Ql^om T^ano f-jfi&buce... Domovi m e/%’HI—HO/VIE- AMCRICAN IN SPIRIT fOR€lGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 16, 1964 SLOV6N1AN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXII — VOL. LXII Romunija bo izpustila vse politične jetnike Zmanjšanje političnega pritiska naj bi izboljšalo odnose Romunije s svobodnim svetom. BUKAREŠTA, Rom. — Vlada je objavila, da bo do konca letošnjega leta izpustila vse politične jetnike na temelju splošne amnestije, ki bo izšla v avgustu. Postopno jih je izpuščala že v preteklih letih. Leta 1961 je bilo izpuščenih samo 74, leta 1962 že 2,300, lani 2,900 in letos doslej že 2,400. Koliko političnih jetnikov še tiči v romunskih ječah in taboriščih, podpredsednik vlade Alexandra Birladeanu, ki je dal v razgovoru gornje podatke Associated Pressu, ni povedal. Birladeanu je baje gibalo za neodvisno politiko Romunije v njenih odnosih do Sovjetske zveze, on je bil tisti, ki je zavrnil v imenu svoje dežele predlog za gospodarsko podreditev satelitskih držav COMCON-u, gospodarski zvezi Sovjetske zveze in satelitskih držav, ki naj bi kot osrednje vodstvo urejala gospodarstvo celotnega sovjetskega bloka. Potrdil je, da je bil Hruščev lani v Romuniji, kot trdijo zahodni opazovalci, pa izjavil, da je bil na “lovu”. Trditev, da je pritiskal z grožnjami na vodnika Romunije Gheor-ghiu-Deja, je označil za “čisto fantazijo”. Romunija je v zadnjih mesecih uveljavila svojo neodvisnost od Moskve tako na področju go-sodarskih odnosov do satelitskih držav in Sovjetske zveze na eni strani in z Združenimi državami ter ostalim svobodnim svetom na drugi, kot v svojih odnosih do rdeče Kitajske, do Sovjeti j e in satelitskih držav. Na široko je odprla svoja vrata zahodnemu vplivu in zahodnim obiskovalcem. Javna zdravstvena oskrb priljubljena, toda draga REGINA, Sašk. — Pokrajina Saskatchewan je uvedla splošno javno zdravstveno oskrbo po hudem boju z zdravniki, ki so se temu upirali z vsemi močmi. Oskrba se je v kratki dobi pri prebivalstvu na splošno naglo priljubila, povzroča pa pokrajinski vladi tudi precejšnje nove izdatke. Te so letos predvideli na 19 milijonov za 930,000 prebivalcev pokrajine, pa vse kaže, da bodo nemara dosegli vsaj 21 milijonov. To so samo izdatki za zdravnike, za zdravljenje v bolnišnicah obstoja že od leta 1947 posebno vladno zavarovanje, katerega stroški znašajo sedaj za pokrajino okoli 42 milijonov. Nova liberalna vlada, ki je po skoro 20 letih nadomestila socialistično, je obvezana javno zdravstveno skrbstvo obdržati, preudarja pa, ali ne’ bi kazalo uvesti $1 za obisk pri zdravniku in $2 za obiske zdravnika na domu. To naj bi na eni strani prineslo nekaj dohodkov, na drugi pa zadržalo ljudi pred nepotrebnimi obiski pri zdravnikih in klicanju zdravnikov na dom za vsako malenkost. Anglija vpeljala administrativno diktaturo v Gvajani GEORGETOWN, Brit. Gvaj.— Nemiri, ki sta jih sprožila oba glavna gvajanska politika Jagan in Burnham, so dobili tak obseg, da jih Jaganova vlada ni mogla več obvladati. Angleška vlada je zato naročila guvernerju Luy-tu, naj prevzame vso oblast in porabi vsa sredstva, da zopet uvede mir in red. Guverner je takoj pokazal “močno” roko, dal je zapreti vse politike, ki so živeli samo od hujskanja črncev proti Indijancem in narobe. Zapor grozi tudi Jaganu in Burnhamu, zato namerava Jagan demisijonirati in zapustiti deželo. Guverner je izjavil, da bo sicer omejil politične svobode, toda samo takrat, kadar bi jih kdo hotel rabiti za hujskanje med črnci in Indijanci. Na drugi strani je pa s tem padel v vodo načrt angleške vlade, da dobi ta njena kolonija v bližnji bodočnosti popolno neodvisnost. Demokratski časnikarji proti Gold water ju WASHINGTON, D. C. — Politični opazovalci trdijo, da se ženejo najbolj proti kandidaturi sen. Goldwaterja razni demokratski časnikarji in politični komentatorji. Ti so glavni sva-rilci pred nevarnostjo, ki preti republikanski stranki, če bo imenovan za njenega predsedniškega kandidata konservativni sen. Goldwater. Nekateri republikanci dvomijo v to “iskrenost” demokratskih časnikarjev in pripominjajo, da bi morali biti demokrati le veseli, če izberejo republikanci kandidata, ki ga bo lahko pri volitvah premagati. Vesti iz okolice predsednika Johnsona trdijo, da ta ni tako uverjen o lahkoti zmage nad Goldwater jem jeseni in ne misli opustiti nič, kar bi mu novembra pri volitvah utegnilo prinesti glasove. Titove! udarili upornike v svojih lastnih vrstah Oblasti so ustavile kulturnopolitično revijo “Perspektive” in zaprle dva člana njenega uredništva. LJUBLJANA, SFRJ. — Počila je končno bomba med rdečimi literati v Sloveniji. Režim je u-stavil znano kulturno-politično revijo “Perspektive,” obenem pa zaprl tudi dva člana uredništva, Šalamuna in Pučnika. Šalamuna so kmalu izpustili iz zapora. Proti režimskemu preganjanju lista in članov uredništva je baje nastopilo 57 slovenskih kulturnih delavcev, ki sodelujejo pri konservativni komunistični reviji “Naša sodobnost.” Dogodek je močno razburil tudi beograjske kulturne kroge. Zadeva s Perspektivami se je pletla že dolgo časa. Mnogo vidnih titovcev je poskušalo mladino okoli Perspektiv “pripraviti k pameti,” pa se jim to ni posrečilo. Duh Perspektiv se je začel nevarno širiti v nekaterih dijaških listih, ki so jih morali stebri režima ne samo svariti, ampak jim tudi zavezati jezike. Težko je s par besedami povedati, kaj mladi literarni komunistični rod hoče. Piše preveč zmedeno. Njegovi očetje vidijo v pisanju mladih začetek konca svojega lastnega obstoja. Mladi namreč trdijo, da se je komunizem preživel, da komunistična stranka ne obvlada položaja, da morajo nastopiti nove sile, ki bodo rezale kruh slovenskim proletarcem. Kar je titovskim starinom najbolj neljubo, je to, da mladi komunisti čisto dobro ROCKEFELLER SE UMAKNIL V KORIST GUV. SCRANT0NA RDEČA KINA POSLALA OROŽJE NA ZANZIBAR NAIROBI, Ken. — Iz komu-| nistične Kitajske je prispela na otok Zanzibar pošiljka orožja z. -------- večjim številom strojnic in dru- Newyorski guverner N. Rockefeller se je včeraj umaknil iz tekme za republikanskega predsedniškega kandidata in pozval tudi vse druge zmerne in naprednejše republikance, naj se združijo okoli kandidata Scrantona. Ta ima v takem slučaju možnost zmagati nad sen. Gold-waterjem. - H. C. Lodge zanikal poročilo o odstopu. gega avtomatičnega orožja. Vse kaže, da so se komunisti na Zanzibarju vgnezdiii tako trdno, da jih ne bo mogoče pregnati z otoka brez obširnejše in odločnejše akcije, ki jo pa zvezna vlada Združene republike Tanganjika in Zanzibar ne zmo- Med tem, ko so še pred enim NEW YORK, N.Y. — Guverner N. Rockefeller je mesecem upali/da''bo mogoče'menda porabil v kampanji za dosego imenovanja republi-komunizem na Zanzibarju po-j^nskega predsedniškega kandidata milijone dolarjev in tisniti postopno v kraj, sodijo napravil na deset tisoče milj poti. Ko je spoznal, da so nje-poznavalci razmer sedaj, da po- .zgledi na uspeh padi. in da ima se ed.no guv. W. staja bolj in bolj “afriška Ku- Scranton možnost zaustaviti sen. Goldwaterja, se je včeraj ba„ umaknil iz tekme za dosego imenovanja za sebe in izjavil, da bo vse razpoložljive sile uporabil za zmago Scrantona. Tudi vse ostale kandidate, ki pripadajo zmerni sredini in naprednejšemu krilu stranke, je pozval, naj združijo svoje sile okoli guv. Scrantona, ki ima v tem slučaju upanje na zmago. ioikvs z® razširitev Varnostnega sveta ZH ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Amerika, Rusija, Vel. Britanija in Francija so bile do sedaj proti temu, da bi se število članov Varnostnega sveta povišalo od 11 na 15. Bojijo se namreč, da bo svet postal preobtežen in povečana tarča za razne intrige. Sedaj si je Moskva premislila, zagovarja povečanje števila članov na 15, s tem da bi novi člani odpadli na afriške in azijske države. Moskva se o tem ni predhodno posvetovala z nobeno veliko državo. Pristalr je celo na to. da Za larpv'"*' ' ' 'D oUprtrw zadostuje večina 9 glasov. Varnostni svet razume Moskvo. Nanjo pritiskajo male države Azije in Afrike, nanjo vpli- Rockefeller je še po porazu v Kaliforniji zatrjeval, da bo ostal v tekmi do konca, tudi sedaj se ni formalno umaknil iz tekme in še ni odpustil delegatov, ki so vezani po zakonu in drugače glasovati na republikanski konvenciji zanj, toda to je storil le “zaradi nujnosti posvetovanja in iz tehničnih razlogov.” Rockefeller ima 127 delegatov, Scranton pa 114. Rockefeller je imel dobre izglede za zmago in je veljal za vodilnega kandidata \ se dokler se ni lani ločil od svoje ,p> žene in se nato poročil z razporočeno ženo nekega svojega znanca. Newyorški guverner je dejal včeraj v svoji izjavi, da je stopil v boj za dosego republikanske va hujskanje kitajskih komunistov, da premalo skrbi za ne- predsedniške kandidature, da bi govo zdravje čisto v redu. O političnih namerah ni maral dati nobene izjave, ker da mu to ni dovoljeno zaradi njegovega službenega položaja. Njegov sin George v Bostonu, Mass., je med tem v stikih s predstavniki guv. Scrantona za sodelovanje pri njegovem naporu preprečiti imenovanje sen. Goldwaterja za republikanskega predsedniškega kandidata. Poljski komunisti imajo partijski kongres VARŠAVA, Polj. — Poljska komunistična part "a je začela včeraj svoj kongres ra katerem bo poleg svojih ir :rnih vprašanj obravnavala z sti načrt za novo poljsko petletKO in pa spor med- Moskvo in Peipingom. ! Iz Clevelanda in okolice i Na obisku— Mr. John Trček, tajnik Kluba upokojencev na Holmes Avenue, pošilja članom Kluba in vsem prijateljem ter znancem pozdrave iz Clifton Forge, Va., kjer je na obisku z ženo in vnukinjo pri hčerki Josephini Zaman. Tja so odšli na graduacijo vnukinje Karen Zaman, ki je bila najboljša učenka v celi šoli in je dobila za to več nagrad. Pravi, da je pokrajina lepa in ga spominja na našo Gorenjsko. Zadušnica— Jutri, v sredo, ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Murgela ml. ob 10. obletnici smrti. Pogreb— Pogreb pok. Johna Primožiča bo jutri, v sredo, ob 8.30 iz Fortunovega pogreb, zaveda na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Rojenice— Preteklo nedeljo se je v McDonald House University Hospital rodila g. Milošu Ukmarju in njegovi ženi ge. Gordani, roj. Perhinek, hčerkica-prvorojenka. S tem sta postala g. dr. Leopold in ga. Zofija Ukmar prvič stari oče in stara mati, g. Rudi in ga. Vida Perhinek pa tretjič. — Čestitamo! vidijo, koliko in kakšne napake j bgle rasg_ ZatQ sg je mora]a od_ se “boril za osnovna načela in je delal režim in jih še dela, in lobiti za ta korak:p Vse pa kaže, zmernost, na katerih je bila reda te napake s posebnim vese-!da Amerika, Anglija in Francija publikanska stranka ustanovlje-Ijem in hudobnostjo obravnava-^ j^q^q 2a ta predlog. Morda bo- rn je na njih uspevala. Za jo v svojih spisih. Zato bo pro- L povečanje števila članov na dosego tega cilja je po njegovem blem “mladina” med prvimi toč- L r. - nrenesle čisto potovo na sedaJ najboljša pot združiti svo-Kami, ki jih bo obravnaval je- Lo Zahtevale, da ^ S veljav- je sile s kandidatom Seranto-senski 8. kongres jugoslovanskih J nost sjdep0V treba 10 in ne 9 ri0m> ki zasleduje iste cilje in se komunistov. glasov. Njihova veto pravica o- za nadela- ------°------- stane seveda nedotaknjena. Ker| Lodge zanikal odstop Človeško telo vredno $34.54 veto pravica ni ravno “demokra-1 WASHINGTON, D. C. — H. CHICAGO 111. ____ Kemiki so Učen” pojav, ga razen Rusije C. Lodge, ameriški poslanik v prišli po natančni preiskavi se- vse velike države le redkokdaj Južnem Vietnamu, je izjavil v stavin človeškega telesa, da je uporabljajo. Generalna skupšči- Sajgonu, da ni zaprosil predsed-to vredno z ozirom na svoje se- na ZN bo o predmetu debatirala nika Johnsona za razrešitev s stavine $34.54. verjetno šele prihodnje leto. službenega mesta in da je nje- Poglavje o civilnih pravicah še ni končano CLEVELAND, O. — Če bodo politični proroki res uganili, bo že ta teden, najbrže v sredo, konec senatne debate o civilnih pravicah, na kar bo takoj sledilo glasovanje. Ni nobenega dvoma, da bo zakon sprejet. Senat se je namreč zagnal z veli- sijo svojo srečo, da preprečijo publilkanca Scrantona in proti drugače izvajala, kot je bilo na-zakon. Politični opazovalci pa Goldwater ju. Ako bo zakon iz- pisano v besedilu. Črnim organi-mislijo, da do tega ne bo prišlo. | glasovan pred republikansko zacij am je dosti take skušnje, Gogovorjeno besedilo mora po- konvencijo in bo Goldwater, kot zahtevajo od federalne in držav-tem iti zopet na glasovanje v pričakujejo, tudi pri zadnjem nih uprav, da začno zakon takoj senat in predstavniški dom, ne |glasovanju glasoval proti, mu bo izvajati tako, Ikot si ga je Kon-naravnost, ampak preko pr isto j- to gotovo škodovalo na konven- greš zamislil. Federalna admini-nih odborov. Besedilo bo zopet ciji in s tem bi bil okrepljen po- stracija je dala potrebne oblju- bo vnemo na glasovanje o raz- prišlo v roke znanemu kom-^ožaj njegovega tekmeca Scran- be, državne se pa obotavljajo. To lahko rodi nove manifestaci- , . . , Ije, demonstracije, nerede in ne- S tem pa zanimanje za zakon mjre še ni prišlo v zaključno fa«>. Za-mK0t smo rekli, bi radi obe kon bo treba tudi začeti izvaja-' kj jmeli mlr tek(m vollvM h. Talko obvezo je Povzela k nj zato bos,a skuWi euou&y nih dostavkih in spremembah besedila. Nad 500 jih je bilo predloženih, toda le približno 125 jih bo prišlo do glasovanja. Glasovanje o njih se vrši že od preteklega tedna kot na tekočem traku. Debate o predlogih so kratke ali pa jih sploh ni. Glasovanje poteka mirno. Zdi se, da so južni konservativni senatorji, ki so obstruirali 75 dni, zakonski predlog, kar zadovolj- menilo pri V remeiiski prerok pravi: grešniku Smithu, ki bi ga goto- tona. vo pokopal, ako bi mu to kazalo. Pa bo, vsaj tako upajo, pravilno ocenil razpoloženje za zakon in se pokoril volji večine. V predstavniškem domu je namreč 60% vseh demokratskih kongresnikov in 80% vseh republikanskih glasovalo za zakon v prvotnem besedilu. To razmerje se bo le težko bistveno spre-glasovanju o konč- Delno oblačno, postopna popolna zjasnitev tekom dneva in hladno. Najvišja temperatura 65. ni, da je konec obstrukcije, in da se njihova skupina ni zdrobila pod njeno težo. Z glasovanjem v senatu pa postopek še ni končan. Senatno besedilo bo prišlo skupaj s tistim, ki ga je izglasoval predstavniški dom, pred posebno kongresno komisijo, ki mora izravnati razlike v tekstu. Tam lahko nasprotniki zakona zopet posku- Johnsonova administracija, da ... .. [vplivati na-voditelje črnih orga- naj ne rogovilijo pre- nem besedilu Na Kapitolu upajo, da bo zakon dokončno izglasovan že do konca meseca, čisto gotovo pa do republikanske konvencije. Na tem niso zainteresirani samo republikanci, ki ne marajo debate o civilnih pravicah na njihovi konvenciji, ampak tudi de-mokratje, kar je namreč uvidevnih. Vsi ti so za kandidaturo re- ci vilnih pravic, ki vidijo v sedanjem besedilu uresničenih le malo njihovih pričakovanj. Zagrizena pa že danes napovedujejo proteste. Protesti so pa ravno v volivni dobi za vse stranke najbolj neprijeten političen pojav. Naši črnci in njihove organizacije se postavljajo na pravilno stališče: zakonov o civilnih pravicah imamo že nekaj, toda pri vsakem se je pokazalo, da Zadnje vesti TOKIO, Jap. — Silen potres je skoraj uničil mesto Niigata z okoli 300,000 prebivalci Plinske, električne in vodovodne napeljave so poškodovane v taki meri, da je redna oskrba nemogoča. Prav tako so pretrgane telefonske in brzojavne zveze. Število žrtev ni bilo še mogoče ugotoviti, prav tako ne škode. Mesto naj bi bilo po dosedanjih vesteh popolnoma v razvalinah. Potres je najhujši, kar jih je Japonska doživela cd 1. 1923, ko sta bila mesti Ti-kio in Jokahama skoro čisto uničeni. HONG KONG. — Rdeča Kitajska ostro napada polete ameriških letal nad Laosom in tr Angleži porazili Jugoslovane v tekmi za Davisov pokal CLEVELAND, O. — Anglija je preteklo soboto porazila Jugoslavijo v tekmi za Davisov pokal, najslavnejšo trofejo v tenisu, s 3:2. Jugoslavija je iz nadaljnjega tekmovanja s tem izpadla, Anglija pa bo nastopila proti Franciji v evropskem se-mifinalu. Zmagovalka te tekme bo nastopila v evropskem finalu proti zmagovalki v tekmi Zah. Nemčija - Švedska. Tekme za Davisov pokal so za nas letos posebno zanimive, ker bodo končne tekme za ta pokal v Clevelandu. Goldwater bo kandidat ali za predsednika ali za senatorja WASHINGTON, D. C. — Sen. Goldwater bo kandidiral v no-! vembru samo za predsednika zgodaj, recimo vsaj do volivne-ga dne ne. Njihove demonstracije bi rodile apatijo in antipatijo med volivci, ki bodo svojo nezadovoljnost kazali s tem, da ne bodo šli na volišča. Bolna točka so seveda južne naše države. Tam se lahko začno protesti, ki se utegnejo prevaliti v ostale dele naše dežele. Zato politiki zasledujejo izbruhe nezadovoljstva na jugu s posebno zaskrbljenostjo. Ne vedo, ga je federalna uprava — prav feaj se lahko Skuha iz tega. Ima-posebno pa državne —, cisto jo prav. ZDA, če bo za to imenovan na di/da utegnejo ti”privesti do'v San Francisco pri- razširjenja vojne. \hodn^ mesec’ če ne Pa samo za WASHINGTON, D. C. — Zvez-[ senatoria- V nobeneni slučaju no vrhovno sodišče je včeraj ’misli kandidirati za obe me- odločilo s 6 : 3, da morajo biti 'sd' državne zakonodaje izvoljene! Kot znano je sedanji predsed-na temelju enake vrednosti mk L' B- Johnson kandidiral Je-glasov, to se pravi, da morajo sem 1960 tako za podpredsedni- biti posamezna volivna okrožja ^a Z^}ot tudi za senatorja. enaka po številu prebivalstva. Sen' Goldwater je v votivnih CLEVELAND, O. — Jutri opol- govorih v Teksasu Johnsona dne bo priletel sem predsednik rach tega^ prijemal, zato so pre- L. B. Johnson govorit na kon- Piacanl’ da se sam te mOZnOStl sedaj ne bo posluzil. vencijo Komunikacijskega de-, lavstva Amerike. Na Hopkins| letališču bo okoli poldne. Na- Amerika m Rusija se po-to ga bo helikopter ponesel v govarjata o komunika-Edgewater park, od tam pa se cijskih satelitih bo peljal do Public Hall v av-j ŽENEVA, Šv. — Včeraj so se tomobilskem sprevodu po Me- začeli tu razgovori med Združe-morial Shoreway, W. 6 St., Su- nimi državami in Sovjetsko zve-perior Ave. po E. 6 St. Vračal zo o sodelovanju pri satelitskem se bo po Lakeside in Memorial komunikacijskem sistemu, ki ga Shoreway. Z njim bodo prile-mislijo v bližnji bodočnosti teli v Cleveland poleg njego- zgraditi Združene države, vega spremstva še zvezni ta j- --------o------- nik A. Celebrezze in kongresnika M. A. Feighan ter Charles Vanik. — Uporaba citronovega soka se je po drugi svetovni vojni povečala za 1500 odstotkov. r AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 16, 1964 ii:ff 1 Ameriška Bommum . ..^ 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: 'La Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece C-a Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year ,83 Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 119 Tues., June 16, 1964 Goldwaterjevo trgovanje pred republikansko konvencijo Živimo v politično najživahnejšem delu letošnjega leta; v tistih tednih, ko nihče ne upa niti prerokovati, kdo bo na republikanski konvenciji izbran za republikanskega kandidata za predsednika. Za demokratsko stranko že vemo, da bo edini resni kandidat predsednik Johnson, ki bo na konvenciji čisto gotovo, pri novembrskih volitvah pa po vsej verjetnosti zmagal, ako se do takrat v naši domači ali zunanji politiki ne nripeti nekaj izrednega, kar bi podrlo sedanjo politično premoč demokratske stranke. Amerikanec se rad zaveruje v tekmo, zmeraj ga mika napeto pričakovanje, kaj bo. To lahko opažamo tudi pri volitvah za konklave v Vatikanu, kjer izbirajo novega papeža, je pri nas ravno toliko zanimanja kot za novembrske predsedniške volitve. To zanimanje pada le takrat, kadar vsi znaki kažejo že naprej, kdo bo zmagal. L. 1956 smo na primer vedeli že naprej, da bo zmagal Eisenhower, zato volitve kot take niso bile več zanimive. Kot rečeno, se je letos zanimanje zgostilo samo na te tedne pred republikansko konvencijo. Po njej bodo preroki imeli lahko delo: za demokratsko konvencijo bodo napovedali Johnsonovo kandidaturo, za novembrske volitve pa Johnsonovo zmago. Le malokdo bo ugovarjal njihovim napovedim. Sedaj pa naša politična javnost stoji pred vprašanjem, ali bo senator Goldwater zmagal s svojo kandidaturo. Če bi sodili po javnem razpoloženju, ne more zmagati. Ima proti sebi vse napredne in zmerne republikance, ima pi^ i sebi vso napredno ameriško javnost, ima proti sebi seveda tudi vse demokrate. Seveda je demokratska kritika Gold-waterjeve kandidature precej hinavska. V resnici se je zelo veselijo, kajti so prepričani, da bo njihov kandidat proti Goldwaterju zmagal veliko lažje kot proti kateremukoli drugemu republikanskemu kandidatu. Goldwater je preveč skušen politik, da bi se boril proti javnemu mnenju. Kot praktičen politik se je rajše vrgel na pridobivanje delegatov na republikanski konvenciji. Na tem področju ima že lep uspeh. Celo nasprotniki mu morajo priznati, da bo zanj že sedaj okoli 460 delegatov. Do zmage na konvenciji mu torej manjka samo še okoli 200 delegatskih glasov. Kje naj te dobi, to je zanj in njegovo strujo v republikanski stranki največja trenutna skrb. Ako bi sodili samo po številkah, bi se nam lahko zdelo, da ne bo zanj tako težko. Na izbiro ima še okoli 850 republikanskih delegatov, med njimi ne bo težko najti vsakega četrtega, ki bi glasoval zanj. Te številke same so goljufive. Med 850 delegati je namreč cela vrsta, ki so se že opredelili za tega ali onega kandidata. Rockefeller jih ima za seboj že najmanj 118, ti se gotovo ne bodo dali pregovoriti, da bi glasovali za Goldwaterja. Na svojem bodo gotovo vztrajali tudi oboževalci poslanika Lodgeja, ki jih je sedaj že 44, se jih bo pa še nekaj nakapljalo. Za Nixona se je do sedaj izjavilo le par delegatov, toda Nixon sam se še obotavlja. Noče se javno spreti z Goldwaterjem, zato sedi na plotu in čaka, kaj bo. Lahko se torej zgodi, da bodo Nixo-novi pristaši vendarle glasovali za Goldwaterja. Velika uganka je seveda guverner Scranton iz Pennsylvanije, ki je pretekli petek jasno in odločno stopil v tekmo z Goldwaterjem. Če torej odbijemo od 850 delegatov kakih 250 Rockefellerjevih, Scrantonovih in Lodgejevih pristašev, ima Goldwater še zmeraj okoli 600 delegatov, ki pri njih lahko poskusi svojo srečo in jo tudi bo. Trgovanje z delegatskimi glasovi na konvencijah je stara ameriška politična praksa. V prejšnjih časih je imela včasih naravnost odurno obliko, danes je postala obzirnej-ša in diskrernejša, toda svojega bistva ni spremenila. Trgovanje z delegatskimi glasovi se ne izraža v denarnih kupčijah. Glasovi se plačujejo s političnimi kompromisi, obljubami in koncesijami, ki vodijo večkrat do močno otipljivih prilik za osebne materijalne koristi. Predmet kupčij so lahko razni gospodarski zakoni in upravne odločbe, ki postanejo vir za velike dohodke. So lahko tudi službe v važnih federalnih uradih, so lahko gospodarski stiki, ki njihove donosnosti ni treba posebej dokazovati. Tega trgovanja ne vrši naravno kandidat sam, to delo opravljajo njegovi zaupniki in posredniki, pa tudi vplivni sponzorji, ki imajo zveze s posameznimi delegati in vpliv nanje. Že sedaj ni nobena tajnost, da se mogočni republikanski bogataši hudo vnemajo za Goldwaterja. Kdo bi jim zameril, da bodo pri delegatih ves svoj vpliv zastavili v senatorjevo korist, večkrat celo brez Goldwaterjeve vednosti. Po teh in podobnih potih se bo marsikateri delegat dal pregovoriti, da bo glasoval za Goldwaterja. Seveda ne bo o tem javnost ničesar vedela. Zvedela bo pa morda šele po 20-40 letih. Ako se Goldwaterju posreči, da tako dobi še kakih 200 delegatov pred konvencijo, se bo konvencija spremenila v poslušanje dolgočasnih govorov, ki se ponavljajo vsako četrto leto. Ako jih pa ne bo imel zadosti, bo pa konvencija postala običajni politični cirkus; vsak delegat bo stal pod pritiskom. Tiste, ki so se odločili za senatorja, bodo skušali pregovoriti, naj si premislijo. Nevtralne delegate bodo obdelovali od vseh strani, pripadnike ostalih kandidatov bodo skušali zmesti. Ves ta posel se bo vršil za kulisami, v hotelskih sobah, jedilnicah, kavarnah, barih itd. Glavno besedo bodo pri tem imeli vplivni republikanci, čim bolj je kdo vpliven, tem bolj bo oblegan ne samo od Goldwaterje-vih pristašev, ampak tudi od Goldwaterjevih nasprotnikov. Zato se pa senatorjevo upanje na zmago lahko spreminja od glasovanja do glasovanja. Morda mu bo vse sku-kaj spodletelo ravno proti koncu, morda bo pa ravno takrat dobil nepričakovano zaveznike. Naša javnost bo o tem vedela bore malo. Zato se bodo pa politiki in časnikarji, posebno pa komentatorji, ustili na dolgo in široko, kakšni so Goldwaterjevi upi in kako so utemeljeni. Seveda bodo pa tudi Goldwaterjevi nasprotniki privlekli na dan vse mogoče dokaze, da je senator prava poguba za bodočnost republikanske stranke. V tem morju besedi in razlag bo seveda utonilo tudi precej zanimanja za volivno borbo. To bi ne bilo nevarno, ako se ne bi bilo treba bati, da bo apatija rodila v marsikaterem volivcu sklep, da se volitev sploh ne udeleži. To pa je gotovo slabo. BESEDA IZ NARODA Razstava slovenske zamejske umetnosti v Torontu TORONTO, Ont. — Reprezen-tačna razstava del slovenske zamejske umetnosti, ki je bila ves mesec april v galeriji LOK na Osmi v New Yorku, je bila v celoti prenesena v Toronto (bila je najavljena v A.D.), kjer je bila odprta do 31. maja. Slovenski roj alki iz Toronta in okolice ter številni Kanadčani drugih narodnosti so pokazali nepričakovano mnogo zanimanja in obiskovali razstavo. Neredki so se nemalo čudili visoko razviti kulturi Slovencev, katere doslej večina niti poznala ni. Tako se brez pretiravanja lahko zapiše dejstvo, da se je s to razstavo, tako v New York kakor prejšnji mesec v Torontu, slovensko ime razširilo v mednarodni javnosti ter pridobilo na svojem ugledu. Na tem mestu je vredno omeniti, da je bil dne 28. maja na razstavišču dobro organiziran poseben kulturni večer za slovenske rojake v Torontu. Ob napovedani uri so zbrani številni udeleženci, večina slovenska e-lita, napolnili razstavišče. G. Vilko Čekuta je z njemu lastno odrsko spretnostjo pričel in poslušalcem pripravil duhovno na-strojenje za naslednja izvajanja. Najprej je č. g. Franc Sodja, C.M., v pesniškem zanosu po-vdarjal duhovni pomen ter potrebo upodabljajoče umetnosti ter njeno' veliko poslanstvo v človeškem življenju. Za tem je govoril podpisani o sodobni u-metnosti, o njenih problemih, ter je v tehtnih besedah za u-vod in lažje razumevanje podal v glavnih obrisih važnejše točke prijemov. Povdarjal je zlasti, da ima vsaka doba na polju u-metnosti svojo življenjsko pot; včasih daljše, včasih krajše življenje. Med uveljavljanjem velikega svetovnega sloga se skoraj vedno pojavljajo razne umetnostne struje, ki se krčevito bore za u-veljavljanje svojih načel. Vsaka nova doba v razvoju umetnosti je v tem smislu revolucija, ki dejansko skoraj vedno povzroči duhovno in formalno preobrazbo sveta. Staro pojmovane in stare ideale zamenja z novimi, ki zahtevajo povsem tudi nova načela, novo izrazno govorico ter ustrezajoča sredstva v gradnji novih umetnostnih vrednot. Tako prevratno dogajanje se vrši postopoma; najprej in predvsem na področjih upodabljajoče umetnosti, glasbe in literature, pozneje pa preide na ostala področja kulture in civilizacije. Kaj je nova umetnost — in kakšni so vzroki za njen pojav? Nova umetnost je navadno vedno reakcija na že preživete in obrabljene oblike starih idealov. šolski primer bi bil na pr. gotika in renesanca, ki se je rodila dejansko iz odpora proti njej v znamenju humanizma, a formalno z idealom čistih in jasnih oblik, ki so prišle do najvidnejšega izraza v arhitekturi. Izjemen primer je pa slog italijanskega baroka, ki predstavlja nekako logično nadaljevanje pozne ali visoke renesance, ki se v svojem razvoju brez pretresa spremeni, oziroma prelevi v barak. Kaj je pravzaprav abstraktna umetnost? Abstraktna umetnost je v pravem pomenu besede glasba, pesem in ples. V upodabljajoči umetnosti pa absolutne abstrakcije sploh ni. Naše oči na sliki ali ki u vedno nekaj zaznavajo. S 1 m pa istočasno posredujejo < lovno dojemanje. AbstraKtna umetnost v smislu stvarnega upodabljanja s preprostimi besedami povedano je le izginjanje stvarnih oblik na kipu ali v barvnih ploskvah na sliki. To je v bistvu vse. Sodobna umetnost orje nove brazde na polju kulturnega življenja in posreduje človeku mnogo novih lepot — oziroma umetnostnih vrednost, ki so odmaknjene laičnim očem, ki sicer vedno lebdijo med nebom in zemljo. Nato sta imela slikarja Jože Vodlan in Miro Zupančič še vsak svojo vodstvo, pri katerem sta oba s preprosto strokovno razlago približala hvaležnim poslušalcem abstrahirano slikarstvo. Za zaključek poročila je vredno omeniti razveseljivo okol-nost, da je po poteku razstave odšlo lepo število kipov in slik v zasebne zbirke slovenskih rojakov, ki prebivajo v Torontu. Ob zaključku teh vrstic lahko pribijemo trdno dejstvo, da je bila prireditev razstave del slovenskih umetnikov lepa in močna manifestacija slovenske zamejske kulture in predstavlja lep, vsestranski uspeh, posebno v Torontu. Zasluga in zahvala za lepe u-spehe v Torontu gre našim torontskim rojakom, predvsem g. Milanu Bajtu, ki je širokogrudno nudil svoje prostore za razstavišče, dalje č. g. Francu Sodji, C.M., č. g. Tonetu Zrnecu, dr ju Valu Bratini, ing. Francetu Habjanu, g. Vilku Cekuti, g. Maukotu ter vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali k lepe-mu, gmotnemu in moralnemu uspehu razstave. V imenu vseh razstavljalcev vsem, prav vsem ponovno najiskrenejša zahvala. France Gorše --------o—------ Težek spi'ejem LINCOLN, Neb. — Nebrasko je Kongres dvakrat sprejel v Unijo, pa je predsednik sklep vetiral, šele tretjič je bil predlog sprejet in ga je predsednik Iz življenja pionirjev Cleveland, O. — Danes hočem cenjenim bralcem predstaviti slovensko družino, ki je v življenju že veliko prestala. To sta Valentin in Marija Oblak, roj. Legan, z 7918 Rosewood Ave. Valentin Oblak je doma iz Škocjana pri Novem mestu. V Ameriko je prišel leta 1905 in se je naselil v Newburgu, v fari sv. Lovrenca, kjer živi še danes. Pet le je Valentin že bival v Newburgu, ko je prišla sem prijazna deklica tudi iz Škocjana. Spoznala sta se in se po kratkem premišljevanju odločila za skupno življenje. Poročila sta se v cerkvi sv. Lovrenca leta 1910. Sreča in zadovoljstvo sta vladala v družini. V zakonu so se jima rodili štiri otroci, ki so sedaj že vsi poročeni. Toda, pravijo, da sreča je opoteča, in traja samo nekaj časa. V družino se je naselila bolezen, za njo smrt. Otroci so ostali brez matere, mož brez žene. Blaga mati je umrla leta 1939. Kolika žalost za vso družino! Otroci do odrastli in se pože-nili. Valentin je ostal sam. Vedel je, da človeku ni dobro samemu biti, zato se je ogledoval, kako bi si pomagal. V okolici je živela še mlada vdova Marija Fabjan, rojena Legan. Seznanila sta se in ugotovila, da bi bilo skupno življenje bolj prijetno. Zato sta se 26. julija 1945 poročila. Ona je prišla v Ameriko leta 1906 k bratu Jožefu, tudi v faro sv. Lovrenca. Doma je iz Ž u ž e m b erka na Dolenjskem. Pridno je delala v tovarni vse do leta 1913. V Newburgu je živel prijazen fant Matija Fabjan, doma iz Lipje vasi, fara Hinje pri Žužemberku. Poročila sta se v cerkvi sv. Lovrenca meseca maja 1913. Živela sta srečno, v zakonu se jima je rodilo osem otrok. Sedem jih je poročenih, ena hči pa je doma in skrbi za bolno mater, katera je bolna že šest let. Zadnja tri leta prebije večinoma na bolniški postelji. Le s težavo in le s pomočjo palice malo hodi. Bolezen vdano in potrpežljivo prenaša. Res, oba sta imela težko življenjsko pot. Ker\pa sta oba globoko verna, se tolažita, da bosta po smrti deležna v nebesih bogatega plačila za vse zemsko trpljenje. Oblakova sta tudi dolgoletna naročnika Ameriške Domovine, saj sta naročena na njo že od leta 1913. Nedaleč od Oblakovih živi vdova Katharina Bricel, 8109 Grand Division. Doma je z Brda na Gorenjskem. Leta 1908 je prišla v Cleveland, v faro sv. Vida, kjer se je leta 1915 poročila s Frankom Briclom, iz Device Marije v Polju pri Ljubljani. V zakonu so je jima rodili štirje otroci, dva sinova in dve hčerki. Sinova sta poročena, hčerki sta pa doma in prav lepo skrbita za onemoglo mater. Oče jim je umrl leta 1951, mati pa je stara že 81 let. V svoji onemoglosti si krajša čas s čitanjem Ameriške Domovine, katere naročnica je že dolgo vrsto let. Tako sem opisal rojake, ki živijo na clevelandskem hribu. Tako je namreč imenoval naš Newburg že dalj časa pokojni Frank Stembergar. Pozdravljeni rojaki in rojakinje! Jakob Resnik -------o------- Nova kanadska zastava Kanadčani debatirajo o novi državni zastavi, ki naj pokaže polno neodvisnost Kanade od belike Britanije in njenega nekdanjega imperija. -------o------- Obsežna dežela Ljudska republika Kitajska obsega okoli 4,200,000 kv. milj površine in ima okoli 650 milijonov prebivalcev. -------o------- — Tri najmanjše kosti v človeškem telesu so v srednjem u-šesu. K sodobnim svetovnim problemom j ..........................». > ...4, Odkar je razkol v komunističnem svetu očiten, je v svobodnem svetu popustil strah pred komunistično nevarnostjo in z njim tudi dober del opreznosti. Nevarnost dejansko ni minila, tako ruski kot kitajski komunizem stremita k gospodstvu nad vsem svetom, trenutno se prepirata le, kako dospeti do tega cilja. Prepir med Moskvo in Peipin-gom ni omejen na ideološki spor med komunisti, njegov temelj in ozadje tvori stvarna odločitev vodnikov Sovjetske zveze, da komunistične Kitajske ne sme podpirati, če hoče čuvati svoje lastne koristi. Kitajci so spregledali rusko politiko in se prav tako odločili za čuvanje kitajskih nacionalnih koristi, če tega niso storili še pred Rusi in upali te uporabiti za podpiranje kitajskih nacionalnih ciljev. Tako sta oba komunistična velikana začela hoditi svojo pot in se truditi dobiti na svojo stran čim večji del nekdanjega enotnega komunističnega bloka, pa tudi komunističnih partij izven njega. Nikita Hruščev je mnenja, da je prišel čas, ko je treba potegniti jasno črto' med ruskim in kitajskim komunizmom ter onemogočiti Kitajcem “ribarjenje v kalnem”. Za ta njegov predlog ni veliko navdušenja med komunističnimi vodniki ne v državah, kjer je komunizem na oblasti in ne v svobodnem svetu. Izgleda, da tudi Tito, ki se je pretekli teden srečal s Hruščevim v Leningradu, ko se je vračal z obiska na Finskem, ni za ruski predlog posebno vnet, pa je kljub vsemu vsaj javno potrdil “enotnost gledanja” s Sovjetsko zvezo na razna vprašanja. * * * Sovjetska zveza je podpisala z Vzhodno Nemčijo' pogodbo o sodelovanju in vzajemni pomoči v času, ko se je kancler Zahodne Nemčije Erhard mudil v Wash-ingtonu na posvetu s predsednikom Johnsonom. (Moskva je A-meriko o podpisu pogodbe z Vzhodno Nemčijo obvestila v naprej in jo zagotovila, da to ni podpis “mirovne pogodbe” in da ostane v vprašanju Berlina vse pri starem. Erhard in Johnson sta se med tem domenila, da naj tri zahodne sile znova začno razpravo o zedinjenju Nemčije s Sovjetsko zvezo. Erhard se zaveda, da je to vprašanje še vedno v ospredju zanimanja nemške javnosti in da mu bo razprava o njem pomagala prihodnje leto pri volitvah dobiti glasove. Odločil se je iti osebno' na obisk tudi k Bruščevu, da presodi, kaj more od njega pričakovati in kaj dobiti za sprejemljivo ceno. * * * Rusi kažejo na splošno do Zahoda prijazno lice in zavzemajo pomirljiva stališča. Kitajci jih zato napadajo kot bojazljivce in jim očitajo tiho sodelovanje s “kapitalističnimi imperialisti.” General De Gaulle napoveduje že dalj časa, da spada Rusija v Evropo in da bo prej ali slej našla pot tja. Kitajski nastop u-tegne tak razvoj sprožiti, če ne pospešiti. * * * Ciprska kriza ni nič bližje rešitvi, kot je bila pretekli mesec, čeprav na otoku samem ni prišlo do novih, večjih spopadov. Čete Združenih narodov bodo o-stale dalje na otoku, dokler se ne posreči najti poti k odstranitvi krize. V čem bo rešitev, trenutno še ni mogoče reči, morda bo ta vidnejša po razgovorih, ki jih bo imel predsednik turške vlade Inoenue v Washingtonu s predsednikom Johnsonom in državnim tajnikom Ruskom. * * * V Ženevi so pretekli teden v sorazmerno mirnem ozračju obnovili razgovore o razorožitvi. Poskus pridobiti Francoze k m- deležbi je propadel, De Gaulle je še vedno mnenja, da konferenca ne more roditi nobenega sadu. V Ženevi sta tudi dve gospodarski konferenci. V okviru ZN razpravljajo razvite in nerazvite dežele o tem, kaj bi bilo mogoče storiti za napredek zadnjih. Seveda ima vsaka stran o tem svoje ideje in je konferenca obtičala. Tudi konferenca držav, ki so povezane med seboj s splošnim sporazumom o trgovini, ni še prinesla večjih odločitev o bodoči mednarodni trgovini svobodnega sveta. * * * V Afriki so ognjišča nemira v Alžiriji, kjer so se Ben Belli uprli Berberi z orožjem in vodijo proti njemu uspešen gverilski boj, v Kongu, kjer se pripravljajo na odhod čet Združenih narodov, v Angoli, kjer se črni domačini upirajo s podporo držav črne Afrike Portugalcem, v Južni Afriki, kjer belci nočejo priznati črncem enakopravnosti in vztrajajo na strogi ločitvi ras, na meji Somalije, ki bi rada dobila kos Kenije in Abesinije in v južnem Sudanu, kjer se črnci upirajo Arabcem in zahtevajo samoupravo. Afrika je na splošno nemirna in je postala bojišče med agenti kitajskega in ruskega komunizma in zastopniki svobodnega sveta. Pri tem igra v severnem, islamskem predelu, svojo posebno vlogo še gibanje ža združitev arabskega sveta, ki ga vodi Naser iz Kaira. * * * Na srednjem vzhodu so Arabci ostali kljub vsem grožnjam mirni, ko je Izrael začel pretakati vodo reke Jordana na svoje ozemlje za potrebe prebivalstva, industrije in umetnega namakanja. Državljanska vojna v Jemenu med republikanci, ki jih podpira Naser, in med pristaši kralja Ba-dra, ki ga podpirata Saudska A-rabija in nemara tudi Velika Britanija, se nadaljuje, Angleži pa čistijo mejno področje Aden-skega protektorata, kjer je prišlo še pred več meseci do večjih napadov obmejnih plemen s podporo Jemena. Angleži trdijo, da so uporu strli hrbet in da jim ostane le še “čiščenje.” * * * Jugovzhodna Azija je glavna bolečina svobodnega sveta. Ame-nka se trudi za ustavitev komunističnega napredovanja v Laosu, Južnem Vietnamu, pa tudi na Tajskem, v Burmi in Kambodži. če prideta pod komunistično oblast prva dva, bodo tudi ostale tri državice le težko vzdržale pritisk. Malezija se z angleško podporo upira poskusom Indonezije preprečiti njeno notranjo ustalitev z gverilci na otoku Borneo. Koncem tedna se bodo v Tokiju sestali predsedniki Indonezije, Filipinov in Malezije, da najdejo mirno rešitev za ta spor, če je to trenutno sploh mogoče. V Južni Ameriki se pripravlja Čile na odločilne volitve, kjer obstoja resna nevarnost, da pride komunizem na oblast po zakoniti poti. V Braziliji skuša “revolucionarna” vlada napraviti red v gospodarstvu in z zmernimi reformami odstraniti vsaj glavne vzroke nezadovoljstva ljudskih množic. To naj bi odstranilo razmere, ki so bile posebno ugodne za pridobivanje novih pristašev za komunistično revolucijo. • --------- Besedni boj kubanskih proti-komunističnih beguncev proti. F. Castru, ki je bil posebno glasen sredi preteklega meseca, je potihnil, dejansko borbo proti komunistični vladi na Kubi pa je prevzel nov skupni odbor, ki so ga izvolile vse begunske skupine iz svoje srede po splošnem glasovanju po pošti. AMjEHISKA ddmoote, KANADSKA DOMOVINA Andrej Prebil, C.M.: KATOLIŠKI DAN Torontski župniji sta mladi, mladi ne le po letih obstoja, marveč tudi po svojih vernikih. Večno imajo mladoporočenci. Vsako leto nas oveseli kakšnih dvesto novih človeških bitij, istočasno pa se le malokateri domisli, da bi se bilo že dobro prepustiti objemu večnosti. Mlado in neugnano življenje polje v torontski slovenski skupnosti. Zato se mi je zdelo zelo primerno, da enkrat mladina sama organizira Katoliški dan. To se mi zdi pametno zlasti iz dveh razlogov: Prvič so na splošno mladinske župnijslke organizacije najštevilnejše in jim je zato laže sestaviti in izvesti program. Drugič se pa današnjo mladino, ki jo moderno življenje raztresa in oddaljuje od notranjosti, nekako moralno prisili, da se nekoliko zbere, začne razmišljati in vsaj začuti resnobo verske problematike. Seveda bi si starejši, ki se ne smatrajo več za mladino, dali slabo spričevalo, ako bi te idealne mladostne podvige le od strani gledali ali se jim celo posmehovali, češ: Kaj nam imajo povedati ti neotesanci in suroveži, ki jim je življenje klilo in se razvijalo v objemu pekla? ■Ne tako! Idealni podvigi današnje mladine, ki nosi v sebi globljo problematiko, kakor pa smo jo mi mogli kdaj občutiti, nam morajo biti toliko bolj pri srcu. Ne le veseliti se jih moramo, temveč bodo verjetno mogli služiti tudi nam, da z njimi obogatimo duhovno plat svojega življenja. Zato spremljajmo z ljubeznijo vsako duhovno prizadevanje današnje mladine, zlasti ko gre za večna načela, za neminljive verske ideale. Že zdaj sklenimo, da se bomo udeležili Katoliškega dne na Slovenskem letovišču, ki ga bo naša mladina priredila 5. julija. Torontska mladina vas že zdaj vse iskreno vabi ne le Slovence iz Toronta, marveč vse Slovence iz širne Kanade pa tudi iz sosednjih Združenih držav. SPORED Ob 11.30 sv. maša, pri kateri bo pel mladinski zbor župnije Marije Pomagaj. Ob 2 popoldne: 1. Razvijanje in dviganje zastav: papeške, slovenske in kanadske 2. Pozdrav gostov 3. Pojejo šolski otroci obeh župnij 4. Govor 5. Rajanje otrok 6. Zborna deklamacija 7. Nastop skavtov obeh župnij 8. Rajanje otrok z žogami 9. Dve pesmi slovenskih fantov 10. Harmonikarji 11. Folklorna skupina Mladinskega kluba župnije Marije Pomagaj 12. Presenečenja Nekako pol ure po tej prireditvi bo neuradni program, kjer bo mladina pokazala svoje mlade moči in uspehe na športnem področju. Pomerili se bodo v odbojki in nogometu, fantje Mladinskega kluba pa nam bodo pokazali, kaj so se letos naučili v posebni športni panogi “Judo”. Prisrčno vabljeni! To m ono Iz Hamiltona HAMILTON, Ont. — Burling-1in se jima zahvaliti v imenu ton je naše sosednje mesto. Je burlingtonskih staršev za nese-dosti manjše in mlajše kot Ha-bično in požrtvovalno delo z o-milton, ker šteje le 50,000 pre- troci. bivalcev. A če se bo širilo m rastlo kot do sedaj, je predvideno, da bo v 10 letih imelo 100 in več tisoč d us. Loci nas samo o-zek zaliv na zapadnem koncu veže Slovenska šola v Hamiltonu Glede slovenske šole so Bur-lingtonci pred nami v Hamiltonu. V Hamiltonu samem brez o- Ontarijskega jezera, veze nas kolice je okrog 25 slovenskih pa most-donebnik (sky-line) ka-■ jn najmanj 70 šoloobvez- kor ga kličejo, ki se v drznem'nih otrok. Sreča je to, da sta še loku pne preko zaliva. V Bur-1domala dve tretjini naših otrok limgtonu ni starine, tesnobe, pred šolsko dobo. Vem, da je bi-prahu in dima. Povsod so nove i0 težko dobiti primeren pro-hiše med drevoredi in vrtovi, j stor. Kamor smo se obrnili, so Okrog 40 slovenskih družin se nam. odrekli. A priznati je tre-je do sedaj naselilo v Burling- ba, da je tudi zanimanja in ra- tonu, ki spadajo med najboljše v naši župniji. Vsako nedeljo pribrze s svojimi avti preko mostu v Hamilton k slovenski maši. I Slovenska šola v Burlingtonu Že dve leti je, kar so si Bur- zumevanja za to šolo bilo v Hamiltonu premalo. Tistih 20 o-trok, ki so redno prihajali ob sobotah h krščanskemu nauku v kapelo je že s tem pridobilo na znanju slovenskega jezika. Naučili so se moliti in opravljati spoved po slovensko; čitali so dingtonci sami ustanovili sobot- cerkveno pesmarico in katelki-no slovensko šolo, ki je ob za- zem. ključku šolskega leta pokazala! Ko se je dne 19. maja skupina presenetljivo lepe uspehe. Glav-'romarjev na poti v Toronto u-no zaslugo pri tem ima g. Frank | stavila pri nas v kapeli, so bili Jeraj, ki je dal v ta namen pro- začudeni in mnogi ginjeni, ko so storno in snažno prikletje v svo-'slišali tukaj rojene otroke moji hiši, in kar je še važnejše,'liti in odgovarjati na vprašanja sam prevzel učiteljsko delo z o- iz katekizma po slovensko, troci. Letos je dobil sposobno' še letošnjo jesen bo treba in zvesto pomočnico v osebi gdč. storiti vse, kar moremo, po zgle-Mary Kotze iz Timminsa, Ont., du Burligntoncev, da se nam ki je bila lani nastavljena kot otroci že v prvem rodu popolno-učtieljica na višji šoli v Burling- ma ne odtujijo. Če jih ne pouči-tonu. Otroci so bili letos ločeni mo in ne seznanimo z lepim v dva oddelka in sicer: abece-;književnim jezikom in s kultu-darje in večje otroke, ki so se ro stare domovine, tedaj bodo bili že lani seznanili z osnova-j mislili, da je slovenski jezik mi branja in pisanja v sloven-'grobo, neokretno narečje, meša-ščini. jno s pokvarjenimi angleškimi letos meseca junija prejel maš-niško posvečenje. Prvo mašo bo opravil dne 21. junija v slovenski cerkvi Brezmadežne Čudodelne svetinje v New Torontu. Takoj nasledno nedeljo, 28. junija, pa pride k nam v Hamilton ponovit slovesnost nove maše. Njegova sestra ga. dr. T. Suhadolčeva stanuje z družino v Hamiltonu. Če bi že imeli primerno cerkev, bi ga bili povabili z novo mašo k nam. Tako pa je bolj primerno, če jo opravi v lepi novi cerkvi Brezmadežne v New Torontu. Pozdravili bodo novega mašnika pri vhodu v kapelo ministranti in beloblečene deklice s deklamacijo, nato ga pa pospremimo v kapelo k oltarju. Po maši nam bo podelil novomašni blagoslov in razdelil podobice v spomin. Veselimo se njegovega prihoda in si ga štejemo v čast. Naj bi njegov obisk in blagoslov vsejal vsaj nekaj semen duhovniških ali sestrskih poklicev v srca naše mladine. Kmalu bomo kopali in zidali Pred enim tednom je župnik s 4 člani Gradbenega odbora in arhitektom sedel do 11. ponoči nad mapami in načrti za novo stavbo. Skrbno smo pregledali in premerili še enkrat vse prostore, spodnje in zgornje. Skušali smo kar najbolje urediti, da bi vse odgovarjalo potrebam. Povečali smo mere za začasno cerkev in dodali še nove prostore za shrambo orodja in opreme. Tako so bili načrti ponovno izboljšani. Tam enkrat začetkom avgusta bi radi zasadili lopato in začeli z gradnjo. Kanimo: dvigniti celo poslopje v grobem stanju s streho, okni in zunanjimi vratmi do konca novembra. Lepo po slovensko je to izrazil eden naših odličnih mož, Ribničan po rodu, ko je rekel: Zgradimo naprej obod cele stavbe, potem pa polagoma izdelujmo od znotraj, kakor bodo dolarji prihajali in pa zastonjsko delo. Torej obod cele stavbe naj bi bil dovršen pred zimo. Kdaj bo vsaj spodnja dvorana s kuhinjo in drugim ter cerkev toliko izgotovljena tudi od znotraj, da bi ju lahko rabili, je danes še težko reči. Gotovo je, da bo morala notranja izdelava gornje velike dvorane in stanovanja za duhovnike, čakati dolgo na boljše čase. Toda eno je sedaj gotovo. Še letos pred jesenjo bodo “neverni Tomaži” in drugi z lastnimi očmi videli polaganje temeljev in gradnjo moderne stavbe. Tedaj bo šlo od ust do ust: “Že kopljejo; že zidajo!” Dobri ljudje bodo poprijeli z novo vnemo. Bratovščina “nevernih Tomažev” se bo pa morala osramočena raziti. Fr. L. T. terim je lažje razumeti angleško govorico kakor pa slovensko. Zato g. misijonar ne bi smel biti preveč razočaran nad udeležbo pri misijonu, posebno^ še, ker sem ga v pismu preje o-pozoril, kaj lahko pričakuje. “Slovensko društvo imajo, slovenskega organista, dva slovenska duhovnika,” pravi nadalje poročilo. Vse to izveni, kakor da leži krivda na društvu, organistu in duhovnikoma, da misijon ni uspel. Zato se mi zdi potrebno, da malo razjasnim to opombo. Res je, da obstoja nekako Slovensko društvo, ki redno prireja plese, a teh se duhovnik ne sme udeleževati. Organist v mislih g. misijonarja je g. Lojze Smrekar, bivši kapelnik vojaške godbe v Jugoslaviji. Vsa čast g. Lojzetu. Veliko se je žrtvoval in pomagal z organiziranjem petja pri poskusu tu ustanoviti samostojno faro. Še vedno je pripravljen pomagati, v kolikor mu čas dopušča. Če bi imeli kaj več tako požrtvovalnih rojakov, bi že lahko dolgo imeli kaj svojega. Resnica je tudi, da sva tu dva slovenska duhovnika; do lanske jeseni smo bili celo trije. Vsi svetni duhovniki, zato od škofije nastavljeni kot kaplani. Sam sem prišel pred 12 leti v Vancouver in začel orati trdo ledino med našimi izseljenci, tedaj še večinoma samo staronaseljen-ci. Skušal sem Skupno s Hrvati in Slovenci organizirati samostojno župnijo. V začetku je bilo veliko dobre volje — a ko je prišlo do tega, da začnemo zbirati denar za gradnjo, je dobra volja minila. Pričakovali so, da bo škofija gradila zanje in duhovnik naj bo njihov župnik in istočasno kaplan na feaki angleški fari, ki ga bo vzdrževala. Ko je nadškof uvidel, da me naši ljudje ne bodo vzdrževali, zato me je po enem letu in pol bivanja tu, nastavil za kaplana na angleško faro. Nekaj časa sem dneva v tednu, ko imam prost dan — a tedaj si res želim počitka. Tako bo vsak razumel, da če tudi sva dva slovenska duhovnika v tej nadškofiji, zakaj so naši ljudje še vedno brez svojega duhovnika. Naši ljudje to razumejo, a težje je to dopovedati nekaterim, ki gledajo na naše tukajšnje razmere od daleč. G. misijonar naj se le potolaži. Ni bil on prvi tu razočaran. Razočaran sem bil jaz; razočaran je bil č. g. Golja; razoračan je bil g. misijonar prvih let Fantje bodo dekletom kupovali preč. g. Wolbang, ki je ob vsa-'srčke iz lecta. Sploh bodo žene kem ponovnem misijonu imel ob stojnicah prodajale razne ko-slabšo udeležbo. Bojim se, da bo 'ristne stvari po zmernih cenah, č. g. Mejač v jeseni še bolj razo-'Od 5-8 zvečer bodo kuharice o-čaran nad tukajšnjo slovensko biskovalcem postregle z večerjo skupnostjo. Kako ozdraviti “vzrok razočaranja: komodnost in brezbriž- nost”— tega jaz ne vem. Morda se bo našel kdo med čitatelji teh vrstic, ki bo nam lahko svetoval pravo zdravilo! Ker mi ni mogoče osebno javiti spremembo naslova vsem mojim prijateljem in znancem, bom porabil to priliko, da ga Vam javim. Moj novi naslov je: Rev. Martin Turk, Chaplain St. Paul’s Hospital Vancouver 1, B.C. Newtorontske novice Župnija Brezmadežne je te brata Janeza Jereba z njegovo dni v pripravah na novo mašo. | družino, medtem ko so družine Novomašnik preč. g. Jože Plev- Jožeta, Franceta in Lojzeta Je-nik, S.J., ima več ožjih rojakov reba v župniji Brezmadežne od in prijateljev v župniji. Poleg prvih početkov. Prav tako se je lepe cerkve in dvorane ga je vrnil nazaj v župnijo Brezma-prav to nagnilo, da si je izbral dežne g. Miha Brinovec s svojo novomašno slavje v cerkvi Brez- družino. Nekateri Slovenci pa madežne. Ko bi Slovenci v Ha- pridejo v župnijo Brezmadežne miltonu že imeli svojo cerkev,'in začno hoditi v cerkev Brez-bi gotovo novo mašo zapel tam J madežne, ne da bi prišli prija-Kajti v Hamiltonu ima rodno.vit svoj prihod. Včasih nas pa sestro Marijo, poročeno z dr. A. tudi kdo zapusti. Tako je g. Ka-Suhadolcem. Na novomašno slo- zimir Žižek izbral nevesto v vesnost je prišla tudi novomaš- župniji Marije Pomagaj, gdč. nikova mati iz Slovenije. Katoliški tednik The Canadian Register je prinesel pred nekaj tedni sliko, ki prikazuje novomaš-nika in njegovo sestro, kako na letališču v Maltonu sprejemata mater, ki je prišla k njima iz Slovenije na obisk po 19-ih letih ločitve. Prisrčen prizor! Višek veselja bo pa gotovo doživela mati na novi maši, ko bo prvič prejela Jezusa iz rok svojega sina-duhovnika. Nova maša se bo začela v nedeljo, 21. junija, s sprevodom iz župnišča k glavnemu vhodu v cerkev ob 10.15. Gostje se bodo pa začeli zbirat’ že četrt.ure preje v dvorani. Župnija Brezmadežne se je zadnje mesece pomnožila za lepo število družin. Najprej je tre-skušal vršiti dvojno službo — alij^a omeniti našega: neposredne-delo na fari je rastlo, zato sem £a soseda g. Rudija Kusa, ki se bil vesel, ko je prišel za menoj le s svojo 10-člansko družino v Vancouver č. g. Golia, kateri naselil v novi lepi zgradbi za je uradno prevzel skrb za Slo- 23 družin v začetku maja. Tudi vence. Misel na samostojno: faro stanovanja je že vsa oddal, je bila opuščena'. Č. g. Golia je Zgradba je malo višja od cer-začel z redno mesečno sv. mašoj'kve- Če smo se z lepo cerkvijo trok, ki so pokazala sledeče u- za naše ljudi in jih je tudi red-|Brezmadežne kaj preveč povi- spehe. Otroški vrtec je obisko- no obiskoval po domovih. Na ta aevaB> smo sedaj že ponižani, način je mogel sestaviti spisek jkajti kar dve stavbi v‘neposred-naslovov, katere je g. misijonar n^- bližini cerkve sta višji in po dobil v roke ob prihodu v Van- Anico Fortuna in se je preselil k župniji Marije Pomagaj. Prav tabo je dobil delo v Scarboro g. Lojze Gibičar in se je s svojo družino preselil tja ter postal član župnije Marije Pomagaj. Vse to priča, da bo župnija Brezmadežne stalno rastla, vendar se zaradi tega župnija Marije Pomagaj ne bo manjšala. Vse to je dokaz, kako prav je imel torontski nadškof in kardinal McGuigan, ko je za Slovence v New Torontu ustanovil posebno s 1 o vensko župnij o. Župnij a Brezmadežne je tako prva narodna župnija v New Torontu za katoličane rimskega obreda. Dalj časa imajo pa že v New Torontu svojo župnijo katoliški Ukrajinci vzhodnega obreda, pri katerih je imela župnija Brezmadežne svoje polnočnice o Božiču, dokler še ni stala cerkev Brezmadežne. S prvo soboto v juniju so začeli otroci slovenske šole svoje počitnice. Učitelji so razdelili staršem spričevala njihovih o- couver. Pet let se je č. g. Golia trudil — število novonaseljen-cev je tu rastlo, ali udeležba pri službi božji je padala. Zato se nisem prav nič začudil, da je lansko jesen č. g. Golia Vancouver zapustil. Pred 4 leti je bil za tukajšnjo nadškofijo posvečen v duhovnika Slovenec č. g. Rudi Cukjati. Nastavljen je bil seveda kot valo 16 otrok in so ga dovršili vsi z odličnim uspehom. V 1. razredu je bilo 18 otrok: 6 jih gled na cerkev, ko kdo prihaja'je izdelalo z odličnim uspehom, s severa, čisto zakrijeta, med j 8 s prav dobrim, 2 z dobrim in 2 tem ko se je preje cerkev že od 2 zadostnim. Drugi razred je daleč videla in se mogočno dvi- štel 22 otrok; uspehi: 13 odlič-gala iznad okoliških hiš in cer-;nib, 8 prav dobrih in 1 dober, kva. Naši župljani pridno zida-'Po uspehih je bil to najboljši jo nove hiše, kupujejo jih pa razred. V 3. razredu je bilo 26 od njih tudi Slovenci iz mesta otrok: dva sta izdelala z odlič-in iz okolice. Talko sta prekmur- nim, 13 s prav dobrim, 8 z do-ski družini Vučko in Žilavec ku- brim, 1 z zadostnim in 1 z neza-pili novi hiši, ki jih je zgradil dostnim uspehom. V 4. razred g. Tine Tekavčič. V župnijo smo je hodilo 14 otrok; uspehi: 4 od-kaplan na angleški fari. Ker je]dobil1 tudi go. Ivanko Ponikvar,lični in 10 Prav dobrih. V tem m ■ Bi 'l I V I i .. bilo v tisti fari precej naših lju-Js hčerko Mili. Pogodili sta se že razredu so bile razen enega lAIctS IZ HritSkf S&fHIfmlšŠji di, zato jim je gospod vedno rad z našim župljanom g. Jožetom'dečka same deklice. Razred je Vancouver, B.C. — Pred par pomagal v duhovnem oziru. Za-'Jerebom, da jima bo sezidal v(bd v celoti prav dober. 5. razred tedni smo brali v Kanadski Do- radi zdravja je moral pozneje bližini cerkve novo hišo, v ka-jje obiskovalo 14 otrok; 1 je izde-movini pismo preč. g. Mejača, č. g. Cukjati zapustiti mesto in ter° bo prišla stanovat tudi Mi-dal z odličnim, 7 s prav dobrim, slovenskega župnika iz Winni- je sedaj nastavljen kot kaplan haela Ponikvar, ki se je pred 5 z dobrim in 1 z zadostnim u-pega, v katerem poroča o svo- pri nekih redovnicah izven me- 'kratkim poročila z g. Izidorjem spehorn. 6 razred je štel le 7 u- jem misijonskem potovanju po sta in tako nima več možnosti, Ropretom. Z župnijo smo dobili čencev, od teh sta izdelala 2 z zapadni Kanadi. Prvikrat je pri- da bi še kaj delal med našimi tudi nekaj mladih fantov: dva odličnim, 2 s prav dobrim in šel tudi v Vancouver, B. C., kjer ljudmi. ‘sta prišla iz Lethbridge; eden pa ga je čakalo “presenečenje in Tako sem ostal sam v mestu. neposredno iz taborišča v Spit-razočaranje”. Dejansko moje kaplansko me- talu na Koroškem. Dne 6. juni- ^ Vsakdo je presenečen nad le- sto je bilo v North Vancouver- ia srn0 imeli poročno svatbo. Naš šolo. poto tukajšnjih krajev in nad ju — in to je ravno kraj, kjer župljan g. Jurij Šutej je pripe- blago klimo — in to še poseb- naših naseljencev ni. Po deset- bui nevesto iz Pittsburgha, no, če pride iz dolgočasnih rav- letnem kaplanovanju na isti fa- U.S.A., v osebi gdč. Kristine nin Manitobe. “Presenečen je ri sem v začetku letošnjega a- Starešinič. Na poročni svatbi v bil tudi ob pogledu na spisek, prila dobil samostojno mesto d v o r a n i Brezmadežne se je 3 z dobrim uspehom. Vseh u-čencev je bilo 117 in so skoraj vsi redno obiskovali slovensko Da ste jih videli, kako so besedami kot na primer: “Laj- naslovov naših ljudi v mestu in hišnega kaplana v veliki katoli- zbralo lepo število belokranj- vpričo staršev in povabljenih kam, klinamo, se mufamo, sem gostov črkovali, gladko brali z avto zaštapou.” Zdelo se jim bo lepo izgovarjavo in pisali stav- tudi, da je Slovenija dežela neke skoro brez napake na tablo.'ukih kmetov in revežev. Posle-Ob koncu so še celo deklamira- 'dica takega mišljenja in vtisov li, peli in izvajali simbolične bo ta, da se bodo sramovali svo-telovadne vaje ob ritmu sloven- j ega porekla, in za malo imeli ske narodne pesmi. svoje lastne starše. Čestitati je treba gT Jeraju in Novi mašltik med nami gdč. Kotzetovi na lepih uspehih' Č. g. Jožef Plevnik, D.J., bo njega najbližnji okolici.” Ko je ški bolnici v samem mestu Van- skih Slovencev. G. Tone Ferkul gospod misijonar začel klicati couver. Ali novo službeno me- b1 £■ Tine Tekavčič spet zidata po telefonu na vse te naslove, sto mi ne dopušča prav nobene- v bližini katoliške šole ne daleč je kmalu uvidel, da mnogi od ga časa za kako delo med naši- od'slovenske.cerkve več hiš. Tu-teh, Iki nosijo slovensko ime, ne mi ljudmi. Seveda sem vedno d' teh hiš bodo kar lepo število znajo ali pa nočejo več govori- pripravljen pomagati našim lju- pokupile slovenske družine' in ti slovensko. Med njimi je ve- dem, če rabijo duhovno pomoč, se bodo v septembru naselile v liko narodnostno in versko me- a priti morajo do mene v bolni- župniji Brezmadežne. Prav tako šanih zakonov. Na seznamu so co, ker jaz moram biti službeno bo župnija Brezmadežne v sep-tudi že mnogi tukaj rojeni, ka- vedno v bolnici razen enega^tembru sprejela še zadnjega nicah kupovali razne dobrine. po izbiri. Ob 8 zvečer bomo podarili enemu ali eni nagrado v znesku $500. Nato bo pa prosta zabava s plesom v dvorani do polnoči. Vstop na vrtno veselico in na zabavo v dvorano bo zastonj. Prireditelji lepo vabijo na vrtno veselico vse Slovenke in Slovence in še posebej družine z otroki. Brezposelnost največje vprašanje v Alžiriji ALŽIR, Alžirija. — Država ima okoli 10 milijonov prebivalcev. Če upoštevamo otroke in ostarele, je za delo sposobnih nekaj nad polovico od tega. Za redno zaposlitev je silno težko, saj je v deželi okoli dva in pol milijona ljudi brez nje. Ti se preživljajo s podporami v hrani, ki jih dajejo Alžiriji Združene države iz viškov svojih deželnih pridelkov. Pri tako obupnem gospodarskem stanju vzdržuje država 80,000 vojakov in njen predsednik Ben Bella roma iz prestolice v prestolico ter tekmuje z Naserjem za vodstvo v arabskem svetu. Nič čudnega ni, da dobivajo uporni Berberi v Kabilij-skih gorah podporo tudi med a-rabskim proletariatom, ki mu tako težko pričakovana svoboda ni prinesla pričakovane rešitve iz stiske in revščine. Ženske dobijo delo Žensko za pomoč v kuhinji Somova restavracija n a 6036 St. Clair Ave. išče žensko za pomoč v kuhinji od 4. pop. do 10. zv. (x) Delo za žensko Žemska dobi lahko hišno delo z malo kuhe pri dobri družini. Mora stanovati v hiši in znati malo angleško ali madžarsko. Za sestanek kličite IV 6-1215. (16, 18, 22 jun) MALI OGLASI n'23 E. 71 St. 6 lepih sob se da v najem, 3 sobe spodaj, 3 zgoraj, fur-nez, vroča voda, porč in klet. Vse zase. Vse na novo barvano. Odraslim. V najem Oddamo pet lepih sob in trgovski prostor, pripraven za karkoli, ali urad, na E. 74 St. in Donald Ave. Kličite 442-4751. (122) Izvršujemo cementna ! ffpla Dovozne P°ti. pločnike, VIS s a brezplačna ocenitev. j JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 V najem Vse prenovljeno štirisobr stanovanje se odda v najei na Bonna Ave. Kličite zveče po 5. uri HE 1-1108. (121 Izvršujem splošna hišna popravila. Delo zajamčeno. Brezplačen in neobvezen proračun. Kličite po 6. uri zvečer 541-1553. Ko se začno počitnice, utihne tudi živžav olkrog slovenske dvorane. Vendar bo v soboto, 27. junija, še enkrat zelo živo o-krog dvorane Brezmadežne. Kajti na ta dan prirejata cerkveni odbor in Katoliška Ženska Liga župnije. Brezmadežne svojo letno vrtno veselico. Od 3 popoldne do večera bodo na vrtu za dvorano razne igre za otroke in odrasle. Otroci bodo jahali konje, lovili ribe, metali cente, streljali, vrteli kolesa in ob stoj- Hiša naprodaj Dvodružinska, 5-5, zidana, 3 garaže, v fari Marije Vne-bovzete, v izvrstnem stanju. Kličite lastnika za sestanek PO 1-3141 po 4:30 pop. (122) ZULICH INSURANCE AGENCY 1 1,18115 Neff Rd. IV 1-4*211 Cleveland 19, Ohic V C..:* Pierre Benoit VELIK! JEZ ROMAN IZ IRSKE “Tak je, kot bi ga spustil z verige,” je rekel smehljaje se gospod Terence, “človek bi mislil, da je med potjo spil celo steklenico burgundca. Glede vašega bivanja na Irskem, sem pravkar rekel, da že ime vašega gostitelja . . . No, no! Ta obsedenec bo še kljuko odtrgal.” Gospod Terence je vstal, da bi Vincentu odprl. “že samo ime mojega gostitelja,” sem mehanično ponovil.” “Da, že ime samo vam nudi dovolj gotovosti za popolno korektnost sprejema, ki vas čaka . ..” In gospod Terence je pristavil : “Uživali boste gostoljubje grofa Antrima.” III Na cestah v Kerryju Ladja je običajno odrinila iz Le Havra proti Southamptonu o polnoči. V Le Havre pa sem prispel že ob osmih. Kaj naj počnem cele ure v tem temnem mestu? Po zaslugi gospoda Terencea so izostali vsi dolgočasni predpisi ob prestopu meje. Moje listine so bile v redu in imel sem že angleški denar. Stopil sem v kabaret ob pri-(stanišču, da bi si preganjal dolgčas. V kabaretu ni bilo razen mene in velikanskega narednika angleške armade nikogar. Narednik mi je obrnil hrbet, po požirkih je pil iz kozarca močno rdeče vino. Njegov suhi tilnik je imel barvo malo preveč zapečenega bifteka. Na rokavih je imel nekaka posebna bela znamenja. Bog ve, v katerih deželah se je že ta mož boril? Naročil je še vina in potegnil iz žepa polno pest kovancev, plen Bog ve od kje ter jih začel s trdovratnostjo pijancev preštevati. Prišel je čas za odhod. Vkrcal sem se tako, da sem šel čez most druge ladje, ki je služila za prehod. Nad pristaniščem je pihal vlažen veter. “Ali smem ostati na poveljniškem mostu?” sem vprašal moža, ki mi je vzel vozni listek. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE HOFFMAN ESTATES — BY OWNER. 3 Bedrm. brick ranch. Large Rec. rm. with fireplace. Side drive. 2 baths. Many extras. $19,900. — TWinbrook 4-9286. (120) FOREST PARK — BY OWNER TRANSFERRED. 4 bedrm. home, 2 car garage. Also basement apartment. — Priced for quick sale. — Call FO 6-3897. (120) OAK FOREST — BY OWNER 7 Rms., 3 Bdrm. Tri-level, IV2 yr. old. IVz baths, paneled rec. rm., Att. gar., thermopane windows, 75x 110 lot. Many extras. $20,900. — 687-2898. (120) CHICAGO. ILL BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT-LOUNGE” By Owner. Ideal South Shore loc. w/extra Ige. parking • area. Fully air-cond. Most equip. 2 yrs. old. $100,000 gross. 32 stool bar. Good lease. Owner moving to Arizona. T. Talamonti, 1622 E. 79th. RE 4-9300. (119) LASTNK PRODAJA LEKARNO IN POSLOPJE, na vogalu, južna stran. Dober dohodek. Kličite GR 6-2596. RESTAURANT FOR SALE — By Owner. 40 yrs. same loc. $70,000 gross income. Seats 60. Very good business. $9,000 Full Price. Low rent. 6 rm. apt. Upstairs. Call Joe VI 7-8179. (121) BOATS FOR SALE 16 FT. CRUISERS, Trailer including, 4 H.P., convertible top. Mooring cover, All extras. Like new condition. $2,000. RO 4-8924. (120) — HELP WANTED — FEMALE MONTGOMERY WARD OLD ORCHARD SKOKIE HAS EXCELLENT OPPORTUNITIES FOR PEOPLE INTERESTED IN THE FOLLOWING FULL TIME POSITIONS: RECEPTIONISTS — TYPISTS STENOGRAPHERS SALESMEN — SALESWOMEN Our company has one of the very best fringe benefit programs consisting of 10% discount, paid holidays and vacations, group, life and hospital insurance, disability, savings and retirement plans. APPLY IN PERSON PERSONNEL OFFICE OPEN ALL STORE HOURS (121) “Kakšna misel!” je odgovoril. “Tale fant vas pospremi v j kabino.” Vprašal sem fanta, ki se mi je pridružil: “Ali bom sam v kabini?” “Ne, v kabini je že neki drug potnik.” Sledil sem svojemu vodniku. Zaradji zoprnega duha po kavčuku in strojnem olju mi je postajalo že slabo. Kabina je biia zelo majhna. Imela je dve postelji, ki sta bili postavljeni druga nad drugo. Vrgel sem plašč na gornjo. “Ta postelja je zavzeta,” je rekel fant in vzel moj plašč, da bi ga položil na spodnjo posteljo. “Kajne,” sem rekel zlovoljno, “ta je boljša?” “Morda, toda vi imate okence. Samo po sebi je umevno, da ga zaradi visokih valov ne morete odpreti, toda takoj, ko bomo ladjo okrenili, boste, imeli krasen razgled.” Skrbno je poskusil, ali so oknice zaprte. “Ne smete odgrniti toliko časa, dokler bo v kabini luč, sicer bomo imeli takoj neprijetnosti s stražarskimi ladjami.” “Ali je to vse?” sem vprašal. “To bi bilo vse. Ah, še nekaj : rešilni pas.” Pokazat mi je rešilni pas, ki je bil pritrjen na stropu z modrimi in belimi trakovi. “Snemite svojega.” “Edaj dospemo tja čez?” “če bo šlo po sreči, jutri zjutraj ob šestih.” Nato je odšel. Potisnil sem ročni kovčeg pod ležišče. Tudi kovčeg mojega sopotnika je bil tam. Izrabil sem trenutek, da bi ugotovil, kdo je sopotnik. Za to pot, na katero sem se vkrcal, sem lahko opustil sleherno obzirnost. Potegnil sem k sebi veliki potni kovčeg. Na prišitem napisu, ki je že imel znak o izvršenem carinskem pregledu, je bilo zapisano: “Dr. Stanislaus Grutli, Lausanne.” HELP WANTED HAVE YOU A PERMANENT U.S, VISA ? DOCTORS - RESIDENT PHYSICIANS This is a permanent opportunity in a modern 100 bed general hospital, serving two of New England’s most attractive communities. We will provide you with your choice of comfortable 2 or 3 bedroom apartments. Your duties will include treatment of accident cases, employee health and service cases. Excellent opportunity for a young doctor just starting his career or for a physician with a permanent U. S. visa. Kindly address inquiries: Everett E. Van Valkenburgh, Adm. Symmes Hospital Arlington, Mass, or phone — MI 3-1080 CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE NORTHBROOK — By Owner. 3 bdrm. Split Ivl., Wz til. ba. Pan. fam. rm., built-in oven & range.. Fenced corn. lot. Walk to transp., shops, etc. $21,900. 805 Fair Lane. CE 6 9700 for Appt. (121) HOFFMAN ESTATES — Owner trans. No fees. No closing costs. 41/2% mrtge. avail. 3 Bdrm. Ranch. 2 Baths. Att. gar. Landscpd. $15,900. 668 9548. (120) OAK FOREST — By Owner. Lge. 8 Rm. Tri-level. 4 Bdrms., 2y2 Baths, Fireplace, 2 car gar., Thermopane W/S. Close to schools and churches. 2 yrs. old. Corner lot 100x100. — $23,000. — 532-3535. (122) BELLWOOD BY OWNER — 2 bedrm., Fin. bsmt., Gas; iy2 blk. bus, Close to shpg. & schls.; S/S; appls. optional; $14,400. — LI 4-7728. (121) SKOKIE — By Owner. 2 Bdrm. Townhouse. Fin. bsmt. All appl., Crptg. & Drapes. 2 air cond., Many extras. Under $17,000. OR 4-7285. (121) LAKE VILLA — By owner, All modern. 5 Rms., 2 bedrm. Gar. Wz acres landscaped with fruit trees. On Grand Ave., Route 132 & 45. Close to everything. EL 6-5779. — LAKE VILLA, ILL. (122) NORTHSIDE — BY OWNER 4 Bedrooms, 1 Vz baths, full diningroom, 2 car gar., side drive. 6516 North Artesian. OPEN SUNDAY 1 to 5. (120) Ime mi je bilo nekam znano. Toda kjtj! sem ga že slišal? Nisem se mogel spomniti. šel sem zpet na poveljniški most. Noč ste je jasnila. Veter je ponehaval. Točno o polnoči je dvignila (ladja sidro in odpluli smo iz; pristanišča. V tem hipu se je pokazala pred menoj .senca. “Ukazano: je, da ne sme nihče ostati na mostu!” Zarobantil sem in se vrnil v svojo kabino. V kabini je že gorela elektrika, zavese pred gornjo posteljo so bile strnjene. Po tem sem sodil, da je doktor Grutli že legel. Ko sem slačil suknjič, je začel smrčati. “Ah,” sem mrmral, “to je krasno.” Tudi jaz sem legel. Ladja je bila že na odprtem morju. Nad menoj je zaškripalo. Doktor Grutli se je najbrž obrnil, škripanje postelje nad menoj mi je povedalo, da mora imeti ta sopotnik primerno težo. Zavese pri postelji so nihale in nad seboj sem zagledal nogo, ki je visela čez posteljni rob. Bila je obuta v težke rjave čevlje na zapono. Iz zavihanih volnenih nogavic je gledala debela, močno porasla noga. Pogledal sem na uro. Do prihoda je manjkalo še pet ur. Nisem bil zaspan, toda že zaradi sopotnikovega smrčanja nisem mogel misliti na to, da bi zadremal, Za kaj naj bi torej to noč porabil, če ne za to, da sem skušal urediti svoje zmedene misli. Včeraj zjutraj, petnajstega marca ob osmih in pet in štirideset minut, sem stopil na kolodvoru Saint Lazare v vlak, ki je peljal proti Le Havru. Osem dni prej sem obedoval in se razgovarjal v Noisyle-Secu z gospodom Terencem. Morda se še spominjate, da je bil moj prvi namen, ko sem zvedel to skrivnost, ki ni bila namenjena meni, poiskati resničnega profesorja Gerarda in mu sporočiti, kaj se je zgodilo. Trenutno sem bil lastnik potnih izkazov, ki so bili večidel izdani na ime tega učenjaka, namesto katerega sem se peljal na Irsko. Tudi ljudje, ki se ne zanimajo za duše-slovje, bi našli razlog za to nenadno spremembo. Prepričan sem, da bodo uganili, da so bile razlog zadnje besede g-ospoda Terencea, ki mi je povedal, da bodo člani mednarodne nadzorne komisije pod varstvom irske republike in bodo med svojim bivanjem na Irskem uživali gostoljubje OTROŠKA RADOVEDNOST — Turški dečko na Cipru si izza ogla ogleduje kanadskega vojaka, ki v okviru čet Združenih narodov pomaga vzdrževati mir med Turki in Grki na otoku. grofa Antrima. Delal bi si krivico, če ne bi v opravičilo povedal, da te svoje spremembe nisem tako lahko opravičil pred svojo vestjo, Kakor stražnik sem stal devetega marca popoldne več ur na Squaru la Garde pred vrati svojega slavnega strica. “Ce pride ven,” sem si dejal, “mu bom povedal vse, če ne pride, naj gre usoda svojo pot in bom potoval na Irsko jaz namesto njega.” Mullmly Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI VSAKIH CEN 365 East I56th Street KEnmore 1-941L Ji - LIT = 70 nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti- AMERIŠKA KATOLIŠKA mmmu JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000,00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe operacije, proti bolezni in'onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka. Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice . krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois \\ iE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo / dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ........................ Moj novi naslov: .................. MOJE IME: ......................... PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO u rol NEBOJEVITI IZGLED — Indijke se uče v uporabljanju strelnega orožja za slučaj izredne potrebe. Pri tem so kar v svoji običajni obleki “šari”, kot kaže prizor na sliki posneti na vežbališču “Domače straže” v Tezpurju.