter jih spravljali v sveženj, da jih odnesejo svoj':n otrokom — na dem! Glejte jih sedaj, vsi so tu nepremično razvrščeni...
Gledaje v te grobove teii n?."" mučeni-kov, se mi vsiljuje vprašanje: Kaj p, je to človek.
»Hej, Rndoslav, kaj se obotavlja" in zaostajaš? Brž stopi, da pretovorimo teg"1 mezga!« — kriči neki Krivovirčan, vej ' vozar« skega eskadrona, na svojega +ovariša, k! se ji zvijal ped bremenom polne vreče in postajal naslanjaje se ob skale.
Vzdramil sem se iz premišljevanja. Solnce se je za Kajmakčalanom že nag-'lo zaton, tam daleč iznad naše Srbije. S seboj je nosilo v svojih žarkih odtod vso brezmejno udanorf v krvi in vroče poljube srca njenih "ivih in mrtvih sinov. .. Vstal sem. Pobožno sem oo-Ijubil itriže naših muteiiikov in ' enil l< ''ovrat-ku, spuščajoč se po sivem skalovju kot mesc6 nik z visokih stolpov.
Ko sem prispel v dolino, ;cm se obrr'i m pogledal nazaj proti Preslapu. Nanj so pad li meteori v zmajevitih, svetlih črtah iz naših topov, katerih grmenje je dušilo praskehn> pušk in ciktanje mitraljezov. Naš hrabri polk s častnim streljanjem spremlja izmeno bolgarskih čet na teh položajih, čez nekaj časa zopet "se utihne... Hladen vetrič z vrha Hožuha pre-vleče s sivo meglo bojišče, da v njej, kot bro-dolci v morskih ""'ivih, v» izgine ... Pred očmi se mi pojavi Vereščaginova slika »Na Sipki je vse mirno!«.,. Ratni dnevnik.
Na Lfubljaiiskem velesejmu
od 7. do 14. oktobra
Rasestava sadja
Prvovrstna zimska jabolka in hruške Vbod: Lattermannov drevored
kjer je podil konje neki drugi, dosedaj še neznani kočijaž. Pijani kočijaž je zapodil konje v dečka in dasi ga je videl že pod kopiti konj, ni ustavil voza, temveč je šel / njim kar črezenj. Ljudje so težko ranjenega dečka dvignili od tal, nakar je prikitel še njegov oče, ki ga je prepeljal v bolnico. Kočijaž pa, ki je nesrečo zakrivil, je uporabil splošno zmedo in naglo pobegnil. Sedaj ga išče policija.
tAt Proces proti napadalcem na dr. Spaha.
V začetku novembra se bo vršila pred sarajevskim deželnim sodiščem razprava proti tniciatorjem lanskega atentata na ministra dr. Spaha ob priliki shoda na Vratniku. Na razpravo bo poklicanih okrog sto prič.
ir Škrlatinkn r Sarajevu. Epidemija škr-latinke v Sarajevu se neprestano širi. Prejšnji teden so ugotovili 18 novih slučajev bolezni, tako da je število vseh bolnikov naraslo na 80. Bolnica je prenapolnjena in bodo kmalu morali odpreti bolnico za nalezljive bolezni.
šoler spoznal žepna tatova. Na zagrebško policijo je prišel pred nevi neki avtotaksni Šofer, ki je pripovedoval, da je vozil ponoči dva sumljiva človeka, ki sta si med seboj delila tisočake, kar je opazil v zrcalu. Po šoferjevih podatkih so nato detektivi aretirali enega izmed obeh sumljivcev v hotelu Kroflič, dočim je drugi pobegnil. V aretiranem so spoznali znanega žeparja Jovana Majkiča, drugega, nekega Gjura Ajuka pa so kmalu nato izsledili. Ajh je takoj priznal, da je bil on tisti, ki je na kolodvoru ukradel iz žepa nekemu gospodu listnico s 30.000 Din. Oba žeparja sta se drenjala na kolodvoru okrog okradenca in Ajh mu je izmaknil listnico. Okraden gospod je bil Viljem Heptum, ravnatelj tvornice tkanin v Županji. Ukradeni denar so našli pri stanodajalki Ajhove ljubice Jelke Hrvatove Ivki Skazi. Denar je bil skrit pod podom. Tako je šofer prav slučajno prišel na sled veliki žepni tatvini.
-X- Novosadski poštni tat aretiran. Novo-sadski policiji se je v četrtek posrečilo aretirati poštnega tatu Taafeja in njegove tovariše. Policija je izvedela, da sedi v neki predmestni gostilni večja družba in uganj*i na vse pretege pijanske orgije. Detektivi so res našli Taafeja v prijetni družbi znancev in prijaie-ljev. Tfiafe je priznal, da je izvršil poštno tatvino s pomočjo uradnika kurilnice Mihaela Suckmanna, ki je bil tudi aretiran. Izrabila sta ugodno priliko in se splazila v vagon, do katerega je imel Luckmann ponarejen ključ. Vsebino poštne vreče sta izpraznila med vožnjo in nato skočila z drvečega vlaka. Suckmann je dobil za svojo pompč 12.000 Din, Taafe pa je že zapravil 31.000 Din, dočim so našli ostanek 817 000 Din v Taafovem naprsnem žepu, zavit v časopisni papir. Oba najbrže nista še preštela vsega ukradenega denarja. Taafe in njegov pomočnik sta bila izročena sodišču.
>k Blazneža umorila ženo. V Sremski Mitrovici se je odigrala v četrtek strahovita družinska drama. Kovaški mojster Rade Tomič je v napadu blaznosti s pomočjo svojega slaboumnega sina usmrtil s petimi rcvolverskimi
streli svojo ženo, s katero je živel 30 let v najlepSi slogi. 2e mrtvi ženski sta oba nato zadala več sunkov z nožem. Pri zaslišanju je Tomič povedal, da je zato ustrelil svojo ženo, ker se je je hotel znebiti. Nameraval je namreč odpotovati v Ameriko in si dobiti mlajšo ženo. Policija ga je oddala v opazovalnico.
* Velika muzejska tatvina r Gradcu. Te dni se je izvršila v Gradcu velika tatvina starega denarja, slična oni, ki je bila pred meseci izvršena v Pragi. Neznani tatovi so namreč ukradli iz omare »Mtinzkabinette des Joa-neums« 25 starih različnih zlatnikov, izvira-| jočih izza vladanja nemških, oziroma avstrij-! skih cesarjev od leta 1620 pa do 1740. Vrednost zlatnikov je radi njihove starinske vrednosti neprecenljiva. Graška policija je mnenja, da so tatovi pobegnili v Jugoslavijo.
Damske plašče, najmodernejše, od 300 — 900 Din dekliške plašče od 2 do 14 let od 120 — 450 Din športna krila, zimske bluze od . . 70 Din naprej otroške zimske oblekce .... 28 Din naprej nudi v veliki izbiri tvrdka
F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Oglejte si razstavo v izložbi!
kakor tudi odpadanje las odpravlja že po drugi in tretji porabi GAMMA, sredstvo za lase. Pri daljši porabi zrastejo lasje na plešasti glavi. Zdravniško v 600 slučajih uspešno preizkušeno. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijab.
ir Nova založba v Ljubljani, r. z. z o. z., Kongresni trg, priporoča uradom in šolam svojo izbrano zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Kot književna založba izdaja Zbrane spise Ivana Cankarja in F. S. Finžgarja in je oskrbela več klasičnih prevodov. Opozarja na novo urejeno podružnico (prej Giontini) na Mestnem trgu.
•k Zveza bančnih zavodov v Sloveniji opozarja p. t. občinstvo, da bodo blagajne njenih poslovalnic dne 8. oktobra od 8 do 11 dopoldne vsled naredbe gospoda velikega župana ljubljanske oblasti radi desetletnice prebitja solunske fronte zaprte.	9704 tk Koledarji iz Amerike. Kateri rojakov želi imeti velik stenski koledar iz Amerike, naj piše svojim sorodnikom v Ameriki, da mu naročijo Grdinov stenski koledar iz Cleve-landa, Ohio, ki stane 25 centov. Naslov se glasi: A. Grdina et Sons 6019, St. Clair Ave, Cleveland, Ohio, USA.
-M- Par poštenih in pridnih mladeničev, žrtev fašističnega nasilja, prosi za kako stalno delo. Eden ima par gimnazijskih razredov in zadružni tečaj in je po poklicu šofer. Pripravljen je sprejeti vsako delo. Prijazne ponudbe na g. Jak. Sokliča. župnika, Sv. Vid pri Ptuju.
ir Slavni orgelski virtuoz George Tootell
igra na Wurlitz-orglah samo za Homocord plošče. Naprodaj pri Elektrofonski družbi, Aleksandrova cesta 7. Velika izbira gramofonskih plošč vseh vrst.
ir Opozarjamo na oglas Spodnještajerske ljudske posojilnice na zadnji strani današnje številke.
ir Živinorejci! Kazkužujte s Saneolinom! Glej inserat!
■fc Za osvožonjo krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josefc grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josel« voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
-Vočna služba leHarn
Dnevno tn nočno službo imajo: Bahovec na Kongresnem trgu, Uslar na Sv. Petra cesli in Hočevar v Šiški. — V noči na torek: Suš-nik na Marijinem trgu in Kuralt na Gospo-svetski cesti.
O Sv. maša zadušnica za pokojnega dr. Kreka se bo brala ob obletnici smrti v ponedeljek, dne S. oktobra ob sedmih v frančiškanski cerkvi. Vabijo se naše organizacije, znanci in prijatelji pokojnikovi, da se j» udeleže.

0 Otvoritev razstavo »TISK«. Danes se otvori ob pol 11 mednarodna razstava tiska. Ob 11 je dostop splošen. Popoldne od 3 do pol 5 je na razstavnem prostoru promenad-ni koncert godbe dravske divizije. Razstava nudi slikovito sliko razvoja tiska. V paviljonu »F« so razstavljeni inozemski časopisi, v paviljonu »H« vidimo razvoj pisma od Gutten-berga do danes, v paviljonu »G« pa posamezne vrste tiska: offsett, globoki tisk, klišeji, li-tografija, posebno zanimiv je pogled na tisk na pločevino, daljo se nahajajo tu razni vzorci tiskovin, razstava tiska Orlov, Sokolov itd. Razstavo spremlja 60 letnica tiskarskega društva v Sloveniji. Vstopnice so po 5 Din, stalue, ki opravičujejo izvenljubljanske posetnike do polovične vožnje v času od 7. do 21. oktobra,
pa po 15 Din. Tisk je zrcalo kulture — Tisk je velesila — oglejte si ga!
O Rezervni častniki se po naredbi komande Dravske divizije vabijo, da se udeleže svečane proslave desetletnice prebitja solunske fronte, ki se bo pričela v ponedeljek, dne 8. oktobra qb Iričetrt na 10 na vojaškem vež-bališču pred vsemi četami ljubljanske garni-zije. Člani naj se zbero na vežbališču četrt ure preje. Obleka svečana za stroj v suknjah. — Pododbor Ljubljana.
© Razstava sadja na Ljubljanskem velesejmu je otvorjena danes od 12 dalje. Na razstavo je došlo precej sadja, posebno jabolk, uporabnih za shranjevanje preko zime. Jabolka in hruške so vložene v tako zvane ameri-kanske zaboje po 20—25 kg, v katerih vzdr-
Mariborski Sprehod!
VI.
Čudovita zgodba o čudodelnem prstanu. — Konec revmatičnega gorja? — O agentu, ki prodaja skrivnostni prstan za 150 Din. — Maribor, pribežališče revmatikov. — Fizikalno -kemični učinki?
»Oh, ti si moja rešitev«, je ponavljal častitljiv starček in poljubljal pri tem prstan na aesni roki. »Oh, ti si moja rešitev« in pri tem pomembno pogledal mladega prijatelja, ki mu sedi nasproti — v kupeju vlaka, ki drči iz Ptuja proti Mariboru. Sopotniki so se strme spogledali in prisluhnili starčkovemu pripovedovanju; tajiustveno in skoraj šepetaje razlaga mlademu znaucu o čarobni moči ter čudodelni zdravilnosti na videz skromnega in navadnega prstana, .štiri desetletja ga je mučilo prokletstvo revmati,:ma; in je iskal pomoči povsod, kamor so ga napotili dobri prijatelji. In kolik-i denarja je šlo! Palačo bi si lahko postavil sredi Maribora z njim, palačo, ki bi ji zlepa r: bilo para. In tedaj je pred letom dni izvedel od dobrega znanca za skrivnostni prstan, ki ga prodaja v zapuščeni ulici sredi Maribora neki agent. V Maribor se je takoj odpeljal, iskal agenta in ga našel. Nekaj mesecev je minilo in čudo'':lni prstan mu je pregnal revmatizem in vrnil ljubo
zdravje. »Zdaj sem pa zdrav kakor riba v vodi«, je zatrjeval starček s posebnim poudarkom in umolknil. Potem pa je zopet parkrat poljubil svoj prstau. »Tega pa skoraj ne morem verjeti« — se oglaša zvedavo sopotnik, oči-vidno tudi revmatik. »Jaz tudi ne«, se pridružuje chažestua gospodična. »Verjemite ali pa ne — to je vaša stvar; meni pa je prstan rešitelj« odgovarja z ognjem in mladostnim prepričanjem starček, umolkne nato in poljublja prstan. »In kje stanuje dotični agent v Mariboru?« so jeli izpraševati kakor v zboru sopotniki ter obstopili starčka. Povedsl jim je: kako se ulica imenuje sicer ni vedel, toda razloži! jim je vse tako natančno, da so ga razumeli »Pa kaj vsebuje prstan, da ima takšno čarobno moč ter zdravilen učinek proti revmatizmu«? Starček je na vsa ta in slična vprašanja, ki so jih potniki ponavljali z vidno nervoznostjo skomignil z rameni ter nazadnje čisto utihnil.
Med potniki pa jc bil tudi Mariborčan, ki se jc za prstan močno zanimal. In je poizvedoval ter izvedel zanimive reči. V mariborski okolici živi nadučitelj v pokoju. Leta in leta je trpel ter bogovdano prenašal trpke posledice revmatizma. Na morje je hodil, v najrazličnejša zdravilišča in kopališča. Nj bjln pomoči Nazadnje pa je obupal in posledice obupa so bile strašne. Kakor kup mesa je čepel za pečjo — iz dneva dan in ni g: t: jel ganiti. Če je prišel prijatelj, da ga malo potolaži, ni mogel niti
dvigniti c^sniee, da bi krepko stisnil prijateljevo roko v pozdrav. Ziv mrlič. Pa se je zgodilo, da ga je nekega dne opozoril prijatelj na agenta, ki prodaja čudodelni prstan za 150 dinarjev. Zadnje upanje! In si je omislil prstan ter čez leto dni postal zdrav. Pravijo, da de vozi danes po mariborski okolici na — motornem kolesu.
Pri Hcrčah gospodari na čednem posest-vecu dober gospodar, čvrst in zdrav. Pa je bilo nekoč drugače. Ni še leto dni, ko ni mogel z desnico niti ganiti, nesposoben za vsako delo. Roka je kot <-'iromela, pomoči ni bilo. Tudi on je izvedel za skrivnostni prstan; v Maribor je prišel in si ga nabavil za l50 Din. S hvaležnostjo je odrinil tiste peneze in takoj nataknil prstan. Čez par mesecev je roka oživela. Danes maha z desnico s takšno silo, da te podere v trenutku na tla, če se mu preveč približaš.
V isti hiši, kjer stanuje agent s prstani proti revmatizmu, je tudi 45-letni Mariborčan. Koliko denarja ga je stala neusmiljena bolezen' Vsako leto v toplice, zdravilišča itd. Stopil je k sosedu in odnnil tiste denarce. Sedaj pa mu ni treba več v toplice, pravi, in zdrav je, da še nikoli tako.
Rrez števila je takih in sličnih zgodb — vse zanimive in resnične Tako vsaj pripovedujejo.
Daleč naokoli je odjeknil glas o agentu s čudodelnimi prstani. Od vseh strani prihajajo in kupujejo. S prstanom so zadovoljni, agent pa
ne; toži, da nima nikakega dobička. Tega seveda ne more nikdo kontrolirati. Tako postaja Maribor eldorado in zatekališče revmatikov, ki jim je prstan edino upanje in tolažba. Kdo' je, ki bi jim kratil to pravico?
Pa kaj vendar daje prstanu čudodelno moč? boste vprašali. — Tole je izvedel naš Mariborčan: prstan je na zunanji strani pozlačen, na notranji strani pa ima mešano sestavo iz delov bakra, aluminija in platina. Radi dotika teh delov s prstnimi znojnimi žlezami nastane električna struja, ki elektrizira telo. Radi teh trajnih blagodejnih clektrujočih učinkov se izločijo težke posledice revmatizama.
To je izvedel naš Mariborčan; in kaj pravijo naši fiziki in kemiki? Trdijo zopet drugi, da slone zdravilni učinki protirevmatičnega prstana na psiholoških temeljih avtosugestije, ki da je ipak najcenejše zdravilno sredstvo. Kaj bi tistih 150 dinarjev!
Zares tajnostna in čudovita je zg dbn o tem prstanu ...
Mesto šampona uporabljajte
za izmivanje las. Ogromno razliko boste spoznali že po prvi porabi. Dobiva sc povsod.
DAN
8-13, 2-6

POSLUJTE INSB-
BATNI ODDELEK „ S L O V vJ N C A" V PA\ ILJONU POLKU UNIONA -N .. It O C N I N A - I N S K K A T I.
žijc zelo dolgo, morajo biti pa shranjene v postorili, kjer ne zmrzuje. Nikakor naj se pa sad-ia tudi manjših količin ne shranjuje med okni, ker jc ta način shranjevanja najslabši. Če se prenese jabolka pozneje iz toplejših v mrzlej-še prostore, jih je treba čimtpreje porabiti, ker se drugače kaj naglo pokvarijo. Našim gospodinjam ogled razstave, ki traja predvidevno do 14. t. m. najtopleje priporočamo
0 Ljubljančani — zidajo. Stavbno dovoljenje so dobili za zgradbo novih hiš in vil sledeče stranke: A. Medven, A. Sever, prol, A. Lovše, prof. dr. Rožič s soprogo, V. Zoriiian^ M. Dolgan, Iv. Ivane, Iv. Zupan, L. Nabernik, Al. Poznič, I. Miklavc, Al. Urbančič, Fr. Pal-čar, Fr. Kunovar, Iv. Pavlin, Simgajda in 5tu-kelj,, Fr. Balog, dalje Angela Vojska, dr. Jos. Puntar, Janez Mavc, Ferdo Ferenc, ravnatelj Iv. Vole, I. K. Rožanc; vseh skupaj 24 hiš, oziroma vil. Vse te hiše bodo deloma v Trnovem, nekaj na Mirju, nekaj ob Dunajski cesti iu za Bežigradom ter v Šiški. Hiše bodo skoro vse enonadstropne. Zasebna Ljubljana torej res zida z vso energijo in požrtvovalnostjo.
0 Ljubljanski Mozartov rokopis prodan!
Odbor ljubljanskega Filharmoničnega društva je letos prodal dragocen Mozartov rokopis tvrdki Guttuiann ua Duuaju. Bil je lo redek spomenik svoje vrste, ki v naši državi nima para in ki bi na noben način ne smel od nas. Prosimo merodajne kroge, predvsem spomeniški urad in odbor društva, naj se o stvari izjavijo. Na vsak način treba poizkusiti dobiti dragoceni spomenik nazaj. Društvo ima v svojem arhivu še Beethovnove in druge rokopise. Menimo, da se ta stvar ne iiče zgolj odbora, nego da je zadeva vse slovenske kulturne javnosti.
O Parna in vroča zračna kopel v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev bo od 9. oktobra otvorjena in sicer ob torkih in sobotah za moške, ob sredah in peLkih za ženske, vsakokrat od 14 do 18. Na razpolago je ma-er oziroma maserka.
O Chevroletova ekspedicija v Ljubljani. Včeraj dopoldne so radovedni Ljubljančani opazovali po ljubljanskih ulicah, posebno pa pred kavarno "Emono« čudno karavano. Spredaj je bil majhen luksuzen avto, za njim pa dva večja, zaprta limuzina in laliek tovorni avtomobil. Oba zadnja avtomobila sta nosila velike napise, ki so pojasnjevali, ua je to znamenita Chevroletova ekspediciia, ki potuje iz Capetowna do Stoclchodr.ia. Ekspedicija vodi angleški stotnik mr. C. V. H. N. Lacev, z njo pa potujejo še časnikar C. Mahepaee, kinooperater Buli« VVilliams, radiotelegrafist Waillie Wilson in sluga črnec Jimmy-Jack. Ekspedicija ima dvojno ualogo, prvič, da po nalogu angleške vlade preišče ves pot iz Capetowna do Caira, na kateri namerava angleška vlada zgraditi tranaafriško železnico ter da nap ran propagando za Chevroletove avtomobile, izdelke Generais Motors. Ekspedicija ima dosedaj za seboj ze pot iz Capetovvna do LJubljane. Pot jo je vodila skozi divje afriške pragozdove in puščave, kjer so jo najbolj ogrožale divje zveri in ima s seboj prav lep plen kož divjih zverin. Iz Afrike je ekspedicija odpotovala preko Sinajskega polotoka, Palestine, Sirije, Male Azije, Bolgarije. Romunije, Kelgrada. Zagreba do Ljubljane. Od tu se je včeraj odpeljala proti Trstu in Milanu. Pot jo vodi Se v Švico, v Pariz in London, od tam v Belgijo, Berlin >n v Stockholm. Chevroletova ekspedicija je nriSIa v Ljubljano v petek ob t.oI 10 zvečer, CIani eksoe-dieije so pripovedovali, da so bili naravnost veseli, ko so prešli z avtomobili na slovenske ceste Od Zagreba do Ljubljane jih je s tremi avtomobili
spremil tukajšnji zastopnik Chevruleta g. Barešič. Člani ekspedicije so prenočili v hotelu »Union« dopoldne so u ekspedkijo vozili po glavnih ljubljanskih ulicah, popoldne ob 2 pa so odpotovali proti Trstu. Po izjavi članov ekspedicije bo veljala vsa ekspedicija okrog 150.000 dolarjev (8 miMi-nov dinarjev).
© Umrli so v Ljubljani v času od 3. do 6 t. m.: Slavko Bitenc, dijak, 18 let, Gosposvetska cesta 18; v bolnici: Ivana Erbežnik, tovarniška delavka, 45 let, Vevče 47; Marija Vidmar, žena vpok rudniškega paznika, 59 let, Vodovodna c. 261; Anica Smuč, soproga administrativnega poročnika 19 let, Bitolj.
0 Z razglasne deske. Na razglasili deski mestnega magistrata je objavljena sodna dražba hiše st. 2o na Vodnikovi cesti, skupno z vrtom in dvema gozdnima parcelama. Dražba se vrši 9 nov ob 10 dopoldne v sobi št. 18 na sodišču. Cenilna vrednost vseh nepremičnin skupaj znaša 279.777 Din, najmanjša izklicna cena pa 140.000 Din. — Objavljen je sklep občinskega sveta z dne 18. sept. t. 1., da se odstopi posestniku Josipu ženici za Bežigradom št. 6 157 kvadr. metrov mestnega sveta po coni 10 Din za kvadr. meter. Pritožba ie možna v 14 dnah po oglasu.
0 Mestna elektrarna ljubljanska naznanja i svojim konzumeutom, da bo morala danes ustaviti na vrtilni strani električni tok od 7 zjutraj do 14, i ker bo prečistila vse transformatorske postaje. j © Usmiljenim srccm priporočamo ' ubogo 1 družino, v kateri vlada h/osen in glad. Milodare v blagu ali denarju sprejo sna uprava našega lista.
0 Mlad isprijonec. Včeraj smo poročali o tatvini revije »Križa na gori , ki jo jo izvršil šele lo-letni Jože V. Mladega fantiča je policija kaj kmalu prijela in ugotovila, da je dečko že na najboljši poti, da postane tat in vlomilec po poklicu. Jože V. ima za svoja leta izredno razvito naravno inteligenco. Njegov oče je v dobri državni službi in so je za sina sprva zelo brigal, pozneje pa ko se je v drugič oženil, je prepustil dečka, naj raste kot kopriva za plotom. Fant ni hotel biti za Pastirja tam nekje na Orlih in jo je popihal v Ljubljano. Tu je kradel in goljufa! vsevprek, sem in tja pa si je zaslužil kak dinar s poštenim delom Fant ima pred svojo vestjo in pred ljudmi še dokaj oobro opravičilo: ..Glavna skrb mi je bila vsak dan, kje bom nakradel vsaj toliko, da bom imel za zvečer zn prenočišče!« Ovadb radi manjših tatvin in goljufij je mnogo proti njemu in je bil deč»k ze enkrat kaznovan. Zdi se, da ga nova kazen ne bo dosti izboljšala.
O Norca izkoriščali. Valentin I'., doma n°kje na Gorenjskem, je prišel pred dnevi v Ljubljano ki je bila že od nekdaj cilj njegovih želja. V žepu je imel okoli 25.000 Din in ti so ga grezno tiščali ter bi se jih na vsak način rad znebil. Mošu se je namreč v glavi nekoliko zmešalo, v Ljubljani pa je pričel razmetavati z denarjem, kar se je le dalo Naravnost otročje veselje pa je imel voziti se po mestu z avtomobilom ter dajati za ceho velikim družbam. Mož al je čudovito hitro pridobil prijateljev, ki so se mu laskali in ga seveda tudi pošteno izkoriščali. Ali lepega jutra se je mož prebudil bre^ pare v žepu. Odšel je ija, kjer je največ zapravil in naročil kosilo. Po kosilu je kar strmel kako so prej toliko prijazni ljudje postali na mah surovi z njim, kajti mož ni mogel plačati niti 15 dinarjev za kosilo, še je imel veselje vozariti se z avtom. Vsedmel se je torej na avto in -e ves dwt vozaril z njim, ko pa ni imel s čim plačati mu je poprej toliko prijazen šofer odvz. in napolblazni Valentin je taval odslej Ljubljani, dokler ga ni pri nekem incidentu aretiral stražnik. Ali na policiji se je palica obrnila! Policijo ni toliko zanimal Valentin sam in č-iegovi neplačani zapitki, temveč je prav ostro Prijela vpe, ki so zblaznelega Valentina tako izkoriščali. Valentina samega pa bodo oddali najbrže ua opazovalni oddelek.
0 Pranje, svetlolikanje ovratnikov in vse perilo, kemično snaženje oblek: Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
temeljih se je s svojimi gnusnimi poganjki zakoreninilo zlo.
Zato propoved za izobražence in vsakogar, ki ga žeja po nespremenljivih resnicah. Z leee frančiškanske cerkve se bodo oznanjale vsako nedeljo — točno ob četn na 42. Nato pa bo ob pol 12 služba božja. Poje pevski zbor akademske kongregacije. Otvoritveno slavnostno pridigo ima danes prersvišeni škol dr. Ivan Tomaži«.
Pridite vsi, ki čutite, da ste betežni; pridite vsi, ki koprnite po evangeljski resnici in blagovesti.
Venite, adoremus!
□	Proslava 8. oktobra 1928. V proslavo 8. oktobra kot desetletnice preboja solunske fronte se bo ob prisotnosti zastopnikov civilnih, avtonomnih in vojaških oblastev ter uradov vršilo v tukajšnji stolni in mestni cerkvi ob 9 dopoldne zahvalno bogoslužje. — Istega dne ob 10. uri 80 minut priredi vojaška oblast skupno z Udruženjem rezervnih oficirjev in bojevnikov slovesno blagodarenje na malem vojaškem vežbališču pri magdalenskem parku. Po verskih obredih se vrši defilacija mariborske garnizije pred komandantom mesta. Državna poslopja in drugi javni uradi razobesijo ta dan zastave. V vseh državnih uradih počiva delo ves dan., v trgovskih in obrtnih podjetjih pa samo v času proslave.
□	Meščanom! Te dni proslavlja cela drŽava spomin na slavno prebitje solunske fronie, iu so ga pred 10. leti izvršile naše in zavezniške čete in s tem končale stoletno borbo za skupno državo. Splošnemu veselju, ki navdaja ob spominu ua ta dogodek vse državljane se pridružuje tudi mariborsko mestno orebi-vatetvo. Da to veselje tudi na zunaj izrazimo, vabim meščanstvo, da okrasi svoje hiše jutri v nedeljo in pa v ponedeljek z zastavami. -Zupan: dr. Juvan s. r.
,„ . D ,2.	.mariborskega uredništva. Opo-
zaS%da "red'li!': Vatovec v neuredniš^h zadevah dopoluue nc sprejema nobenih strank, ara-' jei-jfim na razpolago edino popoldne.
nia -L m? jer8 V'!?rica Ber,otd> ^ontoristi-njd, stara 18 le;. Pogreb danes ob 15. na mestnem pokopališču v Pobrežju.
peharji so pripeljali na 33 vo en o6 zaklanih svinj, kmetje pa 18 vozov krom-
?01vo6JT?Vneb»Ie' 2 VOZa zelia> 6 voz°v hrušk,
10 vozov jabolk, 8 vozov sena (n 5 vozov slame!
□	Poglavje o živilski liigijeni. Zbero se go-
--I15P nri nifK-arel. !!i	— i. • v , .
,ADRIA' Čevlji
CEff.JE, KAHODNI 0OM
■■mu	nnmn

Vič
hL w d , Uz?° Je 'Judem govoriti o živilski mgijeni. boljša je druga metoda. Ko si je zadnjič enkrat privoščila ta poizkus neka sicer dobra »o-spodinja, je žc bi) z bliskovitim skokom zraven
H*
Msk
mesta Liubljone ir, okolice se zopet dobi v vceh knjigarnah in pri založništvu: A DAN A. dražbo z _<>■ z., Ljubljana. Kotisresni trg 3.
MaciameS pozabi}«
I Poudre Parfum
■« Bcuirtois
CjsiMtansTko gledališče
V3« predstave se vrše v dramskem gledališču.
Nedelja, 7. oktobra ob 15. uri popoldne- POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJ ANS KI. Izven Ob 20. uri zvečer: KROG S KREDO. Izven Ponedeljek. 8. oktobra: Zaprto Torek, 9. oktobra: POHUJŠANJE V DOLINI 6ENT-
FLORJ ANSKI. Red D. Sreda, 10 oktobra: ROMEO IN JULIJA Red D Četrtek. 11. oktobra: KUKULI. Red C. Petek, 12. oktobra: Zaprta
Prireditve in rfništvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plača/l in sicer prvih IS besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Občni zbor Stolne prosvete danes popoldne ob 5. uri v Jugoslov. tiskarni.
»Ljubljana« ima jutri svojo redno pevsko vajo. Vsi točno! — Pevovodja.
Rokodelski dom. V pondeljek dne 8. t. m. je sestanek Kat. društva rokodelskih pomočnikov. Sestanek se vrši v spomin dr. J. Ev. Kreku ob enajsti obletnici njegove kmrti. Prifotak je ob 8 zvečer. — V torek ln četrtek je pevska vaja, v sredo in petek pa tainburaska vaja. Pričetek pevskih in tamburašklh vaj je točno ob 8. Priglasila za pouk v fealkih se sprejemajo še prihodnji teden.
Vse flaniee zve»e uradniških vdov in sirot 3e pozivajo, da se udeleže članskega sestanka, ki bo dne a t. m. ob 16 v Alojzijevišču. — Odbor.
Veselica, združena s trgatvijo grozdja bo da-ik» v umlčljo dne 7. oktobra v velikem saionu pri »Jerneju« na sv. Petra cesti. Mnogovrsten zabaven
Akademska maša
Po popolnejšem življenju so zakoprnele duše krščanske; k duhovnemu 'prerojenju silijo. Kdo bi tajil Veliko daje novodobno življenje, toda tudi veliko jehsljV; male. vse premalo pa daje od razodetih resnic božjih. Kolikokrat! — sredi ceste obnemoreš ali pa se opotečeš, brez duhovnega vodstva. Vrzel ki je včasih tako globoka, da te zaboli — praznina, v nedogled zevajoča od nevednosti in neznanja o vekovitih življenskih resnicah. V
vspored, godba itd. Izborna jedila, domaČe krvave klobase m pijača. Začetek ob šestih zvečer. Ves s Triurni pru,edih,e ie namenjen dobrodelnim
Otvoritvena plesna vaja obeh učiteljišč bo v torek 9. okt. ob 20 v Areni Narodnega doma
oni«^?*™*"^™'8!.™ Homcc vabl 1!a Proslavo 20 letnice v nedeljo dne 14. oktobra ob 3 popoldne
Cerkveni vesinZU
Rožntrenska slovesnost pri sv. Jakobu
Ljub-
ljani. V soboto ob dveh je naznanilo slovesno zvo- I njenje pričetek pobožnosti in porcijunkulskih od- •
rTalru ^,30 96 PriiSe,e 8V'	petih, j
Ub Šestih je bil govor (g. svetnik A. Ažman) h, ! sv. maša pred Najsvetejšim. Sv. mašo tihe do"Vol devetih. Ob desetih govor (g. dr. M. Dokler) in slovesna sv maša. Popoldne ob pol treh govor (g. moeng. V. Steska) in litanije M. B. Zvečer ob I petih govor (g. župnik Barle), rožnivem Va pro- I cesnja, sv. rožni venec litanije M. B. in zahvalna pesem. Cerkev ostane zaradi molitve in odpustkov oHprta do devetih zvečer.
I<rižanska moška kongregacija ima danes popoldne ob 6. uri redni mesečni shod v družbeni cerkvi.
Petdnevno duhovne vaje za duhotnik« Domu od 21. do 27. oktobra. — Vodstvo.
Poi«i;ed ovark fes
lacuhii »o je v čeMek svilen robček, obrobljen s širokimi rumenimi volnenimi rMpkami na poti: Tobačna tovarna, Rimska (»st«, Gregoričeva ln Hilserjeva ulica, Turjaški Irg, Čevlja.-siti --lost Me«tnl trg. Ker jo robček mil spomin, sp „rn«i StMi najditelj, da ga vrne proti nagradi na naslov M. Kunay, Mestni trg 11/11.
so v
malce nerodno pn srcu; pa kaj je hotela, mora'a je kupiti. .., udi pravijo, da je vsaj za nekaj časa to zaleglo. O; priliki drut; prizorcel;.
U Za nižja večerno gimnazijo se sprejemajo prijave v tajništvu Jugoslovanske Strokovne zveze na Aleksandrovi cesti še samo danes in jutri. Če se jih prijavi več, bo mogoče znižati mesečni prispevek na 125, odroma 100 dinarjev.
_ C Kam pojdeš? Danes pa lahko izbiraš. La-Iiko greš k tomboli, ki jo prirede invalidi, in poizkus;--; svojo srečo. Privošči si (udi lahko izpre-hod k Lovrkemu domu, kjer ima krčevinsko ir.obra-zevarno društvo svojo trgatev in sodeluje oiuladin-ska godba, ali jo mahneš proti Smetanovi ulici, kjer ima pevski odsek nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev pri »Dravogradu« tudi svojo trgatev s pestrim sporedom. Podjetnejše Mariborčane boš seveda videi — povsed.
□	S krepko roko. Kakor zuano se je zloglasna kavarna >,Drava« ukinila. Bil je pač že skrajni cas. Začetek je tu. Ob tej priliki pa bi opozorili merodajne činitelje še na druge brloge, da se pred nje postavi' — Cerberus z močnimi zebmi. Položaj je namreč takšen, da bi vsoto vseh teh javnih lokalov, dejanja in nehanja, dirindaja in poiiočiie^a početja v teh lokalih, pa tudi hrušča in trušča ter nepozabnih dramatičnih dogodivščin nred omenjenimi gnezdišči krstili s skupno oznako vetrinščine. S krepko roko in brez vsakršnega o.-ira sem notri!
□	Posledice neprevidne vožnje. Na voglu Klavuiške i;: Kacijanerjeve uiice. Kolesar Ignac Š. pnkolesari iz Meljske ceste v smeri Freundove tovarne, na motorju pa istočasno pribrzi v smeri Pli-narniške ulice trg. pomočnik Henrik F. — na motornem koiesu. Priletela sta skupaj s toliko silo, da sta oba telebnila ua tla. Ignacij š. je dobil rane na čelu, levih sencih ter zgornjih ustnicah in še kolo se je polomilo, ki je notabene last neke transportne družbe. Henrik F. pa je odnesel — zdravo kožo.
& Proslava 10 letnice prebitja solunske fronte. Celjska garnizija proslavi 10 letnico prebitja solunsko fronte v ponedeljek diie 8. oktobra t. 1. ob 9 dopoldne z nastopom na Glaziji, kjer se bo vršila zahvalna služba božja, govor o dogodku samem ter nastop vojaštva. K "proslavi so vljudno vabljeni vsi meščani, posebej še predstavniki patriotskih, mladinskih in kulturnih organizacij Ponedeljek je dalje smatrati za splošni drž. praznik m bo ta dan v vseh javnih uradih počivalo delo & Z* prijatelje riharstva. Hi barsko društvo v Celju bo v ponedeljek, dne 8. oktobra 1928 po-poldne med 2 in 3 v svrho separiranja postrviih mlecaikov m ikernic izpraznilo ribnjak v P. o v niku Prijatelji ribarstva si ob tej priliki lahno ogledajo lep_ napredek postrvjih maternic.
se bo mešč
Ivo Winterhalter iz Maribora o^Esperantu*- m^d"' narodnem nomožnen. jeziku . Vstop prost
^	»"' jc pobegnil. — J5 ie'tn! Tvnn
Vrečko iz Slovenske Bistrice je 4 avjmsta t ? rtop.l v uk pri mizarskem mojstru Avgustu Švlgi v Prešernovi ulici. V noči mod 4. ir. s m^kTJP,;
• , ,	, "O^1 mi)d 4. in 5. oktobrom lo
je fant neznauokam popihal. Preje na si e «r» voli nedovoljeno Salo z imen J svojega m^stra Okol, 21 ure dne 4. okt. je prinesel k mesarske^ mojstru Josipu Gorenjoku ua Kr. Petra ces listek s podpisom svojega mojstra, na katerem le po r en •ejem Din 50.-, za katere prosi fivi,P«r
preje
rpninlr
___j — .......g- Šviga g. Oo-
w$pra, je g. vjorenjak opazil, da podpis
n«	j it v . u'OT'JftK opazil, da podp s
ni pravilen, ,e kljub temu izplačal 50 Din fantu ki jih je gotovo rabil za pot.	'
Večerni gospodinjski kuhinjski tečaj se prično o. novembra t 1. ob 7 zvečer v Društvenem domu na Glincah, c. 17 št 3. Članice, Iti se nameravajo tečaja udeležili, naj -se zglase v nedeljo 14. okt. po 9. sv. maši v Domu. Podrobnosti glede šečaja zvedo natančneje pri vpisovanju. Sprejemajo se predvsem članice odseka Gospodinja, njih hčerke in nato društveno članice.
Danes priredi odsek Gospodinja v Društvenem domu ob pol 8 zvečer (ne ob pol 4. kakor j« bilo zadnjič naznanjeno) Meškovo igro »Mati« s petjem in burko Mutasti muzikant. Cene običajna
Jesenice
Smrtna kesa. Težka izguba je doletela spoštovano lorkarjevo družino, ker ji je v soboto zjutraj umrl nadebudni sin Stanko v mladeniški dobi devetnajst let. Ker je bil pokojni jako nadarjen in marljiv, so ga kljub temu, d3 dandanes tovarniški delavec lc težko izhaja, posebno s številno družino, poslali v Ljubljano na učiteljišče. V drugem letniku pa je nenadoma obolel ter moral domov, »otila se ga je zavratna morilka jetika. Kljub naj-skrbnejši negi pri častitih sestrah v Mengšu in doma pa ni bilo mogoče bolezni ustaviti ter ji je mladi in nadebudui mladenič v soboto zjutraj popolnoma vdan v božjo voljo podlegel. Bil je jako priljubljen pri svojih scžolcih ter profesorjih.
Škrlatinka. Tukajšnjemu učitelju meščanske šole g. Jakobu Gospodariču je v ljubljanski bolnici umrla petletna hčerka Marija na posledicah škrla-linke. Kot smo v »Slovencu« že poročali, se je pred dobrim mesecem pojavil prvi slučaj te zavratne otroške bolezni, nakar je zbolelo še par otrok, ki so bili vsi oddani v Ljubljano. Mislilo se je, da je bolezen že zatria, ko so se pojavili novi slučaji in trenotno je zopet več družin na Savi bi Jesenicah, ki imajo na škrlatinki obolele otroke. Zato bo oblast najbrže obe tukajšnji šoli za dalje časa zaprla.
Zima je pred durmi, zato vsakdo hiti z dolom pri številnih novih stavbah, katere :<o se v letošnjem letu pričele graditi. Nasproti tovarne na desnem bregu Save je nastala kar cela nova kolonija. Iu vse to so samo delavske hišice, katere so delavci tudi večinoma sami zgradili, le najvažnejša zidarska dela so delali zidarji-strokovnjaki. Ni sicer idealen kraj pod Mežakljc, kajti več kot pet mesecev tja soince sploh ne posije Vendar pa je treba vpoštevati to, da drugih stavbišč spomladi sploh ni bilo na razpolago iu pa zelo poceni so. Kitice pa so jako ličue iu okusno izdelane. Drugače pa je na »Pekovem« stavbišču, katerega jfc kupila občina tar "fa oddala inleresenlom Tu se razstro« ljuje, koplje, presipava, gradi cesta, most čez Uko-vo, skratka, iu izgie 'a kot vmravljišču. Na desnem bregu Uknve pa društveni člani hite z dodelavo oeste, ki bo vezala državno cesto in novi društveni svet. Dele ie težavno, ker so saine ogromne sknle na potu, vendar pa gre, odkar je tovarna posodila tračnice, delo hitro izpod rok. Ako bo vreme šo nadalje ugodne, bo gotovo še letos pot dovršena.
rr> ^ •v
I rzic
Otvoritev oderske sezone se vrši v »Našem domu« danes zvečer Nastopijo z izbranimi točkami vsa društva in odseki, katerim je prosvetno društvo sv. Jožefa matica S to prireditvijo bo otvorjena tudi okusno prenovljena dvorana.
Stolp /it). Andreja popravljajo le dni. Dosti dolgo je sial obdan od odrov in brez strehe. »Ju-trov« dopisnik ga je vlačil tudi v javnost. Mi smo molčali. Naš župnijski list je pa vso zadevo v zadnji številki pojasnil, da bodo še nožni rodovi vedeli za zgodovino prenavljanja lega stolpa.
Škrlatinka so je v zadnjem času oglašala od slučaja do slučaja. V začetku je menda par otrok oplazila, r.e da bi bila odkrita. Najbridkejše so jo čutili zavodi Vincencijeve konference, kjer je zbolelo par otrok in so bili z?,to seveda vsi otroci k;m-tumacirani. Zadnji slučaj te nalezljive otroške bolezni je bil odpeljan v četrtek v bolnico in zdaj upamo, da bo strahu konec.
Kostanjevica
Žago s sušilnico in parilnico lesa bo postavil v najkrajšem času tukajšnji lesni trgovec g. Jožef Gliha. Zaga bo 17.50 m dolga in obrat bo gnal parni stroj s 60 PS, katerega bi se zelo dobro tudi uporabilo za elektrifikacijo mesta.
Električno razsvetljavo v lastni hiši in žasri je napravila ga. Marija Vukčevič
Toča. V ponedeljek popoldne se je vsula po naših krajih in goricah huda toča, ki je delno uničila ajdo in tudi po vinogradih napravila občutno sltodo.
Novo mesto
V samostanu šolskih sester de Notre Dam« v iSrnihetu je umrla 3. okt. ob 3 zjutraj s M. Simona Kravanja, nečakinja znanega samostanskega do-brotnika Harvata, živečega v Londonu. Bolehala je na pljučni bolezni skozi 5 let in je sedaj boRuvdano sklenila svoje življenje. Bila jo iz bogate rodbine v Opčmah, pa je ni mikalo svetno bogastvo in veselje. Poiskala si je tihega miru v šmihelskem samostanu. Pogreb se je vršil 5 oktobra ob 8 zjutraj s sv. mašo, katero je služil g prost Cerin ob asistenci večjega šlevila duhovščino. Pogreba se ie udeležilo veliko občinstva in šolska mladina
Vincencijeoa konferenca dela tiho in neopaz-no, a je tekom svojega obsloja dokozala veliko agilnost. Ustanovni občili zbor je imela 28 okt t 1 s svojim delom je začela v začetku meseca maja'
LT n.i6ii'eln^ 'n enske £eje' i7™Si o poČitui-U. dni'. Diuies šteje 1R delavnih članov, rednih podpornih članov pa 308. Obračala je po zornost posebno na uboge družine in zanemarjene mladino. Od pričetka maja do konca septembra te razdelila različnih živil za 3853.75 Din Xi | P« darovala 805 Din, skupno torej 4658.75 Din Podpiran,h jo bi o 34 revnih oseb ozir družin Pri
potretai.0' konferenca	one, ki so Z
Mislite ie sedal
na bližajočo se zimo in kupite si že Bedaj dobro peč. Dobra je ramo taka peč, ki z malo kuriva dolgo •i**' toploto
Te Je samo ZEPHIR-pe«, ki x 10 kg drv greje eno sobo skozi 24 ur.
Brezplačen opis pošlje na zahtevo
Varujmo se slabih imitaciji
ZEPH1R - tovarna peči, Subotica.
Samoprodaja za Ljubljano:
Breznik & Frltsch.
Nevihta, spremljana s točo, ki je divjala pretekli ponedeljek nad novomeško okolico, je napravila ponekod precej škode. Težko je prizadeta zlasti ajda. Ko sta nato nastopila dva lepa dneva, je nočna slana v nižjih legah prizadela ajdo. Vinski pridelek je povečini spravljen. Trška gora v nižjih legah ni dala onega pridelka kakor lani. Isto velja glede drugih vinogradnih holmov v nižjih legah, kjer je spomladi prizadela trto pozeba. Ponekod so pa vinogradi bolje uspeli, kakor lani. _
Kvaliteta vina bo veliko slabša kakor lansko leto, ker ima grozdje vsled meče manj sladkorja.
Ptuj
© II. recitacijski vežer v Ptuju združen s proslavo Tolstojeve stoletnice priredita v četrtek dne 11. oktobra 1928 Kaukler — Podjavoršek v ptujskem Narodnem domu. Cisti dobiček prireditve je namenjen Ljudski knjižnici v Ptuju za nabavo Tostojevili del. Na sporedu: Beseda o Tolstoju (Podjavoršek), Anton Novačau: Oče naš! (Kaukler), Alojzij Remec: Človek, Na Vitovljah, Ubo-štvo (Kaukler), Tone šeliškar: Jazz-band (Podjavoršek), Srečko Kosovel: Cirkus Kludsky, št. 461 in Pesem, št. Y (Podjavoršek), Ivan Cankar: Zaklenjena kamrica (Kaukler), Blumenau: Ave Marija (Kaukler), Mrak tone (Podjavoršek), Albin Podjavoršek: Pesem iz sanj (Kaukler), Tina Uiti (Iz lieračev) (Podjavoršek), Enonogi Touač (Iz Beračev) (Kaukler). Stari Gaber (Podjavoršek), Beg iz Samote (Kaukler). Glasbene točite: A. Dianov: D' apres de milodies orientales, F. Drdla: Ivresse, J. Hubay: Bolero. Izvajata gg. Hasl (vijolina) in ŠUler (klavir). Kaukler ustvari sceno. Vstopnina 6, 4 in 2 Din.
© L»v na polhe, ki ga je priredil ptujski lovski klub v vurberških gozdovih prošlo soboto ob polnoštevilni udeležbi, je sijajno izpadel. V lepi jesenski noči so se polharji izkazali v vseh ozirih. S m en t je samo, da štajerski polh ne gre rad v kranjske pasti, kar je izvedenec g. prof. Friedl iz Ribnice že naprej prerokoval. Z redom belega 'f ?telina je bil dekoriran g Šifer. Polharji so uje! Stekaj lepih komadov divjih in podivjanih mačko\S{ki so že delj časa uničevali divjačino — zlasti peVjad — daleč na okrog. Na lovskem plesu se bo ta plen razstavil.
Renovirana gostilna T. MENCINGER, Sv. Petra cesta 8t. 43, toči novo dalmatinsko vino. Odprto do polnoči. — Nizke cenel — Točna postrežba!
Slovenska Krajina
Pošla v Murski Soboti. V okolišu te pošte se deli pošta le trikrat na teden. Nekatere prizadetih občin imajo po 1000 prebivalcev in tudi dnevniki so po naših občinah že precej razširjeni. Vsaka vas ima svojega župana. Večkrat se zgodi, da dobi županstvo kak poziv prepozno. Pred kratkim je dobil g. Šč. poziv na mariborski oblastni odbor, a poziv je priromal šele tisti dan, ko bi moral biti omenjeni gospod v Mariboru. Pa ni čuda, vsaj je pismo romalo celih pet dni. Enkrat smo že o teh razmerah poročali, pa ni nič pomagalo, zato se bodo sedaj občine obrnile na poštno direkcijo, da zopet uvede pri nas dnevno dostavitev pošte. Upamo, da poštna direkcija prošnje ne bo odbila.
Posredovalnica dela v Murski Soboti, ki jo vzdržuje mariborski oblastni odbor, je poslala v tretjem četrtletju mnogo delavcev na železniško progo pri Kragujevcu. Delavce, ki jih pošilja posredovalnica, sprejema ing. Veličkovič. Delavci so z zaslužkom zadovoljni. Posredovala je tudi mnogo v raznih drugih slučajih, zlasti za obrtnike in poljske delavce.
Predavanja o abstinenci. Tekom meseca septembra je imel g. prof. Al. Pavlič po Slovenski Krajini več predavanj o abstinenci. Predavanje pri nas lepo napreduje. Veseli nas, da razume naše delo tudi mariborski oblastni odbor, ki je nakazal društvu v Murski Soboti razmeroma lepo podporo
Ali je res vse zaman 1? »Novtne« so opozarjale županstvo v Murski Soboti na res neznosen prah. a ni pomagalo nič. Sedaj pišejo zopet o naravnost ogromnem blatu. Potniki, ki prihajajo iz ostale Slovenije v Soboto, se res čudijo, da trpi občina tako blato v Kolodvorski ulici. Sobota, ki se sicer modernizira, vse premalo pazi na svoje ceste, Ze zaradi tujcev naredite nekaj v Kolodvorski ulici. Ni zadosti, če kamen navozite in ga potem kar v kupih pustite.
Koliko me bo pa veljal radio?
To je vprašanje, ki ga slišiš vedno najprej, kadar se razgovarjaš s človekom, ki se želi čim prej uvrstiji med abonente na radio. »Jaz ne utegnem, da bi se sam podrobno bavil z vprašanjem, kako se sestavi radijski aparat, kako se montira, kje ga je treba prijaviti itd. Rad bi dobil človeka, ki bi nu kar kratko in točno povedal, za koliko mi postavi v sobo radijski aparat, in ga še sain prijavi na pošti, tako da jaz ne bom imel drugega dela kakor — plačati, nato si pa natakniti slušalo na ušesa in poslušati, prav kakor n. pr. v gledišču nimam druge skrbi, kot da plačam — potem se pa usedem in poslušam!«
Vsem tem bomo poskusili ustreči v naslednjih vrsticah. Povedali jim bomo. koliko stauejo razne vrste radijskih aparatov, kompletnih s montiranjem in s enim slušalom vred. Pripominjamo še to, da so v teh cenah popolnoma vračunani vsi stroški, celo — stroški za prijavo aparata pri poštni upravi."
A.	Nabavni stroški.
Začnimo z najcenejšim in najpogostejšim aparatom, s tako zvanim detektorjem!
Detektor stane kompleten z enim slušalom in z montiranjem vred od 800 do 500 Din (po kakovosti). Z visoko anteno poslušate nanj v daljavi 30—40 km od Ljubljane ne samo ljubljansko oddajno postajo, ampak tudi nekatere druge (zlasti Dunaj, Budimpešto iu Milan), a samo, kadar Ljubljana ne oddaja, torej začasno v odmorih, in po pol desetih zvečer.
Za deketorjem pridejo po ceni razne vrste enoelektronskih aparatov z visoko anteno, ki stanejo kompletni (z montiranjem in enim slušalom vred) cd 10:x>—1200 Din, kakršna je pač kakovost in tvrdka. Pred detektorjem imajo eno-elektronski aparati zlasti to prednost, da lahko poslušaš ž njimi do deset inozemskih postaj (poleg že omenjenih treh zlasti še Rim, Munchen, Nlirn-berg in Katovice). Poslušati pa moreš kakor pri detektorju le na slušato, ue tudi na zvečnik.
Z dvoelektronskim aparatom, ki stane kompleten z montiranjem in z enim slušalom vred po kakovosti od 1500—1700 Din, poslušaš že lahko do 30 inozemskih postaj, zlasti kadar Ljubljana ne oddaja. Poslušaš lahko tudi na zvočnik, ki te stane še posebej 400—500 Din.
Trielektronskih aparatov je cela vrsta. Začnimo z najcenejšim! Ta je prirejen predvsem za sprejem ljubljanske postaje z zvočnikom in stane z zvočnikom vred 1600 Din. Zelo primeren je n. pr. za društvene dvorane in za gostilne, kjer želijo slišati predvsem domače besedo in domačo glasbo. Kadar Ljubljana ne oddaja, se slišijo z zvočnikom tudi nekatero inozemske postaje.
Tisti trielektronski aparati pa, ki slišimo nanje lahko inozemske postaje brez ozira na to, ali Ljubljana baš oddaja ali ne, stauejo po kakovosti od 2000—4000 Din, zvočnik pa poleg tega po kakovosti od 400—1500 Din. Cim dražji je aparat, tem močneje se sliši in tem bolj je selektiven. (Aparat je selektiven, to se pravi, da lahko poslušaš nanj katerokoli postajo in da te ne motijo sosednje postaje, zlasti tiste, ki so ti blizu.) Pri cenejših trielektronskih aparatih te ob sprejemanju inozemskih postaj (slišiš jih lahko z izvrstnim aparatom do 50 ali 60, da tudi do 100!) rada moli ljubljanska postaja. Dostavljamo še to, da se trielektronski aparat dostikrat sliši tako močno, da lahko posluša tudi večja družba brez zvočnika: položi kar slušalo na mizo, pa bodo vsi slišali.
Štirielektronski aparati stanejo od 4000 do 7000 Din z zvočnikom vred. Njih selektivnost je zelo velika. Navezani niso na visoko anteno, ampak sprejemajo zelo močno tudi že z navadno sobno, boljši pa tudi z okvirno anteno in se radi tega lahko prenašajo iz prostora v prostor.
Imamo seveda tudi še dražjo večelektronske aparate, ki pa za širšo javnost ne pridejo toliko v poštev. Zato dostavljamo samo še to, da veljajo vse navedene cene samo za tiste, ki se ne nameravajo sami nič baviti s sestavo aparata, ampak hočejo kupiti povsem gotov in montiran aparat. Kdor pa zna sestaviti aparat sam, lahko kupi samo potrebščine. Pri tem prihrani kakih 20 odstotkov, morebiti tudi več, kakršen je pač aparat in kolikor pa? hoče naročnik sam delati. Seveda lahko naročnik svoj aparat tudi sam montira, za kar dobi v prodajalni Radijske postaje potrebna navodila.
B.	Obratni stroški.
Koliko pa znašajo obratni stroški?
Za detektorjem pridejo po ceni razne vrste je naročnina 25 Din na mesec, ki se plačuje vnaprej četrtletno. Ta taksa je torej enaka za detektor kakor za mnogoelektronski aparat.
K temu pa pridejo še stroški za vzdrževanje aparata.
V splošnem lahko rečemo: čim dražji je aparat, tem večji so tudi vzdrževalni stroški.
Izjemo dela — detektor. Pri tem nimamo namreč skoro nikakih vzdrževalnih stroškov. Vsako
* Te cene se nanašajo na aparate v prodajalni Radijske postaje, ki pa gotovo niso dusti različne od cen v drugih prodajalnah. Radijska postaja prijavi vsak aparat, ki je pri njej kupljen, sama poštni upravi in plača vse potrebne kolke, tako da nimajo abonenti s tem nikakih potov in stroškov.
Ako naj Vam
vsak dan, nabavite najmodernejši aparat svetovno snane Švedske znamhe
BALTIC RADIO
STOCKHOLM.
Zastopnik za Slovenijo:
Iv. Bonai, Ljubljana,
šeienburgova S.
Telefon 2222.
Nai^elttl
sestavni de!!,
zvočniki, ssušala.
leto ali pa tudi še manjkrat je treba izmenjati knstalček, kar stane kake 3 ali 4 Din. To so vsi stroški, ki jih imaš za vzdrževanje detektorja!
Pri eno- in dveelektronskem aparatu pa moraš imeti eno ali dve elektronki. Za elektronko pa rabiš dvojno baterijo: anodno in žarilno. Baterija traja kakih 0 mesecev. Takrat jo je treba izmenjati, kar te bo stalo vsakokrat kakih 150 Din. Na leto znašajo torej vzdrževalni stroški kakih 300 Din.
Pri aparatu s tremi ali več elektronkami pa moraš imeti še akumulator, ki ga je treba polniti vsakih 4—6 tednov, kar te stane 10 do 20 Din. (Pri Radijski postaji 10 Din.) Na 4 ali 5 mesecev moraš izmenjati tudi anodno baterijo, kar te stane kakih 135 Din. V celoti znašajo torej vzdrževalni stroški 500 do 600 Din na leto.
Kaj si bom torej nabavil?
Na to vprašanje boš sedaj lahko odgovoril na podlagi dosedaj povedanega. Gotovo te mika prav posebno detektor, ki je tako nežno obziren do tebe ob nabavi in potem vse svoje življenje. Nič se ne obrabi, nič se ne postara. Slišiš pa vendar ž njim to, kar te najbolj zanima: našo preljubo Ljubljano. Poznamo ljudi, ki imajo velike aparate, a sedaj poslušajo skoro izključno samo Ljubljano. Tu nas vse zanima. Predavanja so primerna našim potrebam (in mnogo pohval je dobil naš radio baš radi bogatega programa predavanj!), najrajši poslušamo našo slovensko pesem — narodne pesmi nam nikdar ni dovolj, kaj šele preveč! Naši abonenti so sedaj podobni mamici, ki ima lastnega otroka ljubljenčka, pa se vsaj nekaj časa ne meni za ves svet. Seveda če hočeš rabiti zvečnik, moraš kupiti aparat z najmanj dvema elektronkama.
Torej sedaj se pa odloči, kajti 28. oktober se bliža z jadrnimi koraki in hudo ti bo, če na veliki praznik slovesne otvoritve naše postaje še ne boš mogel biti z vsem našim narodom — eno!
Malbite	~ ~~
Tunfgsr^m
barium-elektronke
Programi Radio-Cfublfana
Nedelja, 7. okt.: 10: Prenos cerkvene glasbe z ljubljanske stolnice. — 15: Prenos promenadnega koncerta godbe Drav. div. iz tiskovne razstave (v s lučaju lepega vremena). — 16.30- Predavanje o pomenu prebitja solunske fronte ob 10 letnici. — 17: Recitacije in pravljice, — 20: Pevski večer g. Janka, člana kr. opere. Prof. Janko Ravnik igra svoje kompozicije. — 21.30: Poročila.
Ponedeljek, 8. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Francoščina, poučuje dr. Stane Leben. — 18.30: Nevarnost za zdravje šolske mladine, predava dr. Ivo Pire, v. d. ravnatelj Hi)?, zavoda. — 20: Spomin na dr Kreka ob priliki obletnice njegove smrti, recitacija. — 20.30: Koncert vojaške godbe drav. div. obl. Vmes poje g. Gostič. Spored: 1. Somer: »Vilo Velebita« — koračnica. 2. Floto v: Uvertura k operi »Aleksander Stradella<r. 3. Pokorny: s Iz Beograda i okolice« — srbske pesmi. 4. Thomas: Fantazija iz opere »Mignon«. 5. Abt: a) Z Bogom, modre oči! b) Ne morem te pozabiti. (Pesmi.) 6. Verdi: Bolero iz opere »Giovanna de Guzman«. 7. Novosad: »Gavota«. 8. Cerin: »Rasti, rasti rožmarin«, koračnica. — 21.30: Poročila.
Torek, 9. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Nemščina, poučuje dr. Pi-skernikova. — 18.30: Clenonožci, predava nrof. Fr. Pengov. — 20: Pevski večer gdč. Majdičeve, čl. kr. opere. G. prof. Jeraj igra Beethovnove sonate (vijolina, klav.) 21.30: Poročila.
Sreda, 10. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 18.30: Poljedelstvo, gozdarstvo, živinoreja iu rudarstvo v naši državi, predava dr. V. Bohinje. — 20: Zabavni glasbeni večer: 1. Pr-leški večer: poje g. Žitpec; 2. kupleti, pojo g Brandšteter; 3. .lazzband. — 21.30: Poročiia.
Četrtek, 11. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Laščina, poučujo prof. Iv. Gruden. — 18.30: O elektronkah, predava prof. Andreč. — 20: Koncert radio-kvarteta Ljubljana.
—	21.30: Poročila.
Petek, 12, okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. — 18.30: Vzhodnoslovenski in sred-njeslovenski hišni tipi, predava dr Stane Vurnik.
—	20: Koncert g. Jarc, vmes improvizira na klavirju g. Kogoj. — 21.30: Poročila.
Sobota 13. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17.30: Liga narodov, predava dr. Pavel Brežnik. — IS: Nemščina, poučuje dr. Piskernikova. — 18.30: Analitična pot v duševni svet, predava vseuč. prof. dr. Veber. — 20: Veseli prizori, izvaja ga. Gusta Danilova. — 20.15: Lahka godba Drav div. pod vodstvom g. viš. kap. dr. Ce-uina. Vmes pevski dueti, katere pojeta gdč. Pir-čeva in Korenčanova. — 22: Poročila.
Drugi programi
Nedelja, 7. oktobra:
Zagreb: 17 Plesna glasba. — 20 Prenos opere iz gledališča. — Breslau: 11 katoliška služba božja. — 17.45 Romantika poštne vožnje v besedi in glasbi. — 20.30 Šlezki večer. — Praga: 12 koncert, — 17 Orkestralna glasba. — 19 Poljuden koncert. — 20 kcncert Jarmile Novotna. — 22.20 Ciganska glasba. — Leipzig: 15.30 Zabavni koncert.
—	19.30 »Samson«, oratorij (Ililndel). — 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 14.3') Vokalni koncert.
—	18 Simfoničen koncert. — 19.30 Schubertova glasba za kvartet. — 21.10 Orkestralni koncert; nato lahka glasba. — Bern: 20 komorni koncert kvarteta. — 21.10 Vokalni koncert. — Iialovice:
15	Prenos koncerta filharmonikov iz Varšave. — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt:
16	Orkestralna glasba. — 19.30 koncert godalnega kvarteta: Schubertova glasba. — 21.30 Poljuden orkestralni koncert, nato plesna glasba. — Brno: 18: koncert: vokalna in orkestralna glasba. — 19 Poljuden koncert. — Rim: 21 koncert velikega sin-foničnega orkestra. — Langenberg: 18.15 Predavanje iz živalstva. — 19.45 Operna glasba. — 21.10 »Die WalkUre« (VVagner). — Berlin: 12.10 Opoldanski koncert. — 15.55 Predavanje: Delo pri čebelah jeseni. — 16.30 Orgelski koncert. — 17 Lahka glasba. —20 Slavnostni koncert Zveze nemških komponistov. — 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: 10.30 Orgelski koncert. — 11 Orkestralni koncert.
—	16 Popoldanski koncert. — 19 Glasba dunajskih komponistov. — 20.05 • Končno sami«, opereta (Lehar); nato lahka glasba. — Miinchen: 16 30 »Mei-stersinger von Nurnberg«, opera (Wagner). — Milan: 20.50 Prenos opere iz gledališča. — Budapest: 10 Cerkvena glasba. — 17.15 Poljuden simfoničen koncert. — 20.30 Odlomki iz opere Aida«. — 2? Športna poročila.
Pondeljek, R. oktobra.
Zagreb: 17 Lahka glasba. — 20 Koncert ogrske glasbe. — Breslau: 16.30 Pestra glasba. — 19.50 Pregled o literaturi in umetnosti. — 21.10 Schubert: Maša, f-dur za soli, mešani zbor in veliki orkester. — Pragn: 10.30 Koncert vojaške godbe. — 19 Koncert godbo na pihalo. — 20 Vesel večer. — Leipzig: 15 Literarni jiregled. — 16.30 Koncert. — 19.30 »Hoffinannove pripovedke^, fan-tast. opera (Offenbach). — Stuttgart: 16.35 Francoska operna glasba. — 19.30 »Mrtve oči« (d' Albert). — Bern: 20 Poljuden zabavni večer. — 21.20 Orkester. — Katovice: 18 Koncert iz Varšave. — 20.30 Večerni koncert — Frankfurt: 16.35 Operna glasba. — 19.30 »Mrtve oči«, opera (d* Albert). — Brno: 19 Večerni koncert. — Langenberg: 20 Zborovski koncert. — 21 »Clavigo«, žaloigra (Goethe). — Berlin: 15.30 Zvezdnato nebo v oktobru.
—	17 Koncert starejše glasbe. — 20.10 »Casanova opereta (J. StraulJ); nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Koncert godalnega kvarteta. — 16 Popoldanski koncert. — 20.05 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra; nato plesna glasba. — Miinchen: 19.30 Zabavna orkestralna glasba. — Milan: 20.55 Prenos operete iz gledališča. — Budapest: 12 Komorni koncert — 17.45 Ciganska glasba.
Obiščite
me in čudili se boste izbornim radio-aparatom, izredno nizkim cenam in ugodnim plačilnim pogojem
FRANC
LJUBLJANA, MESTNI TRG 5 - TELEFON 2407
vori
D»fia§n'e no?lomctfne tekme
Finale za poškodbeni lond. — Nadaljevanje prvenstvenih tekem.
Razpored današnjih nogometnih tekem v Ljubljani je naslednji: Na prostora Ilirije odigrata ob 14. uri Ilirija in Svoboda zaključno tekmo za prehodni pokal, ki ga je razpisal LNP v korist sklada za nezgodno zavarovanje igralcev; približno ob 15.45 nastopita Hermes in Jadran k prvenstveni tekmi. — Na prostoru Primorja se odigrajo tri prvenstvene tekme in sicer ob 10.15 Hermes rez. in Jadran rez., ob 14. Primorje rez. in Stv ui rez. in ob 16. Primorje in Slovan.
Službeno iz predsedstva LNP. \ nekaterih srednješolskih zavodih ljubljanske oblasti je bilo pred dnevi objavljeno, da se dijakom prepoveduje igranje nogometa. Z ozirom ua to so predstavniki športnih organizacij podvzeli na pristojnem mestu l>otrebne korake ter dosegli, da se je ta splošna prepoved začasno ukinila. Nespremenjeno ostane pa v veljavi odredba, po kateri morejo ravnateljstva srednjih šol prepovedati posameznim gojencem sodelovanje pri športnih in telovadnih društvih, ako so njihovi učni uspehi nezadostni. — V zvezi z omenjeno splošno prepovedjo in po sklepu upravnega odbora LNP na seji dne 5 t. m. se tem potom pozivajo vsi klubi LNP, <la v ncprckoračlji-vom roku 6 dni, t. j. do 12. t. m. pošljejo podsave-m (I! direktno na naslov: LjubljAna, Krsnikovn ulica 8/II.M) seznani svojih verificiranih nogometašev, ki obiskujejo srednje ali meščanske šolo. Seznam mora imeti naslednje rubrike: iiuc in pri-
imek. sedanji šolski zavod in razred, lanski šolski zavod in razred, končni učni uspeh dijaka na koncu zadnjega šolskega leta. — Klubi se pri tem strogo in z vsem povdarkom opozarjajo, da so sme vstaviti zahtevano podatke v seznam samo direktno iz šolskih spričeval ili no morda na podlagi izpovedi igralcev. Igralci morajo predložiti klubu na vpogled zadnja šolska spričevala, sicer zapadejo najstrožji kazni. Proti klubom, ki bi morda nc izvedli točno gornjega poziva, se bo strogo postopalo po § 53. kazenskega pravilnika JNS.
Tajnik I.
Športni pregled
Drug za drugim prihajajo in si gradijo sjiort-ne palače. Sedaj sta prišla na vrsto Basel in Miinchen. Nove dvorane tenisa si je napravil Hamburg: na otvoritveno slavnost bosta prišla tudi La-coste in Borotra. — Včeraj popoldne ob petih so bili povabljeni k Hindcnburgu na čaj vsi nemški zmagovalci v St. Moritzu in Amsterdamu, olimpijski nemški odbor in voditelji nemškega športnega gibanja. Vidiš, tako je.
Omenili smo tenis. Avstrija je premagala Švico 18:1, Amerikanci Angleže 7:2. — Vprašali so Davisa, če se ne bi mogle tekem za njegov po
KLOBUKE^
jesenske novosti v vsakovrstnih oblikah Vam nudi po zmernih cenah — specialna trgovina klobukov
j. POK, nasl. MIRKO BOGATAJ
Ljubljana, Stari trg 14.
I. Dolonoc
Krek - oče majniške deklaracije
Enajst let je že minulo od majske deklaracije in vsa javnost jo je stalno pripisovala Kreku, vendar se do danes ni nikomur posrečilo, da bi bil to stvar zgodovinsko ugotovil. Bilo je to nekako ustno izročilo, ki ga je vsak poznal in vsak veroval; toda če si skušal prodreti do avtentičnega vira, ki bi ti bil to stvar potrdil kot lastno doživetje (tu so prišli v poštev predvsem člani nekdanjega Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu), si pa navadno dobil odgovor, da se tiste stvari ne spominja več natanko. Podpisani sem se dvakrat lotil tega vprašanja in mu skušal priti do konca, a brez uspeha. Prvikrat sem skušal ugotoviti očeta majske deklaracije v spisu: tRazvoj jugoslovanske misli pri dr. Kreku.« (Čas XX, 137—179.) Toda uspeh tozadevnega raziskovanja je bil, da »ne vemo, v čigavi glavi se je rodila misel, da naj se sploh poda kaka izjava:. (Str. 173.) Vendar sem pa že takrat sklepal iz dejstva, da se je očetovstvo majske deklaracije stalno in brez osporavanja pripisovalo Kreku: »Jaz si to avtorstvo, ki se je Kreku stalno prisojalo, težko razlagam drugače kakor s tem, da je bil bržkone Krek tisti, v čigar glavi se je rodila misel, naj se ob otvoritvi parlamenta poda deklaracija. «
Kar je bilo pred pičlimi tremi leli, ko je izšel omenjeni spis, še samo sklepanje, to lahko danes označimo že kot dokazano dejstvo, in sicer po zaslugi bivšega poslanca Franca Jakliča.
Ko se je namreč lansko leto praznovala desetletnica majske deklaracije, sem zopet zasledoval tozadevno pisavo naših listov in revij ter pazil, ali bodo morebiti spomini takratnih politikov prinesli kaj več jasnosti v to vprašanje. To sem sloril tem rajši, ker sem bil povabljen, naj napišem za Koledar Mohorjeve družbe nekaj vrstic o majski deklaraciji. In zopet sem moral reči samo: »Kdo je stavil ta predlog, se do danes ni posrečilo ugotoviti. Naša javnost je od prvega početka pripisovala očetovstvo majske deklaracije dr. Kreku, ki je misel o združitvi južnih Slovanov širil vse življenje. Vendar pa se noben poslanec, s katerimi sem pozneje govoril, ne ve spominjati, kdo bi bil sprožil predlog, naj se poda taka izjava. (Koledar 1928, 39.)
Baš te vrstice so pa bile povod, da se je Krekovo aviorstvo majske deklaracije avtentično dognalo. Bral jih je bivši poslanec dunajskega parlamenta pisatelj Fran Jaklič in mi je sporočil v pismu z dne 16. septembra 19*28, da se spominja čisto natančno, kakor bi bilo to včeraj, da je ideja majske deklaracije: Krekova. Nadlegoval sem bil namreč par-krat g. Jakliča z željo, naj bi opisal Kreka po svoje, tako kakor ga ie gledal že od leta 1892, ko se je seznanil ž njim in je bil Krek še kaplan v Ribnici. Na ta način bi dobili tudi opis mladega Kreka izpod peresa izobraženega sodobnika in pisatelja, videli bi velikega socialnega delavca v njegovih početkih javnega dela. Uspeh teh razgovorov z g. Jakličem je omenjeno pismo, ki sicer ne prinaša tega, kar je bilo prvotno predmet najinega razmotri-vanja — morebiti to še pride — pač pa nekaj drugega, kar moramo označiti ne samo kot izredno važen prispevek za Krekov življenjepis, ampak kar spada odločno tudi v zgodovino slovenskega naroda, da, tudi v zgodovino naše države. Dobili smo vir, ki se natančno spominja na potek seie Jugoslovanskega kluba dne 29. maja 1917 in na Krekovo aviorstvo majske deklaracije. Tozadevni odstavki iz pisma se glase:
»V Vašem razmišljanju ob desetletnici majske deklaracije, priobčene v letošnjem
AnijjiešJka kamgarni
v najmodernejših vzorcih
Din 240 —, 340'-, 420'—
J©s$p ŠSifošsr
Ljubljana, Sifcari trg 31 (poleg Zalaznika)!
Koledarju, pišete, da se Vam do danes ni posrečilo ugotoviti, kdo je slavil tisti predlog. Pišete tudi, da se nobeden izmed poslancev, s katerim sle pozneje govorili, ne ve spominjati, kdo bi bil sprožil predlog, naj se poda taka izjava. Naša javnost je popolnoma pravilno pripisovala očetovstvo majske deklaracije dr. Kreku in da ne boste tudi Vi več dvomili, Vam opišem potek tiste seje, ki mi je iz posebnega vzroka še tako v spominu, kakor bi se bila vršila včeraj, in le čudno se mi zdi, da se bivši tovariši ne morejo spominjati več, oziroma se nočejo potruditi, da bi spomin oživili. Gotovo pa je, da se še kateri tistih, ki jih niste vprašali, spominja prav tako živo kakor se jaz in Vam bo mojo izjavo potrdil.
Torej!
Dr. Krek in dr. Korošec sta bila že nekaj dni pred drugimi poslanci na Dunaju. Imela sta namen, preštudirati politični položaj in priti v stik s prijateljskimi skupinami poslan-
Jako težka situacija, v kateri smo se nahajali vsled vojne zlasti Jugoslovani, je terjala složen skupni naslop jugoslovanskih poslancev. Brez posebnih predkonferenc se je konstituiral Jugoslovanski klub, v katerega so vstopili vsi na Dunaju navzoči poslanci. V prvi seji se je klub konstituiral in soglasno izvoljeni načelnik dr. Korošec je takoj poročal o vtiskih, ki jih je dobil z raznimi poslanci in zlasti s Čehi. Dr. Krek je njegovo poročilo izpopolnil in je povedal, da bodo Čehi podali takoj začetkom zasedanja posebno izjavo. Ni povedal, v kakšni smeri se bo tista izjava gibala, ker si po besedah njegovega informatorja Čehi še niso bili na jasnem. Dejal je dalje, da se bo zgodilo, da bodo tudi Hrvatje podali kako izjavo, kar se je zgodilo še vselej, kadar so se v zbornici podajale kake izjave. Tudi ako so bili Hrvatje v klubu — to smo tudi mi doživljali — so podajali državnopravne izjave v svojem imenu. Taki deljeni naslopi enega kluba pač niso kazali enotnosti in trdnosti kluba, kar dr. Kreku in morda še komu drugemu ni bilo všeč. Ako bi se bilo tudi tedaj zgodilo kaj takega, da bi del kluba podajal kake izjave' ob popolni pasivnosti drugega dela, bi v tistem usodnem času celo ne bilo prav, in da bi te preprečil, je predlagal dr. Krek, da kakor Čehi tudi Jugoslovani podajo svojo posebno izjavo. (Podčrtal priobčevalec.)
Klub je Krekov predlog soglasno osvojil in potem se je začel razgovor o vsebini izjave. Poudarjalo se je, da mora biti taka, da jo bodo mogli vsi jugoslovanski poslanci — obeh Srbov iz Dalmacije še ni bilo na Dunaju —" podpisati. Do formulacije izjave v tisti seji ni prišlo; ugolovila se je le smer, v kateri se naj giblje, a v drugi seji so formulirano izjavo podpisali vsi navzoči poslanci in preden se je prečitala v zbornici, tudi oba Srba.«
Glavna smer izjave je bila torej določena že v plenarni seji Jugoslovanskega kluba. Temeljna vsebina izjave ni nič novega; slične izjave so podali Slovenci bodisi sami, bodisi skupaj s Hrvati in tudi s Srbi že večkrat: dne 1. decembra 1870, 7. in 8. septembra 1902, ob aneksijski debati v kranjskem deželnem zboru leta 1908, 19. in 20. oktobra 1912. Ta stara zahteva po združitvi se je torej obnovila v zgodovinsko važnem trenutku. Za podrobno stilizacijo se je na predlog posltinca Jarca . izvolil poseben odbor, v katerem Kreka ni j bilo. (Če se prav spominjam, je takrat za malo S časa moral nekam odpotovati z Dunaja.) Ven- j dar je pa Krek, dasi ni bil član tega odbora, tudi pri stilizaciji majske deklaracije sodeloval v tako odlični meri, da bi brez njega deklaracije ne bili podpisali vsi poslanci. Tozadevne podatke nam je ohranil dr. Rybar v Nar. dnevniku z dne 3. oktobra 1925. Dr. Ry-baf je bil namreč član onega redakcijskega odbora in je predlagal dostavek, da se zahteva združitev južnih Slovanov »auf Grund des nationalen Prinzips«, dalmatinski poslanec Prodan pa je zahteval utemeljitev zahteve po
združenju »aul Grund des kroatisehen Staats-reehtes«. Zediniti se niso mogli. »Šele pred plenarno sejo je dr. Krek 'rešil to vprašanje tako, da je predlagal, naj se sprejme obenem sklicevanje na nacionalni princip in na hrvaško državno pravo, to poslednje zato, da zadovolji dalmatinske pravaše, ki brez njega niso hoteli podpisati«. (Dr. Rybaf.) Krek je bil sicer odločno na istem stališču kakor dr. Rybaf »in je imel le pomilovalen smehljaj za dalmatinske pravaše Prodanovega tipa« (Rybaf), a njemu je prav primerno, da za nobeno ceno ni hotel dopustiti, da bi se radi stvari, ki je končno podrejenega pomena, ponesrečila glavna stvar.
S tem bi bilo torej dognano, 1. da je Jugoslovanski klub sklenil podati 30. maja deklaracijo na Krekov predlog, in sicer eno sa-
mo, nedeljeno izjavo v imenu vsega kluba, in 2. da je v kritičnem položaju, ko bi se bila skupnost izjave razbila radi različnih nazorov o temelju, na katerem naj se zahteva združitev, premostil ta nasprotja z diplomatsko potezo, da je prišlo v deklaraciji oboje naziranje do izraza, tisto, ki se je zdelo Kreku pravo, in tisto, ki se mu je zdelo v izjavi bržkone samo »potrebno zlo«.
Tako bi bil torej pojašnjen postanek majske deklaracije precej v podrobnostih in Krekovo avtorstvo je pač nesporno ugotovljeno.
Dr. UK mar Polde okr; Soik
se preseli z 10. oktobrom iz Koblerjeve hiše v Oblakovo. — Sprejema stranke od 9—12 in v popoldanskih urab do 6 zvečer.
Dr. Fran Steinfelser, primarij kirurg, oddelka javne bolnice v Celju:
Konec Poljšakovega zdravljenja
(Uredništvo prepušča piscu popolno odgovornost.)
kal udeležiti tudi ženske. Dejal je, da bodo najbrž Wightmanov pokal prelevili v nekakšen Davi-sov pokal za ženske. Glede Karla Koželuha beremo sedaj, da si ni čevljev strgal, temveč da le ni imel na njih nobenih trnov, da mu je drselo ter da jih je zato rajši sezul in je bos igral. Glej »Slov.« od 3. t. m.
Tam smo navedli tudi najvažnejše nogometne tekmo. Ponovimo na kratko: Rusija-Dunaj 2:0, Ru-sija-Štajerska 2:2, Rusija-Voslau 8:2. Švedska-Nemčija 2:0, Bartya-Slavija 2:9, Slavija-DFC 6:01, Sparta-Viktorija 4:0! Pridenemo: Rapid-Viktorija v tekmi za srednjeevropski pokal 3:1, in pride Rapid v finale. Po zgledu tega pokala bodo ustanovili najbrž tudi fialtski pokal, za katerega se bodo borile Švedska, Norveška, Finska, Danska, pa tudi Anglija in Nemčija. Nič ne beremo o Lat-viji, Litvi in Estonski. — Anglija se bo najbrž povrnila v Fifo. — Sparto so za drugo polovico oktobra povabili v Turčijo; beremo o odškodnini 4000 dolarjev. — Danes se borita Avstrija in Ogrska; od dosedanjih 01 iger jih je dobila Ogrska 26, Avstrija 22, 13 iger je bilo neodločenih.
Nurmi v Pragi ni mogel dohiteti vseh tekmecev, so Jiin dali prevelike ugodnosti; za 8000 ni je porabil 8:44.6. Iz Nurmijevih dohodkov, ki tečejo v blagajno finske lahkontletske zveze, bo zgradila ta zv«za nov stadion. V Angliji gredo glede amaterstva tako daleč, da atleti ne smejo pisati v časopise člankov o lahkoatietiki. Francoza Martin in Lndoumčgue sta za potovanje na Japonsko zahtevala precejšnje vsote, kot odškodnino za zgubijen zaslužek, Martin ua primer 7000 frankov; ker jih ni dobil, se ni hotel odpeljati, in ko je Lad. videl, da M. ne gre, tudi on ni šol. Zato so ju diskvalificirali, knkor smo že pisali Na neki tekmi je porabil Martin za 500 m 1:04, nov. fr. re-
kord. Lolnve pa ne teče več, temveč igra nogomet; pa saj mora tam tudi leči. Drug Anglež, Fcrris, je por.-'bil za maratonsko razdaljo samo 2 uri in 33 minut. Okoli sveta hoče teči neki Dzjadek začel je tek v Berlinu. — Nov avstrijski rekord v metu kopja je napravil Uinfahrcr, 59.80 m. Kivi je tako kot Hirscbfeid stalno v dobri formi; diskos je za-lučil zopet enkrat 46.78 m daleč. — Olimpiouika Williamsa je povabila kanadska vlada, da si skupaj z materjo ogleda na državne stroške vsa kanadska mesta. Povsod mu pripravljajo velike sprejemne svečanosti.
Tam v Kanadi so plavali v jezeru Ontario na 3!-^ inilje, zmagal je mladi Voung; gledavcev 200.000. — Rademacher bo prišel v Tokio 10. oktobra ; startal bo 13.
Da je prevozil Vandcrstuvft na kolesu v 1 uri 122.771 km, smo pisali v »Slov.« 5. t. m. — V Lausanne (Švica) je prevozil kolesar Amstein v 9 urah 294.845 km, v 12 urah 380.470, seveda brez motornega vodstva itd.
Angležinja Srott je vozila 43 5 km z avtomobilom tako hitro, da bi dalo to na uro 184 km; nov ženski avtomobilni rekord. — Caracciola je v Antwerpu na Mercedes-Benzu 5000 ccm prevozil v
1 uri 194.594 km.
Še hitrejši kot avto je aeroplan. Anglež Arry Crein je vozil s liidravionotn 483 na uro Njegova rojakinja Hiathova se je dvignila v aeroplanu 8000 m visoko, ženski višinski rekord.
Tunney se je poročil. Še bo boksal: gl. »Slov..-od ti. t. m. Routis jo premagal Canzonerlja v 15 rundah po točkah. Italijanski velikan Canera se je s Thomasom, 35 kg lažjim, seveda kar igral; v 3. rundi k. o. Pa on ni kriv; saj so mu drugi tekmeca izbrali
Poljšakovo zdravljenje raka se je končalo, kakor je vsak uvidevni zdravnik in vsak ne popolnoma zaslepljeu lajik pravilno pričakoval od vsega početka, z žalostnim neuspehom.
Potrebno bi bilo pisati zdaj satiro, ki bi bičala ljudsko neumnost, pa proti tej so se borili že stari bogovi zastonj. Cela zadeva je pa preresna in prežalostna radi dejstva, da morajo od nesrečne poljšakijade zapeljani lahkoverni in nerazsodni bolniki v prerani grob. Smatram za svojo dolžnost, da pojasnim nazorno, kako je bilo sploh možno, da je škandalozno Poljšakovo mazaštvo zavzelo tak razmah.	,
Obstoja bolezen, imenovana epithelion, t. j. kožni rak svoje vrste, ki je med rakastimi obolenji najboljše narave in ki se za-more izlečiti, če pride bolnik le količkaj še pravočasno v zdravniško oskrbo, dobro in hitro, bodisi, da se izreze, bodisi da se rakasto staničevje uniči z žarečim železom ali jedkovinami, ki jih pozna medicina nebroj, na primer puhteča salpetrova kislina, triklo-rova oetova kislina, lapis ali njegove koncentrirane raztopine itd., preparati arzenika, svinca, živega srebra in kopica drugih.
Če iz kakegakoli vzroka ne maramo izre-zati, je najboljše izžgati z žarečim železom, ker nam je podana na ta način možnost izžgati samo toliko staničevja, koliko je neobhodno potrebno, medtem ko je razjedanju jedkovin v staničevju težko določiti mejo in ■so povrh vsi preparati še strupeni in zmožni resno ogrožati zdravje.
Izbral si je g. Poljšak medicinskemu registru že davno znani preparat. Zakaj ne? Poznam bolnike, ki so si kožnega raka sami izžgali z lapisom. Eden pa je uporabil z dobrim uspehom celo sredstvo, ki se v medicini, kolikor je meni znano iz litarature, še ni upotrebljavalo v ta namen, namreč z nikotinom prepojene sline ali znani izcedek iz dna tubakove pipe Sploh pa si lahko izbere vsak lajik, ki zna čitati, iz knjige za kemijo ali terapijo sredstvo, katero hoče in si žge po mili volji. Omenim takoj, da so ta sredstva za pravega raka na dojki (prsih), želodcu, črevesih, maternici itd. neprikladna in nesposobna.
Izbral si je torej lajik medicini znan preparat. Moj bolnik z izcedkom iz pipe je vsaj deloma iznajditelj in bi na vsak način zaslužil, da pride njegova slika v časopise in da ga obiščejo poročevalci časopisov.
Komedija se torej začne. Zapoje se slava in hosana, gospod X. je znašel sredstvo proti raku, poročevalci časopisov skupaj, senzacija, epohalno, sliko iznajditelja v ovekovečanje v časopise s pipo vred in ostrim izcedkom. Izcedek se naj patentira, pipa se sme pušiti po gotovem od iznajditelja odobrenem ključu, zgradi se naj sanatorij in tovarna za pipe, svinec in smolo, od nekritičnih in lahkovernih kapitalistov, ki imajo pri dvomljivih podjetjih še vedno premalo smole, že leti denar skupaj, človeštvo je rešeno. Poskusi se pričnejo na ljudeh na isti način kakor na miših, kuncih in morskih svinjah, ker zakon v Sloveniji vse to dovoljuje.
Vi drugi zdravniki pa, ki hočete kritično preiskati pipo in njeno blagodejno vsebino, ki hočete neovrgljivo iu sigurno dognati, če ta preparat res ozdravi raka, sarkom itd., dajte mir! Vi ste nevoščljivi, da je iznašel lajik pipo, ki je epohalnega pomena za človečan-stvo in ker prepovedujete pušenje, ste sovražniki pipe. Povejte raje, kako se zdravi rak na maternici pri miših, potem šele smete pogledati pod pipin pokrov, pod kojim se spozna z vso sigurnostjo, če še tiči rakasta bolezen v organizmu.
Smešno, kaj ne! Po taki logiki ste vendar slastno hlastali skoro celo leto, sedaj se Vam pa zdi smešna.
Iznajdba pa mora dobiti znanstveno podlago, iznajditelj radi zdravniška potrdila, da zamore zatrobiti s poudarkom v strmeči svet, da je ozdravil raka. Tudi med zdravniki so žalibog nekritični lahkoverneži, ki se požu-rijo, da dvignejo »odrešenika« člo\eštva na stol nevenljive slave.
Po zakonu je dovoljeno zdraviti samo zdravniku, napeljava električnih, vodovodnih vodov je iz umljivih razlogov dovoljena samo tozadevnemu koncesioniranemu podjetniku, izvrševati odvetniške posle je dovoljeno odvetniku itd Rad bi poznal odvetnika, ki bi dajal zakotnemu pisarju v svrho reklame bobneča spričevala in potrdila, da zna gospod pisar X. izdelovati krasne pogodbe, obtožnice ild. ter bi ustanovil z njim zakotno pisarno.
Taka komedija se zamore uprizoriti kljub vsem jusniin določbam zakonov samo v medicini.
Isti humbuk kakor glede raka je uprizoril g. Poljšak tudi glede dnigih v časopisih že zadostno premletih obolenj, lupusa.
psoriasis, eezem itd., glede zadnjih samo s to razliko, da niso tako podžigala in fascinirala, kakor teater z rakom.
Ko je bila psihosa napačno sugeriranih ljudskih mas na vrhuncu, je bila vsaka pametna beseda bob ob steno. Pismeno in ust-meno se je uasvetovalo pristojnim oblastem, da narede za ljudsko zdravje kvarnemu škandalu konec z energično gesto, pa makar z zaporom ali pa z zastraženjem Poljšakovega doma z žandarjem.
Da bo slika popolna, še omenim, da so romale medtem množice zaslepljenega ljudstva z vsemi mogočimi obolenji k »dr. Poljšaku«, vplivni gospodje pa so se trudili z uspehom onemogočiti vsako protiakcijo. Bolniki so znali na pamet časopisne slavospeve ter so se čutili že zboljšane, še predno so videli gospoda Poljšaka. Uspešna akcija gosp. primarija dr. Cerniča v Mariboru in oblastnega mariborskega odbora pa je še vsem v spominu. Kritikuje se sedaj, da je oblastni odbor sploh dovolil, da ordinira mazač v javni bolnici, da je to protizakonito postopanje itd. Moje mnenje pa je, da je mariborski oblastni odbor ravnal glede dovoljenja najpravilnejše, ker bi se zadeva drugače še dolgo ne razčistila, ljudem oči še dolgo ne odprle, žrtve zaslepljenega ljudstva bi bile še številnejše. V objavi oblastnega odbora pogrešam samo pasus, ki bi klical gospoda Poljšaka na odgovor zaradi varanja uradov, saj je vsako tako varanje vendar kaznjivo.
Grozne posledice poljšakijade hočem pojasniti vsaj na enem konkretnih slučajev.
Gospa K. je prišla v decembru 1927 k meni v ordinacijo s trdo majhno bulo na levi dojki. Na njeno željo sem ji povedal diagnozo, da je rak, da je pa vsaka malodušnosfr brezpredmetna, ker je rakasto obolenje pr1 njej v početku, v takem stadiju, da je pc?Tr£o in hitro izlečenje potom radikalne operacije s sigurnostjo pričakovati. Isto so ji povedali na kliniki v Zagrebu. Določila sva dan za operacijo čez dva dni, Gospa K. pa ni prišla, zvedel sem pa kmalu, da jo je prevzel gosp. Poljšak v eksperimentiranje. Slika, ki jo nudi danes po tričetrtletnem »lečenju« uboga žrtev, je direktno pretresljiva. Česar ni ugonobil rak, je razjedlo Poljšakovo mazilo tako temeljito, da vidimo dandanes namestu dojke velikansko, razsežno, z gangrenoznimi krpami pokrito rano, rak pa žre neovirano dalje ter sedi že trdno na prsnem košu. Po kojega Krivdi je zamudila sigurno operativno pomoč, mora biti vsakemu, tudi najvnetejšemu Polj-šakovemu propagatorju jasno. Zločin vpije do neba. Zaslepljeno ljudstvo, če še sedaj ne sprevidiš, ti ni pomoči. Višek drznosti in natolcevanja pa je trditev gospoda Poljšaka in njegovega konzorcija, da smo mu mi zdravniki bili nevoščljivi.
Če bi bila došla gospa K. ali kdor si bodi k operaciji, bi ji od srca radi pomagali in bi se veselili uspeha. Povejte mi pa, kakšen gmoten dobiček oziroma izgubo bi imeli zdravniki, ker ni prišla. V vsakem slučaju je naša plača vsakega prvega v mesecu enaka.
Da poročam o slučaju odkrito, se iz humanih razlogov ni potrebno prav nikomur razburjati. Pacijentinja sedaj ne čita časopisov, ker ima od njih baje ravno zadosti, noben človek pa po mojem mnenju ne more biti tako surov, da bi ji nesel to prijavo. To so strašne posledice brezvestnega zapeljevanja.
Vsem poročevalcem časopisov pa tole: Bil sem vedno mnenja, da se zavedajo svoje svete naloge, da uporabijo svoj veliki vpliv, ki ga imajo na javno mnenje, v dobrobit manj razsodnega naroda. V kolikor so žalili naš zdravniški stan, jim vsi zdravniki odpuščamo, drugo jim pa naj odpusti ljubi Bog.
Sili nam zdravnikom še mnogo pod pero, pa naj svet ve, da nismo ne škode, ne osvele željni. Pa tudi iz nesreče se • mora človek učiti; v to naj poslužijo naslednje vrstice.
Rakasto obolenje na dojki je prav pogosto. Nič strahu, nič malodušnosli, blage žene! Ko zapazite malo zatrdlino v prsni žlezi ali njeni okolici, majhno tvorbo, ki žalibog na veliko nesrečo ne povzroča navadno niti najmanjših bolečin, se podajte nemudoma v kirurško oskrbo. V začetnem stadiju Vas ozdravi radikalna operacija sigurno in trajno. Bog dal, da bi imelo človeštvo za vsako tako nevarno obolenje enako sigurno sredstvo. Čakati, da se bolezen raznese preko mej tehnične operativne možnosti, je samomor, navajati ljudi k čakanju pa grozna brezvestnost ali celo kaj hujšega.
Brezvestna, nesrečna, proklelstva vredna, zaslepljevalna, škandalozna poljSakijada je končana, Slovenija za blamažo bogatejša. Da je moralo bili ravno lepo Celje pozorišče te komedije, me jezi Bilo bi vendar bolje, da se je vse lo dogodilo v Ameriki. Za nadaljnja dojanja popisane tragikomedije pa bodo določila primeren kraj in torišče oblastva.
Verska nestrpSivost
Dejstvo je, da poskušajo nasprotniki katoliške cerkve ožigosati cerkev kot nestrp-Ijivo. Versko nestrpljivost bi kaj radi označili kot posebno znamenje katolicizma. Od ča sov francoske revolucije dalje se ponašaj:) njeni sinovi in cerkvi sovražne struje ter stranke, kakor da so prinesli človeštvu versko strpljivost ali da če že niso njeni povzročitelji verske tolerance, da so vsaj njeni pravi zagovorniki in zastopniki.
Vprašanje o verski strpljivcsti ali toleranci je v življenju modernega katoličana važno, saj prihaja katolik ob modernem prometu ter gospodarskem in kulturnem vrvenju v vedno pogostnejši stik z drugoverci. Jasnosti v tej zadevi je katoličanom posebno potrebna v deželah, katere so versko mešane. Tudi za nas Slovence je postalo to vprašanje pomembnejše, odkar imamo novo državo, saj živimo v isti državi skupno z drugimi verami in so nekatoliški državljani številčno močni.
Toleranco imamo le za hudo, pravi Avguštin. Ako potrpimo s kakim mnenjem, to mnenje ni naše. Ce smo strpljivi do vere, ta vera ni naša. Prenašamo jo, trpimo jo, ne preganjamo je, ne sovražimo je, ogibamo se maščevanja nad njo. Verska strpljivost stalno, mirno in potrpežljivo, brez jeze, maščevanja in preganjanja trpi druge vero. Ta strpljivost je več vrst. Posameznik goji osebno versko strpljivost, cerkvena oblast cerkveno in državna gosposka državljansko ali politično.
Osebna verska strpljivost.
V krvi mučencev prvih stoletij je izvoje-valo krščanstvo s svojo notranjo silo zmago svobodi vesti. Kristjan niti na zunaj ni priznal rimskih bogov. Tako je veljalo tedaj, tako velja za katoličana danes. Njegovo versko prepričanje mu je nedotakljiv biser, ki ga ima in niti na videz ne zataji. Katoličan ne more biti versko brezbrižen, verski indi-ferentizem nima mesta v njegovem prepričanju. Toda, čeprav katoličan ve, da je resnica le ena in da zmota ne more biti nikdar resnica, čeprav mora svoje versko prepričanje braniti tudi do smrti, pa vendar pozna tudi dolžnosti verske strpljivosti do drugovercev. Sovražite samo pregreho, ljudi ljubite 1 Ta Avguštinov klic je katoliško načele. Krščanska pravičnost nareka katoličanu, da spoštuje osebno svobodo in osebno nedotakljivost in da zato ne sega po nasilnih sredstvih. Krščanska ljubezen ga uči ljubiti vse ljudi, tudi pogane in nekatoličane, tista ljubezen, ki vse prenese in potrpi, ki je potrpežljiva in dobrotljiva krščanska ponižnost, ga spominja človeške zmotljivesti in ga navdaja z nezaupanjem do sebe. »Prepričanje je edina pravilna pot, ki jo more misel ubrati, da dobi vpliv na misel drugega.« To je zapisal katoliški jezuit-učenjak Vermeersch. Katoličanu je vzor Kristus. Kristus jo občeval z vsemi, bil je popustljiv do skrajnosti, a brez vsake mehkužnosti, šel je v hišo farizejevo in cestninarjevo, potrpežljivost in krotkost sama sta ga bili, pa je v svoji pridigi jasno in določno hodil za svojim ciljem, s srčno besedo in dobroto je budil v srcih čut odgovornosti ln dobro voljo, vse njegovo delo pa je ožar-jala ljubezen in skrb za duše. Pravi katoliški apostolat deluje povsod s polnostjo strpljivosti (Vermeersch). Od prvih stoletji pa do danes katoliška dobrodelnost piše stoletno pričevanje, da je prava strpljivost nekaj pristno katoliškega. Saj govori menda dovolj jasno katoliška karitas po velikih mestih in misijonskih deželah. Prava verska strpljivost je »ena najlepših čednosti, posebno če jo čuva močno versko življenje brezbrižnosti in če prijazno obnašanje izvira iz ljubezni in neupogljivega čuta pravičnosti (Pohle).« »Lo pri človeku, ki je navdušen za dobro in resnično, je toleranca znamenje moči in more biti čednost. Je čednost, če izvira iz plemenitih nagibov, če jo obvladuje načelna zmernost, če je prosta strahu in bojazljivosti iu ji modro vladata pravičnost in ljubezen (Vermeersch)«.
Kaj pa strpljivost ccrkve.
Cerkev se jasno zaveda svojega zvanja, da je steber verske in nravne resnice. Ako bi cerkev ne čuvala te resnice in ako bi cerkev ne varovala ustrojstva, ki ga je prejela od Kristusa, bi cerkev prenehala biti Kristusova cerkev. Kot učenica in voditeljica vere in verskega življenja mora obsoditi zmoto za zmoto. V verski resnici in nravni zapovedi mora biti ceriiev neizprosna. Tu popuščanje ni mogoče. Odtod odločni katoliški: Non possumus! Ne moremo 1 Kakor vsaka družba, tako mora tudi cerkev čuvati svoje edinstvo. Zalo ji pač nihče ne more zameriti, če kvarne, nepokorne ude izobčujc iz svojega občestva. Isto delajo vendar vse družbe, tudi moderne države. Cerkev pa vendar ostane cerkev, katere prvi apostoli so šli kakor ovce med volkove. Cerkev je vesoljna, ?ato pozvana, da osvaia narode zemlje, toda ne z mfečem, ampak z resnico in ljubeznijo. Ona hoče vernikov, ki vstopajo v cerkev iz prepričanja. V vero ni nikogar siliti, poudarja sv. Avguštin. Veliki Akvinec se pridružuje: Poganov in judov ne smemo nikakor spreobračati s silo: zakaj vera jo stvar volje. Karola Velikega je zaradi nasilnega spreobračanja Saksoncev posvaril učeni A1-kuon: Vera je stvar proste volje, ne sile, zakaj, kako moremo siliti koga, da veruje, česar vendar ne veruje?
Cerkev se zaveda, da ni le učiteljica resnice, ampak tudi glasnica krščanske, vse obsegajoče ljubezni. Zato ima srce tudi za dru-goverce. Za preganjanja Judov so bili papeži, ki so spoštovali sami in učili druge spoštovati svobodo vesti Judov. »Nasledniki sv. Petra so si šteli v čast, da so ščitili Jude zoper krivice (dr. Graetz).« Da omenimo najnovejši čas! Pij XI. je imel srce za razkolno in boljše-viško Rusijo in klical na pomoč gladujočim. Benedikt XV. v svojem velikem trudu in delu za polajšanje vojskinega gorja, ali je odrekal svojo pomoč trpečim drugih ver?
Ravno pravi!
Kdor bi pa gledal le povrhu, kako je slovensko svobcdomiselstvo dolžilo v novi državi naš narod in njega zastopstvo verske nestrpnosti in prenapetosti in fanatizma, ta bi si mislil, da je' ono edini zastopnik miru in slogi tako potrebne verske strpnosti. V znanem predlogu na ministrstvo prosvete P. br. 3412 z dne 24. aprila 1925 — podpisanem od dr. Baltiča in dr. Pestotnika, da bi se prepovedalo šolski mladini sodelovanje pri Orlu, se seveda stara pesem o verski nestrpnosti iznova ponavlja. V uradnem aktu j se uradno Orlu očitajo tendence verske nestrpnosti in izključne katoliške konfesional-nosti. Orli sejejo ket agitatorji po vaseh seme plemenskega sovraštva in verske nestrpnosti. Sadovi vzgoje po kongregacijah so verska nestrpnost in neznosni fanatizem. V resnici pa je ravno ta uradni akt dokaz največje nestrpnosti, ki sploh označuje slovensko laži-svobodomiselstvo. Velja pač ludi za naše kraje: Pač mnogi kažejo danes pod zastavo tolerance tako brezmejno nestrpljivost, kakor je katoliška vera in resnica nista nikdar izvajala (Vermeersch).	s
3tidie
IV.
»Vodilna vloga judov<.
Časopis »Der nationaldeutsche Jude« je citiral pred kratkim izrek grofa Coudenhove-Ka-[ergija: »Za (bodečo) Panevropo si želim me šano raso euroasijskih in negroidnih plemen. Voditelji naj bodo judje, kajti blagohotna Previdnost je darovala Evropi novo aristokratsko raso judov,.
Med judi živi otara tradicija, da šo posebno izvoljeno ljudstvo. Saj Talmud, ki je bil ju-dom skozi stoletja večja avtoriteta kot pisarn božja postava, jasno uči, da je med judi in drugimi naredi po božji volji ista razlika kot med svetim in posvetnim, med lučjo in temo, med nedeljo in tednom ...
Po Talmudu pride dan, ko bedo vsi usuž-njeni Izraelitom, ko namreč pride Mesija. Prevzeti duševno vodstvo vseh pekretov, ki razgibajo svet, je judom nekam prirojena potrebi. 1 V 18. stoletju je plehki racionalizem ustvaril duševno podlago za dobo »prosvitljenosti« in liberalizma, lo je onega sistema, ki jc učil popolno osvoboditev od vseh tradicionalnih vezi v kulturnem, moralnem in političnem oziru. Jud Moses Mendelssohn velja kot eden prvih filozofov te dobe in je služil Less.ngu kot vzor za »Nathana«.
Judje so prevzeli tudi važno vodilno vlogo v literaturi. Judovski feljtonski slog, ki »smeši vse, kar je resnega, s plehkimi dovtipi in žrtvuje vsebino in moralo blesteči obliki«, je podiral stari krščanski slog, v katerem sc je izražala aristokracija duha. Tipično vlogo je imel v tem cziru Heine, ki je oblatil s svojim sarkazmom vse krščanske tradicije. Brezdcmovinski judovski feljtcnisti so usilili Nemcem ' Jcineja kot drugega najboljšega lirika«.
Nadler toži v svojem letos izišlem IV. zvezku »Litcraturgeschichte der deutschen Stamme u. Landschaften«, da so Nemci prišli pod duhovno vodstvo j ude
Zlati časi so prišli za jude z dobo liberalizma. Meščanstvo Evrope se je borilo za gesla francoske revolucije, enakost, svobodo, bratstvo. Judje so to konjunkturo -iiajno izrabili se. Povsod v Evropi so se odpravili tekom 19. stoletja izjemni zakoni trlede iudov, ravno v smislu onih gesel. Judje so postali enako pravni Francozi, Nemci, Angleži judovske kou-fesije. V posebnih zakonskih določbah dolga stoletja vzakonjea in -rejen antisemitizem je bil odpravljen Vprav v dobi cvclcče"ra liberalizma so se judje polastili veletrgovine, svetovnega gospodarstva, bank, borz in kredita, pa tudi najvplivnejšega časopisja. Ped judovsko egido se je moderno časopisje razvilo v bolestne oblike senzacionalnega, brezvestnega, vse kulturne panoge obvladajcčega žurnalizma.
Proti liberalizmu oz. iz liberalizma se je rodil kot navidezna reakcija socializem. Izmislila sta ga dva juda Karel Mordechai (Marx) in Feist WoIfsohn (Lassalle). Nemški socializem so vodili judje: Singer, Liebknecht, Kautsky, Lcde-bour, Lewy, Iierzfeld, Cohn, Caiien, Roscnfeld, Bernstein itd. Med avstrijskimi voditelji se odlikujejo judje Viktor in Fric Adler, Seitz, Ellen-bogen, Pick, Deutsch, Austerlitz, Bauer, Breit-ner itd. Saj so ravno ti judje zavzeli v uredništvu Arbeiter-Zeitung in v polit i ki prva mesta.
V Rusiji je v boljševiški vladi med približno 000 vladnimi organi in komisarji in gospodarskimi sovjeti in uredniki bilo nad 700 judov v zadnjih letih.
Presenetljiva je vloga judov v fašistični Italiji. Ni hotel fašizem zlomiti moč protinarcdne-
ga judovstva? Toda Finzi in Samuel Bellini sta bila med voditelji fašizma. V italijanski zbornici sedi 34 Židov poslancev, v senatu 24 židov senatorjev v diplomatski službi je 40 Židov uradnikov, na italijanskih univerzah baje 840 Židov profesorjev.
Judje v akademskih poklicih.
v Odstotek judov je po evropskih zahodnih deželah minimalen. V Italiji 50.000, v Franciji ne veliko več, na Ogrskem 6 odstotkov. Toda Odstotek judov v gotovih akademskih poklicih je izredno visok. Po vojni je prišla iz Rusije in Poljske prava invazija židov v zahodne države. Vsak jud napenja vse sile, da spravi svojega sina v višji socialni položaj. Poljedelstvo, nižje obrti (mizarstvo, čevljarstvo itd.) mu smrdijo. Ali v trgovino, industrijo, finančna podjetja ali v višje šole! Preplavljajo torej univerze in zasedajo posebno branšo zdravnikov in odvetnikov. Neverjetno se nam zdi, če beremo, da znašajo odstotki na Dunaju judovskih zdravnikov 80 odstotkov, odvetnikov 84 odstotkov, v Berlinu judovskih zdravnikov 52 odstotkov, odvetnikov 61 odstotkov, v Brnu judovskih zdravnikov 63.6 odstotkov, odvetnikov 71.6 odstotkov itd. itd.
Najhujše morda ječi pod judovskim jarmom Ogrska. Po odstotkih je bilo judov v celi Ogrski ob razsulu 1920: v trgovini 51.3, med tiskarnarji 57.1, med žurnalisti 42.4, med odvetniki 45.2, med zdravniki 48.9: med trgovskimi uslužbenci 67.5 odstotkov. Pri nekaterih večjih
7__21. OKTOBRA
listih so bili skoro večinoma judje. Pomislimo, da ne gre za mesta, ampak za celo deželo. Ogrska je spoznala silno nevarnost za nadaljnji obstoj krščanske ogrske individualnosti in je vpeljala a univerzah za dijake numerus clausus: to se pravi proporcionalno število dijakov po narodnosti, recimo judovskih dijakov ne sme biti nad 6 odstotkov.
Judovska žurnalistika je zagnala, velik hrup in začela vpiti o svobodi, o mračnjaštvu itd. Toda Ogri so šli preko tega kričanja Izraela in so omejili število judovskih dijakov.
Slovenska pesem med
severnimi Siovani
Ze drugič v letošnjem letu.
Tokrat so se slovenski pevci odločili za drugo največjo slovansko državo, republiko Poljsko. Dolga pot ne moro ustrašiti pevca idealista, da ne bi izvršil svoje kulturne misije, ,ia ne bi zadostil svojim iskrenim narodnim čuvstvom.
Prvič stopa slovenski narod s svojo pesmijo nierl velike brate na severu in presrečen slučaj je, da se je to zgodilo ob desetlelnici našega in poljskega osvobojenja. Ako smo do sedaj zamujali prilike, da se zbližamo in bolj spoznamo tudi z brali, od katerih nas ločijo druge države in narodi, je prav, da spešimo to popraviti sedaj, ko smo se Slovani združili v lastnih narodnih državah.
Da je pesem najprimernejše sredstvo, ki nam pripomore do čim prejšnjega in popolnejšega zbližanja, ni treba utemeljevati, Pesem, posebno žo naša pesem je ona iskrica, ki vname čuvstva in srca, da zagore in postanejo nekak motor za vzvišena in praktična dejanja, ki vodijo h končnemu, čim tesnejšemu združenju velikih in malih slovanskih narodov.
80 članov pevskega zbora Ljubljanske Glasbene MRtice je odpotovalo v nedeljo (30. sept.) z brzim vlakom proti Dunaju v dveh udobnih vozovih Pullmanovega sistema, katere jim jo ljubeznivo stavilo ljubljansko železniško ravnateljstvo na odredbo naše vlade za celo dolgo pot na razpolago. Na kolodvoru so se cd Matičarjev poslovili Številni pevci ljubljanskih pevskih zborov in znanci ter jim želeli nincgo uspeha. Tudi v Mariboru so se na kolodvoru zbrali tamkajšnji pevci, zlasti člani Matice Mariborske in Drave in so ljubeznivo poslavljali od Matičarjev. Kljub pozni uri so poiskali slovenske pevce tudi na dunajskem kolodvoru zastopniki Slovenskega krožka z g. Gaberščkom na čelu fer jim srčno prožili roko, želeč jim vsestranskega uspeha. V Bfeclavi smo prestopili na bratska čehcslovaška tla ler mimo Prerova nadaljevali pot do Mor. Ostrave, kamor smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah 1 oktobra.
Kako smo bili ljubko presenečeni, ko smo v črni Moravski Ostravi, na skrajnem severu Moravske, začuli na kolodvoru v pozdrav slovenske glasove naših Slovenk, ki žive tu kot soproge vidnih in vplivnih javnih funkcijouarjev ter preskrbele vse potrebno za počitek od dolge vožnje utrujenih pevcev. Zvečer se je vršil v Narodnem rli-vadlu koncert, ki je v vsakem oziru uspel nad vse pričakovanje. Domači pevci so se postavili na odru na naši levici ter zapeli efektno Smetanovo v Veno«, na kar je pevski zbor Glab. Matice zapel češko, slovaško in našo himno. Navdušenje za našo pesem je rastlo cd točke do točke ter prikipelo pri naših narodnih do vrhunca. Mnoge točke je moral zbor ponavljati. G. Hubadu in pevcem je bilo poklonje-no obilno sveže cvetje, občinstvo se nikakor ni moglo Icčiti c! naše pesmi. Splošno zahteva vsa javnost ponovitev koncerta, kar pa najbrže iz tehničnih ozirov ne bo mogoče izvesti.
2. oklebra zjutraj smo za Bchuminom stopili na poljska Ua. Kakor na vseh prehodih državnih maj, nam tudi tu niso delale poljske obmejne oblasti najmanjših sitnosti. Druge uniforme, drug jezik, toda ista slovanska uslužljivost, prijaznost in priznano poljsko kavalirstvo. Vreme žal jesensko; solnce pokuka za moment izza oblakov, katere podi po nebu prava gališka burja, vsuje se zopet dež, mraz, kakor v Vseh svetih. Vse to nas ni zanimalo, ko smo na predmestju starodavnega Kra-kova na svoji desnici opazili Kopec s spomenikom Kcšciuszka, pred seboj pa mesto samo s številnimi zgodovinskimi cerkvami in zgradbami. Na kolodvoru nas je pričakovala velika množica z vojaško goribo na Čelu. Ovacije so se polegle, ko smo se ustavili v kolodvorski okrašeni čakalnici, kjer nas je pozdravi! v krasnem govoru predsednik Zveze pevskih zborov krakovske oblasti g. Filipčič, na kar so zapeli združeni krakovski pevski zbori našo himno in še eno pesem v naš pozdrav.
Priznati moramo, da smo se malce bali nasto-jiiti v razvajenem Krakovu, kjer se vrši letno do 200 umetniških koncertov in je občinstvo najmanj tako razvajeno kot Ljubljana. Ko pa smo v krasni dvorani Starega Teatra zagledali pred seboj polno hišo elitnega občinstva, ki je burno pozdravljalo nastopajoče pevke v pestrih narodnih nošah in ko smo s poljsko himno preizkusili nedosegljivo akustiko koncertne dvorane, nam je naenkrat prešla vsaka bojazljivost. Navdušenje je doseglo žc takoj v začetku take dimenzije, katerih nismo bili vajeni preje in se dajo primerjati le z onim v Pragi. Izvajanje programa pa je bilo v resnici precizno in nb vsestranski pozornosti izvajajoČill. Odlično občinstvu ju zahtevalo, da se posamezne točke ponavljajo, vsled Česar se je koncert raztegnil do pol 11 ponoči. Zboru so bili poklcmjenl pred pri-četkom drugega programa krasni buketi in venci iz Lveiih rož ter dragoceni albumi. Po odpeli zadnji točki programa nas občinstvo dobesedno ni pu-
stilo z odra, toda pred nami je še dolga pot preko Katovic, Posnanja, Varšavo in Censtohove, zato smo se morali držati začrtanega načrta.
Kako zanimanje je na Poljskem za našo pesem, priča dejstvo, da je dospela številna pevska deputacija iz Lwo\va v Krakov na koncert, ko so zvedeli, da smo radi dolge poti morali črtati Lwow iz svojega turnejskega programa. Ta deputacija je posredovala pri krakovskem vojvodi (veliki župan) g. Lrdevitu Daro\vskemu, da priredi naš zbor tudi v Lwowu svoj koncert, kar pa najbrže ue bo mogoče izvesti.
Kako smo dobrodošli in kako je užgala naša pesem ljubeznive Krakovčane, naj omenim, da smo od glasbenih krogov dobili povabilo, da na povratku priredimo v Krakovu še en koncert. Najvplivnejši in največji poljski časopisi prinašajo o Slovencih in Jugoslaviji obširna poročila in slike naših krajev.
Danes je ogled zanimivosti Krakova in solja-ren v Vieliczki. Vodstvo je prevzel iz ljubeznivosti docent na tukajšnji univerzi naš rojak g. dr. V. Mole. dr. Hešič in drugi naši prijatelji ter domačini. Zal je v tem nekdanjem centrumu poljske države in še sedanjem kulturnem središču Poljsko nakoničenih toliko zgodovinskih dragocenosti in zanimivosti, da si moremo ogledati le nekatere najvažnejše. O te1' ;>i na <ir.,genl mestu.
Krakov,', 3. okt 1928.	I. o.
K fašistovski polsfik! ..Jutrove" glasbene kršt!ke
Veiiko je našemu kulturnemu razvoju že škodil nacionalni šovinizem, ki nam sil. na cdfujuje nemško kuituro. In to v času, ko sc sc politične razmere med nami in Nemci temcljico prearuga-čile, v času, ki na kulturnem polju misli izrazito mednarodno, v času, id sirogo loči Bismarckov bajonet cd Beethovnove vsečlovečanske unHro-ine vrednote!
Obžalovanja vredna jc bila po vojai literap-i gonja nekih zgrešenih nazorov -oper nemško glasbo pri nas; v zvezi z zakulisnim rovarenjenf /c ustvarila atmosfero, da so se bali izvajati nemško glasbo pri nas, kdor pa se jo jc drznil izvajati, je dobil s kolom! Samo dvakrat smo po prevratu tuli nemške muzike pri nas in obakrat sino sc osmešili z več ali manj surovimi opombami, ki jim sistematično daje goriva »Jutro«. G. L^jovicu. ki ie »nažgal« preteklo sezono uboge dunajske ».Siinger-knaben«, se je po koncertu berlinskih simfonikov pridružil žc g. L. M. g., ki je ovoi referat 26. p", m. v »Jutru« zaokrožil v takem ionu, da r; ni čudili, če nas baje sedaj menijo Nemci javno razkr'-čati za skrajno nekulturen narod iu se m: Sevati nad Jugoslovani v Berlinu, kakor se namiguje.
Bil je to umetnostno najboljši koncert polen-onega Češke filharmonije, kar smo jih culi po prevratu v Sloveniji, to je mnenje vseh objektivnih ljudi. O. L. M. š. pa je storil v svojem reieratu vse, da zmanjša učinek koncerta. 2e program mu je »poljuden«, »ljudskokoncertni«, malenkost mu jc bila očitati Rcgerju (!) lieinvcncioznost, Straufiu »skurilnost« in še Cajlravskemu v tej nemški družbi »napihnjeno zunanjo efekterijo«. S tako sodbo se menda strinja le deset ljudi na svetu, kjub vsej sugestiji »Jutra«. Dirigenta pa, enega prvih v Nemčiji, je »pogledal s kritičnim očesom«, mu odvzet »nimb« in takoj ie revež imel vse razvade in navade ... pozerskih kapelnikov starejšega kova izza dobe slavnih avstrijskih in nemških vojaških orkestrov«! To ni samo razžaljenje naroda in stanu, ampak tudi mojstrski eksempei neobjektivne kritike. Dalje: »Vihtel jc pest, prevračal se z vihra-jočimi krajci fraka in simuliral temperament«... Vse to jc »videl« lc g. L. M. S. in nihče drugi; tako stvarnih dirigentov je malo in tolikih umetnikov kakor je bil g. dr. Kuinvnld. Pač pa bo vsak v kritiki g. b. videl na prvi pogled, da je pisana z izvenumetnor-tnim merilom, krivična in v takem tonu, da more le škodovati našemu ugledu v tujini.
Gonja zoper Nemce od irtrani izvestnih krogov pri nas pa se ne zdi zgolj iiacioiialistovska-, nego da pohaja tndi iz malenkostnih egoceutričnih nagibov. Ni prav, da imajo aranžma koncertne sezone zgolj koncertni izvajači v rokah. Spričo naših izredno suhih koncertnih se>:on. spričo lega, da smo čuli po prevratu le dva siovitejša inozemska orkestra in skoraj nobenega zfcor;> e^ronskega slovesa, spričo tega s« zdi, da... prirejevalci nimajo posebnega interesa na tem, da bi dot ili Slovenci v roke absolutno merilo umetnosti, zakaj potem bi domači umetniki zgubili svoje »nimbe«... Torej, lujec ne sme k nam, če pa pride, pa s kolom!
(Kar se pa tiče Berlinsko filharmonije«, je (o greh reklame s strani Matice. Pri nas nismo tako glnpi, da bi slep>o ploskali naslovom, kakor trdi g. L. M. Š., slavni bombardaš L';ethovna. Ce se hoče o tem prepričati, naj priredi svo' koncert pod ifrmo Pariške filharmonije!)
Modri plin
O priliki poizkusnih poletov novega Zfcp-pelinovega zrakoplova so listi pogosto omenjali »modri plin« (Blaugas), ki je topot prvič služil kot gonilna snov. Ta plin je zaenkrat šs velika tajnost. Ve se le to, da ga izdelujejo v Augs-burgu in da je približno enako težak kakor zrak. Domnevajo pa, da gre za aethylenski plin z enostavno kemično formulo C5 11». Aethylen je plin, ki nastaja pri suhi destilaciji premoga, lesa in drugih organičnih snovi; to je del našega svetilnega plina in spada med pline, ki gore s svetlim plamenom. Na vsak način pa je po-raben tudi kot gonilna snov za eksplozivne motorje.
Prednost modrega plina za zrakoplovstvo fe predvsem v njegovi teži in v njegovem razmerju med porabno toploto in težo. Če istovetimo modi plin z aethylenom- tehta kubični meter samo 1.25 kilogram, torej nekaj malega manj nego kubični meter zraka, !: tehta 1.293 kg. Kurilna vrednost kubičnega metra modrega plina pa znaša 14.300 toplotnih enot, dočim znaša kurilna vrednost bencola v isti teži samo 12.500 toplotnih enot. 2e v tem se vidi prednost plina nasproti tekočemu kurivu; kajti vsaka količina kurivnih snovi, ki jih vozi zrakoplov s seboj, zahteva primerno množino nosilnega plina. Zeppelin, ki uporablja kot nosilni plin vodik, potrebuje za vsak kilogram kuriva približno 0.87 cbm vodika.
To pa ni edina ne največja prednost tega plina. Važnejše je tole: Med vožnjo postaja obremenjenost zrakoplova v isti meri manjša, kakor izgoreva kurivo. Da se izravnava razlika med nosilnim plinom in bremenom in ohrani zrakoplov vso svojo vodljivost, je treba od časa do časa izpuščati dragoceni nosilni plin. Pri tem gTe za ogromne množine plina. »ZR III.«, predhodnik sedanjega »Zeppelina«, je na svoji vožnji v Ameriko porabil okroglo 23.000 kg bencina in 1300 kg olja za mazanje strojev; za izravnavo teže je moral izpustili približno 24.000 cbm vodika, kar pomenja znatno podražitev obratnih stroškov.
Če se pa kot gonilno sredstvo uporablja plin, ki je skoraj enako težak kakor zrak, postane stvar čisto drugačna. Kajti porabljeni plin se more nadomestiti enostavno z zrakom, izpuščanje dragega nosilnega plina odpade. V tem je glavna prednost modrega plina. Neko množino tekočih kurilnih snovi bo pa »Zeppelin« tudi poslej vozil s seboj, ker ima v njih pripravno in koristno težino, ki je za ohranitev čim večje vodljivosti vedno potrebna; kajti v slučaju potrebe mu tekočega kuriva ni treba izmetati, marveč ga v gonilne svrhe pokuri.
Vendar pa ima modri plin tudi svojo slabo stran. Kakor za vsak plin velja tudi zanj, da je njegov pritisk odvisen od toplote: Čim večja toplota, tem večji pritisk. Zunanji toplotni vplivi bi torej mogli biti zrakoplovu nevarni. Toda tej nevarnosti se je vedno lahko ogniti s tem, da se množina plina primerno zmanjša in tako zmanjša tudi pritisk. Na vsak način pomenja modri plin za zrakoplovstvo nov napredek.
Radio v službi volivnega boja
V Ameriki se bližajo predsedniške volitve. Oba nominirana kandidata, Hoover za republikansko, Smith za demokratsko stranko, vsak s svojim štabom, sta že sredi septembra nastopila vsak svojo agitacijsko turnejo. Še pred par leti so bila le večja mesta tako srečna, da so na lastna ušesa lahko cula, v kaka nebesa jih bo ta ali oni kandidat popeljal, ako mu v obliki glasovnice naklonijo svoje zaupanje. Vsi drugi so se morali zadovoljiti z mrtvimi govori, ki jih je časopisje isti ali vsaj drugi dan razposlalo na vse kraje od Atlantika do Pacifika. Sedaj je ta metoda volivne kampanje v Ameriki že zastarela. Pri tokratni volivni kampanji, ki jo je Hoo-ver-jeva skupina otvorila 15., Smithova pa 18. septembra, igra glavno vlogo radio.
Pred otvoritvijo kampanje sta obe stranki vse potrebno aranžirali, da bo vsak republikanec in vsak demokrat lahko doma v postelji poslušal. kaj vse bo v slučaju zmage naredil prvi, kaj drugi predsedniški kandidat. Če bi bile vo-
Bolgarski kralj Boris,
Bi pravkar slavi lOletaioo svoje vlade.
litve tako okrog sv. Jakoba, bi Smithu ne bilo treba veliko agitirati. On je »moker«, Hoover pa »suh«. Kdo bo v taki vročini in žeji tistega volil, ki mu hoče z vodo, in'še to večinoma slabo, žejo gasiti. Sedaj pa, ko je po pratiki pasjih dni konec, utegne uspeti Hoover, čeravno ne samo radi vode. Hooverja bodo volili zato, ker se jim od njega kot kandidata kapitalistične stranke obeta več dela in zaslužka. A s tem ni rečeno, da Smith nima upanja. Tako resnega protikandidata, kakor je Smith, vsaj po vojni republikanski kandidat še ni imel. Običajno »slamnato« glasovanje, aranžirano po >'New-York American« in Hearstovem časopisju, je v primeroma jako ugodno izpadlo za Smitha. Rezultat se glasi: Hoover 246.566 glasvo, Smith 232.109 glasov. Pri zadnjih volitvah sta si stala nasproti: republikanec Coolidge 139.771, demo-
Če je treba operirati leva, tigra ali medveda, vržejo živali močno vrv okolu vratu in ene prednjih nog ter jo tako potegnejo k omrežju. Potem zvežejo vso žival s pasovi in polože ob omrežju tako, da je bolno mesto brez ovire dosegljiv Nato živinozdravnik izvrši operacijo.
So pa še drugi načini za operativno negovanje zveri. Tako spravijo n pr. bolno žival v vozek zaboj, v katerem se ne more gibati. Zopet druge živali seženejo z lesenimi drogovi v tesen kot in zastavijo tako, da se ne morejo ganiti. Potem jo zgrabijo strežniki, jo z največjo naglico vržejo na tla, pokrijejo z desko in sedejo nanjo, tako, da se zver ne more gibati.
Splošna narkoza s kloroformom ni uporabljiva, pač pa omamijo živali s tem, da jim dajo piti kloralhidrat; nekatere živali se seveda branijo take pijače. Slone, ki imajo zelo radi alkohol, omamijo s par litri ruma. Slon leže nato na trebuh in trdno zaspi. Potem ga z lahkoto zvežejo in operirajo. Vendar se omama vselej ne posreči in potem je operacija nevarna stvar. Kakor znano, je pred kratkim slon v zoološkem vrtu v Rimu živinozdravnika, ki ga je hotel operirati, usmrtil.
Inteligentnejše živali so človeku navadno
Banket na čast dr. Marinkoviču v Parizu,
ki ga je priredil grški ministrski predsednik Venizelos.
krat Daviš 38.280. Če se Smith še po radiu malo bolj prikupi, utegne poraziti nasprotnika.
Pa ne samo govore obeh predsedniških kandidatov bodo vsi volivci naenkrat poslušali, ampak tudi govore agitacijskega štaba, moškega in ženskega. Obe stranki imata takozvane politične radio-večere, na katerih nastopajo govor-e niki obeh volivnih štabov. Za one pa, ki imajo predpoldne bolj čas, pa tudi dopoldanske radio-agitacijske govore.
A pri sedanji volivni kampanji jim je radio še nekaj posebnega omogočil. Agitatorji obeh strank tudi hkrati nastopajo v medsebojni politični debati. Za to je določen vsak petek zvečer od 8.30 do 9.30. Pod predsedstvom kakega uglednega moža se zbero zastopniki obeh strank, vsak s svojim določenim govornikom.
hvaležni za pomoč v bolezni, najsi je ta pomoč zvezana z bolečinami. Toda ravno največje živali se vsakega dotika sovražno branijo in skrajno otežujejo vsako negovanje.
Rastline nc potrebujejo zemlje.
Rastlinskemu fiziologu Gericke-ju na Kalifornijski univerzi se je posrečilo odgojiti več tisoč cvetlic v vodi. kateri je dodal kemične snovi, ki so za rast posameznih cvetlic potrebne. Rože, dalije in druge so se v vodi normalno razvijale in razcvetele. Raztopine večinoma ves čas ni bilo treba obnoviti. Ta način gojenja cvetlic bo posebno prikladen za sobne rastline. Sestavine soli i. dr. snovi za posamezne vrste cvetlic nameravajo izdelovati v obliki tablet ali prahu kakor sedaj umetna gnojila.
Jadrnica »Deutschland«,
ki je 15. okt. 1848. otvorila prekomorsko plovbo hamburške družbe vHapag«. Jadrnica je imela 20 kajut in prostora za 200 potnikov ter je spadala med velike ladje svoje dobe.
Vsak govornik ima 20 minut časa za govor in 15 minut za pobijanje dokazov svojega nasprotnika. Za predmet govorov so določena pereča sporna vprašanja ameriške politike in ekonomije, kakor n. pr. farmarsko vprašanje, vprašanje zunanjih zadev, brezposelnosti in kajpada — prohibicije. Tako publika oba zvona naenkrat sliši.
Tej agitaciji na debelo potom radija, bo tri tedne pred volitvami sledila agitacija na drobno. Za obe stranki bo radio noč in dan v obratu. Demokratska stranka jc za radio-kampanjo votirala 510.000 dolarjev, republikanska kot kapitalistična pa seveda še več. Kakor se iz tega vidi, bo radio politični veleagitator bodočnosti. Doslej so imeli to vlogo časnikarji oz. časniki. Odkar je radio na pohodu v politično areno, jih čaka ista usoda, kakor konja in kočijaža pred avtomobilom in šoferjem.	S. M.
Če zverine ohole
Zivinozdravstvo v zverinjaku ni lahka reč. Saj se je treba najprej dobro zavarovati proti zobem in krempljem, s katerimi sc tudi bolna zver brani proti vsakemu ožjemu stiku s človekom. O tem imajo bogate izkušnje v slovitih Hagenbeckovili zooloških vrotovih v Stettingen v Nemčiji. »111, Tierzeitschrift'« poroča:
Četverouogi rešitelj
Nekemu farmarju v Rhodeziji je nedavno leopard odnesel teleta. Farmar je zgrabil puško in hitel za zverjo. Predno pa se je pripravil na strel, se je leopard obrnil in ga napadel. S kremplji ga je oplazil po obrazu, tako da mu je kri zalila oči iu ni nič videl. Tedaj se je zakadil v zver farmarjev pes, ki se ga je pa leopard otresel iu znova skočil proti farmarju. Toda pes ni popustil in se zagrizel v leoparda, ki se ga je skušal otresti. S tem je pridobil težko ranjeni far mar toliko časa, da je snel puško in zver ustrelil.
Molčeča dežela
Prebivalci Arizone so splošno znani kot nenavadno molčeči ljudje. :>Tihi mož< iz Arizone govori le najpotrebnejše in tudi tisto kar najbolj na kratko. Američani so mnogo ugibali o vzrokih arizonske malobesednosti, a nedavno je neki Francoz uganko razrešil tako, da jo je označil kot posledico podnebja. Arizonsko podnebje je tako izredno suho, da je znano po tem, kakor je znana arizonska molčečnost. Suhi zrak suši grlo in jezik in jemlje ljudem veselje do govorjenja.' Komur so govorila trajno in vsa izsušena, težko in zalo nerad govori, postaja malobeseden Lu len za govor.
Nova klavnica v Lyonu,
velja kot najpopolnejša moderna zgradba svoje vrste.
V dve ž) ^ tref) vrstni}
Svtovna razstava v Chicagu 1933. O priliki 100 letnice, odkar obstaja mesto Chicago, se bo vršila velika svetovna razstava, za katero se ž esedaj delajo priprave. Mestna občina in država prispevata v ta namen 300 milijonov dolarjev. Palače, ki jih zgrade za rar stav-, bodo imele stalen značaj in bodo povabljeni na sodelovanje najslovitejši arhitekti sveta. Posebno zanimivi bodo oddelki posameznih narodnosti, ki prebivajo v Chicagu. (Čehi so že izvolili svoj razsta\.ii odbor.) Razstavni prostor bo obsegal 4,000.000 m3.
Uspehi painirske ekspedicije. Ruski in nemški raziskovalci so vpamirskem visokem gorovju ugotovili ogromen ledenik, ki leži vsporedno z gorovjem od severa proti jugu ter se steka v ledenik Fedšenko. Ledenik je dolg 70 km in je drugi največji na svetu. Ekspedicija je na podlagi svojih raziskavanj napravila natančen zemljevid v zapadnem pamirskem ozemlju.
Mrlič na strehi železniškega vagona. Čevljarski pomočnik Maks Sadegger se je hotel peljati brez železniškega listka ter je v Innsbrucku zlezel na streho nekega vagona. V zgornji In-nski dolini je prišel med vožnjo v dotiko s 15.000 oltov močnim električnim Lkom, ki ga sežgal v oglje. Truplo so našli slučajno šele tretji dan.
S Zeppelinom v Ameriko. Zep; !in odpluje v Ameriko najbrže že v torek. Razen posadke bo imel na krovu še 16 drugih oseb, med temi zastopnike raznih državnih oblasti, r) poročevalcev in 4 potnike — Američane, ki s vračajo v Ameriko; voznina bo znašala za potnike po 3000 dolarjev za osebo. Zrakoplov vzame s seboj za približno 120 ur kuriva, dalje 500 kg poštnih pošiljk in 12.000 pis:m.
Dolly ne podeduje ničesar. Sin kanadskega milijonarja sira Mortimera Barnett-Davisa je lani proti očetovi volji poročil kabaretno igralko Rosie Dolly. Sedaj je sir Daviš umrl; v oporoki določa, da sme njegov sin razpolagati do svoje smrti s polovico njegovega premoženja, po sinovi smrti pa pripade tudi ta del ostalim dedičem.
Roparski napad v vlaku. Na vožnji iz Hamburga v Leipzig je mlad človek napadel trgovca Demitrija Serra, ki se ie vozil v II. razredu, in ga oropal. Serra je imel še toliko moči, da je potegnil za zasilno vrvico, nato p- se onesvestil. Ropar je skočil z drvečega vlaka in si zlomil obe nogi. V njegovih žepih so našli roparjevo uro in listnico.
Ovadba proti grofici Auersperg. Grofica Valerija Auersperg na Dunaju, ki ima v Ziers-dorfu svoj mlin, je nakupila za par ♦otisoč šilingov žita, ga dala ..mleti, vzela na moko veliko posojilo, nato pa moko skrivaj prodala. Za žito in v plačilo posojila ni dala niti šilinga in na terjatve izjavila, da nima nikakih sredstev. Upniki so proti grofici vložili ovadbo na državno pravdništvo.
Na smrt obsojeni morilec za raziskavanje lepre. Morilec Kirstein v Rigi je bil na lastno prošnjo pomiloščen pod pogojem, da mu v svrho raziskavanj vcepijo bacilc lepre. Dosedaj je to prvi tak slučaj v Evropi.
Avstrija kot dedič. Bivši predsednik tržaške trgovske zbornice baron ^inelt je ob svoji smrti leta 1900. zapustil užitek svojega premoženja svoji ženi pod pogojem, da pc njeni smrti dedujejo vse premoženje avstrijski javni dobrodelni zavodi: zdravilišče Alland, Rdeči in Beli križ itd. Sedaj je umrla tudi baronica 2ei-nelt in avstrijska država je podedovala 834.000 šilingov (6,672.000 Din).
>0 ti strela, moje najboljše vino piješ?« »Ali naj bo to odpoved?« »Da, in na mestu I« »Potem izpijem do dna.<
Kronjhita industrijska družba sklicuje za
26. t. ni. ob pol 13 v Kred, zavod v Ljubljani izredni občni zbor; dnevni red: Sklepanje o otvoritveni zlati bilanci tvornice na Bistrici v Rožu v zvezi z izvedbo sklepa o ustanovitvi d d. za tvor-nico na Bistrici. — Kakor znano, ima Kranj. ind. družba nn Bistrici v Kožu (Koroško) žičarao. v ka-trri izdeluje žičnike ln pletene vrvi iz žice (posestvo meri 195.122 m3); ima svojo hidroelektrično centralo, zgrajeno 1907. Že svojčas je bilo sklonjeno (istočasno g prodajo škedenjskih plavžev) ustanoviti posebno d. d. zn ta obrat. Sedaj že poteka h koncu doba za zlate bilruce v Avstriji, zato mora podjetje to izvršiti. Da pa bo lažje obratovalo, so osamosvoji z ustanovitvijo d. d. v okviru avstrijskih zakonov. Varovano bo pri njej isto lastninsko razmerje delničarjev kakor pri KID, torej delničarji KID dobe delnice nove družbe v istem razmerju, kakor imajo delnice KID. V bilanci KID je bilansirana posesl na Bislriei z 34.775 Din. Obseg podjetja je razviden iz bilance za 30. junij 1926: vsa aktiva 524.000 Šilingov.
Neposredni davki. Državni dohodki od neposrednih davkov so znašali v avgustu 177 milj. (proračun 13!) milj.). Skupno so znašali dohodki od neposrednih davkov od 1. aprili 1028 do 31. avgusta 1928 630 milj. (proračun 697 milj. Din, lani v istem času 581 milj. Din).
Konkurz je razglašen o imovini Jospa Koširja, trgovca v Mariboru; prvi zbor upnikov 12. okt., prijaviti do 15. nov., ugotov. narok 29. novembra.
Hvalevredna .je delavnost Vašega potnika: vsak dan obišče 20 Interesentov. -„Slovenec"j e pa še delav-nejši in more pokazati še večje uspehe; vsak dan se oglasi pri 20.000 interesentih. - Informirajte se v Inseratnem oddelku „Slovenca" v pavilj onu na Miklošičevi cesti poleg Uniona.
Morss o
Dne 6. oktobra 1928.
Devizni promet je bil ta teden znaten: saj je bilo 6 borznih sestankov. Skupno je znašal 24.6 milj. Din napram 15.84, oz. 17.9, oz. 14.4 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo ta teden v devizi Curih, potem London in Dunaj. V izpremembah tečajev je omeniti popuščanje Berlina, Londona, Dumija^iu Prage, učvrstila jja se je zlasti koncem ledna deviza Trst; vse to je v zvezi z gibanjem tečajev na curiški borzi.
Tržišče vrednostnih papirjev ne beleži ta teden nikakih znatnih izprememb. V bančnih papirjih ni bilo dosti promela; tako je bil na primer v četrtek samo 1 zaključek (v Jugobanki), v petek 2, v torek 2, v sredo 3. Tečaji so ostali neizpreinenjeni. Učvrstila se je le Narodna banka. Tudi v industrijskih papirjih ni bilo dosti prometa: tako je padel 11. pr. v četrtek samo 1 zaključek v Zagrebu (Slavonija po 4 Din). V petek so bile zaključene Vevče po 109, 110 in 111 s čvrsto tendenco. Osln.bela pa jo v petek Drava radi vesti, da a švedskim posojilom in zakujjom vžigaličnega monopola ne bo nič. Tendenca za državne papirje jo bila ta teden slaba. Dočim so 7% inv. pos. in agrari vzdržali svoje tečaje, je vojna škoda popustila v teku tedna v Zagrebu od 439—4-10 na 436.50— 437.50, v Belgradu pa od 438—439 na 435.50— 436.50. Zagreb je torej vedno dražji od Belgrada za 1 Din pri kom. Promet ni bil znaten, razen v petek, ko je radi popuščanja prišlo do večjih realizacij v Zagrebu. Indeks vseh državnih papirjev je v teku septembra narastel od 48 na 48.81 (% no-minala), pa je še treba vpoštevati, da je v septembru zapadel kupon 7% inv. pos. v znesku 3.50 Din in je v tečaj prištevši tudi ta kupon bil višji kakor prejšnji mesec.
DENAR.
V današnjem borznem prometu se je učvrstil tečaj Trsta od 297.90 na 298.20, tudi Praga se je vrnila na svoj stari tečaj 168.77. Promet je bil prav znaten: samo Curilia je bilo zaključenega 12.000 frankov. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah: Trst, Newyork iu Amsterdam (v manjših količinah).
devizni tečais na Itabljanski borzi
6. oktobra 1928.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 5. X.
Amsterdam	2278.50	2284.50	2281.50	_
Berlin	1354.75	(357.75	1356*56	1356.-
Bruselj	—	790.95	—	—
Budimpešta	—	993.30	—	—
Curih	1094-10	1097.U	i095.6(i	1095.60
Dunaj	799.85	802.S5	801.35	801.14
London	275-68	276.48	276.08	—
Ne\vyork	—	56.94	—	56.94
Pariz	—	222 60	"rt	222.40
Praga	168.37	169.17	168.77	168.72
Trst	297.20	299.20	298.21	297.90
Bolgrad. Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 7.9985 do 8.02275, London 2756.8—2754.8, Nev vork 56.83 do 57.03, Pariz 221.60—223.60. Praga 168.97 do 160.17, Trst 207—299.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštedlona 920 den., Kred. zavod 175 d., Vevče 105 den., Ruše 205—280, Stavbna 56 deti., Sešir 105 den.
Belgrad. vojno odškodnina 437.50—439. 10. 448.56, 12. 448.50—449.50, 7 odst. inv. pos. 85 do 85.50, ngrari 55.25—55.50.
i «
IJCcilU 11
Slovenski lesni Irg je prav živahen. Povpraševanji: iz inozemstva je znatno. Dočim je prej kupčijo zelo oviralo jioinanjkanje vagonov, je so-
| ^J vagonov dovolj na razpolago. Zopet pa srno culi pritožbe, da sedaj ue sprejemajo nokr.torc po-! sta.le naročil na nove vagone, da t«ko izkpžejo j manjše potrebe in relativno večje kritje. Nadalje i se lesna trgovina pritožuje nad počasnim potova-I £jem vagonov. Tako vozijo vagoni iz Ljubljane do Su^ika radi prenatrpanosti proge cele 3 do 4 tedne. I Svoječasno smo poročali, da je poleti stalo veliko i žag, te pa sedaj večinoma zopet obratujejo. , Ta teden smo bili od več strani' opozorjeni, da hodijo po deželi razni nakupovalci lesa, ki niso trgovci m kupujejo les po vseh mogočih eenah, ki so pa seveda take, da so samo v škodo producen-tom. Tako prodajajo producenti blago franka meja, ; ne da bi poznali železniške in carinske tarife. Po-I sebno se svari pred takimi spekulfltivnlml sklepi pri izvozu neobdelanega lesa, zlasti bukovih hlodov.
Kakor smo že uvodoma omenili, je povpraševanje živahno. Poročali smo že o velikih zaključkih bukovih pragov holandskih dimenzij; ni pa še prišlo do zaključkov v hrastovih pragovih. Ob tej priliki ponovno tudi opozarjamo producente na nove naše dimenzije železniških pragov, katere smo že objavili. Zadnje čase je bilo mno<ro zaključenih na ljubljanski lesni borzi tudi drv (bukovih), vendar se proti pričakovanju cene niso učvrstile. Sedaj notirajo drva fko nakl. post. 18—20 Din. Ker so bile zalege tramov že popolnoma izčrpane, so jih producenti začeli na novo izdelovati, ker je zanje veliko povpraševanja. Cena zanje je 230 do i 250 Din fmkl. pošt. Tudi filerje in bordonale so začeli izdelovati ponovno. Filerji notirajo 250 do 270 D i n fko nakl. post. Vedno znatno je jHivprnše-vanje t? brzojavne drogove (bor, smreka in jelka), ki dosegajo fko Sušak '330 Din in lanfine. Povpraševanje je tudi za deske, vendar blaga primanjkuje. Italijanske železnice so nakupile večje količine nežamanih hrastovih plohov za izdelovanje vagr.nov; ne gredo pa več podnic.e, njih produkcija je :recej popustila zaradi šikan pri prevzemati ju blaga. Veliko povpraševanje je za hrastove frize vsfh dimenzij, ki notirajo 900—1000 Din, kakor tudi za parjeno bultovino.
Danes je bilo na ljubljanski borzi zaključeno: 3 vag. meterskih in 2 vag.. razrezanih drv. Tendenca je noizpremenjena.
Najfinejše bučno ©33'nio cDie lltar Din 22"— kakor tudi namočeno »nrf^fiovkc
se vciino dobi pri tvrdki s. JURJ5'f, Purajska cesta 7.
Žitni trg
Vedno bolj se uveljavlja naziranje, da bolo visoke ceno koruzo povzročile močan dvig cen za pšenico. Trgovci v produktivnih krajih so skoro popolnoma ustavili ponudbo, producenti sami pa so zaposleni s poljskimi pridelki, vsled česar ni dovozov blaga na tržišča. Bačke plenice ni mogoče dobiti niti po 253 Din, sremska pšenica je spora-dično na ponudbo po 252.5!) Din nakladalna no-staja. — Kupčija počiva. — Koruza je zmerom čvr-stejša in se sklepajo že terminske kupčije z la-platsko koruzo za vojvodinske kupce. Po tem skoro nerazumljivem in abnormalnem pojavu sodeč, je pričakovati za koruzo še višjih cen in zato se je začelo zadnje dni tudi pri nas večje povpraševanje po laplatski koruzi. Zanimivo je, da' notira stara bačlfa koruza 320—322.30, umetno sušena 296 Din, času primerno suha pa za januar 260, za maj 300 Din, vse bsčlca postaja. La Plata koruza pa Velja danes za mesece oktober (november) december 295 Din, Postojna tranzit, jugoslovansko ocarinjena, — Oves notira vkliub skrčenem povpraševanju še vedno 250 Din bačka postaja. — Cena za mlevske izdelke je neizpremenjena, boljša moka notira v Vojvodini 265—270 Din. Tudi v ostalih produktih ni zabeležiti spremembe.
V Ljubljani notirajo:
Dož. pridelki (vso samo ponudbe, slov. post., dob. prompt., plač. 30 dni); pšenica bač. 78—80 kg 2% 292.50-295, okt. 297.50—300, nov. 305 -307. moka 0 g 430-435, rž 73—74 kg uz. bi. 295 - 297.50, oves bač. 275—280, koruza 347.50—860, lap!a»ska 310—312.50, aida dom. 200-305, ječmen bač. 305 do 307 50. Zaklj. —. Tendenca čvrsta.
Novi Sad. Pšenica: bč., gr. bč., bč. pot. 250.50 do 252.50, bn. pariteta Vršac 245—247.50, sr. 250 do 252.50. Ječmen: 295—300, pol. 280- 200, pol. ban. 298—300. Oves: bč., si. &I5—250. Seno: bč. post. 115—117.50, bos. post. 102.50—107.50. Koruza: 315—320, nov., dec., jan. 257.50—267.50, 3.-4 282.50- - 287, 2.-5. 280-295. Fižol: 830 - 850. Moka. 00 gg 355—305, št. 2 385-345, št. 5 315-325, št 6 265—275, št. 7 240—250, št 8 200—210. Otrobt: bč. v j. vr. 182.50—187.50, bn. v j. vr. 180—185.

oC~iXnx>" peno/
Promet: 20 vagonov pšenice, 1 koruze, 12 moke, 1 ječmena, 1 ovsa, 2 otrobov.
Hmelj
Niirnberg, 4. oktobra. Hmeljski trg je nadalje miren. Dovozi in promet so majhni pri tlačenih cenah. Za tranzitni hmelj jo še malo povpraševanja; zadnje dni so bile trgovane manjše količine iz Bačke po 100—150 mark za 50 kg tranzit. Ostale cene so neizpremenjene.
Deželna pridelki
Fižol Cene fižola so sedaj prav visoke, ker je bil letos slab pridelek; nakupna cena zn ribni-čana, mandalon in koks no suče okoli Nin 7 50— 8.25.
Na ljubljanski borzi je bilo 6. t. m. eks k u t i v n o prodano 1000 kg fižola ribničann, let. blaga, očišč., prompt. dobava, Tito skladišče Ljubljana, plačilo takoj ob prevzemu po 820 Din.
Gobe. Nova rast je prišla v večjih količinah na trg. Povpraševanje je samo za lepo blago, kupčija pa ni znatna. Nakupne cene so ostale neizpremenjene: po kvaliteti Din 70—90
Volnene nogavice v vseh modnih barvah. - Tricot perilo za dame in gospode. - Moderne obleke, bluze in puloverje ter razne druite pletenine prijav'- poroča po priznano najnižjih cenah
IGN. ŽARGI, »PRI NIZKI CENI
Ljubljana, Sv. Petra ccsta štev, 3 iu 11.
Seno iu slama. V Ljubljani so naslednje cene: sladko stot 130 Din, polsladko 120, kislo 75— 160, slama 60—65. Napram lanskemu letu so cene zelo visoke. 1. oktobra lani so bile: sladko 85, polsladko 75, kislo 50, slama 50 Din za stot.
Vino. Dne 5. t. m. ae je vršila v Zagrebu vinska borza, mi kateri je ponudilo svoje blago 40 vinogradnikov, skupno 2000 hI. Cene za lanska vina so bile: banaška 1927: vršačko belo OJ-j do 10% 350—375. otelo 300—500, kadark 350 do 400, črno 11—12% 350—375, subotiško 11 % 400 do 600; dalmatinska 1927: črno 11—13% Split 35—43, opol 11—14% Split 35—45, belo Split 35—45, Pelj-šac temni opol 11—13% 45—55, šibensko črno 11 do 13% 36—45, belo 40—48, viško belo 11—14% 42—50, opol sladki 11—14.5® 50—60. temni 11 do 14.5% 45—55, specialna 13% 80—10U, viška vuguva 12—13% 60—80, viš!si plavac 12—13% 60—75; cene dalmatinskih vin se razumejo po hI mali-ganda ,ostala za hI.
Mleko. Množina mleka, ki je ob letošnji suši komaj zadoščala, se je znatno zvišala. C"ne so ostale iste. Nakupna cena fko Ljubljana 2 Din. Prodajna cena na veliko 2.25 Din, na drobno 2.50 Dfn, z dobavo na dom 2.75—3 Din. 'ie; Sir. Do srede meseca septembra so vse sirarne razen bohinjskih razpečale tnlcko v svežem stanju. Sedaj zopet vse izdelujejo sir. Zreli sir, zimski in pomladanski izdelek je ves razprodan in pride na trg samo mlado blago. Cene so porasle v engros prodaji od 2-1 Din do 30 Din, v detajlni prodaji od 38 do 40 Din.
Maslo. Konsum masla na domačem trgu se je močno zmanjšal; znak; da je konec letoviščne sezone. Čuti pa se nasproUio precej močno povpraševanje iz Beograda in Zagreba, pa tudi iz inozemstva, vendar so za inozemski trg naiie cene previsoke. Cene čajnemu maslu so v engros prodaji 45—18 Din fko oddajna postaja, v detajlni prodaji pa 56 Din.
Dr. Ivan Hubad, zobozdravnik
v ŠKOF JI LOKI ne ordinira od 8. do 20. X. 1928.
tored sodišča
Če pijanček na klopi zaspi...
Veseli Ludvik iz Ljubljane si je 22. julija t. 1. dovolil sprehod v ljubljansko okolica Da bi mu ne bilo dolgčas, je vzel seboj še prijatelja Fran-celjna. Oba skupaj sta v neki okoliški gostilni udušlla par litrov, ki seveda niso bili prazni.
Bila jo že pozna ura, prav za prav že zgodnja ura, kajti polnoč je že zdavnaj minula. Vinska bratca sta bila okrogla čez vsako mero in ko sta stupila iz gostilne, sama nista vedela, kaj poČetL Domov bi šla, pa nista znala, ker se jima je pre-čudn-o vrtelo pred o5mi. Tudi korak jima je bit tako bolj sem in tja. Pa se je tako dogodilo, da je Ludvik kar obležal pred gostilno na klopi, za Franceljna pa se niti no ve, kam se je zgubil tisto noč Zjutraj okrog osmih je spečega Ludvika našel sosed Štembor. Da ne bi delal' pohujšanja na javni'cesti, se je sosed usmilil Ludvika; pograbil ga je za ramo in ga vlekel za hišo na livado La ga potem pustil tam dalje ležati, čudna pa se je vseeno 7xlelo Ludviku, !<o se je zbudil, kako je prišel na livado; začudenje je še narastlot ko je mrž ugotovil, da nima več na telovniku obešeno nikeluaste ure. Hm, je dejal' Ludvik, treba bo povedati to reč orožnikom. Pa je res sporočil to zadevo orožnikom, ki so stvar preiskali in ugotovili, da je uro zmaknil sosed Stembor. Ta jo je namreč še tisti dan prodal za 137.50 Dlu. Izkupiček jo poleni takoj zapil s prijateljem Janezom, da ne bo imel skrbi zaradi tolikega denarja, ki ga on nikakor ne more trpeti v svojem žepu. Bil je štombor zaradi tatvine že enkrat kaznovan, Janez, ki je ž njim skupaj pil za uro, pa celo že večkrat. Sosed Štembov se pred sodnikom zagovarja, da je uro naše) — na levi obali Save... Znano jki je, da tiste dni na Savi sploh ni bil. Uro ceni Ludvik na 400 Din. Sodnik je kaznoval Štembova z 1 tednom; Janeza, ki je pomagal ba-rantati pri prodaji ure in potem tudi pil iz tistega denarja, pa s 8 dnevnim zaporom.
Dogodek z vaškega vodnjaka.
Hlapec France »luži pri Bučarju že dolgo vrsto let. Nekega dno jo napajal gospodarjeve konje na vaškem vodnjaku. Tisti čas je prignal svoje živinčo napajat tudi Tomaž, brat Francetovega gosj». darja. France je ob lej priliki začel Tomaža zmerjati in se hudovati nad njim, češ, da on nima pravico napajati svoje živine takrat, kadar jo napaja on, hlapec France. Tomaž je mirno odvrnil, da on svojo živina napaja pač takrat, kadar sam hoče. Zdaj se je pa France še bolj razhudil in je začel Tomažu groziti: »Tako te bom, da boš preo hudiča videl« — in je pri tem žugal ln zamahnil proti Tomažu s težko pestjo. Tomaž je na vse to molčal. Franceta je pa ravno Ui molk jezil. Opoldne pri južini se je zato ponovno spravil nad Tomaža iu ga začel brez povoda napadati in pso-
vati. Očital mu je med drugim: >Ti h_____ grizeš
na vso strani in pikaš !< Na tn mu je spet Tomaž mirno odvrnil, da grize pač pes in pika kača, oa pa ne: sicer se bova pa že še drugje zmenila. To, to je šele raztogotilo Franceta! Vstal je od mize, vrgel žlico ob tla in skočil pred Tomaža: »Ti, ti, kaj boš ti! Magari da se zmeniš s samim hudičem ...« — in bi ra skoraj udaril s pestjo, da inu ni tega onemogočil gospodar, ki je oba nasprotnika lonl. Tomaž pa je kljub temu ložil Franceta, češ, da ie njegova čast bila pri vodnjaku močno prizadeta in oškodovana, ker je tisto ' vpitje in zmerjanje poslušala cela vas in se mil | smejala. Pri južni pa so poslušali tudi otroci, ki i so se tako mogli pohujševati ob grdih psovkah hlapca Franceta. Sodnik je Franceta obsodil na tri dni zapora.
Beračit jo je pnalala.
Bridko jo življenje male Matilde. Komaj 10» letna mora že dnevno za poslom. Njena mati Franca je zanjo izbrala prav posebno delo: pošiljala jo je v mesto beračit. I11 tako je uboga Matilda že dve leti sem vsak dan hodila iz Mengša v Ljubljano za svojim od matere določenim poslom. Nekega dne pa jo je na Gosposvetski cesti doletela smola, da je nagovorila za milodar tudi neko neznano gospo. Bila je to guvernanti« Fani, ponosna Francozinja. Njej so ni smilila uboga . deklica, ni ji poklonila daru, kakor toliko dobrih ljudi; pač pa je Fani poklicala stražnika, ki jo jo odpeljal na policijo. Pred sodniki Matilda milo joka, takisto njena mati Franca. Doma jih tare revščina in glad, morajo si iskati kruha ... Sodniki so upoštevali žalostno stanje uboge družine, pa so mater Franco kaznovali le z 48 urnimi zaporom.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčnoljubljenu soproga in mati
teršSa TJIISISI
soproga odvetnika
dne 6. oktobra po kratki bolezni mirno v Gospo ln zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 8. oktobri ob 4 popoldne od domu žalosti, škofja ulica 9, nn pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, 6. oktobra 1928.
Dr. Henrik Tnnia, soprog, Ivan, Jaroslav, Ana, Branimir, Boris, Ostoj in Zoran, otroci — in vse ostalo sorodstvo.
LUTZOVE PECI
In
Sanatorium Dr. Hansa
Graz, Kfirbiersasse 42. Telefon 2352.
Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje. — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. —
PEC wMONOtITw
5NG. CMIZELJ
Ljubljana Vil., Jernejev« resta 5. Telefon MM
Najboljše
kolo
Gritzner
vam priporoC-amo po znlinni ceni ter najboljši
Dubied
pletllni stroj uamo pri
Josip Peteline
Ljubljana
Ob vodi poleg Prešernove?« spomenika — Telefon 2S1S.
Globoko potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi sošolcem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni sin
Starala® Torhair
dijak II. letnika drž. učiteljišča
dne 6. oktobra ob 6 zjutraj jk> dolgi in težki bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti, v 19. letu starosti, vdano v Bogu preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 8. oktobra ob 5 popoldne na jeseniško pokopališče.
Jesenice, dne 6. oktobra 1928.
Pavel in Elizabeta Torkar, starši, vsi bratci in sestrice ter ostali sorodniki.
^sfopnihe
resne ln poStene ca prodajo vseh vret slik in po-vezanj i^če Umjetno slikarski i nakladni zavod Rubens, Zagreb, Bosanska ul, 16. Največji zavod v državi.
<1
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din. Najmanisi. znesek 5Dir?. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega rnačaja vsaka vrsh'ca2Din.Najmanjši znesekiODi«. Pristojbina za šifro Z Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na.pismena vprašanja odqovarjamole,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3<»9. Telefon štev.2328.
Iščem
ključavničarskega pomočnika z večletno prakso, ki je vešč tudi v striženju Fiksni pogoji se zvedo osebno ali pismeno pri Josipu T u r k n v Toplicah pri Zagorju ob Savi.
Učenka
poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom. -Ponudbe je vposlati upravi »Slovenca« pod »Dobra učenka« štev. 9331.
Izurjene štcparice
ki so že bile zaposlene v mehaničnem obratu, se sprejmejo v trajno zapo-slenje pri finem blagu pri Zagrebački tvornici ci-peia d. d., Zagreb, Nova ves 11.
Ženska
srednjih let se sprejme za takojšen nastop v boljšo hišo na deželi, vajena otrok, k malemu dojenčku, katerega bi imela v popolni oskrbi. Plača dobra, ravnanje lepo. Le zanesljive in zdrave osebe r.aj pošljejo svoj naslov na upravo lista pod »Zanesljiva vzgojiteljica«.
Vajenca
inteligentnega, se sprejme za mizarsko in klavirsko obrt. Ostalo po dogovoru. Predstaviti se pri \Varbinek, izdelovatelj klavirjev, Ljubljana, Gregorčičeva 5/1.
Mesar, pomočnika
dobrega, rabim za izdelavo raznih klobas. Na-
sop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9539.
Pletiljke
izurjenih, deset, spreime takoj za stalno. — Ciril Vajt, Kranj.
ščipalca na stroj
(Maschinen Zwicker) za gocdyear - in mackay -blago z dolgoletno prakso išče pod dobrimi pogoji za trajno zaposlenje Zagrebačka tvornica ci-pela d. d., Zagreb, Nova ves 11.
Službo dobi kuharica
spretna samostojna gospodinja, srednje starosti, v Ljubljani sredi mesta. Nastop 1. novembra, plača po dogovoru. Pismene ponudbe do 13. oktobra na upravo »Slovenca« pod »Poštena kuharica« št. 9635.
Učcnec
s potrebno šolsko izo-hrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod »Trgovina« št. 9668 na upravo Slovenca.
Korespondenta (ko)
s perfektnim znanjem francoskega, italijanskega, nemškega in slovenskega ali srbohrvatskega jezika in vsaj deloma angleščine, se išče za takojšen nastop. Prednost imajo prosilci, že izvež-bani v lesni trgovini. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami na D-H-J, lesna izvozna družba, Ljubljana, Beethovnova 6.
Šiviljo za dežnike
sprejmem. Pogoj: spretna in poštena. Nastop takoj. — Pism. ponudbe do 10. okt. na upravo »Slov.« pod: »Šivilja za dežnike«.
Elektromonterja
za inštalacije sprejme Občinska elektrarna v Mostah. Zglasi naj se v občinski pisarni.
Vajenca
za krojaško obrt in konfekcijsko trgovino sprejme takoj Jos. R o j i n a , Ljubljana.
Hišnico
pridno, pošteno, sprejme dobra hiša. Oglasijo naj se samo take, ki se lahko izkažejo z dobrimi spričevali kot služkinje. Pogoji po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9712,
Sprejme sc: 2 ključavničarja
2	fužinska kovača
3	vajence za ključavničarstvo
Sprejme sc le dobre pomočnike. - Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. - A, Markič, ključavničarstvo in avtogenično varjenje, Tržič.
Pošteno dekle
v starosti 20 do 35 let sprejme boljša hiša takoj. Znati mora kuhati dobro meščansko hrano in opravljati tudi vsa kuhinjska dela. Biti mora poštena, zdrava, snažna in lepega obnašanja. Na-
smo mislili, ko smo otvorili podružnico za vse upravne posle našega dnevnika v centru mesta. Oglasite se v našem paviljonu poleg Uniona na Miklošičevi cesti. Telefon 30-30.
Gospodična
stara 19 let, zdrava, pridna in poštena, iz dobre hiše, zmožna slovenskega, nemškega, deloma tudi hrvatskega jezika, z znanjem glasovirja, želi službo k otrokom, samo fini družini. Pogoj: dobro ravnanje. - Ponudbe prosim pod šifro ».Ljubiteljica otrok« štev. 9643 na oglasni oddelek »Slovenca«.
Mlinar
samski, išče službe. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mlinar« štev. 9651.
Sodelujočega
družabnika
s kapitalom 15—20.000 Din ali pa nameščenca,
ki bi lahko založil kavcijo v enaki višini, sprejmem kot vodjo podružnice. Predizobrazba ni po-
Strojepisje
poučuje drž. konc. zaseb no učilišče. Petač, Ljubljana, Valvazorjev trg 6.
Solopetje
bi poučeval absolvent visoke šole po dunajski metodi, ki kultivira v idealni harmoniji telo in glas. Služi obenem kot športna propedeutika
.	, - ,r. — 1— "KV'"'» pupcucuuna m
go|, pač pa katoliško pre- korigira mnoge hibe. Ako pričanje. - Ponudbe pod j Vas pouk zanima, pišite 1. november 15%« 9679 najpreje pod oglasno šifro
na upravo.
Stanovanja
Kdo sprejme dekle
iz dobre hiše s trgovsko izobrazbo kot pomoč pisarni, trgovini, gospodinjstvu? - Ponudbe ie poslati: Bernatovič, Jesenice, Gor., posterestant.
Kuharica
starejša, katera jc služila že več let pri orožnikih, želi premeniti službo h kakemu samskemu gospodu ali duhovniku. Gre tudi k orožnikom. Naslov pove uprava lista pod št. 9699.
slov v
upravi lista št. 9739.
pod
Učenko
za Icrojaštvo sprejme Mnr-šič, Ljubljana, Mes-fina trg 25/1.
Vratarja
išče za takoi industrijsko podjetje na deželi. Biti mora oženjen, toda brez ctrok, brezpogojno zanesljiv in trezen Interesenti, ki razpolago z večletnimi spričevali, na) dopošljejo svoje ponudbe s prepisi spričeval, fotografijo in zahtevo plače pod šifro »Vratar 111-29« na Intcrreklam d. d. Zagreb, Marovska 28. Stanovanje. razsvetljava in kurjava v naravi.
Čevljarski pomočnik
dobro izvcžtan, sc sprejme tako' na fin^jša dela. Stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Travnik, Trebnje.
Fina kuharica
verzirana v splošnem gospodarstvu, išče mesta kot gospodinja na župni-Sču ali večjem posestvu. Ponudbe na upravo pod »Gospodinja«.
Mlajša postrežnica
se išče za dva- do trikrat na teden dopoldne. Naslov v upravi pod št. 9723
lluiibe iieef o
Mesto učenke
išče deklica, stara 14 let, s 6 razr. osn. šole, v ma-nufakturni trgovini na deželi. Naslov pove uprava Slovenca pod štev, 9500.
Upraviteljstvo hiš
(posestev) v mestu ali okolici, prevzame državni uradnik v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod »Zmožnost« št. 9537.
Služkinja
Sv sprejme takoj, ki zna tudi kuhati. Ponudnlce naj se javijo čimprej med 7. in 15. uro na Rimski cesti it. 6/1, desno.
Knjigovodstvo
ia vse poleg spadajoče posle prevzema knjigo-vedja-sodni izvedenec zelo poceni. Ponudbe na upravo lista pod »Sodni izvedenec« št. 9536.
Kuharica
perfektna, samostojna, 46 let stara, želi mesta v oficirsko ali drugo mena-žo; gre tudi v boljšo restavracijo ali fino privatno hišo. Zna pripravljati tudi srbska jedila. Nastop novembra ali decembra. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samostojna« št. 9653.
Prodajalka
s triletno trgovsko gre-mijalno šolo išče mesta v galanter. trgovini. Najraje v Ljubljani. Dopis; poslati na upravo »Slovenca« ood »Marljiva« štev. 9625.
Gospa, vdova
srednjih let, želi mesta pri boljo! družini ua deželi, da bo gospodinji v pomoč pri otrocih in pri šivanju. Ponudbe na upr. lista pod »Udova« 9738.
Prodajalka
izurjena v mešani stroki, išče službe v kakršnikoli trgovini; pomaga tudi v gospodinjstvu. Cenj. dopise pod »Zanesljiva moč na upravo »Slovenca«
Mlinar
oženjen, vsestransko dobro izvežban, želi službo. Ponudbe na Mlinar, Šklendrovec, p. Zagorje ob Savi.
Drva.
Sprejmem zastopstvo za prodajo drv v Italiji proti proviziji. Veliko znanje z večjimi tvrdkami, ki jih obiskujem osebno. — Ponudbe pod »Zastopstvo drv« na upravo Slov.
Opremljena soba
v novi vili za Bežigradom z električno razsvetljavo, parket, poseben vhod, krasen razgled, zelo zračna, se odda takoj. — Naslov v upravi Siov pod št. 3421
Stanovanje
soba in kuhinja v Toma-čevem, se s L nov. poceni odda. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. °590.
Na stanovanje
se sprejme gospodična. Naslov pove uprav »Slovenca« pod štev. 9508,
---—--- ■»■!
Prazna soba
z električno lučjo, se takoi odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9631.
žurnala »Pevski mojster«.
Angleščina
potom dopisovanja. Nasl. v upravi pod št. 9740.
Angleški tečaj.
Poučuje profesor. Cene nizke. Naslov v upravi lista pod št. 9761.
Pouk,
konvcrzacija, prestave, korespondenca v nemščini, italijanščini, francoščini. Glasovir. Naslov pove uprava lista pod št. 9755.
Inštrukcije
nudi dijak. Ponudbe na upravo lista pod »Popoln uspeh«.
Sobo
skromno meblirano, suho, zračno, išče za 15. oktober državna uradnica. -Ponudbe upravi lista pod »Mirna*.
Stanovanje
-2 sobi s pritiklinami, išče mirna stranka za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod šifro »Mirna stranka« na upravo.
Zastopnike in potnike
vseh večjih krajih Slovenije — išče za vsakovrstna zavarovanja
Hercesj - Bosna
splošno zav. družba, podružnica Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7.
Potnik (ca)
ali zastopnik (ca) za Slovenijo, ki se dobro razume na tehnične predmete, se išče proti proviziji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 9483.
Upraviteljstvo hiš
Ljubljani ali kako drugo opravilo v popoldanskih urah prevzame uradnik, verziran v vseh davčnih poslih. Ponudbe pod »Upravitelj 300« na upravo Slovenca.
leiiitbe
Srečen zakon
dosežete vsi, ki se mislite poročiti, ker Vam preskrbimo doto 20—40.C00 Din pod tako lahkimi pogoji. da jih lahko izpolni najrevnejši. Za pojasnila priložite znamko 2 Din — na upravo Slovenca pod »Ekspozitura«.
Prazna soba
velika, se odda s 1. novembrom v pritličju. Za pisarno ali stanovanje. -Gosposvetska cesta št. 5, Žabkar,
Čisto sobico
oddam solidni gospodični - Kušar, BIeiweisova cesta 15,
Solidni sostanovalec
se sprejme k boljšemu gospodu. Naslov v upravi pod št. 9715.
Italijanščino
poučujem. Ponudbe v upr. lista pod »Siguren« 9737.
Krasno posestvo
10 minut od kolodvora, po! ure od cerkve, popolnoma arondirano, čez -10 ha (25 ha gozda za izsekavati, drugo njive, travniki, ribniki, hmeljišče itd.), se radi družinskih razmer ugodno proda. Naslov pove podružnica »Slovenca« v Celju.
Salon
eleganten, skoraj nov, prodam. - Ponudbe pod »Salon« št. 9460,
Trgovska hiša
s prostim lokalom na deželi, se proda. Ponudbe na inseratni odd. »Slov,« pod Stev. 9617.
Ugodna prilika za 6—10 hiš
Stavbišče z že obstoječo hišo ob treh ulicah Maribora. Le resne ponudbe na »Mojmir«, Kreditna stavbna zadruga, Maribor, Koroška 10.
Kočije in druge vozova
ter konjske opreme — prodamo vsled nabave avtomobila. - Tozadevno se izve v vinski trgovini Bolafio, Ljubljana.
Okrasne letvice
za oprave Vam najceneje nudi izdelovalnica Ivan Dovžan, Ljubljana VII. -Zahtevajte vzorce in ce-nikel
Pozor! Naprodaj gostilna
oddaljena tričetrt ure od ccntra Ljubljane z lepimi prostori in elektr. razsvetljavo. Zraven lep sadni vrt ter njive, travniki in gozdi. Drugo po dogovoru. Na upravo »Slovenca« pod »Gozdni gaj«.
Ovčjo volno
cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževlno, kosti ter krojaške odpadke, kupim in plačam najboljše - A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15. - Iščem stalne nabiralce in nakupovalce.
Kupi se
rabljene avtomobile, motorje, stružnice itd. - Ponudbe poslati na F. Batjel, Ljubljana, Karlovska c. 4.
Soba za pisarno
v bližini Dunajske ceste, sc vzame v najem. Ponudbe »Slovenca« pod »Pisarna«.
Za delavnico
ali skladišče pripravna prostorna, svetla klet se takoj odda v Sp. Šiški, Lcpodvorska 23.
Hrastove podnice
265/43 mm kupujem stalno proti takojšnjemu plačilu. - »Mangart«, poštni predal 43, Ljubljana.
Stroj za izdelovanje cementne opeke
rabljen, z vsemi pritiklinami, se kupi. Ponudbe na Anton Gmpcrman, zid. mojster, Topol pri Cerknici.
Več spalnic
iz jesenovega, češnjeve-ga, orehovega in hrastovega lesa, prodam po zmerni ceni. - Ivan Napast, mizarstvo, Vižmarje pri Ljubljani.
Proda se spalnica
iz trdega lesa. Cena 3000 Din. Naslov pove uprava lista pod št. 9674.
Pisalne stroje
»Remington«, prodaja na obroke J. Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14. Zahtevajte cenike!
Inventurna prodaja
otrošk .i vozičkov in dvo-koles raznih modelov, je po jako nizkih cenah. —. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Birete, talarje
ter vsakovrstne obleke za častito duhovščino in druge gospode izdelujem solidno in po zmerni ceni. Fr. Himmelreich, krojaš. mojster, Ljubljana, ured škofijo 9.
Sode in kadi
vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, so-dar, Ljubljana, Trnovo. -Popravila se izvršujejo točno in po konkurenčnih nizkih cenahl
Nagrobne svetilke
vseh vrst in druga kleparska dela izvršuje točno in solidno tvrdka Jos. Otorepec, Za Gradom 9 ob koncu Streliške ul.).
Srnjaka in srno
zelo udomačen par, dveletna, ugodno prodam. -Poizvc se v Uradu Ljubljanskega velesejma.
Otroška posteljica
sc proda. Poljanska cesta št 17/1.
Štedilnik
(namizni), se proda. Oša ben, Zvonarska ul. 11.
Kino-aparat
Pathč Baby za manjša društva (šole ali privatnike) za 1000 Din. Za kraje, kjer ni elektrike, ročni generator za 1000 Din (nov 1500 Din). Vse v najboljšem stanju. Naslov: Film, Ljubljana, Tabor 12
Sobico
prazno ali meblovano z elektriko, vodovodom in parketom ter posebnim vhodom v Udmatu, 5 minut od tramvaja, se odda gospodični ali gospodu. Zajtrk na željo. Naslov v upr. lista pod št. 9753.
Na stanovanje
in hrano sprejmem dva dijaka Mestni trg 18,111, desno.
Lepo posestvo
60 oralov
(22 oralov gozda prve vrste), nekaj vinograda itd., se ugodno proda pri Sv. Jakobu v Slov. gor Vprašati v upravi lista v Mariboru.
Nova hiša
z dvema stanovanjema, veranda, klet in vrt, se proda. Cena 48.000. Po-brežje, Gozdna ulica 30 Maribor.
Krompirja
Ia belega in roza bi vzel vsak teden 3 vagone v komisijo ali tudi manjše količine. Cenj. ponudbe pod »Zagreb« št. 9626 na upravo lista.
Medu
vsako množino, pristno točenega, jelovega, cvetličnega in ajdovega, kupim. Ponudbe samo en gross. — Valentin Noč, Škofja Loka, Studenec 3.
Strojna pletilnica
v velikem kraju Slovenije naprodaj. Ponudbe pod •>Plelilnica« na upravo št. 9582.
Proda se hiša
z lokalom in vrtom v centru industrijskega kraja. Ponudbe na inseratni oddelek Slovenca.
Hiša
v dobrem stanju, blizu glavnega kolodvora, tri-r.adstropna, z vrtom, 9 stanovanj, od teh 4 po dve sobi, 4 po 3 sobe z ztprto verando, 1 stanovanje z eno sobo, vsa s pritiklinami. — Brutto-najemnina pri sedaj še i'ouk francoščine, ar.gle- ' zaščitenih strankah letno fičine, italijanščine itd. po j 67.000 Din, sc prosto-
pvofesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji ma-terirBčfni. — Prijave samo- Kralja Petra trg 8/1.
Angleške ure
Miss FarK:r, Dvofakova ulica 3, III. - Pojasnila <>d 1—3,
voljno proda. - Ponudbe pod »Rentabilnost« na upravo lista. Posredovalci izključeni.
Prodam hišo
z lepim vrtom, lepa lega, cel dan na solncu. Stanovanja takoj prosto. — Kožna dolina c. 7, št. 9.
Elektromotor
rabljen, 25/30 PH 220/380 V, za vrtilni tok, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista pod št. 9705.
Otroška posteljica
spodaj s predalom, zamrežena, dobro ohranjena, na prodaj. Ljubljana, Resljeva c. 31, priti. levo.
Breja krava
lepa, čiste pinegavske pasme, izborna mlekari-ca. naprodaj. F. škerja-nec, p. Radomlje.
Opozorilo!
Naš bivši uslužbenec Jože Škofič ni več upravičen v našem imenu prejemati denar ali sklepati kakr-šnekoti pogodbe. — »Posredovalec«, d. z o. z. v Ljubljani.
Za sladkorno bolne
diabetike in bobe na želodcu hranilna sredstva, kakor kruh (Luftbrot), pecivo, prepečenec, keksi, čokolada in kompot tvrdke A. Fritz, Wien, ima vedno v zalogi samo delikatesna trgovina I. Buzzolini, Stritarjeva — Lingerjeva ulica. — Vsak dan sveža šunka.
Semena
dobavim priznano trije-ran: Pšenico »Profilik« 110 kg 350 Din, ječmen: »Mamut« poljski 100 kg 320 Din ter sclekcijoni-ran oves in koruzo, dokler zaloga: Franc Kupnih, Kostrivniška Slatina, p. Podplat. Priporoča najfineje obrana zimska jabolka.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Pletilno delavnico
kompletno, prodam takoj v Ljubljani. Naslov v upr. lista pod št. 9756.
Filatelisti!
Jugoslovanske znamke na kilograme (cena po dogovoru) in mešane v ovojnicah (po 2 in 3 Din). Naslov: Znamke, Ljubljana, Tabor 12.
Kleparsko obrt
prodam pod ugodnimi pogoji. - Naslov v upravi »Slovenca«, podružnica Maribor.
Dve kadi
od 6—S h! kupim v Ljubljani ali okolici. Rakovni-ška ulica St. 6.
Več rabljenih
otroških vozičkov in dvokoles, v dobrem stanju, zelo poceni naprodaj. - F. Batjel, Ljubljana, Karlovska eesta št. 4.
Spalna zofa
zofa s fotelji, postelja (vse čisto), citrc in razne zaboje, prodam. Učiteljica glasovirja, - Blcivvci-sova 15.
Puhasto perje
kg 38 Din razpošiljam po pnvtetiu najmanj 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli ph kg 300 Din ;L. Brozovič, kem člstlo-na perja, Zagreb, llica 82.
Čč. duhovščini
priporoča za (zdelo-vanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMA. ŽIC. Celje, Na okopih Stev. 5,
Žaga
s polnojarmenikom v Mariboru prevzame 400 do 6C0 m3 mehkega okroglega lesa za žaganje. Plačilo od m3 po dogovoru. Naslov v upravi pod št 9251.
Preselitveno
naznanilo
Cenj. občinsivu vljudno naznanjam, da sem preseli! svoj brivski in dam-1 česalni salon iz Gregorčičeve v Igriško ulico. Zagotavljam točno postrežbo ter se priporočam. — Jakob Hočevar, brivec.
Krojači in šivilje!
Kroje (šnite) po najnovejši modi razpošilja za dame _ m gospode: Knaielj
r ir1'	krojaštva,
Mubljana, Križevniška 2
Tapetnik
Osk ar Wistan, Maribor, Koroščeva ul. 4, se priporoča cenjenemu občinstvu. Gre tudi na dom.
PlisKee
velika moda! Vse vrste plisiranja se naglo in najfinejše izvrše. Vzorci pli-siranja so razstavljeni v izložbi tvrdke Aloj Dro-fenik v Celju, Glavni trg. Istodobno priporočam za bližnjo jesensko sezono plašče, knstnmr-. obleke najfinejše delo po meri.
Modni salon Matilde Ludwig, Celje,
Samostanska ulica 4.
Damske plašče
in kostume izdeluje točno po modelih od 150 di-
nrfieui- r'?,prei< " Muršič, Ljublj., Mestni trg 25/1.
Automobili:
»Renault«, mali 4 sedežni, »Peugeot«, dobavni »Ford« iz leta lVi7., »Renault«, 6 sedežni. taxi zaprt ali odprt, »J iat« 501, ..Presto« 6 sedežni, vsi v dobrem stanju naprodaj pri tv. Ln pret |n drug d. z o. z., Ljub-tiana, Dunajska cesta 22.
Žimnice (modroce)
predelujem po 35 Din in vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delali tudi na dom. Slavič Franc, tapetništvo; delavnica: Zabjak 14.
STABILEN
'DKALNE ZAVORE
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozab nega soproga in očeta, gospoda
specijuna nmmtm
za popravilo vseh pisalnih, računskih, kopirnih, raz-množevalnlh strojev	----
in blagaln po konkurenčni ceni
I fin RAIlAtfiA LIUBLIANA Selenbur-
1.UM. afAaBe/*U/t nova ul. G/I, Telefon 5t.2098
Jetiko
ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pcčnik, zavod Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.
I a trboveljski premog
in lepa, suha bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Franc Slovša, Raz-lagova ulica 20
^Planinka"
zdravilni ča|
prenavlja, Cieti in osve-inje kri. izbolJSa slabo prebavo, slabotno delovanje črevas, napihovanje, obolenja mohračne kisline, jeter, žolča In iolčnl knmen. Vzpodbuja apotit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. »Planlnka« čaj je pristen v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca :
Lekarna Bahovec Ljabljana. Kongresni trg Dobi se v vseh lekarnah)
.C.
znamvanec, Perl-prejl-ca. kva^kanec Meulinč
v raznih barvah ter najceneje, kupite le pri tvrdki
Osvald Dobeic, Liubliana Pred Škofijo 15
Velika zaloga Ns debelo' Nadrobno!
Tvrdka A. VOLK
Liubliana. flesllevii cesta 24 nudi najceneje vse vrste pienlčno moko In druge mlevske i/dolke. £ahteva,te cenik i
farkcle hiastove in bukove hrastov re-ian les in parjene buNouino
prodaja najugodneje
fivan Šiška
tovarna parket in parne Sage
Ljubljana - Metelkova ulica 4. Telefon 2244.
Kupuje vedno in vsako količi io hrastovih hJotfov, hrastovih d«sk2Tmm in hrastove friie.
KOZ
KUPUJEM
goveje, svinjske in vse divjačine, kot lisice, kune, polhe, krte itd. Imam v zalogi
trpežnepodplateta gornje usnje
ter se priporočam
\m mm. umni.
priznanih znamk tovarne D. L.W. Bietigheim imam stalno na zalogi in izvršujem strokovnjaško polaganje. - I. ČERNE, Ljubljana, Dunajska cesta 28. Proračuni in vzorci na razpolago.
Budilka Din 60'-
3 leto a garancija
Ivan Paklž, Ljubljana
Pred ikoll|o 15.
Flor. svilene, cvirnate, pavolnate, volnene v veliki izbiri in najceneje pri tvrdki
Osvald Oobelc, Liubliana Pred Skotilo 15
Na dcbe'o! Blago dobro! Na drobno!
Suhe gobe
plavu.e najvišje
M. GERŠAK & CO.
Ljubljana, Prečna ulica 4
(poleg mestne ljudske kopeli). — Telefon 2329.
Vsakdo
dobi za Din 90— lepo rožasto flanelasto odejo
!. MIKLAUC „Pri Škofu" LJUBLJANA
Pred Škofijo žtev. 3 Lingerjevn ullea
krepi
&ko iellte imeti po zimi,
ko vsa narava spi, lep cvet. kupite ho-land. čebulice, hijacinte. narciso, tulipane, irise. krokuse in anemone.
Sever & Komp.
Ljubljana. Wolfova ul. 12
Zagreb. JurjesliaS7
jrlporoia najcoljie tamburice, par-tlture, stiunr. sole In vse cotrebidna za vsa glasbila
Odlikovan na parliki Ceniki franko. raistavl
Vsakovrstno
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Liublfana, VVoliova ulica št, 3.
suhe oobe m zdravi -r,
laiMjisa (jurike)
želodec djvjj kostan,
modroce, posteljne rareže, želez, postelje (zložljive), olomane. divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnikn. Krekov trg 4t. 7 (polej Mestnega doma).
bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
V Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
kupuje po najvišjih cenah
V. H. Rohrmann
Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 27. Telefon inter. 2915.
Rabljene avtomobile
osebne, medtem tudi malo vožene, 2, 4 in 6 sedežne tovorne ter moto-cikle solo in s prikolico znanih znamk Vam nudi v največji izbiri O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. — Prevzamem v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-tocikle.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
FSobert puike
lovske puške, brovninge, samokrese, pištole za strašenje psov, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj.
F. K. KAISER
pužkar, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6.
..POSEST4'
Rcalitttna pisarna, družba i o i
LJUBLJANA c^^r,
—— PRODA:-
Hišo, visokopritlično, pritličje 4 sobe, kuhinja, manzardno 2 sobi, kuhinja, 300 m'-' zemljišča, pri šišenskem kolodvoru, 125.000 Din. Hišo, novozidano, eno-nadstropno, ne povsem dogotovljeno, dve dvosobni, dve enosobni stanovanji, 400 m- vrta, blizu tramvaja, Din 150.CC0. Hišo, novozidano, visokopritlično, 4 sobe, kuhinja, 1400 nr vrta, Vič, 95.000 Din. Trgovino mešanega blaga, posestvo 17 oralov, dobroohranjena poslopja, tričetrt ure od Litije, lOO.COO Din. Gostilno, lepo posestvo 18 oralov pri Rajhen-bnrgu, z inventarjem, 120.000 Din. Lepo kmečko posestvo, 28 oralov, visokopri-tlična hiša, 3 sobe, pritikline, prostorna gospodarska poslopja, vse zidano, z opeko krito, v najboljšem stanju, od zemljišč 19 oralov njiv in travnikov, ostalo gozd, preko 200 komadov sadnega drevja, bogat, živ in mrtev inventar, 9 glav živine, razni stroji, orodje, pol ure od postaje Mengeš. 350.000 Din. Kmečko posestvo, 38 oralov, hiša, gospodarska poslopja, nekaj inventarja, 1 uro od Laškega, 82.000 Din. Mlin na 5 tečajev, zidana hiša, 5 sob, gospodarska poslopja, 14 oralov posestva, eno uro od Kamnika, 175.000 Din. Poleg '.ega večje število vil, stanovanjskih, obrtnih, trgovskih hiš v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, stavbišča v Ljubljani in vseh predmestjih, v veliki izberi in po najugodnejših cenah. ""** iaiWMia«im»n wn
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete ku-pite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme. Ljubljana. Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarieva 7 in Maribor, Koroška 8.
Novo otvorjeni in najmodernejše urejeni če-salni salon za dame in gospode
Josip Holy
Brežice — Narodni dom
izvršuje kodre (z Mayer-jevim aparatom), vodno ondulacijo, barvanje las, pranje glave, mnnicure, ondulacijo in najmodernejše striženje las na bu-bi. izdelovanje vseh lasnih del ter stalna zaloga vseh vrst gledališ. lasulj. Se priporoča Josip Holf, frizer za dame in gospode
Vijoline
kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte se!
Konjsko meso
se dobi vsak dan kakor tudi različne salami, klobase, hrenovke, safalade, najfinejše izdelane pri Ivan MarinSek, mesar, Prečna ul. 6 v Ljubljani. Kupujem tudi konje za klanje.
Posredovalnica Ogrinc
Ljubljana, Miklošičeva 2? (nasproti sodišča), oddaja službe kuharic-1, natakaricam, služkinjam za Ljubljano in izven. - Za odgovor znamka za 2 Din,
PorfugizBC
izborni letošnji pridelek, 7 hI ter večja množina mošta na prodaj iz lastnega vinograda. - Oskar černelč, Bizcljsko,

VACLAV SCHRAMM
LASTNA IZDELOVALNI CA GODBENIK INSTRUMENTOV
Specialna trgovina za	r - Popravila vseh vrst go-
godala vseh vrst in agOss^^sk^m fJal se Izvršujejo točno godalnih potrebščin.	W strogo strokovnjaško
strun itd.	jn p0cen)
5PECIJALIST ZA MZDtžHA GODBENA GLASBILA lastna izdelovalni« CELJE, KRALJA PETRA CESTA 14
Kupim stalno vsako množino kostanjevega ianinskega lesa
SMREKOVE SKORJE - CELE iN ZDROBLJENE,
smrekove hmoljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačiiu.
FRANC OSET, SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI.
ADIOTEiMIK A"
iiHimiiiimmiimiiiiiiiiiuuiiiimuii................................................................................
največje strokovno podjetje za radiotelefonijo
Gajevn ulfca 21 ZAGREB	Telefon: 34-79
Izfel (e na$ najnovejil centkzo 1.1928. tersenazahtevo raaspoSUjn brezplačno
Prva slovenska parna vulkanizacija v Ljubljani
PETER ŠKAFAR, RIMSKA CESTA "ST. 11
je edina tvrdka v Ljubljani, ki ima oblastveno dovoljenje za popravila galoš in snežnih Čevljev, kakor tudi vseh drugih gumastih predmetov. Zatorej dajte svoje galoše in snežne čevlje v popravilo samo tej tvrdki, ki ima za popravila gumastih predmetov zaposlene samo strokovnjake, ki na spscijainih strojih strokovnjaško izvrše popravila.
LETOS ZNIŽANE CENE
POSTREŽBA SOLIDNA
ljudska posojilnica
i cei|u
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Cankarjevo ulico št. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri nje) najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentm >n invalidni davek platine posojilnica.
Hranilne vloge nad Din 52.000.000'- I SZ3AVA
Podpisani Franc Kovač, posestnik v Četežu pri Št. Jurju pod Kumom, preklicujcm in obžalujem vse neosnovane očitke in žalitve ter obdol-žitve, ki sem jih izn»sel proti g. Hinko Medvedu, županu in posestniku v Št. Jurju pod Kumom, na shodu dne 12. avgusta 1928 v št. Jurju pod Kumom, in pa v nanj naslovljenem dopisu z dne 17. avgusta 1928. Izjavljam, da so vse tc obdolžitve bile neutemeljene in se g. Medvedu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
V Radečah, dne 3, oktobra 1°28.
Franc Kovač I. r,
brzo.ozni AUTOBUSI in tovorni
ter vozovi za vse svrhe, najpopolnejši in najraz-
širjenejšs svetovni fabrikat
Glavno zastopstvo
a Žutelc, LpzM-sna
Tavčarjeva ul. 11.
— Zelo ugodni plačilni pogoji. —
Kuhana maslo
sveže, ne žarko in ne soljeno, kupi po najboljši ceni JOS. JAGODIC, CELJE, Glavni trg. — Priporoča obenem najfinejše vrste kave, čaj, rum, pristno domačo slivovko, kuhinjsko posodo ip drugo žcieznino.
Kupujemo
proti takojšnjemu plačilu gozdne parcele, bukove in hrastove hlode kakor vssko množino suhih hrastovih in bukovih drv.
Ponudbe z navedbo cene in količine na
V. Braz, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2
15 letim m
Svetovno znani najboljši šivalni stroje, edino le Stoewer za rodbinsko inobrtno rabo.
ZALOOA
ŠELENBURGOlfA ULICA C/l
roloton štev 8960.
Sola m f€z!Si€ pi Dcrlitzovi mclocii
Francoščino, niiRlcščino, Italijanščino, nemščino i. t. d. poučujejo samo Inpra-*anl profesorji dotlčnlh dežel ln sicor edinole v njih materinščini.
Pojasnilo in priglasitve: vsok dan od 10. dopoldne do 9. avefer:
Kralje Petra trg s/l.
KOMERCIJALNA B
Podružnica Ljubljana, Mestna trej Telefon št. 2005	Afilacija Banke Cehosiovaških lesi]. Praga
O. O	Javlja vsc bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun
*	in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. : Prodaja drž. srečk na obroke. Nakup in prodaja deviz in valut. Telefon št. 2005 Brzojavni naslov: Komercbanka.	Poštni hran. račun št. 13.320.
DEŽEVNICA V LASTNEM DOMU !
TRDA VODA ŽRE MILO ! Povzroča apnene madeže v perilu ! Deževnica
voia- ~ Prj močnem penjenju osigura popolno delovanje pralnega sredstva in tako tudi ugodno poceni pranje. — Trda voda ie za nra n i p npriln n p«nn sobna, ker naredi milo za večje' deli nevporabno °in t&o pereči "penjenjeTn"
delovanje pranja.
Mehka voda za pranfe!
Najenostavnejše in najboljšev sredstvo da se trda studenčnica ali voda iz vodovodov omehča, je dodatek nekaj TRI. Zatorej:
K vsaki pralnf vodi neka) polnih pesti TRI!
I I
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
nasug*
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi li v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah,
uporabljati, znači:
lenKo In hitro delo pritiraneh
sieurnosu in zdtiovoHnosf odjemalcev
Zahtevajte cene in vzorce zastonj in franko
tmmm motvoza m vrvarna d. d.. Grosuplje
pri Liubijanl
Francoska linija — French Line Cie. Gle. Transailantique
Za Severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzoparnild Južno Havre—Newyork samo 5>/2 dni čez morje
\ Ameriko, Argentino, ChUe, Uruguay vsak leden iz Havre, Bordeaux in Marsilije:
Cie. Chargeurs Reunis,
Sud-Atlantique, Transport Maritimes.
Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
SEMENSKO RZ
kupite najceneje pri
Gospodarski zvezi
v Ljubljani
Jaona dražba
Dne 19, oktobra 1928 bo na Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, javna dražba posestva Zgornji Rožnik, obstoječega iz hiše, gospodarskih poslopij, vrta, njiv, travnikov in gozda. Cenilna vrednost 332.484 Din. Najmanjši ponudek 221.656 dinarjev.
2a jesensko in zimsko sezono!
9lovo došlo!
Prima blago za plašče v vseh kakovostih. Kasha v modnih barvah za obleke, bluze in kostume. Angleško blago. Modno blago za pulovre in krila. Baržun in pliš za plašče, jope in obleke. Svilena podlaga. Barlienti in flaneli. Pribor za krojače in šivilje. Kratka roba. Zelo ugodne cene.
9elix fflibelitscb, modna trgovina „9C (nevesti" Maribor, gosposka ulica št. n, telefon m.
Svarilo!
Neki Franjo Klemen ponuja zasebnikom manufakturno blago proti plačilu na obroke. Vsakogar na jod ločne jše svarimo, da bi dajal Fran jo Klemenu uaplačila, akonto-plačila ali podobno, če bi prišel s takimi ponudbami, oddajte ga prvi policijski oblasti.
Pristne kranjske klobase
razpošilja tvrdka I. ROZMAN, Ljubljana, Sv. Petra S5
od 5 kg naprej po poštnem povzetju, po vsej državi.

IVAH MER, Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35.
K mag. št. 17.341, ref. IX.
&
Mestna občina ljubljanska razpisuje
Dvojni fini
za ribanje Zfil jel
naprodaj
ac f^arei
Opekarska c. 34, Trnovo
...................................
: wSpec«Fum" d. d. I l inž. Koplsia, Du&shu ln Krsiic
♦	tvornica ogiedai In brušenega stekla
Ljubljana VII
X	se nahaja od 1. novembra
j	Celovško ccsta 81. - Telefon 23«.
> Zagreb, OsijeU. Središnjica: ZAGREB
|	Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko
*	steklo 3~15 mm, ogledala, brušena v v«eb J	velikostih in oblikah, kakor tudi brušene I	prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje ^ v med Fina. navadna ogledala.
OQO»*»**«»«»»taMtf ItttHIMKMOHItlllllln
"uvma ijuuijansKa razpisuje	f^nPlSA e*
dobovo železne ograje za stopnišče in balkon i™ 2SH5
' blvši Nušakovi vojašnici. — Potrebni ofertalni pripomočki se dobe pri mestnem gradbenem uradu. Ponudbe je vložiti pri imenovanem uradu dne 11. okt. 1928 do 11. ure dopoldne.
Mestni magistrat v Ljubljani.
dne 6. oktobra 1928.

t kg sivega opuljenega perja 70 Din napol-belo 90 Din, belo 100 Din boljše 125 in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto proti povzetju, od 300 Din naprej
Za številne dokaze srčnega sočutja, izraženega ustmeno al! pismeno, ob prerani izgubi naše nepozabne, srčnodobrc sonroče in mamice, gospe	B
mirile Zormanoiie
se vsem tem potom prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni izreči preč. gospodu stolnemu kanoniku bušniku, gospodu mestnemu župniku Bnrfetu, p. t. pevskemu in glasbenemu društvu »Ljubljana« za ganljive žaloslinke vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in končno vsem, ki so našo blago pokojnico spremili v tako častnem številu na njen poslednji dom.
Ljubljana, dne 6. oktobra 1928.
Globoko žalujoči ostali.
.	r----- f"'-l-mu, jw jjiu uuprei
poštnine prosto Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez 3 pri Plznu.
Češkoslovaška. - Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.

Zahvala
Za tnnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega nepozabnega
SEavkota
izrekamo tem polom svojo najiskrenejšo zalivalo. Posebej pa srčna hvala čč. duhovščini, šolskim tovarišem in tovari-šicain za nežno cvetje in petje, dalje profesorskemu zboru, članom pogrebnega društva in vsem ostalim, ki so blagopokojncmu obsuli grob s cvetjem in ga počastili na zadnji poti.
Ljubljana, dne 6. oktobra 1928.
Žalujoča rodbina Bilcnc.
pohištva
Priporoča se Vam,
da si pri nakupu _	_ _
ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik.
ANDREJ KREGAŠ* ,ow^,V.a,oaa
$1. VID nad Ljublfano (nasproti Kolodvora Vižmarje)
Za jesensko sezijo dobite vse ribiške potrebščine po znižanih cenah
v specijalni trgovini
„DISKOBOLOS"
Ljubljana, Tavčarjeva (Sadna) ulica 1.
Kleparatvo in vodovodna inštalaciiaviljuhlfani
Naznanilo.
»^S^VttStfaSMS SS:
vrstne strokovne moči in sicer v	J saul0 Prvo
liubllanf» Hrenova ul. it. 7.
Vsem dosedaDjim cenj. naročnikom, kakor vsemu ostalemu oh cinslvu se tem potom priporočam za zaupanje in naročila „„„ Sprejemam vsa v to stroko spadajoča nova dela, popravila in
PreUalfto4noToslrilboirmč,l0mnaJSH,idlleJŠ"1
Katarina Košar,
wdova vodov, instalaterja in kiep. mojstra
Lovske puške
1J
topeče' zaloga' lovST' ft-t 23 strašenie Psov> ^okrese, topice, zaloga lovskih m ribiških potrebščin ter umetni ogenj.
F. K. KAISER. vmim. ifnbllana. Selenburgova o

PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.o., LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
Premofl ?oma5i inozemski za domačo
VH,wW kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaški premog vs^,.
KOkS livarniški, plavžarski in plinski.
Brikefe.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Mihlcsiccua 15/1.
editni zavod za
LJUBLJANA. Prešernova alica Ste*. 50 (v lastnem posiopisi)
iibrBslatfiMia vm, mikur. m predaja vsako vrstnih vrednostnih impiriBB, deviz In voiut borzna naročilu. nrBduiem< ;n krediti vsake urste. KSliomot in inhaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo sate-denoslt! itd. itd.
Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. ZDIU. 2«5? Z5¥8: interurban Z/OG. ZBD6
C ene/Se no/ uri
RAZPRODAJAH
8« dobi osakoorsmo manu/aklurno blago samo ori
IRPth, MARIBOR. Olaoni trg i1
kamnoseški mojstef
v \M\W, Hesiieva c. 30
priporoča
bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in gra« nita, plešee za grob« niee, marmornate plošče za mobiliie
BBSKpt __	, ,.	•
najnižjih eenah
Živinorejci!
Uporabljajte za razkuževanje hlevov, orodja ln živine SANEOLiN, za desinfekcijo rok pa SAN1-TOL. - Sredstva dobite v vsaki lekarni in drotfe-riji, odnosno pri proizvajalcu: CHEMOTECHNA, družba s o. z., Ljubljana — Mestni trg Stev. 10.
iiiiii.i.i1i.il.i........i,lll,lmin
n L Mlkuš - L ubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila ločno in solidno
Zahtevajte f	s 1000
brezplačni IDtUvIttil slikami
A. KIFFMANN, Maribor št. 40 b
pri švicarski tvornici ur. Lastno izdelovanje okrovlj in sestavljanje ur (remontaža). Din 49 -
uru na sidro (ankerica) nekoliko boljše izvršitve 65"- Mletno iamstvo. Ure: Ornega, Doxa in druge znamke cenejše nego drugje.
T3® Din 64-
z enim zvoacem, z 2 zvoncema Din 9"—, U letno iamstvo. Pošiljam po povzetju. Za neodgovorjajoče vrnem denar nazaj.
sprejme inženirja-kemičarja
t trajno službo. Predpogoj večletna praksa v
kvasni produkciji in znanje angleščine. Ponudbe s curriculum vltae na poitni predal 146, Ljubljana.
Motorji Diesel ln SauKRas
3«irmerillcl
Plnl Kay. Kompletne ža«e Ugrodni plačilni pogoji.
BRACA FISCHESR dl. d.
Zagreb. Gunclulldevc? ulica 36.
sf ti t
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorfl
imtm fcrolaSko Hcisvnico za name in gospode,
ter bom izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela po strokovnem zuauju (delal v AvstrlfO
IlalUi. Svlcr, rrandil in AniiHiO najsolidneje ceno in točno.
Prosim Vaš natančni naslov, pridem tudi na dom po naročilo. 1'rporoia so
Jnteresanlno brofuro o^b uspešnem |
žol črtih^&at&nots § Vam pošlje brezplačno | lekarna pri Odrvseniku i
Psjgčtt.^ifršehr*<Jsk» M % Himni Ull lllldi lUlll lili i II 1(1 lllll j
Izblpo. ffejnlžje
Dvokolesa nova od Din 1000*— naprej. Šivalni -troji od Din I4(X>— naprej, Otrošlu. vozički od Din 240'— naprej. Motorji po najnižji cenL Oglejte 3i pred nakupom zalogo. — Prodaja rja obroke. Ceniki franko. „tribuha", f. o. l. Ljubljana, Kar lovska cesta Številka 4.
Uubljana VII., Celovško cesta &ev. 4S.

Najstarejša tovarna
pohištva
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, zimnic zof. foteljev i. L d. po zelo nizkih cenah.
f KAMNOSESKA ^DUSTKIJM
:	Ustanovljena leta 1860.
LJUBLJANA, pošag 3?. kol.
Cerkvena umetna defa: aftarji prižnice, obhajfine mize itd. Marmornate plošče za mo-bilje, elektro monterje strojerje, trgovske puste, mesnice, kopalnice, stop-njišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele marmornati kamini za salone in elegantna stanovanja, kameniti iljaki ze kuhinje.
Risba kaže, kako uničevalno učinkujejo čudovite moči soli sv. Roka na gnezda kurjih očes in otrdelo kožo, kako prodro v dupline iu dvignejo $ l	korenine otrdebh mest.
nog zginejo m ^edno.
Že mnogo iet je sol sv. Roka najzanesljivejši ln najbolj popularen dodatek za kopelj, čegar proizvajalci načeloma odklanjajo porabo razjedajočih, žgočih kislin za odstranievanje kurjih očes. Razna sredstva proti kurjim očesom v obliki mazil, obli-žev tinktur itd., ki vsebujejo kisline, razjedo pač gornji del kurjega očesa, ko istodobno požgo kožo in meso. ;iri tem pa ne uničijo korenin kurjega ouesa. Kurje oko vsled tega kmalu zopet naraste, rhutega pa povzroča ta procedura velike bolečine. Sol »v. Roka ne vsebuje nikakih kislin in učinkuje izključno k na koren kurjega očesa. Dalje učinkuje specialna in čudovita kemična sestava soli sv. Roka zu nožno kopelj dobrodejno in osveževalno na živo zdravo meso, ne da bi jo omehčala. Omehčajo se samo trdi deli kurjega
očesa, da se lahko odstranijo z nožem. SOL SV. ROKA za nožno kopelj pa ni samo najbolj idealno sredstvo za kurja očesa, ampak je obenem kosmetične zdravilno sredstvo za vse bolezni v nogah. - Ena kopelj s soljo sv. Roka za noge odstranja kar najhitreje oliske čevljev, žulje, bule, zdravi ranitve, odstranja poleti posebno nadležno paljenje nog, preobilo potenje nog in slab duh. Ena nožna kopelj s soljo sv. Roka za noge odstrani vsako utrujenost nog in jih napravi kot novorojene. Tako dobrodejni učinek na noge se nato občuti po vsem telesu, vsled česar postane kopelj za noge osveževalna kopelj za celotni organizem. — Cena velikemu zavoju 16 Din. -Dobiva se ✓ vsaki lekarni. Če bi je ne dobili, obrnite se na tvrdko
DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA.
Sol sv. Roku za še tako zanemarjene noge!
-----z-------s.........t.........r.........i.........z______i !........
noge uredi

Dr. M. Slavic:
Na Sina!
20
Ta sinajski vrh je toliko splošcen, da tvori planoto 25 X30 m v obsegu. 2e v 4 krščanskem stoletju je bila tu majhna, lepa cerkvica. Nekaj kamenitega zidu te cerkve, v višini 2 'A—3 'A m, se še zdaj vidi. Okoli teh razvalin in ob pobočju vrha mi je nabral p. Pakomij več pisanih mozaikov te starodavne cerkve. P. Pakomij je mislil, da je najstarejšo cerkev razdejala strela, ki še dandanes rada udarja v to zase stoječo eksponirano višino. Zato so izginila tudi v poznejših časih nastala svetišča. Danes stoji na vzhodni strani planote na temeljih žive skale in starega zidu 9>j m dolga in 3% m široka preprosta pravoslavna Mojzesova kapela, na zapadni strani pa mala, še bolj preprosta mošeja, ki so jo beduini istotako Mojzesu na čast postavili. Pod mošejo je vodnjaku podobna, 1 y> m visoka, 2 m' velika vdolbina, ki jo beduini smatrajo kot votlino, kjer je Mojzes bival na gori. P. Pakomij pa mi je pod severnovzhodnim oglom pravoslavne kapele kazal 2 m dolgo in 1 m visoko votlino med samimi skalami, kjer častč oni prostor Mojzesovega bivanja.
Razgled iz tega sv. kraja je tako diven, mogočen, da prevzame človeka. Ko mi je Pakomij vse to razložil in razkazal, sem bil vesel, da mi ni bilo treba več poslušati človeške govorice. Govoriti sem hotel pri najsv. daritvi s tistim Bogom, ki je govoril s tega mesta nekdaj med bliskom in gromom, in zapisal v kamen svoje zapovedi, pri sv. daritvi pa prihaja kot knez miru na altar, govori na zunaj neslišno in zapisuje zapoved ljubezni v človeško srce. Pravoslavne kapele od znotraj nisem videl. P. Pakomij je rekel, da je pozabil ključ pri Elijevi kopeli, kjer smo pustili svojo brašnjo. r ' niel Pakomij iako poštenega obraza in ni	odkritosrčno prijazen, bi bil
mislil, da je j i; ;il tam ključ, da ne bi jaz silil
v kapelo s svojo sv. mašo. Pa delal bi mu krivico, če bi tako mislil. Saj mu je bilo res žal, da je nisem videl, saj so bile te gorske pravoslavne kapele vse enako preproste brez vse umetniške vrednosti. In veliko raje sem imel presv. daritev zunaj pod milim nebom.
Od rimske stolice sem imel posebno dovoljenje, ki sem ga dobil preko ljubljanskega škotijstva v Kairo telegrafičnim potem, da smem kjerkoli maševati. Po-skal sem si torej sredi med pravoslavno kapelo in muslimansko mošejo prav primerno granitno skalo, ki je bila morda nalašč kdaj malo obsekana, da se lahko naredi na njej altar. Razprostrl sem nanjo svoje masne prte, postavil nanjo altarni kamen, križ, sveči z zavarovankami proti vetru, pripravil mašno hostijo, vino, vodo, knjigo, si nadel mašno opravo, katere stvari sem vse s seboj prinesel; in moja binkoštna služba božja se je pričela. Obok te hiše božje je bilo vseskozi modro nebo, seveda brez vsakega oblačka, ki se je raztezalo po Sinajskem polotoku od Rdečega morja do akabskega zaliva; zidovje tega svetišča so bili granitni orjaki, ki so stali okrog kakor številna asistenca; večna luč pa je bilo zlato solnce, ki je sipalo svoje svetle, tople žarke na nekrvavo daritev nove zaveze na kraju, kjer je bila s krvjo daritvene živali sklenjena stara zaveza. Mir, absoluten mir je vladal med sv. dejanjem. Nobena tica, nikaka žuželka, noben človeški glas, sploh nikako živo in brezživljen-sko bitje ni motilo sv. miru od blizu in daleč. Vsa narava kakor moje spremstvo je bila kot zamaknjena v prosveto skrivnost. Le lahen vetrič je povzemal duhovniško besede, ter jih razblinjal v sinje daljave. Ves prevzet od sile velikega in svečanega trenutka božjih skrivnosti sem se težko ločil od posvečenega mesta, da »stopim z gore* v »vadi< zemeljskega opazovanja in pntov.inio. Svojih binkošti na Sinaju pa ne bom nikdar pozabil.
Zopet in zopet sem prehodil planoto na vrhu Mojzesovo gore, glodal v divje-strme prepade proti jugovzhodu, kjer je vadi Sabariieh iskal zarezo na vzhodni
strani, kjer je Samostanska dolina s Samostansko goro, občudoval na zapadni strani džebel Katherin, najvišjo goro Sinajskega polotoka, meril z očmi ves gorski greben sinaiske skupine proti severu, kjer prestolujejo razsekani in razdrapani Saisavovi vrhovi nad vadijem Rahe. Neizbrisno sem si vse to hotel vtisniti v spomin.
Po 9. uri, ko so se že močno odbijali solnčni žarki od gladkih pečin, smo se spustili navzdol po isti poti k Elijevi kapeli, kjer smo bili pustili navadne potrebščine za človeško življenje. Pod cipreso na planici smo iskali senco za počitek in prigrizek. Ker pa je bila senca preozka, smo se posedli kar pod dobrotnim toplim solncem, čigar vročino smo skušali zmanjšati s kolikor toliko hladno vodo iz vodnjaka pri cipresi. P. Pakomij je hotel biti opoldne v samostanu pri skupnem obedu, kjer imajo tudi pobožno črtanje. V zahvalo za ljubeznjivo spremstvo sem mu dal nekaj sueških konserv ter obljubil, da mu pošljem iz Evrope Marijine podobe, da jih bo slikal za kapele. Bil mi je prijeten družabnik na Arznovem griču in Mojzesovi gori.
Ostal sem torej sam z Džebelijem na Sinajski gori, katero sva še prehodila dalje po grebenu do Safsafo-vih vrhov, Horeba v ožjem pomenu, mimo raznih pu-ščavniških koč in kapel, majhnih oaz ali posameznih grmičkov. Bila je prava turistovska lura. Džebeli, kot treska suh beduin, da sem se bal, da bi se ne užgal na solncu, je bil seveda dober turist. Hodil je strašno naglo, a jc vsak čas rad počival narobe kakor delamo v slovenskih planinah. V najhujši opoldanski vročini še enkrat napasem svoje oči na rdečem granitu Mojzesove gore in Vrbovega Triglava, potem pa se ozrem proti temnemu gorovju sv. Katodne, kamor sem hotel dospeti še pred solnčnim zahodom. S sinaiske skupine jo mahneva proti znpp.du brez prave poti naravnost po hudi strmini navzdol v vadi el-Ledža. Ker na tej poti ni ničesar videti, sva bila v dobri ur? v ozki soteski, v vadiju, ki ima dosti vode in vsled tepa precej rast-linskPTa življenja z lepo samostansko oazo 1710 m nad morjem,
1 EiHEH!
a a >	p
©	sa	•	t-i
S.	2.	X	S
o	2T	=■	O
2	p	2	to
S	_	3-	W
S S»	N-	S	>
...	T"	_	W
S ™ 9	a	2
—, — V)	m	^
s^ w	-t	M	Ni
p B-	sr«	3
i a
ES 3	1	I	S-
-	te s.	5 S
m	_	5-5*
n	3 ro	s n«
5.
•. —	a '£!
y i b
2	»r .
? iS	i«
Z. e N	p 3g
N-	., 'O
S s. g	8 o
—«• za
g -
2. ° 5'	c -
i a
t>r o *
a
»8f
O w
f 5 ? 3
8^3	o"f
—	= N	p fi>
Si«
f I* , -« S1 i«!»
® a	K
f 1» M	M cr
T	< Z?.
co Z. "	m m
(C w. 2	N p
1 i	» C.
—	= •	7T ••
P' * 5	> S
_ <*
C »
(t N
m
iHEIIIs
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga i neomejeno tavezo u Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. <— Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov dinarjev

Lasostrižnik
Iz rnitritipispir« nneVlkrara Jeklu 35 »ln lirllve 19 Din, , . , „ .,„ '""'vnl aparat 17 l)ln. Škarje 'Dln' *1',,nl nož S.Sg nin. kavni mlin M Din. kia-div« 12 'ln, liM(i<- 7 Din f.epna svctlljka i >>ln, Vlr'il?"lk.a,.-,5° ffninofon 355 »In. mandolina PJ"' 1f,ta.rn -70 K°s" 3,5 »ln. tambura 180 In, ok irlna 13 »In, fotoaparat 45 »In, krasne otroške l^rafko kakor: lutue. mi-dvedf, konje, zajce, mačke, auto, lad|e Ud., razpošilja samo v dobri |n nu.ibolJSI kvnllteti veletrgovina M. 9>TRR-mecki, C«l|e š«. 1», > ov Vse kar no u^aja so zamenja ali vrne dennr. Naročila rez 500 »In poštnino prosta. Zahtevajte takoj In zastonj veliki llustrovani cenik z ve6 tisoč slikami.
I
ve- ■

K. Pučnik
krojaški atelje
LJubljana
TavCnrJeva ulica 3
sa ul judno priporoča ter opozarja na novo dospela prava angleška blaga - - - - Prvi vrstno delo
Spodniešfajerska ljudska posojilnica
V Mariboru Keglstrovana zadruga z neomeleno zavezo
Sprci ema vlo#e | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po 6°l. in 7
2 lo
Komanda 8. žandarmerijskega polka
namerava naročiti sledeče tiskovine: 50.000 pol delovodnega protokola; 11.000 pol Stanične služiene knjige;
750 blokov patrclnih listov in 1.500 komadov priznanic za kirijo. Pozivajo se vsi oni, ki žele te tiskovine dobavili, naj predlože svoie pismene s 5 Din taksirane ponudbe najdalje do 11. ure 16. oktobra 1^28 blagajniku tega polka, pri katerem se morejo dobiti tudi vse informacije ter obrazci navedenih tiskovin. Izvršitev in dobava se poveri najcenejšemu ponudniku, in sicer tedaj, ko dojde odobrenjc od komande žandarmerije iz Beograda.
E. broj 10.842 8. žandarmerijskega polka.
Za Kg- duhovnike!
Specijalen Striohkameani za obleke, knmznrn ali Adnja za ta.ar.jc, Marcnsro ali šetiand za*nknle ter vse draje potrebščine priporoča v nakup
manutaktura Franc Dobovičnik, Ce//e
Gg. duhovniki dobe enirroa cone!
Krojači pozor!
Snkno. kamiraroe. koverkoto. doublne, !odne in vse krojaške potrebščine Kupite najceneje v ogromni
tovarniški zalogi Franc Dobovičnik, Ce/fe
Zahtevajte vzorce:
Za ženine in neveste!
Poročno obleke, ter vse potrebno Mapo za balo posteljnino, odeje kupite v reiiki ,zbirl najceneV
pr/ Franc Dobovtčmk, Celje
Ojrlejte si veliko zaJoeo'
CELJE, Kralja Petra cesta 15
priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga po zelo nizkih cenah.
CosuHch Line-Trsi
Najnov. svetovnozn. ekspresne motorne veleladje
Saturnia in Vuicania
24.000 ton — 21 mili hitrosti na uro
Brzovozni promet preko Atlantskega oceaDB iz Trata v New-York in Južno Ameriko.
Zahtevajte takoj brezplačna in točna pojasnila
Simon Kmetec
zastopnik za Slovenijo in Prekmurje Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 13 (Prva cesta desno od kolodvora.i
Gospodarska zveza v Lfubljani
ima stalno nn zalogi po najnižjih cenah :
vseh vrst špecerijsko in ko!oni|alno blago, mtevske Izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdeke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, poledelske stroje !(d. — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žUndro, rudniški superfosfat.
Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog.
v vseh modnih barvah
A.&E SKABERNE
LJUBLJANA
Najcenejše in najlepše solino
za moške obleke se dobi v spccijalni trgovini sukna pri
Franc Bodic
rarpošiljalnlca sukna, Maribor, Aleksandrova 28.
, PUH PERJE
R MiKLAoe uimm
za industrijsko vporabo domača tvrdka v vsaki množini. Zahteva se lepa, zdrava, ravna, okrogla in negrčava kvaliteta brez ali z malo rudečega srca. Ev. pride v poštev tudi nakup stoječega lesa. Plačilo v gotovini takoj po prevzemu, dobava od oktobra 1923 do marca 1929. Ponudbe z natančno navedbo množine, kvalitete in na katero postajo se le3 postavi, naj se naslovijo na upravništvo »Slovenca« pod št. 9519/20.
Ana
s svojimi 185 cm dolgimi divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste "Sled uporabe pomade, katero sem sama iz-oašls. ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadati iu, za podkrepitev lazvitka ia goste lase in za ojačenje las.
Pospeši prt damah, gospodih in otrocih razvitek gostih in krepkih las in |im da že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred prera-nirn osivenjem tja do visoke starosti. Cilag pomada odstrani prhljaj tekom 4* ur Nobeno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hran Ijlvih snovi za la<e kakor Cilas-pomada, ki je po vsej pravici oridobila si svetovni sloves ker lame m gos|*>die že po uporabi prve steklenice dosptejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma že po n«kaj dneh in pokaže se tako: nova rast. Ta uspeh dokazuie moi 5(; letni :ubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem ih prejela iz celega sveta.
Cena velikemu■ lončku Cllag-pomade Din 60-. dvojnemu Din «()•—. I< vs»kemu lončku je potrebno. I stekl Strecial Shampon '.a 20 kratno izmivanje glavei Diu 25-—. — Poštnina posebej. Razpošilja *e oroti povietju hIi predplačilu iz tovarne za S. H S. Nasiavtja tc svojo narožbo tofno no .DURORA* Stkt 40 Novi 5ad, hlluntiko ulica 38 Preprodajalci In zastopniki se iMeJo za vse kraji'
©IMS
Zadružna gospodarska banka <
Brzoav. nasiov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon §t. 2057,2470 n 2.979
Kapitan In rezerve skupno nad Din 16,000.000 - vloge nad Din 300,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest posojila ter 2*/,% vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
G'avno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečftt Državne razredne loterife
£a Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani; Karel Cd.
Izdaiatelj di fri ftnlovec.
Urednik: Franc lersetflavs