Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjcnib državah. Izhaja vsak dan izvzemfi acdclj m praznikov.
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v o4meriki


The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays,
ALSTON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, at the Fort Office at New York, N. Y.t under the Act of Congres of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR
HO. 135. — ŠTEV. 135.		NEW YORK, TUESDAY, JUNE 9, 1908. — V TOREK, S		. ROŽNIKA, 1908.	VOLUME XVI. — LETNIK XVL	
Naseljevanje je še vedno majhno.	Povodenj v Kansasu in državi Montani.	Nočni jezdeci. J Vojaško varstvo. \	užne republike. j enezuela in Zjed. države.	Anglija in Rusija. Nikolaj in Edward.	Turčija in Perzija. Okupacija Urumije.	Razne novosti iz inozemstva
S POTNIŠKIM PROMETOM V KA-JITAH SO PAROBRODNE DRUŽBE ZADOVOLJNE.
Inosemci se ie vedno izseljujejo kar trumoma v Evropo.
POL MILIJONA MANJ LJENCEV.
NASE
Zastopništva parobrodnih družb v New Yorku nam naznanjaj«, da sr družb« zelo zadovoljne s potniškim1 prometom v kajitah, kajti ta promet m je t novejšem času dotaj poboljšal. Potovanje iz Amerike v Evropo
KAW RIVER V KANSASU HITRO NARAŠČA IN BODE KMALO IZSTOPILA IZ SVOJE STRUGE.
V mestu Topeki je voda nektere ulice že preplavila in stoji čevelj visoko.
V BUTTE, MONT.
Kansas City, Kans., 9. junija. Kaw river hitro in neprestano narašča in splošno se pričakuje, da bode tekom 24 ur izstopila iz 'svojih bregov.
Topeka, Kansas, 9. junija. Voda je preplavila vse ulice v nižjem delu me-
▼ kajitah se je povečalo in prostori ( sta. Na Jackson St. stoji voda že tri
čevlje visoko in sedaj se vrši promet po tej ulici s pomočjo čolnov. Skoraj
vsp železnice so prenehale s prometom. le Santa Fe še vozi, vendar je pa tudi potniški vlak št. 1 moral pre-, nehati voziti in .je obtičal 20 milj daleč od tukaj v vodi.
But te, Mont., 9. junija. Dasiravno je povodenj tukaj in v okolici že minula, se prične železniški promet v polnem ol>~e<ru šele v sredo. Pri Gar-risonu >toji nek potniški vlak s 500 |H»tniki v vodi in potnikom primanjkuje najpotrebnejše hrane, tako da morajo stradati. Vlak je last Northern Pacific železnice.
na parnikih so za ostalo sezono skoraj večinoma že razprodani, lako da je iz tega razvidno, da potuje ic'tos v Evropo ravno toliko izletnikov kakor lani. V minulem tednu |>otoval«» je v Evropo 4199 |>otnikov v prvem, 4613 v drugem razredu.
Vožnja cena od tukaj v Evropo se Se vedno spreminja, kajti l>oj mul kontinentalnimi parniškimi družbami in italijanskimi progami še vedi-o ni končan, dasiravno italijanska konkurenca s svojimi počasnimi in dokaj starimi parniki ne more ostnliia družbam mnogo škodovati.
Izseljevanje v Evropo so t:;<ii v minulem tednu ni pomanjšalo. Medtem, ko je prišlo iz Evrope v minulem tednu le 11.875 naseljencev, po*jvn!o jih je v Evro|»o 19.050. Od 1. januarja tega leta je odpotovalo \ Evropi 331,651 potnikov medkrovjč. d»k*i;a jih je lani v tein času odšli, le nekaj nad 100,000, dučirn jih je prišlo nad 400.000.
Naseljevanje se tudi v tc.n mesecu ne bode pomnožilo. Tekom tega tedna pride v našo luko 24 pnruiko" v. Evrope, toda s temi parniki pride le kacih 7000 potnikov medkrovia Par parni kov je že dospelo. V juniju mi-nolega leta so bili vsi prihajajoči parniki prenapolnjeni z nasoljen*'!. V primeri z lanskim junijem pride letos kacih 100,000 naseljencev manj, kakor lani.
ČIN BLAZNEGA ČLOVEKA V WASHINGTONU.
Nek uslužbenec pokojninskega urada v Washingtonu je streljal skozi okno.
Washington, 8. junija. Dr. Josip Pospišil. ki je rodom Čeh in ki je bil vslužhene«- pokojni nskega urada zvezine vlade, je včeraj izvršil samomor s tem, da se je ustrelil. Predno je pa to storil, je streljal skozi okno na ulico na pasante. Izstrelil je najmanj petdeset krogelj, tako da se mu policija ni mogla sest ur bližati. Svoje tri otroke je dal skozi okno svojim sosedom. Njegova žena je najpreje ostala pri njem, ker je mi-> slila, da ga bode zamogla pomiriti; ko je pa pričel streljati tudi na policaje, je tudi ona bežala. Potem se
HRVATSKA OSVETA.
Jurij Gavegovič je baje umoril pet ljudi; prijeli so ga pri gradnji novega newyorskega vo-dovoda.
BI i/o Peekskilla. N. V., kjer grade novi vodovodni rezervoar newvorske ga vodovoda, »o prijeli 38 let starega .Jurija Govagoviča. roiom Hrvata, kteremu se očita cela vrsta umorov in zločinov. Jetnika so dovedli iz Peekskilla v New York, od kjer ga '»odo poslali oblastim v Vorku, Pa. (iavogovič (ime je najbrže napačno), je obdolžen, da je ustrelil svojega priMljjostavljenega paznika Mihaela Tituora. in da je preje v Zagrebu na Hrvatskem izvršil štiri umore.
Tituor je bil umorjen v Vorku, Pa Gavogovič je bežal, toda neki John Cardis. svak umorjenega, mu je sledil takoj drug dan po umoru. Najpreje je morilcu sledil v neko mesto v državi Vermont in od tam v Attico, X. V. Tu je zvedel, da dela Gavogovič pri jrradnji novega rezervoarja. Cardis je brzojavil Charles Whiteju, šefu detektivov v Yorku, Pa., kterega je naprosil, naj pride v Peekskill, kamor je White tudi m i noli petek prišel, nakar so Gavogoviča v taboru delavcev prijeli in odvedli v zapor. Pri njem so našli dva nabita revolverja. Njegovi tovariši so hoteli uradnike napasti, toda ko so jim pojasnili, da se gre tu za umor, so se pomirili. Gavogoviča so zvezali in odvedli v zapor in potem v Xew York, od kjer so ga v nedeljo poslali dalje v York, Pa.
( a rdiš je pripovedoval policiji, da
je postavil na okno svoje hise, si .	.„
J ' , ,	, . .	, . . I je prišel Gavogovič pred par leti v
nabrizpal nekoliko kokaina pod kozo	.	. . ' -f . .
... j Ameriko in Mcer iz Zagreba, kjer je
m se ustrelil. Njegovo truplo je pad-. . ., , , , . . . . - ,, ■ ... ,
,. n . . , - ostavil dekleta, kterej je obljubil, da lo skozi okno na ulico. Pokojnik, kij	_____J L_____
je oči vidno zblaznil, je prišel pred 18
leti iz Wiseonsina v Washington.
se z njo poroči. Par meseeev nato je pa zvedel, da mu je nevesta nezvesta, radi česar se je minolo poletje vrnil domov na Hrvatsko, da se tem osveti. .	V juliju minolega leta je tam baje
Wenesrečen beg kaznencev.	umoril štiri moške, o kterih trdi, da
Birmingham, Ala., 5. junija. Deset t so mu uničili vso srečo, kazneneev, ki so vposljeni v tovarnah Od tedaj nadalje o njem ni bilo ni-Alabama Manufacturing Co., je vče- česar slišati, dokler se ni v minolem raj poskušalo pobegniti. Čuvaji, ki maju pojavil v Yorku, Pa. Pri grad-ao beg opazili, so pričeli streljati za nji tamošnjega železniškega mostu je bežečimi, od kterih sta dva smrtno dobil delo. Tu je pa delal tudi bratra-ranjena in dva sta dobila nevarne nec nekega na Hrvaškem po Gavogo^ poškodbe in rane; dva so vjeli, do- viču umorjenega nesrečnika, in ta &m se je trem beg posrečil. Begunce bratranec, imenom Tituor, je bil morilčev delovodja. Tituor ga je spoznal in tako mu je v svojej koči očital "štirikratni umor v Hrvatski, radi 2
DRŽAVA OHIO MOBILIZUJE MI-LIČNE ČETE, DA BODE ZA-MOGLA VAROVATI PRIDELOVALCE TOBAKA.
Vojaštvo se bode zbralo v raznih countyjih države Ohio.
STROGE ODREDBE, o ■ -
Columbus, O., 9. junija. Šerif Brown countyja je naprosil včeraj governer-ja, naj mu pošlje novo vojaštvo, oziroma nadaljne milične čete v one kraje, kjer se prideluje tobak. Governer se je posvetoval s svojimi pobočniki. Končno je sklenil, da bode v imenovani eounty poslal oddelek 1. polka državne milice.
Riplev. O., 9. junija. Polkovnik Ilake in major Charles Becht od 1. polka, ktera poveljujeta vojaštvu, ki se je zbralo v okraju tobaka, da čuva prebivalstvo pred nočnimi jezdeci, sta pri posebnem posvetovanju sklenila, naprositi vlado za do poslan je nadalj.iega vojaštva, ker je postal položaj zopet slabši. Pred vsem hočeta svoje čete pomnožiti, ker le na ta način je mogoče nočne jezdece, ki prihajajo iz Kentuckyja preko meje u-krotiti. Vojaštvo je dobilo povelje, naj \>akega nočnega jezdeca, kterega dobi, na mestu ustreli, ako se neče mlati.
sedaj iščejo s krvnimi psi.
Krotitev Duhoborcev. Yorkton, Sask, Canada, ft. junija.
Tukaj
9 vjeli kacih 100 opornih Du-r, kteri popolnoma nagi išče-po prerijah. Vjete avat-od vedli v trinajst milj od-so za nje zgradili v kterej bodo zaprti, jim bodo odvzeli.
je lopov še njega ustrelil. Dozdevni morilec je potem ušel in se napotil groti New Yoiku. Na potu je. baje z revolverjem napadel tudi štiri Italijane, ktere je z revolverjem prisilil, da so mu izročili ves denar, kar so ga imeli. Na ta način je dobil $8 in od onega časa do asdaj ga ni nihče vidsL
NEWYORSKA ŽEJA.
V naše mesto se uvaža največja količina vina in drugih opojnih pijač.
Washington, 8. junija. 0 New Vorku se'sedaj lahko trdi. da je najbolj žejno mesto v Ameriki in k temu še lahko pristavimo, da tudi v inozemstvu nimajo ni jednega mesta, ki bi potrebovalo in použilo toliko opojnih pijač, kakor baš naš Little Old New Voi k. Da je temu lako, nam dokazuje vladina statistika. Sumo tekom minolega upravnega leta so Newyoreani iinportirali 28(i.79.'{ kvartov šampanjca. .'t,4G9,804 galunov vina v sodili ter .'J00.179 buteljk vina, za kar so plačali lepo svoto osem milijonov dolarjev. Ce bi še preračunali, koliko piva in whiskey a je steklo po žejnih grlih prebivalcev naše metropole, tedaj bi pa vodopivski temperenčniki obupali in znoreli.
Celo v mestih, kjer je uvedena prohibicija, je zahteva po spirituoz-nih pijačah vedno bolj neutešljiva. Pasamaquoddy, malo mestece v državi Maine, kjer vlada oficijelno prohibicija, torej se opojna pijača ne sme prodajati niti izdelovati, je porabilo pretečeno fiskalno leto 14,690 galonov ogojnih pijač.
Pač dovolj prilike še za temperenč-nike, da oznanujejo svoje blazne ideje po deželi, vendar našli bodo gluha ušesa.
— -o-
Zopet Taftova zmaga.
Kakor se nam poroča iz Chicago, III., so se delegatje republikanske na-cijonalne konvencije države Alabame izjavili za vojnega tajnika Tafta kot predsedniškega kandidata, republikanske stranke. Na ta način je dobil Taft zopet 22 novih glasov. Položaj se je tako spremenil, da Taftovci ves političen položaj, v kolikor pride republikanska stranka v poštev, kontrolirajo. To so uvideli tudi dosedanji Taftovi nasprotniki.
n S j* tri m Najcenejša vožnja
IffllOlfl I iz Yorkado nUIQIIl T Trate ali Reke je 11 J • a parniki od Ans-tro Americana Line. Ne poslušajte zakotnih agentičev italijana kih družb, da ae ne bodete kaane-je keaali.
"Martha Washington" odpluje dne 17. junija; rosi do Trsta 13—14 dni
Vožnje listke j« aa dohiti pri / FRANK BAKfiTIR 00. 109 Greenwich St,	V«v Tstk
in
<104 St. Olalr At»., 01 ml—j. O.
VENEZUELSKI ČASOPIS OBDOL-ŽUJE ZJEDINJENE DRŽAVE NEISKRENOSTI.
New York & Bermudez Asphalt Co.; njen oskrbnik mora položiti račune.
KUGA V LA GUAYRI.
Caracas, Venezuela, 8. junija. U-radno glasilo predsednika Castro, £1 Constitutional, objavlja nek dopis iz New Yorka, v kterem se zatrjuje, da je sedaj dokazano, da bodo Zjed. države v slučaju, da pride do vojne med Venezuelo in Colombijo, podpirale Colombijo,. Časopis potem objavlja članek, v kterem izjavlja, da imenovanemu dopisu ni verjeti, da pa bode predsednik Castro vedno vedel, kako mu je nastopiti napram Zjed. državam, ktere se zamore po vsej pravici na/vati Kajnom Amerike, kteri pod .it i n ko bratske iskrenosti skrivajo svoje brutalne namene iu načrte.
Caracas, Venezuela, 8. junija. Tukajšnje zvezino sodišče naznanja, da je bivši oskrbnik trusta New York & Bermudez Asphalt Co. v maju izdelal račun in pregled poslovanja imenovane družbe. Te račune bode sodišče se laj pregledalo.
Dasiravno dekret, kterega je izdal predsednik Castro z ozirom ua otvoritev luke La (luayra. s kteri'm je dovolil, da se v imenovanem mestu zopet lahko prične promet, je mesto za promet še vedno zaprto, kajti tamkaj -e kuga se vedno razširja. Skoraj v>aki ilan se pripele novi slučaji te bolezni in položaj prebivalstva je sko raj obupen. Podporne svote, ktere so nabrali trgovci, /.e j*orabljene, tako da ni več denarja na razpolago in da prebivalstvo od nikjer ne dobi hrane in obleke. Tudi v Caracasu se je pripetilo več slučajev kuge, dasiravno se ta vest uradoma zanikuje.
Mexico Ciudad, Mexico, 7. junija. Senat je .-prejel predlog finančnega ministra Limantoura, s klerim se dovoljuje $25,000,000 za kanalizacijo pustinjskih pokrajin v republiki. Senat je tudi zvišal uvozno carino na železo in jeklo za jede« odstotek.
Obešen na svoj rojstni dan.
St. Louis, Mo.. (J. junija. Včeraj so v tukajšnjih zaporih obesili Wm. Je IT risa. Obešanja je prisostvovalo 1511 oso h. med njimi 20 žensk. Tisoče drugih ljudij je zaman čakalo, da bi prišlo do smrtnega prostora. Jeffris, ki je do zadnjega trdil, da je nedolžen, je bil obdolžen, da je umoril Win. Wesslerja, kterega žena in otroci so prisostvovali obešanju Jeffris je bil star 28 let in so ga obesili ravno na njegov rojstni dan.
Prenehali z delom.
Boston, 9. junija. American Wal-tham Watch Co. v Walthamu, naznanja, da bode gvojo tamošnjo tovarno zaprla in da ostane tovarna do 4. avgusta zaprta. Vsled tega bode moralo 200 delavcev _počivati. V imenovanej tovarni so že več mesecev delali s prikrajšanim delavnim časom, kes so posli in kupčija zelo slabi.
Denarje v staro domovino
poiiljamo:
ca $ 10.35 ............. 50 kron.
za $ 20.50 ............ 100 kron.
za | 41.00 ............ 200 kron.
za $ 102.50 ............ 500 kron.
sa $ 204.50 ............ 1000 kron.
sa $1018.00 ............ 5000 kron.
Poitarina j« všteta pel tab vsotah. Doma se nikaiMio vsote popolnoma Izplačajo bres vinarja odbitka.
Nafte denarne poiiljaSr izplačuje kr. p sitni hranilni urad t 11. do
CAR NIKOLAJ SE JE PO ŽELEZNICI ODPELJAL IZ PETROVEGA DVORCA V RE-VAL NA FINSKO.
Policija je odredila vse potrebno za carjevo varnost.
MINISTRI V REV ALU.
podati J* najprlUB-
Ordsr aH pa New Toxfc Bank Draft
iKaxusmoa,
L, V«v T«k, ■k Glair	m
omu, m
Petrograd, 9. junija. Včeraj zvečer se je carjeva družba odpeljala v različnih vlakih iz Petrovega dvorca v Reval. Car in carinja sta odpotovala zvečer ob 7:30 zajedno s svojim sinom, ali prestolonaslednikom Aleksej Nikolajevičem in hčerkami v Reval.
Carinja vdova Marija Feodorovna, grška kraljica Olga, veliki knez Mi-hajl Aleksandrovič in velika kneginja Olga, so se odpeljali kasneje iz Ga-čine s posebnim vlakom. Carjev vlak vozi po posebnem carskem tiru v Ga-čino, 30 milj daleč od Petrograda in od tam po baltiškej progi dalje v Reval, kamor pride danes zjutraj. To je bila prva daljša pot, ktero je car napravil po železnici od leta 1904 naprej. Progo so vojaki najskrbneje stražili, posebno pa še mostove. T-
Ruski poslanik v Angliji, grof Ben-kendorf, je danes dospel iz Londona v Reval.
Reval, 9. junija. Ruske carske yach-te so zajedno z brodovjem torpedolovk dospele včeraj semkaj in sicer pod poveljem admirala Jesena. Car se bode ukreal na vachto Standart, s ktero se bode peljal angleškemu kralju in kraljici nasproti. Carjev vlak bode vo/.i! direktno na pomol, kraj kterega stoji carjeva vachta. Kakor hitro se «-ar ukrca. odplujejo yachte na morje, da pozdravijo j»oste iz Anglije.
Semkaj je dospela ruskd križarka Almaz, na kterej so se pripeljali mi-nisterski predsednik Stolvpin, minister inost ranih del Tzvoljskij in mor-narični minister Dikov.
Blizo vhoda v Finski zaliv se je pojavila včeraj neka amrleška križarka, kar znači. da se angleška kraljeva vachta bliža. Angleški gostje pridejo danes dopoltidne ob 10. uri semkaj.
McKINLEYEV SPOMENIK.
Odkrili so ga v Philadelphiji, Pa., pred City Hall.
Philadelphia, Pa.. 8. junija. Včeraj so z veliko slovesnostjo odkrili velik bronast spomenik umorjenemu predsedniku Zjedinjenih držav, William McKinleyu. Pred odkritjem se je vršila velika vojaška parada.
Spomenik kaže umorjenega predsednika v karakteristični pozituri, katero je imel navadno pri" javnih nagovorih. Obraz njegov na spomeniku je izvrstno zadet. Spomenik je mojstersko delo že umrlega španskega kiparja Alberta Lopez.
Skrito premoženje.
Baltimore, Md., 0. junija. Denarnica. v kteri ^'e ležalo skoro^24 ur skritih $190.000, igra sedaj zelo važno ulogo v obravnavi, ktero je začel Er. Lanahan, da se spremeni testament njegovega milijone vrednega strica-	_
Kakor trdi nečak Ed. Lanahan, je njegov stric malo pred svojo smrtjo dvignil na banki $190,000 ter nesel denar v svoji listnici domov, kjer ga je z listnico vred vrgel v kot. Ko je Lanahana'drugo jutro obiskal neki sorodnik in ga vprašal, kaj je v denarnici, je Lanahan odgovoril, da ne ve. Ko so pa denarnico odprli, so jo našli do vrha nabasano z bankovci, ktere so zopet vložili v banki, g
TURŠKO VOJAŠTVO JE ZOPET ZASEDLO VELIKO PERZIJSKO POKRAJINO.
Turki so ustanovili tamkaj svoje urade in tudi carinski urad.
ODSTAVLJENI PERZIJSKI URADNIKI.
Petrograd, 9. junija. Kakor se semkaj poroča, postaja položaj ob turško-perzijskej meji vedno bolj nevaren. Turško vojaštvo prihaja v vedno večjem številu v Perzijo. Turki so zasedli perzijsko pokrajino Azerbej-džan, zapadno od jezera Urumija, in so tamkaj uvedli upravo, ki je popolnoma taka, kakor v ostalih turških pokrajinah, iz česar je sklepati, da se nameravajo Turki tam udomačiti.
V Kelnru, par milj daleč od ITru-mije, so Turki ustanovili carinski u-rad. tam so tudi prepodili perzijske uradnike in izvršili tudi mnogo družili nepravilnosti. Brezdvomno se nameravajo Turki okoristiti z neznosnim položajem, ki je nastal v Perziji.
PERZIJA JE PLAČALA RUSIJI ZAHTEVANO ODŠKODNINO • ZA NAPADE KURDOV.
V Moabitu, Nemčija, so nameravali nepoznani ljudje požgati katoliško cerkev.	|
USTAJA V INDIJI.
MAINE IN ALABAMA.
Imenovani oklopnici sta se napotili preko Pacifika proti domu na Atlantik.
San Francisco, Cal., 8. junija. — Oklopnici Maine in Alabama sta danes odpluli proti Honolulu, Hawaii, od kjer bodeta potovali proti Hampton
Roads, Va., preko Manile, Adena,1 pogasili, vendar je pa napravil veliko Siu ■za in Gibraltara domov. Povelj- škodo.
Tabris, Perzija, 9. junija. Ker poide dne 10. junija rok, v kterem mora Perzija ugoditi zahtevam ruskega ul-timatuma irlede plačanja odškodnine za škodo, ktero so napravili Kurdi ob ruskej meji, je sedaj perzijska vlada poslala ruskemu namestniku v Kavkazu $100,000 v poravnavo škode, ktero so napravili perzijski roparji.
Berolin, 9. junija. Nepoznani ljudje so včeraj nameravali požgati katoliško cerkev sv. Pavla v Moabitu, ktera je last dominikancev. Cerkev so skušali požgati, ko je bila polna ljudi, ki so prišli, da poslušajo propoved nekega dominikanea, ki zna prav lepo govoriti. V cerkvi je bilo 1700 ljudi, ko je nekdo nekemu duhovnu naznanil, da cerkev gori. Ta je takoj odšel k drugim duhovnom, kterim je naznanil, naj prenehajo s pobožnostmi. Potem so duhovni vsem ljudem potiho-ma naznanili, da je nastal mal ogenj v eefkvi. radi česar naj cerkev osta-vijo. Ko se je to zgodilo, je bila že vsa streha cerkve v plamenu, vendar pa ljudje, ki so bili v cerkvi, k sreči o tem niso ničesar vedeli in tako so v redu prišli na prosto. Gasilci so našli na strehi več v petrolje namočenih cunj, ktere so gorele. Ogenj so
ništvo nad" obema ladijanm je pre vzel kapitan Giles B. Harber Maine.
-o-
Slovenske novice.
Iz Jolieta, 111., se nam poroča, da se
Simla, Indija, 9. junija. Svet pod-otl kralja Indije, je sprejel dva predloga, ktera se nanašata, na eventuelno u-stajo v Indiji, koja zamore vsaki čas zopet nastati. Prva odredba določa najstrožje •■kazni za napade z bombami in zarote, dočim določa druga, da zamore vlada zapleniti take časopise,-
je tajnik Jugoslovanske Kat. Jednote,
Mi. Jurij Brozic, dane» zjutiaj poro- delajo propagando za. revolucijo, cil z gospodično Ano Horvat. Poroka
se je vršila v tamošnjej slovenski cerkvi sv. Josipa.
— S parnikom La Loraine se je iz Slovenskega zopet vrnil v Ameriko Mr. Jurij Koče, ki je v stari domovini, kjer se je mudil dva meseca, obiskal sorodnike in znance. Iz New Yorka je odpotoval zopet v Eveletli. Minn. Rojaka priporočamo vsem rojakom po Ameriki.
Meso se zopet podraži.
Cliica^, 111., 9. junija. Chicaški mesarji in lastniki velikanskih klavnic naznanjajo, da bodo radi pomanjkanja goveje živine prisiljeni goveje meso zopet podražiti, kar velja tudi o govejskih konservah. Meso se sicer mnogo ne podraži, vendar je pa ta podražitev baje potrebna in bode trajala toliko easa, da se nabavi potrebno število goveje živine. Meso se draži, ker ga v vedno večjih količinah pošiljajo v Evropo.
Padec iz zrakoplava.
Springfield, 111., 8. junija. Ko se je danes Edward Jones dvignil s svojim zrakoplavom^ v zrak, je zadel ob neko drevo, kar je provzročilo takojšnji padec zrakoplava. Jones je tako nesrečno priletel na tla, da je na mestu mrtev obležal. Padel je iz viso-čine 40 čevljev ob navzočnosti velikanske množice.
Cetinje. Crnagora, 8. junija. Včeraj je zapustil tukajšnje glavno mesto srbski poslanik ter se napotil v Srbijo za nedoločen čas. V gotovih krogih se trdi, da so med srbsko in Črnogorsko vlado nastala nesporaz-umljenja ter se je pretrgalo vse di-plomatično občevanje med imenovanima državama.	•
O umorih v La Porte. .
La Porte, Ind., 8. junija. Jutri se snidejo državni kakor zasebni odvetniki pred tukajšnjim sodnikom, kjer bodo predlagali, da se slučaj Boy Lamphereja, kterega dolže, da je Guinnessovi pomagal pri njenih umorih, preloži na jesenski termin porotnega sssedanjs. Državni pravnik je zahteval še veš itn, da zamore sestaviti vse izpovedbe prid, ki pridejo
pri tej obravnavi v poštev.
Francoska parobrodna družba znižala cene.
Gorej imenovana družba je znižala cene za parnik "La Lorraine", kteri odpluje 11. junija in za parnik La Provence, kteri odpluje 25. junija. Cene so sledeče: do Ljubljane za $38, Zagreba $38.35, na Reko $38.15. Za novi parnik "Chicago", kteri odpluje dne 20. junija pa velja do Ljubljane $35, na Reko $35.15, Zagreb $35.35. Oba parnika sta hitra. Listke -prodaja
Prank Sakser Co.
109 Greenwich St.,	Now York
in
«104 BL Olair Ave., Cleveland, O.
Rojaki, kteri želite potovati a temi parfriki, oglasite ae pravočsono pri FRANK SAKBER 00.	/
Skrivnosten slučaj.
Applet on, Wis., 5. junija. Včeraj so dobili sedeče truplo gospe Minnie Grunnerst, in sicer na stranišču njenega stanovanja. Okoli njenega vratu SO dobili vrv, ki je bila privezana za žeblje, in s ktero je bila gospa Grunnerst najbrž zadavljena. Pokrajinski pravnik je mnenja, da je bila ženska umorjena, ker ima na obraza več znamenj boja in tudi so pri mrtvi dobili roke v onem položaju, kot bi se malo pred smrtjo s kom borila. Gospa Grunnerst se je pred kratkim ločila od svojega moža, ki je v preiskovalnem zaporu, ker ga sumijo, da je zažgal liiŠQ svojih starišev. Proti varščini so ga izpustili, a včeraj so ga zopet zaprli, ker so poročniki odte7 gnili varščino. Dve uri pozneje, ka so zaprli moža Grunnerstove, so dobili njo mrtvo.
100,000 otrok v paradi.
V četrtek je pred newyorskim guvernerjem korakalo 100,000 otrok brooklvnskih nedeljskih šol v proslavo 791etnega obstanka Brooklyn Sunday School Union. Vsa parada je bila razdeljena v divizije po posameznih šolskih okrajih. Parade se je udeležilo tudi več mož s sivimi lasmi in žensk z belimi kitami, ki pohajajo na stara leta v imenovano nedeljsko šolo. Krasno vreme dneva je veselje in ponos otrok pri paradi še {»večalo.
Graft v Pittsburgh
Uradniki poštnega urada v Washingtonu morajo rešiti vprašanje, kaj je z onimi $65,750, ki bo bili namenjeni za nakup ozemlja, kjer bi stala nova pittsburžka pošta. Trdi se, da so si s imenovano svoto denarja napolnili žepe razni pennsylvanski grafterji, ki so že znani izza kapitol-skega Škandala v Harris burgu. *
GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
OwiMd «nd published by the MjOVENIC publishing company
(a corporation.)
FRANK 8AKSER, President.
VICTOR VALJ A VISC, Secretary.
LOUIS BENEOIK, Treasurer.
Place of Bminwn of the corporation ami addream of above officers: 100 Greenwich KinL Borough of Manhattan, New York atyl N Y.
Iienzollerncem. Sedaj bode morala Neuičija molčati in mirovati ter mirno potrditi sklepe, do kterih pride med Anglijo in Rusijo in kteri bodo slavjanskemu Balkana le koristili.
lato valja liet sa Ameriko in
Oanado ........
pol leta........
Mo sa moto New York . . leto sa mesto New York sa vee leto .... „ pol leta . . . . „ četrt leta
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
f Evropo pošiljamo nknpno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-~~ nedelj in praxnikor.
«QLAS NARODA"
("Voice of the People") every day, except Sundays and
Holiday*. Subscription yearly $3.00.
cAdvertiaenuftit on|agreement.
Dopisi bras podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri apreatembi kraja naročnikov
Keimo, da se nam tndi prejšnje vallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite naslov: «QLAS NARODA"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1278 Rector.
Obisk angleškega kralja v Rusiji.
Medtem, ko se vsa Evropa in ves svet veseli prijateljstva, ki je nastalo med Anglijo in Rusijo in še posebej radi obiska angležkega kralja v Rusiji, zavladal je, kakor se iz
Apendicitist.
Pred par dnevi je nek učenjak v New Yorku predaval, da se je med ljudmi pojavila nova epidemična bolezen, kterej pravimo apepdicitis. — Vzroki vnetja takozvanega slepega čevesa so lahkomišeljno uživanje življenja, baliavost, pijančevanje po noči. čudne protinaravne navade itd. A ko se tako življenje kmalo ne spremeni, bode kmalo postal vsakdo v deželi "apendicitičen".
Omenjeni učenjak je izbral zelo priljubljeno snov za svoje predavanje. Apendicitis je postala moderna bolezen, ktera je že sedaj epidemično razširjena med igralkami in drugimi modernimi ženskami, kajti vsaki čas je slišati, da se je morala Miss N. N. in Mrs. M. M. dati operirati radi apendicitisa. Vsakdo išče po leksikonih in zdravniških knjigah, je-li potrebno, da si da tudi on ali ona odstraniti imenovano čevo, kar stori vsakdo, ki je bil tako nepreviden, da je jedel fižol ali kako drugo tako so-čivje, ktero provzroča baje to moderno bolezen. Ne bode dolgo, ko bodemo imeli med našimi zdravniki posebne špeeijaliste, ki se bodo ba-vili samo s to boleznijo in kteri bodo zdravili le revnejše sloje ljudstva, ko-ji bi si radi tu pa tam čestokrat tudi privoščili kako moderno operacijo, Če že ni predraga.
V ostalem je pa bilo predavanje učenega zdravnika izvrstna reklama za vse zdravnike, posebno pa še za
Berolina in Dunaja i*>roča, v Nem-1
. •	. .. ,	'one. ki se bavijo z operacijami apen-
ciji m Av>iriji radi tega obiska ne-	j t- j	t
kojega na nikak način ne
kitk sti-iK ___.,„ „;l.„i. .,„-;„ „„ i dicitisa. Kolikor bolj se bode o tem
govorilo in pisalo, tem več ljudi si lx>de domišljalo, da ima to bolezen in tem več operacij bode potrebnih.
Da pa preti človeštvu v resnici kaka nevarnost od te bolezni, tega ne moremo verjgti. V posameznih
morejo prikriti. Tako so v Nemčiji sedaj prišli do prepričanja, da se bodo v Rcvalu, oziroma med angležkim kraljem in ruskim carjem vršila posvetovanja z ozirom na Balkan, kar bode | * »menjalo konec nemško-avstrij-
koneuo balkanske dežele dovedlo tudi do te<ra, da bode tam zavladal mir in red, kajti tamošnji narodi za morejo od Anglije in Rusije pričakovati
svoje piavice in svobodo, cesar bi od . . . , , , .... , ... . i nikakor ne moremo verjeti, tudi ako A\ st rij»* nikdar ne dobili, kajti to j	.	,	/ , ,__. ^
nam dokazuje Ilerceg-Bosna v naj ,	_
svetlejši luči. Baš radi Balkana pri-j nijsko p^rjeni affidavit, da je temu
med Ansrlijo in Rusijo do popol- j v resnici tako. Tudi v starih časih
nega sjmrazuma.
kej f link. na Balkanu in kar bode	' kakor na Primer pri f!eda*
liških damah, stori ponoeno življenje
morda včasih kako operacijo potrebno, da pa zamore ponočnjaštvo delovati tudi na čevesa drugih ljudi, kteri po noči spe in počivajo, tega nikakor ne moremo verjeti, tudi ako • napravi sto zvedencev te bolezni sod-
Dogovor, ki je bil sklenjen med Rusijo in Avstrijo glede Balkana, je sedaj neveljaven, kajti za razveljavljanje je skrbel avstrijski minister inostranili del Aebrenthal, kteri je ob nepravem in v najneugodnejšem času nastopil s svojim predlogom za zgraditev avstrijske železnice iz Novega 1'a/ara v Solun. Rusija je temu načrtu takoj odgovorila s predlogom. da se gradi ruska železnica, koja naj *|»sja Donavo z Jadranskim morjem in ki naj spaja tudi Srbijo in frno Goro. Turčija je bila prisiljena izjaviti, da bode ta projekt podpirala. kakor hitro pa prouči.
Nihče ne more zanikati, da je baš radi železnic prišlo do nasprotja med Rusijo in Avstrijo. Rusijo podpirata pri njenem predlogu Francija in sedaj tudi Anglija, kakor tudi skoraj vse avstrijsko slavjansko prebivalstvo in naravno tudi balkanske države, do-čim je Avstrija, oziroma njena za-povednira s svojim predlogom v Evropi popolnoma osamljena. Anglija je takoj, ko je Avstrija nastopila s svojim železniškim predlogom, izjavila, da prihaja ta predlog ob nepravem času, ker to bode slabo vplivalo na justične reforme v Maeedoniji in ker avstrijski projekt vznemirja ves Balkan. kteri si nikakor ue želi germani-zacije, pa naj slednja prihaja iz Avstrije ali pa direktno iz Nemčije. Avstrija je na ta na«"in vznemirila tudi rvro|i«ki koncert in tako škodovala
vsej Evn
•. I
pojrehno. da se Rusija in Anglija
i so zdravniki radi mnogo govorili in pisali, toda o bolezni apendicitis ni
bilo nikdar ničesar slišati.
Italija in Avstrija.
Kako izborna "zveza" obstoji med Avstrijo in Italijo, je najbolj razvidno iz sledečih poročil, objavljenih v tržaški "Edinosti":
Novih prispevkov k zavezništvu meti Avstro-Ogrsko in Italijo je podal poslanec Attilio Brunialti, ki je objednem profesor državnega prava in član državnega sveta. Ta član italijanskega parlamenta se je nedavno predstavil svojim volilcem v Asiago tik na benečansko-tirolski meji. V svojem govoru se je v prvi vrsti ha vil z deželno hrambo in je posebno naglašal, da Benečija ni zadostno zavarovana nasproti Avstriji. Izražal je svoje zadoščenje na tem, da se je začelo uvaževati njegove klice na boljšo obrambo proti Avstriji. Celo socijalisti da priznavajo sedaj potrebo izdatnejega utrjenja meje. In tudi vlada (italijanska) misli na res-je odredbe. Priporočljivo bode sicer — tako meni ta navihani profesor državnega prava, — da se trozveza obnovi, ali: "če se Avstriji ponuja eno roko v svilenih rokavicah, treba drugi nadeti oklop, kakor je okovana i udi prijateljska roka Avstrije, in si-Radi tega je pred vsem «r to z ozirom na Italijo."
Potem se je govornik na dolgo in
združit* tako. da uredila vj»a vprašanja. ki s«- tičejo Balkana, tsko da bodo od	imeli balkanski narodi koristi, ne |»a »i*rinaiiizatorji.
Vse to »e Istde sedaj zgodilo in v Avstriji in Nemčiji so jeli uvidevati, da bodo nemške nade glede Balkana kmalo splavale po vodi. To je tudi vzn»k, da je v Berolitiu iu na Dunaju zavladal političen strah, kterega pa avstrijsko prebivalstvo zajedno z balkanskim veselo |»ozdravlja.
Osamljenost Nemčije iu Avstrije je prepot rt bna )M»dedira nesmiselne nemške politike iz let 1806 in 1871, ktere |.osledica je bila sovražtvo napram Franciji, politike, ktere namen ni bil druzeua. kakor koristiti rodbini Hohenzollern na račun in škodo ostalega nemškega prebivalstva. Po "slavnej" vojni s Francijo so postali Nemei veliki Simkoustneži in so go-. vorili. da oni aieer niso priljubljeni ■da se jib pa vsakdo boji. radi česar -morajo biti pripravljeni na vojni proti -dvema front orna. Danes so pa ti sa nob val ni sirokoustneii postali izredno tihi, kajti oni ae boje sjedinjene
široko bavil z militaričnim položajem Avslro-Ogrski in Italiji. Z ogorčenjem je omenjal javne tajne — kakor je rekel —, da vojni načrti italijanskega generalnega štaba bazirajo na ideji nemudnega umaknenja iz jednega dela Benečije in so kakor obrambena črta določene reke Piave, Adiža in celo Po, mesto da bi bila določena daninska meja, radi česar se benečan-ki del dežele smatra kakor obmejno ozemlje, ki je še vedno odprto — barbarom. (Ali je ljubeznjiv ta gospod profesor in poslanee!!) Italijani morajo biti pri tem vselej vsaj na tem, da morejo na vojno morns rieo več računati, nego na vojno silo na kopnem.
Brunialti zahteva, naj se gradijo železnice brez ozira, ako se gospodarski izplačujejo ali ne; odločati mora le strategična potreba. Izlaati zahteva črte preko Ravene in Chioggia do Mestre, od Vittorio di Ponte nelle alpi, in železnieo do Cadore in ob ob-novljenju trozveze bo zahtevati od Avstrije zvezo poslednje železnice s Toblachom. (Aha, sedaj umejemo,
vražnik Avstrije — vendar priporoča obuovljenje trozveze. Avstrija naj bi s svojim denarjem spolnjevala njihove strategične železnice!! Opomba
ured.)
Brunialti očita italijanskemu mini-sterskemu predsedniku, ki je objednem predsednik komiteja za deželno hrambo, da ne pozna dovolj razmer na Benečanskem, čeprav ima ravno ta komite odločati o militariC.uh troških in železniških gradbah. Brunialti grozi: "Gospod Giolitti si je naložil kolosalno odgovornost. Poslanci iz Benečije morajo biti vedno na straži ter zahtevati, da bi ob obnovljenju iiozveze Italija mogla uveljavljati svoje interese: v eni roki naj ima orožje, pripravljeno za udarce, drugo v baržunasti rokavici odkritosrčnega prijateljstva.''
Kakor da je sploh možno odkritosrčno prijateljstvo, ako dragi prijatelj naš — po nasvetu Brunialtija — drži jedno pest vedno pripravljeno za udarce. Tako razmerje je razmerje hinavstva in zavratnosti, ne pa odkritosrčnosti!! Hvalevredna pa je odkritosrčnost, s ktero je večkrat o-menjeni poslanec in profesor razkril to italijansko neodkrito srčnost: Italija obnavlja trozvezo, da iztisne in izlilini iz Avstrije, kolikor se iztisniti da; objednem pa, ko nudi jedno roko v "odkritosrčno" prijateljstvo, drži drugo pripravljeno za — udarce!!
Pri vsem tem pa bodo naši diploma-tje in državniki tudi vest o prihodnjem eventualnem obnovljenju trozveze raznašali v svet kakor blagovestje — miru in neizmerne sreče in kakor dokaz o svoji neprecenljivi državni modrosti in diplomatični vrlini. Ali tudi ta vrč, ki ga neprestano nosijo k studencu — obnovi jen je trozveze, se jim prej ali slej razbije in vprašanje je le, čegavi prsti bodo pri tem krvaveli ?!!
Ljudožerci na Salomon« skih otokih.
O kanibalizmu na Salomonskih otokih (pri Avstraliji) podaje obširno popis R Parkinson, izborni poznavalec Južnega morja, kteri je trideset let med domorodci živel in preiskoval ter deloval. Parkinson pravi: Splošno se trdi, da so prebivalci Salomonskih otokov brez izjeme ljudožerci. Na večjih otokih je kanibalizem še mnogo razširjen, na malih otokih pa ne, ker prebivalci živijo med seboj v bolj prijateljskih razmerah. V nekih delih pa so ljudožerci sploh zginili, zlasti v južnem delu Bongain-villa. Prebivalci te pokrajine gledajo z zaničevanjem na svoje severne sosede, ki so še udani kanibalizmu. Prebivalci pobrežnih krajev so povsodi drugje besni ljudožerci, družijo se v čete k lovu na ljudi, posebno na notranje prebivalce, ktere napadajo v njih naselbinah.
Na svojih potovanjih po Salomonskih otokih je Parkinson večkrat srečal take ekspedieije, kterih ubežniki so trdili, da gredo na slavnost ali pa da se vračajo z nje. Slavnosti so bile seveda ljudožerske pojedine. O pojedinih vaseh na vztoku otoka Ron-gainville ve Parkinson popolnoma natančno. da so prirejale redne love na ljudi v notranjem delu in prodajali plen, živi in mrtvi, v oddaljene kraje. Parkinson popisuje pa poedine običaje Ijudožerstva, o čigar obsegu pričajo lobanje razstavljene kakor trofeji v piramidah in ostanki kosti na mestu pojedin. Začetkoma so sovražnika pojedli in v njega sramoto in iz radosti na zmagi. Stvar pa je potem postala grda navada. Ljudsko meso je za mnoge vrojence najboljši ažitek.
Evropejski vpliv ni dosedaj popolnoma nič pomagal proti kanibalizmu. Mladeniči, ki so služili tri leta v francoski vojski in bili dobri in zanesljivi delavci, so se takoj, čim so prišli domov, zmenili lov na ljudi, da si preskrbijo dolgo pogrešani užitek. Perkinson je nekdaj presenetil vrojence pri kanibalski ppjedini.
Isti so zbežali, toda njegov spremljevalec iz plemena Buka se je slastno vrgel na meso in je bil jako razjarjen, ko mu Parkinson ni dovolil jesti ostankov ljudskega mesa in je za|K>vedal, naj pokoplje ostanke.
Kanibalizem je glavni vzrok medsebojnih bojev. Najboljše sredstvo proti ljudožerstvu bi bila kolonizacija belcev, kterih se vrojenei strašno bojijo.
Izgubljeni cekin.
— Iz ruskega. —
Zaradi »estih kron deset 1st teške jece.
Iz\iudčjovic na Češkem poročajo: Porotno.sodišče je obsodilo 231etnega Franja Finka v desetletno ječo, ker je napadel dne 10. februarja pri Ho-rici neko žensko in ji oropal šest kron.
Novi raki poslanik an Kitajskem.
Glavni tajnik rnskaga odposlanstva
pri sklepanju mira v Portsmouth®, Korokoveev, je postal
Nikolaj Nikolajevič Petrov je bil jeden najrevnejših uradnikov gubes-nijske davkarije v mestu Rostovu ob Donu. Samo štirideset rubljev je dobival vsakega dvajsetega v mesecu. Naravno, da se je s tako plačico komaj dalo izhajati in da je vsak nepotreben izdatek imel za posledico velike financijalne težave...
A Petrov je bil mlad in brhek; čutil se je prav srečnega, posebno odkar se mijr je zdelo, da mu je Elena Pavlovua Vinogradova, zalo malo dekle, ki je v neki večji trgovini služila za blagajničarko, — naklonjena.
Nekega "dvajsetega" se je peljal s svojo izvoljenko v cirkus; nato sta v dobri restavraciji večerjala in se pri tem divno zabavala. Nihče bi ne prisodil temu okrogloličnemu mlademu možu z idealno ravnim temenom, elegantno kravato in obleko, da je bil samo nizek uradnik; m to ga je nemalo povzdigovalo... Seveda se mu je zavrtela včasih po glavi misel, da se bode moral zdaj za ves mesec skraj-nje "utesniti", da bode njegova lepa obleka morda romala v zastavnico — ali da bode treba dvigniti posojilo pri kakem tovarišu. A energično je vsakikrat odgnal tako nadležno misel. Elena Pavlovna mu je bila nocoj celo clovolila, da ji sme poljubiti roko, in že to je bil zanj triumf.
Ravno ko je stopil s svojo damo iz restavranta, je šla cela družba njegovih kolegov mimo. Nikolaj Nikolajevič je potegnil denar iz žepa in ga z malomarno kretnjo dal vratarju, ki je takoj z največje uslužnostjo spremil parček k sanem.
Tovariši so videli prizor; že to je navdajalo Nikolaja Nikolajcviča s takim ponosom, da je celo na neko vprašanje, ki mu ga je slavila Elena Pavlovna, čisto napačno odgovoril.
Domenila sta se bila z gospico, da ga spremi ona do njegovega stanovanja in se popelje potem sama domov. Tako sta mogla biti dalje časa skupaj in vratar njene hiše bi ne zvedel, da je preživela z Nikolajem Nikolajevi-čem vesel večer. Kajti znano je, da vsi vratarji razširjajo največje mar-nje...
Ko sta se torej skupaj vozila po razsvetljenih ulicah, si je slikala domišljija Nikolaja Nikolajeviča naj-krasnejše slike bodočnosti. Saj ne bode vedno takšen siromak kakor sedaj; še par let in potem gotovo avan-zira v službi. Potem zasnubi Eleno
i
Pavlovno, ki ga gotovo ne odbije. O, o tem je bil prepričan! Prijel je njeno ročico in jo dolgo držal v svoji; Elena Pavlovna se je smehljala, a roke ni odtegnila, in to je napolnilo njegovo srce z veliko radostjo. Ze je mislil riskirati poljub na njene sveže ustnice. A prevdaril je, da bi utegnila biti užaljena vsled tega. Zato se je zadovoljil Nikolaj Nikolajevič, da jo je samo objel okolo pasa, ker je pri vožnjah na sankah vendar dovoljeno, da bi damo, posebno na ovinkih, varoval padca.
Kmalo sta dospela do njegovega stanovanja.
"Stoj!" je zaklical Nikolaj Nikolajevič izvoščku. '* Pri vratih na desno!"
Sani so se ustavile.
"Ali mi moreš menjati rubelj?" je vprašal Nikolaj Nikolajevič z malomarnim glasom, ki se ga je bil navadil šele nocoj.
"Dvajset kopejk manjka samo, vaša milost", je bil odgovor.
"Te lahko obdržiš za smodko.''
Nikolaj Nikolajevič je skočil iz sani, pripel zopet odejo, se poslovil od srčnoljubljene, ki se mu je ljubko nasmehnila, in dal izvoščeku denar.
"Gospod, to je samo petnajst kopejk", je menil izvošček.
Mladi mož se je prestrašil. "Kako samo petnajst kopejk T Pet rubljev sem ti dal." Natančno se je spominjal. da sta bila po vseh /računih nocojšnjega večera ostala-dva novea v njegovem žepu: cekin za pet rubljev in p& petnajst kopejk. Te poslednje je bil dal vratarju v restavraciji, torej je moralo ostati pet rubljev.
"Poglejte vendar sami", je dejal izvošček, že ne več tako vljudno kot preje. In res je bilo samo petnajst kopejk, ki jih je držal voznik v svojih raskavih prstih.
"Moj Bog!" je šinilo v glavo Nikolaju Nikolajevieu. "Dal sem torej cekin pomotoma vratarja..."
Prizor, ki se je odigral vpričo Ele-ne Pavlovne, je bil za mladega moža skrajnje mučen. Hitro je potegnil zvonec pri vratih in ko je prišel vratar, ga je skoro milo prosil: "Vasilij, golobček, plačaj izvoščku šestdeset kopejk, jutri ti jih vrnem."
A vratar je bil videti slabe volje.
"Že poznam to, kako bodete vrnili jutri; prod dvema tednoma sem tndi plačal za vas in še dosdaj nisem nič dobil."
Tndi izvošček ' je pričel zdaj na glas zabavljati; in Še to bi se manjka-
Nikolaju Nikolajeviču se je vrtelo pred očmi. Tu mu je zaklicala še Elena Pavlovna zaničljivo: "Od zdaj naprej prosim, da me ne pozdravljate več. Z ljudmi, ki ne morejo plačati niti izvoščka, ne maram imeti ničesar opraviti!''
Čar večera je bil pri kraju. Nikolaj Nikolajevič ni bil izdal samo ves svoj denar, ampak, kar je bilo veliko strašneje, izgubil je bil tudi Eleno Pavlovno. Odtlej si je dal besedo, da bode s svojim žepom kakor tudi s svojim srcem pametneje gospodaril.
Slovensko k:atol2&lco
podp. društvo
ki
Ho- zakaj ta profesor — dasi js hod <o- »iirni T Pekinga.
Novi gališki namestnik o Malorusih.
;Novi gališki namestnik dr. Bobrzyn-ski je vsprejel te dni poklonstvo poljskih društev in korporacij in tudi zastopstva maloruskih zavodov in društev. Namestnik je rekel, da bode v kulturnem in gospodarskem pogledu podpiral maloruski narod. Malo-ruse je neprijetno dirnulo, da ni namestnik ničesar govoril o političnih interesih Malorusov.
Nezaupnost Malorusov do novega namestnika je umevna. §aj je bil dr. Bobrzynski znan kakor okorenel pristaš konservativne, Malorusom sovražne struje v poljski politiki. Kdo bi mogel zameriti tem poslednjim, če ne verujejo, da ne bode tudi namestnik Bobrzynski hotel uveljaviti tistih čutov, kakor jih je gojil politik Bobrzynski. Trebalo bode nedvomnih dejanj, ki u veri jo maloruse, da delovanje namestnika ni pod sugestijo politika. Samo besede ne dajajo ni-kakega jamstva za pravičnost in objektivnost, ta dokaz morajo podati dejanja.
54 spomenikov Lajošu Košutu.
Stranka neodvislosti na Ogrskem je dosedaj postavila Lajošu Košutu, očetu sedanjega ogrskega trgovinskega ministra Franja Košuta, nič manje nego 54 spomenikov. Dne 10. maja je bil v Pečuhu odkrit 54ti spomenik in to v navzočnosti ministra Franja Košuta in njegovega brata Ljudevita Teodorja Košuta ter 30 poslancev stranke neodvisnosti. Fran Košut je imel govor, v kterem je povdarjal, da je prišel na odkritje v trojnem svoj-stvu, kakor predsednik stranke neodvisnosti, kakor sin navdušenega bori-telja za svobodo in kakor minister. Drago mu je,, da so skoraj povsem brez sledi izginili predsodki proti stranki. Ministrom se ni treba več skrivati, da se uradno udeležujejo sličnih slavnosti. Košut je zaključil, da ideje stranke neodvisnosti se na Ogrskem čim dalje bolje ukorenjujejo. Konstatiral je, da je njegovemu očetu postavljen že — 54ti spomenik!
Iz Bosne.
Dne 28. maja je bil v sarajevski stolnici posvečen škofom kanonik ta-mošnjega met ropolitanskega kapitelja dr. Ivan Saric- Dr. Sarič bode pomožni škof sarajevskega nadškofa.
Mohamedanci v Sarajevem nameravajo pod naslovom "Turčin" izdajati list, ki bode zastopal interese mo sleminov.
člani francoske slovanske kolonije v slovanskih deželah.
Iz Budimpešte se poroča: Pod vodstvom francoskega poslanca se poda 100 članov pariške slovanske kolonije po raznih deželah proučevat, kako se godi ondi Slovanom. Pridejo tudi na Ogrsko, kjer se pripravljajo za velik sprejem.
Največji proračun na sveta ima Angleška.
V minolem letu je bilo prebitka skoro 5 milijonov šterl. lir, to je okoli 60 milijonov kron; tega leta bode prebitek malo manji. Angležka troši za vojaštvo in mornarico (večjim delom za to zadnjo) v mirovnem času okolu 60 milijonov šterl. lir; za časa vojne z Buri v južni Afriki trosilo se je dvakrat toliko in še več. Za pošto in brzojave okolu 17 milijonov šterl lir, za vlado in kraljevo rodbino okolu 32 milijonov, za druge svrhe ostalo svoto 50—60 milijonov. Lansko leto je bilo prihoda 155 milijonov; največ dobiva država od carine (na blago, ki prihaja od zunaj), potem od užitnine, davka na tvornice itd.
Protidinastični portugalski general.
Iz portugalske armade so odpustili v Opotu generala Milano. Snoval je neke načrte proti dinastiji.
Kralj je ukazal, da se povrnejo s vote, ki si jih je izposodil iz državnega zaklada prejšnji, dne 1. febr. umorjeni kralj Carlos.

svete Barbare
ta Zjedlnjene državo Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dn« 31. januarja I90J v državi Pennaylvanljl.
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. l*odpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: TVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. U. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60tli St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa, KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIYNT ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kaos. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Novi francoski velikanski parnik "Chicago" na dva vijaka!
Imenovani parnik odpluje prvič iz New Yorka v Ilavre v soboto, dne 20. junija. Opremljen je z najnovejšimi nared-baini; pri 2gradbi istega gledalo se je v prvi vrsti na zboljša nje tretjega razreda. Potniki tretjega razreda mi tem parniku imajo na razpolago lepo obedovalnico (D-iiing lloon ), salon za kadilce, posebni salon za žeuske in kopališča zn oba spola. Glede potovanja pišite pravočasno na
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, NEW YORK CITY.
liojaki v Clevelandu, O., in okolici poz vedo lahko vse podrobnosti glede potovanja v naši podružnici na
6104 St. Clair Ave., N. E.,	CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER CO.
V STARO
DOMOVINO PODALI:
SO SE
Nikolaj Sikič iz Roek Springs, Wyo., v Obrovac; Peter Mušič iz Eveleth, Minn., v Radenice; Mihael Mavrin iz Chisholm, Minn., v Jelen jo vas; Mihael Platzer in Peter Muhvič iz Memphis, Tenn., v Z ur go; Anton D.odič iz Richwood, W. Va., v Obrav; Fran Dolgan iz Conemaugh, Pa., v
IVA PRODAJ
št Peter; Mat Znidaršic z družino	NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
iz Barberton, Ohio, na Rakek; Jakob Debevc in Jakob Kranjc iz Barberton, Ohio, na Rakek; Fran Svaš-	Dobro C™0 ^ ^O vino od 35 d« nik iz Hallton, Pa., na Travo; Josip	45 centov galona.
Debelak iz Denver, Colo., v Vel. Sle v-	Staro ^lo ali črno vino 50 centov
co; Rozalija Koršič z otroci iz Den-	gal<ma-
ver, Colo., na Vrhniko; Marija Lav-	Reesling 55 centov galona.
rič z otroci iz Denver, Colo., na Blo-	Kd<>r kupi manj kakor 28 galon
ke; Ivan Glatz z družino iz Ricketts,	*«»»» mora posodo plačati.
Pa., v Drago; Karol Kordiš z družino	Drožnik po $2.50 galona. iz Chisholm, Minn., v Travnik; Anton Podpečan iz Bear Creek, Mont., v Trnje; Fran Anzelc iz New Balti-
more, Pa., v Bloško palico; Fran in Agnes Jerina iz Braddock, Pa., v Logatec; Gašper in Frančiška Mi klic iz Thomas, W. Va., v Novo Mesto; Jakob Zakrajšek iz Hendricks, W. Va., v Lašče; Ivan Boštnik iz Denver, Colo., v Rakitno; Ivan Debevc iz Denver, Colo., v Bezovljak; Anton Čož iz Denver, Colo., v Zgornjo brezo; Val. Ziherl iz Denver, Colo., v Sv. Duh; Fran Aman iz Denver, Colo., v Gorje; Ivan Mezek z družino iz Trinidad, Colo., v Dobravo.
Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York, N. Y. j
Iščem rojaka Josipa MALEČKAR; doma je od Šmagurja, fara Britol, j na Notranjskem. Pt-ed enim letom , je bival v Clevelandu, Ohio, sedaj j pa ne vem, kje je. Kdor ve rojakov za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, zakar mu bodem hvaležna. Anthonia Stahne, Alger Camp, Limestone, Mich.	(9-10—6)
Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JAK ŠE, Crockett, Contra Costa Co., OaL
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
LI8THICA UBEDHIŠTVA.
Mr. J. Gosar, Pittsburg, Pa. Na Vaše pismo Vam odgovorimo: Vi nimate nikake delavnice v New Yorku, ne v West Hobokenu, N. J., in tudi ne v Pittsburgu, ker delate le na ko-mišen. Na onih $60, ktere Vam je dal Mr. Scharabon v Duluthu, Minn., na račun, na odgovarjate nič. Vrne-
___ _ ^ ________ fAtaw VABOOAJTB O »A
k>, da bi ae gospodje vozarili, pa	^kTdeUte aa^š n^d, "®LAB HA&OPA". HAJVZČJI D»
morejo plačati.	kakor na Slovenskem preja...
^IMMIMWVWMMWMMMMMMMMMMM*
IVAN KRAKETt,
Euclid, O.,
naznanja cenjenim rojakom, da ras-proda svoj« VINO radi preaidav« svoj« kleti.
Vino je priznano najboljše kakovosti, pristno in domače.
Rojaki, ne samudite te ugodne prilike in poaesite po žlahtni kapljiei. dokler je še v zalogi.
Odpošilja m po odi Ameriki. Manj kot 50 galonov se ne-odpošilja. Sod
(barel) stane 22 dolarjev. ■.............................
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljo-jejo vsa druga ameriška vina.
Budeče vino (Concord) prodajaš po 50 centov galono; belo vin« (Catawba) po 70 eentov galoso. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 OALON.
BRINJEVBO, sa kterega sem in-portiral brinje is Kranjske, velja U steklenic sedaj $13.00. TBOPZHO-VEO $2.50 galona. DKOŽNIK $2.71 galona. — Naj manje posode sa nje so 4% galene.
Naročilom j« priložiti dsnar.
Za obila naročila ae priporoča JOHN	\

NAJOSNBJfti ranmnsi
Jugoslovanska

dne 24. januaija 1901 v državi Sedež v ELY, "MINNESOTA.
-o—o-
UHADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB &ABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽ1ŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-doek, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue A Globe Street, •oath Lorain, Okie.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, ILL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni sdravnik: Dr. MARTIN J. I VEG. 711 North Chicago Street, Joliet, OL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minu., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj te pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki mkc pritožb«.
Društveno elasilo je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Suša. Iz Loškega potoka se poroča: Nastopa hmla suša, ki žuga uničiti vso rast na polju, zlasti pa travnike in košenine. Izdatnega dežja že ni bilo mesec dni. Vročina nenavadno velika.
Utopljenca	Dne 19. maja so
našli v potoku Medija pod mlinom gospe Weinbergerjeve v Zagorju truplo čevljarja Gregorja Pungartni-ka i« Zagorja. Razen par površnih kožnih odrtin na glavi, čelu in licu se ni našlo nobenih znakov kake nasilnosti. Verjetno je, da je mož v vinjenem stanju padel v potok.
Gozdni požar. V Plavškem Rovtu nad Jesenicami je začelo dne 14. maja popoldne goreti v gozdu posestnika Pavla Klinarja. Pogorelo mu je, oziroma ožgal mu je ogenj pet oral mladega, lepo zakajenega smrekovega gozda. Da Be je ogenj omejil vzlic strašanskemu vetru, ki je razsajal tisti dan, to je zasluga vrlih gasilcev s Hrušiee.
PRIMORSKE NOVICE.
Prebivalstvo Gorice je štelo koncem preteklega leta 27355 oseb. Rodilo se je leta 1907 756 oseb, umrlo jih je pa 809.
V morje sta padla v Trstu v temi delavca Viktor Filipcič in Jakob De-pieta. Mehanik Josip Pahor jima je vrgel palico in ko jima je pomagal na •abo, zdrknila mu je v vodo ura z verižico v vrednosti 240 kron.
Silna soša in črvi. Iz Devina se pile: Silna suša je zavladala pri nas. Vodnjaki so suhi in vodo moramo večinoma dovaiati iz St. Ivana. Trava se je 4>oi zgubila, tako da bo letos treba še večje podpore »a živinorejce, nejfo prejinje let«. Polefr suše nas tepe dru^a Aiba — urite vil ni črvi. Ni •e še slikalo, da bi se črvi v takem številu pokazali. Po vseh njivah najdete črve, ki uničujejo setev, trte in druire pridelke.
Električni tok je ubil pri električnih napravah v Ronkih 401etnega delavca Friderika Lacedelli iz Tridenta. To je pri tej nepravi v kratkem čaau ae dru*ri slučaj.
I%Kringe v Istri se piše: Velika snš* vlada. Sena bo prav malo, ker se trava suši. Že primanjkuje vode. Več je vina nego vode! Ako nam ljubi Bog v kratkem ne pošlje potrebnega dežja, bode zelo slabo. Kaj bode z živino t Odkod aenof
Mož s dvema tonama. Iz Italije v Palj je prišla Marija rojena Ditonali iskat svojega moža Alfreda di Fabio, ki je bil zbežal, zapostivši jo z dvema otrokoma. Fabio se je med tem v Polja vdrugič poročil z Rozo Raf. To je kilo mogoče, ker je župni urad itidi-janski na vprašanje poljskega župnika odgovoril, da se Fabio ne nahaja v Matici porojenih. Fabio je bil v Italiji yfofi— samo civilnim potom. Sedaj m bo asozal zagovarjati zaradi
		
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvo
Ustanovljeno		16. januyaija 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
Proda se grocerija v sredini slovanske naselbine. Založena je s samim svežim blagom. Vzrok je namen iti v pokoj. J. RAK, 424 E. 75th St., New York.
GLAVNI ODBOR: John Bedene, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Kan—a. Karol Starima, podpredsednik, Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Kansas. Blaž Marij, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenac, Kansas.
JOHN VENZUL, 1017 K. 62nd Street, N. E„ Cleveland, 0W» izdelovalec -kranjskih in nemških
HARM ONIK.
Dfclo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a dele trpetno in dobro. Trivrstni od $22 do $46. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSCe iz aluminija, nikelj« ali medenine. Cena tri vrstnim je oa $46 do $80.
Navodilo,
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovič, Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 18 S, Frontenac, Kansas. Frank Premk, Cherokee, Ksnwas Frank Buchanan, Radley, Kan www Anton Leejak, Chicopee, Ksness.
Lavanšico, so prijeli in izročili sodišču. —
Obesil se je pri Volspergu dninar Zoder na vrtu svojega gospodarja Schejderja.
HRVATSKE NOVICE.
Dalmatinski otok v nevarnosti Na
otoku Lopuda pri Dubrovniku je nastal 18. maja silen gozdni požar, tako da je bil cel otok z istoimenim mestecem vred v veliki nevarnosti. Vijaki in finančni stražniki so gasili tri dni in noči, da so nevarnost preprečili.
Strašno hudodelstvo. Pri Osjeku na. Hrvatskem je neznan človek s sekiro ubil 141etne<ra Naka Pažulta, vzel iz bližnje omare 16 K ter truplo vrgel v vodnjak.
Smrt pod vlakom. «V Stupniku se je vrgel pod vlak 141etni čevljarski
nič ne zanima za razstavo, k večjemu, da se smeje vsled slabih angleških napisov. Sodba angleških listov je v tem edina, da razstava — ni nikaka razstava. "Daily Chronicle" pišejo, da je "ogrska razstava paS prijeten kraj za razveseljevanje, več pa Ma-djari gotovo ne premorejo." — "Star" piše: "Kdor hoče dobro je» sti in piti, ta naj obišče madjarsko razstavo." Neki drugi list piše: "Razven tokajea, godbe in hrupa ni ničesar v madjarski razstavi. Zdi se, da je to edini prqjlukt njihove trgovine, obrti in poljedelstva." Podobao pišejo vsi ostali angleški listi.
Kopniški stotnik. O kopniškem stotniku, čevljarju Voigtu, se poroča: Voigt je v ječi prestal nevarno bolezen. Skozi osem tednov je ležal v postelji vsled težkeara vnetja pljuč. Se-
kako se doseže najvišja starost. ; Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič. V zalogi ja samo 20 izrisov. Cena 40c. j
Pišite in pošljite poštne znamka na
Frank Sakser Co.
1 >9 Greenwich Street, NEW YORK.
Vlak povozil sprevodnika. Na Pro-
je vlak do smrti povozil sprevodnika južne železniee Jožefa Fa-turja. Zapustil je ženo in pet otrok.
Emil Guttman umrl. Dne 20. maja je umrl v Gorici upokojeni upravni sv«"tnik Emil Guttman in bil v Ljubljani pokopan. Starejše Ljubljaiic'ane spominjalo bo njegovo ime na čase narodnega preporoda bele Ljubljane. Pokojnik sicer nikdar ni stal v prvih vrstah, a vedno je bil v najožjem prijateljskem stiku z odločilnimi javnimi faktorji.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Po nesreči je ustrelil v Kapfenber-
gu na Štajerskem sedemletni Amand Stranik svojo 151etno sestri i-no Rozi-ko in jo zadel pod ključno kostjo.
Modras je pičil dne 12. maja 12-letno dekle Marijo Krevsel, hčerko zidarja Iv. Krevselja pod Oljsko goro pri Šmartnem na Paki.
Z drevesa je padel v Studenicah lile t ni fant Jože Krivec in si zlomil levo no»o. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
V Brucku ob Muri so jasli nedavno v hiši trgovca z železom J. Gieg-lerja hišnega hlapca Fr. Weissa mrtveca. Poleg njega je ležal izstreljen -amokres in pismo, v kterem je stalo, da je umrli že štiri leta bolehal na je-tiki in živčni bolezni in si je toraj končal s pomočjo kroglje svoje življenje, da bi dalje ne trpel.
Požar. V Tržišah so 17. maja pogorela vsa poslopja, vse pohištvo in vse _ orodje posetniku Francu Wid-maverju, ki je viničar pri knezu Win-dischgratz. Sumijo, da je zažgala zlobna roka. Škoda je velika ter le deloma pokrita z zavarovalnino.
Kratko prostost je užival 191etni Franc Klobasse iz Maribora, ki je ušel iz prisilne delavnice v Messen dorfu. Prisiljeniško obleko je vrgel proč ter ri izprosil drugo. Prišel je v Maribor, kjer je imel pa smolo, da so sra takoj prijeli.
Umrl je 18. maja v Gradcu v bolnici šolski svetnik Franc Fasching, ki je 34 let deloval na mariborski realki.
Padel je pri stavbi nove artilerij ske vojašnice v Mariboru 721etni tesar Jurij Osanko štiri metre globoko ter si pri padcu zlomil desno nogo.
Gosenice ugonobljajo sadonosno drevje po murskem polju. Ljudje so se že naveličali jih moriti in preganjati. Kitetje so vsaki dan s svojci na delu, pa vse malo izda in to tembolj, ker so se pokazale štiri vrste gosenic, in to v enem letu. Najhujše so prsteničarji, zatem zlatoritke iu glogov belun. Ker pa so h rastje po gozdih pojedle sprevodnice, gredo tudi te na sadovnjake in pomagajo o-nim. Tudi hrošči so delali škodo. Po polju in po goricah je vse prav lepo videti.
KOROŠKE NOVICE.
vajenec Jakšie, ker je mojster ž njim ! daj je ozdravljen zapustil jetniško
j bolnico ter se nahaja zopet v svoji celici. Od njegove bolezni ravnajo ne-| koliko prizanesljivejše z njim. Voigt upa. da zapusti ječo, v kteri se naha-, ja že skoro dve leti, zdrav.
češki dom na Dunaju. Blizu pol 'milijona je Cehov na Dunaju, seve večina ubogo, zanemarjeno ljudstvo. Vendar imajo okoli 150 društev, ki se morajo potikati po dragih najetih j stanovanjih. Okoli 20,000 K stane na j leto samo stanarina za ta društva. Nujno je torej treba kulturnega središča, kjer bi bila javna čitalnica, dvorana, za slavnostne prireditve in gledališče, sokolska telovadnica, češki hotel, gostilna, kavarna, nadalje
grdo ravnal.
Nalezljive bolezni v Zagrebu. Nedavno je bolovalo v Zagrebu na da-vici (J. ošpicah 2G, trebušnem maeuhu na d uši ji vem kašlju 2 osebi. Vlom. Nedavno so neznani zlikavci vlomili pri Ani Takač v Petrinjski ulici v Zagrebu ter ji odnesli 150 K gotovine, zlato uro z verižico in zlat prstan.
BALKANSKE NOVICE.
O Baru, bodoči črnogorski prestolnici piše "Corri<re d'ltalia", da je lan 9. maja t. L velike važnosti v zgodovini Črne gore, ker se je tega Ine položil v Baru začetek za novo
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. O. SHULTZ, 7 Iron St., Canonsburg, Pa., naš zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo.
Spoštovanjem
Frank Sakser Company.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
572 Blue Island Ave., Chicago, III.
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodoSli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič,
572 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurrto nazaj zadobžti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS ti. r. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one; kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri dtugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. J etiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovati za časa moje bolezni. Uverjen in prepiič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutitn zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklass«
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Sir
Frank Polh
310 Midlant Ave, Rockdalle, IU
Velecenjem gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila o.-<taia. zato se Vam iskreno zahvaljnieuj ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomaaojo.
VdS še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box West Newion. Pa
C
(F
prestolnico, za novo pristanišče in za ' Priori za razna	društva. Za-
novo železnico. Stari Bar, najljubše to nabirajo za "Češki dom", ki naj bivališče princa Danila, sedež katoli-! sto«»i	in praktičen sredi Du-
keara nadškofa in primasa Srbije, I naJ"a' Dozdaj 50 nabrali čez 200,000 bo kmalu izginil s pozorišča, a na nje- ' kron' deloma dari1' deloma del<«ev govern mestu se z-radi novo moderno 20' 100' 200 in 10-000 K' ki ** Pa m<-to. prestolnica kneza Nikola. S že sedaj obrestuJ"ej° P° 4%-tem se uresničijo stare sanje Črno-1 Mohamedanke povzročile nemire.
V vilajetu Karput, Mala Azija, prebivalstvo strada. Mohamedanke, ki so se jim pridružile Armenke, so demonstrirale pred vladno palačo v
goreev, naj bi se gorsko Cetinje zamenjalo z obmorskim mestom. Bar se sme imenovati najboljše pristaniške v celem Sredozemskem morju. , Pristanišče je veliko, voda v njem pa ! Arabkiru» kj"4* so pobile okna. Zaprli tako globoka, da more nositi najtežje 80 ve5 d«monstrantk. lad i je; po svoji legi je pristanišče ' lahkoverni Nemci. V Draždanih je najboljša in najkrajša komunikacija neki lekarnar	obogatel s pro-
za celo Črno goro in Albanijo. Bar ' dajo. aeke^a praska, o kterem je raz-potis-ne avstrijski Kotor, ki je bil do- ' Slasil.da provzroea ugodne sanje o sedaj pristanišče za Črno goro in Al- metuIJih ia cvetlicah. Ljudje seveda banijo, popolnoma v ozadje.	nis0. sanJali ne o cvetlicah, ne o me-
tuljih, vendar so pridno kupovali pra-! šek ,dokler oblast ni lekarnarju pre-I povedala prodaje.
Madjarska razstava v Londonu. Po-( Naseljevanje Nemcev ^ RuakenL
snemajoč avstrijsko razstavo v L»on
RAZNOTEROSTI.
donu, koje londonsko časopisje m moglo prehvaliti, se je odločila ogrska vlada, da napravi letos v Londonu
" Vhi notarji na ruskem Poljskem so
dobili ukaz iz Petrograda, naj poročajo, ktera posestva so v zaidnjih petih letih prišla v 3 emske roke. Iz te-
razstavo, od ktere pričakuje materi-	., ,	, _
, .. . „ , Igase sklepa, da namerava vlada orne-
m nih m ■m/iralnih nsnshnv I ruin vfiA . .
jelnih in moralnih uspehov. Toda vse te nade so splavale po vodi. Razstava, kojo je priredil odbor strokovnjakov, je doživela velikanske neuspehe, da, pravcati fiasco. To potrjuje tudi londonski dopisnik " Az Uj saga". On piše: Razstava sploh-ni nikaka razstava. Vse je razstavljeno v dveh pa-
jiti naseljevanje Nemcev.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mašilo u plešaste in zolobradce, od katerega v i tednih lepi lasje, brk! in brada popol noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge , kurje očesa, bradovice in osebUno V*» viljonih, a še ta dva paviljona se od- v S dneh popolnoma oidravim za 73c liku jeta po svoji — praznoti. Ostali da je to resnica «e jam« $50a Pri n> . „ . „ . .	roibi blagovoli te denary po PoitMour
razstavni del obstoja iz razveselje- Order pošiljati.
val nih in zabavnih prostorov. Vsega skupaj je v razstavi dvajset gostiln in kvarn z natakaricami in uslužbenci v madjarski narodni noši. Mnogo je kinematografov in panoram; razstavljene slike ogrskih kopališč so prave karikature. Občinstvo se prav
Jakob Wahčič,
P. O- Box 09
cueveuAN _>, OMIO
Rojaki, naročajte m na "CHaa Naroda", največji fat najeanejil
Opravilna številka A 486|8 7—8

Nižie podoisana PriDoro-Čam potujoCiiu. S in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK: oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............*
stanovanje in hrano
proti nizki eeni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New Yd k.
1

Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-u priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
1401WEST 34th STREET.	NEW YqRK, N.t Y
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega impo.tiranega češkega brnela, Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svo jo lastno korist, kakor tudi v korist } svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vsen ooijšin j gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo- Travoflcvju 6102 SL Clair Ave N.fe j kteri Vam dragevolje vse pojasni
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CUEVElwAND, O.
Za vsebino tujih oglasov ni edgovorme ne npravnižtvo ne
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosullch.)
NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta zi Slovence in Hmate. sv-
s katerim se klice dedič, čig&rjbiv&liice je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I, naznanja, da je umrla dne 13. aprila 1908 v Ljubljani, Hrenove ulice št. 3 posestnica Marija Klun, vdovi jena Trost, rojena Dežman, zapustivši naredbo poslednje vpije, v kateri je postavila za dediča tudi svojega sina Franceta Trost sedty nekje v Ameriki.
Ker je sodišču bivališče Franceta Trost neznano, poživlja se taisti, da se v enem leta od spodaj imenovanega dne pri tem sodišča javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le g zfflasivšimi se dediči in z njegovim postavljenim skrbnikom.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
o REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
y k spodj^ navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
AUCn, JjAUBA, MARTHA WASHINGTON, ] [ ARGKHTTHA.
\ mmeeih maj* in Juliju se bodeta ■gonj naveden« mu brodovju pridružila fts dva droga nova potniška panika.
Cans rožnih listkov Iz NEW YORKA za ill. razred m to
Roparskega mscilca Andreja See-walda, ki je umoril Pucberja bi mu oropal štiri krone, mrliča pa vrgel v
C. kr okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek I. dne 26. auya 1908.
TESTA LJUBLJANE RBKB ZAGREBA
KARLOTGA........................................
II. RAZRBD do TRSTA ali BBO..........................15150 do
Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje dne 17. Junija 1908.
fttw—r
v
Spisal Karo I May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
PRVA KNJ1QA. - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
4'Ah, emir, tvoja vera je dobra, tvoja vera je prava; veselimo se, ker smo te spoznali! Skaži nam torej ljubav in odpusti šejku Abu-Haimedov, ker nas je mučil!''
"Videti hočem! Ali veste kam potujemo t"
"Znano nam je. Na potu smo v dolino Deradš."
"Šejk Hadedinov vas prijazno sprejme.'*
Po tem kratkem pogovoru se odpravimo naprej na pot. Spotoma najdem nekaj gomoljik, ki so Angleža zelo razveselile.
Ko mine poldan, zavijemo med gore Kanuca in Himrin, naravnost proti dolini DeradŠ. Šejku Mohamed Eir.inu nalašč nisem hotel sporočiti o našem prihodu, da ga tembolj iznenadim; toda opazijo nas straže šejkove, ki takoj naznanijo nas prihod, nakar zavlada splošno veselje v taboru. Mohamed Emin in Malek nam prideta nasproti. Moja čreda je bila prva, ki je dospela. —
Da dospemo do paznikov Hadedinov, moramo skozi dolino. Pogledi, s kterimi so nas motrili ujeti Abu-Hamedi, ko smo peljali mimo njih živino, ki je bila prej njih lastnina, niso bili kaj prijazni. Konečno dospemo na ugoden prostor, in jaz razjaham.
"Kdo je v koših 1'' vpraša Mohamed Emin.
" Trije možje, ktere je ukazal šejk Cedar ben Huli do smrti mučiti. Povem ti vse. Kje so ujeti šejki?"
"Tu v šotoru. Pojdite!"
Pravkar stopijo šejki iz šotora. Zadene me jezen pogled šejka Abu-Hamedov, ko me zagleda s svojo čredo.
"Ali si več vzel, kot se ti je ukazalo?"
"Meniš živalij?"
"Da."
'"Pripeljal sem toliko živine, kot se mi je naročilo."
f'Prestel bom!"	-■ +
i ' "Radi mene," mu odvrnem mrzlo. "Vendar sem pripeljal več, kot sem nameraval," i	T	# . .. * * -
"Kaj?"	»'	„	«'
"Ali hočeš videti?"
" To je moja dolžnost! *' * % "Torej pokliči onega ujetnika!*'
' Pokažem na njegovega Marejšejra sina. ki je pravkar stopil iz šotora. Pokliče ga k ^ebi.	e- &	«• ■ *
"Pojdite z menoj!" rečem.
Mohamed Emin, Malek in trije ujeti šejki gredo za menoj, kjer so polivale kamele s košarami. Halef je pravkar ukazal Džesidom, da izstopijo.
"Ali poznaš te može?" vprašam Cedar ben Hulija.
Prestrašen odskoči; tudi njeguv sin postane smrtno bled, . "Džesidi!" zakliČe. i'* "Da, Džesidi, ktere
si hotel do smrti mučiti, kakor si jih že mnogo,
lopov!"
Pogleda me z divjim očesom.
"Kaj je storil?" vpraša E»la el Mahem, šejk Obeidov.
"Čakaj, da ti povem! Strmel 1h»š, kakšnega lopova si imel za vojnega tovariša.'*
Vsem zbranim povem nadrobno v kakšnem položaju sem dobil tri može. Ko umolknem. umaknejo vsi ol Cedar ben Hulija. Zajedno se je odprl pogled na uhod v dolino, kjer se je pravkar prikazal Lindsay s svojimi tovariši. Med potjo se je zamudil. Poleg njegovega konja se je vlekel šejkov mlajši sin.
Cedar ben Huli zagleda svojega sina, privezanega za konja in takoj se obrne k meni:
fe -
"Alah akbar! Kaj je iol Moj drugi sin ujet?"
"Kakor vidiš je!"
"Kaj jeetori]?"
"Bil je pomočnik pri tvojih hudobijah. Za kazen zakopljesmo tebe v zemljo, in tvoja sinova bosta morala dva dni čuvati svojega očeta — kazen, ki je veliko premajhna za tvoje hudobije. Pojdi in razvezi svojega sina!"
Tu skoči hudodelec h konju Angleža in zgrabi za vrv. Sir David je pravkar razjahal ter z roko pahnil šejka od sebe: Poberite se! Ta poba je moj!"
Tu potegne šejk Angležu eno. njegovih pištol izza pasa, pomeri in sproži. Sir Lindsay se je sicer isti trenutek obrnil, vendar ga je zadela kroglja v | ramo; zdajci pa poči drug strel. Bili, Irec, je dvignil puško, da brani svo-I jega gospoda, in njegova krogija je prodrla v šejkovo glavo. Oba njegova sinova se vrže ta na strelca, toda takoj padejo drugi po njih in jih premagajo.
S strahom se obrnem od tega prizora. To je bila božja sodba. Blazen, ki sem jo določil za hudodelca, je bila premajhna. In spolnila se je tudi moja beseda, ki sem jo dal ženi: Šejk se ne bo več vrnil v tabor.
Precej časa mine, da se zopet umirimo. Tu zaČujemo Halef a:
"Sidi, kam naj peljem te tri može?"
"Šejk naj določi," mu odvrnem.
Slednji stopi k bolnikom.
"Marhaba — dobrodošli! Ostanite pri Mohamed Eminu, dokler popol-noma ne ozdravite!''
Tu pogleda Selek navzgor k šejku.
"Mohamed Emin?" vpraša.
''Tako mi je ime."
"Ti nisi Šamar, temveč Hadedin?"
"Hadedini pripadajo rodu Šamar."
"Gospod, važno novico imam za tebe."
"Povej!"
"Bilo je v Badri, in predno smo nastopili potovanje, sem šel do potoka, da pijem. Ob potoku je bilo več Arnavtov, ki so Čuvali mladega moža. Prosil me je, da mu dam vode, in ko je pil, mi je zašepetal v uho: Pojdi k Ša-marom, k šejku Mohamed Eminu, in povej, da me prepeljejo v Amadijo. Vse druge so obglavili. Jaz sem njegov sin. To je novica, ktero sem zvedel med potjo."	j
Sejk se skoro opoteee.
"Amad el Gandur, moj sin!" zakliče. "On je bil, on je bil! Kakšne postave je bil?"
"Tako dolg in še bolj širok kot ti, in njegova črna brada mu je segala čez pr>a.
"On je! Hamdulilah! Konečno, konečno imam njegovo sled. Veselite se, možje, veselite se z menoj, ker danes bo praznik za vse, naj bo sovražnik ali prijatelj! Kdaj si govoril z njim?"
"Šest tednov je od tedaj že minilo, gospod!"
"Hvala ti! Šest tednov, kako dolg čas! Toda trpel ne bo več; oslo-hodim ga, če tudi moram napasti Amadijo in jo premagati! Hadži Kara ben Nemsi emir, ali hočeš jahati z menoj, ali me zapustiš?"
"Jaz jaham s teboj!"
"Alah te blagoslovi! Priiimo in naznanimo veselo novico vsem Ha-dedinom!"
Odide v dolino, in Halef stopi do mene:
"Sidi, ali je res, da potuješ z Mohamed Eminom
"Potujem."
''Jaz grem s teboj."	* a a
"Halef, pomisli na svojo ženo!"
"Hana je v dobrem varstvu, ti pa, gospod, potrebuješ zvestega služabnika! Ali te smem spremljati?"
"Dobro, torej te vzamem s seboj; vendar vprašaj šejka Mohamed Emilia in šejka Maleka, če ti do volita."
Pri oboževalcih hudiča.
Tako sem torej prišel v Mosul in čakal na avdijenco pri turškem paši. Nameraval tem jahati z Mohamed Eminom v kurdsko gorovje, da rešimo njegovega sina Amad el Gandurja s silo ali z zvijačo iz trdnjave Amadija: naloga, ki je bila sila težavna. Hrabri šejk bi se najraje napotil z vojuiki
ty Velika zaloga vina In žganja. ^
Marija Grili
Prodaja belo vino po........70c. gallon
„ črno vino po........50c. „
Orožnik 4 galone sa............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........$12.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16,00
Za ebtlao naročilo se priporoča
Marija Orlll^
5308 SL Clair Ave., N. EL,	Cleveland, Ohio.
Conpgnie Generale Traosaiianlip
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, MOMOSTA IN UUBUAffi
Poštni pamiki so:!
*La Pro.ence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mo»
^Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
Lorraine*" n „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
"LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000
»La Bretagne"..............................sjooo »,000 „	*
»La Gasgogne"............................... 8,000 „ 9,000 m	"
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parallel ad plujejo od sedaj Bap rej vedno eb četrtkih ob 10. mri dopoladne iz pristaniška ftt 42 North River, ob Morton St., K. X,
•LA LORRAINE '1 int. I a Bretagne	10. jnL 1908.
■LA BAVOFE	IS. fmn. m8*LA PROVENCE	23. julija 1908.
W.A PROVENCE	K- Jva- 18tflL*LA TOURAINE.	30. julija 1908.
■LA LORRAINE	ft. joHJs 19Ct.*LA 8AV0IE	6. avg. 1908.
W.A TOURAINE	9. jnlija 1908.La Bretagne	13. avg. 1906.
POSEBNA PLOVTTBA.
Kraaai novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 39. ju-Irija t. L o poind ne is piani it. 84 North River, bHao 44. easts.
RAMO ZA POTNIKE DRUQE6A IN TRETJEGA RAZREDA i
Tajnikom društev J. S. K. Jednote.
Kakor je bilo že sporočeno iz glavnega urada J. S. K. Jednote in priobčeno v njenem glasilu "Glas Naroda" slavi slavna J. S. K. Jednota letos desetletnico svojega obstanka in blagodejnega poslovanja med ameriškimi Slovenci. V proslavo desetletnice slavne Jednote bo izšla slavnostna izdaja jednotinega glasila "Glas Naroda," tiskana na posebnem, finem papirju. V tej posebni, slavnostni izdaji bodo priobčene slike vseh glavnih uradnikov v krasni, odičeni skupini. Nadalje obširen oris, kako je Jednota nastala, njeni prvi ustanovitelji, njeno delovanje med slovenskimi, ameriškimi rojaki tekom deset let svojega obstanka. Poseben oddelek je odmenjen za društvene sla-vnost-ne dopise v proslavo jednotine desetletnice. Na tem mestu opozarjamo vse tajnike društva, podrejenih J. S. K. Jednoti, da pošljejo za to številko zgodovinske podatke svojih društev, namreč: kdaj je bilo njih društvo ustanovljeno, kdo so bili usta-novniki, koliko dobrot je že storilo svojim članom, kdaj se je priklopilo J. S. K. Jednoti, kako je denarno stanje društva, koliko članov šteje in kaj je geslo društva. Kakor omenjeno bo za te društvene dopise namenjen poseben oddelek v slavnostni izdaji. Preeej tajnikov se je že odpozvalo prošnji ter poslalo lepe dopise za slavnostno številko. Toda to ni dovolj. Vsi društveni tajniki naj kaj sporoce o delovanju njih društva. Tajnik je povsod duša društva in on mora skrbeti, da- društvo, ktere-mu je on tajnik ne zaostaja za drugimi! Slavne društvene odbore prosimo, da pri prvi mesečni seji naroče tajnikom glede slavnostnih dopisov. Torej vaša dolžnost je gg. tajniki, da vaše društvo ne bo edino pozabljeno v slavnostni izdaji jednotinega glasila!
Vse dopise, ki se tičejo društvene zgodovine, in ki bodo priob-čeni v slavnostni izdaji, je dopoalati najkasneje do 16. junija na uredništvo "Glas Naroda," 109 Greenwieh St., New York. Na pozneje kot 15. junija poslane dopise se ne bode, ali pa le izjemoma oziralo.
Slavnostna številka izide okoli 10. julija. Ker je u sedaj velikansko spraševanje po njej, prosimo, da vsi društveni tajniki pravočasno naroče določeno število slavnostne izdaje. Vsa naročila je najkasneje doposlati do koncem junija meseca. Vsak član J. 8. K. Jednote hi moral naročiti vsaj eno številko slavnostne izdaje I
Torej društveni tajniki ne zabite, da pride tudi vaše društvo v glasilo in naročite svoječasno potrebno število iztisov slavnostne izdaje.
Uredništvo GLAS NARODA.

MARKO KOFALT,
249|So. Front SL, 8TEELTON, PA.
Pkiporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici sa »delovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli. macht) in dragih v satarsld posel (padajočih stvari, ktere točno in po ceni izvclujcm.
Dalje proda jem yarafcral— bike za v atart kraj sa vse h ljie parnih* in parobrodna
celega svojega rodu, da si pribori pot skozi turško ozemlje in napade s eelo vojsko trdnjavo Amadija; vendar je bilo stotine važnih vzrokov, ki so bili proti temu načrtu. Posamezen mož bi imel več upanja na uspeh, kot oela četa Hadedinov; torej se je dal Mohamed Emin pregovoriti, da se napotimo eajno trije po njegovega sina. Ti trije so bili: on, Halef in jaz.
Seveda sem moral uporabiti vso svojo zgovornost, da sem pregovoril Sir Lindsaya, da ostane pri Arabcih, ker nam bi bil na potu samo v nadlego; razumel ni arabskega in se držal kot klop svojih nepriležnih običajev, kar bi nas lahko spravilo večkrat v zadrego. Konečno se je odločil, da ostane pri Hadedinih in počaka našega povratka. Tam se je lahko posluževal ranjenega Grka Aleksandra Kolettis kot tolmača in kopal za svojimi fowling-bulls. Hadedini so obljubili, da mu pokažejo toliko razvalin, kot se mu zljubi. Niti do Mosula me ni spremljal, ker sem mu odsvetoval. Če je hotel v Mosulu naprositi varstva angleškega, konzula, bi mu slednje kaj malo pomagalo. Pri Hadedinih je bil popolnoma preskrbljen.
Prepir Hadedinov s premaganimi Arabci se je popolnoma polegel. Vsi trije rodovi so obljubili plačati letni davek in pustili pri Hadedinih svoje talnike. Torej se je Mohamed Emin lahko podal na daljno potovanje. Seveda z menoj v Mosul ni šel, ker bi bilo tam njegovo življenje v nevarnosti; dogovorila sva se, da se snideva v korsabadskih razvalinah. Jahali smo skupaj proti dolini Murr, Ain el Kalkan in el Kasr, kjer smo se ločili; s Halefom sva odšla v Mosul, in šejk se je s splavom prepeljal čez reko Tigris, kjer je na drugem bregu pričakoval mojega povratka Tz Mosula.
Toda, kaj sem jaz nameraval in iskal v Mosulu? Menda, da poiščem angleškega konzula in ga poprosim za varstvo? Niti v glavo mi ni prišlo, ker sem bil tudi brez njega čisto brez skrbi. Toda neobhodno je bilo potrebno, da obiščem pašo, ker sem se hotel z vsem preskrbeti, kar bi mi služilo v pomoč na potovanju.
V Mosulu je vladala velikanska vročina. Nahajal sem se v pritličju, in toplomer je kazal 116 stopnji Fahrenheita. Najel sem si stanovanje v neki kleti, kjer prebivalci Mosula za časa vročine stanujejo.
Halef je sedel pri meni in snažil pištole. Molčala sva že precej časa oba, vendar sem mu bral na obrazu, da bi rad govoril. Konečno se pa vendar obrne k meni in reče:
"Nikdar nisem mislil, sidi!" "Koga?"
"Da Hadedinov ne bom več videl!" "Ah! Zakaj ne?" "Namenjen si v Amadijo, sidi?" "Da. Saj ti je vendar že znano!"
"Znano mi je, toda pot, ki vodi tja, mi ni znan! Alah il Alah! Pot je, ki vodi v smrt in pekel!"
Pri tem je naredil obraz kot bi ga že pekli zlodji. "Tako nevarno pa vendar ni, hadži Halef Omar!" "Ne veruješ, sidi? Ali nisem slišal, da hočeš spotoma obiskati one tri može. ktere si rešil iz rok Abu-Hamedov, in ki so pozneje odpotovali v svojo domovino?"
"Da. obiskati jih hočem."
"Potem sva zgubljena. Ti in jaz, obadva sva prava vernika; toda vsak vernik, ki pride k njim, je zaigral življenje in nebesa."
"Nekaj popolno novega, hadži Halef! Kdo ti je povedal?" "Znano je vsakemu moslemu. Ali še ne veš, da se imenuje dežela, kjer prebivajo Džesidi, Šeitanistan?"
Ah. sedaj vem, kaj misli. Bal se je Džesidov, oboževalcev hudiča. Vendar se naredim kot bi ničesar ne slutil, in vprašam:
"Šeitanistan, dežela hudiča? Zakaj?"
"Ker tam prebivajo možje hudiča, ki molijo satana!"
"Hadži Halef Omar, kje se dobijo ljudje, ki bi molili satana?"
"Ti ne veruješ? Ali še nisi nikdar slišal o takih ljudeh?"
"Ah, seveda; celo videl sem že take ljudi!"
" In vendar se delaš, kot bi mi ne verjel?"
"Saj ti res ne vrjamem."
"In sam si jih videl?"
"Toda ne tukaj. Bi! sem v deželi, daleč za velikim morjem; Franki jo imenujejo Avstralijo. Tam sem videl divje ljudi, ki so imeli satana, in kteremu so rekli Jahu. Tega molijo. Y teh krajih pa ni ljudi, ki bi molili atana."
"Sidi. bolj pa'ireten si kot jaz in bolj pameten kot veliko drugih lju-dij; včasih te pa tvoja pamet popolnoma zapusti. Vprašaj kterega moža hočeš, ki ga srečaš, in povedal ti boj da v Šeitanistanu molijo hudiča." "Ali si bil zraven, ko so ga molili?"
"Ne. Slišal sem."	•
"Ali >o bili oni ljudje zraven, ki so tebi pripovedovali?"
"Slišali so od drugih."
"Torej ti povem, da jih še nihče ni videl, ker Džesidi ne puste nobenega človeka k svojim svetim obredom."
"Ali je res?"
"Gotovo. Bila bi pač velika in izvanredna izjema, če bi dovolili kakemu tujcu vstop v svoje svetišče."
"Vendar je znano, kaj počenjajo!"
"No in kaj?"
"Ali nisi slišal, da jih imenujejo džerag sonderan?"
"Da."
"To je hudobno ime, dasi ne vom, kaj pomeni."
(Dalje pnb.j
Telefon 1279 Rector, N. Y.
Fr. Sakser Co.
(Inkorporirana v državi New York.)
109 GREENWICrSTREET,	NEW YORK.
6104 ST. CLAIR AVE. H. E. CLEVELAND, 0.
Pošilja najhitreje is najceneje
denarje v staro domovino.
Vloge izplačuje c. kr. postni hranilni urad na Dunaju; c. kr. priviL avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti.

Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako Zuusnanijo "iol oo in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen, naj se izvestno obrne le na
-o«

ISflSfllfR



Toka j živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni HoteI,'*na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu.
Na čepn imam vedno sveže pivo, najbolj« še vrste whiskey, kakor naravnega doma
aapravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih Bob* za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja 1
Za obilen poeet se priporočam ndani
Božo Gojsovič, Jobnstovn, Pa.
S
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete lo pipo aH cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik,
prepričajo,__3___}___
najcenejši. Pišite takoj na:
ADRIA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, Now York, piiyiyn^^ »up iii|)iqp qp p » m
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici naznanjamo, da je
Mr. MATEVŽ PEČJAK iz Clevelanda, O., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Frank Sakser Co.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Eveletbu, Mina., te okolici naznanjamo, da je aa tamošajf okraj lai zastopnik
- MX. OEO. KOTZE, P. O. Bos 541,	Eveleth,
Kar je s nami v zvezi ga plo priporočamo.
Prask Sakser Oo.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in> okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa.
Preje je bival na 519% Power St.
Potienik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter jp z nami že več let v kupčijskej zvezi.
Spoštovanjem
Frank Sakser Company.
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolicš svoj dobro urejeni
—: SALOON. :—
Na razpolago imam tndi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobre* Seip pivo, j ako dobro domače vino, razne likerje t&r prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvezi sem z banko Frank Sakzer v New ( Yorku. Svoji k svojim! , Z velespoštovanjem
JOSIP KOMPASE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, SL
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v Braddocku, Pa., in okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik
J. A. GERM, ' P. O. Box 5, Braddock, Pa.;
ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
i	Frank Sakser Company.
^ A A A A
1
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako ne obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo,
Tndi naznanjam, da imam 'T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
Govorim y vseh slovanskih
V*1 1 ■«auk mm
* m. tftwp 4JPS3
obilni obisk.