—■ * - m - _ raCSDS pBKflBB T Leto XOL, žt 242 Upcavn&tvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon ŠL 3122. 3123, 3124, 8125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova uL — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T. Telefon št. 2455. Potfružnica Celje: Koceoova attca 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zahodih: Ljubljana št. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien št. 105.24L Ljubljana, torek 18. oktobra 1^8 Cena t Dh Din Za Inozemstvo Din 40^— Uredništvo: I^nMJana, Knafljeva ulica 5, 8122, 3123,8124. 8125.8126. Maribor, Grajski trg tt. 7. telefon 6L 2455. Celje, Stroasxnayerjeva obča fltev. 1. _telefon 8t 65._ Rokopisi so im vračajo PRIPRAVE ZA OBNOVITEV POGAJANJ V KOMARNU Vse štiri velesile odklanjajo madžarsko zahtevo, da bi one razsojale v položaju, ki je nastal po komarnskem prelomu Preganjanje Čehov na Tješinskem Praga, 17. okt. AA. (CTK). Zunanji minister dr. Chvalkovski je danes konieriral s slovaškima ministroma dr. Aisom in Xur-čai&kim ter ministroma viaue Podkarpatske Rusije Bačini-kmi in Kevaiom. Razpravljali so o vprašanju nadaljevanja pogajanj Madžarsko. Pariz, 12. okt. br. Zamisel nove kolektivne intervencije štirin velesil v madžar-sko-češkoslovaškem sporu je seciaj defi-nitivno opuščena. Zato se pričakuje, da se bodo neposredna pogajanja med obema vladama v kratkem zopet obnovila. Odločilno je bilo stališče Nemčije. Nemčija madžarskih zahtev ni podprla, predvsem ne zahieve po odstopu Podkarpatske Kiisije in po skupni madžarsko - poljski meji. Kakor poroča agencija Havas, izraža madžarski tisk svoje zadovoljstvo, ker je v sporu s Češkoslovaško Poljska odkrito podprla Madžarsko ne le glede na njene zahteve po odcepitvi madžarskih krajev od Slovaške, temveč tudi glede skupne meje. Madžarska uradna agencija pa je opozorila tudi na nemško stališče in obenem zahtevala, naj se Madžarska v bodeče še močneje opre na Berlin, da bo našla v bodoče tam večje razumevanje. V Nemčiji "prihaja medtem vedno bolj do izraza nerazpoloženje proti Poljski. Uradni krogi očitajo Poljakom, da so v svojih aspiracijah šli preko načel o samoodločbi narodov, ko so okrog Tješina in Fryštata zasedli več, kakor jim je pripadalo. Vladni organ v Gdansku »Danzinger Vorposten« naglasa, da Poljska očitno pozablja, da je šlo pri ureditvi češkoslovaškega problema za ureditev narodnostnih zahtev. Poljaki teh načel ne upoštevajo, temveč opirajo svoje politične načrte na mednarodne konstelacije in na opredelitev sil. London. 17. oktobra. AA. (Reuter). Madžarski poslanik v Londonu Baicza je obiskal v zunanjem ministrstvu sira Aleksandra Cadogana in ga obvesti! o vzrokih prekinitve madžarsko-češk;h pogajanj v Komarnu in o dejstvu, da bi se ta pogajanja utegnila nadaljevati. Madžarski poslanik je poudaril, da točni dan ko se bodo pogajanja nadaljevala, še vr določen, ker pričakuje Madžarska odgovor iz Piage. Nov čsl. predlog Praga. 17. okt. AA. (Reuter). O nadaljevanju neposrednih pogajanj z Budimpešto ni bil sprejet še noben sklep, vendar pa se jc izvedelo, da trajajo še diplomatska pogajanja ne samo med Prago in Budimpešto, temveč tudi med Berlinom, Londonom in Parizom. Novi češkoslovaški predlog, ki sloni na kompromisu obeh načrtov, zahteva, da češkoslovaška obdrži mesta Bratislavo Nitro in Užhorod. Usoda Košic. ki imajo veliko število madžarskega prebivalstva, a je okolica popolnoma slovaška, še ni rešena. Msžnost sestanka med Chvalkovskim in Kanyo Rim, 17. okt. AA. Agencija Štefani poroča iz Prage: Zunanji minister Chvalkovski je podal pred parlamentarnim odborom poročilo o razgovorih, ki jih je imel s TZ9AZ a "uiodo,i}u9qqiy ur urefjaoiH s tem poročajo, da ni izključena možnost, da se bo Chvalkovsky v kratkem sestal s Kanyo. Obsedno stanje ob meji na Slovaškem Bratislava, 17. okt. AA. CTK: V pokrajini južne Slovaške od Bratislave do Košic je proglašeno obsedno stanje. Budimpešta, 17. okt. br. Madžarski listi poročajo, da je Češkoslovaška proglasila obsedno stanje v vseh obmejnih okrajih vzdolž madžarske meje vse od Bratislave do rumunske meje. V Podkarpatski Rusiji so baje včeraj zaprli tudi vse cerkve, da bi preprečili slične demonstracije, kakor so se pripetile zadnje dni, ko so madžarski iredentisti celo v cerkvah demonstrirali proti Češkoslovaški in propagirali odcepitev teh pokrajin od CSR. Velesile in Podkarpatska Rusija Beograd, 17. okt. e. »Vreme« prinaša zanimiv članek o splošni politični situaciji v zvezi s češkoslovaško-madžarskim pro blemom Med drugim piše: Pokazalo se je na dlani, da interesi Nemčije ne gredo sporedno z interesi Madžarske in Poljske. Vsakomur, ki živi na Češkoslovaškem, je znano, kako so Madžari ogorčeni, ker so Nemci zasedli mesto Pe-terszalta, ki je vse okrašeno s kljukastimi križi To je napravilo precejšen vtis na Slovake. zlasti pa na Madžare, ki se zavedajo, da neka ogromna velesila pritiska na njihove meje Madžarska ni zahtevala etnografskih mej. temveč ie zaradi tega zahtevala skupno mejo s Poljsko, da se ustanovi nevtralni blok od Baltika do Črnega morja, ki bi bil branik proti Nemčiji in Rusiji. Ker s svojimi zahtevami ni mogla prodreti, se je Madžarska obrnila na velesile in zahtevala intervencijo. Velesile so bile proti sklicanju konference, a Hitler je izjavil, da obžaluje, da so se pogajanja v Komarnu prekinila. To pomeni, da Hitler želi, da se pogajanja v Komarnu nadaljujejo in se bodo tudi v kratkem nadaljevala. Nemški tisk poleg tega izjavlja, da narodni socializem priznava samo etnografske principe. To pomeni da Nemci ne žele ne skupnih meja med Mad- žarsko in Poljsko, niti prevelikega razširjenja Madžarske, niti ostalih posledic, ki bi nastale, če bi bile izpolnjene tiste mad žarske zahteve, ki jih je hotela doseči s pomočjo Poljske Poljski krogi, ki razpravljajo zbližanje ČSR z Nemčijo, se čudijo, kako da Francija ne vidi. da se ne sme dovoliti obstoj močne in velike Češkoslovaške, ker bi to pomenilo ojačenje Nemčije Italijanski tisk, ki podpira madžarske pretenzije. misli drugače Po njegovem mnenju je treba na vsak način v Budimpešti ohraniti vlado Imred?ja. ki visi na nitki. Nasprotno temu pa se odgovarja: Ako se da Imredyju vse, kdo pa garantira, da ne bo prišel Szalaš in potem se bo ta doktrina pokazala za dvakrat nemogočo Tedaj bo Madžarska ogromno povečana in bo vendar navezana na Nemčijo. Vidi se torej, da je problem Podkarpatske Rusije problem visoke politike. Podkarpatska Rusija ie problem za nemško arbitražo in italijanske kombinacije. za madžarsko-poliske imperialistične cilje, za obstanek Češkoslovaške ter za zapadno-ev-ropsko moralo Konferenca v Varšavi Varšava 17. okt. (DNB): Poljski zunanji minister Beck je včeraj sprejel v avdijenco madžarskega poslanika. V političnih krogih trdijo, da sta se pri tej priliki pogovarjala o madžarsKO-češko-slovaških zadevah. Moravska Ostrava, 17. okt. AA. (ČTK) Preganjanja in aretacije Čehov v tješin-ski oblasti, ki so jo zasedle poljske čete. se nadaljujejo. Semkaj je tudi včeraj prispelo mnogo tješinskih beguncev. Češke šole na tješinskem ozemlju so še vedno zaprte. Oblasti pritiskajo na Čehe. da bi vpisali svoje otroke v poljske šole, češ da sicer ne bodo dobili dela. Nasprotno pa so nemške oblasti v Ottawi dovolile otvoritev šolskega leta na češki gimnaziji, kjer se bo pouk kmalu začel. Češkoslovaško-poljska mešana komisija za rešitev vseh problemov, nastalih z zasedbo tješinskih oblasti, je že sestavljena. Zahteve nemške manjšine na Poljskem Varšava, 17. okt. AA. Predsednik poljske vlade je sprejel v petek popoldne voditelja nemške manjšine na Poljskem senatorja VViesnerja in Hasbacha, ki sta n.u predložila nemške zahteve, ki se tičejo predvsem nekaterih verskih vprašanj ter zaposlitve nemških delavcev, zlasti enih, ki so bili doslej zaposleni v poljskih industrijskih podjetjih v Gornji š^ziji, pa so bili v zadnjem času odpuščeni. Predsednik vlade je obljubil, da bo nemške zahteve proučil I Kalifa je za evanje pogajanj Polslisžbeno vladno glasilo o italijanskem stališču v sparu med češkoslovaško in Madžarsko Rim, 17. okt. i P^.Ialužbena »Informa-zione diplomatica« pravi danes v daljšem sestavku o italijanskem stališču plede če-škoslovaško-madžarskega spora med drugim: »Rimski krogi smatrajo za popolnoma upravičene vojaške ukrepe, ki jih je izdala budimpeštanska vlada. Gre za delno mobilizacijo, ki je bila potrebna iz same previdnosti spričo okoliščine, da Češkoslovaška svoje vojske še ni demobilizirala Spričo tega ji. Madžarska v tej stvari ni bila ravna. Odgovorni politični krogi pa menijo, da se bodo pogajanja med Prago in Budimpešto v bližnjih dneh spet nadaljevala in da se bodo spet lahko srečno zaključila na osnovi načel, ki so bila postavljena v Monakovem in ki pomenijo v tem primeru, da je treba priključiti Madžarski vse one kraje na Češkoslovaškem, v katerih so Madžari v večini ter eventualni plebiscit v spornih področjih, tako da bo manjšina lahko sama odločala o svoji nadaljnji usodi. Odgovorni rimski krogi pravijo, da je igra tujega tiska gleda na italijansko sta- lišče naravnost otročja. Predvsem je smešno trditi, da bi mogle glede na češkoslo-vaško-madžarsko vprašanje nastati kakšne diference v okviru osi, pa čeprav bi bile še tako malenkostnega značaja. V Rimu menijo, da je v bistvenem interesu Prage, da čim prej zaključi dosedanje poglavje svoje zgodovine in prične z novim, ki se bo razvijalo na absolutno drugačni osnovi, kakor se je dosedanje. Ko bodo določene njene nove meje, bo tudi Italija jamčila za suverenost in integralnost češkoslovaške republike, tako da bo lahko mirno pričela urejevati svoje notranje politične, gospodarske in kulturne prilike. Odgovorni politični krogi v Rimu ugotavljajo, da je ministrski predsednik sedanjemu zunanjemu ministru Chvalkovske-mu ob priliki njegovega poslovilnega obiska zagotovil, da bo Češkoslovaška lahko računala na italijansko prijateljstvo, čim bodo urejena vsa sedanja perera vprašanja. Zaradi tega odgovorni rimski krogi brez vsakršnega prevelikega pesimizma pričakujejo r^^iVvnr^ komam^kih pogajanj.« ©vi odnošaji med in češkoslova Glasovi berlinskih nstov za trajno sodelovanje Berlin, 17. oktobra. AA. (Havas) V nemških političnih krogih izjavljajo, da so neresnične vesti, ki so se razširile v inozemstvu, da je Hitler poslal v Prago zahtevo za aretacijo in izročitev sudetsko-nemških poslancev in senatorjev, ki niso nacionalni socialisti. Prav tako se zanika vest, da bi bila v Pragi ustanovljena podružnica GE-STAPO. Vsa nerešena vprašanja med Berlinom in Prago, vštevši pri tem tudi položaj Nemcev, ki se nahajajo v Češkoslovaški, so bila in bodo še naprej predmet pogajanj med obema vladama. Treba je poudariti, da predvideva monakovski sporazum pravico opcije. Po drugi strani, kar se tiče Nemcev, ki so ostali v ČSR, poudarjajo v nemških krogih, da se Nemčija za te svoje ljudi in njih usodo živo zanima. Berlin, 17. okt. A A. (Havas). V Berlinu z velikim zanimanjem pričakujejo prihoda delegacije štirih članov češkoslovaške vlade. Politični krogi izjavljajo, da še niso zadosti obveščeni o značaju in vsebini predlogov, katere bo ta delegacija prinesla v Berlin. Kljub temu pa prevladuje prepričanje, da gleda nemški narod na novo češkoslovaško državo brez kakih predsodkov, čeprav se ne prikriva nezaupanje, ki traja še naprej, ker se ne da kar tako pozabiti bližnja preteklost. List »Angriff« piše: »čisto naravna je splošna želja, da se odstrani nezaupanje. Toda predpogoj za odstranitev nezaupanja mora biti nova češkoslovaška država, ki je spremenila prejšnje svoje stališče. ,V zvezi s tem je treba napisati, da položaj sudetskih Nemcev, ki so ostali v mejah češke države, nI povsem zadovoljiv. Sedaj je treba, da mora nova praška vlada, če ima sploh kaj vpliva na podrejene oblasti, potegniti iz tega svoje zaključke.« Berlin, 17. okt. AA. »Berliner Nacht-ausgabe« ugotavlja, da je preosnovana praška vlada storila v zadnjih dneh pomembne korake, da se dejansko sporazume z Nemčijo. Razgovori posameznih strokovnih komisij o ureditvi številnih prehodnih vprašanj, ki so nastala s priključitvijo sudetskih nemških pokrajin k Nemčiji, se bodo začeli še ta teden v Berlinu. Ko objavlja vest o prihodu štirih češkoslovaških ministrov v Berlin zaradi novih pogajanj, pravi list, da se bo v teh pogajanjih pokazalo, če se bo dalo preko prehodnih ukrepov iti do večjih načrtov o sodelovanju. Obstoje namreč gotovi znaki dejanskega preobrata na češki strani. Bratislava, 17. oktobra, e. V slovaški! političnih krogih odobravajo novo koncepcijo zunanje politike Češkoslovaške, ki se je pričela z obiskom zunanjega ministra Chvalkovskega v Monakovu. Glede na nedavni obisk slovaškega pravosodnega ministra Turčanskega v Berlinu se posveča posebna pozornost pisanju nemškega lista »Nationalzeitung«, ki izhaja v Essenu in je zelo blizu Goringu. List piše med drugim: Gospod Chvalkovski ne bo imel po svoji vrnitvi v Prago naloge, da se posveti reševanju podrobnih vprašanj, temveč se bo posvetil določitvi nove koncepcije češkoslovaške zunanje politike. Pakt z Rusijo in Francijo ni več primeren za novo češko politiko. Kar se tiče prometnih zvez. Češkoslovaška ne bo več ovirala Nemčije ori njenih zvezah z Avstrijo Nemčija mora opozoriti na ta princip svoje poKtike gospoda Chvalkovskega, ko se vrača v Prago. To ni diktat temveč trenutna posledica situacije, ld se je razvila zadnji teden. Fotografiranje nove meje Praga, 17. okt. br. Med češkoslovaško in nemško vlado je bil sklenjen dogovor, po katerem bodo iz letal fotografirali tri do štiri kilometre širok pas na novi češkoslovaški državni meji. Fotografiranje bodo izvršila nemška vojaška in civilna letala od 18. do 27. L m Ti posnetki bodo služili nato za končnoveljavno določitev nove državne meje. Pred rekonstrukcijo vlade generala Syrovega število ministrstev bo znižano — Odstop dveh ministrov Praga, 17. ipkt. br. Iz zdravstvenih razlogov je podal včeraj ostavko pravosodni minister Fajnar. Minister za izenačenje zakonov Parkanj je odstopil ker je bil imenovan za guvernerja Podkarpatske Rusije. Vlada, ki vrši funkcije predsednika republike, je ostavki sprejela. Začasno bo ta dva resora upravljal kmetijski minister Feierabend. Vlada sestavlja načrt za redukcijo ministrstev, po katerem bodo nekatera ministrstva združena. Zato začasno izpraznjena resora ne bosta zasedena, marveč bo v skladu s splošnim programom za štednjo po redukciji števila ministrstev izvršena nova razdelitev resorov in morda tudi delna preosnova vlade. konstituiranje podkarpatske vlade Užhorod, 17. oktobra. AA. (ČTK). Avtonomna vlada Podkarpatske Rusije je imela včeraj sejo. Državna podtajnika Vološin in Tješčaik sta v roke ministrskega predsednika Brodyja položila prisego. Razdelitev resorov je sedaj tale: predsednik avtonomne vlade in minister prosvete Brodi, notranji minister Bačinski, prometni minister Reval. Resor gospodarskega ministra je poverjen Fenčiku, medtem ko vodi državni podtajnik msgr. Vološin ministrstvo za narodno zdravje in socialno politiko, državni podtajnik Tješčak pa ministrstvo pravde. Ministrski svet je sklenil, da bo službeni list Podkarpatske Rusije samo začasno izhajal v ukrajinskem narečju. Prav tako je bilo sklenjeno, da bodo tudi vsi uradni naslovi izpisani v ruskem in maloruskem jeziku. Ministra Bačinski in Reval sta včeraj popoldne odletela z letalom v Prago. Predsednik vlade Brodi je včeraj popoldne sprejel generala Prhala, poveljnika zapadne vojaške oblasti, in generala Svateka, poveljnika mesta Už-horoda. Pastirsko pismo praškega kardinala Praga, 17. okt. AA. ČTK: V vseh cerkvah praške škofije je bilo včeraj prebra- no pastirsko pišimo kardinala Kasparja, praškega nadškofa in primaša češke, v katerem stoji med drugim: »Preživeli smo težke preizkušnje. Naše meje so utesnjene, toda naš narod si je ohranil možnost nadaljnjega razvoja. Mora se dvigniti in vzrasti ter se moralno okrepiti.« Nato citira pastirsko pismo evangelij in zaključuje: »Resnica nas bo osvobodila.« Prvi obrok angleškega posojila ČSR Praga, 17. okt. e češkoslovaška finančna misija je poslala angleški vladi spomenico, v kateri navaja razloge, ki silijo ČSR, da zahteva finančno podpora Enako spomenico je dostavila tudi francoski vladi. Angleška vlada je obenem s francosko vlado proučila spomenico in bo nanjo odgovorila, kakor hitro bo to mogoče. Med tem je angleška vlada že naročila Narodni banki, da izplača češkoslovaški vladi na račun dovoljenega posojila 10 milijonov funtov šterlingov. Kredit bo uporabljen za najnujnejše potrebe, zlasti za prehrano in pomoč beguncem. Predstav niki češkoslovaške vlade so izjavili, da se bodo podpore razdeljevale brez ozira na politično in rasno pripadnost Odpovedana nogometna tekma Pariz—Praga Praga, 17. okt. AA (ČTK). Osrednja češka nogometna zveza je sklenila., dane odobri nogometne tekme, ki bi jo morala reprezentanca Prage 4. decembra igrati v Parizu z reprezentanco Pariza. Vpisovanje na čsl. visokih šolah Praga, 17. okt. br. Ker je demobilizaci-ja že znatno napredovala, je bilo danes otvorjeno vpisovanje na nekaterih visokih šolah, med drugim na Karlovi univerzi v Pragi in Masarykovi univerzi v Brnu ter na tehniški visoki šoli v Pragi in Brnu. Priprave za preosnovo Chamberlainove vlade V kratkem je pričakovati izpopolnitve in razširjenja sedanje angleške vlade London, 17. okt. AA. (Havas). Po povratku Chamberlaina iz Škotske bo ta teden oživela politična delavnost v prestolnici. Chamberlain se bo vrnil v London danes ali jutri ter bo jutri predsedoval seji vlade, na kateri bodo predvsem izpopolnili izpraznjeni mesti vojnega in kolonialnega ministra. Po »Daily Telegraphu« bd postal Shakespeare, sedanji finančni tajnik v ministrstvu za narodno zdravje, prosvetni minister za dominione pa kapitan Walles, finančni tajnik državne blagajne, ali pa Morrison, minister za kmetijstvo. Istočasno bo preurejena vlada, ker se bo število ministrov povečalo. Zaradi koristi narodne obrambe bo ustanovljeno novo ministrstvo za narodno obnovo, ki bi ga vodil sir John Anderson, ter novo ministrstvo za trgovinsko mornarico, ki naj bi ga prevzel lord Runciman. Govore tudi o ustanovitvi ministrstva za prehrano. Poleg tega omenjajo tudi možnost razširjenja vlade na ta način, da bi vstopili šefi socialistov, liberalcev in sindikalistov. Med mnogimi vprašanji, ki jih bodo pretresali na prvi vladni seji, bodo poleg palestinskega tudi angle-ško-italijanski odnosi, špansko vprašanje in angleško-ameriška trgovinska pogajanja. »Daily Mail« pravi, da je varnost Anglije odvisna od temeljnega pogoja, da narod strne svoje vrste in se zedini kakor še nikdar doslej. Strankarske prepire je treba pustiti ob strani. Chamberlain računa z močno podporo vseh konservativcev ter dobro voljo in pripravljenostjo vseh opozicijskih strank za sodelovanje. Industrija in delavci naj s svojimi močmi zavarujejo svojo narodno varnost. »Times« pravi med drugim: Večina naroda občuti, kako veliko delo je bilo izvršeno v Monakovu, vendar pa ne vsebuje trajne rešitve vseh vprašanj. V bližnjih tednih bodo ministrski predsednik in njegovi tovariši storili vse, da izvrše pobudo, ki so jo prevzeli v Monakovu. Organizacija Anglije more predstavljati najboljšo organizacijo miru. Britansko oboroževanje je ključ vsega vprašanja razorožitve. Edino s sporazumom, s katerim bi se omejilo oboroževanje, bi se mogla končno urediti vsa evropska vprašanja. Churchill Američanom London, 17. okt. o. Snoči je imel Win-ston Churchill govor po radiu, ki so ga prenašale vse glavne ameriške postaje. V njem je pozval Američane k skupnemu delovanju z Angleži za ohranitev svetovnega miru. Menil je, da bi se morale tej akciji pridružiti tudi druge demokratske države. Treba je napraviti konec vznemir-jujočim razmeram, v katerih države in narodi nikoli ne vedo, kaj se bo jutri zgodilo. Priznati je treba, da so demokracije pred kratkim doživele nov poraz, prizadevati pa se bo treba, da bo poslednji. Nemški glas o angleškem oboroževanju Berlin, 17. okt. AA. »Frankfurter Zeitung« se bavi z novimi načrti za oborožitev Anglije in pravi, da je pomembna odločnost, s katero sprejemajo Angleži ta preobrat, vendar pa ne more nikogar pre-variti v tem, da je ta razvoj skrajno nasproten ukoreninjeni angleški miselnosti. Zato se tem bolj pojavljajo vprašanja o smislu teh ukrepov. Noben minister še ni o tem ničesar »javil, vendsr pa se da sklepati, da izhajajo ti napori iz želje, da se doseže ogromna premoč nad Nemčijo. Občinske volitve v Belgiji Hud poraz reksistov — Neuspeh nemške stranke v obmejnih krajih Včeraj eo bile v Bruselj, 17. okt br. Belgiji občinske volitve. Njihov splošni izid je pokazal precejšnjo strankarsko politično stabilnost v Belgiji. Opozicijske stranke v splošnem niso dosegle nikakih vidnejišh uspehov. Vladne stranke so ponekod izgubile večino v občinskih svetih ,drugod pa so Jo nanovo pridobile Vsekakor se lahko reče, da je trium-firala narodna edinost, ki jo proglašajo tri največje demokratske stranke. Poraženi so bili predvsem reksisti,. V primerjavi z izidi parlaimentamfih voili-tev v 1. 1936 so kljub temu, da je bila naknadno uvedena ženska volilna pravica, izgubili kar celo tretjino svojih dosedanjih glasov. Le lokalno so dosegli prav majhne uspehe. Tudi v flamških krajih niso separatistične struje prišle do pra-—«*» izraza. Belgija je • svojimi 5 mfifc- joni volilcev tokrat očitno pod pritiskom splošne politične napetosti v Evropi pokazala, da je v odločilnih trenutkih vedno zvesta skupnim stoletnim politjčnfim in kulturnim tradicijam. V fla,makih krajih so doživele koalicije fTamekih nacionalistov, katolikov in reksistov prave neuspehe. Zlasti mnogo katoliško orientiranih volilcev Je tokrat raje glasovalo za socialiste. Posebnega pomena so izidi občinska volitev v vzhodnih obmejnih krajih. V Eupenu, Malmedyu in drugod je bila nemška stranka, tako zvano domovinsko združenje, hudo poražena. Tam eo Belgijci skoraj povsod enotno nastopih. Vsekakor izida teh občinskih volitev nikakor ne bodo mogli služiti tuji propagandi za odcepitev teh obmejnih krajev od Belgija, Enotna opozicijska fronta pri skupščinskih volitvah Pogajanja za sodelovanje med JNS ter KDK in združeno opozicijo so bila včeraj z uspehom zaključena Beograd, 17. okt P- Danes so bila defi-nitivno zaključena od vse javnosti s toliko napetostjo spremljana pogajanja za skupni volilni nastop Jugosiovenske nacionalne stranke in tzv. bloka narodnega sporazuma, ki obsega zagrebško Kmečko demokratsko koalicijo in beograjsko Združeno opozicijo. Pogajanja so končala z uspehom. Znano je bilo, da je imel včerajšnji sestanek med dr. Mačkom in dr. Kramerjem v Zagrebu zaključni značaj in da je na njem bilo ugotovljeno polno soglasje glede skupne volilne akcije. V teku včerajšnjega popoldneva in današnjega dopoldneva so bih končani zadnji razgovori med delegati obeh skupin tudi glede vseh podrobnosti. Danes dopoldne se je sestalo predsedništvo JNS s političnim odborom in je tudi s svoje strani soglasno odobrilo besedilo sporočila javnosti, ki ga je že včeraj odobril dr. Maček. Popoldne so se zastopniki obeh skupin dogovorili še glede raznih tehničnih podrobnosti pri postavljanju kandidatur in pri izvajanju same volilne akcije. Kakor je izvedel vaš dopisnik, se sodelovanju med JNS in blokom narodnega sporazuma pridružujeta tudi Ljotičev »Zbor« in pa socialistični pokret, ki ga vodi dr. Zivko Topalovič. Tudi nekatere manjše skupine, kakor n. pr. skupina bivšega ministra Maksimoviča. so se izjavile za sodelovanje. O nekaterih podrobnostih doseženega volilnega dogovora je mogel vaš poročevalec dobiti iz poučenih krogov naslednje informacije: Volilno sodelovanje JNS in bloka nar. sporazuma je zasnovano na sledečem tehničnem dogovoru: Nosilec skupne liste je predsednik KDK, ki je v tem volilnem bloku najmočnejša skupina, dr. Vladimir Maček. Blok narodnega sporazuma postavlja svoje kandidate, nosilec liste pa bo sprejel na listo tudi vsakega kandidata, ki ga bo predložilo vodstvo JNS. Za kandidate, ki so vezani na skupno državno listo, velja načelo medsebojne lojalnosti in spoštovanja političnega prepričačnja. Da se v teku volilne kampanje izločijo ne-všečna trenja, bo poseben koordinacijski odbor, sestavljen iz zastopnikov obeh skupin, skrbel za skladnost volilne akcije. Kako se naj kandidature razvrstijo, ni dogovorjeno. V primeru, da ni mogoče drugače, bodo seveda veljale paralelne kandidature, tam pa, kjer se lokalni činitelji dogovorijo, se ne izključuje popolnoma enotni nastop opozicijske volilne akcije v srezih, okrožjih, banovinah. V teku zadnjih dni je v posameznih krajih države že prišlo do takih dogovorov, ki izvirajo iz računa, da je elan pri volilni agitaciji mnogo večji, ako so postavljene enotne kandidature. Akoravno je volilni dogovor JNS z blokom narodnega sporazuma predvsem tehnična volilna koalicija, katere cilj je dobiti pri volitvah večino, je sporazum dobil končno tudi velik politični značaj in baš zaradi tega vzbuja po celi državi ogromno zanimanje. Obe skupim sta si v sporazumu pridržali svojo popolno programsko neodvisnost. Blok narodnega sporazuma ostaja torej pri svojem oktobrskem programu, JNS vztraja pri glavnih osnovah svojega gledanja na nas nacionalni in državni problem in podčrtava predvsem svojo neomajno vero v pravilnost ideje narodnega edinstva. Največje važnosti je dejstvo, da sta obe grupi, poudarjajoč osnovne programske razlike, na slovesen način proglasili, kar je njima skupno in v čemer brez ozira na razvoj bodočih političnih prilik ne dopuščati nobene razpAve. To so monarhija, dinastija Karadjordjevicev, narodna vojska in državna celina. V tem naznačenem okviru, ki daje volilni koaliciji opozicije poudarjeni državotvorni značaj, pa sta se obe skupini soglasili tudi v spoznanju, da je hrvatsko vprašanje zlasti v današnjih prilikih postalo prvenstveni in bistveni državni interes in da je njegova rešitev neizbežna zahteva konsolidacije naše države, uvedba polne ena-kopravnhsti pa osnova naše skupne bodočnosti. Po kateri poti se naj izvedejo korenite reforme, ki so v notranji ureditvi naše države nujno potrebne, v to vprašanje se volilni dogovor ne spušča. Zagrebški oktobrski program zastopa v tem pogledu povsem odrejeno stališče nove konstitu-ante, JNS poudarja načelo legalne kontinuitete. Ali kar je važno in je zato v volilnem sporazumu še posebej poudarjeno: obe skupini sta na čistem o tem, da je vsaka državna reforma pri nas izpeljiva le v sodelovanju naroda s krono, na osnovi torej, ki daje jamstvo urejevanju vprašanj našega narodnega sožitja brez potresov in ves problem drži strogo v gra-nicah naše države kot naš lasjtni problem, ki se nikogar izven nas ne tiče. S temi ugotovitvami pa pomen volilnega dogovora JNS z blokom narodnega sporazuma še ni izčrpan. Obe skupini sta namreč izjavili svojo odločno voljo, da po volitval stopita v razgovore, ki naj bi omogočili skupen napor za rešitev hrvatskega vprašanja in vsega našega no-tranjeoolitičnega problema. Razumljivo je, da je ta dogodek postavil vse druge dogodke zadnjih dni v ozadie. Sedaj je gotovo, da se bosta na bodočih volitvah pojavili samo dve listi, ki bosta merili svoje moči. v berlinski luči Glavno hitlerfevsko glasilo opisuje dramatični razvoj evropskih dogodkov v drugi polovici septembra Berlin, 17. okt. AA. (DNB). »Volkischer Beobachter« objavlja v svoji nedeljski številki pod naslovom »16 dni svetovne zgodovine« prikaz poslednjih političnih in diplomatskih dogodkov pred monakovskim sporazumom na osnovi, kakor poudarja, povsem avtentičnega materiala. V tem pregledu p'-še list med drugim: Znan je bil Hitlerjev sklep, ki je vseboval vse pogoje za mirno izpolnitev, ker je za njim bila ne le odločnost nemškega zunanjega ministra, temveč tudi pripravljenost vojske in neomejeno zaupanje vsega naroda v svoje vodstvo. Res je, da sta v poslednjem trenutku mnogo doprinesla k mirni rešitvi tudi dva modra državnika zapada, ki sta se zavedala svoje odgovornosti, Chamberlain in Daladier. Toda prav tako je res, da se stvari morda ne bi razvijale tako, ako bi Hitler v sodelovanju z Mussolinijem ne našel pravega izhoda. List nato poudarja, da se že začenja pravilno gledati na septembrsko krizo. Danes se lahko reče, da ob avstrijski priključitvi v marcu nista niti vodstvo sudetskih Nemcev, niti Berlin mislila, da bo mogoče razčistiti češkoslovaško vprašanje še v tem letu. Ako se je to v nadaljnjem razvoju vendarle izredno hitro zgodilo, je to izključna zasluga dr. Beneša in njegovih tujih diplomatskih svetovalcev. List govori nato o pogajanjih v Berchtesgadenu, Londonu in Godesbergu ter pri tem postavlja ugotovitev, da so angleško-francoski predlogi, ki sicer formalno niso bili nikdar sporočeni nemški vladi, niti v Godesbergu. vsebovali že vse glavne elemente kasnejšega monakovskega sporazuma. Londonski predlogi pa niso vsebovali nobene kompletne določbe o njihovi izvedbi in so pustili odprto tudi vprašanje časa za njih izvedbo. Spričo tega ni povsem razumljivo, zakaj se je angleški ministrski predsednik v Godesbergu čudil Hitlerjevemu predlogu, da morajo nemške čete v najkrajšem času zasesti sudetsko ozemlje. List prehaja nato na vrhunec krize in potrjuje, da je angleški premier odposlal v Prago načrt o izvedbi zasedbe, ki mu ga je izročil v Godesbergu Hitler. Toda Chamberlain ni pri tej priliki obvestil Prage, da angleška vlada nemškega memoranda ne smatra za svoj načrt. Nato sta Pariz in London še med Chamberlainovi-mi razgovori v Godesbergu obvestila praško vlado, da ne moreta še nadalje prevzeti odgovornosti za svoj prejšnji nasvet Pragi, naj Češkoslovaška ne mobilizira. Praga je izkoristila to angleško-francosko manifestacijo solidarnosti za preklic svojega prejšnjega pristanka na londonski "načrt, kar je razvidno iz note češkoslovaškega poslanika v Londonu Masaryka z dne 25. septembra t. 1. Tudi druga nota češkoslovaškega poslanika v Londonu z dne 26. septembra ponovno dokazuje, da so se v Pragi tedaj nadejali, da češkoslovaške pristanek na angleško-francoski načrt ne veže več. V tej svoji drugi noti je češkoslovaški poslanik nakazal možnost sklicanja mednarodne konference in med drugim poudaril, da na tej konferenci ne bi moral biti sprejet za osnovo pogajanj angleško-francoski načrt, ki ga je praška vlada sprejela pod najhujšim pritiskom in v skrajni sili, ne da bi mogla izraziti svoje pomisleke in staviti protipredloge. »Obe ti dve noti češkoslovaškega poslaništva v Londonu najbolje dokazujejo,« zaključuje »Volkischer Beobachter«, »kako brezpogojno potrebno je bilo, da je Hitler vztrajal pri svoji zahtevi o takojšnji predaji sudetskega ozemlja.« V Jeruzalemu proglašeno obsedno stanje Joruzalem, 17. okt. w. V Jeruzalemu je bilo včeraj zaradi poskušenega atentata na zastopnika guvernerja in na šefa policije proglašeno obsedno stanje. Vojaštvo je cerniralo ves arabski del mesta in vso noč in ves današnji dan do 19. ure vršilo preiskavo od hiše do hiše. Izvršene so bile številne aretacije in zaplenjene velike zaloge orožja. Zaradi teh strogih ukrepov danes v Jeruzalemu ni bilo nikakega incidenta. Mesto pa je kakor izumrlo. Do 19. zvečer ni smel nihče zapustiti svojega stanovanja in so bile na ulicah samo močne vojaške patrole. Vsi dohodi v mesto so še vedno zaprti. Jeruzalem, 16. okt. br. Vrhovni komisar se je z letalom vrnil iz Londona v Jeruzalem in prevzel svoje dolžnosti. Splošna napetost v Palestini še ni popustila. Tako je v soboto zvečer neki angleški podčastnik padel kot žrtev napada arabskih upornikov v neposredni jeruzalemski okolici. V spopadu so bili ubiti tudi trije Arabci. Včeraj so bili obsojeni na smrt štirje arabski uporniki, ki so jih aretirali pri Sibe-riadi, ker so pri njih našli orožje. V starem delu Jeruzalema je bilo v spopadu ubitih več ljudi. V Haifo so priplule angleške ladje z 2.400 častniki in vojaki z Malte. Sledila bodo še druga ojačerja. Računajo, da bo Anglija poslala še 6.000 vojakov. Nedaleč od Aramleha je pri policijski postaji neki Arabec skušal ustreliti angleškega policaja. V predmestju Gaze je eksplodirala bomba, nakar je angleška policija prijela dva Arabca, ki sta osumljen«, da sta vrgla bomba Beležke Prva volilna nedelja V vseh banovinah je opažati vedno bolj živahno politično gibanje v zvezi z razpisanimi skupščinskimi volitvami. Večjih shodov v nedeljo še ni bilo, zato pa tem več sestankov in posvetovanj po vseh krajih države, zlasti pa v središčih. V Skoplju je bil sestanek zastopnikov vseh opozicijskih skupin, sklenili so ustanoviti skupno banovinsko pisarno za vodstvo volilne kampanje. V vrbaski banovini so stopili v teku nedelje v stik tamošnji voditelji združene opozicije s predstavniki JNS. Razgovorov se je udeležil v imenu JNS predsednik ba-novinskega odbora za vrbasko banovino D joka Koljevič, ki se je bil pravkar vrnil v Banjaluko iz Beograda, kjer je bil na seji ožjega glavnega odbora JNS. V razgovoru z novinarji je g. Koljevič odločno demantiral vesti, da so pristaši JNS v vrbaski banovini nezadovoljni zaradi sodelovanja z združeno opozicijo in dr. Mačkom. Prav tako je zavrnil tudi vesti, da je bil on osebno proti sodelovanju med JNS in združeno opozicijo, ter je poudaril, da je na seji strankinega vodstva tudi on glasoval za sodelovanje. V Beogradu se je sestal v nedeljo s predstavnikom delovnega odbora združene opozicije Boko Vlajičem voditelj jugoslo-venskih socialnih demokratov dr. Zivko Topalovič. Po sestanku je izjavil dr. Topalovič novinarjem, da bodo socialisti kandidirali na listi dr. Mačka skupno z ostalimi opozicijskimi skupinami. V nedeljo dopoldne so se zbrali v Aran-djelovcu sreski delegati JNS iz šumadij-skih srezov. Razpravljali so o nastopu pri volitvah ter odobrili poročilo poslanca Ili-je Mihajloviča, ki jim je referiral o poteku razgovorov med združeno opozicijo in dr. Mačkom na eni ter Jugoslovensko nacionalno stranko na drugi strani. JRZ je prvo volilno nedeljo porabila za uvod v volilno kampanjo. Predsednik vlade in stranke je imel v Beogradu govor, ki so ga prenašale vse štiri radijske postaje v državi, krajevne organizacije JI*** pa so povsod organizirale skupno poslušanje. Stališče zborašev V nedeljo se je sestalo v Beogradu vodstvo pokreta »Zbor«. Konferenca je trajala ves dan ter ji je predsedoval zaradi odsotnosti voditelja »Zbora« bivšega ministra Dimitrija Ljotiča podpredsednik dr. Nježič iz Sarajeva. Glavni predmet razgovorov je bilo vprašanje, da li nai Zboraši nastopijo pri skupščinskih volitvah samostojno, ali pa na listi dr. Mačka. Do zaključnega sklepa ni prišlo, ker je vodstvo prepustilo odločitev Dimitriju Ljotiču. Prevladuje pa že sedaj mišljenje, da bodo kandidirali tudi ljotičevci na listi dr. Mačka. Senator dr. Kulovec o Slovencih v JRZ V nedeljo je imel senator dr. Kulovec shod v Novem mestu. V svojem govoru je rekel med drugim: »Mi od bivše SLS in vsi oni, ki so z nami vstopili v novo politično organizacijo JRZ, stopamo z jasnim čelom v volilni boj.. Naš nekdanji program velja še danes s vsej celoti. Mi nismo ničesar zatajili, nismo nič dodali. B-li smo državotvorni, ko smo bili zbrani v SLS in smo državotvorni danes kot sestavni del JRZ. Hočemo dobro urejeno državo, ki bo urejena, preurejena na temeljih popolne samouprave, ali če hočete avtonomije, besede, ki se je nekateri tako boje v svojem nerazumevanju. To je naš cilj, za katerim hočemo iti. To je naš cilj, ki ga hočemo doseči.« Dalmatinsko glasilo JRZ o programu stranke Splitska »Država«, glasilo JRZ za primorsko banovino hudo kritizira one, ki pravijo, da smo Jugosloveni trije narodi in ne en narod. »Država« zahteva, »naj vsi, ki pravijo, da smo trije narodi, najprej to dokažejo. Predvsem bi morali dokazati, da so Slovenci, Hrvati in Srbi res trije narodi. Tako pa postavljajo ti gospodje samo tezo, da smo trije narodi. Poskusimo se vsaj za trenutek približati pojmovanju o treh jugoslovenskih narodih, ki imajo pravico do čuvanja svojih posebnih narodnih individualnosti. Takoj se pojavlja vprašanje, kako potegniti meje med temi tremi narodi. Srbi in Hrvati so tako pomešani med seboj, da jih ni mogoče zbrati vse skupaj na eno in drugo stran. Tako bi dobili namesto hrvatskega vprašanja še srbsko.« Prve kandidature Beograjski in zagrebški listi so polni poročil o kandidaturah za skupščinske volitve. Po večini gre tu samo za ugibanja, deloma tudi za izraze raznih želj in za tako zvano »sondiranje terena«. Zaenkrat so poleg nosilcev obeh državnih list, dr. Sto-jadinoviča in dr. Mačka, zanesljivo znane šele kandidature za prav redke sreze. Včerajšnji »Slovenec« objavlja prve kandidature na listi JRZ iz Slovenije. Za srez Novo mesto bo kandidat senator in bivši minister dr. Fran Kulovec, njegov namestnik pa odvetnik Dimitrij Veble iz Novega mesta. V ljubljanskem okoliškem srezu, ki voli dva poslanca, sta določena za kandidata na listi JRZ minister dr. Miha Krek in odvetniški koncipient Miloš Stare, za namestnika pa Rudolf Smersu in vrhniški župan Ignac Hren. V srezu Kotor bo kandidat na listi JRZ kotorski župan Djuro Draškovič, v srezu šid novosadski podžupan dr. Branko Ma-garaševič, za mesto Banjaluko odvetnik dr. Peter Kostič, za mesto Novi Sad kmetijski minister Svetozar Stankovič, za srez Ogulin dosedanji poslanec JRZ Djura Mi-kašinovič. O kandidaturah na skupni opozicijski listi doslej še ni nikakih dokončnih vesti. Silno oboroževanje Zedinjenih držav Roosevelt zahteva poldrugo milijardo dolarjev (72 milijard dinarjev) za izvedbo svojega novega oborožitvenega načrta Nevr York, 17. okt. d. Ameriški listi se podrobno bavijo z oborožitvenimi ukrepi, ki jih je napovedala vlada. Predsednik Roosevelt namerava v posebni poslanici opozoriti kongres, da bodo potrebne milijarde dolarjev, preden bodo Zedinjene države tako močne, da se jih ne bo upala napasti nobena sila. Načrt oborožitvenega programa določa naslednje podrobnosti: 1. Povečanje stalne vojske na 480.000 mož, vštevši narodno gardo, pripravo vseh potrebnih oborožitvenih predmetov, predvsem orožja in municije ter reformo mobilizacijskih določb v svrho pospešene razmestitve čet v resnem primeru. 2. Nadaljnje ojačanje ameriškega vojnega brodovja. Zgradili naj bi se še dve vojni ladji poleg v mornariškem programu določenih velikih vojnih ladij. Novi dve vojni ladji bi po tonaži presegali vse vojne ladje, ki jih imajo druge -države. 3. AmeriSko vojaško leta.stvo n«j bi se podvojilo, da bi postalo enakovredno z ostalimi na svetu. Do L 1940 naj bi se povečalo število vojaških letal na 4.000. 4. Usposobljenje ameriške industrije za čim prejšnjo preosmovo v svrho izdelovanja vojaških potrebščin, predvsem topov, tankov, letal in municije v primeru izbruha vojne. Za izvedbo novega ogromnega programa bo predsednik Roosevelt zahteval za 1. 1939 poldrugo milijardo dolarjev. Washingt°n, 17. okt. o. Iz Colona ob Panamskem prekopu poročajo, da so organi protivohunske službe aretirali tri moške in neko žensko, ki so jih zalotili v vohunstvu in ki so bili v službi neke velesile. Vse štiri so oddali v trdnjavo Les-seps, kjer so jih pričeli takoj zasliševati. Pri njih so našli fotografske posnetke ameriških utrdb ob Panamskem prekopu. Japonsko prodiranje proti Kantini! Izkrcavanje japonskih čet na južni kitajski obali se nadaljuje Hongkong, 17. okt. d. Po došlih vesteh so se izkrcale nove japonske čete na področju Nantava na južni kitajski obali. Koliko jih je bilo izkrcanih, ni podrobnih podatkov. Pri Vajčovu so prodrle japonske čete včeraj kakih 30 km v zapadni smeri ter so sedaj nedaleč od železnice Kaulun-Kanton. Nadaljnje prodiranje je snoči zastalo, ker hočejo počakati na ojačenja. Japonska letala so včeraj močno bombardirala kraje med Vajčovom in kaulun-sko železnico. V mnogih krajih so nastali požari. Kitajsko prebivalstvo beži pred japonskimi četami proti Kantonu. Tokio, 17. okt. AA. Po vesteh iz Hong-konga je doslej zapustilo Kanton okrog 500.000 ljudi. Japonske čete v Kvantungu prodirajo dalje ter so že prispele na 9 km severno od Vanga. Na južnem bojišču so Japonci postali gospodarji topilnice Tajeh, 5 km vzhodno od Shisuea na južni obali reke, ki so jo včeraj zavzeli in ki je 75 km od San-keja. Pravijo, da je 40% železne rude, kar je ima Kitajska, v pokrajini Tajeh«. Hongkong. 17. okt. w. Japonska ofenziva v južni Kitajski je tako daleč napredovala. da je Kanton odrezan od Hongkon-ga. Japoncem se je posrečilo, da so na več krajih porušili železniško progo. Japonske čete so po zavzetju Vajčeva napredoval« in so snoči dosegle že Poko. Računajo, da bodo jutri zavzele tudi Šekiung. Tu bo najbrže prišlo do prvega večjega spopada, ker so Kitajci v okolici zbrali močne oddelke in zgradili pomembnejše utrdbe. Šekiung je oddaljen še 35 km od Kantona. Ce se Japoncem posreči zavzeti tudi Šekiung, bodo mogli skoraj neovirano prodirati dalje proti Kantonu, V Kantonu je bilo danes proglašeno obsedno stanje ter so bili izdani izredni zaščitni ukrepi. Uvedena je bila tudi kontrola nad razdelitvijo živil. Kitajske oblasti so dobile pooblastilo, da lahko porušijo vse zasebne zgradbe, če bi bilo to potrebno iz vojaSko-obrambnih razlogov. Aretacije protlfašfsfov v seviffsil Italiji Policija je aretirala nekatere Žide, ki se obtoženi, da so vodili sistematično protifašistično akcijo in zlasti rušili italijansko valuto Rim, 17. oktobra. AA. (Štefani). V zadnjih mesecih je policijska oblast odkrila več antifašističnih celic, ki so razvijale svojo akcijo zlasti v mestih severne Italije Vodstvo teh celic je imel tržaški žid profesor Colorni. Ob aretaciji je prof Color-ni priznal, da je kriv, in je povedal, da je vzdrževal politične zveze tako z italijanskimi kakor inozemskimi 2idi. Aretirani vodja protifašističnih celic je bil izročen skupaj z ostalimi antifašisti med katerimi se nahaja tudi bivši poslanec Pino Filippi iz Firenze, posebnemu sodišču za zaščito države v Rimu. Trst, 17. oktobra, i. O aretaciji protifaši-stov v severni Italiji se doznavajo še nekatere podrobnosti. Prof. Colorni je po rodu je iz Mantove. Na tržaškem učiteljišču je predaval o filozofiji. Bivši poslanec Filippi je pripadal nekdanji liberalni stranki. Profesor Colorni, ki je sedaj star nekaj nad 30 let, ima za ženo hčer prof. dr. Hirschmanna iz Berlina, ki pa je ze pred nekaj časa pobegnil v Pariz. Colorni je ponovno potoval v Pariz, Berlin in tudi v nekdanjo Avstrijo. V tujini je bil stalno v zvezi s protifašističnimi krogi. O bivšem poslancu Filippiju — prej se je pisal Philipson — poročajo listi, da ]« prav tako židovskega rodu. da so njesrovi predniki z Nemčije in da je sorodnik Rot-schilda. Cesto je potoval v tujino, zla- sti v Pariz in London, kjer se je družil a tamkajšnjimi protifašisti in se z njimi dogovarjal o borbi proti fašističnemu režimu v Italiji. Fašističnim oblastem je bilo njegovo delovanje že dolgo znano. Italijanski tisk odobrava intervencijo režima in ga poziva, naj postopa proti krivcem brez usmiljenja. Zidje, pravijo listi, so se pokazali nevredne italijanske gostoljubnosti in morajo občutiti trdoto zakona. To bo hkrati opozorilo vsem drugim. »Giornale d' Italia« objavlja še naslednje podrobnosti o vsej zadevi: »2e nekaj časa so bili vladi znani manevri na borzah proti italijanski valuti, ki so se izvrševali z lažno propagando po navodilih mednarodnega židovstva. Phillipson in Colorni sta razpolagala z velikimi privatnimi denarnimi sredstvi in sta znala brutalno braniti svoje interese. Njun namen je bil spraviti Italijo v oblast mednarodnega židovstva, kakor se je to zgodilo v Rusiji. Sacerdoti, borzni agent iz Rima, ki je bil pred kratkim aretiran zaradi milijonskega deviznega tihotapstva, Phillipson in Colorni predstavljajo člene verige izmed onih, ki že dolge mesece delujejo za stvar mednarodnega židovstva in proti Italiji Židom, pravi list nazadnje, ki so italijanski patrioti, pa se ni treba ničesar bati.« Karel Kautzky umrl Pariz, 17. okt. br. V starosti 84 let je umrl danes v Amsterdamu znani nemški socialistični pisatelj Karel Kautzky. Po rodu iz Prage je 30 let živel v Nemčiji, kjer je spadal med voditelje socialno demokratske stranke. Po razcepu stranke je bil v vodstvu neodvisnih socialistov. Po svetovni vojni je izdajal znano revijo »Die Neue Zeit«. Ob nastopu Hitlerjevega režima je kakor mnogi drugi socialistični voditelji pobegnil v inozemstvo. Kemal Atatfirk hudo obolel Ankara, 17. okt. br. Predsednik turške republike Kemal Atatiirk je nevarno obolel. Danes je bil objavljen komunike, da je zdravstveno stanje predsednika republike zelo resno ter da postaja od ure do ure bolj kritično. Kemal Atatiirk boleha na jetrih in ledvicah. Carigrad, 17. okt- AA. Generalno tajništvo predsedništva republike je izdalo naslednje poročilo o stanju zdravja predsednika turške republike Kemala Atatilr-ka: Obolenje jeter kaže sledeče znake: Včeraj se je od 14. do 22. splošna slabost povečala zaradi oslabljenosti živcev. Do 22. je znašalo bitje žile 116, dihanje 22, temperature 36- Od 22. do 10. dopoldne se je pojavilo lahno zboljšanje. Bitje žile je znašalo 104. dihanje 20, temperatura 37. Po skrbnem pregledu so ugotovili, da je stanje zdravja de naprej resno, čeprav ae je nekoliko zboljšalo. velikega fašističnega sveta Rim, 17. okt. AA. Jutri se bo ob 22. sestal v Beneški palači pod predsedstvom 1 Mussolini ja veliki fašistični svet. Dr. Aleksander Bodi aretiran v Franciji Pariz, 17. okt. p. V južni Franciji je bil aretiran dr. Aleksander Bodi, ki seje pred dvema letoma zapletel v znano veliko tihotapsko afero. Dr. Bodija so naše oblasti že dolgo časa zasledovale tudi zaradi ponarejanja osebnih in diplomatskih dokumentov. Francoski policijski organi so našli pri njem potni list na ime Bo ve. pooblaščeni minister iz Beograda. Napredovanje Beograd, 17. okt p. Profesor Marij Hvala na realni gimnaziji v Murski Soboti je na podlagi razsodbe državnega sveta napredoval v 6. pol. skupino že z dnem 20. marca. Vremenska napoved e Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro v vsej državi. Jutranje megle bodo v dolinah rek in kotlinah. Toplota se bo morda nekoliko dvignila, vendar pa bo noč hladna. Zagrebška: Pretežno vedro in zmerno toplo vreme. Dunajska: Mirno m milo jesensko vreme bo trajalo dalje. V mžmalr. zjutraj megla. ToreJE, iS. X. 2538. 9» Ha pomoč" gasilcem Tako M mogli obrniti gasilski pozdrav ob vsateftetnl tomboli kranjskih gasilcev, ker tedaj gre res sa P0™0**""^^ gaaDcem. Kakor smo že poročali v ponedeljskem »Jutru« oe Je na nedeljski tomboli zbralo nad 15.000 ljudi, udeležba, kakrSna nam prav sedaj pred volitvami imponlra. Nu, ko bi bil to političen shod, bi si sklicatelji zadovoljno meh roke, pa Je bila le navadna tombola z neskončno majhno verjetnostjo dobitka. Kljub temu bo časi taki, da si tudi delavec in kmet namesto kruha in phiga rajez^ta avtomobfl ... Kranjskim gasilcem to prav pride. Za svoje človekoljubno delo tudi zaslužijo takšno podporo. — Zatorej: »a pomoč Se prihodnji«! Levo: pogled na spodnji del trga za časa tombole. Desno: tako izbira Fortuna svoje miljence. Petletni Aci Troha vleče številke Zaključek zbora lovcev v Mariboru Iz&di strelskega tekmovanja so častni za naše lovce Maribor, 17. oktobra TVIeleženci zbora zelene bratovščine naše države, na katerem je bila izvoljena pretežno dosedanja uprava z g. dr. Vaso Jo-vanovičem na čelu in ki smo o njem poročali v včerajšnji številki, so se v nedeljo popoldan odpeljali na vrh Pohorja, kjer so občudovali lepote našega zelenega Pohorja. Snoči je priredila Zveza lovskih društev dravske banovine p r i »Orlu« slavnostno večerjo, ki so ji prisostvovali tudi mariborski predstavniki javnega življenja, med drugim zastopnik ministra za gozdove in rudnike dr. Pečina, zastopnik bana dr. Orel, mestni "poveljnik general Čedo Sta-nojlovič, mestni župan dr. Juvan, sresika načelnika dr Šiška in Eiletz, višji obmejni komisar Stevo Krajnovič, poveljnik mariborske orožniške čete kapetan Mavric in drugi. Spregovorili so prisrčne besede predsednik dr. Viljem Krejči iz Ljubljane, ki je pohvalil delovanje zlasti mariborskega društva, predsednik osrednje zveze iovskih združenj dr. Vaso .lovanovič in dr. Sučič i/ Beograda. Predsednik mariborske zelene bratovščine ravnatelj Bogdan Pogačnik pa je razglasil rezultate vsedržavnih propagandnih lovsko strelskih tekem, ki so bile v soboto in v nedeljo na radvanjskem strelišču. Pri teh tekmah je sodelovalo skupno 16 strelcev iz raznih delov naše države. Oddanih je bilo skupno 5000 strelov. Rezul- tati so bili: 1. Robert Vukmanič (Maribor) 169 točk. S tem si je Vukmanič priboril prvenstvo in je prejel prehodni pokal mariborske mestne občine. Drugi je Janežič Rudolf (Maribor) 146 točk, 3. Janežič Tco (Maribor) 136 točk, 4. kapetan Glišič 94 točk. Rezultati posameznih streljanj nudijo sledečo sliko: 1. Izginjajoči srnjak: Vukmanič Robert 18, kapetan Glišič 16. dr. Viktor Gerek 15, Marko Dernovšek 14, Alojzij Sprager 14, Anton Gorup 12, Teo Janežič 9, Rudolf Janežič 6, Viljem Krstan 6 2. Bežeča svinja: 1. Dr. Viktor Gcrek 15, Alojzij Sprager 14, Rudolf Janežič 12, Anton Gorup 10. Teo Janežič 7, kapetan Glišič 7, Robert Vukmanič 6, Marko Dernovšek 3. 3. Serija 10 glinastih golobov: Kapetan Glišič 7. Marko Dernovšek 3. 4. Serija 10 bežečih zajcev: Robert Vukmanič 8 (prvi po žrebu), Alojzij Sprager 8. Teo Janežič 8. Anton Gorup 7, Rudolf Janežič 7, dr. Gerek 5. kapetan Glišič 4. 5. Serija 50 golobov: Robert Vukmanič 49 (54). Rudolf Janežič 4o (63). grof Bom-beles 46 (64), Teo Janežič 43 (61). dr Gerek 43 (63). Lj. Ivkovič 42 (71), Joško Jakil 36 (68), kapetan Glišič 21 (80), Karo Dimi-trijevič 16 (92). Ti rezultati dajejo najlepše spričevalo mariborskim strelcem, ki so se plasirali na prva mesta ter odnesli največ točk in daril. Maribor. 17. oktobra Včeraj popoldne so prepeljali v Maribor truplo tragično preminulega tehničnega uradnika premoženjske uprave g. Jožeta T 'laha. Njegovi stanovski tovariši so ga šli vsi kropit ter se poklonit njegovemu spominu. V torek 18. t. m. bo ob 15. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Po-brežju pogreb plemenitega pokojnika, ki je užival v vseh krogih mariborskega pre-fivalstva simpatije in priljubljenost ne samo kot poštenjak ter iskren tovariš, temveč tudi kot odličen pevec, ki je baš v zadnjem času s svojimi tovariši tako požrtvovalno in vneto pel našo lepo pesem na številnih obmejnih postojankah. Nekako pred 10 leti je prišel na magistrat Jože Vlah. Bil je pri mestnem gradb. uradu, pozneje premoženjski upravi. Po svoji zunanjosti simpatičen, vitkega, visokega stasa. eleganten in vendar skromen, ljubezniv, iskreno tovariški in prijateljski. Napram vsakomur je kazal svetle poteze iskrene kolegialnosti in tovarištva. Ves vesel in zadovoljen je bil, ko je prihajal v družbo svojih tovarišev, zlasti na Pohorju v Pohorskem domu. Veselo družabnost je poživljal s svojim krasnim baritonom. Njegovi stanovski tovariši so bili zelo ponosni. ko se je zanj zanimala tudi mariborska gledališka uprava, ki ga je angažirala za operne predstave. Ponosni smo bili, ko smo ga gledali v sijajni formi v »\Vorm-s.n perila. Mestni socialni urad zbira vsako sredo pred Vodnikovim spomenikom na trgu obleke obutev, perilo, posteljno in drugo tako blago in ga deli po potrebi revežem. Socialni urad vabi občane, da naj ob sredah pošljejo na Vodnikov trg ono blago, ki ga morejo pogrešati, ali katerega ne uporabljajo več. Vsaka stvar je dobra, ako je snažna in vsaj nekoliko uporabna. Zbiranje se vrši le ob suhem vremenu. Spomnite se revežev, pripravite blago in pošljite ga v sredo pred Vodnikov spomenik! Kdor ne more blago poslati tja, naj to sporoči mestnemu socialnemu uradu v Mestnem domu, k' bo blago prevzel na darovalčevem domu. u— Opozarjajo se interesenti, ki žele sodelovati pri reklamnem srečolovu v okviru Branibora, naj dobitke izročajo samo društvenim uslužbencem, ki so za to pooblaščeni s posebno legitimacijo. Nabiralnih pol društvo ni izdalo. — Branibor. u— Puhar jeva ulica bo zaradi zgradbe cestnega kanala med Tyrševo cesto in Gledališko ulico od 18. t. m. naprej tudi za osebni promet zaprta. očrtali bedo brezposelnega rekonvalescen ta mu "je pater v resnici noklonil par čevljev Dar je v družbi z tovarišem takoj odnesel v najbližji vinotoč, kjer Je čevlje za nekaj kovačev cbesil enemu izmed pivcev. Denar sta fanta zapila na mestu, a ko je bil mošnjiček prazen, sta se poke-sala kuočije in sta kupcu na tihem sunila čevlje nazaj. S plenom sta jo odku-rila iz hiše, a gostje so kmalu opazili tatvino in za tatovoma se je začel divji lov. Na ulici se ie razvila tako huda bitka, da so morah na kup prihiteti trije stražniki ,da so oba fanta ukrotili. u— DREVI »otvoritveni plesni večer -nadaljevalnih tečajev« Jenkove šole v Kazini z revijo letošnjih novosti: »Lam-beth-Walk«, »Palais-Glide« in »Blackpo-ol-VValk«. Vsi interesenti vljudno vabljeni. u— Od Kranja do Ljubljane sem izgubil v nedeljo proti večeru pokrov (kapo) avtomobilskega kolesa. Najditelj naj ga odda v Novi založbi v Ljubljani !z Celia e— Predvajanje poučnega filma o sodobnem šolstvu ln mladinskem skrbstvu. Kakor smo poročali, sta hotela celjski pododbor Jugoslovenskega profesorskega društva in sresko učiteljstvo JUU v Celju prirediti včeraj popoldne v kinu »Metropo-lu« gornje predvajanje s tolmačenjem univ. prof. dr. Mihajla Rostoharja iz Brna, Predvajanje pa je bilo tudi tokrat prepovedano. e— Umrla je v soboto na Glavnem trgu 12 v Celju v starosti 78 let hišna posest-nica ga. Vilma Lazičeva, roj. Adolphova, tašča viceadmirala g. Poliča Pokojni bo-■ di ohranjen blag spomin, svojcem naše is-1 kreno sožalje! ©— Glasbena Matica v Celju. Redni letni občni zbor bo v četrtek 27. t. m. ob 20. / prostorih Glasbene Matice. Vabljeni starti ali njih namestniki. e_ zatemnitev Celja. Mestno poglavarstvo in predstojništvo mestne policije razglasa: Po naročilu banske uprave bo v noči od 24. na 25. oktobra vaja v zatemnitvi na območju mestne občtne celjske Zatemnitev traja od 19. ure dne 24 t m. do 6. zjutraj dne 25. oktobra. Mestno poglavarstvo zato odreja skupno s predstojništvom mesene policije celjske- 1. Vsak prebivalec se mora ravnati po 'navodilih tega razglasa ter v ta namen pripraviti vse potrebno za zatemnitev hiš, stanovanj, oziroma lokalov, (zatemnitev mora biti tako izvršena, da je notranja razsvetljava od zunaj popolnoma nevidna). 2. Vsa reklamna razsvetljava napisov, izložb in podobno mora biu odklopljena. 3. Za označbo popravil na cestah se morajo uporabljati rdeče svetilke ki morajo biti zasenčene. 4. Uporaba žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana. 5. žaromete vozil je treba zastreti s črno zaslonko, ki morajo imeti v sredini horicontalno odprtino širine 5 do 8 cm, višine pa cm. Na to odprtino in ob straneh naj bo stresi-ca ki osmerja žarke poševno navzdol. Zadnje luči vozil morajo biti zasenčene s strešicami. Zunaj mesta se vključi čred-nja žarnica (luč za daljavoL V mestu pa mala žarnica (luč za bližino). Uporaba kazalcev smeri je dopustna. Za notranjo razsvetljavo vozil veljajo iste doktfte-kakor za hiše ozir. stanovanja. Predpisi za zasenčenje žarometov vozil veljajo samo za vozila iz mestne cbčine celjske. Zunanja vozila morajo voziti z lučmi za parkiranje. Navodila, kako je treba za-temniti lokale svetlobna okna itd. so bila izdana 28. septembra ter veljajo v celoti tudi za to vežbo. Za čas vežbe bovsa javna razsvetljava ukinjena. Odklopljene morajo biti tudi luči na vrtovih dvorišč itd Dovajanje toka in svetilnega plina podjetjem in privatnikom ostane neprekinjeno Prestopki se bodo kaznovan z globo do 1000 din odnosno z zaporom V^poročilo o letalskem napadu na Celje, ki smo ga objavili v ponedeljski izdaji, so se pri telefonskem prenosu vrinile nekatere nejasnosti. Alarm je bil ob 15 36. Strojnice m. dr. niso bile nameščene na Pobrežju, marveč na gimnaziji m hotelu »Pošti«. V mestu so bombe porušile in zažgale staro »Krono, na Krekovi ce- sti kjer so zelo učinkovito izvedli delno porušenje stavbe, ki jo že nekaj dru podirajo, ker bo tam gradil Pokojninski zavod s^oje poslopje. Obrambo v Westnovi tovarni je vodil g. Razlag, v mestu samem pa kaoetan g. Mrkela. Celokupno vajo je vodil poveljnik celjskega vojaškega okrožja polkovnik g. Milkovič. Aktivno obrambo je učinkovito oskrbelo vojaštvo. T- Strelska tekma v Štorah. Strelska družina v štorah je priredila v nedeljo strelsko tekmo, ki je bila dobro obiskana. Rezultati so naslednji: Streljanje na mato-kalibrsko tarčo: 1. Zornik (Celje) 57 točk, 2. Josek (Celje) 56, 3. Mlakar Štore 56, 4 Vrečer (Štore) 53, 5. Kunej (store) o2. Strelianje na družinsko tarčo (samo za Člane" Strelske družine v štorah): l. ve-rovnik 120, 2. Gobec 91, 3. Kunej 87, 4. Mlakar 84, 5. Ivan Kompolšek 83 (vsi iz štor). Streljanje na splošne tarčo: Blu-mpr fCelie) 124, 2. Josek (Celje) 118, 3. Aman (Celje) 1^7, 4. Kunej (štore), 107, Rauter (Planina) 104. e— Napad na veselici..Na veselici v neki gostilni v škofji vasi je neki moški v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urali napadel 231etnega delavca Franca Smodiča iz škofje vasi. ga udaril s steklenico po glavi in ga močno poškodoval. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Iz Maribora a— Članom Udružen.ia diplomiranih tehnikov. Preminil je naš član g .Jože Vlah. Pogreb nepozabnega tovariša bo danes ob 15. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Vse člane vabim, da se pogreba polnoštevilno udeležijo. — Mariborski poverjenik. . . a_ premiera »Boccaccia« v novi, učinkoviti inscenaciji ter v režiji VI. Skrbin-ška bo v kratkem. Ta vsebinsko in muzi-kalno prvovrstna klasična Suppejeva opereta bo prva letošnja glasbena predstava ter bo imela za Maribor še posebno umetniško privlačnost, ker se v njej prvič predstavi v naslovni vlogi novo angažiram tenor Manoševski. Svojevrsten gost bolnišnice. Očividno iz strahu pred nedeljskim letalskim napadom na Maribor se je sredi regljanja strojnic grmenja topov in brnenja letal zatekel v splošno bolnišnico čuden gost. Kljuval je s svojim kljunom po zaprtem bolniškem oknu tako dolgo in vztrajno, da so mu bolniki morali odpreti okno in ga spustiti v notranjost. Bila je divja kura, redek ek-semplar v naših krajih, ki je bila na mah prav krotka. Sedaj je gost bolnišniške kuhinje, kjer se tako dobro počuti, da jo je kar minilo hrepenenje po svobodi. a— Skrivnostni streli iz zasede. V nedeljo zvečer sta se vračala iz mesta proti domu na Pobrežje uradnik Franc Kovačij ki stanuje v dr. Verstovškovi 24, to Jože Brumec. stanujoč v Prešernovi ulici Ko sta prispela v bližino Kovačičevega stanovanja, pa je iz teme odjeknilo več strelov. Dva sta zadela Kovačiča in sicer v levo nogo in desno uho, dočim je Brumca strel samo oplazil. Kovačič se je zgrudil na tla. Kovačičeva žena in sosedje so ob odjeku strelov takoj pritekli na ulico, medtem pa so skrivnostni napadalci izginili v noč. Reševalci so ranjenega Kovačiča prepeljali v bolnišnico, orožniki so aretirali dva osumljenca, ki pa zanikata krivdo. a — Nevarnost oslepitve preti 581etnemu posestniku Antonu Kolarju iz Crešnjevca pri Gornji Radgoni. Razstreljeval je s smodnikom lesene štore. Pri tem se je smodnik nenadno vžgal in ga oplazil po obrazu in očeh. Zdravniki si prizadevajo, da mu rešijo vid. a— 2eno zabodel in obgrizel. V Hotinji vasi pri Slivnici je nastal v nedeljo prepir pri Recovih. Vzrok je malenkostna zadeva. Mož je v razburjenju segel po nožu in ga porinil ženi v levo prsno stran, nato pa jo je še obgrizel po rokah. Nezavestno so mariborski reševalci preljali v bolnišnico. a— Tragikomični dogodek se Je pripetil v noči na ponedeljek pred hišo št. 41. na Koroški cesti. Iz omenjene hiše je bilo slišati neko razbijanje in razgrajanje. Interveniral je stražnik. Njegova intervencija pa očividno ni zalegla, ker so zatem prileteli na cesto razni pohištveni predmeti. Ne pomirljivega zakonca so nastanili v hotelu »Graf«, kjer si je svojo ognjevitost lahko nekoliko ohladil. a— Kriminal. Tekstilnemu praktikantu Stanku Matjašu je izginilo izpred neke gostilne v Studencih kolo evidenčne številke 2-137.075-19. Sentlovrenški orožniki so aretirali 19 letnega brezposelnega delavca Konrada Hojnika, ki je osumljen, da je izvršil v zadnjem času več tatvin in vlomov. a— Čigava je zlata ara? Frizerka Albina Grgič iz Frankopanove ulice je našla pred Novakovo trgovino v Gosposki ulici zlato žensko zapestno uro, ki jo lastnica lahko dobi na policiji. a— Čigav je avto? Neki šofer je pustil pri Spatzeku na Aleksandrovi cesti močno poškodovan avto znamke »Opel«, evid. št. 2-2948. Domnevajo, da je imel vozač nekje karambol in da se je na ta način hotel izogniti odgovornosti pred oblastvi. Verjetno je, da je povzročil karambol v Tattenbachovi ulici, ko je zaradi neprevidne vožnje težje poškodoval Scher-baumove konje. Iz Jesenic s— Jesenice se oblikujejo v čedno mesto. Letos je bilo v središču mesta zgrajenih več velikih hiš, ki so dale mestu lep zunanji videz. Prav dober vtis napravi dvonadstropni Poljšakov hotel na zgornjem koncu Kralja Petra ceste, dalje dr. Sta-novn:kova hiša na Trgu kralja Aleksandra, velika stanovanjska hiša Pokojninskega zavoda in hiša trgovca Franca Brejca ob Gosposvetski cesti, ki je dala tej skupini hiš strnjeno podobo. Vse te hiše so dvonadstropne in so se stranke, razen v eno, že vselile. s— Lov za srečo. Na veliko gasilsko tombolo v Kranju sta z Jesenic odpeljala dva dolga osebna vlaka polno ljudi. Nešteto iskalcev sreče se je pripeljalo že iz Zgornje savske in Bohinjske doline, na Jesenicah samih je vstopilo še nad tisoč ljudi. Sreča pa gornjemu kotu letos ni bila preveč naklonjena. s— Gradnja cestnega odcepa. Na zgornjem koncu Gosposvetske ceste grade te dni čez šrajeve njive novo široko cesto do vznožja hriba, kjer bo mestna občina začela v bližnjem času graditi veliko zavetišče ubožnih. Iz Brežic br— Beg iz bolnišnice. Nedavno jutro se je nudil Brežičanom, ki zgodaj vstajajo, čuden prizor. V beli srajci, bosa in gologlava je tekla po ulici in po drevoredu proti kolodvoru neka bolnica, ki je pobegnila iz bolnišnice. Za njo je drvela na vso sapo bolniška strežnica, ki pa je ni mogla dohiteti. Neki kolesar je ob koncu drevoreda dohitel siroto in jo s strežnico odvedel nazaj v bolnišnico. Po inje kciji se je sirota umirila. Zaradi trpljenja ob neozdravljivi bolezni se je revici za nekaj trenutkov omračil um. Neopaženo se je navsezgodaj splazila do vežnih vrat in hotela oditi v mesto. br— Karambol v Globokem. V trgovini v Globokem se je mudil Jože Verstovšek iz Bojsnega. Po opravku je zasedel kolo. Kakih 100 metrov pred njim se je peljal na motornem kolesu Franc Dirnbek, trgovski pomočn k. Ko je hotel zapeljati s svojim motorjem na levo stran ceste, se je pojavil ob njem Jože Verstovšek. Nesreča je bila neizbežna. Verstovšek je dobil pri padcu hude poškodbe po vsem telesu, dočim se D:rnbeku kljub padcu ni ničesar pripetilo. Verstovška so nato prepeljali v brežiško bolnišnico. t,r_ iz maščevanja zaboden v hrbet je bil v Obrežju pri Veliki Dolini Franc Lon-čarič. Fantu je že nekaj časa grozil Franc Hostnik. da ga bo zaklal, ker je bil nanj ljubosumen. Ko se je vračal Lončarič okrog polnoči proti svojemu domu v Obre-žu, ga je blizu doma dohitel Hostnik ter ga' brez besede zabodel z nožem v hrbet, da se je Lončarič zgrudil v krvi, nezavesten. Ko se je kasneje zavedel, je klical na pomoč ter so ga domači odpeljali v brežiško bolnišnico. Njegovo stanje je sicer kritično, vendar upajo, da bo še okreval. Delovanje Sokola Celfa-inatica Sokolsko društvo Celje-matica je na 49. rednem letnem občnem zboru v veliki dvorani Narodnega doma polagalo obračun svojega smotrnega in plodonosnega dela. Društveni starešina br. dr. Milko Hra-šovec se je najprej spomnil starešine Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. Vel. kralja Petra H. Po dvorani je zadonel gromki trikratni ^Zdravo!« Navdušene ovacije je izzval sklep, da se pošljejo brzojavni pozdravi češkoslovaškemu sokolstvu. Društveni starešina je nato pozdravil številno članstvo, zlasti pa župnega starešino br. ravn. Smert.nika in zastopnika nacionalnega tiska br. urednika Pečnika ter se zahvalil sokolski župi in tisku za naklonjenost in podporo. V letošnjem jubilejnem letu so se pripadniki celjskega Sokola v velikem številu in z zelo lepim uspehom udeležili veličastnega X. vsese-kolskega zleta v Pragi. Izredno lepo je uspel letošnji župni zlet v Celju, ki je bal združen z mobilizacijo članstva. Sokolstvo je letos dostojno in veličastno proslavilo 201etnico naše svobode skupno s proslavo kraljevega rojstnega dne. Tudi 1. december je celjsko sokolstvo lani zelo lepo proslavilo. Nekateri činitelji žal ne gledajo z razumevanjem na težko in prostovoljno sokolsko delo, ki je le v prid države. V društvu se je odlično uveljavil Inni izvoljeni gospodarski odsek. V sokolski telovadnici in stranskih prostorih Je bila v preteklem letu uvedena centralna kurjava in preurejena tudi razsvetljava. Društvo je priredilo božičnico za revno deco in naraščaj ter proslavo materinskega dne. Obe prireditvi sta lepo uspeli. Br. starežina se je zahvalil upravi, načel-stvu in prednjaškemu zboru za nadvse požrtvovalno udejptvovanje. Navzočni ae Gospodarstvo Preosnova češkoslovaškega gospodarstva v novih mejah Gospodarske politične razmere v Češkoslovaški so ▼ stanju popolne preosnove. Organizacija češkoslovaškega gospodarstva v okviru novih mej bo seveda zahtevala mnogo časa, truda in stroškov. Čim bodo v podrobnostih in definitivno določene nove meje namerava češkoslovaška vlada stopiti pred javnost z obsežnim novim gospodarskim programom. Med viado, Narodno banko ir. Izvoznim institutom se vršijo dnevno konference, vendar se razprave zaenkrat tičejo zgolj tehničnih vprašanj. Reorganizacija češkoslovaškega gospodarstva se bo predvsem nanašala na ustanovitev novih in 0g« in »Ogg« 250 — 260; »2« 230 — 240; »5« 210 — 220;; »6« 190 — 200; »7« 160 — 170; »S« 110 — 115. Otrobi: baški 93 — 99. Fižol: baški beli brez vreč 290 — 295. -f Budimpešta 11 siThe Economist« poroča, da je treba računati, da je Anglijo veljala mobilizacija pet milijard fr. frankov. Za mornarico so Angleži izdali 12 milijonov funtov, za letalstvo 15 milijonov. Pet milijonov funtov so znašali stroški za nabavo plinskih mask za civilno ^Očeškoslovaških mobilizacijskih stroških je težko govoriti, kajti čsl. republika ima danes druge skrbi kakor naštevanje mobilizacijskih stroškov. Vendar pa nam pokaže pregled tedenskih bilanc čsl. narodne banke da so Čehi samo v dobrem tednu dni potrošili nad milijardo frankov za narodno obrambo. __ Nemčija in Italija sta silno oprezni pri objavljanju statističnih podatkov, vendar izhaja iz objav nemške državne banke, da je veljala nemška mobilizacija blizu poldrugo milijardo mark. Te številke zgovorno pričajo, kako velike izdatke je povzročila mednarodna napetost v razmeroma kratkem razdobju. In če k temu prištejemo izdatke, ki so jih imeli posamezniki, pridemo do zaključka, kako ogromno gospodarsko škodo je povzročila sudetska kriza Evropi. Spomenik Alberta I« Židfe I n Afabd Arabski nemiri v Palestini se od ure dc ure bolj širijo Britski vojaški poveljnik je te dni ukazal ustreliti tri Arabce, ki so bili obsojeni na smrt od vojaškega sodišča v Ha:fi. Oboroženi elementi so vdrli v veliko tobačno tivornico cb cesti Jeruzalem—Jafa, tvornico polili s petrolejem in jo zazgali. Skoda zaradi požara znaša 20 tisoč funtov. Tobačna tvornica je bila las^ Brusi-: o-ameriške družbe. Na arabski oranžni plantaži pri Jebnl po neznani storilci uničili 2000 oranžnih dreves v židovski plantažni naselbini pri Isdudu pa je bilo uničenih 8000 oranžov- cev. Brltska legija ise bo potrebna V Berlinu so se predstavniki nemške in č-1 vlade zedinili. da se opusti ljudsko glasovanje v zasedenih predelih po nemški vej--ki. Zaradi tega je postala mednarodna policija v teh krajih odveč. Angleška vlada, ki je ponudila za vzdrževanje miru in reda v glasovalnih občinah 1200 članov Britske legije, je legionarje že odpustila domov. Važne spremembe v čsl. diplomaciji Kakor poročajo iz dobro poučenih virov, je pričakovati v čsl. diplomaciji več korenitih sprememb. Govori se, da bo dosedanji čsl. poslanik pri pariški vladi Okus k y premeščen v Washington, londonski poslanik Jan Masarvk pa bo pozvan v službovanje k zunanjemu ministrstvu v Pragi. Trikrat poroka v eni in isti cerkvi Drugi sin italijanskega min. predsednika Bruno Mussolini se bo oženil dne 29. ck obra v Rimu. Poroka bo v cerkvi, kjer je bila svojčas poročena Mussolinijeva^ pr-vorojenka Edda z grofom Cianom, in kjer je stopil pred oltar najstarejši Mussolini- jev sin. Palača športa v Rimu Agencija Štefani poroča, da bodo v Rimu zgradili športno palačo. Tehnični načrt so odobrili člani odbora za olimpiado v Italiji in je pričakovati, da bo zdaj potrjen tudi na odločilnih mestih. Poslopje bodo zgradili v rimski četrti Flaminio. Dovršeno bo do otvoritvene svetovne razstave v Rimu. Chvalkovsky pri Hitlerju V Parizu so na Plače de la Concorde odkrili prošli teden spomenik prijatelju Francije, junaškemu pok. belgijskemu kralju Albertu I (slika) Plašč »Poljske rvezdec, let Jb eksplodirala pred ■ Zaradi tega nastala Skoda gre * mffljone Kdo bo nov! ruski car Veliki knez Vladimir ali knez Dimitrij t Po smrti ruskega velikega kneza KtrDa Vladimiroviča se bo v Parizu sestal rodbinski svet Romanovih, ki bo razpravljal o tem, komu pripade nasledstvo po pokojnem v izgnanstvu izvoljenem ruskem carju. Rodbinski člani bodo morali voliti v svoji sredi med dvema pretendentoma. Prvi je veliki knez Vladimir, sin pokojnega kneza Kirila. Njegov protikandidat je njegov svak, veliki knez Dimitrij. Ta knez je eden izmed redkih, ki so bil navzoči pri umoru meniha Razputina. Pišejo, da bi Kirilov sin Vladimir avtomatično zasedel očetovo mesto, da ni nekih pomislekov, ki jih imajo preostali Romanovi. V prvi vrsti očitajo knezu Vladimiru, da je bila njegova mati vojvodinja Viktorija Fedorovna iz Koburga Nemka in pro-testantka, ne pa slovanske krvi in grško-pravoslavne vere. Po drugi strani pa je pokojni Kiril Vladimirovič dne 31. avgusta 1924 izdal dekret, ki določa sina "Vladimira za njegovega naslednika. Veliki knez Vladimir Je zdaj ln se je narodil dne 17, avgusta 1911. na Finskem, kjer je bil tedaj njegov oče * pregnanstvu. Veliki knez Dimitrij je »3r? v 47. letu svoje dobe ter je bil prej ritmoj« eter v ruski kavalerijL Oženil se je L 192$, v Biarritzu z Američanko Andry Cserj«* jevo, ki je po poroki privzela priimek Ro* manovska-Hinska, _ Imajo pa še tretjega kandidata n ca» sko mesto. To je na Angleškem fivečl osem in tridesetletni princ NiMta Alefc-sandrovič. Vendar ni NiMta nikoli segaj po ruskem prestolu. Zato menijo, da bo tudi pri sedanjih volitvah novega carja, stal popolnoma ob strani. Kolera v Indiji Epidemija kolere se je zadnje tedne v Indiji zelo razširila. Samo v enem tednu so našteli 300 smrtnih primerov. Sodijo, da je kolera pobrala v zadnjem pol letu najmanj četrt milijona ljudi. Sprejem Urez navdušenja Dosmrtna sovražnika Neki grški trgovec je odšel s svojim foksterierjem na' lov. Pes je zasledil lisico in jo je podil tako dolgo, da sta naposled oba padla v razpoko neke skale v kamnolomu. V skalni razpoki se je borba med psom in lisico nadaljevala celih dvanajst ur. Napore, da bi rešili psa, so morali naposled opustiti ker je na zemljo legel mrak. Naslednje jutro je odšel gospodar fokste-rierja k razpeki, iz katere je prihajalo pasje lajanje, dočim ni bilo od lisice nobenega glasu. Psa so utegnili rešiti. Ko so ga potegnili na prosto, so videli, da je še živ, toda popolnoma izčrpan, lisica pa je ležala mrtva j.oleg svojega zasledovalca. Nepošteni posli Imovitega florentinskega industrijalca Goffreda Viscontija je služinčad strašno izkoriščala. Odkar je industrijalcu umrla žena kar je bilo pred sedmimi leti, je živel devetdesetletni milijonar osamljen v svoji vili. Gospodinjstvo mu je vodila kuharica, poleg nje pa je imel še služkinjo Kuharica in služkinja sta svojega gospodarja v zadnjih treh letih oplenih. Odnesli sta mu nakita, vrednostnih papirjev m gotovine za nad milijon lir. _ Mož milijonarjeve kuharice je prouai nekemu draguljarju za nad pol milijona lir nakita Na ta način je zbudil pozornost juvelirja, ki je prijavil stvar poher-jL Nepoštena kuharica, nje mož m tatinska služikmja so zdaj pod ključem. V Banatu rojen Nemec šef madžarskega gen. štaba Namesto odstopivšega dosedanjega šefa madžarskega generalnega štaba generala Keresztes-Fisdherja je bil imenovan zai novega načelnika madžarskega glavne-ea stana general Henrik von Werth, ki se je rodil v Banatu in je nemškega po-kolenja. Vojaški oddelki nemške vojske so meo or^m " " , V 5000 čeških prebivalcev, med katerimi Je samo_ 1* Nemcev. Polovica svetovne zaloge zlata v Ameriki Se vedno se seli zlato iz riko, kjer bodo imeli v za petnajst milijard zlata, to je nad ^ lovico vsega zlata, ki se nahaja na svetu. Židovski profesorji v Itafiji odpuščeni Na podlagi določb velikega fašističnega sveti je odpuščenih z italijanskih vseuča-Ušč 90 profesorjev ž dovskega pokolenja. anekdota Slikar Lenbach je nekoč portretiral generala, ki je menil, da je glava na sliki do. bro podana, gumbi pa so tako upodobljeni, kakor da niso bili v redu osnaženi. Ko je general povedal slikarju svoje mnenje, je dejal Lenbach: >Gospod general, če se vam vidijo gumbi važnejši od glave, bi mi bili morali to prej povedati, pa bi se bilo to uredilo«. Hrepeni po poraženem boksarju ln obljublja postati drugačna žena, če se možakar vrne v njeno bližino v zunanji minister ChvaIkovsky je obiskal nemškega drž. kancelarja v Mm- >ovi čsl. zunanji ^^ nove zunanje politike čsl. države. Na sliki vidimo kovem, kjer mu UemOk^ ko pOu* te Hitlerjeve palače irski boksar Jack Doyle je imel pred nekaj dnevi v londonskem ringu veliko smolo. Njegov nasprotnik Eddie Phillips ea je z močnim udarcem vrgel čez vrvi, kjer je poražen obležal na tleh. Odkar nima sreče v igri, pa je tembolj srečen v ljubezni. Listi namreč poročajo, da se je zdaj spravil z mrs. Delfino Dodge-Godde. dedično Dodgejevega avtomobilskega koncema. Z njo se je tudi ponovno zaročil. Ko je namreč mrs. Dodge čitala o Doy-leievem porazu v boksarski areni, mu je brzojavila, da jo navdaja »silno hrepenenje« po njem. Pristavila je še, da se ne počuti dobro in da bo postala popolnoma drugačna žena. če ji bo Doyle vračal njeno ljubezen. Boksar je bil zadovoljen s predlogom in se je vkrcai na prvo ladjo, ki je odrinila proti Ameriki. Doyle je bil pred letom dni že zaročen z milijona,rjevo hčerjo. Potem pa se je začela pristno ameriška senzacija: bok-sarjeva piva žena, filmska igralka I. Al-len je tožila Delfino zaradi »ukradenih simpatij njenega moža«. Preden je bila afera končana se je Delfina vrnila k svojemu četrtemu možu ter odpovedala zvestobo Doyleju. Zdaj se očividno tega kesa in hoče skleniti z boksarjem svoj peti zakon vsak dan ena Oče: »Vse sem žrtvoval zate, da si mogel študirati zdravilstvo in zdaj, ko si končal študije, mi praviš, da se moram odpovedati tobaku in vinu!« unča v Komarnu T" DvigmOso T »Petra Velikega« NeSd metel družbi za dviganje ptrtop-Mendto ladij Jki je zaposlovala ^ potapljačev, se je posrečilo, da je sečnem naporu dvignila nekdanjo hu»-retao ladjo Vranglove vojsko >Peter Veliki«. Ta ladja je na vožnji iz Vame ▼ SevastopoS dne 2L novembra, 1929 naJs-tela na mino in ss Je potopila. Srečav nesreči je Mla» da se je nahajala nutteu eksplozije na ladji sanno posadka. Po dvigu ladje z morskega, dna so p s vlačilci odpeljali ▼ Odeso, kjer jo popravljajo v neki ladjedelnici Pravijo, da morajo biti v ladijski blagajni veffld zakladi. Kanton izpraznnjejo Po naredbi civilnega komisarja Juhan-muja so začeto kitajske oblasti iz^jraznje-vati Kanton, prestolno mesto Južne Kita jfeke- Japonci so že zasedli železniško progo v bližini prestolnice in se zdaj bHr 2ajo mestu. __ . Evakuacija bo zadela katešnih StM Sto tteoč oseb, v Kantonu pa je 860 tisoč prebivalcev. K temm je pa treba prišteti Se najmanj pod milijona ljudi, ki so pribe-žali v Kanton iz drugih po Japoncih zasedenih krajev. . Zaradi napredovanja japonske ofenzive na Južnem Kitajskem je mesto Homg-fcong popolnoma odrezano od svojega zaledja. S tem so Japonci dosegli to, da se ne more po tej poti dovažati vojni material za {vojsko maršala čangkajška. Kulturni pregled Akademski slikar Lojze Žagar I Ivan Grohar, ta najtragičnejša osebnost, v svetu slovenskih umetnikov, je nekoč dejal: »Mi slovenski umetniki smo podobni karavani v Sahari. Grozna suša nas obdaja, dasi je tu vse prej kakor tropično podnebje; čeprav se prikaže tam pa tam kaka zelenica, a izgine vedno prehitro. Potrpljenja treba Slovencem —- pa saj je baje božje mazilo... Bodočnost mora biti lepša, tako se tolažimo ... in verjemi, prijatelj, ta lepa nada je večkrat edino, kar nas vzdržuje, da ne obupamo.« še danes veljajo za marsikaterega slovenskega upodabljajočega umetnika Groharjeve trpke besede. Prav posebno je okusil bridkost te resnice akademski slikar Lojze Žagar, ki je naši javnosti prav za-ra.di svoje skromnosti še premalo znan, tembolj, ker je v borbi za vsakdanji kruh živel več v tujini kakor pa doma. že pred leti je prof. Saša Šantel napisal v neki slovenski reviji o Žagarju tele pomembne besede: »To ze tisti Žagar, ki se je boril še pred nekaj leti v Ljubljani za vsakdanji kruh, tisti Žagar, ki ni mogel pri nas dobiti svojim sposobnostim primerne službe v nobeni naši tiskarni, ker ni imel za seboj predpisane tiskarniške učne dobe ... Tisti Žagar, ki so ga v Ljubljani umetniški krogi sami potisnili ob stran, ker je hodil svoja pota preko grafične obrti k umetnosti. Stara pesem! Slovenija je z njim izgnala sposobnega in uvaževanja vrednega slikarja, kakor je izgnala Rajka šubica, Bucika in Hilberta. Pri nas žal ni kruha za vestnega delavca na umetniškem polju, posebno če nima dovolj gibčnega jezika ... Toda morda sem krivičen. Ne smemo pozabiti na tragiko naše maloštevilnosti... Kdo je Lojze Žagar? Patentiram poznavalci slovenske umetnosti doslej niso pisali o njem. V Narodni galeriji zaman iščeš njegovih del. Torej homo novus? Nikakor ne!« Te besede o slikarju Lojzetu Žagarju so bile napisane v času, ko je bil on sam v Anversu, glasnem pristaniškem mestu Belgije zaposlen kot tehnični ln umetniški vodja v nekem velikem tiskarskem podjetju. Kakor že mnogokrat prej, je bila tudi v tem primeru tujina slovenskemu slikarju boljša in skrbnejša mati kakor domovi na. Tuji podjetniki, ki so Ze takrat pošiljali v svet tiskarske in litografske izdelke, o kakršnih se narn Še sanjalo ni, niso mogli izhajati brez Žagarjeve tehnične in umetniške kontrole, ki je bila več ko dragocena za njih podjetje. In vendar Žagar s takšnimi kvalifikacijami in s takšnim znanjem ni mogel dolgo časa dobiti dela v domovini, četudi je bil ves čas svoje odsotnosti s tisočerimi nevidnimi nitmi navezan nanjo. Po neštetih bridkostih, ki jih je polno njegovo življenje, se mu je šele posrečilo priti v Ljubljano, v svoj rojstni kraj, kjer je naposled dobil pri znanem tiskarskem podjetju službo vodje foto-li-tografskega oddelka. Ne bomo v tem hipu raziskavah, zakaj j< bil žagar nedavno odpuščen; nepotrjene vesti pravijo, da iz strankarsko-političnih razlogov. Dejstvo je, da je izgubil služ bo. Zopet se je skušal preriti kvišku s čistim umetniškim delom. Žagar je doživel novo razočaranje na zadnji razstavi sloven sluh umetnikov (na ljubljanskem velesejmu). Ko je nedavno prejel vabilo osiješke tvrdke Krbavac in Pavlovič, da organizira njen fotografsko-litografskl oddelek, je seveda odšel s trebuhom za kruhom v Osi-jek. Tako je Ljubljana izgubila umetnika velike ambicije, čigar znanje je bilo visoko cenjeno pred leti že v Anversu in Bruslju, ki pa je bilo v naših ozkih razmerah po krivici omalovaževano. Malo pred odhodom v Osijek sem obiskal Lojzeta Žagarja na njegovem domu. Bil sem prijetno presenečen nad njegovo žilavo pridnostjo; vse stene njegovega ateljeja so bile zavešene s slikami. Vržen v boj za skorjo vsakdanjega kruha se je v kratkem času slikar umetniško zavidljivo dvignil. Zlasti v akvarelih in gvaš-tehniki je že mojster. Posebnost žagarjeve umetnosti so portreti in figuralne kompozicije v akvarelu. Socialni in biblični motivi so pogosti v njegovem ustvarjanju, močan pa je tudi v olju, zlasti kadar slika pokrajino. Naj omenim tu samo nekaj del: »V tovarno« (gvaš), »Jezus med otroki« (gvaš) »Portret gospe P.« (akv.), »Portret žene« (akv.), »Glad«, »žanjice«, »žetev« (olja), »Pod križem«, »Krompir«, »Orači«, »Sobota«, »Portret gospe G.« (akv.). Pomembna slika je zlasti »Jezus med otroki«. Po vsej odločnosti v izrazu in drži ter obdan od množice delavcev in delavk, je Žagarjev Jezus, opasan z delavskim predpasnikom, prikazan kot neprisiljen zaupnik delavskega občestva. Stalna razstava njegovih del na njegovem stanovanju (Domobranska cesta 5), je po odhodu umetnika iz Ljubljane namenjena predvsem tistim, ki si žele za majhen denar nabaviti katero žagarjevo delo. Prav vsak ljubitelj lepe umetnosti, četudi ni bogateč, si bo lahko izbral sliko iz bogate žagarjeve delavnice. Ljubezniva gospa žagarjeva, ki se pripravlja na selitev in odhod z otroki za svojim možem, bo vsakemu posetniku in zartimancu za žagarjevo umetnost rada razkazala atelje, ki je prenatrpan z umetnikovimi deli. Še je čas. da se domovina oddolži umetniku s priznanjem in nakupom njegovih del. Ivan Cankar je napisal globokoumne besede, ki v ostri luči karakterizirajo življenje slovenskih umetnikov: »V nikoli plačanem, od nikogar priznanem naporu, zasmehovani in v boljšem primeru pomilova-ni, so napravili slovenski umetniki za čast svojega naroda več, nego tisti neštevilni in vseskozi prezaslužni kričači različnih naših strank, ki pretresajo dan za dnem nedolžni zrak s svojim dobrodelnim rodo-ljubjem.« Od takrat, ko je Ivan Cankar pribil to bridko resnico, so minila leta. Ali pa se je od takrat do danes življenjska pot slovenskemu umetniku kaj bolj ugladila, je vprašanje, ki ga v vsej svoji teži okuša tudi slikar Lojze žagar.j Lojze Žagar je zopet odšel iz Slovenije, v njenem naročju pa je pustil srce, ljubeče navezano na Ljubljano, naše planine na gorenjski in zasanjane kozolce sredi širnih livad na dolenjski strani. Upajmo, da se bo v bolj ustaljenih prazmerah ta simpatični umetnik lahko spet povrnil v našo sredo. L, Z. Potopljeni svet i. Stanko Cajnkar je v svojem »Potopljenem svetu« — dramo je nedavno izdala : Nova založba« tudi v knjižni obliki — razgrnil pred nami kos življenjske problematike iz današnjih dni in jo razvozljal na način, ki bi se ozkemu, strogorednemu pogledu na svet in življenje utegnil zdeti kočljiv da, revolucionaren. Pisatelj, ki je sam duhovnik, je v drami zajel usodo duhovnika dr. Pavla Velnarja, profesorja bogoslovne fakultete, učenega, samosvojega, upornega moža, ki se mu je zgradba njegovega življenja zamajala ob spoznanju, da sta »krščanstvo, kakršno je v knjigah popisano«, in pa »življenje za krščanstvo odgovornih« dvoje različnih reči. Njegov odpad se zaključi prav v času, ko se v nekem švicarskem letovišču, kamor je šel preživljat svoj neprostovoljni, od cerkvenih dostojanstvenikov vsiljeni dopust, seznani s filmsko igralko Lilia-no Garnier. To srečanje se zdi odločilno za končno, temeljito preusmeritev njegovega življenja. Dr. Velnar se poroči z Liliano, a v zakonu, sredi daljnje tujine, ob soprogi, ki je poleg filmske igralke tudi lastnica tovarne in žena precej plehko samo-Ijubnih, uživaških nazorov, spozna ničevost meščanskega življenja. Ko doživi še tragedijo svoje svakinje, lepe Vivine, ki se prevarana v ljubezni vrže v smrt, in ko mimogrede spozna še kristalno čisto vernost svoje knjižničarke Klare Vigny, gre vase in se tiho,*brez besede vrne k svojemu bogu. Stanko Cajnkar je dramo dr. Velnarja zgradil na dveh osnovah, od katerih je prvotno spoznanje, da v cerkvi, to se pravi, v njenem odnosu do ljudstva, do konkretnega življenja v družbi, ni vse prav, drugotna pa njegova ljubezen do L^lijane. A kakor je vse delo, ki ga odlikujeta predvsem lepota in jasnost misli in čistost jezika, bolj knjiga ko drama, tako sta v igri tudi ta dva temeljna nagiba Velnarjevih odločitev časovno razvrščena tako, da njegov socialni obračun s cerkvijo šele sledi ljubezenski zgodbi. Ta zgodba je samo po sebi bolj vnanje zanimiva, kakor bi utegnila biti važna za razvoj človeške drame. Če denemo lepoto Cajnkarjevega sloga in duhovitost domislic v dialogu med duhovnikom in filmsko igralko na stran, se vse prvo dejanje stvarno in idejno v resnici ne dvigne nad višino dobro napisane, napol ps'hološke, napol socialne novele, kakršne so v velikem svetu dandanes priljubljena moda. V škodo drame same je predvsem še značilna okoliščina, da je v tem ljubezenskem, a za njegovo življenjsko smer vendar prvem načelnem srečanju dr. Velnar, kar se tiče jasnosti izpovedi in odgovorne odločilnosti v dejanju, čez mero pasiven in skop: ko pade zastor, se gledalcu zdi, kakor da je dr. Velnar samo bedna žrtev v mrežah prevejane pustolovke, v resnici pa je to vendar začetek njegove življenjske tragedije. Mnogo resničnejše, globlje je drugo dejanje, poslovilna beseda dr. Velnarja od škofa monsignorja Cirila, ki je hkratu višek vsega dela. Tu se resnica časa in cerkev srečujeta iz oči v oči. Dr. Velnar govori svojemu škofu: »Ko sem končal študije, me je vaš prednik poslal v industrijski kraj za kaplana... Med temi zapuščenimi delavci sem spoznal, kako strašno je življenje tisočem in tisočem, študiral sem, pridigal, organiziral. S strašno jasnostjo sem spoznal, da je treba prav kmalu storiti nekaj važnegt, odločilnega, prav krščansko blaznega, če hočemo te izgubljene ljudi rešiti. Od tistega časa nisem mogel mirno spati. Sredi noči sem se zbudil. ker se mi je zdelo, da sirena tuli in naznanja nesrečo. Mogoče je zopet koga ubilo, zmečkalo, pohabilo za vedno. In potem mi je postala ta sirena srce pretresu-joč simbol naših dni. Zdelo se mi je, da nas budi iz spanja. Toda nikdo ni hotel vstati. Oblačnih, strganih, preganjanih in zlorabljenih so Kristusovi učenci mirno spali.« Na škofovo vprašanje, kaj bi ob vsem tem storil sam, odgovarja dr. Velnar: »Storil bi nekaj, kar bi vsi moji stari častitljivi svetovalci imeli za blaznost, šel bi na ono stran. Kot škof, kot duhovnik, kot človek. Do sedaj smo stali na tej strani. Upravni svetniki, bančni in rudniški ravnatelji, graščaki, vaški oderuhi, skopuhi, mešetarji, vse to se je lagodno sprehajalo po isti strani, kjer smo bili mi. Mi smo stali med temi prečudnimi sejmar-ji. Srce nam je bilo sicer na onem bregu, kjer so v umazanih barakah delavske matere študirale matematiko beračev. A naša obleka ni sodila na ono stran. Na ono stran smo pošiljali svoj blagoslov.« To je vsekakor idejni prelom, vreden velikega literarnega in dramatskega koncepta. A razočaranje dr. Velnarja nad zadržanjem cerkve in njenih vodnikov še daleč ni odpad od Boga. Na škofov očitek, da je cerkvi odtujil mlad:no, odgovarja: »Mogoče ker sem jo vodil h Kristusu nazaj.« In na vprašanje, kako dolgo bo še veroval v boga: »Ne vem. Nič ne obljubljam. Zaenkrat hočem samo živeti, priti dc neke nove zavesti, pozabiti na vse. kar ie bilo, utoniti nekje v množici ljudi, ki kljub vsemu ostajajo nekam človeško dobri. Ako je vera takšen integralen del življenja, da je brez nje nemogoče priti do neke smiselnosti sveta, potem se bo tudi v mojem življenju našel prostor.« A proti njegovi težnji po svobodi se msgr. Ciril postavlja na stališče identitete cerkve in boga: »V trenutku upora proti svojim predstojnikom ste se uprli tudi bogu.« L. M. Knjižnico Leva Tolstoj?' so nedavno dokončno uredili v jasnopoljanskem gradu, ki je sedaj Tolstojev muzej. Pisateljeva knjižnica šteje 21.315 zvezkov v šestnajstih jezikih. V 14.000 zvezkih so Tolstojeve lastnoročne opombe, ki kažejo, da je pisec »Vojne in mira« vse te knjige prečital. Bil je tedaj izredno marljiv čitatelj in tudi poliglot, kakršnih ni mnogo med pisatelji njegovega kova. Premiera Donizettijevih „Kapljic za ljubezen" v ljubljanski operi V petek zvečer nas je ogrelo že čez sto let staro italijansko operno delo, Donizetti-jev »L'elisar d'amore«, po naše »Kapljice za ljubezen« ali »Ljubezenski napoj«. Od tvorcev pompoznih in dramatskih opernih del iz sredine preteklega stoletja nam je med Italijani prav za prav le še Verdi s svojo izrazito realistiko všeč. Od ostalih skladateljev so se iz tega časa obdržala po-največ le komična dela in eno izmed teh so »Kapljice za ljubezen«, opera buffa Gae-tana Donizettija , poslednjega velikega mojstra tega žanra. — Kjub temu dvomim, da je glasbena plat bila tista, ki nas jc držala do kraja v napeti pozornosti, čeprav je v njej dovolj mest, ki še danes užgo, razvedre ali celo ganejo. Še manj zanimivo je samo zase sila preprosto dejanje, ki tvori le šibko ogrodje za razprejanje bogatih glasbenih domislekov. Uprizoritev pa je bila prvovrstna! In če je bilo kdaj na mestu, govoriti o stilnem podajanju kakega opernega dela na našem odru, potem ta laskavi pridevek zasluži v visoki meri petkova premiera. Sloko, gibko, Lahkotno, živahno in ljubko obenem je bilo petje in kretanje solistov ter zbora, prav tako mu-ziciranje orkestra. Zasluga za vse to gre dirigentu in režiserju g. Poliču in obema pevcema-mojstroma v tej stroki, gostu g. Solariju in g. Bctettu. Pa tudi ga. Ribičeva nas je prijetno presenetila in uspela bolje od najbolj optimističnega pričakovanja. Sploh je predstava potekala tako gladko in muzikalno. kot da bi vsi sodelujoči imeli svoje vloge v mezincu, kar je za naš oder prav redek dogodek. Mlad, neroden in reven kmetič Nemori-no ljubi žlahtno in bogato Adino. Vse ro-tenje in dvorjenje ljubljenki mu ne pomaga nič. Nakoplje mu le zasmeh nje in njene okolicc. Tedaj seže po poslednjem sredstvu — od prebrisanega mazača Dulca-mara si kupi kapljice za ljubezen. Mazač ga kajpak pošteno potegne pa mu drago proda steklenico pristnega terana, ki se ga Ncmorino dodobra naleze. Ko ena steklenica ne zaleže in izvoljenka !e še bolj sili v zakon s seržanom Belcorcm. sc spravi Nemorino še na drugo steklcmco, ki jo pa grenko plača: da se potrditi k vojakom. Ko Adina izve, da jc ubogi kmetič žrtvoval svojo prostost in da je podedoval lepo premoženje (vedno le denar i), tedaj sc končno odloči zanj in pusti postavnega ser- zana. Domači ansambel se je z velikim razumevanjem in glasbenim čutom podredil go-stovemu okusu ter opustil sleherno zadira-nje, prenapenjanjc in zavlačevanje v petju. G. Solari je bil v vlogi Nemorina pevski virtuozen, igralski sugestiven in v de-klamaciji nenadkriljiv. (Pel je v italijanščini). Potrdil je svoj sloves velikega odrskega umetnika, ki ga mali glas prav nič ne zmanjšuje. Igralski sijajen in glasovno izredno svež je bil Dulcamara g. Betetta, ki ga v tej vlogi ni moči prehvaliti. Za že opisanim zelo laskavim uspehom ge. Ribičeve kot Adine je zaostajal Belcore g. Janka, ki mu ta vloga pevsko dela preglavice, čeprav je bil v celoti kot vedno prepričevalen. Gdč. Barbičeva je prav zadovoljivo absolvirala malo vlogo služkinje Žanete. Odhajali smo s predstave z zavestjo, da bi se smeli z njo povsod ponašati, ker se je našim umetnikom zopet enkrat posrečilo stopiti verno podajanje dela samega z njegovim resničnim značajem v skladno celoto. Nekaj svežih glasbenih mest, kot na pr. komična arija mazača Dulcamara, do-vtipno instrumentirana vaška godba, značilni signal mazačevega trobentača in dir-Ijiva arija obupanega Nemorina v poslednji sliki, nam je brnelo še dolgo blagodejno po ušesih. P. S. Zapiski Zagrebško gledališče bo uprizorilo ta teden: Na Aleksandrovem trgu: Torek, 18. Don Pasquale (gost. Solari ja, vnovič uvež-bano), sreda, 19. Elizabeta, četrtek, 20. Baron-Cigan, petek, 21. Knez Igor, sobota, 22. Baron-Cigan, nedelja, 23. Geisha (popoldne), Traviata (zvečer, gost. Zlate Gjungjenac in Solari ja). — V Frankopan-ski ulici: Torek, 18. Pod kuratelo, sreda, 19. Dijak-berač, četrtek, 20. Pod kuratelo, petek, 21. Pot v Benetke (premiera), sobota 22. Velika zadeva, nedelja, 23. Pod kuratelo (popoldne), Pot v Benetke, (zvečer). Beograjsko Narodno gledališče od 17. do 23. oktobra: Gledališče pri spomeniku: torek, 18. okt.: Več kot ljubezen, sreda, 19. okt.: Šeherezada, človek in usoda, četrtek, 20. okt.: Moličre (premiera), petek, 21. okt.: Aiaa, gostuje ga. Kunčeva, sobota, 22. okt.: Molišre, nedelja, 23. okt. ob 15.: Faust, ob 20.: Pečalbarji. Gledališče na Vračarju: torek, 18. okt.: Kar vrag ne zmore, žena zmore, sreda, 19. okt.: Dve dvajsetici, četrtek, 20. okt.: Gospa ministrica, petek, 21. okt.: Kleveta, sobota, 22. okt.: Koštana, nedelja, 23. okt. ob 15.: Voda s planine, ob 20.: Dr. Stalno razstavo umetnostnih del je otvo-rila v Zagrebu zadruga »Hrvatska naklada«. Razstavljene so slike v olju, plastika in grafika prof. M. Detonija, V. Gecana, prof. Krste in Željka Hegedušiča, prof. I. Kerdiča, prof. T. Krizmana, B. Kristijano-viča, G. Likana, J. Papiča, V. Radanša, L Režka, V. Svečnjaka, G. Stupice, P. šima-ge, A. šimka in dela kmeta slikarja I. Generaliča. Skupaj 54 del in 90 grafičnih umetnin. Razstava je odprta dopoldne in popoldne v prostorih »Hrvatske naklade«, Bogovičeva 1/VH, poleg Jelačičevega trga. Vstop in dvigalo zastonj. Drugi pogreto K. H. Mache. Pred umikom iz Litomefic, mesta, ki je 1. 1514. izdalo odlok, da ne sme prestopiti njegove meje, kdor ne govori češko in ki je bilo pozneje močno ponemčeno, so Cehi izkopa-pali telesne ostanke svojega nesmrtnega pesnika K. H. Mache. Avtor »Maja« je bil tam pokopan 1. 1836 in ob stoletnici smrti so mu postavili Cehi lep spomenik. Tudi ta spomenik so obenem s pesnikovimi telesnimi ostanki prepeljali v Prago. Tu nameravajo K. H. Macho drugič pokopati — najbrž v pisateljski grobnici v Slavin na Vyšehradu. »Prodana nevesta« 1400 krat ▼ Narodnem divadlu. 16. t. m. je bila v praškem Narodnem divadlu 1400. predstava Smetanove »Prodane neveste«. Predstavo je dirigiral Vaclav Talich. ŠPORT Mladina na tekališču V soboto in nedeljo je srednješolska mladina v Mariboru v rekordnem napolnila stadion Železničarja, dokaz, da je slednjič našla pot do nje tudi ta najlepša športna disciplina Maribor, 17. oktobra Kakor smo poročali že v ponedeljkovi izdaji »Jutra«, je bil v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne na stadionu SK Železničarja V. srednješolski lahkoatletski miting za prehodni pokal »Jadranske straže« in pokal JLAS. Nastopili so najboljši atleti in atletinje mariborskih srednjih šol in je bila udeležba naravnost rekordna. Za letošnji srednješolski lahkoatletski miting je bilo izredno veliko zanimanje in je prireditvi prisostvovalo veliko število gledalcev. Tehnični rezultati so bili naslednji: Tek 60 m dijakinje: 1. Brandstetter (realka) 8.1; 2. šentjurc (trg. akademija) 8.6; 3. štibler (gimnazija) 9.2. Kopje 700 g dijaki: 1. Gregorovič (g) 45.83; 2. Krajnčič (r) 43.85; 3. Jager (trg. ak.) 39.49 m. Skok v višino: 1. šurkalovič (učiteljišče) 1.65 m; 2. in 3. Erjavec (trg. ak.) in Lužnik (g) 1.60 m. Skok ob palici: 1. Smerdu (g) 2.80 m; 2. Mlaker (r) 2.70; 3. Braunitzer (g) 2.70 m. Met krogle: 1. Gregorovič (g) 16.95; 2. Lužnik (g) 16.43; 3. šurkalovič («> 14.03 m. Skok v daljino: 1. Lončarič (g) 6.12; 2. Bačnik (r) 6.02; 3. Lužnik (g) 5.85 m. Tek 80 m zapreke: 1. Lončarič (g) 12 sekund; 2. Smerdu (g) 12.1; 3. Gregorič (r) 12.5. Met diska: 1. Lužnik (r) 40.88 m; 2. Gregorovič (g) 38.91; 3. Smerdu (g) 34.64 m. Tek 100 m: 1. Lončarič (g) 12.1; 2. Mlakar (r) 12.3; 3. Smerdu (g) 12.4. Skok v daljino dijakinje: 1. Brandstetter (r) 4.82 m; i. šentjurc (tr.) 4.06; 3. Jelene (r) 3.95 m. Troskok: 1. Lončarič (g) 12.34; 2. Mlakar (r) 12.15; 3. Mlakar n (r) 11.52 m. Tek 1000 m: 1. Mlakar (r) 2.54; 2. Hok (r) 2.55; 3. Poh (r) 2.56. Štafeta 4 X 60 m dijakinje: 1. realka 34.9; 2. trgovska akademija 35.5; 3. učiteljišče. Štafeta 4 X 100 m dijaki: 1. gimnazija 48; 2. učiteljišče 49.2; 3. realka 49.4. Končni plasma je naslednji: klasična gimnazija 110.5, realna gimna^ zija 110, trgovska akademija 37.5, učiteljišče 37 točk. V nekaj vrstah Zadnji »Sportista« objavlja nekatere spremembe v pra\'ilih nogometne igre«. ki so bile sprejete v mednarodni komisiji in bodo tudi na območju JNS stopila v veljavo s 30. oktobrom t. 1. Bistvenih sprememb nove določbe ne prinašajo, pač pa je nekoliko drugačna stilizacija onih odstavkov, ki govore o velikosti nogometne žoge in dimenzijah igrišča za mednarodne tekme, dalje odstavkov, ki predpisujejo, kako morajo biti igralci oblečeni in obuti, glede česar bodo sodniki odslej imeli mnogo večjo kompctenco in tudi odgovornost. Izpopolnjene so za tem še ccločbe, ki sc nanašajo na izstop odn. vstop posameznih igralcev med igro. Važno ;e. da bo imel sodnik v bodoče pravico izključiti igralca zaradi grobega nesportnega prestopka tudi brez predhodnega opomina. Bolj natančna je po novem tudi določba glede izvajanja kazenskega strela na koncu polčasa ali igre. Podrobno besedilo po novem bo za klube in igralce gotovo objavljeno tud' v službenem glasilu našega podsaveza. Na igrišču Jugoslavije v Beogradu so v nedeljo izvedli damsko lahkoatlets^o tekmovanje za državno prvenstvo po ekipah, ki pa sc je moralo končati kot klubsko tekmovanje Jugoslavije same, ker ostali klubi na miting sploh niso poslali tekmovalk. Doseženi rezultati niso vredni bog ve kaj, organizacija pa je bila skrajno površna. Kakšen red je moral vladati na igrišču, se da približno sklepati po tem, da je med tekmovanjem izginila z igrišča edina razpoložljiva krogla, tako da zato atletinje v tej disciplini sploh niso mogle pomeriti znanja. V Varšavi je bilo v nedeljo zaključeno teniško tekmovanje za damski srednjeevropski pokal, darilo naše kraljice. Nj. Vel. kraljice Marije. Proti vsemu pričakovanju so v tem finalu zmagale Madžarke s 3:2 in si osvojile dragoceno lavoriko, ki so jo Poljakinje že skoraj računale za svojo. Splitski ligaš Hajduk je to nedeljo gostoval v Zadru, kot prvi jugoslovenski klub v tem italijanskem mestecu na naši dalmatinski obali. Spličani se niso vrnili z veliko slavo, saj so sc morali v srečanju z onim podeželskim klubom »Pro Dalmazia« zadovoljiti z neodločenim 1:1. Pravijo, da je bil temu izidu nekoliko za botra tudi domači sodnik. . . V Somboru so imeli v nedeljo zanimiv lahkoatletski miting, na katerem so starta-li nekateri dobro znani atleti i z Beograda. Med doseženimi rezultati sta vredna omembe rezultata v teku na 200 m, kjer je Kling (BSK) dosegel čas 22.4 in izenačil državni rekord, ter v skoku v daljino, kjer je Lenert (BSK) postavil znamko 7.01 tn, kar je bolje od državnega rekorda. Izmed vnanjih nogometnih rezultatov je treba naknadno zabeležiti naslednje: v avstrijskem prvenstvu v (Ostmarki): Sportklub (Gradec): Austro-Fiat 4:3, Ra-pid • Austria 5:1, Vienna : Amateure (Steyr) 6-1 Odmira : Wacker 3:2. Sportklub (Dunaj): Wacker (Wr. Neustadt) 3:0. (Na čelu tabele je dunajski Sportklub). v italijanskem prvenstvu: Bologna : Lazio 2:0, Novara : Livorno 2:0. Bari : Milan 21 Sampierdarena : Genova 1:0, Ambro-siana : Juventus 5:1. Napol; : Triestina 2:0, Roma : Lucchese 3:0. Torino: Moden a 4:2. v madžarskem prvenstvu: Budafok : Hungaria 3:0, Ujpest : Bocskav 6:1. Ferenc-varos : Elektromos 2:1, Phobus : Szegedin 1:0, Szolnok : Tari 3:2, Nemzeti : Zuglo 4:2. V Helsinkih je Finec Vrjo Nikaanen izboljšal svetovni rekord v metu kopja od 77.87 na 78.70 m. Razpis zaključne medklubske kolesarske dirke SK železničarja v Mariboru, ki jo priredi dne 30. oktobra t. 1. zvezano obenem s klubskim prvenstvom, na progi Maribor — Hajdina — Pragersko — Slov. Bistrica — Maribor. Dolžina proge je 65 km. Start je določen ob 8.30 pred stadionom SK železničarja v Mariboru ob Tržaški cesti cilj istotam. Nagrade: I. pokal. II. ta ni. darilo IV. in V. kolajne. Klubski prvak prejme posebno kolajno. Splošna določila Pravico starta imajo vsi člani, ki so pravilno verificirani ter so člani klubov, včlanjenih v kolesarskem savezu Jugoslavije. Vozači se morajo izkazati na startu s pravilno verificirano licenco za leto 1938. Vozi se na lastno odgovornost po policijskih cestnih predpisih in po tehničnem pravilniku KSKJ. Kolesa morajo biti opremljena z dobro zavoro in zvoncem. Morebitne proteste je treba vložiti 15 minut po prihodu na cilj s takso din 30, kar tera vsota se v primeru pozitivne rešitve protesta vrne. Razdelite* nagrad bo takoj po končani dirki. Prijavnina znaša din 1§ za dirkača. ___ Prijave je treba poslati na naslov: SK železničar v Mariboru, stadion ob Tržaški cesti. Prijave se sprejemajo najpozneje do pol ure pred startom. če bo slabo vreme, bo dirka preložena na 6. novembra 1938. SK Ljubljana. Danes strogo obvezna tekma za trening med ligaškim in prvim moštvom. Igralci naj bodo ob 15.30 na igrišču. Postava na običajnem mestu. Naše gledališče DRAMA Torek, 18. oktobra: zaprto. Sreda, 19. oktobra: Potopljeni svet. Red B. »30 sekund ljubezni«, igra znanega italijanskega komediografa Benedettija, je sila zabavna in prav duhovita salonska komedija, ki se je uveljavila na vseh odrih, kjer so jo doslej igrali s prodornimi uspehi. Njeni glavni vrlini sta, da nudi zabar-ve željnemu občinstvu mnogo vedrosti m prisrčnega smeha, poleg tega pokaže na humoren način nelepo in obsojanja vredno stran meščanske družbe: kako rada popusti v svojih moralnih zahtevah, kadar jo to stane denar. OPERA Torek, 18. oktobra: Gejša. Red A Sreda, 19. oktobra: Boris Godunov. Red Sreda. * Prihodnja premiera v operi bo Smetanova opera »Poljub« pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Premiera bo konec meseca. Nato sledi premiera Massenetove opere »Don Quichot« pod taktirko kapelnika štritofa, dalje se študira »Lohengrin« pod taktirko kapelnika dr. švare ter Cajkov-skega »Jolanta« in Puccinijev »G. Schicchi« pod taktirko kapelnika Neffata. Opereta pripravlja novo delo »Roxy« pod taktirko kapelnika Žebreta. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 18. oktobra, ob 20.: Hudičev učenec. C. Sreda, 19. oktobra: Zaprto. četrtek, 20. oktobra, ob 20.: Pokojnik. A. R I Torek 18. oktobra Ljubljana 11: šolska ura: Zdravi zobje _ zdravi otroci (dr. Fr. Mis). — 12: Pesmi in naoevi iz Španije (plošče). —12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 18: Radijski šramel. — 18.40: V2goja v družini (dr. Stanko Go-gala). — 19: Napovedi, poročila —19.30: Nac. ura: Javna dela v zadnjih treh letih v dravski banovini (g. Janko Hafner). _ 19.50: Vesela kronika. — 20: Koncert Slovenskega voka.lneea kvinteta. — 20.45: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Sreda, 19. oktobra Ljubljana 12: Orkestralni koncert (plo-š5e). _ 12.45: Poročila — 13: NapovedL _ 13.20: Slavni pevci (plošče). — 14: Na- povedi. — 17: Mladinska ura: O govorništvu« (prof. Fr. Vodnik) — V borbi * neznanimi zemljinami (dr. Valter Bohi- nec). _ 18.30: Jesen v glasbi (plošče). _ 18.40: Pravna ura: Važnejše določb® varuškega in skrbstvenega prava (dr. Dona ta Capudrova). — 19: Napovedi, poročila. _ 19.30: Nac. ura: Sarajevska »Pro- sveta« pred in po vojni. — 19.50: Uvod vr opero. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V* Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 17.20: Orkestralni koncert i«» plošče). — 20: Humor. — 21: Ruske romance. — 21.30: Plošče. — 22.15: Sloven. ske pesmi. — Zagreb 17.15: Lahka glaska. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — Praga 19.30: Koncertni večer. — 20.201 Zvočna igra in orkestralna glasba. — Varšava 20.25: Zborovsko petje. — 21: Chopi-nove klavirske skladbe. — 22: Plošče. — Sofija 19.30: Prenos opere »Carmen«. —« 22.30: Orkestralni koncert. — Uunaj 123 Opoldanski koncert. — 16: Mali orkester in solistinje. — 18.20: Plošče. — 19-453 Solisti, zbor in orkester. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin 19: Orkester. — 20.103 Iz veselih oper. — 21: Veliki orkester in solisti. — 22.30: Stari in moderni plesi. — Miinchen 19.15: Vesela muzika. — 20.501 Kan tate. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24« Stari in novi akordi. — Pariz 19.30: Skladbe za flavto in violino. — 21: Pesmi in plošče. Postani in ostani člaiq Vodnikove dražbe! PAUL RIPSON ts Stratosferski pilot Roman Fred je družbo poznal, saj jo pozna vsakdo, ki ima le količkaj opraviti z letalstvom. Gradi namreč najboljše motorje za letala in Lindberghovo letalo, s katerim je bdi pred teti prvi preletel Atlantik, , je bdlo opremljeno z motorjem tipa Whirlwind. Zadovoljno Je Fred vtaknil pismo nazaj v listnico. Sel je novi bodočnosti naproti. Le ena temna točka je bila v njej, in ta se mu je skoraj zdela tragikomična, namreč zaroka njegovega ideala z angleškim grofom Da bi si prepodil temne misli, je vzel na postaji kupljeni dnevnik v roke in začel čitati. Naenkrat mu pade v oči velik napis: »Senzacionalna razroka dolarske princese«. Članek je razložil v kratkih besedah, da se hči »kralja pomaranč«, Lea Mountavon, baje nikoli ni zaročila z onim angleškim grofom, kot je to včeraj povedala novinarjem, ki so jo bili povodom njene zaroke prišli intervjuvat, ali pa — kot je dnevnik hudomušno pripomnil — se je iz neznanih razlogov ta zaroka razdrla. Fred ni mogel verjeti svojim očem, ko je čital to novico. Bral jo je dvakrat, trikrat in nekaj blaženega ga je začelo prešinjati. Zaprl je za hip oči in se vdajal prijetnim občutkom. Vračal se je v New York, mesto, v katerem je prebivala Lea. Službo Je imel v žepa, to kot Je Izgledalo, ne navadno pilotsko službo, temveč nekaj boljšega. Vedel je, da dela Whirlwindova motorska tovarna poskuse z novimi letalskimi motorji, ki naj bi prekosili vse dosedajšnje. To je bdla jaavna tajnost, samo o konstrukciji ni vedela živa duša, za kaj gre. Brezdvomno je bil njegov poziv v zvezi s tem. Morda se mu bo posrečilo, da postane znamenit in tako opozori nase lepo milijonarsko hčer. Vsekakor je sklenil, da se ji približa. Za milijone mu v istini ni bilo, toda dekle je pomenilo zanj višek življenja. Neka divja, brezumna strast ga je vlekla k tej ženski Sklenil je, da napravi dobro premišljen načrt in se ji približa. Tako mu je v prijetnih mislih naglo minevala vožnja v New York. Vsa pokrajina se mu je zdela nekako prijazna in vesela. Proga je vodila poleg Hudsonove reke, ki je tu že zelo velika in po njej plovejo parobrodi. Gledal jih je z zanimanjem, kakor tudi vodno letalo, ki se je bilo ravnokar dvignilo z reke, letelo nekaj časa vštric brzovlaka in potem odbrzelo v višine. Fred je bil na koncu s svojim denarjem. Imel je samo še petdeset dolarjev v listnici. Seveda je imel še ček za 2000 dolarjev, toda zaenkrat na to ni niti mislil, da bi ga vnovčil. Ravno s tem čekom je imel namen, približati se spet lepi Leji. Vedel je, da v nekaj dneh nastopi novo službo in dobi takoj denar na razpolago, zato mu suša v listnici ni delala nikakih skrbi. Za teden dni je imel dovolj denarja. Ko se je vlak ustavil na velikanskem podzemskem Centralnem kolodvoru v New Yorku, je židane volje vzel svoj ročni kovček z mreže nad svojim aedelem to odšel preko velike postaje do hodnika z napdsom Hotel Roosevelt Tu je dospel naravnost do dvigala, s katerim se je dvignil v pritličje hotela. Vzel je sobo za štiri dolarje dnevno, se okop al in si uredil svojo toaleto, nato pa šel v nočni New York, na Times Square, le dobrih deset minut od hotela. Veličastna simfonija luči in zvokov mu je po dolgem presledku kar dobro dela in čutil je, da je prav za prav v tem velemestu najbolj doma. 8. poglavje: Skrivnost novega motorja. Naslednji dan ob desetih dopoldan se je Fred javil pri ravnateljstvu družbe Whirlwind Motors s pismom, katerega je bil dobil pred nekaj dnevi. Uradnik, kateremu je bil pismo pokazal, ga je odšel javit in se vrnil čez nekaj trenutkov, rekoč: — Prosim, gospod Blair, da mi sledite. Nalog imam, da Vas vedem k gospodu generalnemu ravnatelju. Fred je bil kaj takega že pričakoval in radoveden je šel z njim. Generalni ravnatelj ga je sprejel sam v svoji elegantni pisarni. Ponudil je Fredu sedež v udobnem naslonjaču iz usnja, prisedel k njemu ter porinil preden j škatlo s cigaretami. — Predno se začneva meniti, cenjeni gospod Blair, bi Vas prosil, ker gre za zelo važne stvari, ki so tovarniške tajnosti, da se mi legitimirate. Oprostili mi boste to mojo zahtevo, ko boste zvedeli, za kako važno zadevo gre. — Gospod ravnatelj, to se samo ob sebi razume. Tu je moja pilotska legitimacija s fotografijo. Ravnatelj je legitimacijo, Id sn Jo Je Pred ponudil, natančno pregledal, primerjal diko 8 posestnikom to nato zadovoljen vrnil listino Fredn, rekoč: — Najlepša Vam hvala. Tako, sedaj je vse ▼ redu in lahko Vam razložim, za kaj gre. Prej Vam pa hočem še reči, da me je opozoril na Vas gospod Drashking, ki Vas pozna iz vojnih časov. — Ne morem se spomniti imena, je odgovoril Fred. — To nič ne de. Spoznali boste gospoda Drash-kinga pri nas. Od njega sem zvedel, da ste slavni pilot eskadrilje »Potomaških rac«. Prav toplo Vas je priporočal. Sedaj pa poslušajte. Kaj izdeluje naša tovarna in kakšen je nje sloves, o tem Vam ne bom govoril, ker to sami kot pilot zelo dobro veste. Znane so Vam pa gotovo, vsaj v glavnih obrisih stvari, ki Vam jih bom sedaj omenil. Avtomobilske tovarne poskušajo že nekaj let, izdelovati tudi letalske motorje in naravno ob enem letala. Ford, Packard in General Motors so med temi konstrukterji. Leta 1929. je Packard vzbudil veliko zanimanje vseh letalskih krogov s tem, da je zgradil nov devetcilinderski radialni Dieselov motor za letala z 200 k. s. Ko so takrat na Wall Streetu zvedeli novico, da je novi Packardov letalski motor, ki ga žene surovo olje, uspešno napravil polet iz Detroita v Washington in pri tem porabil goriva za samo eno petino cene motorjev na pogon z bencinom, so Packardove akcije tisti dan tik pred za-ključitvijo borze nenadoma poskočile za 16 in pol točk. L! OGLASI smmmm Ključavničar ki je dobei l;ili|lll!'l»li;Ull(ll"i||!ll!llllll!lll!i Vajenci (ke) i imiiuinininuiiti it < hh i nnfti i iii m mr Eiimiiiiiiiiiiti < i»- Deklica stara 16 let, se želi izučit' za šiviljo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje«. 24516-44 Učenca pridnega in poštenega, — sprejme v trgovino Ivan Magdalene, Rače pri Mariboru. 24221 -44 2 učenki ra pletiljstvo, — sprejme tvrdka K. Soss, Mestni trg št 18. 24234-44 Pouk " Nemščino, francoščino podučujem otroke in začetnike po zmenri ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24514-4 Dragocenosti Vsakovrstno zlato tupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelli iu bi Jana. Wolfova ui Avta, moto Motorno kolo s prikolico Pi^odaLm Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat anev-. potem pa gori ves dan sc dobi v vseh velikostih pri A. SEMEN IČ in drug, železnina. Ljubljana, Miklošičeva c. 15. telef 48-67. 24462-6 do 1000 ccm starejši model dobro ohranjen, kupim. — Prednost: Harley Davidson in dobra guma. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Tutra pod »Odplačevanie«. MD-10 Vreče Bombay (3 modre črte), 3000 komadov, samo enkrat rabljene, uporabne samo za izvoz, naprodaj po din 4.50 komad. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. 24533-6 Poceni boste kupovali kor potrebujete, sko zahlev«)« naš brezplačni katalog 9 e v m « « Deteljni odpadki zmleti so najboljše močno krmilo za govedo, 100 kg 90 din. Tudi fižolove odpadke nudimo po 90 din. Sever & Komp.. Ljubljana. 24448-6 Akademik ki je bil cele počitnice v Franciji, poučuje vse predmete za vsak denar. Cenjeni dopis na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uspeh«. 24520-4 1NSERIR A JTE V »JFTRT>< Kupim Vse rude n nahajališča, posebno svinec, kositer, wolfram kupujemo. Ponudbe z vzorci in opisom pod »Inozemni interesenti« poslati na Publicitas, Ilica 9. Zagreb. 24131 Nekoliko motociklov DKW tvorniško novih, proda po zelo znižani ceni Bruno Klemenčič. Ljubljana Miklošičeva c. 30. 24209-10 Motocikel s prikolico NSU tovarniško nov. po lz redno znižani ceni TRI CIKEL, dobavni, z ma lim DKW motorjem. — ugodno proda DKW zastopstvo. J Lovše. LJu bljana, Tyrševa 35. 24433 10 Pohištvo Starinsko pohištvo pristne perzijske preproge, trgovsko opremo za špecerijsko trgovino, več malo rabljenih jedilnic, spalnic in drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. — Ivan Mathian Ljubljana, Tyrševa c. 12, na dvorišču. 79-12 INSEMRAJ V „ JUTRU"! Kupimo gozdove bukove in hrastove v ve£-jih kompleksih. »CER« d. d Zagreb. Tomašičeva nI. 10. Telefon 36-79. 24121-15 Do 400.000 din vložim ▼ dobro podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje«. K 24515-16 S kapitalom več sto tisoč se udeležim pri dobrem podjetju. Ponudbe pod »Donosno in varno« na ogl. odd. Jutra 24513-16 | Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vrednostne papirje, delnice, kupone, dobropise 3°lo obveznice kupujemo po najvišjih cenah. Različna posojila Oblastv. dovolj, pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA Gledal, ul. 12. Tel. 38-10. 24212-16 I s kopalnico, oddam radi I nenadne premestitve. Beethovnova ul. 15, III. 24541-21 Stanovanje pri univerzi, 3 sobe, novo I slikano in pleskano, moderno, vse pritikline, oddam takoi aH novembra. Poiz-| vedbe: trgovina Jager, Kongresni trg. 24512-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam dvema osebama za 300 din. Karlovška 28. ogled od 2. naprej. 24531-21 4-sobno stanovanje v strogem centru (tudi za poslovne prostore), oddam 1. novembra. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 45542-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje [za 1. november v mestu, iščem za 2 osebi. Naslov v I vseh poslovalnicah Jutra. 24540-21a Izgubljeno Poziva se oseba ki j« v nedelio v popoldanskem vlaku vzela fotoaparat od Trzina do Kamnika naj ga odda v uredništvo tega lista, sicer se jo policijsko zasleduje, ker je bila opazovana in poznana. 24530-28 Razno Od Vas j« odvisno, da imate obleko vedno kot novo aa to jo postite redno semično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 >nHM — SvedoHkainia Likali II sobo odda Skladišče na dvorišču pri Figovcu oddam v najem. I Knez, Ljubljana, Gosposvetska ceste 3. 24543-19 Kabinet oddam v sredini mesta takoi ali 1. novembra. — Selan, Trdinova 8-III. 24510-23 Prage bukove in hrastove, vseh dimenzij, kupuje »CER«, d. d., "-greh, Tomašičeva ui 10. Telefon 36-79. 24120-15 Štirisobno stanovanje v prvem nadstropju in trisobno v mansardi, ves najmodernejši komfort, centralna kurjava, oddam v novi stavbi, Goričar, sv. Petra cesta 29. 24527-21 Solnčno sobo opremljeno, čisto, v man-sardnem nadstropiu, v bližini kolodvora, oddam so-| lidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24518-23 Opremljeno sobo I strogo separirano, za 1—2 osebi, oddam. Nebotičnik V. nadstropje. 1 24517-23 LASJE PRESTANE TAK.04- IZPADATJ 1NZPASTEJO' NA PLEŠASTEM MESTU - ODSTRANI PRHLJAJ iu JACA IN HRAN 11 AS NE KORENINE • P.O ŠIL j A M O - P 0; POV ZET1U-ST EKL.niN.5Q- Globoko razžaloščeni sporočamo, da je naš ljubljeni JOŽE VLAH mestni tehnični uradnik, rez. pehotni poročnik v soboto v žerovincih tragično preminul. Prepeljali ga bomo v Maribor, kjer ga bomo v torek, dne 18. oktobra ob 15. uri pokopali na mestnem pokopališču na Pobrežju. .. Sv opravilo po pokojnem bo ob sedmini njegove smrti dne 22. oktobra 1938 v Mariboru v stolni župni cerkvi in v Ljubljani v župni cerkvi v šiški. Maribor, Ljubljana, dne 17. oktobra 1938. Žalujoča rodbina Prazno sobo I veliko, poseben vhod, so I uporaba kopalnice, sredina mesta, iščem za november. Ponudbe: prof. Prezelj, I Trgovska akademija. 1 24539-23a 5? Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 KlISEJE ENO VEČBARVNE JUGOGRAHKA PETRA NASIP 23 Naročniki »JUTRA« so ta varovani za 10.000 Din. 'Moj mož ni mogel verjeli svojim očem f p™, da sem videfiza 10 letmlajša 'VID£TI ie kakor POGLEJTE, KAKO „„ viS^ "L" SEM TO DOSEGLA de. Se pred dvemi meseci sem imela brazde in gube na Čehi, okrog oči in ust — vsekakor sem imela videz žene v »srednjih letih«. Danes pa se vse moje znanke divijo moji gladki, dekliški koži in čisti polti. Vsak večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje Biocel. presenetljivi vitalni element mladosti — odkritje slovitega profesorja dunajskega vseučilišča. Cez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, ki napravi kožo čisto in gladko ter odpra- Ija rajedalce in razširjene gnojnice._ narodna ISKA3NA L3UBL3ANA KNAHJCVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TISEOVIS PREPROSTE LN NAJFINEJŠE .... . «**£>- rs ■•■■ "-* fi/jr.v i '. :f ' * v -•■'.'■■ . •••se-•••'. v-; 1 f Danes ob 6. uri zjutraj je umrl prvi šef in soustanovitelj siovenjgraške bolnice, gospod dr. HABFF JAN PRIMARIJ BOLNICE V POK. Pogreb bo v torek, dne 19. oktobra 1938. ob 16. uri v Slovenjgradcu. Zaslužnemu pokojniku ohranimo časten spomin! Slovenjgradec, dne 16. oktobra 1938. Bolnica, Slovenjgradec t Umrla je naSa prababica, babica, mati itd., gospa IVANA KOŽELJ roj, Vedenik v 86. letu starosti. Pogreb rajnke bo 19. oktobra 1938 ob 9. uri dop. na farno pokopališče v št. Petru v Savinjski dolini, št. Peter v Savinjski dolini, 17. oktobra 1938. Žalujoči družini KOŽELJ, HRIBAR In ostalo sorodstvo. Umrla je naša ljubljena Umrla nam je naša draga mama, stara mama, tašča in teta MARIJA LUŽAR roj. SITAR ZASEBNICA v nedeljo 16. t. m. ob %8 zvečer po dolgem mučnem trpljenju. Pokopali jo bomo v torek, dne 18. t. m. ob 4=. uri pop. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Imtsbruck, Ljubljana, Merlebaeh. MARIJA por. SCHAAR, PEPCA por. ing. KOSMAČ, hčere; LOJZE, sin — tn ostalo sorodstvo. ALENČICA Pogreb bo 18. oktobra 1938. ob 15. uri. Medvode, 17. oktobra 1938. ŽALUJOČA RODBINA FILIP BOHINC EV SORODNIKL ZAHVALA Za dokaze iskrenega sočustvovanja povodom smrti našega nepozabnega soproga in papana, gospoda JOSIPA MARNA GIMNAZIJSKEGA PROFESORJA izrekamo tem potom svojo globoko zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem onim, ki so blagemu pokojniku okrasih njegov poslednji dom, ter ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. _ , Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, one 19. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Jakoba. LJUBLJANA, dne 17. oktobra 1938. Žalujoči ostafi Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa Marija Domladiš dne 17. t. m. po kratki bolezni preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 19. t m- ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Ga jeva ulica 3 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 17. oktobra 1938. Globoko žalujoči rodbini: ing. DOMLADIŠ in dr. TOMŠIČ ib^vorin Ravljen. - Izda ja za konzorcij Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo