Shod spodnještajerskega uciteljstva v Celju. ii. |ospoda rnoja! Premišljujočim bedno stanje učiteljskega stanu, se nam vsiljuje nehote vprašanje: Ali plačujeta dežela in država svoje uslužbence sploh tako slabo, živijo li drugi uslužbenci, s katerimi bi se mogli učitelji tako po svoji naobrazbi kakor po svoji važnosti primerjati, tudi tako ubožno? 0, nikakor ne! Ne v deželni, pa tudi ne v državni službi ni človeka, ki bi za svoje delovanje bil razrneroma tako slabo placan kakor učitelj. So slojevi človeške družbe, ki so za svoje poslovanje, ki ne donaša človeštvu veejih koristi, ki ne tirja posebne stanovske naobrazbe, ne večjih duševnih in telesnih sil kakor naše, znatno bolje plačani. To so ined drugirai n. pr. državni in deželni uradniki XI. do IX. činovnega razreda. Da dokažem to trditev, si bom dovolil njih delovanje in istega važnost za eloveško družbo kratko prirnerjati z našim, a izjavim že naprej, da rai niti na um ne pride, žaliti ali poniževati častiti uradniški stan. Začnimo pri naobrazbi. Marsikateri teh uradnikov ne investira za dosego svoje službe in ž njo zvezane plače nikakoršnega kapitala, ker mu zadostuje vojaški certifikat, drugi pa veliko raanj kakor učitelj, ker potrebuje samo nižjo gimnazijo ali nižjo realko, tedaj naobrazbo, ki omogoči učiteljskemu pripravniku šele vstop v I. letnik učiteljišča. Njih delovanje v uradu ne zahteva posebnega duševnega ne telesnega napora, ker se omejuje večinoma na izvrševanje obstoječib, fakt in činov, katere so že drugi uredili in ker nimajo mnogo osebnega opravka s strankami. Oni se po svojih stanovskih lastnostih niraajo brigati za blagor in napredek človeštva, arnpak morajo le toono izvrševati svoje stroge predpise. Oni niraajo računati z nobeno individualnostjo, njiin so vse stranke enake. Oni so uradniki le v predpisanih uradnih urah, zunaj urada so lahko povsem privatni ljudje, ker jim za izvršbo ¦svojega vsakdanjega dela ni treba nikakoršne priprave in lahko vse uradne stvari v uradu rešijo. Gesar eri dan ne zmorejo, odložijo lahko za drugi dan. In če imajo gg. uradniki na dan nekoliko več uradnih ur kakor učitelj, je to le na videz večje obremenjenje, ker, kakor smo videli, opraviti raore učitelj skoraj sarao polovico svojega posla v predpisanih uradnih urah. Njihovo uradno delo ima torej jako raalo produkti*vitete in skoraj nikakoršnega vpliva na razvoj človeške ornike. Zunaj urada žive ti gg. uradniki večinoma zase in se navadno ne udeležujejo javnega delovanja, če so pa členi kakih društev, ostanejo skoraj zmeraj le pasivni. Posebno za probujo naroda ne morejo in vsled svojih višjih vplivov ne smejo mnogo storiti. Poslovanje teh gg. uradnikov, ki so velikanski državni upravi sicer neobhodno potrebni, torej glede svojih koristi in svojega vpliva na človeštvo ne nadkriljuje našega, ono ne zahteva niti tolike naobrazbe, ne toliko duševnega in telesnega napora kakor naše, in vendar uživajo ti gospodje, ki živijo še vrhu tega le v vecjih krajih, neprimerno večjo plačo kakor mi. Njihova najnižja plača brez doklade je ravno tolika kakor naša v I plaoilnera razredu, t. j. 800 gld., najvišja pa še enkrat tolika, t. j. 1600 gld. Mi gg. uradnikom nikakor ne zavidarao njihovih plač, temveč jim privoščirao še boljših, a tirjamo, da omogoči človeška družba tudi nara stanu primerno življenje in nam odkaže vsaj iste plače kakor jih uživajo uradniki XI. do IX. čin. razreda. Dokler se ti naši zahtevi ne ugodi, misliti moramo, da sraatra človeška družba naš poklic raalo častnim in najraanje vrednim, kar bi nas v izvrševanju naših dolž- nostij znatno oviralo, ker kdo se naj ogreva za stvar, katero raerodajni činitelji tako raalo cenijo in s preziranjem plačujejo? Kdo naj ostane Še navdušen učitelj, če vidi, da se vsak drug posel razmeroraa bolje plačuje nego vzgojevanje in naobraževanje človeštva? Bo-li človeštvu na korist, ako se idealizem v nas popolnoma zaduši, ako se iz učiteljskega stanu izsilijo vse boljše moči in se istemu posvetijo le oni elementi, ki vsled raznih vzrokov niso raogli dobiti boljše službe? Bo-li človeška družba kaj pridobila, ako bodo v šoli delovali sami ,,najemnikiu, sarai kruholovci, ki bodo svoj posel opravljali le mehanično, samo da vsaj na videz zadoste postavnim tirjatvam? Bi bila to še šola, kakor jo tirjajo Komensky, Pestalozzi, Slomšek in drugi znameniti pedagogi, bi-li mogla taka šola zadostiti nalogi, kakoršno ji določa sedanji šolski zakon? Ne in stokrat ne! Če kje, velja pri nas izrek: vsakdo ne velja za učitelja, ampak pravi učiielj se raora roditi. Dajte torej učiteljem tako plačo, da bodo mogli dostojno živeti, da se bo vsakdo, ki bo čutil v sebi poklic, posvetil temu, in da bodo oblastnije raogle izraziti le najboljše raoči. Ge so uspehi šole že sedaj pri teh žalostnih razmerah tako vidni, koliko bolj bodo šele tedaj, če bodo v njih delovali zadovoljni, izborno naobraženi učitelji, polni navdušenja. Ge se nam odkažejo dostojne plače, bo tudi v nas sedaj oživela že umirajoča vera v ideale, z ljubeznijo se bomo prijeli svoje svete naloge, \n uspehi ne bodo tžostali. - Za nas potrošeni denar ne bo zavržen, teinveč bo z boljšo šolo donašal človeški družbi najveci dobioek.:J" Naravnost neprecenljive so pa koristi, kafcere bi iftlfel naš slovenski narod od dostojno placanih učiteljev }n:*_d boljše šole. Ce komu, je potrebno vsestransko naobražrer^e našerau revnerau, v kulturi zaostalemu narodu, da se ojači in osamosvoji ter ne utone v inorju obdajajočih ga sovražnikov. 4 Gg. poslanci! Na Vas bo sedaj, da v dejanju pokažete, kako cenite našo kulturno delo, da dokažete kbt udje človeške družbe, koliko Vam je za vesoljno elovešRo naobrazbo, da kot členi in poklicani voditelji slovenskega naroda izrečete, naj dobi li naš narod boljšo naobrazbo, ali naj na veke zaostane za drugimi, da ostane vecni hlapec in se rau nikdar ne izpolni želja, biti na svoji zemlji svoj gospod. Gg. poslanci! Vi ste glasovali za izboljšanje plač deželnih uradnikov, dasiravno ste dobro vedeli, da bo malokateri Slovenec te dobrote deležen; sedaj pa, ko se urejuje plača učiteljev cele dežele, priderao i mi na vrsto, ki smo Vaši, ki največ storimo za narod naš, ki raed narodora živimo in ga v vseh strokah podpiramo; naša plača ostane do raalega le v narodovih rokah. Skoraj vsak izmed Vas, gg. deželni poslanci, toži pri svojih poročilih, da je razmerje v deželnem zboru tako, da ne morete ničesar doseči v kulturne naraene svojih volilcev, tukaj se Vam ponuja prilika, da narodu znatno poinagate na drug način. Izgovor, kaj poreko volilci, naj Vas nikakor ne plaši, saj bo imel od boljše šole vsakdo posebno korist. Kaj pa naj poreko, če se dajejo podpore za šport in druge stvari, ki jim ničesar ne koristijo? Tudi to naj Vas, gg. poslanci, ne rnoti, da nas je mnogo. Mi tega nismo sami krivi. Kje pa drugod dobivajo uslužbenci radi tega rnanjšo plačo, ker se jih ranogo potrebuje? Ce se dobi za puške, topove, za šport in vse drugo vedno denar, kolikor ga je treba, zakaj bi ga za nas ne bilo, zakaj bi se hotelo štediti ravno pri nas, kjer bi se štedljivost kruto maščevala nad celim narodora, nad vso državo? Zaupljivo se torej obračamo do Vas, da nam z ozirom na naše preiraenitno kulturno delovanje že v prihodnjem zasedanju deželnega zbora izposlujete in nakažete dostojne plače, ki nas ne bodo več poniževale pod najnižje vrste uradnikov. Dovoljujem si pa Vas pri ti priliki še posebno prositi, da se z vso raocjo uprete ureditvi naših plač po krajevnero sistemu. Da isti ni nikakor opravičen, sem dokazal že poprej, a stvar ,ima še drugo žalostno stran. Kakor je pokazala zadnja uvrstitev šol iz III. v II. plačilni razred in pa razdelitev draginjske doklade, skrbi večina deželnega zbora v prvi vrsti le za zgornji in srednji Štajer, dočim se spodnjega Štajerja kolikor mogoče le malo spomni. Zakaj dela tako, nara pove dovolj jasno dejstvo, da je v Celju mestna šola v I., okoliška pa v II. plačilnem razredu. Ako torej hočete, da bodemo rai v isti meri deležni izboljšanja kakor naši nemški tovariši, delujte na to, da se odpravi krajevni in uvede osebni plačilni sistera. Naravnost smešen je izgovor, da bi potem učiteljem manjkalo nagona k točnemu izvrševanju svojih dolžnosti, kakor da bi se službe na šolah z boljšo plačo res oddajale le zaslužnim učiteljem, ki so poprej uživali plačo nižjega reda. Gospoda raoja! Očrtal sem Vam kratko naše na- porno delovanje, našo korist za vesoljno človeštvo, odkril •s_fri Vam naše bedno življenje ter povedal, eeša želimo. ¦¦¦'¦ ^ - Če gem govoril dovplj jasno in dovolj prepričevalno, bodo pokazala Vaša dejanja. Dal Bog, da bi bila ista v prid naroda našega in cele države. |