PRIMORSKI DNEVNIK )e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim. # razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ..tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. EM je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 100 (12.425)
Trst, torek, 29. aprila 1
S
& X< >
° ° $. m
Skž
c s
a o X-
m
u w
m -
-j-- H
X- 2> >
"n
’P 559 \ linije)
fr
o
Jedrsko sevanje do Skandinavije
Nesreča v jedrski elektrarni Černobil severno od Kijeva
MOSKVA, STOCKHOLM — Sovjetska tiskovna agencija TASS je včeraj sporočila, da je zaradi okvare na reaktorju prišlo do nesreče v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini. Agencija je tudi navedla, da »so sprejeli vse ukrepe za odstranitev posledic«, da »reševalci nudijo vso pomoč prizadetim« in da »je vlada ustanovila preiskovalno komisijo«. Niti z besedico niso navedli razsežnosti nesreče, prav tako ne števila žrtev. Vsekakor je to prvič, da je Sovjetska zveza u-radno priznala neko nesrečo v eni od številnih jedrskih elektrarn.
Priznanje pa je prišlo po enem dnevu mrzličnih poizvedovanj švedskega znanstvenega atašeja v Moskvi. V skandinavskih državah so namreč zabeležili neobičajno jedrsko sevanje, tudi do 50 odstotkov višje od običajnega, tako da so takoj posumili na kako nesrečo v e-ni od jedrskih elektrarn v sovjetskih baltskih republikah. Vest, da je do nesreče prišlo v Černobilu ob bregovih Pripjata, slabih sto kilometrov severno od Kijeva in ne ob
Baltiku, vzbuja sum v nesrečo katastrofalnih razsežnosti. Na Finskem, Švedskem, Danskem in Norveškem so namreč zabeležili tako sevanje, podobno onemu za časa kitajskih jedrskih poskusov v atmosferi. Seveda, obstaja tudi upanje, da je splet neobičajnih vremenskih o-koliščin (v Moskvi so včeraj namerili kar 25 stopinj nad ničlo) z močnimi južnimi vetrovi preselil jedrski oblak v izredno kratkem času nad Skandinavski polotok.
Po vsem sodeč je do nesreče prišlo ob koncu tedna, saj so prva znamenja ojačenega sevanja zabeležili v nedeljo popoldne. Jedrska e-lektrarna v Černobilu ima štiri jedrske reaktorje za skupno jakost 4000 megawatov. Prvi reaktor je začel obratovati leta 1977, zadnji pa pred dvema letoma, v teku pa naj bi bila dela za peti reaktor. Po trditvah zahodnih strokovnjakov je treba ob sedanji nesreči upoštevati tudi, da nimajo sovjetski reaktorji zunanjega dodatnega ovoja in da je zato lahko jedrsko sevanje močnejše kljub navidezno manjši nesreči.
Občni zbor Kmečke zveze na Opčin w g
35 let vztrajanja na z< 8 in skrbi za razvoj kmetijstva
TRST — »Enoten načrt za močno in kvalitetno kmetijstvo, za gospodarsko in teritorialno uravnovešenje ter za družbeni napredek«. Pod tem geslom so kmetje s Tržaškega v nedeljo dopoldne v Prosvetnem domu na Opčinah opravili svoj delovni obračun in si začrtali pot, po kateri bodo še odločneje zakorakali v prihodnje.
Pot je sicer dolga, prehodili so je že lep kos v teh 35 letih, namenjenih
ohranjanju in razvoju kmetijstva ter slovenskega človeka na njegovi zem-jli. Prav toliko jih namreč šteje stanovska organizacija slovenskih kmetov. Kmečka zveza, ki je hkrati najmočnejše in najštevilnejše tovrstno združenje v pokrajini. Njen občni zbor je v skladu z nestrankarskim, avtonomnim in demokratičnim značajem organizacije sprejel nekatera temeljna stališča in smernice, ki sta jih v svo-
jih poročilih podrobno obravnavala predsednik in tajnik in ki so bile razčlenjene in poudarjene v razpravi.
Globoka kriza, v katero je v Italiji in še posebno na Tržaškem, skupaj z drugimi gospodarskimi sektorji, zašlo kmetijstvo, ima mednarodni in notranji značaj, v naših razmerah pa izvira predvsem iz neučinkovite kmetijske politike deželne uprave ter iz dejstva, da mu še vedno ni priznana vloga enakopravnega dejavnika v družbenem in gospodarskem razvoju pokrajine. Napačna teritorialna politika, pomanjkanje primernih investicij in neupoštevanje specifičnih krajevnih potreb se izražajo v največkrat neutemeljenem uničevanju rodovitnih površin, v pomanjkanju infrastruktur, investicij in učinkovitih strokovnih služb. Člani Kmečke zveze si bodo še naprej aktivno prizadevali za odpravo teh ovir in za razvoj kakovostnega kmetijstva, ki bo enakopravno z ostalimi proizvodnimi sektorji. Občni zbor Kmečke zveze gleda pa na njeno narodnostno naravo ni mogel mimo zahteve po ohranjevanju zemlje in skrbi za dejavni razvoj teritorija, ki se vključuje v širši okvir neobhodne uzakonitve globalne zaščite za vso našo skupnost v Italiji.
NA 3. STRANI
Programski dokument vlade ob sklepu preverjanja
Glavni smoter je rast zaposlitve
Sporazum tndi
RIM — Ministrski predsednik Craxi je včeraj dobil svojo »torto« za tisoč dni trajajoče svoje vlade: sklenitev, na koncu utrudljivega »preverjanja«, ki je trajalo kar 32 dni, sporazuma o nekaterih bistvenih vprašanjih, o katerih so bila največja razhajanja med vladnimi partnerji, in sicer o gospodarski politiki, pravosodju, institucionalni politiki, šolstvu in ureditvi radiotelevizijskega sistema. O teh vprašanjih so izdelali razčlenjen dokument na 21 straneh, ki določa temeljne točke sporazuma, ki jih bo treba nato pretvoriti v zakonodajne pobude.
»Doseženi dogovori, je Craxijev komentar, so dobri in zadovoljivi. Iz njih mora izhajati razvoj sedanjega sodelovanja. Besedo imajo sedaj vlada in parlamentarne skupine, za pobude, ki jih bo treba in jih bomo lahko prevzeli in uresničevali, v okviru določenih pristojnosti.«
Toda pot do tega sporazuma ni bila prav lahka, saj je osmo srečanje ministrskega predsednika s tajniki petih strank trajalo nepretrgoma več kot osem ur, celo brez prekinitve za kosilo. Najbolj boleča točka je bila nujna Uzakonitev pravilnika o radiotelevizijskih oddajah, ki bo določil, po doseženem sporazumu, najvišjd možen prag oglasov in uvedbo »sponsorizacij«; v tem okviru, bo dovolil povezovanje zasebnih postaj in bo prepovedal zasebnim družbam lastnino več kot dveh mrež. Vsi problemi, kot je jasno povedal Spadolini, pri katerih »so bila stališča zelo narazen«.
Na koncu so našli »točko ravnovesja«, ki je zadovoljila
) radioteleviziji
republikanskega tajnika. Nato pa je hotel opozoriti, da se je preverjanje prepletalo z vprašanji zunanje politike in varnosti države, in da, za bodočnost koalicije, ni mogoče »prezirati razvoja mednarodnih razmer«. Damoklejev meč zunanje politike torej še vedno visi nad vlado.
Za sedaj so vsekakor vsi zadovoljni, tudi tajnik krščanske demokracije De Mita, ki poudarja, da je KD skrbelo predvsem to, da se odpravijo razlogi za napetost znotraj vladne večine.
Toda povrnimo se k programskemu dokumentu, ki so ga včeraj odobrili’ zastopniki petih strank koalicije. Glavni smoter je, pravi dokument, naraščanje zaposlenosti, rast, ki lahko postane dosegljiva zaradi možnosti in priložnosti, ki jih nudi ugodna mednarodna konjunktura, če jih bodo ustrezno izkoristili s primerno akcijo vlade. Logika je naslednja: rast bruto narodnega dohodka lahko preseže 3 odstotke; inflacija se lahko zniža do okrog 5 odstotkov letno, s še boljšimi perspektivami za prihodnje leto: skupne investicije bi mogle v realnih vrednostih naraščati za skoraj 6 odstotkov.
Pogoji za naraščanje zaposlenosti so torej dani, zatrjujejo tajniki vladnih strank v programskem dokumentu. Drugi smoter je zmanjšanje javnega primanjkljaja, ki naj bi ga dosegli z zajezitvijo dinamike izdatkov za obresti na državni dolg, to pa naj bi uresničevali »z dol
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na sinočnji seji ministrskega sveta
Pouk verouka, Tokio in novi davek TASC0
SANDOR TENCE
RIM — Ministrski svet je pozno sinoči odobril nov zakonski osnutek o poučevanju verouka na državnih šolah, ki nekoliko revidira sporno okrožnico ministrice za šolstvo Falcuccije-ve in priznava popolnejšo svobodo izbire dijakom višjih srednjih šol. Točna vsebina novega zakonskega predloga, ki bo v prihodnjih dneh predložen parlamentu, ni bila še objavljena. Znano je le, da bodo v bodoče višješolci (tudi tisti, ki niso še polnoletni) podpisali posebno prošnjo, s katero se bodo odločali za ali pa o-drekli verouku. To prošnjo bodo nato vključili med druge papirje in dokumente, potrebne za vpis, za katere bodo odgovarjali in jih torej podpisali starši.
Gre kot vidimo za neke vrste kompromis med raznimi stališči, ki so v prejšnjih mesecih polemično prišla do izraza okrog tega vprašanja. Predlog
ministrice za šolstvo so podprle vse vladne sile, z izjemo liberalcev, ki so mnenja, da je odobreni osnutek boljši od prve ministrske okrožnice, ne jamči pa še popolne svobodne izbire staršev in zlasti dijakov. Beseda pripada sedaj poslancem in senatorjem, glede na omejene čase parlamentarnih razprav, pa je zelo težko, da bo nov normativ stopil v veljavo s prihodnjim šolskim letom.
Ministri so sinoči Izpilili tudi stališče, ki ga bo predsednik vlade zagovarjal na bližnjem srečanju industrializiranih držav v Tokiu. Craxi, ki bo odpotoval na Japonsko v spremstvu zunanjega ministra Andreottija in zakladnega ministra Gorie, se bo na vrhu zavzel za usklajeni razvoj svetovnega gospodarstva in tudi za nove odnose med razvitimi in manj razvitimi državami. Na srečanju bo nedvomno tekla beseda tudi o sredozemski krizi in o potrebi po učinko-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Karmalova vlada vse manj stabilna Spremembe v afganistanskem vodstvu?
ISLAMABAD — Tudi v pakistan-skih diplomatskih krogih vsak čas Pričakujejo bistvene spremembe v Predsedniškem vodstvu sosednjega ■Afganistana. Neutemeljena odsotnost afganistanskega predsednika Babra-ka Karmala postaja, po mnenju doprsnega dela političnih opazovalcev, Jz dneva v dan bolj sumljiva, medtem ko se čedalje bolj uveljavlja politič-111 lik premiera Sultana Alija Kešt-Ptanda.
Sedanji predsednik Afganistana, na °olasti od decembra leta 1978, naj bi Se trenutno zdravil v SZ, od 30. mar-Ca. letos pa ga še ni bilo v javnost, Prisostvoval pa ni niti vojaškim paradam ob praznovanju osme obletni-06 filosovjetske vlade.
Ila bi lahko bila Karmalova pred-Sedniška usoda dejansko ogrožena
dokazuje tudi pisanje glasila KPSZ Pravda, v katerem so precej ostro kritizirali Karmalovo »prepočasno« uvajanje potrebnih socialnih reform v Afganistanu in ob 27. kongresu je bil ravno Karmal edini leader komunistične partije, ki ga Mihail Gorbačov ni sprejel. Popolnoma drugačnega sprejema pa je bil deležen afganistanski premier Sultan Ali Keš-mand, ki je bil prejšnji teden na uradnem obisku v SZ, kjer je tudi podpisal sporazum za ekonomsko in gospodarsko sodelovanje med obema državama.
Ob odsotnosti predsednika republike pa ni sprememb niti v zvezi z že najavljenim načrtom Karmalove vlade, po katerem bi morala sovjetska vojska, kakih 118.000 mož, v kratkem, pa čeprav postopoma, zapustiti Alfanistan.
DANES NA NAŠIH ŠPORTNIH STRANEH
Slavje odbojkarjev Vala

Da je goriški šport ne samo glede masovnosti, temveč tu-di kakovosti v na-
• t--«a :[em yzponu kaže,
. po velikih podvigih • Vesne Lutman, Domovih namiznoteni ških igralkah, tudi napredovanje odbojkarjev Vala v C-l ligo. štandreški odbojkarji so si napredovanje prislužili prav v zadnjem kolu na račun tržaškega Interja 1904, ki je izgubil odločilno tekmo. Vatovci so tako izpolnili svojo veliko željo. Trud, ki so ga vložili na treningih in seveda na tekmah, je bil poplačan. Slavje štan-dreških odbojkarjev pa je vsem nam v velik ponos.
Podvig v nedeljo pa ni uspel mladim nogometašem Krasa, ki so pri
Sv. Ivanu igrali finalno srečanje v kategoriji naraščajnikov za pokrajinski naslov proti Domiu. Izgubili so sicer z 2:3, svetoivansko igrišče pa so zapustili z dvignjeno glavo. Igrali so požrtvovalno, fer in dobro, tako da so ob burnem aplavzu številnega občinstva sklenili to srečanje. Že u-vrstitev v finale pomeni za ves naš mladinski nogomet velik uspeh.
Za bridko razočaranje pa so svojim navijačem v nedeljo v 28. kolu drugoligaškega prvenstva poskrbeli Jadranovi košarkarji, ki so doma nepričakovano visoko izgubili proti moštvu Ecocementi iz Ferrare s 87:107. Po dobri igri v začetku tekme so naši košarkarji povsem popustili
V drugi nogometni amaterski ligi je kriška Vesna zmagala v gosteh proti Foglianu, bazoviška Zarja pa je visoko izgubila proti Domiu (0:3).
Predstavniki GZ Slovenije in Hrvatske v Gorici
GORICA — Poslovanje po avtonomnih računih in vprašanja na področju avtoprevozništva so bila včeraj v ospredju razgovorov, ki so jih imeli predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske v Gorici. Delegacija gospodarskih zbornic in delovnih organizacij iz sosednih republik je prišla v Gorico, ker je bil včeraj dan Jugoslavije na mednarodnem blagovnem sejmu Espomego. Delegacijo je vodil podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Dolfe Vojsk.
Jugoslovanski gostje, ki so si v popoldanskih urah ogledali razstavišče, so v dopoldanskem času imeli vrsto razgovorov z zastopniki SDGZ.
NA 8. STRANI
• Preverjanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
goročno in uravnoteženo politiko o-hrestnih mer, prek primernega u-sklajevanja, upoštevajoč vzajemno institucionalno avtonomijo, med vlado, državno banko in kreditnim sistemom.« Treba pa je tudi pregledati in popraviti mehanizme javnih izdatkov.
Med drugimi temami spada tudi pravosodje, pri katerem dokument prikazuje kot nujne ukrepe za razširitev staležev pri sodstvu, odobritev v parlamentu zakonskih osnutkov o o-krepitvi pravic osumljenca in obtoženca, reformo kazenskega postopka in »sodišča svobode«, ukrepe za izboljšanje življenja v zaporih.
V dokumentu poudarjajo tudi nujnost sprememb v pravilnikih zakonodajnih skupščin, tako da bi zagotovili prednost in nujen postopek za vladne zakonske načrte in za pravočasno potrditev zakonskih odlokov, ter za o-dobritev finančnega zakona in državnega proračuna v ustavnih rokih. Predvsem pa so se tajniki petih vodilnih strank zavzeli za odpravo tajnega glasovanja pri zakonih, ki predvidevajo večje izdatke ali zmanjšanje prihodkov. Nazadnje prikazuje programski dokument nujnost uvajanja sprememb v volilno zakonodajo.
R.G.
• Seja vlade
NADAIJEVANJE S 1. STRANI
vitejši borbi proti mednarodnemu terorizmu.
Ameriški predsednik si na vse kri pije prizadeva, da bi tokijski vrh najbolj razvitih držav na svetu postavil v ospredje izključno borbo proti mednarodnemu prevratništvu, tako, da bi vsi zahodni zavezniki, če že ne podprli, vsaj opravičili nedavni bombni napad na Libijo in torej filozofijo represalije »zob za zob«, ki jo zagovarja Bela hiša. Težko pa je verjeti, da bo Zahodna Evropa do take mere enotno sledila Reaganu, z izjemo seveda Velike Britanije, ki je kot znano takoj odkrito podprla napad na Tripolis in Bengazi. Italijanska vlada je sinoči izdelala dokument na to tematiko, njegove vsebine pa niso objavili.
Na predlog zakladnega ministra je sinoči ministrski svet spet odobril dekret o novih občinskih davkih (TASCO), ki pa bi maral stopiti v veljavo šele prihodnje leto, seveda, če ga bo parlament pravočasno potrdil.
Na procesu pred velikim senatom okrožnega sodišča v Zagrebu
Nadaljnjih 5 pričevanj včeraj bremenilo ustaškega vojnega zločinca A. Artukoviča
ZAGREB — Priča Jovan Živkovič, 67, je včeraj pred velikim senatom zagrebškega okrožnega sodišča izjavil, da je leta 1942 na lastne oči videl, da je bil obtoženi Andrija Artuković v Jasenovcu. »Vedno je bil z njim Maks Luburič,« je dejal Živkovič. Priča je podrobno opisala obe srečanji z obtoženim. Prvič ga je videl, ko je s skupino 35 taboriščnikov pod močno ustaško stražo gonil živino iz Dubice v Gradino. Pri Gradim, kjer so ustaši masovno ubijali, je nekaj glav živine ušlo in neki ustaš mu je ukazal, naj jo pripelje nazaj. Tedaj se je skoraj zaletel v Artukoviča, ki je bil oblečen v elegantno uniformo, ob njem pa je bil Maks Luburič in spremstvo. Obtoženega je videl na največ dvajset metrov oddaljenosti. Ko je prignal živino nazaj, mu je ustaški stražar dejal, da bi skoraj podrl »poglavnika« Artukoviča. Drugič je srečal Artukoviča, ko je vozil vodo za neko ustaško enoto. Tedaj je bil Artuković v taborišču z »neko« komisijo. »Videl sem ga od blizu,« je dejal Živkovič. Živkovič je tudi izjavil, da je, kot ve, obtoženi bil v Jasenovcu tudi tret-
jič, leta 1943. Toda on ga ni videl. Jovan Živkovič je bil zaprt v Jasenovcu od junija 1942. pa do 22. aprila 1945. leta, ko je sodeloval v krvavem proboju taboriščnikov. Priča je izjavila, da je v tem času videla smrt vsaj 200 tisoč ljudi.
Včeraj je nastopilo pet prič. Dragutin Stare je pripovedoval o pobijanju prebivalcev Korduna in o ropu njegovega imetja. Spominja se tudi Pave-ličevega prihoda v Pisarovino, teden dni po partizanskem napadu na žandarmerijsko postajo. Takrat je Pavelič dejal, da se bo že še maščeval Srbom.
Marko Altarac je trdil, da je osebno Artuković ukazal, naj za vsakega ubitega Nemca ali ustaša pobijejo po deset talcev. Priča je navajala primer s svojim bratom, ki je bil zaprt v Tuzli. Ko je posredoval pri velikem županu Čap-Ijiču, mu je ta odvrnil, da brata lahko osvobodi le minister. Priča Filip Barbarič je potrdil svoje pričevanje izpred več kot treh desetletij. Takrat je podrobno opisal pogovor, ki ga je vodil v Mostarju z ustašem Šimunom Buntičem, ko se je
ta 1941. vrnil iz Zagreba. Buntič naj bi se srečal tudi z obtoženim Artukovičem, ki ga je vprašal, koliko Srbov je že ubil. Ko mu je odvrnil, da nobenega, je Artuković dejal, naj se ne pojavi več, če ne bo ubil najmanj dvesto Srbov.
Josip Korošec pa je kot včerajšnja zadnja priča opisoval strahote Jasenovca, opisoval je smrti tisočev ljudi iz Kozare, smrt tridesetih ciganskih glasbenikov, ki so jih ustaši pripeljali v taborišče iz Zemuna. »Ustaši so jih prisilili, da so igrali, ko so šli na morišče.« Josip Korošec je tudi opisal, kako je nekoč prišla v taborišče nekakšna komisija. Slišalo se je, da naj bi bil v komisiji tudi sam minister. Toda priča ni mogla potrditi, če je bil minister res v taborišču, niti če je bil to obtoženi Artuković.
Na vsa pričevanja je včeraj Andrija Artuković dejal, da so lažna, da nikoli ni bil v Jasenovcu, ter da za vse strahote sliši prvič v življenju. Razprava se danes nadaljuje.
TADEJ LABERNIK
Spodbuden izid sestanka v Ericeju
Sovjetska zveza pristopi k laboratoriju World-Lab
ERIČE — SZ bo pristopila k svetovnemu laboratoriju za znanstvene in tehnološke raziskave World - Lab, ki je osnoval že prvih deset načrtov o reševanju žgočih problemov, od klime do nalezljivih bolezni v državah tretjega sveta, od obrambe pred jedrskim orožjem do preprečevanja raznih ujm in katastrof. To je izjavil časnikarjem pred odhodom v domovino gen. Batenin, ki je vodil delegacijo SZ na sestanku z ameriškimi znanstveniki in funkcionarji v Ericeju ob navzočnosti predstavnikov še 17 držav, med katerimi je bilo zlasti mnogo zastopnikov neuvrščenih. Omenjeni načrti bodo terjali začetno naložbo 22,2 milijona dolarjev, a ob njihovi sestavi je bilo razpisanih tudi tisoč študijskih štipendij, ki so namenjene znanstvenikom ini mladim raziskovalcem iz nerazvitih držav, kot je rekel pobudnik srečanja, fizik Zichichi.
»Brez utopije ne more biti napredka«, je dodal fizik, ki si že dalj časa prizadeva za snidenje med Gorbačovom in Reaganom v samem Ericeju. Sovjetski voditelj je pristal na to, da se v svetovnem laboratoriju raziskave odvijajo brez tajnosti, je rekel Zichichi s pripombo, da se Sovjetska zveza zavzema ne le za jedrsko, ampak tudi za konvencionalno razoroževanje. V resnici je delegacija SZ v Ericeju ponovila tovrstni predlog Gorbačova skupaj s predlogom o odpravi kemijskega orožja in zahtevo, naj ZDA prenehajo s poskusi v okviru SDI: gen. Batenin je izrecno opozoril na nevarnosti Reaganovega »vesoljskega ščita«, ker vsebuje jedrski potencial, ki ga je mogoče še bolj razviti in pridružiti uničevalnim sposobnostim laserja.
Arafat pri Mubaraku
Voditelj Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat se je včeraj srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom pred bližnjim sestankom Arabske lige, ki bo v maroškem Fezu	(Telefoto AP)
Zaključek vsedržavnega kongresa v Acirealeju
Desničarski veter v sindikatu novinarjev
Spričo nesoglasij se je skupščina zaključila brez sklepnega dokumenta
ACIREALE — Z izvolitvijo Guida Guidija za novega predsednika sindikata novinarjev in članov vseh teles, ki sestavljajo federacijo, se je v nedeljo dopoldne po petih dneh in nočeh žgočih polemik zaključil 19. kongres FNSI (Vsedržavna federacija italijanskih novinarjev). Guido Gnidi, dosedanji predsednik novinarske zbornice, je bil kandidat treh opozicijskih struj, ki so skupni imenovalec našle pravzaprav samo v ostrem nasprotovanju struje »Rinnovamento«, ki je vodila sindikat novinarjev v zadnjih petnajstih letih in ki je sad širšega sporazumevanja med pripadniki različnih političnih prepričanj.
Da današnji čas ne označuje dogovarjanje, temveč precej ostro nasprotovanje med strujami in posamezniki, pa priča način sklicanja 19. kongresa. Gre namreč zg predčasno sklican kongres, ker so dosedanje manjšinske struje v federaciji hotele preklicati vsedržavno delovno pogodbo novinarjev, ki so jo po dolgotrajnih pogajanjih podpisali petega maja lani.
Oporečniške struje sicer pogodbe niso preklicale, pač pa so vodile oster boj za prevlado v federaciji. če za merilo jemljemo izvolitev predsednika in pa razmerje med novoizvoljenimi člani
vsedržavnega sveta novinarjev, je treba ugotoviti, da so struje »Stampa romana« (rimska sre-dinsko-desničarska skupina), »Stampa democratica« (milanska pretežno socialistično usmerjena struja) in pa »Svolta democratica« (rimska socialistično obarvana struja, ki je izstopila iz »Rin-novamenta«) s pomočjo takoimenovanih vzdržanih deželnih delegacij prevladale. Pretvorjen v številke bi rezultat dolgih ter mučnih nočnih volitev lahko ponazorili z 51-odstotno večino v korist zveze »ne«, kot so jo njeni pristaši sami poimenovali.
S tem se je sorazmerje v federaciji dejansko prevesilo z ene na drugo stran, pa čeprav bi za točen številčni izračun morali upoštevati še predstavnike, ki so jih v vsedržavni svet določile posamezne deželne zveze in pa člane ostalih teles. Številke so zato nekoliko labilne, je pa toliko bolj točna ugotovitev, da trenutno stanje vodi v ne-vladje.
K takemu nerazveseljivemu zaključku ne napeljuje samo seštevek volilnih izidov, pač pa predvsem način, kako je do rezultatov prišlo. Predkongresne priprave so kazale na hude bojne namene opozicije in na veliko vsesplošno napetost. Kljub takšnemu ozračju pa so se na pobudo ne-
katerih enotno sestavljenih deželnih delegacij začela pogajanja med strujami. Nedvomno je bil v razgovorih doprinos struje »Rinnovamento« kakovostnejši. Do razdora pa je po soglasju o načelnih vprašanjih prišlo ob kandidatih: sogovorniki so se nekako dogovorili, da bi si porazdelili odgovorna mesta s tem, da bi jih zasedle osebe »super partes«. Te oznake pa po mnenju dotedanje manjšine ni zaslužil kandidat »Rinnovamenta« za tajniško mesto Cescutti.
Kot rečeno je bil s 156 glasovi za predsednika izvoljen Guido Guidi: zanimivo ali presenetljivo pa je dejstvo, da je bil njegov nasprotnik Giovannino Russo, za katerega so glasovali somišljeniki »Rinnovamenta«, dasi je na kongres prišel kot vidni predstavnik »Svolte professionali«. Nekoliko drugačno pa je bilo razmerje sil ob glasovanju o političnih dokumentih, ko je resolucija »Rinnovamenta« prejela več glasov, vendar premalo, dd bi bila sprejeta kot obvezujoč dokument za novo vodstvo. Tako se je kongres zaključil brez sklepnega dokumenta, kar je, ob upoštevanju nevelikega vsebinskega razhajanja med predstavljenima resolucijama, slab porok za uspešno delovanje novega odbora, istočasno pa veren odraz odnosov v sindikatu novinarjev, (bip)
Predsednik Sirije Asad v Jugoslaviji
BEOGRAD — Predsednik sirske arabske republike in generalni sekretar arabske socialistične stranke BAAS Hafez el Asad je včeraj dopotoval na tridnevni uradni in prijateljski o-bisk v Jugoslavijo na povabilo predsedstva SFRJ. Na surčinskem letališču je gosta sprejel in pozdravil predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič. Na letališču je oba predsednika pozdravilo več sto sirskih študentov in Sircev, ki živijo in delajo v Jugoslaviji.
Včeraj popoldne so se v palači federacije v Novem Beogradu začeli uradni jugoslovansko-sirski pogovori o dvostranskih odnosih in sodelovanju ter o sedanji dejavnosti neuvrščenih pred osmim vrhom v Harareju in o razvoju položaja na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju, (dd)
Vreme se postopoma
RIM — Vreme se je nad Piemontom in Lombardijo nekoliko izboljšalo, položaj pa je še vedno težak predvsem v alpskem loku, kjer grmijo v doline novi in novi snežni plazovi. Narasle vode nekoliko upadajo, saj je bila včeraj jakost dežja manjša, dež pa je prešel v sneg na višinah od 1.500 do 1.800 metrov, kar je prav tako pozitivno vplivalo na gladino vodnih tokov in jezer. Lago Maggiore in Orla se nista še vrnila v svoje bregove, gladina pa upada, da bi se moral položaj normalizirati že v prihodnjih urah, če se ne bo vreme poslabšalo. Napovedi so namreč skrajno previdne, nadaljevalo se bo vlažno in skrajno nestanovitno vreme z občasnimi padavinami.
Kot rečeno je položaj najbolj te-
žak v alpskem loku,- kjer so morali zaradi nevarnosti plazov od sobote do včeraj izseliti več kot tisoč oseb. Še vedno so od sveta odrezane številne vasi in zaselki v Valtellini. Povsod so na delu cestne ekipe, ki skušajo odstraniti ogromne količine snega, ki so zgrmele v doline in zasule ceste. Večji del alpskih prelazov so zaradi nevarnosti plazov zaprli za ves promet. Včerajšnji sneg predstavlja novo nervamost, saj je podlaga zaradi odjuge v prejšnjih dneh gnila, meteorologi pa ne napovedujejo bistvenih ohladitev, ki bi preprečile sproženje novih snežnih plazov.
Štabi za civilno zaščito pa navajajo, da ni sedanji val slabega vremena terjal človeških žrtev, da je po-
izboljšuje
vsod stekla pomoč in da je evakuacijam ljudi botrovala skrb zmanjševati na minimum kakršenkoli riziko. Gmotne škode še nihče ne navaja, a bo po vsej verjetnosti precejšnja.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
LINEAI
Ponuja vse spomladanske novosti, kjer moda vedno pomeni tudi dober okus. Oblačiti se v trgovini LINEA pomeni biti vedno »prvi«.
Kje? V trgovini LINEA — Trst — Ul. Carducci 4
Z nedeljskega občnega zbora strokovne organizacije slovenskih kmetov na Tržaškem
Načrt za močno in kvalitetno kmetijstvo, za gospodarsko in teritorialno uravnovešenje ter za družbeni napredek
Poročilo predsednika
Tajniško poročilo Edija Bukavca
Alfonza Guština
»Zahteve po razvoju kmetijstva ne postavljamo le kot Slovenci, ampak zlasti kot kmetje, kot podjetniki in delovni ljudje, ki hočejo odločno prispevati k uravnovešenemu razvoju družbe in gospodarstva; od tod geslo letošnjega občnega zbora: Enoten načrt za močno in kvahtetno kmetijstvo, za gospodarsko in teritorialno u-ravnovešenje ter za družbeni napredek.« Tako je naglasil predsednik KZ Guštin, ki je ob 35-letnici ustanovitve strokovne organizacije poudaril njeno nezamenljivo vlogo v zaščiti naše zemlje, brez katere bi danes verjetno ne bilo kmetijstva in ki pomeni naši narodnostni skupnosti še vedno temeljno vrednoto.
Po prerezu kmetijske krize v državi in posebno pri nas ter njenih vzrokov, ki tičijo tako v Rimu kot v politiki EGS, je Guštin podčrtal nujo, da je treba proizvajati manj in boljše v korist kmeta in potrošnika. V težavah je zlasti živinoreja, ki jo bremeni tudi konkurenca brezcarinskega uvoza mesa po avtonomnih računih, od katerega imajo največjo korist trgovci. Odgovornosti za zapostavljanje tukajšnjega kmetijstva ima v dobršni meri deželna uprava, ki zanj ne kaže posluha (odnosi KZ z njenimi krajevnimi uradi so sicer zelo dobri). KZ je izdelala predloge k deželnemu razvojnemu načrtu za razmah intenzivnih kmetijskih dejavnosti kot edino perspektivnih za našo pokrajino, predlagala je speljavo kmečkega vodovoda, ki bi zagotovil kmetom dovolj vode in po znižani ceni, zahtevala, da se zajamči razmah kmetijstva v planskih dokumentih dežele in da se v področni načrt vključi modernizacija posameznih kmetij in zadrug ter o-pozorila na neizpolnjene obveze dežele iz deklaracije o realizaciji hitrih cest. Zahtevala je nadalje zaščito kmetijskih površin v okviru področnega načrta in namembo sredstev iz
»tržaškega paketa« tudi kmetijstvu. Za dosego tega je nujna tesnejša povezava KZ z drugimi organizacijami (SDGZ, Confcoltivatord, Coidiretti Itd.) ter sindikati.
Guštin je kritiziral tržaško občino zaradi njene pasivnosti pa tudi deloma Trgovinsko zbornico, pohvalil pa delovanje KGS in okoliških občin v prid kmetijstva. Zavrnil je nadaljnje neupravičeno razlaščanje slovenske zemlje in gradnjo sinhrotrona pri Bazovici ter premogovne termoelektrarne, se zavzel za enoten nastop Slovencev v obrambo naših pravic in za sožitje ob odprti meji ter izrazil željo KZ o proslavitvi 35-letnice z raztegnitvijo njenega delokroga na vso Furlanijo - Julijsko krajino.
Usoda našega kmetijstva je odvisna tudi od nas samih. Kmečka zveza je po zaslugi svojih članov postala močna, demokratična in samostojna organizacija, toda ob še večji enotnosti kmetov bi njihov stan imel tudi več besede v krajevni družbeno-gospodarski stvarnosti. To je toliko bolj nujno danes, ko utegne splošna kriza še bolj odvrniti pozornost oblasti od kmetijstva in ga še bolj potisniti v ozadje. Po tej ugotovitvi je tajnik KZ Bukavec poudaril stališče, da morajo oblasti priznati kmetijstvu enakopravno vlogo v okviru nove gospodarske politike Trsta in za Trst, v kateri mora imeti tako težo, ki ustreza njegovi proizvodni, zaposlitveni in teritorialni vlogi. Enakopravno mora biti deležno vseh ugodnosti v smislu »paketa za Trst« in Sklada za Trst, obenem pa mora dobiti svoj pravi prostor v sklopu predlaganih olajševalnih kontingentov za tržaško pokrajino.
Enoten načrt za močno in kakovostno kmetijstvo kot dejavnik splošnega družbenega napredka mora postati obveza nas vseh, kmetov in demokratičnih sil, je nadaljeval Bukavec s pripombo, da je za to nujna nova kmetijska pohtika v Evropi, državi in naši deželi; ta naj sloni na načrtovanju, učinkovitosti strokovnih služb,
Da za sinhrotron, toda ne pri Bazovici
Občni zbor Kmečke zveze je sprejel posebno resolucijo, v kateri se je negativno opredelil do izbire, da bi sinhrotronski svetlobni generator zgradili v bližini Bazovice:
Člani Kmečke zveze, zbrani na svojem občnem zboru, 27. aprila 1986 na Opčinah, pozitivno ocenjujejo izbiro o namestitvi sinhro-tronskega svetlobnega generatorja v tržaški pokrajini. Le-ta odpira namreč realne možnosti, da postane Trst znanstveno središče, ter ponuja priložnost za kakovosten družbeni in gospodarski napredek. Takšno oceno je Kmečka zveza že izrazila na vseh srečanjih s pristojnimi oblastmi, ko je šlo za preučitev možnosti lokacije sinhrotrona v okviru Območja za znanstvene in tehnološke raziskave. To bi bila med drugim edina perspektiva, ki bi u-pravičila vinkuliranje tako obsežnega območja med Padričami in Bani. Študije tehničnega odbora in izdelani idejni načrti potrjujejo, da je sinhrotronski svetlobni generator
mogoče zgraditi na prostoru, že namenjenem Raziskovalnemu območju. Zato z veliko zaskrbljenostjo ocenjujejo novi predlog znanstvenega odbora, naj bi sinhrotron namestili na območju z oznako T-8 pri Bazovici. Zlasti nas skrbi dejstvo, da je znanstveni odbor za izbiro te lokacije upošteval le geološke in morfološke značilnosti terena in še zlasti možnosti njene razširitve, medtem ko je popolnoma prezrl negativne posledice, ki bi jih gradnja sinhrotrona pri Bazovici imela na ekološko - družbeno, gospodarsko in narodnostno stvarnost tega prostora.
Občni zbor Kmečke zveze zato odločno nasprotuje gradnji sinhrotrona na območju Bazovice in daje noovizvoljenim organom zveze mandat, da posežejo pri vodilnih organih Območja za znanstvene in tehnološke raziskave ter pri vseh odgovornih in pristojnih oblasteh, za namestitev sinhrotrona na prostoru AR-1, torej v notranjosti Raziskovalnega območja samega.
uradov m javnih uprav, na zaščiti kmetijskih površin, zagotavljanju potrebnih infrastruktur, kakovosti kmečkih pridelkov, primernih finančnih posegih in na pravični socialni politiki do kmeta. Naši kmetje so vložili Pr' Kraški gorski skupnosti skoraj 180 prošenj za kakih 8 milijard lir naložb, s tem pa izpričali zahtevo po razmahu našega kmetijstva. Kmečka zveza pravtako odločno in dosledno opravlja svojo nalogo, zdaj naj jo še pristojni uradni dejavniki začenši z deželno upravo, katere pasivnost nasproti tržaški kmečki stvarnosti so poudarili celo člani komisije Sklada za Trst, ko jim je KZ z ostalimi kmetijskimi organizacijami postregla s svojimi predlogi za sestavo deželnega razvojnega načrta 1986-88.
Deželno odborništvo za kmetijstvo še vedno ni rešilo številnih problemov, kot so npr. pomanjkanje pokrajinskega seznama kmetovalcev, pri čemer gre za dvojno, poklicno in politično diskriminacijo, področni načrti za ovrednotenje kmetijstva in izredni finančni posegi za tržaško kmetijstvo zaradi ogromnih razlastitev. Ne samo, deželni odbornik se sploh ni odzval prošnji KZ za nujen sestanek, ki jo je dobil še septembra lam. Enako kritičen je odnos KZ do tržaške občinske uprave, ki kmetijstvu bolj škodi kot koristi, medtem ko za pokrajinsko upravo in Trgovinsko zbornico velja, da bi njuno delo v prid kmetijcem moralo biti učinkovitejše, doslednejše in manj spolitizirano.
Bukavec je nato poudaril nujo po rešitvi problemov, ki zadevajo polkmetijsko dejavnost (part-time), zaščito kmetijskih površin in njih melioracijo, urbanistične in hidrogeološke omejitve, naravne parke in zaščitena območja, razvoj agriturizma, lov, jusarska zemljišča idr., ter zahteval vključitev cele tržaške pokrajine med gorata območja. Ponovil je seveda zahtevo iz načrta KZ 1986 - 88, naj dežela zagotovi tržaškemu kmetijstvu onih 25 milijard lir za razvoj živinoreje, žlahtnih kultur in zadružništva ter za infrastrukture, kot so poljske poti in kmečki vodovod; do realizacije slednjega naj bi dežela zajamčila kmetom vodo po znižani ceni s prispevkom do 70 od sto, za dosego tega pa Je nujen tudi pritisk okoliških občin. Glede jusarskih zemljišč, s katerimi tržaška občina samovoljno ukrepa in ki jih je treba dokončno razdeliti med upravičence, je Bukavec zahteval, da se volitve za ustanovitev vaških odborov skličejo pri vseh Vaških skupnostih, torej tudi v Trebčah, v Gnopadi in pri Ferlugih, ki jih je prefektura v tem smislu izključila.
Tajnik KZ je med drugim orisal bogato delo organizacije, ki jo bo treba razčleniti še na okoliške urade in raztegniti na deželno raven, omenil žgoči vprašanji škode po lovu in nedeljskem izletništvu ter izrazil nujo, da parlament čimprej izglasuje pravičen zakon o zaščiti naše manjšine.
Pozdravi gostov in razprava
Deželni svetovalec KPI BORIS ISKRA, ki je spregovoril prvi, je poudaril, da KZ v boju za kmetijstvo in teritorij potrebuje zaveznike: utegnila bi jih najti pri raznih ekoloških organizacijah, v. katere polagoma prodira zavest o neločljivi povezanosti med okoljem in kmeti kot njegovimi naravnimi zaščitniki. Sinhrotrona pa ni treba graditi pri Bazovici, ker je zanj več kot dovolj prostora - območju raziskovalnega centra.
KLAVDIJ PALČIČ je v imenu SKGZ naglasil nujo po globalni viziji harmoničnega razvoja Slovencev na lastni zemlji v korist celovite družbe in zavrnil obtožbe o nazadnjaštvu in nasprotovanju napredku, ki letijo na naše ljudi vsakič, ko se ti postavijo po robu neupravičenim razlastitvam. Dodatni stroški za gradnjo sinhrotrona v Centru bi zdaleč odtehtali ogromno škodo po razlastitvah v primeru bazovske lokacije.
V imenu Zadružne zveze Slovenije je LEO FRELIH naglasil sorodnost in mestoma enakost problemov, s katerimi se soočata njegova zveza in KZ, tako npr. na področju teženj k razvoju intenzivnih oblik kmetijstva in k izenačevanju nekaterih nižinskih kmetijskih površin z goratimi. Pokrajinski predsednik Coldiretti ERMENEGILDO OLENICH je rekel, da gre problem sinhrotrona poglobiti, in poudaril nenadomestljivost kmečke zemlje kot človekove dobrine.
ODO KALAN se je v imenu SDGZ zavzel za pakt o sodelovanju med organizacijama v zasledovanju skupnih ciljev, obenem pa zavrnil kritike na račun gostilničarjev, češ da niso kdove kako pripravljeni sodelovati z vinogradniki pri prodaji domačega vina. Za SSk pa je ALOJZ TUL podčrtal nujo, da bi tudi kmetje bili deležni take sindikalne in siceršnje solidarnosti kakršno izkazujejo drugim delovnim stanovom, ter obljubil vso Podporo stranke našim kmetovalcem. IGOR TUTA je v zastopstvu devinsko - nabrežinske občinske uprave orisal njene pobude za razmah kmetijstva v okviru 5-letnega načrta in soglašal s smernicami KZ, obenem pa pozval kmete k še večji podjetnosti. Deželni odbornik ANDRIAN Je potrdil pravilnost boja KZ in naših kmetov, obsodil Pasivnost pristojnih deželnih organov, ki nimajo prave kmetijske politike, in označil načrt KZ kot stvaren in daljnoviden.
Na hudo pomanjkanje delovnih mest in na pre-viajhno zanimanje mladih za delo v kmetijstvu je opozoril deželni svetovalec SSk DRAGO ŠTOKA, ki je Kmečki zvezi izrazil priznanje za njeno delo in za prirejanje strokoimih tečajev ter poudaril, da je prav naša zemlja največje jamstvo za narodnostno ohranitev. Dolinski občinski odbornik BORIS MIHALIČ je občni zbor Pozdravil v imenu svoje občinske uprave in na primeru Počrta za park, ki naj bi zaščitil Dolino Glinščice in Poravna okolje Peska, opozoril na nujnost zaščite o-zemlja in človeka, ki na njem prebiva. Direktor dežel-Pega nadzorništva za kmetijstvo dr. FANTINA je zago-1'vnl, da bo pri svojem delu upošteval vse, kar je slišal na občnem zboru in dodal, da bo o problemih Potrebno skupaj razpravljati. V tem kritičnem trenutku za kmetijstvo tržaške pokrajine pa je najvažnejše.
da človek ostane na teritoriju in da se v kmetijstvo vključi čimveč mladih s pomočjo ustanavljanja ekonomsko veljavnih kmetijskih podjetij. Prof. MARIO PRE-STAMBURGO, docent za agrarno ekonomijo na tržaški univerzi, je izrazil veliko občudovanje za prizadevanja in delo KZ, katere člane je označil za »pozabljene kmetovalce«. Opozoril je na odsotnost deželne kmetijske politike in na daleč premalo skrb za kmetijstvo
Repentabrski župan PAVEL COLJA je občni zbor pozdravil tudi kot zastopnik Kraške gorske skupnosti ter mu čestital za umirjen, dostojanstven in hkrati o-dločen ton poročil. Potrdil je finančne obveze KGS do kmetijskega sektorja. Predsednik Hortikulturnega društva iz Portoroža GRAŠIČ je s pozdravi izročil predsedstvu občnega zbora tudi dragoceno darilo, akvarel slikarja Pečariča s piranskim motivom. Predsednik Kraške mlekarne ALOJZ KRIŽMANČIč je opozoril, da je napočil skrajni čas za nov odnos med Kz in oblastmi. Občnemu zboru je predlagal resolucijo proti lokaciji sin-hrontrona pri Bazovici, ki jo objavljamo posebej. Deželni odbornik za bilanco in programiranje GIANFRANCO CARBONE je sprejel kritike na deželno upravo, kolikor lahko pripomorejo k rešitvi problemov in priznal neustreznost deželne zakonodaje za kmetijstvo. Danes se nahajamo v odločilnem trenutku, ko moramo poskrbeti za kakovostni razvoj primarnega sektorja, v prvi vrsti z rešitvijo problema vode in z izbiro gojenja žlahtnih kultur. Zagotovil je uresničitev stare obveze o konferenci o teritoriju, ki naj bi bila priložnost za hiro razvojne poti na daljši rok.
LUCUAN MALALAN je v svojem posegu ožigosal neprimerno obnašanje meščanov do kraške narave, ALOJZ DEBELIŠ pa je utemeljil nasprotovanje kmetov izgradnji premogovne termoelektrarne in pozval KZ, naj jih podpre. UBERA TURINI je občni zbor pozdravila v imenu deželne zveze zadrug — Associazione regionale cooperative mutue, ki je včlanjena v vsedržavno Lega delle cooperative, in poudarila pomen združevanja in sodelovanja s KZ, zlasti v težkih trenutkih in ob izbirah, kot so sinhrotron in termoelektrarna. Predsednik openske hranilnice in bančne sekcije SDGZ PAVEL MILIČ je poudaril pomen povezave med denarnimi zavodi in kmetijstvom ter zaželel, da bi se to v prihodnje še razširilo in okrepilo v obojestransko korist.
Zaključna beseda je pripadla članu vsedržavnega vodstva organizacije Confederazione italiana coltivatori, MAURU POLIDORUU, ki je potrdil splošni podcenjevalni odnos do kmetijstva, kar se izraža zlasti v odsotnosti primerne kmetijske politike. Primarni sektor je nujno potrebno posodobiti in ga reformirati v njegovi proizvodni in socialni vlogi s temeljnim ciljem zaposlovanja in dela. Za to pa je potrebno kakovostno kmetijstvo ter razvoj kooperacije in združevanja, še zlasti na šibkih in zaostalih območjih. Glede zaščite slovenske manjšine pa je govornik zaključil, da se je je treba lotiti z vsemi silami in pozornostjo, saj gre za obveznost demokracije in ne za kakršnokoli obliko poklona.
Sklepna resolucija
Občni zbor Kmečke - zveze, predstavnice velike večine tržaških kmetov, je na svojem zasedanju, dne 27. aprila 1986 na Opčinah, skladno z nestranKarskim, demokratičnim in avtonomnim značajem svoje organizacije, soglasno odobril stališča in smernice, ki sta jih nakazala predsednik in tajnik v svojih poročilih, ter osvojil misli, ki so izšle iz razprave. Na tej osnovi je sprejel naslednjo resolucijo:
Za krizo kmetijstva je kriva predvsem politika EGS, ki ne upošteva specifičnega položaja sektorja v posameznih državah - članicah. Ta politika se izraža v oškodovanju držav, med katerimi izstopa Italija, ki so deficitarne v kmetijski proizvodnji in ki morajo kljub temu nositi ve^ lik del bremen, ki jim jih skupnost nalaga zaradi presežkov razvitejših držav.
Težave kmetijstva izhajajo tudi iz pomanjkanja državnega načrta za razvoj sektorja, iz neučinkovite politike deželne uprave ter — kar specifične zadeva tržaško kmetijstvo — iz nepriznavanja primarnega sekto! je. kot enakopravnega dejavnika v družbeni in gospodarski stvarnosti.
Kriza kmetijstva v tržaški pokrajini je posledica napačne teritorialne politike, pomanjkanja potrebnih investicij, privilegiranca zahtev ostalih sektorjev ter odsotnosti aktivne politike, ki bi znala upoštevati specifične potrebe krajevnega kmetijstva. Ta položaj se ni spremenil in se izraža predvsem v:
—	pogostokrat neutemeljenem uničevanju kakovostnih kmetijskih površin. Zadnji tak primer je predlagana lokacija za izgradnjo sin-hrotionskega svetlobnega generatorja pri Bazovici, hkrati pa ostajajo v veljavi lokacije za ljudske gradnje v tržaški občini, katerih potrebnost sicer priznavamo, vendar zahtevamo, da njihova uresničitev ne povzroči uničenja kmetijskih površin.
Tržaški kmetje nasprotujejo izgradnji termoelektrarn v tržaški pokrajini, ne glede na lokacijo; ne samo zato, ker bi zaradi okuženja povzročile ogromno škodo obdelanim površinam ter okolju in človeku nasploh, temveč tudi, ker je njihova gradnja v nasprotju z razvojnimi smernicami tržaškega gospodarstva;
—	v pomanjkanju infrastruktur za kmetijstvo, predvsem vodovoda in cest, kar onemogoča razvoj kmetijstva zlasti v predelih, kjer bi se lahko razvilo gojenje žlahtnih kultur;
—	v nezadostnih investicijah za razvoj posameznih kmetijskih obratov in zadrug;
—	v pomanjkanju ustrezne politike pri zagotavljanju učinkovite strokovne službe.
Na teh osnovah zahteva občni zbor novo kmetijsko politiko, ki mora pri uresničevanju skladnega družbenogospodarskega razvoja, vlogo pri uresničevanju skladnega družbeno - gospodarskega razvoja! Še posebej zahteva reformo socialnega skrbstva in varstva, ki naj kmeta izenači z ostalimi delavskimi kategorijami. Glede na narodnostno pripadnost velike večine tržaških kmetov pa zahteva nujno uzakonitev globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Raliji, ki naj zagotovi enako zaščitno raven po vsem teritoriju, kjer prebivamo Slovenci, ter nas zaščiti globalno, jezikovno, v šolstvu, kulturi in gospodarstvu ter nam zajamči ohranitev našega narodnostnega teritorija.
Občni zbor zadolžuje novoizvoljene organe Kmečke zveze, naj na osnovi razprave in sklepov izdelajo izčrpen dokument ter nastopijo pri vseh odgovornih in pristojnih oblasteh za njihovo uresničitev.
Danes dopoldne tiskovna konferenca KPI
KD pričakuje odgovor Liste za Trst o sestanku med strankami koalicije
Stranke koalicije, ki upravljajo tržaško občino in pokrajino, predvsem pa KD sedaj pričakujejo jutrišnjo sejo vodstva Liste za Trst; na njej bo Staffierijeva stranka ocenila dvostranske pogovore, ki jih je v minulem tednu imela s partnerji koalicije in tudi s socialistično stranko, ki je v tržaških krajevnih upravah v o-poziciji. Predvsem pa bo morala oceniti predlog, ki ga je pred časom izneslo pokrajinsko tajništvo KD in po katerem naj bi se v najkrajšem času sestali na skupnem sestanku predstavniki pokrajinskih tajništev strank sedanje večine.
Na tem sestanku bi po predlogu KD morali predvsem preveriti, če v resnici obstajajo pogoji za izvajanje štafet na občini in pokrajini in za vstop socialistične stranke v sedanje večine. Znano je, da štafete predvidevajo zamejavo župana Richettija z melonarjem Cecovinijem ter zamenjavo predsednika Pokrajine Marchia s predstavnikom KD. Vendar pa je prav zamenjava predsednika na pokrajini ena glavnih ovir za izvajanje štafet.
Predsednik Marchio, ki se je odcepil od Liste za Trst in skupno z Giu-ricinom ustanovil novo mestno listo, je že večkrat ponovil, da ne namerava odstopiti. Zakaj naj bi torej odstopil župan Richetti in prepustil mesto Cecoviniju. Položaj je torej skrajno zapleten.
Medtem pa se napoveduje tudi raz- . kol’v Listi za Milje, ki ima prav v predsedniku pokrajine Marchiu svojega glavnega zastopnika. V soboto je namreč skhcal strankino vodstvo, vsaka nadaljnja odločitev pa je bila odložena na skupščino članov, ki bo 17. maja. Marchio sicer zagotavlja, da ima med miljskimi melonarji večino, kakšno pa je realno stanje bomo kmalu videli; naj še dodamo, da ima Lista za Milje v občinskem' svetu dva svetovalca: Marchia in Enza Seria, ki pa ne namerava zapustiti tradicionalne liste.
Giuricinova mestna lista bo svoj statut in program predložila na tiskovni konferenci, ki bo čez kakih deset dni; medtem si je že priskrbela svoj sedež v Ul. Valdirivo in si tudi iz-
brala svoj znak.
Danes dopoldne pa bodo predstavniki pokrajinskega tajništva KPI na tiskovni konferenci na strankinem sedežu ocenili sedanji pohtični položaj na krajevni ravni s posebnim poudarkom na stanje v glavnih krajevnih upravah naše pokrajine, to je na občini, pokrajini in v Krajevni zdravstveni enoti. Komunisti bodo poleg tega orisali pobude, ki so jih potrdili vodstveni organizmi, da bi z njimi pristopila k reševanju hude pohtično - upravne krize, ki pesti mesto Trst.
Pohtična kronika v tem tednu bo torej dokaj živalina, zaključila pa se bo v soboto s pokrajinskim kongresom Krščanske demokracije. Že prihodnjo soboto pa bo na vrsti deželni kongres Slovenske skupnosti, ki ga bo lipova vejica tokrat imela v Gorici. Novoizvoljeni pokrajinski svet SSk, ki je bil izvoljen na zadnjem kongresu pa mora medtem še imenovati vodstvene organe, vendar pa se notranja pogajanja še niso zaključila prav v pričakovanju strankinega deželnega kongresa.
Hvalevredna pobuda Sindikata slovenske šole
Prijave za obisk v Derendingen ob 400-letnici Trubarjeve smrti
V nedeljo, 29. junija bo v Derendingenu pri Tiibingenu na Nemškem slovesnost ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja, uhmeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Za to pomembno priložnost prireja Društvo slovenskih književnih prevajalcev štiridnevni izlet v kraje, v katerih je zadnjih dvajset let svojega življenja živel in ustvarjal ter umrl Trubar. Pobudi Društva slovenskih književnih prevajalcev se je v našem zamejstvu pridružil Sindikat slovenske šole, ki je prevzel skrb za zbiranje prijav ter poslal vabila po šolah. Obisk {jri glavnih slovesnostih v Derendingenu, kjer bodo v tamkajšnji cerkvi sv. Gala (v njej je bil Trubar dolga leta protestantski pridigar in je v njej tudi pokopan) odkrili spominsko ploščo, bo najboljša priložnost, da se tudi naša narodnostna skupnost oddolži spominu Primoža Trubarja ob 400-letnici njegove smrti.
Sindikat slovenske šole sprejema prijave samo še danes in jutri med 11. in 12.30 na svojem sedežu v Ul. Filzi 8 (1. nadstropje), tel. 611-93.
Okvirni program potovanja v Tiibingen je naslednji: odhod z avtobusom v soboto, 28. junija zjutraj in prihod v Derendingen v večernih urah. V nedeljo, 29. junija, bo ob 9.30 slovesnost v cerkvi sv. Gala, Trubarjevi župni cerkvi, kjer bodo, kot rečeno, odkrili dvojezično ploščo. Ob 11.30 bo slovesen sprejem v Domu Primoža Trubarja, v ulici, ki je prav tako poimenovana po Trubarju. Po sprejemu bo skupno kosilo, ob 16. uri pa bo v isti dvorani kulturna prirfeditev. Zvečer, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Gala slavnostni koncert.
Naslednji dan (ponedeljek, 30. junija) bo posvečen izletu v Tiibingen z ogledom starega mesta in v Bebenhausen, kjer so v februarju snemali Jančarjev film o Primožu Trubarju. Po kosilu je predviden še izlet v Urach, kjer so tiskali nekatere Trubarjeve knjige. Povratek bo v torek, 1. julija.
Zanetti ob skorajšnjih občnih zborih družb Fiumare
Trst naj bo osrednje pristanišče za zveze z deželami onkraj Sueza
»Tržaška pristaniška ustanova meni, da bi italijansko državno ladjarstvo moralo zagotoviti redne in pogoste zveze z jadranskimi pristanišči, bodisi zaradi objektivnih pohtično -gospodarskih koristi bodisi zaradi dejanskih možnosti, ki jih zlasti Trst ima za povečanje svoje vloge na e-vropskih tržiščih.« Tako pravi predsednik Tržaške pristaniške ustanove Michele Zanetti v daljšem dokumentu, ki ga je objavil ob skorajšnjih letnih občnih zborih linijskih družb skupine Finmare.
Zanetti poudarja, da če so pristanišča ob Tirenskem morju zaradi svoje zemljepisne lege ugodna za pomorske zveze z deželami onkraj Gibraltarja, je Jadransko morje najprimernejša pomorska pot za zveze z deželami onkraj Sueškega prekopa. Poleg tega bi bilo po njegovem mnenju primemo, da bi eno izmed jadranskih pristanišč — kajpak tržaško — prevzelo vodilno vlogo, tako da bi ladje znižale število pristankov, kar bi bilo v skladu z zahtevami trga.
Na osnovi teh izhodišč predsednik Tržaške pristaniške ustanove v svojem dokumentu podrobneje oceni sedanji položaj tržaškega pristanišča, ki še zdaleč ni zadovoljiv. To je razvidno med drugim iz števila kontejnerjev, ki so jih v zadnjih letih ladje Finmare vkrcale ali izkrcale v Trstu. Leta 1985 je šlo na tak način po tržaškem pristanišču skupno 25.026 zabojnikov TEU, in sicer 2.852 ah 10,2 odstotka manj kot leto poprej. V letošnjem prvem trimesečju se je stanje nekohko popravilo. V Trstu so namreč vkrcali ah izkrcali 7.061 zabojnikov, 836 več kot v prvih treh mesecih 1985. Gibanje bi bilo še ugodnejše, ko bi ne prišlo do znanih stavk pomorskih delavcev zaradi nameravanega preustroja Tržaškega Lloyda.
Ta ladjarska družba je v zadnjih časih zabeležila poleg padcev tudi nekatere pomembne uspehe. Tako je na svoji progi za Južno Afriko v letošnjem prvem trimesečju prepeljala 3.213 kontejnerjev, 1.199 več kot v istem obdobju lani. Po lanskem padcu se je povečal tudi promet na progah Tržaškega Lloyda za Daljnji vzhod (105 zabojnikov več kot v lanskem prvem trimesečju) in za Avstralijo (300 več), medtem ko je padel promet na progi za Indijo in Pakistan: v trimesečju januar - marec 1986 so na njej zabeležili 359 zabojnikov manj kot v istem lanskem obdobju, ko so jih našteh 821. Zaskrbljivo je stanje, kar zadeva progo Tržaškega Lloyda za Vzhodno Afriko, in sicer zaradi napovedanega krčenja števila njegovih ladij.
Po mnenju Tržaške pristaniške u-stanove oziroma njenega predsednika Zanettija bi bilo potrebno vse te proge še okrepiti, ne pa jih oslabiti ah celo ukiniti. V tej luči Zanetti pozitivno ocenjuje napoved, da bo družba D’Amico obnovila redno progo med Trstom in Tihim oceanom in da bo delno obnovljena proga za Avstralijo in Novo Zelandijo, ki je bila ukinjena leta 1967 ob zaprtju Sueza.
Zveze s Severno Afriko, ki jih o-skrbuje družba Tirrenia, so povsem nezadovoljive, saj so občasne, medtem ko bi srednjeevropski trg nudil Trstu precejšnje možnosti. Zanetti med drugim spominja, da že 10 let ni
v naše pristanišču ladij družbe Italia Navigazione in drugih, ki so zagotavljale zveze s Pacifikom in z Južno Ameriko. To je za Trst imelo vrsto negativnih posledic, saj so tržaško pristanišče kmalu potem začele zapuščati tudi tuje pomorske družbe, ki vzdržujejo podobne proge.
V luči že omenjene potrebe, da bi Trst postal osrednje jadransko pristanišče. Zanetti kritično ugotavlja, da itahjanske državne ladjarske družbe v zadnjem času po nepotrebnem povečujejo število pristankov. Pri tem izrecno omenja dejstvo, da ladje Tržaškega Lloyda že leto dni pristajajo vsak drugi teden v Kopru.
• Redna seja miljskega občinskega sveta bo jutri ob 18.30.
TKB bo znižala obrestne mere
Zaradi spremenjene uradne o-brestne mere bo Tržaška kreditna banka — z 2. majem 1986 — za točko znižala vse aktivne in pasivne obrestne mere, ki so trenutno v veljavi.
Po naših društvih stekle proslave ob 45. obletnici ustanovitve OF
Likovni razstavi in svečanost v Ricmanjih
Potem ko so se končale letošnje proslave 25. aprila, osvoboditve Italije, so po naših društvih stekle proslave in prireditve, posvečene 45. obletnici ustanovitve OF.
Prva takšna proslava je bila v Ricmanjih, organizator pa je bilo domače KD Slavec. V soboto zvečer so v galeriji Babne hiše, v okviru te prireditve, odprli razstavi slikarjev Janeza Mateliča in Milana Percana, sodeloval
je ženski pevski zbor Prosek - Konto-vel, ki ga vodi prof. Janko Ban, z recitalom Partizanske poezije pa Ko-stanza Filipovič, Joško Lukeš in Drago Gorup, ki jih je na kitaro spremljal Marko Feri.
Vse udeležence je v imenu društva pozdravila Sonja Komar, ki je poudarila pomen večera, s katerim smo se želeh tudi mi, je dejala, pridružiti proslavljanju obletnice ustanovitve OF,
Protestna manifestacija pri Sv. Ani
Drevi v prostorih Odseka za zgodovino 1\SK
»Kaj nam pomeni OF tudi danes«
Danes bodo proslavili 45. obletnico ustanovitve OF člani Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Zveze vojnih invalidov NOV v Trstu.
Proslava bo ob 18.30 v prostorih Odseka za zgodovino NŠK v Ul. Petronio 4. Na programu je okrogla miza na temo »Kaj nam pomeni OF tudi danes«, ki jo bosta vodila ravnatelj NŠK Milan Pahor in dolgoletni sodelavec SLORI Pavel Stranj.
Pred okroglo mizo bo na proslavi še kulturni program, pri katerem bosta z recitacijama sodelovala gledališka igralca Mira Sardoč in Joško Lukeš. s pesmijo in recitacijami pa še učenci osnovne šole F. S. Finžgar iz Barkovelj.
Odbor za postavitev spomenika padlim od Sv. Ane, s Kolonkovca in iz Skednja, je organiziral v nedeljo dopoldne krajšo svečanost pred spominskim obeležjem pri tržaškem poko-pališču. Pozval jo je s proslavo 45-letnice ustanovitve OF, s proslavo 25. aprila, osvoboditve Italije, predvsem pa je bil namen proslave odločno manifestirati proti zadnji oskrumbi tega spominskega obeležja, ko so fašistični elementi zažgah cvetje in vence in tako pokazali, kako pojmujejo spoštovanje mrtvih.
V imenu Odbora je vse navzoče na kratko pozdravila Marta Werk - Volk, sledilo je polaganje vencev in cvetja, s strani KD Ivan Grbec, Odbora za postavitev spomenika, sekcije KPI iz Skednja, KD Rovte - Kolonkovec in VZPI - ANPI. Govorila je nato predsednica Združenja aktivistov Neva Lukeš, ki je poudarila zahtevo, da bi končno prišlo do postavitve spomenika padhm v boju za osvoboditev Trsta ter se še posebej spomnila obletnice OF. Arturo Calabria pa se je v svojem govoru dotaknil osrednje proslave 25. aprila v Rižarni in težav, ki so organizacijo le-te spremljale ter političnega položaja pri nas in v svetu, ki terja tudi od nas vseh, je dejal, odločen boj za mir. Ob spomeniku so stali s praporom trije bivši partizanski borci, udeleženci pa so se spominu padhh oddolžili z enominutnim molkom.
• Devinsko kulturno združenje prireja, v sodelovanju z Avtonomno leto-vičarsko in turistično ustanovo, koncert violinista Črtomira šiškoviča. Koncert bo 2. maja ob 20.30 v devinski cerkvi.
ki je predstavljala začetek boja slovenskega naroda za svojo svobodo, obstoj in za mir v svetu.
Oba umetnika, katerih slike bodo še nekaj dni na ogled v domači galeriji, je občinstvu predstavila v imenu Društva likovnih umetnikov slovenske o-bale Irena Urbič, ki je najprej poudarila pomen sodelovanja med likovniki tostran in onstran meje, ki postaja, je dejala, vse tesnejše in plodnejše.
Ni naključje, je Urbičeva poudarila, da se skupno predstavljata Matelič in Percan, saj sta se oba oblikovala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, Matelič je nadaljeval študij še na grafični specialki v Ljubljani.
V	ciklusu litografij »Neme Živah«, s katerim se predstavlja v Ricmanjih, prevladujejo motivi zevajočega prò-, fila, podobe, ki bruhajo nemi dialog, ljudje so spremenjeni v brezosebne spake, ki kričijo v temo. Nedvomno spada Matelič v konstelacijo umetnikov osemdesetih lot.
Percan še študira na beneški likovni akademiji, ki mu nudi možnost svojih usmeritev, lastne likovne govorice.
V	njegovih slikah, je dejala Urbičeva, je čutiti njdgovo občutljivost za barve, njegovo’ zanimanje za primerno likovno izražanje.
Občinstvo je z zanimanjem in vidno ganjenostjo spremljalo recital Kajuhovih pesmi, ki so jih ob primerni spremljavi kitare, lepo in občuteno podah Filipovičeva, Lukeš in Gorup.
Celotni prograni'je s svojim petjem povezoval in obogatil ženski pevski zbor Prosek - Kontovel, ki je, ped vodstvom prof. Janka Bana lepo, čisto in ubrano zapel vrsto pesmi domačih skladateljev: Ubalda Vrabca, Vide Šček, Karla Pahorja, Pavla Merkuja, Ignacija Ote in Aleksandra Vodopivca.
Naslednjega dne dopoldne so se domačini udeležili spominske svečanosti pred spomenikom padhm na domačem pokopališču. Tu sta o pomenu OF spre-govorih Sonja Komar in Neva Lukes, pevski zbor Slavec pa je, pod vodstvom Alda Kumarja, lepo zapel tri pesmi.
Ricmanjci so se že v petek udeležili izleta v Cerkno, kjer so sodelovali s petjem na osrednji proslavi OF, o-gledali so si Idrijo in bolnico Franjo, nato pa so bih na Otaležu še gostje tamkajšnjega okteta, s katerim imajo že več let prijateljske stike.
•	Mario Fioret, podtajnik v zunanjem ministrstvu, bo 1. maja v vehki dvorani Trgovinske zbornice podelil državna priznanja deželnim uslužbencem za njihove zasluge na delovnem področju.
•	Prodajna razstava antikvariata, ki sta jo na pomorski postaji priredili Avtonomna letovičarska in turistična ustanova in Trgovinska zbornica, bo odprta še danes od 10. do 13. in od
15.30	do 20. ure.
Zgoniška občinska uprava bo jutri, na predvečer 1. maja, položila, kot običajno, vence k spomenikom padhm borcem in sicer na proseški postaji, na p»roseškem pokopališču, v Gabrovcu, v Sa-matorci, v Saležu in v Zgoniku.
Z včerajšnje razprave na manifestaciji Ciuha Rosselli
Vprašanje identitete osrednji problem ki ga mora mesto Trst najprej rešiti
V konferenčni dvorani hotela Ex-eelsior v Trstu je bila sinoči zanimiva javna manifestacija na temo »Trst, zamisel nekega glavnega mesta«, ki jo je priredil socialistični Club Rosselli. Glede na število udeležencev in na kakovost intervencij, ki jih je koordiniral Gianfranco Carbone, je manifestacija dobro uspela; svoja poročila so na njej podali arhitekt Luciano Semerani, ki je govoril o podobi mesta, župan Franco Richetti, ki je svoj poseg osredotočil na vlogo mesta v deželni in širši državni stvarnosti, Paolo Budinich, ki je govoril o kulturi, vendar ne v običajnem smislu ampak z znanstvenega vidika ter Paolo Pacorini, ki je kot predsednik tržaških industrijcev podal celovit pregled gospodarskega stanja v mestu in seveda podal nekaj predlogov, ki naj bi pripomogli za njegov gospodarski preporod.
Po besedah Gianfranca Carboneja je bil namen manifestacije v tem, da bi se na njej nakazal nekakšen model mesta, ki naj bi predstavljal tisto novost, ki jo mesto potrebuje in brez katere ne more več životariti. Za Trst si je treba zamisliti nekaj ciljev, ki naj bi omogočili, v kolikor bi jih uresničili, njegov preporod in vsestranski razvoj.
Posegi nastopajočih so bili res zanimivi; po besedah jurista Sergia Bartoleja, ki je povzel zaključke pa
je razprava predvsdm in zelo jasno pokazala, da je vprašanje identitete tisti osrednji problem, ki ga mora mesto najprej rešiti; po njegovih besedah je razprava pokazala, da je mesto razklano, da preživlja številne dileme, da je v njegovem vsakdanjem življenju vedno več kontradikcij. Po Bartolejivih besedah se tudi v mestu vse bolj opaža zaskrbljujočo zaprtost do manjšine, navsezadnje maloštevilne, kot je slovenska. Bartole se je tudi zelo kritično iz-
razil do številnih načrtov, ki se čestokrat prikazujejo kot odločilni za rešitev raznih problemov mesta, po nekaj mesecih pa se izgubijo v zaprašenih predalih tega ali onega u-rada.
Bila je torej vsekakor zanimiva manifestacija, njeni učinki pa bi bili še toliko koristnejši v kolikor bi se nekateri predlogi tudi konkretno uresničili in ne ostali samo v zapiskih Giuba Rosselli ali pa v časnikarski kroniki.
Okrogle mize se je udeležila številna publika
Odločitev o termoelektrarni že v drugi polovici junija
Deželni kongres KPI bo v Trstu od 16. do 18. maja
Deželni kongres KPI je bil osrednji argument zadnje seje deželnega odbora stranke. Deželni tajnik Viezzi je v svojem poročilu predlagal za datum kongresa dneve od 16. do 18. maja. Kongres, ki bo potekal v Trstu, naj bi obravnaval po Viezzije-vem mnenju problematiko naše dežele v luči velikih tehnoloških sprememb, ki spremljajo današnji čas in zahtevajo zato naprednejše in sodobnejše poglede in ukrep«. Za to je potrebna tudi nova gospodarska politika, ki mora sloneti na tesnejšem sodelovanju med deželnimi ter med javnim in zasebnim sektorjem. Nujna je tudi reforma deželne ustanove, ki naj dodeli večje pristojnosti krajevnim upravam. Sedanja večina v deželnem svetu pa ni kos tem nalogam, meni deželni tajnik KPI, ki dodaja, da je njegova stranka pripravljena na poglobljeno soočenje in sodelovanje o programih. Kongres naj bi bil obenem priložnost za notranjo preo-snovo stranke.
Z baletno igro o Sneguljčici
Tržaški otroci gostujejo v Vidmu
Slovenci in italijanski otroci gostujejo danes z baletno igrico Sneguljčica in sedem palčkov, ki so jo pripravili pod pokroviteljstvom in v organizaciji Slovenskega dijaškega
Zanon v Vidmu. Predstava sodi v vrsto gostovanj, ki so jih nastopajoči že opravili na Tržaškem, Goriškem in v matični domovini.
Uprizorili bodo dve dopoldanski predstavi, za kateri se je že napovedalo več kot 800 osnovnošolcev iz Vidma in okolice.
• Odbor za glasbeno nagrado »Mesta Trst« je letos razpisal že 36. natečaj za izvirno simfonično kompozicijo za tolkala in orkester. Skladbe je treba pwslati do 31. avgusta na tajništvo natečaja na tržaški občini.
Smrt sovjetskega državljana
Včeraj zgodaj zjutraj je med vožnjo skori Opčine umrl šofer tovornjaka, 29-letni sovjetski državljan Vitali Ermolaev Borisovič. S sovoznikom, 39-letnim Vladimirom Cheikunon — oba iz Leningrada — sta se ob šesti uri odpravila v Pordenon, kjer bi- morala natovoriti industrijsko blago na-mnenjeno v Sovjetsko zvezo.
Ko sta privozila na Opčine, se je Borisovič zgrudil in zaman je Chei-kune obmil tovornjak in se vrnil na mejni prehod pri Fernetičih. Dežurni zdravnik je lahko le ugotovil, da je Borisovič umrl. Ker niso še izvedli obdukcijo, ni znan vzrok smrti, domnevajo pa, da je Borisoviča zadel
-J ^	« k' r— s-. X 1 r. , ,	Ti

Naročil ga je Evropski svet* zahteval pa je 4 lela dela
V Trstu dokončujejo priročnik o medicini in človekovih pravicah
Dokončno operativno odločitev o izgradnji oziroma lokaciji premogovne termocentrale na območju tržaške pokrajine bo deželna uprava sprejela do letošnjega 20. junija, potem ko bo zbrala mnenja vseh prizadetih krajevnih uprav. Tako so sklenili na včerajšnjem sestanku mešanega paritetnega odbora ustanove ENEL in deželne uprave Furlanije - Julijske krajine, ki se je zaključil z nekaterimi konkretnimi sklepri.
Poleg predsednika deželnega odbora Biasuttija, so se ga udeležili še odborniki Carbone, Francescutto in Rinaldi, za ENEL pia upravni svetovalec Lizrieri, direktor oddelka za Benetke Sorato, pioddirektor pri predsedstvu ustanove Beleli in drugi funkcionarji. Kot je ob zaključku srečanja izjavil predsednik Biasutti, bo dežela piosredovala svojo opierativno od-dočitev do 20. junija, potem ko bo slišala mnenja prizadetih krajevnih uprav. Če pia le-te svojih stališč ne bodo posredovale v predvidenem roku, namerava deželna uprava oddati
Obvestilo ACT
Uprava prevoznega p»djetja ACT šp»roča, da zaradi vzdrževalnih del 30. aprila ne bo vozil opienski tramvaj (št. 2). Zamenjal ga bo avtobus, ki bo pxivezoval Oprine in Trg Oberdan vsakih 30 minut.
Kje zbirajo podpise za referendume o sodstvu
Vsi tisti, ki bi radi podprisali tri referendume o sodstvu to lahko storijo na naslednjih krajih: ob ponedeljkih, sredah in sobotah med 11.00 in 12.30 na tajništvu tržaške občine; °b torkih in četrtkih med 17.00 in iii. uro na sedežu PSI v Ul. Gaiatti 24; na tržaški preturi vsak dan med 9-00 in 13. uro (ob p»nedeljkih in torkih v sobi 91, ob sredah in četrtkih v sobi 104 ter ob pietkih in sobotah v sobi 142); pri notarju Alto-belliju, Ul. Timeus 1, od torka do piet-ka med 17.00 in 19. uro; pri notarju Clarichu, Ul. 30. oktobra 19. od p»ne-deljka do srede med 10.00 in 12. uro; Pri notarju Dei Rossiju, Ul. San Nicolo 33, ob p»nedeljkih in četrtkih med to-00 in 16.30; pri notarju Pastorju, bil. San Sp»ridione 6, ob pwnedeljkih, sredah in pjetkih med 16.30 in 18.30; Pri notarju Sandrineliju, Korzo Italia .■ od pxmedeljka do p>etka med 17.00 ln 19. uro; pri notarju Tomasi, Trg Antona novega 6, od ponedeljka do petka med 17.30 in 18.30; pri notarju Liguoriju, Milje, Ul. S. Giovanna 16/b ob pjonedeljkih in petkih toed 17.00 in 19. uro.
svoje dokončne indikacije najkasneje do konca avgusta. Ob tem je dodal, da dežela ne namerava vztrajati izključno pxri lokaciji v dolini pri Orehu, ki je naletela tudi na največji odpx>r, temveč bo predlagala tudi drugo, alternativno lokacijo. Gre za prostor bivšega obrata ESSO na območju tržaške občine. O vsej zadevi bo sedaj razpjravljal tudi deželni svet.
Predstavniki ENEL so izrazili px>-zitivno oceno o pjoročilu znanstvenega odbora, ki ga je deželna uprava u-stanovila prav za tehnično preverjanje možnosti izgradnje termoelektrarne, medtem ko je predsednik Biasutti zahteval in dobil temeljna zagotovila v zvezi z varnostjo centrale, s preprečevanj em onesnaževanja okolja, z zapx>slavanjem domače delovne sile
O gradnji stadiona se mora izreči še občinski svet
Tržaški občinski odbor je včeraj sprejel dokončno resolucijo o načrtu za gradnjo novega stadiona. Danes pa se bodo srečali načelniki svetovalskih skupin s tehniki in načrtovalci, ki so pripravili novi načrt. Tehnični px>stop>ek gradnje, ki se je začel oktobra lani, ko ga je občina pio-verila družbi Italposte, se bo tako zaključil. Sedaj se bo moral izreči o načrtu še občinski svet.
Dosežki sodobne medicine odpirajo, kot znano, vrsto vprašanj etične, verske in pravne narave, ki se nemalokrat zastavljajo na dramatičen način. Do kakšne mere je pravilno vzdrževati človeka pri življenju oziroma pri vegetiranju z umetnimi sredstvi? Je dovoljeno presaditi katerikoli človeški organ, npr. tudi možgane ali njegove dele? Kdaj se zdravljenje sprevrže v etično nesprejemljivo poseganje in kaj pravzaprav pomeni pravica do zdravljenja? Kakšne etične in pravne norme naj veljajo pri u-metnem oplojevanju? Je to sploh sprejemljivo?
Za odgovore na ta in podobna vprašanja bo skušal nuditi dokaj trdno osnovo priročnik Medicina in človekove pravice, ki ga po nalogu Evropskega sveta sestavlja za to ustanovljen znanstveni odbor pod okriljem Mednarodnega inštituta za preučevanje človekovih pravic iz Trsta. Odbor se je po štirih letih dela včeraj sestal v Trstu na svojem zadnjem za-
sedanju, ki se bo zaključilo v sredo, 30. aprila. Pregledal bo opravljeno delo ter naposled odobril besedilo priročnika, ki bi moral v kratkem iziti.
Priročnik bo obsegal približno 350 strani. Razdeljen bo na tri dele. Prvi bo obsegal obstoječe pravne tekste, ki govorijo o vprašanju medicine in človekovih pravic; drugi bo obravnaval stališča, ki jih do te problematike zavzemajo verstva oziroma etike in deontologije, ki se nanje sklicujejo; tretji bo vzel v pretres in omenil nekatere konkretne in posebno zapletene primere.
Na včerajšnji otvoritvi tridnevnega zasedanja znanstvenega odbora je med drugimi govoril tudi predsednik Mednarodnega inštituta za preučevanje človekovih pravic iz Trsta prof. Guido Gerin. Med udeleženci je tudi prof. Jean Pierre Massuè, ki vodi univerzitetni oddelek pri uradu za znanstvene raziskave Evropskega sveta.
V KULTURNEM DOMU
Dubrovniški orkester sinod gost Glasbene matice
Sinoči je bil v Kulturnem domu v Trstu deveti abonmajski koncert letošnje sezone Glasbene matice iz Trsta. Kot gost je na sinočnjem koncertu nastopil komorni orkester Luka Sorkočevič iz Dubrovnika, ki ga je vodil tržaški dirigent Stojan Kuret. Na koncertu, na katerem so izvajali skladbe Vivaldija ter Mozarta, so poleg dveh solistov iz Dubrovnika Dorisa Cavaliereja in Sandyja Co-benzija nastopili še mladi tržaški glasbeniki, in sicer violinist Igor Kuret, violončelist Peter Filipčič in mladi pianist Aljoša Starc. Prva dva sta lani uspešno zaključila študij glasbe. Igor Kuret se sedaj izpopolnjuje v Kolnu v Zahodni Nemčiji, Peter Filipčič pa nadaljuje glasbene študije v Fiesolah, medtem ko je Aljoša Starc še vedno gojenec šole Glasbene matice v razredu prof. Ravla Kodriča.
Bil je to izjemno lep večer, ki je potrdil tako sloves, ki ga komorni orkester iz Dubrovnika uživa, potrdil pa je tudi sloves našega tržaškega dirigenta Stojana Kureta, kot tudi vseh treh mladih solistov. S prav takšnim uspehom kot sinoči v Kulturnem domu, je dubrovniški orkester koncertiral v nedeljo popoldne v izredno akustični štivanski cerkvi. O koncertu bomo še poročali.
• Škedenjska sekcija KPI Gramsci priredi danes ob 18. uri na svojem sedežu javno skupščino o 17. vsedržavnem partijskem kongresu. Govoril bo deželni svetovalec Boris Iskra.
Ob boleči izgubi dragega Ludvika Švaba izreka g. Avguštini, Edvinu, Nerini in ostalim svojcem globoko sožalje Savina Remec.
Slovenska kultumo-gospodarska zveza izreka Edvinu Švabu in družini iskreno sožalje ob smrti dragega očeta.
Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg izreka častnemu članu Edvinu Švabu in svojcem iskreno sožalje ob težki izgubi očeta.
Uprava in osebje Kraške gorske skupnosti izrekata iskreno sožalje članu upravnega odbora Edvinu Švabu ob smrti očeta.
Ob izgubi dragega tasta izreka iskreno sožalje Nerini Švab in svojcem Zveza žena Dolina.
«	Nenadoma nas je za ved-
no zapustil naš dragi oče, ded in praded
Jušto Švab
Pogreb bo danes, 29. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Križ.
Žalostno vest sporočajo: sinova Justo in Marcelo z družinama ter drugo sorodstvo.
Križ, 29. aprila 1986
T	V 91. letu starosti je mir-
1 no zaspala
Ema Legiša
Pogreb bo danes, 29. t.m., ob 14.30 iz hiše žalosti v Prečniku št. 15 v šempolajsko cerkev.
Žalujoči: hči Štefanija in vnukinji Katerina in Violeta z družinama.
Prečnik, 29. aprila 1986
T Dne 28. t.m. nas je zapu-I stila naša draga
Mara Danev-Krančeva
Pogreb bo jutri, 30. t.m., iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseš-ko cerkev in nato na pokopališče na Proseku.
Žalostno vest sporoča: sin Adi z ženo Ireno in hčerko Katjo.
Trst, 29. aprila 1986
29. 4. 1980	29. 4. 1986
Ob 6. obletnici smrti
Danila Ukmarja
(SLOVENCA)
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Marica in vsi njegovi.
Trst, 29. aprila 1986
Ob težki izgubi očeta Ludvika Švaba izreka Edvinu Švabu in družini iskreno sožalje Dijaška matica.
ŠD Vesna izreka svojemu igralcu Paulu iskreno sožalje ob izgubi dragega nonota.
Ob izgubi dragega Ludvika Švaba izreka Ana Primožič iskreno sožalje družini Švab.
Uprava devinsko - nabrežinske občine izreka iskreno sožalje županu občine Dolina Edvinu Švabu in družini ob težki izgubi očeta.
Konzorcij obrtnikov Dolina izreka iskreno sožalje županu Edvinu Švabu in dnižini ob izgubi dragega očeta.
Odbor občine Zgonik izreka županu dolinske občine Edvinu Švabu iskreno sožalje ob izgubi očeta.
Edvinu Švabu izrekajo iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Ludvika upravni svet in člani Slovenskega stalnega gledališča.
Ob izgubi dragega očeta izreka svojemu županu tov. Edvinu Švabu občuteno sožalje KD F. Venturini.
Ob izgubi dragega očeta izreka ŠD Breg županu Edvinu Švabu in družini iskreno sožalje.
Kakovostna glasba na Opčinah
MAJENCA 86
in
XXX. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN
od 3. do 6. maja v Dolini
razstave
V soboto zvečer je bil v Prosvetnem domu na Opčinah, v okviru glasbenih večerov pri SKD Tabor, koncert godalnega in komornih ansamblov Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Izvajanje, kateremu je sledilo številno občinstvo, je bilo na visoki kakovostni ravni, bilo pa je tudi raznoliko zaradi instrumentalne zasedbe in širokega izbora glasbenih oblik oz. stilov. Gostovanja šolskih glasbenih ustanov niso novost na Opčinah, saj so tam že nastopili zbor s konservatorija Tartini in komorne Srednje šole iz Ljubljane.
Kraška flora na predavanju v SPDT
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20
vabi DANES, 29. t. m., ob 20.30 v Gallusovo dvorano pri Glasbeni matici v Ul. R. Manna 29 na
Barok in jazz koncert
Pianist MILOŠ PETROVIČ bo izvajal tri skladbe iz »Ptujske zbirke« in sedem lastnih jazz improvizacij.
gledališča
Pred kratkim je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v okviru predavateljske sezone SPDT zanimivo strokovno predavanje prof. Marinke Pertot na temo: »Kraška flora in vegetacija«. Pertotova je pravi izvedenec za kraško floro, saj je diplomirala v biologiji na tržaški univerzi, poleg tega pa na tem področju sodeluje z več znanstvenimi instituti tostran in onstran meje. Prof. Marinka Pertot, ki je svoje predavanje opremila z lepimi barvnimi diapozitivi, je najprej nazorno prikazala floro po zemljepisnih področjih, nato našega področja, razen strukture (vrtače, doline) in drugo. Vsekakor poučno predavanje, kateremu je sledilo prav mnogo poslušalce.
VERDI
Danes ob 20. uri (reda H/B) zadnja predstava Viozzijeve "Prove dl scena" in Cambissove "Favola della bella addormentata". Dirigent L. Rosada.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 izredna predstava "I rusteghi" v režiji F. Macedonia.
CANKARJEV DOM
V	Cankarjevem domu se bo od 5. do 10. maja v počastitev 110—letnice rojstva Ivana Cankarja zvrstila vrsta kulturno-umetniških prireditev s skupnim naslovom Cankarjevi dnevi, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat CD.
Velika dvorana
Danes, 29. t. m., ob 19.30: Baletni triptih — na glasbo R. Wagnerja in L. van Beethovna, v dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Šparembleka. Premiera.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 5. maja ob 18. uri in v torek, 6. maja ob 10. uri: Fant je videl rožo čudotvorno. Literarni večer z Marjanom Benedičičem.
V	torek, 6. maja, ob 19.30: Literarni večer Društva slovenskih pisateljev.
V sredo, 7. maja, ob 18. uri: Ivan Cankar in jugoslovanstvo.
Srednja dvorana
V	torek, 6. maja, ob 19. uri: Cerro Torre — predstavitev odprave in premiera televizijskega filma in multivizije.
razne prireditve
KD Krasno polje — Gročana priredi jutri, 30. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Gročani proslavo 45. obletnice Osvobodilne fronte. Vabljeni!
včeraj-danes		šolske vesti		izleti
Danes, TOREK, 29. aprila
KATARINA
Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.09 — Dolžina dneva 14.13 — Luna vzide ob 1.38 in zatone ob 9.34.
Jutri, SREDA, 30. aprila PIJ
PLIMOVANJE DANES: Ob 0.04 najvišja 36 cm, ob 7.33 najnižja -44 cm, ob 15.03 najvišja 15 cm, ob 19.02 najnižja 7 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1005,5 mb rahlo narašča, veter vzhodnik-severovzhodnik 35 km na uro, burja, vlaga 56-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1 mm dežja, morje močno razgibano, temperatura morja 13 stopinj.
Ravnateljstvo srednje šole S. Gregorčič v Dolini obvešča starše svojih učencev, da bo jutri, 28. t. m., ob 18. uri na šoli roditeljski sestanek za vse oddelke.
Vodje bralnih značk didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol na Tržaškem so vabljeni na sestanek, ki bo v šoli France Bevk na Opčinah dne 2. maja ob 16.30. Dnevni red: 1. razdelitev bralnih značk; 2. programiranje za 16. maj ob srečanju z ustvarjalci in podeljevanju značk; 3. razno.
Član sveta bralnih značk Slovenije za Tržaško
Draga Lupine
KD Kolonkovec priredi izlet v Kranjsko goro dne 4. maja. Vpisovanje po telefonu - št. 812-281.
KD Rdeča zvezda priredi dne 11. maja enodnevni izlet na Gorenjsko (Radovljica, Kropa, Dražgoše). Vpisovanje pri Silvi Perčič — tel. 040/229264 od 17. do 19.
kino
mali oglasi
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesco Zampino, Cinzia Santoriello, Gabriele Ravbar, Giulio Chicco, Daniel Domancic, Luca De Mori.
UMRLI SO: 71-letna Norma Tam, 80-letni Ludvik Švab, 65-letni Fulvio Vogrini, 75-letna Marina Susnich, 88-let-ni Giusto Scavi, 78-letni Vinicio Miani, 64-letni Pietro Sartoretto, 63-letni Mario Lo Bianco, 53-letna Giuseppina Antonac, 58-letni Dino Duscovich, 88-letni Nicolo' Scopinich, 79-letna Fides Anthoine, 80-letna Giorgina Fonola, 75-letna Cornelia Romano.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od ponedeljka, 28. aprila do sobote, 3. maja 1986)
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 — MILJE.
NABREŽINA (tel. 200—466), BOLJU-NEC (tel. 228—124) — samo po telefonu, za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul.Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 — MILJE.
NABREŽINA (tel. 200—466), BOLJU-NEC (tel. 228—124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 — MILJE.
NABREŽINA (tel. 200—466), BOLJU-NEC (tel. 228—124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
SVILENO VEZENO RUTO smo našli na stadionu 1. maj. Lastnica jo dobi pri vratarju.
TRŽAŠKO PODJETJE nudi zaposlitev osebi z dolgoletno izkušnjo na področju fotoreprodukcije in fotomontaže. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Fotoreproduk-ter".
OSMICO je odprl v Nabrežini Mario Gruden. Toči belo in črno vino.
PRODAM novo motorno kolo alala 50. Tel. na št. 040/227—284.
PRODAM fiat 127, 3 vrat, letnik 74, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/227—284.
PRODAM BMW 518 letnik 76. Tel. na št. 040/227 —284.
NA VAŠEM DOMU nudim šiviljske usluge za žensko in moško konfekcijo. Tel. na št. 040/228—109.
ZARADI BOLEZNI odstopimo dve mesti za izlet na Nizozemsko dne 1. maja. Za informacije telefonirati potovalnemu uradu AURORA št. 60—261.
IŠČEM osebo z lastnim prevoznim sredstvom za prodajo elektronskih aparatov po tržaški pokrajini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "LED".
PRODAM stanovanje: kuhinja, dve sobi, kopalnica in balkon v Ul. Leopardi 2. Tel. na št. 213—452 od 15. do 18. ure.
PRODAM travnik v Ricmanjih; prodam hišo s kletjo, garažo in centralno kurjavo, tel. na št. 040/281—230 v popoldanskih urah.
ŽELITE postati nepogrešljivi in družbeno koristni? Vabimo mlajšo upokojenko z veliko prostega časa, veščo tipkanja, ljubiteljico narave in živali k sodelovanju pri humanitarnem društvu v Kopru. Tel. 0036866/33082 zvečer.
KD FRAN VENTURINI
DOM JO
1. MAJA 1986 ob 15. uri
III. obmejno srečanje godcev na diatonično harmoniko
v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju
Delovali bodo dobro založeni kioski.
razna obvestila
ARISTON - 16.30, 22.15 Senza tetto né legge, dram., Fr. 1985, 105'; r. Agnes Varda; i. Sandrine Bonnaire, Macha Meril.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers. □ □
FENICE - Danes zaprto.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 II mio nemico, fant., VB-ZDA 1985, 100'; r. Wolfgang Petersen; i. Dennis Quaid, Lou Gossett jr.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Nightmare II - La rivincita, srh., ZDA 1985, 85'; r. Jack Sholder; i. Mark Patton, Robert Euglund.
EDEN - 15.20, 22.00 Quelle ragazze a pagamento in La moglie viziosa,
porn. □□
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
CAPITOL - 16.30, 22.00 La carica dei 101, ris., ZDA 1961; r. Wolfgang Reit-herman, Hamilton Luske; prod. Walt Disney.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Jesus Christ su-perstar, glas., ZDA 1983, 120’; r. Norman Jewison; i. Ted Neeley, Cari Anderson.
LUMIERE FICE - 15.00, 22.00 La montagna sacra, dram., ZDA-Meh. 1984, 120'; r. Aleksander Jodorowski; i. Aleksander Jodorowski.
NAZIONALE II — 16.30, 22.15 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. Alan Smithee; Parker Stevenson, Geoffrey Lewis.
MIGNON - 16.30, 22.15 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985, 106’; r. Lewis Teague; i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
VITTORIO VENETO - 16.45, 22.15 Vado, fant., ZDA 1985, 9T; r. Richard Fleisher; i. Arnold Schwarzenegger, Brigitte Ni-elsen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □ *
RADIO - 15.30, 21.30 Aspettami...sto venendo, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja do 2. maja znani tržaški slikar in kipar Villibossi.
V galeriji Minerva — Trst, Ul. S. Michele, razstavlja do 5. maja slikar Sergio Stocca.
V	galeriji Cartesius bo do 15. maja na ogled grafična razstava tržaškega slikarja Federica Righija.
prispevki
KD Skala - Gropada — KD Slovan -Padriče priredita jutri, 30. t. m. prvomajski predvečer s komemoracijo pred spomenikom v NOB v Gropadi in na Padri-čah ter pred spomenikom K. D. Kajuh na šoli. Nastopala bosta pevska zbora Skala in Slovan. Sledila bo družabnost pri »Zad za kalom« na Padričah. Vabljeni!
Krožek ARCI - »Rumena hiša« vabi na družabnost ob prvomajskem prazniku v četrtek, 1. maja, od 12. ure dalje na dvorišču sedeža. Poskrbljeno za dober prigrizek, domačo kapljico in glasbo. Vljudno vabljeni!
Društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" prireja ob 10-letnici potresa v Furlaniji predavanje na aktualno temo "Potresi ". Govoril bo dr. Peter Suhadolc. Predavanje bo jutri, 30. t. m., ob
20.30	v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti
3.	Sledil bo občni zbor članov.
KD Vesna, CGIL za Zahodni Kras in Raziskovalni inštitut CGIL priredijo v jutri, 30. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu prvomajski predvečer, ki bo posvečen zgodovini delavskega gibanja v nabrežinskih kamnolomih. Sodeluje mladinska skupina P. Tomažič. Sledil bo kres.
SPDT - Jamarski odsek organizira v okviru delovanja Športne šole Trst dne
4.	maja izlet z osebnimi avtomobili z ogledom jame Dimnice v Markovščini. Zbirališče ob 9.30 na Pesku pred državno mejo.
CGIL za Zahodni Kras obvešča, da bo 1. maja zblirališče Križanov pred Ljudskim domom v Križu ob 9.30, za Nabre-žince pa pred občinsko stavbo ob 9.30. Oba sprevoda bosta nato krenila na glavni trg v Nabrežino, kjer bo ob 10.30 osrednja proslava z govoroma Serene Ciano in Žarka Hrvatiča ter nastopom godbe iz Nabrežine. Vabljeni!
Zadruga planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 29. t. m., ob 17. uri v prvem sklicanju in jutri, 30. t. m., ob
19.30	v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen v katerikoli udeležbi.
Sekcija KPI iz Križa vabi na praznik 1. maja, ki bo v Ljudskem domu v Križu. Na sporedu: ob 17.30 koncert godbe Vesna iz Križa in ob 19. uri politični shod. Delovali bodo kioski z jedačo in pijačo. Vabljeni!
SKGZ prireja LETOVANJA: na TATRAH (Brkini) od 17. do 29. junija za otroke od 6. do 10. leta starosti; v TOLMINU od 1. do 15. julija za otroke in mladince od 6. do 16. leta in v PUNTIŽELI pri Pulju od, 15. do 29. junija za otroke od 9. do 14. leta starosti. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744249, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84644 z istim umikom.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in odbor Zveze vojnih invalidov NOV prirejata proslavo 45. obletnice Osvobodilne fronte, ki bo danes, ob 18.30 v prostorih Odseka za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4. Proslava bo povezana z okroglo mizo na temo "Kaj nam pomeni še danes OF". Pred tem bo kulturni spored, ki ga bodo izvajali otroci iz šole F. S. Finžgar iz Bar-kovelj ter gledališka igralca Mira Sardoč in Joško Lukeš.
Namesto cvetja na grob očeta Ludvika darujeta Edvin in Nerina Švab 200.000 lir za KD V. Vodnik, 200.000 lir za pihalni orkester Breg, 200.000 lir za ŠD Breg,
200.000	lir za Taborniško družino Strmega Brega, 200.000 lir za sekcijo VZPI Dolina in 200.000 lir za sekcijo KPI Dolina.
V	spomin na Adolfa Sedmaka daruje nečak Vladimir Tence 15.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Križ.
V	počastitev spomina svaka Antona Medena damje Zora Nardin 50.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na moža Marcella Grassija daruje žena Cvetka z družino 30.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Samator-ce.
V	spomin na zavednega in plemenitega Miljutina Negodeja daruje Karla Golob 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na ženo Zelko Ban por. Bu-dai daruje mož Natale Budai 100.000 lir za Zadrugo Ban.
Ob 13. pbletnici smrti (3. 5.) dragega moža Emila Guliča daruje žena Štefanija
5.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Ob obletnici smrti očeta Alberta
Vremca daruje družina Susič 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Martina Guština darujeta Eda in Albino Sedmak 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Ludvika Švaba darujeta Mojca in Vasilij Guštin
100.000	lir za sekcijo KPI Dolino.
V	spomin uh dragega Ludvika Sosiča daruje žena Marija 20.000 lir za MPZ Tabor.
V	spomin na pok. Angelo Sosič in na Branka Giallija daruje Marija Dolenc
50.000	lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na bratranca Josipa Hrovatina (Jedreta) daruje Marjo Daneu (Kogelj)
25.000	lir za cerkveni pevski zbor Opčine in 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja.
V	spomin na svaka Martina darujeta Renato in Nidia 30.000 lir za godbo na pihala Vesna - Križ.
V	spomin na Angelino Guštin - Sosič darujeta Marija in Franco Agelli 20.000 lir za Veselo pomlad in 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja. .
Namesto cvetja na grob dragemu Žan-kotu Zobcu darujeta družini Žerjal in Bratos 15.000 lir za KD F. Prešren in
15.000	lir za Sklad M. Čuk.
Prispevajte
za
»Dijaško Matico«

V KNJIGARNAH
^ STANKO VUK

predgovor MIRAN KOŠUTA
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA '	’ ul Montecchi 6 TRST tel (CMOl 729060
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 28.4.1986
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski fiorini Belgijski frank ..
Funt šterling ___
Irski šterling __
Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1.485.—	Japonski jen ................ 7.—
683.-	Švicarski frank ............. 816.—
212.— '	Avstrijski šiling ........... 97.—
605.—	Norveška krona .............. 213.—
31.—	Švedska krona ............... 210.—
2.265.—	Portugalski eskudo .......... 10.—
2.050.—	Španska peseta .............. 10.—
183-	Avstralski dolar ............ 1.065.—
10.—	Debeli dinar .................... 3,70
1.055.-	Drobni dinar .................... 3,70
BČlKB
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencijo Domjo 831-131
ti in morje
vojko colja
Dopustniški navigacijski instrumenti neobhodne naprave, a tudi modni hit
Vsak dopustniški kapitan si prej ali slej zaželi v svoje plovilo vgraditi razne navtične inštrumente, ki naj bi mu zagotovili varno in enostavno plovbo. V nizu člankov bomo torej skušali predstaviti glavne navtične pripomočke, med njimi bodo seveda tudi taki, o katerih je koristnost precej vprašljiva, saj so v glavnem le lepe elektronske igračke, s katerimi se lastnik lahko postavi pred znanci in prijatelji.
Kot prvo naj navedemo, da ne bi smel nihče na morje brez kompasa, niti na nedeljski potep, če računamo, da se lahko zakasnimo. Tudi najpreprostejši ročni kompas, ki ga rabimo za suhozemske ekskurzije", bo zadostoval, da se bomo vrnili v domači pristan. Za križarjenja mora biti seveda kompas še boljši. Tu ne bi smeli varčevati, saj je po našem dober magnetni kompas glavni navigacijski pripomoček v našem morju. Razne kompase bomo predstavili drugič, za danes bi le nadaljevali z naštevanjem glavnih navigacijskih pripomočkov, ali bolje rečeno raznih naprav, ki nam omogočajo varno in udobno plovbo. O radijskih sprejemnikih in oddajnikih smo že večkrat pisali, da ne bi več tratili časa. Nedvomno pa se bomo čutili nekoliko bolj varne, če bomo imeli na krovu malo meteorološko "postajo", v bistvu barometer, termometer in hig-rometer, da bomo lahko stalno sledili vremenskemu razvoju in ga primerjali z radijsko napovedjo.
Kot tretje je za obalno plovbo priporočljiv daljnogled z vizirnim križem in morda celo z vgrajenim kompasom. Kogar moti računanje razdalj na podlagi razpredelnice v vizirnem križu si lahko priskrbi daljinomer, a se bo moral pošteno potruditi, saj so tovarne prepričane, da je to popolnoma odve-
čen pripomoček za navigacijo in da služi izključno za topništvo.
Brzinomer ali log je nedvomno navigacijski pripomoček, ki si ga želi vsak novopečeni dopustniški kapitan. Pripomoček je lahko tudi koristen, da približno izračunamo preplulo pot in tako vsaj približno ugotovimo, kje se nahajamo. Preveč pa se ne smemo zanašati, da ne doživimo neljubih presenečenj.
Skoraj bi pozabili na štoparico, ki pa jo ima danes skoraj vsakdo. Z njo bomo razpoznavali razne svetilnike, ki imajo stalne presledke pri bliskih in zatemnitvah.
To so po našem glavni navigacijski pripomočki za priobalno plovbo. Seveda ne smejo manjkati pomorski zemljevidi, črtala, svinčniki, navigacijski trikotniki in šestilo.
Vse drugo je v glavnem draga navigacijska oprema, ki koristi samo v
specifičnih primerih. Na regatah je vsekakor koristno imeti elektronsko postajo za veter, da imamo vsak trenutek pod nadzorstvom, smer, jakost in kot vetra med plovbo.
Kdor ribari v bistvu ne more brez globinomera, ki nedvomno ne služi za preprečevanje trčenj v podvodne čeri. V glavnem ga rabimo za iskanje primernih globin za ribarjenje, morda tudi za sidrišče, a to je tudi vse, kar lahko pričakujemo od tega pripomočka.
Po vsem tem je treba še omeniti satelitske sprejemnike za ugotavljanje zemljepisnega položaja, meteorološki dekodifikator, ki nam na papirju riše sioptične karte, radarski detektor, radar in kot zadnje hišni računalnik z navigacijskim programom, ali pa morda navigacijski digitročič. Sekstant smo namenoma opustili, saj ga v našem Jadranskem morju sploh ne potrebujemo.
_________________filmi na tv zaslonu
LA RABBIA GIOVANE - Badlands - Jeza mladih, 1974.
Režija: Terence Mallick. Igrajo: Martin Sheen, Sissy Spaček, Warren Oates. RAI 3, nocoj ób 22.55.
Izpovedno iskreni in nežni film o umorih in ljubezni dveh mladeničev je mladi režiser lociral v Ameriko 50. let. Njuna zgodba je metafora krize ameriške družbe v tistih letih in se obenem analogično navzuje na stari West. Na podoben način je tudi Antonioni v Zabrisky Point pokazal tesnobno vzdušje, krizo idealov in socialni razkroj mladih generacij.
IL DRAMMA DELLA GELOSIA - Drama ljubosumnosti, 1970.
Režija: Ettore Scola. Igrajo: Marcello Mastroianni, Monica Vitti, Giancarlo Giannini. RETE 4
Duhovita "comedia all'italiana" Ettoreja Scole je nastala v sodelovanju z znanim parom scenaristov Age in Scarpelli. Agenore Incrocci in Furio Scarpelli sta stara mojstra italijanske komedije. Sodelovala sta že s Totojem in mu pisala skeče. V drami ljubosumnosti pride do izraza odlična igra Mastroiannija in Vittijeve, škripa pa karakterizacija njunih likov.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lep pozdrav vsem zvestim naših VROČIH 10. Tokrat vam predajamo dve lestvici, tedensko in mesečno, seveda po vašem okusu... Poglejmo si najprej mesečno, se pravi najbolj vročih deset v aprilu, ki je bil nekoliko manj vroč...
1.	Randez vous - Debela dekl ca
2.	Lionel Richie - Say you, say me
3.	A-ha - The sun always shines on TV
4.	Elton John - Nikita
5.	Falco - Jeanny
6.	Eros Ramazotti - Adesso tu
7.	Mr. Mister - Kyrie
8.	Randez vous - Lola
9.	Mango - Lei verrà
10. Mr. Mister - Broken wings
Nekoliko presenetljiva lestvica meseca, razen prvega mesta, ki je bilo krepko oddano za Debelo dekl co. Lionel Richie sicer ni nikoli resno ogrožal vrha lestvice, v štirih tednih pa je nabral dovolj glasov za drugo mesto. Vsi ostali člani deseterice najbolj vročih so več ali manj pričakovani. Lestvica tega tedna pa je zato toliko bolj zanimiva...
1. Randez vous - Debela dekl ca	Število tednov na lestvici 1	Lestvica pretekli teden 9
2. Mr. Mister - Kyrie	—	2
3. Mango - Lei verrà	—	—
4. John Taylor - I do what I do	—	—
5. Lionel Richie - Say you, say me	5	6
6. Modern Talking - Brother Louie	—	—
7. Elton John - Nikita	6	9
8. A-ha - The sun always shines on TV	7	8
9. Deseti brat - Zadnja večerja	—	2
10. David Bowie - Absolute beginners	■ —	—
Zdaj pa k žrebanju, ki vas verjetno najbolj zanima. Srečo in nesrečo je delil Danilo Kocjančič, vodja skupine Bazar, ki ga verjetno ni treba posebno predstavljati. Srečo pa je porazdelil takole:
Majice Primorskih novic prejmejo: Varja Klančič, Vipavska 35, Nova Gorica, Evgen Pahor, Postojnska cesta 3/a, Pivka, Simon Segala, Gradnikova 12, Kanal.
Knjigo s kaseto, Založništva tržaškega tiska iz Trsta prejme: Nataša Kravos, Cesta 95, Ajdovščina.
Plošče ali kasete produkcije kaset in plošč RTV Ljubljana prejmejo: Tanja Zedel, Cesta na Markovec 47, Koper, Alenka Pahor, Postojnska cesta 3/a, Pivka, Vesna Čačič, Zadružna 2, Koper.
Komplet kozarcev, Astre DO Steklarne Hrpelje prejme: Andrej Golob, Ivana Suliča 14/c, Šempeter.
Knjigo Tomaža Brejca "Slikarstvo od 15. do 19. stoletja na slovenski obali Založbe Lipa iz Kopra prejme: Sebastjan Segala, Gradnikova 12, Kanal.
Vikend paket za dve osebi v Hotelih Bernardin, pa pripada Bojanu Krivcu, Modrej 53, Most na Soči.
današnji radijski in televizijski sporedi
ni: ram____________________________
9.00	Mladinska oddaja:	Scuola
e lavoro
H.00 Nanizanka: Trapper John
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni program:
Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Kratki filmi: Di paesi di città
15.30	Informativna oddaja: Telematica
16.00	Italijanska kronika
16.30	Mednarodno tekmovanje v konjskih dirkah
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja:
Magic!, vmes risanka Sandybell
17.55	Informativna oddaja: Pravopis
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Aktualnosti: Italia sera 19-40 Jutrišnji almanah
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Informativna oddaja:
Spot, vodi Enzo Biagi
21.50	Dnevnik
22.00	Luciano Pavarotti v Madison Square Gardenu
23.05	Nabožna oddaja
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
24.05	Dokumentarec: America dove
RAI 2_____________________
11.55	Informativna oddaja
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25 Dnevnik. Come noi
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem vmes elektronska igra Super G in kviz Sigillo rosso
16.00	Informativna oddaja
16.30	Otroška oddaja:
Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Oddaja iz parlamenta
17.40	Informativna oddaja
18.30	Športna vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco - Omicidio di primo grado
19.40	Meteo 2 - vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20 Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: II Kentuckiano (pust., ZDA 1955, r. B. Lancaster, i. B. Lancas-ter, W. Matthau, D. Poster)
22.15	Politična tribuna
22.55	Dnevnik - večerne vesti
23.05	Filmske novosti
23.15	Film: Avventura all'Avana (kom., ZDA 1941, r. G. Cukor, i. N. She-arer, R. Taylor)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Avventura all'Avana (2. del)
0^,. RAI 3
9.00	Mladinska oddaja: Orientamenti in un mondo che cambia
12.55	Nadaljevanka: Puccini (2. del)
14.00	Tečaj ruščine
14.30	Tečaj francoščine
15.00	Informativna oddaja: Gli obelischi egizi a Roma
15.30	Caviglia: Kolesarstvo
17.00	Mednarodno tekmovanje v konjskih dirkah
18.10	Glasbena oddaja: L orecchioc-chio
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.30	Deželni programi: Alpe Adria
20.05	Informativna oddaja: L'uomo
nello spazio
20.30	Športna oddaja: Juventus (2. del)
21.30	Dokumentarec: Geo 22.20 Dnevnik
22.55	Film: La rabbia giovane (dram., 1973, r. T. Malick, i. M. Sheen, S. Spaček, W. Oates)
Popularna Madonna bo v kratkem izdala nov album
j	RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik. Pred izbiro poklica
9.30 Človekovo telo
9.55 Kadar glasba spremlja
16.05	TV mozaik (ponovitev)
17.25 Poročila
17.30	Spored za otroke: Risanka
17.45	Mladinski spored
18.45	Risanka
19.00	Danes. Celjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Drama: Čas osamljenosti (S. Her-mlin - E. Corner) — Film je nastal po istoimenski povesti pisatelja Stephana Hermlina. To je ljubezenska zgodba Magde in Rudolfa, bridek utrinek iz zadnje vojne, ki prikazuje usodo nemških protifašistov v izgnanstvu. Dogaja se v Franciji, kjer emigranta Magda in Rudolf pričakujeta dovoljenje za bivanje. Dufour, šef oddelka za tajnice v uradu, terja od prosilcev, posebno še od žensk, dodatne usluge. Pri tem ima navadno uspeh, a ne pri Magdi, ki preveč ljubi in spoštuje svojega moža. Dufour ji stori silo in čez čas se ženska zave, da je noseča. Ker ne mara otroka od posiljevalca, ga odpravi, a to je zanjo usodno.
21.40	Balet v izvedbi Boljšoj teatra: Spartak (A. Hačaturjan)
23.10	Dnevnik
I flP) TV Koper	]
14.15	TV Novice
14.25 Nadaljevanka: Uboga Klara 15.10 Film: Velika karavana (r. J. Kane, i. V. Ralston, J. Lesile, F. Tucher)
16.45	Otroški program, vmes risanka ter nanizanki Kamen Marka Pola in Samotni jezdec
18.30	Nanizanka: Odprava Marchand
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo tudi naslednji prispevki:
GORICA — Spomenik deportirancem _
ŠPETER (Čedad) — Predstavitev knjige Antonia Cuffola GORICA — Občni zbor Kmečke ban-ke
TRŽIČ (Gorica) — Kolesarstvo -Coppa Montes in drugi športni dogodki
19.30	TVD Stičišče
19.50	Šport: Rokomet
20.30	Nadalj.: Marco Polo (i. K. Marshall, J. Gielsud, B. Lancaster, A. Bancroft, 7. del)
21.35	TVD Vse danes
21.50	Športna oddaja: Mundial, vodi Ilario Castagner
22.50	Dokumentarec: Razvoj človeške vrste (1. del)
ca
, america: 10.15 Nadalje
fare, 1:
ri, 14.2
mondo
Hazzai 7.30 Mladir pio Sia]
iNamz 19.30 Kviz:]
20-	30 Nada]
21-	30 Nada] Cresi
O opol 0.30 Nan
Caf
9.40 N, Sho
10.00
11.45
12.15
12.45
15.50
17.50
Film: L'ingenua maliziosa (kom., 1951, r. R. Z. Léonard, i. V. Johnson, J. Allyson) Informativna oddaja: Magazine
Nanizanka: Amanda Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-ra 14.15 Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
Film: Il cigno (kom., 1956, r. C. Vidor, i. G. Kelly, A. Guinness) Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d’-
amore
20.30 Film: Dramma della gelosia (kom., 1970, r. E. Scola, i. M. Mastroianni, M. Vitti)
22.40 Nanizanke: I Ropers, 23.10 Mash, 23.40 Arabesque, 0.30 Ironside, 1.20 Mod Squad
ffN ITALIA 1__________
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford and Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10
13.20
14.15
16.00
18.00
19.00
19.30
20.00
20.30 23.00
0.50
onder Woman, 11.00 donna bionica, 50 Quincy in 12.40 [enzia Rockford -iz: Help! zurro '86
roški spored: Bim,
m,	Barn, vmes risan-Lovely Sara, Hello
ank in Mila e Shiro inizanka: Star Trek iz: Gioco delle cop-», vodi Marco Predo-
rnizanka: La fami-a Addams :chi di gatto zurro '86
Im: Bravados (ves-
n,	1958, r. H. King, i. Pečk, J. Collins) anizanki: Cannon,
n imrinr-iEtiH
jggjig TELEPADOVA
14.30	Nadaljevanki: Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Risanke: 16.30 Calvin,
17.00	Peline story, 17.30 Candy Candy,
18.00	Mask, 18.30 Vol-tron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Film: Assassinio allo specchio (krim., 1980,
r. Guy Hamilton, i. Elisabeth Taylor, Rock Hudson, Kim Novak)
22.30	Nanizanka: Settima strada
23.30	Film: Amici miei in campagna
|	TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: La grande barriera
13.00	Medicinska oddaja
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Lamù
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Informativna oddaja: II sindaco e la sua gente
21.45 Nogomet: Ascoli -Triestina
23.40 Dnevnik
0.30 Svetovne vesti
00 TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (ponov.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik:
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila: 7.20 Dobro jutro: koledarček, pravljica, zabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: čtivo, sestanek, glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo!; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom; 17.10 Mi in glasba: Beograjski ansambel za drugo novo glasbo; 18.00 Dramski spored: Fran Levstik - Minister Gregor pa nič; 18.40 Glasba; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 S kvartetom godal; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Slovenski pevci; 22.50 Literarni nokturno; 0.05—4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivost, pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Primorska poje '86; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.30	Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Otroštvo in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz,- 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15 45 Glasba; 16.00 Scena; 16.33 D.Y. tour adventure; 17.45 Avtomobilizem; 18 10 Evergreen; 18.32 Slavni pianisti; 20.00- 6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovensko glasbo, vodi Majda; 18.00 Informativna oddaja za italijanske poslušalce; 20.30 Pogovor z odvetnikom, vodi odv. Bogdan Berdon; 21.00 Oddaja za italijanske poslušalce: Ostali Trst (L'altra Trieste), vodi Paolo Parovel; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Ob včerajšnjem dnevu Jugoslavije na Espomegu
Obisk delegacije GZ Slovenije in Hrvaške Pogovori o avtoprevozništvu in avt. računih
Na mednarodnem blagovnem sejmu ESPOMEGO je bil včeraj dan Jugoslavije. Ob tej priložnosti je Gorico obiskala delegacija predstavnikov Gospodarskih zbornic SR Slovenije in Hrvaške ter številnih delovnih organizacij. Delegacijo je vodil podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Dolfe Vojsk. Delegacija, v kateri so bili tudi predsednik Gospodarske zbornice Rijeka Tomislav Kovač, A-lojz Rožman, ravnatelj jugoslovanske gospodarske zbornice v Trstu, Zlata Djerkovič svetnica pri zvezni vladi za področje zunanje trgovine, Artur Štrukelj, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice Nova Gorica, A-leksander Lovec, predsednik interesne skupnosti Slovenije za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja, poleg številnih predstavnikov delovnih organizacij in funkcionarjev je naj-prej obiskala sedež Deželnega gospodarskega združenja v Gorici, zatem je bila na obisku na Trgovinski zbornici, na goriškem županstvu. V popoldanskem času pa je obiskala sejem ob ločniškem mestu ter si s posebnim zanimanjem ogledala padiljon D, kjer razstavljajo jugoslovanska podjetja. Zvečer je bil na sejmišču tudi sprejem.
Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so se gosti seznanili z vlogo in dejavnostjo te u-stanove. Predstavniki združenja pa
so opozorili tudi na vprašanja, ki že dalj časa neugodno vplivajo na nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja v goriškem prostoru. Najbolj aktualna so vprašanja v zvezi s poslovanjem po avtonomnih računih in pa vprašanja s področja avtoprevoz-ništva. Zlasti slednje terja hitrih in za obe strani sprejemljivih rešitev, je bilo poudarjeno med krajšim razgovorom na sedežu SDGZ. Prav tako je bilo naglašeno, da gre za specifična vprašanja, ki terjajo specifične rešitve in predvsem ustrezno razumevanje s strani osrednjih organov, ki ga, žal, doslej ni bilo v zadostni meri.
Ta vprašanja so bila v ospredju tudi na sprejemu na Trgovinski zbornici. Najprej je nanje v pozdravnem nagovoru posebej opozoril predsednik ustanove, komendnik Delio Lupie-ri, zatem pa so o njih, podrobno razpravljali v dveh mešanih komisijah.
Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dolfe Vojsk, ki prihaja prvič na obisk v tej funkciji, je v pozdravnem nagovoru dejal, da ima obisk predvsem dva cilja: prvič iskanje novih poti za graditev in poglobitev konkretnega sodelovanja, drugič, da se izreče zahvala Trgovinski zbornici in posebej komendniku Lupieriju za do zdaj opravljeno ogromno delo. »Naš namen ni, da bi samo ponavljali in se sklicevali na splošna načela,
ampak, da bi dejansko našli konkretne koristi za sodelovanje,« je v svojem posegu naglasil Dolfe Vojsk. Na sprejemu na Trgovinski zbornici so imeli krajše posege še predsednik Medobčinske gospodarske zbornice iz Nove Gorice, Artur Štrukel, predstavnik Gospodarske zbornice z Reke In predsednik goriške delegacije mešane italijansko - jugoslovanske zbornice Corsi. Razprava o številnih zaskrbljujočih vprašanjih s področja maloobmejne blagovne menjave ter av-toprevozništva, se je zatem nadaljevala v komisijah. Perečih vprašanj je zelo veliko, vsa pa terjajo hitrih rešitev. Zaskrbljujoč je recimo podatek, da se je blagovna menjava po goriškem sporazumu v prvih treh mesecih letos znatno znižala, v odnosu na enako obdobje lani, uvoz iz Italije v Jugoslavijo pa dosega komaj Va lanskega, ki se je že odvijal v težavnih okoliščinah. Ustrezne rešitve (ob večji angažiranosti osrednjih vlad) pa terjajo tudi goriški avtoprevozniki, ki opozarjajo na vrsto skrajno negativnih pojavov na tem področju. Menda obstajajo že tudi določeni predlogi, kako naj bi zadevo rešili.
Toliko o včerajšnjih dogodkih. Opozoriti velja, da bo jutri na razstavišču dan Avstrije in da se bodo v soboto, čeprav s precej poudarjenim folklornim prizvokom, predstavili Madžari.
Na pobudo delavcev in družbe Nova. Pamar
Zaostritev v bivši Inteco:
prekinjen izhod kontejnerjev
Stanje v sovodenjskem obratu bivše Inteco, kjer izdelujejo kontejnerje, se je od včeraj, po skoraj enomesečni prekinitvi dela, še zaostrilo. Predstavniki družbe Nova Pamar in člani delavske zadruge so včeraj dopoldne blokirali vhod v tovarno, da bi preprečili izhod približno 200 že sestavljenih kontejnerjev. Istočasno so zahtevali poseg sodne oblasti, da zapečati vhod v obrat in da izreče na račun naročnika Franchina ukrep, s katerim ga prisili na plačilo že izročenih kontejnerjev, Id so jih izdelali v prejšnjih mesecih.
Kot smo poročali pred časom je spor precej zapleten. Nosilec naročila je podjetnik Franchin, bivši lastnik Inteco, ki je po stečaju ponovno vzel v najem proizvodne prostore in si s pomočjo deželnega kreditiranja
zagotovil naročilo s strani tržaškega Lloyda. Proizvodnjo je prevzela družba Nova Pamar, ki se je za delovno silo posluževala zadruge približno 50 delavcev bivše Inteco. Proizvodnja je stekla decembra lani, do 23. maja letos pa bi bili morali izdelati 2.900 kontejnerjev. Zaradi zastarelosti in večletnega mirovanja strojev ter zamud pri dobavi polizdelkov, pa niso mogli povsem spoštovati rokov za oddajo kontejnerjev. Franchin je zato od konca januarja prekinil s plačevanjem družbi Nova Pamar, zaradi česar so tudi delavci ostali brez o-sebnih dohodkov.
Umrl je Peter Lutman
Skupščina KZE
V nedeljo so bili člani na občnem zboru
V občinski sejni dvorani v Gorici se bo ob 18. uri danes sestala skupščina goriške KZE. Na dnevnem redu je o-dobiritev spornega izvajalnega načrta za preureditev zdravstva v triletju 1985-87, o katerem je bilo v zadnjih mesecih že precej vročih polemik in političnih zapletov. Med drugimi točkami dnevnega reda je odstop svetovalca Martine (KD), ostavka celotnega upravnega odbora KZE, pa tudi o-dobritev proračuna za tekoče leto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40497
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 157, tel. 32515.
a
SLOVENSKO
-^'GLEDALIŠČE S' V TRSTU
A. de Saint-Exupery — M. Uršič MALI PRINC Režija: MARIO URŠIČ Danes, 29. t. m., ob 10. in ob 11. uri v Gorici (osnovna šola — Ul. Brolo) — ob 15. uri v Šte-verjanu.
Jutri, 30. t.m., ob 10.00 in ob 11.30 v župnijski dvorani v Doberdobu.
V lanskem letu nadpovprečni uspehi domače posojilnice v Doberdobu
V lanskem letu se je utrdil položaj doberdobske posojilnice. Ob enakem številu članov so imeli zelo visok čisti dobiček, skoro enak predlanskemu. S tem so povečali premoženje, kar je nujno potrebno če hočejo dobiti možnost za nakup lastnega sedeža. Sedaj poslujejo namreč v najetih prostorih, že več časa pa si prizadevajo dobiti ustrezni prostor sredi vasi in upajo, da jim bo to uspelo v kratkem času. O tem se je sicer na nedeljskem občnem zboru razvnela živahna diskusija, saj so se znašli v neprijetnih težavah zaradi najprej obljubljene in domenjene prodaje neke stavbe, potem pa preklicane sporazumne pogodbe.
Poslovanje so povečali kljub temu, da so dobili močnega tekmeca, in sicer posojilnico iz štarancana, ki je odprla svojo podružnico v Ronkah. Gre za prvi bančni zavod v tem kraju. Tu pa ima doberdobska posojilnica kar precej klientov (lahko deluje v občini, ki je sosedna kraju kjer je sedež posojilnice), ki jih je kljub temu obdržala. Pravzaprav tudi sami mislijo na odprtje kake podružnice v Ronkah ali v Tržiču.
Hranilne vloge so ob koncu leta 1985 dosegle 9.093.427.821 lir. To je za skoro dve milijardi več kot leto prej; v odstotkih je to 28,07 odst., kar je svojevrsten rekord, saj je bila lanska inflacija nižja od 10 odstotkov. To pomeni, da so poslovali dobro. Velja tudi povedati, da so imeli za skoro pet milijard lir, točneje 4.994.494.489 lir posojil. To je kar precej, če primerjamo te naložbe s hranilnimi vlogami. Pomeni, da denar dobro posojajo klientom, ki ga pridno uporabljajo.
Čistega dobička so v lanskem letu imeli 174.988.020 lir (tri milijone in pol lir manj kot leto prej). Povedati pa je treba, da so se v tem letu povečali vsi stroški. V posojilnici imajo sedaj enega uslužbenca več kot leto prej. Posojilnica daje delo štirim osebam. Povečali so se tudi drugi režijski stroški. Kar se tiče dobička so ga večinoma dali v rezervo: 110 milijonov v redno in 50 milijonov lir v izredno rezervo. V sklad za dobrodelne namene in. podpore so dali skoro 15 milijonov lir. S temi podporami v zvezi se je na občnem zboru razvila živahna razprava. Sklenili so spremeniti dosedanje razdeljevanje podpor.
Vsa društva, ki bodo dobila podporo, bodo poklicali na skupni sestanek.
Lani so posojilnico obiskali tudi roparji, ki so ob belem dnevu iz blagajne odnesli nekaj nad 9 milijonov lir. Taki ropi v {»deželskih bankah so nekaj žal že običajnega. Lani jih je bilo več, v letošnjih prvih mesecih pa sta bila v naši deželi že dva taka primera. Krivcev ropa v Doberdobu policija ni izsledila.
Doberdobska posojilnica, tako sta povedala predsednik Andrej Gergolet in ravnatelj dr. Maks Gergolet, je utrdila sodelovanje z deželno in vsedržavno zvezo posojilnic in z njunimi servisi. Tako sodelovanje nudi posojilnici in njenim članom garancijo za nemoteno poslovanje. Utrdili pa so sodelovanje predvsem s slovenskimi posojilnicami v Sovodnjah, Nabrežini in na Opčinah, vzdržujejo pa tudi tesne stike s Kmečko banko v Gorici in Tržaško kreditno banko, tudi v okviru bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Ohranili so lani sprejet najvišji možni znesek za posojilo: 150 milijonov lir za direktna posojila, 250 pa za indirektna.
Tudi nekaterim Slovencem nagrade za zvestobo delu
Trije Doberdobci ranjeni v nesreči pri Selcah
Damijan češčut iz Gorice je že dolga desetletja zaposlen v tovarni Vouk pri pevmskem mostu. Prav tako je dolga desetletja v tej tovarni zaposlen Lucijan Fajt iz Sovodenj. Viljem Zavadlav iz Štandreža ter Franc Mu-žina iz Števerjana pa vodita kmečko posestvo družine prav tako dolga desetletja. Tem štirim Slovencem je, skupno z drugimi odvisnimi delavci, upokojenci, trgovci, obrtniki in kmeti, goriška trgovinska zbornica podelila zlato priznanje za zvestobo delu in gospodarskemu napredku.
Slovesnost je bila v nedeljo dopoldne na sejmišču Espomego, ob veliki udeležbi starejših prebivalcev. Podeljevanje nagrad imajo v tem času, v počastitev praznika dela, v vsej državi. Za to skrbi trgovinska zbornica, saj enako počastijo tako neodvisne podjetnike kot odvisne delavce.
V Gorici so na svečanosti govorili predsednik trgovinske zbornice Lupie-ri, goriški župan Scarano ter Luigi Pausi v imenu združenja mojstrov dela. Govorili so o prizadevanju nagrajencev za delo, saj biti v istem podjetju trideset, štirideset ali še več let ima velik pomen. Prav tako je pomembno, da nekdo vodi podjetje dolga desetletja, saj to ima značaj stabilnosti.
Za Lupierija je bil to eden zadnjih uradnih govorov v svojstvu predsedni-
ka trgovinske zbornice. V ponedeljek 5. maja bo namreč predsedniške posle na trgovinski zbornici prevzel dr. Enzo Bevilacqua, ki ga je na to mesto imenoval predsednik deželne vlade Biasutti. Lupieri se zaradi tega ni mogel izogniti pregledu tega kar je bilo narejenega v šestnajstih letih njegovega predsedovanja na zbornici. Potem ko je govoril o gospodarskem položaju pri nas, ki v zadnjem času kaže rahle znake izboljšanja, je Lupieri ugotovil, da so mu v njegovem delu bili v oporo tako zastopniki gospodarskih operaterjev kot tudi sindikalnih združenj. Dejal je, da prav to solidarnost med gospodarstvom in trgovinsko zbornico prepušča nasledniku.
Nocoj koncert Glasbene mladine
Drevi ob 20.30 bo v Avditoriju v Ul. Roma zadnje od glasbenih srečanj v letošnji sezoni, ki jih prireja občinsko odbomištvo za kulturo v sodelovanju z Glasbeno mladino. Nastopa Wiener Schubert Trio, ki ga sestavljajo Christian Schuster (klavir), Boris Kuschnir (violina) in Martin Homstein (violončelo). Izvajali bodo skladbe Haydna, van Beethovna in Dvoraka.
Tri osebe so bile ranjene v prometni nesreči, včeraj, v prvih jutranjih urah, pri Selcah, v občini Ronke. 19-letni Olinto Zanier iz Doberdoba se bo moral zdraviti zaradi kompliciranega zloma leve noge in drugih poškodb 50 dni, 10 dni se bo zdravil 16-letni Riccardo Ferletič, lažje poškodbe pa je utrpel 20-letni Danilo Gergolet.
Trojica se je, kakor je ugotovila ob-hodnica prometne policije, peljala v oplu, ki ga je upravljal Zanier, namenjena najbrž iz Doberdoba proti Tržiču. Voznik je iz zaenkrat nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je trčil v železnobe-tonski drog ob cesti. Ranjence so iz razbitega avtomobila izvlekli tržiški gasilci. Nesreča se je zgodila okrog prve ure zjutraj.
razna obvestila
Pripravljalni odbor vabi na prvomajsko slavje v Doberdobu. Ob 8.30 bo budnica, ob 9.20 priložnostni govori pred gostilno Peric.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da odpelje avtobus na današnji izlet v Ljubljano ob 13.30 iz Štandreža (pri spomeniku), nato ob 13.40 pri gostilni Paulin v Gorici in ob 13.50 na Travniku.
Društvo slovenskih upokojencev va-
bi člane da se množično udeležijo pohoda Števčrjan - Gonjače v nedeljo, 4. maja. Člani naj se javijo pri odbornikih društva pol ure pred začetkom pohoda pri vhodu v Dvoru.
izleti
Ženski odsek KD Jezero vabi žene na enodnevni izlet v Vicenzo (ogled znanih beneških vil) dne 11. maja. Prijave pri Mili.
kino
Gorica
VERDI Danes zaprto.
CORSO 18.00—21.00 »La mia Africa«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Sexy abbracci sensuali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Le labbra di Vanessa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Koncert pianista Michela Dalberta.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Karate Kid«.
DESKLE 19.30 »Broadway Danny Rose«.
V nedeljo zvečer nas je zapustil (pogreb bo danes) zelo znani slovenski trgovec Peter Lutman. Dosegel je častitljivo starost 87 let. Svoj čas je bil trgovec z lesom. V Ajdovščini so Lutmanovi imeli tudi znano torxir-no lesnih izdelkov. Že pred drugo svetovno vojno so se Lutmanovi angažirali v slovenskem goriškem javnem življenju. Od takrat še delujoče slovenske banke (Goriške ljudske posojilnice) sta brata Peter in Maks Lutman v začetku leta 1941 kupila tri šolske stavbe v ulicah Randaccio in Croce, šlo 'je za stavbe, ki so bile do srede 20. let last društva Šolski dom. Potem jih je odkupila goriška ljudstva posojilnica. Lutmanovim se je treba zahvaliti, da so se v te stavbe v letu 1945 vselile razne slovenske šole v mestu. Če bi teh stavb ne imeli, bi bile takrat najbrž slovenske šole potisnjene kam v periferijo ali v kako vas. Po vojni, do u-pokojitve, se je Peter Lutman še vedno ukvarjal s trgovsko dejavnostjo. Rad je zahajal v slovensko družbo in se s prijatelji srečeval v marsikaterem slovenskem lokalu.
t
V ponedeljek, 28. t. m., je preminil naš dragi mož in oče
Emil Mikluš (Michelussi)
Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 9.30 iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici v cerkev v Pevmi.
SVOJCI
Gorica, 29. aprila 1986
T	27. aprila 1986 zvečer nas je
1	zapustil naš dragi
Peter Lutman
87 let star
Globoko prizadeti sporočata žalostno vest hčerki Magda in Ruth skupaj z ostalimi sorodniki.
Pogreb bo danes, 29. t.m., ob 11. uri iz mrliške veže v splošni bolnišnici v kapucinsko cerkev.
Gorica, 29. aprila 1986
Ob težki izgubi dragega očeta izreka Edvinu Švabu in svojcem globoko sožalje kolektiv dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici.
Košarka: v nedeljo v 28. kolu drugoligaškega prvenstva proti Ecocementiju
Nepričakovan visok poraz jadranovcev
Jadran - Ecocementi Ferrara	87:107 (50:53)
JADRAN: K. Starc 14 (2:2), Sosič, Ban 27 (7:9), Zarot« 17 (3:4), Rau-ber 8 (2:3), Čuk 17 (3:3), Žerjal 2 (2:3), Gulič 2 (2:4), Klobas, Lokar.
ECOCEMENTI FERRARA: Costa 21 (3:9), Monari 12, Morelli 23 (7:7), Fabiani 18 (11:19), Di Benedetto, Natali, Montaguti, Coppari, Masetti 18 (2:4), Cantamessi 15.
SODNIKA: De Agazio (Bari) in Sala (Varese). PM: Jadran 21:28; Eco-cementi 23:39. ON: Jadran 32, Ecocementi 26. PON: Rauber (25), Žerjal (36). 3 TOČKE; K. Starc 2, Cantamessi 5,
Ko je v nedeljo tekla 15. minuta igre, so bili gledalci na nogah. Ja-dranovci so proti favoriziranemu Ecocementiju iz Ferrare vodili z 12 točkami razlike (43:31). Kazalo je, da bodo naši košarkarji zanesljivo premagali nedeljskega nasprotnika in tako poskrbeli svojim navijačem za lepo zadoščenje po vrsti porazov doma in na tujem.
Žal je bila to le iluzija za približno 1.500 gledalcev, ki so dotlej burno navijali za svoje varovance. Nato pa so naši začeli popuščati, gostje so s taktično odlično igro zmanjševali razliko in celo sklenili prvi polčas v vodstvu. V nadaljevanju, razen nekaj akcij posameznikov, so jadranovci povsem vrgli puško v koruzo in visok poraz je bil tu, razočaranje navijačev pa seveda veliko.
Res težko si je razlagati, kako to,
JADRAN V ŠTEVILKAH METI 2 TOČKI: K. Starc 3:9; Žerjal 0:3; Čuk 7:10; Zarot« 7:15; Gulič 0:1; Sosič 0:3; Klobas 0:2; Rauber 3:5; Ban 10:16. 3 TOČKE: K. Starc 2:4; Gulič 0:1; Ban 0:6. SKOKI: K. Starc 3 v obrambi, 2 v napadu; Čuk
0,	2; Zarot« 10, 1; Sosič 2, 0; Klobas
1,	0; Ban 7, 6. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 3, 2; Žerjal 2, 2; Čuk 1, 2; Zarot« 3, 0; Sosič 2, 2; Rauber 0, 1; Ban 1, 1. ASISTENCE: K. Starc 1; Žerjal 1; Gulič 1; Ban 2.
Fabiani 1. GLEDALCEV: 1.500.
da naši v določenem trenutku povsem popustijo. Res je, da so bili že zdavnaj odrezani od boja za uvrstitev v prvo sedmerico ekip, ki bodo v prihodnji sezoni igrale v B-l ligi, pa tudi bojazni za nazadovanje ni bilo. Vseeno pa smo od naših košarkarjev, ki so nas v prejšnjih letih navduševali predvsem zaradi zvrhane mere borbenosti in značajnosti, pričakovali da bodo predvesm pred omačim občinstvom igrali tako, kot znajo in
zmorejo.
Kaže pa, da se je za našo združeno ekipo prvenstvo že zdavnaj končalo. Zbranost je v moštvu povsem padla. To je bilo jasno videti v nedeljo. Ko so bili jadranovci v vodstvu, so igrah dokaj dobro, skoraj odlično. Ko pa se jim je nekaj zataknilo, je sledila vrsta napak (predvsem v obrambo). Moči za reakcijo ni bilo več in poraz je bil neizbežen.
Moštvo iz Ferrare je sicer solidno, predvaja zelo dobro skupinsko in disciplinsko igro, taktično je skoraj brezhibno, vseeno pa za naše košarkarje ni nepremagljivo. To je bilo na dlani v nedeljo v prvem polčasu, ko so naši igrali temperamentno, hitro, odločno. Bili so gostom ne samo enakovredni, temveč odločno boljši.
Kronika srečanja je dokaj skopa. Po zelo dobrem začetku naših košar-
karjev (v 7. min. 16:11, v 14. min. 36:36, v 15. min. 43:31) je prednost začela kopneti (v 17. min. 43:43, v 18. min. izenačenje — 45:45) in v zadnji minuti so košarkarji Ecocementija celo povedli za tri točke. Medtem sta si Zarotti in Rauber nabrala po' štiri osebne napake.
V	drugem polčasu pa so gostje s taktično odlično igro povsem onemogočili jadranovce, ki so sicer v 27. min. zaostajali za sedem točk, nato pa so zopet popustih in pekoč poraz je bil neizbežen.
V	nedeljo čaka naše košarkarje predzadnje prvenstveno srečanje. Gostovali bodo v Bergamu, kjer se bodo pomerih s Celano. Da bi lahko o-svojili svojo drugo zmago v gosteh, bodo morali povsem drugače igrati kot v nedeljo proti Ecocementiju.
(B. Lakovič)
TAKO V B LIGI
IZIDI 28. KOLA	
Treviglio - Čelana	83:66
Panapesca - Faciba	133:99
JADRAN - Ferrara	87:107
Cremona - Nordica	78:69
Arese - Kidland	83:80
Vicenza - Maltinti	75:76
Victors - Castor	80:87
Cagiva - Citrosil	88:87
LESTVICA
Citrosil	28 25 3 2654:2267 50
Panapesca	28 20 8 2709:2453 40
Cremona	28 20 8 2197:2041 40
Castor	28 19 9 2501:2290 38
Ferrara	28 19 9 2306:2167 38
Maltinti	28 19 9 2249:2177 38
Cagiva	28 18 10 2518 2312 36
Arese	28 17 11 2531:2520 34
Treviglio	28 16 12 2315:2272 32
Kidland	28 11 17 2229:2276 22
Victors	28 8 20 2101:2201 16
Vicenza	28 7 21 2253:2465 14
JADRAN	28 7 21 2273:2499 14
Čelana	28 7 21 2244:2472 14
Nordica	28 6 22 2176:2425 12
Faciba	28 5 23 2194:2607 10
PRIHODNJE KOLO (4. 5. 1986) Čelana Bergamo - JADRAN; Castor Pordenon - Ecocementi Ferrara; Nordica Montebelluna - Teorema Arese; Faciba Busto Arsizio - Spondilatte Cremona; Maltinti Pistoia - Panape-sca Montecatini; Cagiva Varese -Victors Monza; Citrosil Verona - Mauri Treviglio; Kidland Padova - Vi-cenza.
JADRANOVI STRELCI Ban 662 (161:197); Ćuk 416 (49:71); Zarotti 359 (63:109); Rauber 252 (39: 58); K. Stare 149 (22:34); Žerjal 144 (41:61); Gulič 123 (24:53); Daneu 113 (30:53); Sosič 28 (6:17); Klobas 7 (1:4); Lokar 6 (4:4); L Starc 4 (2:2).
M. Raseni: »Po vodstvu je zbranost upadla«
Razočaranje v Jadranovem taboru po nedeljskem porazu proti Ecocementiju je bilo veliko. Nihče ni rad dajal izjav. Kazalo je, kot da vsi nestrpno čakajo, da se bo prvenstvo čimprej končalo.
Jadranov pomočni trener Massimo Raseni pa je dejal: »Ocena o prvem polčasu ni prav slaba. Košarkarji Ecocementija so taktično odlično igrah. Bih so skoraj brezhibni. V določenih trenutkih so imeli tudi nekaj sreče. Mislim, da je bil ključ njihove zmage v tem, da so se borili za vsako žogo, mi pa nismo pokazah take volje do zmage. Zopet smo slabo igrah v obrambi. Zbranost je povsem upadla.«
Jadranov kapetan Peter Žerjal je dejal le naslednje: »Razočaran sem. «
Kaj bi še dodali. . . (bi)
(Na sliki: akcija med nedeljsko tekmo)
Končano nogometno prvenstvo italijanske A lige
Juventus prvak, Udinese rešen
V 1. in 2. jugoslovanski nogometni ligi
Dragocena zmaga Koprčanov
Nogometaši turinskega Juventusa. so osvojili 22. državni naslov. Zmaga Trapattonijeve enajsterice, ki se po dolgih letih posla v ja, je povsem zasluzena, kljub temu, da ni kazalo na tako ugoden razplet. Do končne odločitve ni prišlo v zadnjem kolu, ampak teden dni prej, ko je Roma doma izgubila z obsojenim Lecce jem. Pred zadnjim prvenstvenim nastopom je i-roel Juventus 2 točki prednosti, ki se je po zadnjem 30. kolu povečala na štiri. Medtem ko se je Juventus na gostovanju v Lecceju poslovil z zmago, je Roma izgubila v gosteh s presenetljivim Comom. Omeniti velja, da so Turinčani po izredno dobrem Prvem delu prvenstva zašh v krizo in Koma je postajala vse bolj nevarna, ^ai je nadoknadila razliko nič manj kot osmih točk. Novi prvaki pa so
preboleli krizo ob pravem času in so tako dosegli še en velik uspeh v izredno bogati in uspešni zgodovini Juventusa.
Na dnu lestvice je padla tudi končna odločitev glede tretje ekipe, ki nazaduje v B hgo skupaj z že obsojenim Leccejem in Barijem. Ta nehvaležna usoda je doletela Fiso, ki je izgubila toskanski derbi s Fiorentino. Neposredni tekmec Udinese pa je doma remiziral z že obsojenim Barijem, Videmčani niso nikoh vrgli puške v koruzo in si tako zagotovili obstanek med najboljšimi. To na i-grišču, ni pa rečeno, da se marsikaj ne bo spremenilo v zvezi s črnimi stavami.
IZIDI ZADNJEGA 30. KOLA: Avellino - Napoli 0:1; Como - Roma 1:0; Lecce - Juventus 2:3; Milan - Atalan-
ta 1:1; Pisa - Fiorentina 1:2; Samp-doria - Inter 0:0; Torino - Verona 2:1; Udinese - Bari 2:2.
KONČNA LESTVICA
Juventus	30	18	9	3	43:17	45
Roma	30	19	3	8	51:27	41
Napoli	30	14	11	5	35:21	39
Fiorentina	30	10	13	7	29:23	33
Torino	30	12	8	10	36:33	32
Inter	30	12	8	10	36:33	32
Milan	30	10	11	9	26:24	31
Atalanta	30	- 7	15	8	27:26	29
Como	30	7	15	8	32:32	29
Verona	30	9	10	11	31:40	28
Sampdoria	30	8	11	11	27:25	27
Avellino	30	9	9	12	28:37	27
Udinese	30	6	13	11	31:37	25
Pisa	30	5	13	12	27:40	23
Bari	30	5	12	13	18:30	22
Lecce	30	5	6	19	23:55	16
Triestina v Ascoliju zadovoljila, toda...
Prestižna točka brez učinka
^scoli - Triestina 1:1 (0:1)
STRELCA: v 35. min. Strappa, v ”3. Menichini avtogol.
ASCOLI: Corti, Destro, Cimmino, Dell’Ogho, Perrone, Trifunovič, Bo-homi, Pasinato (od 46. min. Vincencu, Marchetti (od 61. min. Agostini;; neocciati, Barbutti, Murato, Sabadini m Pochesci.
TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, .rughiti (od 70. min. Bagnato), Dal rà. Cerone, Menichini, De Falco, truppa, Cinello (od 65. min Orlando), umano lachini; Gandini, Di Giovan-11 in Salvadè.
Nogometaši Triestine so se vrnili iz 'scolija z dobro točko. Kljub delnemu sPehu pa se Tržačani na lestvici rii-
Isti
Pomaknili više, ker so enajsterice,
so pred Triestino, remizirale ah 2 zmagale, razen Vicenze, ki je osta-a Praznih rok sredi Cesene. Tržačani , si zaslužili kaj več kot delitev iz-jdpička, čeprav so igrah z vodilnim, grah so dokaj sproščeno in imeh te-^ensko premoč, ki so jo končno kronah golom šele v 35. min iz lepega proti-Ktpada po zaslugi Dal Praja, ki je heno podal prostemu Strappi. Sled-Uvn z k?™ diagonalnim strelom domačega vratarja Cortija. Tu-s< P? izenačenju, ko je izredno močen el Trifunoviča nesrečni Menichini lej jtregel, a ie toliko, da je žoga po-v ela mimo nemočnega Bistazzonija st»’ gostje niso prav nič popu-11 ■ V preostalih 27. minutah pa se
izid ni spremenil, kljub nekaterim priložnostim na obeh straneh.
IZIDI 31. KOLA: Ascoh - Triestina 1:1; Brescia - Arezzo 3:1; Cagliari -Palermo 1:0; Campobasso - Bologna 1:1; Catania - Sambflnedettese 1:0; Catanzaro - Pescara 3:1; Cesena - Vicenza 1:0; Empoli - Cremonese 0:0; Lazio - Monza 0:1; Perugia - Genoa 1:1.
LESTVICA: Ascoh in Brescia 41; Vicenza 39; Empoli 36; Cesena 35; Triestina in Genoa 34; Bologna 53; Cremonese 30; Palermo 29; Lazio, Campobasso, SarnbOnedette.se, Perugia, Caghari in Catania 28; Catanzaro 27; Pescara in Arezzo 26; Monza 21.
PRIHODNJE KOLO (4. 5.): Arezzo - Bologna; Catanzaro - Caghari; Cesena - Perugia; Cremonese - Vicenza; Genoa - Lazio; Monza - Brescia; Palermo - Catania; Pescara -Ascoh; Sambenetìettese - Campobasso; Triestina - Empoli.
Urugvaj - Penarci 1:1
MONTEVIDEO — V okviru priprav na bhžnje nogometno SP v Mehiki je Urugvaj igral prijateljsko tekmo s klubom Fenarola iz Montevidea. Končni izid je bil 1:1 (0:1). Za Urugvaj je bil uspešen Da Silva.
Mehika - Kanada 3:0
CIUDAD MEXICO — Reprezentanca Mehike je v okviru priprav na SP
premagala Kanado kar s 3:0 (1:0). Strelci: Aguirre, Flores in Negrete.
Bolchi zapušča Bari
BARI — V dogovoru z vodstvom kluba je trener Bolchi izjavil, da bo z zapadlostjo dogovora (30. 6.) zapustil moštvo Barija, ki je nazadovalo v drugo italijansko nogometno ligo.
Posebej ca Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jugoslovanski prvoligaši so v nedeljo odigrali 26. kolo, reprezentanti pa so že dan zatem odpotovali v brazilski Recife, kjer bodo v sredo ponoči odigrali prijateljsko tekmo z reprezentanco Brazilije. V zvezi s to tekmo je bilo precej negotovosti, Jugoslovani so nanjo pristali šele tedaj, ko so Brazilci ponudbo povišali na 30 tisoč dolarjev in plačane potne stroške.
Zanimivo je, da so modri odpotovali v Brazilijo brez novega zveznega kapetana Miljana Miljaniča, ki pravi, da ima pomembnejša opravila. Tekmo bosta vodila Ivica Osim in Ivan Toplak, ki sta izbrala te igralce: Stojič, Ljukovčan, Miljuš, Baljič, Radanovič, Elsner, Vulič, Gudelj, Gračan, Boždarevič, Mlinarič, Sliško-vič, Zlatko Vujovič, V. Cvetkovič, Mrkela in Bursač.
V derbiju 26. kola sta Velež in Partizan igrala brez golov in to tako slabo, da poročevalci s tekme sploh niso ocenili obeh vratarjev. Crvena zvezda je zmanjšala zaostanek za Partizanom na 2 točki, željezni-čarja pa je premagala po zares p-dlični igri in z goli V. Djvrovskega, Jankoviča, Djuroviča in Krdževiča. Splitski Hajduk je doživel pravi šok na domačem stadionu, po vodstvu O-sijeka je Andrijaševič uspel le izenačiti, kaj več pa z igralcem manj ni zmogel, kajti izključen je bil dirigent Sliškovič. Tudi zagrebški Dina-
					
totip				totocalcio	
1.	— 1. Està Bien	1		Avellino - Napoli	2
	2. Lednathie	1		Como - Roma	1
2.	— 1. Giollaro	2		Lecce - Juventus (1. polčas)	X
	2. Caburrum	2		Milan - Atalanta (1. polčas)	1
3.	— 1. Dassina	X		Pisa - Fiorentina	2
	2. Baldo Asso	2		Torino - Verona	1
4.	— 1. Duca d’Oro	1		Udinese - Bari	X
	2. Canestro	2		Ascoli - Triestina	X
5.	— 1. Dado di Già	1		Cagliari - Palermo	1
	2. Demo di Alba	2		Catanzaro - Pescara	1
6.	— 1. Daveggia	2		Cesena - LR Vicenza	1
	2. Cussaba	X		Empoli - Cremonese	X
	KVOTE			Perugia - Genoa	X
12 (	38 dobitnikov) 14.224.000	lir		KVOTE	
li ( 792 dobitnikov) 10 (8.330 dobitnikov)
680.000 lir 63.000 lir
13 ( 66 dobitnikov) 108.952.000 lir 12 (1674 dobitnikov) 4.295.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (4. 5.): Arezzo - Bologna; Catanzaro - Cagliari; Cesena - Perugia; Cremonese - Vicenza; Genoa - Lazio; Monza - Brescia; Palermo - Catania; Pescara - Ascoli; Sambenedettese - Campobasso; Triestina - Empoh; Parma - Reggiana; Licata - Termo; Novara -Pro Patria.
mo je igral 1:1 v Skopju, strelec zanj pa je bil Mlinarič, Zagrebčani pa bi kmalu osvojili še drugo točko, čeprav je bil izključen steber obrambe. Lulić. Rijeka je po dvanajstih uspehih naposled pokleknila v Titogradu, trener Skoblar je bržkone računal, da s kandidatom za odhod iz lige ne bo mogoče osvojiti točke, zato dirigent Gračan sploh ni igral.
Vojvodini je v boju za obstanek s točko priskočilo na pomoč Sarajevo, toda vprašanje je, če ji bo to kaj pomagalo, kajti zdaj zaostaja za tekmeci že za pet točk. Beograd je Slobodo premagal z istim izidom kot je jeseni izgubil v Tuzli.
Koper je po treh sušnih poljih naposled zmagal. Točki z Borcem sta vredni toliko več, ker so ju Koprčani osvojili z neposrednim tekmecem za obstanek v ligi. Strelca za Koper sta bila Voljč 2 in Cosič, Koper pa je prikazal eno boljših iger v prvenstvu.
REZULTATI 26. KOLA 1. ZNL: Sarajevo - Vojvodina 0:0, Priština - Čelik 1:0 (1:0), Sutjeska - Dinamo V 2:0 (2:0), Budućnost - Rijeka 2:1 (2:0), Vardar - Dinamo z 1:1 (1:0), Beograd - Sloboda 5:0 (2:0), Velež -Partizan 0:0, Hajduk - Osijek 1:1 (1:1), Crvena zvezda - Željezničar 4:1 (3:0).
VRSTNI'RED; Partizan 36; Crvena zvezda 34; Velež 30; Hajduk, Dinamo Z in Priština 28; Rijeka, Sutjeska, Vardar 26; Sarajevo, Sloboda 25; Dinamo V, Osijek 24; Budućnost, Čelik, Željezničar 23; Beograd 21; Vojvodina 18.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (4. maja): Rijeka - Sutjeska; Dinamo V - Priština; Čelik - Sarajevo; Vojvodina - Velež; Partizan - Osijek; Dinamo Z - Budućnost; Željezničar -Vardar; Sloboda - Crvena zvezda; Beograd - Hajduk.
REZULTATI 25. KOLA 2. ZNL - Zahod: Koper - Borac 3:1 (2:1); Jè-dinstvo (Bi) - Novi Sad 0:2 (0:0); Jedinstvo (Br) - Gošk Jug. 2:0 (1:0); Iskra - Vrbas 3:1 (2:1); Kikinda -Famos 1:0 (1;0); Split - AIK 2:1 (2:0); Rudar - Proleter 1:0 (1:0); Leotar - Zadar 2:1 (1:1); Spartak -Šibenik 1:0 (1:0).
VRSTNI RED: Spartak 37; Leotar 35; Iskra 33; Šibenik, Proleter, Jedinstvo Br 28; Novi Sad 26; Rudar 25; Kikinda 24; Vrbas, Famos, Spht 22; Gosk Jug., AIK 21; Borac, Jedinstvo (Bi) 20; Koper 19; Zadar 18.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (4. 5. 86): Novi Sad - Spartak; Šibenik -Koper; Borac - Leotar; Zadar - Rudar; Proleter - Spht; AIK - Kikinda; Famos - Iskra; Vrbas - Jedinstvo (Br.); Gošk Jug. - Jedinstvo (Bi.).
VN San Marina v formuli ena v znamenju sreče
Realna le uvrstitev zmagovalca
MOLA (Bologna) — Francoz Alain Prost je tretjič zapored — lani je bil nato diskvalificiran — zmagal na VN San Marina v Imoli, hkrati pa je dokazal, da njegov mclaren hitro dohiteva Williams, ki je po splošnem mnenju še vedno najboljši bolid v konkurenci a je v nedeljo imel kopico stranskih težav, brez katerih bi verjetno Piquet (morda pa tudi Mansell) stal na zmagovalnem odru. Brez uvrstitve je zaiadi banalne okvare na kolesju ostal tudi Senna, sicer pa je o povsem nerealnem vrstnem redu (i-zjema je le zmagovalec) odločala poraba goriva, saj so bili gledalci v zadnjil krogih priča pravi »moriji« bolidov: »na cesti« so brez bencina ostali številni piloti, med katerimi sta tudi Patrese in Rosberg, ki sta si zapravila višjo bero točk. Prost je ciljno črto prevozil praktično z ugasnjenim motorjem. Za Albereta pravijo, da bi lahko bil tretji: odstopal je štiri kroge pred ciljem zaradi okvare motorja, toda njegovi mehaniki trdi-
jo, da bi lahko p» polževo prišel do konca in marsikoga prehitel. Skratka, odločala je sreča, saj ni mogoče verjeti, da so piloti do potankosti preračunali, koliko decilitrov bencina jim je še ostalo. Na dlani je, da se piloti čedalje bolj izrazito spreminjajo v bančne uradnike v soodvisnosti s krovnim računalnikom, kar povzro-
ča prekomerno taktiziranje, ki ga je s pnevmatikami in njihovimi zamenjavami že itak več kot dovolj.
VRSTNI RED VN SAN MARINA 1. Prost (Fr. - mclaren) 1.32’28”408 s povprečno hitrostjo 196 km na uro;
2.	Piquet (Br. - Williams) po 7”645;
3.	Berger (Av. - Benetton - honda) po
1	krogu; 4. Johansson (Šve. - ferra-ri) p» 1 krogu; 5. Rosberg (Fin. -mclaren) po 2 krogih; Patrese (It. -Brabham BMW) po 2 krogih; 7. Bout-sen (Bel. - arrows BMW) po 2 krogih; 8. Brundle (VB - tyrrell renault) po
2	krogih; 9. Surer (Šv. - arrows) po
3	krogih; 10. Alboreto (It. - ferrari) po 4 krogih.
LESTVICA ZA SP Senna in Piquet 15; Prost 13; Man seli in Berger 6; Rosberg 5; Laffite 4; Arnoux in Johansson 3; Brundle in
F’oVjì 9* T-^atrp^p 1
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ Williams 21; McLaren 18; Lotus 15: Benetton 8; Ligier 7; Ferrari 3; Tyrrell 2; Brabham 1.
Pred končnimi razpleti v promocijskem prvenstvu
Konto veld v play-off z Alabardo
Brežani brez boja osvojili zaostalo tekmo s Sabo
Kontovelov košarkar Štoka
Deželni odbor italijanske košarkar ske zveze je objavil spored letošnjih play-off za napredovanje v D ligo. V polfinalnih srečanjih se bodo
medsebojno pomerili Alabarda in Kon-tovel Electronic Shop ter Scoglietto in Libertas. Za uvrstitev v finalni play-off sta potrebni dve zmagi, zmagovalca p»a se bosta nato p» istem kriteriju pomerila za napredovanje. Kon-tovel Electronic Shop bo prvo srečanje z Alabardo odigral v soboto, 3. maja, v telovadnici srednje šole Galilei, s pričetkom ob 20.30. Povratno srečanje med moštvoma bo na sporedu v soboto, 10. maja, v repenski telovadnici, s pričetkom ob 20.30..Kon-tovelovi košarkarji imajo tako še nekaj dni za ustreznejšo pripravo in za izp>op>olnitev zadnjih pwxlrobnosti pred pomembnim spopadom. Prve tekme med Alabardo in Kontovelom Electronic Shop si na žalost ne bo mogoče ogledati, ker telovadnica liceja Ga-
lilei ni registrirana za prisotost občinstva. Tekmo bodo torej odigrali za zaprtimi vrati.
Košarkarska zveza je medtem tudi uradno s p» ročila, da ne bo potrebno odigrati zaostale tekme med Sabo in Bregom Adriatherm. Conski izvršni odbor košarkarske zveze je namreč zmago dosodil Bregu Adriatherm, ker Saba ni pravočasno javila, da je bila telovadnica na dan tekme nerazpo-ložljiva. Brežani imajo tako 16 točk na lestvici in lahko upjravičeno upajo na obstanek, glede na to, da si je Bar-colana zagotovila obstanek v D ligi.
V kratkem bodo morali nadoknaditi tudi zaostalo tekmo med Lavoratori del Porto in Borom Radenska. Prista-niščniki doslej še niso spioročili datuma košarkarski zvezi. (Cancia)
Košarka: Dom v komaj minuli promocijski ligi
Več objektivno ni bilo mogoče doseči
Prejšnji teden se je na Goriškem zaključilo pjramocijsko prvenstvo v košarki. Tudi letos so nastopili domo vci, ki so zasedli končno osmo mesto v družbi ekipe Virtus Juha Auto. Kot je bilo pričakovati so prvo mesto zasluženo osvojili igralci Poma iz Tržiča. To mesto so sicer osvojili tudi v prejšnji sezoni, toda v dodatnem srečanju proti Sotecu iz Gradišča, ki je imel enako število točk, so potegnili krajši konec. Pom je vodil vseskozi na skupni lestvici, od prvega pa do zadnjega srečanja, izgubil je le tri tekme, zato si je popolnoma zaslužil prestop v D ligo.
Če je bilo vse znano že nekaj kol pred koncem, kdo bo osvojil lovoriko najboljšega, mnogo bolj zapleteno je bilo stanje na dnu lestvice, kjer sta se Virtus Julia Auto in Dom potegovala za obstanek v ligi. Vse je že kazalo, da bodo igralci Virtusa nepričakovano zasedli zadnje razpoložljivo mesto, prav v zadnjem kolu pa je »belo-rdečim« le uspelo zmagati in tako osvojiti novi par zlata vrednih točk. Naši so tako dohiteh na skupni lestvici igralce Virtusa, zaradi boljše razlike v medsebojnih srečanjih pa so se domovci izognili izpadu.
Naši so v tem prvenstvu igrali zelo spremenljivo, saj so nekajkrat zmagali in s pirikazano igro tudi navdušili gledalce, doživeli pa so tudi vrsto visokih porazov. V prvem delu prvenstva so dosegli le dve zmagi, v drugem pa so le zaigrali nekoliko bolje in osvojili osem točk. Prevečkrat so nastopili v okrnjeni p»stavi, kar je gotovo tudi vplivalo na moralo ekip«. V prrvem delu prvenstva so si zapravili dve lepvi priložnosti, saj so obakrat na tujem tesno izgubili proti Virtusu in Polisontini. S temi štirimi točkami bi lahko zasedli šesto mesto, kar bi bil gotovo lep u-speh. Tako pa bo letošnje prvenstvo ostalo v spominu kot krizno leto, ko je več igralcev zapustilo ekipo kar sredi prvenstva, ko se je treniralo premalo, ko ni bilo vedno strokovnega vodstva s klopu in tako dalje.
Ob izteku prvenstva pa smo za mnenje vprašali večletnega domovca Alberta Zianija, ki je kot mladinec igral pri goriški UGG, nato pa prestopil v vrste naših.
Coretti, najboljši strelec Domovega moštva
»Pred pričetkom prvenstva si letos nihče ni predstavljal, da se bomo morali še močno (»truditi, če bomo hoteli ostati v družbi ostalih ekip lige. Po prvi tekmi je bilo razpoloženje med igralci prav dobro, saj smo na domačih tleh prepričljivo premagali močno peterko Gradeža. Toda že v naslednjem kolu smo zašli v hudo krizo. Iz tekme v tekmo smo slabše igrali, tako da smo v prvem delu zabeležili le dve zmagi. Medtem je nekaj igralcev zapustilo ekipo zaradi hudih poškodb ali delovnih ob veznosti, tako da se je stanje še poslabšalo. Jasno nam je takrat bilo, da se bo treba boriti za obstanek v ligi. Zato smo zavihali rokave in s štirimi zmagami v povratnem delu prvenstva smo dosegli postavljeni cilj. Vsekakor je letošnja uvrstitev pod pričakovanji, toda upoštevajoč o-koliščine smo lahko še srečni, če smo dosegli končno osmo mesto na skupni lestvici.«
KONČNA LESTVICA
Pom	18	15	3	1520:1298	30
Ardita	18	12	6	1476:1370	24
Grado	18	12	6	1494:1420	24
Edera	17	10	7	1401:1363	20
Alba Gioia	18	10	8	1.343:1247	20
Petrolifera	18	8	10	1398:1444	16
Corridoni	18	7	11	1125:1185	14
Dom	18	6	12	1270:1376	12
Virtus	18	6	12	1263:1371	12
Isontina	17	3	14	1178:1373	6
REZULTATI DOMOVCEV: Dom -Grado 74:61, Polisontina - Dom 71:67, Dom - Ardita 71:80, Virtus - Dom 70:68, Dom - Corridoni 69:58, Dom -Edera 81:94, Petrolifera Goriziana -Dom 96:78, Dom - Pom 67:88, Alba Gioia - Dom 70:55, Grado - Dom 76:67, Dom - Polisontina 102:70, Ardita - Dom 85:69, Dom - Virtus 73:67, Corridoni - Dom 67:57, Edera - Dom 84:67, Dom - Petrolifera Goriziana 74:53, Pom - Dom 111:49, Dom - Alba Gioia 85:75.
DOMOVI STRELCI: Coretti 358 (povprečno 19,9 koša na srečanje). Mauro Dornik 162, Cej 166, Kristjan-čič 103, Ugo Dornik 98, Uršič 94, Or-zan 89, Semolič 75, Ziani 70, Golob 53, Corsi 44, Romano 6, Košuta 2.
Corotti je bil najboljši strelec povratnega dela prvenstva, saj je v 9 srečanjih dosegel 234 točk, to je povprečno 26 točk.
M. ČUBEJ
Meddešelna nogometna liga
Janez Voljč dvakrat uspešen
Chievo - Gorizia 1:2 (1:1)
STRELEC ZA GORIZIO: Voljč 2.
GORIZIA: Briško, Grazzolo, Fierro, Lazzara, Macuglia, Grillo, Rugo, Gia-cometti, Grop, Beltrame, Voljč.
Gorizia je v Chievu dosegla najpomembnejšo zmago. Premagala je namreč vodilnega na lestvici, ki si je s tem negativnim izidom zapravil vodstvo in precejšnje možnosti za napredovanje. Tudi za to zmago ima največ zaslug Janez Voljč, ki je dosegel oba gola (doslej je skupno dosegel 12 zadetkov) in bil nerešljiva uganka za domačo obrambo.
LESTVICA: Chievo in Bassano 42; Valdagno 36; Tombolo 34; Pescantina in Benacense 33; Gorizia 32; Opdter-gina 30; Cittadella in Fontanafredda 29; Passirio 27; Conegliano in V. Veneto 26; Manzanese 24; Rovereto 11; Trivignano 10.
Prihodnje in zadnje kolo: Gorizia -Tombolo.
Moška odbojka: po nekajletni odsotnosti
Spet z državnim ligašem
Odbojkarji Vala so napredovali v C -1 ligo
Pripravil G. FURLANIĆ
Po štirih letih odsotnosti bomo spet imeli slovensko moško odbojkarsko e-kipo v državni ligi. V sezoni 1986-87 bo namreč Val iz štandreža igral v moški C-l ligi
Letošnje prvenstvo v moški C-2 ligi je bilo izredno zanimivo in tudi izenačeno od samega začetka pa do zadnjega odločilnega 20. kola. Po prvem delu prvenstva sta bila velika favorita za kakovostni skok tržaški šesterki CUS in Inter 1904 z 20 oziroma 16 točkami. Prvi so povsem o-pravičili nehvaležno vlogo in končali tudi drugi del prvenstva na prvem mestu lestvice s 4 točkami prednosti, v prvem delu pred Literjem 1904, v drugem pa pred presenetljivim Valom iz štandreža, ki je po 10 kolih delil 4. mesto z Borom JIK banko in zbral le 12 točk. Drugi del prvenstva pa je bil za Plesničarja in tovariše veliKo bolj uspešen. Ob spodbudnem dejstvu, da so ohranili nepremagljivost domačega igrišča, so pospravili še 4 točke v gosteh. Izredno uspešen je bil začetek povratnega dela prvenstva, v katerem so Markičevi varovanci pospra-vili pet zaporednih zmag in klonili le v šestem nastopu na gostovanju v Maniagu. Prav nastopi v gosteh so bili za štandrežce nekoliko problematični in neuspeh z Libertasom v Sa-cdleju bi lahko bil celo usoden. V bitko za napredovanje pa so se ponovno »vključili« z domačo zmago nad neposrednim tekmecem Interjem 1904 v predzadnjem 19. kolu. Prejšnjo soboto pa je novemu tretjeligašu napravila izredno veliko uslugo Nuova Pallavolo iz Trsta, ki je v derbiju premagala Inter s 3:2 jn tako dokončno pokopala še zadnje upanje mladih tržaških odbojkarjev. Domači obračun z Vivilom štandrežed niso pričeli najbolj spodbudno, a so vseeno zmagah.
Nič boljše ni bilo niti v Trstu-: Inter 1964 je pričel izredno obetavno in povedel celo z 9:2, a set so izbojevali domačini, ki so tako poudarili, da ne mislijo poceni prodati lastne kože. To se je v veliko zadoščenje Vala tudi zgodilo, ker je v zadnjem odločilnem nizu Inter 1964 napravil toliko napak, da je bilo nemogoče zmagati. Osvojenih 5 točk priča o psihični preobremenjenosti, ki je strla Inter.
Na spodbudnem 5. mestu so končali prvenstvo odbojkarji Bora JIK banke, ki imajo enako točk kot Inter in Nuova Pallavolo, toda slabši količnik v nizih. Za borovce so bili usodni porazi z občutno slabšimi nasprotniki. Gorika Olympia Terpin je imela precej dolgo krizo in poškodba Špacapana se je občutno poznala. Na koncu pa so slovenski odbojkarji le preprečili najhujše.
Nič manjši uspeh od prve postave Vala niso dosegli tudi mlajši odbojkarji v D ligi. Kot novinci so stalno imeli nad glavo Damoklejev meč in obstanek v ligi je zanje izredno velik uspeh. Novinec v ligi je bil prav tako kot Val tudi Naš prapor, a samo ena skromna zmaga je premalo za več kot zadnje mesto in slovo od lige.
V	ženski D ligi je bil zadnji prvenstveni obračun le gola formalnost. Za nameček po sta Canon in Pieris zmagala in potrdila, da sta bila med prvenstvom objektivno najboljša. Za točnost pa moramo omeniti, da je Breg Agrar z osvojenim nizom v Tržiču prehitel z minimalno razliko v nizih Dom Agorest iz Gorice, ki si je prav v zadnjem nastopu zapravil najboljšo uvrstitev med slovenskimi šesterkami.
Ne glede na to pa je končni izkupiček mladih goriških igralk spodbuden in uvrstitev novinca odlična. Žal pa se mora posloviti iz lige Sloga, da je končni obračun slovenske deželne odbojke zaenkrat naslednji: eno napredovanje in dve nazadovanji. To pa seveda dokler se ne konča še izredno dolgo prvenstvo v ženski C-2 ligi, kjer manjkata do konca še'4 kola.
V	tej konkurenci bo končni obračun za slovensko odbojko slabši.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Volley Bali Videm - Bor JIK banka 6:3; Rozzol Trst - Olympia Terpin Gorica 3:2; Volley Bali Maniago -CUS Trst 2:3; Val Štandrež - Vivil 3:1; Nuova Pallavolo Trst - Inter 1904 Trst 3:2 (Libertas Sadle ni igral).
KONČNA LESTVICA CUS Trst	20	16 4 52:28	32
Val	20	14 6 45:30	28
Inter 1904	20	13 7 49:29	26
Nuova Pali. Trst	20	13 7 47:34	26
Bor JIK banka	20	13 7 45:34	26
Libertas Sacile	20	11 9 44:36	22
Volley Maniago	20	11 9 42:36	22
Olympia Terpin	20	7 13 35:44	14
Rozzol Trst	20	7 13 34:48	14
Vivil	20	3 17 21:55	6
Volley Videm	20	2 18 15:55	4
CUS Trst in Val iz Štandreža napredujeta v C-l ligo. V D ligo nazadnje-jo Polisportiva Rozzol iz Trsta, Vivil iz Ville Vicentine in Volley Ball iz Vidma.
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 22. KOLA
Pastificio Crisci - Sovodnje Cintralfi ped 2:3; Killjoy Trst - Libertas Kr-min 3:0; Celinia Maniago - Virtus Vi-gonovo 3:1; Foce Colori Latisana -Ceramiche d’Àrte 3:1; Gorian Tržič -Sangiorgina 0:3; Sloga - Angelella Fontanafredda 3:0 (Bor Friulexport ni igral).
LESTVICA
Sangiorgina	20	18
Celinia	20	18
Colori Latisana	20	17
Bor Friulexport	20	14
Pastificio Crisci	20	11
Gorian Tržič	21	11
Virtus Vigonovo	20	9
Libertas Krmin	21	9
Ceramiche d’Arte	20
Sloga	21
Sovodnje Central.	21
Killjoy Trst	20
Fontanafredda	20
2 58:14 36
2	54:20 36
3	55:19 34 6 48:32 28 9 42:41 22
10	44:35 22
11	40:38 18
12	33:45 18 8 12 33:40 16 7 14 30:50 14 5 16 24:54 10 3 17 18:52 6 2 18 16:55 4
(PRIHODNJE KOLO 3. 5.)
Bor Friulexport - Sloga; Fontanafredda - Gorian Tržič; Sangiorgina -Colori Latisana; Ceramiche d’Arte -Celinia; Virtus Vigonovo - Killjoy; Libertas Krmin - Pastificio Crisci (počivajo Sovodnje Centralsped). MOŠKA D LIGA IZIDI ZADNJEGA KOLA Naš prapor - Pastificio Crisci 0:3; San Sergio Trst - Julia Auto Torria-na 1:3; Val Štandrež - Katalan Trst 3:2; Sikkens Trst - Libertas Turjak 0:3; Fincantieri Tržič - Pallavolo Grado 3:1 (Pallavolo Mossa ni igral).
KONČNA LESTVICA Libertas Turjak 20 17 3 55:16 34 Juha Auto Torriana 20 17 3 53:19 34 Colori Sikkens
San Sergio Katalan Trst Fincantieri Tržič Pallavolo Mossa Val Štandrež Pastificio Crisci Pallavolo Grado Naš prapor
20 17 3 52:24 34 20 11 9 43:35 22 20 10 10 47:38 20 20 10 10 37:43 20 9 11 32:41 18 8 12 32:48 16 8 12 37:43 14 2 18 15:56 4 1 19 19:59 2
20
20
20
20
20
Libertas iz Turjaka in Julia Auto Torriana iz Gradišča napredujeta v C-2 ligo, v nižjo ligo nazadujejo Pa-otificio Crisci iz Gorice, Pallavolo Grado in Naš prapor.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Pieris - Sloga 3:0; Le Volpi - Kon-tovel Electronic shop 1:3; CUS Trst -Nuova Pallavolo Trst 3:1; Corridoni - Dom Agorest 3:0; Canon Tržič - Breg Agrar 3:1 (Intrepida ni igrala).
KONČNA LESTVICA
Canon Tržič	20	18
Pieris	20	16
Corridoni	20
CUS Trst	20
Breg Agrar	20
Dom Agorest	20
Kontovel Elee, shop 20 Nuova Pali. Trst 20 Le Volpi	20
Sloga	20
Intrepida	20
Canon iz Tržiča in Pieris napredujeta v C-2 ligo. Intrepida iz Mariana del Friuli, Sloga in Le Volpi Trst nazadujejo v nižjo ligo.
2 55:27 36 4 52:16 32
7	47:31 26
8	47:33 24
9	44:42 22 9 40:39 22
11 41:41 8 12 35:45 6 14 33:50 4 16 20:54 2 18 19:55
Košarka: osmina finala končnice prvenstva
TOKRAT BREZ PRESENEČENJ
Nogomet: v finalu za pokrajinski naslov
Poraz Krasovih naraščajnikov
V nedeljo so igrali ostala srečanja osmine finala končnice italijanskega košarkarskega prvenstva. Če je prejšnji teden prišlo do velikega presenečenja z izločitvijo Scavolinija iz Pesar a in bolonjskega Granarola, in to po samih dveh tekmah, pa v nedeljo so pravi favoriti zmagali.
Tanjevičev Mobilgirgi je brez težav premagal bolonjsko Yogo, turin-ski Berloni je obračunal s Cortanom iz Livorna, Divarese pa je zanesljivo odpravil moštvo Alliberta.
Izločen je tudi Dalipagićev Giorno, ki je sicer že poskrbel za velik podvig s tem, da je prisilil Arexons iz Cantuja na tretje srečanje. Tudi v nedeljo v Oantuju je bil Dalipagič eden izmed najboljših na igrišču. Dosegel je 33 točk. Tudi to ni bilo dovolj za podvig.
NEDELJSKI IZIDI: Berloni Turin - Cortan Livorno 94:84; Mobilgirgi
Caserta - Yoga Bologna 97:83; Divarese Varese - Alhbert Livorno 93:72; Ar©xons Cantù - Giorno Benetke 101:80.
ČETRTFINALNI PARI (prve tekme bodo jutri); Simac Milan - Marr Rimini; Berloni Turin - Silverstone Brescia; Mobilgirgi Caserta - Divarese; Arexons Cantù - Bancoroma Rim.
AFERA O ČRNIH STAVAH
Stekla preiskava športnih oblasti
TURIN — Z zaslišanjem treh aretirancev, ki so vpleteni v afero o črnih stavah (trenerja Reali in Pisi-no in rezervni vratar Pro Vercellija Bidinese) je včeraj stekla tudi preis-
kava, ki jo vodijo preiskovalni organi italijanske nogometne zveze.
Kaže, da bodo preiskavo kmalu zaključili. Predsednik nogometne zveze Sordillo je namreč izrazil upanje, da se vse konča do 15. — 20. junija, ker se bo predsedstvo FIGC lahko poslužilo člena 20, ki skrajša rok za morebitne prizive.
Poleg tega so včeraj odobrili načrt za sanacijo profesionalnih društev, ki ga bodo danes predložih ministru za turizem in prireditve Lago-riu, Bearzotu pa so pogodbo podaljšali za štiri leta (zapadla bo leta 1990, po svetovnem nogometnem prvenstvu v Italiji).
Včeraj se je tudi zvedelo, da je državno pravdništvo iz Rima uvedlo preiskavo o regularnosti srečanja med Romo in Leccejem, ki so ga odigrali pred 15 dnevi in v katerem je Lecce zmagal s 3:2.
Domio - Kras 3:2 (1:1)
STRELEC za Kras: Alan Škabar v 16. in 57. mini.
KRAS: Kočevar, Grgič, Mesar, Černe, Ferluga, Leone, Alan Škabar, Ka-valič (Tavčar), šut, Žagar, Umek (Lucijan Škabar).
Kljub enakovredni igri se je moral Kras zadovoljiti s častnim porazom. Na papirju je bil sicer Domio favorit, ker je zmagal v svoji skupini z osmimi točkami naskoka, na igrišču pa se je izkazalo, da ni nepremagljiv. Imel je nekoliko več sreče v zaključevanju akcij, kar je bilo dovolj, da si je priboril in tudi ohranil pičlo prednost do konca srečanja. Krašovci so jih dvakrat dohiteli, tretjič pa jim ni uspelo, ker so imeli na razpolago le 9 minut.
Igra ni bila groba. Oboje je mučila vročina in so bili na koncu zelo utrujeni, ker so dali res vse od sebe. V
primeru, da bi prišlo do podaljškov, pa bi imeli verjetno krasovci rahlo prednost, ker so nekatere igralce Do-mja že prijemali krci. Rdečem beli so bili žalostni, ker so tekmo izgubili, toda so se tolažili s tem, da so igrali dobro in si niso imeli kaj očitati.
Tekmo si je ogledalo lepo število navijačev. Po enotedenskem počitku se bo pričel poprvenstveni turnir, na katerem bi se moral Kras tudi izkazati. (R. B.)
Kolesarstvo: Millar vodi
LAGOS DE COVADOGNA — Na 6. etapi kolesarske dirke po Španiji (Santander - Lagos de Covadonga, 191 km) se je uveljavil Škot Robert Millar, ki tudi vodi na skupni lestvici.
SKUPNA LESTVICA: 1. Millar (V B) 31.57’33"; 2. Delgado (Šp.) po 9”; 3. Pino (Šp.) 13”; 4. Dietzen (ZRN) 17”; 5. Madiot (Fr.) 35”,
Nogomet: s prepričljivo zmago v nedeljskem 28. kolu 2. amaterske lige
Vesna dohitela Maggesano na 2. mestu lestvice
Kolesarstvo: Dirka po deželah
Massi odličen
CHIUSI DELLA VERNA — Na 3. etapi kolesarske dirke po deželah (Genga — Chiusi della Verna, 160 km) se je uveljavil Italijan Massi, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. Nič dobro se ni godilo Jugoslovanom, še zlasti ne Pavliču, ki ga je ponoči mučila vročina:
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Massi (It.) 12.50’42”; 2. Fondriest (It.) po 21”; 3. Škoda (ČSSR) 28”; 4. Kirsipu (SZ) 31”; 5. Gonzales (Kuba) 33”; 6. Brandini (It.) 36”; 10. Rocchi (It.) 50”; 12. G livar (Jug.) 1’03”.
Emy Bauzon prvakinja v sodobnem peteroboju
Emy Bauzon, mlada dijakinja nižje srednje šole Ivan Trinko, ki je v zadnjem času članica plavalne reprezentance za tekmovanja Alpe - Jadran, je dosegla nov uspeh. Na pokrajinskem prvenstvu v sodobnem peteroboju v okviru mladinskih iger je namreč osvojila prvo mesto in se s tem vključila v deželni finale.
Uspeh Bauzonove pa sta kronala dobri uvrstitvi Denisa Sfiligoja in Igorja Preglja (oba Trinko), ki sta v moški konkurenci iste discipline zasedla 2. oziroma 6. mesto.
Fogliano — Vesna 2:4 (0:1)
STRELCI za Vesno: v 25. min. Po-tasso (11-metrovka), v 68. min. An-zolin, v 72. min. Motta, v 75. min. Penco, v 78. min. Pichierri, v 85. min. Penco (11-metrovka).
VESNA: Negrini, S. in N. Sedmak, Jerman, Penco, Pipan, R. Candotti (Guštin), Potasse, Bruno, F. Candot-ti, Pichierri.
Nedeljska tekma med Foglianom in Vesno je bila zares zelo razgibana in privlačna, saj sta si ekipi vodstvo dobesedno pulili iz rok. Vesna je v 25. min. povedla z uspešno izvedeno 11-metrovko ter vodstvo ohranila do konca prvega polčasa, v katerem so bili domačini v podrejeni vlogi.
V drugem polčasu so Križam nekoliko popustih, kar so domačini takoj izkoristili ter najprej remizirali in nato celo povedli. Položaj je za Vesno postajal skoraj brezupen. Odločilno besedo je v nedeljo prav gotovo imel branilec Penco, ki je z izredno izvedenim prostim strelom poslal žogo naravnost v zgornji kot vrat in tako izid ponovno postavil pod vprašaj. Vesna je po tem zadetku dvig-
nila glavo in z učinkovito nastavljenimi akcijami najprej omogočila Pi-chierriju, da je povedel, nato ,pa si je prislužila še drugo 11-metrovko, s katero je Penco zapečatil izid.
V kriški enajsterici se je dobro izkazala vezna vrsta in pa Niko Sedmak, ki je v svoji zahtevni vlogi napadalca in branilca veliko pripomogel k uspehu svoje ekipe.
Skupina F	
IZIDI 28. KOLA	
Libertas - Arrigosport	1:0
Opicina - San Luigi	2:1
Foghano - Vesna	2:4
Domio - Zarja	3:0
C.E. Prisco - Begliano	0:0
San Sergio - Fortitudo	0:0
Muggesana - Isonzo	0:0
Stock - Vivai Busà	0:1
PRIHODNJE KOLO (4. 5.)
San Luigi - Fogliano, Fortitudo -C.E. Prisco, Vesna - Muggesana, Vivai Busà - Libertas, Isonzo - Domio, Zarja - Opicina, Arrigosport - San Sergio, Begliano - Stock.
Vesna bo znova zaposlena že v četrtek, in sicer v polfinalni tekmi za deželni pokal, ko se bo pomerila z Eehle Adriatico. Srečanje med Vesno in Edile Adriatico bo v Križu s pričetkom oh 16. mi. (A. Kostnapfel)
Domio — Zarja 3:0 (0:0)
STRELCI: v 55. min. Pisani, v 75. min. Lanteri, v 78. min. Boscarol.
Fortitudo	LESTVICA 28 18 8			2	38:17	44
Muggesana	28	12	11	5	33:19	35
Vesna	28	12	11	5	38:24	35
Vivai Busà	28	11	9	8	39:29	31
Stock	28	11	7	10	33:30	29
Zarja	28	12	5	11	27:32	29
San Luigi	28	10	8	10	34:37	28
Opicina	28	lì	5	12	41:40	27
San Sergio	28	8	10	10	30:32	26
Libertas	28	10	6	12	26:34	26
C.E. Prisco	28	8	9	11	29:32	25
Fogliano	28	7	10	11	27:31	24
Begliano	28	5	14	9	24:34	24
Arrigosport	28	10	4	14	40:52	24
Isonzo	28	7	8	13	23:29	22
Domio	28	4	9	15	28:41	17
DOMIO: Altin, Pison, Zacchigna, Gattonar, Delconte, Biscardo, Lanteri, Krisman, Toffarello (v 46. min. Pisani), Carli in Boscarol.
ZARJA: Racman, Gotti, Tognetti, Franco, Borelli, Terčon, E. Fonda, Bon, Sossi, Sulčič, D. Fonda (v 46. min. Kalc).
Bazoviška Zarja je ponovno odpovedala in prejela kar tri gole proti povprečni ekipi Domia. Zarjani so tokrat zaigrah neodgovorno in brez prave volje do zmage, tako da je bil visok poraz neizbežen.
V	prvem polčasu sta bili ekipi e-nakovredni, saj se je igra odvijala predvsem na sredini, ne da bi imela vratarja pravega dela. V tem delu tekme lahko žaboležimo le lep strel Damjana Fonde, ki je le za las zgrešil vrata.
V	drugem polčasu pa je Domio odločno prevzel pobudo in večkrat nevarno streljal proti vratom Zarje m že v 55. min. prvič premagal Racmana. Odtlej pa se je začel pravi, križev pot za Bazovce, ki jih je rešil le končni žvižg. (Big)
Jadranje: Sirenini člani zaposleni na več frontah
Bogatčeva in Sterni ponovno solidna
V soboto in nedeljo je bila na Gardskem jezeru državna selekcijska resala za Moth Europa, na kateri je nastopilo 61 tekmovalcev, med kate-nnni so bih tudi Švedi in Zahodni "emci. Zmagal je prav Šved Han-sson pred rojakom Jacobssenom.
Bobre sta se odrezala tudi mlada tekmovalca Sirene Arianna Bogateč in fteter Sterni. Bogatčeva je pristala na 16. mestu (v prvem plovu je bila 7., y drugem 17.), Sterni pa je bil 16. (v prvem plovu 23., v drugem 11.).
Prvi dan je nagajalo deževno vre-me, vetra ni bilo in tako so regato Prekinili, potem ko so jadralci na Jezeru čakali od 13. vse do 19. ure. Naslednjega dne vetra ni manjkalo, teko da so izpeljah dva piova, vre-tee Pa je bilo še naprej deževno.
^erfolja v Sulcianu
. V Sulcianu na jezeru D’Iseo je bi-° od 25. do 27. t.m. evropsko spomladansko prvenstvo v razredu laser.
deležilo se ga je 117 jadralcev, v Slavnem iz Italije ter iz Finske, Noriške in Zahodne Nemčije. Vreme je
bilo
vseskozi slabo, tako da so oprale en plov v dru-
'bb vsega skupaj gl regati.
Za končno lestvico je tako prišla Poštev 2. regata: 1. Benoth (Cir-Aa - Uvorno) ; 2. Tarabocchia (JC ^Priaco Trst); 3. Čemi (Adriaco pjkJ; 26. Maksi Ferfolja (Sirena), odčitati je treba, da je Ferfolja v uuerjavi z ostalimi zelo mlad. jJ^kmovanje je veljalo tudi kot se->, i Ja za evropsko prvenstvo, ki ho
Na ta račun pridejo v pose tri regate, ki bodo v kraju °rges v Švici od 6. do 13. 9. letos.
I Švici, štev Ml
^ 2., 3. in 4 jnaja pa bodo selek-J ke regate za svetovno prvenstvo j razredu optimist v Follonici. Ude-drei 86 i'b bosta tudi Sirenina jamca Andrej in Karlo Ferfolja.
Regata jadralnih desk
V nedeljo je TPK Sirena priredila 1. regato, veljavno za consko prvenstvo v razredih jadralnih desk in sicer II. div. IYRU lahki in težki ter windsurfer. Vseh udeležencev je bilo 25, večinoma iz 11. cone, nekaj pa tudi iz Jugoslavije. Med prvo regato je bilo morje precej mimo, medtem ko je bil med drugo veter močnejši in morje je bilo razburkano. Rezultati:
II. DIV. IYRU - lahki: 1. Drnovšek (Jug.) ; 2. Poljšak (Sirena) ; 3. Della Pasqua (DV Venezia); težki: 1. Benvenuto (CV Muggia) ; 2. Zrin-ščak (Jug.); 3. Srdoč (Jug.); WINDSURFER: 1. Buriini; 2. Seraffini; 3. Bossi (vsi S VB). (M. Gerdol)
Košarka: pionirski festival Slovenije
Lep uspeh ekipe ZSSDI
Mladi košarkarji ZSŠDI se vračajo iz Kočevja kot zmagovalci četrtfinala pionirskega festivala Slovenije. Kljub temu, da so naši fantje nastopih v dokaj okrnjeni postavi (odsotna sta bila Gombač in Gulič) so z dobro igro brez težav premagali tako Postojno kot domače košarkarje Kočevja in se tako uvrstili v polfinale, ki bo na sporedu v nedeljo, 11. maja. Za uspešen nastop zaslužijo pohvalo prav vsi, posebno pa so se odlikovah Debeljuh, Rudež ter Aleksander Uršič, ki je sicer začetnik, vendar iz tekme v tekmo vidno napreduje.
IZIDI:
ZSŠDI - Postojna 43:34 (18:18)
ZSŠDI: Gruden 4, Possega, Gregori, Debeljuh 23 (3:4), Uršič 6 (0:3), Ba-rini, Bandi 7 (1:3), Rudež 1 (1:3), Rebula, Kralj, Pavlica 2 (0:2).
ZSŠDI - Kočevje 92:50 (43:18)
ZSŠDI: Gruden 14 (2:6), Possega 2, Gregori 4, Debeljuh 15 (5:8), Uršič 10, Barini 3 (1:2), Bandi 8, Rudež 12, Rebula 4, Kralj 2, Pavlica 13 (5:8).
Naši mladi košarkarji bodo imeh jutri, 30. t.m., na stadionu «1. maj», z začetkom ob 15.30, skupni trening. Sklicani so sledeči igralci: Pavhca, Debeljuh, Barini, Rudež, Gregori, Possega, Uršič (Bor); Bandi in Gombač (Breg), Kralj, Rebula, Gulič (Konito-vel) ; Mi. Gruden, Ma. Gruden (Sokol).
Lewis že v dobri formi
WALNUT (ZDA) — Američan Carl Lewis, štirikratni zmagovalec na o-limpijskih igrah v Los Angelesu 1984, je že v dobri formi: na tekmovanju v Kahfomiji je 100 m pretekel v 10’'14, v daljino pa je skočil 8,33 m.
Atletika: na nedeljskem tekmovanju na Kolonji
Nekaj res dobrih rezultatov Borovih atletov
V nedeljo je bilo na atletskem stadionu na Kolonji pokrajinsko ekipno prvenstvo za mladinske kategorije. Tekmovanja so se seveda udeležih tudi predstavniki Bora Infordata, a jih je na žalost bilo premalo, da bi nastopih v ekipni konkurenci in so se pomerili le kot posamezniki, z izjemo deklic in mlajših mladink ter dečkov. Glede na rezultate gre v prvem dnevu najbolj pohvahti kadeta Dejana Oberdana ter mlajšega mladinca Mitja Možino; oba sta z odličnim rezultatom zasedla 1. mesto
REZULTATI 1. DNE:
DEČKI - 80 m: 3. Aleks Debenjak 12”1, 7. Robert Pavlica 13”4; HOJA 4 km: 4. Matej Pettirosso 27’11”1 (skupno tretji) ; KADETI - KOPJE : 1. Dejan Oberdan 39,87 m; 3. Igor
Stopar 27,86 m; MLAJŠE MLADINKE 400 m: Varka Kozlovič 67”5; KADETINJE - KOPJE; 1. Klavdija Kozlovič 22,30 m; 2. Kata Kozlovič 18,34 m; MLAJŠI MLADINCI - 100 m: 1. Mitja Možina 11”3; 4. Igor Sedmak 11”9; 5. Marjan Guštinčič 12”0; 400 m: 3. Jaro Kozlovič 55”9.
Z razliko od prvega dne, so se v drugem tekmovalnem dnevu bolje izkazala dekleta, predvsem v kategoriji deklic. Slednje so dosegle precej dobrih rezultatov, a se jim je na žalost kvalifikacija za deželno ekipno prvenstvo za las izmuznila (pristale so na 4. mestu). Prav gotovo se je najbolj izkazala Maja Pečar, ki je dokazala, da se lahko kosa tudi v zanjo nenavadnem teku na 1000 m. Borovi dečki so se kljub temu, da jih je bilo malo, uvrstih na dobro 3. mesto in bodo
tako nastopili na deželnem ekipnem prvenstvu.
IZIDI:
DEKLICE - 60 m: Kristina Živec 10”!; 60 m OVIRE; 3. Kristina Cerva 13”! ; Vanessa Mezgec 13”8; 1000 m: 2. Maja Pečar 3’37”1; DALJINA: Ivana Marc 3,95 m; VIŠINA: 3. Maja Gruden 115 cm; Martina Mosetti 110 cm; KROGLICA: Marina Petaros 15,54 m; 4x100 m: 5. Bor Infordata 667; KADETINJE - 80 m: Tanja Ker-mec 12”8; Michela Mosetti 13”6.
V nedeljo je bil na komaj prenovljenem stadionu v Čedadu atletski miting, ki so se ga udeležili tudi trije Borovi metalci kopja, ki so se v hudi konkurenci kar dobro odrezali. ČLANI: 6. Gabrijel Sedmak 55,56 m; MLADINCI: 2. Alan Oberdan 42,76 m; 3. Borut Race 40,36 m. (B. R.)
V ČETRTEK V GORICI
Kakovostna atletika
Nova atletska sezona v moški konkurenci se bo v Gorici pričela kar se da kakovostno. Na pobudo domačega društva Atletica Gorizia - Cassa di Risparmio bo 1. maja popoldan tekmovanje za mednarodno trofejo za go-riško mesto, na katerem bodo poleg domačinov nastopile še ekipe Libertas iz Vidma, Atletski klub iz Nove Gorice, Coin Mestre, Cus iz Trsta in Nuova Atletica Friuh. Izven konkurence se bodo pomerih nekateri najboljši atleti klubov evropskega slovesa, kot sta Fiamme Oro iz Padove in športni krožek orožnikov (Gruppo Carabinieri).
Na goriških prenovljenih stezah se torej obeta kakovostno srečanje, na katerem bodo nastopih tudi nekateri športniki, ki so člani tako italijanske kot jugoslovanske državne reprezentance.
Tekmovanja se bodo pričela ob 15.30 s tekom na 110 m z ovirami, skokom v višino in metom krogle.
obvestila
ŠZ MLADOST IZ DOBERDOBA obvešča vse člane in prijatelje, da bo drevi ob 20.30 v društvenih prostorih redni občni zbor.
KD BRIŠKI GRIČ IZ ŠTEVERJANA vabi vse na 7. spominski pohod Šte-verjan - Gonjače, ki bo v nedeljo, 4. maja, ob 9.30. Odhod z dvorišča na Dvoru v Števerjanu. Vpisovanje sprejemajo eno uro pred odhodom.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo redni mesečni šahovski hitropotezni turnir v petek, 2. maja, ob 19.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.). Vabljeni vsi zamejski šahisti!
ŠK KRAS
prireja v okviru občinske proslave osvoboditve dne 3. maja tradicionalni nočni netekmovalni pohod ob spomenikih NOB. Zbirališče ob 19. uri pred spomenikom v Gabrovcu.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50.101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 Ur za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
29. aprila 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	-À ZTT	^lan italiianske
y,„ IFjjJSJ ”".PF,EG
Žene holandskih mornarjev si v obupu vijejo roke in pravijo:
»Mešane posadke na vojnih ladjah so vzrok za zakonske brodolome«
HAAG - Skupina žensk, ki se je poročila s pripadniki holandske vojne mornarice, zahteva ukinitev sklepa ministrstva za obrambo o sestavljanju mešanih posadk. Te ženske poudarjajo, da bodo mešane posadke vzrok za napetosti v družinah in zakonske brodolome.
Zagovorniki pred šestimi leti uvedenega poskusa sestavljanja mešanih posadk na pomožnih ladjah vojne mornarice zavračajo takšne trditve in dodajajo, da bodo nadaljevali s poskusi.
Zdravnik Maartan Bongaerts, ki je eno leto delal na ladji z mešano posadko, je objavil odprto pismo, v katerem trdi, da spolni odnosi na ladjah predstavljajo stvarno nevarnost.
Bongaerts pravi, da je zaradi odnosov^ na ladji propadlo kar 12 zakonov, zlasti med podoficirji. Po njegovih besedah so nekateri mornarji govorili celo o »orgijah« in »prostituciji« na ladjah.
Glasnik vojne mornarice Wouter Van Stalen je zavrnil te trditve in dodal, da zlobni jeziki naredijo iz muhe slona. In tudi če bi bilo to res, vojna mornarica zavrača odgovornost za propad teh zakonov.
Mešane posadke zaenkrat sestavljajo samo za pomožne ladje vojne mornarice, v programu pa imajo takšne posadke tudi za bojno ladjo, ko bodo tri kadetnice zaključile vojno akademijo. Mornarica hoče odpraviti sleherno razliko med spoloma, seveda pa bo
ločevanje med spoloma veljalo v spalnicah in sanitarijah.
Na svetu so v številnih državah uvedli mešane posadke na pomožnih ladjah, toda po besedah Van Statena bo Holandska prva država na svetu, ki bo ženske vključila v posadke bojnih ladij.
Nasprotniki ministrske odločitve pravijo, da je ljubosumnost glavni razlog za spore med mornarji moškega
spola; zaradi ljubosumja prihaja v posadki do napetosti in do zmanjšanja storilnosti posameznikov.
Van Stalen z dokazi v rokah zavrača poceni moraliste; raziskava je pokazala, pravi, da so mornarji vedno bolj naklonjeni mešanim posadkam. «Delj časa ko bodo pluli z ženskami, bolj jih bodo imeli samo za svoje kolege in jih bodo kot takšne tudi obravnavali,« je zaključil Van Stalen.
Gazirane brezalkoholne pijace povzročajo artritis pri mladih?
LONDON — Mladež, ki se med obedom napaja z gaziranimi brezalkoholnimi napitki, je v nevarnosti, da bo kot odrasla obolela za artritisom. Ogljik v pijači, tisti, ki tako prijetno šumi in deluje osvežujoče, namreč znižuje lepljivost naravnih olj v človeškem organizmu. To trdi Dale Alexander, ameriški znanstvenik, pisec uspešnice o artritisu, prodane v več kot milijon izvodih.
V Veliki Britaniji, kjer vsako leto preživi daljše obdobje, je Alexander izjavil, da so šumeči napitki največja ameriška nesreča. Povprečno ameriški mladenič popije letno 485 gaziranih pijač in ima zato bolno kožo in slabe zobe; kar pa je najhujše: pri takih mladeničih se med 20. in 30. letom pojavi artritis. Današnji ameriški tridesetletniki so pred 20 leti popili »samo« 200 takšnih pijač na leto, toliko kot jih sedaj popijejo njihovi evropski vrstniki.
Tudi evropski mladeniči niso več tako rdečelični kot nekoč, to pa zato, ker so mleko zamenjali z »bibitami«.
Dudley Hart, britanski znanstvenik, ki preučuje artritis in revmatizem, dodaja, da je Alexandrova trditev zanimiva in jo je potrebno poglobiti.
Kako družba Chimet zasluži milijarde
Zaklad v smeteh
AREZZO — Na italijanskih smetiščih se je lani nagrmadilo 80 milijonov ton mestnih ter industrijskih odpadkov, grmada pa se iz leta v leto dviga. No, ali verjamete, da se v smeteh skriva pravi zaklad? To smo izvedeli na zasedanju o resiklaži odpadkov v organizaciji družbe Chimet iz zlatarske industrijske skupine Gori e Zucchi, ki s svojimi 550 milijardami lir letnega prometa velja za eno največjih na svetu. Lansko leto je družba s pomočjo najsodobnejših tehnoloških postopkov zase in na račun tretjih izluščila iz odpadkov elektronske, kemijske, urarske in fotografske industrije kar za 1.600 milijard lir platine, zlata in srebra, a s tem se bavi že desetletje.
Toda žlahtne kovine niso edina vaba, donosno je tudi pridobivanje drugih manj dragocenih surovin. Italija je največja uvoznica železnih razbitin na svetu, a takšnega materiala je že na domačih odlagališčih trdnih odpadkov na pretek, le da se zaenkrat s presnavljanjem le—teh ukvarja komaj nekaj desetin podjetij. Poleg železa je med smetmi moč najti še velike količine barvastih kovin, kot so baker, cink, svinec in aluminij. Slednjih pridobi družba Samim (ENI) za okrog 600.000 ton letno, kar ji omogoči privarčevanje 1.000 milijard lir.
Izvedenci inštituta Nomisma računajo, da na industrijskem področju danes presnujejo okoli 35 odstotkov takšnega odpadnega materiala in da bi se ta odstotek zlahka mogel vzpeti do 75. V ta namen pa bi bilo treba po mnenju udeležencev posveta v Arezzu ustanoviti stanovski konzorcij med podjetji za resiklažo odpadkov. Ta naj bi deloval v sodelovanju z gospodarskimi in znanstvenimi organizmi ter se tako tudi uspešneje postavljal po robu tako imenovanim piratskim tvrdkam, ki zvečine dragocenosti iz smeti skrivajo, namesto da bi jih še presnavljale v splošno korist. Poleg tega bi kazalo z novimi zakonskimi predpisi racionalizirati in spodbujati vsebinsko razčlenjeno zbiranje odpadkov ter v tem sklopu omogočiti obojestransko koristno sodelovanje med javnimi in zasebnimi podjetji, s tem pa preprečiti upepeljitev tisočev milijard lir v že zastarelih obratih za sežiganje smeti.
Na posvetovanju v Arezzu so poudarili, da bi intenzivno presnavljanje nekaterih surovin, ki končujejo med odpadke, tudi odstranilo nevarnost, da te surovine polagoma poidejo; to velja predvsem za nekatere kovine, ki naj bi jih Italija imela na, razpolago le še za kakšno desetletje. Resiklažna dejavnost bi nadalje lahko pozitivno vplivala na okolje. Vzemimo akumulatorje: avtomobilisti jih vsako leto odvržejo približno 4 milijone, v njih pa je pravi svinčev zaklad, ki neizkoriščen zastruplja naravo. Toda zakonodaja, ki ureja to problematiko, je stara več kot 50 let, so potožili udeleženci zasedanja in ponovili potrebo po novih predpisih, s katerimi bi bilo mogoče resiklaži dati novega zagona, s tem pa tudi odpreti številna sveža delovna mesta brezposelnim.
Kot zanimivost naj dodamo, da pride letno na vsakega prebivalca Italije 1.250 kilogramov odpadkov, ki jim gre prišteti še okrog 1.000 kilogramov industrijskih ostankov.
Vaje japonske policije za »vrh«
TOKIO -— Japonski policaji so opremljeni za spopade z demonstranti podobno, kot so bili oboroženi Tevtoni, starogermansko, po okrutnosti znano pleme. Slika jih prikazuje, kako se vadijo, da bi bili čimbolj pripravljeni za majski »vrh« predstavnikov gospodarsko najmočnejših držav na svetu, ko naj bi imeli veliko »dela«. Še več dela kot policaji bo imela sama sedmerica, kajti dolar utegne, zaradi padca pod nevarno mejo, povzročiti nove zaplete v svetovnem gospodarstvu.
Socialistična vlada se čuti na konju
Predčasne volitve v Španiji
MADRID Zgodilo se je prav tisto, o čemer so tako dolgo šepetali. Parlamentarne volitve v Španiji bodo štiri mesece pred potekom mandata, v juniju, skupno z deželnimi volitvami v Andaluziji.
Španski predsednik vlade Gonzalez je brez velikih pojasnjevanj v »nacionalnem interesu« razpisal predčasne volitve. To vest je javnosti sporočil glasnik vlade. Praktično so socialisti izpolnili svoje obveznosti do volivcev: Španija je »stopila v Evropo«, pred državo je novo razdobje, na katero se je potrebno pripraviti v miru, da bi trezno sprejeli novi proračun. Tako na kratko socialisti pojasnjujejo nove obveznosti po razpustu parlamenta.
Ta nepričakovana odločitev pa ima - v nasprotju z vsemi dosedanjimi uradnimi trditvami, da bodo mandat izpeljali do kraja, se pravi do oktobra - tudi drugo plat.
Priznati je treba, da je socialistična vlada predsednika Gonzaleza vodila dosledno politiko. Skoraj polovico mandata je porabila za izdelavo zunanje politike. Rezultat je znan: država je postala članica Evropske gospodarske skupnosti, pred kakšnim mesecem pa tudi članica Atlantskega zavezništva. To je socialistični vladi uspelo zato, ker je državljane prepričala, da ravna v »njihovem interesu«.
Na notranji fronti je stranka vodila strogo gospodarsko politiko, obrzdala je inflacijo in jo zadržala pri 8 odstotkih, čeprav je to zahtevalo 3 milijone brezposelnih. Zaradi »diktature glasov« v parlamentu, kjer imajo socialisti 202 od 350 poslancev, so prodrli z vsakim zakonom, ki so si ga zamislili. V tem pogledu so dosegli lepe uspehe na področju javne vzgoje itd.
S takšnim »političnim posterjem«, v katerem ni zaslediti ideoloških gledanj, so socialisti vse bolj postajali »državna stranka«, v kateri je vladalo popolno soglasje med vrhovoma uprave in stranke. Zaradi te okolnosti, ki je verjetno posledica discipline v stranki, so socialisti nizali uspehe na uspehe. To je njihove kritike navajalo, da so jim očitali »nasilstvo njihovega vladanja«.
Zasvojeni s takšnim samozadovoljstvom - v katerem je potrebno videti tudi vizijo o graditvi sodobne tehnološko visoko razvite države - so vladajoči socialisti spoznali, da
ne smejo razmetavati v zmagah zbranih točk, ampak izkoristiti dosežene uspehe oziroma konjunkturo trenutka in Hi na volitve.
Sedaj je ugoden čas, so sodili socialisti. Ocena, da bo za volitve najugodnejši čas čez dva meseca, je tudi posledica spoznanja, da je potrebno dobiti tekmo s časom, odnosno ne dovoliti, da se strnejo vrste sicer razbite desnice, kakor tudi, da se ne utrdijo vrste na levici.
Poskus združevanja levičarskih sil v Španiji, ki se je pokazal v pripravah na deželne volitve v Andaluziji, kjer je levica dosegla sporazum o postavitvi enotnega kandidata, socialistov ni pustil ravnodušnih. V tem, kakor tudi v ostalem je potrebno videti razloge, zakaj se splošne volitve skladajo z deželnimi. Ni čudno, da je odločitev o predčasnih volitvah KP Španije takoj ocenila kot »hud udarec procesu združevanja levice v Španiji«. Časa res ni veliko in je zato veliko vprašanje, če bo levica v tako kratkem času uspela doseči enotnost, ko pa te enotnosti ni mogla dosreči niti med španskimi komunisti.
Po drugi strani pa na prvi pogled ne bi mogli reči, da so vladajoči socialisti v Španiji preveč vznemirjeni zaradi poraza socialistov na splošnih volitvah v dveh sosednjih državah, Franciji in Portugalski.
Tudi španska desnica se hoče česa naučiti iz zmage desnice v teh dveh državah in utrditi svoje vrste s potiskanjem novih vprašanj vladi. Socialisti so občutili te pritiske in kot vse kaže, so jih doslej uspešno odbijali, tudi s tem, da so uvedli zasebno televizijo, kar je razumeti kot odstopanje desnici.
Specialisti so se odločili za junijske volitve takrat, ko so bili utrjeni v prepričanju, da je večina volivcev na njihovi strani. To priča tudi raziskava javnega mnenja, po kateri naj bi socialisti v primeru razpisa takojšnjih volitev prejeli 47 odstotkov glasov. Sedaj ali v juniju — razlika ni velika. Socialisti objektivno lahko upajo na ponovitev uspeha izpred štirih let, čeprav niso izpolnili svoje obljube o odprtju 600.000 novih delovnih mest. Nasprotno se je v času njihovega vladanja armada brezposelnih povečala za 600.000 novih enot. Kdo ve, kakšne spremembe bo prinesel čas?
©