Obešalniki itn.
Večer. Razsvedjenu ulica. Predtrgovinos teksiilijami več velikih polivinilaslih vreč, polnih obešalnikov iz pla-stiene mase. To noč jih hodo vrli komunalri odpeljali na eno velikih smetišč na obrobju mesta. Nikomur v trgovini ni namrei prišlo na rnisel, da bi ti obešalniki še ulegnili komu karislitk..
Pa ne gre samo zb obešalni-ke. V polivinilastih vrečkah pred hišnimi pragi in v smet-njaki je moč mnogakrat uzreti marsikaj, ker je nckaterim lastnikom zgolj v breme, dru-gim pa bi verjetno še kako prav prišlo! Vse kaie, da so nekateri med nami kaj hitro
pripravljeni dokoncno odpi-saii le nekoliko rabljenečevlje, dele oblačil za otroke in odra-sle, posteljnino, ne več mo-derne gospodinjske stroje in celo — avtomobile! Zdi se, da smo dokaj bogata družba, ki ima očitno ie ali še vsega pre-več — ali pa ne znamo žares dobro varčevati.
Zdaj pa še vprašanje: Je se-danji trenutek težavnega boja za gospodarsko stabilizacijo zares najbolj primeren za takšno velikodušno razmeta-vanje?