Proletarci vseh dežel, združite se! PRAVICA glasilo komunistične PARTIJE SLOT eni je Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE) Govor maršala Tita predstavnikom naše armade v Makedoniji Najboljša pošta v Jugoslaviji, Ljubljana 2 Koga ščiti sovjetska nota V tovarni Keramike dajejo navzlic racionalizaciji še vedno prednost ročnemu delu pred strojnim Fizkultura — Objave Leto X. — št. 184 Ljubljana, sobota, 6. avgusta 1949 Izhaja vsak dan razen ob petkib Mesečna naročnina din 45.— Cena din 2.- GOVOR MARŠALA TITA predstavnikom naše Armade v Makedoniji Skoplje, 5. avg, (Tanjug.) Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Sroz Tito je bil včeraj popoldne navzoč slovesnem kosilu, ki so ga njemu na čast priredili v Domu armije v Skoplju oficirji in generali garnizije v LR Makedoniji. Pri kosilu 60 bili navzoči tudi Minister brez listnice pri zvezi vladi Milovan Djilas, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Dimitar Vlahov, Predsednik LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko, predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koliševski 6 člani vlade CK KP Makedonije, minister vlade LR Bosne in Hercegovine Nemanja Vlat-kovič, minister vlade LR Slovenije Ivan Regent, generali Radovan Vukanovic, Vasa Jovanovič, Voja Kovačevič in Milan žeželj in književnik Louis Adamič, Predsednik makedonsko-ameriške zveze Smile Vojdanov, polkovnik Franjo Rneb-okrog 300 oficirjev in drugi gosti. Med kosilom je pozdravil maršala v 'nienu borcev, podoficirjev in oficirjev na ozemlju LR Makedonije generallajt-Hant Vaso Jovanovič, ki je v svoji krajši kravici med drugim dejal: »Tovariš maršal! Vi ste našo armado “stvarili v ognju borbe in jo vodili To ie bilo jamstvo, da bo nova armada popolnoma nova narodnoosvobodilna revolucionarna armada. To je omogočilo nje-a<> slavno borbeno pot, zmago nad sovražniki naših narodov. To nam danes no armado, v zanesljivega branitelja pridobitev borbe in varuha graditve socializma, Zato sleherni borec in voditelj ter celotna ta armada izražajo hvaležnost, vdanost in brezmejno ljubezen ter zaupanje vam, svojemu vrhovnemu poveljniku. Zato je sleherni pripadnik te armade pripravljen zastaviti vse svoje sile in dati tudi svoje življenje za ustvaritev svetlejšega in srečnejšega življenja naših narodov, za trden in smel korak na poti, po kateri nas vodite v boljšo bodočnost. Naša armada, ki je na ozemlju Makedonije in Kosmeta ter na južnih mejah naše domovine, ima posebno in odgovorno nalogo. Na eni strani so imperialistični grabežljivci in monarhofašistično nasilje, na drugih dveh straneh pa pri levem in desnem sosedu leglo laži in obrekovanj, vsakovrstnih podtikanj in umazanosti. Mi smo pripravljeni, da v i kem trenutku preprečimo kakršna koh izzivanja, odkoder koli bi prišla. Ponosni smo na svojo nalogo, varovati mirno socialistično graditev naše domovine. Dejstvo, da ste vi med nami, je za nas še ena spodbuda, da bomo čim popolneje in kar najbolje izpolnili te naše naloge. S to zdravico vam na čast, tovariš Tito, smo hoteli izraziti naš ponos, da ste na čelu naše armade vi, naš ponos, da naše narode in našo Partijo vodite vi, in željo, da še dolgo in dolgo živite ter vodite naše narode, smelo in komunistično kot doslej, v radost in srečo delovnih ljudi Zagotavlja, da bo zrasla v močno sodob- naše domovine.« GOVOR MARŠALA TITA Maršal Tito je v svojem odgovoru na zdravico generala Jovanoviča pozdravil navzoče oficirje, generale in druge goste s temile besedami: »Nenavadno sem srečen, da sem lahko danes v vaši družbi, da vas lahko vidim in pozdravim, kajti vi ste na odseku obrambe naše domovine, ki ie velikega l«waena, kjer so se pogosto dogajala razna izzivanja in kjer so še danes in bodo bržkone še naprej. Vselej ste pripravljeni varovati mirno graditev naše socialistične domovine. Vem, tovariši oficirji in generali, da je tu vaša naloga težka. Venomer mislimo na to in to upoštevamo. Zato bi hotel ob tej priložnosti izraziti svojo globoko hvaležnost za zvesto službo vam, vsem borccm, podoficirjem in oficirjem v tem delu Jugoslavije, ki zvesto opravljajo svojo dolžnost do svoje socialistične domovine. (Dolgotrajno vzklikanje: »Mi 6-mo Titovi, Tito je naš!«) Že večkrat so naši borci, ftaši oficirji in podoficirji pokazali svojo visoko socialistično zavest. Bili so že primeri, da so zrli sovražniku iz oči v oči. Tukaj se je že prelivala kri v obrambi naše socialistične domovine. Za svojo socialistično domovino so že dali življenja naši najboljši sinovi. Ta zgled, tovariši, je velikanskega pomena za nas, saj se v njem odraža tista tfl^boka ljubezen do socialistične domovine, pripravljenost in prepričanje, da bodo naši oboroženi socialistični državljani, ki tvorijo našo ljudsko vojsko, primerno od-na vsako poseganje po naši so-domovini. (Vzkliki: »Tako je, r n. nismo nikdar nikomur gro-, . ®mo samo Nemcem in drugim zavojevalcem toda grozili smo jim z de- janP » z tedaj, ko smo jih izganjali iz nase domovine, ko smo se borili proti njim in vsem njim podobnim, Sedaj v miru gradimo našo državo in nikomur ne grozimo. Nasprotno, pozivamo samo k bratskemu sodelovanju vseh polenih ljudi izven naših meja. Z nadčloveškimi napori smo ustvarili najboljše odnose z vsemi državami, s katerimi so aas nekoč držali v sporu vladajoči kapitalisti, ter vzpostavili popolno bratsko sodelovanje in enotnost. Vi to veste, kajti tega nismo delali za kulisami, marveč odprto, pred očmi vsega sveta. Smelo in ne glede na mnenje zapadnih imperialistov smo odšli najprej v Sovjetsko *vezo, nato pa v Bolgarijo in druge dežele. Rekli smo, da smo z njimi in da bomo z njimi tudi v prihodnje, pa četudi bi se kar koli zgodilo. Sklenili smo nove pakte, da bi tako laže onemogočili novo katastrofo, kakršna je bila leta 1941. Po* gumno smo šli v Bolgarijo, na Madžarsko, Poljsko, na Češkoslovaško in v Romunijo in se nismo ozirali na vse pripovedke zapadnih reakcionarjev. Podali smo narodom teh držav roko in sklenili, da bomo vnaprej složno čuvali mirno graditev svojih dežd. Podali smo roko sprave vsem deželam, ki so jih razni provokatorji in reakcionarni elementi potegnili v hitlerjevske pustolovščine, in rekli, da se nikdar več ne bomo borili Proti njim, to je, da ne smejo nikdar več dovoliti, da bi jih povedli proti nam. Sli smo še dalje in sklenili pogodbe s temi državami. Na zapadu so takrat govorili, da je to naperjeno proti zapadu. Rekli smo, da to ni resnica, marveč da je smoter teh sklenjenih pogodb zgolj obramba naše mirne graditve. Mar smo jni krivi, tovariši, da ta ustvarjeni rezultat ni cementiran za vse večne čase, da ni .vzpostavljeno trajno bratsko sodelovanje med državami ljudske demokracije in ŽSSR? Mi nismo krivi. Dali smo velike žrtve. Imeli smo tudi gmotne žrtve, ki so bile tako velike, da tedaj nismo niti smeli takoj povedati našim narodom, kakšne so te žrtve. Vedeli smo. da bodo naši narodi razumeli te žrtve, vedeli smo, da nam bodo naši narodi oprostili, da smo odklonili reparacije od Bolgarije v znesku 25 milijonov dolarjev, saj sta bratsko sodelovanje in še tesnejša pove' rodi niso imeli nikdar s Čehi kakršnih koli spopadov. 2e v času stare Jugoslavije so Čehi ljubili Jugoslovane, ne zaradi velikosrbske hegemonistične klike in ne vem koga že, marveč zaradi samega bratskega ljudstva v naši deželi, ki je tudi ljubilo češki narod. Ta ljubezen ni nikdar ugasnila in ni tudi sedaj. Vendar so se našli ljudje, ki so to ljubezen dušili in jo hočejo nasilno zadušiti v srcih češkega naroda. Prepričan pa sem, da te ljubezni češkoslovaškega ljudstva do nas ne bodo mogli nikoli zatreti češki megalomanski voditelji, saj mi z ničimer ne dajemo povoda češkemu narodu, da bi nas sovražil. (Navdušeno dolgotrajno odobravanje.) Ali ima nemara povod za to poljski narod? Niti najmanj. Takoj po končani vojni in ob pričetku mirne graditve naše države in drugih dežel na vzhodu smo odšli na Poljsko, da jim povemo, kako je pri nas, jim pomagamo, dokažemo, da narodi Jugoslavije ljubijo poljski narod in ždijo, da bi čim-prej zacelil svoje rane. Pri tem smo uspeli. To so nam pripovedovali Poljaki na Poljskem in tedaj, ko so prihajali k nam. Mi vemo, da ta poljski narod, ki je v zgodovini mnogo pretrpel, ni kriv, da posamezni njegovi politični voditelji nimajo hrabrosti, da bi rekli za resnico, da je resnica, temveč sedaj sipljejo na nas obrekovanja. Mi vemo, kdo je obrekovalec naše domovine, mi vemo, da to ni poljski narod, mi ljubimo ta narod kakor vse ostale narode vzhodnih držav. (Dolgotrajno vzklikanje Titu in Partiji.) Prav tako je tudi z bolgarskim narodom. Zopet se obračam na bolgarski narod, saj so nepozabni tisti trenutki, ko smo jaz in moji tovariši iz CK in vlade prepotovali po Bolgariji več sto kilometrov. Ljudje so prihajali peš, na konjih ali vozovih na postaje ob progi od meje do Sofije in Varne ter nazaj, do bi nas dočakali, videli in pozdravili, da bi videli Jugoslovane, ki hočejo složno z njimi graditi bratsko skupnost Južnih Slovanov. Ti trenutki so rrpozabni in veru-: jem v iskrena čustva večine teh ljudi ; do naših narodov in naše države, vendar so se kljub takšnemu razpoloženju ljud' bolgarskim ljudstvom pomenila za j stva našli_ v Bolgariji megalomani in raz-: kakor desetkrat ali stokrat večja j ni pokvarjenci, ki so skalili to tesno_ sodelovanje. Danes bi se, tovariši, na videz zdelo, da smo mi sami, in to nam zatrjujejo mnogi, ki nas obrekujejo in lažejo. Vendar ni resnica, da smo mi sami. Z nami je večina narodov vseh teh držav na vzhodu in napredni ljudje vsega sveta. (Ploskanje in odobravanje.) Pošteni svet ne more pozabiti, kaj je Jugoslavija dala v tej veliki zgodovinski borbi proti fašizmu, proti zatiralcem naših in drugih narodov. Tega ne more pozabiti noben pošten človek, ampak samo pokvarjenci. Vem, da je vendarle veSina poštenih ljudi. Zal pa je med tistimi, ki nas obre-in ne le da nas obrekujejo, marveč tudi j kujejo, mnogo nepoštenih. Vendar s svo-odkrito izzivajo in podtikajo. To je vse- j jimi nakanami ne bodo uspeli. Vi veste, kakor čudna stvar. Vi veste, da naši na- kaj vse so napravili v letu dni od pro- zava z nas več vsota. Tukaj smo pokazali svojo dobro voljo, vendar brez odziva. Zato nismo krivi, da do tega sodelovanja ni prišlo, j (Odobravanje.) Tudj Madžarom smo : oprostili težke grehe nasproti našemu ljudstvu. Oprostili smo grehe, ki so jih madžarski fašisti napravili in za katere bi umljivo morala biti odgovorna vsa država in ves narod. Toda naša težnja, naša nada, da bomo lahko imeli najlejiše odnose z Madžarsko, se ni uresničila, propadla je. Danes so te odnose skalili madžarski voditelji, ki vsak dan sipljejo najraznovrstnejše klevete proti nam, slule resolucije. Prepričan sem, da ste ta udarec, ki so ga nam neupravičeno in brez razloga zadali, težko prenesli. Jaz in moji tovariši iz CK smo sicer že mnogo prej spoznali njihovo stališče, vendar pa se tega nismo nadejali. Mnogi od nas so dolgo časa prenašali ta udarec, zato pa nam je danes jasno. Hoteli so nas streti, mi pa se nismo dali in se tudi ne bomo dali. (Burno odobravanje in vzklikanje Partiji, Titu in CK.) Ko smo spoznali, za kaj gre in kaj hočejo od nas, smo sklenili, da bomo neomajno ostali pri svojem stališču. To stališče je zgraditi socializem in ostati dosledno zvest nauku Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina in ne odstopiti niti za korak od tega nauka ter ne dovoliti nikomur, da bi se ukvarjal z revizionizmom tega nauka in da bi ga v praksi maličil. Takšnih pa je sedaj mnogo in celo tam, kjer bi se najmanj nadejali. Prisiljeni smo, in to je naša komunistična in internacio-nalistična dolžnost, braniti načela mar-ksizma-leninizma proti vsakomur in celo proti tvorcem teh načel v primeru, če bi kršili ta načela, (Vsi navzoči vstanejo, dolgotrajno ploskajo in vzklikajo Titu in Partiji.) Ostali bomo dosledni pobor-niki tega nauka — in v praksi vsak dan uresničujemo njegova načela. Neumorno gradimo socializem v naši državi in smo doslej v nekaj letih ustvarili toliko, kolikor ni mogel misliti, da bomo dosegli in zmogli, noben naš človek, ne jaz in moji tovariši ter vsi naši delovni ljudje. Verjeli smo, da so v naših narodih latentne velikanske ustvarjalne sile, vendar da je te sile mogoče razviti do takšnega obsega, da lahko vzdržimo _ dvakratno obkrožitev, po kapitalistih in po socialističnih deželah, tega ni bilo tako lahko verjeti. Vendar je naše ljudstvo v takšnih pogojih vzdržalo zaradi te svoje velikanske moči in visoke socialistične zavesti. (Ploskanje.) Ne bom se spuščal v podrobnosti teh nasprotstev, saj se je o tem že mnogo govorilo in pisalo. Vsak dan berete o njih in jih spremljate. Hotel , bi samo omeniti nekatere momente. Vi-! deli ste, da je drznost in podlost v teh napadih na nas brezmejna, da izmišljajo neverjetne in čudne stvari. Za vas na primer, ki ste tukaj na naših mejah, pravijo, da ste se dogovarjali z monarho-fašlsti itd. (Odločni protesti.) Za vas, najboljše sinove naše domovine, pravijo, da ste se dogovarjali, da ste dovolili mo-narhofašistom udariti v hrbet grškim demokratičnim borcem. (Ogorčeni in eno-dušni protesti.) Kako nesramno, neumno in kako podlo je, tovariši, tako mnenje in bruhanje takšnih laži, da so >>aši ljudje na tako nizki stopnji. Semkaj smo poslali najboljše sinove naše domovine, naše najboljše oficirje in borce, kajti vedeli smo, da je to najobčutljivejši sektor. Vedeli smo, da boste mogli, če bi se kaj pripf'’iilo, prenesti prvi udarec. Vedeli smo, da ste preizkušeni ljudje. Za njihova obrekovanja pa lahko trdimo, da so zlagana, da so laž, v katero, in to smo prepričani, noben pošten človek na svetu ne more verjeti. Toda niso in ne bodo pri tem ostali. Še nadalje neprekinjeno trobijo o tem in govore moskovski radio, radijska postaja Svobodne Grčije, pišejo članke, si na vse načine prizadevajo ovekovečiti to laž kot dejstvo, iz nič hočejo napraviti dejstvo, ki jim bo služilo, da bodo kazali obrekovanja kot zgodovinsko resnico. Drže se tega, da bodo mogli od tolikokrat ponavljane laži vsaj nekaj uporabiti kot nekako resnico. Jaz pa mislim, tovariši, da ne bo od vseh njihovih laži, pa niti od teh, nič ostalo in da bo vse blato, ki ga na nas mečejo, padlo na njihov obraz. (Enodušno odobravanje.) Opozoril sem vas samo, da se ne smete čuditi, če bi nas tudi v bodoče obrekovali. Klevete bodo ostale klevete in nič drugega, Resnica ne morejo postati. Ničesar pa ne bomo napravili, kar bi oni lahko pozneje kot resnico uporabili proti nam. Delali bomo zgolj tisto, kar je v interesu naše domovine in in-ternacionalizma na splošno. Lahko rečem, tovariši, da sem ponosen na to, da sem generalni sekretar Komunistične partije, ki je v tej dobi, ko so krenili v revizionizem, visoko dvignila zastavo obrambe marksizma-lenini-zma pred revizionizmom. (»Tako je, tako je!« Krepko pritrjevanje m protesti proti obrekovanjem in obrekovalcem.) Naši narodi vidijo našo stvarnost, in zato se ne morem načuditi neumnosti teh naših obrekovalcev, ki ne mislijo vsaj na to, da naši delovni ljudje pri vsakdanjem delu, v tovarnah in pri vseh drugih delih, kjer koli so, vidijo, kaj pri nas delamo, in zato ne morejo verjeti v neumne in prazne trditve, da gremo v kapitalizem. V naših ljudskih rokah je vsa naša trgovina in industrija, a s hitrimi koraki gremo tudi k likvidaciji kapitalizma na vasi. V čem je potem to naše vračanje v kapitalizem, tega ne morejo pojasniti, saj nimajo s čim. Toda neverjetno neumno je to, da tako trdoglavo na tem vztrajajo. S takim svojim negativnim delovanjem so dosegli samo to, da je tista ljubezen, V Skoplju je bil odkrit spomenik borcem za osvoboditev Makedonije ki je bfla pri naSih’ ljudeh brezmejna, iiJ m mm ■iMfi * ■ f m IšSilP* ::v': tisto zaupanje vanje pričelo omahovati. Menim, da se more tukaj omajati zgolj zaupanje v njihove namere proti nam, ne pa tudi v njihova pozitivna dejanja, ki so bila ustvarjena v preteklosti, saj dejanja so dejanja. More in mora se omajati zaupanje v njihovo poštenost in v namere, ki jih imajo nasproti nam in nasproti internacionalizmu na splošno, ko tako delajo in postavljajo vprašanje odnosov med socialističnimi in drugimi državami. Naši ljudje morajo razumeti, zakaj je tako in to zanje ne sme biti težko, da bi razumeli. Tovariši! V zgodovini je bilo več sto takih anomalij v družbenem razvoju, zato moramo tudi mi to anomalijo v njenem jedru razumeti. (Pritrjevanje.) Tovariši! ,Ko smo Končali vojno, seveda nismo vrgli puške v koruzo in dejali, da je s tem vse končano. Ne, i vsemi silami smo se vrgli na to, da zgradimo našo armado, kajti naša armada preživlja revolucionarno dobo. Revolucija pri nas še ni končana, ker ostanki kapitalizma še niso dokončno likvidirani, še so v naši državi. Izven naše države pa so sistemi, ki niso prijateljski do socialističnega sistema. Še so vodilni ljudje posameznih držav, ki se niso odrekli svojih aspiracij do tako bogate države, kot je Jugoslavija. Razumljivo je, da je od tega, kako močna bo naša država, odvisna tudi moč naše armade in obratno, kolikor bo močnejša naša armada. toliko je manj nevarnosti, da nas bo kdo napadel. Zato moramo imeti močno armado, pripravljati se moramo. Na nas so prva leta kričali zato, ker smo imeli armado 500.000 mož. Govorili so, da je sedaj vojna končana in le-ta nam ni potrebna. Vemo pa, t riši, da so bile mnoge vojne končane n so se zopet nove začele. Bilo bi iluzorno misliti, da nikdar več ne bo vojne, dokler je še kolonialno zasužnjevanje, dokler so še perspektive, da se razvijejo osvobodilne borbe kolonialnih narodov, dokler so težnje močnejšega, da podredi in zasužnji slabše in male narode, dokler se kujejo načrti za nepravične revizije na mejah na škodo drugih narodov itd. Dotlej bodo tudi nevarnosti vojne. Velik del sveta še ječi pod kolonialnim suženjstvom in so kolonialne dežele, ki se hočejo osvoboditi zatiranja. Danes še nismo gotovi, da ne bo kdo imel nasproti nam kakih pretenzij. 0 tem so se slišali in se slišijo glasovi, V začetku so te glasove širili zapadnjaki. misleč, da bomo verjeli njihovim govoricam, da nas bo napadla Rdeča armada in da jim bomo čimprej padli v naročje, da se obvarujemo. Tega nismo verjeli, saj smo vedeli, da je to nemogoče, da Rdeča armada ne more napasti neke socialistične države, saj bi bil to konec socializma na svetu. Vedeli smo, kaj mislijo in žele kapitalisti, ko so nas s tem strašili. Toda danes nas skušajo s tem strašiti tudi tisti na Vzhodu s tem, da lansirajo razne govorice po tako imenovanj črni borzi o toliko in toliko sovjetskih divizijah tu in tu, o toliko in toliko sovjetskega topništva tam in tam. Toda poslušajte, tovariši, nismo ljudje, ki bi jih bilo mogoče strašiti s takimi slepili. Lahko nas je strah samo takih stvari, kot so elementarne nezgode. suša, toča in podobno. Toda takih ne, takih se mi ne bojimo. (Močno odobravanje.) Nad temi govoricami, ki jih lansirajo od časa do časa, se ne bomo zamislili. Morda kdo to hoče. Toda mi nočemo, kajti vemo, da so to samo navadne govorice. Na drugi strani seveda pa ne spimo. Kot je nekoliko prej dejal tovariš general, smo pripravljeni preprečiti vsa izzivanja, da branimo našo državo proti vsakemu, kajti vsak, kdor bi poskušal motiti našo mirno socialistično graditev in ogroziti našo nedotakljivost, bi bil naš sovražnik, pa kdor koli bi to bil, kajti če ima kdo poštene namene, tedaj jih izvaja po drugačni poti. Mi pa bomo, tovariši, zgradili socializem v svoji državi, toda pri tem ne bomo nikdar pozabili svoje dolžnosti do socialističnih držav. Nikoli ne bomo storili ničesar, kar bi tudi samo motilo graditev socializma v teh državah. Ne bomo pa tudi dovolili, da bi nas motili v graditvi naše države. Naj vedo enkrat za vselej, da stojimo trdno v taboru naprednih demokratičnih sil vsega sveta, predvsem socialističnih držav. Hkrati trdimo, da je dolžnost demokratičnih držav — in nekatere od njih so še zelo daleč od socializma — da v praksi pokažejo, da gredo v socializem in da so socialistične, kajti to, kar delajo nekateri ljudje danes v teh državah, ne da bi govoril o brezposelnosti pri njih in tudi ne rečem, da pri njih ni nobene graditve, marveč mislim samo klevete, ki jih mečejo na nas, to ne sme biti svojstvo ljudi socialističnih držav. Tako so delali reakcionarji kapitalističnih držav, ko so hoteli onemogočiti ustvaritev velike Sovjetske zveze po Oktobrski revoluciji, Ti so to sedaj prevzeli od njih in zvesto kopirajo vse tiste ostudnosti, ki so jih nekdaj metali na Sovjetsko zvezo. Danes iih mečejo na našo državo. Nadaljevanje na 2. strant. Gottor maršala Tita predstavnikom nase Armade v Makedoniji Nadaljevanje $ 1. strani Torej, tovariši, v tein obdobju, ko smo ob takih pogojih v poluem zaletu uaše ustvarjalnosti in naporov za zgraditev socializma in izpolnitve petletnega plana, ima naša armada velike naloge. Zato neutrudno proučujte vojaško znanost in tehniko in neutrudno poučujte naše kadre. Naj bo naša armada povsod in na vsakem mestu šola za naše borce, podoficirje in oficirje, šola socialističnih državljanov naše države, šola komunistov, šola visoko zavednih branilcev naše socialistične domovine, šola za spoznavanje in pridobivanje vojaške veščine. Na vas pa, posebej tu na tem sektorju, kjer je vedno nekoliko nemirno, pada seveda velika odgovornost. Tovariši, od vaše prisebnosti, spretnosti in poguma, od vašega pravilnega ocenjevanja morebitnih izzivanj je mnogo odvisno, če nam boste povzročili kako mednarodno težavo ali ne. Vi veste, da danes vsako malenkost stokrat povečujejo, če gre za nekaj, kar je z nami v zvezi. Biti morate zelo taktični, morate pa budno spremljati stvari, to je bdeti nad varnostjo miših meja. da ne bi prodrli čez nje razni provokatorji in motili tu v Ljudski republiki Makedoniji mirni razvoj naše države. Oficirji in podoficirji naše armade imajo povsod, posebno pa tu, težko nalogo tudi v tem, da na podlagi sedanjega mednarodnega položaja pravilno in o pravem času pojasnjujejo vsem borcem vsako stvar, da bo vsako vprašanje, ki vznikne na mednarodnem področju med nami in katero koli državo, pravilno pojasnjeno, kajti naša armada je ljudska armada in mora biti visoko »socialistično šolana. Naši ljudje morajo biti politično zreli. Od navadnega vojaka do generala morajo vsi vedeti, zakaj sede tu v tej vročini ali v zimskem mrazu, zakaj so na meji. zakaj je bilo napravljeno to ali ono v danem trenutku nasproti nam, in tako dalje. Tovariši! Nimamo velike armade v primeri z velikostjo naše države in njenih meja, toda naša armada mora biti sposobna braniti našo malo državo proti vsem napadom, ki bi prišli. Zato je politično delo v armadi ena najvažnejših nalog naših vojaških voditeljev, saj veste, da se morajo danes tudi vojaški voditelji na vso moč ukvarjati s političnimi vprašanji, kakor se morajo tudi politični voditelji ukvarjati z vojaškimi vprašanji. Skratka, politična vzgoja naših ljudi, dviganje njihovega teoretičnega in političnega znanja na višjo stopnjo sta zelo važni nalogi pri nas. Tovariši, pazite se pred kakršnimi koli izzivanji in obdržite popolno hladnokrvnost. Še enkrat vam moram izraziti svojo hvaležnost za pripravljenost, ki ste jo do sedaj pokazali. Na koncu pa vas, tovariši oficirji in generali, prosim, da sporočite, ko se bo-stb vrnili v svoje enote, vsem borcem, podoficirjem in oficirjem pozdrave v mojem imenu in v itnenu članov Centralnega komiteja naše Partije. Povejte jim, da imajo naši narodi brezpogojno zaupanje v svojo armado, da imata naše vodstvo in naš Centralni komite brezmejno zaupanje v našo armado, ker je izšla iz ljudskih množic in je meso in kri naše socialistične države. Naj živi naša ljudska armada, branilec socialistične Jugoslavije! Konec govora maršala Tita so pozdravili navzoči s tem, da so vstali in dolgo Sas« vzklikali Jugoslovanski armadi in socialistični Jugoslaviji ter vodstvu naše Partije in države s tovarišem Titom na čelu. Več kot četrt ure so peli pesmi in neprenehoma vzklikali tovarišu Titu in pravilnemu stališču naše Partije. Za tem so imeli zdravice tovariši Milovan Djilas, Lazar Koliševski, dr. Vladimir Bakarič in Miha Marinko, v imenu oficirjev pa neki vil ji oficir. Maršal Tito^ sprejel predstavnike beguncev iz Egejske Makedonije in ranjence grške demokratične vojske Skoplje, 5. avg. — Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz -Tito je sprejel v sredo dopoldne predstavnike beguncev iz Egejske Makedonije in ranjene borce grške demokratične armade, ki so pobegnili v našo državo in uživajo v njej pravico azila. Pri sprejemu so bili navzoči minister brez resora zvezne vlade Milovan Djilas, predsednik vlade LR Makedonije I^zar Koliševski, podpredsednik vlade Vidoje Smilevski in minister Cveto Uzunovski. Maršal Tito se je eno uro razgovar-jal s člani delegacije, ki so se mu naj-prisrčneje zahvalili za bratski sprejem, na katerega so naleteli v naši državi, in za skrb, ki jo naše ljudske oblasti posvečajo tako čuvanju in vzgajanju otrok, ki so pobegnili iz Egejske Makedonije, kakor tudi negi ranjenih in izmučenih grških demokratičnih borcev, ki uživajo naše gostoljubje. Os-tro obsojajoč napade proti naši državi in izmišljotine, ki jih te dni prenaša radijska postaja »Svobodna Grčija«, so pobegli borci grške demokratične armade izjavili, da so srečni, ker so dobili njihovi tovariši po ozdravljenju zaposlitev ter jim je omogočeno svobodno živeti v naši državi in hkrati enakopravno z vsemi našimi de- lovnimi ljudmi v raznih tovarnah in podjetjih prispevati svoj delež k hitri graditvi socializma v novi Jugoslaviji. Slovesen sprejem pri maršalu Titu v Skoplju ob peti obletnici LR Makedonije SkoP1)®. 5. avg— Ob peti obletnici LR Makedonije je predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito priredil v torek zvečer v Domu JA v Skoplju slovesen sprejem. Na sprejemu so bili navzoči: minister zvezne vlade FLRJ Milovan Djilas, predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koliševski s člani vlade, Petar Stambolič, predsednik LR Hrvatske Vladimir Bakarič, predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Dimitar Vlahov, predsednik Prezidija Narodnega sobranja LR Makedonije Bogoje Fotev s člani Preži* dija, ministri vlad bratskih ljudskih republik, predstavniki armade, generalni poročnik Radovan Vukanovič in generalni major Voja Kovačevič, predstavniki množičnih organizacij, književnik Louis Adamič, predsednik makedonsko-ameri-ške narodne zveze Smile Vojdanov. Maršal Tito najboljšim makedonskim udarnikom, novatorjem in racionalizatorlem Beograd, 5. avg. (Tanjug) Maršal Tito je sprejel včeraj dopoldne v navzočnosti ministra brez listnice zvezne vlade Milovana Djilasa, predsednika vlade LR Makedonije Lazara Koliševskega, podpredsednika vlade Vidoja Smiljevskega in ministra Cvetka Uzunovskega skupino 25 najboljših udarnikov, novatorjev in ra-cionalizatorjev ter predstavnikov uprav velikih tovarn in podjetij iz Skoplja. V razgovoru s predstavniki delavcev mesta Skoplja, ki so prišli skupno z mi nistrom za delo pri vladi LR Makedonije Bogo Kuzmanovskim, ministrom za industrijo Blagojein Popovom in predsednikom zveze sindikatov za LR Makedonijo Dimitrom Aleksijevskim, je maršal Tito poudaril pomen udarniškega prizadevanja naših delovnih ljudi ter potrebo po-množitve udarništva v tovarnah, rudnikih, ustanovah, podjetjih in na vseh deloviščih v splošnem. Udarništva kot takega, je dejal maršal Tito med drugim, niso še razumeli nekateri ljudje pri nas tako, kot ga je treba razumeti v naši socialistični državi. So ljudje, ki vidijo v udarništvu bivši stari način povzdigovanja posameznika, ki se želi izkazati. To je nepravilno, kajti kadar postane nekdo pri nas udarnik, tedaj je to delovni človek z visoko socialistično zavestjo, kakršno morajo imeti vsi naši delovni ljudje. Ce ne bi bilo te visoke zavesti, tedaj ne bi razlikovali nobenega našega delavca od ’ drugega, razen po njegovih fizičnih in tehničnih sposobnostih, ter se ne bi dogajalo da bi delavec, z isto fizično in tehnično sposobnostjo kot njegov tovariš, pri istem delu dajal več ter dosegal mnogo večje uspehe. Vidimo pa na vsakem koraku, da se to dogaja. Biti udarnik torej pomeni imeti socialistično zavest, pomeni razumeti odnos do dela kot dolžnost do svoje socialistične domovine. Tovariši, z velikimi upi gledamo na razvoj udarništva pri nas. Razumljivo je, da je še veliko pomanjkljivosti pri določanju merila za udarništvo. Tu se še preveč sektaši, ker velikanska večina naših delovnih ljudi daje vse od sebe, pa vendar niso označeni kot udarniki. Tu bo treba nekaj ukreniti v pogledu stopenj udarništva. Razen tega tovariši pri nas, kot vam |e znano, primanjkuje delovne sile in imajo naše tovarne in podjetja v tem pogledu največje težave. Tukaj v Makedoniji, kjer obstoje ogromne možnosti za hitri gospodarski razvoj se bo brez dvoma najbolj občutilo pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Udarništvo ima tudi z ozirom na to potrebo velike naloee, ker dokler ne bomo imeli dovolj kvalificiranih delavcev, dokler ne bomo zadovoljili naših potret)'po delovni sili, moramo dajati čimveč proizvodov, da nadomestimo to pomanjkljivost . Toda, kadar govorimo o tem zadovoljevanju naših potreb po raznih proizvodih. moramo razumeti, da je v naši proizvodnji važna ne samo količina, ampak tudi kakovost, V preteklih letih smo zares bolj gledali na količino, odslej pa bomo bolj pazili na kakovost; zato pa naši vodilni ljudje v industriji ne smejo v tem splošnem delovnem poletu misliti samo OB OBLETNICI PRVE OSVOBODITVE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Komu izmed borcev XIV. divizije borcev Šlandrove in Pohorske brigade in bataljonov VDV ni poznana Zgornja Savinjska dolina s svojo naravno lepoto in slavno zgodovino narodnoosvobodilne borbe? Poznajo jo mnogi politični delavci širom Slovenije. Mnogim našim najzaslužnejšim prvoborcem je dobro znana vsaka stezica in hiša na Dobrovljah, Menini planini in Mozirskih planinah, ki obkrožajo to našo lepo dolino, kjer je vsa leta narodnoosvobodilne borbe odmevala partizanska puška in smela partizanska pesem. Že leta 1941. so se v vaseh po Zgornji Savinjski dolini osnovali narodnoosvobodilni odbori. Na Dobrovljah so se zbirali prvi borci Savinjskega bataljona in od tam pripravljali prve akcije proti okupatorju. Okupator pa je hoitel s svojim terorjem, streljanjem talcev in pošiljanjem zavednih Savinjčanov v koncentracijska taborišča preprečiti borbo. Vendar se mu to ni posrečilo. Naj je še tako strogo kontroliral ozemlje Zgornje Savinjske doline, so partizani sredi belega dne podvjemali drzne akcije in pobijali sovražnika. Mladinci in mladinke pa so mu prav pod nos natrosili partizanske literature. Že maja 1942 so partizani napadli in uničili postojanko na Črnivcu, ki je štela okoli 50 Švabov. Pravtako so izvedli napad na Ljubno in Rečico ob Savinji. Ljudstvo Zgornje Savinjske doline je ljubilo partizane, Tam so po težkih borbah in pohodih z Dolenjske ter Pohorja našli vedno počitka in okrepčila. Zgornjesavinjčani pa so jih bili vedno veseli. V začetku avgusta 1944 so dobro oborožene in disciplinirane partizanske edi-nice XIV. divizije, Pohorske in Šlandrove brigade ter VDV bataljona pripravljale napad na sovražnika v utrjenih postojankah v Gornjem gradu, Lučab, Ljubnem in Nazarju. Po nekaj dneh so od tam sovražnika pregnali. Zajeli so mnogo njegovih vojakov in orožja. Iz nekaterih postojank pa so Švabi sami zbežali. Vse prebivalstvo Savinjske doline je navdušeno spremljalo borbo za osvoboditev Zg. Savinjske doline. Bilo je osvobojeno prvo mesto na Štajerskem — Gornji grad in ozemlje Zgornje Savinjske doline. Za Zgornjo Savinjsko dolino se je začelo novo življenje. Kmalu po osvobo- ditvi si je ljudstvo izvolilo svoje krajevne narodnoosvobodilne odbore. Prve odbore ljudske oblasti. V šolah so slovenski učitelji govorili pionirjem in mladincem o partizanski borbi in strašnem okupatorjevem nasilju, o našem vrhovnem komandantu maršalu Titu, ki so ga vsi, najbolj pa naši najmlajši, že takoj ob začetku zelo vzljubili. Povsod 6e je razgibalo kulturno prosvetno delo, kamor so ravno partizani vnašali največ pestrosti in truda. Vršili so se mnogi tečaji, zborovanja in predavanja. V Gornjem gradu je bila v dneh od 19. do 20. novembra 1944. leta skrbno pripravljena in dobro obiskana razstava partizanskega tiska. Vršilo se je veliko zborovanje propagandistov iz vse Štajerske, V Gornjem gradu in v drugih krajih Zgornje Savinjske doline so bili sedeži Pokrajinskega komiteja ea Štajersko, celjskega okrožja, katerega takratni sekretar je bil tovariš Sergej Kraigher in štaba IV. operativne cone. Pri štabu IV. operativne cone je bilaJ kulturnoprosvetna skupina s celotno tr-^l boveljsko rudniško godbo. Na partizanskih mitingih in kulturnih prireditvah so partizani, umetniki, recitatorji, pevci in igralci želi največ priznanja in uspeha. Zbudili so med prebivalstvom čut in ljubezen do lepe partizanske pesmi in lirike ter veselje do kulturnega dela, V Homu pri Bočni se je dne 1. oktobra 1944. leta vršilo veliko zborovanje prebivalstva Savinjske doline. Na zborovanju sta ljudstvu govorila o pomenu partizanske borbe takratni sekretar pokrajinskega komiteja za Štajersko tov. Leskošek-Luka in tov. Jurančič. V dneh od 23. do 24. oktobra 1944 so za Zgornjesavinjčane nastopili težki in žaloslni dnevi. Sovražne dobro oborožene enote so preko Lipe z Vranskega, Črnivca s Kranjske in Železne Kaple nepričakovano vdrle v Solčavo, Novo Štifto, Bočno in Šmartno ob Dreti ter do tal požgale in izropale te vasi. Švabom je postajala osvobojena Zgornja Savinjska dolina čedalje ostrejši trn v peti. Hoteli so na vsak način prodreti nazaj v njeno ozemlje in se maščevati za velike izgube, ki so jim jih prizadele naše hrabre enote NOV. Pripravljali so deset tisoč e svojih vojakov za napad in veliko ofenzivo konec novembra 1944, V rimi, mrazu in globokem snegu so borci bili težko neenako borbo, da bi zadržali silni naval sovražnika na osvobojeno ozemlje. Kljub veliki sovražnikovi premoči in mnogim drugim težavam so tedne zadrževali vdor na osvobojeno ozemlje. Prizadejali so mu mnogo izgub, vendar je sovražnik v večtisočkratni premoči vdrl v Zgornjo Savinjsko dolino. Tu je začel s svojim bar-, barskim ropanjem, nasiljem in požiganjem. Odgnal je mnogo Savinjčanov v celjske, mariborske in druge zapore. V tej veliki sovražnikovi ofenzivi je dalo mnogo najboljših borcev svoja življenja. Junaško so padli po gozdovih Menine, Velike in Male planine, Dobrove ter Mozirskih planin. Preko 400 njihovih grobov skrbno negujejo in čuvajo zavedni Savinjčani, Krajevne organizacije Zveze borcev se pripravljajo na prekop vseh padlih partizanov v skupne grobove, kjer jim bodo postavili častne spomenike. O nečloveškem naporu hrabrih partizanov v mrazu, snegu in pomanjkanju ter stalnem zasledovanju bi lahko danes pripovedovale naše Savinjske planine, kjer je le malokje kraj, kamor ne bi stopila partizanova noga. Spregovorile bi skale v Bell, v Podvolovljeku, kjer so Nemci pomešani z belogardističnimi izdajalci izsledili partizanski bolnici in ju z nepokretnimi bolniki vred zažgali, ostale pa odgnali v Ljubno in jih tam na Fludernikoveim travniku in drugod zverinsko pobili. Po Savinjskih planinah dane6 odmevajo udarci sekir in pojejo žage; gozdni delavci vodijo borbo za izvršitev plana v gozdarstvu. Vasi Šmartno, Bočna, Nova Štifta in Solčava so obnovljene, lepše ka-' kor pred vojno. V njih, kakor v vsej Zgornji Savinjski dolini je novo življenje. V Bočni in Šmartnem ob Dreti sta ustanovljeni kmetijski obdelovalni zadrugi. Njeni člani in ostali vaščani so zaživeli lepše in lažje življenje, saj so ga tudi zaslužili ker so zanj toliko žrtvovali. V nedeljo, 7 avgusta, ob peti oblet nici osvoboditve Zgornje Savinjske doline organizira okrajni odbor Zveze borcev v Šoštanju veliko partizansko manifestacijo v Logarski dolini. Pod vrhovi Savinjskih nlanin, Olševe in Raduhe, ob krivični meji med nami in našimi koroškimi brati. Vabmo vse bivše borce vseh vojaških edinic, ki so osvobajale Zgornjo Savinjsko dolino, vse aktiviste, ki so hodili po njenih predelih in vse druge naj pridejo, da bomo dostojno proslavili nag praznik. na količino. Naš Žlovek že hoče imeti izdelano čim lepše, čim bolje, kvalitetno. Zato bi vam rad povedal, da ne bo udarnik samo tisti, ki izdela veliko količino proizvodov, ampak tudi tisti, ki jih lepo izdela, to je naša linija, tovariši, za katero mislimo, da jo moramo uresničiti, ker to vedno bolj zahteva naše ljudstvo kot kupec vaših proizvodov. Tovariš Tito je za tem poudaril, da smo mi poleg vseh težav uspešno izpolnili in delno presegli naloge, za katere smo predvidevali, da jih bomo izpolnili v prvi polovici petletnega plana. V prvi polovici petletnega plana so se tisti voditelji vzhodnih držav, ki so mislili, da bodo z odpovedjo že sklenjenih pogodb, neizpolnjevanjem obveznosti do naše države in s prekinitvijo dobave strojev ter drugega, za nas izdelanega blaga, dovedli Jugoslavijo do gospodarskega zloma, hudo zmotili. Res smo zaradi takega nepravilnega in nekomunističnega delovanja imeli veliko škodo ter smo se še bolj potrudili pri našem delu. Našim nasprotnikom ni uspelo, kar so hoteli, niso nam onemogočili, da gradimo in zgradimp socializem. Nasprotno, je nadaljeval maršal, zgodilo se je, da so naši ljudje še trdneje poprijeli in hočejo še odločneje dokazati, da moremo zgraditi socializem tudi brez njihove pomoči. Sedaj, ko vidijo, da nismo propadli kljub njihovemu prerokovanju, da lahko kupujemo in prodajamo tudi drugod ter da se nismo odpovedali petletnemu planu, nam očitajo, da trgujemo s kapitalisti. 0 tem smo že dosti govorili in vsak naš človek ve, da je delala to tudi Sovjetska zveza od prvih let svojega obstoja do danes ter da to delajo prav tako tudi druge demokratične države, ki gradijo socializem. Sleherni naš človek ve, da je pravilno, da tako delamo, ker je to v korist naše države, in mi bomo trgovali, ker rabimo stroje za izvršitev petletnega plana. Kupujemo stroje, prodajamo pa surovine in drugo blago. Kapitalisti nam ne dajo ničesar brezplačno. Razen vsega, kar o nas govore, pripovedujejo prav tako tudi o posojilu, za katerega smo zaprosili pri Mednarodni banki, kar nam prav tako očitajo, čeprav so nekatere vzhodne države že dobile posojilo od te in raznih drugih kapitalističnih bank. Mi bomo prav tako vzeli i od Mednarodne banke i od drugih bank. če nam bodo dale posojilo pod pogoji, ki bodo za nas sprejemljivi. Ker tega« ne moremo dobiti brezplačno, bomo vrnili posojilo z obrestmi. Tovariši, mogli bi izvršiti naloge, ki smo si jih postavili, tudi brez posojila, vendar jih bomo izvršili tako laže. z raznimi stroji in tehničnimi sredstvi, z manjšim naporom in trudom naših delovnih ljudi. N»8i delovni ljudje dajejo zavestno vse od sebe za socialistično zgraditev naše države. Vi, udarniki, ste med najboljšimi. vas in vse naše delovne ljudi nikdo ne sili, da bi dosegli rekordo, kakor to delajo v kapitalističnih državah, kjer težijo za rekordom zato. da bi ga proglasili za normo, ter da bi kaoitalist. čigar podjetje jo. mogel na podlagi te norme opravljati isti posel z manjšim številom delavcev. Pri kapitalistih vodi to do hiperprodukcije. do presežka delovne sile in brezposelnosti. Pri nas delamo udarniško ter gledamo na to. da bi napravili čim več po svoji prosti volji, s tem pa. kar dosežemo, ni ogrožena nobena eksistenca. Pri kapitalizmu bi pomenilo vsako udarniško delo gesto zoper interese delovnega ljudstva, ker bi kapitalist za delo. pri katerem je zaposlenih recimo 200 ljudi, mogel zaposliti samo 50. druge pa bi odpustil. Pri nas ne povzroča udarništvo nobene brezposelnosti in ne znižuje mezd delavcem, nasprotno dviga življenjsko raven celokupnega našega delavskega razreda in vsega našega ljudstva. Udarniško delo pospešuje pri nas graditev socializma, ublažuje številne težkoče in tehnično zaostalost. Zato je potrebna pri nas_ pomnožitev udarniškega dela. Čim bolj bodo naši ljudje delali udarniško, tem bolj bodo pospešili gradnjo socializma v naši državi — tem bolj bo naraščala življenjska raven naših ljudi, ker bomo lahko proizvajali vež izdelkov ter znižali njihove cene. Ko pa bomo nekega dne industrializirali našo državo in fizično delovno silo zamenjali z zadostnimi stroji, ko bomo dosegli, da bo toliko proizvodov, da jih bo mogel kupiti sleherni naš državljan po lastni želji ter da bo ostal še vedno določen presežek v skladiščih — tedaj bomo, da ne bi bilo hiperprodukcije. zmanjšali delovni čas od osem na šest ur. Pri tem ne bomo znižali mezd, niti ne bomo podra žili življenjskih potrebščin. To bo prav tako eden otipljivih socialističnih uspehov dela in napora socialistične države. V daljši bodočnosti, mogoče v četrti ali peti petletki, če bo za uaše delovne ljud-di preveč, da bi delali tudi šest ur, bo* mo skrajšali delovni čas na pet ali štiri ure.vNe moremo prerokovati, vendar to bo, če dejansko gradimo socializem. V1 pa ga gradimo, pa naj bi kdo pripovedoval kar koli, ter bomo v daljši fari dosegli tudi to. Zato, udarniki, je vaša dolžnost danes, da poskrbite za pomno-žitev udarniškega dela v naših tovarnah in podjetjih in na vseh delovnih mestib v splošnem. Delo naših ljudi se mora organizirati tako, da bodo mogli delati in da fizično ne bodo izčrpani ter da bodo ostali možni in zdravi. Danes lahko damo našim ljudem i hrane i drugih proizvodov vei kot smo mogli v prejšnjih letih. To leto je dobro rodilo ter bo kmetijskih pridelkov dovolj. Mogoče bo šlo bolj težko 8 tekstilnimi in nekaterimi industrijski" mi proizvodi, vendar se trudimo, da tudi teh čim več. V zadnjih letih naše petletke pa se bodo že močno čutili uspehi naše socialistične zgraditve, ker bodo tedaj spregovorile številne naše tovarne, ki jih bodo dotlej popolnoma zgradili io pričeli z njimi obratovati. Na koncu, tovariši in tovarišice, bi vaffl rad povedal še nekaj besed o socialistih nem tekmovanju. Tekmovanje je z udar-ništvom tesno povezano ter predstavlja samo način kolektivnega udarniškega dela, množičnega udarniškega dela. Tekmovanje ima prav tako velikanski p®' men^ za naš čim hitrejši napredek pri izvrševanju petletnega plana in graditvi socializma. Zato naj se tekmovanje ne f-?10 T rudaikih in tovarnah, pri podjetjih raznih industrijskih strok, marveč tudi pri gradnji cest, na avtomobilski fesflv.?a Vozniških linijah, gozdnih deloviščih, v vojski ter ustanovah in r splošnem na vseh številnih delovnih p®' Ijih širom po naši državi. Tekmovanje j® nekaj novega, socialističnega ter je treba gledati v njem močno gonilno silo za lažje izvrševanje naših nalog. Zato ga je treba razvijati, ne sme pa se uporabljati birokratskih načinov, da bi se vsa stvar ne profanirala, da bi izgledala nerealna in nesmiselna, marveč se mora organizirati tako, da bo realna in koristna. Tekmujejo plačani delavci kakor tudi neplačani prostovoljci, Pri izkoriščanju prostovoljnega dela nam ni za to, da bi samo privabili ljudi na tako delo ter p?' zabili na njihovo eksistenco. Naši ljudje morajo zaslužiti, da bi mogli živeti iD šele. če imajo čas in Če obstoja rezerva delovne sile, ki je vključena v kako g®' spodarsku stroko, ali ne more biti ski fronti Pr* graditvi socializma. Iz pripovedovanja albanskih beguncev Družina Ramadana Voke je ena izmed Številnih družin, ki so pobegnile pred terorjem Enver Hodževe klike iz Albanije v Jugoslavijo. Ramadan Voka in njegova družina so se naselili v Prizrenu, kjer jim je stanovanjski urad dodelil hišico, ki so jo lepo pobelili in uredili. Ramadan in njegov brat 6ta zaposlena v magazinu podjetja »Šarc. V6i uživajo iste pravice kot jugoslovanski državljani. Srečni so, ker jih je nova Jugoslavija gostoljubno sprejela. Ni se jim treba bati, da bi bili bosi in lačni. Predvsem pa se jim ni treba bati za življenje. V čardaku —- sobi za goste — smo posedli po preprogah. Prišli so še Rama-danovi prijatelji. Popoldne, ko opravijo sivoj posel, se radi zberejo, če ne gredo na prostovoljno delo. Skrbno čitajo »Ri-lindjo«, frontno glasilo Šiptarjev na Kos-metu in se mnogo razgovarjajo o graditvi socializma v Jugoslaviji. Vedno znova se navdušujejo nad uspehi, ki jih v Jugoslaviji dosega šiptarska manjšina, in srečni so, da lahko s svojimi močmi pomagajo pri tem velikem delu. Ramadan Voka je visok, koščen Albanec. Pozna se mu, da je zrastel na dveh hektarjih borne zemlje v Stični, kjer je garal od zore do noči. Revna zemlja pa ni dala njemu in njegovi družini dovolj, da bi živeli človeka dostojno življenje. Zamislil ee je nazaj v svojo do-\piovino, v dneve po resoluciji Informbi-roja, ko je bil še vojak Albanske armade, v kateri je služil od novembra 1944 do demobilizacije v februarju 1949. Tako za njega, kakor vse delovne ljudi Albanije je bila resolucija Informbiroja strašen udarec, čez noč naj bi bilo to, kar so ves čas videli, da je belo, naenkrat črno. Prej močni, so se čutili naenkrat •labe in brez opore. V vojski je nastala strahovita zmešnjava in nezaupanje. »Nobeden ni vedel, kdo pije in kdo plača,« je s primero skušal Ramadan orisati položaj v vojski. V bataljon, kjer je bil Ramadan administrativni sekretar, je prišel podporočnik Rama Dalipi iz politoddelka 8. polka Narodne obrambe. Vojakom in oficirjem je ponavljal to, kaT je bilo zapisano v informbirojevski resoluciji. Ko je končal, je nastala grobna tišina. Čez nekaj časa so trije vojaki vprašali, ali bo Albanija lahko sama živela in kako. Taka vprašanja pa so pomenila veliko nevarnost. Vojaka Due Nikolo in Pietra Marka so aretirali, ker sta preveč govorila o posledicah informbirojevske resolucije. Vojaki so nosili uniforme iz jugoslovanskega blaga. Jedli so kruh, ki ga je poslala Jugoslavija. Prej so listi pisaji o Jugoslaviji in mnogo se je govorilo o jugoslovanski pomoči. V vojski so se učili po vzoru Jugoslovanske armade, vedno so govorili, da je Jugoslavija močna opora Albanije, naenkrat pa naj bi bilo vse narobe. Oficirji so dokazovali pravilnost resolucije e tem, da so trdili, da Boljševiška partija že ve, kaj dela. Vendar mnogi vojaki in tudi številni oficirji niso bili prepričani, da bi bilo tako prav. NOTRANJI MINISTER MEHMED ŠEHU OSEBNO ARETIRA VOJAKE Vojaki in oficirji albanske armade so bili po resoluciji Informbiroja močno demoralizirani. V garnizonih v Tirani, Ska-dru in Korči 60 se organizirale močne skupine vojakov in podoficirjev, ki so demonstrativno zahtevale odpust iz vojske. V Korči, kjer je bil nastanjen VII. polk Narodne obrambe, se je celo okrog 50 oficirjev z orožjem javilo pri komandantu polka. Oddali so orožje in zahte- vali odpust. Komandant polka pa jih je dal aretirati. Tako stanje v vojski — in med civilnim prebivalstvom je bilo podobno razpoloženje — je sililo tiranske oblastnike k raznim ukrepom. Začeli so premeščati edinice, da bi tako razbili uporniško organizacijo med vojaki. Precej edinic so potegnili v Tirano, da so jih imeli bolj pred očmi. Pa se je v kasarni v Tirani prav tako na vsem lepem pojavila zjutraj na zidu parola: »Hočemo domov. Dol s tistimi, ki nočejo demobilizacije.« Ramadan Voka je pripovedoval, kako se je skupaj z 90 vojaki pripravljal za pobeg preko meje v Jugoslavijo. Tokrat S«* Isen čupi in Lutvi Dand Čiku — dva izmed mnogih beguncev pred Hodžo-vim nasiljem je njegov načrt prehitela demobilizacija. Seveda so se take skupine pripravljale tudi drugod. V Ramadanovo pripovedovanje je posegel Lutvi Daud Ciku. Tako kot Ramadan je bil tudi on takrat v vojski. Bil je rezervni starejši vodnik in član albanske Komunistične partije. Bil je v sednjem polku narodne obrambe v Skadru. Položaj v edinici je bil tak, da je sam Mehmed Šehu, notranji minister, prihitel iz Tirane, da bi interveniral. Komisar polka Beitu Isufi je sklical zbor za pozdrav ministru. Zbrali so 6e, 13 podoficirjev je ostalo v posteljah. Bilo je ob 2. popoldne. Mehmed Šehu se je silno razburil, ko je zvedel za demonstracijo podoficirjev. Bilo je očitno, da so podoficirji s ■tem, da so ostali v posteljah, pokazali svoj protest proti enverovski komandi. Čim so ugotovili, da podoficirji manjkajo, je komisar polka hitel k njim v kasarno in zahteval, naj se takoj javijo v zbor. Nič ni pomagalo. Podoficirji 60 ostali v posteljah in dejali, da 60 bolni. Za komisarjem je prihitel v sobo sam Mehmed Šehu. Tudi njega niso ubogali. Njihov odgovor je bil, da zahtevajo demobilizacijo. Mehmed Šehu se je razjezil. Zahteval je, naj vojaki, ki so bili z njim, aretirajo najbližjega podoficirja. Čim so vojaki prijeli najbiižjega podoficirja, je vseh ostaliH 12 planilo tja. Seveda so vojaki iz Šehovega spremstva obvladali uporniške podoficirje. Na mestu 60 jih uklenili, ponoči pa so jih transportirali v vojaške zapore v Tirani. Lutvi Daud Čiku je ta prizor videl na lastne oči. S kapitanom Markom čuku je bil med vrati sobe, kjer se je to odigralo. Mehmed Šehu je nato govoril zbranim vojakom in si je svojo jezo nad tem, da so podoficirji tako očitno pokazali, kako odklanjajo politiko enverovcev, hladil s tem, da je bruhal psovke proti Jugoslaviji in jugoslovanski Partiji, Tudi Lutvi Daud Čiku je že tak**1 nosu v sebi trden 6klep, da bo v kri*' kem pobegnil v Jugoslavijo. Njegova ^ brata z družinami sta že novembra 19* pobegnila preko meje. Njegova 70 let® J?a, , P.a j0 bila zaradi tega v zapo^' Cakai je, da dobi mater iz zapora in ® jo vzame s seboj. Po demobilizaciji je tos v maju ponoči z materjo pobegnil Jugoslavijo. Od njegove družine jih J vseh dvanajst pobegnilo čez mejo. POD TOČO KROGEL PREKO MEJ® V JUGOSLAVIJO Februarja meseca Je bil Ramadan ^' mobiliziran. Takrat je bilo odpuščenih 1 vojske precej starih borcev. Enverovsi' oblast ni imela zaupanja v mnoge kaljene vojake. Vedno češče so cele sk®' pine vojakov in podoficirjev odklani9.1. hrano, niso izpolnjevale naredb, med mi pa se je širila organizacija za p<>b , v Jugoslavijo. Tudi prehrana in opr^ vojakov je bila vedno slabša. Po resolu' ciji Informbiroja so govorili vojakom« . bo namesto Jugoslavije Sovjetska zvCL pomagala Albaniji. Pa tega nikjer ni b' opaziti. Vojaki nosijo ie vedno untff.j me, ki jih je Jugoslavija dala AlbaD*} Nekateri so že strgani kot berači. Ljn^l v Albaniji vidijo in čutijo, da z zla?*10 mi informbirojevskimi gesli in pusto'1’« sko enverovsko politiko ne bodo graditi socializma, da se je dvig življ®?!, skega standarda zanje odmaknil v 0®% gled. Na drugi strani pa še bolj m cenijo vsestransko pomoč, ki jo je J goslavija nudila albanskemu ljudstvu. Ramadan je prišel februarja domo^ v svojo vas Štične v okraju Kuks. Tud’ vas so stalno prihajali razni inform*51 jevski pridigarji, ki so ponavljali iz resolucije, ker drugače niso vedel' ‘ povedati. Dodajali so še, kako slab®^ v Jugoslaviji, da bi tako opravičili v Koga ščiti sovjetska nota Nota, ki jo je pred dnevi izročila •ovjetska vlada in v kateri se le-ta zavzema za skupino ruskih belogardistov kontrarevolucinarjev in zakletih sovražnikov socializma, dokazuje še enkrat, da je Sovjetska zveza glavni nosilec kontrarevolucionarne informbirojevske gonje Proti naši državi. Sovjetska zveza je objavila poslednjo noto zato, da bi še bolj vzpodbudila Protijugoslovansko gonjo v državah In-lormbiroja, podprla ostanke reakcije v Jugoslaviji ter vse kontrarevolucionarne elčmente — v njihovem prizadevanju, da zrušijo socialistično ureditev v FLRJ. V informbirojevskih prestolnicah je bila poleg tega v poslednjih mesecih organizirana obsežna banditska kontrarevolucionarna skupina izdajalcev naše dežele, rrav tako kakor v inozemstvu pa je skušala Sovjetska zveza organizirati tako •kupino izdajalcev tudi pri nas. Ker voditelji Sovjetske zveze v Jugoslaviji za to umazano raboto ni6o ?°jli najti med našimi ljudmi svojih rrfev in ker tudi pozivi na sabotažo, Provokacije itd. niso imeli niti najmanjša uspeha, so bili prisiljeni, da anga-‘Irljo za svoj umazani posel preživele belogardiste, ki so se po porazu Vran-gjove in Denikinove armade zatekli v eleksandrovsko Jugoslavijo in našli tu Prijetno zatočišče. Ti belogardisti, med katerimi so tudi mnogi pravoslavni duhovniki, so 6e po prihodu v Jugoslavijo Pf) večini opredelili za najbolj črno reakcijo. Kljub temu, da so bile sovjetskim oblastem te stvari dobro znane, saj so “tli emigranti tudi glavni organizatorji kontrarevolucionarne propagande proti "ovjetski zvezi, pa 60 sovjetske oblasti Po vojni tem ljudem celo podelile sovjetsko državljanstvo. Toda sovjetsko državljanstvo, ki so ga dobili po vojni ti elementi, niso mogli nikoli koristiti, saj somatska vlada ni nikoli niti mislila na to, ®a jih repatriira v Sovjetsko zvezo. Angažiranje takih notorično reakcionarnih elementov v protijugoslovanski Sonji dokazuje jasno, da imajo v Sovjet-®ki zvezi popolnoma napačne pojme o kakšni naj bi bili odnosi med socialističnimi državami. S tem, da je Sovjetska zveza nudila tem ljudem moralno P°dporo in jih odkrito hujskala proti “Cšgoslaviji, s tem je Sovjetska zveza ja6-°° pokazala, da ne spoštuje principa ne-vniešavanja v tuie države, principa, ki ga n)eni predstavniki v inozemstvu na vsa Usta propagirajo — seveda, kadar je to v njihovem interesu. Sovjetska zveza nkuša očividno s takimi in podobnimi notami le ohrabriti kontrarevolucionarne elemente v Jugoslaviji. Ta nota dokazuje, da je sovjetska vlada ne samo velikodušna do izdajalcev in dezerterjev naše države, ampak tudi do izdajalcev m sovražnikov Sovjetske zveze, kadar ti elementi lahko v tej ali oni zvezi koristijo ciljem sovjetske politike in kadar se njihove begate kontrarevolucionarne izkuš-nJ® lahko uporabijo v borbi proti izgradnji socializma v Jugoslaviji. Navedimo še nekaj primerov, za "ne ljudi se zavzema sovjetska nota in kakšne ljudi uporablja sovjetska vlada v svoji protijugoslovanski gonji. Andrej Selicki spada tudi v plejado tistih sovjetskih »patriotov«, ki jih sovjetska nota jemlje v svojo zaščito. Pred vojno se je vzgajal v carističnem duhu, po objavi bukareške resolucije pa je postal najbolj ognjevit zastopnik »teze«, da bi 'morali naši najvišji državni partijski predstavniki poslušati nasvete m predloge sovjetskega veleposlanika Lavrenti-jeva. Selicki pa 6e ni omejil samo na to, ampak vneto propagirali tudi svojo belogardistično oceno napak notranje politike naše vlade, posebno v »kmečkem vprašanju«. Aleksander Kalačnikov je prav tako kot večina ruskih emigrantov prispel v Jugoslavijo 1920. leta s skupino Kozakov in se takoj po prihodu izkazal v zadušitvi vstaje proti terorju vladajočega razreda. Med vojno se je povezal s šefom »Bau-biroa« v Beogradu in vzpostavil najprist-nejše zveze z »osvoboditelji« (tako so zaščitenci sovjetske vlade imenovali hitlerjevske fašiste) in se stalno kretal v družbi nemških oficirjev. Po resoluciji Informbiroja pa je dal svoje izkušnje iz dobe generala Vrangla in službe gestapu na razpolago informbirojevcem, sovražnikom graditve socializma pri nas. Pavle Krat (Paul von Krat) je med vojno užival posebno zaupanje nemških okupacijskih oblasti v Beogradu. Bil je prijatelj Neuhausena, bivšega nemškega konzula v Beogradu. Kot takemu so Nemci poverili važne naloge pri gradnji raznih industrijskih podjetij. Krat se je pozneje vrinil kot provokator v Zvezo sovjetskih patriotov, v kateri je bilo mnogo poštenih ljudi. Ko je prišel v zapor, so ga takoj izpustili s pripombo, da je »posebno proti komunizmu«. Jasno je, da je postal po objavi resolucije Informbiroja navdušen zagovornik resolucije Informbiroja. Kurtizana Wehrmachta Suzana Belo-bekova je imela zelo burno življenje v stari Jugoslaviji. Med okupacijo 6i je služila kruh kot barska pevačica v znanem baru Kazbek, kjer so se shajali najbolj temni elementi iz dobe okupacije. Nihče 6i ne bi mogel misliti, da bo Suzana nekega dne še razširjala material Informbiroa in iskala »zdrave sile« v KP Jugoslavije. Roka Informbiroa pa je tudi to prostitutko, ženo brez profesije in državljanstva, spravila pod svojo komando in ji poverila nalogo, da razširja 60-vražni’ material, ki ga je dobila od dopisnika moskovske »Pravde« Borzenka, heroja ZSSR. Lahko bi navajali še celo vrsto Hudi, katerih življenjska pot je bila vedno na liniji borbe proti napredku in socializmu in ki so se med vojno vneto angažirali za hitlerizem, Ta kratek pregled biografije nekaterih ljudi, katere je Sovjetska ambasada zbrala za svoje cilje in ki so v popolnem nasprotju z običaji med prijateljskimi deželami, nam odkriva metode, ki se jih poslužuje Sovjetska zveza v odnosu do Jugoslavije. V protijugoslovanski gonji Sovjetska zveza ne pozna nobenih moralnih omejitev. med FL1J in Stsli]© Izmenjane bodo dobrine v vrednosti 54 milijard lir Rim, 5. avgusta. (Tanjug). V okvi-petletnega sporazuma o trgovini k* o gospodarskem sodelovanju med fLRJ in Italijo od 28. novembra 1917 ie bil včeraj v Rimu podpisan protoni o blagovni izmenjavi za dobo 12 mesecev. S tem protokolom je ustvarjena možnost za razširitev blagovno izmenjave med obema državama, kafer1;]! gospodarstvo se po strukturi dopolnjuje- Protokol določa zamenjavo dobrin v vrednosti več kot 54 milijard lir. Važnejši predmeti, ki’ jih bo Jugoslavija izvažala, so les in lzvaza,a. so 'es m lesni iz-aelki, premog, rude in kovine, hmelj, proizvodi, zdravilna zeli- šča, opij in alkaloidi. Jugoslavija bo uvažala iz Italije predvsem tekstilno predivo, valjane kovine, kemikalije, avtomobilske gume. traktorje, Dieslo-ve in druge motoTje, razne stroje in aparate, električni material in južno sadje. Poleg tega je bil sklenjen sporazum o izvoznih izmenjavah v blagovnih in neblagovnih plačilih in do-: ločen medsebojni manipulativni kredit v znesku 3,5 milijarde lir. Končno je predvidena možnost, da se med izvrševanjem določene zamenjave le ta poveča, kolikor bi bilo to potrebno-Za Jugoslavijo je podpisal protokol pomočnik zunanjega ministra Stane Pavlič, za Italijo pa pooblaščeni' minister g. Daietta. Demanti TANJUG-a Beograd, 5. avgusta- (Tanjug). Italijanska lista »Unita« in »Paese« ter moskovski radio so objavili 3. avgusta vest o nekakšnem sestanku predstavnikov FLRJ z ameriškimi vojaškimi predstavniki v zapadni Nemčiji. Agencija Tanjug je pooblaščena demant.rati to vest kot docela neresnično in zlonamerno izmišljeno v okviru že običajne klevetniške gonje proti FLRJ. Snformbšrojevske metode madžarske peticije Posebno težak je položaj naše narodne manjšine na Madžarskem. Znano je, da živi v bajskem trikotu več deset-tisoč Srbov in Hrvatov, v Slovenskem Porabju pa je več popolnoma slovenskih vasi. Verna metodam Informbiroja, skuša madžarska Komunistična partija izkoristiti jugoslovansko narodno manjšino kot orožje proti naši državi. Ker pa med našo narodno manjšino niso mogli najti izdajalcev, ki bi 6e lotili tega umazanega posla, so se skušali infil-trirati v Demokratično zvezo Južnih Slovanov, edino politično organizacijo Slovanov na Madžarskem Da bi dosegli 6voj namen, so postavili za generalnega sekretarja Madžara, horthyjevca in fašista, Andreja Hovana, medtem ko životarijo mnogi pošteni revolucionarji, pripadniki jugoslovanske nacionalne manjšine, po taboriščih in kazematih. Med tistimi, ki so morali za nekaj časa okusiti vse grozote madžarskih srednjeveških zaporov, je tudi Trajber Karl, Slovenec iz Porabja. 17 maja t. 1. so ga madžarski graničarji aretirali v Ritkarovcih, zvezali z verigo in odgnali v zapor Gornji Senik. Tu ga je takoj zaslišal neki madžarski major. Iz zaporov v Gornjem Seniku, kjer so ga pretepali s pestmi po glavi, nato pa še z usnjenim jermenom po glavi, obrazu, hrbtu, prsih in rokah, 60 ga prepeljali v zapore kaznilnice v Sombathelyju. Tu je bil šestkrat zaslišan, pri vsakem zaslišanju pa so ga po celem telesu pretepali z gumijevkami. Obesili 60 ga tudi za vrat tako, da se je lahko samo s konci prstov opiral na tla. Ko so ga znova zbudili k zavesti, so mučenje nadaljevali. Med zaslišanjem so mu dali v roke pištolo s pripombo, naj se raje kar sam ustreli. Te in podobne metode bi madžarski informbirojevci nadaljevali v nedogled, če ne bi Trajber Karlu končno uspelo pobegniti iz madžarskih zaporov in po dolgi in nevarni poti priti na ozemlje FLRJ. Istočasno z njim je pobegnil iz zapora tudi Št3jer Martin, prav tako doma iz Porabja, ludi njemu je bila po pobegu iz madžarskih zaporov potrebna temeljita zdravniška nega. V zvezi z gonjo proti Jugoslaviji je pričela madžarska policiia pleniti tudi naše časopise, ki prihaiajo po pošti na Madžarsko Zavedni Slovenski liudie v Porabju so izpostavljeni stalnim šikanam madžarske policije. Nacionalne pravice naših manjšin na Madžarskem 6e vedno bolj omejujejo in gazijo Madžamki in-formbirojevci se tako vedno bolj zatekajo k metodam buržoaznih nacional-šovinistov. Takšni so rezultati kontrarevolucionarne politike današnjih madžarskih voditeljev. začasne vlade Demokratične Grčije Atene, 5. avg. (Tanjug.) Radijska postaja Svobodne Grčije prenaša sporočijo začasne demokratične vlade Grčije o seji ministrskega sveta, na kateri so raz-i pravljali o vojaškem in političnem polo žaju. V sporočilu je rečeno, da začasna demokratična vlada misli, da je treba razširiti propagandno delo pri svetovnem javnem mnenju o svoji pripravljenosti prenehati z državljansko vojno v Grčiji Zato je sklenila vlada: a) poslati spomenico Generalni skupščini OZN, b) izdati knjigo, v kateri bo dokumentirana politika monarhofašiatov in njiho vih gospodarjev, c) poslati v Generalno skupščino delegacijo, sestavljeno iz treh članov vlade. 'po\o£jULa Ul našiti fehafejs Zene Slovenskega Primorja bodo na čast Tednu matere in otroka ustanovile tri dečje jasli, 10 domov igre in dela, 18 otroških igrišč in večje število pionirskih sejmov- V tromesečnem tekmovanju bodo povečale skrb za otroške restavracije in odprle dve novi restavraciji'. V Tednu matere in otroka bodo organizirale 93 prireditev in akademij ter več obiskov za kmetijsko obdelovalne zadruge. Na čast Tednu matere in otroka si je organizacija AFŽ v Idriji zadala nalogo, da bo ustanovila tri otroška igrišča in sicer v Idriji, na Bukovem in v Hotederščici. Da se bo izboljšalo delo otroških negovalk na terenu, bodo poslale pet mladink na tečaj za otroške negovalke, in eno na tečaj za medicinske sestre. Štiri tovarišice pa bodo poslane v kmetijske šole- Izboljšale bodo delo obiskovalk na terenu, posebno pri zadružnih ekonomijah in kmetijsko obdelovalnih zadrugah- Ustanovile bodo dečje jasli ter tako vključile v produkci jo še 90 žena. Ustanovile bodo pralnioo in krpalnico in organizirale počitniški aktiv v Cerknem za pomoč počitniškim kolonijam in v Novakih za pomoč pionirskemu taborenju. V času tekmovanja bodo priredile 10 zdravstvenih in 40 vzgojnih predavanj ter dva tečaja za nego dojenčkov v Idriji in v Cerknem. R- Delo frontne brigade na Blatniku. Šestdeset parov delovnih rok je 18. julija zagrabilo z vso resnostjo za delo na državnem posestvu Črmošnjice v bližin* požgane vasi Blatnik. 34 koscev iz vseh krajev Bele Krajine se je zagrizlo v košnje, za njimi pa je s pesmijo 26 grabljic razkopalo pokošeno travo. V enajstih dneh so pokosili 43 ha in pograbili 77 ha travnikov. Brigada je dobila za uspešno delo pismeno priznanje 00 OF. Med brigadirji je bila najdelavnejša tovarišica Jana Zoretič, 28 brigadirjev pa je prejelo zaslužene pohvale. Za dosežene uspehe ima mnogo zaslug komandant tov. Rudi, ki je tovariško izpod-bujal vsakega posameznika, da se je razvilo pravo kolektivno življenje, kakor v&sih v NOB, kar nam je tudi zasigu-ralo zmago. T. Četrta Mariborska MDB »Marjana Bantana« je za požrtvovalno delo pri gradnji Novega Beograda prejela prehodno zastavico Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad na gradnji Novega Beograda kot najboljša srednješolska brigada. Brigada šteje 264 mladincev in so po večini iz Kmetijskega tehnikoma, nekaj jih je iz Vajeniškega doma, Železničarske šole, trgovskih podjetij in konjiške gimnazije. Nastanili so se v taborišču mladinskih delovnih brigad, ki nosi ime slovenskega heroja »Franca Rozmana-Staneta«. Dne 4. julija so pričeli z delom na stavbah »Tanjuga« in »Predsedstva LR Srbije«. Prve dni so presegali normo za 110%. nato za 130, 170, potem pa za 200 in 300% in slednjič je najboljša četa presegla normo za 5°2 %. ............................. Američani ne nameravajo ukiniti vojaškega oporišča v Britaniji London, 8. avg, (Tanjug). Ob obisku Sefa ameriškega generalnega štaba v Veliki Britaniji ugotavlja britanski tisk zaskrbljeno. da je izjavil ameriški general Van-denberg na Bavarskem, da vojaško oporišče ameriškega letalstva v Bertonvoodu ne bo likvidirano niti po ukinitvi tako imenovanega »letalskega mosta«. Kakor je znano, so letalsko oporišče v Bertonwoodu prevzeli Američani lansko leto ter ga preuredili v vojaško oporišče za popravila in shrambo letal v Britaniji pod pretvezo, da preskrbujejo Berlin po zračni poti. Po pisanju tiska je v tem oporišču približno 90 bombarderjev in 8 do 12 Američanov, bi so se s svojimi družinami za stalno naselili v okolioi Borton-vooda in tVarntona. * NIKOZIJA. — Reuter poroča, da so imeli delavci na Cipru dveurno stavko v protest zaradi tega, ker oblastva niso storila nobenih ukrepov, da bi zmanjšala brezposelnost, ki zavzema na Oipru vedno večji obsega. Po uradnih statistikah je šestina delavcev na Cipru brez posla. Na protestnem zborovanju so stavkujoči sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo priključitev Cipra h Orčiji. Tudi kulturno-prosvetno delo j© pre-cej razgibano. Vsak teden prirejajo taborne ognje in tovariške večere, organizirali pa so tudi že tri prireditve. Izdali so dve številki lepo opremljenega brigadnega biltena in stenčase. Nastopili bodo tudi na festivalu in fizkultur-nem zletu. Prehodna zastavica jim je dala novega poguma za nadaljnje delo, kar je rodilo uspeh. Operativni plan so presegli za 145% in brigada je bila proglašena za udarno. Na čast obletnice zasedanja V. kongresa KPJ tekmujejo vsak dan ter presegajo normo. S temi uspehi dokazuje tudi srednješolska mladina, da ne verjame klevetam Informbiroja in bo vložila vse svoje sile za čimprejšnjo izgradnjo socializma. Na Tolminskem zmaguje nova zadružna miselnost. Sklepi II, plenarnega zasedanja CK KPJ glede socializacije na va6i so razgibali tolminskega kmeta. Vse do tedaj ni bilo na Tolminskem niti ene kmetijsko obdelovalne zadruge. V kratkem pa so bile v okraju ustanovljene štiri KOZ in kmalu nato še dve. led je bil s tem prebit. Preteklo nedeljo so 6e na konferenco v Tolminu zbrali zastopniki kmetijskih zadrug okraja odborniki KOZ in sekretarji vaških odborov OF. Prva KOZ v okraju je bila ustanovljena 5. aprila 1949 v Čezsoči. V zadrugo je takrat vstopilo 11 kmečkih gospodarstev. Zadružniki so se pridno lotili dela in dosegli vidne uspehe, napake so le v tem, da imajo nekateri člani zadruge prevelike ohišnice Ti člani 6e zaradi ohišnic ne morejo dovolj posvetiti skupnemu delu. Danes je v KOZ že 22 kmečkih gospodarstev. Zastopnik KOZ je kritiziral nekatere odbornike KLO Čezsoče in člane vaškega sekretariata OF, ki samo govorijo o vstopu v zadrugo, sami pa stojijo še ob strani. Dejal je, da mora vsak najprej prepričati sebe, svojo družino in potem šele ostale, oni naj bodo tisti, ki bodo dali zgled. Lepe uspehe žanje tudi KOZ v Po-ljubinu. Tu je bila ob ustanovitvi ostra borba. Nergači so takrat govorili, da v KOZ vstopajo samo lenuhi. Mnenje pa so hitro spremenili, ko so videli, da so polja zadružnikov najlepše in zgodaj obdelana. Uspehi, ki jih je KOZ dosegla, 6o plod skupnega dela, ki omogoča z manjšim trudom večji učinek. Značilen primer, kako kmetje postopoma spoznavajo prednosti skupnega obdelovanja. imamo v Rutu. Tu so kmetje ob ustanovitvi zadruge združili samo živino, travnike in pašnike. Orno zemljo pa so nameravali obdelovati posamič, kar seveda ni v skladu z zadružnimi pravili. Ko so pa pri košnji imeli velike uspehe, so sklenili, da bodo tudi orno zemljo 6kupno obdelovali. Poleg naštetih KOZ 60 zadruge še v Srpenici, Grantu in Logarščah. V kratkem pa bodo ustanovljene še v Ponikvah in Idrskem. Zadružniki so na konferenci sklenili, da bodo javno razkrinkali vse tiste, ki širijo lažne vesti in s tem zavirajo ustanovitev novih KOZ, Na vaških sestankih bodo povsod preštudirali pravila KOZ, da bodo povsod, kjer še niso ustanovljene KOZ, ustanovili pripravljalne odbore do 15. avgusta in da bodo storili vse, da bodo k že ustanovljenim zadrugam pristopila še nova kmečka gospodarstva na vasi. „ H. J. KAKŠNO BO VREME PRIHODNJI TEDEN? (napoved je izdelana na podlagi proučitve pojava singularitet in analogij). V splošnem bo lepo vreme trajalo še da-Ije. Kratkotrajne padavine oziroma nevihte je pričakovati 10 ali 13. avgusta. Dne 3. avgusta je prešla Slovenijo močna hladna fronta, kar pomeni (na podlagi ko-relacijske povezanosti med singulariteta-mi), da bo vpliv azorskega vremenotvome-ga središča (t. j. lepo poletno vreme) trajal dalje. Ponovni kratkotrajni vpliv monsunske cirkulacije (t. j. prehod hladne fronte) je pričakovati v enem ali dveh dneh namreč 10. ali 13. avgusta (domnevno 10. avgusta, medtem ko bo 13. avgusta le začasna pooblačitev brez bistvenih padavin). V splošnem je računati s stopnjevanjem suše. Dr. Vltal Manohin no slabše stanje v Albaniji. Ljudje pa se I takemu pripovedovanju smejejo. Vsi ve-I do, da se je pred informbirojevskim napadom na Jugoslavijo Albanija hitro razvijala ob krepki pomoči Jugoslavije. Pa tudi sami so hodili takrat čez mejo, ko v Jugoslaviji z leki lahko kupovali '*e, kar je bilo v prosti prodaji raz. Polago, prav tako kot Jugoslovanski dr-^tljani. Javno pa 6i ljudje niso upali Povedati svojega mnenja, saj so zato sle-nile najstrahovitejše represalije. Enverovska oblast je bila preplašena. Pobegi ljudi, celih družin, so bili vedno ©°lj pogosti. Do konca februarja je pobegnilo v Jugoslavijo na področju krajev Topojan in Sištevac že 170 ljudi. 27. februarja je tudi Ramadan sklenil Uresničiti svoj načrt. On, dva brata, dve sestri in petdesetletna mati so krenili iz svoje vasi proti meji. Nosili so s seboj, kolikor 60 mogli. Ramadan si je od znanca izposodil puško in dve bombi. Tam so hriboviti kraji. Snega je bilo še mnogo. V megli, ki je ležala med hribi, so zašli. Dva dni 60 že tavali po hribovitem terenu nad vasjo Muri.no, ko so se na razdaljo 50 metrov srečali z albansko obmejno patrolo. Komaj da je Ramadan še Zaklical svojim: »Rešite se v to smer, tam nekje je meja!«, ko se je iz pušk in Mitraljeza že vsul ogenj po njih. Ra-Madam je kril beg svoje družine, kakor 86 je naučil v partizanih. Štirideset 6tre-Mv in dve bombi je bil odgovor patroli. N‘ti on, niti kdo iz njegove družine k ®reči ni bil ranjen. Njegovi so medtem v megli nekje prekoračili mejo. Med be-?om so 6eveda odvrgli vse, kar so nosili 8 seboj, tako tudi Ramadan. Ko je izstrelil vse naboje, je tudi on ?*®kel po sledi, kjer so bežali njegovi, in Kn našel v snegu že na jugoslovanski 8trani. Prijavil se je na karauli in nato odšel z družino v prvo vas, da so se okrepčali in odpočili. Vaščani so jih gostoljubno sprejeli. »Dokler bo Enverjeva klika terorizirala albansko ljudstvo in dokler ne bo nekdanjega sodelovanja z Jugoslavijo, se ne bom vrnil tja,« pravi Ramadan Voka. In tako pravijo vsi albanski begunci. Ljudje beže pod najtežjimi pogoji in v smrtni nevarnosti preko meje. Ne morejo se sporazumeti z enverovskimi metodami in politiko, ker vidijo, da jih ta politika žene v bedo in brezupje. Vsak protest proti enverovski politiki pa pomeni smrt. Petnajstletni Čemal Hamza, ki je že pozimi pobegnil preko meje, je prav tako dva dni taval v megli po planini Ka-labak, kjer je iskal varen prehod preko meje. Omrznil je na nogah, da so ga morali nato v Jugoslaviji operirati. Isti primer je z Mirtezanom Djelo. S PRETEPANJEM IN UMORI PREPRIČUJEJO ENVEROVCI ALBANSKO LJUDSTVO O »PRAVILNOSTI« RESOLUCIJE INFORMBIROJA Ramadanovo pripovedovanje je dopolnil še Is en čupi. Od avgusta 1944 je bil v partizanih, kjer je bil sprejet tudi za kandidata albanske Komunistične partije. Bil je miličnik v Skadru, nato pa sekretar miličniške postaje v Vermošu. Strahotna zločinstva, ki jih je videl na lastne oči, so bila povod, da se je njegovo prepričanje o nepravilnosti informbirojevske resolucije in enveroveke politike še bolj utrdilo in da je končno poiskal izhod v begu preko meje. »Albansko ljudstvo ima za prijatelja Tita, zato se nikogar ne boji!« Tako so ljudje govorili, kadar so grški monarho-fašisti provocirali na meji in kadar je šlo za obrambo in izbojevanje pravic Al- banije v mednarodnih odnosih. Tiranski diktatorji pa so naenkrat začeli trditi, da je Jugoslavija največji sovražnik albanskega ljudstva. Prvi dan, ko je bila razglašena resolucija Informbiroja, je 6ekretar mestnega komiteja klical njegovega starešino k sebi in mu sporočil »novo linijo«. Časopisov še niso dobili. Starešina miličniške postaje pa ni prav verjel. Ko 6e je vrnil na postajo, je to povedal Čupiju, hkrati pa dodal, da naj Cupi ne širi tega med miličniki, ker ni izključeno, da bi bil sekretar mestnega komiteja provokator. Komandir je vprašal Čupija tudi za mnenje, kaj če bi aretirali sekretarja mestnega komiteja. Komandir je po telefonu sporočil na okrajno komando v Koplik, kaj govori sekretar mestnega komiteja in vprašal kako naj ravna. Odgovora pa ni dobil. Po dveh dneh pa so že čitali v listih, kakšna je nova Enverjeva politika. Prišel je tudi referent iz Koplika, ki je miličnikom razlagal resolucijo. Nobeden pa ni bil o referentovih trditvah prepričan. Ču-pi ga je vprašal, kako naj dokaže ljudem, da je Jugoslavija sovražnik Albanije. To kar trdi resolucija je premalo, njega kot sekretarja postaje pa bodo ljudje vpraševali. Referent pa je dejal, da je neka sovjetska delegacija v Beogradu ugotovila, da misli Jugoslavija, z izgovorom, da bo branila albansko-grško mejo pred napadom monarhofašistov, okupirati Albanijo. Sovjetska delegacija je sporočila Enverju, naj tega ne dovoli in dodala še, da bo Albanija brez Jugoslavije bolje živela. Taki iz trte zviti »argumenti« so bila opravičila za preganjanje vseh tistih, ki 60 vztrajali na prijateljstvu z Jugoslavijo. Nato se je začelo, Meja proti Jugosla-■ viji je bila strože zastražena kakor proti Grčiji. Kakor drugi, je moral tudi Čupi v tri kraje, kjer so zbirali podatke o ljudeh, ki so odobravali prijateljstvo Albanije in Jugoslavije. Te sezname so morali nato pošiljati notranjemu odseku na okraju v Kopliku. Takoj so sledile posledice. Doma Leka iz Boke, okraj Koplik, so premlatili, ubili in vrgli v stranišče, kjer ga je Čupi videl. Nikol Džerdzi iz vasi Vukel je začuden vprašal miličnike, zakaj so ga prišli aretirat. V odgovor je dobil strel v glavo. Biša Banija iz Flaki je patrola iskala doma, kjer ga pa ni našla. Iskali so ga še pri njegovem prijatelju, kjer je bil. V hiši so na mestu ustrelili njega in njegovega prijatelja. Taki primeri so se vrstili. Iz vasi Reče, ki je bila nekdaj partizanska baza, so takoj prve dni aretirali 13 ljudi. Bivšega partizana Sokola Bajrama, ki je imel dve odlikovanji in je bil član albanske. Partije, so v lastni hiši ustrelili. Ko je šel Čupi kakšnih petnajst dni po objavi resolucije po opravkih na notranji odsek v Koplik, je videl strahotne prizore. Zapori in pisarne so biile polne jetnikov. Na vseh se je videlo, da so jih pretepali Tam je videl tudi svojega znanca Djelioša iz Pieteršama Od pretepanja je imel zlomljeno kost v rami. Ljudstvo je že odgovarjalo na teror Enverjeve klike V Pieteršamu je Cupi videl na zidu napisano geslo: »Dol z Enver Hodžo!« Ko je Enverjeva oblast izgnala jugoslovanske inženirje, ki so pomagali pri raznih gradnjah, so ljudje na več mestih odvrgli krampe in lopate ter bežali domov. Ko so bili aretirani prvi zagovorniki prijateljstva z Jugoslavijo, sta Isen Čupi in njegov prijatelj Amet Nika tajno obveščala ljudi, ki so bili na seznamih, naj beže. Amet Nika, ki je bil tudi miličnik, je bil premeščen na okraj v Koplik, kjer je moral pomagati pri aretacijah. Po telefonu pa sta se sporazumela za dan pobega. Organizirala sta še 300 ljudi, ki bodo bežali z njima. Nika Amet je prerezal telefonske žice, da je bila prekinjena zveza med okrajno komando in miličniškimi postajami, takoj nato pa sta Čupi in Nika s še 60 ljudmi pobegnila v Jugoslavijo. Drugih 240 ljudi pa je po naj bližjih poteh bežalo čez mejo v Črno goro. Medtem ko so v Albaniji preganjali najbolj zavedne ljudi, ki so jasno' videli, kam peljejo pustolovščine Enver Hodžove klike, pa so bivši fašisti napredovali na vidna in odgovorna mesta. V uradniškem aparatu in med miličniki je bilo vedno več raznih kolaboracionistov. Niazi Šeh iz Bicaja, ki je bil med okupacijo komandant fašistične žandarmerije v Peči, je postal medtem kapetan državne varnosti v Kuksu Slične kariere so naplavili tudi mnogi drugi bivši fašisti. Naš razgovor je trajal dolgo v noč. Razgovor se je vlekel, ker smo se morali sporazumevati s tolmačem. Vsi pa so imeli toliko povedati. Iz besed in z obrazov albanskih beguncev je bilo razbrati sovraštvo in zaničevanje do Enverjeve klike, ki žene njihovo domovino v propast. Toliko je trpelo albansko ljudstvo, že si je opomoglo ob podpori nove Jugoslavije na noge, ko je začela Enverjeva klika zopet podirati to. kar je bilo z muko zgrajeno. To. kar so si albanski begunci želeli, naj bi bilo v Albaniji, so našli v Jugoslaviji Navdušujejo se nad uspehi pri graditvi socializma in skrbi za delovno ljudstvo. Trdno voljo imajo, da bodo naredili čimveč in tako pomagali, da bo Jugoslavija močna, kar bo končno v korist tudi albanskemu ljudstvu. M. R. Stran (j C.FI Z K U LTU RA] Hajduk iio dan s zope igral z reprezentanca flustrsiije Sydney, 5. avgusta. Hajduk je Igral če. trto tekmo na svoji turneji po Avstraliji proti vodilnemu moštvu avstralskega »Me-7 Jfa,teri je nastopilo nekaj najboljših avstralskih igralcev Hajdnk je zmagal s 6:3 (4:1). Hajduk je bil prisiljen zaradi lažjih poškodb Kokeze, vukasa in Katniča nastopiti v oostavi: Beara, Batinlč, Mrčiii, Broketa, 'Ljuštiea, 1vi0„,R,ad0,'7likn.':16' DrvodeliiS, Antlrijagevi«, vldljak, Matošič, Tonfii RadovnlkoviC. Ha j-duk je v tej tekmi igral zelo dobro. Hitre Kombinacije so se druga za drugo menjale, a pogosta izmenjava mest napadalnih igralcev je popolnoma zmedla obrambo Avstralcev, tako da je bil izid tekme odločen v prvem polčasu. V drugem polčasu je nastopil namesto Andrijaševiča Stane Krstulo-Ti l pa bil zlasti razpoložen MatosIč, ki je tudi sam dal tri gole. Osta- j® K°.le pa so zabili Vldjak, AndrijaževiC in Ljuštiea. Moštvo Metropolisa je igralo zelo ostro, včasih pa tudi surovo, kar zelo slab sodnik ni znal preprečiti. Na tako nasprotnikovo igro Hajduk ni reagiral, tako da so gledalci večkrat godrnjali zoper preostro igro svojih igralcev In slabega sodnika. Naslednjo tekmo do igral Hajduk danes o. t. m v po svoji velikosti drugem mestu Avstralije — Melbonrnen — proti reprezentanci Avstralije ki je v prvi Igri s Hajdukom Izgubila z 2:3. Dosedanji uspehi Hajdukovega moštva so zelo dobri. Hajduk je vse štiri tekme odločil v svojo korist z razliko v golih 16:7. Gole za Hajdnk so dali MatoSi« 5, Ljuštiea 3, Vidjak, Andrlla-sevlč In Ivo Eadovnlkovič po 2 ter Vukas In Drvodclič po enega. Hajduk bo do konca turneje odigral še 9 tekem. O B V E S T e L JI Prva srečanja za pokal maršala Tita V nedeljo so bile v Jugoslaviji prve tekme v okviru našega najmnožičnejšega nogometnega tekmovanja za pokal maršala Tita. Za to veliko športno tekmovanje se je (nastopati smejo samo društva in aktivi, ki so registrirana pri Flzkulturni zvezi) prijavilo na stotine nogometnih moštev. ,Y, Hrvatski^se je prijavno 300 ekip, v Sr- PLAVALCI, KI BODO SESTAVLJALI REPREZENTANCO JUGOSLAVIJE V DVOBOJU Z ITALIJO 13. in 14. avgusta bo v Splitu plavalni dvoboj med italijansko in jugoslovansko reprezentanco. Italijanska reprezentanca še ni sestavljena. Vendar pa vemo, da jo bodo sestavljali večinoma mlajši plavalci. bijl 231, v Vojvodini 409, v Sloveniji 85, /avama zveza Jugoslavije je pozvala na Bosna in Hercegovina je prijavila 12 mo- I skupni trening pred dvobojem naslednje štev, Makedonija 82, Crna gora pa 23. Lani | plavalce: brata Stipetič, Škanato, Vidoviča, Kunca, Miro in Vladata Korpes, sl je priborila pokal - Tarifo Va^aTa lita I p!ava!cT®: brata, Stipetič, Škanato, Vido-Crvena zvezda, v prvem letu tega zanimivega teH-movanja pa moštvo CDJA Partizan. Prvenstvo JA v nogometu Skoplje, V Skopi ju se je pričelo vsear- OBVESTILO Danes, 6. avgusta ob 10. uri dopoldne, bo OBLASTNA KONFERENCA OSVOBODILNE FRONTE ZA LJUBLJANSKO OBLAST Konferenca bo v Mladinski dvorani, Frančiškanska ulica št. 5. Dnevni red konference je naslednji: 1. Volitev delovnega predsedstva In dveh overovatelj e v zapisnika. 2. Volitev verifikacijske in volivne komisije, 3. Volitev kandidacijske komisije 4. Gospodarsko politični referat. 5. Diskusija. 6. Poročilo verifikacijske Komisije. 7. Volitve. 8. Resolucija, sklepi, oziroma sprejem polletnega plana. 9. Poročilo o rezultatu volitev. 10. Zaključek. Oblastne konference naj m* udeleže vsi Izvoljeni delegati z okrajnih plenumov zaradi volitev Oblastnega odbora OF. Iniciativni odbor Osvobodilne tronte za ljubljansko oblast 9 91 E V H E VEST! Retrospektivna razstava del Božidarja Jakca, odprta dnevno od 9. do 19. ure, traja do vključno ?• avgusta. Udeleženci ekskurzije abiturientov državnega učiteljišča v Ljubljani! Zberite se 8. avgusta ob _8. uri zjutraj na gl. kolo-dvoru v Ljubljani. Po suho hrano pridite na učiteljišče. Obvestilo. Zaradi čiščenja prostorov interne klinike so sprejemi bolnikov do 3. septembra 1949 omejeni le na najnujnejše Paškvanovo (Mladost), Puharja, Iliča, Draganjo, Martijo, Maksimovičevo in . Ctpci (Hajduk), Grkiničevo, Loparičevo primere. — Uprava "klinik v Ljubljani. 375 , ____________„„ Lovrenčičevo (Primorje), Gesla, Ljepo- I Društvo slov. književnikov prosi člane, madno prvenstvo v nogometu za letošnje tico, Barbierija in Ciganoviča ter Gligo- ?a 3'ayi3'o, kdaj bi potovali na Avtostrado leto, v katerem sodeluje 11 moštev, razde- rijevo in Polič Brbaro od Jutfa Od Enot- ■ Sasa ae30 tam' 2135 Ijenin v dve skupini. V prvi skupini so „,1” ■ v , . , ftkinn irsrmfoti <7— Pa Cereria, Kuharrevo m Pelanovrv ekipe garnizij Ljubljane, Niša, Splita, Za-greba, KNOJ-a in garde, v drugi pa ekipe - SkopJja, Sarajeva, Beograda, Novega Sada in Zemuna. To je četrto nogometno prvenstvo Jugoslovanske armade. Leta 1946. je zmagala ekipa zagrebške garnizije, 1947. ekipa Skop-lja, a 1948. ekipa novosadske garnizije. Poleg nogometnega prvenstva bo v Skop-iju od 13. do 21. avgusta tudi tekmovanje za vsearmadno prvenstvo v košarki in odbojki. Mednarodni teniški turnir v Rapallu Rapallo, 5. avgusta. — Včeraj se je tukaj pričel mednarodni teniški turnir na katerem sodelujejo tudi jugoslovanski igralci Branovič, Laszlo, Palada, Šarič in Petrovič. V prvih igrah so zmagali naslednji Igralci: Belardlnelli, Medici, Palada (Jug.), MIgone, Scaunich, Hardwich, Gori, Rolan-do del Bello, Laszlo (Jug.), Branovič (Jug.) In Blomqist. V igrah parov pa so včeraj zmagali naslednji pari: Von Cramm-Blomqist, Schan-nich-Medici In Hardwich-Rodl. Košarkaši Crvene zvezde v Ljubljani Danes gostujejo _ košarkaši Crvene zvezde: juniorji, ženske in mladinci (državni prvaki) v tekmah proti ljubljanskemu Železničarju. Začetek ob 17.30 na igrišču Ljube Šercerja. Živahno delovanje planinske podružnice v Trbovljah Podružnica planinskega društva v Tr. bovljah je zelo agilna, ker se zaveda, da je sprejela po okupaciji žalostno dediščino zato je začela z ureditvijo in gradnjo postojank na zasavskih hribih, ki bodo nudile oddih delovnemu ljudstvu. Po zgraditvi koče na Mrzlici so olanincl-rudarji zgradili z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom dependanoo obstoječo iz 2 velikih in 1 manjše sobe, s čemer se je močno povečala možnost obiskov. Kočo so tudi elektrificirali, vendar ne morejo dobiti potrebnih žarnic. Tudi na Kumu so zgradili prenočišče, ki obsega dve sobi in 1 veliko skupno ležišče. Za prenočišča so že zagotovljene postelje, vsa dela pa bodo dovršena če bo na razpolago dovolj materiala. Podružnica ima sedaj preko 1000 članov. Člani podružnice so se udeležili alpinističnih tečajev na Korošici in v Vratih in jih absolvirali z odličnim uspehom. V septembru bo podružnica izvedla 'Planinski teden*, na katerega se že sedaj pripravlja. V okviru tedna bo s sodelovanjem vseh okoliških PD proslava 50 letnice otvoritve prve planinske koče v Zasavju CHausenbuchlerjeva koča na Mrzlici), ki je bila med okupacijo požgana. Po izvedbi »Planinskega tedna« pa se bo pričelo društvo pripravljati na zimsko sezono, za katero že izdeluje delovni program. S tem dokazuje, da se njegovi člani dobro zavedajo pomena naših planinskih društev, ki služijo skupnosti ne pa posameznikom kot nekoč. S. S. Planinski in partizanski tabor na Nanosu Vsi planinci in borci Iz 1VOB so vabljeni na planinski In partizanski tabor na Nanosu. Spored svečanosti na Nanosu Je naslednji: 6. avgusta ob 21. uri zbor partizanov ob tabornih ognjih, 7. avgusta ob 10 otvoritev Vojkove koče. fizkuiturne in strelske tekme. Mednarodni šiiort STOCKHOLM. — Na petdnevnem tekmovanju, ki 60 ga priredili v raznih panogah telovadbe v okviru iingijade v Stockholmu, so zmagali predstavniki Finske. Ta tekmovanja so imela bolj demonstrativni kot tekmovalni značaj. Ocenjevali so silo, lepoto gibanja, fizično kondicijo, odpornost, preciznost pri izvajanju vaj ter vzdržljivost, originalnost, kontrolo telesa, duha in estetski videz tekmovalca ob izvedbi vaj. Nadaljnji plasma tekmovanja je naslednji: Švica, švedska, Nizozemska. Indija, Belgija, Avstrija. Brazilija. Kolumbija. Francija. Irska itd. KOPENHAGEN. — Na atletskem mitingu v Kopenhagnu »o sodelovali ameriški, švedski, norveški in danski tekmovalci, ki so dosegli naslednje rezultate: Tek 110 m z zaprekami: Atlesi (ZDA) 14. sek. Tek r.a 100 m: Work (ZDA) 10.7 sok, Skok v daljino: Palm (Švedska) 680 cm. Met kladiva: Christensen (Danska) 52.33 m Tek na 800 m: Brown (ZDA) 1.57,3 min. Tek 400 m: Razier (ZDA) 50.1 sek. Skok ob oalici: Stjerlind (Danska) 400 cm. Tek na 3000 m: Paul gen (Danska) 8.34.4 min. Tek na 1500 m: Robinson (ZDA) 4.01.0 min. Met diska: Monteomory (ZDA) '44.34 m. Štafeta 4X100 m: ZDA 43.40 sek. NEW YOKK. — Ponovna borba za naslov _ svetovnega boksarskega prvaka v srednji kategoriji med sedanjim svetovnim prvakona Jack La Motto in dosedanjim prvakom Francozom Marcelom Oerdanom bo 28. septembra v New Yorku. ... pa Cererja, Kuharjevo in Pelanovo, Wiz Beograda Mišo Stanojevo. Pričetek zvezne lige v rokoborbi Danes se bodo začela tekmovanja I. kola državnega prvenstva v rokoborbi. V zvezni ligi tekmujejo »Špartak« iz Subotice, »Po-beda« iz Sombora, »Proleter* iz Zrenjani-na, »Milicioner« in »Lokomotiva« iz Zagreba ter mariborski »Železničar«. Smisel tega tekmovanja je predvsem v dvigu kvalitete tega Športa. Vsaka ekipa bo morala nastopiti vsaj s 6 tekmovalci, a samo eden tekmovalec ekipe lahko nastopa v višji kategoriji od tiste, kateri pripada sam. V tem tekmovanju Ivo torej nastopala tudi ekipa »Železničarja«, v kateri so zn a— ni borci: Pirlier, Fišer, Ver bost, Blatnik, Sernko, Babič. Jezernik, Breznik in. drugi. Društvo in FZS sta za tekmovalce priredila 14 dnevno taborenje na Pohorju, na katerem so si pridobili dobro kondicijo. Prvi nasprotnik bo Mariborčanom »Lokomotiva« iz Zagreba, ki razpolaga z zelo močno ekipo, katero sestavljajo državni prvaki in večkratni reprezentanti. Tekmovanje bo danes zvečer v Mariboru. Fizk'?!turna šola za učence v gospodarstvu v Idriji Zahtevo, da je treba fizkulturo razširiti predvsem na naše učence v gospodarstvu najboljše izpolnjuje šola za učence v gospodarstvu v Idriji že tekom vsega šolskega leta, najbolj pa v zadnjem tromesečju, ko je prišlo na šolo več fizkultur-nikov iz vseh krajev Slovenije. Ti fantje so potegnili za seboj še večje Btevilo novincev in razvilo se je nravo fizkulturno delo, ki je v najkrajšem času rodilo lepe uspehe. Navedli bomo samo nekaj prireditev: Dne 22. julija so se odbojkaši pomerili s prvim moštvom FD »Rudarja« iz Tdrlje, ki sicer ni hilo kompletno in igro odločili v svojo korist z 2:1. kar predstavlja vsekakor najlepši uspeh mladih igralcev. Dne 23. julija se je vršilo šolsko prvenstvo v plavanju, katerega se je udeležilo 28 tekmovalcev. Ker Idrija nima plavalnega bazena, je bilo tekmovanje prirejeno v strugi Idrijce. Med mladinci je prvi prispel na cilj Zupanc Franc, za njim pa Cuk Drago. Od mladink je bila prva Pišer F.o-mana, za njo pa Zvonar Cveta. Skokov zaradi dežja ni bilo. Dne 24. julija je imela šola ekskurzijo v električno centralo v Doblarjib In Anhovo, kjer je bilo organizirano tudi fizkulturno tekmovanje med delovnim kolektivom in našimi gojenci, ki je tudi izpadlo nad vse pričakovanje ugodno za naše mlade fiz-kultumike. ki so zmagali v odbojki, v namiznem tenisu pa je dvoboj ostal neodločen. Učenci pa so zmaga.ll tudi v Sahu s 3 in pol proti 2 in pol. Zmagali so Čuvan. Marinko in Lukane, remiziral pa je Vavpotič. V teku je namizno teniški turnir. Za zaključek šolskega leta pa je predvidenih še par prvenstev. Zmagovalci v rami h panogah prejmejo knjižne nagrade. TTčenci so zelo obremenjeni s šolskim delom, če pa pomislimo, da. pri tem najdejo še čas za gradnjo svojega novega doma In z n fizkulturo, jih moramo farno pohvaliti. Vse to se^ da doseči, če je čas pravilno razdeljen in če je vsaj malo dobro volje. Te dni se bodo naši učenci razkropili po svojih delovnih mestih širom Slovenije in prepričani smo. da se bo večina stalno uvrstila v vrste nnšlb fizkultumikov. Nedeljsko zdravniško dežurno službo vrši od sobote opoldne do ponedeljka do 8. uro zjutraj dr. Zalokar Ana, Karlovška o. 1, tel. 52-84. OBVESTILO TRANSPORTANTOM Ministrstvo železnic je odredilo, da je treba na progah normalnega tira nakladati vozove z dvema tonama čez nakladalno težo voza (na primer v 15 tonski voz 17 ton, v 20 tonski voz 22 ton itd.) Izvzete so samo pošiljke, ki so odpravljene za postaje ozkotirnih prog, izvozne pošiljke v direktnem železniškem prometu in pošiljke, ki se nakladajo v vozovo podserije >n« (na primer Gn, Kn itd). Transportanti morajo brezpogojno upoštevati norme naložitve ter pri blagu, za katerega je določena norma naložitve nakladalna teža voza, naložiti 2 toni čez nakladalno težo. Izvzete so jimo oošiljke, pri katerih je voz prostorninsko oopolnoma izkoriščen, in pošiljke naložene v vozove podserije »n«. Tudi vozove z blagom, za katero že niso določene norme naložitve, je treba naložiti z 2 tonama čez nakladalno težo voza, v kolikor vozovi ne bi bili z manjšo težo prostorninsko popolnoma izkoriščeni. Pripomnimo, da imajo postaje nalog, da ne smejo'dostavljati strankam, ki ne bi upoštevale gornjih navodil, vozov za nakladanje. Za pošiljke, pri katerih 6tranke ne bi naložile vozov do norme naložitve, morajo postaje zaračunati predpisano kazen. hkrati pa prizadeto »tranko prijaviti pristojnemu tožilcu. Glede na to priporočamo transportantom, da se po gornjih navodilih natančno ravnajo, ker so navedena navodila obojestransko koristna in potrebna zaradi dosege planskih nalog. — Direkcija železnic Ljubljana VSEM GOSTINSKIM PODJETJEM počitniškim domovom in OLO-jem, Poverjeništvom (Upravam) za gostinstvo In turizem Vsa gostinska podjetja, ki reflektirajo na paradižnokovo mezgo za leto 1949-1950, naj pošljejo takoj prazno posodo (lesene sode od 50 do 150 litrov) Skladišču za gostinstvo LES, Ljubljana, Kolodvorska ulica 12, železniška postaja Ljubljana — šiška — pisarna, skladišče je v Čopovi ulici 54. Na posodi naj bo dobro označen naslov odpremnika. PRESKRBA DELITEV MILA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo na odrezek št. 4 republiške dopolnilne preskrbe živilskih ua* kaznic za mesec .iulij pralno milo v naslednjih obrokih: R—3 250 gramov G 200 gramov D—1 250 gramov D—2 200 gramov Delitev mila je razpisana za one katego* rije potrošnikov, za katere milo za mesec maj t. 1. še ni bilo razpisano. Milo dele vse prodajalne racioniranih živil. Si L S T V Komisija za kinematografijo pri vladi LRS FILMSKA VISOKA ŠOLA Komite za kinematografijo vlade FLBJ razpisuje natečaj za sprejem slušateljev v odsek za filmsko režijo. Pravico do udeležbe imajo vsi državljani FLBJ z najmanj S razredi srednje ali njej enako šole. Šola traja v odseku za filmsko režijo 3 leta. Sprejemni izpiti za kandidate iz Slovenije se bodo vršili v Ljubljani. Kdaj se bodo ti izpiti vršili, bodo kandidati pravočasno obveščeni. Prav tako bodo naknadno obveščeni o programu izpitov. Kandidati, ki žele sodelovati v tom natečaju, naj pošljejo proSnje, koikovano s 40 din personalnemu oddelku Komisije za kinematografijo pri vladi LBS najpozneje do 8. avgusta t. 1. Prošnje po tem rok i se ne bodo upoštevale. Prošnji naj priložijo izčrpen življenjepis in eventuelno opis svojege dosedanjega dola v umetnosti. Prav tako naj bo priložena karakteristika LMS, oziroma usta-5<>ve ali podjetja, kjer je kandidat zaposlen. Slušatelji bodo med _ svojim študijem prejemali štipendijo Komiteja za kinematografijo vlade FLEJ, — Komisija za kinematografijo pri vladi LRS — personalni oddelek, Ljub' ljana. Dalmatinova ul. 5. NATEČAJ za sprejem učencev v Geološki tehniku m in rudarske srednje tehnične šole Za Šolsko leto 11 učenci v naslednji" stva FLEJ: VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 5. avgusta: Medtem ko imamo nad srednjo Evropo področje visokega zračnega tlaka, ki se umika proti vzhodu, je nad severozapadno Evropo močna depTO-sijska aktivnost, ki covzroča deževja v Irski in Angliji. Vremenska napoved za •soboto 6. avgusta: Zjutraj po dolinah megla, pozneje sončno t delno oblačnostjo. * R M Šesta partija med Trifunovičem in Najdorfoin se je končala remis Šesta partija matcha Trifunovič — Naj-dorf se je končala neodločeno že po dveh in pol urah v 20. potezi. Očitno je bilo, da sta bila oba partnerja utrujena od prejšnje partije, v kateri se je vodila zelo težka borba. Trifunovič je kot beli »tvoril z damskim kmetom, Najdorf oa se je branil z ortodoksno obrambo. Po izmenjavi mnogih figur so je partija končala neodločeno. S šesto partijo se je končala prva polovica d\£>boja z rezultatom 3:3. Sedmo partijo sta igrala v petek 5. t m. NA PROPAGANDNEM TURNIRJU V KAMNIKU JE ZMAGAL LIMBEG (Jarše) Pretekli teden so končali v Kamniku propagandni šahovski turnir, katerega se je udeležilo 10 igralcev kamniškega okraja in državna ženska prvakinja Lidija Timotejeva. Prvo mesto je zasedel & 7 in pol točkami Limbeg (Jarše), drugo Župančič G. (Domžale) s 7 točkami in tretje Hering (Jar5e) s 6 točkami. Slede: Timotejeva (Zemun), Pogačar (Kamnik), Detela (Ljubljana), Ri-tonja (Jarše) in Bračič .Kamnik), fttebe (Komenda) in Ocepek (Komenda). Za turnir je vladalo veliko zanimanje med šahisti kamniškega okraja, zlasti pa med mladino. Organizacija prireditve je bila zelo dobra, za kar gre zasluga predvsem agilnemu šahovskemu delavcu Pogačarju Vesti 17 ino7emsiva Na mednarodnem turnirju v Arbani (Švedska) je zmagal češkoslovaški mojster Pachman s 7 točkami (100%). Drugo mesto je zasedel Wood (Nova Zelandija) s 6 točkami, tretje Beni Avstrija, četrto in peto pa si delita Bent (Švedska) in Opočenskv (CSE). Na turnirju v Beverlku (Holandska) je zmagal dr. TartaJcoiver s 6 in pol točkami pred Schmidtom in van Scheltingo s 6 ln O KoIlyjem in Golombekom s 5 točkami. oodo »prejeti novi ole Ministrstva rudar- i. Rudarske srednje tehnične šole Budarske srednje tehnične šole «o v 3oru, Varaždinu. Knjaževou in Trepči, Te šole imajo rudarski in metalurški odsek. Šola v Boru ima rudarski in metalurški odsek, a šole v Varaždinu, Knjaževou m Trepči samo rudarski odsek. Z dokončano Solo učenci dosežejo kvalifikacijo rudarsko- ndustrijskega tehnika in po Uredbi o *trokab se razpo. redijo v zvanja mlajšega tehaiki rudarske ali metalurške stroke V šole se sprejemajo sandidati t dokon. čano nižjo gimnazijo in opravljenim nižjim tečajnim izpitom ali njej enakopravno Solo s položitvijo sprejemnega izpita Ob dnevu vpisa kandidati ne »mejo Ditl mlajši od 14 in ne starejši od 18 let. Šolanje traja 4 lota. n. Geološki tehnikum v Pančevu Geološki cehnikum v Pančevu ima samo geološki odsek. Po dokončani šoli dosežejo učenci kvalifikacijo geološkega tehnika in se po uredbi o strokah razporedijo v »vanja mlajših tehnikov geološke stroke. V Solo se sprejemajo kandidati z dokončano nižjo gimnazijo in opravljenim nižjim tečajnim izpitom ali njej enakovredno šolo s položitvijo sprejemnega izpita. Ob dnevu vpisa kaididati ne smejo biti mlajši od 14 in ne starejši od 18 let. Šolanje traja 4 leta. III. Za vpis v omenjene šole morajo kandidati izpolnjevati tele pogoje: 1. da so državljani FLBJ m 2. da so popolnoma zdravi m tposobni za delo v rudarstvu. Kandidati morajo i>t) vpisn predložiti tele dokumente: 1. lastnoročno napisano prošnjo, koikovano z 10 din, 2. zdravniško spričevalo, 8. šolsko spričevalo 4. rojstni list, 5. potrdilo o premoženjskem stanju in 6. biografijo (življenjepis), v kateri navedejo vse važnejše momente iz svojega dosedanjega življenja ln šolanja. Vsi učenoi omenjenih šol bodo prejemali štipendijo od Ministrstva .rudarstva FLRJ ali generalnih direkcij. Učenci bodo nastanjeni ln hranjeni v Internatih, k! so pri vsaki šoli. Prošnje z dokumenti ,le treba jsebno ali po pošti dostaviti upravam šol na tele naslove: Za metalurški odsek: Kudarska srednja tehnička akoia - Bo*. Za rudarski odsek: Kudarska srednja tehnička 'kola - Bor. Rudarska srednja tehnička Skola - Varaždin, Rudarska srednja tehnička škola — Knja-ževac. Rudarska srednja tehnička škola — Trepča. Za geološki odsek: Geološki tehnikum - Pančevo. Sleherni kandidat mora v Mošnji iavesti točen naslov: vas, krajevni ijudskl odbor, okraj, republiko in zadnjo pošto. Prošnje za vpis se ‘-.prejemajo do HO av-ffu8ta 1949. Iz Ministrstva rudarstva FLRJ I. br. 91426 NATEČAJ Industrijska metalurška šola pri Industriji metalnih polizdelkov v Slov. Bistrici sprejme za novo šolsko leto večje število novih učencev. Prošnje za »prejem prinesite osebno ali pa iih pošljite po pošti. Taksirane morajo biti z 10 din. Prošnji priložite: a) rojstni list ali izpisek, b) zadnje šolsko spričevalo, c) kratek življenjepis. č) pismeno obvezo ztaršev, odnosno varuha, da boste šolo redno obiskovali in se ravnali po vseh ostalih pravilih šole. Učenci bodo imeli vso oskrbo v internatu naše šole brezplačno ter poleg ostalih ugodnosti tudi brezplačen pouk v glasbi. Pogoji za sprejem so isti, kot pri ostalih industrijskih šolah. NATEČAJ za sprejem učencev industrijske šole pri podjetjih Glavne zvezne industrije motorjev za šolsko leto 1949-50 Pogoji za sprejem v industrijske šole: 1. Kandidat mora biti popolnoma zdrav. 2. I»e sme biti mlajši od 14 in ne starejši od 17 let 3. Dokončati mora najmanj osnovno šolo. 4. Starši oziroma varuhi so dolžni podpisati obvezo, ki je predpisana za vse učence industrijskih šol. Sprejeti učenci bodo med šolanjem nastanjeni v internatu, kjer bodo dobivali tudi hrano, obleko, obutev, knjige in druge šolske potrebščine. Poleg_ internistov se bodo sprejemali tudi učenci iz mesta in okolice, kjer so šole, in ki ima.io zagotovljeno stanovanje. Kandidati za industrijsko šolo v Industriji precizne mehanike se morajo sami pobrigati za stanovanje. Šolanje v industrijskih šolah traja tri leta. Pouk je praktičen in teoretičen. Po dokon-cani šoli bodo učend razporejeni po podjetjih te direkcije in vsakomur bo omogočeno nadaljevanje šolanja v delavskih teh-nikumih. Učenci, ki bi pokazali boljši uspeh, bodo nagrajeni. Prošnje je treba poslati na naslov šole. v katero kandidat želi biti sprejet, najpozneje do 1. septembra 1949. Prošnji je treba priložiti 1. rojstni Ust, 2. Šolsko 6priSevalo, 5. izjavo etarSev aJi varuhov, da bo podpisal obvezo, ki se zahteva ob priliki vpisa v industrijske šole. Naslovi, šol. kamor je treba poslati prošnje: 1. Industrijska škola pri Industriji precizne mehanike, Beograd, 2. Industrijska^ šltola pri Industriji mo-tora. Bukovica kod Beograda. 3. Industrijska šola pri Tovarni ivtomobi-lov, Maribor-Tezno. Pozvani kandidati bodo zdravniško pregledani in bodo opravili kontrolno-sprejemni izpit. Kandidati iz notranjosti države pridejo na poziv šole, a v prošnji so dolžni navesti točen nasiov. Kandidati iz mesta, kjer je industrijska šola, naj osebno prinesejo prošnjo v upravo šole. Kandidatom iz ljudskih republik dlovenije, Hrvatsko ter Bosne in Hercegovino priporo-čamo da svo.ie prošnje naslavljajo na fndu-strijsko šolo Maribor-Tezno. onim iz ostalih republik pa na industrijske šole Rakovica In Beograd, — Iz Glavno direkcije savezne ln-motora, Beograd. Knez Danilova nr 23 RAZPIS za ^sprejem študentov v I- letnik Državnega instituta sa fizkulturo v Beogradu Kandidat, ki se želi vpisati na Državni ivilj .- za , fizkulturo v Beogradu, mora \. srpdn jo šolo z veliko maturo; ne i i s*are,jši od 27 let: na zdravniškem pregledu mora dokazati, da je sposoben za ta stuoij in mora z uspehom narediti sprejemni izpit: Moški: 1. Tek na 100 m — 13.4 i-ek. 2. Tek na 1500 m - 5.25 min. ». okok v višino — 130 cm 4. Skok v daljino — 4.60 m 5. Suvanj© kroprle - 7.50 m S* |/avan3e na 50 m brez morjenja ča^a '• Prosta vaja za srebrno •mačko fizkul- turnika 8. Plezanje po vrvi ia Jtoroaaje z žogo 10. Prehod čez ered višine 170 cm Zenske: 1. Tek na 60 m — 10 sek, 2. Skok v višino — 105 cm S. Suvanje krogle (4 kpr) — 6.25 m 4. Skok v daljino — 3.25 m 5. Prehod čez erred višine — 150 cm 6. Prosta vaja za srebrno znaftko fizkul-turnika 7. Plavanje na 50 m brez nerjenja časa 8. Ravnanje z žogo Vsak prosilec mora vložiti prošnjo na Komite za fizkulturo VLRS v Ljubljani, Zupančičeva ultra 5-tV najkasneje do 25 avgusta 104!). Prošnji je treba priložiti naslednje dokumente: t. rojstni list 2. šolsko spričevalo 8. potrdilo o vpisu v volivni imenik 4. S fotografije velikost 6X9 v vadbeni obleki 5. kratek življenjepis 6. točen naslov Sprejemni izpit in zdravniški pregled bo od 15. do 18. septembra t. 1. n n Državnem institutu v Peogradu, Deligrndskn ulica 27-Komite za fizkulturo VRLS " r e T f * 7 ! f?! © 0 Ri Zdravniško dežurno službo v Mariboru opravlja od sobote 6. avgusta opoldne ponedeljka 8. avgusta do S. ure zjutraj i dr. Vizjak Franjo, Splošna bolnica, Trža- ška c. 13. Za obiske na dom je treba ja' viti reševalni postaji Koroška cesta 12. tel. _22-24. Dežurne lekarne: Sobota 6. avgusta: Le* karna Minarik, Glavni trg 12. s o n g e e t i Na magistratnem dvorišču bo v torek 9. avgusta ob 20 Veder večer, na katereH bosta imela glavni del sporeda Frane Mil* cinsjii-Ježek in kvartet Fantje na vasi Vstopnico od danes naprej v Knjigarn' muzikalij. ' 2129 RADIO ob 5.15, 6.20, 12.30, 19.8® 14.30, 6.00 JU- Poročila: in ob 22.00. 5.00 Pozdrav delovnim ljudem tranji koncert — 12.00 Iz koncertov in siju* lo-nij — 12.-15 Lahka glasba — 13.00 Pest« opoldanski spored — 14.00 Jugoslovanski instrumentalna in vokalna glasba — 14.45 do 15.30 Igra Stojan Stenovič s svoio ka# ,7 T15-00 Tedenski fizkultunii pregled — is.30 Igrajo godbe na pihala — 19.00 U" terarna oddaja. — Petottyjeva smrt -"•p. ,B- Smetana: Rihard III. (Simfoničn8 SS*? 7) — 19'45 Zabavna Siasba — 20.00 ledenski politični pregled — 20.20 Sloves* ?n?o 7a.fwLa. elasba. (Prenos v Zagreb) -1,0,™ -i vni. večerni spored, vmes igra na gfasba o sust stauko — 22.30 PlesB* KINO LJUBLJANA UNION: Ameriški film >Stra* a?*,. 9bz^rnlk 3i ~ (Mladinci » Brkinih, Modelarji in jadralci, Preko# narodnega .heroja Lenarta na Koroškem)-fUm ,D0i*a FN 10. Tivm r r0 ^ i8;50 ®-80. ni° - FN. 178. Predstava *obZ 20^0*’ **' Ameriški film -Noč v Časa-JgHff*- cted?1?-, Predstava ob 20. * Sovjetski film -Sekretar rajko-~ Predstavi ob 18 in 20. , MARIBOR PARTIZAN: Sovjetski barvni iri11® 'Mlčurin«, tednik. txr j Sovjetski film »Prvak sveta« i® ‘“prodno pesmi*, tednik. - Predstave ob 15.30 in 20.39. LETNI MARIBOR: Sovjetski film »Miklubo ~ Predstava ob 20.30. POBREŽJE: Francoski film 'Seme v vetru«, tednik. CELJE METROPOL: Nemški film »Morilci so med nami«, tednik. £9^: Pošlji film »Obmejna alioa«, lednik-KAMNIK: Sovjetski film »Oni spet vidijo«, tednik. KRANJ STORŽIČ: Angleški (llm »Nichlav® Nicklebv«. tednik. SVOBODA: Avstrijski film ^Dunajske melodije«, tednik. PTUJ: Ameriški film >Gospa Curie«, ted* nik. NOVO MESTO: Ameriški fiim »Tarzanov zaklad«, ob 18.30 in 20.30. 0 i L a s I 2 DOBRA ŠIVALNA STROJA in 1 pisalni stroj za pisarniške potrebe kupi Upravi industrijske šole kemične stroke Ruše. tonudbo poslati na Upravo ind. šole Ruše. ŽENSKO URO sem izgubila 4. t. m. v kam* niškem jutranjem potniškem vlaku. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi vratarju na Komunalnem ministrstvu. Cankarjeva cesta. 2137 DNE 31. t. m. SEM IZGUBILA denarnioo s službeno, osebno. OF, kolesno in TI £ legitimacijami na ime Pospešil Marija-Najditelja naprošam, da jih vrne proti f nagradi v tiskarni >Ljudske pravice«. I Ljubljana, Kopitarjeva (i. I Naročnike revije »DELO« prosimo, da poravnajo naročnino za drugo polletje (110.— din) do 15. avgusta t. I. Kdor do navedenega roka naročnine ne bo poravnal, mu revije ne bomo več pošiljali, CANKARJEVA ZALOŽBA Uprava revije »Delo«, Ljubljana Sv. Petra cesta 31. Mehaničnim delavnicam tindimo ♦"ajrrsp Kolpsarpl?«* NARODNI MAGAZIN, LJUBLJANA. Prednje os? za osebni avto »Citroen«, tipa 11, kupi uprava »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 2. NAROČNIKOM INOZEMSKIH REVIJ 8i«v©nlje. Inozemski od- žolenaročlfll VSe >" Podjetja, ki snmimru, Inozemske revije za 1. 1950, da naročila u ari j e aajkasneje do 1. 9. v«li'a , , za sovjetske -ovije zn katere do 1 XI. 1949 nrioA« e na^ 1)0(10 pisane b utrojom triSnJf .n^ bo točen naslov revije z na- .2al°žbe kraja, države in Število že-I«?! 'zvodov Naslovi revij naj bodo ure* državah. Naročnike prosimo, da so drie ,ornjili na* vodil zlasti določenega roka, ker zakasnelih naročil ne homo moprll upoštevati. Naročila zn medicinske, *annacevtske 10 veterinarske revije jprejemn samo ^fedi-oinska knjiga v Beosrradu »VPRAŠANJA mm DNI« I. polletje 1949 in nekaj izvodov II. pol-letja 1948, vezana, dobite v upravi »Ljud-ske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 2. in v vseli njenih podružnicah. Vsako polletje stane 140— din »Industrija metalnih polizdelkov« v Slovenski Bistrici sprefema stranke ki prihajajo p0 raznih službenih vpraša-’ ’ sanio ob sredah in petkih. 1^ S* «* $ J> Ncstsk glavnega žrebanja ki bo trajalo ves avgust Zadnji čas je, da si preskrbiš srečko! Pohiti v kolek-turo srečk, Ljubljana, Tyrševa cesta H- Ureja uredniki odbor- - govorni urednik l>uAa„ Bola aredai- foV?; Kopi^jeva 6 -Uprava^ Kopitarjev« 2. Telefon uredništva in uprave: S2-61 do 52-65. rdefon naxo6nmdkege oddelka 50-30. Telefou o»lasne*a oddelka 36-85. - Stev Sek računa 6-90601-0.