PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 2 (9307)
TRST, sobota, 3. januarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VEČINA STRANK PROTI «VLADNI KRIZI V TEMI»
Razprava v parlamentu o gospodarskih ukrepih priložnost za razčiščenje odnosov v koaliciji
Chiaromonte (KPI): Boj za spremembo srednjeročnega načrta v korist delavcev lahko pripomore k oblikovanju nove vlade, ki bi jo podprli tudi komunisti - Nevol Querci (PSI): Demokristjani naj spremenijo svojo politiko - Di Vagno (PSI) za takojšen odstop vlade
RIM, 2. — Polemika po Izjavah De Martina, v katerih zahteva, naj KD sprejme socialistične predloge, sicer bodo morali v PSI sklepati o takojšnji vladni krizi, je še vedno v ospredju političnega dogajanja v Italiji. S tem v zvezi se množijo predvsem ugibanja, kaj bi se zgodilo, če bi socialisti umaknili svojo podporo Morovi in La Malfovi vladi. Nekateri so mnenja, da bi v takem primeru bili prisiljeni komunisti, ki ne marajo
vladne krize «v temi», podpreti vlado pa čeprav z vzdržanjem pri glasovanju za nujne gospodarske u-krepe za obnovo gospodarstva in investicije na Jugu. Morda je tudi prav to, kar bi hoteli nekateri socialisti, ki so prepričani, da ni prav, da KPI iz opozicije rešuje vlado, medtem ko socialisti, ki so formalno del vladne koalicije nimajo zaradi tega zadržanja opozicije nobene teže, niti vpliva.
Vendar niso tega mnenja demokristjani, ki ponavljajo na vse pre-tege, da bi vladna kriza v temi pomenila zgolj predčasne volitve in veliko nevarnost frontalnega spopada med zmernim blokom, ki bi se oblikoval v KD ter levico, ki bi v tem primeru šla na volitve razklana. Problemi pa bi ostali odprti, nasprotno, zaostrila bi jih paraliza vladne dejavnosti in zaostritev krize. KD nikakor ne sprejema, kot je poudaril uvodničar lista «Il Popolo», možnosti o sodelovanju ali tihi podpori KPI. Med vrsticami daje «Il Popolo» razumeti socialistom, da bi se tudi demokristjanski kongres iztekel drugače, če bi ga bili prisiljeni sklicati v ozračju vladne krize in kristalizacije nasprotij. Zac-cagninijeva linija bi lahko izšla poražena, medtem ko bi se v KD oblikoval zmerni in konservativni blok. Morda tem namigom glasila KD niso tuji «veliki manevri», ki se že začenjajo pred kongresom. Komentatorji se, na primer, sprašujejo, kam vodijo mrzlični stiki predsednika vlade Mora z voditelji dorotej-cev. Moro se je namreč v Tridentu srečal s Piccoli jem, ki velja za njegovega zagrizenega nasprotnika, kmalu nato pa je slednji sprejel drugega «leaderja dprotejske struje, mogočnega Bisaglio.
Vsekakor «Il Popolo» poudarja, da bi razčiščenje med strankami koalicije bilo možno med parlamentarno razpravo o vladnih gospodarskih dekretih. Slednje je vlada predložila parlamentu (zbornici in senatu) v predvidenem roku danes zjutraj, med kratko sejo poslanske zbornice. Razprava o dekretih bo po vsej verjetnosti stekla v zadnji desetini januarja, pred tem pa se bo moral parlament dokončno izreči o zakonskem osnutku o prekinitvi nosečnosti.
Tudi republikanci so prepričani, kot piše «La voce repubblicana», da vodi socialistična kritika v vladno krizo in poziva PSI, naj se premisli. PRI ponuja socialistom debato v parlamentu in dopušča bolj
elastično stališče vlade, ko zatrjuje, da so «vladni gospodarski u-krepi» lahko tudi vredni kritike, vendar so «nujni». To bi donuščalo možnost popuščanja pred možnimi zahtevami po popravkih. Znano je namreč, da se bodo komunisti, verjetno pa tudi socialisti, v parlarften-tu zavzeli za nekatere spremembe vladnih gospodarskih dekretov.
Kaj si PSI pričakuje od parlamentarne razprave o, srednjeročnem gospodarskem načrtu je povedal član vodstva partije Gerardo Chiaromonte v uvodniku za tednik «Rinascita». V njem poudarja, da mora reorganizacija industrije pomeniti razširitev proizvodne baze, ne
pa njenega krčenja ali smotrnega odločnejše izbire in usmeriti svoje omejevanja. Okrepiti in kakovostno ukrepe pogumno proti parazitskim spremeniti je potrebno zaposlitve- koristim v družbi.
n.e ravni, predvsem v južnih doslej nerazvitih pokrajinah. Za to se bodo-komunistični poslanci zavzemali v parlamentu in zahtevali tudi ustrezne spremembe vladnih ukrepov. Pri tem si KPI želi enotnosti s socialisti, sploh enotnosti delavstva. Prav, zato, ker je lahko tak pritisk uspešen, pa KPI odločno nasprotuje krizam in razpustu parlamenta. Iz tega pritiska na sedanji parlament je. po mnenju voditelja KPI, možno tudi oblikovanje nove vlade s komunisti, medtem ko bi izzivanje vladne krize «v temi» lahko privedlo do dvoumnih rezultatov.
Nekoliko drugačnega mnenja so socialisti, katerim očitno gre tudi za to, da vlada spremeni svojo politiko. Član vodstva PSI Nino Neri, ki pripada Mancinijevi struji, poudarja mnenje, da mora KD storiti
u.ovna tema političnih debat v Italiji je, še vedno, zadržanje socialistov do Morove vlade. Po izjavah tajnika PSI De Martina, da Morova vlada ne upošteva mnenj socialistov in da ji zato postavlja «ultimatum», se množijo reakcije strank, ki menijo, da je vztrajanje PSI pri vladni krizi neprepričljivo. Večina meni, da bi bilo koristneje od «skoka v temo», če bi se levica zavzela v parlamentu za spremembo vladnih dekretov o gospodarstvu in v tem okviru dosegla razčiščenje odnosov v vladni koaliciji. Resnici na ljubo se za tako rešitev zavzema tudi del socialistov, medtem ko drugi (predvsem Mancinijevi pristaši in avtonomisti) silijo k vladni krizi.
Napetost na Portugalskem je po četrtkovem streljanju pred zaporom Custoias v Portu spet narasla. V kratkem bodo uvedli preiskavo, da bi ugotovili, zakaj so vojaki začeli streljati na demonstrante, pri čemer so tri osebe zgubile življenje. Po prvih uradnih izjavah kaže, da so med neredi pred poslopjem, udeleženci poskusa državnega udara 25. novembra skušali izkoristiti zmešnjavo in zbežati. Iz uradnih krogov vsekakor trdijo, da so vojaki začeli streljati, ker so bili prisiljeni.
Policija in karabinjerji vztrajno iščejo tri pobegle člane tolpe, ki je ugrabila taščo Agnellijeve hčerke Carlo Ovazza in jo na Silvestrovo osvobodila proti odkupnini 630 milijonov lir. Doslej ujeti ugrabitelji so namreč le «težaki nasilja», ki so pri podobnih izpadih najbolj izpostavljeni, medtem ko je vodja še na svobodi. V Turinu se tudi širijo govorice, da je predsednik Fiata obljubil izdatno nagrado komur bo odločilno pripomogel k aretaciji pobeglih banditov. Šušlja se o miliiardi lir, težko pa je u-goloviti, če je vsota res tolikšna kot tudi če so te govorice verodostojne.
liiuiiiiiiiumiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimHiiiiiiiitiumHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitmimmiiiiuiiiniimiiiiinii
TOVARNA V LAMBRATEJU JE ŠE VEDNO USEDENA
Osebje «Leyland - Innocenti» za poseg javnega kapitala
Delavci še vedno ne prejemajo prispevkov dopolnilne blagajne - Pri Vicenzi odpuščenih 400 delavk tovarne majic
MILAN, 2. — Delavci v zasedenih l treh založniških podjetij, ki so izda-obratih tovarne avtomobilov «Lev-j jala liste «H Popolo», «Avanti!» in land - Innocenti» so se zbrali na «Mondo operaio» za skupnih 627 ti-svoji skupščini in ostro obsodili ne- j soč dolarjev. Skupno naj bi sociali-
marnost vlade, ki se zadnje čase sploh ni spoprijela z vprašanjem te tovarne. Bo že res, ugotavljajo, da se veliko govori o sestankih, sejah in srečanjih, vendar se vsem vsiljuje vtis, da hoče vlada z zavlačevanjem doseči le osamitev boja delavcev milanske tovarne pred javnim mnenjem, da bi nanje pozabilo.
Na skupščini so delavci, med drugim, poudarili tudi, da ni res, kot misli marsikdo, da prejemajo osebne dohodke iz dopolnilne blagajne. Ker je tovarna zasedena niso osebju «Leyland - Innocenti» izplačali doslej niti lire.
Ključno vlogo pri reševanju problema tovarne v Larnbrateju bi lahko odigral sistem industrije z državno soudeležbo, ki doslej v Italiji sploh ni opravljal pravilne vloge in je dejansko le razsipaval ogromne količine denarja davkoplačevalcev. Delavci so z govorniških tribun večkrat opozorili na to dejstvo in obsodili negativno zadržanje vlade, ki upravlja državne soudeležbe s svojim ministrstvom.
Skupščina v zasedeni avtomobilski tovarni je zato sklenila, da bo obnovila demonstracije v mestu. V ponedeljek bodo delavci šli pred milansko prefekturo, kjer bodo zahtevali takojšnji sestanek s predstavniki rimske vlade. Zatem bodo v četrtek sklicali konferenco vseh delavskih svetov iz Milana, teden pozneje pa priredili novo demonstracijo skozi Lambrate.
Iz Vicenze prihajajo medtem nove zaskrbljujoče vesti. Po tovarni «Smalterie venete», ki je odpustila vse svoje delavce, je tudi lastnik tovarne volnenih majic «De Pi» iz Sos-sana sklenil prekiniti proizvodnjo. Zato je zaprl svoje obrate in odpustil iz službe 400 uslužbencev, v glavnem žensk. Te se pa niso dale ugnati in so takoj zasedle tovarni. Lastnik družbe «De Pi» se izgovarja, da je povpraševanje po majicah na tujih tržiščih upadlo, podjetje pa je «nelikvidno».
Zdi se, da posredovanje ministrskega podpredsednika La Malte v spor z osebjem letalskih družb ne bo obrodilo povsem negativnih rezultatov. Na srečanju med predstavniki sindikalne federacije CGIL CISL UIL in strokovne organizacije letališkega osebja FULAT, so namreč sklenili, da bodo La Malfi odgovorili z nekaterimi protipredlogi. če bo te sprejel, bo dogovor na dlani. Ni še znan odgovor sindikata pilotov ANPAC, ki je doslej bil najbolj nepopustljiv.
Preiskava o dejavnosti družbe «Guli» v tujini
WASHINGTON. 2. - Sredi januarja se bo sestal upravni svet petrolejske družbe «Gulf». kjer bodo odločali o usodi nekaterih upravnikov katere posebna preiskovalna komisija dolži, da so delili denarne vsote strankam v tujini. Nezakonito • je namreč «Gulf» razdelila skupno 12' milijonov dolarjev, predvsem z Južni Koreji, v Boliviji in Italiji.
S tem v zvezi poročilo preiskovalne komisije omenja finansiranje
stični založniški podjetji prejeli nekaj čez 250 milijonov lir, demokr-ščansko glasilo pa 134 milijonov.
Senator McGovern odpotoval v Azijo
WASHINGTON, 2. — Ameriški senator George Mc Govern, ki je bil kandidat na ameriških predsedniških volitvah leta 1972, je odpotoval iz Washingtona na tritedensko potovanje po Aziji. Mc Govern je predsednik senatne podkomisije za vprašanja Bližnjega vzhoda in južne, Azije. Med svojim potovanjem bo obiskal Pakistan, Indijo in Bangladeš, zaključil pa ga bo z obiskom v Hanoiu. Ameriški senator bo imel pogovore s predstavniki raznih držav, v Hanoiu pa bo preučil s tamkajšnjimi voditelji vprašanje odnosov z vietnamsko vlado
Poslanec Nevol Querci, prav tako član socialističnega vodstva, pa je mnenja, da bi «pomirljivi ton demokristjanov in republikancev moral dopustiti socialistom izstop iz vladne koalicije, čemur naj bi sledila parlamentarna razprava o vladnih ukrepih o gospodarstvu. V takem primeru bi lahko med razpravo u-gotovili, če je mogoče ukrepe vsebinsko bistveno spremeniti in ob teh spremembah uresničiti novo vladno platformo.»
Querci daje na ta način razumeti, da gre PSI predvsem za novo obliko pritiska na KD in torej na vlado, ki naj bi v večji meri poslušala levico. Querci torej ne govori o vladni krizi, niti o razpustu parlamenta, pač pa samo o nujnosti bistvenih sprememb v vladnih gospodarskih načrtih.
Povsem drugačen ton pa je ubral poslanec Di Vagno, prav tako socialist, ki meni, da bi po objavi De Martinovega članka morala vlada odstopiti. Sploh, je dodal Di Vagno, bi parlament ne smel niti načeti diskusije o gospodarskih ukrepih, ker «sogovornik parlamenta, to je vlada, nima večine». Tudi Di Vagno ponavlja, da so socialisti proti razpustu parlamenta in dodaja, da bi bilo treba vladno krizo rešiti kmalu in v naprednem smislu.
Zaskrbljenost za polemiko, ki so jo sprožili socialisti proti Morovi vladi, kažejo tudi socialdemokrati, čeprav tudi njim gre za preureditev vladne koalicije, saj ne izključujejo možnosti vrnitve v vlado. Poslanec Lupiš je, na primer, ironično dejal, da je De Martino, ki je Nea-peljčan, za Novo leto zmetal skozi okno vso staro šaro. Med šaro pa spada tudi vlada.
Član vodstva PSDI Orsello je namreč izjavil, da se tudi socialdemokrati strinjajo s socialisti, da je potrebno razčiščenje odnosov
Protislovno daje Orsello razumeti, da bi se vlada lahko okrepila z vstopom PSI in PSDI v ministrski svet. Znano pa je prav nasprotno, da so socialisti z De Martinom kategorično izključili možnost povratka v vlado do leta 1977.
Fanfani sc jc vrnil z obiska na Kitajskem
RIM, 2. — Senator Amintore Fanfani se je po večtedenskem potovanju po Daljnem vzhodu vrnil v Italijo. Ko je prispel v Rim, je Fanfani izjavil časnikarjem, da «je zelo zadovoljen s sprejemom in stiki, ki jih je bil deležen na Kitajskem in Japonskem».
Prisotnost ameriških plačancev v Angoli spravila v zadrego predsednika Forda
*
NEW YORK, 2. — Glasnik Bele hiše je danes zvečer po naročilu predsednika Forda, ki ‘ je • o tem vprašanju dolgo razpravljal s šefom ameriške diplomacije' Henryjem Kissingerjem, neprepričljivo. zanikal vest, ki jo je objavil ameriški časopis «Christian' Science Monitor» in po kateri kaže, da ameriške vohunske agencije neprestano, novačijo plačance, ki jih - potem pošiljajo v Angolo, kjer se borijo1 skupaj z južnoafriškimi m portugalskimi najemniškimi vojaki proti demokratični vladi Ljudske republike Angole, ki jo vodi Agostfnho Neto.
Demanti Bele hiše je izzvenel toliko bolj neprepričljivo, ker se je njen glasnik Ran. Nessen. večkrat izognil neposrednim vprašanjem časnikarjev.
Zunanji minister Kissinger pa je medtem odkrito povedal, da ZDA podpirajo obe protisovjetski gibanji FNLA in UNITA ter dodal, da gre za dosledno ameriško politiko podpore «demokratičnim silam». Kat imajo Američani za «demokratične sile» je dobro znano, saj je pod isto pretvezo Amerika povzročila padec čilske vlade ljudske enotnosti ter prevzem oblasti s strani Pinochetovih goril,
(Na sliki telefoto ANSA - UPI: predsednik Ford v pogovoru z zunanjim ministrom Kissingerjem).
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiuuiiiHiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiliiiPiiiniiiiiiuiiiiiiiiiNI
IZJAVE ZVEZNEGA TAJNIKA Zfl ZUNANJE ZADEVE MILOŠA MINIČfl
Izvajanje sklepov konference o varnosti bistvenega pomena za proces popuščanja
Zmanjšanje oborožitve in razorožitev v Evropi je v življenjskem interesu vsake države udeleženke helsinške konference - Minister Macovescu opozoril na pomen jugoslovansko'italijanskega sporazuma v luči procesov po konferenci v Helsinkih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic in zunanji ministri desetih drugih evropskih držav so za beograjski časopis «Medjunarodna politika» odgovorili na vprašanja o aktualnih evropskih razmerah in procesih po konferenci v Helsinkih.
Miloš Minic je med drugim izjavil, da Jugoslavija izhaja iz prepričanja, da bo dosledno izvajanje sklepov konference o evropski varnosti in sodelovanju bistvenega pomena za utrditev procesa popuščanja in njegovo razširitev na vse predele ir področja mednarodnih odnosov. Uresničevanje sklepov konference mora biti po Miničevih besedah celovito in dinamično, kar pomeni izvajanje vseh delov sklepnega dokumenta. Minic je dejal, da je sklepna listina uravnotežena, da je celota, ki je ni mogoče enostransko interpretirati.
Sklepe in priporočila helsinške
niiiiiuiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimimiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiin
MED TREMI MRTVIMI TUDI ZAH0DN0NEMŠKI DRŽAVLJAN
Spet napetost v Portugalski po sinočnjih neredih v Portu
Oblasti trdijo, da so vojaki začeli streljati, ker so bili prisiljeni
PORTO, 2. — Sinoči je pred zaporom Custoias prišlo do hudih neredov, med katerimi so bile tri osebe ubite, šest pa je bilo ranjenih. Do dogodka je prišlo približno ob 19. uri, ko se je kakih 2000 oseb zbralo pred poslopjem, v katerem so zaprti častniki in vojaki, ki so jih aretirali v zvezi s poskusom državnega udara 25. novembra. Gre za 140 častnikov in podčastnikov. Po poročilu, ki ga je objavil glasnik severnega vojaškega območja kaže, da je množica, ki se je zbrala pred zaporom, zahtevala izpustitev političnih zapornikov. Ko so vojaki odprli vrata, da bi omogočili prehod avtomobila, je skupina demonstrantov to skušala izkoristiti ter prodreti v zapor. Vojaki so jih odbili, nakar je množica začela obmetavati s kamni člane nacionalne garde, ki so bili na straži. Istočasno so demonstranti baje izstrelili nekaj strelov proti vojakom. Slednji so najprej odgovorili s streli v zrak, ko pa to ni zaleglo so bili prisiljeni streljati na demonstrante.
Med mrtvimi je tudi zahodnonem-ški državljan Gunther Bruns iz Hamburga, ki je umrl takoj po prevozu v bolnišnico. Po nekaterih vesteh naj bi Bruns že dalj časa delal v kmetijskih zadrugah v severni Portugalski in bi se moral prav te dni vrniti domov. Med ranjenci, kj so jih pripeljali v bolnišnico, je tudi 3-letna Maria Isabel.Arnao Me-telo, hčer podpolkovnika Metela, ki je bil notranji minister v četrti za
so aretirali po poskusu državnega udara 25. novembra. Mala Maria Isabel je zelo hudo ranjena.
Tudi civilne oblasti v Portu so objavile svoje sporočilo o dogodkih, v katerem v bistvu trdijo, da je nacionalna garda streljala, ker je bila na to prisiljena ter zato, da bi vzpostavila red in zagotovila varnost zapora Custoias. Kaže, da so se politični jetniki, ki so jih aretirali 25. novembra, pripravljali na beg. Vojaki so baje zapustili svoje celice in se pripravljali, da bi izkoristili zmešnjavo, ki je nastala zaradi neredov pred poslopjem. O vsej zadevi bodo v kratkem uvedli preiskavo ter skušali ugotoviti, kako je uspelo vojakom zapustiti celice. Kar zadeva ubitega Brunsa pa trdijo, da so pri njem dobili pomembne dokumente, ki jih bodo izročili preiskovalni komisiji. Že sedaj pa je jasno, trdi izjava civilnih oblasti, da je bil Bruns zapleten v politične dogodke na Portugalskem in da je bil v stiku z nekaterimi znanimi organizacijami.
V prvih jutranjih urah so neznanci vrgli bombo na poveljstvo nacionalne garde v Portu. Eksplozija na srečo ni povzročila žrtev in tudi materialna škoda je majhna.
Zaskrbljujoč gospodarski položaj v Egiptu
livu in v Iran.1V teh državah se bo posvetoval o gospodarskih odnosih med njimi in Egiptom.
Egiptovski državni proračun za leto 1976 kaže namreč, da je tamkajšnji gospodarski položaj zaskrbljujoč, saj predvideva med drugim zmanjšanje naložb za 412 milijonov dolarjev in povečanje sklada za plače državnih uslužbencev za 288 milijard dolarjev. Salem bo med svojim obiskom v teh državah skušal prepričati tamkajšnje voditelje naj se bolj aktivno udeležijo pri programu za gospodarsko obnovitev Egipta.
Kairski dnevnik «Al Abram» objavlja v svoji gospodarski prilogi mnenje nekaterih egiptovskih gospodarskih izvedencev ,ki trdijo, da je bila dosedanja politika gospodarskega odprtja porazna, saj je bilo tujih naložb v Egiptu zelo malo. Isti dnevnik navaja prvič obseg egiptovskih vojaških izdatkov in zadevnih dolgov, ki trenutno znašajo približno 6 milijard dolarjev.
Medtem je egiptovski zunanji minister Fahmi izjavil, da zaupa v pozitiven potek arabsko - izraelske mirovne konference, ki bo nadaljevala z delom v prvi polovici letošnjega leta v Ženevi
KAIRO, 2. — Predsednik egiptovske vlade Mamduh Salem bo v krat-časni portugalski vladi, ki jo je vo- j kem odpotoval v Saudsko Arabijo,
dii Vasco Goncalves. Tudi Metela | Kuvajt, emirate ob Perzijskem za-
KAIRO, 2. — Italijanski minister za turizem Adolfo Sarti bo na povabilo svojega egiptovskega kolega Nagiba obiskal Egipt med 23. in 28. februarjem. Sarti bo vodil itali-
konference je v različnih oblikah najti' v evropskih in svetovnih dogajanjih. Njihov pomen se zrcali tudi na mednarodnih konferencah in v mnogih mednarodnih organizacijah. Tako je bilo na primer na ministrski konferenci neuvrščenih v Limi ter na posebnem in rednem zasedanju generalne skupščine združenih narodov.
Po besedah Miloša Minica je krepitev varnosti vseh držav odločilnega pomena za nadaljnji razvoj odnosov v Evropi in dejansko izvajanje sklepov helsinške konference.
Zmanjšanje oborožitve in razorožitev v Evropi je v življenjskem interesu vsake države udeleženke helsinške konference, saj je evropska varnost nedeljiva.
Jugoslavija bo leta 1977 gostiteljica naslednjega sestanka evropskih držav, ZDA in Kanade. Kot neuvrščena in socialistična država, je poudaril Miloš Minic, bomo storili vse, kar je potrebno, da bi bili beograjski sestanki dobro pripravljeni in uspešni, da bi prispevali k nadaljnjemu razvoju evropskega sodelovanja in h krepitvi varnosti v Evropi. Jugoslavija pričakuje podporo vseh udeleženk, njihov stalni prispevek v duhu vzajemnega razumevanja in upoštevanja ter nujnega političnega realizma, njihovo pripravljenost za dogovarjanje in ugotavljanje skupnih interesov v duhu popolne enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja.
Tudi drugi zunanji ministri, ki so za «Medjunarodno politiko» spregovorili o razmerah v Evropi in procesih po srečanju v Helsinkih, so med drugim opozarjali, da je zdaj glavna naloga uresničevanje sklepov konference, da bo to pokazalo njeno pravo vrednost in pomen za razvoj odnosov v Evropi.
Grški zunanji minister Bicios je med drugim izjavil, da sta grška pobuda za sklicanje balkanske konference in jugoslovansko-italijanski sporazum o reševanju mejnih in drugih vprašanj dejanji, ki sta. v skladu s sklepi helsinške konference. Po mnenju nizozemskega zunanjega ministra Van Der Stoela je konferenca v Helsinkih samo prvi korak k večji varnosti in sodelovanju na naši celini. šef poljske diplomacije Štefan Olszovvski je izjavil, da sta sporazuma med njegovo državo in Zvezno republiko Nemčijo ter med Jugoslavijo in Italijo primera teženj po normalizaciji in razvijanju miroljubnih in prijateljskih odnosov med državami udeleženkami konference v Helsinkih. Na pomen jugoslovansko-itali.ianskega sporazuma v luči evropskih procesov po helsinški konferenci je opozoril tudi romunski zunanji minister George Macovescu.
VLADO BARABAŠ
ca. menijo pa, da se je bodo u- odborov (za energijo, surovine, raz-deležjli. generalni tajnik posameznih voj in finančna vprašanja), ki s«
zunanjih ministrov. Iz turških krogov tudi poročajo, da bo konferenca obravnavala najprej vprašanja v zvezi z okoljem, s komunikacijami in trgovino, udeležile pa še je bodo kot kaže, Turčija, Grčija, Bolgarija, Romunija in Jugoslavija. Albanija je že izjavila, da se konference balkanskih držav ne bo udeležila.
Tudi Turčija na konferenci balkanskih držav
ANKARA, 2. — Turčija je baje sklenila udeležiti se konference balkanskih držav, ki jo je predlagal grški ministrski predsednik Kara-
jansko delegacijo na zasedanju me- j manlis. Vest sicer ni uradna, pri-šane italijansko - egiptovske komisi- | haja pa iz dobro obveščenih tur je, ki so jo ustanovili s sporazu- j ških krogov. Doslej se še ne ve, na mom o turizmu leta 1971.	1
V ponedeljek v Parizu seja držav v razvoju
PARIZ, 2. — Skupina devetnajstih držav v razvoju, ki so se udeležile konference «Sever - Jug», se pravi konference o mednarodnem gospodarskem sodelovanju, se bo v ponedeljek sestala v francoskem glavnem mestu, da bi skušala izdelati e-notno stališče na zasedanjih štirih
bodo začela ll. februarja. Ponedeljkovega sestanka, o katerem so se domenili ob zaključku konference o mednarodnem gospodarskem sodelovanju. se bodo udeležili izvedenci na naj višji ravni, vodil pa ga bo venezuelski minister Manuel Perez Guerrero. sopredsednik konference «Sever - Jug».
Skupina devetnajstih držav v razvoju bo izdelala dnevni red zasedanj posameznih odborov, ki ga bo predlagala na seji 26. januarja, ko se bodo sestali sopredsedniki odborov in pa sopredsednika konference (Kanada in Venezuela). Države, ki se bodo udeležbe posvetovanja devetnajstih, so, poleg Jugoslavije, še Alžirija, Saudska Arabija, Brazilija, Indija, Iran, Venezuela, Zaire, Kamerun, Egipt, Nigerija, Zambija, Argentina, Jamajka, Mehika, Peru, Indonezija, Irak in Pakistan.
liiiiiiiiiuimniitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHMiiiiiiin
Premirje v Bejrutu
BEJRUT. 2. — Današnji dan je bil v Bejrutu dokaj miren, radio pa poroča, da so ulice v središču, mesta pod nadzorstvom varnostnih, sil. V predmestjih je položaj še vedno napet, bilo pa je tudi slišati kateri ravni bo potekala konferen-’ daljše streljanje. V predmestjih so
še vedno barikade, zaradi česar je promet skoraj onemogočen. Medtem so sporočili, da'bodo bejrutske banke, ki so jih zaprli 6. decembra kaj kmalu začele ponovno obratovati .kakor hitro bodo oblasti zagotovile zadovoljive varnostne pogoje.
TRŽAŠKI DNEVNIK
IZJAVA NAČELNIKA SKUPINE PSI V POKRAJINSKEM SVETU LUCIJANA VOLKA
Uvedba slovenščine v pokrajinskem svetu je stvar spremembe notranjega pravilnika
jeli
se ta pravica Slovencev ne ustrezne politične
uveljavi zaključke in primerne
v kratkem Času, bodo socialisti spre-ukrepe, je dejal Lucijan Volk
Bivši pokrajinski odbornik in sedaj načelnik socialistične svetovalske skupine v pokrajinskem svetu, Lucijan Volk, je televizijski a-genciji Alpe - Adria odgovoril na vprašanje, kako gledajo socialisti na pravico do rabe slovenščine v tržaškem pokrajinskem svetu, zlasti še sedaj po znanem negativnem odgovoru predsedstva rimske vlade.
Svoj odgovor je za naš list še razširil.
Ureditev pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je vprašanje — je dejal — ki je 30 let po osvoboditvi dozorelo ne le v zavesti Slovencev, ampak tudi v zavesti vse demokratične javnosti. Le negativen odnos nekaterih politikov, predvsem v krščanski demokraciji, do družbenega dogajanja (socialisti so ta odnos javno označili v pokrajinskem svetu za shizofreničnega), je kriv, da še ni uzakonjena globalna zaščita. Toda takemu razdvojenemu odnosu, takemu trmastemu spregledavanju demokratične zrelosti družbe, je ljudstvo že najmanj dvakrat primemo odgovorilo: 12. maja 1974 in 15. junija 1975.
Pravica do materinega jezika ne samo v individualnih odnosih, ampak tudi v socialnih in političnih, je v okviru manjšinske zaščite prva in temeljna. Zato socialisti obžalujemo — je dejal L. Volk — da je pokrajinski svet zamudil priložnost, da bi pravico slovenskih izvoljenih predstavnikov uredil že v prejšnji mandatni dobi ob odobritvi novega pravilnika za njegovo delovanje. Tedaj so vse stranke ustavnega loka sicer načelno priznale upravičenost zahteve, toda za dodatek k pravilniku, ki je urejeval to pravico, smo glasovali samo socialisti, komunisti in Slovenska skupnost. Zaman smo jim prigovarjali, zlasti demokristjanom, da je njihov strah pred morebitnimi reakcijami desnice neutemeljen in njihova zaviralna politika kratkovidna glede na demokratično dozorelost tudi italijanske krajevne javnosti, razen seveda vedno bolj izolirane skupine šovinističnih zakrknjencev.
Zato je socialistična stranka tudi po junijskih volitvah postavila med temeljne pogoje za zunanjo podporo enobarvni demokristjanski upravi na pokrajini pravico slovenskih svetovalcev, da opravljajo svoje sve-tovalstvo v materinem jeziku in so se demonstrativno te pravice poslu-žili ob umestitvi novega pokrajinskega sveta.
Sklicevanje na pomanjkanje zakonov, ki bi to pravico izrecno dovoljevali, je v najboljšem primeru, čeprav hočemo verjeti v dobro vero, skrivanje za prstom. Gre izključno za vprašanje politične volje, ker ni samo politična ocena socialistov, ampak je dokazano z dejstvi — je poudaril Volk. Ta dejstva so: v štirih od sedmih izvoljenih uprav v naši pokrajini je poslovanje svetov v slovenščini prispevalo k boljšim odnosom in boljšemu razumevanju med tu živečima narodoma: ureditev take pravice še v pokrajinskem in v občinskih svetih v Trstu in Miljah bi mogla le potrditi to pozitivno izkušnjo. Dežela je izglasovala zakon o finančni podpori občinam in pokrajinam na mešanih področjih za dvojezično poslovanje; Rim ni oporekal, zato je ta zakon naravnost spodbuda krajevnim upravam. Kljub zaviranju demokristjanov je pokrajinska uprava v prejšnji mandatni dobi postavila skoraj vse dvojezične smerokaze in so kljub bojazni demokristjanov, da bo prišlo do ne vem kakšnih negativnih reakcij, vsi na svojem mestu. V statutih zdravstvenega in prometnega konzorcija med občinami in pokrajino je predvidena raba slovenščine v notranjem in zunanjem poslovanju, isto velja za Kraško gorsko skupnost. Kje je torej zakon, ki bi slovenščino prepovedoval? Saj smo v pokrajinskem svetu že govorili slovensko, pa smo še vedno na prostosti!
Zadnji sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki ukinja mednarodno garancijo izhajajočo iz londonskega sporazuma, nalaga tudi naši deželi obveznost — je dejal Volk — da z vso nujnostjo, ki jo narekuje 30-letna zamuda, uresniči ustavno do-
•iiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiMuiiimiiiiiiiiriiiiiMiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiim
PO UVELJAVITVI NORM EGS
S Primorskim dnevnikom v Romunijo
nost in tudi pristojnost krajevnih uprav, da to pravico uredijo v notranjih pravilnikih. Na pokrajini smo javno in uradno postavili zelo kratek rok za dopolnitev pravilnika v tem smislu — je dejal Volk. Potrpežljivost socialistov tudi glede te, kot drugih neizpolnjenih obvez v vseh teh letih, seveda ni neskončna, kljub našemu čutu odgovornosti. V primeru nadaljnjega izmikanja bomo morali sprejeti ustrezne politične zaključke in primerne pobude, je zaključil Volk svojo izjavo.
Urnik trgovin
Danes, 3. januarja, bodo dopoldne in popoldne odprte vse trgovine.
V	ponedeljek, 5. januarja, bodo dopoldne in popoldne odprte vse trgovine.
V	torek, 6. januarja, bodo zaprte vse trgovine razen pekam, ki bodo odprte do 13. ure.
V	sredo, 7. januarja in v soboto, 10. januarja, je tedenska zapora neobvezna.
ločilo o zaščiti narodnostnih manjšin. Toda socialisti, in ne samo mi, trdimo, da smo «država» vsi ne samo Rim, ampak tudi dežele, pokrajine in občine. Torej smo vsi dolžni storiti vse, da se že predolgo poslušane slovesne izjave o zaščiti slovenske narodnostne skup-nosit v Italiji vendar realizirajo.
Rim naj vendar, potem ko že več kot pet let ležita v parlamentu zakonska predloga KPI in PSI, neha oporekati pristojnosti dežele, ki je prav zato avtonomna, ker v njej živimo Slovenci. Pokrajina in občini Trst in Milje naj v svojih pravilnikih uredijo pravico slovenskih izvoljenih predstavnikov do pravice uporabe njihovega jezika, kar je nesporno v njihovi pristojnosti.
Zadnje sicer še zagonetno sporočilo iz Rima (kateri birokrat ga je tokrat izumil?), kot negativen odgovor na romanje tržaške občinske uprave pred več kot enim letom, nas sicer začudi in vznevolji (kaj je vendar še treba «preučevati»?), nikakor pa nas ne straši niti odvrača od našega prepričanja, da je dolž-
niiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiilliiuiiliiililiiiiiHininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiriiiiitniniiiiiiiiiiiiNiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiu1»
Včeraj je bil prvi dan vpisovanja za naš tradicionalni vsakoletni izlet, ki bo letos — kot znano — 1 munijo z ogledom Bukarešte in z obiskom Brasova ter drugih krajev v slikovitih Karpatih. Kar smo predvidevali, se je tudi tokrat uresničilo : že v prvih dopoldanskih urah so začeli prihajati naši naročniki (na sliki), ki so imeli pri vpisu prednost, in do zaključka prvega dne vpisovanja je bilo prvo letalo v celoti oddano, v drugem je še eno mesto, v tretjem letalu pa še kakih 25 mest. Danes se bo vpisovanje nadaljevalo tudi za nenaročnike do oddaje zadnjega sedeža, sprejemali pa bomo tudi nekaj rezervnih vpisov za morebitne kasnejše odpovedi, če bo interesentov za izlet dovolj, si bomo skušali zagotoviti še četrto vožnjo z letalom, kar bomo pravočasno sporočili. Na vsak način, kdor hoče z nami na izlet v Romunijo (in ne bo mu žal), naj pohiti in ne zamudi priložnosti!
PO PODROBNEM IN DOKUMENTIRANEM VPRAŠANJU POSLANCA ŠKERKA
ODGOVOR NOTRANJEGA MINISTRA 0 IZZIVALNI DEJAVNOSTI FAŠISTOV
Cui trdi, da je polkija storila vse, kar je bilo v njeni moči ■ Za skrunitve spomenikov osem policijskih prijav (dve obsodbi) - Kdo je strpen do izzivačev?
OBJAVLJENI PODATKI 0 «ODPRTI MEJI» V MINULEM LETU
Ni tajnost, da se dejavnost tržaških neofašistov odvija razmeroma nemoteno in se je med njimi dejansko utrdilo prepričanje, da jim ne preti resnejša kazen za to, kar običajno počenjajo. Je že res, da policija občasno prijavila v hujših primerih, ko je javno mnenje še posebno razburjeno, odgovorne sodnim oblastem, kot je prav tako res, da se le redkokdaj dogaja, da bi te prijave obrodile ustrezne sadove. Dejansko je le manjše število tržaških neofašističnih pretepačev za rešetkami , medtem ko se večina še potepa po tržaških ulicah in se «proslavlja» pred to ali drugo šolo s pretepanjem dijakov, ali ponoči v naših vaseh, kjer skrunijo spomenike in obeležja našega narodnoosvobodilnega boja.
S tem v zvezi je poslanec škerk poslal vladi daljše in podrobno vprašanje, v katerem našteva vse važnejše fašistične provokacije zadnjih treh let. Med temi omenja napade na dijake, dva atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, atentat v Petovljah, izzivanja med procesom proti Fredi, zavlačevanje z zaključkom preiskave o zločinih v Rižarni, nešteto skrunitev spomenikov in obeležij našega osvobodilnega boja.
S podrobnim naštevanjem teh dogodkov prepričuje Škerk vlado, da se nahaja naša dežela na izredno občutljivi točki, kjer se italijanski fašizem povezuje s tujim in mednarodnim, z revanšističnimi in pustolovskimi gibanji in da na našem področju niso državne oblasti storile vsega, kar bi morale, da se ti pojavi ustrezno zatrejo.
Sploh sprašuje Škerk vlado, ali «je njen namen zatreti z vsemi razpoložljivimi sredstvi vsak poskus kršenja javnega reda in presekati vezi med krajevnim fašizmom ter italijanskimi in tujimi prevratniškimi krogi.»
Na vsa ta vprašanja je notranji minister Luigi Gui odgovoril z 10 tipkanimi stranmi dolgim odgovorom, za katerega poudarja, da je «v imenu predsednika vlade».
Gui dejansko navaja pojasnila in podatke krajevnih policijskih oblasti. Tako navaja v začetku primer pretepa pred licejem «Galilei», kjer naj bi se spopadli nasprotni skrajneži, fašisti pa so baje le delili letake. Gui navaja nato primer vzklika «Sieg Heil!» med procesom
Preurediti bodo morali odborništvo za kmetijstvo
Odbornik Del Gobbo o perspektivah in de-želni politiki za razvoj kmetijstva v F - JK
Na sestanku na sedežu deželnega odbomištva za kmetijstvo v Vidmu so pod predsedstvom odbornika Del Gobba in ob navzočnosti predsednika ustanove ERSA pregledali delovanje na kmetijskem področju v minulem letu in analizirali perspektive za bodočnost. Del Gobbo je v svojem uvodnem posegu pozitivno ocenil to delovanje, bodisi glede letine, kot tudi glede učinkovitosti novih deželnih zakonov, ki naj bi o-mogočili modernizacijo in racionalizacijo kmetijstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Del Gobbo je še posebno omenil kreditne olajšave, od katerih so se okoristile predvsem zadružne strukture.
Glede perspektive v novem letu se je deželni odbornik za kmetijstvo navezal na programske izjave predsednika deželnega odbora odv. Co-mellija in dejal, da bo deželna politika težila predvsem k naslednjim
ciljem: izvajanje direktiv Evropske gospodarske skupnosti za posodobljenje kmetijskih struktur, izboljšanje in preureditev zemljišč, razširitev namakalnega omrežja, nadaljnja krepitev zadružništva, razširitev kredita sektorjem v razvoju. Z vstopom v veljavo norm EGS bodo morali tudi preurediti birokratski u-stroj odborništva za kmetijstvo.
Na sestanku so spregovorili tudi predsednik ustanove ERSA Lucca, ravnatelj za kmetijstvo dr. Angeli in ravnatelj za gozdove dr. Querini, ki so orisali stanje na posameznih kmetijskih področjih. Med drugim je bilo poudarjeno, da je bila letina zadovoljiva, kljub vremenskim ne-prilikam in težkemu gospodarskemu položaju. Z zadovoljstvom je bilo tudi ugotovljeno, da se živinoreja ugodno razvija in da so bili skrajšani roki za dodelitev kreditnih o-lajšav.
proti Fredi in oprostilno razsodbo sodstva. Glede najdbe orožja in eksploziva pri Nabrežini priznava Gui, da so preiskave zašle v slepo ulico tudi zaradi možnosti (o tem je pisal del tiska), da je to orožje bilo namenjeno iz Nemčije v Jugoslavijo ustaškim diverzantom.
Glede atentatov na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, pravi notranji minister, da je za prvega bil že obsojen Severi, ki bo presedel pet let v ječi, nato pa tri leta v umobolnici. O drugem atentatu pa je «še v teku preiskava», vendar doslej brez uspeha.
Glede primerov apologije fašizma na tržaški postaji trdi notranji minister, da je policija podrobno poročala sodnim oblastem. O rezultatih tega «poročanja» ni vesti.
Deseto točko svojega odgovora posveča minister Gui atentatom na spomenike in žalitev Slovencev. «Policijski organi so, kot vsakokrat, izvedli podrobne preiskave, ki so se zaključile s številnimi prijavami sodnim oblastem. V zvezi z žalitvami Slovencev in odporništva je kvestura vložila osem prijav. V dveh primerih so se končale z obsodbo, v treh primerih se preiskave še nadaljujejo, v nadaljnjih treh primerih pa je bila prijava arhivirana».
Iz vsega tega prihaja notranji minister do zaključka, da je policija opravila svojo dolžnost in da ji torej ne morejo očitati «strpnosti».
tembra ter dejal, da je v sosednih ulicah še vrsta poškodovanih avtomobilov, predvsem malih fiatov 500, iz česar se da sklepati, da je tudi požar nekdo podtaknil. Odpeljal jih je pred poslopje, kjer stanuje, ter jim pokazal na fiat 500 s prerezano platneno streho in vdrtimi vrati. V notranjosti avtomobila pa je bilo vse razmetano. Očitno je šlo za delo pobalinov s tatinskimi nameni. Začudenim agentom se je nato nudilo še veliko podobnih prizorov. V isti ulici so odkrili še tri fiate 500 in en fiat 126 s poškodovano streho ter poškodovanimi vrati. Val vandalizma se je znesel tudi nad parkiranimi fiati 500 v bližnji Ul. Ireneo. Tu so odkrili kar sedem poškodovanih avtomobilov, enega pa še v Ul. Scussa. Agenti letečega oddelka so imeli polne roke dela že s tem, da so obvestili vse lastnike poškodovanih vozil. Po prvi preiskavi vsekakor kaže, da nočni vandali niso iz teh vozil odnesli ničesar. Preiskavo je uvedel tudi znanstveni oddelek policije.
Do tod obnova odgovora notranjega ministra. Zaskrbljujoče je pa dejstvo, da je v treh letih policija vložila razmeroma nizko število sodnih svojjm oplom in prekrižal goriškemu prijav proti fašistom za njihova de-1 avtornobllu p0t. Deghenghi je sicer
čenih' razsodbJSe ^ Je SteV1*0 lzre' naglo pritisnil na zavore, a ni mo-
Pet ranjenih pri trčenju avtov
Pri železniški postaji je prišlo včeraj popoldne do silovitega avtomobilskega trčenja. Avtomobil znamke BMW z goriško registracijo, ki ga je upravljal 43-letni Pietro Deghenghi, hotelir iz Sovodenj, je pred križiščem z Ul. Pauliana zavozil z zeleno lučjo na semaforu proti Mira-marskemu drevoredu. Tedaj pa je po Ul. Pauliana navzdol privozil 34-let-ni Evaristo Sacchi iz Mačkolj 119 s
Ne moremo se spuščati v komentiranje podatkov, vendar smo prepričani, da je samo skrunitev naših spomenikov več, kot pa prijav sodišču, da o vseh ostalih primerih sploh ne govorimo. Iz odgovora ministra, ali točneje, med vrsticami tega odgovora, je moč razumeti, da gre ministru le zato, da opraviči dejavnost policije, a se ne spušča v oceno dejavnosti tržaškega sodstva. Tudi mi se lahko vprašamo, ali je sodstvo krivo za oprostitve, arhiviranja, nedokončane preiskave itd. Kajti v sodnih dvoranah, ali na hodnikih, pogostoma slišimo, da se to dogaja, ker so dokazi, ki bi jih morala zbirati policija, zelo pomanjkljivi. Ostalo pa, baje, opravlja zar-javelost birokratskih in drugih pravnih postopkov. Rezultat je vsekakor ta, da ne moremo reči, da so pristojne oblasti storile vsega, da bi zatrle izzivanja v naših krajih, medtem ko^ ti mlini meljejo hitreje in bolje, če se zatiranje obrača proti delavcem in sindikalistom. Že res, da se sindikalisti ne ovijajo v sence noči in opravljajo svoje delo ob belem dnevu, pred očmi tisočerih prič, toda njihovi branilci večkrat poudarjajo, da je v takih primerih ves postopek nagel in oster. In vendar se je poslanec škerk skliceval na zakon o protiteroristični dejavnosti, ki policiji daje večje možnosti ukrepanja, sodnikom pa prav tako možnost, da hitreje in učinkoviteje zatirajo nasilje. Na ta vprašanja minister Gui ni odgovoril.
Neznanci poškodovali celo vrsto fiatov 500
Včeraj, ob treh ponoči, je 26-let-ni Lino Stefanel iz Ul. Zovenzoni 74 telefonsko poklical kvesturo in povedal, da v njegovi ulici gori neki fiat 500. Policija je takoj obvestila gasilce ter sama odšla na kraj požara. Gasilci so požar sicer kmalu pogasili, avtomobil pa je bil kljub temu uničen.
Ko so nato ugibali o vzrokih požara, je k agentom pristopil dr. Livio Pirani iz Drevoreda XX. sep-
Močan porast števila prehodov čez mejo v tržaški pokrajini
Mejo je prekoračilo več kot 40 milijonov oseb, od katerih nad 21 milijonov s potnim listom in skoraj 19 s prepustnico
V letu, ki se je pravkar končalo, so zabeležili močan porast števila prehodov čez mejo na italijansko-jugoslovanskih blokih tržaške pokrajine, saj je mejo prekoračilo kar 40 milijonov 250.042 oseb. V primerjavi z letom 1974, ko je število prehodov zaradi znanih političnih za-pletljajev padlo na 28 milijonov, znaša porast kar 12 milijonov in 250 tisoč. Treba pa je tudi dodati, da še vedno ni bilo doseženo rekordno število prehodov, ki so jih zabeležili v letih 1972 (63 milijonov) in 1973 (58 milijono-.’ prehodov).
S potnim listom je prekoračilo mejo 21 milijonov 296 tisoč oseb, (6 milijonov 280 tisoč veš kot prejšnje leto), od katerih je bilo skoraj 9 milijonov italijanskih državljanov ter 12 milijonov in pol tujih državljanov.
Prehodov v obe smeri s prepustnico pa je bilo v lanskem letu 18 milijonov 854 tisoč, kar znaša šest
milijonov več kot leta 1974. Italijanskih državljanov je bilo 12 milijonov 382, jugoslovanskih pa 6 mi lijonov 471 tisoč.
Majdi in Klavdiju Puglia se je rodila prvorojenka MAJA
Srečnima staršema čestitamo, Maji pa želimo veliko sreče. Kolektiv Glasbene matice
gel preprečiti trčenja, žvenket pločevine je priklical pozornost številnih mimoidočih, ki so takoj priskočili na pomoč ranjencem. Huje sta se namreč poškodovala Sacchi in njegov sopotnik 38-letni Marcello Parovel iz Ul. Giardini 40, medtem ko so Deghenghi in njegova sopotnika, 41-letni Giuseppe Berdon in 43-letni Daniele Degretti iz Gorice, za-dobili le lažje poškodbe. Vseh pet so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico. Prva dva so zaradi udarcev in odrgnin po glavi in udih sprejeli na nevrokirurškem oddelku, ostalim trem pa so zaradi lažjih udarcev dali le prvo pomoč. Zelo velika škoda je na obeh avtomobilih.
iiiiiiiimiiiiiftiiimiiiiuiiiiHuimiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiifiii
MED HIŠNIMI PREISKAVAMI LETEČEGA ODDELKA
V stanovanjih na Opčinah našli ukradene umetnine
Tržaška kvestura objavila imeni mladeničev, ki so ju aretirali v Ljubljani
Leteči oddelek tržaške kvesture je včeraj objavil prve zaključke preiskave o tatvinah umetnin in drugih dragocenosti v ljubljanskih stanovanjih, v katere sta vpletena tudi dva Tržačana. Kakor smo že poročali, so organi uprave javne varnosti v Ljubljani prišli pred dnevi na sled tatinski skupim, ki je najprej avgusta, nato še prve dni novembra, obiskala dve stanovanji ter pokradla za približno milijon novih dinarjev zlatnin, porcelana in dragih dragocenih predmetov ter umetnin, med katerimi sliko znanega španskega slikarja Salvadorja Dalija, vredno okrog 8 milijonov lir, Gve sliki Antona Gojmira Kosa in slike jugoslovanskih naivcev. Med aretiranci, ki so sedaj v ljubljanskih zaporih, sta poleg petih jugoslovanskih državljanov tudi dva italijanska državljana. Od tu domneva ljubljanskih preiskovalcev, da
V GLEDALIŠČU «VERDI»
Drevi premiera «Katje Kabanove»
Za sinoči najavljena premiera je odpadla zaradi obolelosti v ansamblu
Za sinoči najavljena premiera o-pere «Katja Kabanova» češkega skladatelja L. Janačka v gledal šču «Verdi», je odpadla zaradi obolelosti tenorista Ermanna Lorenzija. Premiera bo zato drevi ob 20. uri in bo veljala za abonente reda A v parterju in v ložah ter za red B na galerijah.
Druga predstava bo redno, kot je bilo najavljeno, v nedeljo ob 16. uri za red D v vseh prostorih in z istimi izvajalci kot pri premieri.
Opero, v kateri nastopa tudi jugoslovanska pevka Djurdjevka Ča-karevič, in v Jugoslaviji delujoči tržaški tenorist Piero Filippi, dirigira Georges Sebastian, zbor je u-vežbal Gaetano Riccitelli, režija Margherita Wallmann.
iiiiiiimiinumiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiinmiimrnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiii
PO PROMETNI NESREČI MED PADRIČAMI IN BAZOVICO
Amalija Razman-Križmančič podlegla hudim poškodbam
Amalija Ražman vd. Križmančič, iz Bazovice štev. 126, žrtev ponedeljkove hude prometne nesreče na cesti med Padričami in Bazovico, je v predvčerajšnjih prvih jutranjih urah za vselej zatisnila oči. Zdravniki ortopedske klinike, ki so poskusili vse, da bi jo obvarovali smrti ter ji celo odrezali hudo poškodovano nogo, so bili nemočni Kljub svojim 73 letom je bila A-malija še krepko navezana na življenje, ki ji ni bilo vselej radodarno. Njena življenjska pot je šla skozi trde preizkušnje, a se ni uklonila in do zadnjega je delala z veliko vnemo. Tako je odšla od doma tudi v ponedeljek in do mraka nabirala dračje za kurjavo, med povratkom pa se je pripetila nesreča. Ko je z vozičkom dračja privozila na glavno cesto, je bila že tema in 19-letni avtomobilist Fulvio Grisoni iz Padrič 77, ki je ravno tedaj privozil mimo s svojo citroen, je ni opazil. Trčil je v voziček, sunek ojesa pa je zbil nesrečno žensko na tla, kjer je obležala v nezavesti. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so jo nemudoma prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili večkratni zlom leve noge z globokimi ranami pretres možganov in rane po glavi.
Amalija je zadnja leta po moževi smrti in poroke hčerke Pavle, živela s sinom Michelejem, ki je bil pred leti tudi sam žrtev podobne prometne nesreče. V bližini doma ga je bil namreč podrl avtomobil in se je moral nato dolgo zdraviti. Prizadetim svojcem gre naše globoko sožalje.
gre za širše razpredeno in organizirano mrežo, ki ima svoja oporišča tudi izven meja Slovenije.
Včeraj so prišle v javnost točnej-še uradne vesti in tudi prva imena. Med tistimi, ki so jih pred dnevi zalotili ljubljanski miličniki, sta tudi 29-letni težak Bogdan Carli iz Trebč 122 in 33-letni Aldo Carli, ki je doma na Opčinah, v Ul. Refosco 15/1 in je zaposlen v Švici. Sumijo, da sta ali mandatarja tatvin, ali da sta prekupčevala z ukradenim blagom. Tržaški agenti, ki v zvezi s to zadevo sodelujejo z upravo javne varnosti, so s sodnim dovoljenjem izvedli vrsto hišnih preiskav. Tako so na domu Aida Carlija našli štiri slike jugoslovanskih naivcev Voj-de, Sčančarja in Hadžije, na domu 35-letnega Alberta Zanonija v Ul. Refòsco 15 na Opčinah pa ukradeno Dalijevo sliko.
Preiskava se nadaljuje.
VV\2Pf/
S||

Prosvetno društvo «I. GRBEC» iz škednja
priredi pred zaključkom grafične razstave v ponedeljek, 5. januarja, ob 20.30
prosvetni večer z nastopom
pevskega zbora PRIMOREC iz Trebč
in predvajanjem filma Aljoše Žerjala.
Vabljeni !

tila
Tržaški partizanski pevski zbor ima
jutri, 4. januarja 1976, sejo glavnega odbora v Bazoviškem domu od 9. do 12. ure. Prosim točnost! .Starešina.
PD Kraški dom z Repentabra vabi občane, ki jih zanima balincanje, da se udeležijo ureditvenih del okrog balinarskega prostora pod Hupo v Repnu vsako nedeljo v jutranjih urah.
Danes, SOBOTA, 3. januarja
GENOVEFA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34. — Dolžina dneva 8.42. — Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 19.59.
Jutri, NEDELJA, 4. januarja ANGELA
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 8,3 stopinje, najnižja 6, ob 19. uri 8,2, zračni pritisk 1019,8 narašča, vlaga 86-odstotna, nebo o-blačno z meglo, brez vetra, morje mimo, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 1. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 24 oseb.
UMRLI SO:	72-letna	Giuseppina
Blason vd. Ussai, 41-letni Modesto Sifanno, 76-letna Elisabetta Moratto, 3 mesece star Alessandro Seri, 91-letna Maria Domini vd. Zuccherich, 81-letna Bruna Marcolin vd. Bolaf-fio, 73-letna Amelia Derossi por. Millo, 55-letni Giovanni Catturani, 66-letni Michele Matteucci, 67-letni Sergio Buzzin, 54-letni Bruno Minca, 68-letna Maria Pia Bearzi, 50-letna Cristina Babich por. Candusio, 76-letni Antonio Rizzo, 56-letni Mario Sancin, 93-letna Elisa Damiani vd. Mermo-lia, 79-letna Luigia lerman por. Bu-gnone, 69-letni Ma^io Franco, 72-letna Vittoria Simic por. Robba, 60-letni Maurizio De Poi, 87-letna Francesca Cogai vd. Mauri, 79-letni Federico Elleri, 73-letna Amalia Ražman vd. Križmančič, 78-letna Maria Dorissa vd. Talamini, 81-letna Maria Luigia Stafuzza vd. Pin, 69-letna Nerina Wid-mar vd. Parovel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giustizia; Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3» do 8.30)
Al Uoyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, P.le Valmaura 11.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance ENAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številih 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje-Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 209-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
La Termoelettrica
ŠVEDSKO ELEKTKIČNO GRETJE
Vse najboljše'	:-
originalne firme po ne prekosi ji vih cenah.
TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEL. 744400	?
NOVI zastopnik
RENAULT
vam na razpolago
F. ŽAGAMA
Trst, Trg Sansovino 6 tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELI:
Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853 -4
ROSSETTI
DANES ob 20.30 Araldo fieri in Giuliana Lojodice «Zakonska postelja» Jeana Hartoga. Izven abonmaja. Abonenti imajo 20 odst. popusta. Informacije in rezervacije za vse ponovitve pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti.
AVDITORIJ
DÀNES, 3. januarja, ob 20,30 «Ana-tol». Arthurja Schnitzlerja. Tretja predstava v abonmaju. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti, za predstave do 8. januarja.
VERDI
DANES, 3. januarja, bo v gledališču «Verdi», namesto včeraj, oo 20. uri, premiera opere «Katja Kabanova» Leosa Janačka, povzeta po znanem romanu H. Ostrovskega «Potop». V glavnih vlogah igrajo Eolia T’Hozan, Djurdijevka čakarevič, Katja Angeloni Kolceva, Gianfranco Pastino, Piero Filippi, Mario Petri in Ermanno Lorenzi. Orkester gledališča Verdi bo dirigirai Georges Sebastian, režija Margherita Wallmann.
La Cappella Underground 19.00 «Pazzi, pupe e pillole», režiral Franz Toshlin. Igra Jerry Lewis.
Ariston 16.30 «40 mila dollari per non morire», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «L’anatra all'arancia». Igrajo M. Vitti, U. Tognazzi in B. Bouchet. Barvni film.
Fenice 15.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film. Igra Terence Hill.
Excelsior 15.30 «I tre giorni del Condor». Igrajo R. Redford, F. Du-naway, C. Robertson, M. Von Sy-' dow. Barvni film.
Nazionale 15.00 «Cenerentola», barvni Walt Disneyev film.
Eden 16.00 «Il padrone e l'operaio», barvni film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Vai gorilla». Igrajo Fabio Testi, Renzo Palmer in Claudia Marsani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «Detektiv Harper, acqua alla gola». Igra Paul Newm-an. Cristallo 16.30 «Di che segno sei?». Igrajo: Alberto Sordi, A. Celen-tano in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Un sorriso, uno schiaffo. un bacio in bocca». Barvni film.
Filodrammatico 16.00 «Banana meccanica». barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Idealo 16.00 «Paolo Barca, maestro elementare praticamente nudista». Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Beniamino». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «La sbandata». Igrata: Domenico Modugno in E. Giorgi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film.
Radio 16.00 «Il principe azzurro». Barvna risanka.
Astra 16.30 «Fantozzi». Igra Paolo Villaggio. Barvni film.
Mignon 16.00 «Soffici letti... dure battaglie». Igra Peter Sellers.
Volta - Milje 17.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Igrajo: M. Vitti, G. Giannini, C. Cardinale, V. Gassman, R. Pozzetto. Barvni film.
Ob 9. obletnici smrti drage mame Marije Rapotec vd. Gombač daruje hčerka Anica 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pokojne I-vice Škerlj por. Jelusič daruje A-nica 2.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pokojne Natalije Simoniti daruje družina Ado Lapornik 10.000 lir za Finžgarjev dom na Opčinah.
Za šentjakobsko kulturno društvo darujejo: Ivanka Škrinjar 20.000, Marija Peterka 5.000, Magda in Robert Petaros 50.000, Ernesta Kobal
20.000,	Santina Driussi 10.000, Adri-jana in Boris Slama 80.000, Francka Glavič 10.000, F. Kaluža 10.000, Marija Glavič - Slama 50.000, O.M.
50.000,	V.M. 10.000, P.J. 6.000 lir. Namesto cvetja na grob Fani Ker-ševan: Ernesta Kobal 5.000 in Stanko 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Emilije Stojkovič: družina Sto-per 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Viktorije Hlača: Marija Peterka in Mira Kocjančič 5.000 lir.
ŠD Sokol izreka sožalje prof. Stanku Kojancu ob izgubi očeta.
Zapustila nas je naša draga mama in nona
AMALIJA RAŽMAN vd. KRIŽMANČIČ
ter pustila v globoki žalosti
sina Micheleja, hčerko Paolo z možem, vnuke in drugo sorodstvo. Pogreb bo danes, 3. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici.
Namesto cvetja, v dobre namene.
Trst, 3. januarja 1976
Po hudi bolezni in v tihem trpljenju nas je zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
AMALIJA KOCMAN
Pospremili jo bomo k večnemu počitku danes, 3. januarja, ob 14.30 iz rodne hiše — Samatorca, Kresija št. 25 — na domače pokopališče.
Žalujoči: sestra Alojzija, svakinja Meri, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo.
Samatorca, Sv. Križ, Trst, 3. januarja 1976
GORIŠKI DNEVNIK
3. januarja 1976
V_ TORCK PRID KAZINSKIM SODIŠČCM
ŠTIRI OBSODBE ZARADI TATVIN V AVTOMOBILIH
Dva obtoženca je sodišče oprostilo, dvema pa odpustilo kazen zaradi mladoletnosti
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Visalli, prisednika D’Amato in Amodio, državni tožilec Brenči, zapisnikar Rubini) se je moralo v torek zagovarjati 8 mladih Tržačanov:	22-letni Roberto
Saxida. 20-latni Riccardo Dotti, 18-letna Alessandra Cocolet, 20-letni Guido Caratti, 21-etna Mirella Per-tan in 18-letni Sergio Pertan so bili obtoženi tatvine, 19-letni Mauro Zobec in 23-letnj Pier Paolo Marche-san pa sta bila obtožena neprevidnega nakupa. Na zatožni klopi bi moral sedeti tudi 19- letni Alessandro Grezzi, ki je bil prav take obtožen tatvine, ni se pa predstavil sodnikom, ker je trenutno v kriminalistični umobolnici v Reggiu Emi-lii. Grezzi je namreč 11. novembra letos izsiljeval sestro znanega trgovca Frisorija in okoliščine tega izsiljevanja so se zdela preiskovalnemu sodniku tako nenavadne, da je za mladeniča odredil psihiatrični pregled.
Sodna razprava je bila osredotočena na Saxido, ki je bil obtožen kar 27 tatvin, ki naj bi jih opravil jeseni leta 1974. Gre večinoma za tatvine v avtomobilih, ki jih je Saxida opravljal z dokaj običajno tehniko. Iz avtomobilov je kradel radijske sprejemnike, nadomestne dele in razne predmete, ki so jih lastniki puščali v svojih vozilih. Kradel je tudi v nekem javnem lokalu v sesljanskem zalivu in v avtomatih v telefonskih kabinah. Večino teh tatvin je včeraj priznal, trdil pa je, da je vse opravil sam in da mu pri tem ni nihče pomagal.
Sodišče je delno sprejelo to pričevanje, saj je spoznalo Saxido za krivega samo tistih tatvin, ki jih je priznal, in ga obsodilo na leto in 6 mesecev zapora ter na 150.000 lir globe. Sodniki so spoznali za krive še tri obtožence in sicer Dottija (7 mesecev zapora in 60 tisoč lir globe), Pertanovo (7 mesecev in 60.000 lir globe) in Carat-
zejske poljane - Ul. d’Alviano ter Ul. d'Alviano - Ul. Italo Svevo (z Ul. Baiamonti do Ul. d’Alviano).
Spremembe so naslednje: preklic znaka STOP na križišču za vozila, ki peljejo po Ul. Svevo in ki prihajajo iz Ul. Broletto v prehodu v Ul. d’Alviano; preklic prednostne smeri, z obe strani, v Ul. S. Marco, predel od drevoreda Campi Elisi do Ul. Broletto in v Ul. Broletto od Ul. S. Marco do Ul. d’Alviano; preklic prednostne smeri v Ul d’Alviano, predel in smer od Ul. Broletto do Ul. Italo Svevo; vzpostavitev prednostne smeri v UT. Broletto, predel in smer od Ul. d’Alviano do Ul. Italo Svevo in v Ul. Italo Svevo, predel in smer od Ul. Broletto do Ul. d’Alviano; vzpostavitev znaka STOP za vozila, ki peljejo po Ul. Broletto, na križišču z Ul. d’Alviano; vzpostavitev znaka STOP za vozila, ki peljejo po Ul. d’Alviano na križišču z Ul. Italo Svevo.
iiiiiimtiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii4fiiiiiiiiiiiiIiimiI1Hjiimii,i,iiliii,,il,i,m,ll,|lll|||l|||||mi|||||1||||
VESTI Z ONSTRAN MEJE
PO KOPRSKEM RfVDIU
Novoletna oddaja o Slovencih v Italiji
Radio Koper je v svoje novoletne oddaje vključil letos tudi oddajo, namenjeno Slovencem in Italiji. Oddaja je bila na sporedu v četrtek ob 16.30, v njej pa so spregovorili o željah in zahtevah Slovencev ob novem letu predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race, trije novoizvoljeni župani slovenskih občin tržaške pokrajine: Albin Škerk za de-vinsko-nabrežinsko občino. Edvin Švab za dolinsko in dr. Pavel Colja za repentabrsko občinsko upravo. Slovence na Goriškem in v Beneški Sloveniji sta pozdravila dva mladinca. in sicer Damjan Klanjšček iz Oslavij pri Gorici in Jože Ker iz Barda v Terski dolini.
Oddaja, ki jo je pripravila novinarka Radia Koper Neva Lukeš, je tako v kratko odmerjenem času zajela vsaj v glavnih obrisih borbo Slovencev' v Italiji za njihove pravice v preteklem letu in pa njih želje, da bi jim novo leto prineslo resnično globalno zaščito vseh njihovih pravic.
STATISTIČNI PODATKI SO VČASIH ŽALOSTNO RESNIČNI
V novembru 1975 je industrijska proizvodnja na Goriškem padla kar za 14 odstotkov
Primerjava velja za isti mesec v letu 197Ó • Tudi v trgovini manj prometa: kisik so dajali le jugoslovanski kupci - Manjše številke tudi v vseh vrstah prometa
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
SILVESTROVANJE NA KOPRSKEM
Precej gostov iz Italije, Avstrije in Švice
Po vsej Primorski so tudi letos | me, prav tako pa so bila na ob-
pričakali novo leto v veselem in prisrčnem razpoloženju. Od Bovca do Savudrije co bili vsi lokali polno zasedeni, vendar je bilo več gostov kot domačinov. V mnogih primorskih hišah so namreč silvestrovali kar v družinskem krogu ob televizijskih sprejemnikih ter ob bogato založenih mizah. Med gosti pa smo opazili letos razen Slovencev iz notranjosti republike tudi precej Beograjčanov in Zagrebčanov, veliko je bilo nadalje rojakov iz zamejstva ter Italijanov iz notranjosti republike, od tujcev iz drugih evropskih držav pa Francozov, Švicarjev, Av-
tija, ki so ga obsodili na 6 mesecev i strjjcev jn zahodnih Nemcev. Po-zapora m na 60.000 hr globe, ven-1 samezni hoteli na obali so bili skoraj v celoti rezervirani za skupine iz Avstrije in Švice, ki so se pripeljale z lastnimi avtobusi. Od polnoči dalje je bil na obalni cesti skoraj tak promet kot ob nedeljah med glavno turistično sezono. Kljub go-stenui prometu ni bilo na Koprskem hujših prometnih nesreč, na Goriškem pa sta se pripetili dve s hujšimi posledicami.
Po vsem Primorskem so predstavniki občinskih skupščin priredili tradicionalne novoletne spreje-
dar pa ne zaradi tatvine temveč zaradi kupovanja ukradenih predmetov. Dotti je kazen že odsedel, za druge tri obtožence pa je kazen pogojna; vsi bodo morali seveda plačati sodne stroške.
Obvestilo županstva
Občina sporoča, da je župan izdal odlok za spremembe na prednostni smeri Trg Libertà - Obrežje - Eli-
mejnih prehodih tradicionalna srečanja jugoslovanskih in italijanskih obmejnih organov. Izmenjali so si čestitke in darila ter so zaželeli še uspešnejše sodelovanje v prihodnjem letu.
V novoletni noči so zagledali luč sveta na Primorskem trije mali državljani. V novogoriški bolnišnici je 35 minut po polnoči Irena Mameč rodila punčko, pet minut pred polnočjo pa je prijokal na svet fantek Silve Jug. V koprski porodnišnici se je letos rodil prvi otrok ob štirih zjutraj, ko je Rezija Maršič povila punčko. Zanimivo pa je, da se v postojnski porodnišnici letos ni rodil na Silvestrovo noben otrok, kar ne pomnijo že vrsto let.
9 Avtonomna ustanova za ljudske
hiše je objavila natečaje za dodelitev stanovanj v občinah Devin - Nabrežina, Dolina, Milje, Zgonik in Trst. Vse informacije so na razpolago na zainteresiranih občinah in pri tajništvu IACP v Trstu, Ul. Ghirlandaio 43. Tu bodo tudi na razpolago vzorci za prošnje, ki jih je treba vložiti, skupaj s predpisano dokumentacijo, do 2. marca 1976.
■ HllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||i|ii||||||||||I||||||l||||||ll||||||||ll|||„,|||„1||||||||||||||I||||1||||||||t||)|||||||||||)|||||||||t||||||I)||||)|)|||||||||||1||||||
r—VOZNI RED VLAKOV—
PROGA TRST — BENETKE
-	RIM - MILAN — TURIN — GENOVA
Odhodi iz Trsta 6.05 R Benetke - Bologna • Firence (skozi Benetke) - Milan -Genova (skozi Mestre) (*)
6.25	L Portogruaro (vozi samo ob
delavnikih). Nadaljuje do S. Donà del Piave od 1.10 do 22.12.75, od 7.1.76. do 15.4. in od 21.4. do 29.5.
6.55 D Benetke ■ Rim in Milan Turin (skozi Mestre)
8.03 E Benetke
9.25	R Benetke - Rim (*)
9.44 E DIRECT ORIENT: Benetke Milan - Domodossola - Pariz Calais - Miinchen - Puttgar-den (spalniki Atene - Pariz (1) - Istambul - Pariz (2) ležalniki 2. razr. Beograd Panz)
1C.54 L Portogruaro Benetke
12.48	D Benetke - Milan - Turin
13.40	L Portogruaro
14.40	E Benetke
17.18 L Portogruaro (ne vozi ob sobotah in nedeljah)
17.30 R Mestre (brez vmesnih postaj)
-	Milan - Genova (*) (+)
18.04	L Portogruaro 18.55 E SIMPLON EXPRESS: Benetke Rim - Milan Lambrate
-	Domodossola Pariz (ležalniki 1. m 2. razr. Trst - Pariz, spalniki Benetke - Pariz, ležalniki 2. razr. Beograd -Pariz in Benetke - Pariz)
19.20	L Portogruaro 20.28 D Benetke - Bologna • Bari -
Lecce (skozi Mestre) (ležalniki Trst - Lecce)
22.25	E Benetke - Milan - Turin •
Genova - Marseille (spalniki in ležalniki 1. 2. razr. Trst
-	Genova, spalniki in ležalniki 2. razr. Trst - Turin) . Mestre - Bologna - Rim (spalniki in ležalniki 1. In 2. razr. Trst - Rim)
Prihodi v Trst
1.40	E Benetke
6.25	L Cervignano (samo ob de-
lavnikih)
7.20	L Portogruaro
7.48	E Marseille Genova - Turin
-	Milan - Mestre (spalniki in ležalniki 1. in 2. razr. Genova - Trst; spalniki in ležalniki 2. razr. Turin - Trst)
-	Rim . Bologna - Mestre (s spalniki in ležalniki 1. in 2. razr. Rim - Trst)
9.15 D Benetke
10. 09 E SIMPLON EXPRESS: Pariz
-	Domodossola - Milan Lambrate Rim * Benetke ležalniki Pariz - Trst in Pariz
-	Beograd) - Lecce - Bari -Bologna (ležalniki 2. razr. \joqcq ■ Trst)
11.05	R Milan - Mestre (Mestre -
Trst brez vmesnih postaj) (*) (+) l&U £ Benetke
13.42 D
Milan (skozi Me-
Benetke stre)
13.55	L Cervignano vozi samo ob de-
lavnikih)
15.15	E Benetke
17.35 D Tunn - Milan - Benetke
18.29 R Firence - Bologna • Benetke (*)
19.02 E DIRECT ORIENT: Calais -Pariz - Milan - Benetke -Puttgarden - MUnchen (spalniki Pariz . Atene (3), Par - Istanbul (4) ; ležalniki 2. razr. Milan - Atene in Pariz - Beograd)
19.16	L Portogruaro
21.00 R Milan (skozi Mestre) - Rim (skozi Benetke) (*)
22.56	L Benetke
23.25 E Turin - Milan - Rim - Benetke (spalniki Rim - Moskva vsak dan razen ob četrtkih in sobotah)
19.25 L 19.38 E 20.48 L
22.20 L 22.47 D
23.43 E
Videm
Trbiž - Videm Pordenone - Videm (ob sobotah, nedeljah in praznikih vozi samo iz Vidma)
Videm
Dunaj - Salzburg - Trbiž -Videm
Calalzo - Videm (2)
(2) Vozi samo ob nedeljah in praznikih od 8.12.75 do 21.3.76, razen 25. in 26.12.75, 4.1.1976 in 19.3.76
PROGA TRST - OPČINE -LJUBLJANA — BEOGRAD — BUDIMPEŠTA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA
razred z obvezno rezer-
-	Trbiž
-	Trbiž - Salzburg -
(*) Samo 1. vacijo
(1)	Vozi samo ob sredah in sobotah
(2)	Vozi samo ob torkih in nedeljah
(3)	Vozi samo ob torkih in sobotah
(4)	Vozi samo ob sredah in petkih
PROGA TRST - VIDEM — TRBIŽ
Odhodi iz Trsta
Videm Videm Videm Videm Dunaj Videm Videm Videm
Videm - Calalzo Videm - Carnia Videm
Videm - Trbiž Videm vozi samo ob delavnikih)
Videm (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Videm Videm
ITALIEN OSTERREICH EX. PRESS: Videm - Trbiž - Dunaj - Stuttgart Videm
5.25 L 6.10 D 6.18 L 7.15 D
10.08 L 12.25 D
13.05	L
13.55	E
14.05	D 14.28 L
16.55	L 17.43 D
17.55	L
19.15 D 20.14 L 20.52 D
Trbiž
22.40 L
(1) Vozi samo ob dnevih pred prazniki od 6.12.75 do 18.3.76 razen 27. 12.75 in 5.1.76
Prihodi v Trst
0.50 L Videm
6.45 L Videm ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
7.30 L Videm
7.56 D Sacile - Pordenone - Videm (vozi samo ob delavnikih)
8.47 L Videm
9.00 D OSTERREICH ITALIEN EX-PRESS: Stuttgart . Dunaj Trbiž - Videm
12.03	L Trbiž Videm 14.05 D Videm
15.03	L Videm 16.10 D Videm 17.59 L Videm
7.26 L
10.29 E
13.50 L 18.35 L 19.00 D
20.09 D
Odhodi iz Trsta
Opčine (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) SIMPLON EXPRESS: Opčine - Ljubljana - Zagreb -Beograd
Opčine - Ljubljana (1) Opčine - Ljubljana (1)
Opčine . Ljubljana - Zagreb
-	Beograd (ležalniki 2. razr. za Beograd), Vozi samo ob sobotah
DIRECT ORIENT: Opčine -Ljubljana - Skopje - Beograd Atene Istanbul (spalniki Panz - Atene (2), Pariz -Istanbul (3); spalniki in ležalniki 2. razr. Pariz - Beograd in Milan - Atene) Opčine
Opčine - Ljubljana - Zagreb
-	Budimpešta (Spalniki Rim
-	Moskva vsak dan razen četrtka in sobote).
Pr ih odi v Trst
Budimpešta . Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalniki Moskva - Rim vsak dan razen ob sredah in petkih)
Opčine (ne vozi ob sobotah nedeljah in praznikih) Beograd - Zagreb - Ljubljana Opčine (ležalniki 2. razr. iz Beograda) — Vozi samo ob sobotah
DIRECT ORIENT: Istanbul
-	Atene - Beograd - Skopje
-	Ljubljana • Opčine spalniki Atene - Pariz (4), Istanbul
-	Pariz (5); ležalniki 2. razr. Atene - Milan in Beograd -Pariz; spalniki in ležalniki 2. razr. Beograd - Trst) Ljubljana - Opčine (1) Ljubljana - Opčine (1) SIMPLON EXPRESS: Beograd - Zagreb - Ljubljana • Opčine (ležalniki 2. razr. Beograd - Pariz)
Opčine
(1)	Ne vozi ob nedeljah
(2)	Vozi samo ob torkih in sobotah
(3)	Vozi samo ob sredah in petkih
(4)	Vozi samo ob sredah in sobotah
(5)	Vozi samo ob torkih in nedeljah L — krajevni vlak
D — Brzovlak E — Ekspresni vlak R — Rapido
Niso nam potrebni uradni bilteni, da ugotavljamo poslabšanje gospodarskega stanja. Dovolj je pozorno slediti časopisnim kronikam, ki poročajo o začasnih prekinitvah dela v raznih tovarnah, ali pa pogovarjati se s trgovci, ki tarnajo, da prihaja v njih blagajne vedno manj denarja, da izvemo, da je stanje slabo. Vsekakor pa so uradni podatki zanimivi, ker nam vsaj v določeni meri, čeprav včasih olepšani, povedo kakšno je zares stanje. Iz mesečnega poročila goriške trgovinske zbornice tako izvemo, da se je v lanskem novembru industrij ska proizvodnja na Goriškem v primerjavi z novembrom 1974 znižala za 14 odstotkov. To je vsekakor hud podatek, ki nam daje precej misliti. V uradnem poročilu trgovinske zbornice je še ugotovitev, da se ni položaj poslabšal v primerjavi s prejšnjimi meseci. To hkrati pomeni, da je bila tudi v prejšnjih mesecih proizvodnja za eno šestino manjša od one v prejšnjem letu.
Razni industrijski sektorji so delali s težavo, je še nadalje rečeno v uradnem poročilu. S težavami so se borili tekstilni, pohištveni in plastični sektor. Nekatera podjetja so morala skrčiti število zaposlenih, v novembru pa so kljub temu zmanjšali število ur dopolnilne blagajne za delavce na najnižjo stopnjo v letu: v novembru so na Goriškem zabeležili «samo» 27.000 ur dopolnilne blagajne, od teh kar 15.000 v gradbenem sektorju.
Zelo hud pa je bil položaj v trgovini. Padec je v skoro vseh odsekih trgovine na drobno in na debelo bil velik. Ljudje kupujejo najnujnejše in puščajo ob strani nakupe trajnejših dobrin. Niti bližina božičnih praznikov ni spremenila razmer v trgovini. Vsaj v novembru niso ljudje kupovali trajnejših dobrin, kot je bila navada v prejšnjih letih. Trgovci so prepričani, da ne bodo ljudje kupovali teh trajnejših izdelkov niti če bodo imeli kaj več denarja na razpolago. Le jugoslovanska klientela je dala, po mnenju biltena trgovinske zbornice, nekaj kisika goriiški trgovini na drobno.
Pozitivno se je odvijala obmejna trgovina v okviru obmejnih sporazumov. Uvoz iz Jugoslavije je dosegel vrednost 257 milijonov lir, v sosedno državo pa so naši trgovci izvozili blago v vrednosti 243 milijonov lir. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo trgovanje nadaljevalo obojestransko korist tudi v prihodnjih mesecih.
Na področju prometa so številke navzkrižne. Medtem ko so zabeležili na letališču v Ronkah zaradi znanih stavk pilotov precejšnje zmanjšanje prometa, so ga zabeležili nekaj več v pristanišču Porto-rosega v Tržiču. Na letališču v Ronkah je pristalo in vzletelo nekaj nad sto letal, potnikov je bilo 10.374. V tržiškem pristanišču Portorosega pa so zabeležili v novembru promet 81 tisoč ton. Niso to številke iz mesecev v letu 1973 in 1974, so pa znatno višje od onih v drugih mesecih lanskega leta.
tem vprašanju in zadolžiti župana. Žara, da stopi v stik s pristojnim deželnim odbornikom, da se to vprašanje razčisti.
Na isti seji so svetovalci tudi izvolili svoje zastopnike v razne komisije. Med temi je tudi gradbena komisija, glede katere je bilo več polemik, Kajti demokristjani so hoteli vanjo vsiliti nekdanjega župana Stecchino, večina pa .:e bila pripravljena sprejeti v komisijo demokristjanskega zastopnika, ki pa naj ne bi bil že omenjeni Stecchirla.
Aprila v Ljubljani sejem AIpc-Adria
Od 6. do 11. aprila letos bo v Ljubljani gospodarski sejem Alpe -
Adria. Letos bodo na njem razstavljali jestvinske proizvode in o-premo za hotele in gostinske obrate, domače gospodinjske predmete, stroje za obrtne delavnice in za domače delo, nadomestne dele za avtomobile in opremo za popravljal-nice avtomobilov, izdelke za šport, ribolov, lov in turizem. Dva zastopnika Gospodarskega razstavišča sta pred dnevi na trgovinski zbornici v Gorici prikazala zastopnikom trgovinskih in industrijskih strok kako se bo vršil ta gospodarski sejem treh obmejnih dežel. Tudi deželna uprava Furlanije - Julijske krajine bo s svojim paviljonom sodelovala na tej razstavi. Zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije na goriški trgovinski zbornici.
V TOREK V GLEDALIŠČU «RISTORI» V ČEDADU
TRADICIONALNO SREČANJE SLOVENSKIH IZSELJENCEV
Sodelovali bodo ugledni politični predstavniki ter domače prosvetne skupine
V	torek, 6. januarja bo v gledališču «A. Ristori» v Čedadu že tradicionalni dan emigranta, ki ga prirejajo slovenska beneška društva. Prireditev se bo pričela ob 15. uri ter bodo na njej spregovorili predsednik deželnega sveta Arnaldo Pit-toni, čedadski župan dr. Giovanni Del Basso, pokrajinski svetovalec krščanske demokracije Giuseppe Chiabudini, pokrajinski svetovalec KPI prof. Pavel Petričič, ki bo govoril v imenu beneških kulturnih društev, ter Luciano Feletig, emigrant, ki se je pravkar vrnil iz Švice v svoj domači kraj.
V	kulturnem delu programa bodo sodelovali «Beneški brati» Antona Birtiča, Chiabudinijevi «Nediški pua-bi» ter beneška dramska skupina z dialektalno komedijo Izidorja Predana «Beneška ojcet», ki jo režira Adrijan Rustja. Gre za prvi nastop amaterskih beneških igralcev, ki bodo v svojem narečju prikazali domačega avtorja. Njihov nastop bo
•IIIIIIIIIIIIIIIIlllUIIlIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||f||||||||||tiil||||||||||||Ilin|,|„l,||,l„|t„l„l|||||l,|,l,||||,||||||||||||in|,|||m||||||fe|||||||||||||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||
ZA OSAMOSVOJITEV S PITNO VODO
Zagotovljena sredstva (2,3 milijarde lir) za dograditev goriškega vodovoda
Država bo v štirih letih prispevala letno po 500 milijonov Hr
Seja občinskega sveta v Krminu
20.20 L 23.52 D
5.00 D
7.10 L 7.35 D
8.55 D
Na zadnji lanski seji občinskega sveta v Krminu so svetovalci obravnavali vprašanje briške gorske skupnosti. Po prvotnem načrtu dežele je vse področje krminske občine v tej gorski skupnosti. Dežela pa se je sedaj premislila in meni, da je treba nekaj ravninskega zemljišča izvzeti iz goratega področja. Svetovalci pa so soglasno sklenili odložiti sklepanje o
Poslanec Marocco je sporočil, da bo v prihodnjem letu vključenih v državni proračun prvih 500 milijonov lir za nadaljevanje gradnje vodovoda. Gre za prvega izmed štirih obrokov državnega denarja, potrebnega za dograditev novega vodovoda. Goriški poslanec je ustrezen zakonski osnutek predlagal 13. marca leta 1975, po katerem naj bi država v štirih letih prispevala 2 milijardi 313 milijonov lir, s katerimi bi zagotovili Gorici oskrbo s pitno vodo iz svojih virov.
Kakor je znano, je na podlagi mirovne pogodbe in kasnejših sporazumov Gorica odvisna od dobave vode iz Jugoslavije. Na podlagi mednarodnih dogovorov so tudi določili ceno. Takšen sporazum je bi! med dvema delegacijama sklenjen tudi prejšnji mesec.
Prizadevanja Gorice, da bi si zgradila svoj vodovod, segajo v leto 1963, ko je bil izdelan prvi načrt ter predviden strošek 840 milijonov lir. Takrat so 250 milijonov lir dobili iz zakona za pasivna področja, ostalih 600 milijonov lir pa na podlagi posebnega prispevka države v skladu z zakonom, ki so ga sprejeli na podlagi Maroccovega osnutka.
Toda gradbeni stroški so se v fazi del povečali, pridružil se je še davek IVA, tako da sredstva niso več zadoščala. Izračunali so, da bi na podlagi sedanjih cen potrebovali 2,3 milijarde lir.
Ker želi Gorica vsa povojna leta biti samostojna glede preskrbe z vodo in ker se tudi v Novi Gorici večajo potrebe po pitni vodi, je poslanec Marocco vložil zakonski osnutek, ki bo — kakor vidimo — zagotovil še preostala sredstva za dograditev vodovoda, ki bo imel svoja črpališča na Majnici.
ske stranke. Do njegove umestitve je prišlo na zadnji seji mestnega odbora PSDI, na katerem so si porazdelili posamezne funkcije.
Prejšnji dan so se sestali člani socialdemokratske stranke — sekcija Podturn - Sveta Ana. Za novega tajnika so izvolili Paola Michelona, odgovorni za mladinska vprašanja pa bo Giulio Piamara.
Priznanja uslužbencem tržiške bolnišnice
Prihodnji torek ob deseti uri bodo v kinodvorani «Excelsior» v Tržiču nagradili najstarejše uslužbence tržiške bolnišnice. Diplome in priznanja bodo dobili uslužbenci, ki so z novim letom stopili v pokoj, ter tisti, ki so več kot 25 let zaposleni v bolnišnici. Obenem bodo na tej prireditvi obdarili otroke uslužbencev bolnišnice.
Novi tajnik PSDI v Tržiču
Industrijski izvedenec pri tržiški
IZ NOVE GORICE
Dejavnost
drušiev upokojencev
Konec decembra so novogoriški upokojenci počastili svoje nad 80 let stare člane. Ker se zaradi bolezni in starosti ne morejo vsi udeležiti skupnega srečanja, so patronažne sestre društva vse obiskale na njihovih domovih in jim poklonile darila. Ob tem se je razvil prisrčen pogovor.
V zadnjih mesecih leta je bila zelo razgibana dejavnost podružnic društev upokojencev v občini. Na skupnih posvetih so bile razprave o reorganizaciji in novem zakonu o društvih. Vsaka podružnica je na svojem ustanovnem občnem zboru u-stanovila društvo upokojencev, sprejela novi pravilnik in dala soglasje za ustanovitev Zveze društev upokojencev v občini in v SR Sloveniji.
katov SR Slovenije. Svojo dejavnost je razširilo tudi z vključitvijo v pristojnost socialistične zveze in temeljne organizacije združenega dela. Vsako društvo upokojencev ima svoj žig in se po lastni odločitvi lahko včlani v obe zvezi, ki imata lastno poslovanje in pristojnosti kot pravne osebe.
V kratkem bo vseh 15 društev v novogoriški občini na skupnem u-stanovnem zboru ustanovilo Zvezo društev upokojencev v občini, da bo povezovala njihove pobude in dejavnosti.	T. R.
v veliki meri pripomogel k nadaljnjemu procesu narodnostnega razvoja v Beneški Sloveniji ter k u-temeljevanju zahteve po enakem ravnanju z vsemi Slovenci v Italiji ne glede nv to, ali bivajo v tržaški, goriški ali videmski pokrajini
Udeležba tako uglednih predstavnikov kot je prisotnost predsednika deželnega sveta ter dveh domačih pokrajinskih svetovalcev govori o uspešnem boju beneških Slovencev za lastne pravice in o potrebi, da se besede o politični pripravljenosti na priznanje narodnostnih pravic videmskim Slovencem čim prej spremenijo v dejanja.
Zamude zaradi megle
Letala, ki so vzletela z milanskega letališča Malpensa, so včeraj zaradi megle s precejšnjo zamudo pristala na ronško letališče. Vedno zaradi megle, ki je na letališču S. Marco v Benetkah, je včeraj v Ronkah pristalo letalo, ki je vzletelo v Rimu. Potnike so nato odpeljali v Benetke z avtobusi.
Kot kaže, bo zaradi megle tudi v prihodnjih dneh prišlo do zakasnitev na letalskih progah. Ni izključeno, da bo ronško letališče služilo kot rezervna pristajalna steza za druga večja letališča.
Plačali davek za reklamne napise
Za vse reklamne napise na trgovinah, na avtomobilih, za svetlobne napise in podobno bo treba plačati posebni davek. Občani goriške-ga področja bodo to morali storiti najkasneje do 30. januarja letos na posebnem uradu na županstvu. Goriška občina nadalje obvešča, da morajo vsi tisti, ki bi se radi posluževali takih reklamnih napisov, izpolniti posebni obrazec do konca tega meseca. To seveda velja samo za tiste, ki se prvič poslužujejo takega načina reklame. Za vse ostale velja pravilo, da bodo morali do konca meseca plačati zadevno takso.
Vsa druga pojasnila dajejo na županstvu, kjer so tudi na ogled tarife reklamnih napisov. Kdor do določenega roka ne bo plačal takse, bo kaznovan z visokimi globami, ki bodo presegale takso samo.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
30 let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Borut Trekman
Prevod Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
DANES. 3. januarja 1976, ob 20.30 v župnijski dvorani v ŠTEVERJANU.
Jutri, 4. januarja, ob 19.30 v župnijski dvorani «Gregorčič» v ŠTANDREŽU.
Kino
ladjedelnici Francesco Esposito je Z registracijo je postalo društvo novi tajnik tržiške socialdemokrat-1 pravna oseba in član Zveze sindi-
lili II II IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllIllllllIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii m iiiiiii inibii III Ul m Ul IniilliiiiiliiJiiiK m |||,|, um |||||||||||||||||||||||||||||||||
VPRAŠANJE, KI ZADEVA RAZDELILNO OMREŽJE
Rako usposobiti jestvinske zadruge za boj z monopolističnimi hipermarketi
Zadružna trgovina se bo na bližnji skupščini opredelila za povečanje števila članstva ter naslonitev na organizacije delavcev
9.10 D 13.35 D 18.34 E
21.30 L
Zmanjšanje stroškov za osnovne življenjske potrebe in celo za prehrano spravlja v težave goriško razdelilno omrežje. Ta pojav istočasno dokazuje, kako huda je gospodarska kriza, ki je zajela našo pokrajino in vso deželo. Posledice te krize niso opazne samo pri zasebnih trgovcih, zlasti jestvinarjih, ampak jih beležijo tudi v zadružnih trgovinah, torej v tistem sektorju, ki se je lansko leto najbolj odločno boril proti naraščanju cen.
Krizo v distribuciji bo še bolj poglobilo predvideno odprtje monopolističnega hipermarketa Eurostan-da, ki je last Montedisona, v Gradišču ter pomanjkanje javnih in deželnih posegov v prid zadružništva.
Da bi bilo kos vsem tem pojavom, se hoče zadružno gibanje bolje u-sposobiti ter nuditi pomoč delavcem. Predvsem namerava poskrbeti za nove primerno velike prodajne prostore, ki pa jih bo mogoče zagotoviti samo ob sodelovanju vsedržavnega ter deželnega zadružnega gibanja ter s pomočjo zadružnih trgovin v Tržiču in Krminu.
Vsa ta vprašanja bodo na dnevnem redu izredne skupščine članov Coop Gorica, ki bo v torek, 6. januarja, v Dopolavoru v Stražicah. (Ta zadruga ima v Gorici tri prodajalne). Na skupščini bodo spremenili statut, začeli s propagandno akcijo za vpis novih članov in za razširitev sodelovanja s sindikati, to-
Slovenska kulturna društva in Zveza izseljencev iz Benečije organizirata 6. januarja 1976 ob 15. uri v gledališču «A. Ristori» v Čedadu
«DAN EMIGRANTA»
Spored: Ansambel «Beneški brati» Antona Birtiča, pozdrav emi grantov «Nediški puabi» učitelja Chiabudinija in Beneška dram ska skupina z dialektalno komedijo Izidorja Predana «Beneška ojcet» (režija: Adrijan Rustja).
Pozdravili bodo Arnaldo Pittoni, predsednik deželnega sveta, dr. Giovanni Del Basso, čedadski župan, Giuseppe Chiabudini, pokrajinski svetovalec KD, prof. Paolo Petricig, pokrajinski svetovalec, za kulturna društva, Luciano Feletig, za emigrante.
varniškimi odbori, AGLI, krajevnimi ustanovami ter demokratičnimi strankami.
Namen zadružnega gibanja je-stvinarjev je čimbolj uspešno gospo-darsko vodenje zadružnih trgovin, da bi služile delavcem in delovnim ljudem ter da bi se z njihovo pomočjo uresničil takšen model gospodarskega razvoja, ki bi temeljil na reformah ter polni zaposlitvi delavcev.
Zimovanji tabornikov ter mladinskih krožkov
V novoletno kroniko spadata tudi zimovanji, ki so ju na Lokvah in v Bohinjski Bistrici pripravili taborniki rodu Modrega vala, oziroma mladinskega krožka iz Trsta in Gorice.
Kot je že običaj, so taborniki RMV iz Gorice in Trsta odpotovali 26. decembra v Gozdarski dom pri Lokvah, kjer so pripravih zimo-vanje. Taborniki so dneve izkoristili za poučne vaje, hoje, gozdne šole ter za razne družabne igre. Tudi na Silvestrovo so taborniki pričakali prihod novega leta v domu, kjer so si v veselem razpoloženju kratili čas z igro in zabavo.
Mladinska krožka iz Gorice in Trsta sta letos prvič pripravila štiridnevno zimovanje v Bohinjski Bistrici, kjer so mladinci dočakali novo leto. Zimovanje ima svoj pomen posebno zaradi dejstva, ker je šlo za prvo skupno akcijo obeh krožkov. Štiridnevnih zimskih počitnic se je udeležilo približno 30 Goričanov ter 20 Tržačanov.
Zaradi pomanjkanja snega je Slovensko planinsko društvo moralo odpovedati tečaj na Lokvah. Vse kaže, da ni izbira tega kraja najboljša, saj so morali tečaj v zadnjih letih odpovedati vedno zaradi pomanjkanja snega. Kazalo bi torej, da bi SPD poiskalo za prihodnje leto bolj prikladen kraj, da bi mladi goriški smučarji - začetniki končno prišli na svoj račun.
Urnik trgovin
Zveza goriških trgovcev nam je poslala umike trgovin za prihodnje dni:
Jutri, nedelja, 4. januarja: vse trgovine bodo zaprte, razen dežurne cvetličarne, ki bo odprta v jutranjih urah.
Ponedeljek, 5. januarja: vse trgovine bodo odprte. Odprte bodo lahko tudi tiste trgovine, ki imajo običajno tedensko zaporo.
Torek, 6. januarja: vse trgovine bodo zaprte, razen dežurnih pekam in mlekarn, ki bodo odprte v jutranjih urah.
Brivnice in frizerski saloni bodo v nedeljo in ponedeljek ves dan zaprti, v torek bodo odprti samo v I jutranjih urah. '
Oproščen kapitan ladje ki je onesnažila morje
Na sodišču v Gradežu (pretor Fulvio Finazzer - Flori), se je včeraj zjutraj zagovarjal 57-letni Fausto Pasetti iz Trevisa, kapitan tovorne ladje, «Velus», ki je bil obtožen, da je aprila prejšnjega leta onesnažil morje pri Fossalonu. Kot smo o tem svoj čas že poročali, je zaradi okvare ladja izgubila pre-cejšnje količine nafte, ki se je raztegnila na več desetin kv. m morske površine. Nekaj dni kasneje so pristojni policijski organi odredili zaplembo ladje ter prijavili sodnim oblastem kapitana Pasettija.
Na včerajšnji razpravi, ki se je zaključila z oprostitvijo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov, je javni tožilec povedal, da bi lahko kapitan preprečil onesnaženje in je zaradi tega zahteval obtožbo.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Pasoualino Set-tebeUezze». G. Giannini. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.15—22.00 «I tre giorni del Condor». R. Redford in Faye Du-navay. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Due uomini e una dote». John Nichol-son. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «I lunghi giorni delle aquile». M. Caine in L. Olivier.
V UXORIA 16.30—22.00 «Il braccio violento della legge - N. 2». G. Hack-man in F. Rey. Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «L’incorreggibile». Barvni film.
,\ova Corica
SOČA «Amarcord», ameriško-italijan-ski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Mož z Vzhoda», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Vsi smo mi lopovi», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Christian Cotič, Flavio Trevisan, Roberta Mauro, Dario Vi-sintin, Annalisa Gentile, Guido Vido-m, Stefano Rigonat, Šara Bevilacqua, Sara Barile.
SMRTI: 72-letna gospodinja Marija Simčič vd. Kos, 82-letna gospodinja Luigia Spessot vd. Vidoz, 38-letni delavec Francesco La Bianca* 64-letni delavec Ermanno Feressin, dojenka Isabella Pascoletti, 67-letni upokojenec Sergio Bozzini, 66-letni upokojenec Valerio Boschin, 92-letna upokojenka Caterina Rist, 73-letna u-pokojenka Giacomina Marizza.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701.
Prispevki
Marija Kuzmin je prispevala 10.000 lir za Novi Matajur.
1. januarja nas je zapustila naša draga mama in nona
Alojzija Žigon por. Devetak
Pogreb bo danes, ob 14. uri, it hiše žalosti na domače pokopališče.
žalujoči družini Devetak in Mali«
Vrh, 3. januarja 1976
3. januarja 1976
KOT BI ČLOVEŠTVO ŽE NE IMELO DOVOLJ DRUGIH PROBLEMOV
Inurbacija ali beg ljudi s podeželja bo privedel svet v brezizhodno stisko
Če se bo pojav nadaljeval s sedanjo naglico, bo konec stoletja živelo v mestih že od 4 do 3 milijard ljudi - Milijonsko mesto brez kanalizacije
Tržačan naj si glede tega ne dela skrbi. Njemu zares ne grozi nobena neposredna nevarnost, saj je Trst menda edino večje mesto v I-taliji, katerega prebivalstvo se manjša, vtem ko marsikatero drugo mesto doživlja tako imenovano eksplozijo, ki zaskrblja sociologe in upravljavce. Pa ne gre le za italijanski pojav, pač pa za svetovni problem, kateremu, kaže, ni zdravila, pa čeprav se je pred kakim letom začel kazati v nekaterih a-meriških metropolah pojav tako i-menovanega bega iz velemesta na periferijo, ki pa je imel obratno posledico od tega, kar se je želelo. Da ne gre za majhno stvar, nam bodo povedali nekateri podatki.
Svet se urbanizira s strahotno naglico. Iz vseh krajev in predelov sveta poročajo o begu ljudi s podeželja v mesto. Naglica inurbaci je prebivalstva je tolikšna, da večina dežel nima sredstev, da bi se postavila po robu problemom, ki iz tega nastajajo. Celo zelo bogate ZDA ne vedo, kako bi rešile vprašanje New Yorka, ki je prav ali tudi zaradi tega pojava zašel v velikanske finančne težave.
Ta do pred nekaj desetletji malone nepojmljiva eksplozija mestmb naselij vsiljuje sodobni družbi izredne probleme. Zahteva velike m pomembne sklepe, oziroma rešitve, ki jih z raznimi ukrepi tako imenovane zapore mest ne bo mogoče rešiti. Inurbacija zahteva namreč tolikšne investicije, da jih nobeno gospodarstvo tudi večjega in bogatejšega mesta v kratkem ne bo več zmoglo.
Pred poldrugim desetletjem je na Zemlji živelo tri milijarde in pol ljudi, danes smo pri štirih milijar-
dah. Pred petnajstimi leti je tretjina tedanjega prebivalstva sveta živela v mestih. Kakor pravijo strokovnjaki bo konec tega stoletja živelo na Zemlji, malo manj kot dvakrat toliko ljudi, kot nas je danes, to se pravi, da nas bo tedaj obilnih sedem milijard. In če se bo pojav inurbacije nadaljeval v sedanjem tempu, bo leta 2000, kar je dejansko že čez 25 let, živelo v mestih že 50 ali celo 75 odstotkov vseh ljudi, to se pravi že štiri ali celo pet milijard ljudi. To se pravi, da se bo prebivalstvo mest podvojilo, celo potrojilo.
Vse do pred koncem 19. stoletja je bilo razmeroma malo mest, ki bi štela milijon prabivalcev. London je baje dosegel milijon prebivalcev leta 1820, toda v prvih desetih letih našega stoletja je bilo na svetu le enajst mest, ki so imela milijon ali več prebivalcev. Leta 1950 je bilo že 75 milijonskih mest, danes, 25 let pozneje, pa je na svetu že 191 mest, ki štejejo nad milijon ljudi. Med ta mesta spadajo tudi povsem neznana mesta kot na primer mesto Curitiba v Braziliji ali Lajal-pur v Pakistanu. Še bolj zaskrblja napoved strokovnjakov, ki pravi, da se bo že v prihodnjih desetih letih število milijonskih mest povečalo na 273. Od tega bo v Evropi 45 milijonskih mest, veliko več pa jih bo v Aziji in v obeh Amerikah.
To pa pomeni, da lahko pričakujemo vrtoglavo povečanje prebivalstva mest, torej nastajanje o-gromnih mestnih konglomeratov, ki se bodo razraščali predvsem v nerazvitih predelih sveta, s čimer bodo nastajali novi problemi, na katere človeštvo še ni pripravljeno. Gre namreč za vprašanje, kako bo-
^csenski motiv iz Mačko!j
(Foto M. Magajna)
do nerazvite dežele,, ki komaj komaj lezejo dalje, prehranjevale velikanske urbane konglomerate, kako bodo te dežele poskrbele za stanovanja vedno novih milijonov meščanov, kako bodo uredile mestni transport in podobno, da ne govorimo o zaposlitvi vseh teh milijonov ljudi, ki rinejo v mesta.
Sociologi se sprašujejo, zakaj vse to? Razlogov je veliko. Pred četrt stoletja je na 50 največjih mest na svetu odpadlo na Evropo 16, nerazviti svet pa je imel tedaj 15 takih mest. Če bo šel razvoj po sedanji poti, bodo 1985. leta odpadla na Evropo le tri največja mesta, na dežele v razvoju pa kar trideset največjih mest, ostalih sedemnajst največjih mest na svetu pa bo odpadlo na ZDA, Kanado in Avstralijo. Čez deset let bo na svetu že 17 mest, ki bodo štela več kot 10 milijonov prebivalstva. Od teh jih bo kar sedem v Aziji, štiri bodo v Latinski Ameriki, tri v Evropi, dve v ZDA in eno v Afriki. In, da ponovimo, zakaj se ta inurbacija tako naglo veča? Vzrokov je veliko: ljudje bežijo s podeželja, ki jim ne nudi udobja, ki bi ga radi imeli, podeželje ne nudi tudi razvojne možnosti mladini, otrokom; celo življenje je v mestih kljub onesnaženemu zraku in vsem drugim mestnim nevšečnostim daljše kot na podeželju.
Navedli smo številke in podatke. Ustavili se bomo še pri izredno zanimivem, pa čeprav negativnem pojavu. Statistiki pravijo, da živi v Manili, v Caracasu, v Kairu, v Kin-šasi in v nekaterih drugih velikih mestih na stotisoče, celo na milijo-«ilegalcev». Ponekod je že vsak tretji meščan ilegalno naseljen. O-menili smo neke formalnosti, ki prepovedujejo naselitev v mestih. Ponekod se tega držijo, ljudje pa se kljub temu vseljujejo. Ker ne morejo živeti legalno, živijo pač ilegalno. Toda ne glede na to, katero mesto nerazvitega, pol razvitega, včasih celo razvitega sveta more nuditi novim prišlekom, novim meščanom vse tisto, kar potrebuje poprečen človek: namreč streho, kruh, šolo, socialno in bolniško oskrbo? Turin je prav gotovo bogato mesto, saj je staro in industrijsko močno razvito. In vendar je v Turinu na desettisoče ljudi, ki nimajo primernega stanovanja, da ne govorimo o zdravstvenih, šolskih in drugih potrebah.
Prenesimo to v druga okolja, v okolje nerazvitega sveta s še močnejšim dotokom ljudi v centre, ki industrije in drugega bogastva skoraj ne poznajo. V Rio de Janeiro, v Sao Paolu in drugod imajo cela mesta tako imenovanih «favel», torej mest iz barak, ki so nagnetene druga ob drugi in zgrajene iz pločevine, desk, celo lepenke. Milijoni ljudi živijo v takšnih zasilnih naseljih. Sicer pa čemu bi hodili v tujino, ko se tudi «večno mesto», glavno mesto Italije Rim lahko «pobaha» z desettisoči meščanov, ki živijo v prav enakih stanovanjskih razmerah. Sicer pa je to pojav, ki postaja svetovni pojav, ki pa je povezan tudi s klimatskimi razmerami, saj živi v Calcuti nad pol milijona ljudi brez strehe, celo brez zasilne strehe v obliki barake, ker spijo ljudje enostavno na pločnikih, na ulici.
In pojav se bo iz leta v leto širil in večal, rešitve pa ne vidi nihče. Bombajski arhitekt Charles Corea meni, da primanjkuje Indiji dvanajst milijonov stanovanj. Kdaj bo ta dežela zbrala sredstva za to, da bi spravila pod streho te brezdomce, če pa se vsako leto prebivalstvo dežele poveča za novih deset celo dvanajst milijonov ljudi.
Drugi primer: glavno mesto Nigerije Lagos šteje nekaj nad poldrugi milijon prebivalcev. To se pravi, da gre za mesto, ki je za pet Trstov. In vendar to mesto nima niti kanalizacije. Prebivalstvo tega mesta pa se veča s tolikšno naglico, da bo čez deset let štelo že štiri milijone ljudi. Kako bodo mestne oblasti rešile stanovanjski, higienski, prehrambni in vse druge probleme mesta s štirimi milijoni ljudi, če niso doslej zmogle niti kanalizacije osrednjega dela mesta. In Nigerija ni tako siromašna dežela, saj ima veliko nafte. Perù na primer je v še slabšem položaju. Trenutno je v velikih materialnih in finančnih težavah, nima pa nikakršnih konkretnejših virov, njegovo glavno mesto Lima pa bo konec stoletja v še hujših težavah, kajti štela bo šest milijonov ljudi, od česar bo kar 4 milijone in pol odpadlo na inurbirano podeželsko prebivalstvo,
V tem smislu bi lahko nadaljevali še dolgo dolgo, v nedogled in podatki bi se ponavljali in kazali strahoto, na katero opozarjajo strokovnjaki, pa čeprav brez odziva. Sicer pa se bodo v kratkem sestali predstavniki številnih držav na mednarodno konferenco pod naslovom «Habitat». Konferenca bo pod pokroviteljstvom Združenih narodov in glavna tema bo, kako rešiti stanovanjski problem človeštva. Vendar v tem primeru ne gre le za samo streho, pač pa za omogočenje novim milijonom, v bodoče celo milijardam ljudi tudi zaposlitev, zdravstveno službo, šolo, transport, razvedrilo in še vse drugo, kar spada v normalno življenje. Konferenca bo v juniju letos.
VOJVODINSKO MESTECE NI ZNANO LE PO SLADKORJU
«Sladka» Crvenka in njeni ljudje
V mestecu živijo sedaj predstavniki 22 narodov . Po. slednji Vietnamec je umrl pred nedavnim • Upokojeni natakar ima tri snahe, vsaka je druge narodnosti
«Vprašuješ me, prijatelj, kako v Crvenki živimo med seboj ker Crvenka, in to si dobro zapomni, ni navadna vas, pač pa majhna Evropa, celo več kot Evropa. In me vprašuješ, kako živimo? Naša vas ima med svojimi stalnimi prebivalci pripadnike več kot dvajset narodov ali če hočemo narodnosti. Kje na svetu boš našel kaj takega in kje boš doživel, da bodo pripadniki tolikih narodov in narodnosti, živeli v slogi in bratstvu? Zapomni si, nočem ti držati neke pridige, niti ne neke politične govorance, nasprotno. Toda poznam vsako hišo, vsak dom, vsakega človeka, rekel bi lahko vsak kotiček vasi, ker že dolga leta kot poštar raznašam po vasi pošto» — pravi Crvenčan Jerko Alteza, ki pa je po rodu iz Hercegovine.
Do pred nedavnim so v tem «najslajšem jugoslovanskem mestecu» (tod namreč pridelujejo sladkorno peso, ki jo v domači tovarni predelujejo v sladkor op. prev.) živeli pripadniki 26 narodov oziroma narodnosti. To število pa se je nekoliko skrčilo in živijo sedaj v Crvenki ljudje 22 narodnosti. Tako pravijo na mestnem odboru.
Mnogi so prišli iz daljnih krajev in prinesli s seboj tudi svoja imena, ki so precej drugačna od običajnih srbskih ali hrvaških rekli bi domačih imen. Poleg Srbov, Hrvatov, Črnogorcev, Makedoncev, Slovencev, Bosancev in Hercegovcev živijo v Crvenki tudi pripadniki mnogih drugih narodov kot so na pr. sosedni Madžari pa Rusini in Rusi, Nemci in Albanci, Ukrajinci, Čehi in Bolgari, nadalje Slovaki, pa tudi Grki, Romuni, Poljaki, Romi oziroma Cigani, E-gipčani, Judje, Turki, Italijani in drugi. Pred leti je umrl zadnji tukajšnji Vietnamec. Pokopali so ga
na vaškem pokopališču. Zelo popularni Mongol Bembe je bil trideset let zelo cenjen delavec v tovarni sladkorja. Prebivalci Crvenke se ga spominjajo tudi po tem, ker je bil točen kot ura. Ko pa je dospel do upokojitve, se je preselil drugam.
Rekli smo, da so sem prišli ljudje od daleč s svojimi imeni, ki pa so bila za «domačo rabo» nekoliko neprikladna in ljudje v Crvenki so jih kar preprosto «podo-mačili» in nosilci teh imen so na to tudi pristali. Tu se nihče ne trka na svoja prša, ker da pripada tej ali oni narodnosti. Nasprotno narodnostne razlike se raje po-tišajo, da je medsebojno življenje bolj složno.
«Ime mi je Mihajlo Cicmil. Sem natakar v pokoju, star sem 67 let. Obvladam sedem jezikov. Od 1920. leta dalje sem živel v Makedoniji, kamor sem prispel v begu pred bedo iz kamnite Pive v Črni gori. Leta 1933 sem se oženil. To je moja žena, Grkinja. Ime ji je Paska-lina. Je iz nekega kraja blizu A-ten. Njeni so pobegnili iz Grčije v Strumico, ona pa je pobegnila od svojih za menoj. Za njo so prišli njeni bratje, da bi jo odpeljali spet domov. Toda Paskali-na se je bila že odločila in je rekla ne, ker je hotela ostati s svojim Mihajlom, torej z menoj.»
Mihajlo in Paskalina sta imela pet otrok: tri krepke sinove in dve hčerki, pravi lepotici. Iz Makedonije so se preselili v Crvenko pred desetimi leti. Svojo zgodbo Mihajlo Cicmil nadaljuje takole:
«Imam tri snahe. Ena od teh je Hrvatica, po rodu iz Splita, druga je Srbkinja, šumadinka iz Kra-V. M.
(Nadaljevanje na zadnji strani)

Patronat KZ - INAC svetuje
Nova višina prispevkov pri trgovskem upravljanju za zdravstveno oskrbo
Nova višina prispevkov pri trgovskem upravljanju xa zdravstveno oskrbo
Vpr.: «Skupaj z ženo upravljam gostinski obrat. Skrbi me, ker prihajajo vedno nove davčne kartele z vedno večjimi številkami: enkrat moram plačati osnovno kvoto, drugič dopolnitev, potem še prispevek za pokojnino, da ne govorimo o bolniški blagajni. Iz tistih številk in kodeksov veliko ne razumen, zato vas lepo naprošam, da mi v svoji rubriki (in še komu drugemu, ki nima povsem jasnih pojmov) točno navedete kvote, ki jih je treba plačati. Saj moj namen ni, da bi protestiral, rad bi le vedel, za katero uslugo sem plačal.» E. B.
Zaskrbljenost, s katero vsak delavec sprejme sleherno povišanje raznih socialnih in davčnih dajatev, je povsem razumljiva in utemeljena. Vendar še enkrat ponavljam in poudarjam, da je treba na celotno zadevo gledati zelo
..........................................................................................................................................................................................m...............................
med letom 1975.
Na navedene
V	zadnjih pogovorih smo se podrobno ustavili pri razbremenitvah na davku na dohodke fizičnih oseb, ki se odmerja na osnovi enotne davčne lestvice. Govorih smo o splošnih popustih in o dopolnilnih olajšavah, ki pripadajo delojemalcem in upokojencem. Danes bomo spregovorili še o zadnjem, doslej še neo-bravnavanem popustu, ki pripada davkoplačevelcem v zvezi z družinskimi člani, ki so jim v breme.
Do teh popustov imajo pravico vsi davčni obvezanci brez izjeme. Glavne določbe v tem pogledu pa so naslednje:
1.	Davčni popust za ženo znaša
36.000	lir letno ali 3.000 lir mesečno, neglede na kakršne koli morebitne njene dohodke:
2.	Če družinski člani nimajo nad
840.000	lir letnega dohodka, priznavajo v breme davčnega obrezanca naslednje osebe:
—	mladoletne otroke, posinov-Ijence. otroke drugega zakonca: čeprav se polnoletnost sedaj doseže z 18. letom, imajo pravico do popusta (kakor doslej) tudi polnoletni otroci, pod pogoji, ki so navedeni v naslednji točki:
—	polnoletne otroke ki so za delo trajno nesposobni, ter študirajoče otroke do 26. leta starosti; pri tem so vključeni tudi posinov-Ijenci in otroci drugega zakonca;
—	nad šestdesetletni starši in tasti; po sedanjih določbah ni potrebno, da starši in tasti prebivajo v družinski skupnosti davčnega obvezanca za priznanje popusta;
—	krvne in svaške sorodnike, ki imajo pravice do alimentov in se te pravice tudi poslužujejo;
V	primeru zakonske ločitve ali naveze ima pravico do popustov
Pogovori o davkih
DAVČNE RAZBREMENITVE ZA DRUŽINSKE ČLANE
za otroke tisti zakonec, ki mu sodni odlok nalaga dolžnost alimentov.
Vsi {»pusti se zračunavajo v mesečninah in pripadajo od meseca, ko dozorijo zadevni pogoji (poroka, rojstva, dopolnitev starosti itd.).
V	letu 1976 bo začela veljati nova lestvica popustov v zvezi s številom oseb, ki so v breme. Omenili smo že, da ima davkoplačevalec vedno pravico do odtegljaja za ženo in da se potemtakem ne vključuje med ostalo število oseb, ki so v smislu povedanega v breme davkoplačevalcev.
Davčni popusti v letnem razmerju so v zvezi s številom oseb od 1.1.1976 takole določeni:
za eno osebo 14.000 lir; za dve osebi 29.000 lir; za tri osebe
46.000	lir; za štiri osebe 63.000 lir; za pet oseb 100.000 lir; za šest oseb 142.000 lir; za sedem oseb 199.000 lir: za osem oseb
306.000	lir; za vsako osebo nad osem pa 124.000 lir.
V	primeru vdovstva ima prvi otrok pravico do popusta ki je predviden za ženo (36.000 lir) in se seveda ne prišteva med ostale osebe, za katere veljajo pravkar navedene olajšave.
Mesečne popuste si lahko vsak sam izračuna, tako da ustrezne letne popuste deli z 12.
Opazili smo, da se zlasti v kategoriji c-dvisnih delavcev in upokojencev malokdo poslužuje ugodnosti, ki so predvidene za taste. Skoraj vsi so namreč Ioni spregledali, da po naknadnih spremembah davčnega zakona m potrebno so-bivališče teh oseb z davčnim ob-vezancem. Na drugi strani pa je tudi res, da je olajšava za taste in v nekaterih primerih tudi za straše možna le-z davčno prijavo 740, saj dajalci prejemkov in pokojnin avtomatično priznavajo na mesečnih izplačilnih listih le olajšave za tiste osebe, ki imajo pravico do družinskih doklad, ki jih zakon ne predvideva za taste.
VAŽNO
ZA NEPREMIČNINSKE LASTNIKE
Na dan 31. januarja 1976 morajo prizadeti prijaviti morebitne spremembe, ki so nastale pri nepremičninskih dohodkih v teku preteklega leta Navedeni ros velja za zemljišča in za zgradbe. Do istega roka morajo lastniki vložiti na mestni kataster (catasta edilizio urbano) tudi predpisane listine za zgradbe, ki so bile dokončane
okolnosti opozarjamo predvsem lastnike zemljišč. Ogromno je namreč parcel, ki so že zdavnaj izgubile svojo produktivnost, predvsem zaradi opuščanja obdelovanja (n.pr. vinogradi deklasirani v travnike ali pašnike). Doslej so bili zemljiški davki precej nizko odmerjani in se zaradi tega lastniku skoraj ni izplačalo spreminjevalne prijave. Davčne tarife bodo tudi za leto 1976 (tako za zemljišča kakor za zgradbe) ostale nespremenjene, vendar priporočamo vsem. naj zadevo začno čimprej reševati, ker ni težko predvideti, da se bo davčni vijak že v letu 1977 poostril.
Isto velja za dohodke na zgradbe. Mnogi plačujejo davke celo na poslopja, ki jih že ni več (zaradi naravnega propadanja, rušenja itd.). Večkrat se je tudi uporaba poslopja v celoti ali deloma spremenila (n.pr. poslovni lokal spremenjen v druge namene itd.).
Seveda bi morali prizadeti lastniki nepremičnin do navedenega roka prijaviti tudi izboljševalne spremembe (n.pr. nove sadovnjake in vinograde). Ker globe zaradi zamolčevanja zemljiških dohodkov v primerjavi s tistimi, ki so razvidni v katastru, niso posebno hude, so se prenekateri lastniki odločili za molk, tudi zato ker davčna uprava ne utegne, kot ji sicer zakon nalaga, izvrševati periodične preglede. V nekaterih primerih pa so kmetovalci prisiljeni prijavljati spreminje vaine prjave. ker bi sicer ne bili de'ezni raznih podpor za izboljšave.
ST. OBLAK
široko: recimo izreden porast višine zavarovalnih prispevkov za pokojninski sklad trgovskih avtonomnih delavcev je le posledica izenačenja minimalnih pokojnin trgovskih zavarovancev s pokojninami podrejenih delavcev, kar predstavlja s socialnega vidika napredek. Pokojnina avtonomnih trgovskih zavarovancev se je namreč od zneska 38.950 lir iz lanskega decembra povišala v enem letu na 55.950 lir, torej za več kot 30 odstotkov. Ob tej ugotovitvi moramo tudi upoštevati, da posebni pokojninski sklad trgovcev mora nujno od nekod črpati potrebna finančna sredstva, po načelu «dam - daš».
O zavarovalnih prispevkih trgovcev v pokojninski sklad smo že obširno poročali v naši rubriki dne 17.10.1975 in znašajo 6.089,4 lire mesečno za sleherno enoto, se pravi 73.072,3 lire letno. Ta povišek je stopil v veljavo s 1. januarjem letos v skladu z zakonom št. 160 z dne 3.6.1975 člen 21, ki uvaja nova določila za izboljšanje pokojninskih prejemkov in za povezavo le-teh z mezdno dinamiko.
Sedaj pa si oglejmo nove jakostne kategorije za zdravstveno oskrbo trgovskih zavarovancev, ki jih je vzajemna trgovska bolniška blagajna izdelala na podlagi prijave dohodkov, ki so jo morali zavarovanci opraviti septembra letos. Vseh teh novih razredov je skupno devet, vendar splošna ugotovitev, ki takoj pade v oko, je ta, da bodo tigovski zavarovanci, uvrščeni v določeno jakostno kategorijo, sedaj plačali na splošno manjše prispevke za zdravstveno oskrbo. Po drugi strani pa moramo zabeležiti, da je bolniška blagajna uvrstila skoraj večino zavarovancev v višji razred kot sicer, tako da bodo avtonomni trgovski delavci vseeno morali odšteti ali enake ali celo višje prispevke za zdravstveno oskrbo.
Številčni zneski prispevka novih kategorij (za leto 1976) za obvezno in dopolnilno zdravstveno oskrbo pri posebnem trgovskem upravljanju v primerjavi z dajatvami v letu 1975 (vzemimo največ po tri delovne enote), so sledeči:
1.	- V l.-a kategorijo so uvrščeni tisti trgovci, katerih letni do hodek ne presega 500.000 lir. Ena sama delovna enota bo plačala v letu 1976 63.400 lir letno namesto sedanjih 81.400 lir, se pravi 18.000 lir manj. Dve enoti bosta plačali
87.400	lir namesto 100.300 lir. torej 12.900 lir manj. Za tri družinske enote bo treba odšteti 111.400 lir namesto 119.200 lir, torej 7.800 lir manj.
2.	- V l.-b razred so uvrščeni trgovci, katerih letni dohodek se suče od 500.001 do 1.000.000 lir. Ena enota bo plačala 87.400 lir namesto sedanjih 100.300 lir. torej 12.900 lir manj. Dve enoti -
135.400	lir namesto 138.100 lir. se pravi 2.700 lir manj. Tri enote -
183.400	lir namesto 175.900 lir, torej v tem primeru 7.500 lir več kot doslej.
3.	- 2. jakostni razred - letni dohodek od 1.000.001 do ?.. milijona lir. Ena enota 126.800 lir namesto 162.800 lir, torej 36.000 lir manj. Dve enoti - 174.800 lir namesto 200.600 lir, 25.800 lir manj. Tri enote - 222.800 lir namesto 238.400 lir, torej 15.600 lir manj.
4.	3. kategorija - letni dohodek od 2.000.001 do 3 milijone lir. Ena enota - 166.200 lir namesto 225.300 lir. torej 59.100 lir manj. Dve enoti - 214.200 lir namesto 263.100 lir, se pravi 48.900 lir manj. Tri enote - 262.200 lir namesto 300.900 lir,
38.700	lir manj.
5.	- 4. razred - letni dohodek od
3.000.	001 do 4 milijone lir. Ena enota - 205.600 lir namesto 287.800 lir, se pravi 82.200 lir manj. Dve enoti - 253.600 lir namesto 325.600 lir, se pravi 62.900 lir manj. Dve e-noti - 338.400 Ur namesto 388.100 lir, torej 61.800 lir manj.
6.	- 5. razred - letni dohodek od
4.000.	001 do 5 milijonov lir. Ena enota - 245.000 lir namesto 350.300 lir, se pravi 105.300 lir manj. Dve enota - 287.400 lir namesto 350.300 lir, se pravi 62.900 lir manj. Dve enoti -
341.000	lir namesto 425.900 lir, 84.900 lir manj.
7.	- 6. razred - letni dohodek od
5.000.	001 do 7 milijonov lir. Ena enota - 287.400 lir namesto 350.300 lir, še pravi 62.900 lir. Dve enoti -
338.400	lir namesto 388.100 lir,
49.700	lir manj. Tri enote - 389.400 lir namesto 425.900 lir, 36.500 lir manj.
8.	- 7. razred - letni dohodek od
7.000.	001 do 10 milijonov lir. Ena enota - 326.800 lir namesto 350.300 lir, torej 23.500 lir manj. Dve enoti - 377.800 lir namesto 388.100 lir, 10.300 lir manj. Tri enote - 428.800 lir namesto 425.900 lir, torej 2.900 lir več.
9.	- 8. jakostni razred - letni dohodek nad 10 milijonov lir. Ena enota - 366.200 lir namesto 350.300 lir, se pravi 15.900 lir več doslej. Dve enoti 417.200 lir namesto 388.100 lir, 29.100 lir več. Tri enote - 468.200 lir namesto 425.900 lir, torej 42.300 lir več.
Kot je iz gornje razpredelnice razvidno, bodo trgovci določenega jakostnega razreda plačali manjši prispevek za zdravstveno oskrbo, vendar če upoštevamo, da je večina slovenskih trgovskih operaterjev vključenih v eno izmed prvih treh kategorij in da so jih poprečno uvrstili v eno kategorijo višje (pri tem je imelo svoj vpliv tudi razvrednotenje lire), bodo dejansko morali v letu 1976 plačati bolniški blagajni višji zavarovalni znesek.
Na koncu naj navedemo še praktični primer: recimo, da ima naš bralec, ki nam je pisal zgoraj navedeno pismo, 2.500 000 lir letnega dohodka. Za dve enoti (mož in žena) bo v letu 1976 pia čal 214.200 lir za zdravstveno os krbo, temu pa moramo dodati dvakrat po 73.072,8 lire za pokojninski sklad, torej bo znašal skupni letni prispevek 360.345,6 lire.
SOBOTA, 3. JANUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30 12.55 13.25
13.30
14.00
17.00
17.15 17.40
Poljudna znanost: Proces proti Robespierru Komični filmi: NORE GLAVE in STANLIO IN OLIO Vremenska slika DNEVNIK
Tedenska oddaja o vzgojnih problemih DNEVNIK in Izžrebanje loterije Program za najmlajše Program za mladino: Kitara in fagot 18.30 Poljudna znanost: LENINGRAD
Italijanska televizija bo prikazala Leningrad v dveh nadaljevanjih, katerih prvo bo na sporedu danes. Leningrad se je pred oktobrsko revolucijo imenoval Petrograd ali še prej Peters-burg. Zgradil ga je ruski car Peter L pred 250 leti. Petrograd je bil dve stoletji glavno mesto Rusije in sicer od časa, ko je njegov ustanovitelj Peter I. prenesel prestolnico iz Moskve na rob tedanjega cesarstva, ker je računal da bo s tem odprl Rusijo svetu. V Leningradu se je tudi začela oktobrska revolucija. Leta 1941 so nacisti mesto obkolili in 900 dni se je leningrajsko ljudstvo upiralo nacizmu in v tem boju žrtvovalo okoli 600.000 življenj. Leningrad pa ni zanimiv le zaradi svoje velike zgodovine, pač pa tudi za to, ker je zares zelo lep, saj mu pravijo tudi severne Benetke Koncert
Nabožna oddaja, Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK
(DI NUOVO) TANTE SCUSE
Glasbeno - govorna prireditev, ki jo vodita Sandra Mondaini in Raimondo Vianello, s katerima sodeluje ansambel Ricchi e Poveri in več drugih znanih umetnikov. Kot poseben gost bo nocoj nastopila znana pevka Iva Zanicchi OD A DO Ž: DOGODEK, KAKO IN ZAKAJ?
Zelo zanimivo oddajo pripravlja Luigi Locatelli ob sodelovanju Paola Beluccija DNEVNIK in Vremenska slika
18.55
19.20
20.00
20.40
21.50
22.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.30
16.35
17.05
18.15
19.15
19.30
20.00
21.15
22.05
DRUGI KANAL
Tedenska športna oddaja Dribbling in športni dnevnik Profili ital. povojnih skladateljev: Angelo Paccagnini Simfonični orkester rimske RAI bo pod vodstvom samega avtorja izvajal Paccagninijevo skladbo Flow II.
DNEVNIK
La città del sole —- Mesto sonca
La città del sole je film, ki ga je napravil Gianni Amelio leta 1972 v okviru poskusnih programov TV. V njem nastopajo Giulio Brogi, Umberto Spadaro, Giancarlo Palermo, Bedi Moratti itd. Gre za fantastično zgodbo, ki pa temelji na resničnih zgodovinskih osnovah in prikazuje trenutke iz življenja Tommasa Campanelle. Film je ambientiran v italijanskem jugu v začetku 17. stoletja. Nekaj let prej, preden se začne to dogajanje, je v Kalabriji prišlo do poskusa upora proti španski vladi. Upor je začel Campanella, vendar je vstaja propadla in filozofa so vtaknili v ječo skupaj z nekaterimi drugimi dominikanci, ki so jih obtožili spletk in državnega udara. Toda Tommaso Campanella ni preprost človek. Njegove ideje ostanejo žive v Kalabriji POČITNICE NA VENERI TV film je režiral Claude Guillemot
Policijska enota, ki se v Parizu ukvarja z izrednimi primeri, je v središču tudi današnjega TV filma. Policija skuša ujeti znanega goljufa, ki si je večkrat zamenjal ime in ki vodi pot niško agencijo pod imenom Karkerian. Goljuf izkorišča naivnost tistih ljudi, ki zelo radi potujejo in organizira «potovanje» na Venero. Seveda morajo kandidati za potovanje plačati precejšnjo vsoto in dati veliko za akontacijo. Toda lepa prebivalka Venere, ki so jo poslale rojakinje na Zemljo, naj protestira proti tujim vsiljivcem, se pojavi na policiji ... Ko pride do tega, prevzame zadevo v roke inšpektor Paumier
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Po belih in črnih tipkah
Današnja oddaja obsega romantično obdobje, ko je klavir glavno gibalo glasbene dejavnosti. Na vrsti bodo skladbe najrazličnejših skladateljev
DAVID COPPERFIELD, serijski film SVET V LETU 1975,
Risanka.
DNEVNIK KOTCH, film
Delo je režiral Jack Lemmon leta 1971. Gre za zgodbo priletne ga vdovca, ki ljubi otroke, pse, cvetje in vse v življenju prijet ne stvari. Na nesrečo pa živi s sinom, snaho in vnukom in po sebno snaha ga težko prenaša in bi ga rada spravila v dom za ostarele. Toda Kotch je preveč nevsakdanji človek, da bi se prepustil letom in osamljenosti. Ker je finančno in tudi sicei neodvisen, se odpravi v svet DNEVNIK
Iz sporeda drugih jugoslovanskih TV
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30	Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK
20.30	SENCE IZGINJAJO OPOLDNE, serijski film
21.30	Hollywood, dokumentarni film 22.20 Vesolje, balet
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15.	20.15
Poročila, 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Oton Župančič - Miroslav Košuta: Sveti trije Kralji; 21.10 Orkester; 21.30 Popevke; 22.30 Solist tedna.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Prijetna glasba; 9.00 Folklora; 10.45 Nasveti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Glasba po željah; 14.15 Mini juke box;
14.35	Ital. zbori; 15.45 Solisti in orkestri; 16.45 Poje ansembel Roller; 17.00 Primorska in njeni ljudje; 17.15 Orkester Conniff; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Domače viže; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni vikend; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
7.10 Kronike juga; 8.30 Popevke.
9.00	Vi in jaz, 10.00 Posebna re portaža; 11,00 Glasba in še kaj. 11.30 Drugi zvok; 13.20 Preizku šajo se diletanti; 14.05 Drobec satire; 15.10 Oddaja za bolnike;
15.40	Veliki variete; 17.10 Valčki na klavirju; 19.40 Verdijeva opera «Simon Boccanegra»: 22.10 Plošče.
SLOVENIJA
7.00. 8.00,	9.00,	13.00.	15.00,
19.00	Poročila; 650 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Glasbena pravljica; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Sedem dni na radiu, 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Ob bistrem potoku: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.0Ò Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.15 čustveni svet računalnika Rupreta; 19.40 Ansambel Jožeta Privška; 19.50 Lahko noč, otroci!;
20.00	Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
Ili
oroskdp
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite nepopustljivi glede poglavitnih točk. Rešili boste vrsto družinskih vprašanj.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlično razumevanje s sodelavci. Zadovoljstvo za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dosegli boste lep uspeh. Pozabite na krivice, ki so vam bile storje-r__nehote.
„AK (od 23.6. do 22.7.) Novi elemendi vam bodo omogočili boljše spoznavanje sodelavca. Zvestoba je temelj čustvenih odnosov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Novosti v vašem delu bi utegnile škoditi. Na kratko boste opravili z nekim natolcevanjem.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Premagati boste morali nevšečna nasprotovanja. Neki nesporazum postaja jasen.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S svojo podjetnostjo si bosta v poklicnem delu zagotovili lep uspeh. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ostanite zvesti programu, ki ste ga že določili. Najmlajši bodo preprečili izpolnitev programa.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekatere gospodarske težave, ki pa jih boste premagali. Srečali boste prijatelja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki spor se bo rešil v vaš prid. Upoštevajte občutljivost neke o-sebe
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odlično razpoloženje za potovanja in obiske. Neko pojasnilo bo poenostavilo vaše načrte.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vprašali vas bodo za nasvet. Napetost v družini, toda vse bo ostalo po starem.

ZARADI DEŽJA IN VROČINE
NAMIZNI TENIS
DANES IN JUTRI
Tekme za svetovni pokal v nevarnosti Krasove zastopnice
Morda preložen ženski smuk v Pfrontnu
Za moške bo v Carmischu važna tudi kombinacija: ugodni trenutek za Thtinija?
PFRONTEN, 2. — Organizatorji ženskega smuka za svetovni pokal so morali tudi danes odpovedati preizkusne vožnje. Dež in veter sta namreč precej pokvarila progo, tako da bo odbor šele jutri odločil o usodi tekmovanja. Še najbolj verjetno je, da bodo smuk preložili na nedeljo.
Težave sicer niso samo v zvezi s progo, ampak tudi z obratovanjem raznih objektov. Tako je na primer izredno močan veter onemogočil u-porabo skiliftov.
# * »
GARMISCH, 2. — Tudi moški bi morali v nedeljo začeti s tekmova-
Franz Klammer še išče tisto formo, ki ga je lani privedla do naslova kralja smuka
nji za svetovni pokal, in sicer s slalomom, naslednji dan pa še s smukom.
Prireditev bo še posebno vplivala na lestvico, ker pride tokrat v poštev za točke tudi kombinacija, od katere si največ obetajo Italijani in še posebno Gustav Thoni, ki bi lahko nadoknadil svoj zaostanek za Stenmarkom in Grosom. Sicer pa je tudi ta prireditev v nevarnosti. Snega je zelo malo (in to je pokazala tudi televizija med smučarskimi skoki), temperatura pa izredno visoka (8 stopnij nad ničlo!) in marsikateri tekmovalec je izrazil bojazen, da se v smuku sploh ne bo moglo tekmovati, ne da bi prišlo do nevarnih padcev. Med drugimi je to izjavil tudi Klammer, ki je lani na tej progi dosegel poprečno hitrost 109,418 km/h. «Tokrat bo dovolj dosti manj, da končamo v bolnišnici,» je dodal avstrijski as.
Klammer bo na vsak način nastopal tudi v slalomu. Lani se ni meril v tej panogi, letos poleti pa je
no Panatta in Paolo Bertolucci. Ženski turnir pa se bo odvijal brez veteranke Lee Pericoli.
veliko treniral (svojo kariero je sicer začel kot specialist v veleslalomu). Mnogi so temu pripisali njegove začetne neuspehe, sedaj pa bo moral dokazati, da so bili ti treningi res koristni. Nasprotnega mnenja je Gros. katerega bi italijansko vodstvo rado prepričalo, naj se udeleži smukov, temu pa je odgovoril s pripombo, da je že enkrat zmagal pokal izključno s slalomi.
TENIS ’	)	-	. "■
SA VIGNANO SUL RUBICONE, 2. — Od ponedeljka, 5., do nedelje, 11. januarja, bo v tem mestu teniški turnir «indoor» v ženski in moški konkurenci. Prireditve se bo udeležilo večje število italijanskih igralcev, tokrat pa bosta odsotna Adria-
Newcombe in Ruffels
MELBOURNE, 2. — Na mednarodnem teniškem tekmovanju Avstralije je Newcombe premagal Ca-seja s 6:4, 6:4, 6:1. Ruffels pa je odpravil Rocheja s 7:6, 2:6, 7:6 in 6:4.
V ženski konkurenci je Avstralka Goolagong premagala rojakinjo Gour-lay s 6:3, 6:3; zastopnica ČSSR Tomanova pa je odpravila Švedinjo Ekblom s 6:3, 6:2.
* * #
KAIRO, 2. — V 3. kolu evropske cone za Davisov pokal v skupini A je Egipt premagal Irsko s 4:1.
na turnirju v Švici
Prireditev bo v Chiasso - Barve slovenskega društva bodo zastopale: Blažinova, Miličeva, Rebulova, Vesnaverjeva in Žigonova
Kot je postala že vsakoletna tradicija, se bodo danes in jutri Krasove namiznoteniške igralke (Blažinova, Miličeva, Rebulova, Vesnàver-jeva in Žigonova) udeležile mednarodnega novoletnega turnirja v švicarskem mestu Chiasso.
V zadnjih dveh letih so se igralke iz zgoniške občine vedno odlično odrezale na tem turnirju in osvojile prestižne zmage, kar jim je bilo v spodbudo za uspešno nadaljevanje v tekmovalni sezoni.
Letos so Krasova dekleta zelo dobro pripravljene, saj so v zadnjem mesecu po intenzivnih pripravah na prvenstvo A lige dosegle odlično formo in bi torej morala zapustiti najboljši vtis. Sonja Miličeva, ki se je
ODBOJKA
V RAZNIH LIGAH
Ze v tem mesecu bo startalo kar sedem slovenskih moštev
V tretji ženski italijanski ligi nas bosta zastopala Bor in Breg
Od naših odbojkarskih ekip je pričela s prvenstvenimi spopadi samo moška šesterka Bora v 3. ligi. Ostala prvenstva višjih lig pa se bodo pričela 10. in 17. t.m., ki bodo zaposlila naše naslednje ekipe: Kras in Olympijo iz Gorice v moški konkurenci ter Breg, Bor .Sloga, Kontovel in Sokol v ženski. To je sicer tudi naša odbojkarska «glavnina», če jo tako lahko kličemo. Kasneje pa bodo vstonili v športno areno še tisti zastopniki, ki imajo pravico igranja v 2. diviziji ter seveda 3., ki je tudi najnižja. Danes bomo objavili koledar 3. ženske lige,in sicer skupine za naše področje v katero sta bila vključena tudi Bor in Breg.
V vsej Italiji je skupno šest skupin z osmimi šesterkami. Od osmih zastopnikov jih bo tudi v tej konkurenci napredovalo v višjo 2. ligo kar sedem iz vsake skupine. Za obe naši ekipi se tako odpirajo enkratne .možnosti kakovostnega skoka. O tem pa bomo kaj več napisali v eni naših prihodnjih številk. Nasprotnice Brežank in Tržačank bodo naslednje ekipe: Virtus Voltolini Sport Trento, Volley Ball in Libertas Pordenon, Primavera Novanta Vicentina, A.P. Bolzano in Sala Trento.
1. KOLO (17. in 18.1.)
Voltolini - Volley Ball, Breg -A.P. Bolzano, Libertas - Bor, Primavera - Sala.
2. KOLO (24.1.)
Bor - Primavera, A.P. Bolzano -
Libertas, Volley Ball - Breg, Sala -Voltolini.
3.	KOLO (31. in 1.2.)
Breg - Voltolini, Libertas ■■ Volley Ball, Primavera - A.P. Bolzano, Bor
-	Sala.
4.	KOLO (7. in 8.2.)
A.P. Bolzano - Bor, Volley Ball -Primavera, Voltolini - Libertas, Sala - Breg.
5.	KOLO (14. in 15.2.) Libertas - Breg, Primavera - Voltolini, Bor - Volley Ball, A.P. Bolzano - Sala.
6.	KOLO (21. in 22.2.)
Volley Ball - A.P. Bolzano, Voltolini - Bor, Breg - Primavera, Sala - Libertas.
7.	KOLO (23. in 29.2.) Primavera - Libertas, Bor - Breg,
A.P. Bolzano - Voltolini, Volley Ball
-	Sala.
POVRATNI DEL
8. KOLO (13.3.)
Volley Ball - Voltolini, A.P. Bolzano - Breg, Bor - Libertas, Sala Primavera.
9.	KOLO (20. in 21.3.) Primavera - Bor, Libertas - A.P.
Bolzano, Breg - Volley Ball, Voltilini - Sala.
10.	KOLO (27. in 28.3.) Voltolini - Breg, Volley Ball - Libertas, A.P. Bolzano - Primavera, Sala - Bor.
11. KOLO (3. in 4.4.)
Bor - A.P. Bolzano, Primavera Volley Ball, Libertas - Voltolini, Breg - Sala.
■iwsiiiiiiiwiiaiiiii
1 —
12.	KOLO (10. in 11.4.)
Breg - Libertas, Voltolini - Primavera, Volley Ball - Bor, Sala -A.P. Bolzano.
13.	KOLO (24 in 25.4.)
A.P. Bolzano - Volley Ball, Bor -Voltolini, Primavera - Breg, Libertas - Sala.
14. KOLO (1. in 2.5.)
Libertas - Primavera, Breg - Bor, Voltolini - A.P. Bolzano, Sala - Volley Ball.
G. F.
NOGOMET t ^
LECCE, 2. — Danes se je pričel mladinski mednarodni turnir, na katerem nastopa 8 moštev iz petih držav. Jugoslovanska predstavnika Hajduk in Dinamo, sta zaigrala z različno športno gnečo: Spličani so premagali Napoli z 1:0, Zagrebčani pa so z enakim rezultatom izgubili s Perugio. V Dinamovi skupini je Juventus premagal romunski Ra-pid z 8:1, v Hajdukovi pa Como Bo-russio z 2:0.
Viciani podpisal
AVELLINO, 2. — Corrado Viciani, ki je lani treniral Palermo, je včeraj podpisal pogodbo za trenersko mesto pri Avellinu.
Bologna - Roma Como - Milan Fiorentina - Torino Inter - Ascoli Juventus - Napoli Lazio - Cesena Perugia - Sampdoria Verona - Cagliari Catania - Spai Taranto - Varese Olbia - Arezzo Casertana - Siracusa
2
1
1
1
1 X 1
1 X 2 1 X 1 X 2 1
Thoni, Radici, Plank in Gros: «modri plaz», ki se letos noče in noče usuti. Pa ne da so tudi tega krive
slabe snežne razmere?
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1
2
1
2
1
1
2
1
X
X
2
X
po anketi našega lista v lanski sezoni že četrtič proslavila kot najboljša zamejska športnica, brani v Chiassu dve prvi mesti iz lanskega in predlanskega tekmovanja. Zmagala je namreč v absolutni ženski kategoriji ter v ženskih dvojicah.
Izid letošnjega tekmovanja je tudi odvisen od kakovosti ostale konkurence, saj letos napovedujejo, da bodo poleg Švicark in Italijank nastopile tudi zastopnice iz Francije, kar povečuje važnost in negotovost tega tekmovanja.
Upoštevajoč trenutno dobro formo vseh petih Krasovih igralk, lahko u-pravičeno pričakujemo uspešen skupinski uspeh krasovk v kategoriji posameznic, mešanih in ženskih dvojic, z utemeljenim upanjem, da bodo naša dekleta dosegla tudi kako končno zmago.
— bs —
BOKS

ZA SVETOVNI NASLOV
Ali - Coopman v Kampali
NEW YORK, 2. - Boksarski dvoboj za svetovni naslov težke kategorije med prvakom Muhamma-dom Alijem in Pierrem Coopmanom bo verjetno v Kampali. V primeru, da bi organizator naletel na večje težave pri določitvi kraja dvoboja, potem pa bi se boksarja spoprijela v Sao Juanu v Portoriku.
Verjetno pa bo poleg velikega srečanje obeh težkokategornikov tudi dvoboj za svetovni naslov srednje težke kategorije med Angležem Contehom in ameriškim izzivalcem Cassidyjem.
8 A») B =4-7-T	4(7«.
SANTANDER, 2. — V tem mestu so ustanovili novo kolesarsko ekipo z imenom «Teka». Kapetan tega moštva bo Portugalec Agostinho. Med novimi člani ekipe bi omenili še Lo-peza Carrila.
PLAVANJE
Triestina na 3. mestu
RIM, 2. — V posebni državni klubski lestvici je na prvem mestu Flo-rentia, ki ima 1205,5 točke pred La-ziom (1076,5) in De Gregoriom (1013.)
Ženski klubi: 1. Fiat 1065, 2. Lazio 934,5, 3. Triestina 771,5.	,v.
V dvorani ŠD Primorje je bilo za silvestrovanje dokaj živahno. Primorje je namreč priredilo prijeten večer in tako so ljubitelji društva lahko skupno praznovali «prihod novega leta»
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimniiinfiiiiiiiiiiriuiiiiifiiuiiniiiiiimmusiiiiiiKiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiuuiinHHiiMiiiiHiini
KOŠARKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
Borovci v gosteh Kontovelci v Trstu
Polelovi mladinci pred težko nalogo
PRVENSTVO «POMLAD»
Kontovelci bodo jutri igrali prvo finalno tekmo v tem prvenstvu s Pallacanestrorr Trieste. Naši fantje, kot edini slovenski finalisti, bodo torej že v 1. kolu igrali proti favoritu za prvo mesto.
Ne glede na moč nasprotnikov pa smo prepričani, da bodo varovanci trenerja Petra Starca dali vse od sebe, kot so to storili že v prvem prvenstvenem nastopu z isto ekipo, ko so izgubili le za nekaj točk. Kontovelci skrito upajo (in mi z njimi) na ugoden dan celotnega moštva. E-ventualna zmaga pa bi seveda pomenila za zamejsko košarko izreden uspeh.
SPORED FINALA
Jutri, 4. 1.
10.30 Kontovel - Pali. Ts
Ponedeljek, 5. 1.
18.00	Kontovel - Flaminio
Torek, 6. 1.
15.00	Pali. Ts - Flaminio
Vse tekme bodo v telovadnici v Ulici Montecengio v Trstu.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci, ki so še vedno na prvem mestu na lestvici,, bodo. jutri ^ošto-.
iiiiHiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiimiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiii
SMUČARSKI SKOKI

NOVOLETNA TURNEJA
Innauer glavni favorit
Hudi porazi nekaterih lanskih asov
šega in letos solidnejšega brata Die-tra. Oba bosta lahko še posegla do višje uvrstitve. Med poraženci je treba tokrat omeniti še Čehe in Po-
GARMISCH, 2. — Sedemnajstletni Avstrijec Toni Innauer je že v drugi preizkušnji dokazal, da ni bila njegova zmaga v Oberstdorfu golo naključje. Lanski mladinski svetovni Ijake, ki so na prvi prireditvi pre-prvak je še enkrat nastopil zelo sa- cej zablesteli (Hoehnl, Bobak), v mozavestno, pa tudi zrelo, saj se je Garmischu pa povsem odpovedali, po prvem izrednem skoku izognil j Jugoslovani so žal, tudi letos v tveganju in si z/ minimalnim trudom porazni formi, tako da morda celo zagotovil prvo mesto.	j lanske, že itak slabe bere, ne bodo
Tudi v drugem dnevu smo bili pri-1 znali ponoviti. Predvsem sta letos ča hudim porazom nekaterih asov. ! slaba Štefančič in Norčič, tako da Odpovedali so R. Schmidt, Stainer 1 je še največ pokazal mladi Loštrek, in Napalkov, ki so v preteklih letih ki se je dokopal do 36. mesta v
vali v Vilešah, kjer se bodo v okrnjeni postavi spoprijeli z domačim moštvom.
Ker je večina Borovih košarkarjev preživela praznike na snegu, je res tvegano predvidevati o jutrišnjem izidu.
MLADINCI
Po nerodnem spodrsljaju proti Sco-gliettu bodo borovci že danes igrali proti Don Boscu.
«Smučarji» se bodo vrnili in upati je, da borovci ne bodo tokrat zatajili. Ponoven poraz bi jih avtomatično izključil iz finala tega prvenstva.
Poletove košarkarje čaka jutri v športni palači težka naloga. Edi Sosič in tovariši se bodo namreč spoprijeli s Pallacanestrom Trieste, ki je trenutno drugi na lestvici in je obenem tudi z Interjem 1904 resen kandidat za vstop v finale.
KADETI
Košarkarska zveza je sporočila, da se bo prvenstvo kadetov za skupino C pričelo 11. januarja .
V prvem kolu bo Kontovel doma (11. 1. od 11. -uri) igral proti Inter-ju 1904; borovci pa bodo v soboto, 10. 1. igrali proti Servolani B. To srečanie bo v Dolini ob 18.30. DEČKI
Prvenstvo dečkov se bo pričelo 6. januarja za A skupino, za B skupino pa 11. januarja.
6. januarja bo Bor igral proti Fer-roviariu ob 11. uri na igrišču Ferroviaria; na Kontovelu pa bo ob 9.30 slovenski derbi Kontovel - Polet.
Brežani bodo zaposleni 11. januarja, ko se bodo ob 12.30 v telovadnici v Ulici della Valle spoprijeli z Interjem 1904.
edko
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 3. jamra rja *9M
KOŠARKA
MLADINCI
17.00 v Dolini
Bor — Don Bosco
JUTRI
NEDELJA, 4. januarja 19M
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Vilešah
Villesse — Bor
MLADINCI
11.00 v tržaški športni patafii
Pali. Ts — Polet
«POMLAD»
Finalni turnir
10.30 v Trstu, Ul. Montecengio Kontovel — Pali. Ts
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Jolly- Snaidero jutri ob 15. uri
RIM, 2. — Italijanska košarkarska zveza je anticipirala srečanje prve italijanske lige med Jollyjem in Snaiderom od 17.30 na 15. "uro.
Tekma bo v Forliju in bo za obe ekipi izredne važnosti za uvrstitev med prvih šest najboljših italijanskih ekip.
AVTOMOBILIZEM
JOHANNESBURG, 2. — Južnoafriški bogataš Louis Luyt j« ponudil 130.000 funtov, da bi pomagal organizatorjem VN Južne Afrike. To dirko, ki je že več let na seznamu prireditev za prvenstveno formule 1, so svoj čas odpovedali prav iz finančnih težav, sedaj pa kaže, da jo bodo le lahko pripravili. Po odpovedi VN Argentine in nevarnosti, ki preti VN Brazilije, bj ta vest morala dati malo duška avtomobilskim krofom.
sodili v sam vrh. Za Innauerjem so tako ostali predvsem Dannenberg (drugi v Oberstdorfu in tretji v Garmischu), Schnabl in Bachler, ki je že najsolidnejši od «stare garde». Med novimi imeni pa je treba še posebej podčrtati nastop mladih sovjetskih tekmovalcev Borovitina in Karapusova, pa Švicarja Groninge-na. Hans Georg Aschenbach, ki lani ni nastopal zaradi težje operacije, je tokrat pokazal viden napredek in premagal v neposrednem boju mlaj-
Oberstdorfu in do 53. mesta v Garmischu ter je na trenutni lestvici edini pod 50. mestom.
Lestvica za prva mesta je po dveh tekmah taka:
1.	Innauer (Av.)	483,1
2.	Dannenberg (NDR)	477,3
3.	Schnabl (Av.)	467,8
4.	Bachler (Av.)	461,8
5.	H. G. Aschenbach (NDR) 455,0
6.	Wanner 445,5; 7. Bobak 435,9; 8. Gronigen 435,1; 7. Hoehnl (ČS SR) 432,6; 10. Steiner W. 431,9
Iranko Perko in Aleksander Mazzucca, Borova mladinska košarkarja
ii
n
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA -
i
Razumljivo, saj sleherna akcija rodi reakcijo in tako smo bili takrat priča burni, včasih nezadržani in nekontrolirani reakciji mladih na vse tisto, kar so «uradni» sovjetski slikarji neprestano vsiljevali sovjetskim gledalcem in kar je bilo vedno podrejeno izključno trenutni politični liniji, koristnosti danega trenutka in zahtevi enodnevne akcije. Od tod ogromna platna kot razni kolhozni prazniki, ki so slabši od fotografij ali filmov in statično ter neinventivno ponazarjajo samo neko idejo, zamisel, ki ni niti umetniško niti življenjsko prepričljiva, kaj šele likovno prizadeta, tako upodobljena in izražena.
Zdelo se je, da so v zatonu motivi nasmejanih kol-hoznih mlekaric v pisanih rutah, mrtvih strojev v tovarnah, razgledniških pokrajinskih pejsažev in božjim podobicam podobnih prizorov različnih sestankov, mitingov in zborovanj na raznih ravneh, pa je silovito vdrla ta «mlada garda» sovjetskih likovnikov, ki jih marsikateri konserva-tivnejši krogi radi primerjajo z generacijo jeznih mladeničev.
Vendar pa je tudi pri tej generaciji bilo marsikaj neočiščenega, nedognanega, hlastnega posnemanja in tudi kljubovanja za vsako ceno — sicer pa, kaj je bolj narav-Qega kot bojevita reakcija, ki bo sčasoma našla tudi svojo
podobo in svojo pot ter izraz. Zato je bilo takrat v Sovjetski zvezi tudi toliko polemike, toliko nasprotujočih si mnenj, toliko odklonilnih kot hkrati tudi pritrdilnih vzklikov za ta nov, vsekakor progresiven pojav v sovjetski likovni umetnosti.
Zanimivo je, da so tako vodilni listi kot tudi revije prav tako po svoje takrat reagirali na te dogodke v sovjetski umetnosti. Tako je, na primer, Pravda prepustila svoje stolpce izjavam in mnenjem povprečnih obiskovalcev te razstave, toda brez slehernega svojega komentarja. Res je, da so vse te izjave več ali manj ostro obsojale abstraktno umetnost, vendar pa je bil že nedvomno napredek, da «Pravda» teh izjav ni komentirala. Poglejmo nekaj teh izjav, ker so značilne za to, kako s težavo si novo utira pot in se bori proti tradicijam, dolgoletnemu enostranskemu pojmovanju, kaže pa tudi neko spontanost
Tipičen primer slikarskega socrealizma
sovjetskih ljudi in hkrati njihovo veliko prizadevnost in občutljivost do umetnosti, kar vsekakor na Zahodu ni tako množičen pojav.
Nadporočnik I. Ivanov je zapisal v «Pravdi», da ga je razstava v glavnem zadovoljila, da je vesel talentov razstavljajočih slikarjev in kiparjev, vendar pa je o razstavljeni abstraktni umetnosti dobesedno zapisal tako-le: «Hkrati pa sem bil zelo začuden, ker sem skupaj s prelepimi deli, ki v človeku poglabljajo njegova najlepša čustva zagledal po barvah mračna in neuspela ter neustrezna dela, ki jih nočem gledati, ker vzbujajo v meni tolikšno ogorčenost.» V. Smirnov pa je na kratko zapisal: «Odstranite podobo Falka (spomnimo se ob imenu tega slikarja na Erenburga!) «Slečena», ker je ni mogoče gledati! škoda, da je na razstavi mogoče videti tako neokusne portrete in pejsaže.» Takšnih izjav bi lahko našteli še več, vendar P^v ie takrat pomenila koeksistenca abstraktne in realistične likovne umetnosti na isti razstavi velik korak naprej, ki bo vsekakor prinesel tudi svoje sadove. Vendar se tako, žal, ni zgodilo. Sicer je tudi res, da na zadnjem kongresu sovjetskih likovnikov, ki jih je dolgo vodil slikar Gerasimov, čigar ime je kot pojem gerasimovščine postalo pojem za neokusno, hvalisavo in površno slikarijo, sploh ni bil izvoljen za člana novega odbora sovjetskih likovnih umetnikov, vendar tudi to dejstvo ni kaj prida pripomoglo k «odjugi» na sovjetskem likovnem področju. Nasprotno, kmalu je za vsemi temi obetajočimi likovnimi dogodki prišlo do mrzle prhe in preobrata, o katerem sem v Naših razgledih 12. januarja 1963, napisal članek pod naslovom «Znova: destalinizacija in umetnost», katerega se mi zdi vredno na tem mestu ponoviti zato, ker smo šele letos, torej polnih sedemnajst let kasneje spet priča, ponovnim, morda uspešnejšim poskusom uveljavitve in priznanja abstrahizma, oziroma modernizma v sovjetski likovni umetnosti. Toda prej znova preberimo, kaj sem
bil takrat zapisal:
«Vse se je bilo začelo novembra, oziroma decembra lani (to je 1962. leta) v Moskvi. Najprej so mladi «ekstremisti» in «modernisti» kot kipar Neizvestni in slikarji Sokolov, Jankolovski, Bjelutin in drugi priredili tisto znamenito «šesturno» razstavo svojih abstraktnih likovnih del, kasneje pa se je stvar nadaljevala na veliki razstavi v Manježu v Moskvi — ob trideseti obletnici moskovskega združenja sovjetskih likovnih umetnikov, na kateri so prvič razstavili poleg del «klasičnega socialističnega realizma» tudi dela abstraktne smeri. Potreba in zahteva po raznolikosti likovnega izbora na isti razstavi je — med procesom destalinizacije — povzročila hudo polemiko in reakcijo, tako da je o tem razpravljal ideološki aktiv pri CK KP SZ, na katerem je sekretar CK KP SZ Iljičov prebral referat’ v katerem je poudaril, da ne more biti koeksistence med realizmom in abstraktno umetnostjo, dalje je o tem problemu ironečno in zanj značilno govoril tudi premier Hm-ščov, strani partijskega glasila «Pravde» so objavljale reakcije posameznih povprečnih obiskovalcev te razstave, toda izjemoma brez komentarja, dokler ni končno izšel v Pravdi 4. januarja 1963. daljši članek Aleksandra Laktionova, rednega člana akademije umetnosti ZSSR pod naslovom «Spoštovanje in ljubezen ljudstva — naj višje odlikovanje.» Članek je ostra obsodba abstraktne umetnosti in iz njega vam bomo posredovali nekatere odlomke.
(Mala sovjetska enciklopedija takole piše o avtorju članka. Laktionov Aleksander Ivanovič, roj. 1910, sovjetski slikar in grafik. Redni član Akademije umetnosti ZSSR od 1958. 1. V letih 1932 do 1938 se je šolal na likovni akademiji v Leningradu pri I. I. Brodskem. Avtor žanrskih slik (Pismo z bojišča, 1947, Tretjakovska galerija. Stalinska nagrada 1948) in portretov (I. V. Kurčatov, lastna podoba), ki jih odlikujeta natančnost in dovršenost potez.)
( Nadaljevanje stecU)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38	79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	3. januarja 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gorlško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni uradnik .Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ^^ ZTT - Trst
POLICIJA IN KARABINJERJI VZTRAJNO IŠČEJO POBEGLE BANDITE
V mreži preiskovalcev le «majhne ribe» tolpe ki je ugrabila taščo Margherite Agnelli
Nerodnost ugrabiteljev odločilnega pomena za preiskavo - Lani 65 primerov ugrabitev z rekordnim iztržkom 60 milijard lir
TURIN, 2. — Medtem ko tašča Agnellijeve hčerke Carla Ovazza preživlja v družinskem krogu svoj drugi dan svobode, policija in karabinjerji vztrajno iščejo tri člane ugrabiteljske tolpe, ki so se izmuznili skozi luknje v mreži preiskovalcev. Gre za 23-letnega Ernesta Brandestinija, 23-letnega Lui-gija Chiarella in 29-letnega Antonia lannizzija, ki so osumljeni, da so napadli Ovazzovo, da so bili njeni ječarji, da so' vzdrževali stike z družino in da so dvignili odkupnino 630 milijonov lir.
Namestnik turinskega državnega pravdnika dr. Peppino, ki vodi preiskavo, je že podpisal zanje zaporne naloge, obenem pa je začel zasliševati ostalih 11 roparjev, ki so jih preiskovalci' zajeli nekaj ur po osvoboditvi Ovazzov.é. Dvanajsto a-retiranko pa so že izpustili na začasno svobodo. «Razširili smo preiskavo na vso Italijo — so v pogovoru s časnikarji izjavili, voditelji karabinjerskega preiskovalnega oddelka — ker imamo vtis, da smo ujeli le težake nasilja. Vodja tolpe in ječarji so še svobodni.»
Lov na bandite se je začel že veliko pred osvoboditvijo Carle O-vazza, k uspešni akciji preiskovalcev pa sta v veliki meri pripomogla tudi sam predsednik Fiata in družina ugrabljenke. Prvi, ker je trdovratno odklanjal vsakršen finančni prispevek, drugi pa s spretnim vodenjem pogajanj. Končno so bili ugrabitelji, ki so med drugim čutili, da so jim preiskovalci za petami, bili prisiljeni popustiti in sprejeti skorajda neznatno (seveda, če govorimo, o Agnelliju) odkupnino.
Kot v vseh ostalih primerih ugrabitev je notranje ministrstvo dalo na razpolago 50 milijonov lir kot nagrado za tistega, ki bi pripomogel k aretaciji pobeglih članov tolpe, govori pa se, .da je tudi Giovanni Agnelli dal na razpolago znatno vsoto kot nagrado morebitnim o-vaduhom. Kolikšna je ta vsota in če so govorice osnovane je pa skorajda nemogoče preveriti. ‘
Člani tolpe, ki so pripravili u-grabitev tašče Margherite Agnelli so različnega družbenega izvora. Z nekaterimi vplivnimi člani turinske-
ga kriminala so sodelovali tudi pri-
muiunimimimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtfiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn
ZARADI DOMNEVNIH ATENTATOV
Dvakraten preplah na rimskem letališču
Bombi naj bi podtaknili na turškem in libanonskem letalu, kar pa ni bilo res - Neznanec je varnostno službo krepko potegnil...
RIM, 2. — Med člani varnostne službe na rimskem letališču Leonardo da Vinci (Fiumicino) je nastal danes zjutraj kar dvakrat silen preplah zaradi domnevne bombe na letalu. V resnici je šlo pravzaprav za tragikomičen dogodek, čeprav niso tega mnenja tudi policisti in drugi varnostni organi. . . Okoli 8. ure je letališčni informacijski urad prejel telefonski poziv neznanca, ki je zatrdil, da se nahaja na turškem letalu «boeing 707» bomba. Letalo s
NEVELJAVNE NAPOVEDI
Zadnji dnevi starega in prvi dnevi novega leta so v vsem svetu običajno posvečeni obračunom opravljenega dela in načrtom za prihodnost. Tako so tudi francoski vedeži včeraj naredili obračun opravljenega dela in preverili, koliko njihovih napovedi se je uresničilo. Po končanem sestanku so bili kaj poklapani in nič zadovoljni s sabo, kar ni čudno, saj se dober del njihovih napovedi ni uresničil.
Vsedržavno združenje francoskih astrologov je pred enim letom po dolgem posvetu med drugim napovedalo novo vojno na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko imela pogubne posledice za ves svet, smrt papeža Pavla VI., Maocetunga in Ču-en Laja, odstop ameriškega državnega tajnika Henryja Kissingerja in francoskega ministrskega predsednika Jacquesa Chiraca, beg Isabelite Peron, nov val opo-rečništva med francosko mladino ter hude bolezni za Gi-scarda D’Estainga, Francoisa Mitterranda in Goldo Meir.
K tem številnim negativnim postavkam so v svoj obračun za leto 1975 francoski vedeži lahko vpisali le malo zadetih napovedi in sicer smrt grškega ladjarja Aristotila Onassisa, spremembo (vprašanje pa je do kakšne mere) režima v Španiji, naraščanje življenjskih stroškov in števila brezposelnih (to pa so natančno predvideli tudi navadni smrtniki) ter končno precej ostro zimo (tudi k temu gre pripomniti, da so jih meteorologi znatno prekosili v točnosti svoje napovedi). Skratka: kot za gospodarstvo večine razvitih držav, je bilo leto 1975 tudi za vedeže črno leto. Vprašujemo se, če so vsaj to točno razbrali v zvezdah.
139 potniki je imelo pristati v Rimu ob 10. uri, vendar je zaradi vesti o domnevnem atentatu zakasnilo polet proti Italiji (proga Istanbul - Rim) in pristalo v Beogradu, da bi lahko čimprej preverili verodostojnost o-menjenega telefonskega poziva. Na beograjskem letališču Surčin so u-gotovili, da ni na letalu niti sledu o bombi, nakar je «boeing» odletel v Rim, a odtod zopet proti Milanu in nazaj v Istanbul. Na rimskem letališču so pristojni organi izvršili seveda strog pregled prtljage.
Komaj so si policisti in člani protiteroristične in varnostne službe oddahnili. je na letališču Leonardo da Vinci spet zabrnel telefon. Tokrat je neznanec opozoril na prisotnost bombe na letalu «boeing 720» libanonske družbe MEA, ki je imelo odleteti iz Rima v Bejrut. Protiteroristične edinice, varnostni organi in gasilci so koj obkolili letalo in jeli
temeljito pregledovati prtljago, ko je telefonska centrala letališča prejela novo obvestilo: bomba naj bi bila skrita v kovčku plave barve, razpočila pa naj bi se v nekaj minutah. Tedaj so prtljago odpeljali na zapuščeno področje zaradi očitne nevarnosti, a medtem je neznanec po telefonu zanikal poprejšnjo informacijo in pristavil, da je bomba sicer res med prtljago, ni pa povedal, kje. Tedaj je bilo načelniku letališčne varnostne službe že vsega dovolj in je odredil, naj letalo odleti s triurno zamudo, torej toliko pozneje kolikor časa bi «boeing» porabil za vožnjo do Bejruta. Prtljago so zopet kar najbolj temeljito pregledali, vendar o bombi ni bilo sledu, tako da je letalo nekaj pred 16. uro lahko odletelo proti Bejrutu.
padniki tako imenovane «boljše družbe», ki so zapravljali čas in denar v nočnih zabaviščih in z razkošnimi avtomobili. Nepričakovano visoko je tudi število žensk, ki je vpletenih v podli izpad: kar pet, če vštejemo tudi dekle, ki je bila davi izpuščena na začasno svobodo. Poleg omenjene so bile v ugrabitev vpletene še neka 17-letna dijakinja, 19-letna frizerka, ljubica nekega slikarja in končno dvajsetletna hčerka premožne turinske družine, ki je dala pajdašem na razpolago materino stanovanje za skrivališče. In z ženskami še sedem moških: neki trgovec, en slikar in nekaj pripadnikov turinskega kriminala. Ljudje najrazličnejšega družbenega izvora torej, a s skupno potezo: pohlep po denarju.
Ugrabitev Carle Ovazza, ki je bila verjetno najbolj presenetljiva ugrabitev od vseh 65 lanskoletnih tovrstnih izpadov, je bila v marsičem podobna ugrabitvi Cristine Mazzetti, na srečo pa konec ni bil tako tragičen. Tudi v primeru tašče Margherite Agnelli so preiskovalci v kratkem času prišli na sled dobremu delu tolpe in so se znašli pred isto izbiro kot kolegi iz Coma: poseči takoj in tvegati morebitno reakcijo banditov, ali pa počakati na zaključek pogajanj med banditi in družino. Z razliko od primera Mazzetti so se karabinjerji in policija tokrat odločili za polovični poseg v upanju, da bodo tako psihološko razorožili ugrabitelje. V tem jim je bil s svojo vztrajnostjo v veliko pomoč Agnelli, ki je krčevito odklanjal vsakršno popuščanje banditom tudi iz strahu, da bi morebitno popuščanje bilo povod za verižno reakcijo in za vrsto izsiljevanj, ki bi jim bilo težko napraviti konec. Odločitev pa za preiskovalce vsekakor ni bila lahka, saj so banditi dan za dnem grozili s hudimi represalijami, zadnjih deset dni pa sploh niso poslali več dokaza, da je ugrabljenka še živa. Šele na Silvestrovo se je mora razblinila kot megla v soncu, ko se je Carla Ovazza končno vrnila v družinski krog.
Odločilnega pomena za preiskavo pa je vsekakor bila nerodnost ugrabiteljev: ko so ti po ugrabitvi poslali družini pismo Ovazzove s svojimi zahtevami, je bil na kuverti prstni odtis enega od roparjev. S potrpežljivim brskanjem po svojih arhivih so agenti letečega oddelka odkrili istovetnost bandita in nekaterih njegovih pajdašev. Prav tako odločilnega pomena pa so bili tudi rezultati, do katerih so prišli karabinjerji z analizo magnetofonskih posnetkov glasu telefonista roparske tolpe. Po odkritju njegove istovetnosti je bil korak do ostalih članov tolpe zelo kratek.
Ugrabitelji so razumeli, da so jim dnevi svobode šteti, zaradi česar so se odločili, da v najkrajšem času zaključijo pogajanja z družino O-
ZA LAS PREPREČENA NOVA LETALSKA TRAGEDIJA
DC-10 s 360 potniki zavozil s steze v Istanbulu in se vnel: samo 2 ranjena
vazza in so sprejeli 630 milijonov lir odkupnine namesto okrog deset milijard lir, ki so jih zahtevali v začetku.
Kot rečeno je bilo lani v Italiji 65 primerov ugrabitev s pošastnim poprečjem ene ugrabitve vsakih pet dni. V geografiji kriminala je na prvem mestu Lombardija s 14 izpadi.
Sledijo ji Sardinija z 12, Lacij z 9,
Piemont z 8, Kalabrija s 7, Veneto s 5, Toskana s 3, Sicilija z 2 ter Puglia in Emilija z eno ugrabitvijo.
Preiskovalci so odkrili, da je za večino ugrabitev odgovorna mafija, kar ne preseneča, saj je znani mafijski voditelj Luciano Liggio, ki je bil zaprt pred dobrim letom, postavil na noge zelo učinkovito organizacijo, ki je razpredla svojo mrežo po vsem polotoku. Policija in karabinjerji so aretirali ali identificirali okrog 200 banditov, pripomniti pa gre, da so v večini le težaki nasilja, ki so tudi najbolj izpostavljeni v ugrabiteljskih organizacijah. Računajo tudi, da so samo lani z ugrabitvami banditi vnovčili nad šestdeset milijard lir odkupnin.
itiiiliiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
NOV KORAK Nfl POTI SODOBNEJŠEGA ZDRAVSTVA V ITALIJI
Od danes v veljavi novi zakon o odvzemu in presajanja organov
Zakonske določbe predstavljajo pa le kompromis med raznimi političnimi in ideološkimi strujami
RIM, 2. — Jutri bo začel veljati v Italiji zakon, ki pooblašča odvzem delov človeških trupel, ki naj bi jih namenili za presaditev. Novi zakon dopušča odvzem raznih delov telesa z izjemo možganov ter spolnih organov. Dopušča pa odvzem hipofize, to je za češnjo velikega možganskega podveska, ki leži pod tretjim možganskim prekatom ter ga sestavljata dva različna dela. Eden od teh (gre za tipično endokrinsko žlezo, ki vpliva na rast telesa: če je hormonov premalo, se pojavlja pritlikavost, če jih je preveč pa or-jaštvo), drugi del pa pogojuje delovanje jajčnikov in mod.
Novi zakon posveča posebno pozornost vprašanju določanja trenutka smrti darovalca. Osebam, ki so dobile možganske poškodbe in jih skušajo držati pri življenju s po-življanjem lahko odvzamejo organe, če obstajajo istočasno trije pogoji: 1. koma (globoka nezavest), 2. pomanjkanje spontanega dihanja po dveminutnem prenehanju umetnega dihanja, 3. pomanjkanje mož-
LONDON, 2. — Angleška narodna banka je danes znižala za 0,25 odst. eskomptno mero. S tem ukrepom namerava pospešiti naložbe in omogočiti podjetjem najemanje kreditov v bolj ugodnih pogojih.
............umi..............milu.um.......
VPRAŠANJE VARNOSTI PROMETA V ZAHODNIH DRŽAVAH
Nemški avtomobilisti se upirajo zakonu o uporabi varnostnih pasov
Vsaj 50 odst. šoferjev ne spoštuje zakona tudi zaradi pomanjkanja kazenskih ukrepov - Varnost ali nevarnost ?
BONN, 2. -- Vsaj sedaj zahodno-aemški avtomobilisti ne spoštujejo preveč dobesedno novega zveznega zakona, ki predvideva obvezno u-porabo varnostnih pasov v avtomobilih. Po dveh dneh, odkar je začel veljati novi zakon, se je samo malo več kot 50 odst. avtomobilistov odločilo, da ga spoštujejo. Odstotek je sorazmerno nizek za narod, ki je znan po svoji discipliniranosti, toda ugotovitev je neizpodbitna, ker izhaja iz poročil vseh policijskih organov raznih dežel.
Priznati pa je treba, da je zakon v določenem smislu pomanjkljiv, saj ne predvideva nobene kazni v primeru kršitve. To okoliščino je poudarilo tudi Zvezno avtomobilsko združenje, ki meni, da se avtomobilisti ne držijo zakonskih določb, ker jim pač ne grozijo kazni.
Na drugi strani je treba še omeniti, da so v zadnjem času izvedli v Zahodni Nemčiji več anket na podlagi katerih se lahko trdi, da je večina avtomobilistov prepričana, da varnostni pasovi ne predstavljajo resničnega jamstva za varnost. So pa še drugi, skrajnostni individualisti, ki menijo, da predstavlja obvezna uporaba pasov kršitev njihove osebne svobode.
Zakon je torej začel veljati v Zahodni Nemčiji , v jeku hudih polemik. Številni strokovnjaki trdijo, da varnostni pasovi predstavljajo le malenkostno jamstvo za varnost ljudi, ki se peljejo z avtomobili. So pa drugi, ki pravijo, da bi se vsaj 50 odstotkom ljudi, ki so bile žrtve prometnih nesreč, utegnilo rešiti življenje, če bi bili privezani z varnostnimi pasovi. Sledijo potem ugovori drugih, ki pravijo, da varnostni pasovi predstavljajo sploh hudo nevarnost pri poža-
rih avtomobilov, ali pa pri padcu v prepade in podobno.
Zahodnonemško zvezno ministrstvo pa je ostalo gluho glede teh protestov ter uporno trdi, da je ukrep pameten in da ga je treba spoštovati.
Med drugim naj omenimo, da podobni zakoni že veljajo v raznih drugih državah, kot na primer v Avstriji, v Belgiji in drugje. Belgijski zakon predvideva celo varnostne pasove za vse potnike v avtomobilu in ne samo za. tiste, ki so nameščeni na sprednjih sedežih.
Vprašanje varnostnih pasov bo postalo v kratkem aktualno tudi v Italiji, kjer že pripravljajo zadeven zakon. Če bo ta zakon sprejet (in v to ni mogoče dvomiti, ker se bo morala Italija vključiti v sistem zakonskih določil o varnosti prometa v okviru EGS) bo to predstavljalo novo finančno breme za avtomobiliste, saj namestitev varnostnih pasov in njihova cena veljata več desettiso-čev lir.
Vinska kapljica šc vedno razdvaja Kalijo in Francijo
RIM, 2. —• V zvezi z najnovejšimi protesti francoskih vinogradnikov proti uvozu italijanskega vina je italijanska kmetijska zveza (Conf-agricoltura) izdala uradno sporočilo, v katerem obsoja ravnanje pariške vlade, ki je dokaj popustljiva napram svojim vinogradnikom. Obenem kritizira rimsko vlado, češ da se je premalo zavzela za italijanske izvoznike vina. Kmetijska zveza obtožuje Francijo kršenja - kme-.
tijskega pravilnika Evropske gospodarske skupnosti in pripominja, da francoski vinogradniki že tako uživajo številne prednosti za razliko od italijanskih. Diskriminacijski ukrepi vlade v Parizu nasproti Italiji so v popolnem nasprotju z načelom proste izmenjave blaga (s tem misli Confagricoltura na omejitev uvoza italijanskega vina v Francijo, ki ga je odredila pariška vlada pred meseci), razen tega pa so sprožili prav vandalske izpade s strani francoskih vinogradnikov. Kmetijska zveza zahteva od rimske vlade, da enkrat za vselej ostro nastopi in obvaruje interese domačih vinogradnikov in trgovcev.
Snežne nevihte v Angliji in Avstriji
LONDON, 2. — Slabo vreme je zajelo severno Anglijo in Škotsko. Povsod močno sneži, pihajo močni vetrovi, a temperatura je zdrknila globoko pod ničlo. V Yorkshiru, Lan-cashiru in na škotskem so mnoge ceste praktično neprevozne.
Davi je snežni metež zajel tudi Dunaj. Veter je pihal s hitrostjo 110 km na uro. Slabo vreme je zajelo tudi Salzburg in nekatere predele južne Avstrije. Vremenske nevšečnosti so dale veliko opravka gasilcem in uslužbencem rešilnih postaj. Dunajsko letališče ni sicer prenehalo z delom, toda zastoj se je pojavil na nekaterih drugih letališčih ter tud; v donavskih pristaniščih.
V Italiji pa je huda megla zajela vso beneško pokrajino ter ohromila vse vrste, prometa. .	.....
ganske električne dejavnosti (spontane ali povzročene). Vsi ti pogoji morajo obstajati vsaj 12 ur. če v tem razdobju srce neha biti, se smrt ugotavlja kot v vseh drugih primerih darovalcev, se pravi z dvajsetminutnim elektrokardiogramskim o-pazovanjem, ugotavljanjem pomanjkanja dihanja in električne dejavnosti možganov.
Pacientovo smrt ugotavlja kolegij treh zdravnikov (med njimi en kardiolog in en strokovnjak za elektro-encefalografijo). Še strožji pa je postopek za paciente z možganskimi poškodbami, kjer je nujna navzočnost tudi sodnijskega zdravnika. U-gotavljanje smrti mora biti soglasno, a zdravniki, ki opravljajo odvzem organov in presaditev morajo biti druge osebe.
Odvzem organov se lahko opravlja v civilnih in vojaških bolnišnicah, v univerzitetnih in raziskovalnih klinikah (v primeru roženice se odvzem lahko opravi tudi drugje) ter v zavodih. Presaditve pa se lahko opravijo samo v bolnišniških u-stanovah in univerzitetnih klinikah. Vse presaditve mora dovoliti ministrstvo za zdravstvo sporazumno z višjo ustanovo za zdravstvo.
Zakon nadalje predvideva tehnične postopke za ugotavljanje stvarne razpoložljivosti z organi darovalcev ter povezave določenega centra z bolnišnicami in klinikami.
Obstajajo še nekateri drugi pogoji za odvzem organov: prizadeti ni izrecno prepovedal- odvzema organa, zakonec ne nasprotuje operaciji, oz. sinovi in hčere starejši od 18 let ter starši ne, nasprotujejo operaciji (pristanek slednjih je potreben Te, če zakonec ni živ). Prizadeti ' se lahko uprejo odvzemu v roku 20 minut potem ko je srce nehalo biti, ali pa v 121 urah v primeru možganskih poškodb. Ti ukrepi ne'veljajo v primerih diagnostičnih kontrol oziroma obdukcij "na zahtevo sodmjskih oblasti.	-	.....
Novi zakon predvideva seveda tudi precéj hude kazni za kršitelje. Kazni so posebno ostre v primerih zdravnikov, ki opravljajo morebitno nezakonito dejavnost na tem področju. Prepovedano je nadalje razpolagati s svojim telesom v pridobitne namene.
V raznih političnih krogih menijo, da predstavlja novi zakon korak naprej v primerjavi s prejšnjo zaostalo zakonodajo, ko so v drugih državah že mnogo prej uveljavili sodobne ukrepe. Na vsak način pa gre za kompromis med raznimi političnimi in ideološkimi strujami.
Brezvestno ravnanje francoske matere
PARIZ, 2. — Zagonetka okoli izginotja 11 mesecev stare Laurence je bila končno pojasnjena. Podlegla je bolezni, mati pa je iz bojazni hotela možu smrt prikriti in razglasila, da ji je bilo dete ugrabljeno. Truplo hčerkice je zavila v plastično vrečo ter ga skrila pod fotelj v dnevni sobi! Pozneje se ga je nameravala po vsej verjetnosti iznebiti.
O mali Laurence je izginila vsaka sled 24. decembra lani. Mati, 27-letna Annie Lecomte, jo je našla mrtvo — bolehala naj bi že od rojstva — ter je bila terorizirana spričo misli, da bo tragično resnico morala posredovati možu. Dete je. kot
rečeno, skrila, nato pa odšla nakupovat s praznim otroškim vozičkom; pustila ga je pred lekarno in ko je znova stopila skozi vrata, je pričela klicati na pomoč, češ da so ji ugrabili otroka. Preiskovalni organi so kaj kmalu zasumili v verodostojnost njenih izjav in po temeljitem zasliševanju je Annie Lecomte vse priznala. Sedaj je v ječi.
Dete v resnici ni bolehalo, temveč je izdihnilo, ker je bilo sestradano in brez vsake nege, kot je priznala nečloveška mati. Slednja je pripomnila, da je hčerkico pustila več dni brez hrane, pa tudi v higienskem pogledu jo je popolnoma zanemarila. Laurence je umrla že 12. decembra, Lecomteova pa je možu ves ta čas pravila, da ne sme k mali, ker da je hudo bolana. Nazadnje je bila brezvestna mati prisiljena hliniti ugrabitev, kajti na pragu je bil božič in tedaj bi družino obiskali številni sorodniki, pred katerimi bi pač ne mogla več skrivati resnice.
ISTANBUL, 2. - Začetek 1976. leta res ni naklonjen letalskim družbam Bližnjega vzhoda in še manj potnikom, ki se vozijo na njihovih letalih. Po strmoglavljenju libanonskega «boeinga 702», ki je zahtevalo nič manj kot 82 smrtnih žrtev, se je danes usoda poigrala s saudsko - arabskim letalom «DC-10», a k sreči brez hujših posledic.
Med pristankom na letališču v glavnem mestu Turčije je «DC-10» zapeljal s steze, se zavrtel okrog svoje osi in nato sunkovito ustavil; e-den izmed motorjev je bil v plamenih. Potnikom, kot rečeno, ni bilo hudega, le dve osebi sta bili neznatno ranjeni. Poleg članov posadke — Američanov — je bilo na krovu letala 360 romarjev, ki so se vračali iz Meke domov — po večini gre za Turke. Glasnik družbe, ki ji pripada letalo, je sporočil, da gre lažje rane, ki sta jih zadobila dva človeka, pripisati ne morda sunkom, do katerih je prišlo, ko je «DC-10» zapeljal s pristajalne steze, temveč zgolj nerodnosti prizadetih pri zapuščanju letala skozi varnostni izhod.
Dinamika nesreče vsekakor še ni bila povsem pojasnjena. V tej zvezi sta si doslej utrli pot dve domnevi. Eni zatrjujejo, da je prišlo na letalu do okvare, ko je letelo nad Istanbulom, in .sicer naj bi izbruhnil požar v enem izmed motorjev v trenutku, ko je «DC-10» obračal v drugo smer ravno nad slovito palačo Topkapi; tedaj je pilot po navedbah turške tiskovne agencije «Anatolia» vzpostavil radijski stik z letališčem ter zaprosil za sprožitev varnostne oziroma rešilne službe. Drugi pa so spet mnenja, da se je eden levih motorjev vnel šele potem, ko je letalo zavozilo s steze.
Na sliki (telefoto Ansa) vidimo razbitine letala.
■iiiiiiiiMi/ziiiiiiiiiiiiiiiiiuuiniiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiimimiuifimiiiiiiiimii
Plačala je morilca da je ubil soproga?
NEAPELJ, 2. — Nepričakovan razplet v preiskavi o umoru 28-let-nega inženirja Stefana Bianconija, ki je bil ubit v torek zvečer v neki vili v Neaplju: na ukaz namestnika državnega pravdnika dr. Di Pietra so karabinjerji aretirali inženirjevo ženo Antonietto Vigo, ki je osumljena, da je sodelovala z morilcem in ga celo plačala. Domnevni morilec, 20-letni Stefano Rapisardi, ki je bil že dalj časa ljubimec Vitove, pa je za enkrat ušel roki pravice.
Preiskava razgaljuje preteklost mlade Antoniette, ki se je kljub poroki, sestajala z najrazličnejšimi moškimi. Kaže tudi, da je inženir Bianconi vedel za ženine Ijubavne zmenke, a je . molčal, da ne; bi spravil zakona
v nevarnost. Vprašanje je, kaj je v ženski sprožilo morilsko vzmet, da je prepričala ljubimca, naj umori moža. Morda je bil Bianconi sit njene nezvestobe? Morda pa ji ni hotel dovoliti, da bi sledila ljubimcu?
Zakonca Bianconi sta v torek zvečer obiskala prijatelje v neki vili na Vomeru. Nepričakovano se je v hiši pojavil neznanec s krinko na obrazu, ki je hladnokrvno ubil inženirja in pobegnil preden bi hišni gospodar lahko reagiral. Kaže, da je morilcu, ki naj bi po mnenju preiskovalcev bil Rapisarda, odprla vrata v stanovanje ravno Antonietta Vigo.
Na sliki (telefoto ANSA) žena u-bitega inženirja.
Srhljive in rožnate plati silvestrovanja v ZDA in Kanadi
NEW YORK, 2. — V Združenih državah Amerike se je v marsikateri družini novo leto pričelo s tragedijo, in to vprav shrljivo. V ognjenih zubljih je namreč izgubilo življenje 21 oseb in med temi je bilo kar 15 otrok. Požarom je pretežno botrovala neprevidnost pri ravnanju z lučkami, ki so krasile božična drevesca. V Greenwoodu (Indiana) je na tak način zgorelo celo stanovanje, pri čemer je našla smrt vsa družina — mož, žena in štirje otroci v starosti od 4 do 7 let. Podobno je bilo v Merricku (država New York), kjer so plameni pokončali deklico, nadalje v New Yorku, kjer je ista usoda doletela štiri o-troke, pa še pri .Mount Jacksonu (Virginia), kjer je grozna smrt doletela tri malčke. V Camarillu (Kalifornija) so ognjeni zublji uničili potujočo hišico («rulotko») ,pri čemer so umrli mati in njena dva o-troka. V drugi zgoreli «rulotki» — v Rossu (Ohio) — sta našla smrt nadaljnja dva malčka, a dve osebi sta zgoreli v Bostonu.
Nasprotno pa je prišla iz Ottawe razveseljiva vest: med prehodom starega leta v novo ni bilo v vsej Kanadi ene same prometne nesreče, ki bi povzročila kakšno smrtno žrtev. Tega kanadske oblasti ne pomnijo, odkar se je začelo obdobje motorizacije. Le v silvestrski noči leta 1959 so zaznamovali razmeroma nizko število žrtev prometnih nezgod, in sicer 10 mrtvih.
Usoda tovarne Chrysler je še vedno negotova
LONDON, 2. — Usoda britanske avtomobilske družbe Chrysler je že zopet v šahu. Danes se je namreč 1.000 uradnikov Chrysler je ve tovarne v Coventryju odločno postavilo po robu vladnemu načrtu o korenitem preustroju celotnega proizvodnega, pa tudi razdelitvenega aparata družbe, ki predvideva poleg drugega odpust več kot 8.000 delovnih moči, in to že v prihodnjih mesecih. Za razliko od uradnikov so delavski kadri coventryjskega obrata omenjeni načrt sprejeli, četudi le z majhno večino. Še poprej pa so se za preu-stroj in torej tudi za možnost odpustov izrekli delavci Chryslerjevih proizvodnih enot v Stokeju, Rytonu, Birminghamu in Lutonu.
Ko je biio torej na vsej sindikalni fronti doseženo že skorajda popolno soglasje glede privolitve v načrt londonske vlade in je bil tako tudi dan ustrezen odgovor ultima-tumu državnih oblasti («ali pristanete na preustroj ali pa zapremo vse tovarne»), utegne sedaj pobuda tisočih ùradnikov iz Coventryja vse skupaj prevreči. Dokončna beseda o usodi družbe Chrysler bo po vsej verjetnosti izrečena prihodnji ponedeljek, ko naj bi se sestali predstavniki sindikatov in Chryslerjevega vodstva.
Sinica 1307 avto leta
PARIZ, 2. — žirija 49 časnikarjev iz 15 evropskih držav je proglasila francosko simco 1307 za avto leta. Francoskemu vozilu so časnikarji podelili 185 točk, na drugo mesto so uvrstili BMW - 320 na tretje pa renault 30. Od leta 1963, ko je bila ustanovljena nagrada, je simca -1307 že peti francoski avto, ki je nagrajen. Pred njim so dobili pomembno priznanje renault -16, peugeot - 504, citroen - GS in citroen -CX.
Časnikarji ocenjujejo vozilo na osnovi cene, varnosti, dosežkov in tehničnih novosti.
«Sladka» Crvenka
(Nadaljevanje s 4. strani)
gujevca, tretja pa je Madžarka, doma iz Sombora. In tako sem se nekako pomešal v smislu gesla o bratstvu in enotnosti. V začetku, odkrito povedano, nisem bil kdove kako navdušen nad vsem tem, nato sem pa dojel smisel in vse kaže, da gre odlično.
Paskalina pa pravi takole: «Čutim se kot bi bila že od rojstva Jugoslovanka. Saj drugega ne morem biti. V Crvenki so nas odlično in iskreno sprejeti. Res je, veliko delamo, toda tudi lepo živimo. Z Mihajlom rediva 40 svinj, okoli 200 kokoši in druge perjadi in obdelujeva še pet oralov zemlje. V Grčijo bom sicer odšla, toda le kot — turist. Naši otroci so že bili tam. Toda v Crvenki nam je vemiarle najlepše.
Med prebivalci Crvenke je tudi egiptovska družina Horn. Že njihov ded je prišel iz Egipta. Prišel je peš s harfo na rami. Ustavljal se je po vaseh in na posestvih. V-stavljal se je po cele mesece in ljudje so ga radi poslušati.
«Mi, trije bratje, pa smo vsi trije rojeni tukaj, v Crvenki. Ju-sip in jaz sva igrala na harfo. Prepotovala sva pol sveta, vendar sva se vedno vračala v Crvenko — pripoveduje danes že 76-letni Ste-pan, ki je hudo zbolel in osamel. Žena mu je namreč že umrla, zaroda pa ni bilo. Harfa je tudi zanj že samo spomin.
In tako bi lahko nadaljevali z življenjskimi zgodbami tega in o-nega prebivalca Crvenke, o tistih, ki so rojeni v Crvenki ali so se sem naselili od drugod in dobili tu globoke korenine vendar ne toliko zaradi bogastva, ki ga to vojvodinsko naselje ima, pač pa zaradi ozračja, resničnega bratstva, ki v njem vlada.