PRIMORSKI DNEVNIK
poštnina plačana v gotovini "bh. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVni. Št. 297 (8390)
TRST, sobota, 16. decembra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Nfl VČERAJŠNJI SEJI POD PREDSEDSTVOM ANDREOTTIJA
Vlada podaljšala za eno leto konvencijo z radiotelevizijo
«Unita» obtožuje predsednika vlade, da ni spoštoval obljub, ki jih je dal med parlamentarno razpravo o RAI-TV ■ Seja vodstva PSDI - Znižanje cene soli
RIM, 15. — Vlada je na današnji odobrila ukrep, s katerim se J®5aljša za eno jeto konvencija ^ državo in RAI-TV, ki bi sicer 5®P?dIa danes. Minister za pošto J*’°ia je v izjavi časnikarjem de-I4' da so ukrep sprožili v priča-"Jjvanju reforme raditelevizije. lada je tudi postavila obvezo za 2?*atere spremembe statuta RAI-ki naj omogoča prisotnost Predovnikov ministrstev za pošto, za j*md in za državno udeležbo v Z^ilnem. odboru ustanove. Glede jklarrtne dejavnosti družbe SIPRA J0 določili, da bo morala biti v ,u 1973 omejena samo na izvaja-“le že sklenjenih pogodb.
.^a današnji vladni seji so odo-^ tudi nekatere druge ukrepe, r®d. njimi zakonski osnutek o iz-r®ih podporah v korist založni-dnevnikov za leto 1972. Na Pfe^log ministra za finance Val-
secchija so odobrili zakonski odlok, na osnovi katerega bodo prodajne cene cigaret ostale nespremenjene tudi po 1. januarju 1973, ko bo stopil v veljavo: nov davek na dodatno vrednost. Isti ukrep določa tudi nov cenik za različne vrste soli, ki bo omogočil znatno znižanje cene soli s 1. januarjem 1973 zaradi odprave trošarinskega davka na sol. Tako bo navadna sol namesto sedanjih 60 lir na kilogram stala z novim letom le 30 lir.
Jutrišnji «Unita» bo objavil u vodnik posl. Carla Galluzzija o stališču vlade do vprašanja podaljšanja konvencije z RAI-TV. Predstavnik KPI trdi, da je predsednik vlade Andreotti med razpravo v poslanski zbornici v bistvu potrdil linijo, ki določa privilegij vlade v odnosu z radiotelevizijo ker dejansko onemogoča vsakršno nadzorstvo
m,,,,,, ltlllllllllllllt,IIIMIillllllllllttflul„l„ll,Mf,mi„inm,mi„„i„,,,„„11,m,iliuiniiiiiiiiniiia
PRIPRAVE evropske konference
Zaključena prva faza pogovorov v Helsinkih
Veleposlaniki 34 držav se bodo ponovno sestali 15. januarja
, HELSINKI, 15. — V Helsinkih se jjjdanes zaključila prva faza mno-r^ranskih pogovorov za pripravo /topske konference o varnostni in Žalovanju. Veleposlaniki 32 ev-/9skih držav ter Kanade in ZDA S bodo ponovno sestali v Helsin-15. januarja.
°b koncu današnjega plenarnega rjsedanja niso objavili uradnih spo-J0*!. kar je bilo pričakovati glede 04 dejstvo, da na prvi fazi pogonov niso sprejeli nikakršnih tortnih sklepov. To pa seveda ne P^eni da so bili pogovori brežini. Sam sovjetski predstavnik * dejal, da «kljub vsemu smo šli Pfbrej po naši poti, ostalo pa bo-J® naredili januarja*. Novoletna f?Vza pa bo verjetno koristila za ?4nje sporazuma o kočljivi točki,
J® katero so posvetovanja zadela
zadnjih dineh: vprašanje pristoj-komisij, ki jih bodo imeno-
“»sti.
na bodoči konferenci o var-
Kancler Brandt predstavil novo vlado
, Bonn.
15.	— Zahodnonemški
hJjler Willy Brandt je predstavil f!?dsedniku Zvezne republike Nem-;•* Heinemannu svojo novo vlado.
jjrdrinnajstm ministrom, kolikor ^ šteje vlada, je Heinemann iz-v;1* uradno imenovanje ter jim da bi vestno in uspešno ^ avljali svoje naloge. Neposred-;	so novi ministri, 12 so-
ly41demokratov in pet liberalcev, pred parlamentom. Ob tej : . “°žnosti je Brandt dejal, da bo vlada šla po poti, ki jo je prejšnja in da se njego-.Programska izjava, ki jo bo dal januarja, ne bo bistveno ‘kovala od izjave izpred treh
koalicija je izšla iz zad-1£* volitev okrepljena, je dejal kar pomeni, da se volivci d-^jajo z vladnim programom in ^ Sa podpirajo. Obljubil je, da : ^ Upošteval tudi mnenje opozici-1{1 ko bo to koristno za Nemčijo, č Pcler je nato nakazal, katera {. Prva naloga nove vlade: obra-J za leto 1972, ki ga ni bilo tno-i-ri?. odobriti prej, ker je vladna ttij lcUa neposredno pred volitva-j jjZ8ubila večino v pairlamentu.
S$® mnenju opazovalcev odraža 'S■ Va nove vlade jamstvo za na-I Upanje odprte politike, ki jo je AT^ja vodila pod kanclerjem di^Btom. V poglavitnih resorjih L® Zamenjali ministrov: liberalec tiJ^l je ostal zunanji minister, fy^°v strankarski tovariš Gen-ttver je obdržal notranje ministr-V3 Socialdemokrat Leber je še k obrambni minister, medtem tih J« Schmidt (SPD) minister za Minister za gospodarstvo |^fc>stal liberalec Friderichs: zah-dj 0 Po tem ministrstvu so liberal-j^Postavili zelo ostro, da bi si za-k°v>li soodločanje pri najvažrtej-1 ^medarskih vprašanjih. Edina . kot smo že pisali, je ime hj^Pje dveh ministrov brez list UtoEgona Bahra, ki jč v0(^
tajanja o mednemškem sporazu-l ter Wemerja Maihoferja, ideo--4 liberalne stranke. Bahr bo že
21. decembra podpisal v vzhodnem Berlinu temeljni sporazum med o-bema Nemčijama.
Med prvimi nalogami Sedanje vlade bo tudi odobritev zakonskega osnutka o sprejemu ZRN v OZN.
Sporazum o delovni pogodbi časnikarjev
RIM, 15. — Časnikarska zveza je sporočila, da je bil dosežen sporazum o novi delovni pogodbi za italijanske časnikarje, ki razširi pristojnosti redakcijskih odborov ter izboljšuje plače ter finančne in normativne določbe^ P? sestanku, ki je trajal celih 16 ur, sta delegaciji časnikarjev in založnikov dosegli dogovor, ki med drugim predvideva večjo možnost posegov sindikata v življenje podjetij, zvišanje najnižjih plač za 15 odst., uvedbo plačanih nadur v višini 120 odstotkov, 36-umi delovni teden za vse ter ne-
ali poseg parlamenta v času pripravljanja reforme. Galluzzi ugotavlja, da so Andreottijeve obljube o vprašanju RAI samo taktika, da bi se obvaroval pred kritikami in se izognil zahtevam parlamenta. Vladni ukrep o podaljšanju roka Pa ne spoštuje teh obljub: Andreotti je namreč med drugim napovedal, da bo vlada zahtevala od vodstva radiotelevizije mesečno poročilo o delovanju ustanove, česar pa vladžii ukrep sploh ne omenja. Andreotti je tudi med razpravo v parlamentu zanikal, da bi v prehodni fazi dajali RAI-TV pomoč iz državnih blagajn, medtem ko vladni ukrep izrecno predvideva, da bo državna uprava z izrednimi posegi krila deficit ustanove.
Vlada je torej spregledala vse zahteve parlamenta, kar po Gal-luzzijevem mnenju potrjuje upravičenost zahteve komunistov, socialistov in demokrščanske levice, ki so menili, da bi morali konvencijo z RAI-TV podaljšati z zakonom, ne pa z upravnim aktom. Galluzzi zaključuje, da ne bo mogoče izvesti resne reforme RAI-TV, dokler bo na oblasti sedanja vlada.
Danes se je nadaljevalo zasedanje vodstva PSDI,, ki je razpravljalo o včerajšnjem poročilu tajnika Orlandija. Večina govornikov je bila mnenja, da morajo socialdemokrati lojalno podpreti Andreot-tijevo vlado, češ da še ni pogojev za obnovitev levega centra, kot naj bi izhajalo iz zaključkov socialističnega kongresa v Genovi. Sicer pa so na račun Andreottijeve vlade padle nekatere kritike, predvsem v zvezi z vladnim zakonskim osnutkom o policijskem priporu. Do Orlandijevega poročila je bil na današnji razpravi kritičen edinole član vodstva Orsello, ki je zagovarjal tezo, da je treba premostiti sedanje stanje ter ustvariti pogoje za uvedbo demokratičnega dialoga, ki naj omogoči obnovitev politike levega centra. Ob koncu razprave so imenovali posebno komisijo, ki naj na osnovi posameznih posegov pripravi dokument o političnih zaključkih seje vodstva PSDI. Ta dokument bodo objavili jutri.
V PSI medtem pripravljajo pre-ustroj v strankinem vodstvu na osnovi zaključkov genovskega kongresa in zadnjega CK, na katerem je bil De Martino izvoljen za novega tajnika. V sredo zjutraj se bo sestal politični urad, popoldne istega dne pa tajniški urad. Naslednje-
katere določbe glede dopisnikov. O t ga dne Pa se bo sestalo strankino doseženem sporazumu bo v prihod- vodstvo, ki bo moralo podeliti funk-njih dneh obširno posvetovanje na cije v organih vodstva na osnovi bazi preden bedo novo pogodbo predlogov posebne paritetne ko-podpisali.	1 misije.
V Beogradu so v teku pogovori med delegacijo Evropske gospodarske skupnosti, ki jo vodi predsednik izvršne komisije EGS Sicco Mansholt, in jugoslovansko delegacijo pod vodstvom Borisa Žnuderla, za sklenitev novega sporazuma med Jugoslavijo in evropsko skupnostjo. Na sliki: Mansholt (levo) in Žnuderl
S SREČANJEM S PREDSTAVNIKI OBALNIH OBČIN V PORTOROŽU
Tito zaključil obisk v Sloveniji
Jugoslovanski predsednik si je tudi ogledal dela na novi cesti Vrhnika-Postojna
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 15. — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je danes končal skoraj enotedenski obisk v Sloveniji. Pred odhodom z Brda pri Kranju so se od njega pošlo vili številni predstavniki političnega življenja Slovenije.
Predsednik Tito se je z Brda pri Kranju odpeljal proti Portorožu. Na poti se je za nekaj minut ustavil na viaduktu Verd, to je na novi avtomobilski cesti Vrhnika — Postojna, kjer so ga pozdravili član republiškega izvršnega sveta in republiški sekretar za gospodarstvo Marjan Dolenc in predstavniki graditeljev ter ga seznanili s potekom gradnje ceste, ki jo bodo izročili prometu 29. decembra.
Predsednik Tito se je s soprogo in spremstvom ustavil tudi v Postojni, kjer mu je inženir Jože Sl,okar v imenu graditeljev izročil album s slikami o gradnji te sodobne cestne magistrale.
Sredi dopoldneva je predsednik Tito prispel v Portorož. Tam sta ga v imenu obalnih družbenopoli-
ABSURDNE ZAHTEVE SAIGONSKEGA DIKTATORJA
Predsednik Thieu kamen spotike na poti k mirovnemu sporazumu
Le Duc Tho prispel v Moskvo - Francoska radijska postaja napoveduje objavo sporazuma v prihodnjih 48 urah
PARIZ, 15. — Hanojski pogajalec I francosko glavno mesto še niso tajnih pogovorih s posebnim določili, iz česar so prisotni časni
Nixonovim svetovalcem Kissinger-jem. Le Duc Tho je prispel v Moskvo na poti proti Hanoiu Moskva je redna postaja na Le Duc Thojevih potovanjih iz Pariza v Hanoi, ni pa znano, če se bo tudi tokrat srečal s sovjetskimi voditelji.
Pred svojim odhodom iz Pariza je v pogovoru s časnikarji izjavil, da je optimist. Kasneje je zunanji ministrici ZRV Thi Binhovi pojasnil, da je optimist, kar zadeva bodočnost Vietnama in izid skupne borbe. Časnikarjem je tudi dejal, da bo v Hanoiu v stalnem telefonskem stiku s Kissingerjem, kar je v skladu s Kissingerjevo izjavo, preden je odpotoval v Washington. Le Duc Tho je rekel, da sta se z Nixonovim svetovalcem domenila, da ne bosta dajala nobene izjave o poteku pogajanj. Na vprašanje, ali se bo vrnil v Pariz, je hanojski odposlanec odgovoril, da točnega datuma njegovega povratka v
Razdejana okolica oporišča Bien Hoa po partizanskem raketnem napadu
........................im...m...mm.........
sta bila tudi dr. Rado Bordon in Bogomil Gerlanc kot predstavni-
Vlada je podaljšala za eno leto konvencijo med državo in RAI-TV v pričakovanju reforme radiotelevizije. V vladnem ukrepu ni zanesljivih jamstev, da bo parlament lahko izvajal dejansko nadzorstvo nad to ustanovo v prehodni fazi.
V palači Diana so se včeraj nadaljevala pogajanja strank leve sredine za sestavo novega občinskega odbora. Župan Spaccini je poročal o dosežkih prejšnje in o programu nove občinske uprave. V razpravi je bil govor predvsem o finančnih vprašanjih. Pogajanja
se bodo nadaljevala v torek V Tržaški knjigarni je bila včeraj ob izidu knjižne zbirke Jadranskega koledarja 1973 pri Založništvu tržaškega tiska, predstavitev novih knjig naših primorskih pisateljev Cirila Kosmača in Alojza Rebule «V gaju življenja^ in «Divji golob*. Prisotna
ka Mohorjeve družbe iz Celja in Mladinske knjige iz Ljubljane, ki sta knjigi izdali. Knjigi sta del letošnje zbirke Jadranskega koledarja.
Nepozabno umetniško doživetje je sinoči pripravila tržaškim ljubiteljem glasbe velika slovenska umetnica pianistka Dubravka Tomšič v okviru abonmajske koncertne sezone Glasbene matice v Kulturnem domu. Umetnica je izvajala skladbe Scarlattija, Beethovna, Chopina in Liszta.
karji sklepali da se bo Le Duc Tho vrnil v Pariz in da torej pogajanja še niso zaključena.
Neka francoska radijsKa postaja jc danes oddajala vest, da bosta Washir.gton in Hanoi najdlje čez 48 ur skupno proglasila dosego mirovnega sporazuma. Po tej vesti naj bi o tem govoril neki tuji diplomat, čigar imena ne omenja. Kis-singer in Le Duc Tho r.aj bi se v prejšnjih dneh razsia, poteui ko sta baje dosegla sporazum in sta ga šla predložit svojima vladama. Washingion naj bi zahteval od Ha-noia, naj ne objavi takoj vesti o sporazumu, češ da mora Nixon prej prepričati predsednika Thieu-ja, da ga spreime. Če Američanom ne bj uspelo prepričati Thieuja, pravi francoski oddajnik, bi Američani podpisali s Severnim Vietnamom ločeni sporazum. ZDA pa naj bi imele prepričljive argumente, s katerimi naj bi z lahkoto premagali nasprotovanje južnovietnamske-ga predsednika.
Glasnik Bele hiše je nemudoma demantiral to vest, ki naj bi bila po njegovem čista izmišljotina. Ziegler je tudi namignil na možnost Kissingerjeve tiskovne konference, na kateri naj bi poročal o pogajanjih. Včeraj je Ziegler izjavil, da se predsednik Nixon ne strinja s Thieujevim načrtom o začasnem božičnem premirju, temveč da vztraja na dokončni prekinitvi ognja, o kateri se pogaja Kissinger. Kissingerjeva formula pa temelji na treh bistvenih točkah: prekinitev ognja, izpustitev vojnih ujetnikov in možnost južnovietnamskega ljudstva, da svobodno odloča o svoji prihodnosti.
Predsednik Nixon se je tudi danes dve uri pogovarjal s Kissingerjem. Sestal se je tudi z državnim tajnikom Rogersom; šefom o-boroženih sil admiralom Moorer-jem, podpredsednikom, Agnevvom in šefom CIA, ameriške obveščevalne službe Helmsom.
V Jugoslaviji povišane invalidske pokojnine
BEOGRAD, 15. — Socialno - zdravstveni svet zvezne skupščine je sprejel danes šest zakonov s področja zaščite borcev, med njimi zakon 6 vojnih invalidninah in nosilcih partizanske spomenice. Po tem zakonu se bodo invalidnine vojaških invalidov valorizirale s 1. januarjem za povečanje osebnih dohodkov v letošnjem letu. Družinsko invalidnino bodo povečali od sedanjih 1.200 na 1.500 dinarjev. Staršem, ki so v vojni izgubili sina edinca, se družinska doklada povečuje za 50 odst. Povečujejo se tudi dodatki za pomoč s strani drugih oseb. Novost zakona je določilo, s katerim se priznava svojstvo vojnega invalida tudi udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja v Grčiji od 1941. do 45. leta
B. B.
tiičnih organizacij sprejela in po' zdravila predsednica piranske občinske skupščine Jolanda Kos in sekretar obalnega komiteja Zveze komunistov Aldo Jakomin. Predsednik Tito se je zatem sešel na Dogovor s predstavniki obalnih družbenopolitičnih organizacij v hotelu Metropol v Portorožu.
Pred odhodom iz Slovenije je predsednik Tito dal za ljubljansko televizijo krajšo izjavo, v kateri je dejal, da nosi s tega obiska najlepše vtise. Najbolj pa me je vzradostilo — je dejal — prebivalstvo, ki nas je povsod pozdravljalo z navdušenjem in optimizmom ter z vero v prihodnost.
Med včerajšnjim bivanjem na Brdu pri Kranju je predsednik Tito sprejel mlade predstavnike Kluba združenih narodov iz Vinice pri Črnomlju, rojstnem kraju prsnika Otona Župančiča. Učenci so ga seznanili z delovanjem svoje organizacije. Prav tako je Tito včeraj sprejel tudi predstavnike marksi-st;čnega certtra pri CK Zveze komunistov Slovenije in predstavnika dopisne delavske univerze.
DRAGO KOŠMRLJ
Solidarnost narodov SFRJ z vietnamskim ljudstvom
BEOGRAD, 15. — Borba narodov Vietnama, Kambodže in Laosa je blizu narodom in narodostim Jugoslavije, prispeva k zmagi pravične stvari, stvari svobode in neodvisnosti narodov in k uničenju fašizma, je izjavil predsednik koordinacijskega odbora za pomoč narodom Indokine, Gustav Vlahov, ob tradicionalnem tednu solidarnosti z borbo narodov Indokine. Vlahov je px>udaril, da je Jugoslavija na vseh področjih, predvsem na političnem, moralnem in materialnem pomagala in da bo tudi vnaprej pjomagala pravični borbi narodov Indokine, ki so dokazali, da je nemogoče s silo podjarmiti in uničiti ljudstvo, ki je pripravljeno boriti se za svobodo, neodvisnost in za svoj obstoj. Po besedah Vlahova, je borba narodov Indokine pomembna in je koristno vplivala na gibanja v drugih delih sveta. Preprečila in neutralizira-la je poteze, ki so se v drugih delih sveta pripravljale, da s silo in pritiskom spet ovirajo izgubljene pozicije.
Zastopniki tiska, radia, televizije in drugi odgovorni delavci v informativnih dejavnostih iz cele Jugoslavije, zbrani na posvetovanju o aktualnih idejno - političnih problemih v informativni dejavnosti v Beogradu, v svojem protestu izražajo globoko zaskrbljenost za usodo več sto tisoč žrtev saigonskega režima v zaporih in taboriščih v Južnem Vietnamu.
miiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiniiiiiiiHiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA SEJI PREDSEDSTVA ZKJ V BEOGRADU
Razpravno vlogi tiska v samoupravni družbi
Časnikarji so do sedaj posvetili premalo pozornosti delovnemu človeku
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — V predsedstvu ZKJ se je danes končalo dvodnevno posvetovanje o aktualnih idejnopolitičnih problemih v informativni dejavnosti, katerega so se udeležili zastopniki tiska, radia, televizije in drugi odgovorni delavci s pod-
________ _	s
Šaigonska lutkovna vlada medtem ’ roč ja informativne dejavnosti. V
skuša z vsemi sredstvi zavirati mirovna pogajanja, ki so v Parizu še vedno v teku, čeprav sta glavna protagonista odsotna. Radio Saigon danes ponavlja znano Thieujevo zahtevo po umiku 300 tisoč sevemoviet-namskih vojakov, ki naj bi bili v Južnem Vietnamu, k temu pa je dodal zahtevo po umiku partizanskih e-not severno od 17. vzporednika. Zahteve saigonskega režima ne razburjajo več nikogar, saj jih nihče ne jemlje več resno, ker je jasno, da so bile izraz ameriškega zakulisnega spletkarjenja.
Partizani so danes obstreljevali z raketnimi izstrelki letalsko bazo Bien Hoa 34 km severovzhodno od Saigona. Vladna artilerija je nemudoma odgovorila na ogenj: nekaj granat je padlo na bližnjo vas, v kateri je bilo 6 mrtvih. V Gia Dinhu, v predmestju Saigona, so osvobodilne . sile z minometi uničile 30 avtocistem, ki so prevažale bencin. V Pnom Penhu glavnem mestu Kambodže, je bilo letališče več ur zaprto: kamboško vojaško letalo je po p>omoti bombardiralo vzletno pisto, na kateri je ostala neeksplodirana napalmska bomba, ki so jo morali razstreliti, saj je niso mogli odstraniti.
uvodnem pporočilu je član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Todor Kurtovic med drugim ugotovil, da se je px> pismu predsednika Tita razvila močna aktivnost v informativni dejavnosti. Prišla je do izraza večja prip/ravljenost, da se stopi v bitko za stališča ZKJ in proti kormnformdzmu, ter odločnost, da se menja kadrovska struktura. Kurtovic je pjoudaril potrebo px> bolj organiziranih stikih med tiskom in družbo, ki naj bi bili p>op>olnejši in kvalitetnejši kot doslej. Samoupjrav-ljanje v informativni dejavnosti, ki se stalno razvija, ne pomeni, da tisk lahko vodi svojo politiko različno od politike ZKJ. Ta politika je enotna, kot je enoten tudi program. Tisk mora biti bolje in bolj organično p>ovezan z vsemi družbenimi forumi. Novinarji morajo biti o vsem pravočasno in točno obveščeni, ne glede na to. ali bodo o tem poročali ali ne. Kurtovic je očital tisku, da je premalo pozornosti px)sveti\ delovnemu človeku.
Potrebno je obš;rno poročati o tem, kar se dogaja v Jugoslaviji, in se ne omejevati samo na dogodke iz lastne sredine. Večji del svojega
ki bi po njegovem mnenju morali biti tako organizirani, da odražajo samoupravni razvoj. Sveti bi morali na odgovorni način razpravljati o stanju v deželi in posameznih večjih vprašanjih. Na ta način bi morali prevzeti nase tudi del odgovornosti. V diskusiji so med drugim ugotovili, da so glavni razlog kritike tiska. px>sebno px> 21. seji, po pismu predsednika Tita, ne samo razni objavljeni članki, temveč dejstvo, da tisk, kljub svojemu napredku, ni uspjel popolnoma postati_ organ samoupravne družbe. Rezime 0 razpravi bo objavljen jutri.
B. B.
Minic imenovan za tajnika za zunanje zadeve
BEOGRAD, 15. — Svet za narode in družbeno - politični svet zvezne skupščine sta danes, na ločenih sejah, sprejela predlog predsednika Zveznega izvršnega sveta Bijediča, da se namesto Mirka Tepavca, ki je novembra podal ostavko na položaj zveznega tajnika za zunanje zadeve, za podpredsednika Zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve imenuje dosedanji podpredsednik zvezne skupščine Miloš. Minič, ppslanec sveta narodov, član
----	----- . ..j._________sveta federacije in član stalnega dela
govora je Kurtovic posvetil svetom, > konference ZKJ.
PISMO IZ RIMA
Letni
obračun
Ubogi svet, ko bi bil resničen samozavestni rek starih Rimljanov, po katerem je Rim «caput mundh — glava sveta« Take misli mi gredo po glavi v teh zadnjih dneh leta, ki so tradicionalno posvečeni pripravljanju obračunov zadnjih tristopetinšestdesetih dni, tega čudaškega 1972. Sicer pa že sedaj lahko pridvidevamo — tudi brez kakih posebnih vedeževalskih sposobnosti — da čez eno leto, ob koncu 1973, ne bo obračun bogve kako različen: res je namreč, da se v Rimu dogaja vse mogoče, na koncu pa moramo ugotoviti, da se pravzaprav ni nič zgodilo.
V	obračun moramo postaviti najprej nov rekord, za katerega smo zvedeli le pred nekaj dnevi: Rim je najbolj hrupno mesto v Italiji, ki je najbolj hrupna država v Evropi. Živeti v Rimu pomeni vsak dan tvegati živčni zlom. Mestni redarji, ki urejujejo promet — znameniti «pizzardoni» — postopoma oglušijo, kar pa postaja že pravi kolektivni pojav. Če trije milijoni ljudi vsak dan trčijo drug v drugega v tem ogromnem mravljišču (in ne samo metaforično, kot dokazujejo odgr-njeni avtomobili) je to prav zaradi tega, ker dan za dnem postajamo bolj naglušni. Končno je to tudi neke vrste naravna zaščita, ki nam omogoča, da ostanemo živi. Pojav pa je še boli razširjen med vladnimi osebnostmi, ki so očitno povsem gluhe, kot dokazuje dejstvo, da mimo dopuščajo, da gre vse mesto rakom žvižgat.
V	obračun moramo tudi postaviti spomenike, ki se rušijo, začenši s Kolosejem. F tem pogledu naj vam povem zadnjo vest: denar, ki so ga namenili spomeniškemu varstiu, je komaj zadostoval za postavitev železnih drogov okrog Koloseja. Sedaj pa denarja ni več ter je vse ustavljeno (razen seveda kamnov Koloseja, ki se še vedno krušijo).
Najbolj zaskrbljujoča točka obračuna pa je verjetno promet, ki je že dosegel nevzdržno raven: popolna paraliza je pred vrati. To pa ni vprašanje, ki bi ga lahko danes rešili. Rešiti bi ga morali pred nekaj desetletji, s pa-metro urbanistično politiko, o koten pa nj bilo ne duha ne sluha, saj so vse sKupaj raje prepustili spekulacijam gradbenikov. Danes lahko samo jemljemo na znanje, da v mestu ni več mogoče krožiti, in v to smer gredo tudi ukrepi občinske uprave, ki je zaprla za promet velik del mestnega središča. Odkopavanje za podzemsko železnico se medlem s težavo približuje Trgu Esedra: nedvomno je to najdaljša podzemska železnica na svetu, če že ne po številu kilometrov, pa po številu let, ki bodo še potrebna za njeno dograditev. To je zadeva, ki zanima že več generacij. Pričakovati pa ie, da bodo dela končana, ko se bodo naši potomci že peljali z osebnimi mini-helikopterji.
Neki časopis je prav v teh dneh lepo označil rimski promet: koncert za trobila in bencin, če se namreč nesrečnež znajde sredi mestnega prometa v tvročih» lirah, ne tvega samo, da ogluši, ampak tudi, da se zaduši.
In tako prehajamo na novo točko našega obračuna: onesnaženje, ne samo vode ali zraka, pač pa tudi — kako bi rekli — psihološko onesnaženje. Rimsko morje je prava blatna mlaka, pa čeprav so v Ostii začeli graditi očiščevalno napravo (ki bo verjetno končana istočasno s podzemsko železnico). Imamo tudi afero mineralnih voda, z analizami in protianalizami. Sodstvo ie ukazalo zaprtje neke znane firme, potem je dovolilo ponovno odprtje, potem spet zaprtje, in na koncu dokončno odprtje. Iz vsega tega nismo prav dosli razumeli. Zvedo lo se je le o nekem demakrs^cn-skem parlamentarci:, ki ie pom. dil svoje vplivno pnsicdovavjc za zaščito interesov obložene vode. iz česar lahko skievamo, da obstala tudi politično onesnažen ie, ki ni nič manj nevarno od ekološkega.
Ali naj nadaljujem? Lahko bi s lem napolnil ves dnevnik, pa imam na razpolago samo en stolpec! Zato vas raje pozdravim s tradicionalnim voičihm: srečno novo leto!
MARIO DEZMANN
16. decembra 1972
NADALJEVANJE RAZGOVOROV V PALAČI DIANA
POMEMBNA VPRAŠANJA SLOVENCEV IN POGAJANJA ZA OBČINSKO UPRAVO
V skladu z načelnimi izjavami in splošnim političnim vzdušjem je treba v program levosredinske uprave vključiti vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, kot s j med drugim uporaba jezika, urbanistika in podpora slovenskim organizacijam
Včeraj popoldne so se delegacije strank leve sredine ponovno sestale na sedežu KD v palači Diana, kjer je župan Spaccini poročal o dosežkih prejšnje in orisal program nove občinske uprave. V tej zvezi je prišlo do širše razprave predvsem o-krog finančnih vprašanj. Običajno poluradno poročilo, ki ga izdaja tiskovni urad KD, navaja, da so bili prisotni: za KD tajnik Coloni, namestnik tajnika Rinaldi in tajnik občinskega odbora stranke Ghersi; za PRI tajnik Mauro, namestnik Gargano in Oliviero Fragiacomo; za PSDI odv. Berce in Gei; za PSI Mislei, Pitto-ni in Terpin, za Slovensko skupnost Dolhar.
V poluradnem poročilu je nadalje rečeno, da se bodo ponovno sestali v torek, 19. decembra, ko bodo na dnevnem redu finančna vprašanja in ko bodo začeli razpravljati o urbanistiki. Na tem sestanku bodo delegacije predložile seznam zahtev in predvsem vrstni red njih izvajanja.
Na včerajšnjem sestanku so bila torej v ospredju vprašanja finančnega značaja in predvsem finančni položaj tržaške občinske uprave, kot tudi možnosti kreditiranja iz sredstev sklada za Trst in iz drugih virov. Ta finančni okvir namreč predstavlja osnovo za konkreten program tržaške občinske uprave. Na prihodnjem sestanku v torek pa bodo šli že korak dalje, ko bo govor o predlogih in prednostnih lestvicah, ki jih zahtevajo razne stranke (in kjer obstajajo v programih bistvene razlike) in končno se bodo lotili pomembnega perečega vprašanja regulacijskega načrta, ki od blizu zanima tudi slovensko narodnostno skupnost.
Prihodnji teden bodo torej na dnevnem redu vprašanja, ki nas neposredno zanimajo, saj je nujno, da se vključijo v petletni okvirni program tržaške občine, za katerega se bo dogovorilo pet strank leve sredine, ki so že dosedaj upravljale tržaško občino, tudi nekatera stvarna vpraša-, nja slovenske narodnostne skupnosti.
Pri tem gre predvsem za uporabo slovenskega jezika v vseh občinskih uradih, glede česar je bil v pretekli poslovni dobi narejen prvi, zelo skromen, korak z nastavitvijo prevajalk. To je zelo malo, saj je treba uvesti dosledno pravico do uporabe slovenskega jezika v vseh uradih tržaške občinske uprave in seveda najprej v onih, ki imajo vsakodnevni stik z občinstvom. V tej zvezi je zelo pomembno tudi nastavljanje slovenskih uradnikov in funkcionarjev in tudi tu je prejšnja občinska uprava naredila prvi skromni korak, vendar na tak način, da so slovenski uradniki in
Prav gotovo je treba s to načelno ka razgovorov, raznih vesti in pred-politiko nadaljevati in bi bilo prav. | videvanj izhaja, da bosta prav goto-da bi bila v sedanjem programu med j vo potrjena oba slovenska odbornika: prvenstvenimi obvezami tudi publici- j Dušan Hreščak, ki je bil izvoljen na zacija slovenske Glasbene matice, ki ' listi PSI in dr. Rafko Dolhar, ki je mora postati polnopravna šola tako, i bil izvoljen na listi Slovenske skup-kot sorodna glasbena šola za itali j nosti, sicer pa naj bi v občinskem janske someščane, in kot so sloven- odboru imeli: KD 9, PSDI 2, PSI 2,
OB IZIDU ZBIRKE JADRANSKEGA KOLEDARJA 1973
Predstavitev dveh novih knjig Cirila Kosmača in Alojza Rebule
Založbi - izdajateljici sta na predstavitvi zastopala direktor Mohorjeve družbe iz Celja dr. Rado Bordon in urednik Mladinske knjige iz Ljubljane Bogomil Gerlanc - Spregovorila sta tudi avtorja knjig
ske strokovne in druge šole.
To vprašanje morda ni neposredno v pristojnosti občinske uprave, prav gotovo pa spada tako v okvir obveznosti, ki jih bodo sprejele stranke leve sredine in prav gotovo lahko glede tega vprašanja občina sprejme ustrezne pobude, po vzorcu, kot jih je v preteklosti sprejela za italijansko glasbeno šolo.
Občina bo lahko in mora nujno biti pobudnik za reševanje širših vprašanj, ki zanimajo prebivalstvo in ki ne spadajo neposredno v njeno pristojnost. Tu pa je osnovna zahteva vseh Slovencev, da parlament sprejme zakon o globalni zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti in nujnost, da tržaški občinski
PRI 1 in SS 1 odbomiško mesto.
Žrebanje za nagradni natečaj «T Club»
Na sedežu T Cluba, konzorcija za razvoj trgovsko turistične vloge Trsta s sedežem v Ul. sv. Frančiška 11. je bilo včeraj zvečer žrebanje nagradnih številk velikega nagradnega tečaja «T Club* v prisotnosti predsednika finančne uprave dr. Rizze in številnih članov konzorcija.
Dr. Rizza je pred začetkom žre-
_____ _______ banja pozdravil prisotne, govoril o
svet to zahtevo slovenskega prebi- novem zakonu IVA ter izrazil željo
Pisatelja Rebula in Kosmač s predstavnikom ZTT Markom Kra. osum
Založništvo tržaškega tiska je sinoči predstavilo v Tržaški knjigarni novi knjigi pisateljev Cirila Kosmača in Alojza Rebule «V gaju živ-
Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji v sklopu knjižne zbirke Jadranskega koledarja za leto 1973. Poseben pomen te predstavitve pa
valstva odločno podpre.
Na dosedanjih pogajanjih še ni bilo govora o sestavi občinskega odbora, niti o razdeljevanju odbomiških mest. Nesporno pa je. da bo občinsko u-pravo ponovno vodil župan Spaccini, saj je prejel rekordno število preferenčnih glasov. Iz dosedanjega pote-
po vedno tesnejšem sodelovanju med ekonomskimi operaterji in davčno upravo.
Predsednik konzorcija «T Club» se je zahvalil namestniku finančnega intendanta ter mu zagotovil, da se bodo bodisi konzorcij kot njegovi člani zavzemali za sodelovanje.
Ijenja* in «Divji golob*. Predstavi-1 je tudi v dejstvu, da so tako piša-
,	j	.. .7 - j _r*i -t...  4-—V-rti Mnlofhnn nrodt tmmikfl
telja, kot ugledna predstavnika obeh slovenskih založb, naši primorski oziroma tržaški rojaki. Zaradi tega je tudi celoten večer še
ANPPIA — Združenje bivših antifašističnih preganjancev, AN Pl — Vsedržavno združenje partizanov Italije in ANED — Združenje bivših. deportirancev v nacističnih taboriščih prirejajo jutri, 17. t. m. ob 15. uri na strelišču pri Opčinah
SPOMINSKO SVEČANOST
ob 31. obletnici mučeniške smrti Pinkn Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnjala, ki jih je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt.
Govorila bosta senator Paolo Šema in občinski odbornik Dušan Hreščak. Predsedovala bo domačinka Stanka Hrovatinova.
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Nova sredstva za male industrije in za oskrbo umsko prizadetih ljudi
Oba zakona sta bila izglasovana z Mednarodna organizacija za zdravstvo hvali « odprto zdravljenje v deželnih umobolnicah
celo prevajalci še vedno nestalno nameščeni.
V volilnih programih vseh strank, ki so kandidirale in izvolile slovenske kandidate ter svetovalce, so dokaj podrobno navedene zahteve glede potreb Slovencev v zvezi 7. občinsko upravo in njeno pristojnostjo. Znano je, da so te zahteve v bistvu zelo podobne, saj gre za ista vprašanja, glede katerih ne more biti bistvenih razlik. Zelo važno pa je, da se o teh vprašanjih govori že sedaj na pogajanjih za levosredinsko upravo in da jih vključijo v program občinske uprave oziroma v petletni na črt, ker drugače grozi resna nevarnost, da se o tem ne bo govorilo in bo prihajalo do stalnih izgovorov, češ da to ali ono vprašanje ni vključeno v program. Na vsak način pa lahko podčrtamo, da že iz prve uradne izjave o političnem okviru nove levosredinske uprave izhaja potrditev sedanje po litike «sožitja» in reševanja slovenskih vprašanj.
Med takimi posebno važnimi vprašanji sta Kras in urbanistični načrt, saj je bilo s strani Kraševcev že večkrat upravičeno ugotovljeno, da se je s te plati položaj celo poslabšal. Gre za zapleteno urbanistično vprašanje, ki pa živo prizadeva interese slovenskega človeka in vse slovenske skupnosti kot celote. V tej zvezi je treba tudi opozoriti na pismo, ki ga je predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin poslal vsem strankam u-stavnega loka pred volitvami, v katerem jih opozarja na ta vpraša nja in na vprašanja kmetijstva in zahteva, da bi ustanovili posebno odbomištvo za kmetijstvo in za zgornjo okoheo.
Končno naj omenimo tudi podpo ro slovenskim kulturnim, športnim in drugim ustanovam ter organizacijam. Občina lahko tu mnogo naredi. V pretekli poslovni dobi je Ml dosežen pomemben napredek (čeprav počasi in ne brez težav) z delno publicizacijo Slovenskega gledališča.
Na včerajšnji seji je deželni svet sprejel dva nova zakona, in sicer oba z večino glasov. Prvi uvaja novo finančno pomoč iz javnih sredstev za konzorcije malih industrij (zanj so se izrekle vse svetovalske skupine razen komunistične, ki se je glasovanja vzdr* žala) drugi pa določa nova finančna sredstva v prid umsko in telesno prizadetih deželanov (za novo normo so glasovale vse svetovalske skupine razen MSI, ki je glasovala proti).
Razprava o zakonskem načrtu v prid konzorcijem malih industrij se je začela že predvčerajšnjim, včeraj pa je spregovoril še svetovalec Colautti (KD), ki se je izrekel za zakon, nakar je sledil odgovor poročevalca Metusa in pristojnega odbornika Dulcija. Na podlagi pravkar sprejetega zakona, bo dežela prispevala do 50% stroškov za nastopanje konzorcijev malih industrij na raznih domačih in tujih sejmih za organizacijo skupne razpečevalne mreže, za raziskovanje tržišč ter za skupno propagiranje domače proizvodnje. V zakonu se v tej zvezi posebej omenjata Središče za strokovno pomoč proizvajalcem stolov s sedežem v Vidmu in Deželno središče za pomoč malim in srednjim industrijam s sedežem v Trstu. Dežela bo razpolagala s 50 milijoni lir na leto, in sicer od letošnjega leta do vključno leta 1975
V svojem nastopu je poročevalec Metus poudaril, da želi dežela z novim posegom pospešiti nastajanje konzorcijev malih industrij v Furlaniji - Julijski krajini in hkrati poenostaviti postopek pri podeljevanju predvidenih finančnih prispevkov, tako da bi ti ne šli več skozi roke trgovinskih zbornic, ampak neposredno od dežele h konzorcijem. Odbornik Dulci pa je v svojem odgovoru naglasil da so nakazana finančna sredstva sicer omejena, vendar pa zadostna, kolikor bi se pa deželni poseg izkazal za prešibkega, je odprta možnost za primemo povečanje denarne razpoložljivosti v ari hod nje.
Drugi zakon, sprejet na včerajš
tev sta se udeležila oba avtorja, kakor tudi predstavnika založb, ki sta knjigi izdali in sicer direktor
Mohorjeve družbe iz Celja dr. Ra-	....
do Bordon ter urednik Mladinslv bolj izzvenel v domačnosti tn na knjige iz Ljubljane Bogomil Ger i poudarku velikega deleža primor-lana Obe knjigi prihajata v teh skih kulturnih ustvarjalcev v skup-dneh med slovenske čitatelje na ni slovenski kulturni zakladnici.
Pisatelja in predstavnika založ-ništev je izredno številnemu občinstvu, med katerimi smo opazili številne zamejske kulturne in javne delavce ter zlasti številno mladino, predstavil v imenu Založništva tržaškega tiska oziroma njegovega odseka za knjižne izdaje pesnik Marko Kravos. Pri tem se je zahvalil tako pisateljema, kot predstavnikoma obeh slovenskih založb, da so se odzvali vabilu na to pred-j stavitev. Pri tem je omenil visoki j jubilej ki ga je pred kratkim sla-! vila celjska Mohorjeva družba —
večino glasov - V deželi 10 tisoč umskih bolnikov M-letnico njenega obstoja «Vsi
: vsaj približno vemo — je dejal Kra-| vos — kaj je ta ustanova storila ! za širjenje slovenske knjige med Pred zaključkom seje je odbornik j našimi ljudmi, za utrditev tistega Devetag v odgovoru na ustrezno j slovesa o Slovencu in njegovi Iju-interpelacijo komunističnega sveto- i bežni do knjige, na katerega smo valca Rizzija pojasnil stališče de- i vsi tako ponosni». Kravos se je želnega odbora v zvezi z novimi zdravstvenimi prijemi v okviru tržaške in goriške umobolnice. Odbornik je naglasil, da so se nove pobude »odprtega* zdravljenja bolnikov izkazale za pozitivne in uspešne. kar priznava sama Mednarodna organizacija za zdravstvo, tako da namerava deželna uprava nadaljevati v tem pogledu po že začrtami poti.
nji seji, določa nadaljnjih 750 mi-1 lijonov lir za leto 1973 v prid umsko in telesno prizadetim dežela-nom. in sicer na osnovi zakonov štev. 22 iz leta 1969 in štev 31 iz letošnjega leta. Kakor je naglasil poročevalec Urii (KD), bodo nova sredstva namenjena predvsem umobolnici, v Vidmu, saj sta tržaška in goriška umobolnica v zadnjih letih že občutno napredovali, kar si tiče odnosov in zdravljenja prizadetih bolnikov, tako da so trenutno nujni zlasti posegi v okviru drugih umobolnic v deželi in zlasti v videmski umobolnici V razpravo o novem zakonu so posegli svetovalci Trauner (PLI), Bergomas (KPI), Morelli (MSI) in Cocianni. Razen misovca, so se vsi izrekli za zakon, pri tem pa naglasili nujnost, da bi dežela namenila posegom v prid umsko prizadetim deželanom večja finančna sredstva. Posebna anketa je namreč ugotovila, da je danes v Furlaniji - Julijski krajini približno 10.000 umsko bolnih deželanov ki potrebujejo sodobnejšo nego in terapijo, če se ngj skušajo ponovno vrniti v družbo kot njen enakopraven sestavni del. S svojim nastopom proti zakonu je predstavnik MSI dokazal, da je njegova skupina tudi na tem področju nasprotna vsaki novosti in vsakemu napredku ne le na socialnem, kulturnem in političnem področju, ampak tudi v samem zdravstvu. V svojem zaključnem govoru je odbornik Devetag med drugim omenil, da namerava deželni odbor v januarju prihodnjega leta predložiti svetu načrt za širše zamišljeno ureditev zdravstvene politike v deželi kajti vse kaže, da država ne bo tako kmalu izvedla napovedane splošne preosnove zdravstva V okviru tega načrta naj bi odpravili tudi tako imenovane «diferencialne* razrede na osnovnih in srednjih šolah, in sicer tako, da bi zaostale dijake vključili po skupinah v maloštevilne redne razrede. Na to vprašanje so s posebno spomenico opozorili odbornika komunistični svetovalci Bergomas, Pelle-grini in Bosari.
Podaljšani plačilni roki tržaških bank
Tržaška prefektura je ponovno po-
na kratko zadržal tudi pri vlogi in pomenu Jadranskega koledarja, ki je v dolgih letih svojega red; nega izhajanja poleg osveščanja našega človeka in beleženja našega življenja v zamejstvu, izpolnil še drugo pomembno nalogo: skupaj z njim je v teh povojnih letih prišlo med naše ljudi okrog 270 tisoč le pih slovenskih knjig, ki so s svojo vsebino nedvomno obogatile in kul turno oplemenitile naše ljudi.
Za Mohorjevo družbo je nato spregomril njen direktor naš tržaški rojak dr. Rado Bordon ki je najprej orisal neprecenljivo vlogo, ki jo je Mohorjeva družba odigrala v 120 letih svojega obsto-
' ja in pri tem izrazil željo in pre-\ pričanje, da bo družba v bodoče | opravljala svoje kulturno poslan-' stvo tudi s tem, da bo spodbujala I slovenske pisatelje k ustvarjanju. Ko je govoril o najnovejšem romanu Alojza Rebule «Divji golob*, je dr. Bordon dejal, da avtor v njem z veliko plemenitostjo in človečnostjo obravnava svet in ljudi tostran in onstran meje, prikazuje tegobe in nasprotja, ki jih je slovenski človek doživljal v polpretekli dobi in jih v veliki meri obču ti še danes. Dr. Bordon se je tudi zahvalil Založništvu tržaškega tiska, da je vključilo to Rebulovo delo v letošnjo zbirko Jadranskega koledarja.
V imenu Mladinske knjige se je za povabilo in pobudo zahvalil u-rednik Bogomil Gerlanc. Tudi on je podal kratko razvojno pot svoje založbe in poudaril potrebo po spodbujanju zanimanja za branje predvsem med slovensko mladino ki jo velikokrat odteguje od knjig potrošniška družba in drugi interesi. Pri tem je poudaril, da položaj glede tega niti ni tako slab in omenil v tej zvezi pobudo v matični domovini, kjer s podeljevanjem bralnih značk pospešujejo zanimanje za pisano besedo med dorašča-jočo mladino. Z zadovoljstvom je ugotovil da je ta pobuda prodrla tudi do nas in navedel kot primer šolo na Katinari.
Spregovorila sta seveda tudi oba pisatelja. Najprej je svoje delo predstavil Ciril Kosmač, ki je obžaloval, da ni mogel slovenskim zamejskim bralcem nuditi nekaj no vega. saj je knjiga. «V gaju življenja* izbor novel, ki jih je najoisal od svdjega 24. leta do pred dese timi leti. Izrazil je svoje zadovolj stvo. da je ta njegova knjiga vklju čena v zbirko Jadranskega koledarja in prav zato ker je namenjena Slovencem izza meje. je tudi sam posegel v izbor. Ciril Kosmač je dejal, da nima o stx>ji knjigi kaj povedati razen tega, da je v njej spregovoril o svojem življenju Primorca tako, kot mu je velevalo srce. rToda srce je kot njiva, na kateri zrase tudi plevel — je dejal Ciril Kosmač — zato je treba uporabljati tudi možgane ki ople jejo plevel*.
Pisatelj Alojz Rebula pa je med drugim dejal, da ga je pri pisanju knjige, tam nekje pred sedmimi leti. zamikala tveganost teme in časa, v katerem je zgodba postavljena. Predvsem ga je zami-mala konfrontacija dveh svetov, dveh družbenih sistemov in dveh cerkva. Dogajanje je ambientirano pri nas na obeh straneh meje. Rebula se je zahvalil tudi dr Bordonu za njegov uredniški delež pn izidu knjige.
Oba avtorja sta potem številnim prisotnim podpisovala svojo knjigo
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
SAŠA ŠKUFCA
JANKO IN METKA
otroška spevoigra v treh dejanjih
Dramaturška predelava in pesmi MIROSLAV KOŠUTA Scena
DEMETRIJ CEJ Kostumi
MARIJA VIDAU Glasba
IVAN MIGNOZZI Režija
MARIO URŠIČ Premiera:
V torek 19. t.m. ob 15.30
Otvoritev razstave otroških risb predstave «Tmjulčica» bo v torek, 19. t.m. ob 15. uri, pred premiero «Janko in Metka», v Kulturnem domu v Trstu. Razstava bo odprta do 31. januarja 1973.
Gledališča
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Škednju
vabi k uprizoritvi mladinske igre S. MARŠAKA
MUCIN DOM
ki bo v ponedeljek, 18. t.m. ob 20. uri v kinodvorani v Škednju.
Igro predstavi otroški odsek domačega društva.
MLADINSKI KROŽEK - TRST
Vabi danes, 16. t.m. ob 18. uri v svoje prostore, Ul. Ginnastica 72, kjer bo predvajal svoje filme priznani amater
ALJOŠA ŽERJAL
Prosimo za točnost! Vabljeni!
daljšala plačilne roke za finančne uiuimniimmiiiii«niiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiminiiiniiinimiiiiiiiiiiHiiiimiimiiiimiiii«iiiiiitiuH“*MH
obveznosti do nekaterih tržaških bank.	..... ............ „IIlmTnuru r\m«i
Gre namreč za stavko dne 7. de-1	PRAZNIK UMETNOSTI V KULTURNEM DOMU
cembra, ko so stavkali uradniki in drugi uslužbenci sledečih finančnih zavodov: Banco di Napoli, Banco di Roma, Banca Cattolica del Veneta,
Banca del Friuli, Istituto bancario Italiano, Banca Nazionale delle Co-municazioni, Banca Antoniana di Padova e Trieste.
Zaradi te stavke se plačilni roki podaljšajo za 15 dni, se pravi do 21. decembra. Enako velja za plačilne obveznosti, ki so zapadle pet dni po 7. decembru.
Prefektura je odločila, da podaljša plačilni rok tudi za finančne obveznosti do tržaške hranilnice (Cassa di risparmio di Trieste), kjer so stavkali uslužbenci 6. in 7. decembra. Ker pa so bančna okenca odprli šele 11. decembra, je rok podaljšan za 15 dni. se pravi do 26. decembra. Enako velja za plačilne obveznosti, ki so zapadle med 7. in 12. decembrom.
Ker vlada ni sprejela nobene stvarne obveze za reformo opernih gledališč, je sindikat delavcev gledališkega sektorja CGIL-CISL-UIL napovedal stavko tega področja v nedeljo 17. decembra. Uslužbenci tržaškega teatra »G. Verdi» so se soglasno pridružili stavki, ki bo trajala 24 ur.
..........M,,,.,....,........
PRED BENCINSKO ČRPALKO ESSO
IIHIIIIMMIIIIMIIIMIMIIUIIIIIIIMIII ;
Silovito trčenje tovornjakov na trbiški cesti pri Sesljanu
Obe vozili sta močno poškodovani, šofer enega pa precej ranjen
Na trbiški cesti je prišlo včeraj do silovitega trčenja med dvema tovornjakoma. Nesreča se je pripetila pri Sesljanu pred bencinsko črpalko Esso. Okrog 15. ure se je pred njo ustavil tovornjak fiat 690, ki ga je u-pravljal 45-letni Augusto Busatto iz Gradišča. Potem ko se je oskrbel z gorivom je počasi preusmeril svoje težko vozilo na glavno cesto. Tedaj pa je v smeri proti Trstu s precejšnjo hitrostjo privozil drug tovornjak fiat 690 z evidenčno tablico VR 255684, ki ga je upravljal 51-letni Pietro Dal Carso iz Grezzane. Iz še ne povsem razjasnjenih vzrokov se je drveči tovornjak s precejšnjo silo zaletel v ustavljenega. Čeprav sta obe vozili trpežni in močni, ju je silovito odbilo, kot da bi bili majhni škatli. Na obeh tovornjakih je namreč precej materialne škode. Najhujše pa je to, da se je tudi voznik iz
Grezzane precej poškodoval. Z glavo je namreč udaril v vetrobran svojega tovornjaka, zaradi česar so ga morali odpeljati v splošno bolnišnico, kjer se bo na nevrokirurškem oddelku zdravil najmanj teden dni.
Tragična odločitev starejšega upokojenca
Trenutek tegobe in obupa zaradi mučne bolezni je včeraj privedel starejšega upokojenca do usodne odločitve: povzpel se je na okno svojega stanovanja v drugem nadstropju in skočil v globino. Padec je bil smrtonosen. Nesrečnež je 73-letni Fortunah) Comisso ki je že nekaj let prebival sam v drugem nadstropju poslopja št. 3 v Drevoredu R. San-zio Tisti, ki so ga poznali, vedo povedati, da je Comisso že vrsto let bolehal.
Zaradi «umetnih ognjev« priprtih šest oseb
Ko smo v Trstu brali v časopisju vesti o tragediji rimske četrti «Pre-nestino*. kjer se je zaradi eksplozije nakopičenih umetnih ognjev in eksploziva zrušila hiša in pod ruševinami pokopala petnajst ljudi, si je marsikdo oddahnil, češ «saj se take stvari dogajajo samo na Jugu*.
V	resnici je tudi Trst, čeprav v manjši meri, sprejel negativne navade novoletnega streljanja in razbijanja in s tem v zvezi tudi skladišča razstreliva in umetnih ognjev.
V	okviru širokopotezne akcije, ki so jo karabinjerji in pripadniki javne varnosti izvedli po vsej državi, so v našem mestu zaplenili 388 umetnih ognjev in drugih eksplozivnih naprav ter 1822 paketov, v katerih so bile nevarne «igrače».
Da je zadeva bila precej resna dokazuje tudi dejstvo, da so karabinjerji in agenti javne varnosti aretirali ali priprli šest ljudi, desetim pa naložili denarne globe zaradi kršenja pravil o javnem redu, 155 glob pa so naložili zaradi kršenja drugih varnostnih pravil. 35 ljudi so prijavili sodnim oblastem.
Preiskava, ki so jo izvedli v teku dneva, je zajela 17 javnih lokalov in trgovin, 1522 oseb, 997 avtomo bitov.
Nepozabno glasbeno doživetje s pianistko Dubravko Tomšič
Odlična slovenska umetnica je s svojim izvajanjem skladb Scar-lattija, Beethovna, Chopina in Liszta navdušila številno občinstvo
Nastop pianistke Dubravke Tomšič je v sporedu letošnje koncertne sezone zanesljivo veljal za enega najbolj vabljivih umetniških večerov. Izkazalo pa se je, da sodi to gostovanje med najimenitnejša glasbena doživetja letošnjega koncertnega delovanja v Trstu sploh. Zlasti še zato, ker potrjuje in utrjuje izročilo prijaznega umetniškega znanstva, ki ga je tržaško slovensko in italijansko občinstvo navezalo z odlično umetnico ob njenih tržaških nastopih.
Ob samem začetku velja ugotoviti, da se umetniško posredovanje Dubravke Tomšič trdno opira na izvrstno tehniko. Posebej smo občudovali uravnovešeno prstno dinamiko, skrajno občutljivo tehtanje naslona, razločno natančnost tudi pri gosti harmonski plastitvi dramatično razgibanih trenutkov. Vrhunska virtuozna tehnika se spaja v prozorno skladje z naravnim, neprisiljenim odnosom do umetniškega sporočila. Tak odnos ustvarja vtis trezne odmaknjenosti, ki vtem, ko omejuje in delno presega oije individualno čustveno in razumsko posredništvo prednašalca. izraziteje razpenja glasbeni pogovor v splošnejšo razsežnost umetnikovega odražanja v umetnini.
Spored, s katerim se je Dubravka Tomšič predstavila sinoči v Kulturnem domu, predstavlja izredno zgovoren izsek skoraj dveh stoletij glasbenega snovanja v Evropi: baroka, klasike in romantike. Pri uvodnih štirih Scarlattije-vih sonatah je umetnica pokazala, kako zna izredno smotrno, hkrati pa previdno in trezno izkoristiti vse izrazne odlike in prednosti klavirja ob skladbah, Jci jih je avtor izvirno namenil bolj togemu klavi-čembalu. Poslušalca zlasti prevzame umno in pestro oblikovanje zvočnosti v razmeroma ozkih okvirih pianissimov.
V znamenito Beethovnovo sonato v d-molu je Dubravka Tomšič vlila plemenitega zanosa, ki pn ni preplavil skrivnostne zamišljenosti largo prehodov v prvem stavku in spevne miline osrednjega Adagia. Zvoki prelepega sklepnega Allegret-
ta pa nam bodo zanesljivo ostali še dolgo v spominu.
Ob virtuoznem p rednašanju je Chopinov scherzo v b-molu izzvenel kristalno prosojno in sproščeno, sicer energično a brez razburljivejših glasbenih prizorov.
Lisztom sonata v h-molu je s svojo obsežnostjo sama izčrpala drugi del sporeda. Skladba se s svojo bogato pestrostjo razpoloženj približuje razsežnosti pesnitve. U-metnica jih je pričarala z okusnim fraziranjem ob vztrajnem, vse bogatejšem razvijanju izrazito izklesane teme.
Navdušenju občinstva je Dubravka Tomšič ustregla z dvema dodatkoma, od katerih je zlasti ugajala Villa Lobosova skladba.
Raivel Kodrič
«Figuro va svatba* v gledališču Verdi
Sinoči je bila v gledališču Verdi že tretja premiera v letošnji operni sezoni z Mozartovo opero rFi-garova svatba*, v kateri so kot gostje nastopali v glavnih vlogah člani dunajske opere, med temi tudi simpatična jugoslovanska pevka Olivera Miljakovič.
Mozartova tFigarova svatba* je bila na prvi premieri pred tolikimi leti sprejeta z viharnimi ovacijami. Brez dvoma je to eno njegovih najboljših opernih del. Vsa glasba žari od vse skozi genialne ustvarjalnosti in zato bo ostala vedno zanimiva, vedno lepa — večna.
Takšnih omcij t bila opera deležna na sinočnji premieri, čeprav jo je občinstvo toplo sprejelo. Nekaj je mogoče v tem. da se pevci niso še dovolj tzlili* z orkestrom. Ženske vloge in med temi prav vloga mlade Susanne (Olivera Miljakovič), grofice Rosine (Wilma Lipp) in Cherubina (Agnes Baltza) so bile podane boljše od moških. Orkester, ki ni prišel povsem do veljave je vodil dirigent Luigi Toffolo. nastopila pa sta še zbor in balet gledališča Verdi.
PROSVETNO DRUŠTVO »VESNA* V KRIŽU
Jutri, 17. t m. ob 11. uri v dvorani Albert Sirk
25-letnica smrti slikarja ALBERTA SIRKA
Ob 17. uri v Ljudskem domu
10-letnica smrti gledališkega igralca
JUSTA KOŠUTE
Jutri, v nedeljo 17. decembra ob 11.30, bo v Slomškovem domu v Bazovici
PRVA OSEBNA RAZSTAVA
olj z motiviko Krasa in Križa
slikarja Roberta Daneua.
KULTURNI DOM
V	nedeljo, 17. t.m. V mah dvorani Občni zbor SKGZ.
V	torek, 19. t.m. Saša Škufc* »Janko in Metka* premiera.
VERDI
Puccinijeva opera «Madame Butter-fly* se za letos poslavlja s tržaškega odra. Drevi ob 18. uri bo namreč zadnja ponovitev, ali šesta po VTS“: kar pa je za gledališče Verdi P«" rekord. S tem je tržaško občinstv dokazalo, da mu je Puccini posebn0 pri srcu. Vendar je treba takšen u-speh te predstave pripisati v veli« meri tudi odlični izvedbi nastopajocin. od Marie Pellegrinijeve in Bondina, ki nastopata v glavnih v gah. do Maurizia Arene, ki kiju svojim mladim letom z nenavadp® veščino vodi orkester gledališča Verdi-
ROSSETTI Bogata dejavnost tržaškega stotega gledališča se nadaljuje. Mewem ko si v gledališču Rossetti stečaju predstave Shakespearjevega »Kralj Leara*, bodo danes začeli v avcu toriju z novo serijo ponovitev aiap* predstave «Noi delle vecchie provin-cie», ki sta jo napisala Carpinton Faraguna.	...
V	ponedeljek, ko bo za gledališč dan počitka, bodo priredili na novi narski zbornici srečanje z igralci, nastopajo v tragediji «Kralj Lear*-
Danes ob 18. uri bo v gle^g Rossetti srečanje v okviru ^soboto večerov*. Na vrsti bo angleški 'A dovinar Mačk Smith, ki ga bo tri*" škemu občinstvu predstavil Livio sante. Mačk Smith bo govoril v lijanščini o Mussoliniju in njeg dobi.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
V	organizaciji Slovenske prosvete bo gostovalo na Tržaškem Preserno-vo gledališče iz Kranja s Cankarj'6 igro Za narodov blagor. V sobo > 16. dec. ob 20.30 v Finžgarjevem mu na Opčinah, v nedeljo, 17. d®®- . , 16. uri v Marijinem domu v u Risorta 3, in ob 20.30 prav tako nedeljo, v Kinodvorani v Bazovici,
Kino
| Capella Underground 19.00 in ^ «Strategia del ragno*. Bevnac Bertolucci — Italia 1970. 16®"? Alida ValU in GiuUo Brogi. Har ■ ni film.
| Nazionale 15.00-18.30-22.00 »U Fa°'
. no*. Barvni film. Marlon Bran I Fenice 15.30 «Shaft colpisce anC ra*. Richard Roudtree in Gunn. Prepovedano mladini P°o letom.
|Eden 15.30 «L’awentura č lavL,. tura*, Johnny Holliday in Lino v tura. Barvni film.	.	^ .
|Grattacielo 16.00 Agatha Cns ^ «Champagne per due dopo “ nerale*. Hayley Mills, Britt land. Detektivka.	j.
| Excelsior 16.00-22.15 »La [>rimaALj te di quiete». Barvni film- Jt~Z0 Delon, Sonia Petrova. Prepoved mladini pod 14. letom.	a
|Ritz 16.00 »La morte accarezza mezzanotte*. Susan Scott,
Andreu, Peter Martell. Pvepov no mladini pod 14. letom.
| Aurora 16.00 «L’arancia meccani Barvni film. Prepovedano te1*8 pod 18. letom.	•«.
Impero 16.00 «1 ribelU di Scozia*.
chael Caine. Barvni fUm. -0 Capitol 16.30 »...e poi to chiaffl31'
il magnifico*. Barvni film I Cristallo 16.30 «Ma papa ti
Prosveta
P.D. Slavko Škamperle Vrdelska 7, vabi v torek, 19. decembra, ob 20.30 v društvene prostore na predavanje S planin v podzemlje (ob 150-letnici turističnih Škocjanskih jam). Predaval bo prof. FANC HABE’. Vljudno vab ljeni.
Abbazia 16.00 «11 solitario del	j,,
Charles Bronson, Lee J-Brian Keith. Barvni \vestern
Razstave
• Krožek uGaetano Salvemini* prireja danes ob 11. uri razstavo delavcev - umetnikov. Razstavljavcev je 49 iz vse dežele, lahko si jo ogledate vsak dan (do 23. decembra) od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30 na sedežu na Korzu št. 12.
Mali oglasi
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 18.00	.
»DIARIO DI UNA CASALIN'*'’
INQUIETA» Prepovedano mladini letom.
pod
KNJIGOVODJA, PREVAJALEC, 34-letni, neporočen, plavih oči, visok, kostanjevih las, želi spoznati mlado vdovo z majhnim otrokom ali nezakonsko mater 23 - 30-letno Tržačanko aU Benečanko, Italijanko aU Hrvatico, Slovenko ali Dalmatinko. Možna poroka. Pisati: Lotti, poštni predal 52, 47037 Rimini.
V spomin pok. Albina Pečarja daruje Rudolf čok iz Lonjerja 1.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) Biasoletto, UL Roma 16, Davanzo, Ul. Bemini 4, Ai Castoro, UL Cava-na 11, Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12, Centauro, Ul. Rossetti 33, AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanfAnna. Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
Včeraj-danes
Sonce vzide ob 7.40 in zatone
Umrl je naš ljubi mož, oče in stari oče
FRANC KOREN
Pogreb bo v Zagorju na Pivki dne 17. decembra ob 15- ut^ Žalujoče družine Koren, škerk, Sand®r in ostalo sorodstvo
Zagorje - Trst - Al!oway, 15. decembra 1972
vse-
lase'8
sola?* Barvni film za vse. ,
| Eilodrammatico 16.30 »I sette deri di una vergine*. Barvni Prepovedano mladini pod 18- le a
| Moderno 16.00 »E continuavano^ fregarsi un milione di dollari*,
Van Cleef in Gina Lollobrigid«-IVittorio Venelo 16.00 »Dečan* proibitissimo*. Barvni film. 'r vedano mladini pod 18.
| Ideale 16.00 «Bada alla tua Pf^e rito santo*. Vassily Karis. 0’Connor. Barvni film. l Astra 16.00 »Amico stammi ^ almeno un palmo*, Giuliano ma in Marisa Mell. Barvni
Danes, SOBOTA, 16. deceinbr*
ALBINA	. l6fi
vflJI
— Dolžina dneva 8.42 — Luna ob 13.00 in zatone ob 2.44.
Jutri, NEDF.UA, 17. dccemb" LAZAR
Vreme včeraj: najvišja temP®1^ ra 8,5 stopinje, najnižja 3,7, ob l ats 4,8 stopinje, zračni pritisk 1030.	..
noviten, veter 16 km na uro. ^ rovzhodni, vlaga 58-odstotna- ^ jasno, morje rahlo razgibano, peratura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA. SMRTI IN 1’OROK^
Dne 15. decembra se je v . rodilo 10 otrok, umrlo je 11
UMRLI SO: 61-letni Carto L v'd. non, 79-letna Margherita Spafl0^^ Boschin, 81-letna Elisabetta Lo . ^ ro, 71-letni Ruggero Causi, . 76-Silvana Steccherini por. letni Ernesto Franceschini, "	75-
Gioconda Veronese vd. Potoče®^!*' letna Amelia Pasqua!i por. M 85-letni Gernlamn Ghirrego
GORIŠKI DNEVNIK
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Še vedno dileme o varianti nove moderne obalne ceste
Prva slovenska avtocesta Vrhnika-Poslojna odprla še ta mesec ? - Razprave o novi slovenski himni
V Izoli je bilo širše posvetovanje Predstavnikov zveze gradbenih in-tenirjev in tehnikov Slovenije ter obalnih družbenopolitičnih organizacij in projektantskih ustanov. 0-bravnavali so načrte za gradnjo Pove obalne ceste. Kakor je znano, tečejo o tem dolgotrajne polemike 0 raznih variantah. Obalne občine podprle tako imenovano oranžno varianto, metem ko so razni slovenski strokovnjaki izrazili pomisleke. Tudi na posvetovanju v Izoli bilo več pripomb in zveza gradbenih inženirjev Slovenije je po-n°vno opozorila pristojne organe, naJ temeljito proučijo ves problem, Preden bi sprejeli dokončno rešitev. To pa ni tako preprosto. Najboljša varianta, ki bi pomenila dolgotrajno rešitev, je hkrati tudi eajdražja, denarja za tako variante pa je seveda premalo. Po dru-® strani pa je problem obalnega Prometa že tako pereč, da je težko čakati na neko perspektivnejšo rešitev in se je pač treba odločiti
stano težnjo po uvajanju modernizacije in prilagajanju zahtevam trga. Podjetje jg štelo ob ustanovitvi 300 delavcev, zdaj pa jih je še 1100. Gradbenik ima svoje podružnice tudi v Hrvatski Istri in v Ljubljani. Na slavnostni seji so odlikovali 37 zaslužnih članov kolektiva.
* * *
Tudi na Primorskem so se začele živahne razprave o novi slovenski himni. Več oddaj s tem v zvezi je pripravil tudi Radio Koper. Prve ankete kažejo, da se zlasti mladi ljudje nagibajo k Prešernovi Zdravljici, je pa seveda še prezgodaj za kakršne koli zaključke. Predloge bo namreč zbirala republiška konferenca Socialistične zveze vse do prvega januarja in seveda pri tem upoštevala mnenja celotne slovenske javnosti. In še majhna zanimivost. V Tomosu so pred dnevi organizirali prireditev pod geslom «Izbirajmo novo slovensko himno». Na prireditvi so so-
na skromnejšo varianto glede na I delovala člana Stalnega slovenske-tozpoložljiva sredstva. Bržkone bo Potrebno presekati ta gordijski votel z neko kompromisno rešitvijo.
Problem dijaških domov na oba-b. ki so dotrajani, zlasti pa še Phtblem koprskega dijaškega doma, te še zmeraj v ospredju razprav v. okviru družbeno političnih organizacij. Kakor smo že poročali, se te na koprskem dijaškem domu vdrla streha, to je bil tudi povod za sprožitev odločne akcije za s®nacijo stanja. Mladinska organi-tecija obale je zahtevala, naj bi Postavili nove stavbe, kajti razna krpanja ne bi rešila ničesar. Na-teli so tudi vprašanja sredstev ter nakazali možnost medobčinskega finansiranja, morda bi tudi kazalo razpisati referendum o samoprispevku. Koprska občinska skupščina bo o tem vprašanju razpravljate že prihodnji teden.
* * *
Dela na prvi slovenski avtocesti Vrhnika - Postojna, oziroma kakor io imenujejo Slovenika, se bližajo koncu. Kakor je znano, bi morala biti otvoritev te štiripasovnice že ob Dnevu republike, vendar so graditelje zadržale nepredvidene kom-Pjikacije pri izgradnji podvoza sko-te železniški nasip pri Štempetro-yem mostu. Marali so se namreč Poslužiti posebne tehnike in poklicati na pomoč specializirano gradbeno podjetje iz Zemuna. Zdaj je te preidem rešen in zaključna dela predstavljajo le še postavljanje zaščitnih naprav in prometne signa-bzacije. Pri tem pa imajo žal opraviti tudi z neučakanimi vozniki, ki te na svoj riziko zapodijo po novi testi in občutno ovirajo delavce, ki urejajo dovoze in pleskajo črte 111 druge označbe na oestišču. Pro-teetna milica je morala zato po-ostriti ukrepe in take voznike ne temo zavrne, ampak jim tudi na-°ži kazen za prometni prekršek.
Kot vse kaže bo otvoritev avtoceste Vrhnika - Postojna med 26. in ®- decembrom. Na vpadnicah v ^»stojni in na Vrhniki bodo pobirali cestnino, prometni organi pa te zdaj opozarjajo voznike, da tudi na novi cesti ne bodo mogli voziti ? neomejeno hitrostjo in da se bo tedi tam treba prilagoditi vremenskim razmeram in gostoti prometa, fteva cesta, ki se vije po čudoviti kraško notranjski pokrajini pa bo teveda za Slovenijo ne samo ve-!'ka prometna pridobitev, ampak tedi turistična atrakcija.
Ob 25-letnici gradbenega podjetja
ga gledališča iz Trsta Zlata Rodoško va in Stane Starešenič, folklorna skupina osnovne šole Janka Premrla Vojka in moški pevski zbor koprske luke. Ob koncu so organizirali majhno anketo med udeleženci. Največ glasov je dobila pesem Naprej zastave slave, Zdravljica ie bila druga, Naša zemlja pa tretja.
* » #
Rirskobistriški podjetji Lesonit in Topol sta sklenili, da se bosta z novim letom združili. Gre za podjetji lesnopredelovalne stroke, ki bi jim združitev prinesla racionalnejše poslovanje, zlasti kar zadeva znanstveno raziskovalno delo, med sebojno dopolnjevanje proizvodnje, skupen nastop na trgu, uspešnejše razpore.jevanje in izkoriščanje strokovnih kadrov in podobno. Dokončno besedo o tem pa bosta seveda izrekla kolektiva na referendumu, ki je razpisan za 22. december.
Po neljubih dogodkih na Koroškem je postalo urejevanje položaja narodnostnih skupin v Jugoslaviji predmet zanimanja raznih tujih radijskih in televizijskih po6taj. Za dunajsko ekipo je prispela te dni v Koper ekipa zahodnonemškega radia in televizije pod vodstvom Hansa Alberta. Tudi ta ekipa je posnela razne prizore iz življenja italijanske etnične skupine na slo-
venski obali ter se seznanila z občinskimi statuti in drugimi akti, ki zagotavljajo manjšini vso enakopravnost ter kulturno in drugo udejstvovanje v lastnem jeziku. Za-hodnonemška televizijska skupina je pripravila vrsto posnetkov predvsem o dvojezičnem programu Radia Koper, na italijanski osnovni šoli v Sečovljah ter med izolskimi ribiči.
V DEŽELNEM ODBORU
Sprejet zakon o gorskih skupnostih
Na predlog predsednika Berzan-tija je deželni odbor včeraj sprejel zakonski osnutek, ki se nanaša na izvršne norme državnega zakona štev. 1102 z dne 3. decembra 1971 o razvoju hribovitih področij. Deželni zakonski načrt določa v bistvu pravilnik, po katerem se bodo ustanavljale in vodile bodoče gorske skupnosti. V skladu z zakonom štev. 1102 bodo gorske skupnosti postale organi, ki bodo pospeševali gospodarski in civilni razvoj prizadetih področij, s čimer naj bi se zmanjšala razlika v stopnji razvitosti med gorskimi in ravninskimi predeli v Italiji in v okviru posameznih dežel.
Gorske skupnosti se bodo ustanavljanje, na pobudo prizadetih občin. kot krajevne uprave s priznanim svojstvom javnopravne osebnosti. Njihov glavni organ bo skupščina, ki jo bodo sestavljali župani in občinski svetovalci. Skupščine bodo med drugim pripravljale srednjeročne razvojne načrte za posa mezne gorske skupnosti v okviru deželnega gospodarskega in urbanističnega načrtovanja. O pravkar sprejetem zakonskem osnutku bo v kratkem razpravljal deželni svet.
Zakonski osnutek za ustanovitev «samoupravnih gorskih skupnosti* so pred časom predložili deželnemu svetu tudi svetovalci KPI. V njem so, med drugim, izrecno poudarili, da mora dežela priznati tem samoupravnim organom pristojnost, da v skladu s 3. členom statuta pospešujejo tudi kulturni in družbeno - gospodarski razvoj slovenskega prebivalstva. Res je namreč, da se področja «gorskih skupnosti* (z izjemo Kamije) v veliki večini krijejo z jezikovno mešanim ozern Ijem naše dežele.
ZARADI KRIZE V GORIŠKI POKRAJINSKI UPRAVI
PO OBČINSKIH VOLITVAH V RONKAH
Politično preverjanje med KD in PSI KPI zagovarja sodelovanje se bo verjetno nadaljevalo po praznikih demokratičnih sil v upravi
Pogledi strank glede rešitve krize se še vedno razhajajo Štefan Rukovec v vodstvu sekcije PSI v Gorici
Na sedežu KD v Gorici sta se v četrtek zvečer sestali pokrajinski vodstvi večinske in socialistične stranke ter nadaljevali pogovore o krizi v pokrajinski upravi, nastali zaradi o-stavke socialističnega podpredsednika Marka Waltritscha. Kakor je splošno znano, je ostavko podal na zahtevo svoje stranke, zaradi razhajanja stališč KD in PSI glede zdravljenja v umobolnici. To vprašanje je po odstopu ekipe Casagrandeja in namestitvi ekipe dr. Caruccija, postalo jedro spora med koalicijskima strankama.
Obstajajo možnosti, da se bodo političnemu preverjanju med KD in PSI pridružile še ostale stranke levosredinske koalicije in da se bo soočenje s področja pokrajinske uprave razširilo še na druge krajevne u-stanove, organe oblasti in podoblasti. Po drugi strani pa bi obstajala rešitev tudi v tem, da bi PSI naročil svojemu predstavništvu v pokrajini, naj v spremenjenih pogojih umakne ostavko in se ponovno vrne v odbor. Takšno stališče utegne ustrezati mnenju nekaterih socialistov o omejitvi celotnega vprašanja samo na psihiatrično bolnišnico, oziroma na pokrajinsko upravo. Z odpravo spora na tem nivoju bi se odstranili tudi vsi razlogi za širše politično preverjanje med celotno koalicijo.
V vsakem primeru pa imata stranki, ki sta najbolj odgovorni za vodenje levosredinske politike na Goriškem, do zgoraj omenjenega vprašanja, v tem trenutku še vedno povsem različna stališča in bodo potrebna nova srečanja njunih vodstev verjetno šele po praznikih, preden bosta odpravili vse sence v medsebojnih odnosih.
Prejšnji večer so izvolili člane izvršnega odbora mestne sekcije PSI za Gorico. Kakor smo že poročali so za tajnika izvolili Franca Iurana. Volitve so bile prejšnji teden, vendar je Iurana ob izvolitvi navedel nekatere pridržke, ki jih je umaknil šele ob izvolitvi novih članov izvršnega odbora, takole sestavljenega: tajnik Iuran, člani Štefan Bukovec, Bruno Brunello, Mario Di Lillo, Sergio Gia-von, Dino Perazza in Elio Zuliani. Odborniki se bodo sestali v ponedeljek in si razdelili naloge.
Sestanek je odprl prejšnji tajnik Paolo Massi. Opisal je politični položaj ter naloge novega vodstva. S tem v zvezi so skušali doseči sporazum med vsemi strujami, da bi ime-
(rniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiMiffiiiiiiiiiiiiitiiiiufiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiNiiiiuaiuiiiiiiiiiiiiiiiiH
OB ZAKLJUČKU NABIRKE ZA CERKNO
Na Goriškem zbrali za šolo-spomeaik pri osebah in društvih 234,640 lir
Znesek bodo te dni izročili odboru - Večje vsote so Goričani darovali tudi v Trstu
Te dni bo član republiškega odbora za postavitev šole . spomenika v Cerknem, Saverij Rožič, izročil denarna sredstva, ki jih je zbral en del goriških Slovencev. Poudarjamo, da gre samo za en del, ker so nekateri med njimi, in tudi nekatera večja podjetja, poslali denarne prispevke v Trst ali neposredno v Ljubljano.
Saverij Rožič nam je povedal, da smo na Goriškem zbrali 234.640 lir. Če bi se nekoliko bolje pripravili, bi precej sredstev vrgle tudi prireditve. ki so jih skupno imeli prosvetni društvi «Jezero» iz Dober-
i|.kr	? žbse
Prehojeni pSttta o prihodih'načr- j Cezarjih, v Cerknem in v Idriji.
«h je govoril direktor Dušan Bar- V imenu odbora za postavitev spo-bič, ki je zlasti. poudaril nepre- menka se conski odbornik zahva-
EKMTML, 3LIW
n
uuuLJHiirt • Vošnjakova, 1
PRIREJA VESELO IN PRIJETNO SILVES'KOVANJE V VSEH GOSTINSKIH PROSTORIH Z NASLEDNJIM SPOREDOM:
dvorani
LEV
silvestrski
V	VELIKI RESTAVRACIJI IN STEKLENI	.
hladni in tonli bife na voljo brez omejitve. Svečano okrašeni prostori.'11 PLESNI ANSAMBEL BORUTA LESJAKA. Poje Sonja Gaberšček. Cena 250,00 Din.
V	DANCING BARU silvestrski hladni in topli bife na voljo brez omejitve. Plesni orkester in pevci. Artistični program m stnp-tease. Cena 300,00 Din.
ljuje vsem darovalcem za prispevke ter jih opozarja, da se sedaj nadaljuje izgradnja druge faze šole, za katero lahko še prispevajo.
Ker nismo objavili imen darovalcev in zneskov sproti, kot so jih prinašali, objavljamo popoln seznam oseb in društev šele danes.
Boškin Angela in Valerija, Pev-ma. 10.000 lir; Bogataj Marija, Gorica, 10.000; Cjak Avgust, Štandrež, 1.000; Tomšič Andrej, Sovodnje, 2.000; družina Terzer, Sovodnje, 5.000; družina Delpin, Podgara, 3.000; Brešan Stanislav. Podgora, 1.000; Lenardič Avgust, Pevma, 1.000; Smet Jožica, Gorica, 2.000; Brajnik Zorka, Podgora, 3.000; Fi-gelj Valerija, Oslavje, 3.000; Plahuta Tatjana, Gorica. 3.000; Jakin Danilo, Gorica, 1.000; Leban Borut, Gorica, 1.000; Bregant Ivan, Podgora, 1.000; Bregant Marko, Gorica, 1.000; Škerk Zoran, Gorica, 5.000; družina Mozetič, Gorica, 10.000; Mermolja dr. Lambert, Gorica, 10.000; Prosvetno društvo «Da-nica», Vrh, 30.000; Petejan Anton, Podgora, 2.000; Moro Jožef. Vrh, 2.000; Černič, Vrh, 500; Devetak M., Vrh, 500; družina Primožič Gi-sela, Oslavje, 3.000; Perko Franc, Podgora, 1.000; Pisk Ida. Štandrež, 1.250; Ciglič Anton, Števerjan, 1.000; Sošol Karel, Pevma, 1.000; Buzin Vincenc, Rupa, 2.000; Klanjšček Jožef, 10.000; Vižintin Ana, Štandrež. 1.000; Medvešček Ema. Gorica, 1.000; Munih Mario, 1.000; Mau-ri Mario, Števerjan, 5.000; Zorzut Izidora, Štandrež, 1.000; Štekar Avgust, Števerjan, 5.000; Prinčič Alojz,
tta
ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA
PODJETJE ZA TURIZEM TRANSPORT IN GOSTINSTVO
.— vse vrste železniških vozovnic — karte za spalnike in ležalnike
IN INFORMACIJE O VOZNIH REDIH IN CENAH LAHKO ZAHTEVATE NA NAŠEM PRODAJNEM MESTU V KOPRU, V PROSTORIH TURISTIČNEGA DRUŠTVA, PRISTANIŠKI TRG 7
Oslavje, 5.000; Bensa Rudolf, Gorica, 2.000; PD »Srečko Kosovel*, Ronke, 7.300; Komic Celestin, Števerjan, 5.000; Škorjanc Franc, Števerjan, 5.000; Nanut Danilo, Štandrež, 1.000; Brajnik Kazimir. Štandrež, 1.000; Ivan Krpan, Štandrež, 500; N.N., Štandrež, 2.000; Brajnik Vilma, Štandrež, 500; Devetak Ivan, Štandrež. 1.000; Pelicon Ivan, Štandrež, l.OOOj Gabro . Romana, štandrež, 1.000; Tulio Hicher, 1.000; Rožič Saverij, Gorica, 10.000: Go-rimpex, 10.000; Sturum Lučano, 500; Klaudio Volčič, 500; Briško Devan, 500; Lupin Viiko, 1.000: Žez-lin Viljem, 500; Paškulin Mirko, 500; Makovec Stojan, 500; Roner Dino, 1.000; Močnik Mirko, 500; Mozetič Igpr, 500; Brajnik Malvina, 1.000; Mario Mučič; 500; Hoban Alojz. 500; Hoban Karlo, 500; Go-mišček Paolo, 500; Marvin Davorin, 100; Nanut Stanko, 1.000; Paulin Vani, 500; Korva Giorgio, 500; Makuc Max, 500; Doles Srečko, 910; Gomišček Ciril. 1.000; Nemec Pepi, 500; Bric Bruno. 300; Nanut Ivo, 350; Ivan, 330; Lutman Max, 500; Hoban Milivoj, 500; Brajnik Bruno, 1.000; Pavio Bruno, 500; Koz-lin Gušto, 500; Nanut Emil, 500; Pauletič Viljem, 500; Nanut Franc, 1.000; Boškin Pepi. 200; Stanko Le-stan Filipenko, 2.000; Nanut Niko, 200; Nanut Rado, 500; Lupin Stanko, 300; Mučič Angelo, 500; Briško Peter, 1.000; Krpan Rudi, 500; Del Monte Ermdnio, 1.000; Marega Danilo, 500; Rijavec Pepi. 1.000; Mario Gaeta, 1.000; Lojzko Paškulin, 500; Pregelj Gigi, 400; Nanut Danilo, 500; Nanut Dario, 500; Marvin Franko, 500; Brajnik Rudi, 500; Tabaj Miloš, 1.000; Paulin Stanko, 500; Hoban Aleš, 1.000; Prinčič Mirko, 500; Kovic Dominik, 500; Volčič Tonče, 500; Cijak Vojko, 1.000; Prinčič Klaudio, 500; Mučič Mario, 500; Nanut Karel, 1.000; Nanut Maks. 1.000: Petejan Jelko, 500.
Iz goriškega matičnega urada
V Gorici se je dne 13. decembra rodilo 12 otrok, 5 oseb je umrlo.
ROJSTVA: Paolo Taverna, Fran-cesca Bressan, Letizia Brumat. Ni-cola Tonut, Marco Valentinuzzi, Mo-nia Bragagnini, Marco Ferrari, Dario Nappa, Enrico Franco, Folco Do6so, Stefano Baggi, Roberto Ca-nola.
SMRTI: gospodinja 88-letna Luigia Visintin vd. Visintin. upokojenec 65-letni Emilio Pintar, gospodinja 86-letna Caterina Pušnar vd. Sim-j čič, upokojenka 94-letna Olga Prin-| čič vd. Rebelli, upokojenka 84-let-■ na Eugenia Spazzapan.
la goriška sekcija bolj enotno vodstvo v skladu s splošnimi željami članov. Po razpravi so odobrili politično - organizacijski dokument, ki izraža enotno politično voljo vseh skupin in so ga zato tudi soglasno o-dobrili.
PREJŠNJO NOČ NA KORZU
Neznanci odnesli dragocene predmete
Spet drugi podvig mestnih tatov, ki so tokrat odnesli nekaj dragocenih predmetov Pietru Martiniju iz Gorice, Korzo Italija 79. Martini, ki je takoj naznanil krajo agentom kvesture, je povedal, da so neznanci izvršili podvig med 11.30 in 12. uro v četrtek zjutraj, ko v stano-
kali, da odide iz stanovanja, ki je v devetem nadstropju, Martdnijeva sorodnica, ki je šla kupovat na trg. S ponarejenim ključem so odprli majhen kovček, v katerem je bilo veliko dragocenih predmetov v vrednosti pol milijona lir. Preiskava o krivcih je v teku.
Avtomobilska nesreča na Majnici
Na Majnici se je pripetila še ena nesreča. 61-letni upokojenec Felice Collenzini iz Gorice, Ul. Cappucini 10, je trčil z avtomobilom v avtobus. Moža so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili močan pretres
Odmev novega predloga o odprti občinski upravi
Odprta uprava, to se pravi sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami v občini, bo lahko privedla do hitrejšega reševanja vseh problemov, ki obstajajo v občini kot so Ronke.
Gornji stavek je v kratkem smisel govora, ki ga je imel tajnik komunistične partije v Ronkah, Alessandro Visintin. Stranka je na zadnjih upravnih volitvah dobila 15 od 30 možnih sedežev v občinski upravi. Visintin je v svojem govoru pozval vse politične sile, katerih cilj je demokratičnost, naj vstopijo v tamkajšnjo upravo in naj skupno z njimi sodelujejo v vseh vprašanjih. Samo tako bo prišlo do konstruktivnega sodelovanja med političnima silami, ki bo koristilo vsem.
Na tem srečanju, ki je bilo na sedežu krožka «XXV Aprile*, ni-
možganov, začetek srčne kapi in vanju ni bilo nikogar. Tatovi so ča- 1 razne udarce. Zdravil se bo 20 dni.
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Po nesreči v Grgarskih Ravnah še pet ljudi v sodni preiskavi
Po eksploziji v šoli, kjer je bilo ubitih 13 vojakov, so na banjški cesti ustavili dela
Deset dni po hudi nesreči v Grgarskih Ravnah, ko je zaradi eksplozije razstreliva izgubilo življenje 13 vojakov, postaja marsikaj jasno. Okrožni preiskovalni sodnik v Novi Gorici je takoj po nesreči odredil pripor in preiskavo proti dvema civilnima in dvema vojaškima osebama. To so varnostni inženir lija Petrovič ter gradbeni delovodja Zdravko Breščak in vojaški osebi Ivan Mikulič ter Rangel Zlatkov.
'Natančnejše preiskave celotnega kompleksa okoli nesreče pa so zadnje dni privedle do novih ugotovitev. In tako je v petek zjutraj predsednik okrožnega sodišča v Novi Gorici dr. Karel Tassotti tudi v svojstvu preiskovalnega sodnika izdal uradno sporočilo novinarjem, v katerem je med drugim rečeno, da je na predlog okrožnega javnega tožilca Silva Vremca odrejena preiskava to pripor se proti trem nadaljnjim vojaškim osebam Gre za Nikolo Ninčeva, Miroslava Či-kiča to Romana Omerzo. Tudi te osebe so osumljene, da so sokrive najhujše povojne nesreče na Goriškem.
Kot je uradno ugotovil predsednik sodišča, so pri graditvi ceste Banjški planoti hranili razstrelivo na podoben način kot v šoli v Grgarskih Ravnah tudi v Kalu nad Kanalom — v zgradbi, kjer je bilo 17 vojakov — k sreči pa tam ni prišlo do nesreče.
Za hrambo razstreliva v Kalu nad Kanalom pa sta bila odgovorna Mikolaj Bon delovodja iz novogoriške Komunale ter vojaška oseba Života Rakič. Oba osumljena obravnava na prostosti novogoriško občinsko javno tožilstvo.
Dela so po nesreči na cesti prek Banjške planote prenehali na obeh deloviščih — pri Grgarskih Ravnah in Kalu nad Kanalom. Zvedeli smo, da so morali dela ustaviti tudi zaradi tehničnih razlogov. V težnji, da bi opravili čimvtv del pred zimo, ao namreč začeli delati, ne da bi imeli pripravljene vse načrte in zagotovljen potreben denar.
• Vodstvo tržiške ladjedelnice je te dni razdelilo 2.500 daril tolikim otrokom delavcev ki so zaposleni
v ladjedelnici. Darila so prejeli vsi malčki od 2. do 10. leta ob priliki božičnih in novoletnih praznikov.
Tudi v Tržiču zlikovci na delu
Tatovi so prejšnji večer obiskali stanovanje Line Ceppi v Ul. Pe-trarca 4, odkoder so odnesli 100.000 lir vrednosti v dragocenih predme-stih in 40.000 lir v denarju. Neznanci 50 se vtihotapili v hišo zvečer, ko ni bilo gospodinje doma in so ji razmetali vse stanovanje. Po kratkem iskanju so zlikovci dobili majhno skrinjo, v kateri je bil denar in dragoceni predmeti.
Ko se je ženska vrnila domov, je dobila vse stanovanje razmetano in je takoj sumila na krajo. Ob- V
NAROČITI SE NA
Primorski dnevnik!
vestila je agente javne varnosti, ki so začeli s preiskavo.
DANES V PORDENONU
Zasedanje o odnosih s krajevnimi ustanovami
V prostorih hotela Verdi v Pordenonu se danes dlopoldne ob 9. uri prične dvodnevno zasedanje z naslovom »dežela in krajevne ustanove*,ki se ga bodo udeležili javni upravitelji, politiki, nekateri poslanci in številni izvedenci s tega področja. Zasedanje bo vodil predsednik deželnega odbora Berzanti, glavno poročilo o vprašanjih, ki zadevajo odnose med deželo in krajevnimi ustanovami (občinami, pokrajinami) pa bo podal pristojni odbornik Vicario. Zasedanje bo zaključil predsednik Berzanti, ki bo v. nedeljo dopoldne povzel glavne misli in zaključke dvodnevnega posvetovanja.
niMiiiiiiiitmiHiiHMiiMiiaHuninuMumuiiiiiiiimiinti
BEŽEN POGLED NA POKRITI TRG
Oktobra v prodaji sveže sedaj pa posušene gobe
Posušene jurčke ponujajo po 7.000 lir kg
V letošnjem oktobru je bilo v prodaji na goriškem trgu toliko gob kot že dolgo ne. Ogromno večino. več kot 95 odst., svežega blaga so prinesli gobarji iz Jugoslavije, kjer je bila v nekaterih predelih Slovenije, zlasti na Dolenjskem, v Istri in tudi na Goriškem izredno dobra letina. Na pokritem trgu so dnevno prodajali od 10 do največ 30 stotov gob. Cena je bila različna, v skladu s kakovostjo in količino; včasih je segla do 1.600 lir kg, včasih pa tudi samo do 300 lir. Ker so šle gobe dobro v promet tudi v septembru in še prve dneve novembra, potem lahko izračunamo, kolikšni so bili zaslužki.
Zmotno pa bi bilo misliti, da se
je z mrazom, ki napravi konec gobji sezoni, trgovina s tem blagom povsem prenehala. Prejšnji dan smo na pokritem trgu srečali gobarja, ki je ponujal okoli 15 kg posušenih jurčkov. Njegova družina jih je med počitnicami nabrala na Poharju, jih posušila in suhe po kilogramih (v skladu v dovoljenjem) prinesla čez mejo. Vse skupaj je hotel prodati po 7.000 lir za kg, vendar kupcev tisti dan ni bilo in tudi iz Veneta se niso pripeljali, kot so prihajali oktobra in jih z malimi tovornjaki vozili na svoje trge. Petnajst kilogramov suhih gob pa predstavlja pravo srečo za tistega, ki jih proda, saj mu vrže blizu 100 tisoč lir. Tako se gobja sreča za nekatere nadaljuje tudi v december.
liiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiHiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiNiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
Lahko bi bila tudi gramozna jama, pa ni...
Takšno je videti gradbišče v So-
vodnjah, kjer bodo čez nogometno igrišče speljali priključek avtomobilske ceste Villesse — Gorica. Jama je tako velika, da si je najbrž niti Sovodenjci niso predstavljali takšne, ko so se borili za poglobitev priključka in s tem za ohranitev neokrnjene, ali čim manj okrnjene, vaške podobe. Najtežja mehanizacija, ki se je zarila v prod, je drastično posegla tudi v življenje vaščanov, ki bo razdvojeno, dokler jih most čez priključek
ne bo spet povezal v celoto. Prekopano cesto je mogoče obiti po obvozni poti, ki je speljana skoraj ob Soči, ali pa po delovni poti na gradbišču. Te ovire so marali v sredo zvečer premagati udeleženci gledališke predstave »Deseti brat* v novem Kulturnem domu. Kdor je bil z avtom, se jim je še nekako izognil, tisti pa, ki so bili peš in so šli čez gradbišče, so morali v temi nekoliko popaziti.
V največje težave pa zaidejo tovornjaki s prikolico, ki ne opazijo
prometnega znamenja v Stanurežu,
da je cesta zaprta, in nadaljujejo pot do gradbišča, kjer ni prostora za obračanje. Zato priporočamo podjetju, ki ima gradnjo v zakupu, da je cesta zaprta, in nadaljujejo toke na zaporo ceste. Predvsem pa bi moralo premestiti prometno znamenje, ki na Pilošču pozarja na zaporo pokrajinske ceste, z desne na levo stran, ali cesto na primernem kraju zgraditi z jezdeci, tako da ne bi ovirali krajevnega tovornega prometa.
sta bila prisotna predstavnika de-mokrščanske stranke m socialistov. Demokristjani so v pismu sporočili, da njihovo mnenje o razširitvi občinske uprave ni preveč optimistično, kajti po njihovi sodbi, za to ni še pravi čas. Socialisti pa so sporočili, da niso poslali svojega predstavnika, ker niso še izvolili tajnika; volitve bodo namreč v nedeljo. Povedali pa so, da bo na prihodnji seji gotovo prisoten njihov predstavnik.
Republikanski predstavnik je pohvalil zamisel odprte ui|-ave in povedal, da bo njegova stranka sodelovala na vseh mogočih področjih, kljub temu, da nima predstavnika v občinski upravi.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
JOSIP JURČIČ - IVAN ROB
Deseti brat
Priredba A. Inkret - A. Stojan
režija: ANDREJ STOJAN scena: VLADIMIR RIJAVEC kostumi:	MILENA KUMAR
glasba: IVAN MIGNOZZ1
Jutri, 17. t. m. ob 17.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU; SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
FILIBERT BENEDETIČ
PRAVILA IGRE
Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost)
V sredo, 20. tm. ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v Gorici ABONMA RED A, B, C.
SAŠA ŠKUFCA
JANKO IN METKA
otroška spevoigra v treh dejanjih
V četrtek, 21. t.m. ob 10. in 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
Razna obvestila
28. decembra ob 12. uri zapade rok za vlaganje prošenj za natečaj za dve mesti upravnega tajnika pri občinski upravi v Gorici.
V Sovodnjah bo davčni izterjevalec pobiral davke na občini 20. decembra od 8. do 12. ure.
Kino
Gorica
VERDI 15.45—21.45 «B padrino*, M. Brando in A. Pacino. Barvni film.
CORSO 17.00 - 22.00 »Ma papa ti manda sola?* B. Streisan in R. 0’Neal. Barvni film.
CENTRALE:	17.15-21.30 »Lo chia-
mavano il sergente blu*. W. Stroge in G. Stoehwell. Kinemaskopski film v barvah.
MODERNISSIMO 16.30-22.00 »Hai sbagliato, dovevi uccidermi subi to*. R. Wood in S. Scott. Barvni film.
V1TTORIA 17.15-22.00 »E si salvd soltanto 1’aretino Pietro con una mano davanti e l'altra di dietro*. C. Brert in G. Favretto. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO: 17.30 »D decamerone ne-ro*. Barvni film.
EXCELSIOR: 16.00 cAlfredo, Alfre-do». Dustin Hoffman. Barvni film.
PRINCIPE: 17.30 »Jus primae noc-tis*. Barvni film.
Nova Goro..
SOČA «Vmitev sedem veličastnih*, ameriški bravni film ob 18.00 in 20.00,
SVOBODA »Churchillovi leopardi*, italijanski barvni film ob 18.00 in
20.00.
RENČE »Slačenje*, ameriški barvni film ob 19.00.
DESKLE »Diangov sin*, italijanski barvni film ob 19.30.
KANAL »Jegulja za 300 milijonov*, italijanski barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 14, tel. št. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, UL Enrico Toti, tri. 72701.
PO SPOMINIH VALENTINA BEREŠKOVA
v
Čudno vesel konec prvega srečanja
Churchill - Stalin
MOSKVA, sredi decembra — Odveč bi bilo razlagati, kolikšnega zgodovinskega pomena je bila pro-tihitlerjevska koalicija, ki so jo sklenile tri velesile in sicer Sovjetska zveza, Združene države Amerike ter Združeno kraljestvo, torej Velika Britanija. In kako je ta koalicija nastajala? O tem je bilo doslej veliko napisanega, temu vprašanju pa je posvečena tudi nedavno izšla knjiga, ki nosi naslov »Ustvarjanje koalicije* in ki jo je napisal Valentin Bereškov, torej pisec in publicist, ki je bil med drugo svetovno vojno priča mnogih srečanj med sovjetskimi in tujimi vodilnimi možmi. Knjiga, o kateri je govor, privlačuje veliko pozornost in to ne le zgodovinarjev, pač pa tudi javnih delavcev na sploh, ker razkriva marsikaj iz obdobja 1941 do 1943, tudi s sovjetske strani.
Znano je, da med Churchillom in Stalinom ni bilo kakega posebnega prijateljstva, kot tudi ne neke iskrenosti, dve tako pomembni politični osebnosti sta se držali druga do druge precej rezervirano in ju je bolj sila razmer družila kot pa medsebojno razumevanje. V tistih hudih dneh pa sta vendarle morala najti skupen jezik, posebno ko je šlo za tako imenovano delitev interesnih področij. To pa je prihajalo bolj do izraza že proti koncu vojne, vsekakor ne pred letom 1944.
Prvo srečanje med britanskim premierom ter sovjetskim šefom je bilo 12. avgusta 1942 v Moskvi. O tem srečanju Valentin Bereškov piše naslednje:
Sprejem britanskega premiera Churchilla na moskovskem osrednjem letališču je bil precej hladen. Stalin je poslal na letališče Molotova. Churchill je bil nekoliko nervozen in ko je obšel častno često, je dolgo motril v obraze ruskih vojakov, kot bi hotel prodreti v njihovo notranjost.
Skupno s Churchillom je prispel v Moskvo tudi Harriman, ki je tokrat prišel kot osebni poslanik a-meriškega predsednika Roosevelta. Roosevelt je poslal v Moskvo Har-rimana zato, ker je ta bil Stalinov znanec.
Še istega večera, ko sta prispela v Moskvo, sta Churchill in Harriman odšla v Kremelj, kjer ju je čakal Stalin. Na večerji so bili še samo sovjetski zunanji minister Molotov, Vorošilov, tedanji britanski ambasador v Moskvi in nekaj ožjih sodelavcev.
«Stalin je — kakor piše Bereškov
—	sprejel Churchilla dokaj hladno. V nasprotju s tem pa je bil angleški leader virno navdušen. Velikodušno je hvalil sovjetsko gostoljubnost in izrazil zadovoljstvo nad tem da je lahko obiskal junaško Moskvo...» »Stalinov o-braz — pravi dobesedno Bereškov
—	pa je bil popolnoma miren ... kot da gre za nekaj popolnoma normalnega*.
Med večerjo so se pogovarjali o razmerah na bojišču. Sovjetski premier je rekel, da je stanje okoli Moskve v glavnem normalno, da pa Nemci prodirajo z ogromnimi silami proti Stalingradu in Bakuju. Stalin je še dodal, da mu je tako rekoč nerazumljivo, od kot Hitlerju tolikšna vojaška moč. »Menim — je rekel dobesedno Stalin
—	da je potegnil iz Evrope vse, kar je mogel. Toda mi smo sklenili, Stalingrad braniti.*
Te Stalinove besede avtor knjige povezuje z diskusijo, ki so jo Stalin in Churchill ter ameriški poslanec vodili glede drugega, zahodnega bojišča, pri čemer so Sovjeti vztrajali, Angleži in Američani pa skušali stvar zavlačevati. Tudi med samo večerjo so govorili o tem in pri tem je Stalin odkrito iz-azil svoje nezadovoljstvo nad zahodnim obotavljanjem. In v nekem trenutku je Churchill vzel kos čistega papirja in narisal nanj konture Evrope, ki so spominjale na
krokodila, ki ima gobec odprt proti Angliji...
«Hotel bi zadati hud udarec po «mehkih delih* — je rekel Churchill ter pri tem s svinčnikom pokazal na področje Jadranskega morja in Balkana ...
Nato so gosti stopili v Jekate-rinsko dvorano Kremlja. Churchill, ki je po avtorjevih zapisih vodil žolčen dialog s Stalinom v zvezi z odpiranjem drugega bojišča, je bil z razgovori nezadovoljen. To se je videlo iz njegovega obnašanja. Ves čas je močno kadil in pogosto segal po kozarčkih žganja.
Kot se je zvečer odmikal, tako pa se je Churchillu vračalo razpoloženje. Avtor knjige pravi, da je k temu verjetno pripomogel tudi šef kremeljske kuhinje Gruzinec Ignatašvili.
Stalin in Churchill sta vodila širši razgovor o najrazličnejših temah, začenši z vojaško tehniko pa vse do povojne ureditve sveta.
Proti koncu večerje je Stalin, po svoji navadi, začel nazdravljati. In njegove napitnice so se vrstile druga za drugo, najprej v čast raznih rodov rdeče armade, v čast maršalov in generalov, Id so bili povabljeni na večerjo, od tujih državnikov in osebnosti pa je prišel v Stalinovih napitnicah na vrsto le Roosevelt. »Churchill je bil javno užaljen* — pravi avtor — toda molče je pogoltnil pilulo*.
Na koncu večerje se je Stalin spomnil, da je Moskvo pred 30 leti obiskala Lady Astor, ki da je tedaj prepričevala Stalina, da je Churchill politik, ki že pripada preteklosti. Stalin pa s tem ni soglašal, pač pa je izrazil mnenje, da če bo prišlo kdaj do vojne, bo Churchill — britanski premier. Ko je Churchill to slišal, se je Stalinu zahvalil za laskavo priznanje. In pri tem je Churchill dodal:
»Priznati moram, da se proti Sovjetski zvezi nisem vedno prijateljsko obnašal.*
Stalin pa je na to pomirljivo odgovoril:
«To vem. Toda ne morem vam zanikati doslednosti v odnosih nasproti Sovjetski zvezi in nasproti sovjetski družbeni ureditvi.*
«Bi mi mogli vse to odpustiti,* — je po pisanju Valentina Bereškova vprašal Churchill Stalina. Stalin se je zamislil, pogledal v Churchilla in mimo odgovoril:
»Ni moja dolžnost ali pravica odpuščati. Naj vam oprosti bog. Toda kongp koncev nam bo sodila zgodovina ...»
Za ta večer je značilen tudi neki drugi dogodek. Prišlo je namreč do neljubega incidenta. Na koncu mize, za katero so sedeli Stalin, Churchill in Harriman se je v nekem trenutku zaslišal strahovit žvenket stekla in porcelana in neka oseba se je raztegnila po podu kot je bila dolga in široka. Stalin in Churchill sta takoj vstala in se približala kraju na koncu mize, kjer je do incidenta prišlo. Na podu je ležal pijan angleški narednik Thomson, Churchillova telesna straža. Ob njem se je še komaj držal na nogah tedanji britanski veleposlanik v Moskvi. Tega je Churchill vprašal, kaj se dogaja. Odgovor je bil naslednji:
»Ekscelenca, kakor veste, more Thomson spiti tudi zaboj vina, toda tokrat je precenjeval svoje moči, svoje sposobnosti, ko je tekmoval s svojimi ruskimi kolegi. In ko se mu je v nekem trenutku zazdelo, da ga potrebujete, je skušal vstati od mize, p« so mu noge odpovedale in je treščil na tla, za seboj pa je potegnil še prt in s prtom steklenice, čaše, krožnike, pač vse, kar je bilo na mizi*.
In zaradi tega se je prvo neposredno srečanje med Stalinom in Churchillom končalo dokaj veselo. Okoli pete ure se je Churchill odpeljal na letališče,
A. N.
V stari Nabrežini
(Foto
Magajna)
I IZ UMKTNOSTMH GALERIJ |
Cesar pri Ba risi ju
Srednji rod slovenskih slikarjev v Trstu, ki je dozoreval med 0-bema vojnama, je zajet v treh imenih: Lojze Spacal, Avrelij Luketič in Josip Cesar. Če se je prvi povzpel do vsestransko priznane svojstvene oblike predmet-nosti, se je Jože Cesar vzpel do nenavadne barvitosti krepkih in izredno živih vrednot slikarske skladnosti, in to takih, kakršnih ne zasledimo v celotnem številu ostalih tržaških slikarjev, ker je to pristen izraz Cesarjevega značaja, njegove klene ostrine. Zato je ogled sedanje Cesarjeve razstave v galeriji Barisi na vogalu med Akvedotom in Ul. Ros-setti za ljubitelja umetnosti in še posebej za ljubitelje barvnih opojnosti nepozabno doživetje, kajti Jože Cesar je zares polnokrvni kolorist, ki se ne igračka z mlačnimi odtenki zasanjanosti.
Barva je postala izraz slikarjevega značaja, slikarjevega temperamenta in to do tolikšne mere, da mu podreja celo izbiro motivov. Nekdanji planinec in plezalec ter tudi pobudnik našega športa, mora oboževati veličino priro-
RiiiiiimiiiiimmiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiimiiiiimiimimtiiiiiiiiiiiimiimmiiiitimiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiii
ŽIVLJENJE ČUDNE ZGODBE PIŠE...
Po 25 letih /e našel hčer
ki je ni še nikoli videl
Najprej ni on hotel zapustiti bolne žene, nato ni tega dovolila njegova prijateljica - Povsem osamel je ženo in otroka iskal dolga leta
Življenje piše čudne zgodbe, zgodbe, ki se zdijo včasih ne verjetne, nemogoče. Ena teh' se je začela tam leta 1946, torej pred 26 leti, v tistih še burnih prvih povojnih časih, ko so se ljudje po petih letih vojne začeli ponovno vživljati v normalno življenje. Thomas Buckley, ki je danes nad 60 let star upokojenec, se ni mogel vrniti v normalno življenje tako, Kot si je želel. Vrnil se je iz vojne, toda sreče doma ni našel, pa čeprav za to ni bil kriv niti on sam, niti njegova žena, kvečjemu bi del krivde morali pripisati vojnim razmeram, ki niso dopustile, da bi se bilo njegovi nesrečni ženi pomagalo. Že devet let je bil Thomas oženjen in njegova žena je bila od tedna do tedna in od meseca do meseca vedno bolj bolna. Vrhu tega nista imela otrok, tako, da je bib breme še težje. Trudil se je in mučil s svojo ženo, kljub temu pa ga je često prevzela nekakšna psihična mora in tedaj je odhajal v bližnjo pivnico in se ga nacejal.
Nekega večera pa je v točilnici, komaj je bil prestopil prag, srečal May Johnson. Bila je to ne kdove kako lepa od njega precej mlajša vdova, ki je izgubila moža v vojni in tudi bila brez otrok, pravzaprav ni imela na svetu nikogar, več. In med Thomasom in May je kmalu prišlo do simpatije, ki se je na račun obojestranske osamelosti spremenila v ljubezen, v veliko ljubezen. Toda Thomas j« bil pošten človek. Mladi vdovi je odkrito povedal, da je oženjen, da že leta prenaša težave zaradi ženine bolezni, da
Pa ima ženo rad in da je ne more zapustiti, kajti kaj bi bilo z njo. Hkrati je prijateljico May opozoril, naj si ne dela utvar, kajti on ji ne more zagotoviti prav ničesar. In May je to razumela in sprejela prijateljstvo, kakršno je pač bilo.
Kljub temu se je zgodilo, da je zanosila in s tem so se razmere spremenile. Thomas je začel o-klevati in je hotel svojo bolno
ženo spraviti v neko zavetišče, od nje pa se vsaj formalno ločiti, da bi mogel postati zakoniti oče še nerojenega otroka, ki ga je pričakovala May. Toda če je bil prej Thomas pošten in odločen, je bila May tokrat še bolj odločna. Enostavno mu je to prepovedala hkrati pa — izginila.
Po tem razgovoru je Thomas ni več videl. In kaj je vse napravil, da bi jo našel. Objavil je v časopisih oglase, jo iskal preko vseh mogočih agencij, toda na Angleškem je Johnson zelo pogost priimek in iskati nekoga na tak način, je podobno kot bi iskali igb v kopi slame.
Ko mu je leta 1955 žena umrla, je Thomas postal še bolj osamljen, ker mu ni ostalo od življenja prav nič več. Življenje ni zanj imelo nobene privlačnosti, skratka celo niti smisla. In vendar je vedel, bolje povedano čutil, da mora biti nekje v Londonu človeško bitje, ki mu vsaj deloma pripada. In začel ga je iskati.
Ko je pred kakim letom stopil v pokoj, je imel še veliko več časa in ob vsakem lepem vremenu je odhajal v mesto, taval po ulicah in najraje seda! na kako klop v parku ter opazoval ljudi, ki so hodili mimo. Iskal je o-braz, ki bi bil podoben njegovi May. Čeprav je minilo toliko let, je bil prepričan, da bi May ponovno spoznal.
In nekega sončnega dne, ko je sedel v parku in opazoval o-braze mimoidočih, je šlo mimo njega mlado dekle. Ko jo je ponovno pogledal, ga je kar spreletelo. May ni bila lepa, toda njen obraz je bil obraz, ki nam ne gre iz spomina. Njemu pa še toliko manj. In to dekle je bilo zelo podobno May. In bilo je tudi po postavi podobno njegovi May, celo njena hoja je bila podobna. Vstal je in pohitel za dekletom.
»Oprostite — jo je nagovoril — Vas lahko nekaj vprašam? Vam .je morda ime Johnson?*
»Da* — je odgovorilo dekle.
.............................................................................................iiiiiiiniiiiiinmiiiiniiiiiiniinimiiniuimiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiii..
Zasebna vojna ameriškega soldata v Vietnamu
Čeprav so v Beli hiši sklenili pariška pogajanja za mir v Vietnamu odložiti «za nedoločen čas* in je nekdo to ocenil kot čas do drugih predsedniških volitev v ZDA, ne homo tako pesimistično razpoloženi, ker je preveč Američanov uvidelo, da »umazana vojna* predstavlja za ZDA politični in vojaški polom. Zato moremo sklepati, da bo Nixon prej ali slej vendarle pristal na premirje in mir, pa čeprav ga sajgonski režim ščuva in celo izsiljuje, kolikor ga je treba sploh izsiljevati. Da pa je vietnamska vojna postala za mnoge Američane že mučna zadeva, nam priča spodnja parodija, ki jo je v «Newsweeku» objavil sloviti ameriški publicist Art Buchwald.
Bilo je leta 1995. Po Saigonu	'
so se začeli širiti glasovi, da se neki ameriški vojak še vedno krije nekje v gorah nad Danangom, kjer nadaljuje svojo zasebno vojno proti Vietkongu. Poročila prebivalcev teh področij so kazala na to, da vojak ne veruje, da se je vojna že zdavnaj končala. Iz istih vesti je izhajalo, da namerava nadaljevati borbo *vse dotlej, dokler ne bo umorjen še poslednji vietkonški gverilec».
Ko so uradne službe Pentagona dobile opis omenjenega vojaka in na neki prazni pivski konzervi, ki so jo našli v neki jami, odkrile tudi njegove prstne odtise, so ugotovile, da gre za Hollgsa S. EIbensa iz nekega mesteca v Teiasu.
Njegovi starši in še tipkaj njegovih ožjih prijateljev iz njegove nekdanje divizije so takoj prileteli v Danang, da bi upornega Hol-lysa prepričali, naj vendarle že preneha s svojo zasebno vojno.
Helikopter jih je pripeljal prav nad področje, kjer so upornega a-
meriškega soldata videvali zadnje čase.
Eden od njegovih prijateljev je vzel v roke megafon in začel klicati v gozd: «Hollys, sem jaz, Edy Richarde. Vojna je že davno končana. Kar mirne duše lahko prenehaš s svojo vojno in odložiš orožje.»
tNikoli in nikdar/» — je odgovoril Hollys. *Do smrti se bom boril za mojega ljubljenega Richarda Niiona, ki se je bil zaklel, da ne bomo nikoli poraženi zapustili Vietnama.»
iHollys* —■ mu je odgovoril Richarde — *Nixon že zdavnaj ni več predsednik Združenih držav in ti nisi več primoran, ostati mu zvest, lojalen.»
»Kaj pa je s svobodoljubnim narodom Južnega Vietnama? Menda ja ne mislite, da bom te ljudi zapustil in dovolil, da jih zasuž-nijo komunisti?»
»Toda Hollys, tu, v Južnem Vietnamu imamo že 20 let vojaško diktaturo!»
*ln kaj je potem s Severnim
Vietnamom, ki je s svojim napa- | rim tudi za mamino, za tvojo po dom dejansko sprožil to vojno?* * tico z jabolčnim nadevom!*
— je vprašal presenečeni Hollys.
rSevemi Vietnam? To je vendar naš sedanji zaveznik. Tu se sedaj proizvajajo transistorski sprejemniki, televizorji, fotokamere, celo avtomobili, ki so preplavili ameriško tržišče. Pridi iz džungle, Hollys, prosim te, vrni se. Ne boš mi verjel vsega, dokler ne boš na lastne oči videl!*
»O ne, dragi moj gospod!* — je vzkliknil Hollys. tSem so me poslali, da se borim v vojni, ki naj pokaže in dokaže, kako Združene države izvajajo svoje obveznosti. Če se jaz sedaj predam, bodo vse azijske dežele postale komunistični plen.*
*Hollys, tu je tudi tvoja mati. Prosim, poslušaj jo.*
Zvočnik je vzela v roke Holly-sova mati in začela s sinom pogovor:
»Dragi sin, govori ti tvoja mamica. Vojna je že zdavnaj končana. želimo, da bi se nam vrnil domov.*
»Kaj vi zares ne razumete tega?* — je odvrnil Hollys. tče jih ne ustavimo tu, se bomo morali z njimi boriti na naših obalah, na obalah Kalifornije vendar!* *Sin, dragi moj sin, obale, plaže v Kaliforniji so že vse zasmrajene. Tam ni borba niti več možna.*
»Kaj pa je s tvojo potico z jabolčnim nadevom? Jaz se tu bo-
*Ne pečem več jabolčne potice, dragi sin. Kupujem jih zamrznjene v samopostrežni trgovini.* »Prav, kaj pa je z basebalom? Jaz se tu borim tudi za pravice slehernega Američana, da gleda tekme basebala!*
»Ne vem, kako naj ti na to odgovorim, sin moj, toda basebala ni več. Ljudje so izgubili sleherno zanimanje za to igro. In to že pred desetimi leti. Obe ligi sta bili ukinjeni.*
»Torej ni več mamine potice z jabolčnim nadevom* — je rekel Hollys z mrakobnim glasom — »ni več basebala, niti ni več kalifornijskih plaž. Zakaj sem se potemtakem jaz tu boril?*
»Sin moj, prosim te, verujmi!* — je nadaljevala skrušena mati. — «Nikogar ni več zanimalo to. Sevemovietnamcem je pri srcu danes to, da nam prodajo čim več magnetofonov. Dragi sin, pridi vendar iz džungle. Odšli bomo o Hanoi, da tam proslavimo tvojo predajo*.
»V Hanoi? Kako sploh moremo v Hanoi. Saj nas bodo tam pobili!*
»Ne, sin moj, ne bodo nas pobili. Na glavnem trgu v Hanoiu so postavili spomenik Henrgju Kis-Singerju in resnično želijo, da se pri njih malo pomenimo, da proslavimo tvojo vrnitev iz vojne!* ART BUCHWALD
»In je vaši materi ime May?»
Dekle je prebledelo in pokimalo z glavo.
»Vam je mati kdaj pripovedovala o Thomasu Buckleyju?»
»Thomas Buckley je bil moj oče...*
»Gospodična, Thomas Buckley sem jaz*.
Nista se tu v parku objela, kot bi nam zgodbo prikazali v filmu, pač pa sta se mirno pogovorila in ugotovila, da sta oče in hči in oče je ponovno postal srečen, ker je imel ob sebi nekoga. Hčerka, ki se kliče Elisabeth, pa mu je povedala, kako je mati prebirala vse njegove oglase, vendar pa ni hotela škodovati drugi, Thomasovi zakoniti ženi, ki pa je bila že dolgo mrtva. Sicer pa je tudi sama umrla pred nekaj leti.
Ta zgodba postane še toliko bolj čudna, ko se najdeta oče in hči po 25 letih v mestu, kakršen je London, v konglomeratu 12 milijonov ljudi.
NA FILMSKIH PLATNIH
Peter Bogdanovich:
«What’s Up, Doc?»
Ameriški film «What’s Up, Doc?* (Ma papa ti manda sola?; 1972) je delo režiserja Petra Bogdano-vicha, ki se je že izkazal kot dober filmski kritik. Njegovi filmi so polni citatov iz filmskih proizvodov različnih zvrsti in različnih obdobij.
«What’s Up, Doc?* kaže v tem smislu velike omejenosti. Bogda-novicheva ljubezen do filma je ljubezen do proizvoda kot takega, ki sploh ne skuša zaslediti preko filmske tehnične zgradbe neko povezavo z realnostjo
Ta film nas večkrat zabava, kot nas zabavajo Hdasični* proizvodi ameriške filmske komedije. A. Bogdanovichev film, ki bi hotel biti zavestna poglobitev tklasične-ga* filma v resnici zaostaja za njim. Kajti v pristni, tnaivni* komediji se je večkrat izražal prikaz nekega doživetja, pri Bogda-novichu pa je ostala le lupina in igračkanje z njo.
Dosledno s pomanjkanjem navdiha je interpretacija protagonistov (Barbra Streisand in Ryan 0’Neal) očitno slaba.
S. G.
John Steiner bo polkovnik Dollmann
RIM, 14. — Angleški igralec John Steiner, za katerega se potegujejo mnogi italijanski režiserji, je sprejel ponudbo, da bo poosebil Nemca. Igral bo namreč vlogo nacističnega polkovnika Doll-manna v filmu »Morte a Roma*, ki ga bo režiral George Cosmatos.
»Vedno sem odklanjal vloge, če bi bil moral igrati nemškega vojaka, ker bi zares ne hotel vse življenje ostati esesovec. Tokrat sem se temu svojemu principu odpovedal. ker je film zelo pomemben* — je rekel Steiner, ki je pred dnevi končal delo v filmu »La villeggiatura*. Steiner, ki daje z dolgimi lasmi vtis blagega romantičnega Angleža, je s kratko pristriženimi lasmi tipičen nacist, pravi esesovski rabelj. Vlogo Dollmanna je sprejel tudi zato, ker meni, da je bil to »brihten in izobražen človek, bolj diplomat kot vojak*. Dollmann je v zadnji vojni odigral precej pomembno vlogo posebno v stikih med nacisti in zavezniki, pa tudi med nacisti in Vatikanom.
de. Zato je razumljivo, da se tu povsod pno k nebu gorski vršaci, ki jih je bil sam obhodil, da butajo v njegovih slikah ob čeri in pomole valovi morja, in tudi žitna polja na njegovih slikah močno valovijo in se vzpenjajo po pobočjih zelenih holmov, razumljivo je tudi, da iz njegovih ladjedelnic razgibano strle žerjavi.
Cesarjeva motivika zajema širok lok od Lignana in Marana s pestrimi čolni, do Godoviča in Izlak s kozolci, pa dol preko Krasa in istrskih obal, vse do njenega konca pri Medul.nu, do najjužnejših obronkov istrskega polotoka.
Jože Cesar ni slikar sodobnega življenja, kakršnega doživljamo v tragični problematiki, ker ohranja v teh podobah neko najmanj spremenljivo stalnost vsega, kar ga povezuje z živo naravo. Kulturno - vplivna področja obmejne dežele niso mogla utesniti njegove skladnosti, ki ga ne sili, da bi se poglabljal le v prirodo krajin, pač pa tudi v človekovega duha. To vidno pronica iz njegovih portretov, posebno iz lastne podobe, ki je zamišljeno žalostnega izraza, pa tudi iz podobe vnučka, ki za svojo dobo že nekoliko prezrelo zre v svet.
Russova
zadnja
razstava
Med tržaškimi slikarji, ki pogosto razstavljajo tudi izven naših meja, je prav gotovo na prvem mestu neapeljski slikar Ciro Rus-so, ki že dolgo let živi pri nas v Sesljanu. Russo je vedno na poti. Pred nedavnim se je vrnil iz Španije. Razumljivo je zato, da se sonce, morje in nebo Juga močno občuti, tudi zaradi svojega posebnega barvnega migotanja v Russovih velikih platnih, ki jih je razstavil v svoji galeriji v Pasaži Rossoni. To so podobe iz Malage in iz krajev okoli Tremo-linasa, so to široki razgledi na morje, ki pa nima modrine našega Jadrana. Značilne so v njegovih slikah bele hiše s ploski-
MILKO BAMBIČ
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Ivan Bratko: ČAS KNJIGE
(Nadaljevanje na 6. strani)
Smo v letu knjige. In v zvezi s tem je Državna založba Slovenije izdala knjigo Ivana Bratka z naslovom: ČAS KNJIGE, že naslov sam pove, da je publikacija posvečena času. v katerem naj bi knjigi posvetili posebno pozornost. Pomeni pa v resnici svojevrstno knjigo posvečeno knjigi. V slovenščini podobnih publikacij nimamo. Nimamo dosti spisov, ki bi govorili o knjigah. Bratkovo delo. čeprav ima pri njem svoj delež kot urednik in kot avtor, pomeni torej ne samo nekaj novega v naši literaturi, temveč je tudi tehtno delo, ki bo imelo marsikomu dovolj povedati.
Kot rečeno je pri knjigi pisatelj Ivan Bratko sodeloval kot pisatelj in kot urednik. Knjiga ima namreč tri dele. Prvi del je izključno Bratkov. Drugi del in tretji del pa vsebujeta eseje ali odlomke del raznih avtorjev, ki govore o knjigi. Vse skupaj pa je povezano v harmonično celoto, ki naj bi osveščala naše ljudi, jih opozarjala na knjigo, na njen duhovni pomen, govorila pa tudi o položaju knjige in založništva pri nas ter v svetu. Na videz zelo heterogena knjiga pa ob branju izzveni harmonično, bolj problemsko kakor pa informativno. O knjigi nam pove marsikaj lepega, marsikaj poučnega pa tudi takega, da nas sili k razmišljanju.
V prvem delu je deset esejev, spominskih sestavkov, potopisnih beležk, ki so kakorkoli povezami s knjigo. Vseh je avtor pisatelj Ivan Bratko, ki je za konec tega dela uvrstil esej o času knjige in njega pomenu za današnji dan. Sicer P* govori o umetnosti in znanosti branja, o vrstah bralcev, o bestsellerjih. daje pa nam portrete nekaterih naših knjižnih ustvarjalcev, pisatelja Iva Andri-ča in umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta. Zlasti temu je posvečen morda najlepši spominski zapis, kar jih pozna naša modema literatura. Intervju z An-dričem pa je spet po svoje dragocena predstavitev velikega mojstra kot umetnika in človeka. Spet po svoje je interesanten potopisni zapis z obiska pri japonskih založnikih. V drugi del knjige je Bratko vključil tekste znanih avtorjev, ki govore o branju in knjigah. Prav tako so v tretjem delu sorodni sestavki znanih avtorjev,
SOBOTA, 16. DECEMBRA 1972
le da je v teh prispevkih. večinoma odlomkih večjih •*», P011' darjena pripoved domačih avtorjev (Andrič, Cankar, Bevk, Bratko) o srečanju s knjigami, loko imamo prvi esejistični del, ki 9a dopolnjujejo v drugem delu sestavki o tehničnem, ekonomskem Problemu, problemu založništva, v tretjem pa literarna pričevanja znanih mojstrov peresa. Vse skupaj pa je odlično komponirano « nas zato intimne izpovedi, reportažni zapisi in razglabljanja o ekonomski problematiki, ter pr\’ povedi pisateljev o lastnem odnosu do knjige, kar vse se v knjigi prepleta, ne moti. Nasprotno. Knjigo o knjigi napravlja privlačno, močno bralno, pa tudi tako, da o knjigi, kot veliki prip-teljici in učiteljici človeka, tudi razmišljamo. Tako je Bratkova knjiga dostojna in originalna P0" častitev leta knjige.
Jiirgen Thortvaldf
PACIENTI
Jurgen Thonvald, avtor poljub noznanstvenih del s področja medicine in kriminalistike, ki Pa . venski bralci že poznajo, je svoje zadnje delo posvetil najnovejšim medicinskim poskusom na področju presajanja človeških organov m srčne kirurgije. To njegovo delo z naslovom PACIENTI smo v IZ; daji Cankarjeve založbe in ujem zbirki Bios, dobili zdaj tudi v slovenščini. Knjigo je prevedla Polona Terčelj, opremila pa Cveta Stepančič.
Thorivaldovo delo Pacienti — v slovenski izdaji obsega delo dve knjigi — ni knjiga o zdravnikih, ki v tem delu ne igrajo glavne vloge. To tudi ni knjiga o medicini, pravi avtor v predgovoru, kajti medicina ima v njej le vlogo odra in kulis. Junaki te knjige so ljudje. Zato ima torej to delo naslov Pacienti, o katerih predvsem g<J-vori. To pa so tisti v medicinskih krogih ali pa tudi v širši javnosti znani pacienti, kot Washkan-sky Bleiberg in drugi, ki jim P modema medicina skušala pomagati s takšnim ali drugačnim P°f pravilom srca, z umetnimi ledvicami, preselitvijo pljuč, srca. u' metnimi zaklopkami, umetnim srcem, pa so svoja življenja morah dati na oltar napredka znanosti-Jasno je, da knjiga govori o medicini, da knjiga pripoveduje o zdravnikih iz Amerike, Južne Afrike in tudi Evrope, ki so poskušali z novimi metodami na področju medicine, ki so sicer veliko dosegli. niso pa še docela uspeli, saj so vsaj tisti pacienti, ki jih v svoji knjigi predstavijo avtor knjige, morali umreti kljuo obupnim poskusom zdravnikov, da bi jih rešili. Kot rečeno pa so junaki knjige znani in nežna1" pacienti, katerih usodo nam pisatelj živo posreduje. Predstavlja nam jih pri njihovih težavah, PrK zadevanju za ozdravljenje, PfJ iskanju pomoči in pri potrpežljivem prenašanju najrazličnejših preiskav in medicinskih posegov-njihovo borbo za življenje; in končno njihovo smrt. ki je nastopila neizbežno kljub njihovi veri v življenje in potrpežljivosti, s katero so prenašali vse zdravniške posege. Pri tem se seveda knjiga prečej razlikuje od optimističnih časopisnih poročil, ki so in še govore o uspelih posegih in trenutnih zmagah nad smrtjo, ki P? navadno ne poročajo o žalostnih koncih pacientov, ki so se ponižno podvrgli najtežjim operacijam-Jiirgen Thonvald je v tem pogodu sicer stvaren toda kritičen if se ne boji zapisati resnice, ki jf precej bolj bedna od optimisti' nih fotografij pacientov s presajenimi organi. Tako se na pr. spomnimo slik odlično razpoloženega Bleiberga s presajenim srcem, medtem ko je bilo njegovo zdravstveno stanje dokaj šibko, saj so ga komaj oblekli in spravili pokonci, da so ga smehljajočega nastavili fotografom. Knjiga 0 pacientih nam torej odkriva na' predek medicine na področju PreJ sajanja ledvic, srca. pljuč, odkrt-va nam napredek medicine P^ vstavljanju srčnih zaklopk, v0**, pa nam tudi, da medicina še Ji' dosegla tistega, kar bi po opf' mističnih napovedih površnih poročil širša javnost lahko pričakovala. Čeprav nas knjiga seznani0 predvsem s trpljenjem in z obupnimi prizadevanji nekaterih zdrav-, nikov za zmago medicine, pa tud' za svojo slavo, nas knjiga vendar navda z upanjem, da bomo dosegli tudi take zmage, kot so l,n sicer doslej zaman poskušali kateri slavni zdravniki, ki jih knj1' ga predstavlja in kot so to Bernard. De Bakeg in drugi. Pacienti, ki jih knjiga Jiirgena Thot' ivalda prikazuje pa bodo zapisom kot tihi junaki borbe za napredek človeštva.
Odveč bi bilo zapisati, da je !° sicer žalostna knjiga, napisana '1' redno zanimivo, privlačno za vsa' kega bralca, kritično in pošteno-
Sl. Ro-
.   „„M|„ m, i,,,,,,,, ,„,1,	....iiiiiU11"’
mačili. Potreben bo napor zn P° ravnavo nezaželenega spora. , STRELEC (od 23.11. do 20.12.) zagrizite se v problem, ki mu ni**® kos. Dvom v odkritost neke oseh« se vam lahko maščuje.	.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) postavljeni boste ponudbam, j vas utegnejo premamiti. Rešitev prijetne družinske zadeve.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) ki načrt, ki ste ga odložili, bo P®* tal zopet aktualen. Izogniti se pu treba pretiranemu navdušenju. , RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nov* zavezniki v doslej sovražnem lju. Uspelo vam bo izpolniti Žfdr osebi, ki jo ljubite.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert na orgle;
18.45	Orkestri; 19.10 Družinski cbzomik; 19.25 Zborovsko petje;
20.00	šport; 20.50 F. Ferluga; »Vane in Pepa* (radijska igra); 21.10 Orkester; 21.30 Popevke.
TRST
12.10 Plošče; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.20 Literarna oddaja; 16.30 Popevke.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 10.00 Melodije; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Orkester; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 15.45 Juke box; 16.00 Deželni spored; 17.00 Za konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasba za konec tedna; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke;
9.15	Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Tit-ta Ruffo; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.20 Znanstvena oddaja; 16.30 Nove ital. pesmi; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kronike Juga; 19.25 Machiavelli:	«La mandragola*;
Ruzzante: «11 parlamenta*.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Zgodovina ital. popevk; 13.50 Zakaj in kako?; 15.00 Alto gra-dimento; 16.35 Operetna glasba:
17.30	Posebna reportaža; 17.45 Ping pong; 18.05 čvekači; 18.45 Pisan spored; 20.10 Jazz; 21.00 »Canzonissima*.
III.	PROGRAM
10.00	Jutranji koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.00 Klavirske skladbe; 13.00 Schumann, Chopin in Rimski - Korzakov; 14.30 <11 paradiso e 11 poeta*; 18.30 Lahka
glasba; 18.45 Kulturni pregled;
19.15	Koncert; 21.30 Simf. koncert.
FILODlFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Lisztovi simfonični poemi; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Wag-ner in Ravel; 11.00 Schumannove skladbe; 12.00 Hindemithovo Marijino rojstvo in Trije motetti.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Godala v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Rimski virtuozi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pes mi jo Po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Ansambel F. Papettija; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Plesni orkester; 21.15 Za razvedrilo; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	Šola; 12.30 Vohuni v odporniškem gibanju; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 O sodobni pedago-giji; 15.15 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 Monografije; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Canzonissima*. 22.30 Posebna reportaža: Očetje in sinovi; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Tisoč in en večer: 22.10 Andrejev: »Obsodba*;
23.15	V parlamentu.
JUG TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli; 11.00 Marksi zem; 16.30 Košarka Rabotnički Olimpija — prenos, v odmoru propagandna oddaja; 18.00 Ob aornik; 18.15 Gospod Piper, film;
18.45	Filmska burleska; 19.15 Hu moristična oddaja; 19.45 Risanka;
20.00	in 23.10 TV dnevnik; 20.30 Festival vojaških orkestrov, prenos; 22.00 Medicinski centri, film; 22.50 TV kažipot.
KOPRSKA barvna tv
16.30	Košarka; 19.45 Za konec tedna; 20.15 Poročila; 20.30 Detektivka: »Pisec filmske zgodbe*;
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlično razpoloženje vas bo spremljalo pri vseh današnjih opravilih. Vaši dragi vam bodo dokazali zvestobo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši načrti bodo zadeli na negodovanje. Prijetno in zanimivo potovanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izvrstni pogoji za zaključek finančno donosnega posla. Na vaše sklepe bo vplivalo mnenje družinske-gg člana
RAK (od 23.6. do 22.7.) Incident lahko spremeni vaše načrte. Pove-
čat\je zaslužka. Izvrstni odnosi z ljubljeno osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Daleko-sežne posledice neprevidnosti v jutranjih urah. Nepričakovan obisk bo vnesel radost v običajno okolje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Več pozornosti nekaterim povabilom. Hitra poravnava spora z ljubljeno osebo. Prijeten večer.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zaključek nekega posla. Radovednost danes ne bo dovolj umestna.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vašo vljudnost bodo napačno tol-
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 16. DECEMBRA 1972
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
21.15	v Trstu, Ul. Zandonai
Libertas Trst — Kras *
• *
ŽENSKA B LIGA
21.15	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Vignoni
*
21.15	v Gorici
AGI — Breg
NAMIZNI TENIS
\
MOŠKA A LIGA
21.00	v Bariju CUS Bari — Sokol
KOŠARKA
SIOVENSKA NARAŠČAJNIŠKA LIGA
19.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
bor — Kontovel
NOGOMET
ZAČETNIKI
15.30	v Miljah
Fortitudo — Breg
JUTRI
nedelja, 17. decembra 1972
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Miljah
Muggesana — Breg *
14.30	v Križu**
Vesna — Fogliano *
* *
14.30	na Proseku
Libertas Prosek — Zarja
*
14.30	v Nabrežini
Aurisina — Primorje *
* *
14.30	v Remanzaccu
Aurora — Juventina
*
* *
3.	AMATERSKA LIGA
10.00	v Trstu, stadion «1. maj*
Union — Roianese *
14.30	v Padričah
Primorec — Perugino
*
8.15	v Trstu, Ul. Flavia
člarizzole — Breg B *
* *
MLADINCI
10.45	v Padričah Oe Macori — Vesna
mido
9.30	v Dolini
Posandra — Gaja *
10.45	na Opčinah
Opicina Supercaffe — Primorje
ODBOJKA
MLADlNkE
11.30	v Trstu, Ul. Monte Cengio
Julia — Kontovel *
* *
9.00	v Trstu, Elizejske poljane
UGSS — Breg B
*
DEKLICE
9.00	v Trstu, zavod S. Giusto
P« rit — Breg
*
* *
DEČKI
10.30	v Trstu, Ul. Campanelle ENAOU — Sloga
KOŠARKA
11.00	v Padovi
CUS Padova — Bor *
* *
MLADINCI
11.00	v Trstu, Miramarski drev
Ferroviario — Bor * •
SLOVENSKA LIGA
11.00	na Opčinah
Polet — Dom Gorica
NAMIZNI TENIS
MOŠKA A LIGA
10.00	v Bariju GBC — Sokol
NOGOMET
PRED JUTRIŠNJIMI AMATERSKIMI TEKMAMI
Skoraj vse naše ekipe v 2. AL bodo igrale na tujih igriščih
V najnižji amaterski ligi bodo na sporedu zaostala srečanje
2.	AMATERSKA LIGA
V	nedeljo bo na sporedu dvanajsto kolo prvenstva 2. amaterske lige. Z izjemo Vesne bodo vse ostale naše ekipe igrale na tujem.
Brežani bodo nastopili v Miljah proti Muggesani, ki je letos slabo začela, nato pa počasi začela pridobivati točko za točko in je sedaj na zgornjem delu lestvice. Za Brežane bo naloga težka in bo zato že točka veljala kot uspeh.
Pri Vesni bo gostoval močni Fogliano, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Križani se letos niso posebno izkazali na domačih tleh, saj so le enkrat zmagali, proti močnemu Isonzu. Navijači pa so prepričani, da bo njihova ekipa tudi tokrat zmagala, čeprav se zavedajo, da bo skušal Fogliano odnesti vsaj točko.
Zarja bo gostovala pri pmoseškem Libertasu, ki je v zadnjih srečanjih doživel tri poraze. Jasno je, da bo naloga Bazovcev težka, saj bodo skušali domačini končno vendarle popraviti slab vtis, ki jih spremlja že tri nedelje. Vsekakor ima večje možnosti za zmago Zarja.
Primorje bo gostovalo pri Aurisi-ni, ki je proti vsakemu pričakovanju razočarala in je zasidrana na zadnjem mestu lestvice. Kaže pa, da so si zadnje čase Nabrežin-ci nekoliko opomogli in bodo to skušali dokazati v tekmi proti Primorju. Pri Prosečanih vlada po nedeljskem uspehu dobro razpoloženje in nihče ne dvomi o novi zmagi.
Inter SS bi moral izenačiti proti Flaiminiu, medtem ko bi se tekma
S.	Canzian — Portuale morala zaključiti z zmago domačinov. Težko, da bo Campanellam uspelo prekrižati račune Isonzu, ki je prvi na lestvici. Sagrado bi moral z lahkoto odpraviti tržaški Libertas, ki je odločno v krizi.
Po enajstem kolu smo sestavili tudi lestvico najboljših strelcev skupine E:
9 golov: Braida (Isonzo)
6 golov: Pugliese (Muggesana)
5 golov: Gasperutti (Breg) in Pa-strello (Isonzo)
4 goli: Gallinotti (Flaminio), Vi-sintin (Fogliano), Cadelli (Libertas), Zudini (Libertas Prosek), Ja-copino (Portuale), Fomasaris (Primorje), Pizutti (Sagrado), Zanotti (Muggesana)
TgoTi: Doglia (Aurisina)7 VTsintin (Breg), Brandolin (Campapelle;, I^rpan (Fogliano), Sebenico (Isonzo), Cheljeri (Muggesana), Carpas sa (Portuale), Prašelj in Barnaba (Primorje), Calligaris (S. Canzian).
3.	AMATERSKA LIGA
V	nedeljo bodo odigrali nekaj zaostalih tekem, ki so jih prenesli zaradi slabega vremena v tret jem kolu.
V	skupini N bi moral Libertas Sv. Marko gladko odpraviti Espe-rio, medtem ko se ne bi smel niti Demacori preveč truditi proti Libertasu iz Rocola. Po nedeljskem delnem spodrsljaju bi se moral U nion maščevati nad Roianesejem.
V	skupini O bodo tudi odigrali tri tekme. Najzanimivejša bo Primorec — Perugino, čeprav sta obt ekipi na dnu lestvice. Trebenci niso še zmagali in z nedeljskim u-spehom bi dohitel' svojega direktnega nasprotnika. Trebenci računa jo na zmago, čeprav bo manjkal izključeni Mauro Kralj.
Tudi v skupini P bi moral biti nedeljski zavrtljaj uspešen za gostitelje Barkovljanski Libertas bo nastopal proti ekipi Sv. Sergija, pa tudi usoda Don Bosca, ki bo igral proti Costa lungi, je že zapečatena. Breg B Im gostoval pri moštvu Giarizzole, ki je bito precej uspeš no v zadnjih nastopih. Za Brežane bo zelo težko priti do točke.
B. R.
* **
ZGRICH, 15. — Trener r -ruške državne reprezentance Schon Helmut bo vodil izbrano ekipo Vžav evropske gospodarske skupnosti, ki bo 3. januarja nastopila v Wetn-bleyu proti ekipi sestavljeni iz i-
in Irske. Med izbranimi igralci evropske ekipe sta tudi italijanska nogometaša Zoff in Riva.
ŠPORT NA TV
Koprska barvna televizija bo danes ob 16.30 oddajala prenos prvenstvene košarkarske tekme Ra-botnički — Olimpija, ki bo v Skopju.
KOŠARKA
Izidi košarkarskih tekem za evropske pokale.
Pokal prvakov
Bus Lierre — Maccabi 72:65 (Mac-cabi napreduje v četrtfinale)
Pokal prvakinj
Voždovac Beograd — Rapid Bukarešta 83:66 (Voždovac napreduje v četrfinale)
Clermont — Tumford Ware 170:56 (Clermont napreduje)
LKS Lodž — Union Garant Dunaj 81:64 (Lodž napreduje)
Pokal pokalnih prvakinj
Steaua Bukarešta — Racing Ant-werpen 76:70 (Steaua napreduje)
ODBOJKA
Ignis Mataro — TFSE Budimpešta 59:57 (TFSE napreduje)
Slavija Praga — IEFS Bukarešta 70:56 (Slavija napreduje)
# * #
DUNAJ, 15. — Evropska prvakinja v skoku v višino Ilona Gusen-bauer je igrala na košarkarski tekmi za evropski pokal med dunajskim Unionom in LKS iz Lodža. V svojem prvem nastopu na med narodni košarkarski tekmi je igrala le deset minut, ni pa dosegla nobenega koša.
Bologna - Napoli	1
Cagliari - Sampdoria	1
LR Vicenza - Juventus 2	X
Milan - Lazio	1X2
Palermo - Fiorentina	X
Roma - Inter	1X2
Ternana - Atalanta	1
Torino . Verona	1
Catania - Cesena	1	X
Foggia - Bari	X
Genoa - Catanzaro	1
Venezia - Udinese	1	X
Livorno - Lucchese	1	X
PRIHODNJE LETO
Italijanov ne bo na dirki po Franciji
PARIZ. 15. — Skoraj vsi časniki se strinjajo, d!a bo kolesarska dirka «Tour de France* zelo naporna in neprimerna za ravninske vozače. Preveč je namreč vzponov in gorskih etap, da bi lahko prišli na svoj račun. Francoski «L’Aurore» pravi, da je bolje, da ostane doma, kdor ni gorski vozač, medtem ko «Le Parisien Libere* nadaljuje, da je bilo že lani precej kritik okoli ugotovitve, da je dirka naporna. Kasneje pa se je izkazalo, da je bila vsa bojazen zaman, ker so bili kolesarji odlično pripravljeni. Prav zaradi tega so prireditelji obdržali tako naporno progo tudi za leto 1973 «L’Equipe» se strinja, da bodo imele gore odločilno besedo K temu je treba dodati še vožnje na kronometer in prisostvovali bomo borbenemu »Touru*. kjer bodo prevladali res najboljši kolesarji. Prav lahko se bo zgodilo, da se bo lestvica pogostoma menjavala
«L’Humanite» zaključuje z misli-je, da če namerava Merckx zmagati na svoji peti zaporedni dirki po Franciji, je lahko zadovoljen, saj bo dirka prihodnje leto po svojih težavah podobna letošnji. «Tour» bo naporen in zmogli ga bodo le kolesarji, ki bodo v odlični formi, kar pa znatno krči število kandidatov za zmago.
Medtem pa so italijanski kolesarji izjavili da se ne bodo udeležili te naporne etapne dirke po Franciji. Tako bo po dolgih letih prvič, da ne bo zastopana Italija, ki je vedno imela dobre kolesarje, trenutno pa sloni na mlajših in neizkušenih tekmovalcih.
ZENSKA B IN MOŠKA C LIGA
KOŠARKA

DANES IN JUTRI
Kar šest slovenskih peterk danes in jutri na igriščih
V D ligi priložnost za Bor ■ Danes začetek slovenske naraščajniške lige
Drugo zaporedno gostovanje borovcev v Padovi. Borovi mladinci izgubili proti Italsidru. Dvakrat u-spešni poletovci v minibasketu. Začetek slovenskega prvenstva naraščajnikov.
D LIGA
Jutrišnji Borov nasprotnik bo e-kipa CUS iz Padove, ki ima na lestvici le dve točki in je na predzadnjem mestu. Za naše košarkarje bo to ena redkih priložnosti za osvojitev obeh točk v tem prvenstvu, ki postaja za «plave» od nedelje do nedelje težje.
Trener Mari pravi: »Zmagati bo zelo težko. Vsekakor pa sem prepričan, da bomo v Padovi zapustili dober vtis, predvsem če bomo v nJpadu izboljšali met. Kajti zaman je vsa požrtvovalnost v o-brambi, če zamudimo v napadu tudi lahke priložnosti.*
V jutrišnjem kolu bo med drugim na sporedu tudi tržaški derbi med Don Boscom in Cianocolorijem. Izid tekme je negotov.
Bor bo v Padovo odpotoval v naslednji postavi: Fabjan, Adrijan in Danijel Zavadlal, Hrvatič, Šare, Koren, Barazutti, Pertot, Kralj in Škerlj.
MLADINCI
Tudi mladinci bodo imeli jutri
edinstveno priložnost za osvojitev prvih točk v tem prvenstvu. Bor bo namreč igral proti Ferroviariu, ki je z dvema točkama na predzadnjem mestu. Žal, bo tudi v tej tekmi Bor nastopil z okrnjeno postavo. Manjkali bodo Koren, Barazutti in Stojam Hrvatič.
V četrtek so borovci igrali prvenstveno tekmo proti Italsidru. Italsider — Bor 76:60 ( 39:25)
ITALSIDER: Scolini 8, Ceccotti 6, Vidoni 9, De Visintini 1, Stifa-nich, Vidorno 4, Bacchelli 6, Penin 12, Zimmerman 29, Pozzecco 10.
BOR: Koren 8, Deško 18, Ražem 6, Francia 6, Košuta 2, Kapič 6, Stojan Hrvatič 4, Vatovec 2, Valter Hrvatič 4, Klobas 4.
SODNIKA: Giacomi in Festini iz Trsta.
PROSTI METI: Italsider 16:28, Bor 2:14.
Italsider je s svojo visoko postavo zasluženo premagal borovce, ki so se enakovredno borili le v uvodnem delu tekme (22:24, 24:27). Borovci so na splošno zadovoljili v obrambi (kjer je bil daleč najboljši Mauro Francia), v napadu pa so, žal, odpovedali. V moštvu se je krepko poznala odsotnost Barazutti ja, ki bi z meti od daleč lahko spravil v težave nasprotno cono.
Drevi pomemben spopad v bitki za rešitev pred
v Gorici izpadom
Bor je na domačem igrišču favorit - Zanimiv derbi med Krasom in Libertasom TS
ŽENSKA B LIGA
V ženski B ligi smo prišli do predzadnjega kola prvega dela prvenstva. Bor bo sprejel v goste Vignoni, ki deli tretje mesto z Al-zanom in Libertasom iz Brescie.
Na papirju je tudi tokrat favorit Bor, ki pa nikakor ne bo imel lahkega dela. Vignoni je mlada še-sterka, z zelo dflbjta pbramoo, kar je značilno za marsikatero ekipo te skupine. Ima tudi precej učinkovit napad, predvsem pa izredno močne servise. Toda glavno orožje te ekipe je izredna zagrizenost mladih igralk. Dovolj je, če povemo, da so prejšnji teden zgubljale proti Bregu z 2:0, a nato z izredno voljo zmagale s 3:2.
Borovke bodo na domačem igrišču gotovo hotele dokazati, da je bil sobotni poraz v Brescii le spo drsljaj, nikakor pa ne znak hujše krize. Vendar se bodo morale za zmago krepko potruditi. Predvsem ne bo nikakor smelo odpovedati prestrezanje nasprotnikovih servisov, kar se v «plavih» vrstah zadnje čase vse prevečkrat dogaja. Če bodo poleg tega naša dekleta še napadala tako kot znajo, bi iim zmaga ne smela uiti.
Srečanje bo drevi «1. maj* ob 21.15.
na stadionu
INKA
V Gorici bo na sporedu derbi AGI in Breg. Tudi ta tekma bo precej zanimiva in izredno važna za oba nasprotnika. Dosedanja prvenstvena pot teh dveh ekip je potekala skoraj vzporedno. Tako AGI kot tudi Breg nista niti enkrat zmagala v petih dosedanjih prvenstvenih nastopih. Njuna izenačenost je popolna tudi v osvojenih in seveda zgubljenih setih. To razmerje je 4:15. Zmaga enega ali drugega kandidata za izpad iz B lige pa bo pomenila osvojitev dveh zlata vrednih točk, ki se znata izdatno obrestovati v nadaljevanju prvenstva. Do konca j rven-stvenih spopadov manjka še devet
gralcev Velike Britanije, Danske I tekem in še marsikaj se lahko zgo-
di v prid ali v škodo teh dveh sedaj najbolj resnih kandidatov za izpad.
Igralke iz Doline so v vseh dosedanjih nastopih zadovoljile in le ko so jim v odločilnih razpletih pošle moči, so morale priznati premoč nasprotnic. Ker pa je AGI letos le bleda senca odlične šester-ke iz prejšnjih let, niso odbojkarice iz Doline brez možnosti za osvojitev letošnjega prvega t ra točk. To pa samo pod pogojem, da se tekma ne zavleče na pet nizov, ker nima trener Jurkič menjav in je praktično nemogoče igrati samo z dvema tolkačicama.
MOŠKA C LIGA
Pred drevišnjim pomembnim nastopom je pri našem tretjeligašu Krasu vse v najlepšem redu. Zmerni optimizem je povsem upravičen, kljub temu, da ga čaka dokaj težka naloga v derbiju s tržaškim Libertasom. Za to tekmo so se Zgoničani vestno pripravili, tako kot za vse pretekle. Prav proti Tržačanom pa je Kras vedno igral odlično in v preteklem prvenstvu je prav proti tej šesterici odigral svojo najboljšo tekmo. Upajmo, da bo ta tradicija obveljala tudi tokrat. Glede na to, da so slovenski odbojkarji v zelo dobri formi, imajo vse možnosti za uspeh.
V preteklem zavrtljaju sta oba drevišnja tekmeca zmagala. Tržačani so se vrnili iz Padove z dvema izredno dragocenima točkama, ki sta jim omogočili ponoven vzpon na sam vrh lestvice. V Padovi so namreč premagali po ogorčenem boju soimenjaka s tesnim 3:2.
Kraševci pa so imeli v preteklem kolu precej lažjo pot do zmage. Nevarno Scaiolo iz Mantove so odpravili po treh setih igre in so prikazali odbojko, ki obeta še marsikaj dobrega. Ne smemo niti mimo dejstva, da imajo Zgoničani lepo število zvestih navijačev, ki ne bodo zapustili svojih ljubljencev niti drevi v telovadnici v Ul. Zandonai pri Sv. Ani.
G. F.
TENIS
DALLAS, 15. — Najboljši sovjetski teniški amaterski igralec Aleksander Metreveli bo nastopil na svetovnem teniškem prvenstvu za profesionalce. Metreveli bo moral ves denar, ki ga bo na teh nastopih zaslužil, dati sovjetski teniški zvezi, ki mu bo povrnila stroške. Za ameriške prireditelje pa je sovjetski igralec neodvisen prpfgsipnaleg, ki bo plačan kot vsi drugi nastopajoči.
NAMIZNI TENIS
TEDENSKI PREGLED
Dve lahki tekmi za Sokol v Bariju
Kras v ženski A ligi - Napredek dontovcev
SMUČANJE
GRUDEN, 15. - Jutri se bo v Grodnu smučarsko tekmovanje za svetovni pokal «3 - Tre*, ki bo trajalo do torka. Nastopali bodo vsi najboljši smučarji. Italijan Piero Gros bo skušal braniti svoje prvo mesto na lestvici za svetovni pokal, medtem ko bo zanimivo opazovati tudi Thonija, ki se bo v ponedeljek pomeril v veleslalomu.
Na treningu, ki je bil danes, je najboljši čas dosegel Švicar Rolland Colombin, medtem ko je bil med Italijani najboljši Giuliano Besson. Marcello Varallo je pri treningu padel in ni opravil celotne proge.
OBVESTILA
SPDT bo priredilo jutri, 17. t.m. predsmučarski trening. Zbirališče ob 10. uri pri spomeniku v Bazovici.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
X
1
2
1
2
X
1
1
2
1
1
MOŠKA A LIGA
Danes so nabrežinski predstavniki že v Bariju, kjer bodo odigrali dve prvenstveni tekmi. Ob 21. uri se bodo srečali z ekipo CUS Bari, jutri ob 10. uri pa z ekipo GBC, ki ne predstavljata večjih zaprek za igralce Sokola, saj sta klonili v prvem delu prvenstva z enakim izidom 5:2. V teoriji bi morali torej naši predstavniki odnesti s tega gostovanja, yse..ištii:h,pazs položljive točke in tako še bolj utrditi svoj položaj na lestvici. .SL-noči so odpotovati. Kjošpta^.Petelj ni in Radovič, ki bi morali kljub dolgi in naporni vožnji zaigrati zadovoljivo. Zlasti bo zanimivo slediti igri mladega Radoviča, kateremu se na tem gostovanju nudi zadnja priložnost, da osvoji še katero točko.
V zadnjih dveh kolih se bodo namreč sokolovci srečali doma z državnimi prvaki iz S. Elpidia in z ekipo iz Modene, ki je trenutno presenetljivo na prvem mestu, potem ko je odpravila državne prvake. Jasno je, da bodo v zaključku prvenstva naši tekmovalci lahko le častno branili svoje barve in vsaka osvojena tekma bo pomenila že uspeh.
k
ŽENSKA LIGA
S prihodnjo sezono bodo i movno
Sonja Miličeva je včeraj odpotovala v Rim, od koder bo danes šla z državno reprezentanco v Atene. Namiznoteniška zveza je poslala igralcem poziv v zadnjem trenutku in ne vemo, če bo nastopil tudi državni prvak Bosi, ki se je pred kratkim poškodoval. Zanimivo pa je, kako je Sonja prejela poziv. V sredo ji je telefoniral trener reprezentance in ji dejal, naj se javi v soboto dopoldne v Rimu; v četrtek pa je prejela brzojavko, naj pride v petek v Milan. Končno se je vse uredilo in Sonja je (upamo) odšla na pravi naslov.
uvedli tekmovanja v ženski A ligi, v kateri bo nastopal tudi Kras. Zgoniška dekleta so si to priborila v soboto in nedeljo, ko so osvojila prvo mesto na polfinalnem tekmovanju v Firencah. Poleg Krasa so se v A ligo uvrstile še ekipe CUS Turin, Regaldi Novara in Parioli iz Rima. O ostalih štirih ekipah pa bo padla odločitev šele jutri. Vsekakor bosta bodoča prvoligaša še rimski Marbert in milanski CSI, d prt4sttflih"dvehuekfpah pa lahko pečemo le, da ima veliko možnost za napredovanje le Fiaccola iz Ca-^tellana Grotte. pri Bariju.
Vse te ekipe po bodo tudi na finalnem turnirju za naslov prvaka, ki bo 10. in 11. februarja; kraja tekmovanja še niso določili. Kras ima tudi na tem turnirju možnosti za visoko uvrstitev. Če bo ekipa zaigrala tako kot zna, se bo lahko povzpela do tretjega mesta.
D LIGA
V nedeljo se je zaključilo prven stvo moške D lige. Goriški Dom, ki je nastopal v skupini C/4 je zasedel drugo mesto	na končni
lestvici. Zadovoljiv pa je predvsem viden napredek domovcev. Medtem ko so v prvi tekmi proti Audaxu zgubili s čistim 9:0 so v povratnem srečanju iztrgali močnemu nasprotniku kar štiri točke.
Končna lestvica:
Audax	4	4	0	32	4	8
Dom	4	2	2	17	19	4
Straccis	4	0	4	5	31	0
TRŽAŠKI POKAL
Za letošnji ekipni turnir velja ven za tržaški pokal se je prijavilo malo društev. Nastopilo bo tako le sedem moških in tri ženske ekipe. Moški turnir ho razdeljen v dve skupim. V prvi bodo nastopali Sokol, Julia in CUS La Soffitta, v drugi pa S. Michele iz Tržiča, S. Marco iz Pordenona, Tricesimo in videmska La Cantina. V ženskem turnirju pa bodo igrale ekipe S. Michele, Kras in Julia. 0 turnirju bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh, ko bo deželni odbor namiznoteniške zveze objavil razpored srečanj.
S. J.
MIN IB ASKET
V četrtek sta bili na stadionu «1. maj* prijateljski tekmi v minibasketu med Borom in Poletom.
V	obeh tekmah so bili boljši poletovci, a tudi borovci so pokazali viden napredek.
LETNIKI 1963 IN MLAJŠI POLET — BOR	35:9
Poletovci so začeli s hitrim tempom in so takoj spravili v težave borovce, ki gostom niso mogli do živega. Vse je kazalo, da bodo «plavi» ostali brez točk, ko so si le opomogli in so zaigrali bolje.
V	obeh ekipah je bil napredek viden. Med posamezniki bi v Pole-tovih vrstah omenili Pisanija, v Borovih pa Schillanija.
LETNIKI 1961 - 1962 POLET - BOR	37:31
To srečanje je bilo seveda na višji tehnični ravni (saj so košarkarji obeh ekip odigrali že več tekem) in je bilo vse do poslednjih minut zelo izenačeno. Vseeno pa so bili v odločilnih trenutkih pri-sebnejši poletovci, ki so tako zmagali s šestimi točkami razlike. I-gralci obeh ekip so se zelo potrudili in zato zaslužijo pohvalo. Med posamezniki sta se izkazala pri Poletu Valter Sosič, pri Boru pa Mazzucea.
SLOVENSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
Danes se bo začelo slovensko prvenstvo naraščajnikov, katerega se bodo udeležile vse slovenske ekipe teh letnikov v zamejstvu, in sicer: Kontovel, Dom Gorica, Polet, Sokol in Bor. Skupno bo torej pet ekip, kar pomeni, da se košarka pri nas naglo širi.
Zamisel za prvenstvo se je rodila iz želje naših trenerjev, ki so z aktivnostjo, kakršno jim nudi federacija, nezadovoljni. Fantje potrebujejo igranja in to naše prvenstvo bo zanje lepa priložnost za pridobitev izkušenj, za izpopolnjevanje tehnike itd.
1. kplo bo tako:
Bor — Kontovel, Polet — Dom Gorica, počitek: Sokol.
Bor in Kontovel se bosta spoprijela že danes, in sicer ob 19.30 v telovadnici v Ulici Caravaggio. Jutri ob 11. uri pa bo na Opčinah srečanje med Poletom in Domom iz Gorice.	b. 1.
ATLETIKA
MUNSTER, 15. - V ponedeljek so operirali in odstranili ledvico Kemperju, enemu najboljših atletov v teku ria 800 m. Kernper je bil četrti v teku na 800 m na olimpijskih igrah v Miinchnu in je evropski prvak s časom 1’44”9. Ni še znano, če bo ta zahodnonemški tekmovalec še nastopal.
HELSINKI 15. — V prijateljskem srečanju v hokeju na ledu je Finska premagala Švedsko s 4:2.
NOGOMET
ANKARA, 15. - Metin O Tay, tehnični vodja turške nogometne reprezentance, ki ho 13. januarja nastopila proti Italiji v srečanju za nastop na svetovnem prvenstvu, je izjavil da bo delo njegovega moštva zelo težko. Prepričan je, da bodo Italijani poslali na igrišče svoje najboljše moštvo, da bi se le uvrstili v finalno skupino v Miinchnu.
* # *
Povratno srečanje osmine finala za italijanski nogometni pokal polprofesionalnih moštev med Triesti-no in Modeno bo najbrž 30. decembra. Moštvo iz Emilije je namreč prosilo Tržačane, da bi odigrali še ta mesec to tekmo, za katero je italijanska nogometna zveza določila datum v marcu.
MOTOCIKLIZEM
MILAN, 15. — Petkratni svetovni motociklistični prvak Phil Read je izjavil, da bo ob koncu prihodnjega leta zapustil aktivno udejstvovanje. Za prihodnjo sezono, ki bo zadnja, pa se zanj potegujeta MV Agusta in Norton.

(IMHIM«
mm
SPOMINI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA
65.
9. 10. 1944, SVPB «Pavla» II.
F?	ss
[vi tS apperlddcttis + rano. Okrog L UL dobil temp, dlne bolečine po desni strani trebuh boj zgoraj kot Simptomi so ponehali čez 1 dan. Sedaj Je še vedno jčutljiv, v Mac Bumeyu, kjer pa ni tipata nobenega in-Subferilen. Douglas b. p.
»racija (dr. Pavla) v etru. Desni Sprenglov podaljšan rez, e viluge zlepljene, inflamirane, omentum infiltriran, lx leži medlalno paniran v adhezijah m ob njem dro-ne. Appendectomda in ablatio drobca. Trebušno votlino
10 zapremo.
9. 10. 1944. SVPB «Pavla» II. rtelanc Eridil, 35 let, trgovec iz Šempetra ijen 18 9 od drobca mine v predel des tibaje na poloma se noče zaceliti. Zaceli se, pa se spet odpre izteče noja. Nato boli. Sedaj kaže mesto za glavico bucike ve So katere okolica je infiltrirana in silno občutljiva, po uui tibljo V kelen- etru ekscizija fistule. Granulacije nas
nato vodijo do tibije, katerega periost je silno zadebeljen. Pričakovanega drobca ne najdemo. Ekskohleacija granulacij, tampon.
25.	12. 10. 1944, SVPB «Pavla» II.
Laurenti Danilo, 17-letnd Italijan iz Ronchi.
Pred 3 dnevi mu je bila prestreljena desna nadlaht v gor. tretjini. Fract. compl. humeri de«. Roko podb^mo v abdukc. podlogo, ki jo dobro z mavcem fiksiramo, nato ekstenzija z obližem.
26.	12. 10. 1944, SVPB «Pavla» II.
Debeljak Slavko, 19 let, štandrež.
Ranjen 8. 9. 1944 od mine. Rane Lepo granuhrajo. 18. 9. dobi tipičen napad žolčnih kamnov s povečanim otipljivim žolč nikom in naslednja dan icterus. Tumor po 1 dnevu izgine. Bolečine tudi.
7.	10. dobi temp. 40 brez drugih znakov.
9. 10. zjutraj je zelo izkrvavljen, melena in boli ga na pritisk epigastrij. Po intravenoz. infuz. fiziol. se malo popravi.
Transfuzijo 320 ccm brez hemotesta in brez aparata. Edvard Pohar in Jaz. 13. 10. se počuti dobro, ustnice so malo bolj rdeče.
27.	14. 10. 1944, SVPB «Pavla» II.
Zajc Avgust, 28-letni, Bela cerkev na Dolenjskem.
Ranjen 9. 2. 1944 v Furlaniji. Dumdumka mu je razbila levo nadlaht. Zdaj fistula v sulkus bi dpi tal. medial. Pseudoartroza in absces v sulkus bidpital. lat. Operacija v kelen-etru. Indsio absc. Ablatio sequest. in drobcev. Repositio sanguin., ker so fragmenti popolnoma dislocirani. Fiksadja na abdukdjskl podlogi.
28.	15. 10. 1944, SVPB «Pavla» II.
Cigoj Viktor, 23 let, Brje.
Inkarcerlrana levostran. reddivna kila za žensko pest velika. 6 ur. Prvič operiran v Torinu pred 3 leti Tik pred op. se hernl.a spontano reponira. V eter. kloroform narkozi hemioto-mia Kilni obroček brazgotinast, črevo edema tožno, brez znakov
nekroze. Plastika po Gčrard-Hackenbruchu, funikulusa ni mogoče točno izolirati. Kaže, da je bila prva op. izvršena po Bassiniju.
29.	15. 10. 1944, SVPB «Pavla» II.
Aleš Šinkovec, 40 let, žagar.
Pred ca. 20 urami mu je oirkularka zažagala desno roko. Rana seka IX. interdigttatai prostor desne roke. Odžagana je
II. metacarpalna kost tik pod glavico. Odprt je metacarpophal. sklep, prežagane kite fleksorjev in ekstensorjev. V kelen-kloro-formu amputatio pod glavico II. desne metacarpalne kosti. Situ ad j. šivi in drain. Imobilizadja na deščica.
30.	18. 10. 1944, SVPB «Pavla» II.
Fakin Mirko, 21 let, Kraševec.
Pred 3 mes. si je prestrelil mezinec leve roke. ki se mu še sedaj gnoji in ga silno boli.
St. pr.: OsteomyeMtds p. fract. compl. phal. I. dig. v. man. sin.
Th.: v kelen-kloroformu amputatio v osnovni falangi. Obveza z Gentiana violet jedly. Rana ostane popolnoma odprta
96.	6. 12. 1944, SVPB «Pavla».
X Y. ranjen v borbi od krogle pred 7 dnevi.
St. pr.: prestrel levih meč, vstrelna rana majhna, na zun. strani v spodnji tretjini, izstrelna rana za oreh velika v zgornji tretjini na notranji strani. Iz te rane je že 2-krat močno arterialno krvavel. Zato th.: v kelen-etru pod vežemo art. tibial. post. z rezom po Fiolle-Delmasu
Umri 14 dni po podvezi art. popi.
97.	6. 12. 1944. SVPB «Pavla».
Radko, major.
Zmrznjene noge. Prsti odpadli Na levi nogi ob I meta tarzalnd kosti absces.
Th.: indsdo in excohleatlo absc Drain Trak Brez aneste rije (dr, Pavla).
98.	7. 12. 1944. SVPB «Pavla».
Volturini France.
i njim na več
je des, mestih
Pred mesecem so mu zmrznili prsti desne noge. Palec je sedaj demarkiran v zgornji polovici.
Th.: V kelen-etru ablatio nekrotičnega dela palca dpgn« noge.
99.	7. 12. 1944, SVPB «Pavla».
Grmek Miro.
Febr. 1944 ranjen skozi pljuča, zastrel.
Ozdravel v 10 dneh.
Sedaj ima 3 tedne močno prebadanje na desni strani bruha, je brez apetita in težko diha.
St. pr.: Fluidothorax dex. 4 prste visok epertura thor. zelo občutljiva. Punctio pro., izda le bister eksudat v desni torakal votlini.
100.	7. 12. 1944, SVPB «Pavla».
Brkič France, iz Sv. Lucije.
Cyst. dermoidea reg. sacral. inflainata.
Exeisdo cyst. Excohleatdo v etru.
101.	7. 12. 1944, SVPB «Pavla».
Nace, zobozdravnik.
Clav. hali. sin.
Excdsio suturae, novocain.
C. OPERACIJE V SVPB «FRANJA»
9. 23. 9. 1944, Franja B.
Čivko, Gorenjec, 22 let star.
Leva podlaht prestreljena tik nad zapestjem pred ca. 10 dnevi. Rani umazani, radialna večja od ulname z močno sekre-cijo. Hude bolečine pri prevezovanju, ker ima le do komolce segajočo Kramarjevo opornico. S prsti ne giblje skoro nič.
Napravimo (dr. Edi) pošten nadkomolčni mavec z okni nad ranami, čez nekaj dni (3) so rane čiste. Lepo granuliirajo in epitelizirajo, bolečine so izginile.
(Nadaljevanje sledi)
TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA	Ul.	94 Maggio	1/1	Telefon
TRST	Ul.	Montecchi	6/II
TRST	Ul.	Montecchi	6/III
Telefon
Telefon
794	638 833 82
795	823 761 470
Uredništvo Podružnica Uprava
Oglasni oddelek Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej': polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
16. decembra 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101 603-45361
«ADIT» DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 4Z cur
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finan*l?°.‘
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. .Malt og 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo p oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri o- •
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT • Trst
PO POTOVANJU PO PERUJU, MEHIKI, ZDA, SZ, ALŽIRIJI IN KUBI
Navdušena množica pozdravila Allendeja ob vrnitvi v domovino
Pomemben gospodarski rezultat navezave stikov s prijateljskimi državami - OSA v razsulu
SANTIAGO DE CHILE, 15. —
Čilski predsednik dr. Salvador Al-lende se je po 14-dnevni odsotnosti vrnil v prestolnico svoje države.
Na letališču ga je sprejel notranji minister gen. Carlos Frats Gonzales, ki je v predsednikovi odsotnosti upravljal državne poslu. V kratkem nagovoru je predsednik Allende izjavil, da je bilo njegovo potovanje uspešno, ker je prispevalo k utrjevanju vezi prijateljstva in sodelovanja s Čilom držav, ki jih je obiskal.
Kmalu nato, ko se je vrnil v vhiono palačo, je Allende nagovoril veliko množico prebivalcev glavnega mesta in drugih državljanov, ki so prihiteli v prestolnico da bi ga pozdravili.
Allende je predvsem poudaril, da s svojim potovanjem ni hotel nastopati kot nekakšen glasnik Latinske Amerike, ali neuvrščenih držav. «S tem, da sem branil čile — je dejal — sem hotel le prikazati, kaj se dogaja narodom, ki se bojujejo za svojo svobodo in ki so žrtev napadov imerializma*.
NA RIMSKEM LETALIŠČU V FIUMIC1NU
Policisti preprečili drzen poskus ropa
V	nadaljevanju svojega govora je predsednik Allende demantiral govorice, ki jih je razširila čilska konservativna opozicija, češ da je moledoval v ZDA, da bi ga ob njegovem obisku na sedežu Organizacije združenih narodov sprejel predsednik ZDA Nixon. «Poslal sem pozdravno brzojavko — je dejal Allende — ameriški vladi in ameriškemu ljudstvu, kar predstavlja čisto navadno potezo vljudnosti.
V	svojem govoru se je čilski predsednik moral spoprijeti še s čisto drugimi očitki konservativnih krogov, ki ga dolžijo, da si je skušal zagotoviti pomoč Sovjetske zveze in da je tako spravil čile v odvisnost od SZ. «Opozicija se moti — je rekel čilski predsednik — če misli, da sem šel v Sovjetsko zve zo, da bi tam moledoval za pomoč, beračil in bil sploh pripravljen, da se podvržem pritiskom. Prejeli bomo kredite, da bi lahko kupili, kar nam prija*. In še: «Naša dolžnost je, da se iskreno oddolžimo vsem tistim, ki nam prožijo prijateljsko roko. Samo na ta način bomo lah-
Agenti
vhodom
so posegli, ko so si banditi natikali krinke pred v letališče - Roparska podviga v Milanu in Palermu
RIM, 15. — Agenti komisariata I izjavo v kateri udeleženci — pF na mednarodnem rimskem letališču | satelji, borci ^NOV, in pripadniki Leonardo Da Vinci so danes zjutraj onemogočili petim banditom
rop v blagajni družbe ASA, ki ima v zakupu vse pomožne službe na letališču.
Okoli 6. ure zjutraj so agenti opazili, da sta se pred vhodom v blagajno družbe ASA ustavila dva avtomobila. Izstopilo je pet oseb, ki so si natikali na obraz krinke, ko so jxisegli policisti. • Trem roparjem je uspelo zbežati z enim izmed avtomobilov, druga dva pa so agenti aretirali, če bi banditom uspel roparski podvig, bi se bili polastili 200 milijonov lir, ki so jih malo prej prijjeljali na letališče z blindiranim poltovornjakom. V avtomobilu, s katerim sta se dva roparja pripeljala na letališče so policisti zaplenili brzostrelko, štiri samokrese in nekaj črnih mask.
Pozneje se je izvedelo da so agenti komisariata na letališču že dalj časa nadzorovali tolj» malopridnežev. Že pred nekaj meseci so opazili, da so se v jutranjih urah večkrat potikali po letališču sumljivi ljudje, ki so se zlasti radi ustavljali pred blagajno družbe ASA. Zato je poveljnik komisariata odredil jx>sebno nadzorstvo in ta ukrep .je omogočil, da so agenti prekrižali račune roparjem
Več »sreče* p>a so imeli trije milanski banditi, ki so z drzno in bliskovito akcijo oropali tovarno Ankefarma v naselju Cinisello Bal-samo pri Milanu. Pred vhodom tovarne se je danes zjutraj ustavil avtomobil znamke »BMV* iz katerega sta iztopila dva zakrinkana bandita. Napotila sta se proti delavcem, ki so v vrsti čakali na plačo, ki jo je delila neka uradnica pred upravnim poslopjem Eden izmed dveh je izstrelil v zrak rafal iz brzostrelke in .je od daleč grozil delavcem, drug pa se je približal uradnici in se je polastil denarja. Nato je z rafalom iz brzostrelke ranil dva čuvaja, ki sta stala ob dekletu. Bandita sta nato skočila v avtomobil, v katerem ju je čakal pajdaš s prižganim motorjem in sta se hitro oddaljila s plenom 35 milijonov lir.
Delavci so priskočili na pomoč ranjencema in so poklicali policijo. Agenti so uvedli preiskavo, a doslej še niso izsledili roparjev.
Štirje zakrinkani banditi so danes oropali v Palermu poštni fur gon. Neznanci so z orožjem v roki prisilili šoferja, da je usta vil vozilo. Eden je sedel za volan, drugi pa so nadzorovali poštnega uslužbenca. Ko so prišli do kraja, kjer so banditi pustili svoj avto, so se roparji polastili vreč v ka terih je bilo 12 milijonov lir in so se hitro oddaljili. Šofer pa se je f>eš podal na px»stajo karabinjerjev in prijavil rop. Pojasnil je tudi. da je bil brez spremljevalca, ker je pošta zahtevala oboroženo sprem stvo za drugega šoferja ki je vozil večjo vsoto denarja.
JLA — protestirajo zoper protislovensko gonjo na avstrijskem Koroškem.
Na posebni slovesnosti pa so podelili priznanje partizanskega kurirja književnikoma Miri Alečkovič iz Beograda in Antonu Ingoliču iz Ljubljane ter častno priznanje reviji «Kurirček», ki že H let skrbi za umetniško upodabljanje fevblu-cioname preteklosti Jugoslavije.
D. K.
VIDEM. 15. — Petnajst oseb je bilo lažje ranjenih zaradi hitrega zaviranja vlaka pri Palmanovi. Vlakovodja se je zavedel, da je za-vozil na slep tir in je hitro zavrl, da bi preprečil trčenje ob odbijač, ki je bil na koncu tira.
Vlak, ki je vozil na progi Cervi-gnano — Videm, se je ustavil kot po navadi na postaji v Palmanovi. Ko je odpotoval, je vlakovodja zavozil na slep tir. Zavedel se je pravočasno nevarnosti in .je povlekel ročko za hitro zaviranje je preprečil trčenje v odbijač.
iiiniiiuuiiinuinininniunniuulinnniiniiiiiininii
ko postali samozavesten narod, se bomo lahko bojevali proti imperializmu ter si bomo krčih pot do nove, pravičnejše in suverenejše družbe*.
Allende ja zaključil svoj govor pozivom na revolucionarno zavest kmetov, rudarjev, delavcev in študentov. Vse je pozval na enotnost v boju v trenutku ko čilski narod čakajo še kritični časi, ko bo v največji meri potrebna požrtvovalnost.
Pred nastopom pred javnostjo je gen. Pratts vrnil v vladni palači predsedniku Allendeju začasno pooblastilo upravljanja državnih poslov.
Kot je znano, je čilska opozicija skušala sprožiti pravcat ustaven problem glede odsotnosti državnega poglavarja. Čilska ustava predvideva namreč, da ne sme biti predsednik države odsoten več kot 14 dni. V nasprotnem primeru bi moral prositi parlament, da mu odobri potovanje v tujino. Ker ima opozicija večino v zbornici, je na dlani, da je ta skušala vsaj skrčiti obseg tega pomembnega potovanja.
Allende jev obisk v tujini je bil brez dvoma bogat po svojih rezultatih. Pot ga je vodila čez Peru in Mehiko v ZDA in od tu v Sovjetsko zvezo ter nato v Alžirijo (v Maroku se je ustavil le slučajno) ter končno na Kubo.
V Sovjetski zvezi je Allende sklenil pomembne gospodarske sporazume, ki zadevajo verjetno predvserp čilski izvoz bakra. Na drugi strani pa je pomembna ugotovitev, da bo Čile lahko s krediti, ki jih bo prejemal, kupoval, kar mu je po godu. Ta sporazum ruši gospiodarsko blokado, ki jo je Nixonova vlada skušala izvajati na škodo čilske države.
Allendejev obisk na Kubi pa je bil morda najbolj pomemben v političnem smislu. Kuba ne more nuditi Čilu kake gospodarske pomoči (Fidel Castro se je sicer zavzel za podaritev Čilu 40.000 ton trsnega sladkorja), toda sodelovanje obeh držav, ki jih ameriški kapitalizem skuša zadušiti, je izredno pomembno za ves revolu-
cjpnajrpi »;«myfti„Ttatinske Amerike'
Z vsemi temi dogodki pa se vedno bolj poglablja kriza Org. Amer. držav, kjer so imele ZDA do sedaj odločujočo vlogo. »OSA* je v krizi — pravijo v obeh Amerikah. Da se nekaj spreminja dokazuje tudi dejstvo, da so štiri male bivše angleške kolonije na Antiljah (Barbados, Gu-yana, Jamajka in Trinidad - Tobago) že priznale Kubo, ki pa ima že redne diplomatske odnose z Mehiko, či lom, Perujem in Kanado.
NAPETOST NE POPUŠČA
. CJ
Štiri žrtve nasilja v Severni Irski
Vrsta bombnih eksplozij v Omaghu
Božični in novoletni prazniki se bližajo. Angleške pošte so obremenjene z delom in v Londonu so morali najeti 100.000 pomožnih uradnikov, da bi bili kos sortiranju in razpošiljanju več kot 1 milijarde pošiljk. Na sliki: 24-letna uradnica Barbara Vaughan v kupu pošiljk
BELFAST, 15. — Štiri osebe, so izgubile življenje v zadnjih 24. urah v Severni Irski zaradi vrste atentatov Prva žrtev je bilo 19-1'etno dekle Kathleen Dolan, ki je umrlo v Killeteru, ko je eksplodiral močan peklenski stroj na cesti pred nekim barom. Dekle je bilo v poštnemu uradu, ki je nasproti bara in je pošiljalo vabila na poroko, ki jih je malo prej napisala z ženinom.
Eksplozija je bila zelo močna in je razdejala- cesto, bar, poštni urad in vsa bližnja poslopja. Številne hudo ranjene osebe so takoj prepeljali v bolnišnico. Med drugimi je tudi lastnik bara, ki je oče nesrečnega dekleta.
V Lurganu so neznanci ubili z rafalom iz brzostrelke nekega agenta, ki je bil namenjen v bolnišnico preoblečen v «dedka Mraza*. Skupno z dvema kolegoma je nesel darila nekemu otroku, ki ga je pred nekaj dnevi povozil policijski avtomobil, Ubiti policist je bil oče šestih otrok in je danes slavil 22. obletnico poroke. Druga dva agenta sta
■uiunuuuinnuniuuumuuuinunniunuuinnuiuuiuniHiuniininnninunuuuinnuniuHnnmuuuuuiiiniiiiiuinuiiiiiiniiiHiiirtmniuuiiiiiuiuuiiiiiiuiiHMiiiiiiiiiiniuiiiiiiniiiuiiiniiniiinnniHiiuiiMiiiiiii
ZADNJA AMERIŠKA ODPRAVA NA LUNO SE BLIŽA H KRAJU
Po uspešnem spajanju «Challengerja» z«America» se vesoljci pripravljajo na povratek na Zemljo
Lunarni modul ee je spojil z matično ladjo pri drugem poskusu Vesoljska ladja bo pristala na Tihem oceanu v torek
zvečer
HOUSTON, 15. — Točno ob 2. uri I potovanju po Luni. Ko se je vžgal in šest minut po srednjeevropskem j motor odletnega dela «Challengerja» času se je lunami modul »Challenger* “ ’	’
SAN JUAN (Portoriko), 15. —
Devetnajst mornarjev je izginilo v Atlantiku, ko se je njihova ladja potopila v bližini San Juana.
n-....................■■■■ iiininniuiiiuiniinniMuiinninnuniiii.iimiiiiiitiiiiiiiniiiiimiiii«
NA VOJAŠKEM STRELIŠČU PRI TARANTU
spojil z matično ladjo «America*. Ko sta se vesoljca Cernan in Schmitt pojavila v predoru, ki je povezoval spojeni lunami modul z vesoljsko ladjo, je pilot «Americe» Evans vzkliknil: «Joj, kako sta umazana! Spala bosta kar v predoru*. _
Šlo Je seveda le za šaljivo dobrodošlico tovarišema, ki sta prebila na Luni 75 ur, hodila in se vozila po njeni površini ter prinesla s seboj najlonske vreče polne dragocenih (za geologe seveda) Luninih kamenin. Res pa je bila notranjost Challengerja prekrita, kljub požrtvovalnemu delu dveh vesoljcev, s precej debelim slojem črnega prahu, ki sta ga prinesla s seboj z Lune.
Cernan m Schmitt sta poletela, kot smo že poročali, sinoči ob 23,55 z Lunine površine. Start je bil veličasten ter ga je posnela televizijska kamera, ki je nameščena na lunarnem vozilu, ki sta ga vesoljca uporabljala pri svojem več kot 27 km dolgem
Močna eksplozija petard ubila apuntata agentov javne varnosti
Kaže da je do nesreče prišlo, ko so policisti raztovarjali poltovornjak, s katerim so pripeljali petarde na strelišče, da bi jih uničili - Pri nesreči so bili ranjeni tudi trije policist.
Delovni plenum festivala
mladinskih pisateljev
MARIBOR, 15. — Na delovnem prenumu festivala mladinskih pisateljev »Kurirček* v Mariboru so dopoldne pregledali delo v zadnjem obdobju in sprejeli okvirni delovni načrt za leto 1973. Izvolili so tudi nov festivalski odbor, ki mu bo sjoet predsedoval književnik Ivan Potrč. Na plenumu so sprejeli tudi
TARANTO, 15. — Močna eksplozija petard in materiala za »umetne ognje* je ubila apuntata javne varnosti Giuseppa Di L«vrana na vojaškem strelišču »San Vito* pri Tarantu. V nesreči so bili ranjeni tudi drugi trije policisti in sicer podčastnik Pasquale Labnola ter apuntata Giovanni Miccoli m Luigi Palazzo. Slednjega so sprejeli v civilni bolnišnici v Tarantu in bo okreval v 15 dneh, ostala dva, ki se zdravita v vojaški bolnišnici, so zdravniki operirali takoj po prevozu v bolnišnico.
Doslej so vesti o nesreči še zelo fragmentarne in netočne, kaže pa, da je do eksplozije prišlo, ko so policisti že raztovorili poltovornjak, s katerim so pripeljali eksplozivni material na strelišče, da bi ga uničili. To domnevo potrjuje dejstvo, da je vozilo nepoškodovano.
Po prvem bežnem zdravniškem pregledu Di Levranovega trupla kaže, da je do eksplozije prišlo za njegovim hrbtom. Na hrbtrn strani trupla je namreč precej opeklin. Zato preiskovalci menijo, da se je apuntat obrnil in se začel oddaljevati od kupa razstreliva, ko so petarde nenadoma eksplodirale. Ostali trije policisti so bili verjetno bolj oddal ieni in so si zato rešili življenje. Zračni pritisk, ki ga je povzročila eksplozija, je uničil šipe poltovornjaka, ki so ga agenti parkirali kakih deset metrov daleč Petarde so eksplodirale v zelo osamljenem kraju. Na srečo ranjencev so imeli v bližini mornarji bataljona »San Marco* orožne vaje. Takoj ko so slišali eksplozijo so priskočili na pomoč policistom in so jih odpeljali v bolnišnico. Petarde in material za umetne ognje, ki so ga policisti pripeljali na strelišče, so zaplenili v okviru tako imenovane akcije »miren božič*. V slabem mesecu so agenti
zaplenili v Tarantu nad 15 stotov smodnika za »umetne ognje* in 25 tisoč petard, ki so jih sproti uničevali. Policija v Tarantu je začela akcijo po eksploziji v skrivnem laboratoriju za proizvajanje »umetnih ognjev*. V tej nesreči je pet oseb izgubilo življenje, 13 pa je bilo ranjenih.
Tarantski kvestor je izjavil časnikarjem, da ne bo mogoče_ točno ugotoviti dogodkov na strelišču, dokler ne bodo preiskovalci mogli zaslišati ranjenih agentov. Kvestor je dodal tudi, da je hiter poseg m or tv rje v rešil življenje apuntatu Piccoliju. Na reševalnem avtomo-
bilu bataljona »San Marco* je vojaški zdravnik izvedel transfuzijo krvi in s . tem rešil policista.
Včeraj zjutraj se je apuntat Di Levrano sprl z nekim mornariškim podčastnikom, ki ga je udaril s pestjo po obrazu. Dogodek se je pripetil na nekem trgu v središču mesta. Policist je opazil, da se je podčastnik prepiral z nekim šoferjem in je posegel, da bi ločil nasprotnika. Pomorščak se mu je uprl in je začel dobesedno besneti, ko ga je policist povabil na kvesturo. S pestjo je tako močno udaril De Levrana, da bi se bil moral zdraviti kakih deset dni.
se je dvignil oblak prahu, peska in kamnitih drobcev. Motor s pogonsko silo 1800 kg na sekundo je dvignil lunarni modul ter deloval okoli 6 minut. V tem časovnem razdobju je porabil dve toni in pol goriva ter se dvignil visoko nad Luno in začel krožiti okoli nje najprej po eliptičnem tiru in nato v [»polnem krogu. Kmalu nato je prišel v bližino ma-
SP0DNJE HLAČE
MANILA, 15.	— Občinski
svetovalci v Manili so snoči razpravljali o dokaj nenavadnem predlogu, ki pa ut po mnenju predlagatelja omogočil večjo čistočo v mestu.
V starem delu filipinske prestolnice krožijo še vedno številni vozovi s konjsko vprego. Živali, ki jih starši še vedno niso naučili omike, opravljajo svoje telesne potrebe kar na cesti in pometači so zato preobremenjeni z delom. Vse kaže pa, da je eden izmed občinskih svetovalcev pogrun-tal radikalno rešitev pi obletna. Predlagal je namreč, naj bi konjem nataknili spodnje hlače. Ukrep pa je tako revolucionaren, da si je občinski svet vzel dovolj časa za trezen premislek, in bo le čez nekaj tednov sporočil svojo odločitev glede konjskih gat.
NENAVADEN OBED
PERTH, 15. — Avstralski 18-mesečni otrok Paul Jess je bil tako lačen, da je požrl živo kačo. Čeprav je šlo za neko zelo strupeno kačo, se deček počuti dobro. Paulova mati je pozneje povedala časnikarjem, da je njen sin pogoltnil glavo in dober del kačjega trupa. Prestrašeni starši so takoj odpeljali dečka v bolnišnico, a kaže, da so se prestrašili za nič, ker se deček počuti zelo dobro. Izvedelo se je tudi, da je deček že v osmem mesecu starosti pogoltnil dve žuželki, ne da bi mu nenavaden obed povzročil posledice.
tične ladje «America». Prvi poskus spajanja se ni posrečil, ker se ni sprožilo vseh dvanajst kavljev, ki morajo zagotoviti trdno povezavo med «Lemom» in vesoljsko ladjo. Pri drugem poskusu je spajanje popolnoma uspelo.
Cemana in Schmitta je potem čakalo še dolgotrajno delo. Celi dve uri sta morala prenašati Lunine kamenine, aparate in druge pritikline iz lunarnega modula v matično ladjo. V to delo je sjjadalo seveda tudi marljivo čiščenje vseh predmetov, da ne bi prenesla v Ameriko škodljivega prahu, ki bi utegnil pokvariti delovanje zelo občutljivih instrumentov. Za izprašitev so uporabili celo sesalnik za prah.
Z uspešnim spajanjem «Challenger-ja» z matično ladjo je seveda popustila huda živčna napetost obeh vesoljcev, ki sta direktno sodelovala pri raziskovanju doline Taurus - Lit-trovv na Luni. Popustila [>a je tudi živčna napetost njunega tovariša E-vansa, ki je kot samotar krožil kar tri dni okoli Lune, opravljal razne poskuse, slikal ter se seveda dolgočasil.
Potem, ko sta Cernan in Schmitt zapustila Luno, je predsednik ZDA Nixon naslovil na vesoljce posebno [»slanico v kateri pravi, da bi. u-tegnila odprava »Apolla 17» biti zadnja v tem stoletju. Pristavlja pa, da se bo raziskovanje vesolja nadaljevalo. V tej zvezi je ameriški predsednik poudaril, da so dosedanja raziskovanja vesolja [»menila pravcato prelomnico v zgodovini človeštva. Ni-xon je končno želel trem kozmonavtom srečen povratek na Zemljo.
Pa povrnimo se k trem vesoljcem, ki v tem trenutku krožijo okoli našega naravnega satelita. Potem, ko sta Cernan in Schmitt prenesla material in opremo v poveljniški modul, je prišel čas, da se »America* znebi lunarnega modula. Cemanu in Schmittu je bilo žal zanj, saj «je ptica — sta dejala — ki, bi lahko še letela*. Ob 5,51 zjutraj se je Challen-ger odtrgal od matične ladje ter začel padati proti Lunini površini. Strokovnjaki ustanove NASA so predvidevali, da bo lunarni modul padel kakih 8 km proč od kraja, kjer je »Challenger* pristal in kjer še vedno stoji njegov odskočni postavek, a kakih 150 m proč lunarno vozilo. NASA je računala prav na televizijsko kamero, ki je nameščena na lu-
narnem vozilu, da bi ta snemala in oddajala silovito trčenje »Challengerja* s hitrostjo več kot 5000 km na uro ob [»bočja «South massifa*. Pričakovanja se niso izpolnila, ker je baje modul treščil na Luno kakih 15 km daleč. Zakaj se je to zgodilo, se še ne ve.
Vsi znanstveniki, p»sebno tisti, ki se ukvarjajo z vprašanji Lune in sestave sončnega sistema, menijo, da je bila zadnja odprava v okviru na črta «Apollo» ena od najbolj uspešnih. Cernan in Schmitt prinašata seboj baje najstarejše in najmlajše Lunine kamenine. Vendar pa si vsi pridržujejo dokončne sodbe, ker menijo, da bodo šele laboratorijska raziskovanja utegnila podati osnove za dokončne ocene uspehov in rezultatov šestih posrečenih odprav.
Vesoljci bodo sedaj krožili še en dan okoli Lune, nato pa se bodo prižgali mogočni motorji servisnega modula, ki bodo pognali ladjo proti Zemlji. Predvidevajo, da bo ta pristala na Tihem oceanu v torek zvečer okoli 20,30.
IIIUIIIllllllIMlUlUmUllIlllin 1111111111111111111111IIII linninillllllllllllllHUllllllllUI II Ulili lil lili IIUIIIU1
.............ml......umili.n.mn.imun...unmmmumunnmmni.nuni.mu.".um...muu.u.m.mummuuum.unumumn.
V URADU Zfl »CORPORfl DELIČU* NEWYORŠKE POLICIJE
Lažni agent izmaknil 26 kg čistega heroina
Tat je izginil brez sledu - Korupcija med newyorško policijo
NEW YORK, 15. — Ameriška policija ni še odkrila, kam je izginilo 26 kg heroina, ki jih je nekdo izmaknil iz urada newyorške policijske postaje. Mamilo, ki je na »črni borzi* vredno od 6 do 12 milijard lir, so zaplenili leta 1962, med policijsko akcijo, ki so jo pozneje »ovekovečili* v filmu «D braccio violento della legge*.
Po prvih ugotovitvah preiskovalcev kaže, da se je 29. septembra 1969 prišel v urad za «corpora debeti* agent newyorške policije, ki je pokazal uradniku dokument, s katerim ga je neki državni pravdnik pooblastil, da prevzame heroin. Agent je podpisal nakazilo in odšel. Pozneje je vrnil vreče, v ka-
terih je bilo 26 kilogramov neškodljivega belega prahu. Tatvino so odkrili šele pred mesecem dni, ko sD agenti oddelka za boj proti razpečevalcem mamil preiskali o-menjeni urad newyorške policije.
Edino sled za lažnjivim policistom, ki jo imajo preiskovalci v rokah, je nakazilo, ki ga je mož podpisal pristojnemu funkcionarju. Nanj je napisal svojo evidenčno številko, o kateri so pozneje ugotovili, da ni bila dodeljena nobenemu agentu.
Vest je sporočil časnikarjem p<> veljnik newyorške policije Patric Murphy, kateremu je župan Undsay poveril nalogo, da »iztrebi* korupcijo iz newyorškega policijskega korpusa. Murphy je dejal, da se je
odločil dati časnikarjem vse informacije,, ki jih je doslej zbral o tatvini, ker meni. da tajnost ne koristi več preiskavi. Povedal je tudi, da je po zaplembi mamilo romalo po vseh sodnih uradih ZDA, - kot dokaz za briljantno akcijo new-yorških agentov. Policijski poveljnik je priznal, da je nadzorstvo nad zaplenjenim mamilom nezadostno in je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi nemarnosti nekaterih pristojnih organov, kar je omogočilo tatvino v uradu za «corpora delictd*.
Medtem ko se newyorška policija ukvarja z izginotjem heroina so washingtonski agenti zabeležili uspeh v boju proti razpečevalcem »umetnega raja*. Odkrili so in zaplenili
deset kilogramov kokaina, ki je bilo skrito v dvojnem dnu nekega zaboja, ki so ga odposlali iz čilskega letališča v Santiagu. Po izjavah washingtonskih agentov kaže, da gre za- na j večjo količino mamila, ki so jo doslej zaplenili v ameriški prestolnici.
Izvedelo se je tudi. da je sodišče v Cincinnatiju obtožilo nedovoljene posesti mamila Sama Fenderso-na, ki je pred časom pogoltnil 16 zavojčkov heroina, ko so ga j»li-cisti aretirali. Agenti pa se niso pustili ugnati kar tako, in so zahtevali pregled Fendersonovega želodca. Zdravniki, ki so analizirali moževo želodčno vsebino, so ugotovili precejšnjo količino heroina
bila precej hudo ranjena._	.
Neznanec je danes ponoči ubn w letnega mladeniča s strelom iz mokresa. Morilec se je pribij*®* žrtvi z motornim kolesom, jo ustre-lil in se nato hitro oddaljil.
Četrta žrtev je pripadnik k°f' pusa «Ulster Defense Regimen Frederic Greeves, katerega so neznanci [»kosili z rafalom iz j , strelke. Greeves se je vračal ko so se mu nenadoma približan trije neznanci in ga ubili.
V Omaghu pa so v pol uri ekspi°j dirali trije peklenski stroji. Atentatorji so telefonsko obvestili P^ bivalce poslopja, kjer so-bombe eksplodirale. Žrtev ni bilo, materialna
škoda pa je'velika.
— ■ v fS.o
Zaskrbljujoče Trumanovo zdravstveno stanje
WASHINGTON, 15. - V zadnjih urah se je zdravstveno stanje bi* šega ameriškega predsednika D mana znatno poslabšalo. Truman so sprejeli v bolnišnico 5. decemb letos zaradi pljučnice, daries pa s nastopile še komplikacije na le*”/ cah. Zdravniki so v zadnjem P®" ročilu definirali njegovo zdravstveno stanje zelo zaskrbljujoče.
Rus&ova
zadnja
razstava
(Nadaljevanje s 4. strani)
mi strehami, za katerimi se v daljavi dvigajo temni grebeni gorovja Sierra Morena	.
Opazno pa je tudi, da je tofcrfl v njih barvna lestvica, posebno ® okrasto-rjavih odtenkih za spozna' nje temnejša, bolj topla od njegove nekdanje lestvice, ki jo J*
bil ubral po zgledu lombardjskm ichiaristov», od katerih pa je BuS' so danes že daleč po svoji zame-glenosti obrisov in zanemarjanju podrobnosti, kar vodi že v s'nK zo<- videza slikanih krajev in Prea' metov.	..
Tako slikar uspe podati njih°v0 bistvo s poudarkom le na skrčeno celoto glavnih obrisov motiva. Vse to še bolje izstopa v slikah iz naših krajev, kjer svetloba sonca ni prejarka, preostra, kot na mer v slikah, ki mm kažejo gr& deške lagune, ki so njegov priljubljeni motiv, podobno kot so m priljubljen motiv kraška našel]0-V tem smislu je odličm Russon podoba iz goriških Brd s cvetočim sadnim drevjem in nič manj dobro in tihožitje s cvetlicam • ki dopolnjuje to zanimivo razst vo v svoji umetnosti stalno na predujočega Čira Russa.
...n*
KANADSKI ZRAČNI GUSAR
Potem ko se je sešel z očetom, Je 21-le(ni Larry Stanford Izročil P j19 f neki stevardesi ter se pustil aretirati. Mladenič je preusmeril let**1® Montreal v Kanadi, kjer je izpustil 52 potnikov, se odpeljal v O”* in se spet vrnil v Montreal. Na sliki: Larry aretiran na monlreals*1
letališču