^TVAND
s~'/ua£icq...
NO. 181
Amerišk/i Domovi im/1
AM€RICAN IN SPIRIT	_ .	SLOVCNIAN	lIlBHHL
FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY	National and International Circulation	MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1960
ŠTEV. LIX — VOL. LIX
Indija in Pakistan sta dosegla sporazum
Nehru je na obisku v Pakistanu podpisal sporazum o delitvi vodovja reke Ind med Pakistan in Indijo, — V nedeljo bo v New Yorku.
KARAČI, Pak. — V ponedeljek je prišel sem na uradni 01bisk predsednik indijske vlade Javaharlal Nehru, da podpiše s Pakistanom dogovor o delitvi voda reke Inda za umetno namakanje. Spor o tem je tekel med obema državama vse od njune osamosvojitve., Sporazum Je bil dosežen s posredovanjem svobodnega 'sveta, ki je sklenil ^ati Indiji in Pakistanu potrebna finančna sredstva za izvedbo obsežnega načrta za umetno nama-kanje in regulacijo.
Nehru je bil sprejet z vsemi slovesnostmi od strani pakistanske vlade Ajub Kana. Bilo je izrečenih veliko lepih besedi o 'Potrebi medsebojnega sodelovanja, vendar izgleda, da je do popolnega sporazuma med obema državama še dolga pot. Jedro S|pora predstavlja Kašmir, ki si Sa lastita obe državi. Vsaka ‘ma zaseden en njegov del. Indija je svojega enostavno vključila v svoje meje, ne da bi se '•'klonila zahtevi ZN po izvedbi ljudskega glasovanja.
Nehru gi'e v New York
New DELHI, Ind. — Objav-ijerio je bilo, da bo koncem te-n^a predsednik vlade Javaharlal ^ehru odpotoval v New York na Nasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Sodijo, da b° ab tej priložnoscti povabljen 'udi v Washington na razgovore ^ Predsednikom Eisenhowerjem.
komunisli v Albanij prepiri in spori
tirana, Aib. — v vodstv
° banske komunistične strank T zopet nekaj v redu. Če bi šl 'Se, kot je treba, bi albansk el’egacijo na zasedanje ZN mc 'al voditi znani albanski komi Tm Enver Hodža. Pa je ni °d‘i j0 albanski ministrski preč k'dnik Mehmet Šehu. O Enve , °dži se zadnje čase nič ne sl X' Najbrže ima kake težav v lastni stranki.
Na to misel navaja kratko pc 2°čilo z Dunaja, ki pravi, da st va odlična albanska komunist etela iz glavnega odbora albar ^ e komunistične stranke. St č tovarišica Belišova in tovar: Tiru. Tovarišica Belišova im , seboj burno politično pretf K1ost
Ste
jj -- Svoje dni je bila za bu3 lin Pro'fl Titu, zato je takr I a izključena 'iz izvršilnega o , Qja- Pozneje ®o stalinisti zm ^ I 'n Belišova je zopet vedri ^ oblačila v albinskih komur N'nih vrstah. Bila je ves č 0Tra prijateljica Enver Hodž
s. ^02navalci albanske komun politike trdijo, da polit
'hc ^>0raz fn^rl^i06 Belišove pi v ni slabo znamenje za polit 0 bodočnost Enverja Hodže
V remenski
pran:
^činoma sončno in toplo. ajvišja temperatura 78, naj-ni2ja 58.
'MALE SILE POZIVAJO H KONČANJU MRZLE VOJNE
Male države so tekom otvoritve zasedanja 15. glavne skupščine Združenih narodov pozivale velike sile, naj končajo mrzlo vojno in skušajo končati medsebojne spore v korist vsega človeštva. — Pri otvoritveni seji so bili navzoči predsedniki vlad in zunanji ministri ivečjega števila članic kot kdajkoli preje. — Število članov je naraslo na 96.
NEW YORK, N. Y. — Včeraj popoldne oh pol štirih je bilo otvorjeno redno zasedanje glavne skupščine Združenih narolov ob navzočnosti vodnikov vseh držav — članic komunističnega bloka, in večjega števila predsednikov vlad tako/vanega nevtralnega bloka. Skupščina je izvolila novega predsednika in Sprejela 14 novih članov. Predsednik 14. redne skupščine je v svojem govoru poudaril potrebo pa zbližan ju med velikimi silami, njegove misli je dalje razvijal predsednik 15. skupščine Irec Frederick Boland.	......
Cardinal obsoja zaporo poti v Vzhodno Nemčijo
BERLIN, Nem. — Berlinski nadškof, kardinal Julius Doefner je v posebni izjavi obsodil pošto, pek vzhodnonemških oblasti z nadškofom Bafile, papeškim 'nuncijem v Bonnu.
Imenovani je hotel preteklo soboto iti v vzhodni del Berlina v tamkajšnjo katoliško cerkev Svete Družine. Vzhodnonemške oblasti ga niso pustile preko meje. Kardinal Doefner je dejal, da je tak postopek težko razumljiv, ker se doslej kaj takega ni nikdar dogodilo. Katoličani Vzhodne Nemčije tega ne bodo mogli razumeti, ker smatrajo papeškega nuncija za predstavnika sv. očeta.
Papeški nuncij je v preteklih letih ponovno obiskal katoličane v Vzhodni Nemčiji, ne da bi mu oblasti pri tem delale kaike ovire.
KOT DOMA NA KUBI!
Kubanska delegacija pod vodstvom Fidela Castra si je hotela sama pripravljati hrano v svojih hotelskih prostorih.
NEW YORK, N. Y. — Lastnik hotela Shelbourne, kjer je Kuba najela prostore za predsednika Fidela Castra in njegovo spremstvo, ko je prišel na zasedanje glavne skupščine Združenih narodov, je bil skrajno nezadovoljen, ko je zvedel, da so Kubanci prinesli seboj lastno hrano, zmrzovalnike in peči.
Kubanci so že vneto čistili puščance v hotelskih sobah in se lotevali priprav za njihovo pečenje, ko je prišlo med vodstvom hotela in Castrom do spora ter je ta z vso tovarišijo pobral v palačo Združenih narodov zahtevat, naj mu preskrbijo novo bivališče. Končno se je odločil za hotel Theresa v črnskem predelu Harlem.
------o-----
Vera Kennedya važnejša od gospodarskih skrbi
NEW YORK, N. Y. — ‘New York Times’ je poslal posebnega poročevalca v vse farmarske države v sredini naše dežele od Ohio do Nebraske in obeh Dakot, da ugotovi, kakšno je razpoloženje med volivci.
Poročevalec Wicklein je sedaj dal tako poročilo, da so sicer farmarji zelo nezadovoljni z repu-blikansko administracijo, posebno pa s tajnikom za kmetijstvo Bensonom, da pa bodo vkljub temu volili republikanskega kandidata Nixona. Razlog tiči v agitaciji proti Kennedyu kot katoličanu.
Zastavo v tej agitaciji nosijo pastorji baptistovske sekte, ki porabijo vsako priliko v cerkvi n zunaj nje, da hujskajo proti Kennedyu. Najhujša je agitaci. je v državi Indiana, najmanj jo je v državah Wisconsin, Minnesota in Michigan.
Ako bi bile danes volitve, bi v teh državah verjetno zmagal Nixon, misli poročevalec Wicklein.
------o----—
Poizvedovalni kotlTek
Sorodniki Flore Sap, ki žive v Sloveniji, bi radi zvedeli za njen naslov ali za naslov katerega njenih sorodnikov v ZDA. Imenovana je pred časom živela v Clevelandu. Kdor bi o njej kaj vedel, naj sporoči na American Red Cross, tel. SU 1-1800, Ext. 390 in vpraša za Mrs. William Fox.	. ,
Položaj v Laosu blizu resnične katastrofe!
Adm. J. Carson, poveljnik ameriških pomorskih sil na Filipinih, je resno zaskrbljen glede Laosa.
VIENTIANE. Laos. — Nevtralni vladi Souvanne Phouma se ni posrečilo vzpostaviti v deželi reda in doseči splošnega priznanja. Skupina gen. Nosavana se je javno postavila proti njej češ, da odpira komunistom pot do oblasti v deželi. V tem so komunistični vojaški oddelki Pathet Lao začeli resno ogrožati severni del dežele. Okrepljeni z vojaškimi potrebščinami iz Sev. Vietnama so se približali vladni postojanki Saum Neua in napovedujejo, da bodo nastopili proti skupini gen. Nosavana, da pa so pripravljeni sodelovati z vlado v Vientiane, ki jo je spravil na oblast kap. Kong Lee s svojim vojaškim uporom v avgustu.
Gen. Nosavanu se je posrečilo ohraniti zvestobo večine vojske. Na poziv kralja je pristal na razgovore z vlado v Vientiane, ne da bi upal doseč^ kak uspeh. Napovedal je vojaški pohod na Vientiane, da bi nato z združenimi močmi udaril na komunistične upornike. Svoje središče ima v Savannakhetu kakih 120 milj južno od Vientiane.
Zmede in spori med vojaštvom in političnimi skupihami spravljajo neodvisnost Laosa v resno nevarnost. Ameriška sedma flota je poslala močnejši oddelek v Južno Kitajsko morje z nalogo, naj pazno zasleduje razvoj v Lamu. Adm. Joseph M. Carson poveljnik mornariških sil ZDA na Filipinih, je dejal, da se razmere v Laosu “bližajo resnični katastrofi.”
-------O-----—
Tito bo gcvoril na MBC
NEW YORK, N. Y. _ Ne ravno velika radijska mreža MBC (Mutual Broadcasting Co.) je povabila vse vidne komuniste in levičarje, naj se srečajo s časnikarji pred njenimi poslušalci.
Povabila jih je, še predno je državno tajništvo prosilo vse radijske in televizijske kompanije, naj ne delajo propagande za komunizem.
Zaenkrat je dobil pritrdilen odgovor od Tita in Naserja. Tako bo Tito dajal odgovore na vprašanja časnikarjev tekom 25 minut, kajti toliko časa je postaja odmerila za take politične razgovore. Kdaj bo Tito govoril, še ni javljeno.
------o------
Castrova diplomacija prenaša denar za komun. organizacije
WASHINGTON, D. C. — Tisti, ki so preiskovali, odkod zadnji nemiri in demonstracije v srednjeameriških republikah El Salvador, Nicaragua in Honduras, so dognali, da tam Castrova oiplomacicja ni varčevala z denarjem, kadar je bilo treba organizirati akcije proti obstoječim vladami. Na podobne poja>-ve so naleteli razni diplomatje tudi v drugih državah Latinske Amerike.
Vsi skupaj sumijo s pravico, da je Castrova diplomacija postala kanal, po katerem MoskVa in Peiping financirata vse svoje podtalne akcije v Južni Ameriki. Moskva ima namreč zaenkrat redne diplomatske stike ša_ mo s tremi juižno-ameriškimi republikami.
Armada bo opremljena $ prenosnimi radarji
WASHINGTON, D.C. — Poveljstvo naše armade se je odločilo, da oskrbi vse pehotne formacije s prenosnimi radarskimi postajami. Edina tehnična težava, ki jo je bilo treba premagati, je bila teža takih postaj. Sedaj so znižali težo že na 35 funtov.
Postaje delujejo na daljave 100 čevljev do 3 milje, toda zaznamujejo na mreži samo predmete, ki se premikajo, kot so vojaki-pešci, avtomobili, kamioni itd. Postaje so opremljene z baterijami, ki ne ugasnejo pred 12 urami.
Pehotnim oddelkom bo tako omogočeno, da staknejo sovražnika tudi sredi goste megle ali temne noči.
IZ V0LIVNE BORBE
Kennedy
ATLANTIC CITY, N. J. — Sen. Kennedy je na konvenciji Jaklarske unije dolžil administracijo za brezposelnost na splošno, prav posebej pa še v jeklarski industriji. Nato je dejal:
“Mi, demokrati znamo uporabiti njihovo delovno silo. Mi vidimo potrebo po šolah, potrebo po velecestah. potrebo po boljši narbdni obrambi, potrebo po obnovi naših mest. Pri vseh teh načrtih je potrebno jeklo.’”
Nixon
SCRANTON, Pa. — Republikanski predsedniški kandidat Nixon je obdolžil demokratski Kongres, da se je šel politiko, namesto da bi izglasoval pomoč težko prizadetim predelom kot je ta.
Trdil je, da je Eisenhower o-dobreni zadevni zakon vetiral, ker je odredil dolarje za področja, ki jih niso potrebna, potrebna pa so bila premalo upoštevana.
Stevenson
CHICAGO, 111. — Adlai Stevenson je dejal, da se je Nixo-nova volivna kampanja skrčila na dve glavni točki.
Prva je trditev, da nas ni treba nič skrbeti, ker je v Ameriki vse dobro, druga pa poziv, ne menjajte vlade v teh nevarnih časih, v katere smo vas mi pripeljali!
Vzhod. Nemčija dobila novo državno vodstvo
BERLIN, Nem. — Po dosedanji ustavi je zastopal Vzhodno Nemčijo državni predsednik. To ie bil tovariš Pieck, ki je pred kratkim umrl v 84. letu svoje starosti. Po ustavi ni imel nobene politične moči.
Po njegovi smrti so komunisti ustavo spremenili. Odpravili so čast predsednika republike in postavili na njegovo mesto Državni svet z 22 člani. Državnemu svetu so dali tudi nekaj več veljave; ne bo samo ratificiral mednarodnih pogodb, odrejal bo tudi način narodne obrambe in okliceval po potrebi referendum. Ker ima Državni svet nekaj več veljave, ise je njegovega predsedstva seveda takoj polastil znani nemški komunist Ulbricht. Da ne bi postal premogočen, se je v svet vrinil tudi njegov tekmec Grotewohl, ki je sedaj obenem tudi ministrski predsednik. Vodilni nemški tovariši se bodo na ta način lahko klali med seboj tudi pod novo ustavo.
Dr. Victor Belaunde iz Peruja, predsednik 14. glavne skupščine, je v poslovilnem govoru dejal skupščini, da potrebuje svet nov temelj za mir v “o-zračju medsebojnega spoštovanja, razumevanja in volje po zbliževanju”, od kar je sestanek na vrhu propadel. Opozoril je, da utegne biti delo ponovnega približevanja uničeno z nestrpnimi izrazi v .govorih, pozval je oba bloka, naj se jih ogibljeta.
Frederick Boland iz Irske, predsednik 15. skupščine, je pozval narode, naj dvignejo glas pameti in pravice nad -“velikanske težkoče”, ki nas obdajajo, da bo skupščina 1. 1960 zaslužila ime “skupščina človečnosti”.
Boland je dejal, da je letošnja otvoritev' zasedanja glavne skupščine “največji diplomatski zbor, ki ga je svet kdaj videl”.
Sovjetski zunanji minister Gromiko je opozarjal v pozdravnem govoru nove člane, da ni dovolj samo formalna neodvisnost, ki so jo nedavno dosegli, da je treba čuvati nad “kolonialno dediščino”, ki predstavlja za nje še vedno veliko nevarnost. Bilo je jasno, da skuša s svojimi besedami pridobiti simpatije med novimi afriškimi članicami ZN.
Otvoritev se je zavlekla za pol ure zaradi velike gneče in vneme časnikarjev, ki so se zbirali okoli Hruščeva, Castra, Tita in drugih znanih vodnikov držav ob vhodu v glavno zbo-rovalno dvorano.
Rdeča Kita iška dala Gvineji 25 mili ionov dol. posojila
PEIPING, Kit. — Gvineja je tista francoska afriška kolonija, ki jo je takoj potem, ko je dosegla neodvisnost, udarila po svoji poti na levo — preko Peipin-ga. Gvinejski predsednik Tou-re je stopil v diplomatske stike z Peipingom in šel sedaj tja tudi na obisk. Pri tej priliki je dobil od kitajskega ministrskega predsednika Ču-En-Laja brezobrestno posojilo na tri leta, ki naj ©luži Gvineji kot kratkoročen kredit za obračune medsebojnih dobav.
Obenem je sklenil s kitajskimi tovariši celo vrsto pogodb o medsebojni trgovini, tehnični pomoči, kulturnih vezah itd. Podpisom pogodb so sledili banketi, na banketih so novi partnerji peli veliko slavo “mirnemu sožitju,” očeta te ideje Hruščeva pa niso omenili niti z besedico.
Vse skupaj je zanimivo radi tega, ker je to prvo veliko posojilo, ki ga je dal Peiping kaki afriški državi.
Huda nesreča v rudniku na ;'jžn&m Japonskem
TOKIO, Jap. — Včeraj zjutraj je udrla voda v Kawasaki rudnik v južnem delu dežele. Od 127 rudarjev ©e je posrečilo uiti iz rova komaj 60. Ostali so utonili.
To je v zadnjih letih ena naj-"ečjih nesreč te vrste v deželi.
-----o-----
Amerika se udeležuje bolgarskega velesejma
PLOVDIV, Bolg. — Amerika se je prvič po zadnji vojni udeležila velesejma v Plovdivu. Ameriški paviljon ni namenjen trgovskim poslom, kajti bolgarska revščina je prevelika, da bi mogla kaj kupovati v Ameriki. Je namenjen poznavanju Amerike. Zato so v ameriškem paviljonu razstavljeni samo predmeti, ki spadajo v zdravstveno službo: zdravila, medicinski instrumenti, oprema operacijskih dvoran, zo-bozdravniški pribor itd.
V	paviljonu se ©talno nahajajo štirje ameriški zdravniki, ki znalo bolgarski jezik in ki obiskovalcem tolmačijo vse razstavljene predmete. Poleg tega bo prišel v Plovdiv tudi znani zdravnik dr. White, specialist za srčne bolezni, ki je zdravil tudi predsednika Eisenhowerja, da bo imel nekaj predavanj iz svoje stroke za bolgarske zdravnike.
V	paviljonu so tudi podatki o proizvodnji zdravil v naši deželi, dalje o delavskih unijah v farmacevtski industriji itd. Za ameriški paviljon vlada veliko zanimanje, dasiravno je na sejmu zastopanih še 24 drugih držav.
-----o-----
Rdeča Kitajska zavrnila indijski protest
NEW DELHI, Ind. — Vlada rdeče Kitajuke je zavrnila indijski protest proti poletom kitajskih letal nad njenim ozemljem. V Peipingu trdijo, da niso kitajska, ampak ameriška letala, ki kršijo indijsko suverenost.
Pakistanska vlada bi se rada sporazumela z Indijo o skupni clbrambi pred komunistično Kitajsko, napravila je že zadevne korake, toda Nehru za sedaj na-kaj takega ni pripravljen. Nova kršenja meje utegnejo Nehruja končno le pripraviti do takega koraka.
---->>----
Na Švedskem so imeli
parlamentarne volitve
STOCKHOLM, Šved. — Okoli 4 milijone volivcev je šlo zadnjo nedeljo na švedskem na volišča, da izberejo poslance za spodnji dom, ki ima 232 članov.
Zmagovalci so s o c i j a-
Iz Clevelanda in okolice
i
V bolnšnico—
Mrs. Margaret Jartz s 7009 Hecker Ave. gre danes v St. Alexis bolnišnico. Obiski so dovoljeni.
Prodaja slarin in peciva—
V	petek od devetih dopoldne dalje bo v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. Podr. št. 50 SŽZ prodajala rabljene stvari in pecivo. Na razpolago bo tudi kava.
Seja—
Slovenski oder ima v soboto ob osmih zv. v Baragovem domu važno sejo. Vsi člani vabljeni!
Zadušnica—
V	petek ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Alojzijo Škufca ob 1. obletnici smrti.
Jutrj ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Louisa Arh ob 5. obletnici smrti in za pok. Helen Verderbar ob 20. obletnici njene smrti.
---o-----
Zadnje vesti
NEW YORK. N.Y. — Josip Rroz-Tito. ki se je včeraj na Queen Eliza beth pripeljal sem na zasedanje glavne skupščine ZN. se ic naselil v prostorih j u g o s I o vanskega
stalnega zastopstva pri ZN na 5. Ave. Tekom zasedanja glavne skupščine se je raztovarjal z zun. ministrom Združene arabske republike, med tem ko so mu sovjetski zastopniki s Hruščevim vred o-bračali hrbet. Tito ima menda več načrtov za potovanje po Združenih državah, njihovo uresničenje pa zavisi menda od tega, ali se mu bo posrečilo doseči sestanek z Eisenhowerjem ali ne. Titov zunanji minister Popovič je protestiral proti piketom, ki se snre.hajajo pred Titovim bivališčem v New Yorku.
NEW YORK, N.Y. — Nikita Hruščev je včeraj obiskal Fidela Castra v njegovih prostorih v Harlemu, pri čemer je prišlo do ostrih nastopov načelnika njegove telesne straže gen. Zaharova. Neki ameriški policijski kapetan je moral Rusa držati, dokler se ni pomiril. Poveljnik policije se je pritožil pri državnem tajništvu.
ZDRUŽENI NARODI. N.Y. — Danes popoldne bo začela razprava o tem, ali naj bo sprejeta na mesto Čangkajškove Kitajske v ZN rdeča Kitajska. Sovjetija se zavzema za zadnjo, Združene države pa so proti njej in podpirajo Čangkajškovo nacionalno Kitajsko.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Polk. Mobutu je imenoval posebni kolegij, ki bo vodil vladne posle, dokler ne bo dežela dobila zopet zakonite vlade. V kolegiju so sami mladi ljudje, ki so komaj dovršili svoje šole.
listi, ki vladajo že 1. 1946. Ostale stranke, ki tekmujejo za zaupanje volivcev so liberalna, konservativna, centralna in komunistična. Komunisti imajo samo par odstotkov volivcev za seboj. Računajo, da bo sedanja vladna koalicija ostala še naprej na oblasti.
Ameriška Domovina
an/i e ■*■<•/* i%i—MOfvar
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Pifblisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
[United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries;
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year

Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 181
Wed., Sept. 21, 1960
Pregled dosedanje volivne kampanje
boj. Do sedaj so agitirale v glavnem za registracijo novih volivcev. Skušnja namreč pove, da gre 70% novih volivcev volit demokratske kandidate. Vnema delavskih unij za volitve je razumljiva. Zadnjih 8 let so videle, kaj se pravi biti brez pravih prijateljev v Beli hiši.
Znana gesla ‘Mir in blagostanje’ so izginila iz volivne kampanje. Republikanci so jih kar ipozabili, demokrtftje jih pa še ne vporabljajo.
Osebnosti kandidatov prihajajo počasi do veljave. Kennedy se je že navadil, kako je treba govoriti z ljudmi. Johnson šele išče pravih stikov na Severu, na Jugu ga jezijo njegovi pristaši, ki so ga pustili na cedilu. Nepričakovano dobro se je pokazal na shodih republikanski kandidat za podpredsednika Lodge. Zna pridobiti poslušalce za svoje misli. Nixon je imel smolo, moral je biti par tednov v bolnici, da pozdravi koleno. Politični poznavalci pravijo, da mu ta prisiljeni počitek ni ravno škodoval; prisilil ga je, da je svojo kampanjo skrajšal, kar je samo po sebi zmeraj dobro, kajti volivci so volivnih manevrov navadno kmalu siti.
Veliko vprašanje je seveda, kakšen vpliv bo imela televizijska ogitacija na volivke. Tu odpovedo računi najdrznejših napovedovalcev. Ne upajo delati niti splošnih napovedi'. In pri tem imamo že 40 let staro žensko volivno pravico!
BESED A IZ NAROD A
z zadnjim dnevom ravno polovico za
Ako računamo volivno dobo republikanske konvencije, jo imamo seboj.
Glavni del prve polovice volivne kampanje se je vršil v Kongresu. Tam so se demokratje odrezali slabše kot republikanci. Republikanci so namreč s pomočjo južnih demokratov prekrižali vse račune severnim demokratom, najbolj pa demokratskima kandidatoma Kennedyu in Johnsonu. Očitajo jim z običajno politično hinavščino, da demokratska večina v Kongresu sploh ne more izglasovati nobene napovedane zakonodaje, akoravno imajo demokratje dve-tretjinsko večino. Demokratje odgovarjajo, da to ni res, ker njihovi južni strankarski somišljeniki redno glasujejo z republikanci. Glavni poraz je seveda doživel demokratski kandidat za podpredsednika senator Johnson. Pokazalo se je namreč, da $o ga ob priliki kočljivih glasovanj pustili na cedilu vsi njegovi južni demokratski senatorji. Ker bo še obstal v senatu, ako ne bo izvoljen za podpredsednika, bo hotel gotovo z njimi obračunati, kar ne bo v prid disciplini demokratske stranke. Vsa zakonodaja, kar je Kongres ni dovršil, bo seveda prišla zopet na dnevni red v prihodnjem Kongresu.
V drugi polovici volivne kampanje bodo pomenili največjo senzacijo najmanj trije skupni nastopi obeh glavnih kandidatov na televiziji. To je nekaj novega v naši politični zgodovini. Ne verjamejo pa vsi, da bo to koristilo našemu političnemu napredku. Nastopi bodo časovno tako razdeljeni, da bo zadnji šele par tednov pred dnevom volitev. Ena slaba stran teh nastopov se je pokazala že sedaj. Volivci se še ne brigajo za volivno propagando češ, da bodo tako “vse” slišali na treh televizijskih nastopih.
Dosedanja volivna kampanja je že pokazala par smeri, kako bodo volivci volili. Demokratje se na primer zelo bojijo za sledeče južne države: Texas, Florida, Severna Karolina, Virginija. V teh državah bodo volivci stali pod vplivom “verskega momenta,” šolske integracije in svoje konservativne miselnosti. Ako jim njihovi politični voditelji ne bodo svetovali, naj volijo demokratskega kandidata za Belo hišo, ga ne bodo. Na drugi strani demokratje računajo, da bodo gotovo zmagali v sledečih južnih državah: Mississippi, Georgia, Alabama, Južna Karolina. Volitve v obeh velikih’ državah Kalifornija in New York lahko izpadejo v korist ene ali druge stranke; zato sta obe stranki zgostili že sedaj vse svoje agitacijske sile na ti dve državi.
Nejasen je še zmeraj položaj v farmarskih državah sredi naše dežele, ki so po tradiciji republikanske. Republikanci se bojijo, da bi jih zgubili, demokratje upajo, da jih bodo dobili. Za republikanski strah in demokratsko upanje se dajo navesti razlogi za in proti.
Vmešavanje vere v politiko sicer vsi zelo obsojajo, večina tudi odkritosrčno, toda verska pripadnost senatorja Kennedya bo odigrala svojo vlogo; na Jugu mu bo škodovala, na Severu koristila, na Vzhodu in Zahodu pa vsaj ne škodovala. Zato je tudi med republikanci mnogo takih, ki jim je vmešavanje vere v politiko zoprno iz praktičnih razlogov. Kar vtegne Kennedy radi tega zgubiti na Jugu, vtegne Nixon zgubiti na Severu in tam so države, ki imajo več volivnih mož kot južne.
Šolska integracija, civilne pravice, socijalna zakonodaja še niso predmeti, ki bi zanimali volivce. Kandidatje se sicer trudijo, da bi iz njih kovali političen kapital, pa se jim to do sedaj še ni posrečilo. Tudi vprašanja zunanje politike še ne zanimajo večine volivcev, dasiravno Nixon napenja vse sile, da bi napravil zunanjo politiko za eno izmed glavnih volivnih gesel. Morda mu bo k temu pomagal Hru-ščev s svojo zaletelostjo, ki se je gotovo ne bo znebil na sejah ZN v New Yorku.
Anketiranje je seveda že v polnem razmahu. Kar je objavljenih rezultatov, povedo, da so volivci razdeljeni skoraj po polovici na oba kandidata in da je število takih, ki se še niso odločili pod 10G, kar je nenavadno malo. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo udeležba pri volitvah precejšnja, ako ne naravnost velika.
Delavske unije so se, kot so vsi pričakovali, odločile za demokratska kandidata. V unijah je organiziranih kakih 18 milijonov delavcev, skupaj z družinskimi člani predstavlja to volivno množico kakih 30 milijonov glasov. Toda vsi delavci ne bodo šli za svojimi unijskimi voditelji, mnogo jih bo volilo na svojo roko ali pa jih sploh ne bo šlo volit. Na volišča bo šlo kakih 20 milijonov volivcev te vrste. Demokratje računajo, da bodo dobili od te mase najmanj 14 milijonov, republikanci pa 6 milijonov. Za obe stranki je važno to, da so ti glasovi razstreseni po vseh državah in da so odločilni le v nekaterih velikih. Od tega bodo imeli več koristi demokratje, kajti velike države imajo tudi več volivnih mož. .
Vsekakor posegajo unije zelo sistematično v volivni
tem nekaka sebičnost v tem azi-
le, pa smo vse skupaj na klin obesili. To je lahiko. Vstrajati in nadaljevati je pa težko. Tu in tam so nas ujezile neupravičene kritike in popustilo se je. To pa še ni vzrok, da ni izhoda iz te krize. Treba ga je le iskati in to toliko časa, da se ga najde. Zadeva je vredna žrtev in dela. Naša slovenska društva v Ameriki so zapuščina naših prednikov pijonirjev, ki so jih z velikimi žrtvami ustanovili, kakor vse drugo. Ta društva predstavljajo nekak narodni “grunt” in naša dolžnost je, da ga ohranimo dokler je človeško mogoče našim potomcem. Žrtve in delo nas ne smejo strašiti. O teni bi morali po vseh naših naselbinah glasno govoriti in razpravljati. Vsakdo nekaj ve in 'imam kak deber nasvet. Na dan z njim! Pokažimo, da še živimo. Bodočnost in naši potomci bodo nam hvaležni enkrat za to!
Iskren pozdrav vsem zavednim Slovencem vsepovsod!
Vrhenšk Tine.

moooooooooooooooooooooooo
Waukegan, 111. — Pred kratkim smo v družbi govorili na deseti cesti o raznih problemih naše naselbine. Govorili smo o naših slovenskih društvih, jed-notah, o katerih so naša društva včlanjena. Pogovor je bil kar zanimiv. Bilo je nas nekaj starih, nekaj pa mladih tu rojenih. Vsak je imel kaj pripomniti glede naših društev. Nekateri so izrazili svoje mnenje, da prihajamo z našimi podpornimi društvi h nekemu koncu. Drugi zopet da ne, da je vse odvisno od nas slovenskih ljudi,, da najdemo nova pota in področja, v katerih je še vedno potreba po dru-štih, v katerih bodo Slovenci imeili nekaj svojega, katere bodo sami kontrolirali in bo nekaj njihovega. Tuje organizacije nam ne morejo in ne bodo nikdar nudile tega, kar imamo v iastnih slovenskih društvih. Med tujci smo le tujci in moramo sprejemati samo to, kar nam drugi odločijo, ker tam drugi vodijo in iste kontrolirajo. V last nih slovenskih društvih se pa počutimo doma, je vse bolj domače, kakor je bolj domače in prijetno pod lastno domačo streho. Tu te nihče ne gleda po strani, kakor pa velikokrat med tujci. Tam si dober le, dokler imajo od tebe dobiček in korist. Ko to j en j a, j en j a tudi prijaznost do tebe. To je že marsikdo okusil in še bo. Zato je velika potreba, da slovenska društva podpiramo in ohranimo, dokler najdalj se da. Kako, to je pa seveda naša naloga, da najdemo pota do take možnosti, ki naj nam naša društva ohrani, dokler najdalj se da.
Nekateri tu in tam ugovarjajo, da nas zavarovalnina več stane pri naših organizacijah, kakor pri nekaterih ameriških bolniških podpornih družbah. Navajajo razloge, češ, pri naših društvih morajo tudi prispevati za vdržavanje lokalnih uradov društev, dalje nas tu in tam nadlegujejo z raznimi vstopnicami in tem in enim. To so pa seveda le neki izgovori, M ni vredno, da jih omenjamo. Tako majhni ne smemo biti, da bi radi enega “ni-kelna” ali enega “dajma” šli raje. h tujcem v tem oziru. Po mojem bi morali imeti ipri naših slovenskih društvih še širše polje in področja za družabno življenje med nami. Prav na tem polju je nastala med nami marsikje neka zaspanost, oprostite da se tako izrazim.
Nam starim ise ne ljubi, mladi pa seveda imajo svoja pota in potrošijo svoj čas za razne druge zadeve in tako nastaja med nami marsikje nekak plot, da stari se ne zanimamo za ono, kar mlade zanima, oni pa ne kar nas se zanima. Seveda, če igra pri
ru, da stari pričakujemo, da bodo naši mladi vedno privezani k našim “firtohom” in le doma čepeli in tako mislili kakor mi, se motimo. Mladina je pa tu in tam tudi ipo svoje sebična v tem oziru, češ, doma ne bomo čepeli vedno in zaide na svoja pota in po svoje hodi in ravna. Ne mislim, da je tako v vsaki družini ne, taka sodba bi bila krivi čna, je pa marsikje tako. Posledice tega so, da lastni otroci ko odrastejo marsikje svoje starše še upoštevajo, je pač krvno sorodstvo. Druge pa že ne več in marsikje se še ne izdajo, da so Slovenci. To sem jaz doživel že večkrat v nekaterih sosednih naselbinah. Kaj pa je temu vzrok? Po mojem je premalo družabnega življenja med nami. Pri nas v Waukeganu in v nekaterih drugih večih naselbinah ni v tem oziru slabo. Pri nas se naši mladi ne sramujejo govoriti slovensko s slovenskim človekom, bo tako tudi v Cleveland^, in še marsikje drugje. So pa taki slučaji v manjših naselbinah. Mladina je hodila v le v ameriške šole, saj drugam ni imela kam. Družine se shajajo med seboj, a med njimi ni tistega iskrenega poznanja, kaj čuda, da mladi zrastejo v čisto tuje ljudi, ki ne poznajo in ne vedo nič Slovenich, vsaj ne kaj takega, da bi v njih dvigalo spoštovanje do naroda, katerega potomci so.
Izhod iz tega bi bil, več družabnosti je nam potreba. In to področje bi morala poseči naša društva. Kako? To je pa trsta naloga, ki je sicer težka in zahteva žrtev do bližnjega, za svoje slovenske ljudi, za naš narod. V ta krog, ki naj bi bil lo čen od zavarovalninskega oddel ka pri društvu naj bi sprejemali vsakega slovenskega človeka, ki bi bil vreden da spada v tak krog, ter želi sodelovati za pospeševanje družabnosti med svojimi slovenskimi ljudmi. Vsako slo vensko društvo naj bi imelo tak družabni krog, v katerega bi sprejemali tudi take, ki jim za zavarovalnino ni. Zato bi zadostovali prav mali letni prispevki, ki naj bi jih zmogel vsak. Kdor bi jih pa ne zmogel, naj se z njim potrpi kot s slovenskim človekom, morda bi taki bili uporabni pri kakih prireditvah pri delu itd. Možno je, da so in bi se našli še drugi načini, s katerim bi pridobivali in navezali naše ljudi v take družabne oddelke. Glavna vez, ki naj nas vse povezavala v tako skupnost in zanimanje za isto je pa seveda zavest, da smo Slovenci in oda hočemo, da ta zavest ostane tudi hnel našimi potomci tu, dokler je človeško mogoče.
Vid',m že v naprej, da bo mnogi rekel: Tine, kaj pa nam te sanje prodajaš? Take načrte ^mo. že tu in tam poskušali, pa ?mo se jih hitro naveličali. Priznam, da marsikje smo s takimi rečmi poskušali, pa tudi z njimi jsnjali. Toda zakaj smo jenja-li? Zamislili jih nismo prav in začeli nismo Prav- žrtye, ki niso male so nas prekmalu utrudi-
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
oooooooooooooooooooooooooo
Ženski kotiček zagazil v politiko
New York, N. Y. — Končno smo dobili v sedanji volivni kam-panji vendarle dva predmeta, ki bosta zanimala volivce in voliv-i. Oba predmeta ista v zvezi družino demokratskega kandidata Kennedya. V politični vrvež je prišla Kennedyeva verska pripadnost, on je namreč katoličan, isto usodo so doletele obleke njegove žene, ki pričakuje pred Božičem svojega drugega otroka.
Ko je bila zadnjič v New Yorku, so jo časnikarji spraševali, kaj misli o poročilu nekih ženskih časopisov, da je ne samo “preveč šik,” ampak da tudi troši za obleke in modo preveč denarja.
Mrs. Kennedy je oba očitka energično zavrnila, ne morda s pripombo, da nikogar ne briga, kako troši isvoj denar, ampak z razlaganjem, kje kupuje svoje obleke in kako so poceni. Za nameček je še pripomnila, da Mrs. Nixon, torej žena tekmeca njenega moža, tudi ne kupuje oblek
Voziček sem izgotovil in z velikim zadoščenjem ugotovil, da imam še vse prste na rokah, čeprav je skoro vsak več ah manj obsednem stanju. Razume se, da sem bil strašno ponosen na svoj umotvor. Res niso bila kolca taka, da bi jih morda lahko poslal na svetovno razstavo, ampak imela so vsa štiri kolesa, vse štiri ročice in oje. Ko bom velik, sem sklenil, bom odprl ko-larnicoc ali bognarijo in s tem prevzel obrt Viklečevemu Janezu, ki je bil tedaj edini tak mojster na Menišiji.
Drugega ni zdaj manjkalo kot vprege. Saj mi niti na misel ni hodilo, da bi kolca sam vlačil okrog. Za mojstra se tako hlapčevsko' delo gotovo ne spodobi. Tedaj mi je prišla hudobna misel v glavo, da bi morda ne bilo napek, če bi privadil za vprežno živino našega Dakseina, mojega zvestega spremjevalca že dolgo let, ki je bil veis čas zraven, ko sem cimpral voziček ter me verno opazoval pri delu in me naj-brže po pasje kritiziral.
Ne gre drugače, sem mu rekel, ko me: je gledal s svojimi zvestimi očmi in ugibal, kam jo bova udarila, da boš za konja. Daksel, ki je vedel, da sva v pomenku, je parkrat močno kihnil,
ravno v naj cenejših trgovinah. Povedala je imena trgovin, kamor se obrača Mrs. Nixon.
Verjetno je to šele začetek debate, ikajti časnikarji si ne bodo dali vzeti iz rok take lepe prilike za debato, ki bi gotovo zanimala vsaj volivke, volivce pa vsaj v toliko, da bodo vedeli, koliko lahko stanejo razmeram primerne ženske toalete.
Ranjeni bivol najbolj nevarna žival na afriški celini
Na
žival
vprašanje, katera afriška se jim zdi po lastnih izkušnjah najbolj nevarna, afriški lovci na veliko divjad ne omenjajo leva ali slona, pa tudi ne nosoroga ali krokodila, temveč bivola. Lovske in potopisne zgodbe so polne krvavih zaplet-Ijajev med človekom in to najmočnejšo rogato živaljo na afriški celini. Tudi v srednjeafriških bolnišnicah naleti popotnik na presenetljive opise nevarnih poškodb, ki so jih ljudem zadali bivoli razen tega pa se pogosto primeri, da postane lovec žrtev rogate živali, ki jo je nameraval ustreliti.
V nasprotju s temi ugotovitvami zatrjujejo naravoslovci, da afriški bivoli nikakor niso napadalni, temveč bi jih lahko prej označili kot plahe živali. Fotografi vedo, da se lahko le s skrajno previdnostjo približajo čredi bivolov, ki topotaj e zbežijo, brž ko opazijo kaj sumljivega. Pripovedujejo, da lahko človek z enim samim zamahom z roko prepodi čredo, ki šteje tudi do dve sto glav in torej tehta skupno nad sto ton. Mogočni bivoli bežijo kot plahe antilope.
Kako pojasniti to nasprotje? Kakor praktično vse divje živali, se ravna tudi afriški bivol po “zakonu bega”, se pravi, da se umakne močnejšemu sovražniku, brž ko se mu zdi, da se mu je preveč približal. Ker je človek na splošno sovražnik vseh živali od zemeljskega vrha do vznožja, beži tudi bivol. Eden izmed afriških lovcev na veliko divjad pripoveduje, da je to, ugptovil neštetokrat, čeprav je bil “oborožen” le z žepnim nožem.
Povsem drugače pa se naplete, če lovec bivola obstreli. Potem se “reakcija bega” v ranjeni živali sprevrže v napadalnost, nastopi torej tako imenovana kritična reakcija, kakor pravijo afriški lovci. V takem primeru pa je bivol nevaren nasprotnik, in sicer predvsem zato, ker lahko lovca obide in ga iznenada napade od zadaj. Zlasti starejšim bivolom se oblikuje pri korenini rogov, ki so podobni kaleči čebuli, močna rožena zaščitna plast, ki varuje možgane in jih včasih niti krogla iz najmočnejšega naboja ne more do živega.
Če se ranjen bivol tako približa lovcu in ima še dovolj moči, sune žrtev z rogovi visoko v zrak in jo spet prestreže ali pa jo potepta na tleh. Tako se je končala življenjska pot že mnogih lovcev, ob tem pa se je tudi izoblikovalo mnenje o najbolj nevarni divji živali na afriški celini.
Bivol pa postane do človeka skoraj zaupljiv, če ne sluti prav nobene nevarnosti. To nazorno dokazujejo “krave iz Ruindija”, ki se pasejo v neposredni bližini hotelske terase v Albertovem narodnem parku v Kongu in bi jih od daleč zlahka zamenjali s kravami na kakem alpskem planinskem pašniku. V resnici pa niso krave, temveč dorasli bivoli, katerih vrstniki so v pragozdu nevarni tudi izkušenemu lovcu. “Ruindijske krave” so do človeka popustljive, ker jim ne grozi. Zaupanje je torej zasnovano na obojestranski “zavesti”, da se srečata le zastopnika dveh različnih vrst živih bitij in ne sovražnika.
kar je bilo toliko, kot bi hotel reči: Jap ček, če misliš, da je tako iprav, pa naj bo. Saj se je pozneje kesal, ampak pomagati si ni mogel.
Takoj sem šel na delo, mu napravil komat in vse, kar spada zraven. Tudi vajeti sem napravil, da ga bom lahko vodil, kakor bo potrebno. Huda šola je bila za oba naju. ko sem ga učil voziti. Lepo pri miru je stal, ko isem ga okomatal in ga zapregel, ampak ko sem ga pa pognal, je bilo pa v hipu vse zmešano in na enem kupu, da sem le z veliko težavo spravil vse v pravi položaj. Ampak bila sva oba potrpežljiva in oba dobre glave, zato ni dolgo vzelo, da sem si že upal z mojim konjičkom na cesto. Daksel je ponosno vlekel voziček, jaz sem pa drobil zadej in držal vajeti v rokah, da mi ni vse skupaj ušlo čez kak plot. Posebno sem moral biti na pa-žnji, kadar je Daksel zagledal kakšno mačko.
Pa kakor je bil Daksel ponosen na svojo novo vlogo in gledal okrog sebe, kadar je tako lepo oširari vlekel voziček, če ga kdo vidi, pa je bilo vendar treba vselej dosti truda, predno sem ga ujel Ako sem šel kam. na njivo, v gmajno, ali kamor koli, ga ni bilo treba nič klicati. Komaj sem stopil iz dvorišča, je že skakal pred menoj, kot bi hotel reči: no, kam jo bova mahnila? Kadar sem hotel pa vozariti, je pa izginil kot kafra. Največkrat sem ga našel pod posteljo v hiši, odkoder sem ga moral izvleči za nogo.
No in tako sva nekega dne moško kočij ažila po cesti. Takrat sem vozil hlode, to se pravi, nekaj okroglih debele sem naložil na voz, močno porajkljal in povedal Dakselnu, da peljeva na žago. Bila sva že blizu Krznar-jeve hiše, kjer sem hotel obrniti, ko je ravno takrat kizmet privlekel iz hiše Blažonovo Mico, ki je šla ravno od posvetovanja v Krznarjev! hiši, kjer so se naj-brež zgledovale nad tem ali onim.
Ko me Mica zagleda, ji zastane korak, kot bi nenadoma zagledala pred seboj kak strah, ali kaj. Gleda me in odpira usta, kot bi hotela nekaj požreti, pa se ji ni prav dalo. Meni se je kar nekam zazdelo, ker mi je kanilo v glavo, da Mica občuduje mojo vprego. Potegnil sem za, vajeti in velel z velikim zanosom: bi-stahor, da bi Mica lahko videla, da je moj konj izučen, da nikoli tega.
Dakesl je seveda takoj ubogal povelje in lepo zabrnil voziček nazaj proti domu. Tedaj sem pa zaslišal glas Blažonove Mice, ki se mi je zdel mešanica kurje Štirne, kadar znese jajce m pa glas pujska, kadar ga kdo vleče iz svinjaka za zadnjo nogo. Iz njenih ust so pa zadonele sladke besede, ki jih še danes nisem pozabil, čeprav je od tega že več kot pol stoletja: “Dekleta, poglejte no tistega Grm-kovega pretegnjenca. Tolik jc že kot fižolova preklja, pa se še igra. Uh, da ga le sram ni, pest jaka!”
Huda je bila ta ploha in čutil sem, kot da bi me kdo oblil s škafom vode. Pa sram me je bilo, da nisem vedel, kam bi pogledal. Iz takega ponosnega kočij a-ža sem postal namah čisto navadna igračka. Joh, samo tega ne,
mi je reklo, igrajčkast pa ne maram biti, za ves svet ne. Brez nadaljnega sem ustavil konja, ga počasi izpregel in razkomatal, potem pa zgrabil za kolca in jih treščil ob kamenito ograjo Pr‘ naši Lokavšci. Obrnil sem se proti domu, ne da bi se ozrl nazaj, kaj pravi Blažonova Mica na ta zaključek moje mladosti' Daksel je skakal pred menoj in se mi dobrikal. Menda je hotel reči: Kaj boš! Nič ne porajtaj na besede Blažonove Mice. Daksel, sem mu rekel, nikoli več ne bova vozila in tudi nisva. Pozneje, ko sem prišel nekaj bolj k pameti, sem si rekel, da je pa le imela Blažonova Mica prav, ki mi je vzela igračko iz rok.
Slovenska moška zveza v Ameriki^
Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O.
I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. , H. podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd„ Cleveland 19, O. /| Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19 O Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 18004 Schenly, Cleveland 19, 0.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave.,
Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.,^udid" 19^0°' Tretji nadzornik: JOHN LESKOVEC, 1111 Ward Ave., Girard, O.
PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR:
JOHN STRAUS, 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O.
MARTIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
DAMJAN TOMAZIN, 18C04 Schenly, Cleveland 19, O.
LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo; “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345
Zapisnik Vil. redne konvencije S. M. Z. z dne 29. maja 1960
Popoldanska seja
Konvenčni predsednik br. Intihar otvori popoldansko sejo ob 1:30 in pozove zapisnikarja, da Prečita imena zborovalcev. Zapisnikar kliče poimensko delegate in poroča, da so vsi navzoči. Predsednik vpraša, ako so pododbori pripravljeni poročati. Nekateri so pripravljeni.
Odbor za plačo in transporta-c’jo priporoča dnevnico $10.00 in $3.00 za transportacijo. Brat Ivan German ugovarja, da je nialo $3.00 za transportacijo, ker bus v Cleveland stane $4.97. Br. John Bradač stavi predlog, da se ne plača za vožnjo nič. Pri glasovanju dobi večino priporočilo odbora za $10.00 dnevnico in $3.00 za vožnje stroške.
Odbor za pozdrave in telagra-nie je poslal telegrame bratu franku Česniku, Charlesu Be-nevol ter J. Stopar, ki so dobri elani in zaslužni delavci za SMZ, dalje še bratoma Johnu Anziček in Piškurju iz Girarda.
Odbor za pritožbe nima poročila, ker ni bilo nobene pritožbe.
Odbor za pravila: Brat Teka-vec poroča: Točka 5. Vsak Slokan lahko postane član, v starosti od 1, do 55. leta. (Kakor se-^aj.) Asesment ostane kakor se-Jaj od 1. do 16. let 10 centov Mesečno, od 16. do 45. leta 40 centov mesečno, od 45. do 55. iat 50 centov mesečno, za dvojec pogrebne stroške od 16. do leta 65 centov mesečno na glavni urad. Finančni in Kulturni odbor se črta iz pravil. Nado-ntesti se s Porotnim ter Član-shim odborom.
Nagrade za nove člane se spre-Oaeni: Za ustanovitev nove podružnice z 12 člani plača Zveza u s t a novitelju $25.00 nagrade. Flača tudi za ostale podružnice $1-00 za vsakega novega člana 2a dobo 6 mesecev članstva. ČNen 5. Plače uradnikov; od F januarja 1961 skozi 4 leta do 3l- decembra 1964. Plača glavnega predsednika $70.00 letno, F gl. podpredsednika $10.00 letno, II. gl. podpredsednika $5.00 letno, glavni tajnik 5 centov od elana mesečno, glavni blagajnik $50.00 letno, pomožni tajnik (zapisnikar) $10.00 od vsakega zapisnika ali seje, predsednik nadurnega odbora $10.00 letno, drugi in tretji nadzornik vsak Po $5.00 letno. Porotni odbor dobi plačo, ako ima kaj razso-ioti o kaki pritožbi.
Priporočila odbora in plače so enoglasno sprejeta.
Prat Intihar vpraša, ako ima hateri izmed delegatov kako vPrašanje ali želi kakšnega pojasnila, predno se preid^ na vo-
litve novega odbora za prihodnja štiri leta. Brat glavni tajnik prosi za besedo in pojasni, da ima zelo važno zadevo glede barbertonske podružnice, ki da je neredna v plačevanju mesečnega asesmenta. Poroča, da ima podružnica št. 1 26 članov v od-rastlem oddelku in 2 v mladinskem oddelku. Preteklih 18 mesecev ni prejel nobenega, asesmenta ter mesečnega poročila od tajnika podružnice. Dne 23. maja 1960 je prejel ček od tajnika podružnice št. 1 v vsoti $60.80 za članarino za 8 članov odraslega oddelka za dobo 19 mesecev, ni bilo pa označeno na mesečnem poročilu, za katere je plačano in kateri so suspendirani. Pravila govore, da mora biti asesment plačan vsak mesec redno. Za katere ne plača tajnik, mora nje zaznamovati kot suspendirane. Po enem mesecu plača zveza samo polovično vsoto za pogrebne stroške in po dveh mesecih je avtomatično črtan. Tajnik podružnice št. 1 se ne ravna po pravilih. Glavni tajnik smatra, da je cela podružnica suspendirana, ker je več kot dve tretjini članstva zaostalo z asesmentom. Tajnik ni zabeležil imen suspendiranih. Brat predsednik vpraša delegacijo, kaj naj se ukrene. Pričnejo razgovori in razna priporočila. Eno je, naj se podružnico ohrani,# ako bo le mogoče. Končno je sklenjeno, da glavni tajnik piše pisma članstvu št. 1 in vpraša, kateri imajo plačano in če hočejo ostati člani zveze. Potem bo odbor ukrenil in sklical sejo članstva, da se izvoli odbor, ki bo deloval v korist podružnice in zveze.
Br. Joe Ponikvar vpraša, kako je z obrestovanjem denarja. Ali je naložen na večje obresti? Glavni tajnik pojasni, da je denar, ki je naložen na barber-tonski banki in Central National Bank of Cleveland, obrestovan po 3%, ostali denar po 4% in $1440.00 v U.S. Savings Bonds, izplačljivih na 12 let v vrednosti $2,000.00.
Brat Frank Dremel priporoča, naj bi se posodil denar privatno lahko na 6% obresti.
Brat Krampel ugovarja, da ni priporočljivo, ker bi lahko nastale kakšne sitnosti, ako bi rabili kaj več denarja. Brat Ivan German priporoča, naj ostane, kot je. Končno se sklene, da naj glavni tajnik in gl. blagajnik to uredita in gl. predsednik potrdi.
Br. Louis Samsa priporoča, naj se podružnice že sedaj začno
zanimati za kegljaške teame za prihodnjo sezono.
Br. Joe Ponikvar priporoča, naj bi se vsi tajniki sešli, da se pogovorijo o društvenem delovanju, od časa do časa. Dalje priporoča, naj bi se napravil skupni piknik za celo S. M. Zvezo ali pa veselica v jeseni v dvorani. Gl. odboru je naročeno, da ukrene v tem pogledu vse potrebno.
Br. Louis Eršte vpraša, ali Federacija ostane ali naj se opusti. Soglasno je sklenjeno, da ostane. Ker so vse zadeve rešene, se preide na volitev novega odbora za prihodnja 4 leta. Brat Intihar vpraša zbornico, kako se naj vršijo volitve. Predlog je stavljen in podpiran, da se nominira javno, volitev vrši tajno z listki. Predsednik imenuje v volivni odbor, ki bo štel listke in glasove Johna Juvančič, Johna Doganiero in George-a Herrick. Odpre se nominacija za gl. predsednika. Nominirani so Inthar, ki odkloni, Doganiero ne sprejme, Ponikvar odkloni, Mačerol odkloni, Tekavec ne sprejme, brat Herrick nominiran, sprejme. Nominacija se zaključi. Ker je brat Herrick edini kandidat, se zahvali za čast in zaupanje, ki mu je zbornica izročila in obljubi, da bo delal z vso močjo, da bo zveza napredovala.
Nominacija za 1. gl. podpredsednika. Nominirani so Ivan German, John Leskovec in Frank Mačerol. Ker Leskovec in Macerol odklonita, je enoglasno izvoljen Ivan German. Nominacija za II. gl. podpredsednika. Nominirani so Leskovec, Sever in Eršte. Ker samo Leskovec sprejme nominacijo, je enoglasno izvoljen za II. podpredsednika.
Nominacija za gl. tajnika. Br. I
Jadrich nominiran. Ker nima opozicije, je enoglasno izvoljen. Nominacija za pomožnega tajnika (zapisnikarja). Ker nima o-pozicije, je enoglasno izvoljen br. Damjan Tomažin. Nominacija za gl. blagajnika. Nominirani so Frank Perko, Tony Krampel, John Sever in Ant. Tekavec. Ker sprejme nominacijo samo Frank Perko, je enoglasno izvoljen za glavnega blagajnika.
Za nadzorni odbor so nominirani Sever, Doganiero, Grdina in Krampel. Ker se odpove brat Krampel, se preide k volitvi. Največ glasov dobi John Doganiero in je izvoljen za predsednika nadzornega odbora. Drugi nadzornik je Joe Grdina, tretji J. Sever,
V	porotni odbor sta nominirana Intihar, ki ne sprejme, in Ponikvar, ki sprejme in je izvoljen za predsednika. Za člane so nominirani Tekavec, Eršte in Straus, ki odkloni. Izvoljena sta Ant. Tekavec kot II. porotnik in Louis Eršte kot III. porotnik.
V	članski odbor so nominirani Valetich, Kocjan, Dremel, Juvančič in Štraus. Izvoljeni so bili Martin Valetich, John Juvančič in Frank Dremel.
S tem so volitve končane. Kje bo prihodnja konvencija: Predlagani so Euclid, St. Clair Narodni dom, Barberton in Collin-wood. Euclid je dobil 9 glasov, Collinwood 2, Barberton 7. Prihodnja konvencija bo v Eucli-du, Ohio, leta 1964..
Ker je ves dnevni red izčrpan, se brat Intihar lepo zahvali vsem delegatom in gl. odbornikom za tako lep red in zborovanje.
Konvencija je bila zaključena ob petih popoldne.
Damijan Tomazin, konvenčni zapisnikar.
FRANCE BEVK:
STRAŽNI OGNJI
Občutek osamljenosti ga je tako zabolel, da je skoraj zatulil. Zgrabil je za vrč vina in ga vrgel v podobo. Vrč je padel na tla, se razbil, vino se je razlilo.
“Kje ste?” je tulil oskrbnik. “Pokazal vam bom! Vse vas dam pretepsti! Vse! Kje ste!”
V tistem trenutku so se odprla vrata. Vstopil je Peter; jekleni obraz in nepremični pogled sta bila obrnjena naravnost v Pagana de Piperna.
“Zakaj se nihče ne prikaže?” Peter ni odgovoril, zaprl je vrata za seboj.
“Kje so pa drugi? Kje so drugi?”
Peter je molčal, prestopil se je za korak in obstal nepremično.
“Kaj stojiš in gledaš?” se je Pagano de Piperna pričel bati Petrove prikazni huje nego plemiča na steni.
Peter je zganil z ustnicami, njegove oči so dobile sovražnej-ši izraz.
“Povej, ali si mrtev ali si živ?” '
“Živ.”
“Pojdi in pokliči koga!”
“Ne pokličem ga!”
“Ti se upiraš poveljem?” “Upiram se.”
“Dvajset udarcev s palico naj ti odštejejo. Upiraš se! Dvajset udarcev s palico dobiš.”
“Ne dobim jih!”
“Zakaj bi jih ne dobil?”
“Vsi so na obzidju. Še dekle. Turki napadajo grad . . .” “Vem, vem! Dobiš jih potem.”
“Prepozno..”
“Zakaj prepozno?”
“Tedaj boste že mrlič.” Pagano se je na zadnjo besedo vzpel na zdravo nogo in se oprl na mizo:
“Mrlič?”
“Vi ali jaz,” je dejal Peter mirno.
“Zakaj?”
“Ali ne vidiš, da imam bolno nogo, ne morem se prestopiti?”’
In Peter: “Ali ne vidiš, da je moje telo od palic raztolčeno, težko stojim na nogah?”
“Dam ti dukatov, kar si jih želiš. Izpustim te, da greš, kamor ti drago.”
“Nisem lakomen denarja . . . Vzemi nož!”
Pagano de Piperna je sprevidel, da mu vse nič ne pomaga. Spoznal je, da se bo moral boriti na življenje in smrt. Popadel je nož, njegov obraz je dobil krvoločen izraz. Prestopil se je in zatulil od bolečine, ki jo je občutil v nogi.
Peter se je postavil za napad. V rokah obeh nasprotnikov sta se bliskala noža. Med črnimi stenami sobe sta bila grozna. Rjula sta od bolečine, ki jo je povzročala enemu bolna noga, a drugemu od palic razsekano meso.
Pagano de Piperna se je vzpel in skočil ko žaba. Preden se je Peter zavedel, je bil že pri njem in ga je oplazil z nožem po roki. Ta je odskočil, kri je^kapa-la po tleh. Če bi se bilo Petru zahotelo, bi bil Pagana s prvim udarcem pobil na tla.. Hotelo se mu je, da se z njim poigra.
Pričel je divji ples okrog mize in ob stenah. Dve zveri sta naskakovali in odbijali napade. Nihče ni zinil besede ne kriknil. Hropla sta, pihala v penah sovraštvo drug na drugega.
Dvoboj je ostal neodločen. Dvakrat je oplazil Peter svojega nasprotnika z nožem po prsih, obakrat je zadel le njegovo obleko. Piperna je bil v smrtnem strahu neverjetno gibek in spreten. Potiskal je Petra v črepinje razbitega vrča, ki so mu zaropotale pod nogami. Temu je spodrsnilo na politem vinu, da je padel vznak. Z naglico mačka je planil Pagano de Piperna na svojo žrtev. Peter je uzrl o-
stro rezilo tik nad očmi. Po bli-skovo se je obrnil na roke in skočil pokonci. Nož ga je oprasnil le po obleki, do živega mu ni prišel.
Tedaj so se odprla vrata, v sobo je planil birič, krvav po obrazu, znojen in prepaden. Ni utegnil spoznati, kaj se pred njim godi, iz polnega grla je zavpil:
“Gospod, rešite se, Turki so v gradu!”
Ta klic je bil tako divji, njegov pomen tako težek, da sta nasprotnika pozabila drug na drugega. Pagano de Piperna je zazijal, zamolkel glas se mu je
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se ženska, ki stanuje v Collinwoodu ali Euclidu za čiščenje sob enkrat na teden. Kličite od 5. do 8. ure zvečer, KE 1-3845.
Ženska dobi delo
Pridna delavka za splošno hišno čiščenje ob četrtkih od 9. dop. do 4. pop. v Euclidu. Kličite IV 6-1068.	(183)
MALI OGLASI
PRODAJO STARINE IN PECIVA
priredi Slovenska ženska zveza št. 50
v BARAGOVEM DOMU na 6304 St. Clair Ave.
V PETEK 23. SEPTEMBRA I960 Pričetek ob 9. uri dop. Postreženo bo s kavo ves dan.
Zastonj stanovanje
v 4-sobni hiši, mala plača, starejšemu paru v pokoju, brez otrok, v zameno za čiščenje malega urada in čuvaja. Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU 1-3877.	(W)
iztrgal iz ust, na mestu se je sesedel ob steni na tla in strmel z odprtimi usti in očmi. Peter in birič nista imela časa, da bi se menila zanj. Šlo jima je za golo življenje ali za bridko smrt.
(Dalje Drihodnjie)
MALI OGLASI
Sobe v najem
Na. E. 74 St., 5 sob in kopalnica, furnez zgoraj. Kličite EN 1-2744.	(x)
Išče garažo
Iščem garažo v bližini Addison Rd. in E. 74 St. za karo novejšega modela. Kličite po 5. uri pop. EX 1-1989.	(182)
Lastnik prodaja
Na 1233 E. 58 St., 4-družinsko zidano poslopje, 4 sobe in kopalnica vsako. Plinski furnezi, vodni grelci. V bližini sv. Vida, v izvrstnem stanju. (184)
Lastnik prodaja
Dvodružinsko hišo, 5-5, na novo dekorirano, plinski furnez, blizu Eddy Rd., zgoraj prazno. $17,900. Kličite PO 1-3344 po 6. uri.	(182)
Sobe se odda
Dve opremljeni sobi se od-dasta dvema poštenima moškima. Privatni vhod in si lahko kuhata. Kličite UT 1-1585. (182)
Naprodaj
Hiša v Wickliffu s 5 sobami, spodaj dnevna soba, 2 spalni sobi, kuhinja, kopalnica, garaža in breezeway. Zgoraj ena velika soba. Zraven tudi preproge od stene do stene, zavese (drapes), štedilnik (stove), hladilnik (refrigerator), pralnik (washer), sušilnik (dryer), 11 kosov redwood pohištva, power mower, trimmer in lawn sweeper. Za vse cena samo $18,900. Pokličite do 6. ure zvečer: IV 1-3966, po 6. uri WH 3-3682.
(182)
“Zato, ker ste me dali pretepsti.”
“Ker nisi ubogal.”
“Ker sem sprejel potnika na voz . . . Osramotili ste me, bolelo me je, tega Vam ne odpustim.” “Od kje si se vzel, hudič?” je rjul Pagano de Piperna.
“Istran sem, ne pozabim zlepa,” je rekel Peter mirno.
Pagano de Piperna pa je gledal nekaj hipov v Petrov obraz. Spoznal je iz potez in iz oči, da ne sme pričakovati usmiljenja. To ga je delalo blaznega. Hotel je planiti proti Petru, a se je premislil. Rjul je, tolkel s pestmi po mizi, bil z zdravo nogo ob tla in klical.
“Kje ste vsi? Pisar! Romeo! Fernando! Francesco! Kje ste? Tu . . . razbojnik me hoče ubiti in oropati. Pridite mi na pomoč! Pustite Turke! Razbojnik!”
Pene so mu stopile na ustnice, glas je odmeval od sten. Plemičev obraz na podobi je dobil škodoželjen izraz. Peter se ni zganil. Njegov obraz je bil resen, bolj železen nego prej.
Pagano de Piperna je visel ob koncu mize pol stoje in pol slone, težko sopel in buljil z okrvavljenimi očmi. Ko se je zavedel iz onemoglega srda in obupa, je vprašal:
“Kaj boš storil z menoj?” “Ubil bi te lahko na mestu. Ker pa nisem tak razbojnik kot ti,” ga je začel tikati, “ti dam priliko, da se braniš. Ali znaš sukati nož?”
“Znal sem sukati meč,” je Pagano škrtal z zobmi.
“Tem bolje. Nož je lažji,” je segel Peter za pas in izvlekel izza njega dva noža. Enega je vrgel, da se je zapičil pred Poganom v hrastov les.
“In zdaj?”
“Zdaj se bova spopadla. Kdor zmaga, bo rešen.”’
Pagano de Piperna se je prL čel tresti.
1883
1960
az,nartilo in J&ah'Vala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla ljubljena mama in stara mama
MARY KRAJC
rojena DERGANC
Previdena s svetimi zakramenti je zaspala v Gospodu dne 21. avgusta 1960.
Naša draga pokojnica je bila rojena 20. maja 1883 v vasi Dolenja Straža, fara Prečna. Pogreb se je vršil dne 25. avgusta 1960 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer je b:la darovana sv. maša zadušnica za pokoj njene duše. Potem pa je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k večnemu počitku.
Na tem mestu se iskreno zahvalimo Rev. Martelancu, ki je opravil pogrebno sv. mašo zadušnico, za molitve v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Srčna hvala vsem, ki so poklonili ob krsti pokojne toliko lepih vencev in šopkov ter jo tako ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru in ji tako izkazali zadnjo čast.
Posebno hvala za cvetlice društvam Sv. Katarina št. 29 ZSZ, Danica št. 11 SDZ, Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Srce Marije (staro), podr. št. 25 SŽZ. in klub Ljubljana. Hvala Materinskemu klubu sv. Vida za molitve ob krsti.
Dalje prav lepa hvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba ter potem spremiti pokojno na njeni zadnji poti.
Zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojne. Dalje zahvala vsem, ki so nam na en način ali drugi pomagali ob smrti drage pokojnice.
Prav lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit in molit ob njeni krsti, vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na pokopališče.
Iskrena hvala vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje.
Zahvala Za£rajškovemu pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Draga mama in stara mama, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje | nove domovine. Duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri dobri Bog poplača za vse Tvoje delo, trud in skrbi, ki si jih doprinesla za svojo družino. Pogrešamo Te povsod. T olaži pa nas trdna vera, da se enkrat snidemo vsi skupaj v kraju večnega miru. Počivaj v miru, sladko spavajl
Žalujoči ostali:
JOSEPH, FRANK in ALBIN, sinovi
VNUKI In VNUKINJE Cleveland, Ohio, '21. septembra 1960.
BERTHA BOKAR, hči
JULES VERNE:
CARSKI SEL
(Mihael Strogov)
POVEST
Usedla sta se na zadnji konec krova in gledala, kako se je odmikalo mesto, ki ga je bila na-redba pokrajinskega namestnika tako vznemirila.
Mihael Strogov mladenki ni rekel ničesar in je ni ničesar vprašal. Čakal je, da bi sama začela govoriti, kadar bi se ji zdelo primerno. Njej se je mudilo iz mesta, kjer bi bila brez čudežnega posredovanja svojega nepričakovanega pokrovitelja o-stala kot ujetnica. Rekel ni ničesar, toda njeni pogledi so ga zahvaljevali.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
LOMBARD, ILL.
By owner, 4 large room house. IV2 tile bath and kitchen. Storms and screens. Full basement. 2 car garage. On 1 acre with trees and bushes. On Northt Avenue, near Swift Road. ? 17,500. Call Dedlek,
MA 9-2072
HOUSEHOLD HELP
MAID FOR GENERAL HOUSEWORK
Live in. Own room. Good salary. Must like children.
Phone INdependence 3-0229.
(181)
GIRL or WOMAN for light housework, plain cooking. Doctor’s residence, nice congenial home. 1 child. Own room, bath, TV. References. Excellent salary. EUclid ft-f>540.
(182)
Volga, v starih časih Rha, velja za eno najvažnejših evropskih rek; dolga je 4000 vrst (4,-309 km). V zgornjem delu ima precej nezdravo vodo, ki se pa v Nižnjem Novgorodu dokaj izboljša vsled hitre Oke, ki prite-
CHICAGO, ILL.
SISTERS OF CHARITY OF PROVIDENCE
offer to young women a life dedicated to God’s service in classrooms, hospitals, homes for the aging, orphanages, nurseries, homes of the P«0''- Peace and happiness are to be found in this apostolate.
Write for further information to:
Sister Lawrence Mt. St. Joseph East 9 Ninth Avenue Spokane 3, Washington
(187)
HELP WANTED — FEMALE
Evening Supervisor
With experience in ward supervision as a minimum.
Assistant Supervisor
With experience in supervision required.
Assistant Director of Nursing
With post graduate course or experience in supervision of operating room.
Registered Nurses
For General Staff
Salary scale of association of nurses of the Province of Quebec. Liberal personnel policies. Maintenance available, if so desired.
Wire or write Director of Nursing Lachine General Hospital Lachine, Quebec, Canadda
(182)
STIGMATINE FATHERS AND BROTHERS
THINK: Not just your own future — but the FUTURE of other souls might depend on what you do NOW;
SERVE: Christ's crusade for souls as a STIGMATINE Priest or Brother — dedicated to the Five Wounds of our Lord.
GET complete information about Stigmatine activities • Apostolate of youth • Retreats Parishes • Teaching • Voluntary foreign missions.
Write for literature to Dept. H. C.
CONTACT: Rev. Ro-bert Kenis‘in, C.P.S.
Stigmatine Fathers 302 Maple Street
Springfield, Mass.	(186)
HELP WANTED — FEMALE
* EXCELLENT IMMEDIATE OPENINGS FOR * Registered and Licensed Practical Nurses
All Shifts Open	Good Salaries Plus
Differentials For Evenings and Nights “MAINTENANCE AVAILABLE, OR NEARBY ROOMS AND APARTMENTS TO HOSPITAL” LIBERAL PERSONNEL POLICIES APPLY, WRITE OR WIRE DIRECTOR OF NURSES
ST. JOSEPH’S HOSPITAL
Del Norte, Colorado	(181)
HELP WANTED — MALE
AUTOMATIC CANTEEN COMPANY OF AMERICA
The largest and most successful company in its field is planning substantial expansion of its newly organized A.B.T. MANUFACTURING DIVISION in Rockford. A diversified development and production program will require permanent additions to its staff.
Require men with mechanical, electrical or electronic experience. A background of appliance type manufacturing and small electro-mechanical assemblies desirable.
•	Electronic Engineer
•	Design and Production Engineer
•	Process Engineers
•	Layout and Design Draftsmen
•	Test Technicians
•	Tool Design Engineers Personnel also needed in Quality Control
ALL APPLICATIONS HELD CONFIDENTIAL WRITE, WIRE OR APPLY DIRECT
A.B.T. MEG. DIVISION
Automatic Canteen Company
Dept. A.D.
Apply at Atwood’s Emiployment Office
1400 Eddy Ave.
ROCKFORD, ILL	(isi)
ka vanjo iz srednjih ruskih po-j ogromno prtljago nakopičili de-
krajin.
Ruske reke in prekopi se po pravici primerjajo velikanskemu drevesu, ki raztega svoje veje po vsem cesarstvu. Deblo drevesa je Volga, ki ima za korenine 70 po obrežju Kaspiške-ga morja razpredenih izlivov. Plovna je od Rževa, mesta v tverski pokrajini, to se pravi po večjem delu svojega teka.
Parniki družbe, ki vzdržuje promet med Permom in Nižnjim Novgorodom prevozijo 350 vrst (373 km) med tem mestom in Kazanom zelo hitro, ker plovejo po Volgi navzdol in se radi tega njihova hitrost poveča približno za dve milji na uro. Nekoliko pod Kazanom pa zapuste Volgo in plovejo po njenem pritoku Kami navzgor do Perma. Glede na to “Kavkaz” vkljub mogočnim strojem ni mogel na uro prevoziti več kakor 16 vrst. Če upoštevamo še eno uro počitka v Kazanu, je morala vožnja iz Nižnjega Novgoroda do Perma trajati 60 do 62 ur.
Sicer pa je bil parnik zelo u-dobno urejen. Potniki so se po svojem stanu ali po svojih sredstvih vozili v treh različnih razredih. Mihael Strogov si je preskrbel dve izbici prvega razreda. Njegova mlada spremlje-vavka je mogla torej oditi v izbico in biti sama, kadarkoli se ji je ljubilo.
“Kavkaz” je bil poln najrazličnejših potnikov. Nekaj azijskih trgovcev je takoj o prvi priliki zapustilo Nižnji Novgorod. V oddelku prvega razreda so bili Armenci v dolgih oblekah in mitram podobnih pokrivalih. Židje z dolgimi, stožasti-mi kučmami, bogati Kitajci v narodni noši, to je v zelo dolgi modri, vijoličasti ali črni, spredaj in zadaj odpeti obleki, ki jo je pokrival talarju podoben površnik s širokimi rokavi. Turki z narodnim turbanom, Indijci s četverooglato čepico na glavi in preprosto vrvjo okoli pasa, izmed katerih so si zlasti tako zvani Šikarpuri osvojili skoro vso trgovino v srednji Aziji, končno Tatari v pisano vezenih čevljih in bogato okrašenih oblekah. Vsi ti trgovci so svojo
loma v notranjščini deloma pa na krovu parnika. Za prevoz so plačali gotovo velike vsote, ker je bilo vsakemu potniku dovoljenih samo dvajset funtov proste prtljage.
V sprednjem delu “Kavkaza” je bilo še mnogo več potnikov, ne samo tujcev, ampak tudi Rusov, ki so se vračali domov. Tu so bili kmetje v širokih kožuhih s kučmo ali čepico na glavi in kmetje iz Povolžja v modrih, za škornje vtaknjenih hlačah in rdečkastih, z vrvjo pre-pasanih srajcah in kučmah ali čepicah. Bilo je tudi nekaj žensk v pisanih bombažastih o-blekah in živo barvanih predpasnikih z rdečimi rutami na glavi. Ti potniki so se vozili večinoma v tretjem razredu, ker jih ni skrbela misel, da bi se morali dolgo voziti do doma. Skratka, ta del krova je bil poln ljudi. Zato se potniki prvega razreda, ki je bil v zadnjem delu parnika, niso mešali mednje.
“Kavkaz” je medtem plul z vso hitrostjo med bregovoma Volge. Srečaval je z najrazličnejšim blagom natovorjene čolne, ki so jih parniki vlekli po Volgi navzgor proti Nižnjemu Novgorodu. Za njimi so prihajali leseni splavi, ki so bili dolgi kakor nepregledni travniki halug v Atlantskem morju, in j tako težko natovorjene ladje, da so skoraj vodo zajemale. Ves j ta prevoz je bil sedaj brez pomena, ker je bil semenj nenadoma zaključen, ko se je komaj pričel.
Voda, ki jo je rezal parnik, je pljuskala ob bregova Volge. Jate preplašenih rac so glasno gagajoč krožile po zraku. Nekoliko dalje se je paslo po suhi, z jelšami, vrbami in topoli obrasli planjavi nekaj temnordečih krav, črede ovac z rjavkasto volno in številna krdela belih in črnih svinj ter pujskov. Ne-; koliko z redko ajdo in ržjo po- J sejanih njiv se je raztezalo čez 1 nizko gričevje. Ako bi bil v tej enolični pokrajini risarjev svinčnik iskal slikovitih mest, bi ne bil imel ničesar opraviti.
Dve uri po odhodu “Kavkaza”
f
BOŽIČ V DOMOVINI
samo $481.60
ZA KLM-JET
20. DEC.: NEW YORK - ZAGREB 5. JAN.: ZAGREB - NEW YORK
OBISKI IZ SLOVENIJE V AMERIKO!
Delamo Affidavit of Support ter uredimo vse ostalo.
SKUPNA POTOVANJA V LETU 1961
Z ladjami:
MAJ 4—AMERICA MAJ 25—UNITED STATES
Z letali:
MAJ 28—SABENA-JET JUNIJ 11—KLM-JET
Prijave sprejema, informacije daje:
BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
EX 1-8787
Vse trajno kotiranje
SAMO ENA CENA
Izberite od najboljilh
COLD WAVES • MACHINELESS • MACHINE
/4 4 S vkljuiHvli umivanje la»
/t. ‘	kodranje in rezanje laa
Ni/	Garantirano
■ viijr	Reg $10 do szs
Najboljli licenzlrani operatorji Posebna raztopina za teSke lase Izberite si iz naše velike nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več.
Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje glave, kodranje in striženje, za manj denarja!
406 Euclid, drugo nadstropje. SU 1-3161. Edini tak salon v Clevelandu
ANDRE DUVAL
z samo eno ceno.
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
se je mlada Livonka obrnila k Mihaelu Strogovu in ga vprašala:
“Ali potuješ v Irkutsk, brat?”
“Da, sestra,” je odgovoril mladi mož. “Oba imava isto pot. Koder bom hodil jaz, boš hodila tudi ti!”
“Jutri izveš, brat, zakaj sem zapustila obalo Baltiškega morja in se napotila onstran uralskega pogorja.”
“Po ničemer ne vprašujem, sestra.”
“Izvedel boš vse,” je odgovorila mladenka in njeni ustnici sta se bolestno nasmehnili. “Sestra ne sme bratu ničesar prikrivati. Toda danes ne morem ... Utrujenost in obup sta me potrla!”
“Ali si hočeš odpočiti v svoji
izbici?” je vprašal Mihael Strogov.
“Da ... da ... in jutri...”
“Idi torej z menoj ...” Prekinil je stavek, kakor da bi ,ga hotel končati z imenom svoje spremljevalke, ki ga še ni poznal.
“Nadja,” mu je rekla in mu podala roko.
“Idi z menoj, Nadja,” je odgovoril Mihael Strogov. “Tvoj brat Nikolaj Korpanov ti je vedno na ljubo voljo.”
In peljal je mladenko v izbico, zanjo odločeno, ki je bila
blizu dvorane v zadnjem delu parnika.
(Dalje prihodnjič)
PITTSBURGH, PA.
REAL ESTATE FOR SALE
ETNA HEIGHTS — Convenient to transportation and schools. 2 story brick, 21/fe years old, level lot. Six rooms, 3 bedrooms. $17,000. Owner. ST 2-2562.	(181)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.. 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

'i'/V;
i
JVaznanilo in Zah'Vala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric
LOUIS KALIN
nepričakovano umrl na dan 12. avgusta 1960. let'.
Bojen je bil 21. junija 1898 v Sv. Križu pri Ajdovščini, odkoder je prišel v Ameriko leta 1922.
Pogreb se je vršil 16. avgusta 1960 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek v cerkev Mari e Pom č-nice na Neff l'd , kjer je za pokoj njegove duše tila darovana sv. mata zadušnica. — Potem pa sm > njegovo truplo prepel ali na pokopališče All Souls in ga tam položili k večnemu po itku.
Pokojnik je bil član društva Kras št. 8 SI)/.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Ange’aitisu za mol tve v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo, za spremstvo na pokopališke, za obisk na domu ter za tolažilne besede, ki je z njimi lajnal m jo bolečino.
Srčna hvala vsem, ki so ob o’er pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s' tem iz-kazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj nie-gove duše in ki so darovali za dobrodelne namene.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob. njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društva Kras št. 8 SDZ za lepo slovo ml
svojega umrlega sobrata.
Iskrena hvala sorodn kom, pri ateljem in članom društvta, ki so n sili njegovo krsto.
Hvala vsem, ki so dali svoje avt mobile brezplačno na razpolago za spremstvo na p k pališče.
Toplo se zahvalil o vsem, ki so nam izrekli svoje s ižalje ustmeno ali pism n , kakor tudi našim dragim sorodnikem, prijateljem in sisedom, ki so nam bili v dnevih naše žalosti na pomo'i.
Hvala pokojnikovem nečaku Mr. Dušan Bratina, ki je iz Kanade prihitel na pogreb.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. Ako kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo!
Hva'a osebju pogrebnega zavoda Mary A. Svetek za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Dragi naš, po-ivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Tako hitro si nas zapustil, da tega kar verjeti nismo mogli! Lahko bi živel še kaj let, nam marsikak dal dober svet; pa je prišla iznenada smrt in odpeljala Te na božji vrt . . . Mi, ki smo ostali, žalujemo za Teboj in Te povsod pogrešamo. Hiša je prazna in pusta . . . Spominjamo se Tvoje velike ljub zni do nas vseh, za kar Te bo dobri Bog obilno poplačal v raju. Mi pa se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših mislih in molitvah!
Tvoji žalujoči:
MARY, soproga
LOUIS STANLEY, sin — VALERIA ČEKADA, hči NAOMI, snaha — DOMINIC, zet STANLEY, vnuk — MARY JESSICA, vnukinja FRANK SUBAN, bratranec
V Trstu zapušča sestro Matildo Kravos, v Ksnadi pa nečaka Dušana Bratina Cleveland, Ohio, 21. septembra 1960

OBSEŽNA POSODA — V St. Louisu, Mo.t končujejo velikanski tank za* vodo. V premeru ima 240 čevljev, visok pa je 33 čevljv. Vanj bodo lahko spravili do 11 milijo*
nov galonov vode.